Teševe burleske še ni konec
Od perspektivnega športnika do tetraplegika
		"l.i	
90,6 95,1 95,9 100,3			
IMUj	DN INPE1		IK FEK
EMM
T i
On
UŽITEK V DOBRI KAVI i PRAŽARNA: 03/713-2666
ST. 91 - LETO 65 - CELJE, 19. 11. 2010 - CENA 1,25 EUR
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvim
Narava je vzela, ljudje bodo spet zgradili
Septembrska povodenj je družini Čuber - Zemljak z Vrha nad Laškim vzela dom in življenje, kot so ga bili vajeni. Začasno stanovanje jim je občina našla v Rimskih Toplicah, sami pa želijo nazaj na Vrh.

REZERVIRAJTE SI OGLASNI PROSTOR
POKLIČITE MARKETING KA
IN RADIA CELJE

Najbolj energijsko učinkovita rad standardna sianovđrja v Sloveniji.
Če najdete boljšega, vam stanovanje podarimo! stanovanjih In ogledih pokličite na 051 365 287
fy Mercator Center Celje
Opekamiška 9, Celje, tel. it D3/426 BÛ 00
Sobota. 20. november, ob 10. uri
iqeje mP V^
leinik?^ ^

Luiïipi rajanje in jesenska predstava
2
I DOGODKI
NOVI TEDNIK
UVODNIK
I, kje bi vzel?
IVANA STAMEJCIC
»Kjer ni kaj vzeti, še vojska ne more,« je pred časom pribil premier Pahor. Je šlo za pojasnjevanja, zakaj javni uslužbenci ne morejo dobiti obljubljene uskladitve plač, ali so že bila na mizi pogajanja o tem, s kakšno dinamiko bodo leta 2011 pokojnine in socialni transferji sledili morebitni rasti plač in inflaciji? Kakorkoli že, Slovenija je v sredo dobila potrjena »varčevalna« proračuna za leti 2011 in 2012. Prvi je bil sicer sprejet že novembra lani in je zdaj doživel temeljite popravke, pravi čudež pa bi bil, če tudi za drugega čez leto ne bi bilo treba sprejemati rebalansa. Od januarja do decembra se bo v državno blagajno nabralo za 500 milijonov evrov manj denarja, kot je kazalo še pred enim letom, zato pa bomo lahko tudi »zapravili« manj. In če je bila sprva predvidena zamrznitev pokojnin in socialnih transferjev, so poslanci zatem podprli 25-odstotno usklajevanje z rastjo plač, ki ga je predlagala koalicija. Vse to brez Desusa, ki je vztrajal pri 50-odstotnem in zato proračuna ni podprl. Če kaj, je gotovo, da se bo začeto zategovanje pasu nadaljevalo.
In če je to dejstvo, je toliko večje vprašanje, kako dolgo bomo v Sloveniji še pripravljeni poslušati floskule političnih veljakov in jim po vrh vsega še verjeli. Kdo bi pozabil predvolilne obljube Karla Erjavca o tisoč evrih pokojnine za vsakogar, ki bi se upokojil s polno delovno dobo. Zdaj, ko se je koalicija skušala dogovoriti o uskladitvi, pa čeprav skromnejši od zahtevane, pa je užaljeno vstal od mize in se raje s svojim štirinožcem odpravil na sprehod po domačem Joštu nad Kranjem. Delež tistih upokojencev, ki morajo mesec preživeti s po 300 ali 400 evri narašča, povprečna pokojnina le še za par evrov presega minimalno plačo, luknja v pokojninski blagajni pa se vse bolj veča. Brez reforme pokojninski sistem ne bo vzdržal, in če predlagana ne bo sprejeta letos, bo čez čas potrebna še ostrejša, še manj ugodna oziroma pravična za generacije, ki že desetletja iz svoje plače nalagamo prispevke v medgeneracij-sko solidarnost. In če smo takrat, na začetku delovne dobe, skoraj trije zaposleni »skrbeli« za eno pokojnino, se razmerje strmo zmanjšuje, skoraj smo že pri 1:1. Bomo luknjo krpali z novimi in novimi krediti?
A kaj, ko je vse te kredite treba odplačati. Kdo jih bo? Ob takšnem tempu kvečjemu naši vnuki, otroci zagotovo še ne. Da bi se našel naivnež, ki bi bil prepričan, da nam potreben denar lahko kar z neba prileti oziroma nam ga kdo podari, kar ne morem verjeti. Čeprav je kanček možnosti tudi za kaj takšnega - v torek zvečer smo namreč izvedeli, da se mariborska nadško-fija, ki jo ljubljanski SCT toži za plačilo okrog 500 tisočakov, kolikor je stala gradnja športne dvorane, brani z razlago, da so bili prepričani, da je šlo za velikodušno darilo gradbincev ^
PETEK
SOBOTA
NEDEUA PONEDEUEK
		IP	
9 1 11	mmB	HKinH]	
Podpis verjetno ni potreben.
Slike Teševe burleske
Trenutno je direktor Teša Simon Tot - Po zamrznitvi stavke v ponedeljek nove poteze stavkovnega odbora
Zmeda, ki meji že na burlesko, z imenovanjem direktorja Termoelektrarne Šoštanj v teh dneh dosega vrhunec. Po ravsu v političnih strankah in med njimi se prepir seli na bolj uradne naslove, pri čemer pa spet ne vemo, kdo ima (bolj) prav.
Včeraj je NS Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) zatrdil, da so bila vsa dejanja zakonita. Nadzorniki so se seznanili s pravnimi mnenji, da so bila vsa dejanja v zvezi s Tešem skladna z zakonom, pravilnost dejanj potrjuje tudi sklep celjskega okrožnega
sodišča. Glede zahteve agencije za upravljanje s kapitalskimi naložbami o vzpostavitvi prvotnega stanja, tj. takojšen preklic razrešitve direktorja Teša, je predsednik NS Jadranko Me-dak izpostavil, da »so bila vsa dejanja zakonita in skladna z zakonoma o gospodarskih družbah in o upravljanju s kapitalskimi naložbami države.« Po mnenju direktorja HSE Matjaža Janežiča so s tem odpravljene vse dileme, kar se tiče zakonitosti ravnanja NS Teša in znotraj skupine HSE.
Danes (v petek) naj bi tudi oba nadzorna sveta (Teša in
cunami, glasno ploskajo, ko sindikalist Branko Sevčnikar za sredo ob 7. uri predlaga stavko. Sklep o razrešitvi direktorja Rotnika je nezakonit, so prepričani. Aplavz je še glasnejši, ko jim podporo izrečejo tudi kolegi iz drugih podjetij, prvi sindikalist energetike Franc Dolar pa napove možnost generalne stavke. Sindikalisti opozorijo na grožnje, ki so jih zaradi napovedane stavk delavci prejeli po elektronski pošti.
Slika št. 2: Torek, tik pred iztekom delovnega časa. Na parkirišče, kjer je še 80 delavcev, pripeljejo avtomobi-
Ko umaknemo politiko _
Ob dogajanju v Tešu seveda vprašanje »kdo je pa sedaj direktor?« ni nič nenavadnega. Zato bomo rekli, da je bil v trenutku, ko smo se pogovarjali s Simonom Totom, direktor Teša. Podobno kot včeraj popoldne, ko je nastajal zapis torkovega pogovora.
Potem ko je bil Tot minuli četrtek imenovan za novega direktorja, je v prostore v Šoštanju vstopil šele v torek popoldne. V spremstvu policije, še prej pa je bilo nekaj drugih dokaj drastičnih ukrepov, med drugim tudi prepoved izplačila plač, kar pa so kasneje uredili. »Tega ne bi ocenjeval za drastične ukrepe, pač pa za legitimno pravico zastopnika družbe, da začne opravljati svoje delo, za katerega je bil imenovan in za katerega ima vsa pooblastila. Mislim, da bi bila največja škoda za družbo, če teh nalog ne bi izvajal.«
Med pripombami je slišati, da zaposleni ne poznajo vaših ciljev, delovanja ^
Mislim, da me zaposleni dovolj poznajo, saj sem bil v letih od 1986 do 2001 zaposlen v Tešu. Tudi kasneje, kot vodja sektorja obratovanja in proizvodnje v HSE, sem bil s Tešem tesno povezan. Tu ne vidim težav. Bom pa z veseljem odgovoril na vsa vprašanja delavcem in pojasnil, kako se bomo lotili dela.
Že včeraj se je precej nepričakovano sestal tudi NS Teša, ki meni, da odpoklic Rotnika ni bil nezakonit. Še bolj »zanimivo« je sosledje dogodkov: ker sklic korespondenčne seje ni uspel, je predsednik Djordje Žebeljan ob 14.07 sklical izredno sejo. Začela se je ob l4.20 v Ljubljani! Nekateri se ob tem celo čudijo, da predstavnika delavcev Teša Franca Rosca iz Šoštanja ni bilo na sejo. Rosec je sicer minuli teden zahteval sklic izredne seje NS, na kateri naj bi razveljavili sklep o odpoklicu Rotnika. Tega včeraj druga dva člana NS nista obravnavala, pač pa naj bi o tem govorili na redni seji, ki bo 3. decembra.
Simon Tot
Temeljni problem v tem trenutku je blok 6.
Še enkrat: sem pristaš gradnje bloka 6 in njegove realizacije, želim si celo pospešitve projekta. Želim, da ujamemo terminske roke, ki jih že zamujamo.
Po vsem dogajanju v Šoštanju, Šaleški dolini in na državni ravni menite, da se bo dalo v Tešu normalno delati?
Ce umaknemo politiko iz vsega dogajanja, če se umaknemo iz medijev in začnemo trdo delati, vidim možnost za pozitiven rezultat in izplen tega projekta.	US
HSE-ja) in vodstvo HSE na poziv agencije poročali o dogajanju v Tešu. Dogajanje v agenciji zna biti precej vroče. Ce-prav nekateri opozarjajo, da agencija še ni povsem usposobljena, drugi pričakujejo njeno ostro reakcijo, ki bi lahko vodila tudi do odstavitve nadzornikov HSE.
V ponedeljek bodo v stavkovnem odboru Teša pregledali opravljeno delo. Možnosti stavke še ne izključujejo.
Torek in sreda
Slika 1: Torek, malo po 14. uri na parkirišču pred Tešem. Delavci, opremljeni v varnostne telovnike z napisi oranžni
li. Novoimenovani direktor Simon Tot ob žvižgih delavcev v spremstvu policije vstopi v svoje prostore.
Slika št. 3: Torkov večer v prostorih Teša. Stavkovni odbor zaseda že več ur, direktor Tot opozarja, da stavka ni zakonita. Hkrati čaka in upa, da ga bodo povabili na sejo, kjer bi predstavil svoje videnje prihodnosti Teša ter tudi potrebne postopke za gradnjo bloka 6.
Slika št. 4: Torek, nekaj pred 22. uro. Iz agencije za upravljanje s kapitalskimi naložbami so sporočili, da se ne strinjajo z razrešitvijo direktorja
Rotnika. Do petka zahtevajo vzpostavitev prvotnega stanja, to je takojšnji preklic odločitve glede razrešitve direktorja Teša. Zato so v stavkovnem odboru Teša do ponedeljka zamrznili stavkovne aktivnosti.
Slika št. 5: Sreda dopoldne. Šaleška dolina, zlasti Teš, slavi. Mnogi nestrpno čakajo na vrnitev nekdanjega direktorja, Rotnik pa že opozarja, da ne bo šlo brez zapletov in da bi bilo najbolje, ko bi se za direk-
Nadzorniki HSE so včeraj na-izredni seji dal soglasje za črpanje 110 milijonov evrov posojila Evropske investicijske banke za blok 6. To točko bi morali obravnavati že minuli četrtek.
torja Teša izvedel javni razpis. Sam bi se na razpis prijavil.
Slika št. 6: Sreda, nekaj pred 17. uro. Okrožno sodišče v Celju je zavrglo predlog člana NS Teša Franca Rosca za zadržanje uveljavitve sklepa nadzornikov Teša o odpoklicu Rotni-ka z mesta direktorja družbe in imenovanju Tota na njegovo mesto.
Komentarji? Simon Tot: »Torej sem po sklepu nadzornega sveta Teša in celjskega okrožnega sodišča zakoniti zastopnik družbe.« Uroš Rotnik: »Odločitve sodišča je treba spoštovati. Možno, da je bila razrešitev zakonita, ni pa bila poslovna in moralna, saj nihče ni imel toliko moči, da bi mi pogledal v oči in rekel, da sem zadnjih devet let, odkar vodim podjetje, delal netransparentno in da je bilo vse narobe.«
V ozadju pa popoln kaos, očitno neznanje, da bi prebrali napisano ter opozarjanje na to, kaj v dopisih piše in kaj ne. Bolj pri vrhu pa prepiri o tem, kdo ima večjo moč - agencija ali sodišče; oziroma, če citiramo ulico - oranžni ali rdeči. Ocene, da Slovenija postaja shizofrena, niso redke, še bolj pogosta pa so vprašanja, kdo v tej državi pije in kdo plača. Bolje rečeno, kdo pije. Da plača davkoplačevalec, se namreč ve.
URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA
Velenje in Vransko med najbolj zelenimi
Velenje in Vransko so poleg Bleda razglasili za najbolj zeleni slovenski občini. Tako je odločila strokovna komisija, ki ji je predsedoval dr. Dušan Plut.
Komisija je s pomočjo raz- menjajo vsaj 10-odstotni let-
pisa med 47 slovenskimi občinami izbrala energetsko najbolj učinkovito in racionalno občino glede porabe električne in toplotne energije. Prednost so imele občine z urejenimi kolesarskimi in pešpotmi, so primer dobre prakse zagotavljanja dostopnosti vodovoda in kanalizacije ter čiščenja odpadnih voda in na-
ni delež proračunskih sredstev za zelene projekte. Najbolj zelene občine so za nagrado prejele plaketo, zastavo najbolj zelene občine in električni skuter.
Razpis je pripravilo celjsko podjetje Fit media v sodelovanju z okoljskim ministrstvom in s slovenskimi občinami. Občine so odgovarjale
na vprašanja o upravljanju z odpadki in vodami, energetski varčnosti, prostorskem načrtu, zelenih površinah in drugih aktualnih okoljskih temah. Strokovna komisija pa je na osnovi dodatnega vrednotenja in empirično prever-Ijivih statističnih podatkov občine razvrstila in nominirala v tri kategorije, in sicer v kategorijo mestne občine, občine z več in občine z manj kot 500 prebivalci.
MJ, foto: TimE
Konec tedna se je na povabilo ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejana Židana v Sloveniji ustavila belgijska ministrica za mala in srednje velika podjetja, samozaposlene, kmetijstvo in znanstveno politiko Sabine Laruelle.
Minister je z belgijsko ko-Iegico, ki je tudi predsedujoča Svetu EU za kmetijstvo, poIeg pogovorov o prihodnosti kmetijske politike, obiskal Zgornjo Savinjsko dolino. Pri Janku Atelšku v Šmihelu nad Mozirjem so gostoma predstaviIi dejavno-
sti kmetije, ki Ieži na nadmorski višini 700 metrov in je usmerjena v prirejo mIe-ka, registrirano pa imajo tudi dopolnilno dejavnost - turistična kmetija. Ministra sta obiskala Logarsko dolino, v SoIčavi pa jima je župan Alojz Lipnik predstavil pol-
Gorenje brez dokapitalizacije
Iz uprave Gorenja so tudi uradno sporočili, da načrtovana jesenska dokapitalizacija ni uspela, saj skupni znesek vplačil ni dosegel 70 odstotkov, kar je bil pogoj za uspešno dokapitalizacijo.
Zaradi nje se je vneI precej oster spor med upravo in nekdanjim čIanom PhiIipom SIui-terjem, ki bi sicer odkupiI vse ponujene deInice, vendar pa je opozoriI, da bi se moraIo Gorenje prestrukturirati in dobiti upravo, ki bo sposobna uresničiti novo strategijo. Kot so pojasnili v Gorenju, ponud-
ba družbe Home Products Europe ni biIa skIadna z veIjav-nim prospektom. Dodatno je predsednik uprave Franjo Bo-binac omeniI, da je biIa ponudba nespodobna in neresna, saj je bil Sluiter seznanjen s pogoji, pod katerimi je mogoče sodeIovati v dokapitaIi-zaciji. »Ne izključujem mož-
nosti, da je namen zadnjega dogajanja destabiIizacija podjetja, znižanje cene deInice in nato prevzem.«
Vsem delničarjem, ki so vpi-saIi in vpIačaIi nove deInice, bo Gorenje do začetka decembra vrniIo denar. Še enkrat pa opozarjajo, da neuspešna do-kapitaIizacija ne bo vpIivaIa na izvajanje nadaljnjih poslovnih aktivnosti Skupine Gorenje. V pripravo letošnjega poslovnega načrta in strateškega načrta do leta 2013 namreč z dokapitaIizacijo predvidenega denarja niso vključevali, rezultate poslovanja v prvih treh četrtletjih pa bodo objavili prihodnji teden.	US
Nemški veleposlanik v Celju položil vence
Celje je v nedeljo obiskala delegacija nemškega veleposlaništva z veleposlanikom Wernerjem Burkartom na čelu in se poklonila žrtvam vojne in nasilja na pokopališču v Celju in ob slovenskem spomeniku padlim v središču mesta.
Na električnih skuterjih so »pozirali« (z leve) župan občine Bled Janez Fajfar, direktorica občinske uprave Vransko Jadranka Kramar in podžupan Mestne občine Velenje Srečko Meh.
V Robanovem kotu o kmetijstvu
stene izdeIke bIagovne znamke Bicka.
Obisk so zaključili z delovnim srečanjem na turistični kmetiji Govc v Robanovem kotu, kjer so spregovorili o slovenski živilsko-predeloval-ni industriji. Izpostavili so probIem cenovnih razmerij med proizvajaIcem, predeIo-vaIcem in končnim kupcem, predvsem v smislu trgovskih marž in t. i. super rabatov.
US
Nemško deIegacijo so sprejeli predstavniki Mestne občine Celje, Združenja borcev za vrednote NOB Celje in Slovenske vojske. Ob sIoven-skem spomeniku padIim v
Pred
tednom
Karitas
»Nič revščine, ukrepaj-mo zdaj!« je geslo letošnjega tedna Karitas, ki praznuje 20-letnico delovanja v Sloveniji. Število prejemnikov pomoči Karitas je v zadnjih dveh letih naraslo in preseglo število 140.000. Lani se je število prosilcev pomoči, ki so opozorili na svoje stiske Karitas, povišalo za 41 odstotkov.
Na našem območju bosta v sredo, 24. novembra, dva za ceIotno SIovensko Kari-tas pomembna dogodka. Do-poIdan bo romanje sodeIav-cev Karitas na SIomškovo Ponikvo pri GrobeInem, z moIitveno uro ob 10. uri ter mašo nadškofa pomočnika dr. Marjana Turnška, ki bo uro pozneje. PopoIdan bo sIediIo druženje prostovoIj-cev na celjskem sejmišču. Za dolgoletne prostovoljce so na-meniIi posebna priznanja, prav tako jih bo obiskaI ge-neraIni tajnik evropske Ka-ritas, Jorge Nuno Mayer.
V sredo ob 20. uri bo sledil v Celju eden največjih sklepnih dogodkov evropskega Ie-ta boja proti revščini in so-ciaIni izkIjučenosti, 20. mednarodni dobrodeIni koncert Klic dobrote, ki bo v celjski dvorani Golovec. Častni po-kroviteIj koncerta v dvorani GoIovec je Evropski parIa-ment. Sredstva, ki jih bodo kot ponavadi zbirali med koncertom, namenjajo slovenskim družinam v stiski. Z Ia-ni zbranimi darovi je Karitas pomagala 15 tisoč družinam po vsej državi.	BJ
Parku svobode na GIedaIiš-kem trgu v Celju so položili venec (na sliki), nato so se žrtev vojne in nasiIja skupaj
s predstavniki Društva mo-biIiziranih SIovencev v nemško vojsko spomniIi še na ceIjskem Mestnem pokopališču. Tam so obiskali sim-boIičen grob mobiIizirancev v nemško vojsko ter kostnico nemških vojakov.
BA, foto: GrupA
KMP PrintTehnik,
proizvodnja in trgovina, d.o.o., »v likvidaciji«
Cesta ob železnici 1, 3310 Žalec
Družba KMP PrintTehnik, proizvodnja in trgovina, d.o.o., »v likvidaciji«, Cesta ob železnici 1, 3310 Žalec, prodaja nepremično premoženje in
objavlja
JAVNI POZIV ZA ZBIRANJE PISNIH NEOBVEZUJOČIH PONUDB
Prodajalec:
KMP PrintTehnik, proizvodnja in trgovina, d.o.o., »v likvidaciji«, Cesta ob železnici 1, 3310 Žalec.
Predmet prodaje:
-	parcela št. 973/14, poslovna stavba v izmeri 381 m2, vlož. št. 2166, k.o. 996 Žalec;
-	parcela št. 973/15, dvorišče v izmeri 1888 m2, vlož. št. 216, k.o. 996 Žalec;
-	parcela št. 970/2, njiva in travnik v izmeri 505 m2, vlož. št. 1884, k.o. 996 Žalec,
v naravi zazidano in nezazidano stavbno zemljišče in poslovni objekt z asfaltiranim dvoriščem in zelenico.
Nepremičnine so brez bremen.
Pogoji prodaje:
-	izklicna cena: 390.000,00 EUR;
-	nepremičnine se prodajajo samo kot celota po načelu vi-deno-kupljeno;
-	način in rok plačila: v roku treh dni po sklenitvi pisne prodajne pogodbe mora izbrani ponudnik plačati aro v višini 10% kupnine, preostanek kupnine po vštetju are pa v roku 45 dni po sklenitvi pogodbe;
-	davek na promet nepremičnin oz. DDV in stroške z.k. prepisa plača kupec;
-	izročitev v posest takoj po plačilu celotne kupnine;
-	prodano bo ponudniku, ki bo sprejel vse pogoje prodaje in ponudil najvišjo kupnino.
Ostalo:
Vse informacije daje likvidacijski upravitelj Vili Končan, tel. št. 041 623 252.
Ogled nepremičnine je možen vsak dan po poprejšnjem dogovoru z likvidacijskim upraviteljem. Rok za oddajo pisne nezavezujoče ponudbe je 30 dni od dneva objave. Ponudbe je potrebno poslati na naslov prodajalca priporočeno v zapečateni ovojnici s pripisom »ponudba«. Prodajalec bo ponudnike, ki bodo poslali najugodnejše ponudbe, povabil na pogajanje za sklenitev pogodbe. Prodajalec ni dolžan skleniti pogodbe z nobenim ponudnikom. Vsak ponudnik sam krije svoje stroške ponudbe in ev. pogajanj.
Žalec, 17. 10. 2010
Likvidacijski upravitelj Vili Končan
4
GOSPODARSTVO
O cetîs'
Po denar v delavske kuverte
Še vedno ugibanja, če je med prvimi ovadenimi tudi bivša Vegradova direktorica Hilda Tovšak - Delavci (ponovno) ostali brez denarja
Zgodba o Vegradu dobiva nove razsežnosti, ki, skladno s prejšnjim dogajanjem, niso prijetne. Padle so prve ovadbe; nekateri delavci so prejeli nekaj denarja, a še ta je pristal v bankah oziroma zavarovalnicah; obetajo se novi stečaji Vegradovih hčerinskih družb; pojavil se je problem kuhinje ^ Klobčič, imenovan Vegrad, se je pač pletel vrsto let in nemogoče ga je razplesti, ne da bi vmes utrgali nit.
Ko smo že mislili, da so čilnih listah navedene odteg-
delavci matične družbe Vegrad, ki so bili mesece brez plač, v ponedeljek končno dobili del zasluženega denarja, je sledilo veliko razočaranje. 498 nekdanjih delavcev Vegrada naj bi od jamstvenega in preživninskega sklada iz naslova neizplačanih plač, nadomestil za neizrabljen dopust in odpravnin prejelo skupno 1,6 milijona evrov. Delavci so sicer prejeli denar, maksimalno po 1.920 evrov, ki pa so ga zaradi neplačanih obrokov kreditov banke odtegnile z njihovih računov. Namreč, znano dejstvo je bilo, da je Vegrad od plač trgal zneske kreditov, ni pa jih nakazal bankam, pri katerih so delavci imeli odobrene kredite. Podobno je tudi z zavarovalnicami, in ogorčenje sindikalista Srečka Ča-tra je razumljivo: »Razočarani so predvsem delavci, ki so bili prepričani, da je Ve-grad odtegnjeni denar nakazal, pa ga ni. Posojilodajalci so seveda dosegli izvršbo in blokirane račune, tako da so bili delavci oškodovani za znesek kredita.«
V sindikatu so sicer vložili kazensko ovadbo zoper osebo, ki je denar zadržala. »Mislim, da tega denarja delavci ne bodo nikoli videli. Banka pri tem postopku, ki se mu je zavezal posojilojemalec, zagotovo ni nič kriva, kriv je tisti, ki kredita ni nakazal na pravi naslov. Sodišče bi moralo ugotoviti, kam je ta denar šel. Ponavljam, delavci imajo na pla-
ljaje za banke, zavarovalnice, sindikat tega denarja pa ne v bankah, zavarovalnici ali sindikatu niso videli. Bojim se, da Vegradovim delavcem ne more nihče pomagati, želimo pa preprečiti, da bi še kdo kradel denar delavcem iz kuvert,« je opozoril Čater.
Je Tovšakova med ovadenimi?
Celjski policisti so v preteklih dneh ovadili dve osebi iz Vegrada. Po nekaterih ugibanjih in neuradnih informacijah gre za bivšo direktorico Hildo Tovšak in njeno pomočnico Branko Gabrijel, po drugi strani pa je slišati, da naj bi ovadili »samo« dve Vegradovi usluž-
»Delavci imajo na plačilnih listah navedene odtegljaje za banke, zavarovalnice, sindikat tega denarja pa ne v bankah, zavarovalnici ali sindikatu niso videli. Bojim se, da jim ne more nihče pomagati, želimo pa preprečiti, da bi še kdo kradel denar delavcem iz kuvert,« je opozoril sindikalist Srečko Čater (desno).
Včeraj so razreševali problem javne kuhinje v Velenju. Gre za nekdanjo Vegradovo kuhinjo, kjer so ob pomoči velenjske občine štiri kuharice pripravljale tople obroke za delavce v ljubljanskih in velenjskem samskem domu ter brezdomce v Šaleški dolini. Delavke so dobile odpoved delovnega razmerja, problem pa so sindikalisti razreševali s stečajno upraviteljico Alenko Gril in drugimi pristojnimi službami.
benki. Ovadeni osebi sumijo kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja. Gre za primer, ko naj bi delavci darovali denar za pomoč družinama dveh kolegov, ki sta umrla. Denar so zbirali na posebnem računu t. i. blagajne za vzajemno pomoč, navaja policija. Delavcem so zneske v višini najmanj 10 evrov odtegnili od plač, ovadeni osebi pa naj bi
šli tako daleč, da sta denar porabljali za poslovanje Ve-grada. Takšno sprevrženo dejanje je šokiralo slovensko javnost. Za družino delavca, ki je umrl v delovni nesreči, so kolegi zbrali nekaj več kot 21 tisoč evrov. Družina tega denarja do začetka stečajnega postopka Vegrada ni prejela. V drugem primeru se je za družino delavca, ki je lani umrl v prometni nesreči, zbralo okoli 11 tisoč evrov.
Družina je denar prejela šele avgusta letos, ko je vsa zadeva prišla v javnost.
Da se gre nekdo z denarjem za pomoč v ozadju zelo umazano igro, so policiji sporočili avgusta, zato se sindikalistu Čatru zdi, da je policija potrebovala veliko časa, da je primer zaključila z ovadbo še-
Po sklepu vlade bo državno pravobranilstvo pripravilo zahtevke za vračilo neupravičeno odtegnjenih sredstev z računov nekdanjih Vegradovih delavcev. Vlada je sprejela načelno mnenje, da za rubež na podlagi upravno-administrativ-nih prepovedi ni podlage. Banke naj bi na osnovi teh zahtevkov denar vrnile.
Kot je v izrednem poročilu ugotovila stečajna upraviteljica Vegrada Alenka Gril, je analiza Vegradovih hčerinskih podjetij v Sloveniji pokazala, da bo treba predloge za začetek stečaja pripraviti za večino podjetij, ki so v večinski lasti Vegrada. Grilova je tako že napovedala, da bodo do konca novembra pripravili predloge za začetek stečaja za družbe z omejeno odgovornostjo Vegrad AV, Vegrad IN, Grbina in Ve-grad Gradnja ter za delniški družbi Vedela in Gina.
Steklarna bolj, lastnik manj uspešno
V mariborski družbi Zvon Ena Holding, ki je preko Gospodarstva Rast v večinski cerkveni lasti, hkrati pa skoraj 99-odstotni lastnik Steklarne Rogaška, so objavili poročilo o poslovanju skupine.
Med drugim ugotavljajo, da je matična družba Steklarna Rogaška med julijem in sredino novembra poslovala pozitivno, vendar pa se je trend rasti prihodkov od prodaje v zadnjem četrtletju umiril, na kar je vplival tudi remont elek-tropeči. Menda zanimanje za izdelke iz steklarne še vedno narašča, trenutno pa so njihove zmogljivosti zasedene do konca maja 2011. Poleg tega še bolj krepijo delež lastne blagovne znamke. Med drugim je izdelke iz Rogaške najti na prodajnih policah v Londonu, povečuje se povpraševanje v Ameriki. Do konca leta naj bi ustvarili 31 milijonov evrov prihodkov, z novo pečjo pa bodo
v prihodnjih letih povečevali produktivnost ter zmanjševali porabo energentov. V odvi-
sni družbi Steklarski hram uspevajo pokrivati stroške poslovanja, medtem ko podjetji v Ameriki in Španiji zaenkrat poslujeta z izgubo.
Skrbi pa tudi dejstvo, da je mariborska družba, katere predsednik uprave je Simon Zdolšek, v hudih likvidnostnih težavah, z upniki pa se do-
govarja o podaljšanju kreditiranja. V sodelovanju z bankami so pripravili načrt finančnega prestrukturiranja, ki vključuje izdelavo terminske in vrednostne prodaje naložb in poplačila obveznosti. Družba je imela na dan objave poročila za dobrih 24 milijonov evrov neporavnanih zapadlih obveznosti. Glede na to, da je predvidena tudi prodaja naložb, še ni jasno, kaj to pomeni za Steklarno Rogaška. US
le novembra. »Bojim se, da bosta v tem primeru direktno odgovarjali osebi, ki sta le izvrševali neke odredbe. Pravi krivec, ki je tako dejanje naročil, pa bo >ušel<. Če bo drugače, bom vesel, vendar me praksa in življenje v tej državi prepričujeta v to, da nikoli ne posežemo po pravih ribah, ampak le po tistih, ki so na njihovih vrvicah in delajo to, kar jim naročijo.« Za očitano kaznivo dejanje je zagrožena kazen do osmih let.
Ovadbi, povezani z nečednimi posli z zbranim denarjem, pa še zdaleč ne bosta edini, saj policisti v Vegradu prei-
skujejo več kot 45 sumov kaznivih dejanj z različnih področij. Gre za kršenja delovno-pravne, prevzemne, davčne in stečajne zakonodaje, za dejanja, povezana z zlorabo pooblastil pri gospodarskem poslovanju, pa tudi za tatvine žigov in sume kraje ali uničenja poslovne dokumentacije. Samo s področja kršitev delovne zakonodaje mora policija v Vegradu preiskati okoli 1.300 primerov. Celjskim kriminalistom v preiskavi pomagajo tudi ljubljanski preiskovalci.
US, SŠ
Foto: SHERPA (arhiv NT)
Sadike za evropske kupce
NA KRATKO
Bi imeli poročno dvorano?
Po sklepu celjskega okrožnega sodišča bodo del premoženja nekdanjega Gozdnega gospodarstva Nazarje spet poskušali prodati na dražbi. Poleg prodaje dveh poslovnih in arhivskih prostorov s pripadajočo opremo v nazarskem Gradu Vrbovec, je zanimivo to, da prodajajo tudi gostinski lokal in poročno dvorano. Za gostinske prostore bo izklicna cena 207 tisoč evrov, medtem ko poročno dvorano z opremo prodajajo za slabih 22 tisoč evrov. Cena je že znižana, saj dosedanji poskusi za prodajo premoženja GG niso bili uspešni.
Premog z novega odkopa
V jami Pesje v Premogovniku Velenje so zagnali nov odkop z imenom K-50/C. Njegova posebnost je v tem, da je na njem nameščenih 88 sekcij novega hidravličnega podporja, ki povečuje učinke pri odkopavanju in zagotavlja večjo varnost za zaposlene. V premogovniku pravijo, da je novi odkop največji dosežek v nekaj zadnjih letih, saj je nameščeno hidravlično podporje eno najbolj sodobnih v svetu, pri njegovem razvoju pa so pomagali domači strokovnjaki. US
V družbi Sadjarstvo Mi-rosan po končanem spravilu sadja nadaljujejo z izkopom sadik jablan.
Letos so vzgojili približno 300 tisoč sadik različnih vrst. Večino bodo prodali na domačem trgu, predvsem za obnove sadovnjakov, zanje pa se zanimajo tudi ljubiteljski sadjarji. Zaradi slednjih so se v Mirosanu še posebej potrudili in pripravili zelo pestro paleto različnih sadnih dreves in grmičevja, tudi malo bolj eksotičnega. »Na evropske trge bomo izvozili 40 tisoč sadik jablan za profesionalne sadjarje, odpirajo pa se tudi tuji trgi za visoko kvalitetne sadi-
ke peškarjev in koščičarjev za vrtove,« je povedal tehnični direktor Sadjarstva Mirosan
Vlado Korber.
V Mirosanu pa so pred kratkim dogradili sončno elektrarno, ki ima 231 kWp moči in proizvede na leto okoli 250 MWh električne energije, kar zadostuje za približno 80 gospodinjstev. Za naložbo, vredno več kot 650 tisoč evrov, so pridobili del denarja iz Eko sklada, ostalo pa so pokrili iz lastnih virov. Energijo v celoti prodajajo v električno omrežje, seveda pa je sončna elektrarna še en prispevek k čistejšemu okolju.
TT
panmri tm/M/Mm tímsm
Aktualno
5
So na volitvah res goljufali?
Občinska volilna komisija v Rogaški Slatini pod lupo petih kriminalistov - Predsednik volilne komisije dela kot vodja tožilstva
Vest je udarila kot bomba. So na zadnjih lokalnih volitvah v Rogaški Slatini res goljufali? Štirje kriminalisti iz Ljubljane naj bi, ob pomoči kriminalista iz Rogaške Slatine, pregledali različno dokumentacijo občinske volilne komisije ter opravili zaslišanja. To so opravili po anonimni prijavi.
»Sporočam vam, da v omenjenem primeru policija vodi predkazenski postopek zaradi suma uradno pregonlji-vega kaznivega dejanja in v ta namen zbira obvestila in izvaja preiskovalna dejanja v skladu z zakonskimi pooblastili. Ker je preiskava v teku, vam več informacij ne moremo posredovati,« je včeraj uradno odgovorila Nuš-ka Tavčar, predstavnica za odnose z javnostmi v slovenski policiji. Kot smo izvedeli od slatinskih občanov, so bili kriminalisti v Rogaški Slatini na različnih naslovih, tudi pri občanih, ki so do lokalnih razmer zelo kritični ter brez dlake na jeziku.
V čigavo korist naj bi goljufali posamezni člani občinske volilne komisije in ali so sploh goljufali? Fotografija novega občinskega sveta Rogaške Slatine skupaj z izvoljenim županom Brankom Kidričem (v zgornji vrsti, peti z leve). Med izvoljenimi svetniki sta tudi njegova županska protikandidata Andrejka Flucher (v prvi vrsti, peta z leve) ter Anton Plevčak (v prvi vrsti, prvi z leve).
V republiški volilni komisiji o konkretni zadevi iz Rogaške Slatine nimajo informacij. »Pri lokalnih volitvah državna volilna komisija ni instanca nad občinskimi volilnimi komisijami, tako kot je pri državnih volitvah in referendumih nad okrajnimi komisijami ter komisijami volilnih enot. Njena vloga je predvsem dajanje strokovnih navodil in strokovne pomoči,« odgovarja tajnik Državne volilne komisije Marko Golobič.
prosila za dokumentacijo in podatke, ki so pomembni za ugotavljanje volilnega rezultata ob lokalnih volitvah 2010,« so v sredo uradno odgovorili iz slatinske občinske volilne komisije. »Za-
prošene dokumente potrebujejo za uspešno izvedbo predkazenskega postopka, ki je bil začet na osnovni anonimne prijave,« dodajajo.
Po Rogaški Slatini so se pojavile različne govorice,
V Rogaški Slatini naj bi bilo po anonimni prijavi po volitvah več volilnih glasovnic kot volivcev na volitvah, preiskovali pa naj bi posamezne člane volilne komi-
sije. O okoliščinah preiskave smo se pozanimali tudi v občinski volilni komisiji. »Uprava kriminalistične policije Ljubljana je v torek občinsko volilno komisijo za-
Predsednik občinske volilne komisije v Rogaški Slatini je Milan Birsa (vodja Okrožnega državnega tožilstva na Ptuju), njegova namestnica je Snježana Kranjec. Med člani in namestniki članov komisije so Lucija Kidrič, Edvard Došler, Andreja Krumpak, Alojz Juhart, Špela Sedminek in Frančišek Pucelj. Tajnica občinske komisije je Petra Gašparič (vodja občinskega oddelka za splošne in kadrovske zadeve) ter namestnik tajnika Marjan Čuješ (tajnik občine).
tudi najmanj verjetne. Po takšnih naj bi zaradi domnevnega podkupovanja volilne komisije neka zelo verna oseba, ki naj bi o tem veliko vedela, to zaradi slabe vesti povedala naprej. O domnevno ponarejenih volitvah naj bi prav tako že naslednje jutro po štetju glasov govorili po Rogaški Slatini, vendar se to po različnih občinah lahko pojavi tudi v primerih, ko političnim nasprotnikom volilni rezultati niso všeč.
Zakaj so se kriminalisti iz Ljubljane odzvali tako resno in zagnano, kljub ano-
Na sredini seji občinskega sveta v Rogaški Slatini je svetnik Anton Plevčak (na zadnjih volitvah je bil eden od treh županskih kandidatov) zahteval pojasnilo glede obiska kriminalistov v Rogaški Slatini, ki so pregledali dokumentacijo občinske volilne komisije ter opravili več zaslišanj. »Novica, da so bili včeraj pri nas kriminalisti, ne pomeni, da so bile pri nas nepravilnosti, ampak so bili pri nas zaradi anonimne prijave, da bodo sum lahko ovrgli,« je Plevčaku odgovorila tajnica občinske volilne komisije Petra Gašparič.
nimni prijavi? Je morda vzrok v tem, da je predsednik občinske volilne komisije v Rogaški Slatini domačin Milan Birsa, ki je vodja Okrožnega državnega tožilstva na Ptuju? Po odmevni zadevi s tožilcem iz Murske Sobote so pristojni organi gotovo pozorni že na vsak najmanjši sum, na vsako prijavo. Ali pa se je v Rogaški Slatini mogoče res zgodilo kaj več ter lahko pride na koncu celo do ponovitve volitev?
BRANE JERANKO
In kdo naj bi bil anonimni prijavitelj domnevne goljufije posameznih članov občinske volilne komisije? Po Rogaški Slatini krožijo govorice o treh mogočih imenih, med njimi nekoga, ki je na volitvah dosegel slabši rezultat, kot ga je pričakoval, ter dveh najostrejših kritikov občinske oblasti.
V Rogaški Slatini naj bi bilo na zadnjih lokalnih volitvah več glasovnic kot volivcev. Po anonimni prijavi zadevo raziskuje pet kriminalistov. (Foto: GrupA)
Staremu županu se je pridružil novi
podžupan
Na drugi redni seji občinskega sveta Dobrna je župan imenoval podžupana Stanislava Božnika. Svetniki so imenovanje podprli, saj je bil Božnik v občinskem svetu že pred tem tri mandate in je dobro delal. »Vesel sem, da mi je župan zaupal to funkcijo, saj sva že prej dobro sodelovala,« je dejal Božnik, ki je tudi poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva Dobrna.
Župan in svetniki pa so imeli nekaj težav pri sestavi odborov in komisij, saj bi si novoizvoljeni svetniki želeli več strokovnjakov s posameznih področij, vendar mora biti po zakonodaji vsaj polovica članov sestavljena iz izvoljenih svetnikov.
MK
Tudi v Taboru pljunili v roke
Prva seja v novem mandatu je tudi za svetniki v najmanjši spodnjesavinjski občini, v Taboru.
V 8-članskem občinskem dil župan Vilko Jazbinšek,
svetu bo sedelo pet svetnikov stranke SLS, dva predstavnika SDS in eden iz stranke LDS. Občino bo drugi mandat vo-
SDS. Mesto župana si je priboril v drugem krogu volitev, na katerih je prejel 9 odstotkov glasov več od proti-
kandidatke Vide Slakan, NSi. Jazbinška v novem mandatu med drugim čakata dokončanje izgradnje kanalizacije in začetek devetletnega šolanja v kraju.
MJ
DAN QDR
SI želite ogledati delovanje Toplarne Celje v živo, pod strokovnim vodstvom?
Vrata Toplarne Celje bodo odprta v torek, 23. novembra 2010, od 11. do 17. ure.
Voden ogled bo vsako polno uro (v skupinah po 20 ljudi).
Na vaša vprašanja bodo odgovarjali strokovnjaki za termično obdelavo odpadkov in odgovorni za projekt Toplarna Celje.
Dobrodošli!
6
INTERVJU
NOVI TEDNIK
»Nasilnež ju je pretepal in zapiral z živino«
Predsednica Društva regionalna varna hiša Celje Suzi Kvas: »Če ne bi vedela za te primere, ne bi verjela, da je nasilja toliko!«
So ljudje, ki imajo do nasilja ničelno toleranco in so ljudje, ki jim je nasilje izraz moči, čeprav so slabiči. Hkrati so ljudje, ki ne bodo čakali drugi udarec in so žrtve, ki so jih večletni udarci uničili telesno in psihično. Minili so časi, ko so ženskam vbijali v glavo, da je treba biti ponižan in ponižen. Nikomur ni treba trpeti fizičnega in psihičnega nasilja ter zlorab. Žrtvam je treba pomagati v vsakem trenutku. V Celju jim pomoč že 10 let nudi varna hiša (osrednja slovesnost ob jubileju bo v četrtek ob 18. uri v Narodnem domu). Do zdaj so pomagali že več kot 1000 ženskam s hudimi izkušnjami nasilja, ki je kdaj tudi na meji mučenja. O preprečevanju nasilja je treba govoriti, saj je to problem celotne družbe, ne le posameznika, meni predsednica in pobudnica Društva regionalna varna hiša Celje Suzi Kvas.
V oddaji Big Brother je eden sodelujočih priznal, da je udaril ženo. Tepejo tudi politiki, javne osebe, družba ne odreagira. Smo do nasilja strpni?
Nasilje je tudi za stenami znanih, ki tega ne želijo priznati, saj jih je sram, še posebej ženske. Misijo si: »Saj ne bom mogla ničesar narediti, vsi bodo verjeli njemu.« V teh družinah je ogromno psihičnega nasilja. Kljub vpitju in zaničevanju ljudje ne dojamejo, da je to zelo hudo psihično nasilje. Poglejte, kakšni izbruhi politikov se dogajajo v parlamentu! Še v prometu postanejo ljudje agresivni zaradi malenkosti. Da, družba je preveč strpna do nasilja.
Je na Celjskem veliko udarcev v družinah?
Če ne bi vedela za te primere, ne bi nikoli verjela, da je nasilja toliko. Ni pomembno, kdo si in kakšen status imaš. Nasilja je resnično veliko.
Nekateri še vedno mislijo, da je nasilje le v revnejših družinah.
Zato, ker se za pomoč hitreje odločijo žrtve, ki so revnejše, ker pač nimajo ne prihodkov ne statusa, da bi si življenje uredile drugače. So pa pri nas pomoč iskale tudi izobražene in bogatejše ženske, a v varni hiši ne ostanejo dolgo. Če je kdo naučen živeti lagodneje, je težje sprejeti način bivanja v varni hiši. Ženska, ki ima denar, si lažje poišče psihološko pomoč ali drugo stanovanje.
Ali iščejo pomoč predvsem mlade ženske?
Pri nas so bivale 18-letni-ce, nosečnice, ženske stare okoli 50 let, tudi starejše od
80. leta, ki so doživljale nasilje 40 let! Starejše še vedno živijo v prepričanju, da morajo potrpeti. A vedno bolj spoznavajo, da se lahko umaknejo.
Kaj pa otroci?
Večinoma so zelo majhni. Če pa gre za mladostnike, imajo že sami določene težave. Fantje predvsem z agresivnostjo, dekleta pri izbiri prijateljev, saj pogosto izberejo agresivne osebe. Vzorci se ponavljajo.
Se po vaših podatkih veliko žrtev vrne nazaj k nasilnim partnerjem?
70 odstotkov jih zaživi na novo, 30 odstotkov pa se žal vrne k njim zaradi finančne odvisnosti ali pa ugotovijo, da imajo partnerje še vedno rade. Čeprav jim povemo, da se nasilnežev ne da spremeniti kar tako, nam ne verjamejo, dokler same tega ne uvidijo in se vrnejo k nam.
Kakšne zgodbe nosijo v sebi?
Trpijo fizično, psihično in spolno nasilje. Vprašam se, kako je mogoče, da ženska, ki jo
»Otroke moramo učiti, nasilja in da smo strpni
da je treba živeti brez drug do drugega.«
moški tako grdo zmerja, zaničuje in pretepe, lahko naslednji dan misli, da jo ta oseba ljubi. Grozljivo je, ne znam opisati drugače. Ko se žrtev odloči za odhod v varno hišo, je že na koncu z močmi, vseskozi upa, da se bo spremenilo, a se ne. Velikokrat se ženska za pomoč odloči, ko je partner nasilen tudi do otrok, ona pa jih ne more zaščititi.
Ženska naj bi povprečno trpela sedem let, preden se odloči za pomoč. Vi ste rekli 40 let!
Spominjam se dveh sester, starejših od 80 let. Nad njimi so dolgo izvajali neverjetno nasilje, ju celo zapirali v hlev z živalmi! Nobena ni znala in zmogla poiskati pomoč, dokler ju ni našla policija. Zanju je nato poskrbel sin oziroma nečak, pomagali smo jima tudi s stanovanjem. Ženski sta v varni hiši doživljali
»Ko smo pred desetimi leti začeli s programi pomoči žrtvam, nas pristojni, tudi policija in centri za socialno delo, niso jemali resno. So se pa v zadnjih letih stvari spremenile, zdaj je veliko timskega dela z uradnimi ustanovami.«
Suzi Kvas je tudi predsednica sekcije varnih hiš, materinskih domov in sorodnih organizacij pri Socialni zbornici Slovenije ter direktorica Javnega zavoda Socio Celje. Pod okrilje tega sodita tudi materinski dom in zavetišče za brezdomce. Je predšolska vzgojiteljica in profesorica razrednega pouka, a jo je kariera zapeljala iz izobraževanja v pomoč mladim in žrtvam nasilja. Pred ustanovitvijo Socia (leta 2003) je bila zaposlena tudi na celjski občini, kjer je skrbela za socialne projekte, namenjene ljudem, ki potrebujejo pomoč. Je mati dveh otrok, pri vzgoji pa jih ob strani stoji partner, ki mora biti zelo razumevajoč, saj je Kvasova pogosto tudi na poslovnih potovanjih v tujini.
stvari, ki jih nikoli v življenju nista. Ob praznovanju rojstnega dne sta se neznansko razveselili darila, prvič v življenju sta z nami šli celo na morje!
Pretepajo tudi sinovi in vnuki?
Da. Vzrok za to sta pogosto alkohol in droge, žrtve pa so največkrat stari starši. Vnuki jih izsiljujejo, tudi pretepajo in zlorabljajo. Na žalost je teh primerov veliko.
Se žrtve sploh lahko zaupajo komu ali držijo te stvari zase?
V celjski varni hiši lahko sprejmejo 8 žensk in do 14 otrok. Fantje, ki se z materami zatečejo vanjo, so lahko stari največ 15 let, dekleta so lahko starejša. Številka varne hiše je 03/ 492-63-57. Po klicu se svetovalka sreča z žrtvijo na skrivni lokaciji in če ženska nima možnosti nastanitve kje drugje, jo sprejmejo. Istočasno z njo začnejo individualni program pomoči. V varni hiši so lahko eno leto, povprečna doba nastanitve je 4 do 5 mesecev. Možna je tudi vrnitev.
V	varni hiši je več programov in delavnic, tudi zunanjih strokovnjakov, ki se vključijo v pomoč žrtvam. Na začetku o svojih izkušnjah težko govorijo, čez tedne ali mesece pa se odprejo, zlijejo vso bolečino in trpljenje, morda pa nam tudi ne povedo vsega. Otroci imajo svetovanja, mlajši skozi igro, veliko nam pri tem pomagajo tudi šolske svetovalne službe.
Poskušajo kdaj nasilneži vzpostaviti stik z vami?
Ne, nas ne kličejo, kličejo pa svoje partnerice, jih poskušajo izslediti. Ženskam svetujemo, da zamenjajo telefonsko številko in prekinejo stik z njimi, drugače pa je, ko morajo očetje z otrokom komunicirati. Tu posreduje center za socialno delo. Kličejo pa moški, ki so tudi sami žrtve nasilja in jim svetujemo, kam se lahko obrnejo. V Sloveniji deluje tudi varna hiša za moške.
Vem, da so vam že grozili.
Imeli smo tri ali štiri primere, ko so storilci grozili, posredovali so tudi policisti. Če je ženska v hiši, nasilnež do nje ne more, saj imamo varovanje. Pogosto pa izsledi otroka in želi preko njega priti do mame. Zgodilo se je tudi, da smo morale zaposlene po žensko v mesto (ženska ne sme bežati proti varni hiši zaradi tajnosti lokacije, o. p.), ker jo je partner napadel sredi ulice. Presenečena sem, da ljudje sploh ne odreagirajo, če vidijo nasilje. Vem, težko je posegati v nek odnos, a je prav, da bi mimoidoči vsaj vprašali, ali ženska potrebuje pomoč, če ji partner grozi, še posebej, če je zraven otrok!
So v varni hiši stroga pravila?
V	varni hiši je red, ki se ga morajo ženske držati. V njej mora biti najkasneje do 22. ure. Če se zgodi, da ženska dela v nočni izmeni, se dogovarjamo sproti. Večinoma pa se žrtve odločijo za bolniški stalež oziroma dopust, delo-
V preteklem obdobju se je večkrat zgodilo, da so posamezniki neupravičeno zbirali denar za varno hišo. Kvasova pravi, da denarja nikoli ne zbirajo po domovih, v primeru, da se to zgodi, gre zagotovo za goljufijo. Lahko pa občani prispevajo denar s klicem na številko 090 93 30 95 in tako podarijo 1,25 evra oziroma 1 evro s sms-om VARNA na številko 1919.
Vse se prepleta. Na začetku sem mislila, da je za to kriv alkohol, zdaj vidim, da ta ni glavni razlog. To so največkrat osebe, ki imajo težave od otroštva. Ne želim, da me napak razumete, a ugotavljam, da za to, da nek fant kasneje postane nasilnež, nosijo kar nekaj krivde njihove mame. Marsikdaj slišim, kako grobo so z njimi ravnali v družini, kako so bile matere gospodovalne in podobno. Vedno je neko ozadje, vendar pa - poudarjam - to nikakor ne sme biti razlog, da nekdo postane nasilen. Doma pogosto rečemo pubertetniku: »Tako se ne boš obnašal do mene.« Torej, učimo ga, da se mora postaviti zase in izraziti mnenje, ko pa to stori, ga zatre-mo. Otroke bi morali že v vrtcu vzgajati, kaj v družbi je prav in kaj ni.
Kako sprejemajo žrtve vse te postopke, v katerih se znajdejo zaradi nasilja?
Žrtve nasilja, ki pridejo k nam, nasilnežev ne prijavijo vedno, jih pa prepričujemo, da to storijo. Včasih se želijo le umakniti. Nam pa povedo, da so postopki počasni, saj se še vedno odvijajo, ko žrtev že odide od nas. V pravnih postopkih veliko sodelujemo z odvetnico Nušo Maček in večina žrtev želi to pomoč. Želimo, da bi bila pri nas družinska sodišča, ki bi delala urgentno. Neki zametki sicer so, a to vse še ne deluje tako, kot bi moralo.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: Grup A
»Presenečena sem, da ljudje sploh ne odreagi-rajo, če vidijo nasilje!«
dajalci so v takih primerih izredno razumevajoči. Pogosto se žrtev za čas bivanja pri nas popolnoma umakne iz okolja. Je pa pri bivanju treba upoštevati nekaj pravil pri čistoči in uporabi skupnih prostorov. Zato včasih prihaja tudi do konfliktov. A jih sproti rešujemo. Če kdo pravila krši, se lahko izreče opomin ali celo izključitev.
Kakšen je profil nasilneža na Celjskem? So to mladi, alkoholiki, odvisniki od česa? Psihično nestabilni?
Stanovalke varne hiše v Celju imajo (edine v Sloveniji) enkrat dnevno brezplačen obrok. Povprečno mora uporabnica mesečno bivanje v varni hiši plačati okoli 50 evrov, če gre za mater z dvema otrokoma, ta znesek znaša okoli 80 evrov. Če je ženska brez denarja, ji omogočijo brezplačno bivanje, dokler si ne uredi socialne pomoči, zatem se višina plačila odmeri glede na višino pomoči.
Slavica in Boris si bolj kot vse drugo želita, da bi se nekoč vrnila na domačo zemljo. Gradnjo nove hiše sta že načrtovala na mestu, kjer je postavljena garaža. Ali bo to mogoče in bo dovolj varno, bo znano v naslednjih dneh.
Dom je le en: narava je vzela, ljudje bodo spet zgradili
Septembrska povodenj za dom prikrajšala Čuber - Zemljakove - Komaj ube-žali vodi - Imetje v nekaj kartonskih škatlah - Bo geolog dal zeleno luč?
»Stanje se umirja. Vode so se umaknile, trenutno nas bolj skrbijo plazovi, ki se sprožajo po vse' občini. Praktično vsako uro izvemo za nekaj novih. Eno družino z Vrha nad Laškim pa smo morali evakuirati, saj bi bilo bivanje v domači hiši smrtno nevarno,« še nismo pozabili besed poveljnika laškega štaba civilne zaščite Jožeta Senice, ki je takole opisal razmere na terenu 19. septembra dopoldan. Dva meseca za tem smo se z družino Čuber - Zemljak srečali ob razpokani in dotrajani domači hiši, v kateri več ni mogoče živeti. Vse, kar si želijo, je, da bi se nekega dne vendarle lahko vrnili.
Ko človeku ne ostane nič, ko je vse družinsko imetje nametano v kartonske škatle, razseljene pod domačim kozolcem, pri sorodnikih in prijateljih, se v njem, po najhujšem šoku, pretočenih solzah in žalovanju, prebudi optimizem. Pa trma in volja. Želja po vrnitvi v domači kraj. Tako je z Borisom Čubrom in Slavico Zemljak. Dvakrat dnevno se iz Rimskih Toplic, kjer jima je laška občina dodelila neprofitno stanovanje, saj sta z družino ostala brez pogojev za bivanje v prejšnjem domovanju, vračata na Vrh nad Laškim 3. Dvakrat dnevno, 15 kilometrov v eno smer. »To je 60 kilometrov dnevno. Ampak drugače ne gre. V hlevu imava živino. Če bi jo v teh časih prodajal, bi jo moral prodati krepko pod ceno,« pravi Boris. Vsak dan se njegovega prihoda, ki ga usklajuje z de-
lom in »smenami na šihtu«, razveselita dva psička. Tudi s Sla-vico sta najbolj zadovoljna v domačem okolju, čeprav je trenutno stanje takšno, da je težko zadržati solze. »Saj smo lahko veseli, da smo še živi,« o sreči v nesreči povesta Slavica in Boris.
Usodno noč prespali v avtomobilu
Domačija štiričlanske družine, Slavica ima hči Suzano, z Borisom imata še sina Nika, je bila precej stara. Zato so že pridobili gradbeno dovoljenje za gradnjo garaže. Počasi, kolikor bi zneslo glede na dohodke, so želeli graditi nov dom. Pa jim je groz-
ljiva povodenj v rani jeseni letos prekrižala načrte.
»Bilo v noči s sobote na nedeljo. Čez dan nas ni bilo doma, šli smo pomagat sorodnikom v Slivnico, kjer je že hišo zalila podtalnica. Zvečer smo se vrnili domov in bili vedno bolj pozorni na hrup, pokanje. Ker je hiša starejšega datuma, je po stenah že letel leš. Zmeraj bolj glasno je bilo vse skupaj. Naenkrat se niso dala več zapreti vrata. V stenah so zazevale široke razpoke, ki so se kar širile in širile. Rekli smo si, ne vemo, kaj bo. Zaprli smo vodo, izklopili električno napeljavo in se namenili k Slavičinim staršem v Jurklošter, da bi tam prenočili. V dolini pa so vo-
Jutro krutega spoznanja
Jutro, 19. septembra, družini ni prineslo olajšanja. Vode so načele tudi cesto nad hišo, komaj so se po terenu prebijali gasilci in člani laškega štaba civilne zaščite. In prišli tudi do Čuber - Zemljakovih. Sledilo je kruto spoznanje, da v hišo ni več mogoče, da je bivanje v njej smrtno nevarno. »V štirih urah smo morali vse imetje pospraviti v škatle in oditi. Nekaj časa smo bili pri sorodnikih, vendar v nedogled tako ne gre. Potem smo dobili stanovanje v Rimskih Toplicah,« pravi Slavica in hkrati v solzah dodaja, da je njihov dom na Vrhu, kjer je vse, kar kroji njihov svet, vsakdan, prijatelji, sosedje in nenazadnje grobovi, kjer počivajo njihovi bližnji, tudi Slavičin sin _
»Ne vem, kako bi povedal, da ne bo slišati, kot da nismo hvaležni. Ampak, veste, mi nismo navajeni bloka, stanovanja. Tam je čisto drugačen utrip življenja, mi smo podeželski ljudje. Treba je plačevati najemnino, tudi tega nismo poznali. Zima je tu, veliko bo šlo za ogrevanje. Doma smo se greli na drva, saj imamo kar nekaj gozda,« skromno pove Boris. Ker sta oba s Slavico zaposlena, poleg tega, da še kmetuje-ta, se boji, da bodo za kakšen evro ravno presegli tisti prag, ki ga za dodelitev pomoči postavljajo na centru za socialno delo. Suzana, kot premnogi njeni vrstniki, išče zaposlitev, Nik še hodi v šolo.
»Vemo, da ne letos, morda do naslednje zime!«
Boris in Slavica s svojo družino preprosto želita nazaj na Vrh. Upajoče pogledujeta na ravnokar sveže sezidano garažo. Tam bi morda lahko stal novi dom. Tam bodo morda lahko gradili, na lokaciji sedanje hiše to zaradi nestabilnega terena ni več priporočljivo.
V Novem tedniku bomo spremljali zgodbo družine Čuber - Zemljak. Ko bo jasno, ali so zagotovljeni pogoji za varno gradnjo novega doma na Vrhu nad Laškim, se bodo za pomoč, tako so obljubile, angažirale tudi humanitarne organizacije. Takrat vas bomo, cenjeni bralci, seveda natančno obvestili, na kakšen način in po kateri poti lahko tudi vi pomagate družini. Vsaka pomoč bo namreč še kako dobrodošla.
»Geologi so opravili raziskave na mestu, kjer je zgrajena garaža in kjer družina želi postaviti nov dom. Preveriti je treba vse možnosti, ali bo takšna gradnja varna. Ravno zdaj čakamo na končno poročilo geologa, to bo šele podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja. Po nekaterih informacijah naj bi bilo geološko poročilo za družino dobra novica, a vendarle moramo za konkretne navedbe še počakati na uradno informacijo,« je povedal Jože Senica.
Če bo poročilo ugodno in bo družina dobila zeleno luč za gradnjo, si neskočno želi, da bi si lahko uredila topel dom na domačem Vrhu. »Težko o tem razmišljamo, ker bo že verjetno rušenje stare hiše in odvoz materialov stalo več tisočakov. Ampak bomo že nekako,« pravi Boris. »To zimo bomo že nekako prebili na začasni lokaciji, morda se pa do naslednje zime vendarle lahko vrnemo,« upajoče doda Slavica. Narava je družini čez noč vzela ne le bivalni prostor, ampak način življenja, upanje in sanje. Dobrota soljudi pa bo tista, na katero bodo upali računati.
POLONA MASTNAK Foto: SHERPA
Slavica Zemljak v tistem, kar je ostalo od nekdanjega bivališča. Imetje družine je spakirano v kartonske škatle, kamor so ga morali po nemirni noči stlačiti v štirih urah.
de in hudourniki zvečer že tako narasli, da si nismo upali naprej, v strahu, da se zaradi poplav in odtrganih mostov ne bi več mogli vrniti. Tisto noč je na številnih odsekih tako ali tako odneslo tudi cesto. Vrnili smo se na Vrh in doma vrat več ni bilo mogoče odpreti, tako je bilo vse mokro. Pogledali smo v klet, ki jo je zalila voda. Ta je že kar drla v hišo. Plošča je že popustila in podtalnica je naredila svoje. Sprevideli smo, da ne bo varno prenočiti, zato smo vzeli najnujnejše in prespali v avtomobilu,« se spominja Boris in nas popelje v hišo, ki je v teh dveh mesecih od opisane noči popolnoma podlegla moči narave.
Boris Čuber ob razpokani hiši, v kateri ni več varno živeti. Hlev je poln živine, zato na Vrh vseeno prihaja dvakrat dnevno.
Občino
napadajo
»ekoteroristi«
»Če bi bilo stanje v Celju tako katastrofalno, kot trdijo nekateri, bi nas država zagotovo že preselila na kakšno drugo lokacijo,« pravijo na MOC.
Prah okoli poročila oko-ljevarstvene organizacije Alpe Adria Green (AAG) glede onesnaženosti Celjske kotline se še ni polegel. Včeraj so se nanj odzvali na Mestni občini Celje. Navedbe okoljevarstvenikov, da je stanje v Celju katastrofalno in da občina ta problem pometa pod preprogo, so odločno zavrnili in jih označili za zavajajoče, žaljive in neresnične.
Na Mestni občini Celje ne trdijo, da onesnaženosti v Ce-
lju ni. Kot je dejal županov pooblaščenec Marko Zidan-šek, se zavedajo bremen preteklosti in težav s prašnimi delci PM10, vendar stanje še zdaleč ni tako katastrofalno, kot v poročilu navajajo predstavniki Alpe Adria Green in Civilnih iniciativ Celja. »Kajti, če bi bilo stanje v Celju vsaj približno tako katastrofalno, kot trdijo nekateri, potem bi nas država zagotovo že preselila na kakšno drugo lokacijo. Občutek imam, da občina doživlja napad ekoteroristov,« je de-
jal Zidanšek in poudaril, da je občina ogromno naredila za čistejše okolje.
»Upam si trditi, da je Mestna občina Celje paradni konj v Sloveniji, kar se tiče reševanja >novodobnih< okoljskih problemov. Prvi smo z evropskimi sredstvi očistili vode, edini v državi smo uredili področje ravnanja z odpadki _ Zavedamo se tudi bremen preteklosti in občina bo storila vse, kar je v njeni moči, za njihovo sanacijo. Zato tudi podpiramo sprejem Zako-
Z leve: Marko Cvikl, Roman Kramer in Marko Zidanšek
na o sanaciji Celjske kotline,« je našteval.
Vodja občinskega oddelka za okolje in prostor Roman Kramer in direktor javnega podjetja Vodovod - kanalizacija Marko Cvikl sta nato argumentirano zavrnila navedbe in očitke v poročilu Alpe Adria Green. O teh očitkih in odgovorih občine smo obširno pisali že minuli petek v 89. številki Novega tednika.
Na občini obžalujejo, da predstavniki civilnih iniciativ v svojih izjavah in opozarjanjih niso bolj konstruktivni, premišljeni in strokovni. »Civilne iniciative in društva so namreč lahko izredno dober in konstruktiven sogovornik in akter pri reševanju mnogih lokalnih problemov,« je dodal Marko Zidanšek, »to, kar počnejo celjske civilne inicia-
tive v tem primeru, pa škodi ne samo ugledu mesta, ampak tudi njegovim prebivalcem, gospodarstvu in vsemu ostalemu.« Zato na mestni občini že preverjajo možnosti za morebitne kazenske ovadbe zoper »osebe, ki v javnosti posredujejo zavajajoče, nestrokovne in neresnične podatke«.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA
Župan Šrot na Japonskem predstavil Celje
Celjski župan Bojan Šrot se je ta teden mudil na Japonskem, kjer se je udeležil mednarodne konference Svetovne zdravstvene organizacije. Glavni poudarek konference je temeljil na uresničevanju ključnih načel, ki vodijo k zdravim mestom.
Župan Bojan Šrot je na konferenci predstavil Mestno občino Celje ter projekte, s katerimi ta zagotavlja zdravo okolje in povečuje kakovost bivanja svojim ob-
čanom. Celje je že skoraj 20 let vključeno v mrežo zdravih mest, ki jo je spodbudila prav Svetovna zdravstvena organizacija. Od leta 2004 je Celje tudi eno izmed projektnih mest in s tem neposredno vključeno v usmerjanje nadaljnjega razvoja tega svetovnega procesa. Celje pa ima še eno posebnost - kot edino mesto v Sloveniji ima že od leta 1995 tudi projektno pisarno Celje zdravo mesto.
BA
S protestnega shoda vaščanov Prožinske vasi v začetku septembra, ko so zahtevali večjo prometno varnost. Šolski avtobus že vozi, kje pa je vse ostalo?
Avtobus imajo. In ostalo?
Vaščane Prožinske vasi, ki so pred dvema mesecema pripravili protestni shod z zahtevo po večji prometni varnosti, zanima, kako je z uresničevanjem njihovih zahtev do občine in države. Občina Štore je že poskrbela za zahtevani poseben šolski avtobus, kako pa je z ostalimi željami vaščanov?
Kot piše v pismu, ki smo ga prejeli v uredništvo od enega od vaščanov Prožinske vasi, naj bi župan Miran Jurkošek vaš-čanom obljubil, da bo do konca oktobra postavljena preven-
tivna radarska tabla, ki bo opozarjala na hitrost avtomobilov. To naj bi služilo umirjanju prometa na glavni cesti, ki jo vaš-čani zaradi prehitrih avtomobilov prečkajo strahoma.
»Glede preventivne radarske table smo v stiku z direkcijo za ceste, ki izdaja k postavitvi soglasje ter določi lokacijo postavitve. Ta pa je odvisna od začetka gradnje avtobusnih postajališč in prehoda,« odgovarja župan Miran Jurkošek, ki upa, da bodo prejeli odgovor čimprej, skupaj z datumom začetka teh del. Za gradnjo je občina pred dvema mesecema pridobila potrebno zasebno zemljišče ter obvestila direk-
cijo, da so izpolnjeni vsi pogoji za začetek postopka za izbiro izvajalca del.
Pa gradnja manjkajočega pločnika med Prožinsko vasjo in Štorami? »Pripravlja se razpis za izdelavo projektne dokumentacije, ki bo izdelana v prvi polovici prihodnjega leta. Prav tako bodo pridobljena zemljišča,« odgovarja župan.
BRANE JERANKO Foto: SHERPA (arhiv NT)
Na Lipo avtobus
V blokovsko naselje Lipa v Štorah bo od ponedeljka, 22. novembra, začel redno voziti lokalni avtobus iz Celja.
Gre za dolgoletno željo prebivalcev Lipe, ki je postala po zgraditvi nadvoza čez železniško progo še večja. Avtobusnemu podjetju
Izletnik je pred kratkim uspelo pridobiti dovoljenje za odprtje krožne proge Celje-Teharje-Lipa-spodnje Štore ter nazaj v Celje. Zaradi krožne vožnje lokalnega avtobusa gradnja sprva zahtevanega obračališča vsaj zaenkrat ni potrebna.
BJ
» pohištvo, bela tehnika, gra
Za informacije o dostavi in ceni pokličite na tel.: 425 64 00 ali GSM: 041 669 362 (do 14. ure)
IZ NAŠIH KRAJEV
Za mokrimi, z algami poraslimi, plesnivimi in hladnimi zidovi z zaudarjajočo kanalizacijo živi slaba dva ducata nezadovoljnih ljudi večstanovanjskega objekta sredi Zabukovice. Slabe bivalne razmere ne zanimajo nikogar, razen njih samih. Trkanje na vrata upravljavca stavbe, žalskega Sipra, ne zaleže, vse dokler o propadajoči »bajti« ne bo odločilo sodišče. Ali bo skrb za nemočne stanovalce vendarle zmagala nad podjetniškim barantanjem?
Črni zidovi, vlaga in plesen, vsakodnevno brisanje mokrih sten, sušenje vlažnih tal s polaganjem časopisnega papirja načenjajo potrpljenje ene zadnjih vseljenih stanovalk Estere Krajnc. »Več kot štiri leta gledam in se spopadam z nad-
logo. Nimam več idej, kako očistiti in osušiti prostor, zadihati s polnimi pljuči. Nelagodno mi je vedno znova, ko moram koga spustiti skozi vrata doma. Vidno gre v nič vse, kar imam. Težko smo kupili in s težkim srcem gledam, kako gnije pohištvo in propada lastnina,« razlaga. »V kleti je nemogoče karkoli hraniti. Hrana in ozimnica ne prideta v poštev, orodja in ostalih stvari tudi ne moremo tako pustiti vnemar,« še pripoveduje. Medtem ko na hodniku stavbe zaudarja po kanalizaciji, za vrati enega od stanovanj še vedno »curlja« slabo spojen kuhinjski odtok. Upravljavec stavbe, žalski Si-pro, je pred dvema mesecema na ogled sicer poslal vodovo-darja. Vendar pa njegov obisk ni vplival na to, da bi »curlja-nje« vode povsem odpravili.
V stavbi brez toplotne izolacije je od osmih kar sedem neprofitnih stanovanj.
»Plačujemo najemnino, da si z bivanjem uničujemo zdravje. Nihče nas noče slišati in vsi iščejo izgovore. Mislijo, da bomo kar tako obupali,« pove najstarejši 87-letni Slavko Gradišnik. Njegov spomin seže slaba tri desetletja nazaj, ko so stavbo adaptirali, in v čas njene gradnje leta 1956.
»Postorimo le najbolj nujna dela. Večjih sanacijskih opravil pa trenutno ne opravljamo,« pojasni odgovorni upravnik stavbe Robert Ti-sel. In tako bo vse dotlej, dokler se ne bo uredilo lastništvo stavbe.
Stanovalci, navidezni lastniki
Občina Žalec je pred 19 leti s takratnim podjetjem Hme-
V žalskem Sipru menijo, da so zgradba in posamezna stanovanja v njej dobro vzdrževana. V času adaptacije so v vseh stanovanjih uredili kopalnice, zamenjali pode, stavbno pohištvo in obnovili fasado. Pred petimi leti so v vseh stanovanjih zamenjali okna z novimi, energetsko varčnimi PVC-profili, zamenjali strešno kritino, kanalizacijske priključke, uredili odvodnjavanje meteornih voda in pred dvema letoma uredili drenažo ob zgradbi.
pritožili stanovalci kot dejanski lastniki in tudi občina, ki je v tem postopku celo angažirala odvetnika. Spor trenutno še vedno rešujejo na sodišču. Stanovalci svoje pravice ne morejo vknjižiti v zemljiško knjigo, zaradi trenutnega stanja lastništva in ker žalska Montana ne izda zemljiškoknjižnega dovolila. Poleg sodnega reševanja spora, ki lahko traja še nekaj časa, občina vidi rešitev v medsebojnem sporazumu. Čeprav je direktor Montane Slavko Mežner izrazil bolj optimistično reševanje spora s prihodom novega župa-
na v Žalcu Janka Kosa, pa to še ne odpravlja nekaterih pogojevanj podjetja. V Monta-ni namreč v zameno za zemljiškoknjižno dovolilo pričakujejo rešitev nekaterih odprtih zadev z občino. Gre za najemnine in upravljanje s stanovanji, odškodnino oziroma kupnino za zemljišče, po katerem poteka sprehajalna oziroma kolesarska steza proti Grižam, ter za nerešeno vprašanje zemljišča za predvideno novo nakladalno rampo pri železniški postaji v Žalcu.
MATEJA JAZBEC Foto: GrupA
Estera Krajne kaže na mokro, plesnivo in z algami poraslo zunanjost stavbe. Znotraj nje pa črni, plesnivi in vlažni zidovi tertla in zaudarjajoča kanalizacija. -
Na plesnive zidove obsojeni stanovalci
Slabe bivalne in socialne razmere v Zabukovici - Stanovalci »talci« nerešenih vprašanj med Občino Žalec in podjetjem Montana
»Nihče nas noče slišati in vsi iščejo izgovore. Mislijo, da bomo kar tako obupali,« pove najstarejši 87-letni stanovalec Slavko Gradišnik.
zad Grames Žalec kot lastnikom številnih stanovanj, med drugim tudi v Zabukovici, sklenila prodajno pogodbo. Čeprav je postala lastnica stanovanj, se takrat v zemljiško knjigo ni vknjižila. S stanovalci je bila namreč sklenjena kupo-pro-dajna pogodba o prodaji stanovanj (v skladu s stanovanjskim zakonom iz leta 1991, op. p.), s pomočjo katere so stanovalci postali lastniki stanovanj. Ker etažna lastnina v več-stanovanjskih stavbah še ni bila vzpostavljena, se novi lastniki niso mogli vpisati v zemljiško knjigo kot etažni lastniki. Etažna lastnina je začela veljati šele pred dvema letoma s posebnim sklepom sodišča, vendar kljub temu ni bila vknji-žena v zemljiški knjigi zaradi določenih pomanjkljivosti. Zlasti ker osnovna kupo-pro-dajna pogodba med Hmezad Grames in občino ni vsebovala pravilnega zemljiškoknjižnega dovolila. To je bilo nato izdano marca lani z dodatkom h kupo-prodajni pogodbi in tako je v zemljiški knjigi vpisano žalsko podjetje Montana kot pravni naslednik podjetja Hme-zad Grames Žalec.
Pogo evanje za lastn štvo v zemljiški knjigi
Stanovalci, etažni lastniki, se želijo vknjižiti kot lastniki v zemljiško knjigo in so zato podali tudi ustrezne predloge. Zemljiškoknjižno sodišče je na prvi stopnji odločilo, da se vknjižba etažne lastnine dovoli, vendar sklep ni postal pravnomočen. Nanj se je pritožilo podjetje Montana. Sodišče je ugovoru sledilo in razveljavilo sklep. Na takšno odločitev so se nato
V kletnih prostorih je nemogoče karkoli hraniti. Za živila je tvegano, orodja in ostale stvari pa lahko vlaga uniči.

f

Torek, 23. november, ob 17. uri v Domu II. slov. tabora Žalec DEJMO NAREST EN ŠOV,
hip-hop predstava plesne šole Kazina, za mladinski abonma in Izven Vstopnice za izven 7,00 EUR.
PRAZNOVANJE PRVE OBLETNICE EKOMUZEJA
hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, edinega tovrstnega muzeja pri nas, v soboto, 27. novembra 2010, med 9. in 13. uro.
Ne pričakujte običajne muzejske izkušnje, temveč poučno povabilo na živečo pot resničnih občutkov hmeljarstva in pivovarstva.
Vzemite si čas in nas obiščite!
ZKŠT ŽALEC, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, WWW.zkst-ZaleC.si informacije: TIC Žalec, 03 710 04 34, E-pošta: zkst.tic@siol.net
Izvajalci zimske službe že v pripravljenosti
Kaj pa vozniki? - Letos večji poudarek na preventivnem posipanju cest
Čeprav nam trenutne temperature ne dajejo ravno vtisa, da smo že sredi novembra, nas lahko snežna odeja kaj kmalu preseneti. Izvajalci zimske službe na Celjskem so od ponedeljka (15. novembra) v stalni pripravljenosti, ki bo, ne glede na to, kako bela bo zima, trajala vse do 15. marca. Res pa je, da morajo na zimo in predvsem prvi sneg biti pripravljeni tudi vozniki. Ti so velikokrat sami krivi, da zaradi neustrezne opreme vozil obtičijo v snegu.
V podjetju VOC Celje, ki na Celjskem poleg še nekaterih drugih izvajalcev skrbi za izvajanje zimske službe, tudi letos zagotavljajo, da so na prihajajočo zimo dobro pripravljeni. Nekaj izkušenj in novih znanj so si izvajalci zimske službe nedvomno pridobili v minuli zimi, ki je postregla z vsemi mogočimi nevšečnostmi (od snega, dežja, ledenega dežja, sodre Čeprav te dni še nič ne diši po snegu, so delavci VOC-a že v pripravljenosti. »Stalnih dežurstev zaradi ugodnega vremena še nismo uvedli. Trenutno smo v minimalni pripravljenosti na domu in spremljamo vremensko napoved,« pravi vodja zimske službe pri VOC-u Matjaž Kapitler.
Glede na lanskoletne izkušnje bodo to zimo večji poudarek namenili preventivnemu posipanju cest. V ta namen so se že med letom dodatno opremili s potrebno mehanizacijo. »Kupili smo dva nova avtomatska posipalca in eno težje tovorno vozilo. Sicer pa bosta enako kot lani tudi letos na voljo 102 plužni enoti. Od tega je 67 težkih tovornih vozil, pet specialnih strojev unimog, preostalo pa so večji in manjši traktorji,« našteva Kapitler. Dobro so v VOC-u preskrblje-
ni tudi s posipnim materialom. Še od lani imajo na zalogi okoli dva tisoč ton soli, še pet tisoč ton so kupili nove, pogodbo pa imajo sklenjeno še za eno takšno količino.
Vozniki
pričakujemo
preveč
Sicer pa vozniki vse prevečkrat pozabimo, da je zimska služba namenjena zgolj zagotavljanju prehodnosti in prevoznosti, ne pa zagotavljanju nadstandardnega pluženja in posipanja. Kajti, če bi se razpoložljiva sredstva porabila za nadstandardni način pluženja in posipanja, opozarjajo na Mestni občini Celje, bi nastopil problem z izvajanjem letnega vzdrževanja cestnega omrežja. Župan Bojan Šrot pri tem dodaja, da je zimsko vzdr-
Lanska zima izvajalcem zimske službe ni pustila počivati.
Ljudje se na eni strani pritožujemo, če ceste niso takoj splužene in posute. Po drugi strani pa se zaradi korozije avtomobilov, ogrožanja rastlinstva in pitne vode postavlja vprašanje uporabe soli proti poledici. »Ker bi bila prometna varnost ogrožena, popolna opustitev soli trenutno ni mogoča. Nadomestitev soli s kamnitimi posipnimi materiali je ob današnjem prometu neracionalna in neučinkovita. V tem primeru ne bi pridobili niti pri znižanju stroškov, kakor tudi ne pri varnosti prometa. Ekonomske koristi pri uporabi soli so nekajkrat večje od stroškov in škode, ki jo povzroča, zato pri posipanju v zimski sezoni uporaba soli še vedno prevladuje,« pravijo na MOC.
ževanje cest »zagotovo najtežji in tudi najbolj zahteven segment v sklopu vzdrževanja cestnega omrežja, zato se moramo vsi uporabniki zavedati, da je ob izrednih razmerah potrebna strpnost ter dosledna uporaba zimske opreme«.
In še to: akcije zimske službe se ne morejo začeti na vseh cestnih odsekih hkrati, ampak v zimski službi obstajajo prednostni razredi. Ti so določeni s pravilnikom in v praksi po-
V akcijo pluženja in posipanja gredo izvajalci zimske službe takoj, ko zapade vsaj toliko snega, da lahko plu-žijo ali če je na cesti poledica, pravi Matjaž Kapitler. Pravilnik o izvajanju zimske službe sicer navaja, da je cesta višjega prednostnega razreda, če sneži, še prevozna, če je na njej do 10 centimetrov snega. Na cestah nižjega prednostnega razreda pa tja do 15 centimetrov.
menijo, katerih cest in poti se zimska služba loti najprej. V prvi razred so denimo uvrščene avtoceste in hitre ceste, sledijo glavne in regionalne ceste ter pomembnejše mestne
ceste, nato pridejo na vrsto lokalne ceste in javne poti ter končno parkirišča, pločniki, kolesarske steze _
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA (arhiv NT)
Nadvoz na Grobelnem veliko bližje
S sprejetjem uredbe o državnem prostorskem načrtu za gradnjo nadvoza čez železniški progi na Grobelnem je rešitev tamkajšnje prometne zagate korak bližje. Uredbo je sprejela vlada.
Projekt nadvoza je tako usklajen z vsemi upravljalci prostora, od Arsa do Slovenskih železnic, ter z javnostjo, saj je bila opravljena v občinah Šentjur in Šmarje pri Jelšah javna razgrnitev. Po sprejeti uredbi sledi priprava projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, kar lahko traja od enega do dveh let, mogoče je tudi odkupiti potrebna zem-
ljišča, ugotavljajo v občinski upravi Šmarja pri Jelšah. Po državnem načrtu razvojnih programov naj bi bil začetek gradnje nadvoza leta 2012 ter zaključek leto kasneje, saj lahko država pridobi evropska sredstva načeloma le še do leta 2013. Med deli na Gro-belnem, ki so predvidena po sprejeti uredbi, so rekonstrukcija in novogradnja kilometra in pol glavne ceste,
NIZK0ENERGET5KI STANOVANJSKI BLOKŽIBERNIK- ROGAŠKA SLATINA
Prodaja / najem z odkupom
CMCeUe
CESTE MOSTOVI CEUEd^.
Družba za nitks in visoke gradnje
gradnja podhoda pod železniško progo, prestavitev Šentviškega potoka ter rušenje dveh stavb.
Kako bo z nadvozom, je seveda veliko odvisno od Direkcije RS za ceste, od koder odgovarjajo, da je objavljen javni razpis za izdelavo projektne dokumentacije, natančneje projekta za gradbeno dovoljenje in projekta za izvedbo. Ta naj bi bila izdelana in revidirana predvidoma do konca leta 2011, vzporedno pripravljajo postopke za pridobitev potrebnih nepremičnin in izdelavo investicijske dokumentacije. »Če ne bo zapletov pri oddaji del oziroma izbiri izvajalca in pri pridobivanju zemljišč, bi z gradnjo lahko začeli v letu 2012 in tako še ujeli možnost financiranja tega projekta iz EU sredstev,« odgovarja Tina Bučič iz službe za stike z javnostjo. Kot še pravijo v direkciji, lahko ustavijo gradnjo nadvoza na Grobelnem le pritožbe neiz-branih ponudnikov in revizija postopka ter morebitne razlastitve lastnikov nepremičnin.
BRANE JERANKO
Nedokončana zgodba o savinjski kanalizaciji
Kanalizacija v Spodnji Savinjski dolini letos ne bo zgrajena. Razpisna dokumentacija za izbor novega izvajalca del je že več kot mesec dni na ministrstvu za okolje in prostor ter vladni službi za lokalno samoupravo.
Pričakovati je, da bodo dokumentacijo potrdili do konca tega meseca. Potrditev oziroma soglasje za izbor izvajalca, ki bo zaključil nedokončano delo velenjskega Vegra-da, pa ne pomeni, da bo projekt zaključen še letos, kot so sprva načrtovali. Zaradi negotovih časov, v katerih se je znašlo slovensko gradbeništvo, se nosilka projekta, občina Žalec, ne bo odločila za tako imenovani direktni poziv dvema ali trem izvajalcem, temveč bo objavila javni razpis za oddajo ponudb. Razpis bi lahko zaključili v dveh mesecih. Zaradi poslovne škode nastajajo večmilijonski stroški v občinah, kjer dela stojijo, prav tako bodo podizvajalci in dobavitelji svoj dolg od Vegrada in občine Žalec terjali tožbami. Kot je znano, se z izgradnjo
kanalizacije zavlačuje že od letošnjega februarja. V projekt so poleg Žalca vključene tudi občine Prebold, Bra-slovče in Polzela, v nadgradnjo čistilne naprave Kasaze pa tudi občini Vransko in Ta-
bor. Zaradi teh težav je ekonomsko vse bolj vprašljivo tudi obratovanje čistilne naprave, saj nanjo ni mogoče priključiti novih populacijskih enot.
MATEJA JAZBEC
novitednik
www.novitednik.com
osfcrU s plinorr^ in toploto
m
Smrekatjeval, Celje
ENERGETIKA CELJE
javno poôjetje; 0.0.0.
tel.: 03 425 33 00, e-pošta: ltifo§enet^etika-ce.5l
Otvoritve pred volitvami niso hoteli
Za otvoritev šentviške dvorane so med drugim pripravili zanimiv kulturni program.
V Šentvidu pri Grobelnem so tudi uradno odprli novo športno dvorano podružnične osnovne šole, ki jo več kot sto otrok iz šole in vrtca uporablja že od začetka šolskega leta. Zaradi predvolilnega časa so uradno odprtje prestavili na čas po lokalnih volitvah.
Otroci iz vrtca in šole uporabljajo dvorano v dopoldanskem času, popoldne je namenjena uporabnikom od zunaj, za njihovo rekreacijo. S to dvorano tudi želijo razbremeniti oblegano osrednjo športno dvorano v šmarski osnovni šoli. Občina Šmarje pri Jelšah je šentviško telovadnico načrtovala celo desetletje ter morala dolga leta čakati na primeren razpis. Pred dvema letoma so končno pridobili sklep ministrstva za šolstvo in šport o sofinanciranju, z gradnjo pa so začeli lani poleti. Telovadni-
ca, ki omogoča igranje košarke, odbojke, rokometa, malega nogometa in badmintona, je stala več kot milijon evrov, od tega je šla iz občinskega proračuna približno ena tretjina. »Gradnja je trajala eno leto tudi zaradi financiranja, saj je sofinanciranje razporejeno kar na tri leta,« pojasnjuje vodja občinskega oddelka za družbene dejavnosti in finance Zlatka Pilko.
Dobro obiskane otvoritve dvorane so se udeležili številni gosti, starši in drugi krajani. Simbolično so jo odprli vsi, ki so posebej zaslužni, da je zgrajena, od predstavnikov občine do predstavnika ministrstva za šolstvo za šport. Tako je župan Jože Čakš vrgel na koš žogo, ki je razpadla na dva dela, iz nje pa je začelo padati petdeset malih žogic, ki so jo jih nato pobrali otroci.
BRANE JERANKO
Martinov pohod po Sv. Jederti Več kot sto krvodaialcev
fc^WB i^w^wa ^m Območno združenja Rdečega križa Žalec in KO RK st
Društvo savinjskih vinogradnikov je prvo soboto v novembru pripravilo četrti Martinov pohod po vinskih poteh Svete Jederti nad Gotovljami. Zbrali so se na parkirnem prostoru lovskega doma Lovske družine Žalec na Rinki ter se odpravili do zidanic Turistične kmetije Ro-tovnik, Rudija Trobiša, Zalike Štorman, Jožeta Bosnar-ja in Ivana Žuže, nato pa po štirih urah na izhodišče.
Vsi vinogradniki gostitelji je bilo tudi kaj za pod zob. so ponudili v pokušino letoš- Vreme je bilo kakim šestde-nje mlado vino, povsod pa setim udeležencem pohoda
z županom občine Žalec Jankom Kosom naklonjeno, saj so vinogradi, obsijani s soncem, žareli v zlatih jesenskih barvah. Kot je povedal predsednik Društva savinjskih vinogradnikov, Silvo Marič, so v preteklih letih že organizirali podobne pohode po Br-nici, šempetrskem Zalogu in
Andražu nad Polzelo, ki so bili dobro obiskani in odlično izvedeni. S takšnimi pohodi želi društvo pokazati, kje njihovi vinogradniki pridelujejo vina, ki dosegajo zelo dobre rezultate na vsakoletnih društvenih in drugih ocenjevanjih.
TT
Pri zidanici Turistične kmetije Rotovnik
Območno združenja Rdečega križa Žalec in KO RK sta skupaj pripravila letošnjo deseto krvodajalsko akcijo, ki je bila v prostorih UPI Ljudske univerze Žalec. Akcije so se udeležili 103 krvodajalci, kar je po mnenju organizatorjev zadovoljivo. Naslednja, enajsta in tudi zadnja v letošnjem letu, bo 26. novembra od 7. do 11. ure v prostorih Gasilskega doma v Preboldu.	TT
Dobrodelna Maja Slatinšek
Na odru Kulturnega centra Rogaška Slatina bo danes, v petek, ob 20. uri nastopila pevka Maja Slatinšek, ki je študentka glasbene pedagogike na Akademiji za glasbo v Ljubljani ter Inštituta za moderno glasbo v Londonu.
Dobrodelni koncert pripravlja v sodelovanju z Leo klubom Rogaška Slatina, ki po dobrodelni plati povezuje mlade iz Ob-sotelja in Kozjanskega. Vstopnice stanejo osem evrov, izkupiček koncerta pa bo v celoti namenjen družinam in otrokom v stiski s tega območja. Gre za drugi dobrodelni koncert v začetku leta ustanovljenega Leo kluba Rogaška Slatina. Po koncertu bo sledilo še druženje ob čaju in kuhanem vinu.
V soboto zvečer pa bo Maja, poleg citrarke Janje Brlec, nastopila še na dobrodelnem rotarijskem plesu v celjskem Narodnem domu, skupaj z ansamblom Coda Express. BJ
Dobrodelni tudi na Dobrni
Šolski sklad Osnovne šole Dobrna prireja danes dobrodelni koncert Odprimo srce otrokom. Na koncertu, ki se bo v kulturnem domu začel ob 18. uri, bodo nastopili Modrijani, Čar, Labirint, Branko, Trio Jasa, Odpev, Svit, Okajeni godci, Safirji in učenci OŠ Dobrna. Izkupiček prodanih kart, katerih cena je 5 evrov, bo namenjen pomoči otrokom vrtca in šole. MK
Z enimi hitijo in z drugimi čakajo
V Rakovljah v občini Bra-slovče v teh dneh pospešeno zaključujejo izgradnjo sekundarne kanalizacije.
Nanjo bo priključenih okoli 60 gospodinjstev. Istočasno
so ob trasi kanala obnovili dotrajani vodovod in zgradili javno razsvetljavo, tlakovali pločnik ter razširili cestišče, kjer je bilo potrebno. Trenutno zaključujejo dela na pločniku, ki bo povezoval novo nastajajoče naselje v Braslovčah. Na tem območju namreč že prihodnje leto spomladi načrtujejo izgradnjo 38 novih stanovanjskih hiš. Projekt izgradnje kanalizacije je delno financiran iz evropskega sklada za regionalni razvoj in delno iz proračuna občine. Kljub intenzivni gradnji sekundarne kanalizacije se z deli še vedno zavlačuje na projektu primarne kanalizacije, na katero bo sekundarne kanale sploh mogoče priključiti.
MJ, TT, foto: TT
V Rakovljah pridno zaključujejo dela na sekundarni kanalizaciji, medtem ko bo dela na primarni mogoče dokončati šele prihodnje leto.
Na martinovo občinska priznanja in prenovljeni Marof
Minister Igor Lukšič, župan občine Šmartno ob Paki Alojz Podgoršek in direktor MC Šmartno ob Paki Janez Dvornik pri simbolični svečani otvoritvi ter predaji več kot 100 let starih vrat, izdelanih iz ostankov starega Marofa.
V Šmartnem ob Paki ravno na martinovo slavijo občinski praznik. Tako so 11. novembra pripravili slavnostno sejo občinskega sveta, na kateri so podelili občinska priznanja, zatem pa je sledila še otvoritev nove pridobitve v sklopu mladinskega centra. Središče druženja Šmarčanov bo odslej tudi Marof.
Slavnostne seje in otvoritve obnovljenega Marofa se je udeležil tudi minister za šolstvo Igor Lukšič. Ma-rof pomeni pomembno dopolnitev in obogatitev ponudbe javnega zavoda Mladinskega centra Šmartno ob Paki, ki je zaživel že leta 1998, prelomnica pa je sle-
Ni denarja za stoletni plaz
Po več kot dveh letih, odkar se je spet sprožil plaz v kraju Brode na Vranskem, država oziroma ministrstvo za okolje in prostor ni našlo potrebnega denarja za raziskave, s katerimi bi bilo mogoče sanirati več kot sto let star plaz.
Program predhodnih raziskav za odobritev sredstev za sanacijo plazu sta v začetku leta izdelala strokovnjaka s področja geomehanike Mihael Ribičič in Stanislav
Škrabl in ga posredovala okoljskemu ministrstvu. Vrednost raziskav je ocenjena na 105 tisoč evrov. Denarja za raziskave in sanacijo plazu ni, čeprav je ministrstvo sprva načrtovalo, da bodo z raziskavami na območju plazu začeli konec letošnjega leta. Kot je znano, je bila zaradi plazenja ustavljena gradnja stanovanjskega kompleksa Sončni vrtovi. Po mnogih ugibanjih naj bi gradnjo stanovanj vendarle dokončalo
ljubljansko podjetje Grep. Podjetje naj bi ravno v teh dneh z nekaterimi podizva-jalci po zamrznitvi sedaj znova obnavljalo ponudbe za strojno-montažna dela v stanovanjskem kompleksu. Gradbena dela naj ne bi povzročila ponovnega plazenja, saj je izvajalec za varnost poskrbel z izgradnjo zaščitnega zidu. Prav tako ne bo gradil vseh sprva načrtovanih stanovanj oziroma blokov.
MJ
Občina prodaja ob morju
Včeraj se je zaključil rok za ponudnike, zainteresirane za nakup dveh počitniških stanovanj ob jadranski obali, ki sta v lasti Občine Slovenske Konjice. Apartma v Poreču bo kot vse kaže zamenjal lastnika, na Cresu zaenkrat ne.
Po javnem zbiranju ponudb za stanovanje v Červarju pri Poreču, ki ga prodajajo z izhodiščno ceno 111 tisoč evrov, so prejeli dve ponudbi. V tri desetletja starem občinskem apartmaju pri Poreču so kar tri spalnice ter dve
terasi. Za drugo stanovanje, ki so ga želeli prodati, to je za 46 kvadratnih metrov velik apartma na otoku Cresu, niso našli nobenega ponudnika, prodajali so ga za izhodiščno ceno 46 tisoč evrov. Enega od apartmajev na Cresu je občini uspelo prodati že na prvem letošnjem razpisu.
In zakaj se je občina odločila znebiti privlačnih stanovanj ob jadranski obali? Kot so povedali v občinski upravi, je tako odločil občinski svet, saj so za občino stroški
Zdaj potrebujejo le še sonce
Potem ko se je gradnja sončne elektrarne na Osnovni šoli Vojnik in Podružnični osnovni šoli Nova Cerkev v začetku meseca le začela, bodo danes ob 10. uri simbolično priključili del elektrarne na POŠ Nova Cerkev. Na prireditvi bodo s kratkim progra-
mom nastopili učenci šole, prisotna pa bosta tudi župan Beno Podergajs in predsednik Krajevne skupnosti Nova Cerkev Slavko Jezernik. Otvoritev preostalega dela sončne elektrarne, ki je na matični šoli v Vojniku, pa bo decembra.	MK
dila leta 2004, ko so za svoje dejavnosti s pomočjo sredstev urada za mladino, donacij Gorenja in ostalih podjetij uredili prvi objekt in ga poimenovali Hiša mladih. Tam so poleg mladinskega centra prostore dobili še lokalna društva, mladinski hotel (lani je tam prenočilo skoraj tisoč obiskovalcev) ter info točka zavoda za zaposlovanje. »Kot nosilci turističnega razvoja v občini pa smo seveda želeli dejavnost še nadgraditi in tako smo se leta 2007 s projektom izgradnje Centra za mladinski turizem prijavili na razpis Razvoja regij za nepovratna sredstva. Uspelo nam je pridobiti nekaj več kot 292 tisoč evrov, medtem ko je skupna vrednost izgradnje 610 tisoč evrov,« je povedala programska vodja v šmarškem mladinskem centru Andreja Arnaut.
Ob Hiši mladih so obnovili staro leseno gospodarsko poslopje, ki je prej služilo le za ropotarnico in odlagališče. V precejšnji me-
Tudi letos so se v Šmartnem poklonili najbolj zaslužnim občanom. Županovo priznanje sta prejela Martina Hrastnik iz Slatine za delo na področju humanitarne dejavnosti ter Janko Povše iz Rečice ob Paki za uspešno delo pri razvoju podjetništva. Plaketi občine sta prejeli Marija Vodovnik iz Malega Vrha za delo na področju vzgoje in izobraževanja ter Martina Žohar iz Šmartnega ob Paki za dolgoletno družbenopolitično delo. Grb občine pa je za dolgoletno delo na več področjih družbenega dela prejel Stanislav Vodovnik iz Podgore.
ri so ob obnovi upoštevali prvotni izgled stavbe. Z ureditvijo so v njem pridobili veliko dvorano za kulturno, kongresno in prireditveno dejavnost ter prostor za servisne dejavnosti mladinskega prenočišča. Za Marof so že pridobili uporabno dovoljenje, do junija 2013 pa nameravajo v skladu s prijavo projekta zaposliti tudi tri delavce. »Naš končni cilj je ureditev Centra za mla-
dinski turizem - Oaze mladosti,« pravi Arautova. Prepričana je, da jim bo v naslednjem obdobju uspelo zgraditi objekt za aktivno preživljanje prostega časa na skupno kar 18 tisoč kvadratnih metrih površine. Posebnost pa bo obnova Mlinar-jeve zidanice iz 16. stoletja, ki predstavlja edinstven primer tovrstne arhitekture v tem delu države.
POLONA MASTNAK
www.novitednik.com
za počitniška stanovanja previsoki, za njihov najem pa je premalo zanimanja. Za apartma pri Poreču bodo zdaj povabili najboljšega od dveh ponudnikov, ki je varščino že vplačal, ter z njim sklenili kupoprodajno pogodbo, kupnino pa bodo uvrstili med prihodke občinskega proračuna. V lasti Občine Slovenske Konjice ostaja (poleg zaenkrat neprodanega stanovanja na Cresu) še počitniški bungalov na bližnji Ro-gli.
BRANE JERANKO
NLB Kartice z EnKo so spet zmagale!
Pri plačilu z NLB Kartico z EnKo dobite popust takoj! Poiščite partnerje EnKe Enkratne po vsej Sloveniji in plačujte manj!
nlbO
www.enkaenkratna.si
Kontaktni center: 01 477 20 00
Zaradi spornega topa se je pustni župan (desno) zaman držal za ušesa.
»Babje« obarvan Pust mozirski
Prigode Društva Pust mozirski, ki je v četrtek naznanilo začetek pustnega dogajanja - Pust bo prihodnje leto v znamenju 8. marca
soli nekoliko premalo. Vino je pustnakom »posodil« Miha Fajfar, tudi član mozirske pustne bratovščine, drugače pa vinar iz bližnje občine Šmartno ob Paki, kjer so Faj-farja na enem od preteklih tekmovanja razglasili za kletarja leta. »Ima dovolj priznanj, da je dober tudi za pustnake,« so se hahljali možje, odeti v pražnje frake, bele hlače in cilindre, manjkali pa niso niti obvezni metuljčki.
Tudi oprava pustnakov je namreč povezana s zgodbami z mozirskega trga. Pust mozirski so namreč ustanovili domači obrtniki. Bili so nižji razred in za razliko od trške gospode nikoli lepo oblečeni. No, pa so obrtniki zaprosili gospodo, če se lahko enkrat na leto lepo oblečejo. In tako so si pražnje obleke nadeli za pusta.
120-letnica na dan žena
S pomočjo pustnega go-bezdala opisane prigode in pripovedi so le del bogatega dogajanja, ki tvori zgodovino Pusta mozirskega. Prihodnje leto bodo namreč praznovali 120-letnico prvih pisnih virov o pustovanjih v Mo-
radiocejje
zirju, zato se bodo pustnaki še posebej potrudili.
Poleg tradicionalnega programa bodo pripravili več razstav s starimi fotografijami in oblekami, k sodelovanju bodo pritegnili vrtec in šolo ter pripravili druge aktivnosti, s katerimi bodo počastili dan, ki se mu v Mozirju v resnici reče praznik. Mimogrede, eden največjih zaveznikov je vrtec, kar pa ni čudno, saj je v njem zaposlenih kar nekaj »pustnih bab«. Gre za žene pustnakov, moške združbe, ki sicer žensk ne sprejema v svoje vrste. Le na pepelnični dan so žene, vesele, da bodo možje po štirih ali več dneh končno doma, lahko prišle objokovat mrtvega pusta v smislu »na pepelnico pa lahko gre baba zraven«.
Seveda se bo prihodnje leto samovšečnost mozirskim pustnakom nekoliko maščevala, saj bo po spletu okoliščin pust 2011 precej »babje«, oprostite, žensko obarvan. Že Klemenak je moral priznati, da je 8. marec praznik, ki ga tudi pustnaki ne morejo zanemariti.
URŠKA SELIŠNIK
wiflfw.radioceije.
Po četrtkovem dogajanju, točneje po četrtku, 11. 11. ob 11.11, ne vemo zagotovo, če so mozirski pustna-ki, v skladu z običajem evropskih karnevalskih let, pravilno naznanili letošnje pustno leto. Pustnakom je namreč ponagajal top, tako da ni bilo »veličastnega« poka, številni obiskovalci so lahko smeje opazovali le nekoliko manj veličasten dim.
Morda se je res zgodilo, da je čez dve uri top »fejst počil«, kot je napovedalo pust-
no gobezdalo Robert Kleme-nak. Seveda nezgoda, zaradi katere bodo odpoklicali topničarja, dogajanja na mo-zirskem trgu ni zmotila. Kar nekaj društev, ki tudi sicer spremljajo mozirska pusto-vanja, se je predstavilo s svojimi izdelki in dobrotami. Tako so tudi Martinov praznik proslavili mozirski sadjarji, čebelarji, kmetice in zeliščar-ji.
Pustno dogajanje je itak naznanil ansambel Boj se ga, ki je, kot mnogo imen, običajev in dogajanja znotraj
Na martinovo tudi pečen kostanj ne sme manjkati.
Društva Pust mozirski, povezan z eno njihovih prigod. Namreč, po 2. svetovni vojni, ko so v Mozirju spet oživljali pustne običaje, so se odločili, da bodo imeli tudi svojo godbo. Imeli so instrumente, igrali pa so tako, da je eden od starih pustnakov rekel: »Nas se pa res lahko bojijo.«
Pustna kraljica s tajne seje
Potem se je pust razvijal, pustnaki so hodili po svetu in opazovali, kako se v vsakem kraju hvalijo s svojim princem. Da bi bili bolj originalni in polepšali svoje spremstvo, so pač začeli z izborom pustne kraljice. Konkurenca, zanimanje in pritiski deklet so menda hudi (prejšnja kraljica Mateja jih je spremljala več let, ker niso imeli primerne kandidatke, op. p.), pravijo pustna-ki, zato so letos na tajni seji za novo kraljico imenovali Polono I., ki je »mozirske gore listek«, doma z Lepe Njive.
Da ne bo pomote - ne glede na pomisleke tudi v Mozirju upravičeno pripravljajo martinovanje. Kolovrat in drugi okoliški zaselki so bili nekdaj poraščeni s trsi, ki pa so jih potem, kot v drugih zgor-njesavinjskih krajih, uničile razne bolezni. Letos je vlogo krščevalca prevzel pustni župan, ker jim je menda škof zbolel. Tudi pustni župan Drago Poličnik je pri krstu uporabil ščepec soli, da pustna-kov ob uživanju žlahtne kapljice ne bi bolela glava - hudobe iz občinstva pa so kaj hitro pripomnile, da je bilo
Informacije; 03/4225-100
14
KULTURA
NOVI TEDNIK
Tvoj nedotakljiv podpis
V Galeriji Hodnik, ki je del Galerije sodobne umetnosti v Celju, se nadaljujejo predstavitve novih del umetnikov s Celjskega v okviru ciklusa Iz domačih ateljejev. Sinoči je tam svoja dela pokazala javnosti Nataša Tajnik Stupar.
Umetnica, ki živi in ustvarja v Velenju, je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost pri profesorju Gustavu Gnamu-šu in dr. Jožefu Muhoviču, leta 2002 je zaključila magistrski študij. Odtlej deluje kot samo-
stojna ustvarjalka na področju kulture ter kot profesorica za risanje in slikanje na Splošni in strokovni gimnaziji v Velenju. Razstavo je naslovila Tvoj nedotakljiv podpis. Skozi dela avtorica razmišlja o današnjem času, ko so meje postale brezmejne, kjer ni več preprek in kjer je človeku z njegovim znanstvenim védenjem dovoljena akcija na vsakem področju. Toda raziskovanje in spreminjanje sveta brez razmišljanja o posledicah dejanj, postaja človekova kletka.
Razstava bo na ogled do srede.	BRST
Tuned fish so v Celju nazadnje nastopili sredi oktobra na koncertu pred Osrednjo knjižnico Celje.
Tuned fish zmagali na festivalu šansona
Zmagovalci sobotnega Festivala slovenskega šansona so Celjani Tuned fish, ki so nastopili pod imenom Uglašena riba in s skladbo Magnolija najbolj prepričali strokovno žirijo.
Prireditev, ki jo je neposredno prenašal 1. program Radia Slovenija, je vodil glasbenik, raper in igralec Jose. »Na festivalu je svoje nove šansone predstavilo deset izvajalcev, izbranih na razpisu. To pot sem sodeloval že
tretje leto zapored, toda prvič s skupino, katere član sem. Kot skupina smo imeli namreč dovolj časa, da smo skladbo Magnolija ustvarili tako kot sem si zamislil, saj je bil v prejšnjih letih problem predvsem v tem, da so glasbeniki, s katerimi sem sodeloval, imeli premalo časa, da bi sprejeto skladbo predstavili tako kot je treba. V naši energiji glasbe že mora biti kaj, da smo prepričali žirijo in zmagali. Vem, da imamo
nek poseben žar in energijo, saj se družimo in ustvarjamo zaradi glasbe in ne zaradi morebitnega uspeha, preštevil-nih nastopov in stalnih snemanj,« je velik uspeh Tuned fish komentiral ustanovitelj skupine, klaviaturist in avtor skladb Matevž Goršič.
Tuned fish so Nuša Ofen-tavšek - vokal, Rok Lajlar - kitara, spremljevalni vokal, David Toman - kitara, spremljevalni vokal, Matevž Goršič - klavir, električni kla-
vir, spremljevalni vokal, Srečko Erjavec - bobni, Peter Je-raj - bas kitara.
BRST, foto: GrupA
Med razstavljenimi deli je tudi slika z naslovom Sestri.
Pogled v madžarsko sedanjost
V celjski galeriji sodobne umetnosti bo še do 5. decembra na ogled razstava Kontinuiteta sedanjosti, ki je poglobljen vpogled v sodobno madžarsko fotografijo.
Razstava je del festivala Fo-totonični trenutki in je nastala v sodelovanju med Centrom sodobnih umetnosti Celje,
madžarsko hišo fotografije Mai Mano in galerijo Photon, ki je nosilec festivala. Razstavlja 16 mladih umetnikov, ki se v svojih raznolikih in svojevrstnih delih, od dokumen-taristične fotografije do fotoe-sejev in fotoreportaž, lotevajo aktualnih vprašanj, dejansko pa so fotografije polne življenja. Bolj kot sodobnosti
Atašejka za kulturo madžarskega veleposlaništva Dibonka Molnar in Miha Colner sta odprla razstavo Kontinuiteta sedanjosti.
zgodb in utrinkov, zlasti iz življenja romske skupnosti na Madžarskem. Miha Colner iz galerije Photon pravi, da ima madžarska fotografija izredno tradicijo že iz začetkov 20. stoletja. »Nekaj te tradicije se je preneslo tudi v sodobni čas, čeprav sodobni umetniki delujejo povsem po svoji liniji. Pravi razlog za izbor prav teh fotografij pa je v tem, da smo v galeriji Photon že pred letom in pol vzpostavili stik s hišo fotografije Mai Mano v Budimpešti in ta, da se naš festival osredotoča na območja srednje in jugovzhodne Evrope, ki so v fotografskem smislu še precej zanemarjena. Festival je priložnost za predstavitev njihovih fotografij.« V sklopu festivala so se zgodile še skupinske razstave srbske in slovaške fotografije.
BRST Foto: GrupA
www.novileilnil(.coiii
Razstava fotografij fotoreporterjev Novega tednika
Izbor najboljših posnetkov iz leta 2003
Otvoritev razstave bo
V petek, 19.11. 201D, ob 19. uri
v razstavno prireditvenem prostoru Doma Svoboda Griže
Razstava bo odprta do 28.11. 2D1D, od ponedeljka do petka od 10. do 12. ter od 17. do 13. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure.
Sherpa Edi Einspieler
TimE Tim Einspieler
Avton limE - lim Einspieler
Avtor: Sherpa - Edi Einspieler
V kaosu zvokov
Jure Tori trio predstavil album Najin dan
Sijajno urejen kaos zvokov in neštetih stalno spreminjajočih se ritmov. S temi besedami je mogoče na najboljši možen način opisati glasbo, ki jo je na koncertu v Celju odigral Jure Tori trio.
Nenavadna zasedba slovenskega harmonikarja, avstrijskega kontrabasista in indijskega tolkalca igra glasbo, ki jo je nemogoče uvrstiti v kakšnega od sicer preštevilnih glasbenih predalčkov. Tori pravi, da jim prav to daje dodatno svobodo. »Ker nismo >popredalčkani<, lažje igramo, kar hočemo. Igramo, se mi zdi, prav vse, kar je možno. Še najbolje nas opredeljuje izraz, da igramo akustično glasbo.«
Še na prvem albumu je zasedba, takrat še kot duet brez tolkalca, igrala glasbo, ki ima korenine v etnu in džezu. S prihodom indijskega tolkalca Ganesha Anadana je drugače. »Še težje je zdaj opredeliti, kaj naj bi ta glasba bila. Najraje imam, če poslušalci sami presodijo. O glasbi sami pa lahko povem, da so osnovne teme napisane, potem začne vsak od nas treh dodajati svoje. Nastaja nekakšen miks, kjer se včasih dogaja več, včasih manj. Iz dneva v dan in iz koncerta v koncert se stvari spreminjajo.« Celjski koncert, na katerem je trio preigraval tako prenovljene skladbe s prvega albuma kot tudi glasbo z drugega, je bil prvi na turneji, med
Ob Juretu Toriju, ki glasbo piše in igra harmoniko, sta v triu še basist Ewald Oberleitner in tolkalec Ganesh Anandan.
katero bodo do konca meseca svojo glasbo predstavljali v 12 slovenskih in avstrijskih mestih.
Tori je sicer ustanovni član Orlekov, kjer je klavia-
turist in skladatelj. »To, kar se dogaja v mojem triu je čisto drug svet, v katerem se sijajno najdem. A to ne pomeni, da je z Orleki drugače. Še vedno delam tudi
z njimi,« pravi Jure Tori. Koncert Jure Tori tria je bil prvi dogodek v letošnjem abonmaju Plus Zavoda Ce-leia Celje. Do konca sezone pripravljajo v tem abon-
maju še glasbeni kabaret Monty Python ter koncerta Vite Mavrič in Mihe Alujeviča.
BRST Foto: Grup A
Replike starodavnih zapisov so, s pripadajočim okrasjem vred pričevalci obrtniške in umetniške spretnosti hebrejskih piscev.
Hebrejske pisave in ilustracije
Novačanova gledališka srečanja pred koncem
Ta konec tedna se v Zarjinem Talijinem hramu v Trnovljah zaključujejo letošnja, že 18. Novačanova gledališka srečanja, ki so barvala utrip kraja in Celja vse vikende od sredine oktobra.
Nocoj (petek) bo na vrsti še zadnja tekmovalna predstava. Delo Federica Garcie Lorce Ogenj iz Andaluzije, ki ga napovedujejo kot »erotično alelujo v dveh delih« bodo predstavili člani gledališča Toneta Čufarja z Jesenic. Za to predstavo je režiser in dramaturg Sergej Verč v eno združil dve enodejanki znamenitega španskega pisca.
Zadnji dan srečanj, soboto, so namenili domači (netekmovalni) predstavi Prav poseben par, ki bo uvod v razglasitev najboljše gostujoče predstave Novačanovih srečanj po izbiri občinstva. V soboto dopoldan pripravljajo zarjani še posebno slovesnost. Ob 11. uri bodo namreč na rojstni hiši Antona Novačana v Zadobrovi 1 pri Škofja vasi odkrili spominsko ploščo, v spomin na tega dramatika, pesnika, pisatelja in politika.
BS
Novi razstavi v celjskem zgodovinskem arhivu in osrednji knjižnici
V Celju bosta še do 17. decembra na ogled kar dve razstavi, ki ju je posredovalo izraelsko veleposlaništvo na Dunaju.
Umetnost hebrejske pisave je naslov razstave, ki ponuja zanimiv vpogled v hebrejske črke ali zapise, ki so namenjeni bodisi verskim ali drugim obredom doma ali v sinagogi. Na domiseln način razstavljene replike zapisov na papirju, papirusu, okrasnem posodju, v ličnih svitkih in drugje so zgodovinske priče časa in dogodkov. Hkrati pa lepe dekoracije in umetnine. Razstava predstavlja različne tipe starodavnih hebrejskih pisav, ki so prišli izpod peres pisarjev in tudi običajnih ljudskih umetnikov. Vsak tip je karakterističen za Jude v določenih delih sveta. Okrasje, ki opremlja besedila, odra-
ža, kakor vsa judovska obredna umetnost, vpliv umetnosti tiste države, v kateri je nastalo.
V Osrednji knjižnici Celje pa je, prav tako še en mesec, na ogled razstava najlepših
izraelskih knjižnih ilustracij, ki so jih posebej za namene razstave povečali. Gre za ilustracije 15 avtorjev - Judov iz vsega sveta, ki so jih ti pripravili za mladinske knjige.
Razstavi sta odprla namestnica izraelskega veleposlanika Irit Savion Waidergorn in celjski podžupan Stane Roz-
man.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA
Najlepše ilustracije iz izraelskih knjižnih izdaj so povečali na format posterjev, s čimer so dobile še dodatno dimenzijo.
Vrhunski klavirski recital
Ivan Skrt, diplomant konservatorija P. I. Čajkovskega iz Moskve, je na svojem koncertu v Celju z briljantno odigranim in izjemno zahtevnim klavirskim recitalom pokazal in dokazal svoj talent in razkošno znanje.
Toda, če je lani v Kanalu ob Soči igral na prostem pred 2.500-glavo množico, je njegov recital skladb Ginastere, Debussyja, Granadosa, Liszta, Ščedrina, Ravela in Skrjabina v Celju spremljala le peščica gledalcev. Kot da se pozna, kako redki so podobni dogodki v Celju. Žal, lahko zapišemo, kajti tisti, ki jih ni bilo, so zamudili sicer težek, a odličen koncert klavirske skladbe, odigran s silovito energijo.
BS, foto: TimE
16
I REPORTAŽA
NOVI TEDNIK
Srečala sva se na Savinjskem nabrežju v Celju, kjer običajno sprehaja in dresira svoja psa pasme border collie, 5,5-letnega Loka in devetmesečno Sky. Okoli njega in njegovih dveh zvestih prijateljev se je v hipu zbrala gruča ljudi. Z odprtimi usti so ga opazovali pri njegovem delu, ga ogovarjali in občudovali, kako zelo mu je starejši pes vdan in kako uboga na vsak njegov gib (!) ter kako odlično natrenirana je njegova nekajmesečna psička. Zato ni čudno, da nas je nanj opozoril eden od bralcev.
»Ob Savinji res srečujem veliko ljudi, ki me gledajo pri mojem delu in me ogovarjajo in z veseljem jim razložim, kar vem. Običajno od mestne plaže do Doma ob Savinji hodim uro in pol,« na moje začudenje, ali je vedno tako »oblegan«, odgovori Zoran Janžovnik, eden najboljših vodnikov reševalnih psov ne le pri nas, ampak tudi v svetu. Lani sta z Lokom osvojila naslov državnega prvaka na delu v ruševini, avgusta letos pa sta bila na ekipnem svetovnem prvenstvu reševalnih psov v Italiji (skupaj s Kajo Toroš in Silo, Jasno Šporar in Blum ter vodjem ekipe Ma-retom Bručanom) tretja, kar je najboljši dosežek kinologov s Celjskega na tako velikem tekmovanju.
Skoten za velike stvari
Zoran Janžovnik iz Celja je vodnik reševalnih psov in član Kinološkega društva reševalnih psov Celje že približno 20 let. Lok je njegov tretji pes. Tudi s svojima prejšnjima je dosegal izvrstne rezultate, a na Loka je še posebej ponosen. »Lok je pes, ki se ti verjetno zgo-
di enkrat v življenju. Za svojega vodnika bo šel preko svojih meja in isto sem tudi jaz pripravljen storiti zanj. Konec koncev je bil skoten za velike stvari. Večina psov je dobrih ali v ruševinah ali v iskanju pogrešanih, Lok pa je univerzalen. V obeh disciplinah je odličen,« Zoranu ne zmanjka pohval zanj.
In kot da bi Lok razumel, da se pogovarjava o njem. Proseče me pogleda z raznobarvnima očesoma, predme položi palico, ki jo je našel na tleh, in potrpežljivo čaka, ali mi bo »kapni-lo«, kaj želi od mene ali ne. »Vsakega >nadleguje< s tem,« se zasmeji Zoran. Močno zalučam palico in kot bi trenil, mi jo Lok prinese nazaj. Vajo ponoviva še nekajkrat. Sky je medtem navihano tuhtala, kako bi Loku ušpičila kakšno vragolijo _
»Psi pasme border collie so zelo igrivi, neutrudni, delavni in preveč pametni, da bi dan zapravili s poležavanjem. Slovijo kot ena najbolj inteligentnih pasem, pri čemer se enako hitro naučijo tudi traparij,« me poduči Zoran, potem ko si
Iskalnih akcij pogrešanih si reševalci brez psov ne znajo predstavljati. Ljudje se namreč lahko pri iskanju zanesemo le na oči. Pogrešanemu se lahko približamo na nekaj metrov, pa ni nujno, da ga bomo videli. Pes pa lahko pogrešanega s svojim vohom zazna tudi na 200 metrov. Še bolj nepogrešljivi pa so psi pri reševanju izpod ruševin ali izpod snežnih plazov. »Tu je ni naprave, ki bi nadomestila psa,« pravi Zoran, »en pes v pol ure preišče večji plaz kot ga skupina tridesetih ljudi v celem dnevu, pri čemer vemo, kako pomembno je, da pogrešanega izpod ruševin in plazu rešimo čim prej.«

^ V -
Na prvi pogled sta Sky (levo) in Lok povsem običajna psa, ko gre zares, pa rešujeta življenja. Zoran Janžovnik je nanju upravičeno ponosen.
Igra, ki se ji reče reševanje
VB I ■	■
Življenj
Z Zoranom Janžovnikom o urjenju reševalnih psov, uspehih na tekmovanjih in tem, kaj vse je na iskalnih akcijah s svojimi psi že doživel
Lok, Sky in Zoran imajo na Savinjskem nabrežju ogromno občudovalcev.
Lok končno najde novega kandidata za metanje palic.
Lisice jedle truplo
pogrešanega
Sama ušesa so me, ko Zoran začne razlagati o urjenju reševalnih psov in o tem, kako izgledajo prave reševalne akcije in kaj vse je na njih s svojimi psi že doživel. »Pri nas ni tako kot v filmih, kjer dajo psu nekaj povohati in potem pes išče ta vonj. V Ameriki morda pse, ki imajo vrhunsko razvit voh, res šolajo tudi na ta način, pri nas pa to počnemo drugače. Psi pogrešanega iščejo - mi temu
rečemo >z visokim nosom<. To pomeni, da odreagirajo na nov, njim nepoznan vonj. Sicer se psi reševanja življenj naučijo z igro,« izvem.
Največkrat se med pogrešanimi znajdejo starejši in dementni ljudje, ki odidejo od doma in ne znajo nazaj. Pogosto iščejo tudi otroke, ki si, na primer, ob koncu šolskega leta zaradi slabega spričevala ne upajo domov. Iskalne akcije so velikokrat tudi preklicane, kar pomeni, da pogrešanega v tem času že najdejo - bodisi se sam vrne domov, žal pa gre pogosto tudi za samomore, našteva Zoran Janžovnik, ki je sodeloval že pri veliko iskalnih akcijah.
»V Trbovljah smo iskali žensko, ki se je na vrhu kamnoloma najedla uspavalnih tablet in padla v globel. Našli smo jo tri dni kasneje pri tridesetih stopinjah. Lahko si predstavljate, kako grozno je bilo videti ta prizor. Precej let na-
zaj smo našli tudi romskega dečka, ki je odtaval v gozd. Njegovo truplo so že začele trgati lisice. Tudi veliko obe-šancev smo že našli. Vedno je grozen občutek, ko naletiš na takšen prizor. Težko je tudi, ko moraš svojcem povedati, da si pogrešanega našel mrtvega. Še huje pa je, če ničesar ne najdeš in za svojce nimaš nobenega odgovora,« pripoveduje Zoran. Pri tem se spominja tudi iskalne akcije, ko so pred leti na Ljubnem ob Savinji iskali pogrešano žensko. »Domači so se obupani obrnili še k jasnovidkam. Sorodnica pogrešane je nekoč prišla k meni in mi dejala, da ji je jasnovidka povedala, da bom jaz našel njeno pogrešano sorodnico. A je nisem. So jo pa drugi nekaj tednov kasneje, žal mrtvo.«
Svoje znanje želi deliti
Ko Zoran govori o svojih psih in o delu reševalcev, se
Lok je za svojega lastnika pripravljen narediti vse. Uboga ga ne le na besedo, ampak na gib! Dovolj je, da Zoran pomiga s prstom in Lok bo vedel, kaj mora storiti.
vidi, kako s srcem počne te stvari. Kot pravi, se je vse začelo z labradorcem Ne-rom, ki ga je dobil pri svojih dvanajstih letih. »Ljubezen do psov je sicer obstajala že prej, z njim pa se je vse še poglobilo in razvilo v veliko zanimanje ne samo za pse, ampak tudi za njihovo šolanje in predvsem reševanje,« se spominja. Z Nerom je tako še kot otrok začel sodelovati v mozir-skem kinološkem društvu. Leta 1994 je Zoran opravil vse vodniške izpite. Da postaneš vodnik reševalnega psa, pa moraš opraviti osem teoretičnih izpitov, od nevarnosti v gorah, ruševinah, do prve pomoči ponesrečencu, veterinarske pomoči, radijske zveze _
Z Nerom sta dosegala lepe rezultate. Prav tako z njegovim naslednikom, tudi la-bradorcem. In potem je prišel Lok in z njim še večji uspehi. A teh zagotovo ne bi bilo, če se Zoran ne bi tako s srcem posvečal svojim štirinožnim prijateljem in če ne bi imel pri tem tudi podporo družine. Jutranji in popoldanski sprehodi, treningi večkrat na teden in številna tekmovanja zahtevajo ogromno časa, volje in discipline. Pri čemer Zoran razmišlja, da bi svoje znanje in izkušnje, ki si jih je pridobil v dvajsetletnem ukvarjanju s psi, delil še z ostalimi. »Opažam, da ogromno ljudi potrebuje pomoč, tako pri izbiri in nakupu psa, vzgoji, šolanju, prevzgoji, tudi pri sprehajanju psa,« razkriva svoje načrte in želje. Lok in Sky pa sta že pripravljena na nove dogodivščine. Kdo ve, morda boste prav vi tisti, ki vam bo njun smrček rešil življenje.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA
Ko si »običajni« problemi ne zaslužijo več svojega imena
Grega Janežič o nesrečnem skoku v vodo - Od perspektivnega športnika do tetraplegika, ki kljub vsemu vidi smisel v življenju
So zgodbe, ki kar same stečejo na papir, in so take, ki ti vzamejo besede, s katerimi bi jih povedal. Ko se je cesta dvigala v celjski Za-grad, sem bila prepričana, da bo tudi ta ena slednjih. Priznam, da me je pošteno stiskalo pri srcu. Zgodbo družine Janežič bi človek težko opisal drugače kot najhujšo nočno moro vsakega starša. A kar te v resnici gane, je neverjetna srčnost dveh ljudi ter življenje v pogledu fanta, ki ga telo od vratu navzdol že dvanajst let ne uboga več.
»Bilo je 3. avgusta 1998. Mesec dni pred 16. rojstnim dnevom.« Grega Janežič tega dne pač ne more pozabiti. V hipu se je življenje, kot so ga živeli on in njegovi starši do takrat, končalo. »Bilo nas je več prijateljev. Kopali smo se na Šmartinskem jezeru. Lovili smo se. Pa sem skočil v vodo Usodno. Pri skoku na glavo si je nepopravljivo poškodoval vratno vretence. »Imel sem srečo, da me je naplavilo na breg in sem lahko poklical na pomoč,« se spominja danes 28-letni Grega. Odpeljali so ga v celjsko bolnišnico in od tam v ljubljanski klinični center. Skoraj dve leti je minilo, da se je znova vrnil domov, in še eno, da je spet zmogel videti smisel v življenju.
Vsak dan nov udarec
Tragičnega avgusta se je kalvarija začela tudi za starša. »V tistem času sva bila čisto vsak dan v Ljubljani. Prve tri mesece tudi samo za petnajst minut. A za naju in Grega tako dragocenih,« se spominja mama Slavica. »Saj slišiš za podobne nesreče.
Ampak da bi se lahko zgodilo tebi _ Vedela sva, da je hudo, ne pa tudi, da ne bo nikoli bolje.« Prve mesece so zdravniki še upali, da bo oteklina splahnela in se bo funkcija živčevja povrnila. A se to žal ni zgodilo. »Šele v Rehabilitacijskem centru Soča nama je zdravnica dokončno odprla oči,« pove oče Jože. »Seveda so travme. Hudo je, dokler tega ne urediš v glavi. A morala sva biti močna. Zaradi njega. Vedela sva, da mu nihče ne bo stal ob strani, če mu midva ne bova mogla,« doda Slavica.
Da je bilo še težje, je prve mesece skoraj vsak dan prinesel kakšno slabo novico. Grega je neprestano padal v nezavest, tu in tam v komo,
v sedečem položaju se je začel dušiti, po telesu so se začele odpirati rane od prele-žanin, srce je dobilo svojo mero poškodbe. Starša pa sta bila postavljena pred nemogoče izbire, kot je, ali naj ima njun fant možnost sede dihati ali glasno govoriti. »No, ampak naprej je bilo lepše,« z nasmehom zaokroži zgodbo Slavica in da vedeti, da so čez brezplodne scenarije tipa »kaj bi, če bi« že zdavnaj naredili križ.
Življenje postavili na nove temelje
Janežičevi so do nesreče živeli v bloku. Ko je Grega po končanem zdravljenju dokončno oznanil, da se tja noče vrniti, so se odločili, da na hitro dozidajo vikend hišico
Če se večina staršev ubada s tem, kako pregnati otroke od računalnika, so imeli pri Janežičevih nasprotno težavo. Fanta je vedno bolj kot tipkovnica zanimala žoga. Zdaj mu je računalnik nepogrešljiv pomočnik. V prihodnosti bi rad oblikoval spletne strani. Grega vse upravlja z brado in usti. Namestili so mu celo gumb za avtomatsko odpiranje hišnih vrat.
V Barceloni se mu je izpolnila največja želja. V živo je spremljal tekmo svojega najljubšega nogometnega kluba. Če bi se življenje drugače zasukalo, bi bil tudi sam gotovo nogometaš.
v Zagradu. Zdaj imajo tam prijeten dom, povsem prilagojen za invalida. A zdravemu se niti ne sanja, da je tudi to precej raztegljiv pojem. Grega je visok skoraj dva metra, električni voziček - zdaj ima že tretjega - je širši od običajnega. Kje najti dovolj velik avto? Arhitektonske ovire. Pri 150 kilogramov težkem vozičku je problem že ena stopnica. »Nič ni samoumevno. Kamorkoli gremo, se prej pozanimamo o vsem. Če sem v mestu z njim sama, ves čas oprezam za pločniki in robniki. Sama vozička pri najboljši volji ne morem dvigniti,« pripoveduje mama. »Je pa res, da se je v zadnjih desetih letih veliko stvari že bistveno spremenilo na bolje. Klančine so zdaj že skoraj povsod, četudi za tovrsten voziček marsikje tudi preozke.«
A to je samo kamenček v velikokrat nedorečenem mozaiku. Zdravstvena zavarovalnica sicer plača levji delež 20 tisoč evrov vrednega električnega vozička, cel kup vitalnih reči pa spada v t. i. nadstandard. Država na eni strani poskrbi za invalidnino, a če bi se Grega po kakšnem čudežu uspel zaposliti, bi mu to pravico trajno ukinili. In če potem ne bi mogel delati do redne upokojitve, bi bil vmes obsojen le na socialno pomoč.
Je že res, da starši nikoli ne nehajo skrbeti za svoje otroke. Tudi za tiste, ki imajo odprte vse možnosti, pa nobene vizije in nobene volje do življenja. Problemi _ So v tej luči res omembe vredni?
SAŠKA T. OCVIRK
Foto: TimE, zasebni arhiv
»Zadovoljni smo, da imamo prijeten dom, prilagojen Gregi,« povesta zakonca Janežič. »Zdaj sva oba doma. Glavno je, da bi bili zdravi. Stremiva pa samo še za tem, da če je še kje kaj, kar bi sinu olajšalo življenje, mu to tudi omogočiva,« doda Slavica. Psička Sani bi morala biti sicer fantova spremljevalka, a se v prijetnem družinskem vzdušju raje pusti razvajati.
Tisto poletje pred nesrečo je Grega ravno končal prvi letnik v gostinski šoli kot natakar. Po njej na to dolgo nihče ni mislil, potem pa ga je razredničarka spodbudila. Vpisal se je ponovno v prvi letnik, tokrat na smer turistični tehnik. Za glavne predmete so učitelji prihajali k njemu na individualne ure, za druge se je učil sam in v šoli opravljal izpite. »Svojčas je bilo kar stresno. Še posebej pred maturo,« se spominja Grega. Občutek ob uspešno končani srednji šoli pa je bil zato še slajši. »Nas je skrbelo še bolj kot njega,« se smeji mama. »Sem si mislila, le kaj bo s to matematiko, ki je že prej ni maral. Na koncu se mu je zaradi dobrega profesorja najbolj priljubila.« »Profesorji so bili res krasni in jim iskrena hvala za ves trud. Še posebej obema razredničarkama, Darji Štingerl in Ines Senica, pa seveda ravnatelju,« z žarečimi očmi pove Grega.
Grega je tudi na svoje učitelje na srednji šoli naredil vtis. Na koncu so ga presenetili in obdarili s potovanjem v Barcelono. Kljub vsem preprekam je s starši tja prvič odpotoval z letalom. Spomin je še danes nepozaben.
18
I ŠPORT
NOVI TEDNIK
Miru Požunu, možakarju, ki je storil največ za vzpon velenjskega rokometa, so žvižgali med predstavitvijo.
Kokšarov: »Vrnila se je borbenost«
67-letni rokometni trener Miro Požun je svoje največje uspehe dosegel s Celjem Pivovarno Laško in Gorenjem, v začetku svojega tretjega mandata na celjski klopi pa je debitiral prav na lokalnem derbiju med omenjenima tekmecema.
V Rdeči dvorani - v sredo zvečer je bila polna tako kot koprski štadion med reprezentančno nogometno tekmo in tudi stožiška dvorana med košarkarskim spektaklom v evroligi - so bili boljši Ve-lenjčani s 33:29.
»Niso skregani«
Morda se sliši čudno po porazu, toda v igri celjske čete, pod vodstvom novega trenerja Mira Požuna, v kateri so manjkali Pajovič, Gajič in Žvi-žej, poškodovana pa sta nastopila Zor-man in Kokšarov, je bil nemudoma viden napredek. Na drugi strani je bila obramba gostiteljev hitra, agresivna, precej ostra, kar sta v prvem delu dopuščala trboveljska sodnika Masleša in Žibert. Celjani niso uspeli vračati z enako mero, tudi zato, ker so bili prepočasni. Povedli so s 6:4, nato pa domačinom dopustili delni izid 7:0. V 27. minuti je Vugri-nec izenačil ob igralcu manj in tekma je bila spet enakovredna. Vse do izida 29:29 (56. minuta), nato pa državnim prvakom ni več uspelo zadeti. Za Gorenje je Rok Šimič dosegel 6 golov, po 5 pa David Miklavčič in dirigent Marko Bezjak, ki je priznal: »Pričakovali smo celjsko obrambo 5-1 s Kokšarovom, toda pri nas večina ekip igra obrambo 6-0 in zato se nam je uspelo hitro prilagoditi. Pametno smo igrali, malce nas je zmedla tretja izključitev Manojlovića, ki je
Zvonimir Serdarušić je brez pravega razloga zapustil Celje. Tistega, česar ni želel razkriti slovenskim medijem, je obelodanil enemu izmed nemških, in po vseh porazih in bledih igrah krivdo zvalil na direktorja kluba Romana Pungartnika. Bivši celjski rokometni as je bil zelo razočaran, pristal je zgolj na kratko izjavo: »Toliko, kot sem bil presenečen nad trenerjevim odstopom, sem zdaj presenečen in razočaran nad njegovo izjavo javnosti. Žal mi je, da se je najino sodelovanje zaključilo na takšen način. Poznam ga že zelo dolgo, vem, kakšen človek je, vem, kakšen odnos smo
îmolî -yafn com čnl^-iran //
Za edino celjsko vodstvo z dvema zadetkoma prednosti (4:6) je Gašper Marguč še drugič »posušil« Ivana Gajića.
izjemno opravil nalogo proti Zorma-nu. Svoje je nato v postavitvi 6-0 dodal Bajram. S tremi, štirimi lahkimi zadetki smo v končnici zasluženo premagali Celje.« Najboljši strelec gostov je bil Gašper Marguč s kar 8 zadetki, 6 jih je dosegel Momir Rnić, po pet Renato Vugrinec in Edi Kok-šarov: »Videlo se je, da se v našo ekipo vrača borbenost, želja po igri. Slednja je bila morda celo prevelika in je botrovala številnim napakam. Ne moremo spremeniti vsega takoj, dvigovali se bomo počasi, a zanesljivo. Chambery, naš naslednji nasprotnik v ligi prvakov, je z zmago nad Barcelono dokazal svojo visoko kvaliteto. Doma igra zelo dobro, toda naš cilj je jasen.«
Novi trener Miro Požun pa je de-ial: »Z odnosom fantov sem zadovo-
ljen. Videlo pa se je, da so Velenjča-ni hitrejši, bolj uigrani, čutijo drug drugega, njihov pretok žoge je tekoč. Imeli smo preveč napak, prejeli preveč zadetkov, vračanje v obrambo je bilo pomanjkljivo. Tekma je bila kakovostna. Če bi bil Zorman zdrav, bi bil rezultat bržkone drugačen.« Pred Požunom je veliko zahtevnega dela, toda ve, kako se temu streže: »Psihološko stanje ni vzpodbudno. Vsi so zaprti vase. Potrebujemo zmago nad uglednejšim nasprotnikom, da se sprostimo. Niso pa igralci skregani med seboj, namreč tudi takšne govorice so krožile.«
Gorenje ima vseh devet zmag, Celje, ki je v sredo zapravilo kar pet sedemmetovk, že tri poraze.
DEAN ŠUSTER
Foto: SHERPA
Kako
pobegniti z dna?
Jutri bodo celjski nogometaši odigrali eno najbolj pomembnih tekem v jesenskem delu prvenstva, kajti v Areni Petrol se bodo spopadli s predzadnjim Primorjem.
»Edina črna točka našega kluba je trenutno izjemno slaba uvrstitev članskega moštva. Vse drugo dobro deluje, od celotne organiziranosti kluba, delovanja Šolskega nogometnega centra, zagotavljanja denarnih sredstev. Še navijači so nam ostali zvesti. Ekipo bomo vsekakor skušali še okrepiti,« pravi tehnični vodja Borut Arlič. V kočljivem položaju je trener Stane Bevc, saj so poškodovani Mario Močič (mora na operacijo kolena), Danijel Brezič, Sebastjan Gobec in Go-razd Zajc, bolan Domen Beršnjak, odsoten Rok Štraus (na preizkušnji pri angleškem Watfordu), zaradi kartonov pa nimata pravice nastopa Dragan Čadikovski in Simon Klun. Malo je možnosti, da bi zaigral 23-letni osrednji branilec Serge Akakpo, reprezentant Toga, ki še ni imel urejene dokumentacije.
V sredo dopoldne je pogodbo do konca sezone podpisal tudi 34-letni vezist Zoran Pavlovič. Za slovensko reprezentanco je nazadnje igral pred osmimi leti, zanjo je zbral 21 nastopov. Leta 1997 je skupaj s sedanjim kapetanom Celja Danijelom Brezičem z velenjskim Rudarjem osvojil naslov slovenskega pokalnega prvaka. V zadnjem obdobju je vadil pri konjiškem drugoligašu Dravinji, pravico nastopa pa že ima. »Ni realno pričakovati, da bi zaigral že v soboto brez enega pravega treninga z moštvom,« pravi trener Stane Bevc, ki je na celjski klopi sedel na petih tekmah in zbral zmago proti Gorici in točko v Lendavi, izgubil pa z Olimpijo, Mariborom in Koprom. Članom je priključil najbolj obetavna mladinca, Martina Lenoška in Iztoka Močivnika. Pavlovič je po prihodu v Celje povedal: »Tako kot sem že nekajkrat v preteklosti dejal, iskal sem primeren klub, da oddaljenost od doma ne bi bila prevelika. S CM Celjem sem se dogovoril zelo na hitro in ni bilo nobenih težav pri podpisu pogodbe. Tako z moje strani kot s strani kluba. Takoj, ko smo stopili v stik, sem vedel, da se bomo dogovorili za sodelovanje. Namreč CM Celje je klub z velikim ugledom. Zelo sem vesel, da bom nosil celjski dres. Čeprav je trenutno na zadnjem mestu, zatrjujem, da nima slabe ekipe. Sodi v sam vrh lestvice in verjamem, da se bo stanje kmalu obrnilo.«
Iz »Zokijevih« ust v božja ušesa. Najprej torej pobeg z dna _
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
m.
Cokan spet na Havaje
Celjski triatlonec Nino Cokan odhaja v nedeljo na svetovno prvenstvo Ultraman Hawai.
Na tridnevno tekmovanje se Cokan odpravlja teden prej, da se bo lahko privadil na drugačne vremenske razmere in še utrdil svojo formo. Tekmovalci, ki so na to tekmovanje v večini povabljeni ali pa so izpolnili normo na dveh večjih tekmovanjih, bodo morali na Havajih prvi dan preplavati 10 km in prekolesariti 145 km. Drugi dan jih čaka 275 km kolesarjenja, zadnji dan pa še 84 km teka. Nino tekmuje že 20 let, lani se je ultramana udeležil prvič in zasedel 8. mesto, letos pa cilja precej više.
MOJCA KNEZ
Zoran Pavlovič (levo, v vijoličnem dresu) je novi član CM Celja, ki ga bo morda
zapustil Rok Štraus (z žogo, v belem dresu).
Judoistom
ekipna
medalja!
Judoisti celjskega Sankakuja so drugič nastopili na zaključnem turnirju državnega prvenstva in osvojili tretje mesto, kar je njihov največji uspeh.
V nabito polni dvorani v Slovenski Bistrici so nastopila štiri najboljša moštva rednega dela prvenstva. Celjani so se v polfinalu pomerili proti staremu in novemu državnemu prvaku, Olimpiji. Ljubljančani so bili boljši s 4:1. Nato so mladi celjski judoisti v boju za 3. mesto suvereno premagali Duplek s 4:2 (30:17). Zmagali so Tadej Zalaznik, Miha Žgank, Beno Lah in Vito Dragič, uspešno jih je vodil Igor Trbovc.
Treba je poudariti, da sta najboljša judoista celjskega Sankakuja Roki Drakšič in Matjaž Trbovc nastopila za bistriški Impol in dobila obe svoji borbi.
riTVAM ČTTCTT7D
NOVI ITEDN^K
SPORT
19
Naj slovenska atleta Ratejeva in Buč
Martina v napad na svetovni rekord, Boštjan z zakoncema Baumann
Martina Ratej in Boštjan Buč sta bila v tradicionalni anketi AZS izbrana za najboljša slovenska atleta v letu 2010, za najboljšega trenerja pa Celjan Andrej Hajn-šek, ki je zaslužen za Mar-tinin vzpon.
Članica AK Šentjur je zaradi uspehov v metu kopja dobila 198 točk in prehitela Sne-žano Rodič (146), četrta je bila članica celjskega Kladivar-ja Marina Tomič. Ratejeva je odlično začela sezono, pred EP je osvojila drugo (Eugene) in tretje mesto (Doha) na prestižni diamantni ligi, vse tekmice je ugnala na veliki nagradi v Ostravi. Nato pa je na evropskem prvenstvu v Barceloni kljub težavam z zdravjem zasedla 7. mesto: »Zelo sem zadovoljna z letošnjo sezono. Dosegla sem vrhunske rezultate. To vidim šele zdaj, med sezono nisem tako ocenjevala. Dogodki med evropskim prvenstvom v Barceloni bodo vselej skeleli, velika priložnost za medaljo je zaradi poškodbe splavala po vodi. Prihodnje leto želim priti med prve tri v seštevku dia-
Utrinek z zaključka atletskega mitinga v Celju, ko so se okrepčali Jože Artnak, član izvršnega odbora AK Šentjur, ter trener in atletinja leta, Andrej Hajnšek in Martina Ratej (z leve).
mantne lige, želim popraviti svetovni rekord in upam, da bom na svetovnem prvenstvu v Daeguju v Južni Koreji osvojila medaljo!« Podelili so ji tudi rekordersko značko; slovenski mejnik je prestavila na začetku sezone, ko je v Dohi 14. maja kopje vrgla 67,16 m in bila s tem rezultatom četrta na svetu.
Pri moških je bilo precej tesno v boju za vrh, tekač AK Velenje na 3.000 metrov z zaprekami Boštjan Buč je dobil 143 točk in prehitel Se-bastijana Jagarinca (137). Mi-slinjčan je dejal: »Na velikih tekmovanjih tekmujem od leta 2002, letos pa sem se prvič uvrstil v finale. To je največ, kar sem doslej do-
segel. Zahvaljujem se dosedanjemu trenerju Simonu Vroemnu, k novim ciljem, izboljšanju državnega rekorda, pa sem povabil Isabel in Dietra Baumanna. Z njima sem že sodeloval in bosta odslej skrbela za moje treninge.«
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Lara Guček najbližje odru
V avstrijskem Gradcu je bilo mednarodno tekmovanje v umetnostnem drsanju Ice Challenge 2010.
Udeležilo se ga je 270 tekmovalcev iz 30 držav. Med deset najboljših sta se uvrstili dve celjski drsalki, Lara Gu-ček, ki je bila četrta v kategoriji cubs girls 2001, in Da-ša Grm z osmim mestom v kategoriji ladies.
DŠ
Lara Guček
Za rojstni dan dobili bazen nazaj
Ob 60. obletnici kluba Neptun so celjski plavalci v petek dobili za darilo zimski bazen nazaj v uporabo, v soboto in nedeljo pa so pripravili 25. mednarodni miting za pokal Celja.
Anemari Košak je med mladinkami zmagala na 50 metrov prosto in hrbtno, trikrat je bila druga, na 1.500 metrov pa je bil najboljši, tudi med člani, mladinec Gašper Žurman.
Mejniki
Pri PK Neptun za najodmevnejši dosežek štejejo rezultat Goran Juraka (zdaj igra košarko), ki je kot prvi Slovenec 100 metrov preplaval pod magično mejo 50 sekund. To se je zgodilo na DP leta 1996 v Neptunovi štafeti. Posebno na-
grado je prejel Daniel Pavli-nec, ki je v svoji 30-letni karieri osvojil štiri medalje na paraolimijskih igrah in postavil tri svetovne rekorde. Največje uspehe je klub beležil v obdobju zdaj že pokojnega predsednika Draga Vračuna, med trenerji so skozi leta izstopali Mile Iršič, Edi Goršič, Ivo Stella, Sava Ivanović, Pe-dža Stanojević, Jože Tanko, Peter Podsedenšek in Andej Žni-daršič, med entuziasti še vedno Mijo Tešovič, ki neutrudno pomaga že 40 let. Posebna mejnika sta seveda leti 1957, ko je Celje dobilo letni olimpijski bazen, in leto 1981, ko je dobilo še pokritega. Zdaj je predsednik kluba Matej Čret-nik, ki apelira na MOC in njen zavod ZPO, da bi omogočila brezplačno uporabo zimske-
ga in letnega bazena in bi s tem omogočila klubu enakopraven položaj z drugimi plavalnimi društvi v Sloveniji.
Hitro plavali za žogo
Ob častitljivi obletnici smo klepetali z dvema pionirjema celjskega plavanja. Drago Mravljak je dejal: »Začelo se je med johami levš-kega mostu, pred 60 leti. Nato smo ustanovili Železničar-ski plavalni klub, pokrovitelj je omogočal brezplačne prevoze z vlakom. Plavali smo v Slovenskih Konjicah in Ve-
lenju, potem v >žabjeku< na Savinji, kjer so bili zgrajeni pomoli. Ko smo v Celju dobili bazen, ni imel filtrirnih naprav. Včasih so nam želeli ustreči in so nalili svežo vodo, ki pa je imela tudi le 15 stopinj Celzija. Raje bi plavali v gnojnici _ Prva uspešnejša plavalka je bila Lenč-ka Jošt.« Sledile so še misli Jureta Godca: »Sem vojak kluba od prvega dne. Med jo-hami levškega mostu smo igrali vaterpolo in morali zelo hitro plavati, da nam žoga ni ušla. Na pobudo predsednika kluba Rada Ložarja smo
začeli graditi bazen in kasneje ustanovili PK Neptun. Kaj kmalu je prišel prvi uspeh, naslov republiškega prvaka med mladinci. Postal sem prvi plavalni učitelj v Celju in sem naučil plavati kasnejšega udeleženca olimpijskih iger Danija Vrhovška. Med vaterpolisti je bil najboljši Tone Goršič.« Oba sta še zavzdihnila, da je šlo za neke druge čase. Ko so plavalci svoje žene spoznavali po tekmah na plesu. »In ti zakoni še vedno držijo,« je poudaril Godec.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Fitnes kongres v Laškem
Priznanja je podeljeval podžupan MOC Stane Rozman (levo), tudi dolgoletnemu pokrovitelju kluba Aljošu Malcu.
V Thermani Laško se danes začenja 9. vseslovenski fitnes kongres. Največji dogodek na področju fit-nesa in aerobičnih oziroma skupinskih vadb v Sloveniji bo trajal do nedelje.
Organizator tridnevnega kongresa je Fitnes zveza Slovenije v sodelovanju, tokrat prvič, z gimnastično zvezo. Vse dejavnosti bodo v Well-ness centru v Laškem in Top fitu v Celju. Poleg različnih vadb se bo mogoče udeležiti seminarjev, predavanj in delavnic. Za lastnike in mene-džerje fitnes centrov pa bo še posebej organizirana okrogla miza, saj je po mnenju predsednika FZS Dušana Gerloviča nujno, da se ti med sabo povezujejo: »Lastniki fitnes centrov bi se morali združevati, ne pa drug drugemu skakati v zelje. Mi delujemo na področju, ki zaje-
ma zdravje ljudi in ravno zaradi tega, ker je vsak dan več vključenih v centre, bi morali delati skupaj in ljudem ponuditi še več možnosti za vadbo in boljši način življenja.«
Na kongresu bo mogoče vse vrste vadb preizkusiti brezplačno. Vodili jih bodo svetovno znani inštruktorji, trenerji, demonstratorji in vaditelji Balasz Fuzsey, Michael King, Danijel Bata, Gabor Fuzy, Marko Geršak, Anja Gr-žinič, Ana Medvešček, Marija Andrijaševič, Anja Že-pič, Dragana Ivanišević, Petar Dragovič, Barbara Mulej, Larisa Levac, Giorgio Rivari in Federica Tofful. Predavatelji na plenarnem zasedanju bodo Uroš Jelen, Bogdan Am-brožič, Luka Slabe, Grega Jenko, Gregor Vidmar, Rok Ven-gust, Matej Ipavec, Vojko Stroinik. James in Tatiana K.
Tomazin. Poleg vseh vrst vadb pa bosta glavni temi letošnjega kongresa še rehabilitacija in postrehabilitacija.
MOJCA KNEZ
PANORAMA
o
Ih
KOŠARKA
1. SL (ž), 8. krog: Rogaš- t: ka - Celje 56:96; Baloh 12, ^^ Vodeb, Jurše 11, Svetič 10, Volarič 7, Starček 3, Krebs 2; Abramovič 17, Jevtovič 14, Klein 13, Klavžar 12, N. Be-lak 9, Jagodič 8, U. Belak, Čoh 6, Gaberšek, Turčinovi-ć 4, Bosilj 3.
ROKOMET
1. SL, zaostala tekma 6. kroga: Gorenje - Celje Pivovarna Laško 33:29 (16:15); Šimič 6, Bezjak, Miklavčič 5, Manojlović, Cehte, Musa
4,	Golčar 3, Gams, Bajram 1; Marguč 8, Rnić 6, Vugri-nec, Kokšarov 5, Metličić 2, Razgor, Toskić, Zorman 1. Vrstni red: Gorenje 18-0, Ci-mos 14-4, Celje 12-6, Maribor 12-8, Trimo 11-9, Loka, Krka 10-8, Ribnica 7-13, Slovan 6-14, Ormož 6-12, Slovenj Gradec 4-14, Šmartno 2-16. (MiK)
Sportni
KOLEDAR
Petek, 19. 11.
MALI NOGOMET
1.	SL, 9. krog: Litija - Do-bovec (19).
2.	SL, 6. krog, Škofja Loka: Weber - Nazarje (20).
Sobota, 20. 11.
NOGOMET
1. SL, 18. krog: CM Celje -Primorje, Gorica - Rudar (17).
ROKOMET
1. B SL, 8. krog: Celje Pivovarna Laško B - Mokerc (16).
1. SL (ž), 10. krog: Izola -Velenje (18).
KOŠARKA
1. SL, 6. krog, Šoštanj: Elek-tra - Šentjur, Polzela: Hopsi - TCG Mercator (19), Laško: Zlatorog - Parklji (19.30).
1. B SL, 9. krog, Maribor: Primorac Branik - Konjice (18), Rogaška - Kraški zidar (19).
Jadranska liga (ž), 8. krog, Beograd: Voždovac -Celje (20.30).
ODBOJKA
1. SL (ž), 8. krog: Novo mesto - Aliansa (20).
Nedelja, 21. 11.
ROKOMET
Liga prvakov, skupina A,
5.	krog: Chambery - Celje Pivovarna Laško (17).
Pokal EHF, 1. krog, Velenje: Gorenje - Nexe Našice (19).
V savinjski ligi deset ekip
Športno košarkarsko društvo Koš Polzela bo tudi letos pripravilo tekmovanje v Savinjski košarkarski ligi, ki se bo začelo v nedeljo in bo potekalo vse do sredina februarja.
Vse tekme bodo odigrane v polzelski športni dvorani ob nedeljah dopoldne, sistem tekmovanja bo eno-krožen. Po rednem delu bo sledila končnica, v kateri se bodo ekipe pomerile za 1. do 4. ter za 5. do 8. mesto. Pari uvodnega kroga so: Brglez.com Polzela -Mladi Polzela, Gradia Celje - Arkes Velenje, Domžale - Študentski klub Žalec, Frizerstvo Anita - Veterani Zlatorog Laško in BSB Otok Celje - Kamnoseštvo Vo-grinec Parižlje.
TT
20
I KRONIKA
NOVI TEDNIK
Mu bodo sodili znova ali bo kazen obveljala?
O tragediji na avtocesti pri Ljubečni zdaj še celjsko višje sodišče - Vasja Nie-gelhell v dvorani v lisicah
Na Višjem sodišču v Celju so v torek razpravljali o pritožbi na sodbo 33-letne-mu Vasji Niegelhellu. Ta je aprila lani na avtocesti pri Ljubečni močno vinjen z avtomobilom trčil v avtobus in povzročil tragedijo. Kot je znano, je v nesreči umrlo eno dekle, eno je bilo v življenjski nevarnosti, pet jih je bilo hudo poškodovanih, sedem oseb pa lažje. Na okrožnem sodišču so ga zaradi nesreče pri Ljubeč-ni obsodili na 5 let zapora, zaradi pobega s kraja nesreče na 8 mesecev zapora.
Ker je prvo smrtno nesrečo povzročil že pred leti na Primorskem in lani kršil pogojno kazen, bo moral presedeti še leto dni in šest mesecev zapora. Skupno je sodnik tako določil enotno kazen -sedem let zapora. Na takšno sodbo sta se pritožila tako okrožna državna tožilka Marija Sladič in zagovornik obsojenega Peter Žnidaršič.
Niegelhellu so pred meseci izrekli tudi prepoved vožnje motornega vozila in odvzem vozniškega dovoljenja za 2 leti. To pomeni, da dve leti po prestani kazni ne bo smel voziti - če bo sodba okrožnega sodišča obveljala. Tožilka Ma-
Vasji Niegelhellu tokrat niso odstranili lisic med obravnavo.
Po mnenju Niegelhellovega zagovornika je sporno mnenje prometnega izvedenca o tem, kako so nastale poškodbe na zadnjem delu avtobusa. Te naj bi kazale na to, da se je Niegelhell avtobusu izmikal, ker naj bi avtobus nenadoma zapeljal na levo. (Foto: GrupA, arhiv NT)
rija Sladič se je pritožila, saj meni, da sodni senat ne bi smel spremeniti očitanega kaznivega dejanja. Sodnik je namreč povzročitev nesreče zaradi predrzne vožnje spremenil v povzročitev nesreče iz malomarnosti. Po prvotni obtožnici je namreč povzročitelju grozilo do 12 let zapora, po spremenjeni pa je najvišja možna zaporna kazen 8 let.
Sladičeva tako vztraja, da je šlo za predrzno vožnjo in
naklepno dejanje in zahteva še strožje kaznovanje, zato predlaga, da mu kazen zvišajo na devet let in pet mesecev zapora (7 let za nesrečo, 1 leto za pobeg, ostalo je vezano na kazen za nesrečo na Primorskem). Zahteva tudi podaljšanje časa prepovedi vožnje in odvzema dovoljenja na pet let, saj naj bi bil Niegel-hell v prometu zelo nevaren.
Obsojenčev zagovornik Peter Žnidaršič je tudi v pri-
tožbi kot že na samem sojenju omenil, da se nikakor ne strinja z ugotovitvami cest-noprometnega izvedenca, ki naj bi po njegovem izdelal pomanjkljivo mnenje o nesreči in sodba, ki sloni na tem, ni trdna, je dodal. Zato je višjemu sodišču predlagal, da sodbo razveljavi in okrožnemu sodišču naloži zaslišanje novega prometnega izvedenca in še izvedenca za tahografe, saj je - kot
je dejal - bilo v procesu kar nekaj nejasnosti glede ustavljanja avtobusa tik pred nesrečo. Na sojenju se je namreč kar nekajkrat slišalo jezno nasprotovanje v delu, ki se je nanašal na mnenje prometnega izvedenca. Ta si namreč poškodovanega avtobusa ni ogledal, a ne po svoji krivdi, saj naj bi bil avtobus že v uničenju. Žnidar-šič je še dodal, da bi morali pri izreku sodbe še bolj upoštevati to, da je bil Niegel-hell v času nesreče v bistveno zmanjšani prištevnosti zaradi alkohola (ki je tudi glavni vzrok za najhujše nesreče na sploh). Bistveno zmanjšana prištevnost ponavadi pomeni nižjo kazen.
Niegelhella so iz pripora pripeljali vklenjenega v lisice, ki mu jih niso odstranili
za
Orožje kar v stanovanju
Celjski policisti so v torek 26-letnemu Celjanu zasegli več nevarnega orožja. Na podlagi odredbe sodišča so pri njem opravili hišno preiskavo, saj je obstajal utemeljen sum, da moški poseduje orožje. V stanovanju so našli poleg avtomatske puške tudi več ostrih in manevrskih nabojev ter palico, prirejeno za napad. Zaradi kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem ter eksplozivom mu grozi do pet let zapora.
Foto: PU Celje
Odpeljali so ga v bolnišnico
V Šentjurju sta v torek trčila voznika priklopnika in dostavnega vozila. Moški, ki je vozil dostavno vozilo, se je v nesreči poškodoval, zato so ga odpeljali v celjsko bolnišnico. Poleg reševalcev in policistov je bilo na kraju tudi osem celjskih poklicnih gasilcev.
Foto: PGE Celje
Prižgite žrtve nesreč
Jutri je svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč, ki ga že več let zapored obeležuje tudi Slovenija. V vsej državi je od leta 1991 na cestah umrlo 6.450 ljudi, poškodovalo pa se jih je 226.470. Te številke uvrščajo Slovenijo na rep držav Evropske unije, kar pomeni, da je raven prometne varnosti zelo nizka.
Vodilna organizacija, ki je v Sloveniji največ pripomogla k temu, da se je tudi naša dežela priključila svetovnemu projektu, je Zavod Varna pot, ki pomaga svojcem in žrtvam nesreč. Ob svetovnem dnevu spomina na žrtve želijo marsikoga tudi osvestiti o tem, da prometna nesreča spremeni življenje ne le žrtvi, če ta sploh preživi, ampak vsem njenim svojcem. Letos bodo aktivnosti potekale pod sloganom Dobre želje uresničujmo z dejanji. Misli lahko ljudje zapišejo na spletno stran www.varna-pot.si ter na poseben trak, ki ga bodo položili ali obesili na krajih obeleževanja. V Celju bo krajša prireditev jutri ob 17. uri pred glavnim vhodom v Citycenter. Otroci iz OŠ Nova Cerkev bodo poskrbeli za krajši program, svojo stojnico bo imel na kraju tudi ZŠAM. Prireditve naj bi bile tudi v Slovenskih Konjicah in Velenju.
SŠol
Odpeljal motokultivator
V torek ponoči so neznanci s parkirišča ulice Pod kostanju odpeljali osebni avto Volkswagen golf, črne barve. Lastnik ocenjuje, da je s tatvino oškodovan za dobrih 13 tisoč evrov. V Vojniku pa so nepridipravi na avtomobilu, parkiranem na parkirišču Celjske ceste, prerezali vse štiri pnevmatike in ukradli obe registrski tablici. Tatovi so bili tudi na Dečkovi cesti, kjer so vlomili v gradbeni zabojnik in odnesli orodje za dva tisoč evrov. S kmetije v Ločici ob Savinji pa je nekdo odpeljal motokultivator, pogonski agregat s plugom in električni agregat.
SŠol
niti v sodni dvorani med sejo senata višjega sodišča. Obsojeni je na okrožnem sodišču sicer dejal, da mu je žal, da se je zgodila nesreča, a opravičila dekleta, ki jih je spravil v nevarnost in jim povzročil hude poškodbe, niso sprejela. Ko ga je predsednik senata višjega sodišča Jože Kreča ob koncu torkove obravnave vprašal, ali želi še kaj dodati, je Niegelhell le zmajal z glavo. Odločitev višjega sodišča bo znana v prihodnjih tednih.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
HALO, 113
Kradla z
ukradenimi ključi
Celjski policisti so odvzeli prostost 34-letni Celjanki in 33-letnemu Žalčanu, ki ju sumijo več tatvin. Oktobra naj bi iz avtomobila, parkiranega v Slancah na območju Teharij, ukradla rezervne ključe vozila in stanovanja lastnika avtomobila. V naslednjih dneh sta iz avtomobila ukradla 18 kilogramov kave, dve kuverti z gotovino, orodje, moško verižico ter več ostalih stvari. Z ukradenimi ključi sta prišla še v stanovanje lastnika avtomobila in odnesla okoli 2.500 evrov in več elektronskih naprav. Lastnika sta oškodovala za kar 5 tisoč evrov. Osumljenca, oba sta uživalca drog, so po končanem pridržanju izpustili na prostost.
Nesreči s pobegom
V torek zvečer se je v Tev-čah pri Laškem zgodila prometna nesreča s pobegom. Voznik, ki je z avtomobilom med vožnjo oplazil drugo vozilo, je odpeljal s kraja nesreče v smeri Šentruperta. Morebitni očividci naj pokličejo na 113. Sicer pa so istega dne policisti na območju Žalca pridržali pijanega voznika, ki mu je alkotest mu je pokazal več kot dva promila alkohola.
Policija išče tudi neznanca, ki je v ponedeljek ob 7. uri zjutraj v Laškem povzročil nesrečo in s kraja pobegnil. Gre za neznanca, ki je vozil tovorno vozilo modre ali rjave barve iz krškega registrskega območja. Zatem ko je trčil v pred seboj vozeč avtomobil, je odpeljal v smeri Celja. Očividci naj pokličejo na 113.
Žalec od odvisnosti poka po šivih
Na žalskih ulicah so droge stalne spremljevalke mestnega utripa. Bolj kot uradni dokumenti in javne debate na to opozarjajo vsakdanji prizori v mestnem parku, v okolici blokov in bližini šol ter vrtcev. Očitno pa se o problematiki drog v Žalcu ne govori na pravi način. Drugače se namreč ne da razlagati mnogih okroglih miz na temo odvisnosti s pičlo udeležbo najbolj ranljivih v tej zgodbi.
Žalčani so skorajda vsakodnevno priča ekscesom narkomanov. Spomnimo samo na enega od sporov, ki bi se lahko končal s smrtjo. Vanj so bili vpleteni moški, stari 23, 26 in 29 let. 23-let-nik, doma iz okolice Velenja, je v hrbet zabodel 29-letnega Žalčana in ga hudo poškodoval. Šlo naj bi za medsebojne obračune in vsi trije, ne le storilec, ki je bil sicer že stari znanec policije, naj bi bili odvisniki. Pred dogodkom je Velenjčan celo grozil enemu od domačinov, slišati je tudi bilo, da se je lotil nič hudega slutečega upokojenca, ki je ob »žicanju« cigarete mladostniku namenil par vzgojnih besed. Tovrstni »incidenti« in javno »pikanje« vsem na očeh so vsakdanji spremljevalci življenja v Žalcu in njegovi okolici.
Prerasli vse okvire
Dnevni center za odvisnike Želva po skoraj desetih letih od ustanovitve ostaja edini tovrstni center na Celjskem. Gre za ustanovo z niz-kopražnim programom, namenjeno mladostnikom od 14. do 25. leta, ki uživajo droge, in njihovim svojcem. Vanj je trenutno vključenih 82 pomoči potrebnih. Od tega jih skoraj polovica prihaja iz žalske občine. Ostali so iz Celja, Velenja, s Polzele, iz Braslovč, Prebolda, Mozirja, Nazarij, Šmarja, Rogaške Slatine ter celo iz Slovenj Gradca in drugod. Vrata centra so odprta vsak dan med 6. in 16. uro, medtem ko je menjava igel in oskrba s higienskimi in drugimi pripomočki na voljo 24 ur na dan. V prostorih centra je tudi zavetišče. Odprto je ves dan. Namenjeno ni le odvisnikom, temveč tudi tistim, ki imajo težave z alkoholom, psihične težave ali so invalidi. Zavetišče deluje peto leto in sprejme 14 oseb, trenutno pa jih tam domuje devet. Zaradi prevelike koncentracije odvisnikov in drugih pomoči potrebnih, ki dnevno prihajajo v edini dnevni center in zavetišče tod okoli, je temu primerna tudi stopnja ogroženosti občanov zaradi konfliktnih situacij z nekaterimi objestneži.
Najbolj črne točke, kjer se zbirajo odvisniki na žalskem območju, so mestni park, zapuščene stavbe, okolica šol in vrtcev ter stranišča v nakupovalnih centrih. Po zaslugi rednega pobiranja igel in drugih odvrženih pripomočkov v parku, nedaleč stran od Želve, sredi belega dne ni bilo slutiti, da se Žalec že nekaj let otepa z velikim številom odvisnikov, ki prihajajo v tamkajšnji dnevni center.
»Prerasli smo okvire in zmogljivosti centra. Začeli smo z dvajsetimi uporabniki in v teh letih se je povprečna starost uživalcev drog dvignila za približno 10 let. To kaže na to, da se odvajanje od drog z leti podaljšuje. Čeprav je še vedno največ odvisnosti od heroina, za njim ne zaostajajo odvisnosti v kombinaciji z alkoholom, drogami in tabletami v povezavi s psihičnimi boleznimi in okužbami. Od-
stotek slednjih se iz leta v leto povečuje in kmalu bodo ti predstavljali večji problem od drugih,« pravi vodja centra, psihologinja Natalija Zupančič. Želva je poleg Eureke (dnevni center za ljudi s težavami v duševnem zdravju, op. p.) ena redkih pri nas, ki nudi delo teže zaposljivim ljudem. Zupančičeva, ki vodi oba centra, s svojim delom dokazuje, da lahko ob ustreznem vodenju tudi njihovi uporab-
niki enakovredno delajo in sprejmejo odgovorno življenje. »Delajo v humanitarne namene, odvisniki med drugim v sodelovanju z javnimi delavci redno pobirajo igle, opravljajo hišna in selitvena dela, pomagali so tudi na kmetiji,« še pojasnjuje Zupančičeva.
Kam z Želvo
Ideja o selitvi centra iz mestnega jedra na obrobje
Želva, zavetišče in Eureka se financirajo s pomočjo občine, ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ministrstva za zdravje in s pomočjo do-nacij za potrebno dobavo hrane, obleke in pohištva. Vse tri enote so letos prejele 84 tisoč evrov državne pomoči. Občina pa je za njihovo delovanje letos namenila 90 tisoč evrov iz proračuna, kar jo uvršča v sam vrh slovenskih občin. Za primerjavo navedimo podatek Mestne občine Maribor, ki je za delovanje dnevnega centra letos namenila le 15 tisoč in dodatnih 9 tisoč evrov za terensko vozilo za odvisnike.
zori že nekaj časa, selitev pa se v zadnjem času kaže kot vedno bolj potrebna. Nekdanjemu žalskemu županu Lojzetu Posedelu so kljub izdatni pomoči občine za delovanje centra očitali, da problematiko odvisnosti v kraju pometa pod preprogo. Izjemno slabo so ne tako malo številne okrogle mize in delavnice o tej temi doslej obiskali najbolj ranljivi, odvisniki in njihovi svojci. Pred zadnjimi lokalnimi volitvami je bilo slišati tudi za nekatere povsem konkretne lokacije za preselitev centra, zato je to naloga, ki čaka novega žalskega župana Janka Kosa. Kos pravi, da bodo rešitev za preselitev centra iskali skupaj s strokovnjaki in z aktivnostmi začeli naslednje leto spomladi, zato meni, da je še prehitro za konkretne odgovore.
MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA
Psihično sesut zaradi prevelikega pritiska?
Obtoženca za umor, ki želi, da se postopek čimprej konča, na sodišče ni bilo
Pred sodni senat celjskega okrožnega sodišča bi moral včeraj stopiti 24-letni Andrej Rebevšek iz Velenja. Pred šestimi leti je v Velenju s kuhinjskim nožem umoril svojega znanca, takrat 20-letnega Tomaža Vavpotiča. Zatem ko sta se sprla zaradi manjšega dolga, ga je zabodel s kuhinjskim nožem. Silovit zamah z nožem je povzročil krvavitev v prsni votlini in prerez prsne aorte ter posledično Vavpotičevo smrt. A Rebevšek včeraj na sodišče ni prišel, ker - kot je dejala sodnica Romana Gradič -naj bi zaradi prevelike psihične in fizične potrtosti poiskal psihiatrično pomoč.
Ob tem je dovolil, da se mu sodi v nenavzočnosti, torej kljub temu, da ga na sodišču ni. Ni pa bilo včeraj znano, ali so Rebevška zaradi slabega psihičnega stanja morda v bolnišnici zadržali. Slišati je bilo, da naj bi bil Rebevšek, ki naj bi se mu kronično depresivno stanje samo še slabšalo, v zadnjem času tarča številnih groženj, zato naj bi tudi sam želel, da se sodni postopek čim prej konča. V njegovi odsot-
Tožilec Darko Oprešnik in pooblaščenec družine Vavpotič Matej Vrance
nosti so tako zaslišali izvedenca sodne medicine Petra Kadi-ša, ki so mu postavili nekaj vprašanj glede Rebevškovih
poškodb, ki jih je dobil med sporom z Vavpotičem. Znano je namreč, da sta se sprla in prerivala tik pred usodnim za-
Rebevšek in Vavpotič sta se sprla zaradi denarja, ki naj bi ga obtoženi bil dolžan Vavpotiču, zatem ko naj bi prodal njegove hlače, denarja pa mu ni izročil.
mahom. Drug proti drugemu naj bi zamahovala tudi s pivskimi steklenicami.
Na sodišče je bil včeraj vabljen tudi velenjski psihiater Ra-domir Mojovič, pri katerem se je Rebevšek oglasil dvakrat. Prvič pred umorom, ko naj bi k njemu prišel zaradi mami-
nega prepričevanja, saj je sumila, da sin jemlje drogo, ker je pri njem našla neznane tablete. Testi na sedem različnih drog so se izkazali za negativne, je dejal Mojovič, nakar je Rebevšek sam priznal, da so tablete anabolični steroidi. Drugič je k njemu prišel po umoru, ko naj bi dejal, da se boji maščevanja, vendar konkretnih podatkov o grožnjah ni bilo. Vmes naj bi z zdravnikom govorila tudi njegova mama, ki se je bala za sina, saj naj bi bil tesnoben, zaprt vase, imel naj bi motnje pri spanju. Mojovič je odgovarjal tudi na vprašanja, kakšni so lahko znaki pri jemanju anabo-ličnih sredstev, a je dejal, da se v centru za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog z anaboli-ki niso ukvarjali.
Okrožni državni tožilec Darko Oprešnik je nato spremenil obtožnico in se pri tem oprl na mnenje psihiatrične izvedenke pred meseci, ki je dejala, da je bila obtoženčeva zmožnost razumevanja pomena dejanja in obvladovanja dejanja zaradi spremenjenega duševnega funkcioniranja zara-
E o
«J
<v IS
u
o
■	H
■O
12
■	^m
C O
di anabolikov in alkohola bistveno zmanjšana. Hkrati je umaknil svoj predlog po zaslišanju novega psihiatričnega izvedenca. Pri tem pa vztraja Rebevškova zagovornica Nuša Maček, ki ji očitno ni bilo po godu, da je psihiatrinja Maja Rus Makovec sprva nihala med neprištevnostjo in bistveno zmanjšano pri-števnostjo. Obravnavo so zatem morali preložiti na 13. januar, saj morajo s spremenjeno obtožnico zdaj seznaniti še Rebevška. Ob tem bodo še poizvedeli, kje se Rebevšek trenutno nahaja, torej, ali je morda zaradi slabega zdravstvenega stanja, na katerega se zgovarja, celo v zdravniški oskrbi.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Na dosedanjih sojenjih se je Rebevškov oče pričanju odrekel, saj mu to zakon kot tesnemu sorodniku dopušča. Pričanju pa se ni odrekla mati, ki je poudarila, da je Rebevšek že kot otrok imel težave s psihično stisko.
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
SOBOTA, 20. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj - glasba 60. let, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Časovni stroj - glasba 70. let, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 13.15 Časovni stroj - glasba 80. let, 14.00 Regijske novice, 14.15 Časovni stroj - glasba 90. let, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.40 Jack pot, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Glasbeni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Univox)
NEDELJA, 21. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Matjaž Šuster, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, vmes 17.00 Sedem dni nazaj, 19.00 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Celje)
PONEDELJEK, 22. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack -izbiramo skladbi tedna, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Matjaž Šuster, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Celje)
TOREK, 23. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Leb-nom, 24.00 SNOP (Koroški radio)
SREDA, 24. november
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (na-rodnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Koroški radio)
ČETRTEK, 25. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Sora)
PETEK, 26. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.15 Dobra godba, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Sora)
V objemu lesa in gora
Matjaž Šuster je pred leti povsem slučajno v neki reviji odkril prave severnjaške brunarice. Ko je želja prerasla vse utečene okvire, je zbral denar, kupil letalsko karto in se za pol leta odpravil v Kanado.
Z znanjem o zlaganju brun je v Sloveniji zgradil že štiri lesene hiše. O izkušnjah v Kanadi, o brunasti hiši svojih sanj ter lepih in grenkih izkušnjah svojih alpinističnih podvigov se bo to nedeljo v oddaji Znanci pred mikrofonom z njim pogovarjala Saška T. Ocvirk.
Stetoskop za Mileno
Novinarska redakcija Novega tednika in Radia Celje se v teh dneh poslavlja od še ene svoje kolegice. Konjičanka Milena Breč-ko Poklič se je namreč odločila, da bo odslej svet opazovala kot upokojenka.
Vendar pa Milena, ki je v medijski hiši NT&RC preživela večino, to je kar trideset let svoje delovne dobe, ne bo kar čez noč pretrgala vseh vezi ne z radiem ne s časopisom. Vsaj za radio je obljubila, da bo še nekaj časa vodila oddajo o zdravju Stetoskop. Da ne bi pozabila na dano besedo, smo ji pred dnevi, ko se je ob obloženi mizi poslavljala od nas, dali prav posebno darilo - čisto pravi stetoskop. Ali še deluje, nismo preverjali, pomembno je le, da jo bo vsak drugi torek »pripeljal« na Radio Celje.
Foto: Grup A
Tadej z osnovnošolci
Tonskega tehnika Tadeja Kupca prav nič ne more vreči iz tira. Niti sedemindvajset nadobudnežev iz Osnovne šole Šmarje pri Jelšah, ki so si v začetka tedna prišli ogledat, kako poteka delo na Radiu Celje.	Foto: GrupA
20 VROČIH RADIA CELJE
TUJA LESTVICA
1.	HOLLYWOOD - MICHAEL BUBLE	(3)
2.	FORGET YOU - CEE LO GREEN	(3)
3.	ANYWHICH WAY - SCISSOR SISTERS	(4)
4.	STAY THE NIGHT - JAMES BLUNT	(6)
5.	FIREWORK - KATY PERRY	(2)
6.	JUST THE WAY YOU ARE -
BRUNO MARS	(6)
7.	HEARTBEAT ENRIQUE - IGLESIAS
FT. NICOLE SCHERZINGER (4)
8.	RAISE YOUR GLASS - PINK (2)
9.	COOLER THAN ME - MIKE POSNER(1)
10.	ONLY GIRL (IN THE WORLD) -RIHANNA	(1)
DOMAČA LESTVICA
1.	MAŠ PUNCO - CARPE DIEM	(5)
2.	ZIG ZIG - N'TOKO	(2)
3.	POD OBLAKOM - DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV	(2)
4.	KRASNI NOVI SVET - VLADO KRESLIN	(4)
5.	ŽIVLJENJE JE LEPO - ALENKA GODEC	(4)
6.	ČUDEN DAN - S'KAKTUS & JERNEJ DIRNBEK	(3)
7.	USPAVANKA - BOŠTJAN BRAČIČ (1)
8.	MALO PREMALO - ANIKA	(3)
9.	KO SE SPET SREČAVA -JADRANKA JURAS	(2)
10.	GLEDALIŠČE SANJ - PUPPETZ	(1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO
WELL WELL WELL - DUFFY FEAT. THE ROOTS
YESTERDAY - REAMONN
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO
PREDEN GREŠ - OMAR NABER LAHKO JE PREPROSTO - BILLYSI
Nagrajenca
Ivan Hace, Kettejeva 34b, Maribor Franjo Viličnik, Pod gabri 43, Celje
Nagrajenca dvigneta nagrado, ki jo podarja ZKP RTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri.
VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2010
CELJSKIH 5 plus
1.	VSE ENKRAT MINE - MIRO KLINC	(5)
2.	10 POMLADI - ZREŠKA POMLAD	(3)
3.	BITI KNAP JE LEP POKLIC - SPEV	(1)
4.	TUDI TI NE VEŠ - KOZJANSKI
ZVEN	(2)
5.	ŽENIN BOM - PETKA	(3)
Predlog za lestvico
OBLJUBI MI - NAVIHANKE & BOŠTJAN KONEČNIK
SLOVENSKIH 5 plus
1.	JE V SODRAŽICI TRŽNI DAN -
ANS. FRANCA MIHELIČA (6)
2.	KER ON JE VSE TISTO - GORSKI CVET	(1)
3.	PRAV VSAK IMA NEKOGA -RIBNIŠKI PUŠELJC	(5)
4.	PRAVA LJUBEZEN - PETRA IN
ROK ŠVAB	(3)
5.	ABRAHAM - ANS. TOPLAR (2)
Predlog za lestvico
TVOJ PRSTAN - POPOTNIKI
Nagrajenca:
Ivica Kranjc, Ljubljanska 103, Celje Marijan Smrdelj, Jenkova 35, Velenje
Nagrajenca dvigneta nagrado na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri.

V nasadih kakija Franca Giassija so obirali še zadnje sadeže.
Sadeži bogov so privabili množice v Strunjan
Ogromna kakijeva pita
	
IHURGADA vsevkliučeno	SHARM EL SHEIKH vse vkUučenol
Hotel Mamlouk Palace Resort&Spa 5* I 20., 27.11., 4., 11.12. IMMpB	Hotel Sunrise Island View Resort5*___^ 20., 27.11., 4., 11.12. gĚlSI
Costa Brava in Barcelona, 6 dni Odhod: 28.12. 299€ Večno mesto Rim, 4 dni Odhod: 26. in 29.12. od 219€ Novoletni Beograd, 3 dni Odhod: 30.12. 149€	Toskanski biseri, 4 dni Odhod: 30.12. od 365Í London z letalom III. In V., 3 in 5 dni Odhoda: 29. in 31.12. od 369Í Kitajska pravljica, 10 dni Odhod: 25.12. od 1.855Í
1 www.palma.si LJUBLJANA: 01/24-43-690 • CELJE 03/428-43-00 • KRANJ 04/20-20-880 • NOVO MESTO 07/39-31-460 |	
Kaki je vrsta drevesa iz rodu ebenovcev, ki izvira iz Azije. V Evropi se je pojavil okrog leta 1870, v Slovenskem Primorju pred prvo svetovno vojno. Sadež vsebuje kar petkrat več C-vitamina kot npr. jabolko. Bogat je tudi z vitaminom A, pektini, minerali, vitamini, taninom, kalcijem, kalijem, fosforjem in železom.
Sredi novembra se je v Strunjanu končal tridnevni, deseti jubilejni praznik kakija, ki ga je obiskalo več deset tisoč ljudi iz vse Slovenije. Organizatorji, tamkajšnje turistično društvo Solinar, pridelovalci kaki-ja ter številni drugi, so pripravili zares odlično prireditev, ob kateri je imel svoje častno mesto prav kaki. Ob tem so pridelovalci prodali velik delež letošnje več kot odlične letine.
Obiskovalci so se lahko zabavali, uživali kulinarične dobrote iz kakija ter morja, ogledali so si razstave in predstavitve, prisluhnili strokovnim temam ter odličnim glasbenim skupinam. Med njimi tudi Šavrinkam iz Gra-čišča, pa Oliverju Dragoje-
viču ter drugim. Ob prodaji kakijev ter kakijevih sadik, ponudbi kakijeve velikanske pite krostate, merila je kar 12 m2, je bila zanimiva tudi tridnevna kmečka tržnica z degustacijami doma pridelanih pijač in vloženih sadežev ter zelenjave. Med številnimi tekmovanji in igrami je udeležence navdušil izbor največjega in najmanjšega kakija. Največji je tehtal 488 gramov (za tri normalne sadeže), najmanjši razviti sadež pa 79 gramov.
Navdušen nad prireditvijo je bil tudi novi župan občine Piran, popularni Peter Bos-sman, ki je med drugim dejal, da takšnih dobrot, kot so sadeži in kulinarika iz ka-kijev, še ni okušal, piranski pater Niko Žvokelj pa je ka-kije in ozimnico ob zahvalni maši tudi blagoslovil. Prireditelji so napovedali, da bodo v prihodnjem letu, 28. in 29. maja, prvič v Strunja-nu pripravili praznik arti-čok.
JOŽE MIKLAVC
V uredništvu Novega tednika in Radia Celje v okviru akcijeVedno kaj (za)kuham vabimo, da izpolnite kupon in ga pošljete na naslov Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19,3000 Celje. Med vsemi, ki boste kupon izpolnili, bomo 23. novembra izžrebali 6 srečnežev, ki boste z nami kuhali v gostilnici La Storia v Celju. Izkoristite priložnost, da se naučite malih skrivnosti velikih kuharskih mojstrov pri pripravi italijanskih specialitet. Kako pripraviti odlično pico iz krušne peči se bomo naučili 29. novembra ob 13. uri. Naučimo se kuhati skupaj, kot to počnemo vsako sredo ob 10.15 v oddaji Kuhajmo skupaj na Radiu Celje. Vsak torek odlične recepte objavljamo tudi v Novem tedniku. Na našem oglasnem oddelku je na voljo knjiga Kuharske bukve, v kateri so recepti naših poslušalk in poslušalcev.
24
INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
I I I M I i I I 1 I I I n I I I ll_l IJ J. I. 1-L.I-lJ I 1 I I M I I 1 I
■1^1 I.....tli
casejU
SCfVlS
in. trgovina
GOJZDNIK
I DaiiOif Gi>jzilnH< ■''■Pv , traktorji, škropilnice	^atovlje 137. i J i«
hldr, cevi, kardanske gredi
cisterne za gnojevko
izdelovanje strojnih delov

tel: 03/710-3100
servis i n
trgovina
GOJZDNIK
mob: 041-684-388
AGRICULTURE
sit gojzclnik@gmaiL com
Prodaja in pooblaščen servis za traktorje STEYR in CASE ÍH. Prodaja rezervnih delov za traktorje in kmetijske stroje.
STEvrt
STEVH
STEYR
Kompakt
9000 MT
Profi
CVT
Prodaja in servis kardanskiti gredi in hidravlike.
r -1 ^
-CERJflK
J ■■"-tlliJ-
WALHRSCHEID
■ W
Škropilnice, prši Ini ki, cisterne z^nojevko,^.. ^^ C R E10 í)
Popravilo in testiranje šl(ropiinic in hmeljarskih pršilnikov. Popravilo vakuumskih črpalk^ PVC, Alu cevi in razpršifniki za cisterne za gnojevko.
i
-OBWIMfiîtW
SdimiNMOKT^MMlH WhWKEîilHHiliW INPlHUIllhill>IUV	VnAWEDIUNlKW
DIMNIKARSTVO PEĆNIK
Sslek 108,33M Velenjft leLOÎ/W?? ÎÎ9 Faji: 0VM77 MS; GSM: Û41 61É 751 ^nuÉl; piKnlkjjinn^siol.nec; wwwjjlmnlJtdrstvo-pemlit.tl

yimal
: 041/710-480
Rogaška Slatina: 041-767-52«
WSiWWWWVWWA
TMI SPtAOT imamo NBBtwiîrrt) maw*n osoí eu m
INSTMâCUE VEÍH0VSEK
□ □□
IZVBIBA VODOVODNIH IN CEHTMINIH MAPEUAVTnSANMUAKOMlNK
nrtuœis nnertn ÍM. ProíiníVí v» wn. šio». gtm^ m m 907
AGM NEMÈC d.0,0, Sedraž 3,3270 Laíko
Te!.: 03/56-43-043 Fax.: 03/56-48-340 E mai!: agm.nemec^kabelnet.net
GOSTINSTVO GRADBENIŠTVO IN KAMNOLOM

STORITVI:
(iííenj! p«lavnll)pro5t«w, biiiTsnMin) '
JtJOřfi^
_ fxmwMciiiíw
PrinkaS
wmv.5unHtli fflfsHoviiKkstili Til; OJ/780S960 _______ (Iti«m/íiiímjíttfkli,iliiíri™i|d,iie^t5jjel(lí.p(jí!i£rtnw!
■	PREKfíl VANJE VSEH VfíST KRITiN * IZOLATORSTVO
' S TAVBNO KL EPAfíSTVO	• BftEZPLA ČEN OGLED
■	TESARS TVO	IN S VETOVANJE
BROWSLAV ČANŽĚk d.o-a
fÍř ^^
L# VK«Qvrrvo, KLErun
Peiovjt 19. 3220 Store ttl.: 01/57?-12-3}
mobíKhl>ll/61íi-837 ■KÍQVrrVO, KLEřWrSTVO e-païto:brof\!5laY.canzek&l-Ui

INFORMACIJE
O MEDIKMIKO
^ • ' storitve in suitovanje d.o.o. Telefon: OJ 230. P.E.: Gregoiííífva 5	NfolJ.i 051 47S Si O,
3CKI0Cel;c	c-poSti; mcdikmiko^Md.ncc
- samopla^nijLi dcrmatcnvni-roJoilu ambuJanta ^	- ïiIravstvcnD dežurstvo na pTÍrťilín-aJi
^	■ samopla^nlskl n:sL-vaIni pncvozi
".......'T' " i .............................
POKIIČITE lUAS!
JJ_L
GSM:(MO 4e2 803 1	VITA-TERM OGREVANJE IK PREZRAČEVANJE reUFA>i.:0e3 694 862 WYVw.vftetemi.Si
PREZRAČEVANJE Z REKUPERACUO J^KIfl AKI TOPLOTNE ČRPALKE m m MILAN OGREVALNI IN HLAOtLNt StSTEMI	
/IiBAVTi I*.!' I -ii-iin
1

MANUALNA TERAPIJA
Í7VAÍA: Dw-A. VEtólNIN ORTOPEP REV\IATOI.OC
FÎTIS ClO-tl.,. PUIN^PSKA 120 A, (ÛftKnJWjANA
in.^ 03	ÍW l lůi íntr:	E-piiííta: nrí^ířT-Í vEi
Matjal Zcleínik
K^íflífTWii/f klaaírjcti
Bsm: 041 714 240
(ř-puSfs: nxatjai/.Tťle/jtik^ulrf!!


glasbetii center
Gosposl«I5,3(KXlCi'lie li!l: 03 S4g 40 Dfi, faks 03 34Ů 4Û «J
MAC-Železník d.a.o.
Miieinskcga 12, SOOO Cťíljf!
ID: SI33265397
Najboljša izbira otcvirjev v mestu.
Ëslnîja Olntr, Jančo Eiml i.p.
Delovni čas: ponedeljek - petek 3-14 in 16-19 sobota 8-12
Stre/l d zfl uečgenefuajf
wwwjtt^a-metalkïLii M i jhîîi
EtrigiuBuiarLpi PhJÍirskavssS? ^^^^ 3220StorE STORE
ZA líMERO IN IZOEIAVO PREDRAČUNA NA KLJUC POKllCiTE NASEGA STROKOVNJAKA Z^ SIRĚKÍ. 0. BÍILA BUÍARM NA GSM; 041 622 ÎÎ5.
DrKOMTIVMKAMFiN / KEMMIKA / SUHOMOimŽAlkiiaun
MMm
040 601080
Jan! SnliiiES.pL
zi/i rA'^'m TAMism _
Ro'ivis Tájtišek - Komšee
OOtrir' íjr /r. ÍIÍM M s*í /f n
tW; £fc(í
»

1
leJť t ronvBhđ n i ka
aecvía plinskih pe£l
JUNKERS' BUDERUS •VIESSMANN'UNICAL
• SAUNIR DUVAL
Stanko Fartey s.p. Cnsposlťíi uli« 3 3DQa Celie
I	Çfîm: 04I/ŮS l-i 6a
tel: 153/5441753,03/491-0650
www.eleJítramehanika-sp.si' jj^tekt.nomehen^a.fđrtelji^valjđ.-net
031/809-550 WWW,H«WW^-VRST£)VSEK.SI ^ WWW.VftSTWSE1i.SI J^fo®i'teTCJVSíK.SI JURČIČEVA 7. 3310 ŽALEC	^mlsitiahmm wmQnéš^ mom/f ut sTùgim ii.t.	
PRfGRADME STENE, SPUSĆEMI ÎTTîOPOW. WIANSARCE, POLAGANJE PARK£ÎOV iN LAMINAIOV, PRENOVA STANOVANJ IN HIĚ, StIKOPiESKARSTVO, FASAOERSTVO		
TOLE
(•ESKANJE:
-v pes kalnih komorah
PESKANJE	,, , , ,
-	barvnih, trnih kovJn, pigsuk«, fesa -
-	izffelkov poljubnih velikosti
OSTALO:
-	poil ran je manjših delov

FRENKM
prodqjû, montoîa^prM^
KdnaíFrmc^p,
Du^na Kvedra JílD ^ntjur
ÛSHitWI 767935
e-mal: frenk.iNiniicgigir jfl.tom
'vse zđ pgrevđnj«, vwtDvod, pieíračevanj«, plín'
id^
- iictcbvi ponudb -montila
-larušjtstenlrilliiismiun
-Piů
-loplotneír pallie
-kolítlmii
-bíjtefji
'iiopakiiitacfxema - dimniki

-IZD. KOV. NADSTREŠKOV ■IZD. RA2NIH KOV. KONSTR. KLJUČAVNIČARSTVO DVORISCNIH VRAT IN OGRAJ
-IZO. KOV. STOPNISC IN ORUGIH KOV. IZDELKOV
SeSče 5.3312 Preboid
kljuca v nicarstvo-h0rodez@síol. net
GSM: 041 78 33 80 tel.: 03 705 30 48
Servis in vzdrževanje Kamp vozil in Plovil na teren u
~ Marko Lorbflr s.p. » -j—- '	Jetii/u/ffeni 11,
Wg^^ 4 - Smprtna v Rožní ćolini
GSIV):070/S4 T «29, 0ST/745-aS4 E-maíl: morkoforbst7S^sitniil.com
TURBO-TRANS dao, 041 635 861
LEVEC 2, 3301 Petrovi?
r^ialLjïlîb'Il^ïiVAMJI !lH7tt« tILIn:
3*i(unupiroi>jH5>i í ip.MivNiB iwpoi t
» .^•víiií--
I KOS TERMaNS;TALUUE Kolailwin^ a, 3Î30 ^uř

I/T» U H, IM Ml/U* »4> lUi « Hf H f I iMiHtafcbalM
Za Vdi inVđidomvFiimo: d o m o f i n a 1 -tearstvo	
POMO FINAL liían ROBACERs.p. Ul. Biatov Janiarjev 1 la ÍÍTÍVojrtHi GSM: 041 756 «S tĐJefon/iax:03 781 21 72 e-po^ta: dorroAnal^-l .5Í	-	*rDVStVD -	stavbno klepsrîtvo -monutoVeiiikoksii -	Izdelava nadstreškov -	izdelava favni li In ZEÍenIh stiehi Poobfaiíeni kravecu kritine: GERARD, CREATO«, T13NDACH. BRAHAC. LIN D AB. HÛSË KR A. TîGOm, S-MtTAU tiAL..
Izdelava vs«h VT!t ^ toplílro - lioldiijsklli fđHd" ^ Izdelava raiKiifev; ' Plesltsiskiđela; > ^kijuírtadela v gradbeništvu;
zábukovšek
ZABUKOV^EKIn partnerji d.n.o. íííe4,311ÍLOeE	_
041/835726

1
uporabljamo naslednje materiale: Jub, fragmat, roefiK, baumit.
KiOMSTVO-jiOKaStMl»
USNJENI IZDELKI
[uidav4< prodap iniivinjcS po naročilu Ttrvia popr«viU ii mnjï.
Td. doma; 02/761L 07 61, GSM: 031 /256 603
SIVILJSTVO
KRPIC^
HsritwrsítSceítaat
ODRRAtNlCAS; ponodeljek -psick sobata J
07300-13:00
- msnjia EKSPRESNA popravila • original krajîanjej&ansa -oženje oblačil, menjava zadrg,, -popravila usnjenih oblafil
nedelja in pramlkl
ZAPfiTO

KK s:.
cmcHimuHu
v OnjKI TEmUl V«H HUDIMOI
•	StflOHOVNIPBEISLeílIílOíaOfctiA ' KVJUJTÏHNASItKLAINQHVmjE
» HWgKCLJSIU OiAU
-	s™c«OVNI MIEat£I>î> WMTiUtTUFLEfiF
-	KVMITÏIÏIE •<I1^(WKT14ÏLE(^E
•	ClSTimZA HOltlTltKlME LECE
. swâHAObtu miïNAHiH pfWUMudictv
MARJAN TERŽAN.tj.
Matiboraka 54
F), p. 1013. 3102 CÊLIE	. u^i tN FtfiKinhi pfosiOR u	«>rip<c
Tel,: (J3.'491 -38-00. Fa*:03/491-30-01
DELOVNI ČAS: dïlsvilkl ed BDO-iem SDbola od 8,00-12.00
T
siHjoSHOsiiitiABgryo
mnCHWOlMNCr«.^ -pvrmiiustmtniipoftlit» gnuliuij«. pnlianjf Ir [urtJrai^ flfiili In o^edil • vIkhIim m ^riiju vuti in]el«3stel;tniiliiu<hEr«ilte>v,laHdl.	, niiKkl movl
slfitxilknlli Agiïl. Minii: Il Otilc^ C. L Dobrúllniki El, 323II Sanljur
frarc.majDnncStKii. nal vfww.m^tH^nc.si
iHiMklmml ■ fílHe.íahiiljeKiluinarDild - termBteoJííililis «Eklc ' gtKlHava rivnegi ildli ' yitrišiástfkU
KOMPLETNA ADAPTACIJA KOPALNIC V 7 DNBH!
■■ ?0e0VQ.&K.E jWsťa íMrrj E
darko mavrič
C. kci^giiElitsa «Indi 1«*. Scntjw bl.:lia74«3DU,7UHrT In: M 74» M W, 749 M TS GSM: Ml sm D»	»mmXTm
Hiy|l:d)rluiefMfTT7.9l MWlUV
laMaviijdlnlIun PTDdajïttioil, r^ íum^nlli ovH, pïNm. swtil,
setvis
LESENA OKNA IN VHODNA VRATA ZA VAÍ OOM
iMit.iiVi'irtWiijï,	trunili ií. rltmcntija - v^t pú yjiHi tel|dh
Kontaktii JHIA mtAmnrvo In] ''
e-mail: mÍ;arstv(]LkorLin#siol.net; splet: www.mizarstvo-korun,si
POGREBNA SLUŽBA PRIMOŽIČ
PE VOJNIK 051 649 780 PE CEUE www.prlntozk.si
n 1 l i i I i frn n 11 m 111 n i u 111 n 11 1111 1111111 m ■ i ■ m 11 m n
C-zero je električni citroën
Tudi Citroën očitno meni, da je avtomobilska prihodnost vsaj ali tudi električna. Njihov c-zero je namreč električni avtomobil, ki naj bi tovarni zagotovil ustrezno električno prihodnost.
Gre za mestni avtomobil, ki meri v dolžino 348 cm, me-dosne razdalje je za 255 cm, prtljažnik ob tej dolžini ponuja skromnih 166 litrov. Za pogon v tem avtu skrbi sin-hronski elektromotor s 47 kW, pri čemer naj bi bila po napovedih tovarne končna hitrost nekako 130 km/h. Liti-
jionske baterije je mogoče polniti na dva načina: preko običajne vtičnice s tokom 220 voltov, pri čemer se baterija napolni v 7 urah, ali pa s tokom 400 voltov, ko je baterija 80-odstotno polna v 30 minutah. Po napovedih tovarne lahko c-zero z enim polnjenjem baterije prevozi okrog 150 km, kar pa je seveda odvisno tudi od vrste ceste, načina vožnje, polnosti oziroma obteženosti vozila _
Kot kaže, pri Citroenu računajo, da bodo v prihodnjem letu pri nas prodali 5 c-zerov, cena pa še ni znana.
Citroën c-zero
Nissan juke že naprodaj
Nissan juke, novi crossover, ki je namenjen zelo različni uporabi in seveda kupcem, je zdaj na voljo tudi slovenskim kupcem.
Juke je narejen na novi osnovi, ki jo bodo v koncernu Renault-Nissan uporabljali
Nissan juke
za različna vozila, vsekakor pa ponuja dokaj samosvojo zunanjo podobo.
Avto je na voljo v kombinaciji s tremi motorji; dvema bencinskima in dizelskim. Slednji je Renaultova stvaritev, ima 1,5 litra gibne prostornine in 81 kW (110 KM) pri 4.000 vrtljajih v minuti. Bencinska motorja imata po 1,6 litra, vendar različno moč. Šibkejši zmore 86 kW/117 KM pri 6.000 vrtljajih v minuti, močnejši pa ima 140 kW/190 KM pri 5.600 vrtljajih v minuti. Na voljo so trije opremski paketi, prav tako tudi trije menjalniki, in sicer dva ročna (5- in 6-stopenjski) ter samodejni CVT. Pogon je lahko speljan samo na prednji kolesi ali pa 4x4, v najcenejši varianti pa je naprodaj za malo manj kot 15 tisoč evrov.
Kmalu sprememba v koncernu Tata
Ratan Tata, predsednik indijskega industrijskega koncerna Tata, ki združuje številna podjetja, med drugim tudi Tata Motors, je sporočil, da se bo najkasneje čez dve leti upokojil.
Takrat bo star 74 let, kar pomeni, da je že dovolj star za umik v pokoj. S tega zornega kota je zelo zanimivo vprašanje, kdo izmed članov širše družine, ki obvladuje koncern, bo zasedel to pomembno mesto. Koncern Tata je postal v zadnjih letih simbol indijskega gospodarskega in industrijskega razvoja oziroma vzpona, Tata Motors pa zaradi nana, ki velja za menda najcenejši avtomobil na svetu. Pred dobrimi tremi leti so z velikim pompom napovedali njegov prodor na številne trge, tudi v Evropo, vendar ga za zdaj ponujajo zgolj v Indiji, kjer hočejo zanj okrog 4 tisoč dolarjev, medtem ko še ni znano, kdaj bo stekla prodaja evropske verzije.
Spark woody wagon
V britanskem Cornwallu, kjer je bil pred nedavnim de-skarski festival, je Chevrolet predstavil posebno izvedenko sicer znanega sparka.
Woody wagon, kot se imenuje, namreč obuja spomine na avtomobile iz konca 50. let prejšnjega stoletja. Šlo je za karavane, ki so bili deloma leseni in zelo priljubljeni predvsem med deskarji, saj so bili dovolj prostorni za vso kramo, ki so jo potrebovali. Spark woody wagon seveda ni narejen iz lesa, pač pa za takšno podobo poskrbi vinilna folija, s katero prelepijo avtomobil.
Avto za dirkanje
Mercedes Benz je v sodelovanju s tunerjem AMG in tovarniškim dirkalnim oddelkom pripravil posebno izvedenko bolida SLS z oznako GT3.
Gre za vozilo, ki bo lahko vozilo v znanem nemškem prvenstvu turnih avtomobilov DTM. Podrobnosti seveda niso znane, se pa ve, da bodo avto prodajali tudi zasebnikom, ki bi se hoteli preskusiti v omenjeni dirki. Za avto bodo hoteli 397 tisoč evrov.
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.	UREDNIŠTVO
PREJELI SMO
O precenjenosti nepremičnin na Blagovni
V zvezi z ocenitvijo nepremičnin se je treba zavedati, da je vrednost zemljišča ali zgradbe odvisna od številnih dejavnikov, v dobršni meri tudi od umešče-nosti v prostor. Čeprav je celjsko območje nesporno med najbolj onesnaženimi v državi, so mikroklimatske razmere povzročile, da se je za rastlinstvo, živalstvo in človeka uničujoče delovanje glavnega onesnaževalca Cinkarne bolj drastično odrazilo prav na vzhodnem obrobju Celjske kotline, kjer so nepremičnine za najmanj 30 odstotkov manj vredne in temu primerna je tudi njihova tržna vrednost. Upoštevati je treba, da je bilo na tem območju pred približno pol stoletja enormno onesnaževanje. V tedanji Cinkarni so pražili cinkovo rudo iz vse Jugoslavije za potrebe celotne države in za izvoz, emisije strupenih plinov so ta teritorij »obogatile« s tisoči ton težkih kovin in drugih strupenih substanc. Kot so pokazale analize tal in rastlinja proti koncu prejšnjega stoletja, je bila vsebnost težkih kovin, zlasti cinka, svinca, kadmija, tudi do 500 odstotkov višja od najvišje še dovoljene stopnje. In tudi najnovejše raziskave so razkrile, da se količina težkih kovin (tudi močno rakotvornih) v tleh z leti ne zmanjšuje in bo zemlja ostala onesnažena še dolga desetletja, očitno kar več generacij. Tako so še vedno zdravstveno oporečni mnogi tukajšnji kmetijski proizvodi ter povrtni-na in sadje z vrtov individualnih hiš. Nekatere kulture še vedno bistveno slabše uspevajo kot pred onesnaženjem, na primer sadno drevje, ki se je pred pol stoletja skoraj v celoti posušilo, ali kvalitetnejše gozdne drevesne vrste - smreka je skoraj povsem propadla, bukev in hrast pa bolj kot ne vegetirata, tako da je letni prirast minimalen in je dohodek od gozda neznaten. So pa tukajšnji kmetje še dodatno prizadeti, saj je zaradi velike onesnaženosti onemogočeno ekološko kmetovanje, pa tudi razvoj kmečkega turizma, ki sicer ponuja kmetom dodatne možnosti za sicer skromno preživetje, iz istega razloga ne pride v po-štev.
Bivalne pogoje, s tem pa tudi vrednost nepremičnin poslabšuje še današnja Cinkarna. Ta deponira velike količine odpadka, ki nastaja pri proizvodnji titanovega oksida, na zahodni rob KS Blagovna, prav nič pa k bolj prijaznemu okolju ne prispeva celjska deponija odpadkov (vključno s problematično sežigalnico), kamor se dovažajo ogromne količine odpadkov, tudi strupenih, za zdravje nevarnih, iz velikega dela Slovenije, s čimer si celjska občina izdatno polni svoj proračun, tukajšnji pro-
stor pa s tem še dodatno obremenjuje. In končno: Ker je to področje gričevnato in hribovito, je bilo v zadnjega pol stoletja zaradi pomanjkanja delovne sile na podeželju in razvoja kmetijske mehanizacije na velikem delu kmetijskih zemljišč obdelovanje opuščeno in se te površine že desetletja zaraščajo z nekoristnim grmičevjem in robidov-jem, zato jih določevalci njihove vrednosti ne bi smeli vrednotiti na podlagi franciscejske-ga katastra izpred skoraj dveh stoletij, ampak na osnovi dejanske rabe. Če je parcela, ki je v katastru navedena kot travnik ali pašnik, dejansko pa tam že leta in desetletja raste grmovje, ovrednotena po katastrski kategorizaciji, je to dodaten udarec za tukajšnje kmete.
Območje, kjer naj bi se pri vrednotenju nepremičnin upoštevali našteti negativni dejavniki, bi moralo biti identično s tistim, ki mu je v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja bila priznana Cinkarnina odškodnina (vsaj zahodna polovica KS Blagovna: Proseniško z zaselkoma Brezje in Ogorevec, Kristanvrh, Goriči-ca, Zlateče, Repno). Če že nekdanja oblast ni poskrbela za ustrezno zaščito tukajšnje narave in človeka, je skrajno neprimerno in nepošteno, da bi bili ljudje sedaj še enkrat kaznovani z nerealnim ovrednotenjem nepremičnin in posledičnim obdavčenjem le-teh.
Glede na to, da sam šef republiške geodetske uprave neutemeljeno grozi državljanom z visokimi kaznimi, v bistvu za tisto, za kar bi moral nositi kazensko odgovornost sam in njegovi podrejeni, saj je bilo delo v zvezi s popisom in vrednotenjem nepremičnin, ki nas je davkoplačevalce stalo več kot 15 milijonov evrov, opravljeno skrajno šlampasto, priporočam vsem Blagovnčanom, da se do 25. januarja pritožijo zaradi nerealne, daleč previsoke ocenitve vrednosti tako zemljišč kot na njih stoječih zgradb. Če bo protestirala večina prizadetih prebivalcev Blagovne, so morebitni popravki verjetnejši, kot če bi ugovarjali le redki posamezniki. Žal se je geodetska stroka s strani aktualne oblasti pustila izigrati in si je s svojim nesolidnim ravnanjem zelo omajala strokovni ugled.
Dr. VIKTOR MAJDIČ, Proseniško
Pismo županu Štor Miranu Jurkošku
Mineva mesec od volitev in ravno toliko časa je od vaših zadnjih obljub. V predvolilnem soočenju (Radio Celje, Štajerski val) ste javno obljubili, da bo preventivna radarska tabla, ki meri hitrost avtomobilov, postavljena v Prožinski vasi do konca oktobra. Te table do danes še ni (15. 11. 2010). Zanima me, ali je Občina Štore takšno tablo sploh že nabavila in ali mislite z aktivnostmi, ki so nam bile obljubljene na sestanku o varnosti v pro-
metu pri g. ravnatelju, zavlačevati štiri leta - tako kot ste doslej, kadar je bilo treba kaj urediti v Prožinski vasi. Vemo, da ste bili igrišče v spodnjih Štorah sposobni urediti v izjemno kratkem času.
Zaradi upravičenega dvoma v vaše besede vas zato sprašujem, kje je preventivna radarska tabla in kdaj bo postavljena. Prosim, da poizveste, kaj se dogaja na Agenciji RS za ceste z dokumentacijo in z izgradnjo prehoda čez cesto v Prožinski vasi. Zanima me, kdaj se bodo pričela dela. Datum! Gradnja trgovskega centra na Lipi se zaključuje. Na sestanku 22. 9. 2010 pri g. ravnatelju OŠ Štore ste dejali: ko se zaključijo dela pri trgovskem centru, lahko pričnemo z gradnjo avtobusnega postajališča in obračališča na Lipi.« Ali imate načrte, projekte, dovoljenja že pripravljene? Kdaj pričnete z izgradnjo dovozne ceste in obračališča pri osnovni šoli v Štorah? Le še malce več kot mesec nas loči od novega leta, ko bo treba pričeti s pripravo dokumentacije in z ostalimi aktivnostmi za izgradnjo manjkajočega pločnika med Prožinsko vasjo in Štorami. Ker ta čas šele prihaja, vas v tej točki samo prijazno spominjam na vaše obljube.
V prejšnjem mandatu smo potrpežljivo čakali in verjeli na vaše besede. Ker ste izrabili vso našo potrpežljivost, ki smo jo imeli, bomo sedaj postopali drugače. Odločili smo se, da bomo vaše obljube delili z ostalimi. S tem bomo poskušali ugotoviti, če ste tudi drugim delili le obljube ali pa smo samo v Prožinski vasi pozabljeni in opeharjeni.
VALTER POPOVIČ, Prožinska vas
ZAHVALE
Zahvala kirurgu Zdenku Orožimu
Pred dvema letoma in pol sem imela hudo delovno nesrečo. Medtem ko sem čistila valje delovnega stroja, mi je vanje po-
tegnilo levo roko in jo zmečkalo do komolca. Na podlahti in hrbtišču roke sem izgubila kožo in podkožje ter mišice, uničeni so bili tudi kožni živci. Kmalu po sprejetju v Splošno bolnišnico Celje mi je hudo poškodovano roko operiral asistent Zdenko Oro-žim, dr. med., specialist splošne, plastične in rekonstruktivne kirurgije, ki je odstranil preveč poškodovano tkivo in zašil tiste dele, ki se jih je še dalo ohraniti. Kot mi je dejal po operaciji, ki je trajala več ur, je bila roka tako poškodovana, da je »visela na nitki«, ni namreč manjkalo veliko, da bi mi jo morda morali celo amputirati. Po tem posegu so mi roko operirali še štirikrat, v prvem letu so mi trikrat presadili kožo z obeh stegen, lani pa mi je kirurg Orožim še razrešil moteče globoke brazgotine na palcu in nad zapestjem. Po prvi operaciji sem bila v bolnišnici skoraj tri mesece, v bolniškem staležu pa leto in pol.
Kljub temu, da z levo roko ne morem več opravljati del, ki zahtevajo moč, spretnost in natančnost, sem kirurgu Zdenku Orožimu neizmerno hvaležna za to, da jo še vedno imam in, čeprav omejeno, tudi uporabljam. Njegovi strokovna prizadevnost in pozornost sta mi med zdravljenjem ogromno pomenili in me opogumljata še danes. Prav tako se zahvaljujem tudi medicinskim sestram, ki so mi s toplim in človeškim odnosom lajšale težke trenutke, pa tudi delovnim terapevtom in fizioterapevtom, ki so me ves čas terapije spodbujali. Vsem še enkrat iz srca najlepša hvala!
DANICA LAPORNIK, Laško
Izlet s Klubom modrosti
V soboto, 16. oktobra, ob polnoči smo krenili na prečudovit izlet v Međugorje. Veselje se je začelo že na avtobusni postaji. Namestili smo se na avtobus in krenili na 12-urno vožnjo. Har-monikarka Marica je raztegova-la harmoniko, pelo se je, da je kar odmevalo, vrstile so se šale in pot je bila zabavna, da smo še prehitro prispeli na cilj. Na-
selili smo se v gostišču Zdenke in Nikice Kozine, kjer smo že »stari gostje« in kjer nas vljudno sprejmejo in nam čudovito postrežejo.
Voditeljica Erika Hartman, predsednica KM, in Marjana Cr-nič, soorganizatorka KM, sta imeli že prvi dan napovedana srečanja in sestanke z vodstvom ustanov Majčinega sela in OŠ Bijakoviči-Međugorje, kjer sta se dokončno pogovorili in uskladili načrtovani projekt 100 otrok iz BiH v Slovenijo na Celjsko kočo. Majčino selo je začelo delovati leta 1993. Skrbijo za otroke vojne in zdaj tudi povojne sirote oziroma »otroke, pobrane iz ulice«. Na sestanku so prisostvovali še fra Svetozar, ravnatelj Maj-činega sela, g. Veselko Pehar, ravnatelj OŠ Bijakoviči-Međugorje, sestra Gabrijela, vodja hiš v Maj-činem selu, 7 odgovornih oseb posameznih hiš oz. bivalnih enot, g. Nikica Kozina, ki skrbi za stike s KM in mediji. Kasneje se je pridružil še g. Miro Čilič, vodja Majčinega sela. Skupaj so proučili pripravljeni projekt 100 otrok iz BIH na Celjsko kočo in potrdili termine za prvo skupino od 10. do 15. januarja ter drugo od 4. do 9. julija 2011. V projekt bodo vključeni otroci iz Majčinega sela in otroci okoliških vasi, ki živijo v socialnih stiskah brez staršev ali v enostarševskih družinah, skratka otroci, ki živijo v travmah povojnih posledic. Za zimsko in poletno skupino bo treba poskrbeti za animacije ter oglede po Sloveniji. Dogovor je bil tudi, da bi naši otroci preživeli nekaj dni v Majčinem selu. Zelo pomembno je, da so govorili tudi poučevanju slovenščine v Majčinem selu ter v OŠ Bijakoviči. V program poučevanja slovenskega jezika sta vključena diplomantka Ana Kozina, ki ji bo naša voditeljica pomagala pridobiti učno gradivo, ter slovenski duhovnik, ki živi v Međugorju. Ob tem naj napišem, da projekt zahteva kar precejšnjo vsoto denarja za pokritje vseh
stroškov. Predsednica KM se zelo trudi z različnimi dejavnostmi v okviru kluba, pripravo dobrodelnih prireditev ter iskanjem sponzorjev.
Ker nam vreme ni bilo dovolj naklonjeno, nam je voditeljica program malo spremenila. Tako smo si prvi dan po popoldanskem počitku šli ogledat Majčino selo in Međugorje. Proti večeru nas je avtobus odpeljal do cerkve, kjer smo lahko prisostvovali sv. maši, nakar smo se še malo potepali po mestu. Po večerji nas je zopet razveseljevala Marica s harmoniko. V nedeljo smo se prebudili v deževno jutro. Odpravili smo se v Mostar, si ga malo ogledali in se sprehodili po znamenitem mostu, ki je bil žal med vojno razstreljen in po njej lepo obnovljen v enakem stilu, kot je bil. Videli smo atrakcijo mostarskega mostu - skok z mosta v Neretvo. Po kosilu smo se odpeljali v Etno selo, nato na Crnico. Spodaj je vas s samimi trgovinicami spominkov, naprej pa se dviguje pot v hrib po samem skalovju. Tam na vrhu se je prikazala Marija. Po večerji smo tudi drugi večer uživali v veselju, smehu in radosti pozno v noč. Jutro pa nas je odneslo nazaj proti domu. Zaradi slabega vremena nismo šli obirat mandarin in na piknik na rokavu Neretve. Zato smo si plantaže mandarin ogledovali skozi okna avtobusa, največ v okolici Metko-vičev. Peljali smo se do Ploč, nato smo krenili proti Makarski in si ogledali še »hrvaški Lurd«, nakar smo krenili proti domu.
Zdaj doma z veseljem pripovedujemo, kako lepo smo se imeli. Mislim, da bi se nam še marsikdo priključil, le opogumiti se mora. Mogoče bomo kmalu morali na takšno pot z dvema avtobusoma. Vsi, ki smo bili na izletu, se Eriki lepo zahvaljujemo za njen trud in ji želimo, da ostane še naprej tako prijetna voditeljica Kluba modrosti.
ANICA ŠTORMAN, Celje
iiiiiiiiw.novilednik.coin iiiniiniir.radiocelje.coni
IĐ
vpis
vzajemnih skladov
Odkup in prodaja delnic
ATKA
Z nami vedno nekaj prihranite!
Atka Prima
Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05
Z utuiU/0£Îi4dadosH/dù stavostíí
28
MALI OGLASI - INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
DELOVNI CAS: PON.
SOBOTA 8 -13 NEDELJA IN PRAZNIKI ZAPRTO
Nahajamo se nasproti gostišča Čulk, na Lavi 6 v Celju.
VEČJO garažo oddam v najem. Telefon (03) 5831-520, 031 539-051. 4886
mm

PRODAM
RENAULT Espace 2,2 dt, letnik 2001, srebrn, redno servisiran, ugodno prodam. Telefon 041 945-589, 040 807-371. 4865
PRODAM
KOSILNICO Alpina, malo rabljeno, ugodno prodam. Telefon 031 858-378. 4892 SAMONAKLADALKO 14 m3, proizvajalec Anton Kolenc, primerna za manjši traktor in tračni obračalnik 1650 sip, prodam. Telefon 041 517-616.	4893
CISTERNO za gnojevko, Creina, 1.700 l, prodam. Telefon 031 399-763
PRODAM
i
0T4
Mediafin d.o.o. Dunajska 21, Ljubljana
celle: 031508 326
delovni čas: vsakdan non-stop
NOVO! UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost izbire višine obrala
-	možnost odloga odplačevanja
romrom
IN ODKUPI POSOJIL DO 3.400 EUR. Do 36 mesecev na osnovi OD, pofcojnine
PE CEUE, UL XIV. dhimje 14»
03/4257000 PE MAIUBOR. ParSianska S«. _02/2341000_
B0IIUinil.d.OA, Shnranska 27,1000 IjubQana
BIVALNI vikend, z vinogradom, Bukovje v Babni Gori, prodam. Telefon 041 484373.	Š 727 PARCELO v bližini Term Olimia, v neposredni bližini je tudi kolesarska steza, lep razgled, primerno za vikend, prodam. Telefon 041 996-166. 4852 GRADBENO parcelo ter 2 ha zemlje, pretežno gozd, v Vrbnem pri Šentjurju, prodamo. Informacije po 16. uri po telefonu 041 924-187. 4871 V ŠENTJURJU prodam zazidljivo parcelo, k. o. Tratna, rahlo v nagibu. Telefon 041 370-615. 4899
V	CELJU BREZPLAČNO ODDAMO LOKAL
V	nakupovalnem centru Celeiapark na odlični lokaciji
brezplačno oddamo v najem opremljen lokal
Pogoj je prodaja ur in nakita. Če vas zanima ta izjemna priložnost, nam pošljite svojo ponudbo na slowatch@slowatch.si.
Za dodatne informacije pokličite 041/ 635 034 Slowatch d. o. o., Ljubljana
MANJŠE posestvo ali samo stanovanjsko hišo, v bližini Mestinja, prodam. Telefon 031 340-695.	Š 684
V JAKOBU pri Šentjurju prodam hišo z gospodarskim poslopjem in garažo. Telefon 041 649-414.	š 560 ¥
ozHra
HIŠO v Lokrovcu, v velikosti 159 m2, zemljišče 1.929 m2, prodamo za 200.000 EUR. Telefon (03) 491-5060, 051 305432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n CELJE, Teharska cesta. Prodajalna, servis in skladišče + 4.484 m2 stavbnega zemljišča, prodamo za 570.000 EUR, možna prodaja
ru. Telefon (03) 491-5060, 051 305432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n ŽALEC, Studence. Ugodno prodam stanovanjsko hišo. Vse informacije po telefonu 041 463-048.	p
NOVAKE pri Novi Cerkvi. Parcelo, 1.300 m2, na njej lesen objekt z elektriko in vodo, izdano dovoljenje za gradnjo manjšega objekta, prodam za 25.900 EUR. Telefon 051 616-614.	4764 ZAZIDALNO gradbeno parcelo, 770 m2, v Marija Gradcu pri Laškem, prodam. Telefon 041 867-413. 4773 DVOSTANOVANJSKO hišo, Celje, vsi priključki, parcela 700 m2, garaža, sončno, mirno, prodam za 239.000 EUR. Telefon 051 800-370. 4789
PRODAM
CELJE, mesto. Petsobno stanovanje na Savinjskem nabrežju, velikosti 121 m2 ter podstrešje v velikosti 50 m2, pogled na celjski Stari grad, potrebno obnove, prodamo za 130.000 EUR. Telefon (03) 491-5060, 051 305-432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n CELJE, Lava. Trisobno stanovanje, 74,12 m2, 8. nadstropje, prodamo za 100.000 EUR. Telefon (03) 491-5060, 051 305432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n TRISOBNO stanovanje, v Vrunčevi ulici 1, v Celju, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5441-281.	4858 ŽALEC, prodam stanovanje, 70 m2. Blok obnovljen leta 2008. Cena 93.000 EUR. Telefon 041 679-677 - Tanja. 4906
AGM NEMEC, d.0.0., Laško
Zaposlimo
• natakarja
z izkušnjami pri strežbi hrane in pijače.
AGM Nemec, d.0.0.,
Sedraž3,3270Lašl<o
gsm! 041322 889,tel.: 03 56 48 841
GRADBENI MATERIAL
PRODAM
ODDAM
PRODAM
OPREMLJENO stanovanje v Celju, v Novi vasi, Pod lipami, oddam. Telefon 051 351-676. p
V	CENTRU Celja oddam lepo opremljeno trisobno stanovanje za daljše obdobje. Telefon 031 684-600. 4684
ENOSOBNO opremljeno stanovanje (Brodar-jeva ulica), primerno za dva zaposlena ali upokojenca, oddam. Telefon 041 864-311.	4736
V	UREJENI stanovanjski hiši v Celju, v pritličju,
oddamo urejenemu paru takoj vseljivo trisobno, moderno, na novo opremljeno stanovanje, velikost 62 m2, s posebnim vhodom. Telefon 041 368-755. 4827
GARSONJERO na Lavi oddam. Telefon 041 785-353.	4869
IZPLAČILO TAKOJI 03/4900336
HEmmiiam
Žnider-s d.ii.ii, Ul. Vila Kraigherjii 5. Maňbnr |
POLAGANJE VSEH VRST PODOV
©34
PRODAM
OTROŠKO sobo - pograd z dvema jogijema, visoka omara, knjižna polica, kotni element, predalnik in dve manjši pisalni mizi, vse iz masivnega lesa, smreka, prodam. Telefon 031 200-424. 4907 ODLIČNO litoželezno peč, 25 Kw, za centralno ogrevanje, z garancijo, rabljeno samo 6 tednov, ugodno prodam. Ostalo po dogovoru. Telefon 041 812-997. 4846 PRALNI stroj, sušilni stroj, zamrzovalno omaro, štedilnik, sedežno, mizo, stole in ostalo, prodam. Telefon 040 869-481. 4855 NOV pralni stroj Whirlpool awo/d 65205, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 526-966.	4865
SSS 775
Parketarstvo, polaganje vseh vrst podov Robert Mikola s.p., Pucova ulica 4,3000 Celje
I
VISOKO kakovostni bukovi briketi Fishner in drva iz sušilnice, dostava, prodam. Telefon 051 828-683.	p BUKOVA ali gabrova drva, možen razrez in dostava, ugodno prodam. Telefon 051 614-316. š 715 DRVA, mešana, dolga v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. p SMREKOVE »fosne« (5 cm in 8 cm), različnih kvalitet, ugodno prodam. Telefon 031 424-420. 4890 OREHOVO hlodovino prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5824-611. 4863 POLSUHA bukova in mešana drva, prodam. Telefon 031 506-383. š 735
PRAŠIČA, 160 kg, domača hrana in mlade zajce, prodam. Telefon 040 276-815. 4836 PRAŠIČE, od 25 do 250 kg, domača hrana, možen zakol pri prodajalcu, izločene svinje in domače purane, ugodno prodamo. Telefon 070 714-599. š 720 KOBILO, ni breja, prodam ali zamenjam za klavnega žrebeta. Telefon 041 570-114.	4837
ČISTOKRVNE labradorce, z rodovnikom, zelo ugodno prodamo. Telefon 041 708880.	4841 KRAVO, mesni tip (ls/cha), bbp, drugič brejo, prodam. Telefon 041 561-695.
4844
DVE telički simentalki, ena je breja 7 mesecev, prodam. Telefon 577-1034. 4850 LEPO, črno kobilo, staro 4 leta, prodam.
Telefon 041 996-166. 4852 BREJE telice, vse so simentalke, prodam.
Telefon 041 996-166. 4852 BIKCE in teličke, za nadaljnjo rejo, različnih tež in starosti, prodam. Telefon 041 996-166.	4852
TELICO za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam.
Telefon 040 132-018. 4895 KRAVO simentalko, brejo 7 mesecev, teličko simen-talko, 250 kg in bikca simentalca, 220 kg, prodam. Telefon 031 399-763. š 736 PRAŠIČA, težkega 170 kg, prodam. Telefon 041 324-256.	š 738
BIKCA simentalca, starega 3 tedne, prodam. Telefon 031 842-010. š 738 DVE telici, po 400 kg težki, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon (03) 5736-730.	4881
BIKCA simentalca, starega 5 mesecev, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 288-114.	š 734
BIKCA simentalca, težkega 160 kg, prodam.
Telefon 031 768-175, 5821-482. 4880 PASEMSKE kunce - orjak, ovnač in dalmatinski rex, prodam. Telefon 031 844-021.4879 BIKA simentalca, pašnega, starega 17 mesecev in bikca sivca, starega 3 mesece, prodam. Telefon 041 335-425. p BIKCA simentalca, težkega 130 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5795-571, 031 596-631. 4888
SVINJO, 250 kg, v okolici Svetega Štefana, prodamo. Telefon 5795-668. 4889 BIKCA simentalca, 120 kg in 200 kg, prodam. Telefon 051 646-127. š 733 KRAVO, bikca ter teličko, prodam. Telefon 030 693-866.	š 732
PRAŠIČE prodam. Možen zakol in prevoz. Telefon 031 582-624. š 731
PRAŠIČA, težkega približno 180 kg, krmlje-nega s kuhano hrano, prodam. Telefon 041 240-729.	4901
PRAŠIČA, krmljenega z domačo, kuhano hrano, ali svinjsko polovico, prodam. Telefon 041 228-363. 4870 IŠČEMO prijazen dom za psičko Lajko, staro štiri mesece, srednje rasti, mešanka z bernskim planšarjem. Je cepljena, raz-gliščena in je polna energije. Telefon 031 378-422 ali 031 495-988. 4903 TELIČKO, staro 3 mesece, simentalko, v okolici Šentjurja, prodam. Telefon 031 883-319.	4904
KUPIM
VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon 040 647223.	š 459
Center za varstvo in delo Golovec Na Golovcu 2 3000 Celje
Tel.: 03/425-78-50, fax: 03/541-40-23
Poizvedbeni razpis za najem prostorov za potrebe Centra za
varstvo in delo Golovec - storitev vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji - varstveno delovni center
1.	Lokacija mora biti na območju UE Celje.
2.	Prostori morajo biti prilagojeni izvajanju socialnovarstvene storitve vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji in v skladu s Pravilnikom o minimalnih tehničnih zahtevah za izvajalce socialno varstvenih storitev, Ur.l. RS, št. 67/2006.
3.	Dostop do objekta mora biti brez arhitektonskih ovir in v skladu z veljavnimi predpisi o graditvi objektov brez arhitektonskih ovir, Ur.l. RS, št. 92/99.
4.	Objekt mora biti v bližini javnega prevoznega sredstva in urejena mora biti prometna infrastruktura. Objekt mora biti vključen v okolje, v bližini morajo biti zelene in javne površine.
5.Vse	podrobnejše informacije in podrobnejši poizvedbeni razpis, lahko zainteresirane stranke dobijo na sedežu zavoda ali po tel.: 03/425-78-50.
6.	Informativne ponudbe sprejemamo do 6. 12. 2010.
Direktorica CVD Golovec Brigita šoster
PRAŠIČA, težkega okrog 150 kg, krmljene-ga po starem načinu, prodam. Telefon 031 424-420 - Loka pri Žusmu. 4891 BIKCE stare 3 mesece, prodam. Telefon 031 637-267.	4873
MLADO kravo z bikcem prodam ali menjam za jalovo kravo. Telefon 5413-019, 041 537-024.	4876
PRAŠIČA, težkega okoli 150 kg, lahko tudi polovice, prodam. Telefon 5414-326. 4885 BIKCE simentalce in črno-bele, prodam. Možna dostava. Telefon 031 506-383. š 735 PRAŠIČE za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Možen zakol in dostava. Telefon 031 506-383.	š 735
DVE lepi, visoko breji telici simentalki, ugodno prodam. Telefon 041 513-508. 4905
V Ipavčevi ulici 32, Celje,
oddamo 486 m2 poslovnih prostorov in 1.338 m2 proizvodnih prostorov
Poslovni prostori so klimatizirani in opremljeni. AERO, d. d., Ipavčeva ul. 32, Celje, tel. 03 4235100
PRODAM
DIATONIČNO harmoniko, duri C, F, B, dva dodatna gumba, temno rdeče barve, harmonika je nova, s kovčkom in garancijo, prodam za 1.550 EUR. Teeon 041 372-378. L464
PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 kg naprej, breje ali nebreje mladice linije 12 ter izločene svinje, prodam. Možna dostava. Telefon 031 509-061, Andrejeva kmetija iz Jazbin.	4733 NESNICE, grahaste in rjave, prodamo. Nakup 10 živali - petelin brezplačno. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon (03) 5472-070, 041-763-800. p PRAŠIČE, težke od 40 do 150 kg in izločene svinje, težke do 300 kg, ugodno prodamo. Možnost tudi dostave. Telefon 041 455-732. š 686 PRAŠIČE za zakol, možen zakol, od 200 do 250 kg, prodam. Telefon 041 915-982. š 697 BURSKO kozo z rodovnikom, težko 80 kg, prodam za 50 EUR. Telefon 041 649414. š 712 BIKCA simentalca, starega 3 mesece, prodam. Smole Cvetka, Kameno 35, Šentjur. Telefon 031 466-467. š 737
Janko Pevec, s.p., LočIca ob Savinji 49/a, 3313 Polzela; Tel.: 03/70015 SO, GSM: 041/211130 www.bpavto.si; Odkup in prodaja rabljenih vozil - "PRI AVTOPOLIGONU"
Opel Corsa 1.216V
letnik 2009,27000 km 1. lastnik, bencinski nnotor
8.990,- EUR
WWW.BPAVTO.SI
Citroen Xsara Picasso 1.61
Elegance 16V Letnik 2006,125000 km, 1. lastnik, bencinski motor
6.990r EUR
WWW.BPAVTO.SI
Peugeot 308 SW Premium
1.6 HdiFAP,letnik2009, 18000 km,1. lastnik, diesel motor
14.990,- EUR
WWW.BPAVTO.SI
BMW serija 1,116 Advantage
letnik 2005,53200 km 2. lastnik, bencinski motor
11.890,- EUR
WWW.BPAVTO.SI
VEČJO količino suhe koruze prodam. Telefon 041 649-414.	š 726
JABOLKA, neškropljena, sorte: jonatan, kri-vopecelj, bobovec, prodam. Telefon 041 561-695.	4844
SMREKE, 70-100 cm, za živo mejo ali pogozdovanje, prodamo. Telefon 041 639-535.	4877
VEČJO količino domačega žganja, vina in domačih mesnih izdelkov, prodam. Telefon 031 506-383.	š 735
mu
PRODAM
DVA troseda, vzmetna, jogi vložek 90^200, za bolniško posteljo, pregibni, mlin za mletje žitaric, s kamni, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5774-111. Trajno ža-rečo peč na drva prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5774-066. 4825 DRVA, bukova, cela ali razžagana in prašiča za zakol, hranjenega z domačo hrano, prodam. Telefon 031 846-444. 4832 DVA el. starejša (50 let) radia Savica, potrebna manjšega popravila, prodam kot starino. Dve klavirski harmoniki Hohner in Melodija, z registri, 96 basov, prodam zaradi bolezni. Telefon (03) 5770-014. 4834 PRAŠIČA, težkega 150 kg, celega ali po polovicah, ter nov plinski štedilnik, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 854-351.4887
AKACUEVE pilote, primerne za hmelovke, dolžine 9 m, prodam. Telefon 040 211-346. p KOZOLEC, okrasni (gorenjski stil), prodam.
Telefon 031 612-160. l 47o KOTNO sedežno, otroški voziček in masaž-no blazino, prodam. Telefon 041 324-180.
VOZNIKA s C in E kategorijo, v mednarodnem prometu, zaposlimo. Telefon 041 619-371. Jožef Kukovič, s.p., Jakob pri Šentjurju 24, 3230 Šentjur.
4866
4895
5
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
ima prelco 2000 oglasov.
Veliko ponudb, ki so za mlajše dame brezplačne, ostalim strankam pa nudimo številna spoznavanja po dostopni ceni.
035726319,031836378 031505495,0906286(i,99Eumn)
Leopold Grešnik, s.p., Prebold
OSAMLJENA upokojenka išče prijatelja za skupno življenjsko pot. Zna delati zunaj in v hiši. Samo resni, stari od 60 let naprej, pošljite ponudbo na Novi tednik, pod šifro: SONČEK.	4897
ŽENSKE vseh starosti, od vsepovsod, iščejo zveste moške. Telefon 031 836-378, 090 62 86 (1,99 EUR/min). Zaupanje, p.p. 40, Prebold.	ž 133
41-lElNI moški, z iskrenim namenom, ršče svojo bodočo, prijazno, simpatijo. Pokličite, ne bo vam žal. Telefon 041 859-096. ži34 SKROMEN, zgovoren podjetnik si želi iskrene ženske za skupno življenje in delo. Telefon 041 229-649.	ž 134
ZAPOSLITEV
FRIZERSKO pomočnico zaposlimo za nedoločen čas. Žensko frizerstvo Anka, Opekar-niška 14, Celje. Telefon 4928-820.4878
PO telefonu 041 629-644 ali osebno vam po vaši želji svetujemo in izposodimo veliko raznovrstnih strojev in naprav za gradbeništvo, obrt, vrtnarstvo, vinogradništvo, iitd. Izposojevalnica SAM, Ul. bratov Dobrotinš-kov 13, Celje.	n
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051
886-600.	n
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.	n
STOPITE v novo leto z osebo, ki si jo žeíite, a je doslej niste mogli imeti. Imamo »ključ« vezave, realizacija 28 do 40 dni. Informacije in naročila po telefonu 040 191488; spletna stran: www.parapsihologi-ja.si.	n
GRADITELJI, pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Peči so zelo primerne za kurjenje na drva. Garancija za peči je_5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, Škofja vas, telefon 5415-011, 041 531-976.
4803
INŠTRUKCIJE angleščine, matematike in fizike ter prevode angleščine nudimo. Telefon 031 793-430. Jezikovno društvo Barve jezika, Trubarjeva 53 b, Celje. 485i MANJŠO hišo in gradbeno parcelo poceni prodam in brezplačno dajem v najem manjše stanovanje. Telefon 031 485-972. 4859
Z bolečino v srcu se poslavljamo od naše drage žene, mame, babice in prababice
MATILDE MIHELIČ
rojene Rojc
Na zadnjo pot jo bomo pospremili v ponedeljek,
22. novembra 2010, ob 14. uri, iz poslovilne dvorane Veking d.o.o, na Teharski cesti 54 v Celju.
Žara bo na dan slovesa od 13. ure naprej v poslovilni dvorani.
Žalujoči: mož Milan, sin Borut z ženo Nevenko ter vnuka Blaž in Nina z družinama.
www.novitednik.com
Ne jokajte za mano, le tiho h grobu pristopite in večni mir mi zaželite.
V S P O M I N
HILDI SAMEC -CERINŠEK
iz Celja (17. 4. 1923 - 19. 11. 2009)
Danes mineva leto, kar je zatisnila trudne oči draga mama, stara mama, prababica in tašča. Hvala vsem, ki ji prinašate sveče in cvetje.
Žalujoči: sin Franci z družino in sin Rudi s hčerko
Tatjano ter Đorđo	4882
HITRO NAROCiTE
\Mm\m
Dvakrat na teden, ob torkih in petkiii, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1, petkova pa € 1,25.
Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. I Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej; | S 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, ! 2% pri plačilu za tri mesece.
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tedniiia. Naročniiii imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
1 tudi letnik 2010 ^ ^^ ---=.---TV-OKNO! ^
HI
Celje
Poročila sta se: Nataša SRDIČ in Uroš PRELOŽNIK, oba iz Celja.
Velenje
Zlato poroko, 50 let skupnega življenja, sta praznovala: Antonija in Rudolf PETEK iz Velenja.
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in lanimhrosd iz sveta glasbe in zabave.
Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
ime in priimek:
Kraj:
Datum rojstva:
Ulica:
Nepreidicno naročam Novi tednilc za najmanj 6 mesecev
podpis:
NT&RC d.0.0. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika
Celje
Umrli so: Marija ČREŠ-NOVAR iz Pongraca, 80 let, Štefanija KOŽELJ iz Celja, 81 let, Cecilija NOVINŠEK iz Velenja, 88 let, Jožef TABOR iz Velenja, 83 let, Zvonimir URBANČEK iz Dra-melj, 80 let, Alojz KOKOV-NIK iz Mozirja, 93 let, Ciril ČREP iz Klanca, 69 let, Anton PESJAK iz Velenja, 89 let, Marija BOMBAČ iz Celja, 87 let.
Laško
Umrl je: Marjan SIMON-ČIČ iz Obrežja, 63 let.
Šentjur pri Celju
Umrla sta: Srečko VOUK s Planine pri Sevnici, 66 let, Jožef SLUGA iz Zagaja pri Ponikvi, 78 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Mihaela NOVAK iz Prožinske vasi, 81 let, Ivan GREGORIČ iz Trlična, 57 let, Irena KOLAR iz Dobovca, 48 let, Edvard PERKOVIČ iz Topol, 57 let, Marija VRENKO iz Sedlarjevega, 86 let, Josipa ŠPILJAK iz Dvora, 82 let,
Oh, tako boli, ko vidiš, kako iz dneva v dan usihajo moči ^ Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, nate bo spomin večno ostal!
Z A H V A L A
Ob izgubi mamice, tašče, sestre, stare mame in babice
ZLATKE KOŽELJ
rojene Ocvirk, po domače Čeplekove Zlatke iz Medloga
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, podjetju Najdi, podjetju Vivapen, duhovniku celjske opatije za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem za odpeto žalostinko, gospe Romani za poslovilni govor, dr. Maroltu iz celjske bolnišnice in pogrebni službi Veking za opravljen obred. Posebna zahvala gospe Milici za molitev ter sosedi Majdi za darovano mašo. Še enkrat hvala vsem sosedom, prijateljem, sorodnikom, znancem za darovano cvetje, sveče ter izraženo sožalje. Hvala vsem, ki ste jo pospremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti.
Mama, ob misli nate bo v naših srčkih posijal sonček!
Žalujoči: z bolečino v srcu, vsi njeni
4874
Sporočamo žalostno vest, da je v 86. letu umrl
JANEZ KOMPOLŠEK
stanujoč Moline, Illinois, ZDA
Pogreb bo v petek, 19. novembra, ob 16. uri, na pokopališču
v rojstnem kraju Šentjurju. Pogrebna maša bo ob 15. uri v cerkvi na Botričnici. Žara bo na dan pogreba od 10. ure v mrliški vežici na pokopališču v Šentjurju.
Vsi, ki smo ga imeli radi
4900
Danijel ABRAM iz Senovega, 44 let. Žalec
Umrli so: Marjan VERDEV iz Ložnice pri Žalcu, 65 let, Frančiška CVIKEL iz Letuša, 83 let, Milan KODRIČ s Per-novega, 60 let, Marija CIZEJ s Polzele, 76 let, Jožef BAŠ iz Prebolda, 96 let.
Mozirje
Umrla sta: Milan PRDAN iz Srednje vasi pri Šenčurju, 64 let, Franc KLADNIK iz Podveže, 29 let.
Velenje
Umrli so: Marija METULJ iz Luč, 76 let, Edvard KOPl-
TAR iz Velenja, 76 let, Marija KOLŠEK iz Žalca, 84 let, Branimir PEER iz Velenja, 83 let, Julijana POLAK iz Žalca, 90 let, Jožefa HORJAK iz Laškega, 79 let.
-y
đD
www.radiocelje.com
30
I VODNIK
NOVI TEDNIK
KINO
Spored od 19. do 22. 11. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Jaz, baraba - animirana družinska
komedija, sinh., 3D
11.30, 14.10, 16.20
Žaga VII - grozljivka, 3D
18.55, 21.05, 23.15
Socialno omrežje - drama
12.10, 16.00, 21.20, 23.55
Spet ti - komedija
12.30, 16.05, 20.30
Hudič - grozljivka
18.25, 22.50
Gremo mi po svoje - komedija 12.50, 15.00, 17.10, 19.20, 21.30, 23.40 Wall street: Denar - drama 18.30
Lahka punca - romantična komedija 13.30, 16.30, 18.40, 20.40, 23.00 Harry Poter in svetinje smrti 1 del. -domišljijska pustolov.
12.00, 13.00, 15.50, 17.50, 18.50, 20.50, 21.50, 23.50
Tamara Drewe - komedija 13.10, 16.40, 19.00, 21.15, 23.35
legenda: vsak dan petek, sobota sobota, nedelja
PETEK
18.00 Zblazneli - ZF grozljivka 20.00 Pet kratkih domačih - projekcija petih slovenskih kratkih filmov SOBOTA in NEDELJA 18.00 in 20.00 Zblazneli - ZF grozljivka
PETEK
18.00 in 20.00 Charley st. Cloud - ameriška romantična drama NEDELJA
18.00 Charley st. Cloud - ameriška romantična drama

SOBOTA in NEDELJA 17.00 Rezervna policista - akcijska komedija 19.00 Piran - Pirano - zgodovinska ljubezenska drama
PONEDELJEK 19.00 Oča - drama

PETEK
18.00 Gremo mi po svoje - mladinska komedija 19.00 Klepetalnica - srhljivka 20.00 Veronika se odloči umreti - drama SOBOTA
19.00 Gremo mi po svoje - mladinska komedija 20.00 Zamenjava - romantična komedija 21.00 Klepetalnica - srhljivka NEDELJA
10.30 in 16.00 Gremo mi po svoje - mladinska komedija
18.00 Veronika se odloči umreti - drama 19.00 Klepetalnica - srhljivka 20.00 Zamenjava - romantična komedija
PETEK, 19. 11.
10.30 Kulturni center Rog. Slatina
Gisbert Nather: Picko in Packo
balet s petjem in govorjenim besedilom v izvedbi SNG Opera in balet Ljubljana
18.00 Galerija Plevnik Kronkowska Alpen von Blond: The Return
večmedijski dogodek avtorice Manje Vadla
18.00 Galerija Nika Ignjatiča Celje
Korenine iz slovenskih gozdov
odprtje razstave likovnih del Danijela Koželja
18.00 Kulturni center Laško
odprtje razstave del akademskega slikarja
19.00 Dom Svoboda Griže_
Fotografije reporterjev Novega tednika in Radia Celje odprtje razstave; izbor najboljših posnetkov iz leta 2009 ; Edi Eins-pieler, Andraž Purg in Tim Eins-pieler
19.00 Knjižnica Laško_
Kako knjižnica izpolnjuje želje in potrebe občanov
okrogla miza
19.00 Dom krajanov Virštanj Stilisti
komedija v izvedbi Teatra Dober dan iz Novega mesta
19.00 Mladinski center Podčetrtek Vzpon na Kilimandžaro
potopisno predavanje Marije Vodu-šek
19.19 Knjižnica Velenje Milojka Komprej
pogovor ob dnevu knjižnic bo vodil Ivo Stropnik
19.30 Kulturni dom Šentjur_
Feri Lainšček: Gajaš, arestant
monodrama v izvedbi Vlada Novaka; režija Marko Naberšnik
19.30 Kulturni dom Zarja Trnovlje
Celje_
F. G. Lorca: Ogenj iz Andaluzije
Novačanova gledališka srečanja: komedija v izvedbi Gledališča Toneta Čufarja z Jesenic
20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec 3-je dedi.smo
stand-up komedija Kulturno umetniške skupine Reporter Milan
20.00 Kulturni center Rog. Slatina Leo večer z Majo Slatinšek
dobrodelni koncert
koncert
20.00 Rdeča dvorana Velenje
SOBOTA, 20. 11.
19.00 Kulturni dom Gorica pri Slivnici
Več obrazov Indonezije
potopisno predavanje
Franc Vozelj
19.00 Dom krajanov Galicija
Na kmetih
komedija v izvedbi gledališke skupine KD Gorenje
19.30 Dom kulture Velenje_
Chiccignola
komedija; zeleni abonma in izven
19.30 Kulturni dom Zarja Trnovlje
Celje_
Neil Simon: Prav poseben par
komedija gledališke skupine Zarja Trnovlje in zaključek Novača-novih gledaliških srečanj
19.30 SLG Celje_
Županova Micka
izven abonmaja
19.30 Narodni dom Celje_
Dobrodelni rotarijski ples
plesni ansambel Coda Express, ci-trarka Janja Brlec, solistka Maja Slatinšek
20.00 Mestni kino Metropol_
XX band
Tabu
koncert
21.00 Celjski dom
KŠOC bruc
tradicionalno brucovanjeza nove študente
NEDELJA, 21. 11.
10.00 Velenjski grad
16.00 eMCe plac Velenje
Labirint uma
čarovniškapredstava misterijev in miselnih ukan v izvedbi Mitje Rota
19.00 Dom sv. Jožefa Celje_
Akademija v čast A.M. Slomšku in F. Prešernu
sodelovanje solistov in komornih skupin na koncertu ob 210. obletnici rojstva dveh velikih Slovencev
PONEDELJEK, 22. 11.
18.00 Knjižnica Rog. Slatina_
Delavnice s cvetličarko Ružico Polajžar
izdelava adventnih venčkov
18.00 Hiša generacij Laško
Razstava ročnih del
odprtje razstave ob 5. obletnici delovanja
18.30 Osrednja knjižnica Celje
Rak dojke - problem sobnega življenja
predavanje in delavnica v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje
19.19 Knjižnica Velenje
Hipokratov program
predstavitev
9.00 Muzej usnjarstva Šoštanj_
Usnjarska orodja
odprtje razstave in ogled dopolnjene razstave usnjarski stroji
11.00 Muzej novejše zgodovine Celje Glasba v meni in jaz v glasbi
otroški abonma Herman Lisjak v deželi umetnosti in dediščine
16.00 Hotel Paka Velenje_
Filmski festival gluhih 2010
19.00 Zadružni dom Ponikva pri Žalcu Večer na vasi
19.30 Dom kulture Velenje_
Kako misliš mene nema!?
komedija v izvedbi Exit teatra Zagreb; predstava bo v hrvaškem jeziku
RAZSTAVE
Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Svetišča ob reki, do preklica; Celjani so jih poznali, do 16. 1.
Likovni salon: razstava Robertine Šabjanič, do 5.12.
Osrednja knjižnica Celje: Kje so tiste mejice k'so včasih bile, fotografska razstava ZRSVN, od 7. 12.; Najlepše izraeleske ilustracije, do 17.12.
Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Kontinuiteta sedanjosti, sodobna madžarska fotografija, do 5.12.; Nataša Tajnik Stupar: Tvoj nedotakljiv podpis, do 24. 11.
Zgodovinski arhiv Celje: Umetnost hebrejske pisave, do 17. 12.
Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Kraški ovčar pri Hermanu lisjaku, do 31. 12.
Muzej novejše zgodovine Celje: Podobe preteklosti vojvodinskega meščanstva, do 31. 12.; Celjski magistrat -Besede z balkona, do 31.12.
Fotosalon Celje: Theresia Fauland Nerat in Marjan Laznik: One sculpture more, fotografska razstava do 25.11.
Železarski muzej Teharje: fotografska razstava Impresije, avtorice Andreje Ravnak, do 19. 12.
Galerija Mercator center Celje: razstava Dimnikarstvo danes in včeraj celjskih dimnikarjev, do 30.11.
Krčma TamKoUčiri Celje: slikarska razstava Darje Cvikl, do preklica
Dvorana Župnijskega centra sv. Duha Celje: Evropa v čipki, do 21.11.
Muzej Laško: Prešeren v slikarskih očeh, do 3. 12.
Anina galerija Rog. Slatina: Sestavljanje ustvarjanj: Rdeča nit je kri umetnika, avtorice Veronike Ban, do 5.12.
Galerija Velenje: Portret v novejši umetnosti, do 20.11.
Našim igračam je tako dolgčas
muzejska ustvarjalnica za otroke od 4. do 10. leta
Pokrajinski muzej Celje: Kulturno-in umetnostnozgodovinska razstava, Lapidarij in Celeia, mesto pod mestom (Knežji dvorec).
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid.
Pokrajinski muzej Celje, Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi.
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca.
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivo-varstvo in zdraviliški turizem.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka.
MNZ Celje - Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku.
MNZ Celje - Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev.
Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti
Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tri-pex Celje, gostišče Hochkraut Tremer-je, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka.
Galerija Dan Celje: prodajna razstava del različnih avtorjev.
Sobota, ob 14.30 v telovadnici OŠ Pranja Malgaja: Rekreacija; košarka, odbojka, možno igranje namiznega tenisa Sobota, ob 20 uri v P2 (Športni park Šentjur): ŠKMŠ triatlon; tekmovanje iz treh športov na igralni konzoli Nintendo Wii
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje (dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM
Telefon 492-10-14
DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA
080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Paks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: dmštvo-sos@dmstvo-sos.si Inštitut VIR - socialna rehabilitacija, raziskovanje in razvoj
Vrunčeva 9, 3000 Celje Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288 827, e-pošta: vir@institut-vir.si. Spletna stran: www.institut-vir.si Pomoč mladostnikom in staršem pri spoprijemanju s problematiko drog in z vzgojnimi težavami SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje
Galerija Oskarja Kogoja Celje: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska, oblikovalca Oskarja Kogoja ter grafik Rudolfa Španzla na temo Celjski grofi.
Knjižnica Gimnazije Celje - Center:
likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje - Center.
mnistrstvo za šolstvo in Sport
uradzamiadino
V začetku leta smo pri celjski Mestni tržnici na Linhartovi ulici 18odprll Kuitumolnfotoan-HT, da občane ozavestimo o naši kulturni dediščini. Kak imsK organldramo novo razstavo, medtem vsako drugo soboto izvajamo promocijske dejavnosti na področju kulturne dediščine.
KuHumoinfbtoaia je odprta {vstop prost):
-	pon,tor,ict,pet:8.00-14.00li
-	sre(la:12.00-18.00h
-	sobota: 10.00-12.00 h (občasno)
Kontakt:
teL št 03 492 63 34 gsn 040 333 374 mladi@portab.sl www.portab.sl
iS.
cc
celjstfi miadinsi^i cenier
Sobota, ob 21.30: Not'n'Vun Tribute to Metallica; koncert, karte v preprodaji 6 evrov, na dan koncerta 8 evrov Četrtek, ob 20. uri: Okusi in doživetja sveta; potopisno predavanje o Filipinih pripravlja Ana Marija Bosak Festival neformalnega učenja MCC uči: Torek, od 16. do 20. ure: Kako posneti film brez ali z minimalnimi denarnimi sredstvi; delavnico vodi Alen Pavšar z ekipo Offline filma, brezplačna udeležba
Torek, ob 17. uri: Plesna delavnica -Popping; vodi Sofiane Ben Matpug; cena obiska 4 evre, za ves mesec 16 evrov
Klub Studentov obilne Celle
Sobota, ob 21. uri v dvorani Celjskega doma: KŠOC BRUC 2010; nastopi skupin Kačji pastirji, Happy Ol'Mcwea-sel in Dubioza Kolektiv; izbor naj bruca in brucke. Vstopnina 9 evrov, za člane in simpatizerje KŠOC 5 evrov
tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA,
telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja
CENTER ZA POMOČ NA DOMU
Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28
DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure;
telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure.
DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS
031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si. Gosposka ulica 2, Celje Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki
do 6 leta starosti. AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: IvanaStamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Mateja Jazbec, Brane Jeran-ko, Špela Kuralt, Polona Mastnak, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška T. Ocvirk
Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
Nagradna križanka
Nagradni razpis
1.	nagrada: darilni bon v vrednosti 20 EUR Kozmetike Alenke Marguč v Celju in bon za veliko klasično pico Gostišča Hochkraut
2.	nagrada: vstopnica za 2 osebi za kopanje v bazenih Thermane Laško
3.-5.	nagrada: vstopnica za kopanje v bazenih Thermane Laško
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 25. novembra.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je izšla 12. novembra.
Rešitev nagradne križanke iz št. 89
Vodoravno: IST, SLA, KIT, AK, MALAR, ZLATOROG, LARA, KVORUM, GOSTIJA, SAJA, KARL, KIRO, OKLEP, ANKARAN, KOČA, DE, LA, DEČO, ELA, MAR, ITAKA, VARILKA, NERO, BOR, KARTER, MASLO, SPA, MALA, ASTMA, ER, EA, EN, NA ZDRAVJ, ŠEN, MAE, IMID, TN, VINOTOK, ONA, URA.
Geslo: Proslavljanje vinske letine.
Izid žrebanja
1. nagrado, darilni bon v vrednosti 20 EUR Kozmetike Alenke Marguč v Celju in bon za veliko klasično pico Gostišča Hochkraut, prejme: Danica Vrečko, Smrekarjeva 6, 3000 Celje.
1	2	3		4		5		6	7
8	9	10		11		12		13	14
15	16	17		18		19		20	21
22	23	24		25		26		27	28
			29		30				
Ime in priimek: Naslov: _
Ona: Spoznali boste neprijetno stran ljubljene osebe, kar vas bo prizadelo, a boste bogatejši za še eno izkušnjo. To vsekakor ni malo, saj se najbolje učimo na lastnih napakah.
On: Nekdo, ki vam izkazuje naklonjenost, vas bo povabil na zabavo. Prijetno boste preživeli čudovit vikend, poln sreče, veselja in ljubezni. Sprostite se in uživajte, to je vaše srečno obdobje!
POMOČ: ALBENIZ-španski pianist in si<ladateij (Isaac), EDITORICA-izdajateijica, HRT-lovsi(i pes, ISTA-pritoi< rei(e Oi<e, RAČUNALNIK-itompjuter
2.	nagrado, vstopnici za 2 osebi za kopanje v bazenih Rogaške Riviere, prejme: Ivanka Selič, Večje Brdo 10, 3224 Dobje pri Planini.
3.-5.	nagrado, vstopnico za kopanje v bazenih Rogaške Riviere, prejmejo: Angela Zajc, Liboje 82, 3301 Petrovče; Peter Cafuta, Loke 12, 3304 Tabor in Marinka Mlaker, Osredek 12a, 3230 Šentjur.
Vsi izžrebani nagrajenci bodo obvestila o nagradah prejeli po pošti.
TEHTNICA
Ona: Prepričani ste, da ste velikodušni in razumevajoči, toda, ali vas tako vidijo tudi drugi. S preveliko samohvalo se lahko zagovorite, zato bodite bolj objektivni. Nekdo pričakuje veliko več, kot pa ste pripravljeni dati.
On: Dolgo ste bili prepričani, da ste neobčutljivi za ljubezenske težave, zdaj pa se bo izkazalo nasprotno. V trenutku, ko bo hrepenenje največje, se vam bo vse kar naenkrat porušilo.
Ona: Ne razlagajte problemov tistim, ki mislijo, da jih nimate. Pomoč boste našli naključno, a ne bo zato nič manj dobrodošla. Konec tedna se obeta prijeten dogodek, ki bo ostal v spominu.
On: Končno boste med najbližjimi spet našli nekoga, ki ga že dolgo pogrešate in vam lahko veliko pomaga. Najbolj seveda v ljubezni, a boste tokrat izkoristili tudi njegove ostale kvalitete ^
DVOJČKA ^
Ona: Odprla se bo odlična poslovna alternativa, za katero se bo treba hitro odločiti in ne odlašati. Izplača se vam tvegati, saj veste, da ste sposobni tudi večjih izzivov, kot je ta.
On: Končno se boste sporazumeli glede posla, ki vam že dolgo ne da spati. Še vedno pa bo pred vami precej dela, ki pa ga boste s prijateljevo pomočjo igraje opravili.
Ona: Partnerjevo presenečenje bo popolno, saj enostavno ne boste verjeli svojim očem. To vam bo iz srca pregnalo še zadnje dvome o tem, da je vajina zveza res tisto, kar si želite.
On: Nasprotniki bodo ob vaših uspehih povsem obupani in zgubljeni, prijatelji vas bodo skušali posnemati. Ste na najboljši poti, da si za dalj časa zagotovite mirno spanje in veliko lepih trenutkov.
Ona: Želje bodo presegale trenutne možnosti, a boste prav zaradi velike ambicioznosti tudi tokrat dosegli več, kot bodo pričakovali ostali. Na koncu boste spoznali, da se je bilo vredno potruditi.
On: Prišel je čas, da se odločite o svojih potezah. Zavlačevanje bo le še poslabšalo vaš že tako slab položaj. Proti koncu tedna se obeta nenajavljen obisk, ki vam bo prinesel rešitev problema.
STRELEC ^
Ona: Prijatelj bo predlagal, da se odpravita v družbo, saj ima za vas prijetno presenečenje v povezavi z nasprotnim spolom. Najprej se boste izmikali, nato pa podali v veselo po-nočevanje.
On: Pazite se zahrbtnega sovražnika, ki deluje preko vaših prijateljev. In še nasvet: mirno ravnanje bo prineslo več koristi kot noro razburjanje, h kateremu se zadnje čase prepogosto zatekate.
KOZOROG jSk
Ona: S partnerjem boste preživeli prijeten vikend, kar bo močno izboljšalo vajin odnos. Spet boste spoznali, da je partner tisti, ki bi za vas storil praktično karkoli.
On: Spregledali boste namene konkurence in storili potezo, ki jih bo pošteno presenetila, vam pa prinesla precejšnjo prednost, ki vam bo v prihodnje prišla še kako prav. Uspeh ne bo ostal neopažen.
Ona: Čaka vas delikatna odločitev, v reševanju te pa vam bo pomagal nekdo, ki bo v vašem življenju igral še zelo pomembno vlogo. Seveda bo treba uslugo na primeren način povrniti.
On: Prijetno presenečenje v ljubezni se bo izkazalo za nekaj več kot le prijetno avanturo. Izkoristite ugoden trenutek in si zagotovite partnerko, ki ste jo že dolgo želeli.
DEVICA ýi
Ona: V sebi boste sprejeli važno odločitev v ljubezni, vendar bo zdaj treba zbrati pogum in to povedati partnerju, za katerega pa niste povsem prepričani, da se bo strinjal.
On: Doživeli boste nekaj neverjetnega, kar vas bo še dolgo podžigalo k novim korakom in odločitvam. Ne ustrašite se uspešnosti, ampak izkoristite ugodno možnost, ki se vam bo ponudila.
VODNAR
Ona: Izogibajte se vsem tveganjem, saj se lahko grdo opečete. Raje preživite miren vikend v krogu družine in si odpočijte od letanja okoli. Boste videli, da bo prav prijetno.
On: S partnerko se bosta odločila za ekstavagantno idejo, ki bo na vajino začudenje naletela na pozitiven odziv okolice. Očitno se vaše ideje primejo bolje, kot to pričakujete sami.
Ona: Neznanec z lepimi očmi vam ne bo šel iz misli. Kdo ve, morda ga boste kmalu srečali. Odpravite se na potep, ne pa, da stalno čepite doma.
On: Nikjer ne pretiravajte, predvsem pa se pazite kakršnihkoli hitrih premikov v ljubezni. Lahko se vam še maščuje. Morda je veliko bolje, da obdržite to, kar že imate v rokah.
EmammaiïH
V dobri družbi
Okusno in domače
Franc Jager, direktor družinskega podjetja Jagros, ki je na lestvici najbogatejših v Sloveniji na 65. mestu, je na martinovanju na Evropski ploščadi v Rogaški Slatini takole okušal dobrote društva Gaja. Glede na izraz na njegovem obrazu je bila zavihanka okusna. Morda pa bo z Gajo sklenil posel in bo moč to domačo sladico kupiti tudi v njegovih trgovinah _
Novopečeni šentjurski župan Marko Diaci (župansko »ketno« sicer dobi šele v ponedeljek) že odkriva najbolj prijetne plati županovanja. Denimo na Sveti Heleni, kjer se je v nedeljo udeležil martinovanja. Seveda številni zbrani krajani v svoji pregovorni gostoljubnosti niso prenesli misli na to, da bi Diaci ostal žejen. Ni se mogel izogniti niti pohodu do številnih »gorc«, ki so odprla vrata gostom. Krona dogajanja pa je bil seveda izbor vinske kraljice. Laskavi naslov je tokrat pripadel domačinki Tanji Skale (levo ob županu), za bolj pisan šopek cvetov domačih deklet pa sta ob priložnostnem fotografiranju pristopili še nekdanji kraljici Romana Mansutti in Doroteja Tanšek. Škoda, da bo kruta realnost županovanja v Šentjurju vse manj prijazna. Recimo, ko bo treba krpati proračunske luknje _
Foto: SHERPA
Ali šmarski župan »copra«?
Županu Šmarja pri Jelšah Jožetu Čakšu dela ravno ne manjka, saj ga ima čez glavo tako kot župan kot tudi kot direktor občinske knjižnice, poleg tega je doma še oče petih otrok. Pa vendar so ga zalotili v Šentvidu pri Grobelnem še pri čarodejskem početju. Župan je namreč vrgel na koš nove šentviške športne dvorane košarkarsko žogo, ki se je ob udarcu razpolovila na dva dela, iz katerih se je nato vsulo kar petdeset majhnih žogic. Kot je videti na fotografiji, je župan ciljal na koš razmeroma dobro, saj se športni dejavnosti, kot je slišati, sploh ne posveča. Pa bi se skorajda moral.
Mozirjan Marko med
■ ■	VB	■
najlepšimi
Na moškem svetovnem lepotnem tekmovanju Mister International v Indoneziji, kjer slovenske barve brani 23-letni Mozirjan Marko Janko, bo jutri zaključno dejanje - izbor najlepšega med lepotci sveta. Marko se je proti Daljnemu vzhodu odpravil brez večjih pričakovanj, sicer pa opremljen s 60 kilogrami prtljage, zapestnico za srečo, gorenjsko narodno nošo, lectovimi srci in čevlji Al-je Novak, ki jih bo k svečani obleki obul na finalnem večeru. Na tekmovanju sodeluje 50 lepotcev s celega sveta, Marko pa trenutno na stavnicah zaseda imenitno drugo mesto.
Foto: SHERPA
Takole je uradno najlepši Slovenec julija poziral za Novi tednik v domačem Mozirskem gaju.
Šmarški logi
Ko se zberejo na kupu trije vinogradniki, martinovanje v Šmartnem ob Paki dobesedno steče kar samo od sebe. Vinogradnik na levi svoje vino opremlja z napisom »županovo vino«, saj je Alojz Podgoršek župan Šmarški (njegov podpis, da ne bo pomote). Zagotovo se z dobrim vinom hvali tudi predsednik društva šmarških vinogradnikov Peter Krajnc, ampak letošnji jagodni izbor - naziv kletarja leta - je pa le pripadel Alojzu Slemenšku (desno). No, na srečo pa je vse, tudi vino, ostalo v domačih, šmarških logih, ki jih že dostojno iz ozadja zastopa tudi televizijec, občasno tudi pojoči Jože Krajnc.
Foto: Grup A
Zadovoljen ravnatelj
Nič čudnega, da ima Iztok Leskovar, ravnatelj Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje, nasmeh na obrazu. Dijaki so ne samo uspešni na vseh mogočih tekmovanjih, tudi na različnih prireditvah na Celjskem so zelo zaželeni, saj znajo razvajati s svojimi kulinaričnimi mojstrovinami. Na eni zadnjih prireditev, ko so dobro hrano združili z dobro kapljico, je diskretno preverjal, če je vse, kot mora biti.
Foto: SHERPA