LETO VII. ŠTEVILKA 51 Prazniku občine je bila v Borovnici pred slavnostno sejo »treh zborov občinske skupščine tuđi slovesnost, ki so se , eležili številni občani. Na tej slovesnosti je predsednik ob- ^_^—-—__--—_—--_.-——^^^^—.—.^^-^^..^^.^«.««.«« *• skupščine Vladimir Mejač položil temeljni kamen za pri- Številni občani so na slovesnosti ob položitvi temeljnoga kamna z zanima- * borovniški osnovni soli. njem prisluhnili kulturnomu programu. ^Saznovanju občinskega praznika TRDNI TEMELJI ZA BOLJŠI JUTRI tw"|a va'a enot terltorlalne ?"»• In civilne zaičlte s katero * vključlll v akcijo »NIč nas ne J Pr«senetlti« in položltev te-^•fla kamna za prizidek k *vnl soli Borovnica je bila uvod ki u Wl|anJ* P"«n*a "«*• občl-■J" *» bilo letos v KS Borovnica v FJ na 6. maj leta 1945, ko je bila Pfobna Vrbnika z okolico. In, da Z "a"*P*« počastili ta dan, so se £' n naPredn'h sindikalnih or-i deja *av«damo se, da bi brez i SenT naše narodne zgodovine, arevSkis°9ase'alivelikani Je,; "'"C'je kot so bili tovariš Tito, Vq|j „ !* in na stotine drugih, ne ali JJJ*e Pomladanske žetve in iJea/T8 miru in "stvarjalnega OguT let Po tej pomladi, li ^'v Preteklost za našo družbo . D" m tuđi ne srne biti prilika izogniti se današnjemu dnevu in vsemu, kar ta dan prinaša s seboj, tako dobrega kot slabega, tako željenega kot nehotenega. Obratno, vanj se za-zremo zato, da bi bila resnica o preho-jeni poti še bolj dognana in resnična, kot tuđi zato, da bi iz tega neusahlji-vega izvira spoznanj o nas samih in o svetu, v katerem živimo, črpali moči za premagovanje ovir in težav, ki jih v obilni meri nosi v sebi tuđi današnji čas. Zato je pogled v preteklost tuđi posta-nek ob katerem izmerimo in prete-htamo vse, kar smo dosegli pri uresni-čevanju tistih ciljev, ki so jih globoko v srcu skozi stoletja nosile množice trpe-čih, izkoriščanih in ponižanih in ki so tako mogočno vzplamtele v prelomnih obdobjih naše zgodovine, posebej v osvobodilni vojni in revoluciji, kot v naši povojni graditvi.« V nadaljevanju je med drugim poudaril, da ustanova SFRJ kot ustava SRS gradita naš celotni družbenoekonomski kot družbeno-politlčni sistem na tako trdnih teme-ljih kot sta delovna organizacija In krajevna skupnost. Od trdnosti in samoupravne organiziranosti teh temeljev zavisi tuđi trdnost in enotnost celotne zgradbe naše samoupravne družbe. Zato moramo vedno znova, in ne le ob prazhikih, ugotavljati in ugotoviti, koliko so ti temelji tista skala, na kateri borno Slovenci gradili svoj boljši dom, kot je to veroval, ko je govori! o delavstvu, naš Cankar. Ali imajo ti temelji, pa naj gre za osnovne organizacije združenoga dela ali za krajevne skupnosti, nacrte svojega dolgoročnega razvoja, ki nišo le spisek želja, marveč stvarna potreba ljudi podprta s potrebnim delom in sredstvi, ali pa razmišljamo po starem, da je pač delovna organizacija mesto trenutnega ali stalnega zaslužka in krajevna skupnost mesto, kjer bolj spimo kot pa živimo. KURIRČKOVA POŠTA — POZDRAV TITU Vsako leto v mesecu maju-mesecu mladosti naii pionirji sprejemajo in nosijo kurirčkovo pošto s prisrčnimi pozdravi in čestitkami našemu ljubljenomu maršalu Titu za rojstni dan. Ku-rirji-pionirji so nosili kurirčkovo torbo po vzoru starejših prija-teljev-nekdanjih partizanskih kurirjev v podobni organizaciji kurirskih linij in javk, kot so te odlično organizirano delovale v času našega narodnoosvobodilnega boja med drugo svetovno vojno. Najpomembnejše pa je, da pionirji z nošenjem kurirč-kove torbice ne obujajo samo tradicij nekdanjih kurirjev temveč se istočasno tuđi usposabljajo za take naloge, če bi bilo to kdaj potrebno. Na fotografiji: Logaški pionirji so svojim vrhniškim vrstnikom predali kurirčkovo torbo pri obnovljeni kurirski postaji TV17, kjer so tuđi med NOB partizanski kurirji sprejemali kurirske naloge. Na koncu je čestital skupščini občine in vsem občanom ob prazniku z željo, da bi enotni in v hotenju po boljšem jutri imeli kar največ uspeha pri osebnem in skupnem delu v korist občanov in v korist naše samoupravne socialistične skupnosti. Predsednik skupščine občine Vladimir Mejač pa je v svoji uvodni besedi dejal, da nam današnji čas nalaga velike naloge na področju družbenoekonomskih odnosov in političnega sistema, v katerem postaja delovni človek resnično nosi-lec vsega družbenega dogajanja. Poudaril je, da sta delavsko samoupravljanje in delegatski sistem, ki temeljita na novi ustavi in zakonu o združe-nem delu, našla potrditev v sklepih lan-skoletnih kongresov ZKJ in Zveze kc-munistov republik in pokrajin, kjer je bila nakazana pot, po kateri bo potrebno stopati, da borno dosegli zacrtane cilje. V tem smislu naj bo prazno-vanje današnjega praznika tuđi naša obveza, da se borno brezkompromi-sno, zavzeto in zavestno borili za zago-tavljanje odločujočega položaja in vloge delovnega človeka v celotnem družbenem življenju in delu. To pa dobiva vse večjo veljavo tuđi v naši občini. Utrjuje se samouprava v organizacijah združenoga dela, krajevna skupnost pa postaja vse bolj organ samoupravljanja vseh delovnfh ljudi in občanov na svojem območju. Zaradi tega tuđi rezultati ne izostajajo. V letošnjem letu bo asfaltiranih veliko čest kot na Podlipo, Ligojno Laže pri Borovnici, Podgoro itd., veliko je že storjenega na področju izgradnje vzgojnovar-stvenih objektov, intenzivne so priprave na sanaciji in izgradnji vodo-vodov in kanalizacije, zgrajenih je bilo 246 stanovanj itd. Ob taki organiziranosti in pripravljenosti delov-nih ljudi In občanov ter organlzacij združenoga dela, da v akcijah sode-lujejo, pa ne bo težko dosegatl dobrih rezultatov tuđi v bodoče. Ob tej priložnosti so se spomnili tuđi padlih v narodnoosvobodilnem boju in vseh, ki so darovali življenja za svobo-do. Delegacija jim je v počastitev položila venec k spominski plošci na osnovni soli. Na slavnostni seji so podelili tuđi srebrna priznanja Osvobodilne fronte, srebrne znake zveze sindika-tov in državna odlikovanja. Cankar-jevo plaketo — najvišje občlnsko priznanje pa sta letos prejela Vladimir Mejač in Jože Grabnar. Borovnica, hkrati pa tuđi občina, je pred vrati velike pridobitve in izrednega dosežka, kiga omogoča naša družbena ureditev. Z združe-nimi močmi zbrana sredstva občanov, temeljnih organizacij združe-nega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, ki bodo dala ta objekt, so prav gotovo odraz doseda-njega, vedno tesnejšega sodelova-nja sole s svojim okoljem, kije omo-gočal spoznati vso problematiko vzgojnoizobraževalnega dela in ne nazadnje odraz delegatskoga sistema socialističnega samoupravljanja. Vse to pa prispeva h krepitvi zavesti slehemega občana in de-lavca, da tuđi materialno podpre take akcije. Vendar pa morajo biti programi tako zasnovani, da jih je mogoče finančno in rokovno dose-gati. Če so dosedanje zamude v izvajanju programa načele zaupa-nje občanov v sposobnost, da se program realizira, pa mora sedanja aktivnost in že pokazani rezultati ponovno učvrstiti to zaupanje. Z velikim prizadevanjem vseh sodelujo-čih in upornostjo pri premagovanju problemov bo vse to mogoče do-seči. Taka aktivnost pa je nujno potrebna, saj je znano, da brez ponovnoga samoprispevka, ki naj bi ga uveljavili na začetku leta 1980, programa v že omenjeni drugi fazi ne bo mogoče realizirati. S tem pa se s hitrimi koraki bli-žamo nadaljnjemu izobraževanju materialnih pogojev osnovnoga šolstva in predšolske vzgoje otrok v naši občini. Prav sedaj smo v fazi, ko na vseh ravneh tečejo razprave kako realizirati politična izhodišča za novo organiziranost šolstva. če izhajamo iz ustave, po kateri člove-kove pravice izhajajo iz dela, potem je razumljivo, da mora biti vzgoja že od vsega začetka taka, da privz-gaja otroku pozitiven odnos do dela in da bo hkrati dojel, da je vsako delo častno in posebna človekova vrednota. To pa je zelo zahtevna naloga, ki ne bo smela biti prepuš-čena izključno soli. Ne samo, da so tu starši, ki so soodgovorni za vzgojo svojih otrok, tu je še družbena skupnost, ki bi morala sodelo-vati v tem procesu. To sodelovanje pa se mora odraziti v podružablja-nju, da bišola tako postala družbeni in kulturni center v občini oziroma krajevni skupnosti. To pa v glavnem že omogoča koncept celodnevne sole, ki predstavlja nov pogled, kakšni naj bi bili odnosi znotraj sole', tj. med učitelji in učenci in odnosi med solo in zunanjimi dejavniki, starši, občani, predstavnik! druž-benopolitičnih organizacij, organizacij združenoga dela, društvi itd. Doseganje rezultatov v tem smislu pa bo odvisno od tega koliko bodo uporabniki, torej delovni Ijudje in občani v krajevni skupnosti vplivali na oblikovanje vsebine osnovno-šolskega in kulturnoizobraževal-nega dela. Bmade pradsadnika SO Vladimirja Majača na slovesnosti ob položitvi temaljnega kamna za ,,,,, prizidek k borovniški soli UHaB^^e^KillR ' MIB ' li»—BIBBlamaaBiBa^amBf^al dfl^TO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBCINEr^^PlKA MAJ 1979 nas Časopis maj|i/ SISTEM IN KONCEPCIJA VSELJUDSKE OBRAMBE V slučaju napada na našo državo, so vsi delovni Ijudje in občani Jugoslavije v domovini, ali v tujini, državni organi, organi upravljanja v OZDinv drugih samoupravnih organizacijah, vodstva družbeno-poli-tičnih organizacij, dolžni, ne da bi čakali na ukaze in posebna navodila, da izpolnjujejo svojo dolžnostza obrambo države in morajo postopati po obrambnem nacrtu, oziroma po svojem vojaškem razporedu. (Iz Zakona o ljudski obrambi) Sfehema vojna je nosila pečat časa, v katerem se je odvijala. Fizionomija vojn se je razlikovala predvsem glede na družbeno-ekonomsko sestavo družbe in njenega odnosa do vojne. En-gels je poudarjal, da ni nobena stvar tako moćno odvisna od ekonomskih pogojev, kot prav izgradnja in delovanje oborože-nih sil. Značilno za današnjo dobo je, poleg spremembe družbenopoiitičnih in ekonomskih odnosov, bliskovit revolucionaran skok v razvoju vojne tehnike, kakršnega zgodovina še ne pomni. Bistveno se menja tuđi vpliv ljudskoga faktorja, ki bolj kot kdajkoli prej budi ljudsko zavest, prepričanje upravičeno-sti naših ciljev v borbi, pripravlje-nost na največje žrtve, prepričanje o nepremagljivosti osvobo-dilnih revolucionarnih gibanj, pod pogojem, da so primerni družbeni pogoji, čvrsta organizacija in primerno poznavanje vojaških veščin. Za morebitno bodočo vojno še ne moremo zagotovo reci, kakšna bo, vendar lahko na osnovi dosedanjih izkušenj in analiz določimo glavne karakteristike. To pomeni, kot pravi general Dušan Dozet v svoji studiji »Karakter in fizionomija bodoče vojne«, da vojna ni već nekaj mi-steriožhega, nekaj nepoznane-ga, ki spravlja ljudi v dvome, ali bi se takšna vojna sploh mogla voditi, in če bi do nje prišlo, je mo-goče povleči oštro crto med zmagovalcem in zmaganim. Kljub temu, da je na svetu danes ogromno orožja in milijonski ešeloni operativne armade, ki je pripravljena v vsakem trenutku za vođenje začetne faze vojne, je prišlo po drugi svetovni vojni že već kot petdesetkrat do lokalnih vojn, v katerih so se napa-dalci vedno znašli pred organizirano obrambo in so doživljali po-gosto težke poraze in so morali večkrat poiskati izhod v raznih kompromisih, ali drugih političnih rešitvah. Vsako ljudstvo, ki je pripravljeno do konca braniti svojo svobodo, ne glede na žrtve, prepreci« napadalcu bllskovite uspehe, bo vedno naletelo na razumevanje svo-bodoljubnega sveta in po-polno podporo OZN, ki so dolžni zaščttlti pravice svojih članlc. Ne želimo si vizije Ju-trlšnje vojn«. Naia država je dosledna prijateljica miru, kakor po svoji družbeni samoupravni soclallstlčni uredi-tvi, tako tuđi po svoji zunanjl polltfkl miroljubne aktivne koekslstence In dobrih odno- sov do sosednjlh držav. Se-danja mednarodna situacija Je precej napeta, saj so dogodkl na Bližnjem vzhodu In Mediteranu stalna nevarnost, kl se lahko sprevrže v vojno. Stalna nevarnost in lokalne vojn« so na žalost danas sastavni del sodobnega življenja. Prlprav-IJenost malih narodov, da se z orožjem upre slehernemu napadalcu, pa Je glavna ovlra osvajalnim nacrtom napadal-cev. Ker so oborožene sile temeljni nosilec oborožene vojne, je nujno potrebno tuđi v našem samoupravnem socialističnem sistemu, kot glavni branilec naše socialistične družbe in domovine. Naša država je kljub temu, da je vneta privrženka miru, vedno pokazala, da je obramba svoje neodvisnosti naša pravica, čast in obveznost vseh državlja-nov. Vseljudska vojna, ki bi jo mi eventualno vodili, nima osvajal-nih namenov, toda pod nobenim pogojem ne bi popustila napadalcu, pa naj priđe od kjer si bodi, marveČ bi naletel na hud odpor vsega ljudstva. V oboroženih silah obstojajo različne vrste oboroženih enot. Vse te formacije so v sestavi JLA in teritori-' jalne obrambe. Operativna ar-mada je organizirana na principu modernih in sodobnih armad, teritorijalna obramba pa se sestoji iz štabov, enot in ustanov v specifičnom sistemu vojne organizacije, a v skladu z nacrti in razvojem naših oboroženih sil, ki so del politične strukture našega socialističnega samoupravljanja in so mu lahko tuđi podrejene, glede na značaj družbenih odnosov. JLA je strokovni organ naše skupnosti, ki služi tuđi za usposabljanje vseh ostalih obrambnih struktur SLO. Teritorijalna obramba je organizacija, ki množično pripravlja in organizira ljudstvo v formacije za obo-roženo borbo. S teritorialno obrambo se pokriva celotno ozemlje z oboroženimi formaci-jami, ki so pripravljene, da v vsakem trenutku in v vseh pogojih organizirajo čimvečje število meščanov prebivalstva naše domovine. Enote teritorialne obrambe odvisno od vojne stiuacije, sodelujejo z enotami JLA, v posebnih pogojih pa bodo lahko postale nosilci bojev na območju vojnih operacij. Kot integralni del naših oboroženih sil po koncepciji SLO, se bistveno razlikujejo od podobnih vojaških enot v drugih sistemih. Podobne enote naj si bo manjše, ali večje, imajo tuđi druge države. V drugih državah so te enote pod poveljstvom stalne armade, v našem sistemu obrambe pa so teritorialne enote izraz samoupravnih pravic družbenopoiitičnih in delovnih organizacij. Temeljni namen teritorialnih enot je, da se čimbolj zmanjša teh-nična premoć nasprotnika in pc-večajo težave, ki spremljajo so-vražnika na tujem ozemlju. Odnos v živi sili se bo konstantno spreminjal v našo korist. Naša prednost v načinu uporabe žive sile je bistvena v premoćni voja-ški veščini. Naša teoretična misel prev-zema celotno prebivalstvo z enotno idejo o vođenju vojne, to pa je zelo važno dejstvo in prednost pri vođenju doktrine SLO. Teritorialna vojska naše države je sodobna vojna organizacija, ki ima v svojem sestavu rodove in službe, kot operativna armada. Vsaka formacija predstavlja združeno moč sodobnega pe-šadijskega, protioklopnega, artiljerijskoga in ostaloga sodobnega orožja. Res, da te enote ne bodo imele vrhunskoga težkega orožja, ker jim tuđi ni potrebno, glede na kraje, naloge in način boja. Gledano z vojaškega sta-lišča, so te formacije v koncepciji SLO pomemben faktor pri izva-janju originalne strategije in ra-zličnih akcij v obrambi, odvisno od pogojev in kraja vsake druž-benopolitične skupnosti in de-lovne organizacije za ćelo državo. Enote se formirajo iz vrst vojaških obveznikov in prostovolj-cev. To ogromno moč, po števllu enot, ljudi In Itevilnih možno-sti, ki Je posejana vzdolž in počez naše države, ne more noben sovražnik obkolltl, onesposobiti, še manj pa uni-čiti in nevtrallziratl. V splošni obrambni vojni, se srečuje sovražnik z novim nasprotni-kom, s silo, ki je številčno mocnejša, moralno enotnejša, ki dobro pozna vojaške vešči-ne, v tem pa je glavni vzrok njegovih slabosti, ki ga potem vodijo v neizoglben poraz. Samostojno ali pa v sodelo-vanju z enotami JLA morajo TE poleg oboroženega boja, tuđi braniti ostalo preblval- V ranih jutranjlh urah 5. maja, ko smo v Borovnici praznovali občinskl praznik, je enota naše teritorialne obrambe skupaj s pripadnik! civilne zaščite izvedla vajo. Na fotografiji so postrojene enote na športnem igrlšču pri borovniski osnovni soli po končani vaji. Življenje v bunkerju okrožnih aktivistom tam nad PODČELOM pri Stari Vrhnlkl Je bilo tlste čaše preklemano revno. Po ćele noči so tovariš! naprezali po raznih sestanklh z aktivisti, na Vrhnlkl in po okollških naseljlh, med sovražnlmi postojankami, zasedami in patrolami, čez dan pa se drenjali v svojem bunkerju, kjer se še dobro stegniti nisi mogel. In kar naprej na preži in v nevarnosti, da jih sovražnik odkrije. Posebno pozlml so Imeli težave, ko sledi ni bilo mogoče dovolj zakriti. V gozdovih za Ljubljanskim vrhom si se vsaj nadihal svežega zraka in tuđi nevarnosti nišo bile tako neposredne. Tu pod visokimi smrekami si bil vse bolj svoboden in sproščen. In če si dan prežive) brez hajke, potem proti večeru ni bilo nevarno kakšno glasneje reći ali ćelo zapeti. V bunkerju okrožja so govorili le šepetaje, glasno pogovarjati so se že kar odvadiii. In še nekaj je bilo ZAJCU, tako čisto zasebno, gotovo všec: narava, opazovanje divjadl in mogoče ćelo upanje na odstrel kakšnega srnjaka. Naj za to priliko zapišem krajšo anekdoto! ZAJC, čeprav Izkušen partizan in zavzet aktivist—Ilegalec I« ni mogel iz svoje lovske kože. To Je bilo čutltl tuđi ob njegovem obisku pri kurirjih iz pogovorov ob tabomem ognju. Posebno GAMS In MATEVŽ sta bila po lovski tematlki dodobra zgovorna. Vsi trlje so se dogovorili, da gredo naslednje Jutro malo na razglede In še varnostno patroliranj« bodo opravili. Res so šli in vr-nill so se brez posebnosti, sklenili pa so, da popoldan In proti večeru, ko si navsezadnje lahko tuđi streljal, pogiedajo še za kakšnim srnjakom. MATEVŽ in GAMS sta imela itak že vse »preštete« in sta tuđi vedela kje se splača divjad prlčakati. Tistega popoldneva je ostal v taborišču le kurir STRNAD. Miro in MATIČEK sta odšla na javko s TV10, omenjena »lovska trojica« pa v patroliranje proti Colski dolini in Kamen vrhu in seveda po srnjaka če bo sreća. Skoro se je že zmračllo, ko se je v smeri »pri peharčku« zasli-šal osamljeni strel. In potem Je bilo vse mirno. Stemnilo se je že, ko so GAMS, MATEVŽ in ZAJC eden za drugim prisopihali nazaj v taborišče. V dokaj resnem pomenku so STRNADA obvestili, da je potrebna opreznost, ker da je nekdo streljal. »Le kdo hudiča, v tem gozdu in ob tem času«, je STRNAD pomislil za sebe. A vsi trije so pojasnjevali, da ko so se eden za drugim pomi-kali po gazi proti »peharčku«, je nanje iz neposredne blizine vsekal strel iz puške. En sam strel in potem nič več. Skočili so vsak na svojo stran, oprezovali kdo naj bi streljal, a nič. Potem so vse preiskali in pregledali, izven gazi nobenih drugih sledi, vendar strela nišo mogli razjasniti. Obtožili so se ćelo sami, da se je enemu od njih sprožila puška, a vsak je to zanikal. Pregledali so in drug drugemu ćelo ovohali cevi pušk, pa so bile vse čiste in brez značilnih sledi streljanja. Tako so svoje »patroliranje« prenehali in se praznih rok vrnili v taborišče. Dolgo v noć so potem razpravljali o dogodku. Vsak posebej je prav živo oplsoval, kako je strel doživei, kam in kako je sK' z opazovanjem iskal neznanega strelca, kako so se po* križlšču spet dobili in se vrnili k zemljanki. STRNAD se Je v pogovor, da je slišal strel In da Je bll podoban poku |z •* ske puške, pa ga Je MATEVŽ zavrnll, da bi STRNAD razld jemu med strelom puške in eksplozijo granate topa, ne t po vrsti In kalibru puške. In tako se Je končalo brez srnj' tuđi brez kakršnlh koli drugih posledlc. ZAJC je naslednji dan odpotoval nazaj na Vrhniko, GAMS p šel že čez par dni le na svoj račun. Za široko mlako je ustrelil srnjaka in ko ga je ves ponosen prinesel v taborišče, so vsi ugotovili, da nima nobene luknje—rane od strela. GAMSA so vali, da je srnjaka od strahu zadela kap. Ni se oziral na take pri srnjaka je odri in očistil ter dokazal, da ga je zadel točno v zaj odprtino, kjer je krogla vstopila in živali v notranjosti raztrgala je. Skoraj neverjeten slučaj, a zgodilo se je. Naj to kar pošte' jamejo tuđi današnji lovci. Dogodek o tistem skrivnostnem strelu je prešel v Nekoć kasneje v poletju 1944, ga je spet načel STRNAD. *' MATEVŽEM sama preživljala dan v gostem grmovju na f tratini in čakala večer, da pri Meščevem kozolcu nad šk'' prevzameta skupino novincev, ki so prihajali v partizane,' TEVŽ skrivnosti tistega strela le pojasnit. Nerad, a pošten" vedal, da takrat se je njemu sprožila puška. Da pa bi to »I" nerodnost pred bratom ZAJCEM in GAMSOM prikril, je «' nastale okoliščine in tuđi sam skočil v kritje, ter potem z$l jal možnost, da je verjetno nanje nekdo streljal. Ko so sko* ražen vsak v svojo smer, je cev puške hitro očistil in cdc mazal, zato ga tovariša ništa odkrila. In res je bil to strel % janske puške. MATEVŽ je namreč imel tedaj predelani lovj rabin za katerega je uporabljal italijanske vojaške naboj' (Nadaljevanje prih^ 2 stvo, terltorljo, mat«rlaH brine, delovne in drug« nizaclje tor organ« pripadniki operativne ai One ne zapuščajo s ozemlja, pa čeprav so* prodre do tam, marve£~ menjajo način in obliko"1 dejstev. če je fronta statn; enote TO branijo skupaj )i tami JLA. Če priđe do vM|| nja ali do prebitne fronte, ( TE v sodelovanju z JLA rf ,j in krila, še posebej pa v o, napadajo kolone, ki dof hrano, orožje itd., uničujl munikacije, napadajo rei sovražne enote in druge! objekte, ki jih je sovražni zel. J Z eno besedo, TE so m telj, ki bo v prakso sprevej lišća in misli, ki so izražefj konu o ljudski obrambi. 1 vanjem take teritorialne I be, ki izrašča iz podjetij ini enotni in splošni sistem <\ sovražnik se bo moral spi z organizirano in oborožel jonsko armado in Ijudstl neštetimi žarišči odporal dalec bo zato prisiljen, dj razvlekel po širšem ozeflj brani sleherni most, prti varno, mesto in vas, na m okupiranom ozemlju. I lahko to izdržal in kako neosvojljlvo trdnjavo in strategijsko lepezo vof ganlziranosti vseh obrt struktur naš« soclal1 samoupravno družb«. SVETISLAV NI1 SMSSSKHsMMHSSSBS^^^ AJ 1979 NAŠ ČASOPIS A POKOJIŠČU OTVORITEV ELEKTRIČNEGA OMREŽJA V BOROVNICI Kako bi najlepše proslavili n ustanovitve OF, če ne z v° delovno zmago,« je dejal apredsednik krajevne konfe-'ce SZDL Borovnica Franjo Grijan v svojem govoru na °slavi ob otvoritvi rekonstruira električnoga omrežja na »kojišču. Prav je tako, saj so bili .r°i ravno v teh hribovskih seh deležni velike pomoći »mačinov in so tuđi oni prispe-P' velik delež za našo svobodo. Mtelovna zmaga je velika pri-Wev za nadaljnji razvoj teh Blev, h kateri pa so bistveno prispevali sami krajani. Opravili so 2300 prostovoljnih delovnih ur. Poleg tega je bila organizirana enodnevna akcija, v kateri so sodelovali mladi iz Vrhnike in Borovnice, brigadirji ter pripad-niki jugoslovanske ljudske ar-made. Dokazali so, da se uspehi dosegajo le ob sodelovanju vseh, oa naj bo prispevek posa-mezniKov še tako majhen. Dan OF in spomin na borovni-ško četo, ki je na tem področju bila težke boje za osvoboditev so počastili z že tradicionalnim pohodom iz Borovnice na Pokojiš- če, na katerem je sodelovalo več kot 150 Borovničanov. Iz Vrhnike pa je prišla na Pokojišče mladinska pohodna enota. Ob tej priliki so podelili tuđi bronasta priznanja OF zaslužnim krajanom za njihovo ve-čletno prizadevno delo s po-dročja družbenopolitičnega delovanja, za delo v raznih društvih in za prizadevno ohranjanje svetlih tradicij naše revolucije. Predstavnik vaške skupnosti Pokojišče Pristavec Jože pa je »prižgal luč« in takjo predan na-menu novo električno omrežje. Na slavnostni seji izročena priznanja in odlikovanja *a prispevek pri gospodarskem razvoju občine MEJAČ Vladi-r Priiru | . "kvariš MEJAC Vladimir je 23 let delal v de-ovni organizaciji oziroma v podjetjih, katerih : "aslednik je LIKO. Ves čas je delal na vodilnih plovnih mestih. Začel je v LIP Ljubljana leta ' °55 kot sekretar. Leta 1963 je prevzel vode-n)6 obrata Tovarne vrat v Borovnici, to je v letu stanovitve LIKA. Zaradi izrednega zanimanja " neposredno skrbjo za razvoj podjetja ozi-orna razvoj samoupravnih družbenoekonom-, j^'n odnosov v organizaciji in vođenju podjet-, j®< si je ustvaril velik ugled. Uspešnoje sodelo-••'• oh V mno9in delovnih komisijah LIKO, ki so •poravnavale najrazličnejše probleme in pribavljale predloge ukrepov za samoupravne 9ane. Za to delo se je vedno temeljito pri-'■P^vljal in bil nosilec številnih predlogov za i. 2boljšanje organizacije in za hitrejši razvoj ter - Ve|javljanje samoupravljanja. Leta 1968 je bil izbran za glavnega direktna delovne organizacije LIKO. S pridoblje-^"ni izkušnjami in pogledi, ki si jih je pridobil pri .^denju podjetja oziroma obrata v Borovnici, p Pripomogel k razrešitvi številnih problemov. redvsem pa je bil nosilec priprav srednjeroč-e9a planiranja. Znanje in izkušnje je pfenašal "a druge in tuđi daial pobude za razreševanje "aPrtih vprašanj. Ne smemo tuđi mimo obsez-ri®9a organizacijskega strokovnega dela tova-Sa MEJAČA pri pripravah in izvedbi dolgo-°cne usmeritve delovne organizacije. Prepri-an je bil, da so hitrejši koraki v modernizacijo, /panizaciji in usmeritvi delovne organizacije ovisni od dobrega samoupravno sprejetega r«2vojnega plana. ■ rovariš MEJAĆ je bil v času vođenja de-vne organizacije nosilec izvajanja njenega dvojnoga koncepta: to je razširitev in moder- '2acija proizvodnje (stolarna in žaga na ^du, tovarna vrat v Borovnici), nastop na ^antevnih tujih tržiščih z zahtevanimi in cenje- ■ !!J' Proizvodnjimi programi tako, da se je 'KO pod njegovim vodstvom razvil v priznala proizvajalcakosovnegapohištva, ki ga je Ce|oti izvaža na zahodna tržišča. Zlasti pomembno delo tovariša MEJACA na področju poglabljanja delavskega samoupravljanja in preozbrazbe delovne organizacije v duhu določil ustave in zakona o združe-nem delu. S svojim delom je bistveno pripomogel k razrešitvi vrste vprašanj in problemov oziroma postavitvi osnovnih izhodišč in usme-ritev za nadaljnje delo, zlasti še na področju dohodkovnih odnosov in samoupravne organiziranosti. Pri tem delu se je še posebno pri-zadeval, da so temeljne organizacije to organiziranost sprejele kot nujnost v nadaljnjem razvoju delovne organizacije. Poleg velikih delovnih obveznosti je in še opravlja in se neposredno angažira v družbe-nopolitičnih organizacijah v krajevni skupnosti ter v občini in je nosilec številnih odgovornih funkcij. Za prispevek na področju razvoja krajevne samouprave GRABNAR JOŽETU V prejšnji mandatni dobi delegatskoga sistema je tovariš GRABNAR Jože bil predsednik sveta krajevne skupnosti in je z osebnim prizadevanjem pri-speval k uveljavitvi krajevne samouprave. Z njegovim vodstvom je svet KS postal aktiven samoupravni organ, ki je pripravljal vse predloge za samoupravne akte, to je statut KS, srednjeročni plan razvoja in letne programe dela ter z zavzetostjo te tuđi uresni-čeval. Kot predsednik je skrbel predvsem za dobra in ustrezna gradiva in priprave sej zbora delegatov, s tem pa omogočil, da je ta osrednji organ posta! učinkovit in se tuđi uveljavili samoupravni odnosi. Prav tako prizadevno je opravljal naloge pri preoblikovanju nove krajevne skupščine, volitve v skupščino, ki so bile v tej KS izvedene prve v občini in sicer s spre-jemom novega statuta in oblikovanjem nove skupščine krajevne skupnosti v mesecu septembru 1978. S tem osebnim prispevkom se je uveljavil kot orga-. nizator v občinskem merilu na področju razvoja krajevne samouprave in samoupravnih odnosov. Krajevna skupnost je v času njegovoga mandata dosegla vidne uspehe v svojem razvoju in v svoji samoupravni organiziranosti. Kot tak je bil tuđi v se-danji mandatni dobi izvoljen za podpredsednika SKupščine KS in v razne organe v KS in v občini. Položitev temeljnoga kamna za prizldek k osnovni soli Borovnica pomeni za občane krajevne skupnosti Borovnica, s tem pa tuđi za našo občino začetek poti k novi delovni zmagi. Občinski praznik so Borovničani kar najlepše počastili s položitvijo temeljnoga kamna za prizidek k osnovni soli, ki po svojem obsegu in funkcionalnosti znatno pre-rašča staro solo. Hkrati je to čas, ko intenzivno razrešujemo prostorske probleme tuđi na ostalih področjih občine, kot to predvideva dopolnjen srednjeročni program izgradnje šol in vzgojnovarstvenih ob-jektov. V počastitev obletnice OF sloven-skega naroda je bi že odprt otroški vrtec v Dragomeru, na Vrhniki teče izgradnja pri-zidka k osnovni soli Ivana Cankarja, ki bo predan svojemu namenu na Logu, prav tako pa so izdelane programske naloge za vrtec v Borovnici in na Logu, in ostale objekte. Vse te naloge pa se izvajajo ob sodelovanju vseh občanov, saj so se na referendumu izrekli za plačevanje samoprispevka, še po-sebej pa so se v zbiranje vključile vse delovne organizacije s področja občine, ki vsako leto iz svojega dohodka namenjajo sredstva za te potrebe. Odgovornost tistih, ki jim je bila zaupana realizacija, pa zato toliko večja delovni Ijudje in občani upravi-čeno pričakujejo skorajšnji rezultat. Programiranje izgradnje šol in vzgojnovarstvenih objektov seže v leto 1972. Ob nastaja-jočih problemih s strani finančnih sredstev, še posebej pa ob spremembah v gibanju prebival-stva na posameznih območjih občine, ki ga ni bilo moč na začetku predvidevati, je bilo potrebno nekatere odločitve ponovno preveriti, da bi prišli do takih rešitev, ki bi prispevale k enot-nemu in celovitemu reševanju najbolj perečih vprašanj šolstva in varstva v občini. Te rešitve pa je prinesla problemska konferenca OK SZDL, ki je predlagala realizacijo programa v dveh fazah z dokončanjem celotnega programa do leta 1985. Vsi ti predlogi pa so bili tuđi samoupravno potrjeni. V seznamu prve faze, ki naj bi bila dokončana do konca leta 1980, pa je tuđi prizidek k stari soli v Borovnici. Zgodovinski zapiski nam povedo, da je bila prva šola v Borovnici zgrajena že leta 1876, ki je po velikosti predstavljala eno tretjino sedanjega objekta. Skoraj 50 let je preteklo, da so potrebe za-htevale novo širjenje in je tako leta 1925 na-staladruga tretjina sedanjega objekta. Razvoj in širjenje vaši na območju KS Borovnica je ponovno postavil vprašanje večje sole, ki je bila v sedanjem obsegu dograjena v letu 1960. S to zadnjo dozidavo pa vseeno nišo bili rešeni vsi problemi. Pomanjkanje telovadnice v sklopu same sole otežkoča te-lesnokultumo dejavnost, saj morajo otroci hoditi v preko sto metrov oddaljen dom TVD Partizan, kar je zelo neugodno, posebno v zimskem času. Oviran je tehnični in kabi-netni pouk, pa tuđi ostali stranski prostori ne nudijo ustreznih pogojev za vzgojnoizo-braževalno delo, zlasti ne, če imamo v mi-slih naloge, ki jih vzgoji in izobraževanju namenja VIII. kongres zveze komunistov Slovenije. Vse te pomanjkljivosti so imeli načrtovalci v mislih, ko so se odločali o obsegu novega dc-datnega šolskega poslopja. Te potrebe so izražene tako, da bo z dograditvijo pridobljenih nadaljnjih 2.270 kvadratnih metrov uporabnih površin prostorov, nasproti sedanjim 1.330 kvadratnim metrov, kar pomeni 2,4-kratno povećanje. V sklopu novega objekta bodo učil-nice kabinetnega tipa, delavnica za tehnični pouk, kuhinja z jedilnico, telovadnica in več-namenski prostor namenjen raznim kulturnim prireditvam. Sam projekt je zasnovan tako, da bo ob ponovno pokazanih potrebah možna do-zidava, tako da se bo skupno lahko šolalo 720 učencev. Sedaj zgrajeni prostori bodo ornogo-^,,-čili boljšo organiziranost celodnevne sole in * modernizacijo pouka. Vrednost investicije se ocenjuje na 30. milijonov novih dinarjev, kar vsekakor nišo majhna sredstva, ki so name-njena razvoju šolstva za borovniško okolico. * I elj Ij i je n r z jinje oblik in metod neposrednoga političnoga dela med Ijudmi se uresničuje v fronti vseh sociali-stičnih sil, ki izhaja iz izkušenj Osvobodilne fronte, ki je s svojim širokim političnim programom združila ves narod v boju za osvoboditev in v socialistični revoluciji. Da socialistična zveza delov- ej Ij ri^t eg i do sakeg krajana, do vsakega zaselka, do vsake hiše, so pripomogli aktivisti s svojim zavzetim in aktivnim družbenopolitičnim delom. Kot priznanje za zgledno akti-vistično delo na področju sa-moupravnega družbenopolitičnega in kulturnega delovanja v naši občini so prejeli srebrna [ ji Os obod Ine fronte k jim jih je izročil predsednik ob činske konference SZDL Drag< Debeljak naslednji aktivisti Brus Franc iz Bevk, čuder Jože iz Dragomerja, Fefer Fra-nja iz Vrhnike, Gradišar Vera n Loga, Debevec Anton iz Borovnice, Jurjevčič Anton u Vrhnike in Verč Sergej iz Trsta Srebrni znaki Zveze sindikatov Za nami je leto kongresov, od kongresa ZK do kongresa sindikata in drugih družbenopolitičnih organizacij. Za nami je obdobje konkretnega uveljavljanja zakona o združenem delu v naši vsakdanji praksi. V tem času se je sindikat in njegovi aktivisti pri-zadevali, da postane delavec na podlagi družbene lastnine proi-zvajalnih sredstev čedalje bolj gospodar pogojev, sredstev in rezultatov svojega dela ter svojega družbenega položaja v vsaki samoupravni organizaciji in skupnosti kot tuđi v celotnem združenem delu. V teh prizade-vanjih ima sindikat kot najbolj množična družbenopolitična organizacija še posebno in odgovorno nalogo pri vseh procesih poglabljanja samoupravnih odnosov. Pri teh prizadevanjih pa se ne-kateri člani sindikata še posebno trudijo in s svojim požrtvovalnim delom v osnovnih organizacijah ali pa v občinski organizaciji da-jejo svetel lik aktivista in borca za boljše samoupavne odnose. Da bi se tem aktivistom delno oddolžili, jim je Občinski sindikalni svet podelil sindikalna priznanja — srebrni znak sindikata. Priznanja so prejeli: Molek Francka, Korče Franc, Nikolčič Terezija, Jereb Jože, Ribalj-čenko Valentina, Smrtnik Marija, Slabe Marija, Žakelj Janez. Na slavnostni seji občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij je predsednik SO Vrhnika Mejač Vladimir izročil tuđi odlikovanja, ki jih je podelil predsednik SFRJ našim občanom za posebno prizade-vanje pri opravljanju nalog na področju gospodarstva, na področju družbenopolitičnega dela, krajevne samouprave in na področju kulturnega delovanja. Z odlikovanji SFRJ so bili odlikovani: 2 REDOM DELA Z RDEČO ZASTAVO Debevec Anton Z REDOM REPUBLIKE S SREBRNIM VENCEM Hribar Janez Z REDOM REPUBLIKE Z BRONASTIM VENCEM Verbič Mihaela Z REDOM DELA Z ZLATIM VENCEM Blaževič Zlatoje in Stergar Miha Z REDOM DELA S SREBRNIM VENCEM Merlak Franc, Jurjevčič Tone, Mrak Pavel, Jeremič Miodrag, Stražišar Niko, Stražišar Franc, Brancelj Iva in Levstik Franc. Z MEDALJO DELA Japelj Franc, Cerk Rudolf, Kosir Gabrijel, Vratuša Herman in Turšič Ana 1,^^««^^^^^^^^^^«^ _J NAŠ ČASOPIS MAJI Vključitev v akcijo NNNP Vaja CZ in TO, ki je bila uvod v praznovanje občin-skega praznika je pokazala na dobro izurjenost in pripravljenost enot. Načelnik štaba CZ v KS Borovnica Herman Vra-tuša daje mladincu nadaljnja navodila, da bi bila vaja uspešno zaključena. KAMENJA VEDNO PREMALf SAMOPRISPEVEK V DRAGOMERU Za urejeno krajevno skupnost Pod to parolo so se krajan! KS Dragomer-Lukovica Stevilno in za-vestno odlocali na referendumu v nedeljo 22. aprila letos za uvedbo 2 % krajevnega samoprispevka. In Izglasovali so ga s 67% »za«. Na vollsče je od 809 volilnih upravlčencev prišlo 688, kar )e 85 % in »za« oddali 543 glasovnic. Prav lep in preprlcljlv rezultat, če smo rekli, da so se zavestno odlocali. In program? Iz referendumskega programa, ki je bil skupaj s sklopom o razpisu referenduma v posebni številki »Obvesti I KS« posredovan vsem gospodinjstvom takoj po seji skupščine KS 22. marca povzema-mo, da načrtujejo še letos posodobiti in asfaltirati več kot4,5km krajevnih čest in poti ter urediti javno razsvet-Ijavo s 150 svetili v celotni krajevni skupnosti. V naslednjem letu pa začeti s prvo fazo gradnje družbeno-kultumega centra. V njem bo po idejnem nacrtu večnamenska dvorana za 250—300 ljudi, knjižnica in čitalnica, klubski in mladinski prostor ter potrebni sporedni prostori. Pri tem velja še omeniti, da nameravajo krajani v posameznih soseskah v organizaciji KS hkrati z izvajanjem »skupnega programa čest« urejati še ulice in poti v naseljih. Temu pra-vijo dodatni program in ga bodo financirali z dodatnim zbiranjem sred-stev, predvsem z obveznicami poso-jila za ceste. Svet krajevne skupnosti je za to resnično zahtevno nalogo usta-novil posebno komisijo, ki mu pomaga reievati števllne organizacijske naloge. Odbor za gradnjo družbeno-kultumega centra pa bo vodil akcijo za uresničevanje gradnje tega v prthodnjem letu. še predračun in način financiranja programa! Skupni program »komunalne ureditve« bi veljal okoli 7,5 mi-lijona za kar so zagotovlli kredit in v okviru komunalne skupnosti bodo Ko smo v torek, 9. maja oblskall Železnlško gradbeno podjetje, na-tančneje povedano TOZD Kamnolom Verd, se nam je zdelo, da na običajni delovnl žlvžav. Prazni tovornjakl so vozili v kamnolom, nakladalcl so naložili ta ali oni pesek ali skale In potem spet navzdol proti Vrhnlki pod polno obremenltvijo. Ćela vrsta vagonov je čakala, da Jlh naložljo s tolčencem, vsepovsod prah, da si komaj videl nekaj korakov pred seboj. »Kje pa, saj praktično stojimo,« nam je povedal tehnični vodja Franc Ži-bert, »morali bi priti, kadar smo v pol-nem zagonu. Trenutno pa nameš-čamo nov drobilec, ki bo bistveno izboljšal kvaliteto loma naših tolčen-cev. Sicer pa ne bo več dolgo, ko borno pregnali tuđi prah. Kot vidite je skoraj do postaje cesta že asfaltirana. Dobrih 70 odstotkov smo za asfaltiranje plaćali sami, nekaj so pri-maknile še organizacije, ki so naj-večji odjemalci našega »kamna«, kot so Slovenija ceste, SĆ3P Primorje, delček pa še vrhniška skupščina. Ce nam jo ne bi jeseni zagodlo vreme bi imeli asfalt tuđi do samega deloviš-ča, tako pa bo treba še malo poča-kati.« — Imate poleg drobilca in ceste še kaj v planu? »Seveda. Če dovolite, bi najprej nekaj povedal o sedanjih načrtih in realizaciji. Letošnja proizvodnja bo dosegla približno 320 tisoč kubikov materiala, od tega je polovica tol-čenca. Z novimi drobilci borno izbolj-šali lom peskov za beton in asfalt in dosegli predpisano kvaliteto. Največ materiala nam .poberejo' Slovenija ceste, sedaj v glavnem za ljubljanske obvoznice. Dogovarjamo se, da bi v njihovo novo betonarno v Črnu-čah v bodoče ta material vozili z že-leznico, kar bo precej razbremenilo ceste. Poleg tega smo iz sistema globinskega vrtanja, ta vrtanja izvaja Geološki zavod, vrtali smo v globino 80 metrov in potem razstrelili praktično ćelo steno, prešli na sistem dela v terasah, kar je seveda mnogo varneje za nadaljnje delo. Res imamo sedaj v začetku težave, gornji sloj je namreč poln vrtač, v katerih je zemlja, kar nam otežkoča delo, toda ko borno odpravili to težavo, bo delo steklo v polnem zamahu. Načrtu-jemo povećanje proizvodnje za 200 do 300 odstotkov.« — In koliko delavcev opravi vse to delo? »Vsega skupaj nas je 48. No, če borno povećali proizvodnjo, nas bo seveda več. Vendar smo se mehani- izvajali dela in odplačevali kredit 5 let iz pritoka sredstev samoprispevka, potem pa kredit odplačuje dalje komunalna skupnost iz pritoka sredstev komunalnoga prispevka od bo-dočih novogradenj v krajevni skupnosti. Tako bo po nacrtu samopri-spevek udeležen z 47,3 %. Pomeni, da bo KS v času zbiranja samoprispevka sama prispevala vse obveznosti iz bančnega kredita, SKIS pa po letu 1985. Menijo, da je taka reši-tev sprejemljiva, saj bodo obveznosti postopno pokrivali, z izvajalcem SJo-venijaceste pa dela izvedli še letos. Tuđi drugi del referendumskega programa naj bi uresničili z 51 % udeležbo samoprispevka v obliki odplačevanja premostitvenega kredita v prihodnjih letih, ko bo priliv samoprispevka večji. Kredit bodo morali najeti v 1980. letu v znesku 485 starih milijonov, dočim je 49 % sredstev s srednjoročnim planom zago-tovljenih v republiški in občinski kulturni skupnosti. Predračunska vrednost po idejnem nacrtu za družbeno-kul-turni center namreč znaša 790 starih milijonov. Skratka, krajevni samoprispevek ima dvojni uči-nek, omogoca jim najeti kredite in daje možnost za njihovo odplače-vanje. S samoprispevkom predvi-devajo zbrati v 5 letih okoli 900 starih milijonov. Res načrtovan program in upamo, da jim ga bo uspelo tuđi uresničiti. OM zirali do take stopnje, da imamo nekvalificiranih delavcev zelo malo. V glavnem so vsi kvalificirani ali visokokvalificirani delavci. Mnogi so do te kvalifikacije prišli s šolanjem, ki smo jim ga omogočili v organizaciji. Ob mehaniziranom delu pa je seveda mnogo manj nesroč, poškodb in podobnih nevšečnosti. Po vojni pa je tu delalo preko 400 delavcev, brez mehanizacije seveda z mnogo manjšim učinkom, kot danes to opravi deset-krat manj delavcev.« — In kakšne so perspektive? »Dobre, če že ne odlične. Varstvo okolja ne prenese več gramoznic, rešitev so kamnolomi. Naš ima šte-vilne prednosti, je tik ob železniški Franc Žibert — tehnični vodja kamnoloma. progi, kar omogoča cenen broz obromenitve čest, okolje tirano prizadeto, upoštevarf^ predpisane ukrepe za varstvo itd. Prodamo vse, kar izkoplje1 še povećana planirana protf ne bo zadostila vsemu popi nju. Samo Slovenija ceste bi sklenile z nami pogodbo za ( vsega proizvodnoga ma Skratka, težav s prodajo ni.« — Pa so kakšne druge ti »No, brez težav seveda Naše cene so zaradi objektiv"' zlogov nižje, kot jih imajo dijj mnolomi. Izgube sicer zaradi nimamo, povečujemo pač pjj tivnost, seveda pa je manj def H novosti. Osebni dohodki m " na ravni SOZD Železniško darstvo, kar pa je manj, kot; branži. In še bi lahko našti kljub temu je fluktuacija med ciranimi delavci majhna, ti težav ni. Malo nižje osebne Novi drobilec ja nared. V DRAGOMERU Vrtec za 110 otrok V prireditve ob občinskem praznovanju je bila vključena tuđi otvoritev vrtca v Drago-meru. Otvoritev vrtca pomeni prostor za varstvo 110 otrok in to pomeni, da bo v občinskem merilu v organizirano varstvo vključenih 28 odstotkov predšolskih otrok. Do sedaj je bilo v organizirano varstvo vključenih samo 18 odstotkov od vseh predšolskih otrok. V srednjeročnem planu smo predvidevali, da bo leta 1980 vključenih v varstvo 25 odstotkov z otvoritvijo tega vrtca smo predvidevanje uresničili in pre-segli. Vrtec je otvoril Branko Stergar, predsednik UO sklada za gradnjo šol in VVZ ter v ogovoru poudaril: »Veseli me, da praznujemo otvoritev vrtca, prav v KS Dragomer. Krajevna skupnost z veliko novimi priseljenci in z veliko nerešenih pro-blemov komunalnoga urejanja in oskrbe je ob izrednih aktivnostih krajanov, zrasla v tako organiziranost krajanov kot je zapisano v ustavi in si želimo da v njih prerastejo tuđi ostale KS v občini. Krajani celovito združujejo svoje napore, da se njihova KS spremeni in uredi, ter dogradi. Ob referendumu za samoprispevek je bil predviđen v Dragomeru manjši vrtec za 50 otrok, vendar je dinamični razvoj kraja nareko-val spremembo v večji objekt. Na problemski konferenci SZDL o gradnji šol in VVZ pa so se odločili za gradnjo takega objekta kot je sedaj. Lokacija tega vrtca je ob poti za Ljubljano kamor veliko naših občanov vsak dan odhaja na delo, s tem je lokacija za objekt primerna tuđi za kra-jane iz sosednjih krajevnih skupnosti. Sredstva za objekt sta združila Sklad za gradnjo šol in VVZ iz sredstev zbranih s samoprispevkom in občinska skupnost otroškega varstva. Po oce-nah bo vrtec v celoti stal 10 milijonov dinarjev. Ta strošek bi bil še večji, če se ne bi v ureditev okolice objekta vključili krajani Dragomera in uspešno organizirali ureditev okolja, v kar so vložili tuđi veliko prostovoljenga dela. To je v občini tuđi prvf t>bjekt zgrajen s sred-stvi samoprispevka. Ceprav je objekt montažne izvedbe je gradnjo spremljalo veliko problemov. Zemljišče na katerem stoji objekt je za gradnjo zelo neugodno in je bilo v celoti potrebno spre-meniti temelje in je bil strošek temeljenja velik. Gradnja in montaža se je zelo zavlekla in je iz pogodbenih petih mesecev narasla v deset. S tem, da prevzame vrtec v oskrbo 110 otrok bo veliko družin pridobilo, saj bodo njihovi otroci v organiziranom varstvu blizu doma. Vrtec v Dragomeru je otvoril Branko Stergar. .kompenziramo' z dokaj ufl1 krediti za stanovanjsko grad* Tako Je torej, povedaf* kratko, v kamnolomu Vaf< boste brali te vrstlce, bo rC že konec In prlzadevnl nih programov pa bodo gotovo dale še večji pomtf teljski dejavnosti. Ob tej priložnosti bi poudarili pomembnost dela i gramov šolskih kulturnih društev, ki so pravzapr** dhodniki programov umetnostne vzgoje v usmei) izobraževanju in predšolske dejavnosti, kjer se P' prav pokažejo in začrtajo vse kvalitete. Z nadgradfl pravilnim usmerjanjem vzbujamo zavest, samo?1 odnos do preteklosti in pomagamo pri vzgoji.Za c$ sole v naši občini lahko rečemo, da delujejo po srn«1 in dejavnostih, ki jih nacrtujejoZveza kulturnih org^ Slovenije. Šolska kulturna društva in njihove sekciji tem času sodelovali na vrsti proslav in na priredi" naši občini (novoletni teden, 8. marec). V decembru smo odkupili kaščo v Verdu. Na p* likovne dejavnosti usmerja in pripravlja program (• odbor galerije Kašča, ki je na svojem sestanku 1979 natančno izdelal program samostojnih ama" in studijskih razstav v vseh štirih razstavnih proS* naši občini (razstavni salon IUV, Dom JLA. M' Cankarjeva knjižnica — v novih prostorih). Tišti, ki* nimajo za likovno umetnost, so letos imeli priložn' deti naslednje razstave: Razstavo Vladi mirja Klad karikature Milana Alaševiča, razstava Marka Jaf razstavo keramike Liboje 1978, razstavo Likovne* sole rezervnih oficirjev, Znanstveno fantastiko v slovenskih avtorjev, razstavo Kiarja Meska, razsta* neta Lapajne, Življenje kapnikov in razstavo roči" Razstave vedno spremlja kratek kulturni prograd1 pomeni obisk prijeten kulturni dogodek. Filmsko gledališče je letos zaživelo in postalo1 oblika petkovskih filmskih večerov od oktobra dol Kljub težavam, ki so se pojavile na samem začeti*1 vztrajali in ob zaključku lahko rečemo, da se je krd kovih obiskovalcev oz. gledalcev skristaliziral ta*1 filmskomu krjtiku rii~potreben mikrofon, da pregl* mentarje med gledalci. Verjetno bo na začetku vfr zone spet malo težje. Na področju lutkarstva pa je takole: v aprilu se j* lutkarski seminar, ki ga vodita Jože Vozny in Ste"! točnik. Seminar obiskuje 18 Ijubiteljev lutkarstva, od' rih je skoraj polovica igralcev, ostali pa se usposabV mentorje lutkovnih skupin. Premiero lutkovne igri01 ček Dideldajček pripravljajo za rnesec junij. Kulturna skupnost Vrhnika in ZKO zelo uspešno' lujeta z Domom JLA in z vojaki kasarne Ivana C^ Skupaj smo pripravili več kulturnih programov ob' nih proslavah in prireditvah (proslava za 29. nove"* februarju Dober večer — Dobro veče). Dobro so<" nje veliko pripomore pri reševanju orginazacijskiri' gramskih težav, s katerimi se srečujemo vsak d*' Poleg kulturnoga vsakdanjika se občinska * ubada še s ćelo vrsto opravil, ki so administrati^ niškega, formalno - pravnega in ekonomskoga z"' Reševanje nekaterih tovrstnih problemov je postoP dolgotrajno, ker šega problematika leta nazaj. Pa hudo! "'; Včasih se me loteva druga vrsta tegob. Vse oko11 ne vidim, ne vem za vse tište, ki z mano delijo čas ^ stor in dobro voljo tuđi za kulturno delo. Zdi se,f. tisto, kar počno otroci s svoji mi učitelji vred v šolskil1 kih ni kulturno delovanje; kot da se Zveza prijat«'' ukvarja tuđi s kulturnimi podvigi; kot da si ZSMS i", stavo napisala tuđi kulturne volje; kot da v kr* skupnosti ni sveta ali odbora za kulturo... kot da f. ra, s katero se ukvarja Zveza komunistov, neka1 kultura in kot da občinska zveza ni sestavni del5! stične zveze. Včasih nas daje slepota ali pa vsaj vidnost. Vemo pa, kako težko in počasi in nič kaj ^ pomika po svoji poti tišti, ki slabo ali nič ne vidi. Vsi skupaj pa premoremo dovolj moči, da uredit nose. Prava terapija je solidarnost in dosti dor/6 NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI STROKOVNE KNJIGE Justinek I.: Idejnopolitično usposabljanje v osn. org. ZK Kramar J.: Strupene rastline Kunaver J.: Naš Alpski svet Leksikon pisaca Jugoslavije Lysebeth A. V.: Pranajama dinamika tlihanja Lysebeth A. V.: Učim se joge Mrmak I.: Samovzgoja Oglejsmo si svet: Afrika Pezdirc J.: Čudoviti svet iglavcev Pomorska enciklopedija Računovodstvo in finance v NOB 1941-1445 Semenzato C: Svet umetnosti Slovenska likovna umetnost 1945-1978 Tehnična enciklopedija LEPOSLOVJE Mladinsko: Bevk F.: Pikapolonica Čudodelna torbica Maksimović D.: Zgodba o razvajeni cesarićm Trinadstropni bolnik Za odrasle — slovensko: Božić P.: Očeta Vincenta smrt Gerlanc B.: Ivan Cankar v besedi in sliki Kermauner T.: Lastne podobe Mermolja A.: Med kaktusi kuham kavo i • [AJJ979 NAŠ ČASOPIS OBČANOVA OBVEZNOST V oddelku za notranje zadeve Skupščine občine Vrhnika, Tržaška c. 1, v sobi štev. 7, se izdajajo na zahtevo občanov osebne izkaznice tištim, ki so na območju občin© Vrhnika stalno prijavljeni. 1- Za pridobitev prve osebne izkaznice, je potrebno Predložiti na vpogled, kot za svoje osebne podatke, ki jih navaja v zahtevi naslednje dokumente: izpisek iz rojstne matične knjige, (rojstni list), ~ potrdilo o državljanstvu, — dve fotografiji, velikost 3 x 3,5cm, ki morajo biti kvalitetno izdelane na belem tankem papirju brez retušev in mo-fata kazati pravo sliko prosilca. Slike ne smejo biti stare več kot eno leto. -— osebna izkaznica stane 5 din 2. Občanom, ki zahtevajo prvo osebno izkaznico, pa so r°jeni na območju občine Vrhnika in so vpisani v rojstno, kakor tuđi v državljansko knjigo pri tej občini ni potrebno Predložiti zgoraj navedenih dokazil. 3- Izdelano osebno izkaznico dobi prosilec naslednji dan, ki je določen za stranke. 4- Občan, ki je dopolnil 18 leto starosti, mora po zakonu !meti osebno izkaznico, (ražen vojaških oseb). Z osebno l2kaznico izkazuje občan svojo istovetnost. Občan mora lrT1eti svojo osebno izkaznico vedno pri sebi. — Osebno izkaznico lahko dobi tuđi mlajši občan, ko je naPolnil 15 let starosti. . ~~ Na zahtevo staršev ali skrbnika se osebna izkaznica l2(ja tuđi osebi, ki še ni stara 15 let. 5. Za zamenjavo osebne izkaznice je potrebno predložiti prejšnjo osebno izkaznico, če je mogoče iz nje ugotoviti prosilčevo istovetnost. — Kdor izgubi osebno izkaznico ali kako drugače ostane brez nje, mora to v 15 dneh- prijaviti našemu oddelku in zahtevati novo osebno izkaznico. — V tem primeru, mora predložiti dokumente, ki so potrebni kot za dvig prve osebne izkaznice, (to je rojstni list, potrdilo o državljanstvu in fotografije.) — če je bila izgubljena osebna izkaznica izdana pri tej občini, ni potrebno predložiti navedenih dokumentov za pridobitev nove osebne izkaznice. 7. Osebno izkaznico je potrebno zamenjati takoj, naj-pozneje pa v roku 3 mesecev, ko nastopijo naslednji razlogi, — če je osebna izkaznica poškodovana in neuporabna, — če imetnik spremeni osebno ime, — če fotografija na osebni izkaznici ne kaže prave slike imetnika, — če imetnik spremeni svoje stalno bivališče, oziroma naslov bivanja — će poteče veljavnost osebne izkaznici, ražen tištim občanom, ki so jim bile izdane osebne izkaznice z vpisano veljavnostjo do 4.5.1979, ker se zakonsko podaljša veljav-nostni rok za nadaljnjih 5 let in občanu samo zaradi poteka te veljavnosti ni potrebno zamenjati osebne izkaznice. ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE PRIZADEVNI ORGANIZATOR Sofer avtobusa Jože Voljč, po domaće šklepcov _°že, ki ima urejen prijeten dom na Idrijski cesti je vaš-čane kot tuđi občane Vrhnike že ničkolikokrat razveselit, ,.° se je potrudil za izvedbo prenekaterega izleta. Ker je sam šofer je marsikomu omogočil ogled slikovi- 111 krajev naše domovine, pa tuđi sosednjih dežel, cena Pajezmeraj prilagojenatudi delavskemu žepu in starej- lrn Ijudem, ki so še posebno veseli njegove prizadev- Osti in prijaznosti. S svojo temperamentnostjo in prijaz- °stjo je prirasel k srcu vsem občanom, posebno pa še asčanom Kurje vaši. Koncem aprila je srečno spravil P°d streho izlet na Rab, z ogledom številnih obmorskih e*ovišč, ki jih nekateri starejši Ijudje nišo še nikoli videli. Vsi smo ponosni na Jožetovo prizadevnost, hvaležni Smo njemu, ki tuđi tištim z manjšo denarnico zna pokazati veliko, obenem pa vsi želimo da bi preko svojega Podjetja Viator še naprej tako uspešno sodelovali z ob-an' naše občine, ki se še kako radi spominjamo nje-9°ve razgledanosti in prizadevanj, da bi razveselit čim V«Č ljudi, kar danes marsikje pogrešamo. F T KAJ VSE SE ZGODI... V današnjem času tehnološkoga napredka, se sredi etonskega pragozda prav prileže kakšna zelenića, akšen lepo urejen park, a žal se najdejo tuđi Ijudje, ki I *n tepota ni pri srcu, zato s svojimi neodgovornimi deja- '' "^asprotujejo zakonom matere narave. ■ako se je vsak po svojih močeh trudil tuđi za izgled olice doma krajevne skupnosti, posebno pa še tov. rampovčan. Urejeno zelenico za domom je še pred edavnirn krasila čudovita srebrna smreka, ki pa je šla ekomu 2e|0 na živce tak0 da je danes nj vec ko sem a KS izvedel za nesramneža me je kar malce stisnilo pri r°u in včasih kar ne morem verjeti, da so Ijudje lahko k'- V tem neodgovornem dejanju se vidi tuđi odnos do rajevne skupnosti in nasploh odnos do ljudi, ki se tam- KaJ trudijo in delajo. Ne vem kam plovejo ladje našega časa? Ob takih de-, ni'h najbrž ne k sreči in srečnemu življenju v okviru do-lr|i ki nam jih ponuja narava. F. T. «™^_________ ___________________________________^_ PLANINSKO DRUŠTVO VRHNIKA Stara cesta 4 61360 VRHNIKA RAZPIS ZA KUHARICO Približno 80 lačnih in utrujenih otrok ter vodičev od dolgih izletov potrebuje za letošnji počitniški planinski tabor vKrnici od 1.8. do 10.8. 1979 KUHARICO. Kuhinja je »poljska«, katero postavimo planinci lično iz desk. Prenočevanje je v šotoru. Desetdnevno lepo vreme je zajamčeno. Informacije dobijo kandidati (lahko tuđi moški) na telefonski številki 751-001 pri tajniku P. D. Vrhnika — Tomšič Vinku. Na Cankarjevem trgu št. 3 na Vrhniki je odprt servis gospodinjskih strojev. Obveščamo občane, da popravljamo vse vrste gospodinjskih strojev. Se priporočamo! ELEKTROMEHANIKA Plestenjak Marjan »AVTOMONTAŽA« LJUBLJANA TOZD KOVINARSKA VRHNIKA n. sub. o. objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. več ključavničarjev z znanjem elektrovarjenja 2. več priučenih delavcev kovinske stroke 3. več mlajših delavcev za priučitev v kovinski stroki 4. delpvodja oddelka vzdrževanja cestnih vozil III Pri ključavničarskih delih tnožna zaposlitev tuđi žensk. Pod tč. 4. zahtevana srednja teh. šola z 1 leto delovnih izkušenj ali VK ustrezne stroke s 3 leti delovnih izkušenj. Test iz varstva pri delu. — Moralnopolitična neoporečnost. — Sposohen za delo / ljudmi: na strok., samoupr. in družb. polit, področju. Pod tč. 1., 2. in 3. poskusni rok: za KV dela dva meseca, za ostala dela I mesec. Pod tć. 4. poskusni rok: 2 meseca. Stanovanje ni zagotovljeno. Kandidati, ki se bodo odločili za sodelos arije, naj pošljejo prijave v roku 15 dni od dneva objave na naslov: Avtomontaža Ljubljana, TO/D Kovinarska Vrhnika. Partizanski tabor št. 1. Kandidati bodo o.rezultatih obveščeni v roku M) dni od datuma objave. V____________________________________________________/ ISKRA TOZD TOVARNA ANTENSKIH NAPRAV n. sub. o. VRHNIKA Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela oziroma naloge: 1. Elektro ali radiomehanik — Poklicna šola elektro stroke, lahko začetnik 2. Dva strojna ključavničarja za nastavljanje in vzdrže-vanje orodij. Delo je dvoizmensko. — poklicna šola kovinske stroke, najmanj 1 leto delovnih izkušenj 3. Orodjarja — poklicna šola kovinske stroke, zaželeno več let delovnih izkušenj. Poskusno delo pod 1., 2., in 3. traja 2 meseca, delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas. Objava velja do zasedbe. Stanovanj nimamo. Prijave sprejema splošna kadrovska služba Iskra Antene Vrhnika. Prijavljene kandidate borno o izbiri obvestili v 8 dneh po odločitvi pristojnega organa. Zveza kulturnih organizacij občine Vrhnika, Tržaška 25, Vrhnika RAZPISUJE delovno nalogočistilke v Cankarjevem domu za nedoločen čas. Osebni dohodki po pravilniku o osebnih dohodkih. Rok prijave: 15 dni po objavi. Pismene ponudbe sprejema /KO Vrhnika, Tržaška 15 SAVA KRANJ TOZD ROČNA KONFEKCIJA VRHNIKA, OPEKARSKA 50 KADROVSKI SEKTOR DELOVNE ORGANIZACIJE IŠĆE /a potrebe TOZD Ročne konfekcije Vrhnika: Vulkanizerje stiskanih izdelkov (2 delavca) Pogoj: — končana osnovna šola, — odsluženi vojaški rok, — uspešno opravljeni psihološki pregled, — poskusno delo 2 meseca Delo je v tren izmenah. Konfekcionerke ležalnih blazin (6 delavk) Pogoj: — končana osnovna šola, — uspešno opravljen psihološki pregled, — poskusno delo 1 mesec Delo v dveh izmenah. Sklenitev delovnega razmerja velja za nedoločeK čas s polnim delovnim časom. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Pismene prijave sprejema kadrovski sektor, oddelek za kadrovanje, 64000 Kranj, Škofjeloška 6, v desetih dneh od dneva objave. Potrebne informacije lahko dobite v pisarni TOZD Ročna konfekcija, Vrhnika, Opekarska 50. ZAHVALA Ob prerani in nenadomestljivi izgubi nadvse dragega in skrbnega moža in očeta Janeza Groma se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, vaščanom in znancem, ki so nam kakor-koli plemenito pomagali, z nami sočustvovali, izrazili ustno ali pismeno sožalje, ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in obložili njegov poslednji dom s cvetjem in venci. Prav posebno pa.se zahvaljujemo kolektivu IGRAD za izkazano pomoč, njegovemu govorniku ob odprtem grobu za tople po-slovilne besede, kolektivu IUV, tovarišici in sošolcem 1. c razreda OS Janez Mrak. Zahvaljujemo se tuđi vsem, ki se g;i boste spominjali s spoštovanjem. St. Vrhnika, 23. IV. 1979 VSI NJEGOVI _J 8 NAŠ ČASOPIS MAJ1 SEJA OK SZDL »Iz poročila o delu občin-ske organizacije SZDL za pretečena itiri leta je razvidna obveza tuđi vseh družbenopolitičnih organi-zacil v občini, da je treba iti v akcijo za premagovanje vseh slabosti in za povećanje idejno-politične in akcijske enotnosti vseh družbenopolitičnih organizacij, sicer ne borno napredovali ampajk stagnirali. Zveza komunistov je že in sedaj moramo še druge družbenopolitične organizacije narediti prelo-mnico v svojem delovanju na podlagi politične usmeritve, ki jlh dolocajo kongresni dokumenti ZK In na podlagi njih izdane smernice oEflttn-ske konference ZKS V^i-ka«, Je na kostltutivni sefrtib-činske konference SZDL Vrhnika, ki je bila 15. maja in se Je Je udeležil tuđi pred-sednik MS SZDL ljubljanske regije Franc Molan, v svoji razlagi poročila o delu OK SZDL poudarll dosedanji predsednik Drago Debeljak. Konferenca se je zavzela, da Je treba z združevanjem sil zagotoviti skupno akcijo v boju za povećanje odločilne vloge delavskega razreda, za hitrejši in uspešnejši razvoj samoupravnih družbeno-go-spodarskih odnosov, za od-loćnejše izvajanje politike gospodarske stabilizacije, za krepitev sistema ljudske obrambe in družbene samo-zasčite, bolj zavzeto dogra-Jevati delegatski sistem, obravnavati usmerjeno izo-braževanje, problematiko kmetijstva itd. Osrednja pozornost raz-pravljalcev pa je bila posvećena sistemu planiranja. Zaradi pomanjkanja planiranja in neustreznega družbenega usmerjanja so se v občini v zadnjih nekaj letih pojavile neusklajenosti in kolebanja ur-banistične usmeritve, v neučinkovitom komunalnem go-spodarjenju, v neracionalni po-zidavi površin, v nedovolj učin-kovitem urejanju človekovega okolja — tako delovnega kot življenjskega, pa tuđi v podce-njevanju družbene vloge subjektivnih sil in še marsikaj. Vse to je vnašalo v zavest delav-cem in občanom določeno ne-gotovost ter spodbujalo kritičnost, ki pa največkrat ni bila usmerjena v take rešitve, da bi se stanje spremenilo. Tuđi v nekaterih organizacijah združenoga dela in KS je planiranje ostalo le pri besedah. To po-časi odpravljamo in mislimo, da se je stanje izboljšalo, žal pa še vedno ugotavljamo, da še danes nimajo vsi TOZD in KS, samoupravno oblikovanih razvojnih programov. Kot nosilci planiranja se mo-rajo pojaviti vsi delovni Ijudje in občani združeni v svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v občini. Ti so dolžni, da z družbenim planiranjem ustvarjajo in obvladujejo celoto družbene reprodukcije, da odločajo o pogojih, sred-stvih in rezultatih lastnega in združenoga dela. Razpravljalci so poudarili, da smo v pripravah za oblikovanje novega srednjeroč-nega plana razvoja občine od leta 1981 do 1985. Seve- NOVOIZVOLJENO PREDSEDSTVO OKSZDL I. PREDSEDNIK: Pecar Janez II. PODPREDSEDNIK: Sivka Alojz III. SEKRETAR: Sumina Mladen IV. OSTALI ČLANI PRED-SEDSTVA: Perpar Jože Susman Jakob Dodig Franc Jeršinovič Otmar Petelin Franc Prebil Greta Fortuna Franc Gradišar Vera Mejač.Vladimir Bradač Milka Vidovič Andrej Ocepek Andrej Mladenovič Veselka Jerič Aleksander Miklavčič Alojz Noe Rajko Leskovec Janez Jeraj Jože V da pa ni dovolj samo sprejeti odlok, ki formalno pravno zavezuje pristojne organe in organizacije na izdelavo srednjeročne razvojne usmeritve občine. Naloga je, da v usklajenem postopku ter na podlagi široko organizirane aktivnosti pripravimo srednjoročni družbeni in pro-storski plan občine. Dobro bo treba planirati v družbenih dejavnostih, zlasti na področju vzgoje in izobra-ževanja, osnovnega zdravstvenoga varstva in na področju kulture. Da borno lahko realizirali ta program, je bila na konferenci sprožena pobuda za začetek konkretne politične akcije za občinski samoprispe-vek. Delegati so izvolili tuđi novo vodstvo občinske konference SZDL — predsed-nika Pećar Janeza, podpred-sednika Sivka Alojza in se-kretarja Sumina Mladena ter še drugih osemnajst čla-nov predsedstva, nadzorni odbor, admlnlstrativno-fi-nančno komisijo, žirijo za podeljevanje priznanj OF ter delegate za MS SZDL ljubljanske regije. Dogovorili so se, da je predsedstvo OK SZDL delegacija za delegiranje delegata na seje Repu-bliške konference SZDL. Za-dolžili so novoizvoljeno predsedstvo, da imenuje ostale organe OK SZDL. Konferenca je kot enega najpomembnejših sklepov sprejela poročilo in oceno družbenopolitičnih razmer v občini kot tuđi kritično oceno stanja in sprejetih stališč na seji OK ZKS 1. marca letos in se zavzela za uresničevanje teh stališč. Nalog je veliko in program dela bo obsežen, ne smemo pa misliti, da ga lahko izvede vodstvo konference samo. Le z najtesnejšim sodelova-njem vseh, ki sestavljajo fronto organiziranih sociali-stičnih sil — to je vseh družbenopolitičnih organizacij ter vseh krajevnih, vaških in uličnih odborov in s sode-lovanjem slehernega člana socialistične zveze pa bodo doseženi dobri rezultati. SPREJEM OB DNEVU VARNOSTI Ob dnevu varnosti 13. maja je predsednik občine priredil spre-jem za aktivne in upokojene de-lavce postaje milice in pripadnike JLA. V pogovoru s predstavniki skupščine in družbenopolitičnih organizacij je bila obojestransko izražena misel za še tesnejše so-delovanje in za krepitev budnosti na vseh ravneh. Ob tej priložnosti so se predstavniki družbenopolitičnega življenja in skupščine zahvalili Rajku Karanu, komandirju postaje milice za dosedanje priza-devno delo in mu na novi službeni dolžnosti zaželeli nadaljnje uspešno delo, ter izrazili željo, da se bo še naprej aktivno vključeval v družbenopolitično aktivistično delo v občini. Naš časopis — Glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika — Ureja uredniški odbor: Drago Debeljak, Franc Petelin (glavni in odgovorni urednik), Peter Petkovšek, Jože Sojer, Janez Pećar, Jakob Susman, Rtehard Beuerman, Andrej Kra-ševec, Ivan Žitko (tehnični urednik) — Naslov uredništva: OK SZDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika — Številka žiro računa: 50110-678-41016 — Telefonska štovilka uredništva 70-325 — Ttek: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Po mnenju Sekretariata za informacije v IS SRS na podlagi 7. točke prvoga odstavka 26. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storilev v prometu (Uradni list SFRJ, št 33-316-72) je Naš časopis oproščen prometnoga davka. Kadar svet potresajo stihije in vojne, smo tako majhni, tako drug drugega potrebni, zato se v teh tro-nutkih toliko bolj svetio blešči pojem solidarnosti v naših srcih. Pred nedavnim je med nami odje-knila žalostna novica o katastrofalnom potresu v Čmi gori, zato smo tuđi v naši občini takoj začeli z akcijo za pomoć prizadetim. Svoj enod-nevni zaslužek so ali bodo prispevali vsi delovni Ijudje. Mnogi občani so pokazali, da se zavedajo, da morajo v nesreći pomagati. Odzvali so se klicu na pomoć. Takoj so bii pripravljeni po- magati. Na krajevne skupnosti in štab CZ so prihajali prispevki v de-narju, odejah, obleki... Solidarnost so izkazali tuđi občani, ki i majo sami sicer malo a kako tuđi ne bi, ko pa ne vemo za dan, ko borno morda sami potrebni take pomoći. Iz poročila republiškega odbora Rdečega križa pa je razvidno, da je na žiro računu 50101 -678-51579 — za prostovoljno pomoć prizadetim ob potresu v Crni gori iz naše občine do 10. maja zbranih 329.324,60 din. Takoj po poročilu o potresu je bil aktiviran občinski štab za CZ in povezan z republiškim štabom in vzpo- stavljeno dežurstvo. Formirana je bila intervencijska ekipa za pomoć — 6 gradbenikov, 2 vodovodna inš-talaterja in 2 elektrikarja, vendar je ni bilo potrebno aktivirati. Priporočila za solidarnostno akcijo so bila poslana v vse OZD in krajevne skupnosti. V akcijo sta se takoj vključila občinski svet zveze sindika-tpv in občinska konferenca SZDL. Izvršni svet SO pa je na izredni seji 23. aprila pregleda! kako poteka akcija zbiranja pomoći, sprejel nadaljnje usmeritve ter imenovali koordinacijski odbor, ki ga vodi predsednik IS Franc KrašovecV '•'<».'' ' L Takrat, ko sovražnik zasedel je našo deželo In zakrvavela je ta pod njegovo roko, Takrat so se mnogi vdali v usodo, Obupali nad bodočnostjo so. Rdeča kri nedolžnih pojila je zemljo, A sredi te vihre se vžgal Uroben je plamen upora. h njega mogočen je ogenj nastal. To bilo je zatirano ljudstvo. Enotno vstopilo je v borbi za mir. Iz boja v boj so padale žrtve, Mnogi so dali svoje življenje. A umirali oni nišo zaman. Mir je prevel našo deželo, Oznanil nam vsem je srečnejši čas. Janja Šega, 8. OŠ Borovnio ZA POSPEŠITEV GRADNJE VRTCA NA BRE i Občinska skupnost otroškega varstva je ob obravnavi realizacije finančnega nacrta skupnosti za leto 1978 ugotovila, da vseh opre-deljenih nalog po posameznih programih ni izvedla. Zlasti ne temeljnoga programa, to je vzgoj-nega programa, ki je onoten za vso Slovenije Ta program temelji predvsom na številu vključenih predšolskih otrok v vzgojnovar-stvono organizacijo (vrtec). V času sprejema aneksa k sa-moupravnemu sporazumu za leto 1978 so investitorji zagotavjali, da bosta končana vrtca v Dragomerju in na Bregu, kar je obvezalo Skupnost otroškega varstva, da zagotovi sredstva za redno dejavnost. Navedeni objekti nišo bili končani v dogovorje^ nem roku, kar pomeni, da predvi*^ dena sredstva za vzgojno delo t'j OD vzgojiteljic in varuhinj) nišo bila v celoti porabljena. Glede na to, da se sredstva za temeljni program zago-tavljajo na osnovi enotnih prispevnih stopenjje bilo dogovorjerio, da se za možna neporabljena sredstva iz naslova temeljnoga programa pred-laga združenomu delu preusmeritev predvsem za tište naloge, ki so prioritetne in bodo omogočile realizacijo programa izgradnje šolskih in vzgoj-novarstvenih objektov (pronos sred-stev na sklad) ali izgradnja oziroma adaptacija prostorov, ki bi omogočila vključitev čimvečjega števila predšolskih otrok v organizirano varstvo in vzgojo. Ob zaključnem računu Skupnosti otroškega varstva oziroma pri realizaciji finančnega nacrta so ugrtovili, da je sredstev iz enot-nega programa neporabljenih 1.305.345 din. (Uvodoma smo ugotovili, da predviđeni vrtci (Dragomer in Breg) nišo bili zgra-jeni v dogovorjenem roku.) Za vrtec v Dragomerju so bila za-gotovljena finančna sredstva pri Skladu za gradnjo šolskih in vzgoj-novarstvenih objektov ražen sredstev za nakup opreme in ureditve igrišča. Sredstva za nakup opreme in ureditev igrišča je s svojim fi-nančnim nacrtom po sprejetem aneksu za leto 1978 zagotovila Skupnost otroškega varstva. Za izgradnjo vrtca na Bregu so na osnovi ugotovitev in dejstev, da ima večje število delavcev TOZD Fenolita in krajanov vaške skupnosti Breg-Pako nerešeno varstvo svojih otrok v letu 1977, v TOZD Fenolit prevzeli pobudo za izgradnjo vzgojnovarstvenega objekta na Bregu. Da bi se lahko VV objekt zgradil v čimkrajšem času. so se de-lavci te delovne organizacije odločili za montažni objekt, ki ga izdeluje Marles. Marles jim je izdelal projekt za otroški vrtec s kapacitete 54 otrok v starosti od 3 do 7 let, brez kuhinje (samo razdelilna). Na osnovi tega ni ostale dokumentacije, ki je vsebo-vala tuđi poročilo Geološkoga zavoda Ljubljana o pogojih temeljenja objekta je bila sklonjena med Marle-som in TOZD Fenolit pogodba za izgradnjo vrtca. Pogodbena vrednost po pogodbi z dne 29. 6. 1978,ki je vsebovala temeljna zidarska dela ter montažno instalacijska in obrtniška dela je zna-šala 2.042.831 din. Z vaiko skupnostjo BregVPako, Skupnostjo otro- škega varstva občine VrhnlK TOZD Fenolit so bile s sai^ pravnim sporazumom dog« jene naslednje obveznosti: „ — TOZD Fenolit zagotovi -' J stva v visini 2.200.000 din, s«' polog pogodbenih obve2" vsteti tuđi ostali spremi 4 stroški (izdelava glavnoga p^j ta, takse in prispevki itd.) — skupnost otroškoga vs< c zagotovi sredstva za notf opremo in ureditev igri*# vrednosti cea. 800.000 din).( — vaška skupnost Breg--* prispeva z dolom in mater" ter finančnim! srodstvi ut*j okolice vrtca (v vrednosti 200.000 sin). a Kljub temu, da je pogodba il\ lesom bila sklonjena že v juniju V ( se je z gradnjo pričelo sele \ 1979, zaradi tožav pri samem' stitorju. Pred pričetkom gradnjo V 1979 pa se je ugotovilo, da vS nem projektu Marlesa ni upošt«" ugotovitev Geološkoga zavodi slaba nosilnost tal zahteva pos^1 pogoje temeljenja. Zato je M*0| dopolnil projekt in istočasno ob% TOZD Fenolit, da bo zaradi h pogojev temeljenja prišlo do P^ čanja stroškov za 1.240.000 di";'8 lavski svet je o tem razpravlJ*U' ugotovil, da sredstev v tej v$fl>r majo ter v skladu z zakonom o Lf stiranju sprejel sklop o ustanoj" gradnje. Polog tega pa bodoj° Marles zaradi zavajanja in ri«h noga prikazovanja dejstev. |\ Z nastalo situacijo so sazna"1 V činsko skupnost otroškega va" , in prosili za pomoć pri razreš^ '• te problematike. J« Glede na način sprejemanja 3r čitev pri izvajanju programa SL nosti otroškoga varstva (kljub j\ vam in ustavitvi gradnje vrte*" Bregu) Skupnost otroškega vw ne more mimo samoupravnih .' pomembna odločitev ostalih ^ nih ljudi v drugih OZD. Od odlOv dolavcev v OZD o spren>J/!i programa skupnosti otroJJJfe varstva je odvisno, ali bo f\i končal izgradnjo pričotoga cv ta. . . . . J> VESELKA MLADEN" t