STAROSLOVANSKO GROBIŠČE OB CERKVI NA DRULOVKI PAOLA KOROŠEC Pri raziskovanju prazgodovinske naselbine na Drulovki,1 so bile na­ rejene tudi sonde ob cerkvi, da se ugotovi, ali obstaja tam v resnici tudi starejše, mogoče še staroslovansko grobišče. Po poročilu domačinov so nam­ reč, ko so kopali vodnjak 1926. leta, odkopali dva skeleta, ki sta ležala vzporedno z glavo proti zahodu. Oddaljena sta bila ca. 1,50 m od vhoda pri zidu, ki obdaja prostor okoli cerkve. Ta groba si je ogledal tudi W . Šmid.2 V vsem so bile napravljene štiri sonde. Sonda na severni strani je bila napravljena med obzidjem in cerkvijo v dolžini 5 m in širini 1 m. Globina je bila ca. 0,40 m, ko se tu začenja prod. Dosežena globina pri sondi je bila 1,90 m. Sledov, da bi bil kakšen grob vkopan v prod ni bilo. Na južni strani je bila med cerkvijo in ograjo napravljena v dolžini 2,70 m in 1 m širine paralelno s cerkvijo oziroma z ograjo. Prod se je javil na globini 0,35 m. Vse tri sonde so bile brez kakršnih koli sledov o kakšnem grobu. Glede na to, da sta bila pri kopanju vodnjaka odkrita ta dva skeleta tik pred vhodom, je bila paralelno s cerkvijo med ograjo in samo cerkvijo napravljena še ena sonda v širini cerkve. V tej sondi so bili odkriti štirje skeleti, od katerih so bili trije otroški in eden odrasel. Skelet št. 1. — Slabo ohranjen otroški skelet, v hrbtni legi z rokami ob telesu. Usmerjen od zahoda (lega glave) proti vzhodu s 5° odklona proti jugu. Ohranjena dolžina ca. 0,60 m. Ležal je ca. 0,50 m pod današnjo po­ vršino. Brez pridatkov (sl. 1). Skelet št. 2. — Slabo ohranjen otroški skelet tik ob vhodu v cerkev. Pri gradnji cerkve mu je bil odsekan spodnji del nog. Ležal je v hrbtni legi z rokami ob telesu. Usmerjen od zahoda proti vzhodu z 10° odklona proti jugu. Globina 0,30 m od današnje površine (sl. 2). Pridatki: na levi strani glave fragment železnega obroča štirioglatega preseka. Ohranjena dolžina 2,2 cm (sl. 3 a); na desni strani glave obsenčni obroček s kvačico na vsakem koncu, izdelan iz tenke bronaste žice. Premer 3,0 X 2,0 cm (sl. 5bk______ 1 J . K orošec, D rulovka. Zbornik Filozofske faku ltete IV/4, L ju b lja n a 1960. G lej tudi J . Korošec, N eolitska n aselbina v D rulovki pri K ran ju . AV 7, 1956, 3 sl. 2 D ru gih podatkov o teh grobovih ni bilo mogoče dobiti, tudi ne, ali so imeli pridatke ali ne. Sl. 1. Dru lovka, grob 1 Fig. 1. Drnlovka, tombe i Sl. 2. Drulovka, grob 2 Fig. 2. Drulovka, tombe 2 Skelet št. 5. — Relativno dobro ohranjen skelet mlajšega moškega v hrbtni legi z rokami ob telesu. Glava nekoliko dislocirana zaradi pritiska zemlje. Usmerjenost od zahoda proti vzhodu. Dolž. 1,64 m. Ležal v globini 0,65 m pod površino. Brez pridatkov (sl. 4). Skelet št. 4. — Zelo slabo ohranjen otroški skelet tik ob cementni ograji. Uničen je bil pri postavljanju trigonometrijske točke. Usmeritev zahod— vzhod. Globina ca. 0,35 m. Brez pridatkov. Nekropola, ki je odkrita ob cerkvi, šteje za danes šest grobov.3 Ali imamo na tem mestu zgodnjesrednjeveško nekropolo večjih razmer, lahko pokažejo samo nadaljnje raziskave. Za domnevo, da je trajala dalj časa, govori že sam obstoj cerkve na tem prostoru.4 a) b) Sl. 3. D ru lovk a, grob 2 — a) fragm ent železnega obroča, b) obsenčni obroček F ig. 3. D rulovka, tombe 2 — a) fragm ent d’anneau de m étal, b) boucle d ’oreille Po izkopanih grobovih spada nekropola v vrsto planih vrstnih grobišč, kot so nekropole v Kranju,5 Bledu,6 Bohinjski Srednji vasi7 in drugod v Sloveniji8 ter drugem delu Karantanije.9 1 0 1 1 Odkriti grobovi spadajo v vrsto grobov z zelo skromnim inventarjem. Uhan, najden v grobu 2, predstavlja osnovni tip obročka karantanske sku­ pine.1 9 Na podlagi teh podatkov spada z domnevo, da je nekropola bila dalj časa v uporabi, odkriti del grobišča v I. časovno fazo materialnega kulturnega razvoja karantanskega ozemlja.1 1 3 V tem številu zajemamo tudi dva omenjena groba, najdena pred I I . sve­ tovno vojno. 4 Po vsem sodeč je pod cerkvijo stare jša osnova. 5 N ekropola okoli farn e cerkve. J. K astelic, Staroslovanski K ranj, v spom in­ skem zborniku — 900 let K ran ja, K ra n j (1960), 42 sl. 6 B led — »brdo«; W. Šm id, A ltslow enische G räber K rain s. C arniola I, 1908, 26 sl. (dalje W. Šm id 1908); A. Miillner, A rgo 3, 1894, 80 sl.; ibid. 113 sl. Bled — Pristava; J. Kastelic, B. Škerlj, Slovanska nekropola na Bledu. Dela SA ZU 2, 1950. Bled — G rad; A. Valič, Staroslovansko grobišče na Blejskem gradu. Situla 7, 1964; tudi druge nekropole. 7 Nekropola na »Žalah« in »Podonjicah«, W. Šmid, 1908, 18 sl. 8 K ot na prim er del nekropole na Ptujskem gradu, H ajd in i itd. 9 Nekropole v Förku, Judendorfu, Šmohoru, Krunglu, Hohenbergu, Köt- tlachu itd. 1 0 P. Korošec. Poskus delitev slovanske m aterialne kulture n a področju K aran ­ tanije. ZC 15, 1961, 159 sl. 1 1 ibid. 192 sl. Na samem mestu raziskovanja neolitske naselbine je bilo najdeno tik pod samo rušo nekaj fragmentov slovanske keramike. Tako pripada nekaj fragmentov sivočmo žganemu in na lončarskem kolesu izdelanemu loncu jajčasto ovalne oblike, s poševnim vratom ter poševno odrezanim ustjem. Na ramenu sta dva niza poševnih vrezov. Ohranjena višina 7 cm (T .l: 1). Neki drug fragment sivočrno žganega lonca izredno grobe fakture ima vrezano valovnico. Po fragmentu sodeč je bil lonec samo dodelan na lon­ čarskem kolesu. Ohranjena višina fragmenta 3,4 cm (T. 1: 2). Sl. 4. D rulovka, grob 3 Fig. 4. D ru lovka, tom be 3 Nekaj drugih bolj atipičnih fragmentov pa ima na notranji strani tudi sledi gnetenja. (T.l: 3). Če analiziramo te fragmente, ki so pravzaprav najdeni slučajno, se najprej pojavi vprašanje njih kronologije. Ni dvoma, da kljub nekaterim starejšim ohranjenim elementom, kot so gnetenje nekaterih posod, ki jim pripadajo omenjeni fragmenti, dalje tipična valovnica, izdelana, kot jo imamo tudi v VIII. stoletju itd., ne moremo datirati preveč v zgodnji čas. Pripadali bodo verjetno kasnejšemu času, mogoče srednjemu veku. Žal danes točne klasifikacije ni mogoče napraviti, dokler ne bo raziskana tudi vsa srednjeveška keramika. Ravno tako ne moremo po načinu izdelave najdenih fragmentov šteti med keramiko, ki naj bi bila izdelek meščanske obrti, temveč je bila izdelek vaških lončarjev. RÉSUMÉ Une nécropole des anciens Slaves autou r de l’église de D rulovka près de K ranj. Eu 1956, pendant les fouilles systématiques de la station néolithique de Dru­ lovka, des recherches furent effectuées aussi autour de l’église de ce village à des fins de sondage. Au cours de ces travaux, quatre tombes ont été découvertes à l’entrée même de l’édifice. Cette découverte, en lui ajoutant deux tombes qui ont été mises à jour en 1926, forme une partie d’une nécropole du haut Moyen Age slave. Tous les squelettes étaient posés plus ou moins exactement dans la direction Ouest-Est (la tête à l’Ouest) à une profondeur de 0.30 à 0.65 m. Ils reposaient sur le dos, les bras le long du corps et à même le sol. Près de la tête du squelette N° 2. il y avait une boucle d’oreille simple, surmontée d’un anneau, terminé en crochet et un fragment d’aneau de métal de petite dimension. D’après la classification du matériel slave du territoire des Alpes Sud-Orien­ tales, cette tombe fait partie de la civilisation carantanienne, c’est-à-dire de la pre­ mière phase de l’essor culturel du territoire de la marche de Karantanie. Dans les environs de la station néolithique on a trouvé, immédiatement sous la couche d’humus, des fragments de céramique slave que l’auteur date du haut Moyen Age, et il les considère comme des produits villageois.