■ o
¡ -í :o !o
iP^
RADIOPTUJ
89,8«98.2»ICH3 www.radio-ptuj.si
Po mestni občini Ptuj • Kurentovanje 2010 - prireditev presežkov
O Stran 2
Po naših občinah Žetale • Dva
milijona evrov za en majhen vrtec?!
O Stran 3
Po naših občinah Haloze • Med
upanjem in razočaranjem
O Stran 4
Ptuj, petek, 15. januarja 2010
letnik LXIII • št. 4 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,20 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Milko Durovski •
»Crvena zvezda in Drava imata v mojem srcu posebno mesto«
O Stran 11
Rokomet •
Pred EP v rokometu v Avstriji
O Stran 12
Spodnje Podravje • Čas domačih kolin
Brez slastnih krvavic ne gre ...
Čas od božiča do pusta je včasih veljal kot najprimernejši za domače koline. In čeprav je danes vse tako zelo drugače, se ponekod na podeželju tega običaja držijo še danes.
Tudi pri Hameršakovih v Mu-retincih, ki smo jih včeraj zmotili ravno med pripravo pravih domačih krvavic, so imeli domači praznik. Medtem ko je imela gospodinja polne roke dela s pripravo kuhinjskih dobrot in kropa, je moški del družine in sorodstva v ogreti izbi hitel pripravljati vse za krvavice in kašni-ce. Mesar je še zadnjič pokusil maso, ali je vse dovolj začinjeno, in pregledal, ali so čreva dobro izprana, potem pa so začeli.
Domači mesar ni hotel izdati skrivnostnega recepta, ampak ko je nastala ta fotografija, je slastno dišalo daleč naokoli. Pa to še ni vse delo. Potem ko se je meso na klinih ohladilo in uleža-lo, so ga spravili v razsol, zvečer pa so s skupnimi močmi naredili še mesene klobase, tako da je gospodinji in gospodarju za naslednji dan ostalo le še praženje ocvirkov - in seveda kup umazane posode in mastnih kljuk. To pa je že druga in manj prijetna zgodba, s katero se ponavadi konča vsak tak domači praznik.
Foto: Martin Ozmec
Videm • Deložacija družine Duh izvršena
Drama na Dravinjskem Vrhu
Večletna saga izseljevanja Duhovih iz denacionalizirane hiše na Dravinjskem Vrhu 44 je v sredo dopoldne dobila epilog. Julijana z možem Francem in hčerjo Jožico se je morala izseliti iz doma, v katerem je bivala več kot 40 let.
Zgodbo družine Duh smo sicer v našem časopisu spremljali ves čas.
Če na kratko povzamemo: Julijana, nekoč zaposlena na ptujskem Kmetijskem kombinatu, je pred dobrimi 15 leti s kupoprodajno pogodbo od kombinata odkupila omenjeno hišo, v kateri je prej stanovala kot podnajemnica. Toda pogodba je imela klavzulo, po kateri je postala nična, če bi se izkazalo, da je hiša v denacionalizaciji. Dejstvo pa je, da so nekdanji lastniki, rodbina Kraker, de-nacionalizacijski zahtevek vložili že pol leta pred podpisom sporne kupoprodajne pogodbe, kar pomeni, da je bila pogodba pravzaprav nična že ob samem podpisu. Tu tiči tudi izvirni greh več-
letne agonije, ki jo je nato dajala skozi družina Duhovih v borbi za ohranitev kupljene hiše.
Toda zakoni niso bili na strani nesrečne Julijane Duh; pravnomočna sodba o nespornem lastništvu Kra-kerjevih je bila izdana pred nekaj leti, Duhovih pa tudi to ni omajalo v prepričanju, da imajo pravico ostati v hiši, v katero so v času bivanja ogromno vložili in jo obnovili. Zato je Julijana vsa leta, vse do letos, plačevala tudi obroke za izplačilo nepremičnine v skladu z (nično) pogodbo Slovenski odškodninski družbi, od koder so ji sicer neto znesek vplačil že vrnili, a brez obresti. Prva napoved deložacije se je zgodila lani maja, a je bila nato prestavlje-
na; zgodba z deložacijo pa se je nato ponovila še dvakrat, obakrat z istim koncem.
Letos januarja pa se je zgodilo to, česar so se Duhovi najbolj bali; napovedi izse-
Foto: SM
Duhovi - Julijana, hči Jožica in mož Franc - so se sicer morali izseliti, a so napovedali, da se bodo "za pravico" borili po sodni poti še naprej.
litve ni bilo mogoče več zadržati, čeprav je odvetniška pisarna Čeferin, ki zastopa Duhove v zadnjem letu, dan pred napovedano deložacijo pozno popoldne na ptujsko okrajno sodišče poslala zahtevek za preložitev izvršbe. V sredo dopoldne, tik pred uro napovedane izselitve, so bili trije Duhovi (Julijana, Franc in hči Jožica) pripravljeni na najhuje; na obrazih in v njihovih besedah pa so se mešali jeza, obup in popolno razočaranje nad dogajanjem. Veliko besed obtoževanja in tudi nemoči je bilo izrečenih; Julijani in Jožici so se med nemočnim besom nekajkrat usipale solze, toda konca ni moglo preprečiti nič.
O Stran 24
Ptuj • S tiskovne konference pred 50. kurentovanjem
Kurentovanje 2010 - prireditev presežkov
V Mestni hiši na Ptuju je bila 12. januarja tiskovna konferenca, na kateri so člani Konzorcija kurent: dr. Roman Glaser (Perutnina Ptuja), dr. Štefan Čelan (MO Ptuj) in Andrej Klasinc (Terme Ptuj) predstavili program 50. tradicionalnega ptujskega kurentovanja, ki bo prelomno v vsebinskem pogledu, po številu nastopajočih, in kot upajo organizatorji, tudi po obisku.
Letos naj bi bilo vseh nastopajočih 12 tisoč, od 6. do 16. februarja naj bi ptujske pustne prireditve obiskalo kar 250 tisoč obiskovalcev. Nedeljsko osrednjo povorko naj bi si ogledalo 70 tisoč obiskovalcev, kar je tudi največ doslej. Da bi jo lahko vsi dobro videli, bodo postavili tudi tribune. Častni pokrovitelj 50. kurentovanja je predsednik vlade Borut Pahor.
Sicer pa naj bi bilo 50. kurentovanje uvod v največji svetovni etno festival, ki naj bi ga Ptuj pripravil kot svoj osrednji projekt v okviru Evropske prestolnice kulture 2012, v okviru katerega želijo organizatorji izvesti znanstveni simpozij o ohranjanju etnološke dediščine - ali kot se je v zvezi s tem izrazil ptujski župan dr. Štefan Čelan, iz kurenta lahko hitro narediš barbiko, iz barbike pa nikoli kurenta -, sejemskih dejavnosti, ki bodo potekale v industrijski coni, in zabavnega dela oziroma samih prireditev. »Ptujsko kurentova-
Uvodnik
Foto: Črtomir Goznik
Člani konzorcija (od leve) dr. Roman Glaser, Perutnina, dr. Štefan Čelan, župan MO Ptuj, in Andrej Klasinc, Terme Ptuj
Foto: Črtomir Goznik
Princ karnevala Milan Senčar bo velik donator, razdelili naj bi kar 15 tisoč evrov donatorskih sredstev.
nje bo gradilo na etnografiji, ker želimo znotraj Slovenije in tudi širše v okviru EU pojasniti, kakšen biser skriva etnografija v našem prostoru,« je povedal ptujski župan.
V znamenju številke petdeset bodo tudi nekateri programski sklopi: po otvoritveni etnografski povorki v soboto, 6. februarja, bo v nedeljo, 7. februarja,
Še ene neuresničene sanje?
Kot bi bilo včeraj, bi rekel človek o začetku razmišljanj o tem, da bi Ptuj postal evropska prestolnica kulture. Ja, všeč nam je bilo, kar smo videli v bližnjem Gradcu, evropski kulturni prestolnici 2003, ko smo pred nakupom v Metroju in Ikei šli še mimogrede pogledat mesto. Kako lepo bi bilo imeti tako urejen Ptuj, povezati staro z novim, dati staremu ustrezno vsebino, hkrati pa se spogledovati še s sodobnim, so verjetno takrat mnogi sanjali.
Kot da bo prestolnica že jutri, pa bi rekel človek na začetku leta 2010 - in se ob tem vprašal, kaj smo pa že naredili za to, da bomo uresničili svoje sanje. Kajti lepo je sanjati - ampak pride čas, ko je na tej osnovi potrebno kaj ustvariti. In ko te razmišljanje o uresničevanju sanjskega projekta trdo vrže ob tla resničnosti, se sanje razpočijo kot milni mehurček. Nič nismo naredili! Smo pa veliko govorili. Celo izbrali prvogo-vornika projekta, da nas od časa do časa spomni na naše sanje.
O, saj kultura gre naprej. Vsak organizator najrazličnejših dogajanj, projektov, prireditev... se po svoje trudi. Po vsebinski plati zelo pestro, tako da tistim, ki jim je kultura blizu, ni nikoli dolgčas. Dogaja se v glasbi, likovni umetnosti, književnosti ... Ampak - a je to prestolnica kulture? Niz drobnih dogodkov, ki so se zgodili neodvisno drug od drugega? Razstava v Majšperku, koncert pri sv. Petru in Pavlu, gledališki nastop v gimnazijskem amfiteatru, folklorni večer v Skorbi, književni pogovor v Muzikafeju...'? Nas to naredi prestolnico? Ali ni prestolnica udejanjanje neke pogumne vizije, ki bi jo sicer morda uresničili čez dalj časa, pa jo projekt evropske prestolnice pospeši ali pa jo naredi še veličastnejšo?
Čez dve leti bomo kulturna prestolnica. Kaj bomo pokazali drugačnega? Ali pa bo tako, kot je v pogovoru z našo novinarko dejal direktor ptujskega muzeja: "Imeli smo vrsto sestankov, vendar se ne zanašamo na obljube in vizijo, temveč smo se sami lotili projektov, ki jih pripravljamo in jih bomo do leta 2012 izpeljali. Če bo kdo te projekte razglasil kot projekte, namenjene evropski prestolnici kulture, nimamo nič proti, če bodo pa samo muzejski, tudi prav, saj bi jih tako ali tako izpeljali." In žal zaenkrat vse kaže, da bo ptujska prestolnica prav to - seštevek vsega kulturnega dogajanja, ki bi se itak zgodilo, pa se bo sedaj samo okitilo z veličastnejšim imenom.
Jože Šmigoc
potekala povorka 50 godb na pihala in mažoretk, ki bodo imele zaključni nastop na Mestnem stadionu; toliko godb na enem mestu se v Sloveniji še ni zbralo. Petdeset skupin bo sestavljalo tudi povorko vrtcev iz Slovenije in Hrvaške, ki se bo po ptujskih ulicah in trgih vila 15. februarja. Osrednjo karnevalsko povorko pa bo v nedeljo, 14. februarja, pospremilo 50 pisanih balonov, ki jih nad Ptujem še ni bilo. V čast abrahama ptujskega kuren-tovanja bo Filatelistično društvo Ptuj izdalo priložnostno znamko in žig ter pisemsko ovojnico. Jubilej pa so imeli v svoji iztočnici tudi Konstantin Bogino in številni domači in tuji glasbeni ustvarjalci, ki se bodo 5. februarja predstavili v glasbenem projektu Živalski karneval.
V znanstvenem delu letošnjega kurentovanja bodo govorili o karnevalih in turizmu v Sloveniji, na okrogli mizi pod vod-
stvom prof. dr. Janeza Bogataja pa bodo govorili tudi o vlogi in pomenu ptujskega kurentova-nja v slovenskem turizmu. V Mestnem kinu na Ptuju bodo 9. februarja zavrteli film pod naslovom Pol stoletja norosti in bolečine, na novo pa bo oživel tudi film Praznovanje pomladi, ki je bil posnet na Ptuju z originalnimi koranti folklorne skupine France Marolt in Folklornega društva Ptuj-Markovci.
V	dneh kurentovanja bo Ptuj gostil številne etnografske in karnevalske skupine ter veliko drugega dogajanja, v pustnih dneh pa se bodo ponovno na Ptuju srečali tudi župani partnerskih mest projekta EPK 2012.
V	projekt kurentovanja je močno vpeto tudi ptujsko gospodarstvo, med katerim je tudi PS Perutnina, ki tej prireditvi sodeluje že od začetka. Sicer pa sta kulinarika in vino tako ali tako stalna in pomembna
spremljevalca vseh prireditev. Ob 50-letnici kurentovanja Perutnina Ptuj otrokom Ptuja in okolice podarja tudi Poli žur, je med drugim povedal generalni direktor in predsednik uprave Perutnine dr. Roman Glaser.
Na rekorden obisk v času kurentovanja računajo tudi v Termah Ptuj, zdaj imajo na voljo dovolj nočitvenih in drugih zmogljivosti. Samo v času kurentovanja naj bi dosegli tri tisoč nočitev. Pripravili so bogat program prireditev, med drugim tudi Noč princev in velik dobrodelni ples, ki bo 13. februarja in bo povezal Lions klub, Rotary club in soroptimistke, je povedal direktor Term Ptuj Andrej Klasinc.
Princ karnevala Milan Senčar, plemeniti Bernard Ptujski, je že ob inavguraciji lani novembra povedal, da bo vladal modro in delal dobro, gradil bo na dobrodelnosti princev, ki jo bo udeja-
njal v Skladu princa karnevala. »Pomoči potrebne niso samo socialno ogrožene skupine, z dobrodelnostjo želim odpreti prihodnost mladim ustvarjalcem, tako da bom del zbranih sredstev namenil izobraževanju in umetniškemu ustvarjanju mladih učencev Elektro šole Ptuj pri pripravi in izvedbi projekta Ele-ktro kurent. Sam prihajam iz te stroke, delam v tej panogi, zato želim svojim bodočim sodelavcem omogočiti širjenje obzorij in krepitev ustvarjalnega duha, da bodo s tem obogatili ptujski karneval na zanimiv in inovati-ven način. Kot princ nameravam svojo dobroto nameniti socialno ogroženim otrokom, ki jim bom pomagal z donacijo. Pomagal pa bom tudi društvu Sonček,« je o svoji dobrodelnosti povedal princ karnevala 2010. Neuradno je bilo slišati, da bo letošnji princ razdelil za okrog 15 tisoč evrov donacij.
Realizacija letošnjega kuren-tovanja naj bi dosegla okrog milijon evrov. Organizacija in izvedba prireditev v javnem interesu naj bi stala okrog 500 tisoč evrov. V karnevalski dvorani, ki bo stala na dvorišču Učnega centra Vičava, bodo letos nastopili številni znani pevci in glasbeniki. Udarno bo že 6. februarja, ko bo nastopila hrvaška diva Severina, kot predskupina Drugo dugme, zažigali pa bodo tudi Peter Lovšin, Vlado Kreslin in Zoran Predin, brez katerih zabave na ptujskem kurentovanju ni.
MG
Ljutomer • Dvorec Jeruzalem znova naprodaj
Občina želi prodati luksuzni objekt
Po odločitvi ljutomerskega občinskega sveta o pristopu k prodaji dvorca Jeruzalem se je neuradno izvedelo, da se za nakup zanima družba Ljutomerčan, ki je od lanskega leta v lasti bratov Vladimirja in Janeza Puklavca. Brata naj bi dvorec Jeruzalem kupila za okoli 300 tisoč evrov, a kot kaže, do skorajšnje transakcije le ne bo prišlo.
Po besedah Vladimirja Puklavca so sicer bili z občinskimi predstavniki navezani manjši stiki, toda o podpisu kupne pogodbe je vendarle neumestno in prehitro govoriti. »Prednostna naloga družbe Ljutomerčan je vsekakor plasiranje vrhunskih sort vina na domači in tuji trg, o namestitvenih zmogljivostih v gostinstvu pa bomo razmišljali kdaj drugič,« pravi Puklavec.
Spomnimo, da je občina Ljutomer leta 2002 za takratnih 50 milijonov tolarjev (208.646 evrov) kupila povsem razpadajoče gostišče ob cerkvici na Jeruzalemu. Investitorja za prenovo objekta ni našla, zato se je odločila za 50 let dati objekt v najem ormoški
družbi Jeruzalem Ormož VVS, katere lastnik je prav tako Vladimir Puklavec. Z dodatkom k pogodbi je bil izbran podnajemnik, ormoška družba IGD Holermu-os, ki je poskrbela za obnovo dvorca in turistično-informacij-skega centra, ki ga upravlja Lokalna turistična organizacija Pr-lekija Ljutomer. Vrednost vlaganj v objekt, zapisana tudi v pogodbi, je bila ocenjena na okoli 1,2 milijona evrov, vendar je zaradi dodatnih del in spremenjenih projektov narasla na 2,4 milijona evrov. Družbi IGD Holermuos bi se omenjena vrednost poračunala z najemnino, kar pa ni bilo potrjeno s strani najemnika družbe Jeruzalem Ormož VVS
in lastnika občine Ljutomer. Posledično pomeni, da so Ljuto-merčani ostali brez najemnine za nekaj naslednjih let, zato tudi
odločitev občinskih svetnikov o prodaji objekta, ki pa je bolj ali manj zgolj iluzija.
NŠ
Kdo bo kupil dvorec Jeruzalem?
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: NS
Dva milijona evrov za en majhen vrtec?!
»Potem ko sem dobil v roke projektantsko oceno vrednosti izgradnje našega nizkoenergetskega vrtca, sem na koncu dokumenta samo prečrtal črki 're' (kapitulacija),« je ponedeljkovo izredno sejo začel žetalski župan Anton Butolen. Šok, ki ga je ob cifri očitno doživel župan Butolen, so nekaj trenutkov kasneje občutili še zbrani svetniki, kar je bilo jasno razvidno s povsem osuplih obrazov in nejevernih vzklikov.
Zetale • (Re)kapitulacija dvooddelčnega nizkoenergetskega vrtca
Župan Anton Butolen (in ves občinski svet) se je ob izračunani ceni izgradnje nizkoenergetskega vrtca kar sesedel.
Dvoodelčni vrtec se bo gradil tik ob šoli, v vzpetini, ki je slabo osončena, zato naj bi bila po besedah projektantov in energetskih strokovnjakov gradnja še nekaj dražja.
Foto: SM
Foto: SM
Ocena vrednosti, ki jo je izračunalo ptujsko projektantsko podjetje TMD Invest za vrtec z dvema dokončanima oddelkoma ter z dvema grobo pripravljenima, je namreč znašala neverjetnih 1,850.000 evrov! Ob tem velja omeniti, da je občina Žetale sicer izgradnjo vrtca prijavila na prednostno listo projektov za pričakovan peti razpis regionalnih razvojnih projektov, vendar so planirali za vrtec potrošiti slabih 700.000 evrov.
»Zavedali smo se sicer, da bo nizkoenergetski vrtec nekaj dražji, vendar takšne cifre niti približno nismo pričakovali. Zato sem tudi sklical izredno sejo, saj se moramo zdaj vprašati, ali bomo ta projekt sploh nadaljevali ali ne. Dejstvo je, da takšne investicije v občini ne zmoremo - niti približno. Ob tem se mi zdi tudi ekonomsko neupravičeno potrošiti toliko denarja za število otrok, kot ga imamo v občini,« je še povedal župan.
Nato so prišli do besede predstavniki projektantskega podjetja, ki so povedali, da je cena izračunana za izgradnjo štirioddelčnega vrtca, pri čemer bi bila dva oddelka dokončana, dva pa samo grobo pripravljena za morebitno dokončanje po potrebi. Glede na to so bile seveda upoštevane tudi vse kapacitete potrebnih instalacij (za štiri oddelke) za ogrevanje in obvezno prezračevanje, kar seveda zelo podraži projekt, izjemno neugodna in težka za izgradnjo pa je tudi sama parcela ob šoli, kjer naj bi se vrtec gradil.
Za dva oddelka s komercialnim popustom: 950.000 evrov
Za vsaj malo olajšanja je potem poskrbel direktor TMD Invest Ptuj Janez Meznarič, ki je dodal, da se na cene dajejo veliki komercialni popusti in da se lahko računa na 30 % popust, kar pomeni, da bi Žetale takšen vrtec stal okoli 1,3 milijona evrov. Sicer pa bi zgolj dvooddelčni vrtec (kjer bi sicer bila kasneje možna prigradnja) po ocenah, ki so jih pripravili, stal občino s popustom vred okoli 950.000 evrov, z možnostjo 10 % odstopanja cene pri sami izgradnji.
Pripravili so tudi idejni projekt takšnega vrtca, ki naj bi bil praktično v celo-
ti vkopan v zemljo (zaradi konfiguracije terena), dve stranici naj bi bili zastekljeni in odprti v okolje, dve pa v celoti v zemlji, z ravno streho, ki bi bila ravno tako prekrita z zemljo in na kateri bi se uredilo otroško igrišče. Projektanti in Janez Petek z Lokalne energetske agencije (LEA) so ob tem še opozorili, da gre za zelo neugodno lego objekta tako z vidika gradnje kot z vidika osončenosti, zato je ob fotovoltaiki predvideno še ogrevanje z lesno biomaso, posebni zemeljski kolektorji in toplotne črpalke. Strojna instalacija takšnega vrtca naj bi zato po ocenah zahtevala minimalno 300.000 evrov, verjetno pa še več. Dražja kot pri konvencionalni gradnji pa je seveda tudi izjemno široka izolacija sten in stropov ter ostrešja, pa okna, stekla ipd.
Župan Butolen je ob tem pojasnil, da so sprva želeli projekt izgradnje 2 + 2 oddelka vrtca (dva dokončana, dva v grobi pripravi) zaradi možnosti,da jim bo sicer zmanjkalo prostora, vendar zdaj, glede na ceno, o čem takem ne morejo več razmišlja-
ti in »graditi na zalogo«.
Svetnikom se je nekaj časa kar »vrtelo v glavi«, čeprav je bil zadnji predstavljen znesek slabega milijona vrednosti že bližji občinskim finančnim možnostim; zlasti Petra Plajn-šek in Izidor Štajneberger sta (se) spraševala, zakaj je potrebnih toliko različnih načinov oz. virov ogrevanja, zakaj ni dovolj le biomasa, pa zakaj potrebujejo rekuperativne sisteme zračenja objekta, saj so vendar na deželi in ne v mestu itd. Tako predstavniki projektantov kot Petek so pojasnjevali, da gre za točno določene državne predpise, ki jih morajo upoštevati pri tovrstnih gradnjah, ne glede na okolje, in da če ne bodo dosegli zahtevanih kriterijev glede porabe (obnovljivih virov) energije, potem ne bodo dobili sofinancerskega denarja iz RRP.
Debata se je vlekla skoraj dve uri; slišati je bilo marsikaj, tudi na račun neumne državne zakonodaje, nato so ob analizah in primerjavah cen vsi navzoči ugotavljali, da na ceno tovrstnega vrtca ob velikosti vpliva predvsem
lega in težavnost umestitve objekta (kar v Žetalah oboje podraži izgradnjo in opremo vrtca; slednji naj bi bil tako nekoliko cenejši, če bi bila parcela ravna in na zelo osončeni legi), ugotavljali so tudi, da tako majhnega nizko-energetskega vrtca kot novogradnje v državi še ni, da bi lahko imeli pravo primerjavo cen, Štajnberger je navrgel še, da ves sistem funkcioniranja takega objekta temelji na elektriki, ki je bo zato potrošene veliko več in še, kaj bo, če bo prišlo do daljšega izpada oskrbe z elektriko, vse skupaj pa seveda ni prineslo nobene rešitve ali olajšanja komurkoli. Med drugim je bilo tudi slišati, da naj bi se morda lotili kar izgradnje klasičnega vrtca, ker predviden nizkoenergetski glede na dobo obratovanja (približno 50 let) ne upravičuje cene s
sicer višjimi stroški ogrevanja v klasičnem, vendar bi v tem primeru ostali brez denarja iz RRP, od koder se pač sofinancirajo le nizkoenergetski vrtci in razmišljanje je bilo na tej točki zaključeno.
»Bunkerja nočemo, naj se naredi dvokapnica!«
Potem ko so vsi skupaj sprejeli dejstvo, da bo pač oprema in izgradnja vrtca takšna, kot mora biti, so se svetniki lotili še izgleda objekta. Vsi skupaj, razen ene izjeme, so ga označili kot podzemni bunker, ki jim nikakor ni po volji in tudi ni v skladu s krajinsko arhitekturo. Zavzeli so se za bolj standarden videz z dvokapno streho. Tako Janez Petek kot mestni arhitekt Kraševec sta sicer bolj zagovarjala vkopano varianto, zlasti zaradi večje izolativnosti, ob tem pa, kot je še povedal Tement, se tako izognejo gradnji velikih opornih zidov ter pridobijo prostor za igrišče, saj je parcela sicer zelo majhna. Vendar je večina svetnikov vztrajala, naj se objekt vseeno poskuša graditi nekoliko višje v hrib, da ne bo v celoti vkopan in da bo nanj lahko postavljeno klasično ostrešje; ne samo zaradi izgleda, ampak tudi zaradi morebitnih napak in zamakanja, kar je gotovo lažje reševati na klasični strehi kot pa z odstranitvijo zemlje (in igrišča) na ravni, zasuti strehi.
Podjetje TMD Invest je zagotovilo, da bo pripravilo še takšno varianto zunanjega izgleda vrtca, ki sicer naj ne bi
bistveno podražila naložbe.
Po vsem tem je župan Anton Butolen svetnikom razložil še predvidene finančne konstrukcije za letošnje naložbe. Povedal je, da ima občina v RRP »rezerviranih« oz. neporabljenih še približno 950.000 evrov, da pa so s tem denarjem želeli zgraditi vrtec in obnoviti večnamensko kulturno dvorano; glede na ceno vrtca pa je to skoraj nemogoče, saj lahko iz lastne blagajne zagotavljajo letno za vse naložbe le 300.000 evrov. To je sprožilo kratko omahovanje svetnikov, ali naj se sploh lotijo izgradnje tako dragega vrtca na račun vseh drugih naložb; slišati je bilo celo, da raje ne, saj so zelo pomembne tudi druge naložbe (tako ceste kot dvorana), nato pa so vendarle skupno sprejeli odločitev, da je omahovanja okoli vrtca dovolj, in da se bodo gradnje vseeno lotili, vendar bo naložba razdeljena v dve leti z začetkom letos ter dokončanjem naslednje leto.
Peti razpis RRP sicer še ni javno objavljen, pričakuje se v roku enega meseca, vendar naj bi se nato mesečno obnavljal, župan Butolen pa predvideva, da se bodo s projektom izgradnje (ter z obveznim gradbenim dovoljenjem) vrtca lahko prijavili marca ali najkasneje aprila letos.
Svetniški zbor je tako za konec sprejel še sklep, da se gradi dvooddelčni nizkoe-nergetski vrtec, da pa bodo končni da projektu »dahnili« na naslednji izredni seji, ko jim bo predstavljena zasnova z dvokapno streho.
SM
Slovenija • Objavljen tretji razpis Južna meja
Med upanjem in razočaranjem
Konec minulega tedna je bil v Uradnem listu končno objavljen težko pričakovan tretji javni razpis za t. i. Južno mejo, na katerega so zlasti obmejne občine že težko čakale. Toda pogoji razpisa in točkovnik za pridobitev denarja še zdaleč niso spisani tako, da bi »šli na roke« ha-loškim občinam.
Uradno se sicer razpis imenuje »Razvoj obmejnih območij s Hrvaško« v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, denar iz razpisa (na tokratnem ga je za 10 milijonov evrov za vso državo) pa je namenjen različnim projektom: izgradnji cest in cestnih povezav slovenskih domačij po slovenskem ozemlju, izgradnji vodovoda in tudi kanalizacije ter ustvarjanju novih delovnih mest (obrtne cone).
Občine, ki se lahko prijavljajo na ta razpis, morajo ležati v 10-kilometrskem pasu od meje, kar na našem območju sega precej daleč; ob tipično haloških občinah tako v ta pas sodijo (in so upravičene do financiranja) tudi občine, kot. so npr.: Gorišnica, Dornava, Markovci ipd. Sicer s tem načelno naj ne bi bilo nič narobe, toda dejstvo je, da vse te občine nikakor niso obmejne občine, se ne ukvarjajo s specifičnimi (ob)mejnimi težavami, skorajda brez izjeme pa imajo drugačno (manj hribovito) terensko konfiguracijo in so tudi gosteje poseljene, kar je za pridobitev denarja iz razpisa eden najbolj ključnih kriterijev. Načeloma, v veliki večini, imajo tudi manj neasfaltiranih kilometrov cest in še bi lahko naštevali. Dejstvo je tudi, da se haloške, resnično tudi prav obmejne občine, še vedno ukvarjajo z desetinami neasfaltiranih cest in nasploh izjemno problematično ter nedo-
delano cestno infrastrukturo, ki so jo vsaj do letos lahko deloma še reševale preko razpisov oz. sofinanciranja iz naslova RRP, odslej pa to ne bo več možno in jim tako kot edino sofinancersko »telo« lahko pomaga le še denar iz razpisa Južna meja.
Ena večjih težav in razočaranj, ki jih lahko in jih zelo verjetno tudi bo prinesel izkupiček letošnjega tretjega razpisa, bo precejšen (ne)pričakovan izpad prijavljenih (cestnih) projektov haloških občin. Prav vse, brez izjeme, namreč kandidirajo z rekonstrukcijami ali novogradnjami cest na svojih območjih, saj se po določilih tega razpisa projekti financirajo do 100 % (razen stroškov DDv).
Toda kriteriji oz. točkovnik, po katerem bodo občinski projekti točkovani in se bodo nato glede na število točk tudi uvrstili med potrjene ali pač ne, nikakor ni narejen tako, da bi haloške občine lahko upale na najboljše. Več uspeha znajo imeti celo »nižinske občine« v 10-kilometrskem pasu, ki sicer sploh ne mejijo na Hrvaško, a se po tem kriteriju pač uvrščajo med tiste, ki lahko kandidirajo.
V osnovi se projekti lahko prijavijo na tri različne sklope; prvi je prometna infrastruktura (ceste), drugi je okoljska infrastruktura (vodovod in kanalizacija), tretji pa t. i. ekonomska infrastruktura (delovna mesta v obrtnih conah). Pri vseh treh sklopih je najvišje možno število točk 100, vendar jih (vsaj halo-ške) občine zaradi postavljenih
Haloze so na področju cestne infrastrukture eno daleč najslabše razvitih območij v državi.
kriterijev točkovnika niti v sanjah ne bodo mogle dosegati.
V sklopu izgradnje cest za dostop do slovenskih domačij in slovenskih poslovnih objektov bo tako možno dobiti za dostop do domačij največ 60 in za dostop do poslovnih objektov največ 40 točk, skupaj torej 100. Toda za dosego polnega števila točk mora takšen cestni projekt zagotavljati dostop vsaj 101 gospodinjstvu (ali več) in najmanj 40 poslovnim objektom. Če, recimo, cesta rešuje dostop do treh domačij, lahko občina prejme za takšen projekt le 3 točke ...
Kje v Halozah kakšna cesta lahko rešuje dostopnost 100 in več domov, bi bilo prav zanimivo odkriti; še ceste, ki bi reševala dostopnost vsaj šestih do desetih domačij (za borih 7 točk), je praktično nemogoče najti ... Torej bodo na tem kriteriju »padle« praktično vse haloške občine ... Čisto enako velja tudi za ceste, ki urejajo dostop po slovenskem ozemlju do poslovnih objektov. Če takšnega objekta ni, predvidena cesta ne more dobili nobene točke. Na mejnem haloškem območju občin pa je iskati že samo pet (delujočih) poslovnih
objektov ob eni cesti prava utopija. Verjetno pa še kje drugje.
Tudi drugi točkovniki so zelo podobni temu, vendar za Haloze nekoliko manj zanimivi, saj posebnih projektov izgradnje vodovoda ali kanalizacije v okviru razpisa Južna meja ni pričakovati. Še manj pa za sklop ekonomske infrastrukture, kjer se točke dobivajo za zagotovitev najmanj šest do deset novih delovnih mest (10točk), najvišje število točk, 80, pa je možno dobiti za zagotovitev vsaj 51 (ali več) novih delovnih mest (v obrtnih conah). Sicer je opredeljen še
en točkovnik, s katerim se točkuje število prebivalcev, ki se jim zaradi izboljšane ekonomske infrastrukture izboljšuje življenjski standard - gre za število prebivalcev celotne občine, kjer pa največ točk dobivajo projekti iz občin z 20.000 in več prebivalci, najmanj pa tisti s 1000 ali 2000 prebivalci ...Verjetno kakšen poseben komentar k temu ni potreben.
In da je slika za haloške občine še bolj neugodna, je v razpisu še dodaten člen, ki pravi, da se bo vrstni red vlog z enakim številom točk za sofinanciranje določal tako, da bodo imele prednost tiste občine, ki iz naslova Južne meje doslej še niso prejele denarja (v Halozah takšne občine ni) in nato pridejo na vrste tiste, ki so na prejšnjih dveh razpisih prejele manj denarja. Tudi v tem primeru so haloške občine v bolj kot ne nezavidljivem položaju, saj so njihovi cestni projekti finančno precej zahtevni in je bilo v že odobrenih primerih v prejšnjem obdobju dodeljenega kar precej denarja. Žal pa se, glede na konfiguracijo haloškega terena, za kilometer ceste porablja ogromne vsote, zato tudi z večjimi dodeljenimi sredstvi ni možno asfaltirati več kilometrov.
Ne glede na to, da obeti za uspešno kandidaturo niso ravno dobri, bodo v haloških občinah brez izjeme kandidirali z vsemi pripravljenimi projekti. Rezultat pa bo seveda odvisen od drugih prijavljenih vzdolž celotne slo-vensko-hrvaške meje.
SM
Rogoznica • Ureditev ceste skozi Podvince čaka
Se ena cesta, za katero so potrebna zemljišča
Na območju četrtne skupnosti Rogoznica že nekaj časa potekajo aktivnosti za ureditev dveh cest, Slovenskogoriške in tiste skozi Podvince. Spodbudile so jih tudi aktivnosti civilnih iniciativ.
Za prvo cesto še vedno niso pridobili vseh potrebnih zemljišč za začetek del, zato naj bi že v kratkem na priložnostnem zboru krajanov še enkrat predstavili projekt in krajane pozvali, da se končno odločijo o gradnji, ker je potrebno na glas povedati, zakaj se projekt ne izvaja. Če soglasij ne bo, tudi ceste ne bo! Obstaja pa možnost, da jo bodo začeli urejati z destrniške strani, obenem pa v skrajnem primeru pričeli postopke razlastitve za še manjkajoča zemljišča. O tem so govorili tudi na nedavnem sestanku na DRSC v Ljubljani. Če se projekt ne bo pričel, se bo ta postavka brisala iz državnega proračuna, kar pa pomeni, da se bo urejanje te ceste odmaknilo za celo vrsto let. Ker pa to ni v interesu države, saj gre za cesto, ki je s prometnega vidika zelo nevarna in je ena izmed črnih
točk na prometnem zemljevidu Slovenije, bo potrebno nekaj vendarle narediti, da se projekt začne in bo cesta varna za vse uporabnike.
Podvinški cesti kaže bolje
V tem trenutku veliko bolje kaže cesti skozi Podvince, katere ureditev v dolžini 2,3 km bo stala 3,5 milijona evrov.
»To je projekt brez fekalne kanalizacije, kajti ta se bo izvajala v okviru nadaljevanja urejanja podtalnice Dravskega in Ptujskega polja,« je te dni povedal mag. Janko Sirec, vodja oddelka za gospodarske javne službe, kakovost, investicije in gospodarstvo.
S krajani na območju trase podvinške ceste so se prvič sestali že konec decembra lani, drugič pa v začetku januarja.
Lastniki zemljišč, potrebnih za ureditev ceste, so že izročili predpogodbe, da so jih lahko preučili in podali pripombe. Od okrog 90 predpogodb, v tem trenutku namreč še niso šli v od-
mere zemljišč, jih je podpisanih že 67. Odškodnino za zemljišča bodo plačali v dveh delih, prvi akontaciji bo sledila dokončna odmera in plačilo po zaključku gradnje, kot je praksa pri gradnji
Foto: Črtomir Goznik
Ureditev ceste skozi Podvince v dolžini 2,3 km bo stala okrog 3,5 milijona evrov.
na državnih cestah.
Na januarskem sestanku so krajani ob trasi podali svoja stališča in pripombe. Zaradi nekaterih nejasnosti, zlasti še o tem, do kod bodo v njihova zemljišča posegali pločniki in kolesarske poti, so 11. januarja skupaj s projektantom opravili tudi terenski ogled, ki je pokazal, da bo v naravi šlo v bistvu za manjši poseg, kot je razviden iz projekta. Pred leti je namreč država že odmerila to cesto, postopek pa ni bil zaključen v geodetski upravi. Kot je te dni povedal Janko Sirec, občani Podvincev gradnjo in predvidene posege, ki bodo potrebni, sprejemajo pozitivno in z razumevanjem.
Projekt ureditve ceste skozi Podvince vključuje izgradnjo pločnikov, kolesarskih stez, razsvetljavo na obeh straneh ceste, celotno ureditev meteorne kana-
lizacije, v enem delu tudi fekalno kanalizacijo v okviru projekta podtalnice, nekaj prečkanj kanalizacije in tri pare avtobusnih postaj. Na tej cesti bo po ureditvi v največji možni meri v vsebinskem, formalnem in izvedbenem vidiku poskrbljeno za varnost pešcev in kolesarjev. Če bodo do februarja podpisane predpogodbe in urejeno lastništvo zemljišč za gradnjo, je mogoče marca letos že pričakovati podpis sporazuma z državo o pristopu k gradnji, temu pa bo v kratkem sledil razpis za izvajalca del. Glede na to, da je denar za začetek urejanja podvinške ceste zagotovljen v mestnem in državnem proračunu, bi bilo smiselno, da bi se vsaj na eni cesti v ČS Rogoznica že končno začelo delati, čeprav sta z varnostnega vidika obe potrebni urejanja.
Foto: SM
Ptuj • 20 let pozneje
Ptuj - zibelka političnega pluralizma
Pogled v zgodovino pove marsikaj. Med drugim razkrije tudi dejstvo, da se ob prelomnih dogodkih vse ni dogajalo samo v Ljubljani. Več zgodovinskih sprememb in dogodkov, ki so pozneje pripeljale do demokracije in osamosvojitve Slovenije, se je pričelo v Ptuju, v tedanji občinski konferenci ZSMS (Zveze socialistične mladine Slovenije) in novih družbenih gibanjih, v ptujskem klubu mladih ...
Na to, da se je v Ptuju pred dobrima dvema desetletjema marsikaj dogajalo pred Ljubljano, pa tega nihče na obeša na velik zvon, je nedavno opozoril intervju s Tomažem Ertlom v Nedeljskem dnevniku, kjer je novinar Ciril Brajer zapisal: »Ko se je Janez Janša pečal s kovanjem kariere v socialistični mladini in z donosnimi posli, je ptujska ZSMS že leta 1987 razmišljala o neodvisni Sloveniji, Rastko Plohl je razpravljal o demokratizaciji.« Tomaž Ertl pa je ob tem dodal: »Njega se spomnim, zanimiv fant, vidite, da se zares nima smisla prička-ti, kdo je bil prvi, kdo morda najglasnejši. Šlo je res za skupen projekt, pa naj se dan današnji še tako politizira, sicer zagotovo ne bi uspel.«
Da so se tedaj v Ptuju dogajali pomembni politični dogodki, trdita tudi Ptujčana Rastko Plohl in Emil Mesaric, ki sta bila tedaj aktivna v občinski konferenci ZSMS. V Ptuju smo bili skoraj vedno korak pred drugimi, saj so tukaj nastajale pomembne zgodovinske odločitve, ki jih je zatem sprejela za svoje vsa Slovenija. Tu je bila posebej prisotna ideja za nastanek političnega pluralizma, novih političnih strank, tu pa so našla domicil tudi nova družbena gibanja.
Emil Mesarič, ki je bil od leta 1983 do 1985 sekretar občinske konference ZSMS, se tistih prelomnih let vedno rad spominja: »Že v letu 1982 oziroma od predzadnjega kongresa ZSMS v Novem mestu se je pokazalo, da je bil Ptuj gonilna sila mnogih tedanjih naprednih aktivnosti. Tu so začela svoje aktivnosti nova družbena gibanja, pozneje, leta 1984, je bilo ustanovljeno prvo ekološko gibanje v Sloveniji, ki ga je vodil Stanko Žunec, prav to gibanje se je pokazalo pomembno tedaj, ko je kombinat začel širiti prašičje farme na 120.000 svinj.«
V Ptuju pa je leta 1984 nastalo tudi prvo mirovno gibanje, ki ga je vodil Srečko Šorli, pridružil pa se mu je tudi Rastko Plohl, ki danes vodi Neodvisne sindikate Slovenije: »Dejstvo je, da se je v Ptuju tedaj v prelomnih časih, v zadnjih letih nekdanje Jugoslavije, dogajala vrsta revolucionarnih idej in sprememb, bili smo neke vrste alternativa tedanji politični situaciji, ki se je kasneje še okrepila. Ptujska organizacija ZSMS je bila neke vrste dežnik, ki je omogočal nastanek novih družbenih gibanj. Poglejte, tukaj so vsi dokumenti in izrezi iz časopisnih člankov: ptujsko mirovno gibanje je že tedaj, leta 1984, delovalo zoper hladno vojno, zoper vojno zvezd in se zavzemalo za zeleno cono miru od Nemčije prek Balkana
do Grčije. Kasneje se je v Ptuju formiralo še delovno gibanje in gibanje za kulturni in duhovni razvoj mladih, za slednje je že tedaj skrbel eden od naprednih duhovnikov.«
Temu je pritrdil Emil Mesa-rič: »V Ptuju smo imeli že leta
1984	politično šolo mladih, ki jo je vodila Liljana Ditrih, in spomnim se, recimo, zelo odmevnega pogovora s škofom Vekoslavom Grmičem, ki je imel tedaj pečat rdečega škofa. Pa denimo odmevnega pogovora s Spomenko Hribar in drugimi napredno mislečimi ljudmi. Ta politična šola mladih je bila dejansko alternativna scena vseh novih, tudi osamosvojitvenih pogledov. Skratka, bili smo zelo močna in enotna ekipa mladih, naprednih in revolucionarno mislečih ljudi.«
Tudi v letu 1985 se je v Ptuju dogajalo precej zanimivih, za tedanje čase naprednih dogodkov.
Emil Mesarič: »Da, spomnim se, recimo, da smo tedaj prav prek ZSMS dosegli, da je na tradicionalnem pohodu v Mostje v Pacinju govoril španski borec, udeleženec NOB in aktiven mirovnik Vlado Ma-kuc.« Ob tem pa Rastko Plohl doda: »Tu je razvidno, da smo tedaj mirovniki delali tudi pod okriljem španskih borcev in borcev NOB, poglejte (in pokaže dokument), tedaj smo prav na pohodu v Mostje na velikih transparentih prvič uporabili lipov list kot simbol slovenstva in poznejše osamosvojitve Slovenije.«
Emil Mesarič pa nadaljuje: »Spominjam se tudi, da je leta
1985	mladinski aktiv v ptujski teritorialni obrambi sprejel sklep, da se ne bodo udeležili tradicionalne parade v Beogradu, ki je bila tedaj posvečena 45-letnici SFRJ.« Tudi tukaj se priključi Rastko Plohl: »Tudi v raznih medijih, denimo v tedanjem Telexu, smo s pisanjem sestavkov nasprotovali izvedbi beograjske parade in tako smo prek javnih sredstev poskušali vplivali na tedanjo partijsko oblast, da bi upoštevala sklepe ptujske ZSMS. To je bilo za tiste čase zelo predrzno dejanje, neudeležbo na paradi pa smo zagovarjali tudi v komiteju za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, kjer je bil poleg Mesariča za to zaslužen tudi Štefan Čelan.«
Emil Mesarič nadaljuje: »V letu 1985 smo v ptujski občinski konferenci ZSMS organizirali tudi poletna srečanja mladih, na katerih so bili organizirani razni alternativni tabori, kjer so se srečevali aktivisti novih družbenih gibanj iz vse Slovenije. Organizirali smo tudi alternativna kulturna dogajanja na glasbenem področju, kjer je bil tedaj zelo aktiven tudi Vili
Foto: M. Ozmec
Emil Mesarič: »Večino političnih strank na lokalnem nivoju, razen menda demokratske stranke, smo med prvimi ustanovili prav pri nas, v Ptuju ...«
Muzek, ki je bil organizator prvega rock koncerta Rock Ptuj '85, ki je lepo uspel na dvorišču minoritskega samostana.«
Ptujčani pa smo bili močno zastopani tudi na zadnjem kongresu ZSMS, ki je bil leta 1986 v Krškem.
Emil Mesarič: »Tako je in treba je povedati, da je ta, zadnji kongres ZSMS, v svojih sklepih upošteval vse predloge ptujske občinske konference ZSMS, legaliziral je tudi vsa dejanja novih družbenih gibanj, ki smo jih ustanovili tudi v Ptuju. In ne smemo pozabiti na ansambel Agropop, ki smo mu tedaj pravili kar 'zsms-jevski band', saj ni bilo pomembnejšega dogodka mladih, kjer ne bi nastopali in prepevali svojih narodno zavednih pesmi, v tem duhu nas je zabaval tudi na zadnjem kongresu ZSMS. Spomnite se samo tiste Samo milijon nas je ... Ampak tako so na nek način pozitivno vplivali na zavednost mase ljudi in jo potegnili za sabo.«
Kdaj pa so se pričele po-
javljati prve konkretne osamosvojitvene težnje?
Rastko Plohl seže po arhivu: »To je bilo konec leta 1987, tedaj so se dejansko pričele konkretne priprave na poznejšo osamosvojitev Slovenije. In tudi v tem primeru smo bili v ptujski občinski konferenci ZSMS tisti, ki smo v razpravi o predvidenih ustavnih spremembah prvi predlagali konkretne spremembe, ki so nakazovale osamosvojitvene težnje - to pa so razpustitev zveznih organov in neodvisnost posameznih republik.«
Emil Mesarič ob tem doda: »S sklepi, ki so bili sprejeti na občinski konferenci ZSMS februarja 1988, smo potem šli na ptujsko občinsko skupščino, kjer smo menili, da naj bi nekatere spremembe ustave predlagali prav delegati ptujske občinske skupščine.«
Vmes spet poseže Plohl: »Skratka, vse ideje, ki so se pojavile znotraj ptujske ZSMS in znotraj novih družbenih gibanj, ki so med prvimi nastala tudi
r	,
. # .	: -*' r '/
na Ptujskem, so bile pozneje tako ali drugače upoštevane in uporabljene ob osamosvojitvi Slovenije. Spomnim se, recimo, ko smo leta 1988 na ptujskem kurentovanju pred klubom mladih, ki je bil središče vsega dogajanja, prav na pustni torek organizirali zelo odmeven pokop pusta, na katerem smo skozi skeč na svoj način predstavili tedanja aktualna politična dogajanja in si malo izposodili tudi Zvezni izvršni svet.«
Kako pa smo Ptujčani sprejeli predloge za sprejem zvezne ustave?
Rastko Plohl: »Koordinacija novih družbenih gibanj je 9. marca 1988 zahtevala zaustavitev predlaganih hitrih ustavnih sprememb takratne zvezne in republiške ustave. Poglejte (pri tem pokaže celo mapo s podpisi), v Ptuju in po vsej Sloveniji smo tedaj zbrali prek 10.000 podpisov proti hitri spremembi ustave. S tem smo pridobili čas, da je lahko pri spremembah ustave sodelovala tudi slovenska javnost.«

I
Foto: M. Ozmec
Rastko Plohl: »Skoraj vse ideje, ki so se pojavljale v ptujski ZSMS in novih družbenih gibanjih, so bile pozneje tako ali drugače upoštevane ob osamosvojitvi Slovenije!«
Emil Mesarič doda: »Tu smo dejansko začenjali vsako od poznejših aktivnosti, ki jih je sprejela širša slovenska javnost, tu smo postavljali temelje vsega. Poglejte, med podpisniki naših zahtev je bil tudi dobrotnik Ivan Kramberger iz Negove, ki je tesno sodeloval s ptujsko občinsko konferenco ZSMS, bil pa je tudi član Neodvisnih sindikatov Slovenije, žal so ga pozneje ustrelili.«
Rastko Plohl pa nadaljuje: »V letu 1988 pa je bila pod okriljem republiške konference ZSMS in novih družbenih gibanj, v katerih je bilo tudi več ptujskih ZSMS-jevcev, ustanovljena tudi Zveza kmečke mladine Slovenije. Konec leta smo v ptujski ZSMS pomagali tudi pri ustanovitvi Socialne demokracije Slovenije. Ko sem postal član republiškega sveta stranke, sem poskrbel, da so imeli brezplačno na razpolago prostore v ptujskem klubu mladih.«
Emil Mesarič: »Sicer pa so bile skoraj vse politične stranke na lokalnem nivoju, razen Demokratske stranke seveda, med prvimi ustanovljene prav v Ptuju. Mirno lahko rečemo, da je bila njihova zibelka tedanji klub mladih, ki je imel svoje prostore pod Kmetijsko zadrugo. Prav v tem klubu mladih je Jože Pučnik leta 1989 ptujski mladini prvič zaupal tedaj še 'skrivnost', da bo Slovenija šla v plebiscit, kar so mu nekateri celo očitali.«
Rastko Plohl: »Na Ptuju pa smo leta 1989 zbrali tudi prek 1000 podpisov občanov v podporo majniški deklaraciji, Neodvisni sindikati Slovenije, katerih sedež je v Ptuju, pa smo sodelovali tudi pri ustanovitvi Zbora za ustavo, v katerem je sodelovala skoraj v celoti leva politična opcija. Ne morem pa mimo tega, da smo v ptujski ZSMS v znamenitih dogodkih leta 1988 poskušali rešiti Janeza Janšo, tedaj je bil še Ivan, pred aretacijo. Janša, ki je bil tedaj funkcionar republiške konference ZSMS, sem dan pred aretacijo večkrat klical celo popoldne, da bi ga opozoril na to, kaj nameravajo storiti, saj sem bil o tem obveščen, žal pa po telefonu na republiški konferenci ZSMS ni bil dosegljiv, mo-bitelov pa tedaj še ni bilo.«
Naj dodamo, da so bili poleg Emila Mesariča in Rastka Plohla v ptujski ZSMS v omenjenih prelomnih časih, torej pred dvema desetletjema, aktivni tudi Diana Bohak, Rudi Bogdan, Jožica Repič, Lilijana Ditrih, Marjan Berlič, Štefan Čelan, Anita Peklar, Darja Luk-man, Stanko Žunec, Gabrijel Berlič, Daniel Hengelman, Vlado Fridl, Srečko Šorli, Janez Korpič, Ivan Rojs in še kdo.
M. Ozmec
Slovenija • V pričakovanju dveh kmetijskih uredb
Odškodnina na vodovarstvenih območjih?
V začetku letošnjega leta se ob dveh že sprejetih novih uredbah glede neposrednih plačil in sofinanciranja kmetijskih zavarovanj pričakujeta še dve novi uredbi, s katerima se posega v področje gnojenja z dušikom in kmetovanja na prvih vodovarstvenih območjih (VVO1).
Okoljsko ministrstvo je namreč že pripravilo predlog Uredbe o varstvu voda pred onesnaževanjem, s katero se za kmetovalce uvaja dodatna omejitev; ta določa, da letni vnos organskih gnojil na posamezno enoto rabe kmetijskih zemljišč ne sme presegati 250 kg dušika/ha. Na novo je opredeljena uporaba gnojevke in gnojnice na zemljiščih z zeleno odejo, ki bo z novo uredbo prepovedana od 1. decembra do 15. januarja, dodana pa je tudi časovna omejitev gnojenja z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik. Uporaba teh gnojil bo prepovedana od 15. novembra do 15. februarja, razen če gre za gnojenje ozi-min ali za gnojenje kmetijskih rastlin v rastlinjakih. Uredba postavlja tudi nove normative za zmogljivost skladišč za živinska gnojila, ki so pripravljeni za vsako kategorijo živali posebej tako, da ne bo več potrebno računanje potreb po skladiščnih zmogljivostih za živinska gnojila na podlagi GVŽ. Obvezna bo evidenca uporabe živinskih gnojil na kmetijah, na katerih letni vnos dušika v tla z živinskimi gnojili presega 350
kg N/ha in hkrati letna obremenitev z živinskimi gnojili presega 140 kg N/ha. Evidenca mora vsebovati spisek enot rabe kmetijskih zemljišč, ki se gnojijo, ter količino, čas in vrsto gnojil. Priporoča se tudi evidenca uporabe mineralnih dušikovih gnojil. Dodane so zahteve glede enakomernosti trošenja mineralnih in organskih gnojil in naprav za raztros, ki morajo zagotoviti enakomeren raztros, pravilne odmerke in majhne izgube.
Izplačevalo bo Komunalno podjetje
V začetku letošnjega leta pa naj bi bila predvidoma sprejeta tudi težko pričakovana Uredba o nadomestilu za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi omejitev kmetovanja na VVO1. Osnova za omenjeno uredbo je sprememba zakona o vodah, ki je bil sprejet sredi leta 2008. Po tem zakonu mora upravljavec z vodnimi zemljišči lastniku ali drugemu posestniku, ki ima zaradi omejitev kmetovanja na VVO1 zmanjšan dohodek iz kmetijske dejavnosti, zagotoviti nadomestno zemljišče. Če
tm^mM^mm
V pripravi je nova uredba za dodatno omejevanje gnojenja z dušikom za vse kmetijske površine.
upravljavec ne more zagotoviti nadomestnega zemljišča, je lastnik upravičen do nadomestila za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti. Sam način izplačila nadomestil naj bi sicer urejevala nova uredba, ki določa vrste ukrepov, za katere se lahko izplačajo nadome-
stila, opredeljuje upravičence do nadomestila in postopke za plačilo nadomestila, pogoje za pridobivanje nadomestil ter obveznosti upravičencev in zavezancev. Po tej uredbi bodo upravičenci do izplačila denarnih nadomestil vsa kmetijska gospodarstva (KMG),
ki jim ni mogoče zagotoviti nadomestnega zemljišča. Pogoj za pridobitev denarnega nadomestila je, da ima kmetija v registru vpisane GERK-e ali del GERK-a na VVO 1, da ima kmet na VVO I najmanj 0,3 ha površin in da seveda kmetje podajo zavezancu zahtevek za
izplačilo. Za izplačilo denarnih nadomestil ne bodo upravičene tiste kmetije, ki za iste ukrepe že prejemajo plačilo iz javnih sredstev.
Zavezanci za izplačilo denarnih nadomestil pa bodo vsi izvajalci javne službe oskrbe s pitno vodo (na Ptujskem torej Komunalno podjetje). Izvajalci bodo na osnovi zahtevka upravičenca z njim vsako leto sklenili pisno pogodbo in hkrati opravljali tudi nadzor nad izvajanjem ukrepov, ki bodo predmet pogodbe. Izvajalci bodo morali inšpektoratu poročati o nepravilnostih in kmetijskemu ministrstvu o izplačanih denarnih nadomestilih.
V uredbi je predvideno izplačilo denarnih nadomestil za dva ukrepa, ki jih na VVO 1 kmetje ne smejo izvajati: prepoved rabe gnojnice in gnojevke ter prepoved rabe škropiv (FFS). Predvidena so denarna nadomestila za njivske površine ter za trajne travnike in pašnike, osnova za višino denarnih nadomestil pa je ocena izpada pridelka zaradi prepovedi izvajanja omenjenih ukrepov na VVO1.
SM (vir: KGZS)
Ormož • V SDS zadovoljni z minulim letom
V SDS želijo izboljšati volilne rezultate
Na ponedeljkovi tiskovni konferenci je Občinski odbor SDS Ormož predstavil delo stranke na lokalnem nivoju v minulem letu ter aktivnosti in načrte za letošnje volilno leto.
Branko Šumenjak, predsednik OO SDS Ormož in podžupan občine Ormož, je pohvalil organiziranost stranke na več nivojih. Zadovoljen je z delom novoustanovljenega odbora Slovenske demokratske mladine Ormož, katere predsednik je Daniel Vrbnjak, ki je hkrati tudi predsednik regijske koordinacije ptujskega območja. Aktivno so se vključili v delo foruma za kmetijstvo in podeželje SDS ter tudi na tem področju prevzeli odgovorno vlogo, saj so od sedmih članov izvršnega odbora na državnem nivoju kar trije iz Ormoža. Uspeli so povezati tudi populacijo, ki jo imenujejo „biser znanja in izkušenj" - seniorji SDS in naj bi postali protiutež upokojenskim organizacijam, ki delujejo v tem prostoru, predvsem DeSUSu. Ormožani so edini v širši regiji, ki imajo ustanovljen tak odbor in pričakovati je, da jih bodo posnemali tudi na Ptuju. Preko člana mag. Boštjana Štefančiča so aktivno vključeni tudi v delo strokovnega sveta SDS, kjer je Štefančič predsednik komisije za kmetijstvo.
Z delitvijo občine so nastali trije odbori SDS in na ta način
je OO SDS Ormož izgubil del članstva. Po štirih letih od ločitve jim je po številu članstva uspelo priti na številko izpred razdelitve. Svetniška skupina je aktivna pri delu občinskega sveta (OS), je povedal Branko Šumenjak: »Morda se to toliko ne vidi navzven, ker imamo koalicijsko pogodbo z županovo N.Si in se glede vsega uskladimo že pred sejo. Zato se ne vključujemo v neproduktivne razprave na OS, ki so namenjene le zavlačevanju. Vključimo se le, ko je zares potrebno. S takim delovanjem izpolnjujemo naš program. Nobeden sklep na OS ni bil v nasprotju z našim sprejetim programom. Kot podžupan pa se aktivno vključujem v delovanje občine.«
Že v preteklem letu so začeli evidentirati kandidate za prihajajoče volitve in izdelavo programa. Kdo bo SDS zastopal kot županski kandidat, se še niso odločili, v igri pa so menda vsaj štiri imena.
Šumenjak je poudaril, da v SDS niso zadovoljni z razvojem dogodkov v Gimnaziji Ormož, kjer minister ponuja programe za predšolsko vzgojo. Po mnenju Branka Šumenjaka gre
v tem primeru za politično odločitev in ne strokovno. Moti ga, ker se vlada ukvarja sama s seboj, namesto s krizo, opozicije ne upošteva pri nobenem predlogu. Nezadovoljen je tudi, ker vlada in predsednik republike potencirata in odpirata vedno nove delitve med levico in desnico, spomnil je na neprimerno odlikovanje Tomaža Ertla. V razpravah o razvojnem zakonu za Pomurje
se po njegovem mnenju operira z zelo čudnimi številkami, vendar je možnosti vsekakor potrebno izkoristiti. Sam zakon ocenjuje kot predvolilno potezo, saj že razplet razpisa ministrstva za kulturo, na katerega se je prijavilo 56 občin, denar pa je pobralo 6 projektov iz Ljubljane, jasno kaže na to. Cilj v letu 2010 je izboljšati rezultate na lokalnih volitvah in temu bodo podredili sovje
delovanje.
Ana Šinko, podpredsednica OO SDS Ormož in predsednica OO Ženskega odbora SDS, je omenila, da so letos že obiskali najstarejše člane SDS v občini. Sicer pa sta se v prazničnem decembru s soprogom mag. Bojanom Sinkom udeležila na državni ravni organiziranega dobrodelnega plesa na Otočcu. V okviru dobrodelne ustanove Vrtnica
Foto: Viki Ivanuša
Ana Sinko, Branko Šumenjak in mag. Bojan Sinko so predstavili delo stranke v minulem in načrte za letošnje volilno leto.
in ustanove Ivana Cankarja za štipendiranje so izvedli ples in v dobrodelni sklad zbrali 12.000 evrov.
Članice ormoške SDS so se aktivno pridružile vseslovenski akciji za brezplačno cepljenje najmlajših proti rota virusu. V ta namen so organizirale tudi poučno predavanje in na dveh stojnicah zbirale podpise. Zbrale so okrog 600 podpisov in zbiranje še nadaljujejo, v tem mesecu pa bodo zbrane podpise iz vse Slovenije predali ministru. Ženski odbor SDS so bile tudi pobudnice zbiranja sredstev za defibrila-tor, ki je nameščen v Centru Holermuos. Izvedle so tudi izobraževanje ciljnih skupin za rokovanje z defibrilatorjem, kar bodo še nadaljevale.
Mag. Bojan Šinko, predstavnik za medije in vodja strokovnega sveta OO SDS Ormož, je povedal, da strokovni svet deluje in se poskuša odzivati na zahteve okolja, ki jih oplemenitene s pobudami preko svetnikov prenesejo v sklepe občinskega sveta. V tem času se svet najbolj aktivno ukvarja s pripravo programa za volitve.
Viki Ivanuša
Foto: SM
Ptuj, Ormož • Muzej predstavil projekte za obdobje 2010-2012
Muzej med najbolj obiskanimi v državi
Leto 2010 so v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož začeli s ponovoletnim srečanjem z novinarji. Predstavili so dosežke in projekte preteklega leta, se pohvalili s spodbudnimi statističnimi podatki in govorili o načrtih za obdobje 2010-2012.
Leto 2009 je bilo pestro, a novo leto bo še bistveno bolj, vsaj kar se dogajanj v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož tiče. Sodeč po projektih, ki jih je predstavil direktor Aleš Arih, bo namreč prihajajoče obdobje zanje zelo pomembno tudi z vidika izvedbe investicij in posegov v nekatere muzejske objekte.
»Pred nami bo v kratkem Evropska kulturna prestolnica, o kateri se na Ptuju veliko pogovarjamo. Imeli smo vrsto sestankov, vendar se ne zanašamo na obljube in vizijo, ki je postavljena na Ptuju, temveč smo se sami lotili projektov, ki jih pripravljamo in jih bomo do leta 2012 izpeljali. Če bo kdo te projekte razglasil kot projekte, namenjene EPK, nimamo nič proti, če bodo pa samo muzejski, tudi prav, saj bi jih tako ali tako izpeljali. Za obdobje 2010-2012 imamo pripravljenih 18 projektov,« je pojasnil Arih.
Eden pomembnejših projektov, izpolnjen bo že v prihodnjih mesecih, je selitev arheologije oziroma depojev
Aleš Arih in Martin Šteiner
iz Dominikanskega samostana v prostore starega kombinata ter prestavitev zbirk v klet grajske žitnice. Gre za objekt, ki je bil doslej popolnoma prazen in ne zahteva večjih posegov. »Želimo pa, da se uredi Panorama za namene arheologije. Zagotovilo MO Ptuj je, da razmišlja o ureditvi Panorame v etnološki park in v izgradnjo arheološkega muzeja, kdaj pa se bo to zgodilo, ni znano,« je pojasnil Arih.
Kot je še dejal, so priprave za ureditev kulturne dvorane
v dominikanskem samostanu v polnem teku, zato se mora arheologija umakniti od tam.
Grajska kavarna do konca leta
Drugi projekt je ureditev grajske konjušnice, ki že tri leta stoji na mrtvi točki. »V nekem smislu je že v razpadajočem stanju, zato je dobrodošla obljuba Ministrstva za kulturo, da jo bomo letos gradbeno dokončali; pomembno je, da bo projekt vodil muzej in ne več mini-
Gorišnica • Tržnica poklicev
Večnamenska gorišniška dvorana je v ponedeljke kar vr-vela, saj se je predstavljalo kar 18 srednjih šol in Dijaški dom iz Maribora, informacije o šolskih programih pa so ob deve-tošolcih in njihovih starših iskali tudi osmo- in sedmošolci.
Ravnatelj OŠ Gorišnica Branko Širec je povedal, da so tržnico poklicev pripravili za celotno zadnjo tirado: »Posebej pomembno je seveda spoznavanje poklicnih usmeritev za devetošolce, ki se bodo o svoji prihodnosti morali odločati že v kratkem, prav pa je, da se z možnostmi sezna-
nijo tudi osmo- in sedmošolci. Učenci in njihovi starši na takšni prireditvi dobijo najboljše informacije iz prve roke, saj izvedo vse o učnih programih, pa tudi o poklicnih možnostih ali možnostih nadaljnjega izobraževanja po končani srednji šoli. Vsekakor je Tržnica poklicev odlična varianta spoznavanja srednješolskih programov z različnih lokacij, zaradi česar se lahko prihrani marsikakšna nepotrebna pot oziroma čas.«
V dvorani so se s svojimi učnimi program gorišniškim osnovnošolcem predstavile vse šole Šolskega centra iz
Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož sodi med tiste v državi, ki imajo največ obiskovalcev letno.
Za lažjo izbiro poklica
Tudi OŠ Gorišnica je kot številne druge šole v začetku tega tedna pripravila t. i. Tržnico poklicev, namenjeno predvsem devetošolcem, ki se bodo v naslednjem mesecu že morali odločati, kje nadaljevati svoje izobraževanje.
Gorišniški osnovnošolci so na Tržnici poklicev izvedeli marsikaj zanimivega o programu srednjih šol, ki so jih zanimale.
Ptuja (strojna, ekonomska, biotehnična ter elektro in računalniška šola), Gimnazija Ptuj, Gimnazija in srednja kemijska šola iz Ruš, Policijska postaja Gorišnica, Šolski center Rogaška Slatina, Srednja šola za gostinstvo in turizem iz Maribora, Srednja šola za oblikovanje iz Maribora, Biotehniška šola Maribor, Lesarska šola Maribor, Srednja zdravstvena in kozmetična šola Maribor, Srednja gradbena šola in gimnazija Maribor in Dijaški dom Maribor.
Največja gruča osnovnošolcev se je zbrala pri stojnici srednje gradbene šole in gimnazije iz Maribora; učence, tako fante kot dekleta, je zanimalo veliko vsega, zanimive razprave pa so se odvijale tudi pri stojnici Policijske postaje iz Gorišnice, kjer je večinoma fante zanimalo, kako se lovi in ravna s »cestnimi prekrškarji«. Več deklet je bilo opaziti tudi pri stojnici Srednje zdravstvene in kozmetične šole iz Maribora, sicer pa, kot so povedali mladi bodoči srednješolci, bodo dokončne odločitev o vpisih sprejemali v naslednjih dneh.
SM
strstvo. Mi bomo upravljavec objekta, kar pomeni, da bomo izbrali najemnika kavarne. Restavracija ne pride v poštev, ker je ugotovljeno, da z ekonomskega vidika ne bi uspevala in interesenti niso pripravljeni vložiti toliko denarja v ta projekt, ki se ne bi obrestoval,« je pojasnil direktor. Ostaja torej prva varianta, da bo v delu grajska blagajna s trgovino, del bo namenjen gostinski dejavnosti, večji del prostora pa za zbirko pustnih mask, ki jim bodo dodali še like različnih slovenskih pokrajin. Zgradba bo zato precej drugačna, kot je bilo zamišljeno, ob njej bo plato, ki bo omogočal razne družabne srečanje, glasbene nastope in podobne projekte. Rok za vselitev v dokončan objekt je konec leta 2010. »Objekt mora v celoti delovati. Za kavarno že imamo dva resna interesenta,« je pojasnil Arih.
Postavitev Mestne zbirke do 2012
Projekt postavitve Mestne zbirke v starih zaporih ali dominikanskem samostanu pa je predstavil zgodovinar Martin Šteiner. »Ptuj v 20. stoletju smo že delali, to bi bilo neko nadaljevanje tega. Zadeva ne bo zasnovana kronološko, temveč periodizacijsko. Iz ptujske zgodovine bi potegnili pomembne slike, ki so zaznamovale zgodovino tega mesta in bi tako pokazali ta obdobja,« je pojasnil Šteiner. S tem naj bi se pokazala celotna zgodba o Ptuju, ki bo odgovorila tudi, kdaj je mesto doživljalo svoj razcvet in katera zgodovinska obdobja mu niso bila naklonjena. »Na vse to bo odgovorila mestna zbirka,« je še dejal zgodovinar, ki bo sodeloval pri pripravi projekta, ki naj bi se zaključil do leta 2012.
Ob tem bo v letih 2010-2012 še vrsta drugih pomembnih projektov. Izdelan je že dokumentarni film o Leslijih na ptujskem gradu, ki je preveden tudi v angleški jezik in bo predstavljen po letošnjem kulturnem prazniku. V začetku februarja bo na ogled tudi stalna zbirka grafik ptujskega slikarja Luigija Kasimirja, ki so donacija Marka Sluga in bo največja predstavitev grafik omenjenega avtorja na enem mestu. Zaradi njegovih donacij muzeju je ta Sluga tudi že predlagal za oljenko.
Junija bo luč sveta ugledala tudi druga številka Muzejskega zbornika, ki ga bo uredil Šteiner. »Gre za dokumentiranje, kar je tudi sestavni del našega dela,« je pojasnil Arih. Sicer pa so bili članki za zbornik že zbrani, sedaj poteka le še uredniško delo.
Statistični podatki vzpodbudni
Kot je dejal direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož je bilo leto 2009 finančno uspešno. »Dobro smo poslovali, posebej po zaslugi dodatnih dejavnosti, različnih prireditev, najema dvoran, organiziranja porok, simpozijev in podobno, kar smo s pridom izkoristili,« je še pojasnil. Zadovoljni pa so tudi z obiskom, ki je nekoliko manjši, kot je bil prejšnja leta, a recesija vendar ni bistveno vplivala na statistiko.
»Problem je v tem, da ni turistične podpore, ki bi jo prav gotovo potrebovali. Premalo je, da je muzej odprt skozi vse leto, in premalo so vse te prireditve, če se gostje tukaj recimo za silvestrovo sprehajajo po Ptuju, trgovin ni, le kak bife, spominkov ni. Tu je problem, ki bi ga vzporedno z željami okrog Evropske kulturne prestolnice
morali reševati. Premalo je, da se resnično ponuja takšno bogastvo, kot ga Ptuj v kulturnem smislu ima, ne moremo pa ga na primeren način tudi komercialno izkoristiti,« je prepričan Arih, ki je dal za primer srednjeveška mesta v Italiji in na Češkem.
A statistični podatki so kljub temu spodbudni. V lanskem letu je Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož zabeležil 72.157 obiskovalcev. Tu so zajeti vsi objekti na Ptuju ter tudi v Ormožu in Veliki Nedelji. Od tega je bilo na prireditvah 14.857 obiskovalcev, kar v Muzeju ocenjujejo kot zelo lepo številko, ki je v primerjavi z letom 2008 narasla. »To kaže, da je največji obisk, ko je vstop prost, ko je dan družin, ko so muzejski dnevi in ostalo. Tu se situacija na nek način pozna,« je pojasnil Šteiner. Okrog 18 do 20 odstotkov vseh obiskovalcev je namreč takih, ki vstopnine niso plačali.
Nekoliko je padel obisk tujcev, a je še vedno zelo visok, in sicer 13.400. Spodbudni pa so tudi podatki za Ormož, kjer so v lanskem letu zabeležili 2030 obiskovalcev, dodatnih 2100 pa v Veliki Nedelji.
Kako uspešen je bil Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož v slovenskem merilu, pa ni znano, saj letos niso sodelovali pri merjenju, ki ga izvaja statistični zavod. Ta jih je namreč vsako leto zaprosil za podatke, letos pa iz neznanega razloga ne. V ptujsko-or-moškem muzeju so prepričani, da je to narejeno načrtno, saj so vsa leta prednjačili po številu obiskovalcev in so bili celo med prvimi tremi. Iz meritev naj bi jih izključili, ker so zmeraj izstopali. »Vsi trije ljubljanski muzeji imajo enako število obiskovalcev kot Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož,« je še zaključil Arih.
Dženana Becirovic
Foto: DB
Foto: DB
Foto: SM
Gornja Radgona • Ocenili lanske sejemske prireditve
Obetavna napoved za nove sejemske dosežke
Direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec je na srečanju s časnikarji razkril lanskoletno poslovanje sejmišča v Gornji Radgoni, kjer so potekali trije sejmi. Z zadovoljstvom je ugotovil, da so kljub kriznim dogajanjem v gospodarstvu vse sejemske prireditve zelo dobro uspele, saj so bili organizatorjevi načrtovani cilji domala v celoti uresničeni. Odpadel je le Sejem obrambe, varovanja, zaščite in reševanja (SOBRA), ki seje skladno z dogovorom v okviru programskega sveta prestavil v letošnje leto.
Na sejmih MEGRA (gradbeništvo), LOV in AGRA (kmetijstvo in živilstvo) se je na razstavnem prostoru v skupni velikosti 92.900 m2 metrov predstavilo 2.280 razstavljavcev iz 30 držav, sejemske prireditve pa si je ogledalo več kot 164.000 obiskovalcev. Na mednarodnih ocenjevanjih kakovosti mesa in mesnih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov, sadnih sokov, brezalkoholnih pijač in embali-ranih vod, medu, kmetijske mehanizacije in opreme ter na odprtem državnem ocenjevanju vin so strokovne komisije ocenile 1376 izdelkov, ki so jih prijavili 403 proizvajalci iz sedmih držav.
Ob sejmih so bili uspešno organizirani tudi drugi projekti. Pomurski sejem je sodeloval pri organizaciji 56. svetovnega prvenstva v oranju v Moravskih Toplicah, na sejmih GAST in SASO v Splitu pa je
pripravil predstavitev slovenskih podjetij. Uspešno je bila okronana 13. vinska kraljica Slovenije, ki je promovirala slovensko vinogradništvo, vinarstvo in turizem na več kot 60 dogodkih. Sodeloval je tudi v Združenju evropskih kmetijskih sejmov EURASCO in v društvu agrarnih novinarjev Slovenije DANS. Skupaj z okrajnim glavarstvom Bad Radkers-burga (avstrijska Radgona) je z mednarodno slikarsko kolonijo že petnajstič izpričal tesno zgodovinsko povezanost obeh obmejnih krajev Avstrije in Slovenije. Zelo pomembno je bilo sodelovanje na 76. letnem kongresu mednarodne zveze sejmov UFI.
»Finančna in gospodarska kriza bo prav gotovo vplivala na sejemsko dejavnost tudi v letu 2010. Pri tem se zaposleni v Pomurskem sejmu zavedamo, da imata poslovno povezovanje in promocija v času
^ VINSK
KRALJICA
■ OVENIJE
Janezu Erjavcu pripadajo velike zasluge za uspešno izvedbo vsakoletnega kronanja vinske kraljice Slovenije.
recesije še večji pomen. Zato bomo tudi letos podjetjem in posameznikom z njihovimi proizvodi in storitvami nudili
vso podporo pri kakovostnih sejemskih predstavitvah, poslovnem povezovanju, spremljevalnih dogodkih in oglaše-
vanju. Menim, da je sejem eno najmočnejših orodij promocijskega in trženjskega spleta, ki plemeniti predstavitve udeležencev ter njihovega nepogrešljivega osebnega stika,« je poudaril Janez Erjavec.
Sejemska vrata Pomurski sejem v Gornji Radgoni letos odpira v dneh od 23. do 27. marca, ko bo na vrsti že 23. mednarodni sejem MEGRA kot največja in najcelovitejša predstavitev gradbeništva, gradbenih materialov ter gradbene mehanizacije, opreme in orodij v Sloveniji in tem delu Evrope. AGRA, 48. mednarodni kmetijsko-živil-ski sejem, se vrača v nekdanje terminske okvire (21.-26. avgust), predstavil pa bo celoten spekter novosti za pridelavo, rejo, predelavo in postrežbo. Državne predstavitve na sejmu načrtujejo Češka, Avstrija, Poljska, Makedonija, Vojvodina in Srbija. V sklopu AGRE po
potekal tudi 17. mednarodni sejem embalaže, tehnike pakiranja in logistike (INPAK), 5. mednarodni sejem obrambe, varovanja, zaščite in reševanja (SOBRA) pa bo kot bienalni sejem potekal v času od 23. do 25. septembra 2010.
V izvedbo sejemskih prireditev sodijo tudi mednarodna ocenjevanja kakovosti izdelkov - odprti natečaj slovenski oskar za embalažo (10.-11. maj), ocenjevanje mesa in mesnih izdelkov (20. in 21. maj za sveže meso ter 16., 17. in 18. junij za mesne izdelke), ocenjevanje mleka in mlečnih izdelkov (1.-4. junij), ocenjevanje sadnih sokov, brezalkoholnih pijač in embaliranih vod (9. junij), ocenjevanje medu (9.-11. avgust), ocenjevanje kmetijske mehanizacije in opreme (20. avgust) in odprto državno ocenjevanje vin Vino Slovenija (19.-23. julij).
Niko Šoštarič
Majšperk • Ponovoletni sprejem pri županji M Majšperk • Bogatejši za trgovski center Jager
Kljub recesiji več optimizma Na policah tudi izdelki Ž	domačih obrtnikov
Županja občine Majšperk dr. Darinka Fakin je v petek, 8. januarja, opoldne pripravila ponovoletni sprejem za župane, direktorje in podjetnike vseh sodelujočih občin, zvečer pa še za predstavnike društev in političnih strank.
Že tradicionalnega ponovo-letnega sprejema se je v petek opoldne v dvorani Občine Majšperk kljub obilnemu snegu in ledenemu dežju udeležilo precej vabljenih gostov iz domačega Majšperka, Ptuja in bližnje okolice. Poleg direktorjev podjetij, s katerimi je občina sodelovala pri realizaciji svojih lanskih investicij,direktorjev ter predstavnikov javnih zavodov so se sprejema udeležili tudi poslanec državnega zbora Branko Marinič, župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan,
župan sosednje občine Mako-le Alojz Gorčenko ter podžupana občine Kidričevo Jože Medved. Majšperška županja dr. Darinka Fakin se je svojim gostom zahvalila za uspešno sodelovanje v minulem letu 2009, ki ga je sicer opazno zaznamovala recesija, po njenem prepričanju pa tega niso vzeli kot oviro, ampak kot nov, še večji zagon in optimizem, saj se zaveda, da je le na ta način možen napredek. Zato so vsi skupaj nazdravili tudi novim priložnostim. Slavnostni spre-
jem pa sta s priredbami slovenskih ljudskih kulturno prijetno obogatila študentka prava Tea Letonja z ubranim petjem, ki jo je na električnem klavirju spremljal profesor Tom Hajšek.
Isti dan ob 18. uri zvečer pa je majšperška županja v zahvalo za uspešno sodelovanje v minulem letu pripravila še tradicionalni ponovoletni sprejem za predstavnike vseh društev, vodje političnih strank in duhovnike z območja občine ter predstavnike Osnovne šole in Vrtca Majšperk.
-OM
Družinsko trgovsko podjetje Jagros - trgovine Jager je že septembra lani odprlo vrata svojega 17. trgovskega centra na Štajerskem. V novem centru Jager v Maj-šperku je podjetje Jagros zaposlilo dodatnih 12 delavcev, tako da šteje kolektiv trgovin Jager danes že preko 320 članov.
Nov prodajni center Jager v Majšperku se razprostira na 2500 kvadratnih metrih površin. V sklopu objekta je živilski supermarket, dobro založen oddelek tekstila in tehnična trgovina s ponudbo vsega za dom, od bele tehnike, akustike, gospodinjskih aparatov, barv in lakov do vsega, kar je potrebno v kmetijstvu in vinogradništvu, ter
popolna ponudba gradbenega materiala. V sklopu tega objekta pa je tudi lepo urejen kava bar.Ob novem prodajnem centru je na voljo več kot 100 brezplačnih parkirnih prostorov.
Investicija, ki jo je podjetje Jagros v celoti izvedlo v lastni režiji in z lokalnimi podizva-jalci ter v celoti z lastnimi sredstvi, je veljala okoli 1,5
milijona evrov. Ob odprtju je Jagros Osnovni šoli Majšperk podaril bon za 500 evrov, pripravili so tudi več degustacij in promocijskih predstavitev. Sicer pa bo družinsko trgovsko podjetje Jagros maloprodajo širilo tudi v letošnjem letu, saj načrtujejo gradnjo novega prodajnega centra v Pomurju.
-OM
Foto: M. Ozmec
Foto,. M. Ozmec
Majšperška županja dr. Darinka Fakin (levo) se je na sprejemu vsem zahvalila za uspešno sodelovanje v minulem poslovnem letu in izrazila upanje, da bo tudi letos tako.
Nov prodajni center Jager v Majšperku stoji ob novem majšperškem krožišču, v neposredni bližini bencinskega servisa in nove osnovne šole.
Foto: NS
Ptuj • O pobudi svetnika Petra Pribožiča
Bo Ptuj dobil poletno gledališče?
V zadnjem času so na Ptuju mnogi posamezniki, institucije in zavodovi dali več pobud, ki se nanašajo na projekt Evropske kulturne prestolnice 2012. Kar nekaj jih je iz različnih razlogov že padlo v vodo, nekatere ideje pa so sprožile veliko zanimanja tako v laični kot strokovni javnosti. Med zanimivejše nedvomno sodi pobuda mestnega svetnika Petra Pribožiča (NSi) o postavitvi poletnega gledališča na severnem grajskem griču.
Preverili smo, kaj o njegovi zamisli menijo župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleš Arih in direktor Mestnega gledališča Ptuj Peter Srpčič.
Pribožič, ki je prepričan,
da bi s poletnim gledališčem lahko veliko prispevali k popestritvi kulturnega dogajanja na Ptuju, meni, da gre za manj zahtevno investicijo. »Teren na grajskem griču že naravno daje velike možnosti. Poletno gledališče na Ptuju si predstavljam podobno tiste-
Peter Srpčič je pobudo Pribožiča ocenil kot zelo zanimivo.
Foto: Črtomir Goznik
Poletno gledališče naj bi bilo postavljeno na grajskem griču.
Tudi župan MO Ptuj dr. Štefan Celan je Pribožičevo pobudo ocenil kot zanimivo.
¡V
Aleš Arih: »Ko gre za urejanje grajskega kompleksa, je vedno odgovor, da je to državna last in da Ptuj v smislu vzdrževanja nima s tem nič.«
Poletno gledališče na Ptuju si je Pribožič zamislil podobno tistemu, ki ga že imajo v Domžalah.
mu, ki ga imajo na primer v Domžalah. Urejeno bi moralo biti tako, da je uporabno v vsakem vremenu. O sami vrednosti oziroma oceni projekta pa bi zaenkrat težko govoril,« je pojasnil Pribožič.
Njegova ideja je, da bi se, če bi letno gledališče postavili na grajski grič, tam odvijale različne predstave, urejeno pa bi moralo biti tudi za nastope domačih in tujih gledaliških amaterskih, pa tudi drugih kulturnih skupin.
Omenjeno pobudo je Pribožič podal že v okviru priprave projektov na EPK septembra lani, pred nekaj dnevi pa jo je predstavil še svetnikom na mestni seji.
Odzivi različni, ideja je zanimiva
O tem, kako smela je Pribo-žičeva pobuda, je dr. Štefan Čelan, župan MO Ptuj, dejal: »Vsekakor se mi zdi pobuda gospoda svetnika Petra Pri-božiča zelo zanimiva. Nima pa preverjenih podatkov, kaj o tem menijo lastniki (država in upravljavec Pokrajinski muzej) ter ostale institucije (Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine). Glede potrjenih in dogovorjenih vsebin za EPK 2012 pa je bilo že velikokrat povedano, da so te poznane in s strani evropske komisije tudi potrjene. Zato bo potrebno o dodatnih vsebinah in investicijah razmišljati predvsem izven dogovorjenega programa.«
Pozitivno pa je pobudo svetnika Petra Pribožiča ocenil tudi direktor ptujskega gledališča Peter Srpčič: »Zamisel se mi zdi zelo dobra, saj ponuja preprosto rešitev,
kako pridobiti prizorišče za večje, zahtevnejše dogodke v času poletja, ko je čas poletnih festivalov in prireditev in tudi čas poletne turistične sezone. Glede ostalih pobud pa jih ne poznam dovolj, da bi si drznil soditi o njih. Bolj kot smelost je tu pomembno vprašanje, katere so uresničljive v tem času, saj nas od prevzema kulturnega prestola ločita manj kot dve leti. Verjamem pa, da bodo uspešni predvsem projekti, ki bodo izhajali iz naših danosti, tako kulturnih kot tudi zgodovinskih, ki bodo znali promovirati to okolje in njegovo zgodbo v Evropi in svetu.«
Z nekoliko drugačnega aspekta pa na zadevo gleda Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Or-mož, ki je upravljavec grajskega griča: »Ko gre za urejevanje grajskega kompleksa, je vedno odgovor, da je to državna last in da Ptuj v smislu vzdrževanja nima s tem ničesar. Ko pa se pojavi želja, da bi se grajski kompleks uporabljal v različne namene - to se tudi dogaja (tu se odvija sankanje, smučanje, sprehajanje, druženje mladih, parkiranje), takrat se mimo države in mimo nas pojavljajo razne želje in pobude, da bi se na tem prostoru nekaj naredilo. Jaz nimam nič proti temu, kajti konec koncev, treba je izkoristiti vse optimalne lokacije, ki jih imamo, a to mora biti v skladu z lastniki, spomeni-škovarstveno službo, skratka tistimi, ki za te stvari skrbijo. Vse je stvar dogovora, brez tega je to lahko le pobuda. Gre pa o njej razmisliti in se dogovoriti.«
Dženana Becirovic
Foto: DB
Foto: DB
Foto: DB
Foto: DB
Evropa brez sanj in vizij
Mohamed je bilo najpogostejše ime novorojenčkov v Bruslju leta 2009. Takšen podatek je le eden med mnogimi, ki dokazuje, kako Evropa v zadnjih letih postaja bogato zaledje Afrike oziroma po definicijah nekaterih intelektualcev Evro-Azija. Imigracija sama po sebi ni slab družbeni pojav. Premik delovne sile omogoča razvoj in izmenjavo kulturno-znanstvenega kapitala, vendar le, ko se dogaja znotraj jasnega okvira. Da imigracija ne bi prinesla s seboj nestabilnosti, nezadovoljstva in razkroja, sta potrebna dva bistvena faktorja: zelo močna in samozavestna kultura sprejemnega naroda ter želja priseljencev po asimilaciji.
Jasne vrednote ciljne države omogočijo samozavest naroda, ki ne bo videl v preseljencu nasprotnika, temveč priložnost za novo sodelovanje in rast. Migrantova pripravljenost sprejemanja kulture pa je temelj, na katerem bo sam izkazal željo po normalni asimilacij in torej preprečil notranja socialna trenja.
Človek, ki ni pripravljen sprejeti načina življenja države, v katero gre iskat srečo in priložnost, ne bi smel stopiti čez lastno državno mejo, sicer bo sprožil napetosti in fenomen rasizma. Ko so se naši sodržavljani po drugi svetovni vojni preselili v tujino, so ostali vezani na lastno identiteto, kar jih je bogatilo, vendar so tudi sprejeli načine življenja in pravila nove domovine. To jim je omogočilo nemoteno bivanje, bogatenje in druženje. Evropa je danes v popolnoma drugačni situaciji. Države Unije in sama Unija se nahajajo sredi resne krize vrednot. Relativizem, ki seje v zadnjih desetletjih uveljavil kot filozofija življenja, nas je pripeljal do dejstva, da Evropejci danes nimamo jasnih ciljev, nismo ponosni na svojo preteklost, nimamo skupnih stališč in izgubljamo zgodovinske vrednote, ki so bile del naše identitete od rimskega cesarstva naprej. Istočasno EU sprejema vedno večje število priseljencev iz muslimanskega sveta, ki niso pripravljeni sprejeti naše kulture, temveč nam vsiljujejo svojo.
S kategorijami razgledanosti, demokracije, strpnosti in spoštovanja drugačnosti sprejmemo takšen način obnašanja. V resnici delamo sami sebi največjo možno škodo. Naš svet razpada, ker nima smernic. Evropsko telo krvavi, nihče pa ne ustavi procesa. Izgubljamo moč in počasi umiramo. Socialno gledano je Stara celina tako krhka, da tvegamo invazijo in uničenje naše kulture v naslednjih desetletjih. Kulture, narodi so se vedno selili in s selitvijo so nastajala cesarstva.
Mi smo že tako daleč, da dober delež Al Kaidinih teroristov prihaja iz naših mest, vendar še vedno ne rečemo bobu bob: »Sprejeli bomo z veseljem vsakega človeka dobre volje, ki bo spoštoval našo identiteto ter se vključil v naš družbeni sistem tako, kot bi se mi, če bi se preselili kam drugam.«
Takšna poteza zgleda zelo enostavna, vendar se večina prestolnic znotraj Unije boji zahtevati tako preprosto pravilo. Zakaj? Zaradi morebitnega maščevanja. Torej prav zato, ker do danes nismo znali spoštovati sami sebe in svetu povedati, kje se nahajajo meje sprejemljivega.
Da je celoten sistem v krizi, dokazujejo tudi politična dejstva. Unija nima notranje enotnosti, nima jasne zunanje politike in ne nazadnje je zamudila še zgodovinsko priložnost pri imenovanju predsednika Evropskega sveta in zunanje ministrice.
Herman van Rumpuy in Margareth Ashton sta, če si sposodimo športni jezik, dva drugoligaša. Gospod in gospa Nihče sta bila izbrana na najvišja vodilna položaja Unije po dolgih kompromisih in diplomatskem »mešetar-jenju«. Njuno imenovanje je tipičen izraz pomanjkanja vizije. EU je rodila še eno mis. Potrebovali smo vodja, ki bi nam pokazal novo pot in Uniji podaril nov razvoj in svežo kri, dobili pa smo dva obvladljiva administrativna birokrata. Izgubili smo ogromno, izredno pomembno priložnost.
Evropske skupnosti so oblikovale osebnosti, kot so De Gasperi, Adenauer, Spinelli, Spaak. Od takrat razen posameznih primerov živimo v pomanjkanju karizmatičnih voditeljev z idejami, ki bi znale narodom pokazati pot za razvoj in blaginjo. Danes živimo v času, ko Evropejci nimajo več sanj ali vizije.
Osebno se ne mislim predati povprečnosti, civilnemu propadu ene najstarejših kultur sveta ali dovoliti še ene svetovne vojne, ker politiki nimajo idej, kulture in znanja. Relativizem pomeni vse in nič. Relativizem je politika počasnega propada, nebolečega samomora. Jaz iščem vodje, voditelje. Z njimi se želim družiti. Z njimi želim preoblikovati svet. Naj vsak od nas zahteva enako, pa bomo na dobri poti za boljši jutri.
Laris Gaiser
Ptuj • Novosti v delu Javnega sklada za kulturo
Pestro prvo polletje pri kulturnih dogodkih
Z regijsko plesno delavnico za otroke in mladinske skupine, ki je konec tedna potekala v Lenartu, se je začel letošnji program dela ptujske izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti. V novem letu na skladu obljubljajo kar nekaj novosti, ravno v teh dneh obveščajo o javnem pozivu državnega sklada za izbor kulturnih projektov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, ki jih bo država sofinancirala v tekočem letu.
Območna izpostava JSKD Ptuj pokriva kulturno dejavnost na območju občin Cir-kulane, Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Podlehnik, Ptuj, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Trnovska vas, Videm, Zavrč in Žetale, hkrati pa je tudi sedež koordinacije, v katero so vključena še območja Lenart, Slovenska Bistrica in Ormož. Vodenje ptujske izpostave sklada je s 1. majem lani prevzela Ptujčanka Iva Ferlinc.
»Z delom do sedaj sem zadovoljna, posebno me veseli, da ima kar nekaj predstavnikov kulturnih društev odlične ideje za razvoj in promocijo ljubiteljske kulture, ki so vsekakor zmeraj dobrodošle in tudi trudili se bomo, da jih bomo večino tudi uresničili,« je pojasnila Ferlinčeva.
Ob rednih dejavnostih, ki jih izvajajo, pa v novem letu obljubljajo tudi nekatere novosti. Gre predvsem za izobraževalne oblike, ki so jih uvedli, med te na primer sodi filmska in rockovska delavnica, ki bo potekala v začetku maja, posvetiti pa se nameravajo tudi krepitvi folklorne dejavnosti. Na področju izobraževanja pripravljajo tudi različne seminarje, tako so na primer v nedeljo izpeljali seminar, namenjen dodatnemu izobraževanju ljudskih pevcev in godcev.
Dogodkov bo zelo veliko
V januarju se bo zvrstilo kar nekaj dogodkov. Izpeljali so že regijsko plesno delavnico za otroke in mladinske skupine v Lenartu ter seminar za ljudske pevce in godce, jutri pa bo
Vodja JS KD OI Ptuj Iva Ferlinc
na vrsti še delavnica javnega nastopanja. Če bo dovolj interesentov, bo v ponedeljek na sporedu delavnica filmskega ustvarjanja, čez teden dni pa bo na Pobrežju območna revija pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž z naslovom Pozdrav sosedu. Dan kasneje bo v Trnovski vasi drugi del omenjene revije, saj je nastopajočih skupin vsako leto toliko, da jih razdelijo v dva dela oziroma na dva večera.
Od 29. do 31. januarja bo Območna revija odraslih gledaliških skupin, prvi teden v februarju pa Festival mlade literature Urška 2010, ki bo potekal v prostorih Stare steklarske. Z literaturo bodo nadaljevali tudi 12. februarja, ko se v Narodnem domu prične tridnevna literarna šola.
Konec drugega meseca v letu bo ponovno na sporedu Območna revija odraslih gledaliških skupin, s katero bo zaključeno februarsko dogajanje.
Tudi marec bo, kar se tiče dogajanja, ki ga pripravlja JSKD Ptuj, zelo pester. V začetku tega meseca se bodo
na regijski reviji Zaigraj tam-burica predstavili tamburaški orkestri, nekaj dni kasneje bo izpeljana revija otroških pevskih zborov Pustite nam ta svet, osnovna šola Cirkovce pa bo prizorišče dvodnevne revije odraslih folklornih skupin Pod lipo.
V markovski osnovni šoli bodo ponovno gostili Glasbeni vrtiljak, revijo mladinskih pevskih zborov, zadnja dneva marca pa bo izpeljana tudi dvodnevna revija otroških gledaliških skupin.
Na najbolj neresen dan v letu, 1. april, pa se bo zgodila tudi sila resna stvar - območna revija otroških in odraslih gledališki skupin Dober dan, lutka. Nekaj dni kasneje bo v Cirkulanah revija otroških folklornih skupin, 9. aprila pa še reviji odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin.
Prav tako aprila bodo izpeljali še prireditve Pozdrav pomladi, Večerna pesem in regijsko revijo otroških gledališki skupin.
Mesec zaljubljenih se bo na ptujskem skladu začel z območnim srečanjem literarnih
Marca bo na sporedu revija otroških pevskih zborov Pustite nam ta svet. Na fotografiji utrinek z lanskoletne, jubilejne, 50. revije.
ustvarjalcev, sledili pa bosta še regijska revija otroških in odraslih lutkovnih skupin ter revija otroških folklornih skupin.
Tudi odrasle gledališke in folklorne skupine se bodo na regijskem srečanju predstavile maja, takrat pa je na sporedu tudi srečanje plesnih skupin. Prva polovica leta se bo zaključila v Ormožu, ko bo 5. junija izpeljano regijsko srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž.
Čeprav precej manj, pa bo dogajanje pestro tudi v drugi polovici leta 2010.
Poziva za
sofinanciranje
kulturnih
dejavnosti: prijave do 4. februarja!
Ker je dejavnost društev v veliki meri odvisna tudi od finančnih sredstev, ki jih imajo na razpolago, je kakršna koli denarna pomoč pri izpeljavi projektov več kot dobrodošla.
Ravno v teh dneh je JS KD objavil javni poziv za izbor kulturnih projektov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, ki jih bodo sofinancirali v tekočem letu. Poziv je pričel teči 4. januarja in se bo zaključil s porabo razpoložljivih sredstev oz. najpozneje mesec dni kasneje, 4. februarja letos. Okvirna vrednost vseh razpoložljivih sredstev znaša 444.300 evrov, vloge na poziv pa lahko predložijo upravičene osebe, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: so kulturna društva ali njihove zveze, registrirane kot pravne osebe v RS, izvajajo kulturne projekte, zagotavljajo dostopnost programskih sklopov in programskih enot javnosti in medijem, so izpolnile vse svoje obveznosti, če so bile v letu 2009 pogodbena stranka JSKD. Vlogo morajo društva oddati na naslov: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Štefanova 5, p. p. 1699, 1000 Ljubljana, najpozneje do 4. februarja.
Sočasno pa poteka tudi javni poziv za izbor kulturnih projektov na področju različnih manjšinskih etničnih skupnosti in priseljencev v RS, ki bo zaključen sočasno z razpisom za projekte na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti. V ta namen ima sklad predvidenih 233.758 evrov.
Na omenjena razpisa se bo zagotovo prijavilo tudi veliko društev in skupin, ki delujejo na območju ptujske izpostave. Trenutno je to 74 kulturnih društev in 135 kulturnih skupin.
Dženana Bečirovič
Tednikova knjigarnica
NAROČJE DRAGOCENIH KAMENČKOV
Nedavno je založništvo Miš iz Doba pri Domžalah znova potrdilo izjemen posluh za vrhunsko izvirno domačo knjigo, založili so namreč izvrsten izbor poezije Saše Vegri, pravzaprav gre za jubilejno zbirko poezije z naslovom Naročje kamenčkov. Petinsedemdeset pesmi je izbral, knjigo uredil in svojstveno žlahtno spisal spremno besedo Igor Saksida, ki bi mu težko našli enakovrednega mojstra za tovrstno literarno obliko. Pomišljam, da bi bil Saksida zmožen enakovredno spisati tudi spremni esej k nevrednemu besedičenju v verzih. In bralci bi z navdušenjem spoznavali bistva dobrih branj!
Naročje kamenčkov je z ilustracijami Damjana Stepančiča in v formatu, ki spominja na šolska berila iz davnih dni, z opremo in domišljenim celotnim oblikovanjem, knjiga poezije za mlado in odraslo poetično dušo. Hkrati je to knjiga, ki bo v naročje žlahtne vezane besede privabila tudi tiste, ki jim poezija manj diši. Seveda pa je glavna, bistvena odlika navedene knjige avtorska pisava in drža pesnice Saše Vegri, ki jo Naročje kamenčkov lepo odslikava s svojo imenitno vsebino, ki začenja z razdelkom Zdravilne laži (Mama pravi, da v očkovi glavi, 1978 in druge), nadaljuje z Zakaj, kako in kaj (To niso pesmi za otroke ali kako se dela otroke, 1983 in druge), nato Cica, ptica (Kaj se zgodi, če kdo ne spi, 1991 in druge), sledita sklopa Bajke nočnih senc in Moje naročje s poezijo iz zbirk za odrasle, kar Saksida navaja pred spremno besedo (str. 106-107). Pesnici Saši Vegri, ki je bila tudi mladinska knjižničarka v Pionirski knjižnici Ljubljana, je bil prav tam ob življenjskem jubileju pripravljen simpozij z razstavo in katalogom Literarna in mentorska ustvarjalnost Saše Vegri
(8. april, 2009).
Spoštovani bralci Knjigarnice, vabim vas k branju knjig Saše Vegri (Mesečni konj,1958; Naplavljeni plen, 1961; Zajtrkujem v njenem naročju, 1967; Jure Kvak-Kvak, 1975, Ofelija in trojni aksel, 1977; Konste-lacije, 1980; Tebi, v tišino, 2001 in zgoraj navedenih) s pesmijo (str. 72, Naročje kamenčkov):
DIMNIKAR TI PRINAŠA SREČO
DIMNIKAR TI PRINAŠA srečo PARNA ŠTEVILA te rešujejo dvoma MED STVARMI IZBIRAŠ oranžne MED LJUDMI črne
VSAKO JUTRO STOPIŠ iz neznane smeri V DAN
A ZATE JE dan
NAŠA ULICA zasuta z meglo
NAŠA ULICA prekrita s snegom
NAŠA ULICA s fasadnim sončnim bregom
IN NEKO IME
IZGOVORJENO v telo
IZPISANO povsod
ODLOŽENO v nebo
IN križišča
POD nogami
TE NENEHNO izzivajo
Prijetno branje želi
Liljana Klemenčič
Foto: DB
Foto: DB
Rokomet
Pred evropskim prvenstvom v Avstriji
Stran 12
Nogomet
Kidričani že trenirajo
Stran 12
Rokomet
Jeruzalemčki odlični na turnirju v Celju
Stran 13
Tenis
Blaž Vidovič do finala v Domžalah
Stran 13
Strelstvo
B. Simonič in M. Raušl znova na vrhu
Stran 14
Fotozapis
Tečaj varne hoje v gore - 2
Stran 15
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Milko Durovski, trener Laboda Drave
»Crvena zvezda in Drava imata v mojem srcu posebno mesto«
Milko Durovski je nepoboljšljiv nogometni romantik, ki je kot igralec s svojimi potezami navduševal množice povsod po Jugoslaviji, na Nizozemskem in nazadnje v Slovenji. Podobno vizijo ima tudi v vlogi trenerja: nogomet se v prvi vrsti igra za navijače in njim ter dobrim rezultatom mora biti vse podrejeno. Vedno zna prisluhniti igralcem, razume jih bolje kot večina trenerjev, vendar zahteva korekten odnos z njihove strani. Igralcev ne bo izčrpaval na treningih, saj hoče od njih najboljše na tekmi. Je svojeglav, zato razni "prišepeto-valci" pri njem ne bodo veliko dosegli. Na Ptuju je vodil ekipo Drave pred štirimi leti, v osmih mesecih je v 26 tekmah osvojil 46 točk. Še vedno se živo spominja skoraj sleherne tekme in motivacijskih prijemov, ki jih je uporabljal za posamezne tekme. "Kronavetru v dveh tekmah ni šlo dobro v zvezni vrsti, zato sem ga na tretji prestavil v napad. Proti Beli krajini je dosegel pet zadetkov," se spominja.
Po štirih letih ste se vrnili na Ptuj.
M. Durovski: "Zelo sem vesel tega, čeprav situacija ni takšna, kakršna je bila takrat, ko sem odšel iz Ptuja. Kljub temu sem velik optimist, verjamem vase in v igralce - skupaj lahko veliko naredimo. Veliko je novih obrazov, precej je mladih igralcev, zato bom poskušal čas do prvenstva kar najbolje izkoristiti za spoznavanje in uigravanje ekipe. Če bomo strnili vrste in naredili vsak svoj del posla, verjamem, da bomo uspešni."
Se je Ptuj kaj spremenil?
M. Durovski: "Na Ptuj sem vedno rad prihajal, spominjam se ga še iz časa igranja pri Mariboru. Ko sem prišel na Ptuj igrat veliki in tudi mali nogomet, sem bil med navijači vedno dobro sprejet. Pričakujem, da bo tudi tokrat tako in da nas bodo vse skupaj navijači podprli ter da bomo rešili Dravo pred izpadom."
Pred štirimi leti, ko ste trenirali Dravo, je bilo tukaj veliko mladih, perspektivnih igralcev, ki jih sedaj ni več na Ptuju. Mislim predvsem na Kronavetra, Drevenška, Bošnjaka, Pre-jaca.
M. Durovski: "Takrat sem imel vse, sedaj pa začenjam znova, s kopico novih obrazov v ekipi, ostal je le Kelenc. Če bi šla Drava po naravni poti naprej, bi morali biti sedaj ti igralci, ki so bili takrat stari manj
Foto: Črtomir Goznik
Milko Durovski: »Najpomembnejše merilo dogajanja pa so navijači, zato jih v velikem številu pozivam že na prvo tekmo - to je lahko njihova največja pomoč.«
kot 20 let, nosilci igre in glavna vrednost ekipe."
Ko ste vodili Dravo, je ta igrala napadalen, atraktiven nogomet.
M. Durovski: "Glede tega se nisem nič spremenil, to bo naš glavni cilj tudi letos. To pričakujem od vseh, ki jih bom postavil v ekipo, tako od tistih starejših kot tudi od mladincev, ki jih je na treningih kar nekaj."
Nazadnje ste delali v Makedoniji, pri Vardarju in Bjelasici.
M. Durovski: "V Makedoniji je situacija okrog nogometa slaba, a je to vendarle moja domovina, kjer sem odraščal. V osnovi je tam še vedno veliko mladih talentov, čeprav ne na najvišjem nivoju. Nato sem čez noč slišal - Drava ... Dravo bi primerjal s Crveno zvezdo: v Beogradu sem začel kariero profesionalnega nogometaša, na Ptuju pa pot profesionalnega trenerja. To sta dva kluba, ki ju štejem za svoja' in sem jima pripravljen pomagati vedno in v kakršni koli obliki."
Poklical vas je Zoran Pav-lovič.
M. Durovski: "Z njim sem
sodeloval pri Nafti, kjer sem
bil njegov trener. On je v prvi vrsti fenomenalen igralec in tudi človek; je tudi moj dober prijatelj. On me je predlagal odgovornim v Dravi, ki so sprejeli njegov predlog. Brez pretiranega razmišljanja sem sprejel njegovo ponudbo, čeprav sem vedel, da je odšlo precej igralcev. Kljub temu trdim, da Drava ne bo izpadla!"
To je torej osnovni načrt: Dravo rešiti izpada.
M. Durovski: "Ni to načrt, čeprav je to seveda osnovno vodilo pri delu. V prvi vrsti želim, da moja ekipa igra atraktiven nogomet in se na stadionu zbere čim več gledalcev. Mene zanimata samo dogajanje na igrišču in zmage. Najpomembnejše merilo dogajanja pa so navijači, zato jih v velikem številu pozivam že na prvo tekmo - to je lahko njihova največja pomoč. Pravzaprav potrebujemo pomoč vseh, ki lahko kakorkoli prispevajo k ponovnemu dvigu Drave."
Za vami sta šele dva treninga; kakšen je občutek?
M. Durovski: "Za začetek je občutek super. Nočem sicer dajati napovedi, da delamo odlično, da smo fenomenalno
pripravljeni ...', ampak želim na začetku ustvariti pravo vzdušje v ekipi. Najprej moram igralcem razložiti, kaj od njih pričakujem: da moramo zaradi navijačev igrati lep nogomet, da moramo zmagovati in da želimo doseči gol več od tekmeca. Igralci morajo razumeti, da oni odločajo o tem in da morajo dati na igrišču od sebe maksimum. Povedal sem jim, da morajo spoštovati dres Drave; kdor ne bo sprejel te miselnosti, pri meni ne bo imel mesta v ekipi."
Med igralci je nekaj izkušenih posameznikov, precej pa je tudi mladih, ki si šele utirajo pot v profesionalnem nogometu.
M. Durovski: "To je zame najboljša kombinacija. Od mladih pričakujem, da ubogajo starejše, da se od njih učijo in da jih spoštujejo - samo takšna pot vodi v njihov napredek. Že pred štirimi leti sem stavil na takšno kombinacijo: na eni strani so bili Trenevski, Šterbal, Dabanovič, na drugi Kelenc, Kronaveter . Tudi v sedanjem primeru bom naredil podobno in iskal pravo kemijo' med igralci."
Koliko pripravljalnih tekem načrtujete?
M. Durovski: "V osnovi bomo pred prvenstvom odigrali pet ali šest tekem, a to niti ni najpomembneje. Veliko stavim na svoje občutke: če bom videl, da starejši potrebujejo odmor, bodo kakšno tekmo odigrali mlajši. Odigrali bomo tudi kakšno tekmo stari-mla-di, vse dotlej, dokler ne bom zložil kock' v sliko, kakršno si želim. V osnovi vem, da bomo igrali po sistemu 4-3-3, moja glavna naloga pa bo sedaj pravilno razporediti igralce na igrišču. Glede na potrebe na posameznih mestih bomo tudi pripeljali še kakšnega igralca, čeprav sem zaenkrat zelo zadovoljen s tem, kar sem videl na treningih. Opazil sem nekaj odličnih mladincev, ki so bili še zelo mladi, ko sem bil prvič na Ptuju, sedaj pa so že kandidati za prvo ekipo. Verjamem v te fante in v našo nalogo, da uigramo kompaktno moštvo, ki bo imelo svojo prepoznavno igro. Sicer pa lahko sedaj govorimo vse mogoče in razglabljamo o vseh stvareh, a tisto glavno se bo videlo 20. februarja, ko bo na sporedu prva tekma spomladanskega dela prvenstva z Interblockom. Prepričan sem, da nas bodo navijači prišli pogledat v velikem številu. Sam sebe v tej vlogi ne štejem kot trenerja, ampak sem tisti, ki je
prišel v Dravo v prvi vrsti pomagat, naj bo to v kakršnikoli vlogi."
Verjetno ste spremljali tudi igre slovenske reprezentance in njeno uvrstitev na SP.
M. Durovski: "Slovenija je še enkrat dokazala, da tista zgodba iz leta 2000 do 2002 ni bila samo enkratna pravljica, ampak je tukaj veliko dobrih nogometašev. Posebej mi je
všeč, da vsi igrajo po sistemu eden za vse, vsi za enega. Kljub temu menim, da je pri tem uspehu veliko vlogo odigral selektor Kek, ki je ustvaril pravo vzdušje v ekipi, kar je osnovni predpogoj za dober rezultat. V vzdušju, kjer vsi bodrijo drug drugega, je bistveno več možnosti za odmeven rezultat in Keku je to uspelo. Zares si zasluži vse čestitke."
Jože Mohorič
Nogomet • Labod Drava
Na treningih še Skubic in Radetič
V ponedeljek popoldne so se nogometaši ptujske ekipe Labod Drava zbrali na prvem treningu v sklopu priprav na spomladanski del sezone v 1. SNL. Trener Milko Durovski in kondicijski trener Miljenko Potočnik sta na igrišču z umetno travo vadila z 20 nogometaši. Izmed novincev so bili prisotni Zoran Pavlovič, Matjaž Lunder (oba nazadnje Maribor), Suvad Grabus, Nejc Skubic (oba Interblock) in vratar Gregor Fink (Dravinja), treniral pa je tudi Franci Fridl, ki je v zadnjem času opravljal naloge trenerja. Povratnik v ekipo Drave je tudi Igor Radetič. V četrtek sta se ekipi pridružila še Sead Zilič, iz Nigerije pa se je z majhno zamudo vrnil Ogu John.
Novi športni direktor Zoran Pavlovič je povedal, da se dogovarjajo še z Erminom Rakovi-čem in Amerjem Jukanom, oba omenjena sta nazadnje igrala za ljubljanski Interblock. Če bosta sprejela pogoje Drave, so
Perger na posojo k Parmi
Zanimiva zgodba se je spletla okoli mladega, 16-letnega Denisa Pergerja, za katerega je zanimanje pokazala italijanska Parma. Njihovi menedžerji so ga spremljali na nekaterih tekmah v lanski sezoni in so si ga želeli v svojih vrstah. Tako bo Perger pol leta kot posojen nogometaš igral v Italiji.
bosta kmalu pridružila treningom. Med kandidati za prihod sta bila tudi Boštjan Jelečevič (Interblock) in Nemanja Sto-šič, vendar so pogajanja z njima že končali.
Ptujčani, ki bodo celotne priprave opravili na Ptuju, bodo od srede dalje trenirali dvakrat dnevno, prvo prijateljsko tekmo pa naj bi odigrali konec naslednjega tedna.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Suvad Grabus, Franci Fridl in Nejc Skubic
Rokomet • Pred EP v Avstriji
Kako iz »skupine smrti
«
Naša severna soseda Avstrija bo od 19. do 31. januarja 2010 gostila evropsko prvenstvo v rokometu; med 16 reprezentancami bo sodelovala tudi slovenska. Prvenstvo bo potekalo v petih mestih - Dunaju, Grazu, Linzu, Innsbrucku in Wr. Neustadtu. Slovenija bo v predtekmovanju nastopala v Innsbrucku, ki šteje okrog 120.000 prebivalcev in je eno lepših avstrijskih mest.
Prvič bo na kakšnem izmed velikih tekmovanj našo izbrano vrsto vodil Zvonimir Serdarušic, ki je leta in leta v Kielu uspešno sestavljal šampionsko ekipo. Skratka trener, ki ima v malem prstu klubsko sceno, katera pa se precej razlikuje od reprezentančne in prav zanmivo bo videti, kako se bo 59 - letni "Noka" znašel v zahtevni vlogi slovenskega selektorja. Pri Kielu si je Serdarušic sam sestavljal in gradil ekipo, pri reprezentanci pa to odpade, saj vzameš pač tisto, kar imaš na voljo. Na papirju imamo Slovenci odlično
Spored tekem slovenske reprezentance:
torek, 19. januarja, ob 20.30: Slovenija - Švedska sreda, 20. januarja, ob 18.30: Slovenija - Nemčija petek, 22. januarja, ob 20.15: Slovenija - Poljska
ekipo s številnimi izkušenimi rokometaši, kjer jih je 10 od 22 prijavljenih doslej zbralo več kot 100 nastopov za izbrano vrsto. Žal nam nikakor ne uspe povezati vseh niti, da bi ustvarili kakšen spodoben uspeh (razen na EP 2004, ki smo ga gostili v Sloveniji). Pri tem ne mislim na osvojitev kakšne izmed medalj, ampak bi naš uspeh predstavljala uvrstitev od 5. - 8. mesta. Predstave ter rezultati naših pred EP in skupina smrti nam vlivajo malo upanja na dober rezultat in večina jih meni, da bo Slovenija prvenstvo končala že po uvodnih treh tekmah v predtekmovanju. Boj za medalje napovedujem Hrvaški, Islandiji, Danski, Poljski in Franciji.
Euro 2010, od 19. do 31. januarja v Avstriji Skupina A: Hrvaška, Norveška, Rusija, Ukrajina Skupina B: Danska, Srbija, Islandija, Avstrija Skupina C: Poljska, Švedska, SLOVENIJA, Nemčija Skupina D: Španija, Francija, Madžarska, Češka
Namizni tenis
Vesna Rojko in Ivana Zera na pro tour
Uvod v leto 2010 se bo za vse članske igralce in igralke namiznega tenisa pričel ta vikend, ko bodo odigrali prvi krog nadaljevanja prvenstva v vseh ligah. Ptujčani bodo gostovali v Velenju, pri Tempu, kjer si potihoma želijo zmage, dekleta pa bodo gostovala pri močnem Arri-goniju iz Izole.
To bo dejanski uvod v najodmevnejši namiznoteniški dogodek pri nas, in sicer tradicionalni Pro Tour turnir, ki bo v Velenju potekal od 19. do 24. januarja. Iz NTK Ptuj bosta na njem nastopali Vesna Rojko in Ivana Zera v članski konkurenci in konkurenci U-21. V reprezentanco je bil vpoklican tudi Danilo Piljak, vendar se je nastopu zaradi službenih obveznosti odpovedal. Glavni slovenski
adut bo Bojan Tokič, ki je enajst nosilec. Pri moških je prvi nosilec Nemec Dimitrij Ovčarov, pri ženskah pa Ko-rejka Kim Kyung Ah.
Anja in Jan v finalnem delu turnirja
V soboto sta se drugega odprtega turnirja za mlajše kadete in kadetinje v Preserju udeležila igralca NTK Ptuj Anja Bezjak in Jan Harb. Anji se je uspelo uvrstiti v četrtfinale, kjer je z najtesnejšim izidom 2:3 izgubila z Niko Naglič (Muta). Tudi Jan se je uvrstil v finalni del turnirja, kjer je v prvem krogu premagal Lenarta Malavašiča (Vesna), nato pa je za vstop v četrtfinale moral priznati premoč kasnejšemu zmagovalcu Danijelu Kožulu (Logatec).
Danilo Klajnšek
Jan Harb in Anja Bezjak
Naslov evropskih prvakov branijo Danci.
SKUPINA A (Graz):
Po kvaliteti najslabša skupina v predtekmovanju, ki pa bi lahko bila precej zanimiva glede 2. in 3. mesta. Po mojem je 1. mesto oddano Hrvaški. Za 2. mesto se bosta potegovali Norveška in Rusija. Ker Rusi na prvenstvo prihajajo v pomlajeni zasedbi dajem rahlo prednost Norvežanom. Ukrajina nima dovolj kvalitete, da pripravi kakšno presenečenje.
NAPOVED: 1. Hrvaška, 2. Norveška, 3. Rusija, 4. Ukrajina
SKUPINA B (Linz):
Skupina z izjemnimi ekipami. Na papirju daleč najslabša Avstrija, ki bo kljub številčni in glasni podpori domačega občinstva ostala brez uvrstitve v drugi del tekmovanja. Srbija se bo s težavo kosala s skandinavskima reprezentancama, kjer osebno dajem prednost Islandiji pred Dansko. Islandija bi lahko bila eno izmed prijetnejših presenečenj tega EP.
NAPOVED: 1. Islandija, 2. Danska, 3. Srbija, 4. Avstrija
SKUPINA C (Innsbruck):
Najmočnejša skupina pred-tekmovanja; skupina smrti. Za nas bo izrednega pomena prva tekma proti Švedom. Zmaga bi nam vlila dovolj samozavesti za uspešno nadaljevanje prvenstva. Največje možnosti dajem Poljakom, ki imajo do potankosti uigrano moštvo. Najmanjše možnosti dajem Nemčiji, ki kot reprezentanca plačuje davek številnih tujcev v Bundesligi. Našim sem enostavno moral malo pogledati čez prste in ostati vsaj eden izmed redkih optimistov med ljubitelji rokometa v Sloveniji.
NAPOVED: 1. Poljska, 2. Slovenija, 3. Švedska, 4. Nemčija
Nogomet
Foto: Črtomir Goznik
Renato Vugrinec (Celje Pivovarna Laško) je eden izmed najbolj izkušenih članov reprezentance.
SKUPINA D (Wr. Neustadt):
Skupina, kjer sta absolutna favorita Francija in Španija. Francozom dajem prednost pred Španci; Madžarom pred Čehi. Francija ima vse kvalitete, da na koncu turnirja v Inns-brucku zasede evropski vrh. S to skupino se v drugem delu križa skupina C, kjer nastopa Slovenija.
NAPOVED: 1. Francija, 2. Španija, 3. Madžarska, 4. Češka
Uroš Krstič
Kidričani že trenirajo
Nogometaši Aluminija so v ponedeljek pričeli priprave na drugi del prvenstva v 2. slovenski nogometni ligi. V Kidričevem z iztržkom 18 točk, kar je na koncu jesenskega dela prineslo šesto mesto na prvenstveni razpredelnici, niso bili zadovoljni. Po lanskem uspehu, ko so si priigrali drugo mesto ter s tem možnost igranja v kvalifikacijah za uvrstitev v 1. slovensko nogometno ligo, je to korak nazaj. Do tako slabega iztržka so privedle predvsem igre na domačem igrišču, kjer so Kidričani oddali preveč točk. Slabši rezultati so nekaj krogov pred koncem privedli do tega, da je prišlo do zamenjave na trenerski klopi; vlogo trenerja so zaupali Bojanu Fli-su, ki je do tega trenutka vodil mladince Aluminija.
V ponedeljek je bilo na prvem treningu 20 nogometašev. Med njimi ni bilo Rašida Salkuniča, Dejana Purišiča in Anžeta Krajnca. Kidriča-ni bodo priprave opravili v svojem športnem parku, kjer imajo vse potrebne pogoje za kvalitetne priprave. Po besedah Bojana Flisa bodo treningi potekali vsak dan. Do začetka drugega dela prvenstva, ko bodo Kidričani 7. marca odigrali srečanje s kranjskim Triglavom, načrtujejo 11 pripravljalnih srečanj. Prvo so želeli odigrati že to soboto, vendar niso uspeli dobiti nasprotnika. Med novimi obrazi je bilo opaziti Andraža Bajleca, ki je nazadnje igral za Malečnik, še prej pa za Zavrč in Šentjur.
Danilo Klajnšek
Slovenija (širši izbor):
Zvonimir Serdarušic
Datum rojstva: 02. 09. 1950; selektor
Matjaž Brumen (RK CIMOS KOPER - SLO)
Datum rojstva: 23. 12. 1982; igralno mesto: desno krilo
Klemen Cehte (RK GORENJE - SLO)
Datum rojstva: 10. 05. 1986; igralno mesto: levi zunanji
Jure Dobelšek (RK CIMOS KOPER - SLO)
Datum rojstva: 01. 04. 1981; igralno mesto: levo krilo
Dragan Gajič (RK ZAGREB - HRV)
Datum rojstva: 21. 07. 1984; Igralno mesto: desno krilo
Boštjan Kavaš (METALUR SKOPJE - MKD)
Datum rojstva: 13. 09. 1978; igralno mesto: desni zunanji
Vid Kavtičnik (MONTPELLIER AHB - FRA)
Datum rojstva: 24. 05. 1984; igralno mesto: desno krilo
Miladin Kozlina (RK CELJE PIVOVARNA LAŠKO - SLO)
Datum rojstva: 11. 02. 1983; igralno mesto: levi zunanji
Zoran Lubej (RK ZAGREB - HRV)
Datum rojstva: 14. 12. 1975; igralno mesto: krožni napadalec
Matjaž Mlakar (CIMOS KOPER - SLO)
Datum rojstva: 13. 04. 1981; igralno mesto: krožni napadalec
Jure Natek (RK GORENJE - SLO)
Datum rojstva: 30. 03. 1982; igralno mesto: desni zunanji
Dušan Podpečan (RK CIMOS KOPER - SLO)
Datum rojstva: 12. 10. 1975; igralno mesto: vratar
Nejc Poklar (RK CIMOS KOPER - SLO)
Datum rojstva: 06. 09. 1986; igralno mesto: srednji zunanji
Primož Prošt (BJERINGBRO - SILKEBORG - DAN)
Datum rojstva: 14. 07. 1983; igralno mesto: vratar
Aljoša Rezar (RK CELJE PIVOVARNA LAŠKO - SLO)
Datum rojstva: 24. 02. 1983; igralno mesto: vratar
Sebastian Skube (RK TRIMO TREBNJE - SLO)
Datum rojstva: 03. 04. 1987; igralno mesto: srednji zunanji
Gorazd Škof (RK ZAGREB - HRV)
Datum rojstva: 11. 07. 1977; igralno mesto: vratar
David Špiler (RK CIMOS KOPER - SLO)
Datum rojstva: 02. 01. 1983; igralno mesto: srednji zunanji
Renato Vugrinec (RK CELJE PIVOVARNA LAŠKO - SLO)
Datum rojstva: 09. 06. 1975; igralno mesto: desni zunanji
Uroš Zorman (RK CELJE PIVOVARNA LAŠKO - SLO)
Datum rojstva: 09. 01. 1980; igralno mesto: srednji zunanji
Luka Žvižej (SC PICK SZEGED - MADŽ)
Datum rojstva: 09. 12. 1980; igralno mesto: levo krilo
Miha Žvižej (RK GORENJE - SLO)
Datum rojstva: 06. 11. 1987; igralno mesto: krožni napadalec
Začetek pripravljalnih tekem
Rokomet • Jeruzalem Ormož
7
viti
Rokomet • Turnir mlajših kategorij
Jeruzalemčki odlični na turnirju v Celju
!■ v- ■
Jeruzalemčki, letniki 1998 in 1999, so bili v Celju znova odlični.
Foto: UK
Po dobrem tednu priprav na drugi del prvenstva rokome-taši Jeruzalema v soboto, 16. januarja, pričenjajo serijo pripravljalnih tekem. Ob 10. uri bo v Športni dvorani na Harde-ku gost 1. B-ligaš iz Gorišnice. Do pričetka drugega dela sezone bodo Vinarji odigrali kar devet pripravljalnih tekem. Na Hardeku bosta med drugimi gostovala tudi aktualni državni prvak Gorenje Velenje (sreda,
Mladi igralci in igralke TK Terme Ptuj so nastopili na dveh turnirjih mlajših kategorij, v Mariboru in Domžalah.
Na turnirju ŽTK Maribor je Blaž Vidovič v kategoriji midi tenis zmagal v dveh dvobojih, v polfinalu pa je izgubil od kasnejšega zmagovalca Tilna Potočnika (Jaki). V isti kategoriji je Urban Gnilšek dosegel eno zmago, podobno kot Hana Si-monič v kategoriji deklic do 11.
27. januarja) in nekoč Borac iz Banje Luke (ponedeljek, 25. januarja). Prvenstvo v MIK 1. ligi se nadaljuje 6. februarja z gostovanjem v Mariboru pri Klimi Petek. Ormožani imajo pred zadnjimi petimi krogi rednega dela prvenstva lepe možnosti za uvrstitev v Ligo za prvaka, kjer bo v zaključku sezone nastopalo šest najboljših slovenskih moštev.
UK
leta starosti. Med enajstletniki je Martin Domanjko zabeležil dve zmagi, preden je obstal v polfinalu.
V Domžalah je Blaž Vidovič storil še korak naprej: s tremi zmagami se je uvrstil v finale! Tam je bil zanj znova premočan Tilen Potočnik, vendar je za Blaža ta rezultat odlična vzpodbuda pred nadaljnjimi nastopi.
JM
Rokometna šola Jeruzalem Ormož je s šestimi selekcijami in 47 otroki sodelovala na turnirju mini rokometa v Celju. Sodelovalo je 70 ekip; 51 pri dečkih in 19 pri deklicah. Jeruzalemčki so spet dokazali zavidljivo rokometno znanje in v kar treh konkurencah osvojili 1. mesto. Z 2. mestom so presenetile deklice letnika 2000, ki so ekipo tvorile skupaj s so-vrstnicami iz Ptuja. Na turnirju so ekipe vodili: Ana Mihaela Ciora, Uroš Krstič, Mladen Grabovac, Matej Hebar in Niko Klemenčič.
Dečki 1998: Tretjič zapored na vrhu
Tretjič zapored so turnir v Celju osvojili letniki 1998, ki so ugnali ekipe Celja, ptujske Drave in Dola pri Hrastniku. Pred turnirjem si v taboru Jeruzalema niso obetali tako visoke uvrstitve, saj so nastopili v precej okrnjeni zasedbi.
Rezultati: Jeruzalem - Dol pri Hrastniku 13:9, Jeruzalem
-	Celje PL 10:6, Jeruzalem
-	Drava Ptuj 15:5.
Dečki 1999: Prepričljivo do vrha
Letniki 1999 so bili izjemno prepričljivi in so gladko ugnali ekipe celjske športne šole, Celja PL, Ribnice in Dola pri Hrastniku. Na dveh tekmah proti Ribnici in Celju celo niso prejeli nobenega zadetka, saj je na golu blestel Jurček Korpič
Mercator Tenzor Ptuj - Celeia Žalec 24:20 (12:8)
MERCATOR TENZOR
PTUJ: Saša Lazar, Saška Kozel, Manja Grabrovec 4, Barbara Borovčak 11, Tonja Kolednik 2, Sindi Zorec, Sandra Šrajner 6, Tamara Majcen, Marina Majcen, Sara Čagran, Lara Čagran, Ana Ambrož 1. Trener: Sašo Petek.
Pred kratkim so ljubitelji
šaha v Zg. Leskovcu v občini Videm ustanovili šahovsko sekcijo pod okriljem tamkajšnjega Športnega društva. Začetki organiziranega učenja šaha pa segajo dobro leto in pol nazaj, ko je začel delovati šahovski krožek. V dobrem letu in pol so z mladimi člani že dosegli lepe uspehe na nekaj tekmovanjih.
Ideja o šahovski sekciji se je med šahisti sicer oblikovala kar nekaj let; v šolskem letu 2009/10 so tako ustanovili šahovski krožek, v katerega se je že na samem začetku vključilo kar nekaj učencev, prostor za delovanje pa so ob soglasju vodje leskovške OŠ Marjane Sr-dinšek dobili kar v šoli.
Lesjak, trenutno najboljši vratar v Sloveniji v tej kategoriji. Nastopila je tudi B-ekipa Jeruzalema in zadovoljila, saj je ob enem porazu dosegla tudi tri zmage.
Rezultati: Jeruzalem A - Dol pri Hrastniku 12:3, Jeruzalem A - Ribnica 13:0, Jeruzalem A - Celje PL 7:0, Jeruzalem A
-	Športna šola Celje 9:3, Jeruzalem B - Krim 18:9, Jeruzalem B
-	Izola 7:14, Jeruzalem B - Bra-
Mlade ptujske rokometašice so novo leto v ligi pričele s pomembno zmago proti močni ekipi iz Žalca. Čeprav je domača ekipa ostala brez stebra obrambe Sindi Zorec, ki je že v prvem polčasu prejela tri izključitve, je ekipa igrala borbeno in ni dopuščala lahkih zadetkov tekmic. Na koncu so varovanke trenerja Saša Petka ohranile prednost iz prvega polčasa in tako osvojile dve pomembni novi točki.
Danilo Klajnšek
Po le dveh mesecih prvih korakov v svetu šaha so se mladi člani krožka že udeležili področnega prvenstva v šahu in se med 14 sodelujočimi ekipami uvrstili v zlato sredino. Mlade šahiste, sicer učence petega razreda (David Drevenšek, Blaž Lovenjak, Janez Belšak, Matjaž Širec, Niko Drevenšek, Alen Pernek in Dominik Voglar) je takšen rezultat zelo razveselil
nik Maribor 8:2, Jeruzalem B - Radovljica 10:8.
Dečki 2000:
Presenečenje
turnirja
Za presenečenje so poskrbeli letniki 2000, ki so v močni konkurenci končno prehiteli doslej nepremagljiva Rudar Trbovlje in Mokerc Ig. O 1. mestu je na koncu odločala boljša gol razlika med tremi najboljšimi ekipami. Napredek letnikov 2000 je očiten s turnirja v turnir in na obzorje ormoške rokometne šole spet prihaja nova odlična generacija.
Rezultati: Jeruzalem - Rudar 7:8, Jeruzalem - Mokerc Ig 11:8, Jeruzalem - Športna šola Celje 12:9, Jeruzalem - Dol pri Hrastniku 11:4.
Dečki 2001: Prvi koraki najmlajših jeruzalemčkov
Letniki 2001 so prvič na-
in jim dal motivacije za delo naprej, krožku pa se je pridružilo še več osnovnošolcev. S tem je bil podan tudi pogoj za izvedbo prvega šolskega šahovskega turnirja, na katerem je zmagal Blaž Lovenjak, ki je prejel prvi zmagovalni prehodni pokal. Drugo mesto je osvojil David Drevenšek, tretje pa sta si z enakovrednim številom točk razdelila Matjaž Širec in Dominik Voglar.
Tudi šolsko leto 2009/10 se je za ljubiteljske šahiste začelo zelo uspešno, saj se je število članov in članic še krepko povečalo, vlogo trenerja treh ob-
sploh nastopili na kakšnem izmed turnirjev in zabeležili same poraze, a obenem pokazali dovolj zagnanosti, da stvari v prihodnosti lahko postavijo na pravo mesto in se priključijo najboljšim ekipam v Sloveniji.
Rezultati: Jeruzalem - Branik Maribor 2:8, Jeruzalem -Športna šola Celje 0:10, Jeruzalem - Celje PL 1:10, Jeruzalem - Rudar 2:8.
Deklice 2000: Za prvič ocena odlično
Z 2. mestom so presenetile deklice letnika 2000, ki so ekipo tvorile skupaj s sovrstnica-mi iz Ptuja. Prvega mesta jih je stal poraz z enim golom razlike proti Piranu.
Rezultati: Jeruzalem - Piran 7:8, Jeruzalem - Športna šola Celje 9:1, Jeruzalem - Šentjur 9:4, Jeruzalem - Celjske mesnine 5:4.
KU
likovanih ekip pa je prevzel Franc Vidovič. Mladi leskovški šahisti so na lanskem novembrskem področnem tekmovanju v Mladiki na Ptuju spet dosegli lepe uvrstitve.
Zaradi vedno večjega števila članov krožka in že doseženih rezultatov pa je bila nato v začetku decembra ustanovljena še šahovska sekcija pod vodstvom Jožeta Voglarja, ki je tudi državni šahovski sodnik. Ustanovitev sekcije je sovpadala s prvim šahovskim turnirjem, ki so ga poimenovali kar Miklavžev turnir in naj bi po besedah organizatorjev postal tradicionalen. Prvega turnirja se je udeležilo petnajst amaterskih šahistov različnih starosti, med njimi tudi velemojster dopisnega šaha Boris Žlender. Zmagovalni pokal prvega Miklavževega turnirja je pripadel Branku Bedraču, kot najboljši mladinec pa se je izkazal David Drevenšek.
SM, JV
Blaž Vidovič (TK Terme Ptuj) prejema priznanje za uvrstitev v finale turnirja v Domžalah.
Judo • Pokal Pohorskega bataljona 2010
V Slovenski Bistrici so v soboto, 9. januarja, na 41. Pokalu Pohorskega bataljona 2010, prvem letošnjem turnirju, ki šteje za Slovenski pokal 2010, nastopili kadeti, kadetinje in člani.
Pri kadetinjah je s tremi ipponi zmagala Renata Kralj (JK Gorišnica), dve zmagi Larise Čerček (JK Drava Ptuj) in en poraz so bili dovolj za 2. mesto, dve zmagi je dosegla tudi Tjaša Brumen (JK Drava Ptuj) za končno 3. mesto. Med kadeti je Blaž Peklič (JK Drava Ptuj) izgubil v prvem dvoboju in ostal brez uvrstitve.
Pri članih je Tilen Vidovič (JK Drava Ptuj) osvojil 9. mesto (premagal je Slovaka), Ervin Vinko pa 7. mesto Rezultati: kadetinje: -52 kg: 3. Tjaša Brumen - JK Drava Ptuj -63 kg: 2. Larisa Čerček - JK Drava Ptuj +70 kg: 1. Renata Kralj - JK Gorišnica
SK
Rokomet • ZRK MT Ptuj
Šahovska sekcija vabi v svoje vrste vse ljubitelje šaha, članarine ni, interesenti pa se lahko prijavijo na spletni naslov: joze.voglar@gmail.com ali na tel. številke: 02 763 45 31, gsm 051 302 227 ali gsm 031 241 091, do 31. januarja letos.
Sredi februarja, predvidoma 12. ali 13., bodo leskovški ša-histi organizirali razpoznavni interni šahovski turnir, marca pa nato še Jožefov turnir, ki naj bi, prav tako kot Miklavžev, postal tradicionalen.
Finale Pokala v Mariboru
Na sedež Rokometne zveze Slovenije je prispela le ena prijava za organizacijo zaključnega turnirja Pokala Union. Zaključni turnir pokala Pivovarne Union bo tako organiziral rokometni klub Klima Petek iz Maribora (finančni pogoj: organizator prispeva 6000 v sklad za delovanja reprezentanc in prispeva nagradni sklad v višini 6200 evrov). Finale Pokala bo potekalo 13. in 14. marca; polfinalna para sta: Ci-mos Koper - Celje PL in Klima Petek Maribor - Jeruzalem Ormož.
Tenis • TK Terme Ptuj
Blaž Vidovič do finala
Zgornji Leskovec
Uspešni šahisti
Strelstvo • 3. OKT-Trzin
Boštjan Simonie in Majda Rausl ne pustita dihati konkurenci
V	soboto je v okviru mednarodnega turnirja v Trzinu najprej potekalo 3. odprto kontrolno tekmovanje, ki je bilo odločilno za izbiro reprezentančne ekipe, ki bo ta konec tedna nastopala na naslednjem in zadnjem izmed velikih treh mednarodnih turnirjev, ki bo v Rušah. To bo istočasno tudi zadnji, tretji turnir druge sezone troboja reprezentanc Slovenije, Hrvaške in Srbije.
V	Trzinu je znova odlično streljanje s pištolo pokazal Ptujčan Boštjan Simonič, ki nastopa za ekipo Jožeta Keren-čiča iz Miklavža pri Ormožu. Ta je zmagal v članski konkurenci z zelo dobrimi 575 krogi in premagal reprezentančnega kolega iz Rečice Petra Tkalca s 572 krogi na drugem mestu, obema našima najboljšima strelcema s pištolo pa je uspel veliki skalp proti srbskemu rekorderju Damirju Mikecu, ki je z zanj skromnimi 572 krogi osvojil šele 3. mesto. V reprezentančno ekipo za Ruše se je uspelo prebiti tudi juršinske-
Foto: Simeon Gönc
Boštjan Simonič (SD Jožeta Kerenčiča Miklavž) je v Trzinu z novo zmago nadaljeval odlične predstave na letošnjih izbornih reprezentančnih tekmovanjih, vstopnico za MT v Munchnu pa bo poskušal uloviti že ta konec tedna na domačem MT v Rušah.
mu ostrostrelcu Simonu Si-moniču ml., ki je s 562 krogi osvojil šesto mesto, dobro pa je nastopal tudi drugi juršinski strelec Ludvik Pšajd, ki je s 560 krogi osvojil 10. mesto, 16.
Simon Simonič, SD J. K. Miklavž, 557 krogov.
Enako suvereno kot pri članih zmaguje Boštjan Simonič, to pri članicah uspeva Ptujčan-ki Majdi Raušl, ki je znova po-
kazala svoje kvalitete najboljše strelke s pištolo v Sloveniji. S 379 krogi je slavila še tretjo zaporedno zmago na letošnjih kontrolkah. Drugo mesto je zasedla velenjska strelka Mojca Porš s 364 krogi pred tretje-uvrščeno Valerijo Kufner iz Rečice s 359 krogi.
Med mladinci s pištolo je juršinski strelec Ivan Druzo-vič s 518 krogi osvojil 9. mesto, s puško pa sta se izbornega tekmovanja v Trzinu udeležila tudi dva odlična mlada strelca Kovinarja iz Ormoža; Petra Vernik je med mladinkami s puško s 373 krogi osvojila 13. mesto, slavila je srbska repre-zentantka Ivana Maksimovic z zavidljivimi 397 krogi, kar je bil daleč najboljši rezultat dneva tudi pri vseh starejših strelkah s puško, med mladinci s puško pa je Jan Šumak s 571 krogi osvojil dobro 10. mesto, zmagal je slovenski rekorder Grega Potočnik s 591 krogi pred Rušanom Klemnom Škrinjarom s 584 krogi.
Simeon Gonc
Strelstvo • Področno prvenstvo OŠ
Iz OŠ Kidričevo ekipni in posamični prvak
Od ponedeljka do srede je v Mariboru potekalo področno prvenstvo osnovnih in srednjih šol v streljanju s serijsko zračno puško, ki je strelcem s ptujskega in ormoškega konca prineslo veliko uspehov in številna napredovanja na februarsko državno prvenstvo v Ljubljano!
Pri osnovnošolcih, ki so streljali v dveh različnih disciplinah, s serijsko puško z naslonom za mlajše strelce (letnik 97 in mlajši) in starejši strelci brez naslona (letnik 95,96), je med slednjimi posamezniki pričakovano in prepričljivo zmago ter naslov pod ročnega prvaka dosegel Aleš Pernat iz OŠ Borisa Kidriča Kidričevo, ki je s 187 krogi postavil fantastičen rezultat (po serijah 97,90), kar je odličen obet za bližajoče se državno prvenstvo, kjer bo prav gotovo eden izmed glavnih favoritov za naslov prvaka. Drugo mesto in naslov pod-prvaka, ki se ravno tako uvrsti na DP, je s 177 krogi osvojil mladi Ptujčan Sašo Stojak iz OŠ Olge Meglič, ki je zmagal že na medobčinskem
prvenstvu na Ptuju. Zelo dobro so nastopali tudi strelci iz OŠ Ormož, med njimi se je najvišje, na 4. mesto s 171 krogi, uvrstil Žan Tomažič, njegov brat Rok Tomažič je s 163 krogi osvojil 7. mesto, tretji ormoški strelec Matjaž Pleh pa je s 158 krogi osvojil 10. mesto. Za OŠ Ljudski vrt so nastopali Blaž Topolovec, ki je s 161 krogi osvojil 8. mesto, 12. Jan Tovornik 152 krogov in 21. Marko Vorih 140 krogov. V ekipnem seštevku, kjer na DP napreduje samo zmagovalec, je naslov ekipnega prvaka s 495 krogi osvojila OŠ P. odreda Sl. Bistrica, zelo blizu zmagi pa so bili tudi učenci iz OŠ Ormož, ki so na drugem mestu s 492 krogi zaostali samo s tremi krogi. Podobno smolo so imeli tudi učenci OŠ Ljudski vrt, ki so tretje mesto izgubili za 5 krogov, in s 453 krogi tekmovanje končali na 4. mestu.
Pri učenkah so zanesljivo zmago in naslov ekipnih prvakinj s 506 krogi dosegle strelke iz OŠ Ormož, zelo dobro drugo mesto pa je pripadlo
strelkam iz OŠ Juršinci, ki so dosegle 350 krogov in za šest krogov prehitele tretjeuvrščeno OŠ Ludvika Pliber-ška Maribor. Tudi med posameznicami nobena druga strelka ni bila kos ormoškim puncam, 1. mesto Tina Novak 181, 2. Melisa Kosi 166, 3. Tjaša Malec 159. Med juršinskimi strelkami je najvišjo uvrstitev dosegla Urška Rižnar s 151 krogi na 4. mestu, 9. Neja Gril, OŠ Olge Meglič, 126, 11. Valentina Novak 124, 15. Natalija Kupljen, obe OŠ Juršinci, 75 krogov.
Pri mlajših strelcih z naslonom pa so veliko ekipno zmago in naslov področnih prvakov dosegli učenci OŠ Ljudski vrt, ki so slavili z novim ekipnim rekordom 476 krogov! Med posamezniki je zmagal Staš Baumhakl iz OŠ Fram s 173 krogi, drugo mesto je osvojil Nik Mitič iz OŠ Ruše, tretje mesto s 164 krogi pa je pripadlo Vitu Petkovicu iz OŠ Ljudski vrt. Visoki uvrstitvi sta dosegla tudi ostala strelca iz OŠ Ljudski vrt Vid Sušek in Tadej Širec, ki sta v konkurenci 13
Foto: Simeon Gönc
Ptujski učenci iz Oš Ljudski vrt in Oš Olge Meglič so v Mariboru na področnem prvenstvu osnovnih in srednjih šol v streljanju s serijsko zračno puško osvojili dve posamični medalji in naslov ekipnih prvakov v streljanju z naslonom. Nastopali so: (z leve) Neja Gril, Vito Petkovic, Blaž Topolovec, Sašo Stojak, Marko Vorih, Tadej Širec, Jan Tovornik in Vid Sušek, učence sta spremljala mentorja Mojca Gramc in Boštjan Kozel.
strelcev s 161 in 151 krogi osvojila 4. in 6. mesto. Mlajši strelci z naslonom se zaenkrat še ne morejo uvrščati na DP, zato je naslov področnih prvakov največ, kar lahko dosežejo.
Med srednješolci pa že nekaj let v glavnem spremljamo dvoboje med gimnazijama Ptuj in Ormož in tako je bilo tudi tokrat, uspešnejši pa so bili ormoški gimnazijci. Tudi tukaj veljajo enaka pravila kot pri OŠ, saj iz ekipnega seštevka na DP napreduje samo zmagovalec, med posamezniki pa prva dva strelca, ki nista člana zmagovalne ekipe. Med dijaki je naslov področnega prvaka s 363 krogi osvojil Jan Šumak iz Gimnazije Ormož, na drugo mesto se je s 353 krogi uvrstil Uroš Mohorko iz Gimnazije Ptuj, 3. Klemen Škrinjar iz Prometne šole Maribor s 348 krogi. Novak Grega in Tilen Vnučec, oba Gimnazija Ormož, sta s 342 in 333 krogi osvojila 4. in 5. mesto, 8. Niko Visočnik, Elektro in računalniška Šola Ptuj, 324 krogov, 9. Tomaž Rojko 312, 10. Niko Koderman, oba Gimnazija Ptuj, 237 krogov. V ekipnem seštevku je naslov prvaka osvojila Gimnazija Ormož s 1038 krogi pred Gimnazijo Ptuj z 902 krogoma in Srednjo elektro in računalniško šolo Maribor s 726 krogi.
Pri dijakinjah se je odvila podobna zgodba kot pri dijakih, saj je naslov področne prvakinje s 369 krogi osvojila Petra Vernik, Gimnazija Ormož, ki je najboljša strelka v Sloveniji s serijsko zračno puško v zadnjih dveh sezonah. Drugo mesto s 353 krogi je pripadlo njeni največji tekmici v zadnjih sezonah in lanskoletni zmagovalki Tini Weingerl iz SŠ za gostinstvo in turizem Maribor, zadnjo vstopnico za DP v Ljubljani pa si je s tretjim mestom s 330 krogi priborila tudi Sara Rojko iz Gimnazije Ptuj. Ža-klina Vidovič in Urška Kuharič iz Gimnazije Ormož sta s 327 in 307 krogi osvojili 4. in 7. mesto, Jasmina Kokol in Petra Vidovič, obe Gimnazija Ptuj, pa sta s 302 in 259 krogi osvojili 9. in 12. mesto. V ekipnem seštevku so nov naslov področnih prvakinj osvojili ormoške gimnazijke s 1003 krogi pred drugouvrščeno Gimnazijo Ptuj z 891 krogi.
Simeon Gonc
Športni napovednik
Rokomet
1. A SLOVENSKA ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
PARI 14. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Izola (sobota ob 19.00 v športni dvorani Center), Celjske mesnine - Evro Casino Kočevje, Krka - Zagorje GEN I, Olimpija - Celeia Žalec, Piran Vrtovi Istre - Brežice. Srečanje Burja Škofije - Krim Mercator je bilo odigrano v sredo.
PRIPRAVLJALNA TEKMA
RK Jeruzalem Ormož - RK Gorišnica (sobota, 16. 1., ob 10.00 uri v Športni dvorani na Hardeku)
DRŽAVNO PRVENSTVO - MLAJŠE KATEGORIJE
Sobota, 16. 1. ob 10.00 uri v Športni dvorani pri Veliki Nedelji: Mlajši dečki B, skupina Vzhod 15. krog: RK Velika Nedelja - RK Jeruzalem Ormož.
Sobota, 16. 1. ob 11.00 uri v Športni dvorani pri Veliki Nedelji: Mlajši dečki A, skupina Vzhod 15. krog: RK Velika Nedelja - RK Jeruzalem Ormož.
Namizni tenis
1. SNTL(m)
PARI 10. KROGA: Tempo Velenje - Ptuj, Edlgs Mengeš - Sobota, Me-lamln Kočevje - Flnea Maribor, Kema Puconcl -Ilirija, Krka - Petrol Olimpija.
1.	SNTL (ž)
PARI 10. KROGA: Arrigoni - Ptuj, Šenčur - Interdiskont, Iskra Avto-elektrika - Kajuh Slovan, Ilirija - Ljubljana, Logatec - Muta.
2.	SLOVENSKA MOŠKA NAMIZNOTENIŠKA LIGA
6. KROG: Ptuj II - Sobota II (sobota ob 10.00 v ŠD Mladika), Ptuj II
-	Kema Puconci II (sobota ob 16.00 v ŠD Mladika)
2.	SLOVENSKA ŽENSKA NAMIZNOTENIŠKA LIGA
4. KROG: Ptuj II - Rakek (sobota ob 10.00 v ŠD Mladika), Ptuj II
-	Preserje (sobota ob 16.00 v ŠD Mladika).
3.	SLOVENSKA MOŠKA NAMIZNOTENIŠKA LIGA
6. KROG: Preserje - Šternmatik Cirkovce, Logatec - Šternmatik Cir-kovce.
Kegljanje
3. SLOVENSKA MOŠKA KEGLJAŠKA LIGA - VZHOD
PARI 10. KROGA: Lokomotiva DIXI - Drava Deta Center, Prepolje
-	Žalec Petrol, Rudar - Gašper Korotan, Radenska - Nafta, Piramida
-	Ruše.
Mali nogomet
2. SFL - vzhod
11. krog: KMN Tomaž - KMN Kebelj (petek, 15. 1., ob 19.30 uri v Športni dvorani na Hardeku).
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 9. KROGA - SOBOTA ob 9.00: MSM International - Bar Hobit, 9.40: Juršinci - Mitmau, 10.20 Majolka - FC Ptuj, 11.00 Bar Ring - Vi-tomarci, 11.40 Rim - Poetovio Linde Plin, 12.20 Mogg - Bar Saš.
2.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 9. KROGA - NEDELJA ob 12.30: Kenguru - AC Unikat parketi, 13.10 Ptujska Gora - Bar Gloria, 13.50 Inox Majcen - Polenšak, 14.30, Draženci - Apolon 11, 15.10 Club 13 - AS Evroavto, 15.50 Klub ptujskih študentov - Poetovio O sole mio.
ZLMN Ormož 2009/2010
8. in 9. krog: sobota, 16. 1., Športna dvorana na Hardeku: Šport Bar Riki - Mladost Pleskarstvo Špendija (ob 12.00 uri), Mozaik Team
-	Portal Cvetkovci.net (ob 12.40 uri), Vičanci - Koš (ob 13.20 uri), NK Ormož Središče kadeti - Legende malih vin (ob 14.00 uri), ŠRD Pristan Frankovci - Lordi Ivanjkovci (ob 14.40 uri), SK računalniki - Mladost Prevozništvo Pesrl (ob 15.20 uri), Mihovci Bar pri križu - NK Ormož veterani (ob 16.00 uri), Avtoprevozništvo Jerebič - Mladost Pleskarstvo Špendija (ob 16.40 uri), Kava Bar Team - Fiposor Aries IT (ob 17.20 uri), Borec
-	Šport Bar Riki (ob 18.00 uri), NK Ormož mladina- Svetinje (ob 18.40 uri).
Nedelja, 17. 1., Športna dovrana na Hardeku: SK računalniki - Vičanci (ob 8.30 uri), Legende malih vin - Mladost Prevozništvo Pesrl (ob 9.10 uri), KOŠ - Mozaik Team (ob 9.50 uri), Portal Cvetkovci.net - ŠRD Pristan Frankovci (ob 10.30 uri), Lordi Ivanjkovci - NK Ormož Središče kadeti (ob 11.10 uri), NK Ormož veterani - Kava Bar Team (ob 11.50 uri), Avtoprevozništvo Jerebič - Mihovci Bar pri križu (ob 12.30 uri), Šport Bar Riki - NK Ormož mladina (ob 13.10 uri), Svetinje - Mladost Pleskarstvo Špendija (ob 13.50 uri), Fiposor Aries IT - Borec (ob 14.30 uri).
TENIS
2. zimska teniška liga 2009/2010
PARI 6. KROGA - SOBOTA ob 8.30: Opel Hvalec - TK Gorišnica, Enigma - TK Skorba, 11.45: TK Štraf - TK Skorba gad.
Danilo Klajnšek, UK
Rokomet • Prijateljska tekma
Moškanjci Gorišni-ca - Velika Nedelja 33:32 (15:14)
MOŠKANJCI GORIŠNICA:
Arnuš 1, D. Petek 1, M. Petek 5, Mesarec, Zorli 5, Bedič, Kova-čič 1, Balas, Lozinšek 1, Golob 3, Vincek 3, Sašo Korez 3, Horvat, Dimec 9, Samo Korez 1, Valenko, Cvetko. Trener: Ivan Hrupič.
VELIKA NEDELJA: Kova-čec, Meško 1, Venta 5, Hanželič 3, Kvar, Veselko 9, Kneževič 1, Prejac, Ivančič 5, Majcen, Tušak 1, Klemenčič, Kumer 1, Špindler 6, Zorec. Trener: Samo Trofenik.
V prijateljskem rokometnem srečanju sosednjih klubov so
rokometaši obeh ekip prikazali soliden in borben rokomet. V enakovredni igri pa so na koncu slavili minimalno zmago domači rokometaši.
Trije odšli, dva na preizkušnji!
Pri 1. B-ligašu Moškanjci-Go-rišnica je prišlo do sprememb v igralskem kadru. Klub naj bi zapustili Sandi Žuran in Matej Hebar (oba v Jeruzalem Ormož) ter Dominik Peček, ki je odšel v hrvaškega 1. B-li-gaša Ivanec. Na preizkušnji pri ekipi Moškajnci-Gorišnica sta Matjaž Bedič in Tomo Kova-čič, ki prihajata iz Ivanca.
Danilo Klajnšek
Bowling • Državna liga
Se ena popolna igra člana BK Ptuj
V	soboto, 9. januarja, se je začela letošnja državna liga bov-lanja. Ekipe so v ljubljanskem bovling centru Gladiator odigrale tekme 1. kroga, nastopili sta tudi obe ptujski ekipi. Boljši rezultat je dosegla ekipa BK Ptuj 1, glavno atrakcijo uvodnega turnirja pa je izvedel novi član BK Ptuj 2, mariborčan Ivan Švarc, ki je že v uvodni igri izvedel popolno igro in zabeležil rezultat 300!
V	letošnjem prvenstvu je sistem tekmovanje poenostavljen, saj šteje le skupni rezultat ekipe, ki jo sestavljajo štirje igralci (vsak odigra šest iger) in ni posamičnih medsebojnih dvobojev.
SKUPINA 1 rezultat točke
EPIC 3	5091 1
PIRAMIDA 1	5025 2
XTREME 1	4852 3
EPIC 1	4689 4
PTUJ 1	4572 5
NOVA GENERACIJA 4490 6 OLIMPIJA 1	4483 7
PTUJ 2	4257 8
BK3002 BK300 1
SKUPINA 2
TRIGLAV 1 EPIC 2
GLADIATORJI XTREME 2 TRIGLAV 2 DODO OLIMPIJA 2 PIRAMIDA 2 MULDA EPIC 4 KEGEL CITY
Ptuj 1
BOJAN KLARIČ JANI KRAMAR SEBASTJAN KOTNIK ANDREJ VAŠ
Ptuj 2
SILVO STRAUSS MILAN BERGHAUS IVAN ŠVARC SAMO STANEK
4153 4G93
Rezultat
5G15 4698 4622 4525 452G 45GG 44G2 4291 4279 4GG7 3955
1216 1G91 1G73 1192 4572
986 881 1235 1155 4257
9
1G Točke
1 2
3
4
5
6
7
8 9
1G 11
2G2,6667 181,8333 178,8333 198,6667 19G,5
164,3333 146,8333 2G5,8333 192,5 177,375 JM
Planinski kotiček
7. Vincenkovanje s pohodom
Sobota, 23. januarja 2010
Program:
ob 9.00: zbiranje pohodnikov, plačilo štartnine (v Podgorcih pred dvorano, v Gorišnici pred šolo);
ob 9.30: odhod izpred dvorane v Podgorci čez Šarje, Pod šumami v Zamušanski vrh;
ob 9.30: odhod iz Gorišnice, mimo železniške postaje, čez Zamu-šane v Zamušanski vrh;
ob 11.00: prihod obeh skupin v Zamušanski vrh do Cvitaničeve zidanice;
od 11.00 do 12.00: čas za malico ter degustacije vin pri bližnjih vinogradnikih;
ob 12.00: izvedba programa »VINCEKOVANJA« - rez vinske trte s kulturnim programom. Po programu dobi vsak udeleženec spominsko rozgo;
ob 13.00: skupni odhod iz Zamušanskega vrha čez Preclavo in Bresnico v Strjance, postanek pri Marjašovi zidanici, nadaljevanje poti v dvorano v Podgorce, kjer se bo nadaljevalo druženje ob domači glasbi.
Startnina pred odhodom znaša 10 € in zajema:
-	malico pri Cvitaničevih
-	enolončnico po povratku v dvorano
-	spominski kozarec (ki ga boste uporabljali ves dan)
-	degustacije med pohodom v vinskih kleteh
-	organizacijske stroške
Na pohod gre vsak udeleženec na lastno odgovornost! V primeru močnega dežja ali snežnega meteža prireditev odpade.
Informacije:
TD Podgorci: Martin Kukovec (041 960 794), Natalija Volmut (041 457 024)
DV Štajerski putar: Aleksander Cvitanič (041 716 246)
www.podgorci.si/
Planinski kotiček - fotozapis
Tečaj varne hoje v gore - 2.
Zima je prišla tudi v naše kraje ... Snega in jasnega neba zjutraj smo bili veseli in tako smo se odpravili na Donačko goro.
Še pred prvimi sončnimi žarki smo bili v Čermožišah, a nismo bili prvi niti edini. Veliko planincev, rekreativcev je prihajalo. Tisti najzgodnji so se že vračali z vrha in pripovedovali o lepotah tam zgoraj .
Naša skupina je ubrala pot
po kolovozu v Kot. Na prostranem travniku, od koder se je lepo videla naša linija vzpona čez severno »steno«, smo se ustavili in pripravili. Nadeli smo si čelade, plezalne pasove, obuli dereze in v roke vzeli cepine. Imeli smo namreč vaje!
Vzpon skozi gozd je postajal vedno strmejši, odlomila se je prva suha veja, ki ni več zdržala teže žleda. Previdno smo nadaljevali do vstopa v žleb, ki vodi
na vrh. Tu smo naredili vrvno ograjo in se ob njej vzpenjali prav do vrha. Varovali smo se s pomožno vrvico in prusiko-vim vozlom.
Narava okrog nas je bila videti tako spokojna, drevesa so bila oblečena v tanek žled in ivje. A kot bi odrezal, se je dogajanje v gozdu prebudilo. Topel zrak je začel taliti ledene oklepe in z vej ter vejic so začeli padati na tla ter v potokih drseti po strmem pobočju. Med tem me-težem je marsikdo od nas dobil tudi kaj za vrat!
Prišli smo tudi mimo stare, podrte bukve. Prijetno je bilo počiti v tej vrzeli, spiti požirek čaja in se razgledati po zasneženih in v meglice zavitih Ha-
lozah.
Čez 50 m smo s senčne severne strani stopili na sonce. Razgled: pod nami megla, v daljavi vidno Posavsko hribovje in Kamniško-Savinjske Alpe, sončen dan. Po počitku smo naredili skupinsko fotografijo za spomin in se odpravili meglenemu morju naproti. Ops, še preden pot z grebena zavije v pobočje, smo si ponovno dali na glave čelade. Kdor si je ni, je pač dobil buško!
Pot skozi pragozd nas je pripeljala do velike bukve, ki jo je dan ali dva nazaj zlomilo in podrlo čez planinsko pot. Obhod mimo nje je speljan daleč naokoli . Zdaj, ko drevo leži na tleh, še bolj nazorno vidiš, kako ogromno je.
Ustavili smo se v Rudijevem domu. Lončena peč je bila zakurjena, vzdušje nedeljsko in ura prijetnega bivanja v toplem zavetju koče je hitro minila.
Vzpon
Foto: Primož Trop
Pod vrhom
Foto: Ksienija Bračič
Na vrhu
Foto: Goran Pavuič
Sestop smo nadaljevali do travnika, kjer smo zjutraj pričeli izlet. Tu smo izpeljali prikaz iskanja s plazovno žolno in plazovno sondo. Tudi snežna lopata je nujno potrneba pri reševanju! Praktično vajo iskanja smo nato izvedli v treh skupinah in hitro je prišel vsak na vrsto. Vsi udeleženci in udeleženke so zmogli vzpon in sestop. Ob tem naj vas opomnim, da se opisane ture ne lotevajte brez potrebne opreme - tura ni lahka! Tudi udeleženci so bili presenečeni, kaj vse lahko ponudi Donačka gora.
Tečaj varne hoje nadaljujemo s tretjo turo v nedeljo 24. januarja; razpis najdete na spletni strani Planinskega društva Ptuj. Pojdimo skupaj varno v gore!
P.T.
Ljutomer
Otvoritev
športne
dvorane
Ljutomerčani so dobili nov športni objekt. V neposredni bližini gimnazije Franca Miklošiča in dvorane TVD Partizan je zgrajen športno-izobra-ževalni center, ki bo uradno odprl svoja vrata danes ob 12.30 uri. Slavnostni govornik bo minister za šolstvo in šport RS dr. Igor Lukšič. Po otvoritvi bo v organizaciji Športne zveze Ljutomer razglasitev najboljših športnikov in športnih kolektivov občin Ljutomer in Veržej za leto 2009. V že 40. izboru, bodo podeljeni najvišji nazivi športniku, športnici, športnemu društvu, nadarjenemu športniku(-ici) ali ekipi v mladinski kategoriji ter šolskemu športnemu društvu.
NŠ
Nogomet
Stojnčani edini brez poraza
Tekmovanje nogometašev veteranov na območju, ki ga pokriva MNZ Ptuj, dobiva vedno večjo veljavo, zanj se prijavlja vedno več ekip in tako sedaj poteka v treh skupinah. V jesenskem delu
sezone 2009/10 so bili v svoji skupini najuspešnejši veterani Stojncev, saj so tekmece premagali v vseh nastopih. Tudi v drugem delu prvenstva pričakujejo podobne rezultate, saj imajo na voljo
veliko kvalitetnih igralcev, ki so prej navduševali ljubitelje nogometa v tretjeligaški konkurenci, sedaj pa to počnejo med veterani.
Danilo Klajnšek
Veteranska ekipa Stojncev
Foto: DK
Kuharski nasveti
Klinčki
Klinčki so zimska začimba, tako kot kardamom in cimet. Pogosto jih uporabimo skupaj, nekatere jedi pa narekujejo samostojno uporabo posamezne začimbe. Večino drobnega peciva začinimo z začimbami kardamom, cimet in klinčki, v kombinaciji z vsemi tremi dobimo res poln okus medenjakov in drugega drobnega peciva.
Klinčki spadajo v skupino začimb, za katere je značilno, da oblikujejo predvsem prijeten vonj. V to skupino spadajo še brinove jagode, muškatni oreh in muškatni cvet ter cimet, kardamom in klinčki. Veliko bolj vsestransko omenjene začimbe uporabljajo v Afriki, Indiji in v kuhinji Bližnjega vzhoda. V naših kuhinji te začimbe danes uporabljamo v glavnem za sladke jedi ter nekatere pri konzerviranju oziroma vložena živila, ki so značilne za severnoevropsko kuhinjo, in za nove pikantne jedi, ki se spogledujejo s sodobno azijsko kuhinjo.
Klinčki ali nageljnove žbi-ce so ostrejšega okusa kot cimet, vendar jih uporabljamo zelo podobno. Klinčki so drobni, posušeni cvetni popki dišečega klinčevca ali žbi-čevca, ki jih oberejo, preden se odpro. Klinčevci zrastejo do ugledne višine in uspevajo v tropskih krajih. Najboljše klinčke dobimo na plantažah ali posameznih grmih blizu morja. Danes jih največ prihaja z otoka Zanzibar, čeprav dišeči klinčevec izvira iz jugovzhodne Azije.
Malim žebljičkom po-
Kužek labradorček gospe Sonje je mlad kužek. Pri vseh mladih živalih je trebušček relativno nezaščiten z dlako, gol in tako zelo izpostavljen zunanjim dražljajem. Na nežni nezaščiteni koži trebuha pogosto prihaja do pojava tako imenovanega kontaktnega dermatitisa oziroma vnetja kože, katerega vzrok je alergija. Tak alergični dermatitis se lahko pojavi po stiku kože s sintetičnimi tkaninami ali sintetičnim podom v stanovanju, po stiku kože s travo, senom, stanovanjskimi čistili, časopisnim papirjem ali čemerkoli, kar lahko izzove alergijo pri mladih živalih. Koža po stiku z alergenom rahlo pordeči in srbi. Kužek si seveda hoče po-
dobni klinčki so kot nalašč primerni tudi za zatikanje v meso in zelenjavo. Najbrž pa jih od časa do časa vsi vidite zataknjene v času novoletnih praznikov na pomaranče, na kakšni namizni dekoraciji domače mize, gostinskega lokala ali dekoracij v posameznih izložbah. Če nekaj klinčkov zataknemo v svinjino, iz katere bi radi pripravili okusno pečenko, bo okus lete veliko izrazitejši, pri tem ne pozabite dodat koščkov limone in mleto kumino, saj se te tri sestavine med seboj dopolnjujejo pri oblikovanju okusa pečenke. Od začimb, ki jih uporabite za izboljšanje pečenke, lahko ostale prav tako uporabite.
Klinčke zelo redko uporabimo pri pripravi močnih juh, kot so enolončnice in nekatere pretlačene in kremne juhe. Pri enolončnicah lahko povzamemo parameter, da jih dodamo v enolonč-
nice s svinjino in perutnino, ter enolončnice, kjer nikoli ne izpustimo čebule ali pora. Da s klinčki izboljšamo okus dušenemu rižu, smo že skoraj pozabili, vendar tisti, ki ste se šolsko učili kuhanja, to še zagotovo veste. Torej klinčke zataknemo v manjšo celo čebulo ali v del čebule. Čebula s klinčki med dušenjem riža, zelo močno odišavi riž in vpliva na izvrsten okus dušenega riža, ki ga ni potrebno popestriti zaradi okusa in vonja z zelenjavo ali mešanico začimb. V čebulo jih zataknemo zato, da jih pred servira-njem lažje odstranimo.
Zmlete klinčke pa najpogosteje uporabljamo za sladke jedi in različne sladke tople napitke, še zlasti, če napitek vsebuje tudi jabolka. Pri dodajanju mletih klinčkov bodimo kar se da skromni, saj so izrazito močnega okusa in vam lahko v kombinaciji s cimetom in kardamomov preveč izstopajo. Pazimo tudi pri peki, če drobno pecivo zapečemo pretemno, začim-
Foto: OM
be zgubijo okus ali se spremenijo v neprijeten okus in vonj.
S klinčki začinimo vso drobno pecivo, pri katerem uporabljamo tudi med, tako bo medena pita še boljša, če v testo damo kakšno noževo konico mletih klinčkov, enako se bo zgodilo, če recepte za medenjake dodatno popestrimo z mletimi klinčki. Nič pa ne bo narobe, če v drobno pecivo iz krhkega testa, ki ga kasneje dodatno lepite ali krasite s prelivi iz čokolade, prav tako dodate v testo mlete klinčke. Pomembno je vedeti še, da mleti klinčki hitro izgubijo aromo, zato jih ne kupujemo na zalogo in jih v doglednem času porabimo. Klinčkov pa ne dodajamo preveč, ker je njihova aroma res zelo močna. V jugovzhodnih državah na tržišču prodajajo tudi olje klinčkov, ki je mili narkotik, zato klinčke ponekod še danes uporabljajo zoper zobobol.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Labrador ima rdeče mozoljčke po trebuhu
Gospa Sonja s Ptuja ima kužka pasme labrador, starega 5 mesecev. Že večkrat so se mu po trebuhu pojavili izpuščaji, kot mozolji, ki ga tudi srbijo in si jih intenzivno liže. Kasneje se ti mozolji začnejo združevati v večja rdeča mesta, kužek je močno srbeč in se slabo počuti. Kužek je že bil pri veterinarju, kjer je dobil injekcijo, po kateri se je za kratek čas zadeva umirila. Lastnico zanima, kako odpraviti nadležne srbeče mozoljčke s trebuha in kako preprečiti, da se ne bi ponovili.
magati z jezikom in se liže po trebuhu, kar pa je narobe, saj si z vlažnim jezikom vzdraži kožo do te mere, da lahko pride do vdora bakterij v samo kožo. Pojavljati se začnejo rdeča žarišča kot mozolji, ki
Foto: Emil Senear
se počasi razširijo po vsem trebuhu. Če se žival še vedno liže in ni zdravljena, se ti mozolji združijo v večja vnetna žarišča, pokrita z rumenimi naslagami, kar kasneje vodi v pravo gnojno vnetje kože, s sluzasto in zaudarjajočo kožo in spremenjenim splošnim stanjem živali. Kužek neha jesti, postane žalosten, dobi visoko temperaturo in zdravljenje pri veterinarju je nujno potrebno. V začetku lahko govorimo o tako imenovanem juvenilnem dermatitisu, ki pa kasneje, če ni zdravljen, lahko preide v pravo gnojno vnetje kože, kjer so prizadete tudi globlje plasti koži in je za mlado žival izredno nevarno.
Alergija ne prizadene vseh mladih živali. Če pa pride do pojava, kot je omenjen, moramo ukrepati relativno hitro in poiskati pomoč pri veterinarju. Če opazimo, da je mozoljč-kov po trebuhu živali vsaki dan več in si kuža nervozno liže trebuh, ne mažemo sami trebuha z najrazličnejšimi mazili, temveč se napotimo k veterinarju, ki bo presodil
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik. si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
resnost težave, izvedel diagnostiko krvi in začel terapijo, katere sestavni del bo terapija proti alergiji in uporaba ustreznega antibiotika za sistemsko zdravljenje. Predpisal bo tudi antibiotično mazilo in kopeli za kužka, predvsem za predel trebuha. Če bo treba, bo odvzel vzorce z obolelih mest na koži in jih poslal v laboratorij na determinaci-jo povzročitelja in določitev zdravil, ki bodo pomagala pozdraviti vnetje. Zelo je pomemben pravilen postopek, saj gre za mlado žival, ki še nima stabilnega imunskega sistema in majhne težave v obliki mozoljčkov lahko hitro prerastejo v nevarno težkoob-vladljivo stanje.
Omenjena težava je zelo pogosta pri mladih živalih. Najpomembneje je, da ne čakamo predolgo in sami ne mažemo z najrazličnejšimi mazili, temveč čimprej poiščemo ustrezno pomoč. Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijska svetovalna služba
Izdelava domačih klobas in salam na kmetijah
Skozi zgodovino smo na kmetijah ohranjali tradicijo domačih kolin s predelavo mesa v izdelke. Po posameznih območjih Slovenije smo izoblikovali zelo značilne mesne dobrote (prekmurska šunka, savinjski želodec, haloška in pohorska bunka, meso iz tunke, suhe domače klobase in salame, dimljene krače, dimljena slanina, kraški pršut, kraška panceta, zaseka, kašnate klobase ...). Izdelava domačih klobas in salam je nepogrešljiv del kolin. V tekstu se bom osredotočil na suhe domače klobase in salame z nekaj osnovnimi zahtevami pri izdelavi, ki vodijo do uspeha pri izdelavi. Suhomesnati izdelki so v času zorenja podvrženi naravnim delovanjem mikroorganizmov in encimov kot druga živila rastlinskega ali živalskega izvora.
Pomen postopkov pred klanjem prašičev za kvaliteto domačih salam in klobas
Kvaliteta domačih klobas in salam se začne že v času reje prašičev. Prehrana v zadnjem obdobju pred klanjem ima direkten vpliv na kvaliteto mesa. Posebej pomembno je, da v prehrano vključimo krmila z nizko vsebnostjo lahkotopnih ma-ščobnih kislin (ječmen, krompir) zaradi izboljšanja kvalitete maščobe tako slanine kot intramuskularne maščobe. Prašiči, ki jih krmimo z visokimi deleži krmnih komponent z vsebnostjo lahkotopnih maščobnih kislin (koruza, soja, olja), imajo mehko slanino. Mesni izdelki so podvrženi v času zorenja in shranjevanja oksidaciji in dobimo žarki okus.
Zelo pomembno je, da pri prašičih tik pred klanjem preprečujemo stresne situacije, da ohranimo osnovno kvaliteto mišičnine. V nasprotnem primeru se pojavlja v svetlih mišicah bledo, mehko, vodeno meso in v temnih mišicah temno, čvrsto, suho meso. Napake na kvaliteti mišičnine se odražajo v kvaliteti izdelkov.
Za izdelavo mesnih izdelkov je zaželena nekoliko višja masa prašičev pred klanjem, kar pomeni tudi višjo starost (okrog 150 kg). Po klanju je zelo pomembno meso pred nadaljnjo obdelavo dobro ohladiti v sredini kosa na 4 "C.
Pozornost pri izdelavi klobas in salam
Pri izdelavi klobas in salam je zelo pomembno, da dobro odberemo meso, ki nima veliko veznega tkiva in nima krvavih delov. Prisotnost vezivnega tkiva, hrustancev, kit in okruškov kosti so napake, ki kvarijo sestav prereza izdelka. Meso meljemo na volku z odprtino 6-10 mm, boljše je, da so koščki mesa večji. Zelo pomembno je, da so rezila pri mletju ostra, da ne prihaja do gnetenja in mehanske poškodbe mesa. V maso dodajamo kvalitetno belo hrbtno slanino v količini 20 do 25 %. Praviloma jo režemo na kocke zaradi lepega mozaika izdelka. Slanino pred rezanjem rahlo zamrznemo, narezane kocke širine 3-5 mm je priporočljivo splahniti na situ z vročo vodo, da se lepše razporedijo pri mešanju. Neprimerno je, če uporabljamo slanino iz trebušnega dela klavne polovice. Od prašičev, ki so bili krmljeni z ostanki olj in visokim deležem koruze (nad 60 %), ne moremo odbrati kvalitetne slanine. Mesu prašičev lahko dodajamo tudi do 20 % govedine oziroma katere druge vrste mesa (divjačina). Osnovne začimbe so: sol do 2,5 %, poper in česen v zmernih količinah in za boljši okus ter barvo dodamo do 1 % konzumnega sladkorja. Uporaba sladkorja omogoči opustitev uporabe nitratnih in nitritnih soli. Ostale začimbe (lovor, brinove jagode, muškatni orešček) niso nujno potrebne in so bolj stvar okusa posameznikov. V primeru sodelovanja na ocenjevanjih je prav, da se dodatki napišejo na deklaraciji izdelka. Zmes moramo dobro premešati, da se med delci oblikuje lepek, ki poveže delce v lep mozaik in omogoča gladko rezanje tankih rezin. Klobase polnimo v primerna čreva s prilagojenim premerom polnila (rorček). Pomembno je dobro polnjenje, da so klobase čvrste in kompaktne brez zračnih ostankov.
Dimljenje klobas opravimo s hladnim dimom do 25 °C, da ne uničimo naravnih encimov. Uporabimo primeren les (bukov ali gabrov). Pred dimljenjem naj bodo klobase na površini suhe. Nadaljnje sušenje klobas mora potekati počasi pri temperaturi do 14 °C. Visoka temperatura sušenja prek 18 ° C povzroča nastanek trdega zasušenega roba in gnecavo, mehko sredino. Pomembna je tudi primerna vlažnost zraka med 60 do 70_ %, kar preprečuje pojav prehitrega izsuševanja ali pojavljanje plesni na površini. Čas sušenja je odvisen od debeline izdelka in samih pogojev. Tanki izdelki do 35 mm so suhi v 3 do 4 tednih in salame s premerom 50 mm in več v času 6 do 10 tednov. Shranjevanje klobas in salam lahko poteka pri temperaturi okrog 15 °C in vlažnosti okrog 70 %. Zavedati se moramo, da se izdelek tudi pri shranjevanju izsušuje. Nekoč so shranjevali klobase v žitu in pepelu, danes je bolje izdelke zaviti v papir ali vakuumsko zapreti in jih shraniti v domači zamrzovalni skrinji.
Zaključek
Izdelava klobas in salam je zelo zahtevna naloga, ki jo moramo opraviti brez večjih napak. Za dobre in kvalitetne izdelke je potrebno veliko znanja in izkušenj. Vsako leto Kmetijska svetovalna služba organizira ali sodeluje pri raznih lokalnih ocenjevanjih mesnih izdelkov ali salamijadah. Ocenjevanja so prinesla dvig kvalitete izdelkov, vzpostavljen je tudi tekmovalni duh. To potrjuje tudi vsakoletna razstava Dobrote slovenskih kmetij, na kateri si kmetije pridobivajo visoka priznanja za kvaliteto. Povpraševanje po kvalitetnih mesnih izdelkih je danes gotovo večje, kot je ponudba, kar je dodaten razlog za vzpodbudo razvoju te dejavnosti na kmetijah v novem programu razvoja podeželja.
Peter Pribožič, univ. dipl. ing. zoot., KGZS - Zavod Ptuj
Foto: PP
Pregled leta 2009 in pogled v leto 2010 (II. del)
Dubaj, zgodba o uspehu se je začela podirati. To so začetki tistih prvih resnih težav v t. i. »commercial sektor property«, o katerem govorimo že skozi celo zadnje leto. Ni možno vedeti, kje in kaj se lahko še podre. Tudi ocena, kaj bi lahko prevesilo tehtnico in sprožilo novo paniko in še en likvidnostni krč na trgih, ni možna. Dubaju je sicer na pomoč priskočil sosednji emirat Abu Dhabi, ki je bogat z nafto, vendar v celoti obveznosti verjetno niso pripravljeni prevzeti. Vedno več je tudi podatkov o morebitnih težavah nepremičninskega trga na Kitajskem, kjer je država že začela izvajati ukrepe za zajezitev cen.
Mednarodni denarni sklad je objavil podatke oz. ocene glede odpisov bank po svetu. Vsi odpisi skupaj znašajo okrog trilijona USD, medtem ko denarni sklad ocenjuje, da je potrebno odpisati še okrog 2 trilijona USD in opozarja, da imajo banke v svojih bilancah še vedno skrite velike izgube. Ali in kdaj bodo ti okostnjaki popadali iz njihovih sefov, ni možno vedeti, je pa z zadnjimi dogodki po svetu jasno, da bo teh okostnjakov še veliko.
Slovenija in borza sta bili lani priča velikim spremembam. Podrle so se praktično skoraj vse zgodbe o prevzemih. Podjetja, ki so leta od osamosvojitve do krize životarila, so se zaprla. Res je, da je bilo že leta jasno, da dolgoročnega obstoja nekatera podjetja nimajo, kljub vsemu pa je obsojanja vredno dejstvo, da se je v teh podjetjih pred stečajem pokradlo še tisto malo, kar se je dalo, da o neplačilu prispevkov za pokojnine delavcem v državnih podjetjih sploh ne govorimo.
Upad našega BDP je bil eks-tremen in po pravici povedano nepričakovan, saj tako globokega padca res nismo pričakovali. Po nekaterih podatkih smo Slovenci padli najgloblje v Evropi, po drugih pa se je za desetinko odstotka slabše odrezala samo Irska. Upam, da smo Slovenci spoznali, da bomo morali našo državo voditi popolnoma drugače, sicer lahko kot država bankrotiramo še pred svojim 20. letom. Kot je dejal predsednik države, je Slovenija dopolnila 18 let in s tem postala odrasla država. Upam samo, da se bomo tako začeli tudi obnašati in voditi državo.
Balkanski prostor se je nekoliko popravil, vendar likvidnost na trgu ostaja izredno skromna. Nihanja so dokaj velika, poleg tega obstaja visoko tveganje, da katera izmed držav po vrhu postane še nesolventna, kar bi negativno vplivalo na borze in vrednost valute, s čimer postanejo naložbe še toliko bolj tvegane.
Kaj torej pričakovati v letu 2010? Vsekakor »težko« pričakovan popravek borz in upanje, da se še enkrat ne podre bančni sektor katere izmed močnejših držav, saj bo to za seboj spet potegnilo cel svet. Če bomo priča porastu surovin, se bo začel boj proti inflaciji. Leto 2010 bo zelo verjetno leto stečaja še kakšne države ali velikega projekta v stilu Dubaja, zato bo velika previdnost pri investiranju obvezna.
Mitja Petrič
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Razdvojenost
Vprašanje: Kaj lahko pričakujem od razmerja izven zakona in od zakona samega?
Odgovor: Spoštovana bralka, iz astrološke karte je moč razbrati, da ste razdvojeni in da hodite po poteh dvojnosti. Konec koncev ste to odkrito priznali in jasno je videti, da menite, da je početje sprejemljivo in ga ne mislite končati. Človekova usoda je včasih zelo zanimiva in menim, da ste si izbrali zelo težko pot. Le s težavo se odločate in bremena preteklosti prelagate z enega kupčka na drugega. Po mojem mnenju bi bilo zelo dobro, da bi si določili jasnejše meje in pravila igre. Pot dvojnosti ni nikoli sprejemljiva in vodi v neko zasvojenost. Po mnenju planetov boste morali delati na čustveni zrelosti in tako vam bo lažje. Mnogokrat pridete do spoznanja, da ne boste mogli naprej in verjamete v svojo nemoč. Ko se nekoliko umirite in zadeve pogledate z drugega zornega kota, lahko najdete paleto rešitev. Počasi se boste morali zavedati, da je v vas neka moč in modrost. Bolečina, ko jo nosite v sebi, je posledica vaših dejanj. Le s težavo verjamete v srečo in dobre priložnosti. Toda verjemite vase in bodite prepričani v pozitivne vibracije, ki si jih boste sami ustvarili. Namesto da toliko nihate, se raje veselite drobnih trenutkov življenja in se začnite pogovarjati. Komplekse in nesoglasja, ki jih nosite v svoji duši, boste morali predelati skozi pogovor. Poglobljena analiza bo pokazala, da imate v sebi strah in omejitev. Zadeve vidite pretirano enostransko in se bojite ostati sami. Samota je v prenesenem pomenu vezana
na otroštvo. Globoka bolečina je vezana na odnos z vašim očetom - in omenjenega še niste predelali. Leto 2010 vam bo v grobem naklonjeno in zelo primerno bo, da pričnete odpuščati. Pozabite tisto, kar je bilo slabo, in tisto, kar vas je motilo - kajti preteklosti ne morate spreminjati. Nedvomno je resnica ta, da imate v rokah škarje in platno in lahko ustvarjate. Torej prej ko se boste odločili, toliko lažje vam bo. Prej sem omenil odpuščanje in verjemite, da je to velik dar. Izkoristi ga lahko popolnoma vsak. Sreča se skriva v majhnih rečeh in v drobnih trenutkih. Toda videli jo boste samo tedaj, ko se boste približali svojemu bistvu in sledili intuitivnim navdihom v sebi. Ne pozabite se imeti radi in se zavedajte, da je življenje božji dar - cenite ga za vedno. Srečno!
Šifra: Visoko nad oblaki
Vprašanje: Pet let sem vdova in pred tremi leti sem spoznala osem let mlajšega moškega. Imam ga zelo rada, toda z njim sem nesrečna, saj ne dela. Ali naj še računam nanj ali naj vse skupaj prelomim, iščem, čakam in molim, da bom spoznala pravega - ker sama ne želim ostati. Stara sem 50 let in si želim urediti dom na podeželju.
Odgovor: Življenje vam ni
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
nikoli prizanašalo in vam je podarilo mnogo izkušenj.
Sami ste tisti, ki morate izluščiti zrno modrosti. Svoje mnenje morate povedati jasno in glasno. Odgovorno morate oditi naprej. Prav gotovo se ne morete in ne smete zapletati v nekaj, kar bi vam pomenilo dodatno breme. Mnogo bolje bo, da se odločite in naredite analizo. Odprite svoje srce in se poslušajte. Resnica je, da niste več rosno mladi, ampak to nič ne pomeni. Sreča vas zaenkrat še ni zapustila in vas tudi v bodoče ne bo. Namesto da se obremenjujete s tem, kaj vas čaka, bo mnogo bolje, da naredite analizo in potegnete določeno črto. Hišica, v kateri stanujete, ima v sebi neko posebno in čarobno energijo. Vanjo so vpeti spomini in leto 2010 bo čas prenove in pleskanja stanovanja. To bo prineslo v življenje neko svežino in posledično tudi ljubezen, takšno, kot si jo zaslužite. Samota je nekaj, kar se ne bo zgodilo. Zelo modro je, da si znate postaviti meje in pravila igre - ter se jih držati. Sreča se skriva na strani pogumnih ljudi. In po zvezdni karti lahko rečem, da vas v življenju čaka še mnogo prijetnih trenutkov. Srečno!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Duševno zdravje
Bolečina ob izgubi
Ana je pred kratkim izgubila mamo. Spomin na izgubo je še zelo boleč. Zdi se ji, da bolečine še dolgo ne bo premagala. Ne more razumeti svoje prijateljice, ki je izgubo očeta zelo hitro premagala in se je zelo hitro lotila tudi pospravljanja njegove zapuščine, od oblek naprej, ki jih je podarila Rdečemu križu in Karitasu. Jo lahko obsoja, se sprašuje.
Izgube staršev, na katere smo bolj ali manj navezani, so vedno krut poseg v našo čustvovanje in nekateri ljudje dejansko ne zmorejo preseči vsega lepega, kar nam je nekdo nudil, kar nam je pomenil in potem ga nenadoma več ni ob nas in nastane velikanska praznina. To eni napolnijo z lepimi spomini, ki jih stalno obnavljajo v svojih mislih, drugi se pogovarjajo s fotografijami umrlih, tretji hranijo vse predmete in oblačila, celo sobe, v katerih so bivali umrli, častijo kot svetišča in brišejo le prah, vse pa v teh prostorih pustijo nedotaknjeno. Ljudje pa smo različni in nekateri takoj odstranijo vse, kar bi jih lahko spominjajo na pokojne, odstranijo pohištvo iz sob, v katerih so bivali, sežgejo vse papirje, odstranijo oblačila in druge predmete ... Toda nič ni narobe, ne z enimi, ne z drugimi.
Človekovo doživljanje samega sebe, sveta okoli sebe, je različno od človeka do človeka. Tudi čustva različno izražamo, eni močno navzven, drugi spet močno navznoter, trpimo pa lahko oboji enako močno in tudi spomini so lahko enako močni, in tudi pozabe za nekom ni v obeh skupinah ljudi.
Zato sem mnenja, da Ana ne more obsojati prijateljice, ki je očitno drugačna od nje, lahko celo boljša, saj je obleko podarila za uboge, nemočne in siromašne, drugače bi lahko celo strohnela, sedaj pa bodo oblečeni v njih tisti, ki so danes pri nas brez vsega, in teh je mnogo, vedno več.
Anina prijateljica zelo verjetno še vedno trpi zaradi izgube očeta, a je njegovo dobroto izrazila tudi s to gesto - z daritvijo za uboge.
mag. Bojan Šinko
Če tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda pa se zmeraj odločate sami. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika; kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Podmladek SDS • Bovlanje ob koncu leta
Varčevati je potrebno, ko imamo
Leto 2009 je bilo polno novosti in sprememb, ko smo ponovno začutili, da so solidarnost, svoboda, pravičnost, domoljubje in demokracija temelj naše družbe.
V	Slovenski demokratski mladini smo se s problematiko gospodarske krize spoprijeli in pripravili program, s katerim bomo pomagali pri reševanju ptujske gospodarske krize v letu 2010. Ta kriza je večino podjetij prizadela nepričakovano, saj nanjo niso bila pripravljena. Kriza v ptujskem gospodarstvu je tudi rezultat naše politike v občini. Tudi oni niso bili pripravljeni. To naj nam bo v poduk , da je potrebno varčevati, ko imamo, in ne, ko nimamo.
V	prihodnjih mesecih bomo obiskali ptujska podjetja in jim prisluhnili pri njihovih potrebah. Naša želja je, da bi ptujsko gospodarstvo lažje in čim hitreje prišlo iz gospodarske krize. Potrebno se bo v bodoče bolj pripraviti, da bomo stabilni in trdni v hudih časih. Skupaj s podjetji bomo poiskali rešitve, predvsem pa prisluhnili njihovim potrebam in na osnovi
rezultatov naredili načrte, ki bodo v bodoče ščitili podjetja in jim pomagali v krizi. V mestnem odboru SDM Ptuj smo prepričani, da če prisluhnemo potrebam gospodarstva, kmetijstva, turizma in kulture ter se občina ravna po njih, lahko imamo uspešno, močno in stabilno občino. Vsi občani morajo imeti možnost ustvarjati in se širiti v svojih panogah, saj so oni tisti, ki Ptuju dajejo dodano vrednost. Širitev gospodarstva, kmetijstva, turizma in kulture nam daje nova delovna mesta in posledično večjo varnost in boljšo prihodnost.
Kot podmladek SDS smo 29. decembra priredili brezplačen turnir bovlanja in zaključno zabavo 2009 v zahvalo vsem svojim članom, članicam in ptujski mladini. Na zaključek je prišlo 120 mladincev, od tega je na turnirju odigralo 20 skupin. Prvo mesto je zasedel mestni odbor SDM Gorišnica in si tako prislužili pet celodnevnih
vstopnic v Termah Ptuj.
Slovenska demokratska mladina Ptuj se zahvaljuje vsem sponzorjem za njihovo podporo in članom ter članicam za
pomoč pri organizaciji. Zahvala tudi vsem mladim, ki so se dogodka udeležili in podprli
Slovensko demokratsko mladino na Ptuju. Vaša udeležba nas
spodbuja k aktivnosti in ustvarjalnosti in nam daje moč, da Ptuj popeljemo v pravo smer.
Matjaž Murko, predsednik M O SDM Ptuj
Foto: arhiv SDM
Ptuj - Slovenska demokratska mladina uspešno zaključila leto 2009
Slo POP novice
Čeprav je od izida uspešnice Mi amor, za katero je pevec Nino posnel tudi svoj prvi videospot, minilo že več kot pol leta, je bil mladi glasbenik v tem času zelo priden in delaven. Zdaj je na policah glasbenih trgovin njegova nova skladba Noro sva zaljubljena. »Pesem je spevna in energična ter prinaša zelo pozitivno sporočilo. Čeprav je tematika pesmi ljubezenska, si želim, da bi ljudem tudi v slabih trenutkih narisala nasmeh na obraz in jim dala upanje; saj veste, kako pravijo - vsaka stvar se zgodi z namenom. Moj namen pa je, da se ljudje ob moji glasbi sprostijo, uživajo in pozabijo na vsakodnevne skrbi, ki jih ima vsak posameznik,« pravi o novi pesmi Nino, pevec in avtor pesmi.
■k-k-k
Vili Resnik je za hladne zimske dni posnel čisto svež singel z naslovom Rane. Gre za emocionalno balado v pop rock stilu, pri kateri pridejo še posebej do izraza njegove vokalne sposobnosti. Skladba je nastala v produkciji Studia Gong, njen avtor pa je Boštjan Groznik. Vili pravi, da mu je pesem pisana na kožo, zato se je ob 15-letnici samostojne kariere z njo prijavil na letošnjo Emo, a ga komisija ni uvrstila med izbrance. Skladba bo v kratkem dobila tudi vizualno podobo v obliki video spota, poleg radijskih postaj pa bo zazvenela še na številnih Vilijevih koncertih. Čeprav se pevec v medijih zadnje čase ne pojavlja pogosto, v minulem letu beleži rekordno število nastopov. Ravno koncerti v živo, na katerih vedno znova navduši obiskovalce, pa Viliju v karieri največ pomenijo.
MZ
& E Ti r DJ" 1 O -A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. JADRANKA JURAS - PODEJ NAPREJ '■M-BRAZIL
8. COTO, feat. NEISHA - ČRTA 7. VLADO ■ KRESLIN - V PARKU ZA GRADOM 6. ZORAN PREDIN in GLOBOKA GRLA - S TOTEGA KONCA 5. TABU - 42 4. ANIKA HORVAT - SAMO TI 3. JAN PLESTENJAK - PUSTIL TI BOM SANJE 2. TINKARA KOVAČ - LJUBEZEN JE PADLA Z NEBA 1. NINA PUŠLAR - SLEČENO SRCE
Glasujem za pesem: Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Assassins
CR.E EDll
Glasbeni kotiček
Društvo mrtvih pesnikov na sceni 20 let
Po uspešni premieri na MTV Adria se prižigajo Sveče tudi na drugih televizijskih kanalih in spletnih portalih.
Seveda mislimo na novi, jubilejni 10. videospot skupine Društvo mrtvih pesnikov (DMP), ki je bil lansiran takoj po božiču kot vizualna podpora istoimenski skladbi z aktualnega albuma Vojna in mir. »Kdo te bo čakal na mrazu nocoj, kdo se bo smejal zjutraj s teboj?« Če so sveče prispodoba ljubezni, je odgovor na dlani. Ali pa je sporočilo Mrtvih pesnikov, če parafra-ziramo enega izmed verzov besedila, da je naše življenje le edinstven trenutek, ujet v stalno vrtenje, in da vsi plu-jemo v isti pristan? Vsekakor smo lahko mnenja, da je režiserju Klemnu Dvorniku ob pomoči direktorja fotografije Miloša Srdica uspelo na filmski trak imenitno preliti glasbeno-besedne vibracije Sveč. Svoj pečat pa je s ple-sočimi iskricami pustila tudi
Člani zasedbe Društvo mrtvih pesnikov
Hana Kodba Čeh, sveži obraz agencije Model group.
Sicer pa DMP ne mirujejo. Ob rednem koncertiranju trenutno snujejo poseben dogodek ob 20-letnici delovanja skupine pod tem imenom. Spomnimo, da so se septembra 1990 takrat še ku-štravci iz Novega mesta, navdušeni nad kultnim filmom Dead poets society, preimenovali v Društvo mrtvih pesnikov in kmalu zatem izdali svoj prvi album Iskanje. Čeprav trenutno zažigajo Sveče, pa je tudi že precej jasno, da to ne bo zadnji singel z albuma Vojna in mir, saj DMP že delajo na novih skladbah in videospotih, pri izbiri katerih pa so in bodo tokrat imeli glavno besedo njihovi fani. Kot se zdi, z Dolenjskega tudi v letu 2010 prihaja nova doza kakovostne slovenske glasbe.
MZ
Filmski kotiček
Sherlock Holmes
Vsebina: Sherlock je v krizi, saj njegov zahtevni um nima izziva - rešil je vse primere. Za nameček se bo njegov zvesti prijatelj in sostanovalec Watson odselil, saj si bo z zaročenko ustvaril novo življenje. V Hol-mesovo življenje sicer znova vstopi mična Irene Adler, edina ženska, ki je pametnejša od Sherlocka, zato do nje čuti neustavljivo privlačnost in sovraštvo hkrati, a tudi to ni dovolj, da bi se njegova depresija razblinila. To se zgodi šele, ko se izkaže, da je oživel eden od njegovih sovražnikov, ki bi moral biti mrtev in pokopan. Lord Blackwood je vstal iz groba
Sherlock Holmes
Igrajo: Robert Downey jr., Jude Law, Rachel McAdams, Mark Strong Režija: Guy Ritchie Scenarij: Michael Robert Johnson, Anthony Peckham, Simon Kinberg in Lionel Wigram po likih Arthurja Conana Doyla Žanr: akcijska kriminalka Dolžina: 128 minut Leto: 2009 Država: ZDA
in trdi, da bo na svet privlekel temačne sile pekla, ki bodo Zemljo pahnile v večno temo in kaos. Na prvi pogled se res zdi, da ima okultne moči, zato Sherlock kar skoči od veselja, ko se odpravi reševat ta zapleten primer. Seveda se tudi Watson ne more upreti skušnjavi, da se ne bi Holmesu pridružil na poslednji skupni nalogi ...
Sherlocka Holmesa poznamo predvsem po značilni kapi, pipi, zamišljenosti in stavku »Elementarno, Watson!« V tem filmu smo dobili kvečjemu pipo, vse ostale Sherlockove značilne lastnosti pa so romale skozi okno. Še več, Sherlock je postal mojster borilnih veščin in akcijski junak. Pri tem ljubitelji tega slavnega detektiva najbrž kremžijo obraz, toda dejstvo je, da to pravzaprav ni le holly-woodizacija lika, temveč je takšen Holmes še najbližji izvirni literarni predlogi. V Conanovih zgodbah Holmes namreč nima tiste značilne kape in nikdar ne reče »Elementarno, Watson!« -to so kasneje dodali igralci, ki so Sherlocka igrali v gledališču, nato so to prenesli še v filme, izvirni pisatelj pa je sam poudaril, da je Sherlock mojster borilnih veščin. Če nam je všeč ali ne,
je Sherlock v tem filmu še najbližje knjižnemu liku, čeprav je precej drugačen, kot smo ga vajeni.
Zgodba filma je prav lepo zaokrožena in napeta, dodati Irene Adler je bila sijajna zamisel, izbira igralke pa še boljša. Napetost in ljubosumje, ki jih ženski elementi nehote vnesejo v globok odnos glavnih moških junakov, poskrbijo za nekaj smešnih vložkov, ki jih nadgradi še boljša igra Roberta Downe-yja jr. Po 25 letih, ko je Jeremy Brett tako sijajno zaigral Sher-locka, da se ga nihče več ni upal lotiti, je Downey liku vdahnil prepotrebno svežino, čeprav bi morda lahko kislo dodali, da ga je pravzaprav odigral na enak način kot Tonyja Starka v Iron Manu. A nič za to, takšna iskriva, otroška, nedorasla in genijal-na energetična kompulzivnost
ustreza tudi Sherlocku.
Kljub zanimivi zgodbi, dobrim igralcem, kinetični energiji, čudoviti fotografiji in nasploh vsem elementom, ki sestavljajo film, pa končnega občutka po ogledu žal ne moremo opisati s takšnimi superlativi. Nekje vmes film postane manj kot vsota svojih izjemnih delov in postane povprečen film, a bi težko rekli, kje točno mu spodrsne. Morda je za kakšnih 20 minut predolg, morda preveč govorijo, morda so avtorji pretiravali s kopico podzgodb, morda ste-ampunk ne ustreza v Sherlock-ov svet, morda ... morda, morda, morda. Razlogov je lahko veliko, morda pa je samo eden. Nedvomno pa je franšiza rojena in morda bo avtorjem v drugo uspelo narediti sijajen film. Tokrat bi jim skoraj uspelo.
Matej Frece
A

cunad HßRo 5
nosne —
Po temnih ulicah srednjeveškega Bližnjega Vzhoda, ki še nikoli niso izgledale bolje, se plazi skrivnostna silhueta. Nihče je prav ne zazna, ko že švigne prek streh proti svojemu cilju. Assassin's Creed II tako ni le mobilna igra, temveč nekaj več. Veliko več.
published By Gamel°ft Pošlji: TD CREED na 3030
Pred tabo je ena najboljših iger za mobilne telefone vseh časov, Guitar Hero 5 Mobile. Igra, ki je osvojila svet v svojem pohodu na konzolah, te bo sedaj spremljala povsod. Uporabi svoje prste in se dokaži!	Published By: GLU
pošlji: TD HERO na 3030

APOCALYPSE
Sedaj je vse odvisno od tebe! Reši človeštvo tako, da prevzameš kontrolo nad silami narave! Sledi legendi 2012 Apocalypse in kontroliraj tornado, ogenj, nevihto in druge katastrofe! Komu bo uspelo preživeti? Published By: GLU
Pošlji:
TD KONEC na 3030
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateija (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 6 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14^95, reklamacije@smscity.net Ponudnik: ThreeAnts Koban & Co. d.n.o., Zg. Bistrica 22, 2310 Slov. Bistrica.
FOTO: DMP
Ugankarski slovarček: ADIANTO = Indonezijski šahovski velemojster (Utut, 1965-); ANIARA = Blomdahlova opera, prva z elektronsko glasbo; ARAS = halja Iz raševlne; EDOM = sin Izaka In Rebeke po bibliji, tudi Ezav; EKSUDAT = izcedek pri vnetju; LINDAHL = švedski ekonomist (Erik, 1891-1960); SIFILIDA = književni izraz za sifilis; SKOVORODA = ukrajinski filozof (Grigorij, 1722-1794).
■>jneu 'e>jiv 'o|sjo 'ueo 'seje 'ue9Q
'joaoi 'SA3 'mepun >I|J3 'e>|uo|eA 'eo| '93se~| 9|e|/\| 'e>jouv 'jeunsonw 'i!U!|oe>| 'epegej '.joo 'iepns>j9 '|edo ¡ujo '|ed 'Ae|sogejQ 'iv 'wop3 'eiy\\ 'eie '09|eA0dn>| 'ep0J0A0>is 'joiejjdse :ouAejopoA :s)|uezij)| 3) Asesan
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 16. januar:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI, 8.45 ŠPORTNI NAPOVEDNIK, 9.00 Za male in velike. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 13.10 Šport 13.45 Po študentsko (Natalija Gajšek). 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Murski val). NEDELJA, 17. januar:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahber-ger). 8.00 NEDELJSKI KLEPET S POSLUŠALCI, 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bezjak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj). PONEDELJEK, 18. januar: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.30
NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 . Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj). TOREK, 19. januar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00,
13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Po-dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 MED POHORJEM IN HALOZAMI (Nataša Pogorevc Tarkuš). 17.30 POROČILA. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (Zvonko Žibrat). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Radio Ptuj). SREDA, 20. januar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00. Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 URA NOVIC IZ SLOVENSKIH GORIC (Polona Ambrožič)-17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Puta-rek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj). ČETRTEK, 21. januar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (Barbara Cenčič Krajnc). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Z ormoškega konca (Natalija Škr-lec).17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox).
PETEK, 22. januar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Na-povednik prireditev (Majda Fridl in dopisniki). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje.17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox).
Horoskop
OVEN
Teden bo zaznamovan po finančnih prilivih In ugodnih povezavah. Končno boste stopili v ospredje In s svojim znanjem pomagali drugim. Na delovnem mestu bo zanimivo in zdelo se bo, da boste morali nekoliko počakati in premisliti. Narava bo vir navdiha in sprostitve.
Sn BIK
Pogovor prinese neko ravnovesje In povečano čustveno skladnost. Tako je pred vami prijeten teden in zadeve se bodo odvijale tako, kot si želite ali pričakujete. Sledite notranjem smerokazu in se izrazite skozi umetnost. Služba: spremljale vas bodo ugodnosti.
DVOJČKA
Izzive, ki jih pripravlja življenje, boste sprejeli z odprtimi rokami. Spoznali boste, da v ljubezni lahko veliko naredite sami in se potrudili in stopili korak naprej. Romantična doživetja vam bodo dala krila in vse bo harmonično. Na delovnem mestu se pazite površnosti.
RAK
Službene obveznosti vas bodo nekoliko obremenjevale. Toda konec dober, vse dobro. Pomembno bo, da se boste tudi sprostili in harmonično pogledali na življenje okoli sebe. Telesu dovajate več vitaminov in mineralov. V ljubezni bo mnogo sladkih trenutkov.
LEV
Globoko v sebi boste našli moč in stopili korak naprej. Približali se boste ljudem In jim pomagali s svojim znanjem in izkušnjami. Prožnost na delovnem mestu se bo obrestovala. Nakazano je, da boste doživeli tudi kar nekaj prijetnosti in obstaja možnost kratkega oddiha.
DEVICA
Naredili boste načrt in tako stopili v ospredje. Omenjeno vam bo uspelo na Instinktiven način. Notranja odgovornost in delavnost prinašata uspehe in dodatno motivacija. Ugodnosti bodo vezane na denarne prilive in razrešili boste nekaj, kar je v povezavi z preteklostjo.
TEHTNICA
Čeprav boste nekoliko obremenjeni, se bodo stvari odvijale v vašo korist. Na delovnem mestu se bo našla paleta ugodnih rešitev. Čustveno se boste zapirali vase in premišljevali. Ugodno bo deloval sprehod in izpolnila se vam bo srčna želja. Ključno vlogo bodo imeli prijatelji.
ŠKORPIJON
Teden, ki je pred vami, bo v osnovi namenjen učenju in pridobivanju znanja. Nadaljevala se bo paleta dobre volje in delavne obveznosti prinašajo ugoden razplet. Razbrati je, da vam bodo zvezde namenjene v ljubezni in da si boste znali vzeti čas zase in za tisto, kar vas veseli.
STRELEC
Harmoničen teden prinaša mnogo ugodnosti v povezavi s prijateljstvom in navezovanjem kontaktov. Pričakovati je paleto znanj in možnosti za razvoj na delovnem mestu. Določene dogodke boste želeli prehitevati. Pravilno bo določiti meje in pravila igre.
KOZOROG
Doživeli boste notranji mir in razcvet na duhovni ravni. Skozi omenjeno boste spoznali, da pojem resnice sega dlje. Istočasno boste predali v večnost strahove in omejitve. Imeli boste možnost blagosloviti sebe in narediti nekaj pozitivnega. Na delovnem mestu boste cveteli.
VODNAR
Našli boste navdih in tako pogumno stopali naprej. Veliko možnosti boste Imeli, da se dokažete skozi svoje delo in obveznosti. Odgovornost vam bo dala krila in obstaja veliko priložnosti za službeno dokazovanje. Iskre sreče vas čakajo v ljubezni.
RIBI
Finančne situacije vnašajo ugodnosti in odločno boste zagovarjali svoje stališče. Na delovnem mestu bo čas obarvan v pisane barve. Nekaj več zatišja bo v ljubezni - morda boste morali vi narediti prvi korak. Seveda boste našli tudi navdih za ustvarjanje v umetniškem smislu.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
Po studentsko, vsako soboto ob 13.45 s študentko Natalijo Gajšek.
Nagradno turistično vprašanje .
»
Ujemi me v svoj objektiv!
«
Osrednji dogodek na področju turizma v začetku leta 2010 je sejem TIP (Turizem in prosti čas) 2010. Med 21. in 24. januarjem bo potekal na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani pod motom »Ujemi me v svoj objektiv!«
Že tradicionalno se bo na sejmu predstavila tudi Turistična zveza Slovenije s svojimi turističnimi društvi. Njeno razstavišče bo v paviljonu Jurček, ki bo letos urejen nekoliko drugače, in sicer v obliki sob, ki bodo predstavljale posamezne turistične destinacije v Slo-
veniji. Rdeča nit letošnje predstavitve ptujskega turizma na sejmu TIP 2010 je jubilejno 50. ptujsko kurentovanje. Ptujsko razstavišče je letos bogatejše kot v prejšnjih letih, na 30 m2 razstavnih površin se bo ob pustni prireditvi podrobneje prestavila tudi regijska
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj se bo letos na sejmu TIP 2010 predstavil s projektom Kurentovanja.
Kog • Prva slovenska Čurkijada
Odlične bele, sive in črne čurke
Poznate besedo čurka? Ste brez ideje? No, naj vam pomagam: tako na Kogu in v njegovi okolici imenujejo tisto dobroto, ki ji po drugih delih Slovenije pravimo kašne klobase, kašnice, krvavice, koline in kdo ve kako še. Da priprava in okus po dobrih kogovskih čurkah ne bi šel v pozabo, so domiselni prašičerejci z Ormoškega organizirali prvo Čurkijado.
Na njej je sodelovalo enajst kmetij z osemnajstimi vzorci čurk. Najbolj priljubljene so seveda črne, ki so pripravljene z dodatkom krvi, precej pa je bilo tudi sivih in ena bela čurka, za vzorec. Medtem ko so črne in sive pripravljene večinoma iz ajdove in ječmenove kaše in ponekod tudi z dodatkom riža, pa so bele narejene iz prosene kaše, med začimbami za bele čurke pa prevladuje cimet. Te čurke so sladkane in ponekod so jih jedli s kompotom, kot sladico. Nadevane so v debelo črevo, medtem ko se za črno in sivo pogosteje uporabi tanko.
Med začimbami za črne in sive čurke prevladujejo poper, sol, piment, dodajo se ocvirki, mast, ponekod pa
tudi koščki pljuč ali glavine. Recepti se razlikujejo od mesarja do mesarja, od hiše do hiše. Vsak doda še kakšno svojo posebnost, vendar vseh tistih skrivnosti, ki naredijo čurko tako dobro, seveda niso izdali.
So pa se Čurkijade na Kogu lotili zelo resno in sestavili izkušeno komisijo. Čurke so ocenjevali prof. dr. Lea Gašperlin z Biotehniške fakultete v Ljubljani, Peter Pribožič iz KGZ Ptuj, Hinka Hržič iz KSS Ormož ter Anton Marčec, podpredsednik Združenja rejcev prašičev Ormož. Z vzorci so bili zelo zadovoljni, saj so bili vsi zelo okusni. Uporabili so kriterij senzoričnega ocenjevanja, ocene pa se gibljejo med 16 in 18. Čurk niso rangirali, vsak od sodelujočih pa je dobil priznanje za sode-
turistična destinacija z nekaterimi partnerji. Ptuj bo s skupino kurentov sodeloval tudi na večerni gala prireditvi, ki bo v sklopu sejma, 22. januarja, tega dne pa se bodo zvrstili tudi nastopi nekaterih etnografskih skupin na zunanjem delu Gospodarskega razstavišča. Na ptujskem razstavišču bodo poskrbeli tudi za kulinarično in drugo ponudbo.
V okviru letošnjega sejma bodo izvedli 21. januarja izvedli tudi posvet na temo »Zeleni turizem - nov izziv turizma JV Evrope«. N njem bodo iskali odgovor na vprašanje o tem, kakšno priložnost pomeni zeleni turizem za Slovenijo in države JV Evrope.
Muzeji so pomemben dejavnik slovenske turistične ponudbe in turistične ponudbe nasploh. K že uveljavljenim sta se novembra lani pridružila dva nova muzeja, ki predstavljata pomembno dodano vrednost slovenskega turizma. 19. novembra 2009 so v Šoštanju odprli Muzej usnjarstva na Slovenskem, ki so ga začeli urejati leta 2007. Za njegovo ureditev je Občina
_1
Foto: Viki Ivanuša
Obiskovalcem so se ob občudovanju razstavljenih čurk cedile sline, zato so jih gostoljubni Kogovčani ob koncu prireditve pogostili s krajevnimi speci-alitetami - in seveda čurkami.
lovanje, da se počasi vzpodbudi tudi tekmovalnost. Sodelujoči so dobili tudi zapisnik z oceno, da lahko upoštevajo pripombe komisije o svojem izdelku, in tako je Čurkijada tudi izobraževalne narave.
Predsednik združenja Slavko Perc kljub veseli priložnosti ni bil optimističen. Združenje prašičerejcev je najverjetneje najmanjše združenje na področju kmetijstva, saj združuje le 22 prašičerejcev z območja UE Ormož. Kruta realnost trga in spoprijemanje s tem, da v teh časih preživijo, da obdržijo črede na Ormoškem, pa je njihova vsakodnevna skrb. Ekonomika reje je že zadnjih nekaj let katastrofalno pod lastno ceno, po drugi strani pa so tu bolezni, ki ogrožajo prašiče. Zato je že nekaj let stanje tako, da ormoški prašičerejci ne pre-hranijo tukaj živečih ljudi. Pri iskanju možnosti za preživetje svojih kmetij iščejo različne tržne niše. Težava je
Šoštanj pridobila tudi 500 tisoč evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. O podobnem oziroma ureditvi tehničnega muzeja tudi na Ptuju govorijo že dolgo. Na katarinino, 25. novembra, pa so v Žalcu odprli Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, ki na sodoben način prikazuje vpetost hmelja v življenje ljudi Spodnje Savinjske doline, zgodovino in običaje. Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije je interaktiven muzej, ki poskrbi za vse čute obiskovalca, v njem so zbrane zgodbe prebivalcev Spodnje Savinjske doline. Za zeleni zgled v slovenskem turizmu pa je lani Slovenska turistična organizacija nagradila Park hotel v Bohinju. Gre za nagrado, ki jo podeljujejo turističnim objektom, ki na področju varčevanja z energijo in zmanjševanja negativnega vpliva na okolje uvajajo nove prakse in tehnološke rešitve. Več objektov in turističnih organizacij pa je decembra lani prejelo
namreč v tem, da so kmetije majhne in zaradi obtežbe ne morejo imeti veliko živali. Tega pa na trgu nihče ne upošteva, saj je potrebno nenehno imeti na voljo dovolj prašičev za prodajo. Edini izhod vidi Perc v dopolnilni dejavnosti. Ormoški prašičerejci nujno potrebujejo klavnico, težave pa jim povzročajo tudi slabe cestne povezave. S prvo Čurkijado je bil predsednik zelo zadovoljen in prepričan je, da bo 2. Čurkijada že v večjem obsegu.
Pripravili so tudi antonov kviz,
certifikat Invalidom prijazno. Podelilo jih je Slovensko združenje za duševno zdravje Šent v okviru projekta Razvoj turistične ponudbe za ljudi s posebnimi potrebami. Zlati certifikat Invalidom prijazno je prejelo Zdravilišče Laško, s tem je dobilo potrditev, da je urejeno in dostopno ne le za goste, ki so gibalno ovirani, ampak tudi za ljudi s posebnimi potrebami na področju vida, sluha in duševnega zdravja.
Nagrado za odgovor na predzadnje nagradno turistično vprašanje, Turistično društvo Ptuj je bilo ustanovljeno leta 1886, bo prejela Zdenka Nemec, Potrčeva cesta 44, Ptuj. Danes sprašujemo, kdo je bil prvi organizator ptujskega kurentovanja. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje in obisk savn v grand hotelu Primus na Ptuju. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 22. januarja.
na katerem so sodelovale štiri ekipe - Društvo podeželske mladine Ormož, Društvo podeželske mladine Ptuj-Kidričevo, Biotehniška šola Ptuj in Društvo podeželske mladine Prlekija. Največ znanja so pokazali tekmovalci Biotehniške šole Ptuj -Tadeja Gašparič, Roman Meško in Zvonko Habjanič.
Ob tej priložnosti so podelili tudi licence vzrejnim in osemenjevalnim središčem ter razmnoževalnim farmam in priznanja vzorčnim kmetijam in pripustnim postajam.
S tem pa Antonovanja na Kogu še ni konec. Že danes (petek) ob 17. uri bo v telovadnici odprtje razstave risb in fotografij na temo reje prašičev. V soboto bo ob 9. uri tradicionalno 10. antonovo kegljanje, ob 18.30 pa v cerkvi orgelski koncert. V nedeljo bo dopoldne maša z antonovim žegnanjem, opoldne pa bodo pred cerkvijo zaplesali šotoš in ša-marjanko ob godu sv. Antona.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Čurke je na ocenjevanje prinesel tudi predsednik združenja rejce prašičev Slavko Perc (levo), priznanja pa so podeljevali Peter Pribožič, Mateja Prapotnik in Hinka Hržič.
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
Evergreeni sedemdesetih in osemdestih -DJ Smitch
Petek, 15.1.2009, ob 21.00 - vstopnine ni!
Plesni večer z živo glasbo - Duo Gloria
Sobota, 16.1.2009, ob 21.00 - vstopnine ni!
Primusove vinske zgodbe
Vino nekoliko drugače iz Ptujske kleti Petek, 29.1.2009, ob 20.00 - Pohitite z rezervacijami! Cena vstopnice: 12 € odrasli, 10 € študentje in upokojenci
Celodnevna odrasla vstopnica za kopanje in savne z malico,
od ponedeljka do četrtka v Termalnem Parku: 13 € (Malica v restavraciji Žila od 10.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00.)
Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-506 ali www.terme-ptuj.si
GEMINA
K- L-U-B
GEMINA
K-L■U-B
GEMINA
K- L-U-B
¿tfr
S t \
Termalni Caric
1
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kdo je bil prvi organizator ptujskega kurentovanja?
Ime in priimek:_
Naslov:_____
Davčna številka:
petek • 15. januarja 2010
Od tod in tam, poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
Ptuj • Prometna varnost v minulem letu
Najugodnejše v zadnjih desetih letih
»Leto 2009 je bilo glede prometne varnosti eno najugodnejših v zadnjih 10 letih, saj se je število prometnih nesreč na našem območju zmanjšalo za 5 odstotkov; v prometnih nesrečah sta lani ugasnili le dve človeški življenji, predlani pa kar osem,« je poudaril Boris Kozenburger, pomočnik komandirja na PP Ptuj.
»Policisti opažamo na področju prometne varnosti v letu 2009 pozitiven premik, Tudi poškodovanih v prometnih nesrečah je bilo za 13 odstotkov manj kot predlani. Med vzroki prometnih nesreč je bila na prvem mestu nepravilna stran vožnje, najhujše posledice pa so nastale zaradi nepravilne hitrosti, saj sta zato umrla dva udeleženca,« je poudaril Bori Kozenburger.
Kako pa je bilo lani z vinjenostjo med vozniki? Dolga leta so ti vodili med povzročitelji prometnih nesreč.
»Žal se ta trend nadaljuje. Kar 10 odstotkov povzročiteljev prometnih nesreč je bilo vinjenih, povprečna stopnja vinjenosti pa je bila kar 1,50 g/kg alkohola v krvi. Skrbi me tudi, da smo lani zaradi nedovoljene vinjenosti pridržali 337 voznikov, torej skoraj vsak dan enega.«
Policisti preverjajo tudi vožnjo pod vplivom mamil. Kakšne so vaše ugotovitve?
»Vožnja pod vplivom mamil predstavlja vse večji problem, saj smo v lanskem letu ugotovili kar 45-odstotno povečanje na tem področju. V glavnem gre za mlajše voznike, ki se očitno ne zavedajo, da so naši policisti usposobljeni tudi za preverjanje prisotnosti prepovedanih substanc.«
Kako pa preverjate voznika, ali je pod vplivom prepovedanih drog?
»Za to je predpisan poseben postopek, uporabljajo pa ga policisti, ki so za to posebej strokovno usposobljeni. Če denimo po videzu ali predmetih v vozilu policist posumi, da nekdo vozi pod vplivom prepovedanih substanc, prične ustrezen postopek, pri čemer najprej ugotavlja velikost voznikovih zenic ter kontrolira reakcije očesnega zrkla. Šele
N "M
„a*' k / «*JCkm
Pomočnik komandirja Boris Kozenburger ob zemljevidu črnih točk: tne varnosti eno najugodnejših v zadnjih 10 letih!«
po tako ugotovljenih očitnih znakih oziroma pri pozitivnih testih policist odredi strokovni pregled z odvzemom krvi in urina.«
Na katerih odsekih cest pa najpogosteje prihaja do prometnih nesreč?
»Izstopajoči so odsek regionalne ceste Rogoznica-Biš, odsek glavne ceste Šikole-Haj-dina, odseka regionalne ceste Spuhlja-Zavrč in Spuhlja-Or-mož, problematičen pa je tudi odsek regionalne ceste Ptujska Gora-Kidričevo.«
Kako pa je bilo lani z udeležbo otrok v prometnih nesrečah?
»Tudi tu je bil lani dosežen premik na bolje, saj so bili lani otroci udeleženi le v 71 prometnih nesrečah, od katerih pa so jih 25 povzročili kar sami. Na srečo se ni nobena končala s smrtnim izidom katerega od udeleženih otrok, v eni prometni nesreči pa je bil otrok huje poškodovan.«
Kateri mesec je bil lani
najbolj črn?
»Največ se jih je pripetilo v oktobru, najmanj pa v januarju. Največ prometnih nesreč se je pripetilo v petek, kot se to dogaja že vrsto let, najpogosteje pa prihaja do prometnih nesreč dopoldne med 9. in 12. uro.«
So pobegi s kraja prometne nesreče pogosti?
»Vse pogostejši. Lani smo obravnavali kar 73 takih primerov, na srečo pa so pri tem vse uspešnejši tudi naši policisti, saj nam je uspelo izslediti kar 90 odstotkov vseh pobeglih voznikov, tako da se pobegi enostavno ne splačajo.«
V vaših dnevnih poročilih smo zasledili, da je tudi vse več začasnih odvzemov motornih vozil.
»Poseben problem predstavljajo tudi večkratni kršitelji ce-stnoprometnih predpisov, vse več voznikov vozi motorna vozila brez veljavnega vozniškega dovoljenja, brez opravljenega tehničnega pregleda vozila,
¿yh-W*
od raznih preventivnih predavanj, prikazov naprav za varno udeležbo v prometu, delitve raznih odsevnih teles - trakov in kresničk ipd. Te aktivnosti bomo nadaljevali tudi letos.
Pri tem moram posebej pohvaliti tudi delo in aktivnosti občinskih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki s svojo volontersko, a izredno pozitivno dejavnostjo pomembno vplivajo na vzgojo in izobraževanje udeležencev v cestnem prometu ter posre-
dno tudi na ugodnejše stanje varnosti v cestnem prometu. Pri tem vidno izstopa svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Ptuj, ki ga izjemno požrtvovalno in uspešno vodi Franc Kozel. Njemu in vsem tistim, ki se skupaj s policisti trudijo za večjo varnost v prometu, se za vložen trud iskreno zahvaljujem, hkrati pa jih pozivam, da svoje aktivnosti nadaljujejo tako uspešno!«
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Odsevni trakovi in kresničke ob nošenju v slabši vidljivosti rešujejo življenja pešcev.
Foto: M. Ozmec
»Leto 2009 je bilo glede prome-
sem sodi tudi vožnja pod vplivom alkohola ali prepovedanih substanc ter vožnja s tehnično brezhibnim vozilom. Tako smo na podlagi zakonskih določil lani na območju policijske postaje Ptuj takim kršiteljem, običajno gre za povratnike, zasegli kar 71 vozil, kar nas uvršča v sam vrh na območju policijske uprave Maribor.«
Vse pogostejša so tudi preverjanja hitrost vožnje. Ali to kaj zaleže?
»Ker je vse več prehitrih voznikov, smo lani še povečali aktivnosti na tem področju. Naši merilniki hitrosti so bili na delu skoraj vsak dan, pri tem pa smo ugotovili več kot 2000 prekoračitev dovoljene hitrosti vožnje. Posebej zaskrbljujoče pa je, da smo pri tem zalotili tudi okoli 500 kršiteljev, ki so dovoljeno hitrost vožnje prekoračili za več kot 20 km na uro.«
Preventivne akcije pa nadaljujete tudi v letošnjem letu, prav te dni poteka akcija bodi preVIDEN.
»Preventivne akcije že nadaljujemo, v teku je preventivno-represivna akcija policistov, v kateri posebej kontroliramo kršitve, ki ogrožajo pešce, torej najbolj ogroženo kategorijo. Tako posebej kontroliramo varnost pešcev na prehodih za pešce, ugotavljamo morebitna izsiljevanja prednosti voznikov na prehodih za pešce in podobno, v akciji bodi preVIDEN pa ugotavljamo tudi kršitve samih pešcev, ali v mraku, megli in slabši vidljivosti nosijo odsevna telesa, razne odsevne trakove ali kresničke, da so tako bolje vidni.
Pred nami je čas pustovanj in pustnih norčij, zato že sedaj pozivamo vse udeležence v prometu na trezno vožnjo, saj bomo vsakodnevno in poostreno nadzirali psihofizično stanje voznikov. Pripravljamo pa še več nenapovedanih preventivnih akcij. Naši vodje policijskih okolišev so že lani povečali aktivnosti na tem področju, saj so opravili več kot 300 preventivnih aktivnosti,
Prireditvenik
Petek, 15. januar
16.00 Ptuj, Kavarna ptujskih študentov, predavanje varuha dijakovih pravic Klemna Balanča
18.00 Hajdina, dvorana gasilskega društva, predstavitev
jubilejnega glasila Društva žena in deklet občine Hajdina Utrinki
18.00 do 19.00 Kog, pilates
20.00 Ptuj, CID, koncert Stranci in dr. Zero, glasno, energično, izzivalno
-	Ptuj, CID, na ogled je razstava Glasba v CID
-	Ptuj, CID, prijave na zimovanje za osnovnošolce od 15. 2. do 19. 2. - organizira društvo Praha na Kopah v Lukovem domu
-	Ptuj, smučarski klub, organizira tečaj smučanja in bordanja na Rogli, prijave na CID
Sobota, 16. januar
10.00 Kebelj, knjižnica, pravljica Ognjena vila Runja 18.00 Podvinci, gasilski dom, 63. letna konferenca Prostovoljnega gasilskega društva Podvinci 18.00 Spuhlja, večnamenska dvorana, projekcija Ptuj na starih razglednicah, projekcijo je pripravil gospod Franci Golob s Ptuja
18.00 Stoperce, dom krajanov, predstavitev prazničnih noš 19.30 Maribor, SNG, balet, Netopir, VelDvo, za izven 20.00 Majšperk, mala dvorana, čarobna predstava Wladimir-jev magični kabaret
Nedelja, 17. januar
10.00 do 16.00 Ptuj, na gradu, Muzejski vikend za otroke Beli mož, sneženi mož
Torek, 19. januar
17.00 Oplotnica, knjižnica, pravljica Ognjena vila Runja 18.00 Maribor, Vojašniška ulica 12, Literarni večer s predstavitvijo pesniške zbirke Erike in Mirka Kotnika druga polovička (Rada bi ti povedala in Kresničke) 18.00 do 19.00 Kog, pilates 19.00 do 20.30 Ptuj, CID, začetni tečaj salse v paru
Kino Ptuj
15., 16. in 17. januar, ob 17.30 Jelenček Niko (sinhronizirano v slovenščino) - animirana pustolovščina. Ob 19.10 Paranormalno - grozljivka. Ob 20.50 Art program: Sabina - dokumentarec.
Prog ram TV Ptuj
Sobota ob 21. in nedelja ob 10.00: Praznični pogovor z dr. Francetom Krambergerjem, mariborskim nadškofom in metropolitom, o pomenu božiča in božičnih praznikov. Slavnostni koncert pihalnega orkestra Premogovnika Velenje. Vabljeni pred male ekrane.
ZAVRČ - DUBRAVA KRIŽ0VUANSKA
Novoodprta stomatološka ordinacija s 35-letnimi izkušnjami.
Ugodne cene, delo z dolgoletno garancijo.
Vse vrste del, luskice, cirkoni, teleskopi, etacmeni, mini in konvercionalni zobni implantati -www.d.j.unident.doo.hr; dr. Oorde Jelovac, tel. 00385/98 211 937
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po v. 0038549 372-605
PETKOV VEČER
Bodite nocoj
V družbi oddaje	.......
Z glasbo do srca z	do
na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-tedni
okrepčevalnica iSetieCÜa
ROMANA BEZJAK s.p. mr
ROMANA BEZJAK s
Zg. Hajdina 41, 2288 Zg. Hajdina
Odprto vsak dan od 6.jo do 22.00 ure, v petek in soboto do 24.00 vre v nedeljo do 13.00 ure. Sprejemamo naročila za zaključene družbe do 75 oseb. Vsak dan sveže malice, srnin golaž, hamburgerji, domače pecivo. Informacije: 041 892 384.
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA VOZIL
Znamka
Letnik Cena Oprema Barva
RENAULT ESPACE 2,2 DCI AUTHEN.	2003	6.850,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
MAZDA 6 SPORT COMBI CD 120	2004	8.850,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 407 2,0 HDI SW	2005	8.500,00	AVT. DELJ. KLIMA	KOV. SIVA
RENAULT MEGANE 1,6 E RT	1996	1.570,00	SERVOVOLAN	KOV. SREBRNA
SEAT LEON 1,6 SR STELLA	2000	3.650,00	SERV. KNJIGA	RDEČA
DAEWOOTACUMA 1,8 SX	2002	3.590,00	PRVI LAST.	KOV. ZELENA
CITROEN XSARA 2,0 HDI EXCLUSIVE	2004	4.900,00	PRVI LAST.	KOV. SIVOMOD
PEUGEOT 206 1,4 I XT	2002	3.800,00	PRVI LAST.	KOV. SIVA
FIAT PUNTO 1,2	2004	3.600,00	SERVOVOLAN	RDEČA
BMW 530 D AVT. KARAV.	2000	6.990,00	AVT. DELJ. KLIMA	KVO. M. SIVA
PEUGEOT 406 ST	1996	1.780,00	SERV. KNJIGA	ZELENA
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI DYNA. KARAVAN	2001	4.450,00	KLIMA	KOV. MODRA
RENAULT MEGANE CABRIOLET 1,9 DCI	2004	9.350,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
OPEL CORSA 1,0 12V CITY	1998	1.120,00	REDNO SERV.	RDEČA
NISSAN PRIMERA 2,0 AVT. LIMUZ.	2002	6.790,00	SERV. KNJIGA	KOV. M. SIVA
PEUGEOT 206 1,4 I SW POP ART	2004	5.190,00	PRVI LAST.	MODRA
ŠKODA ROOMSTER 1,4 16V STYLE	2007	7.900,00	PRVI LAST.	KOV. SIVA
BMW 318TI COMACT	1997	2.750,00	KLIMA	KOV. ZELENA
AUDI A3 1,6 AMBITION	2001	5.280,00	SERV. KNJIGA	KOV.VIJOLA
SEAT CORDOBAVARIO 1,6	2000	2.950,00	SERV. KNJIGA	KOV.VIJOLA
CITROEN XSARA 1,6 I BREAK PLAISIR	2000	2.850,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGENTOURAN 1,9TDI CONCEPT.	2007	12.300,00	SERV. KNJIGA	KVO. ČRNA
VOLKSWAGEN PASSAT 1,9TDI TRENDLINE LIMUZ.	2005	9.900,00	TEMPOMAT	KOV. SREBRNA
HONDA HR-V 1,6 4 X4 AVT.	1999	5.500,00	SERV. KNJIGA	KVO. SREBRNA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. ZAVAROVANJE 50% POPUST!
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu - J3 \j
SPORED ODDAJ
PETEK 15.1.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 ŠKL- mladinska oddaja 18.00 PRI GAŠPERJU 19.00 Imamo se fajn - mladinska oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 SIP Lestvica - glasbena oddaja 21.45 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
SOBOTA 16.1.
8.00 Oddaja občine Markovci
9.10 ŠKL- mladinska oddaja 10.00 Iz domače skrinje - Markovci 11.00 Imamo se fajn - mladinska oddaja 12.00 SUPER HITI 13.00 SIP lestvica 17.00 Iz domače skrinje - Markovci 18.00 PRI GAŠPERJU 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica 20.00 Oddaja občine Markovci 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
NEDELJA 17.1.
8.00 Imamo se fajn 9.00 Praznični koncert v Skorbi 10.00 ŠKL - mladinska oddaja 11.00 Oddaja občine Videm 13.00 Kronika občine Dornava 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja iz občine Destrnik
PONEDELJEK 18.1.
8.00 Praznični koncert KD Videm 10.00 ŠKL - mladinska oddaja 17.00 PRI GAŠPERJU 18.00 Oddaja občine Videm 20.00 Oddaja občine Markovci 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
www.avto-prstec.si
Ob menjavi vetrobranskega stekla
PODARIMO BON 20 EUR
za nakup v trgovinah Spar in Interspar.
KREDIT
GARANCIJA JE
VASE VOZILO!
Mali oglasi
STORITVE
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine, možen odkup lesa na panju. Opravljamo storitve sekanja v gozdu. 041 610 210 ali 02 769 15 91, G.O.Z.D-BIO-LES, Vlado Medved, s. p.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedla-šek 91, Podlehnik. Tel. 041 279 187.
HAST*"
Izvajamo krovska, kleparska in tesarska dela. Montiramo vse vrste opečnih, betonskih, bitumenskih in pločevinastih kritin, razen v enem kosu od kapi do slemena. Akcija opečnih kritin Jungmeier Universo, Tondach, Bramac ter Gerard kritine. Janez Lah, s. p., Mezgovci ob Pesnici 70 c, 2252 Dornava, tel. 041 375 838.
SLIKOPLESKARSKA DELA, izravnava bavalita, valita, saniranje vlažnih sten, izdelava in pleskanje fasad, napuščev ... Franc Petrovič, s. p., Tovarniška c. 6, Kidričevo. GSM 031 449 722.
v •/
muume
III^M
d
ODPRAVA CELULITA in oblikovanje telesa brez diete in telovadbe z najnovejšo ELOS tehnologijo. MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www.Milumed.si.
VARČNA okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744.
CENTRALNA KURJAVA, VODOVOD - Franc Strelec, s. p., Prvenci 9 b, tel. 041 730 857, DO 10 % POPUSTA.
IZPOSOJA IN PRODAJA poročnih, birmanskih, obhajilnih in svečanih oblek. HARMONIJA, Ivica Jauk, s. p. Minoritski trg 4, Ptuj, od 13. do 18. ure. Tel. 41 317 361.
UGODNA IZPOSOJA IN PRODAJA ženskih oblek za poroko, birmo, obhajilo, svečane priložnosti in krst. Modni dodatki zastonj. SALON BARBI, Mala vas 1 B, Gorišnica. Tel. 031 812 580, po 14. uri.
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
FASADE - IZOLACIJSKE iz sti-ropora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja sli-kopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
KNAUF stene in stropovi, na-pušči ... ter izposoja gradbenih delovnih odrov. Branko Černe-sl, s. p., KPK, Muretinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM: 031 811 297, tel. 0599 20 600.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox. si.
KMETIJSTVO
ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine, listavcev (topol, breza, bukev, hrast ...) ter vse iglavce. Uredimo tudi posek in spravilo lesa ali odkupimo gozd v celoti. Nudimo tudi žagan les, ostrešja, obloge ter stavbno pohištvo. ZAGA Ptuj, tel. 041 403 713.
V DEVETEM mesecu brejo telico prodam. Tel. 764 34 81.
PRODAM svinje, težke od 100 do 200 kg in odojke. Tel. 766 37 61.
PRODAM dve breji telici A-kon-trole, v 7. in 9. mesecu brejosti, in prednjo hidravliko za traktor Zetor. Tel. 051 414 048.
PRODAM traktorski viličar, dvoosno kiper prikolico, reg., in hidravlično zložljiv predsetvenik, širine 3,60 m. Tel. 041 521 863.
PRODAM prašiče od 100 do 170 kg. Tel. 02 764 07 61 ali 031 482 628.
PRODAM telico simentalko v devetem mesecu brejosti in bikca, težkega 150 kg, možna menjava za neplodno kravo ali telico, z doplačilom. Tel. 041 240 003.
BELE KOKOŠI IN PETELINE, težke 4 kg, po 3,60 € za žival, prodajamo. Tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 25.
NEPREMIČNINE
V OKOLICI Ptuja (Kicar) prodam enonadstropno hišo, vseljivo. Tel. 041 906 617.
PRODAMO poslovno-stanovan-jsko hišo v centru Ptuja, 660 m2, ter starejšo hišo, lepa lokacija s čudovitim razgledom, 6 km iz Ptuja. Telefon 041 245 054.
DOM-STANOVANJE
ODDAM v najem enosobno stanovanje v centru mesta. Pokličite po 14. uri na GSM 041 272 807.
MOTORNA VOZILA
FORD mondeo 2,0, turbo disel, letnik 2001, kupljen v Sloveniji, prodam ali menjam za novejše vozilo. Tel. 070 826 526.
KUPIM tomos elektronik 90 v kakršnemkoli stanju! Pokličite na tel 041 613 804.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
KUPIM stare razglednice ter pez figurice, dobro plačilo. Tel. 041 453 093.
PRODAM malo rabljene smuči Salamun, 1 50 cm, s smučarskimi čevlji štev. 42, in otroške smuči, 90 cm, ter nerjaveč sod, 300 l. Tel. 041 285 494.
PRODAM psičke nemške ovčarje, stare dva meseca, cepljene. Tel. 031 744 708.
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 10 Z0BN0PR0TETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
V NAJEM ODDAMO
prostor 260 m2, višina 2,70 m, 1. nadst., novogradnja, možnost prilagoditve različnim dejavnostim Info. na: 041/706-237 Zaščita Ptuj d.o.o._
Španinger Ivan s.p.
Vodenje poslovnih knjig Ivan: 041 953 943 Refleksna in klasična masaža Telovadba za nosečnice Priprava na naravni porod Tibetanske vaje Ana: 041 974 927 Računalniške storitve Osnove igranja kitare Jernej: 041 711 791
spaninger.ivan@siol.net www.r-r.si
SVINJE domače reje, težke od 100 do 150 kg, prodam. Tel. 041 578 705.
PRODAM individualno mlečno kvoto 7896 kg. Stanislav Lenart, Vintarovci 4, Destrnik, telefon 753 31 01.
PRODAM prašiča od 40 do 45 kg. Telefon 031 269 480.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM zelo kvalitetne bukove brikete iz uvoza, karton. Možna dostava. Tel. 051 828 683.
PRODAM suha bukova drva dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, narezana, z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAM suha drva, cepljena na 1 m, bukev in druge vrste lesa. Po želji drva razrežem in dostavim. Tel. 041 375 282.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM bukova in gabrova drva z dostavo, možnost razreza na 25 in 33 cm. Tel. 041 723 957.
PRODAJAMO jabolka za ozimnico sorte janogold, idared. Možnost dostave. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Zetale, telefon 769 26 91.
PRODAJAMO bele piščance domače reje. Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji, tel. 713 60 33.
PRODAM malo rabljen moto-kultivator in frezo, 80 cm, Labin Progres, 14 KM, dizel, cena 1.050 €. Tel. 041 552 915.
PRODAM seno v kockah, balah. Cena za balo 1,30 evra. Tel. 031 491 061.
PRODAM tri 150-kg prašiče domače reje. Tel. 761 02 39.
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. âtuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Avte
OMcklav* v,6,6,
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZU, PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE, LEASING
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA €	OPR.	BARVA
AUDI A4 2.0 TDI KARAVAN	2006	13.550,00	AVT. KLIMA	SREBRN
C BERLINGO 1.6 i 16 V MULTI SPACE PLUS	2007	7.850,00	KLIMA	SREBRN
CITROEN C 4 PICASSO 1.6 HDI	2007	13.280,00	PANORAMA	KOV. ČRNA
FIAT STILO 1.9 JTD ACTUAL	2003	4.100,00	KLIMA	BELA
FORD FOCUS 1.8 TDCI TREND	2006	6.990,00	KLIMA	BELA
FORD FOCUS C-MAX 1.6 CD TI TREND	2007	9.980,00	KLIMA	KOV. SIVA
HYUNDAI MATRIX 1.5 CRDIGLSI	2006	6.980,00	KLIMA	SREBRN
PEUGEOT 407 1.6 HDI LIMUZINA	2006	9.770,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
RENAULT LAGUNA 1.5 DCI LIMUZINA	2008	12.980,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
RENAULT MEGANE 1.5 DCI KARAVAN	2007	7.950,00	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
VW GOLF V 1.9 TDI TRENDLINE	2007	10.650,00	KLIMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN CONFORT	2001	5.680,00	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN	2006	11.750,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
VW SHARAN 1.9 TDI SPORTLINE	2002	7.750,00	AVT. KLIMA	KOV. T. MODRA
VW TOURAN 1.9 TDI	2005	10.550,00	AVT. KLIMA	SREBRN
Na zalogi preko 40 vozil.
www.radio-tednik.si
GOTOVINSKI KREDITI D010 LET
ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER UPOKOJENCE, do 50 % obremenitve, obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, s. p., Mlinska 22,2000 Maribor. 02 / 252 48 26, 041 750 560.
KLEPARSTVO
ROBERT HERCOG, S.p. Hermanova ul. 3, PTUJ
02/787-88-30,031/500-598
Izdelujemo in montiramo - pokrivanje vseh vrst streh ■ žlebovi in kleparski izdelki
Možnost plačila na 5 obrokov brez obresti
Življenje celo si garal, za dom in bližnje vse si dal. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
SPOMIN
18. januarja mineva 15 let, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi oče
Franc Šegula
IZ MEZGOVCEV 61 A
Hvala vsem, ki vas pot vodi tja, kjer njegov dom rože zdaj krasijo in sveče mu v spomin gorijo.
Njegovi najdražji
Že leto dni v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, povsod si z nami v mislih ti, saj solza, žalost, bolečina te zbudila ni. Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je in čaka te!
SPOMIN
15. januarja mineva eno leto žalosti, ko nas je za vedno zapustil
Zdenko Emeršič
IZ DOLAN 24
Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče.
Tvoji najdražji
Le srce in duša ve, kako boli, ko te več ni!
ZAHVALA
4. januarja 2010 nas je zapustil dragi mož, ata, dedek in pradedek
Jože Trstenjak
IZ VLAHOVIČEVE 3, KIDRIČEVO
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali sveče, nam izrekli sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: tvoji najdražji
Rada si imela ljudi okrog sebe, jih razveseljevala in spoštovala, sovraštva in zlobe nisi poznala. Toda ni besed več tvojih, ni več stiska tvojih rok, ostal je le nate spomin, a ob spominu trpek jok.
SPOMIN
14. januarja mineva žalostno leto, odkar ni več z nami naše dobre mamice in omice
Cecilije Fekonja
Vsem, ki ste v mislih z njo, jo obiskujete in prižigate sveče na njenem preranem grobu, se prav lepo zahvaljujemo.
Njeni otroci z družinami, ki jo imamo radi in jo močno pogrešamo
Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin na te za vedno bo živel.
ZAHVALA
ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, tasta, dedka in pradedka
Stjepana Goluba
IZ ŽAMENCEV 8
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem ter znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala za darovano cvetje, sveče ter sv. maše. Hvala g. župniku za opravljen obred, cerkvenim pevcem za odpete pesmi. Hvala pogrebnemu podjetju Mir, g. Francu Zagoršaku za poslovilne besede, upokojenskemu društvu in zastavonošem. Hvala tudi gasilcem iz GD Žamenci, Mezgovci, Polenšak in Dornava. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Štefka, sinova Jože in Štefan, hčerke Micika, Nadica in Katica z družinami
Ne jokajte ob mojem grobu, privoščite mi večni mir, izčrpal sem svoje moči in prerano zaprl trudne oči.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, atija, tasta, dedija in brata
lflada Premzla
IZ KIDRIČEVEGA, CESTA V NJIVERCE 41
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrazili sožalje.
Hvala gospe Hedviki Pulko za poslovilne besede, g. župniku Antonu Pačniku za opravljen žalni obred in sv. mašo, cerkvenim pevcem in pevkam Druge pomladi Kidričevo za odpete žalostinke, g. Danilu Jezi za odigrano Tišino, zastavonošem in posebna hvala vsem, ki ste nam v teh dneh stali ob strani.
Hvala pogrebnemu podjetju Mir in Domu upokojencev Ptuj.
Njegovi najdražji
Življenje je kot rožni vrt. Ljudje le enkrat skozenj smemo. Vsakdo natrga si svoj šopek let, koliko cvetov bo v njem, nikdar ne vemo.
ZAHVALA
Ob prerani izgubi očeta, sina in brata
Franca Šumenjaka
IZ PLACEROVCEV 3 A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste pokojnika pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti.
Hvala sodelavcem Taluma Kidričevo, Doma upokojencev Ptuj, g. župniku Ivanu Holobarju za opravljen cerkveni obred in sveto mašo, cerkvenemu pevskemu zboru za odpete žalostinke, govornikoma sosedi Micki in g. Mešku, pogrebnemu podjetju Mir in Oddelku za pljučne bolezni Pohorje za lajšanje bolečin.
Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, svete maše in izraženo sožalje.
Žalujoči: vsi, ki so te imeli radi
Mirno in spokojno si zaspal, v večni sen od nas odpotoval. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in tasta
Pankracija Zupaniča
IZ STOJNCEV 18 A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in lajšali našo bolečino. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in sv. maše ter za pisne in ustne izraze sožalja. Zahvala velja tudi dr. Brigiti Baklan, g. župniku, cerkvenemu pevskemu zboru, Janku Kelencu za odigrano Tišino, govornicama za poslovilne besede in pogrebnemu podjetju Mir.
Hvala sodelavcem podjetja Ilkos.
Žalujoči: žena in sinova z družinama
Pred kratkim še vedra in upanja polna, s tegobami v zdravju je mama bila, a na novega leta dan je od nas odšla. V spokojnem naj bivanju najde svoj mir, a sij naj ji božji bo sreče izvir.
ZAHVALA
ob izgubi drage mame, stare mame, prababice in tašče
Anice Krivec
IZ ČERMOŽIŠ 40
Njeni najdražji se vsem, ki ste prišli kropit, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše in cerkev, se udeležili pogrebne slovesnosti, zahvaljujemo.
Velika zahvala župnikoma g. Cirilu Čušu in g. Štefanu Zveru ter ministrantom, da ste s toplino vodili pogrebni obred in sveto mašo. Hvala cerkvenim pevcem iz domače župnije, da ste s pesmijo pospremili mamo v večnost.
Prisrčna hvala govornikoma Antonu Kolarju in Janezu Vodušku za besede slovesa.
Najlepša hvala pogrebnemu podjetju Mir in tistim, ki ste s telesnimi dejanji usmiljenja pomagali pri pogrebu.
Hvala osebni zdravnici dr. Branki Skledar za vso pomoč v času mamine bolezni.
Vsem in vsakomur posebej iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njem
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Jelka Jurančič Mikek, dr.dent. med. V Zdravstvenem domu na Ptuju
s
IMililiMJiMilIlIfi

C 02/22 80110
Razlagova 24, Maribor
OJMCMIIiail m »\Mm
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/25246-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Vse to si prestal, zdaj boš v grobu mirno spal. Za vse ti hvala iz srca, želja ti je bila izpolnjena.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, sina, brata, tasta, botra, svaka in strica
Bogdana Radeka
25. 5. 1951 - 6. 1. 2010
BUKOVCI 101 A
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami v težkih trenutkih žalosti in slovesa, nas tolažili in izrekli sožalje. Iskrena hvala vsem, ki ste ga spremljali na zadnji poti, sodelovali pri slovesu, darovali denar, prinesli cvetje, vence, sveče in darovali za sv. maše. Vsem in vsakemu posebej HVALA.
Žalujoči njegovi najdražji
Življenje celo si garala, za dom in svoje bližnje vse si dala, sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi žene, mame, tašče, babice in sestre
Neže ICrajne
IZ DRSTELJE 7
07. 01. 1941 t 03. 01. 2010
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, ter hvala za izrečeno sožalje. Hvala sodelavcem Semenarne Ljubljana, Doma upokojencev Ptuj, Miklavške pekarne. Zahvaljujemo se gospodu župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici za besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju Almaja iz Lenarta. Posebna zahvala družinama Cafuta in Brumen. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mož Konrad, sin Jožek z družino, hčerki Lizika z družino in Sonja z možem ter sestri Marija in Lizika z družinama
Videm • Deložacija družine Duh izvršena
Drama na Dravinjskem Vrhu
Večletna saga izseljevanja Duhovih iz denacionalizirane hiše na Dravinjskem Vrhu 44 je v sredo dopoldne dobila epilog. Julijana z možem Francem in hčerjo Jožico se je morala izseliti iz doma, v katerem je bivala več kot 40 let.
Nadaljevanje s strani 1.
Da bo tokrat izselitev res izvedena, so se Duhovi očitno zares zavedeli šele tik pred zdajci, saj so nekaj pohištva in drugih stvari iz hiše uspeli preseliti le en večer prej, nedaleč stran, v drugo hišo, za katero so prav tako tik pred zdajci uspeli skleniti kupoprodajno pogodbo: »Kaj pa naj bi naredili? So nam zagrozili, da bodo stroški prisilne deložacije 6000 evrov, če bodo morali to narediti sami. In še, da ne bodo nič pazili, kako odnašajo stvari, da bodo tudi razbijali. In smo raje sami zvozili tja, kar smo lahko. Ampak ta hiša, ki smo jo zdaj kupili, je bila več let zapuščena in je zdaj čisto neprimerna za bivanje, niti štedilnika ni. Ne vem, kje bomo prespali, kako bomo zdaj živeli, vsaj nekaj mesecev bi potrebovali, da jo za silo uredimo za bivanje.«
Kolona policijskih vozil
Kmalu po deseti uri dopoldne se je na Dravinjskem Vrhu začela odvijati mala drama; na kraj dogodka je najprej prišla Duhova odvetnica Nastja Raj-bar, kmalu za njo pa tudi lastnik Gebhard Kraker in njegov odvetnik Samo Kolman, nato pa se je čez vijugavo haloško cesto do domačije pripeljala še cela kolona policijskih vozil, celo s psi, pa sodni izvršitelj Aljoša Valant s spremstvom. Čemu je
Odvetnik Samo Kolman (za njim lastnik Gebhardt Kraker) je povedal, da so Duhovim ponujali stanovanje na Ptuju.
bilo potrebno toliko policistov za tri stanovalce, je sicer težko pojasniti in slika dogajanja je bila vse prej kot lepa ... kot da bi se na zaspanem, zasneženem Dravinjskem Vrhu odvijala najtežja kriminalna zgodba. A se ni zgodilo prav nič; Valant je le pregledal stavbo s pripadajočimi objekti, prisilna izselitev ni bila potrebna, pretepati pa se tudi nihče od prizadetih ni nameraval, čeprav so bile besede Duhovih, ki so rezale skozi zrak, res težke. In jih je po svoje potrebno tudi razumeti, te naivne in trmaste haloške duše, ki se sploh ne znajdejo v mreži in pasteh zakonov, ki so bile svoj-čas, že leta nazaj, grdo izigrane, potem pa si niso znale več prav pomagati, pomagali pa jim niso niti tisti, ki bi jim morali; v prvi vrsti nekdanji KK Ptuj oz. danes odgovorni v PP, v drugi vr-
Sodni izvršitelj Aljoša Valant v spremstvu policistov ni imel veliko dela, saj so Duhovi svoje borno premoženje izselili prejšnji večer.
sti pa Duhov prvi odvetnik, ki jim v dolgih letih zastopanja ni rešil ničesar.
Duhovi so zavračali ponujene možnosti
pomoči
Seveda pa ima nesrečna zgodba Duhovih tudi drugo plat. Čeprav Julijana trdi, da jim prav nihče ni želel pomagati, je to le del resnice. Duhovi so namreč na vsak način želeli ostati na Dravinjskem Vrhu, toda ker nihče od njih ni imel statusa kmeta, kmetijske zemlje tam naokoli niso mogli kupiti. Denarja za nakup kakšne druge hiše tudi niso imeli, saj so bili prihodki tako Franca kot Julijane vedno zelo nizki. Možnost preselitve v stanovanje na Ptuj ali kam drugam pa so vztrajno zavračali ter se oklepali upanja, da morda pa vseeno ostanejo v svojem domu.
Župan Vidma Friderik Bračič je očitke Julijane, da jim tudi občina ni pomagala, zavrnil: »Družini smo ponudili dvosobno stanovanje v Vidmu, brez omejitve, pač za toliko časa, da najdejo kaj drugega, toda Julčka o tem sploh ni hotela nič slišati. Potem ko je bilo jasno, da se bodo morali izseliti, sem sam preko agencije, ki je prodajala hišo v njihovi bližini, stopil v stik z lastnikom iz Kranja ter se uspel dogovoriti, da smo dobili ključe od te hiše,
GOD
PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE Z OSEBNO IN PRAVNO ASISTENCO
NA NOVO VREDNOST
SVOJE PREMOŽENJE NA NOVO VREDNOSTI
080 19 20
ZAVAROVALNICA MARIBOR
> www.ZavarovalnicaMaribor.si
Napoved vremena za Slovenijo
Duhovi - Julijana, hči Jožica in mož Franc - so se sicer morali izseliti, a so napovedali, da se bodo "za pravico" borili po sodni poti še naprej.
čeprav je bila pogodba podpisana šele naknadno, da so imeli Duhovi svoje stvari vsaj kam preseliti. Hišo je morda res treba počistiti, vendar nikakor ni v tako slabem stanju, kot se govori. Prav tako je treba povedati, da kupoprodajna pogodba še ni pravnomočna, niti še ni plačan celoten znesek, uspel pa sem pridobiti potrebno izjavo banke, da je Franc Duh kreditno toliko sposoben, da bo lahko odplačeval kredit do celotne kupnine, kar je bil pogoj lastnika za predajo hiše. Vse to sem urejal za Duhove v zadnjih trenutkih, bi pa že prej, vendar me niso nikoli kontaktirali ali izrazili želje po pomoči oz. so zavračali vse, kar smo jim lahko ponudili. Povrhu vsega sem jim ponudil tudi brezplačno pomoč našega režijskega obrata pri selitvi, a je Julijana to odločno odklonila.«
Julijana seveda trdi drugače ...
Napovedane tožbe
Iz tragedije Duhovih pa se je povsem umaknila PP, izvorni krivec za nastalo situacijo, kjer so se po besedah Julijane Duhovi oglasili še lani septembra, da bi se dogovorili glede obljubljenega izplačila vloženega denarja v hišo, ki ga je sodni cenilec zaokrožil na približno starih 4,5 milijona tolarjev. »Nihče
za nas ni bil dosegljiv,« je med solzami povedala Julijana.
Krakerjev odvetnik Samo Kolman je bil v izjavi kratek: »Duhovi imajo že več kot tri leta v rokah pravnomočno pogodbo o lastništvu. Postavite se v vlogo lastnika! Ne more do svoje lastnine, ne more razpolagati z njo, niti ni dobival najemnine. Dali smo jim tudi možnost preselitve v 93 m2 veliko stanovanje na Ptuju. Glede kritike, zakaj jih 'mečemo' na cesto sredi zime, pa je vendarle znano, da je bila deložacija napovedana že pred sedmimi meseci in enkrat se ta zadeva vendarle mora končati!«
In se je v sredo tudi končala. Čeprav, kot napovedujejo Duhovi, se še dolgo ne bo, saj bodo vložili tožbe proti vsem, ki so jih »opetnajstili«. Njihova zastopnica Nastja Rajbar je med drugim povedala: »Naša stranka je stanovanje kupila v dobri veri in tudi odplačala vse obroke, čeprav je bila nepremičnina v času podpisa pogodbe že v denacionalizaciji, kar pa ji je prodajalec zamolčal. Perutnino Ptuj kot pravnega naslednika prodajalca sprašujemo, ali je pripravljena nuditi naši stranki stanovanje. V samem nadaljnjem postopku je bilo tudi veliko nepravilnosti, kako bomo postopali naprej, pa je odvisno od dogovora s stranko. Gotovo pa bo vložen zahtevek
Danes bo na Primorskem in v gorah precej jasno, drugod po nižinah oblačno in megleno. Ponekod v jugovzhodni Sloveniji bo lahko naletaval rahel sneg. Burja se bo nekoliko okrepila. Najnižje jutranje temperature bodo od -6 do -2, ob morju okoli 1, najvišje dnevne okoli 0 C. V soboto bo po nižinah večinoma oblačno ali megleno, v gorah in na Primorskem bo pretežno jasno. Burja na Primorskem bo popoldne oslabela. V nedeljo bo oblačno, občasno bo naletaval sneg.
Roman ZemuariC s.p. Dornava 59,2252 Dornava PE Rajspova uuca 1,2250 Piuj tel: 059 03 03 05 fax : 059 03 03 04 INro@ZEROX.SI
OGREVANJE S TOPLOTNO ČRPALKO PREZRAČEVANJE Z REKUPERACIJO TALNO IN STENSKO OGREVANJE ELEKTRO INSTALACIJE IN MERITVE
Črna kronika
Lažni alarm o podtaknjeni bombi
6.	januarja ob 11.40 je na Policijsko postajo Ormož prišla 33-letna ženska iz Ormoža in prijavila, da je na mobilni telefon prejela kratko sporočilo, da se v njenem osebnem avtomobilu, parkiranem v Ormožu, nahaja tempirana bomba. Policisti so nemudoma odšli na kraj in zavarovali vozilo ter okolico vozila do prihoda delavcev Specialne enote, ki so opravili protibombni pregled vozila. Pri pregledu posebnosti niso ugotovili. Policisti zbirajo obvestila, da bi izsledili storilca.
Pregloboko pogledali v kozarec
7.	januarja ob 21.40 so policisti Policijske postaje Ptuj na Ptuju ustavili 28-letnega voznika osebnega avtomobila iz Ptuja. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,11 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
8.	januarja okoli 16.30 je 29-le-tni moški iz bližine Lenarta zaradi neprilagojene hitrosti z osebnim avtomobilom trčil v ograjo in reklamno tablo v Spodnjem Dupleku. Policisti so pri ogledu kraja prometne nesreče vozniku odredili preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,35 mili-grama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
9.	januarja ob 21.50 so policisti Policijske postaje Podlehnik v Strmcu pri Leskovcu ustavili 39-letnega voznika osebnega avtomobila iz Maribora. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,03 mili-grama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
11.	januarja ob 9.45 so policisti Policijske postaje Slovenska Bistrica v Poljčanah ustavili 31-letnega voznika osebnega avtomobila iz okolice Slovenske Bistrice. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,34 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
12.	januarja ob 11.40 so policisti Policijske postaje Ptuj na Ptuju ustavili 50-letnega voznika osebnega avtomobila iz Ptuja. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,30 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
za povrnitev vloženih sredstev v nepremičnino in odškodninska tožba proti odgovornim za nastalo situacijo.«
Poslanec Branko Marinič pa je povedal, da so v primeru Duh odpovedale vse pravne institucije v državi, da bi se ta hiša lahko oz. morala pravi čas izločiti iz denacionalizacije, za kar nosita odgovornost tako ptujska UE kot danes PP, in da je že poslal poziv varuhinji človekovih pravic, da »se opredeli do zadeve«.
SM
Cesta na Dravinjski Vrh se je ob uri napovedane izselitve zapolnila s kolono policijskih vozil ...
UZANCA!
d-o.o-:
PE Ormoška c. 81 /b, 2250 PTUJ, j tel.: 02 749 20 30	j
Originalni nadomestni deli znamke !
© BOSCH
Tehnika za žrvljenje
za vsa osebna in tovoma vozila ! (akumulatorji Bosch, brisalniki j Aeratvvin, vžigalne in ogrevalne ) svečke, zavorni sistemi, filtri, avtoelektrika, itd.)
Stem kuponom 15% POPUST
tí
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM