Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2013/156 ZAKLJUČNO POROČILO RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1.Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta J6-2273 Naslov projekta Primerjalna analiza slovenske antropologije v evropskem raziskovalnem prostoru: preteklost, sedanjost in prihodnost Vodja projekta 14294 Rajko Muršič Tip projekta J Temeljni projekt Obseg raziskovalnih ur 5310 Cenovni razred A Trajanje projekta 05.2009 - 04.2012 Nosilna raziskovalna organizacija 581 Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta Raziskovalne organizacije -soizvajalke Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 6 HUMANISTIKA 6.03 Antropologija 6.03.02 Socialna in kulturna antropologija Družbenoekonomski cilj . Humanistične vede - RiR financiran iz drugih virov (ne iz 13.06 SUF) 2.Raziskovalno področje po šifrantu FOS1 Šifra 5.04 -Veda 5 Družbene vede - Področje 5.04 Sociologija B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3.Povzetek raziskovalnega projekta2 SLO Glavni cilji projekta so bili ocena razvoja socialne/kulturne antropologije v Sloveniji, njena umestitev v širši evropski prostor in strateški premislek o njeni perspektivi v bližnji prihodnosti. Socialna/kulturna antropologija doslej še ni zasedla ustreznega mesta med sorodnimi družboslovnimi in humanističnimi vedami na Slovenskem, razvijala pa se je v prepletu z etnologijo in sociologijo. Ob prvem celovitejšem pregledu dela Nika Zupaniča smo opozorili, da ima na Slovenskem vendarle dolgo zgodovino. V projektu smo sistematično pregledovali in primerjali tokove, ki so vodili do njenega nedavnega razcveta na Slovenskem. Zal je splošna kriza v zadnjih štirih letih te procese ustavila in morda celo ogrozila nadaljnji razvoj vede. Izhodiščno predvidevanje projektne skupine je bilo, da je mogoče razumeti razvoj slovenske socialne/kulturne antropologije le v širšem zgodovinskem in evropskem kontekstu. Na eni strani je bi[ soroden razvoju vede v nekaterih državah, kjer se sprva ni mogla razvijati zaradi političnih (Španija, Portugalska, Grčija; posocialistične dežele), ekonomskih (južna Evropa) in tudi kadrovskih razlogov (manjše evropske države). Na drugi strani je bil povezan s procesi postkolonialnega razvoja dežel globalnega juga in s potrebami tehnološko razvitih evropskih družb po uporabnih znanjih o drugačnih načinih življenja za vodenje bolj uspešnih gospodarskih in socialnih politik. Evropska sociokulturna antropologija se je razvijala povsem drugače kot v Združenih državah Amerike. Ker se šele v zadnjih desetletjih intenzivneje razvija tudi zunaj Velike Britanije in Francije, je ta razvoj na začetku 21. stoletja kar klical po primerjavi. Primerjave njihovega dosedanjega razvoja ter perspektiv vede v Evropi so se pokazale kot sine qua non utemeljevanja nadaljnjega razvoja antropologije v Evropi v času bolonjske reforme in po Lizbonski pogodbi. Slovenija je do zadnjih petih let z gospodarskim in političnim razvojem uspešno dohitevala vodilne evropske države. Kljub trenutni družbeni in ekonomski krizi jo čakajo podobne socialne dileme (predvsem v migracijski in zaposlitveni politiki) kot druge razvite evropske države. Pri oblikovanju družbenih in razvojnih politik bodo pomembna prav antropološka znanja. Raziskava je sistematično evidentirala mimobežne tokove vede na Slovenskem in njene perspektive. Z raziskavo smo ocenili njen razvoj in preizkušali uveljavljanje novih metodoloških pristopov v praksi. V težišču raziskave so bile primerjave možnosti uvajanja, razvoja in uporabnosti antropologije v Sloveniji in nekaterih evropskih državah ter evidentiranje potreb širše družbe po antropoloških znanjih. ANG The main aims of the project were related to the assessment of development of social/cultural anthropology in Slovenia, its placement in wider European frame, and strategic reflection of its perspectives in near future. Cultural/social anthropology has not yet taken appropriate position among related disciplines in Slovenia, and has been developing intertwined with ethnology and sociology. With the first comprehensive overview of Niko Zupanič's works we have claimed its longer history in Slovenia. During the project we have been systematically examining and comparing currents which led it to the recent bloom in Slovenia. Unfortunately, overall crisis in past few years did broke this development and perhaps endangered its further development. Initial expectation of the project group was claim that it is only possible to understand the development of Slovenian social/cultural anthropology only in wider historical and European context. On one hand it was related to the development of the discipline in some European countries, where initially it did not develop for political (Spain, Portugal, Greece, post-socialist countries) and personnel reasons (smaller European countries). On the other hand it was related to processes of post-colonial development in the countries of global South, and to the needs of technologically developed European societies for applied knowledge of other ways of life for the purposes of better economic and social policy. European sociocultural anthropology has been developing differently than in USA. Since only in past few decades it develops also outside Great Britain and France, this development at the beginning of the 21st century called for comparison. Comparisons of its development and perspectives of the discipline in Europe were proved as sine qua non for the foundation of the further development in Europe in the times of the Bologna reform and the Lisbon Treaty. Until the last five years, with its economic and political development, Slovenia was successfully catching up the leading European countries. Despite momentary social and economic crisis it will face similar social dilemmas (especially in migration and work policy) as other developed European countries. With future social and development policies anthropological knowledge will become crucial. The research systematically recorded various currents of the discipline in Slovenia and its perspectives. We estimated its development its development and tested introduction of new methodological approaches in practice. The main focus of the research was comparisons of introduction, development and application of anthropology in Slovenia and selected European countries, as well as assessment of the needs of wider society for anthropological expertise. 4.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem projektu3 V letu 2009 je projektna skupina ocenila dotedanje rezultate neformalne mreže pod vodstvom Andresa Barrera Gonzalesa z Univerze Complutense v Madridu. Jeseni smo se udeležili konference o antropologiji v Evropi na Univerzi Adama Mickiewicza v Poznanju. Prvi pomembnejši rezultat projekta je bila izdaja zbornika o delu in pomenu prvega habilitiranega profesorja za etnologijo oz. socialno/kulturno antropologijo na Slovenskem Nika Zupaniča. Dan Podjed in Rajko Muršič sta v maju in juniju 2009 vodila prijavo Centra odličnosti pod naslovom Humans (Humanistično središče za novo družbo), ki se je dotikal osrednje teme raziskovalnega projekta v iskanju možnosti uporabe humanističnih znanj, predvsem antropoloških. Rajko Muršič in Dan Podjed sta med letoma 2009 in 2011 sodelovala v evropskem projektu v okviru programa LLP - Leonardo pod naslovom VAB - Valorizing Knowledge Beyond University, v katerem sta sodelovala pri razvijanju spletnega orodja vrednotenja neformalnega učenja. Rajko Muršič je med letoma 2010 in 2012 sodeloval tudi v drugem evropskem LLP projektu Webwise, namenjen preizkušanju sodobnih spletnih orodij (Web 2.0) pri izobraževalnih dejavnostih. Radharani Pernarčič je izvedla več delavnic in eksperimentov z uvajanjem antropoloških izkušenj v sodobno plesno gledališče. Leta 2009 je skupaj s Sonjo Zlobko v plesni predstavi v rastlinjaku Botaničnega vrta v Biološkem središču v Ljubljani preizkušala znani Turnerjev koncept »družbene drame«. Sledila sta delavnica in predavanje o interdisciplinarnosti etnografije in vlogi antropologa v performativnih umetnostih v Kopru. Pripravila je tudi intenzivno in poglobljeno mednarodno delavnico Performativity and Ritual - Crossroads na temo prisotnosti in prezence v ritualu in gledališču, ki jo je kasneje izvedla v obliki predavanj in delavnic na domačem oddelku in v tujini. Delavnica v Bratislavi je povezovala etnografsko terensko delo in performativne umetnosti. Udeleženci so s pomočjo izbranih telesnih tehnik raziskovali tiste principe delovanja (npr. prisotnost, intenziviteto, pripravljenost, praktično verjetje itd.), ki ustvarjajo tvorne učinke družbenih praks (primerjalno v ritualu, gledališču in v vsakdanjih družbenih praksah). Radharani Pernarčič je kasneje organizirala še delavnice v Krakovu, Durhamu in Ljubljani ter razvila praktične vaje kot metodo, s katero lahko antropologi izostrijo tako percepcijo kot izvajanje terenskega dela. Z delavnico o razmerjih med teorijo in prakso v krakovskem etnografskem muzeju, ki jo je zaokrožila z vabljenim predavanjem na Jagielonski univerzi v Krakovu, je uvajala performativne prakse v antropologijo, kar je razkrilo antropološko »ahilovo peto«, tj. nenavaden odpor antropologov do »biti-opazovan« (raziskovati sebe). Del ugotovitev iz delavnic in s tem nakazanih (možnih) smernic za prihodnost je Radharani Pernarčič skupaj z nekaterimi udeleženci objavila v poročilu v Glasniku SED, sama pa tudi v referatu o občutenju sveta aprila pa na konferenci SIEF/CRIA v Lizboni. Ob koncu vodenja bilateralnega raziskovalnega projekta s kolegi iz Romunije (Kulturna dediščina in evropska integracija) je Rajko Muršič med obiskom Cluja zbiral podatke o razvoju etnologije in socialne/kulturne antropologije v Romuniji. Dan Podjed je nadalje razvijal aplikacijo Medkulturnega vodnika: Spletnega poslovnega priročnika za srečanje z ljudmi in navadami v tujini. Aplikativno je bil zasnovan tudi projekt o kulturni dediščini preteklosti za lepšo prihodnost, v katerem sta Dan Podjed in Radharani Pernarčič souredila zbornik. Rajko Muršič je soorganiziral mednarodni simpozij o medicinski antropologiji pod naslovom Medicinska antropologija in biomedicina v sodelovanju. V letu 2009 je bil Rajko Muršič povabljen na delavnico Max Planckovega inštituta za preučevanje večreligijskih in večetničnih družb v Göttingenu. Vodil je tudi organizacijo prireditve Noč raziskovalcev (Humanities Rock!). Radharani Pernarčič je opravljala tudi intenzivno raziskavo o politiki samozaposlovanja (predvsem na primeru samozaposlenih na področju kulture) v Sloveniji ter v primerjavi s praksami iz nekaterih drugih evropskih držav. Izsledke raziskave je med projektom predstavila v treh izvirnih znanstvenih člankih. Raziskovalka se je osredotočila tudi na usmerjanje antropološke pozornosti v opazovanje pojavov, ki nakazujejo možnosti antropološkega predvidevanja prihodnjih (nastajajočih) družbenih situacij. Z izsledki je primerjalnemu vidiku razumevanja razvoja vede v širšem evropskem kontekstu dodala ugotovitve o nujnosti raziskovanja specifik nekega določenega družbeno-kulturnega prostora (npr. slovenskega). V okviru zgodovinskega dela raziskovalnega projekta je Rajko Muršič osvetlil vizijo etnologije kot primerjalne vede pri Vilku Novaku in ocenil današnji pomen njegovih zgodnjih metodoloških razprav. Čeprav so slovenski etnologi pogosto uporabljali svoje znanje in bili družbeno angažirani, je bilo v zadnjem desetletju te angažiranosti in uporabnosti manj. Projektna skupina se je zato intenzivneje posvečala uporabnosti etnološkega in antropološkega raziskovalnega dela. Rajko Muršič je objavil znanstveni prispevek o uporabnosti in angažmaju antropologije v prvem tovrstnem zborniku, ki je izšel na območju srednje in vzhodne Evrope (na Poljskem). Projektna skupina je leta 2010 na konferenci Evropske zveze socialnih antropologov in antropologinj (Easa) v Maynoothu podala pobudo za ustanovitev nove Easine Mreže za uporabno in angažirano antropologijo. Odtlej jo vodi Dan Podjed. V marcu 2010 je Dan Podjed izpeljal posvet Avatar kot izziv kritični znanosti: Večdisciplinarni pogled skozi tridimenzionalna očala, na katerem sta s prispevkom in organizacijskim delom sodelovala tudi Radharani Pernarčič in Rajko Muršič. Radharani Pernarčič je aprila 2010 predstavila svoje izsledke na mednarodni konferenci Border Crossings v Zadru. Obenem se je na podlagi svojih raziskav o samozaposlovanju v kulturi aktivno vključila v aktualne pobude za institucionalizacijo sodobnega plesa ter v okviru Društva za sodobni ples Slovenije sodelovala z delovno skupino za ustanovitev Centra sodobnih plesnih umetnosti. Njeni antropološki izsledki so se izkazali za dobrodošle tudi pri pisanju sicer disciplinarno specifičnega ustanovnega akta in statuta. S tem so se dodatno pokazale širše možnosti za integracijo antropologije v druga področja (sektorje in službe). Rajko Muršič je ob obisku Univerze v Lyonu 2 primerjal razvoj antropologije na tej univerzi in na Univerzi v Ljubljani. Univerza v Lyonu je ena redkih univerz, na katerih poučujejo sociologijo v okviru Fakultete za antropologijo. Četudi razvoj francoske antropologije ni videti najbolj optimističen, je njen model uvajanja in razvoja antropologije za nas še kako relevanten. Projektna skupina je konec leta 2010 sodelovala pri organizaciji velikega mednarodnega simpozija Onkraj esencializmov: Rajko Muršič je bil vodja organizacije simpozija, Radharani Pernarčič in Dan Podjed sta sodelovala v organizacijskem odboru, vsi trije pa smo vodili posamezne sklope zasedanja in predstavili tudi svoje raziskovalno delo. V letih 2011 in 2012 se je projektna skupina posvetila predvsem uporabi antropološkega znanja in veščin v sodobni družbi. Vodja raziskave Rajko Muršič je opravil sodelovalno raziskavo o mladinskem nevladnem polju in samoniklih prizoriščih za Ustanovo nevladnih mladinskega polja Pohorski bataljon po naročilu Urada RS za mladino. Raziskovalna sodelavka Radharani Pernarčič je nadaljevala raziskave prekarnega dela samostojnih ustvarjalcev v kulturi in tudi znotraj akademskega polja, Dan Podjed pa je aktivno preizkušal možnosti uporabe antropoloških pristopov in znanja v podjetništvu. Projektna skupina je do konca pripravila in uredila besedila za posebno številko ugledne francoske revije Ethnologie Frangaise, ki je pod uredništvom Rajka Muršiča in Martine Segalen izšla aprila 2012. Vodja raziskave Rajko Muršič je bil povabljen na dve srečanji o evropskih antropologijah. Marca 2011 je predstavil referat na Inštitutu Max Planck za socialno antropologijo v Halleju o vzponu antropologije na marginah Evrope. Na kongresu lUAES v avstralskem Perthu o znanju in vrednotah v globaliziranem svetu, ki se ga je udeležil tudi kot član Izvršnega odbora lUAES, je sodeloval v delu ožje skupine za primerjave in perspektive evropskih antropologij. V oktobru je soorganiziral znanstveni simpozij o urbani antropologiji v Sloveniji. Rajko Muršič je v letu 2011 izdal učbenik metodologije etnologije in kulturne/socialne antropologije, v katerem je na kratko predstavil tokove evropske in svetovne kulturne/socialne antropologije in vanje umestil slovensko etnologijo in kulturno/socialno antropologijo. Dan Podjed je preizkušal potenciale antropološkega raziskovanja na spletu in analiziral nastajanja spletnih skupnosti. Posvetil se je še slovenskim spletnim instant zvezdam ter proučeval, kako se njihov virtualni socialni kapital udejanja v fizičnem prostoru. V letu 2011 se je posvetil še perspektivam organizacijske antropologije v slovenskem, evropskem in globalnem kontekstu. V člankih je predstavil nov pogled na organizacije, predvsem prostovoljske (npr. v ugledni tuji reviji Environment and Planning, Etnologu in Glasniku SED). Ob koncu leta 2011 je izdal znanstveno monografijo Opazovanje opazovalcev: Antropološki pogled na ornitološko organizacijo. Konec leta 2011 je Rajko Muršič obiskal univerzo Sv. Cirila in Metoda v Skopju. S plenarnim uvodnim predavanjem o kulturalizmu je nastopil tudi na vseevropskem forumu o kulturni različnosti in medkulturnem dialogu v Ljubljani. Aprila je Dan Podjed v sklopu izmenjave učiteljev Erasmus gostoval na Univerzi v Durhamu. Dan Podjed je uspešno prenašal antropološka znanja v prakso. Njegovo podjetje Ergo inštitut d.o.o., ustanovljeno leta 2010, povečuje dodano vrednost podjetij z rešitvami, ki upoštevajo uporabniške izkušnje, medkulturno sodelovanje, kulturne posebnosti in prilagajanje storitev ter proizvodov različnim kulturnim okoljem. Ta sklop projekta potrjuje pričakovanja tretjega sklopa raziskave o povezovanju kulturnih/socialnih antropologov z gospodarstvom. Dan Podjed je priredil odmeven strokovni posvet z naslovom Posel brez meja: Vloga antropologije v medkulturnem poslovanju, izobraževalne delavnice o preseganju stereotipov v podjetjih, soorganiziral mednarodne konference o usposabljanju in svetovanju za novonastala majhna in srednje velika podjetja v Evropi (na Poljskem in v Srbiji). V letu 2012 je raziskovala skupina uspešno sklenila raziskovalni projekt z izdajo posebne številke revije Ethnologie Frangaise s prvo obširnejšo predstavitvijo slovenske etnologije in kulturne antropologije v evropskem prostoru. Posebno številko smo v sodelovanju z uredništvom revije, založnikom in pod častnim pokroviteljstvom Veleposlaništva Republike Slovenije v Parizu predstavili med 10. in 13. julijem 2012 na bienalnem srečanju Evropske zveze socialnih antropologov in antropologinj (EASA) v Parizu (na Univerzi Nanterre), ki se ga je udeležilo več kot 1400 udeležencev in udeleženk iz vse Evrope. Na njej pa sta Dan Podjed in Radharani Pernarčič predstavila tudi vsak svoj referat. Med trajanjem projekta je izšla še sodelovalna monografija Rajka Muršiča Na trdna tla, ki je izšla ob soavtorstvu množice sodelavcev in sodelavk nevladnih mladinskih centrov v redakciji Ustanove nevladnih mladinskega polja Pohorski bataljon, s čimer se je sklenilo delo, namenjeno preverjanju uporabe etnografskih pristopov v praksi. Tričlanska projektna skupina je v obdobju od leta 2009 do oddaje končnega poročila izdala tri monografije, visokošolski učbenik, 14 izvirnih znanstvenih člankov, 15 poglavij v monografskih publikacijah, z 61 prispevki sodelovala na posvetih ter souredila tri znanstvene zbornike. S.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem projektu in zastavljenih raziskovalnih ciljev4 Raziskovalni projekt je potekal v skladu z načrti in prinesel pričakovalne rezultate: razpravo o umestitvi slovenske kulturne antropologije v evropski prostor in premislek perspektiv njenega razvoja pri nas in v Evropi z evidentiranjem vsaj treh načinov uporabnosti kulturne antropologije. Projektna skupina je intenzivno komunicirala s kolegi in kolegicami v Evropi. Najbolj podobna naši je situacija na Poljskem. Zelo zaskrbljujoče je stanje v Romuniji, situacija je slaba na Slovaškem in v Makedoniji, razvoj kulturne in socialne antropologije pa je zaradi krize ogrožen tudi v Grčiji, na Irskem in v zadnjem času celo v Franciji in Veliki Britaniji. Edina izjema, kjer se kriza še ne kaže, je bila v tem obdobju Avstrija. V vseh primerih se vidi, da je poznavanje zgodovine vede na kompleksen način povezano z videnjem njene uporabnosti v sodobnosti. Morda se je zato težišče raziskave od široko zasnovane primerjave razvoja etnologije in kulturne/socialne antropologije po posameznih državah bolj prevesilo v premislek in postavitev temeljev njene »tukajšnje« uporabnosti in angažmaja. Na podlagi analiz prekarnega dela - npr. v raziskovalnih projektih - Radharani Pernarčič ugotavlja, da tovrstno kratkoročno zaposlovanje spodmika motivacijo za uvajanje novih praks. V luči tega so bili raziskovalni cilji realizirani še presenetljivo uspešno. Sodelovalna raziskava Rajka Muršiča v mladinskih centrih je pokazala, da lahko etnografske tehnike uspešno uporabijo tudi popolni laiki. Dialektika objekta in subjekta raziskave se izgubi in v nobeni fazi dela (tudi pri pisanju končnega dela) »domačini« niso izločeni. Raziskave prostovoljskega polja, ki jih je odlično strnila monografija Dana Podjeda, so potrdile, da se v nevladnem sektorju skriva izjemen potencial uporabe antropološkega znanja. Na drugi strani se kažejo prav tako široke možnosti uporabe tega znanja v pridobitnem oz. podjetniškem delu gospodarstva. Tudi raziskave Radharani Pernarčič kažejo, da je razmejevanje med umetniškimi praksami, vsakdanjim življenjem in delom ter razvojem stroke in vede vse manj učinkovito ter da etnografija odpira veliko neposrednih potencialov uporabe v umetniških in drugih praksah. Projektna skupina je učinkovito posredovala projektne izsledke zainteresirani in širši javnosti doma in v tujini (delavnice, javne diskusije, poljudni članki, nastopi v medijih). Projektna skupina je s preizkušanjem uporabnosti kulturne/socialne antropologije in njenih pristopov nakazala uporabne perspektive kulturne/socialne antropologije v Evropi na začetku 21. stoletja. Z objavami zbornika o Niku Zupaniču in v tematskem sklopu o delu Vika Novaka je projektna skupina izpolnila ključne načrte o refleksiji preteklosti vede na Slovenskem, z objavo posebne številke revije Ethnologie Frangaise pa je izpolnila vse cilje projekta. 6.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine5 Ni bilo nobenih sprememb. 7.Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine6 Znanstveni dosežek 1. COBISS ID 43272290 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Kontinuiteta univerzitetnega poučevanja "etnologije z etnografijo" pod Nikom Zupaničem v luči sodobnega študija "etnologije in kulturne antropologije" ANG Continuity of university teaching of 'ethnology with ethnography' under Niko Zupanič in the lifght of present study of 'ethnology and cultural anthropology' V zborniku, ki prinaša poglobljene analize in pričevanja o delu prvega slovenskega antropologa, ki je po študiju antropologije ustanovil Etnološki inštitut (1921), Slovenski etnografski muzej (1923), znanstveno in Opis SLO ANG strokovno revijo Etnolog (1927) in Oddelek za etnologijo z etnografijo (1940), je objavljena analiza uvajanja etnologije in kulturne antropologije na Univerzi v Ljubljani. Pri Zupaničevem delu sta se ves čas prepletala družbeni oz. politični angažma in znanstveno delo. Zbornik je prva poglobljena ocena njegovega pomena za razvoj slovenske etnologije, kulturne in fizične antropologije ter prazgodovinskih raziskav v slovenskem in širšem prostoru jugovzhodne Evrope (predvsem Srbije). The edited volume which brings analyses and contributions on the work of the first Slovenian anthropologist who established the Ethnological Institute (1921), the Slovenian Ethnographic Museum (1923), the scholarly journal Etnolog (1927), and the Department of Ethnology with Ethnography at the University of Ljubljana, includes the analysis of introduction of ethnology and cultural anthropology at the University of Ljubljana. In Zupanič's work, his political engagement was intertwined with his research. It is the first thorough assessment of his important role for the early development of Slovenian anthropology and prehistorical research in Slovenian and Southeastern Europe. Objavljeno v Znanstvena založba Filozofske fakultete; Niko Zupanič, njegovo delo, čas in prostor; 2009; Str. 115-133; Avtorji / Authors: Muršič Rajko Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 2. COBISS ID 259095808 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Opazovanje opazovalcev ANG Watching the watchers Opis SLO V knjigi je predstavljena organizacijska kultura Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), in sicer od njegovega nastanka ob koncu sedemdesetih let dvajsetega stoletja prek prehoda iz prostovoljskega društva v hibridno organizacijo, ki povezuje prostovoljce in profesionalce, do sedanjega sožitja treh generacij ljubiteljskih in profesionalnih ornitologov. Po zgodovinskem pregledu opazovanja ptic na svetovni in nacionalni ravni avtor opiše, kako je društvo v spremenljivem družbeno-političnem kontekstu nastalo in se preoblikovalo. Osredotoči se na posameznika, ustanovitelja, ki je društvo konstituiral, ter pojasni, kakšno vlogo je pri formiranju organizacije imela njegova karizma. Pozornost nameni prostovoljstvu in altruizmu kot »temeljnima predpostavkama« organizacijske kulture, ob čemer se vpraša, ali res obstaja »čisti« oziroma nesebični altruizem. Razloži še, kako se utelesijo ornitološke prakse ter kako se znanje o pticah in veščine njihovega prepoznavanja prenašajo med člani in članicami društva. Poleg tega osvetli dinamiko prostovoljstva, enakopravnosti in hierarhičnih razmerij v društvu, ki deluje kot preplet organizacije in skupnosti - kot skupnizacija. ANG In the book, the author presents organisational culture of the Bird Watching and Bird Study Association of Slovenia (DOPPS), i.e. from its formation in late 1970's, noting the transition from a voluntary association into a hybrid organisation integrating volunteers and professionals, to the current cohabitation of three generations of amateur and professional ornithologists. The author looks into the history of birdwatching at the global as well as national level and describes the foundation and ensuing transformations of the association in a dynamic social and political context. The focus is also on the individual, the founder of the association, as the author explains the importance of his charisma in establishing the organisation. Voluntarism and altruism are also presented, being the "basic assumptions" of organisational culture, which provokes discussion on the existence of "true" i.e. selfless altruism. The author explains how ornithological practices are embodied and how the knowledge on birds and the skills of identifying them are transferred among the members of the association. The book therefore presents an insight into the dynamics of voluntarism, equality as well as hierarchical relations within the association that functions as a combination of an organisation and a community - an orgunity. Objavljeno v Znanstvena založba Filozofske fakultete; 2011; 207 str.; A'': 1;A': 1; Avtorji / Authors: Podjed Dan Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 3. COBISS ID 44927330 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Prostovoljci na političnem nakovalu ANG Volunteers on the political anvil Opis SLO V članku, ki je izšel pri ugledni mednarodni reviji z visokim faktorjem vpliva, je predstavljena primerjalna analiza etnografske raziskave prostovoljskega spremljanja stanja v naravi, ki ga izvajajo naravovarstvene organizacije v treh posocialističnih oziroma pokomunističnih državah: na Poljskem ter v Sloveniji in Litvi. V prispevku so orisani in pojasnjeni različni vidiki dediščine političnih režimov in njihov vpliv na današnje delovanje štirih organizacij, ki delujejo v omenjenih državah. Avtorji se osredotočijo predvsem na posledice nekdanjega obveznega oz. prisilnega »prostovoljstva«, podedovane temelje organizacijskih kultur, družbenoekonomske spremembe in internacionalizacijo prostovoljskega sektorja. V sklepu opišejo razlike med prostovoljstvom v treh državah, pri čemer upoštevajo ključne dejavnike, ki so vplivali na delovanje nevladnega sektorja v pokomunističnem družbeno-političnem okolju. ANG In the article, published in a renown international journal with a high impact factor, is presented a comparative ethnographic material on volunteer biodiversity monitoring from environmental organisations in three postcommunist countries: Poland, Slovenia, and Lithuania. Its authors chart and discuss aspects of the heritage from socialism and communist rule in terms of their effect on the present-day running and operations of four case-study organisations in these countries, focusing particularly on challenges posed by the legacy of compulsory volunteering, inherited organisational cultures, economic reorganisation, and internationalisation of the volunteering sector. In closing we indicate certain key differences between our case-study organisations, focusing on factors that influenced their ability to operate in the postcommunist nongovernmental organisation sector, and offer some observations of more general relevance. Objavljeno v Pion; Environment and planning. C, Government & policy; 2011; Vol. 29, no. 1; Str. 170-185; Impact Factor: 1.161;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 0.792; A'': 1;A': 1; WoS: JB, VM; Avtorji / Authors: Podjed Dan Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 4. COBISS ID 48526946 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Uvod ANG Introduction Opis SLO Pregledni znanstveni članek s podnaslovom Kaj je Slovenija, uvede posebno številko ugledne francoske revije Ethnologie Frangaise z reprezentativnimi prispevki slovenskih etnologov, etnologinj, antropologov in antropologinj. Avtor v uvodnem besedilu predstavi kratko zgodovino Slovenije in njene etnologije oz. kulturne antropologije ter strnjeno predstavi njene temeljne avtorje in njihove dosežke. Review article, entitled What is Slovenia?, introduces the special issue on Slovenia of the respected French ethnological/anthropological journal Ethnologie Frangaise with representative contributions by Slovenian ANG ethnologists and anthropologists. In his introductory overview, the author presents brief history of Slovenia and its ethnology/cultural anthropology and comprehensively presents its main authors and achievements. Objavljeno v Maisonneuve et Larose; Ethnologie frangaise; 2012; 42, 2; str. 197-208; A': 1; Avtorji / Authors: Muršič Rajko Tipologija 1.02 Pregledni znanstveni članek 5. COBISS ID 51409762 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Izključeni iz izključenosti ANG Excluded from the exclusion Opis SLO Izvirni znanstveni članek se osredotoča na (slovenske) frilenserje, predvsem umetnike, pa tudi na splošne pogoje frilensanja. Avtorica prikaže razliko in prepletanja med inherentno potrebo po fleksibilnosti v umetniškem ustvarjanju ter fleksibilnostjo neoliberalizma. Analizira problematiko frilenserske produkcije, ki je poskrita v različne kulturno habituirane predstave o umetnosti, proračunih, disciplinarnih partikularnostih itd. S tem skuša opozoriti na možno prihodnost mladih, ki vse pogosteje podlegajo prekarnemu delu. ANG The research paper focuses on freelance artists (in Slovenia) and on wider contemporary conditions of freelancing in general. The author presents the difference and intertwinement between an inherent need for flexibility in art-making and the neoliberalistic flexibility. She also analyzes the problems of freelancers' production, which are hidden within various culturally habitual ideas about art, budgets, distinctive disciplinary particularities etc. Thus, she hopes to shed a light onto a possible future of many young people, who are increasingly involved in precarious work. Objavljeno v Filozofska fakulteta; Ars & humanitas; 2012; 6, [št.] 1; str. 131-147; Avtorji / Authors: Pernarčič Radharani Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek S.Najpomembnejši družbeno-ekonomski rezultati projektne skupine7 Družbeno-ekonomski dosežek 1. COBISS ID 4539658 Vir: vpis v poročilo Naslov SLO Urednik posebne številke revije Ethnologie Frangaise o slovenski antropologiji: Zahodno od Vzhoda; Slovenie: Entre l'Ouest et l'Est ANG Guest editor of the special number of the journal Ethnologie Frangaise on Slovenian anthropology, West of the East Slovenie: Entre l'Ouest et l'Est Opis SLO Druga številka letnika 2012 osrednje francoske etnološke revije Ethnologie Fangaise (glavna urednica je Martine Segalen) prinaša predstavitev Slovenije oz. slovenske etnologije in socialne/kulturne antropologije francosko govoreči strokovni javnosti. Slovenija je za francoske bralce sorazmerno neznana dežela, še posebej neznana pa je njena etnologija oz. kulturna/socialna antropologija oz. raziskave na območju Slovenije. Izdaja posebne številke z naslovom Slovenie: Entre l'Ouest et l'Est je prva celovita predstavitev slovenske etnologije in kulturne/socialne antropologije v francoskem kulturnem prostoru ter prav tako prva celovita predstavitev dosežkov sodobnih slovenskih avtorjev in avtoric raziskovalcev in raziskovalk v francoskem prostoru. The second issue of the volume 2012 of the leading French ethnological/anthropological journal Ethnologie Fangaise, under the ANG editorialship of Martine Segalen, presents Slovenia and Slovenian ethnology/sociocultural anthropology to the French public. Slovenia is for the French readers relatively unknown country; it is especially unknown in ethnological research of Slovenia. Publishing of the special issue entitled Slovenie: Entre l'Ouest et l'Est is the first integral presentation of Slovenian ethnology/sociocultural anthropology in French speaking cultural area, and as well the first presentation of the achievements od contemporary Slovenian authors and researchers in France. Šifra C.01 Uredništvo tujega/mednarodnega zbornika/knjige Objavljeno v Rajko Muršič, ed., Ethnologie Fangaise , vol. 42, no. 2; 2012, Slovenie: Entre l'Ouest et l'Est. Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 2. COBISS ID 260919040 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Na trdna tla ANG On Firm Ground Opis SLO Sodelovalna etnografija, opremljena z ustreznim vizualnim gradivom, prinaša predstavitev samoniklih prizorišč, tj. nevladnih mladinskih centrov, ki so nastali na podlagi lokalne pobude in delujejo povsem neodvisno, vendar v zelo skromnih materialnih razmerah. Monografija je rezultat sodelovanja vodje raziskave in akterjev dogajanja ter delovanja v mladinskih centrih. Sodelavci in sodelavke s samoniklih prizorišč so zbrali podatke o izbranih drugih prizoriščih in sodelovali pri pripravi monografije vse do konca. Monografija je dokaz, da je v končno pisanje etnografsko zasnovanega dela mogoče vključiti ljudi, ki jih preučujemo. Je tudi primer učinkovite uporabne antropologije, saj je zbrano gradivo in analize financiranja ter delovanja teh centrov uporabni temelj za oblikovanje bodoče mladinske politike. ANG Collaborative ethnography, supported with exciting visual material, presents the so-called grass-roots venues, i.e. non-governmental youth centres which were established under a local initiative and are working independently, although in very basic material conditions. The monograph is a result of collaboration of the leader of the research and actors who are actively engaged in programme of those youth centres. Active participants in grass-roots youth centres collected data about other centres and participated in writing and editing of the monograph. The monograph is the proof that it is possible to invite the local people in writing of the final ethnographic report. It is as well an example of efficient applied anthropology. The material collected and analyses of financing and operating of independent youth centres will become the ground for the future youth policy. Šifra D.01 Vodenje/koordiniranje (mednarodnih in domačih) projektov Objavljeno v Ustanova nevladnih mladinskega polja Pohorski bataljon (UPB); 2012; 239 str.; Avtorji / Authors: Muršič Rajko, Bačič Mladen Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 3. COBISS ID 253350400 Vir: vpis v poročilo Naslov SLO Mednarodna znanstvena konferenca Onkraj esencializmov: izzivi antropologije v 21. stoletju ANG International conference Beyond essentialisms: challenges of anthropology in the 21st Century Opis SLO Na zelo odmevni in strokovno odlično zasnovani konferenci, na kateri so sodelovali tudi vodilni svetovni in evropski antropologi (npr. Arjun Appadurai, Martine Segalen, Verena Stolcke^), ki se je udeležilo več kot ANG 120 udeleženk in udeležencev, smo na vzporednih zasedanjih razpravljali o zgodovini vede, njeni teoriji in metodologiji, predvsem pa uporabnosti. At the excellently organized and scholarly wellgrounded conference with participation of some leading world and European anthropologists (e.g. Arjun Appadurai, Martine Segalen, Verena Stolcke, etc.), with more than 120 participants from all around the world, especially Europe, the participants presented and discussed history of the discipline, its theory and methodology, and especially its applicability and engagement. Šifra B.02 Predsedovanje programskemu odboru konference Objavljeno v Pernarčič, Radharani, Klaus, Simona in Lipovec Čebron, Uršula. Beyond Essentialisms: Challenges of Anthropology in the 21st Century: international conference on the occasion of the 70th anniversary of the Department of Ethnology and Cultural Anthropology, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana, Slovenia, 25th to 27th November 2010. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2010, 68 str. ISBN 9789612373900 Tipologija 2.25 Druge monografije in druga zaključena dela 4. COBISS ID 260929536 Vir: vpis v poročilo Naslov SLO Različni glasovi angažiranosti: od etnološke enunciacije do uporabe antropološkega znanja ANG Different Voices of Engagement: from Ethnological Enunciation to Application of Anthropological Knowledge Opis SLO Najrazličnejše možnosti se kažejo, ko začnemo z angažirano in uporabno etnografijo v naših lastnih družbah ali socialnih okoljih. Besedilo razpravlja o epistemoloških pasteh, ki jih narekuje naša pozicija izjavljanja. Ni nobene nevtralnosti, nobenega nevtralnega območja, nobene znanstvene objektivnosti in nikakršne znanstvenikove neodvisnosti ali nevtralnega položaja. Obstaja široko območje novih prostorov, ki se porajajo v antropologiji. Etnograf je v privilegiranem položaju, da lahko prikliče kulturno resničnost, jo naredi resnično, nadzoruje njene potenciale in omejitve. Etnografijo lahko opravljamo na najrazličnejše načine in jih usmerimo v različne vrste uporabe. Etnološka enunciacija je posebno družbeno dejanje, ki opredeljuje nova simbolna/diskurzivna polja. Najavlja različne oblike angažiranosti v antropologiji. Če v tem trenutku v Evropi ni na voljo veliko služb za antropologe in antropologinje, se to lahko spremeni - in se mora spremeniti. ANG Manifold responsibilities are appearing when we do engaged and applied ethnography in our own societies or social milieux. The text discusses epistemological pitfalls generated from our positions of speaking. There is no neutrality, no neutral zone, no scientific objectivity, and no scholarly independent and neutral position. There is a vast area of new spaces appearing for new anthropology. An ethnographer is in privileged position to enunciate cultural reality, to make it real, to manage its potentials and limitations. Ethnography may be done on many different ways and aimed in different use. Ethnological enunciation is a specific social act that defines new symbolic/discursive field. It announces different kinds of engagement in anthropology. If at the moment there are not many jobs available for anthropologists in Europe, it may change - and should change. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v MURŠIČ, Rajko. Odmienne gtosy o zaangazowaniu : od etnologicznej enuncjacji do zastosowania antropologicznej wiedzy. V: LIBERA, Zbigniew (ur.). Antropologia zaangazowana (?), (Zeszyty naukowe Uniwersytetu Jagiellonskiego, Prace etnograficzne, 1309, zesz. 38). Wyd. 1. Krakow: Wydawnictwo Uniwersytetu Jagiellonskiego, cop. 2010, str. 65-73. Tipologija 1.06 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) 5. COBISS ID 48804962 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Izziv telesnim zaznavam ANG Challenging embodied perceptions Opis SLO V delavnici, ki predstavlja vrh dotedanjega razvijanja delavnic, je avtorica na novo preizkušala meje in potenciale etnografske prakse. Usmerila se je na premislek o tvorbi in lokacijah pomena v človekovem vsakdanjem in družbenem delovanju, predvsem v navezavi s senzoričnimi modalitetami, zaznavo in percepcijo. Na tak način je udeležencem na podlagi njihove lastne izkušnje odstrla drugačne (komplementarne) pristope za raziskovanje, razumevanje in interpretacijo posameznikove in/ali skupinske (družbene) dinamike ter delujočo moč tistih notranjih (psiho-somatskih) aktivnosti, ki jih sicer vsakdanje prakse potiskajo na raven samoumevnosti, utilitarne funkcionalnosti in avtomatizmov - antropologija pa posledično v tem težje prepoznava ključne informacije za svoje analize. ANG The workshop represents the peak of so far workshop-making: its author once more tested the limits and potentials of ethnographic practice. She aimed at redefining the formation and location of meaning within people's everyday and social life, mostly in connection to sensorial modalities and perception. Thus, she lead the participants to experientially explore different (complementary) ways of researching, understanding and interpreting individual and/or group (social) dynamic and the those inner (psycho-somatic) activities, which in daily practices are pushed on the level self-evidence, utilitarian functionality and automatisms - consequently, also making it difficult for anthropology to acknowledge these as information for analyses. Šifra B.05 Gostujoči profesor na inštitutu/univerzi Objavljeno v Department of anthropology, Durham University;Public culture in theory and practice research group_;Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani; 2012; Avtorji / Authors: Pernarčič Radharani Tipologija 3.14 Predavanje na tuji univerzi 9.Drugi pomembni rezultati projetne skupine8 Pod vodstvom Rajka Muršiča je v letu 2009 slovenska ekipa uspešno končala projekt LLP Whole (razvoj platforme Virtualne akademije za razprave o javnem zdravstvu v EU). Dan Podjed je pripravil simpozij Posel brez meja: Vloga antropologije v medkulturnem poslovanju, Rajko Muršič pa predstavil nosilni referat (Kultura med znanostjo in poslovnim svetom). Leta 2009 je na Univerzi v Florini predaval o antropološkem pojmovanju kulture in procesih identifikacije, na Intenzivnem programu Univerze v Dunaju pa je govoril o diverziteti. Leta 2011 je vodil organizacijo Intenzivnega programa v Ljubljani o dobrem življenju, leta 2012 pa v Piranu o mobilnosti, ekonomiji, delu in prostem času. Na prvem je Dan Podjed predaval o znanosti v poslovnem svetu in opozoril na pozitivne in negativne vidike poslovne in aplikativne antropologije. Radharani Pernarčič je z Mario Mavridou izvedla tridnevno delavnico na temo zaznave in senzibilnega razbiranja informacij na terenu. Rajko Muršič je sodeloval s kolegi iz jugovzhodne Evrope (Border Crossings Network) na mednarodnih konferencah v grškem Komotiniju o mejah in tranzicijah v JV Evropi in turškem Istanbulu o raziskovanju Evrope. Goethejev Inštitut za Srednjo Evropo iz Prage ga je kot gostujočega predavatelja povabil na simpozij in delavnico sodobne glasbe s temo o mitih, narodih in identitetah. Dan Podjed je z Alenko Bezjak junija 2011 izvedel uvodno predavanje na poslovni konferenci o naprednih poslovnih pristopi z antropološko temo. Organiziral je tudi dve regijski konferenci o telematiki. Rajko Muršič aktivno sodeluje v Izvršnem odboru lUAES in na mednarodni poletni šoli v grški Konitsi, katere soustanovitelj je. Januarja 2012 je bil izvoljen za predsednika Slovenskega etnološkega in antropološkega združenja Kula. Radharani Pernarčič vodi tudi redne tedenske interdisciplinarne klase, vanje pa so vključeni tako študentje OEiKA kot kulturologije s FDV, ki se priključujejo v okviru svoje študijske prakse. Odprli so tudi svoj blog. lO.Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine9 10.1.Pomen za razvoj znanosti10 SLO Izvedene delne primerjave razvoja socialne/kulturne antropologije v posameznih evropskih državah (na Poljskem in Slovaškem, v Romuniji, Grčiji, Avstriji, Makedoniji, Turčiji, Franciji, Veliki Britaniji in Španiji) kažejo, da se v kontinentalni antropologiji dobro obnese integracija lokalnih etnoloških tradicij z antropološkimi vsebinami. Ključne razlike med njimi zadevajo kolonialno preteklost posameznih držav. Analiza delovanja Nika Zupaniča, Vilka Novaka in Slavka Kremenška kažejo, da je bila antropologizacija etnologije možna le na podlagi dokaj smelih metodoloških in epistemoloških pogledov in inovacij. Ta smelost v sedanjosti morda nekoliko zamira. Pomembno je, da so slovenski etnologi razvijali zelo široko, komparativno vedo, ki so jo sproti tudi prevajali v učinkovito prakso, bodisi v družbeno-političnem (Zupanič) ali kmečko-gospodarskem (Novak) smislu. Perspektive uporabnosti vede so zelo široke: od medicinske antropologije do medkulturnih stikov in komunikacije ter podjetništva. Veliko možnosti razvoja socialne/kulturne antropologije se kaže v kulturnem menedžmentu, analizah organizacijskih kultur, gerontoloških raziskavah, mladinskih politikah in aplikacijah ter v družbenem planiraju. Obenem pa se prepoznavanje aplikativnosti še vedno navezuje pretežno na gospodarstvo. Rezultati projekta potrjujejo potrebno po premisleku metodoloških in epistemoloških temeljev vede, v zgodovinskem kontekstu in danes, predvsem radikalen premislek etnografske prakse, ki se na eni strani vse bolj približuje umetnosti, na drugi strani pa temelji na telesni habituaciji: kognitivnih vidikov razumevanja načinov življenja ni mogoče ločevati od telesno-izkustvenih. Raziskava kaže na potrebo po usmerjanju antropološkega opazovanja tudi na tiste družbene probleme in »pojave«, ki so »prisotne« v svoji odsotnosti. Raziskovanje odsotnosti določenih praks je lahko še kako pomenljivo in dolgoročno učinkovito. Raziskovalna skupina ugotavlja, da se zaradi preteklih kolonialnih izkušenj na Zahodu še danes kaže strah pred njeno uporabnostjo. V srednji/vzhodni Evropi, kjer se je etnologija razvijala v okviru nacionalnega osvobajanja, se usmerjajo kritike predvsem v lokalne šovinizme in nacionalizme, medtem ko je bistveno manj zadržkov pri uporabi znanja v gospodarstvu in pri družbenem razvoju, zato ni naključje, da glavnina diskusij in pobud razvijanja uporabne antropologije poteka v tem delu Evrope (Slovenija, Poljska). Prav zaradi uporabnosti antropološkega znanja se kaže tudi nujna potreba po radikalnem premisleku same etnografske prakse. Etnografske tehnike je mogoče še izpopolniti s tehnikami drugih disciplin in zapolniti vrzel med teorijo in prakso. Za znanost je zelo pomembno spoznanje, ki izhaja iz projekta (in siceršnje prakse), da je etnografska metoda vse pomembnejši način zbiranja kredibilnih podatkov o dogajanju v družbi. Etnografija je vsestransko uporabna metoda - in morda celo edina, ki lahko sledi družbenim spremembam in jih sproti opisuje ter ponuja gradivo, na podlagi katerega je šele mogoče analizirati družbena dogajanja in uporabiti specifična znanja, ki povezujejo vsakdanje življenje z različnimi vrstami politik in upravljanja. Raziskovalna skupina je pa s svojimi raziskavami opozorila na pomen etnografije ter raziskovanja percepcije in čutov v novih kontekstih, predvsem pa je zavestno raziskovala izkustveno (da, tako rekoč telesno!) podlago skupne družbene resničnosti z uporabo etnografije v sodobnem kontekstu. Sodelovalna etnografija in tista, ki kot vir enakovredno upošteva tudi izkušnjo telesnih praks, organizacijska etnografija in posodobljene verzije kontinentalnega etnografskega pristopa, so se izkazale kot vredne naše pozornosti in preizkušanja. Naša lokalna izkušnja, ki je sledila potrebam domačih akterjev (prekarcev, opazovalcev in varuhov narave, mladih), se je sočasno odlično vpela v vizije sodobne etnografije, kot jo snujejo in izvajajo Paul Rabinov, Stefan Helmreich, David Graeber ali Nigel Rapport. ANG Accomplished partial comparisons of the development of social/cultural anthropology in selected European countries (Poland, Slovakia, Romania, Greece, Austria, Macedonia, Turkey, France, Great Britain and Spain) show that in continental anthropology integration of local ethnological traditions with anthropological traits is a success. Essential differences among them regard colonial past of particular countries. Analysis of the work of Niko Zupanič, Vilko Novak and Slavko Kremenšek show that anthropologisation of ethnology was only possible on the basis of quite courageous methodological and epistemological views and innovations. This courage, unfortunately, is now in decline. It is important that Slovenian ethnologists developed wide, comparative discipline, and they did apply it efficiently, either in socio-political (Zupanič) or agricultural-economic (Novak) sense. Perspectives in application of the discipline are very wide: from medical anthropology to intercultural relations, communications and entrepreneurship. Opportunities in development of social/cultural anthropology are obvious in cultural management, analysis of organizational cultures, gerontology, youth policies and applications in social planning. However, applicability is still recognised primarily in economy. Results of the project confirm the need to rethink methodological and epistemological grounds of the discipline, historically and in the present, but especially radical rethinking of ethnographic practice. On one hand, it is approaching arts, on the other it is based on bodily Habituation: cognitive aspects in understanding of ways of life are not separable from bodily-experiential. The research shows the need to direct anthropological observation on those social issues and "phenomena" that are "present" in their absence. Study of the absence of particular practices can be especially long-term effective. Due to past colonial experience, in the West anthropologists hesitate about its applicability. In Central/Eastern Europe, where ethnology developed in the frame of national liberation, criticisms are aimed especially to local chauvinisms and nationalisms, while they express considerably less objections to application of knowledge in economy and development, therefore it is no coincidence that discussions and initiatives to develop applied anthropology is coming from this part of Europe (Slovenia, Poland). Due to applicability of anthropological knowledge it is more obvious an urgent need for radical rethinking of ethnographic practices. Ethnographic techniques may become improved with techniques from other disciplines and bridge the gap between theory and practice. For scholarship, an important outcome of the project, derived as well from practice, that ethnographic method is more and more important way of acquiring data about society. Ethnography is universally useful method - and perhaps the only which can follow social change, describes it and offer material which enables analyses of social processes and use of specific knowledge to link everyday life and various kinds of policies and government. The research team, with their research, accentuated the importance of ethnography and research of perception and senses in new contexts. It specifically studied experiential (yes, bodily!) ground of mutual social reality with use of ethnography in modern context. Collaborative ethnography, and the one which takes versions of continental ethnographic approaches, was proved as worth our attention and testing. Our local experience, followed by demands of local actors (precariat, observers and protectors of nature, youth), excellently follows visions of contemporary ethnography as is designed and done by Paul Rabinov, Stefan Helmreich, David Graeber or Nigel Rapport. 10.2.Pomen za razvoj Slovenije11 SLO Raziskovalni projekt je v strokovnem delu prinesel kopico različnih družbenih učinkov. Člana in članica projektne skupine redno nastopajo v javnosti (v medijih, na okroglih mizah, v umetniških in drugih dogodkih, delujejo kot urednikih). Prav tako razvijajo uporabna orodja ter vodijo domače in mednarodne projekte ali se vključujejo v razvojne projekte (izobraževanje, prostovoljstvo, razvojne in mladinske politike). Svoje raziskovalno delo neposredno prenašajo v študijski proces, v raziskovalno delo pa vključujejo tudi študente in študentke. Projektna skupina je uspešno dokončala več mednarodnih projektov, v katerih je na tak ali drugačen način promovirala slovensko znanost in znanje. Dva člana projekte skupine sta vodila prijavo multidisciplinarnega Centra odličnosti, vsi skupaj so prispevali svoje znanje k še trem prijavam na projekte, od katerih sta bila dva uspešna. Dan Podjed je sodeloval pri pripravi spletnega portala za vodenje evidence o naravi in kulturni dediščini v projektu Dedi. Rajko Muršič je sodeloval pri analizi učbenikov za Afriški center in pri diskusijah o srednjeročni razvojni strategiji Republike Slovenije. Radharani Pernarčič je delovala v različnih formacijah (npr. Društvo za sodobni ples, Asociacija, KOKS) in si angažirano prizadevala za izboljšanje položaja slovenskih kulturnih ustvarjalcev. Pri tem ocenjuje, da bi tovrstno sodelovanje moralo zaobsegati veliko več antropologov, integracija pa bi morala postati tudi sistemska. Na podlagi raziskav o samozaposlovanju ter prizadevanj za ustanovitev Centra sodobnih plesnih umetnosti (ki je bil zaradi kompleksnejše politične situacije žal ukinjen tik pred dokončno ustanovitvijo), ugotavlja, da bi bilo potrebno antropologijo sistemsko integrirati tudi v snovanje delovnih reform in politik. S svojim vpogledom v širšo družbeno sliko, predvsem pa z etnografsko metodo lahko antropologija nemara edina prinese znanje o tem, kakšne so potrebe in predstave prebivalcev v določenem družbenem prostoru, s tem pa tudi, kako bo določena ureditev zaživela in učinkovala med ljudmi ter kakšne posledice bo pustila v njihovi živeti realnosti. Slednje seveda presega delo zgolj znotraj tega projekta. Tako raziskava samozaposlovanja v kulturi kot projekt sam pa ponovno potrjujeta tudi že večkrat poudarjene poante o sekundarnem družbeno-ekonomskem učinku določenih sektorjev (npr. kulture in znanosti), ki se lahko zares izkaže šele na dolgi rok. To pa kliče po njihovem trajnostnem razvoju. Radharani Pernarčič je vztrajno uvajala in preizkušala inovativne metode dela v že obstoječo antropološko prakso. Ocenjuje, da je uvajanje novih praks v raziskovanju lažje izvesti v sodelovanju s tujimi univerzami. Interdisciplinarno delo in inovacije se za zdaj spodbuja bolj idejno, sistemskih ureditev pa ni (npr. z načinom klasifikacij in točkovanja). To močno otežuje integracijo novih/drugačnih metod dela v raziskovalne in/ali pedagoške programe, s čimer ostajajo na ravni »dopolnilnega pouka« in zagnanosti posameznika. Z raziskavo razvoja in perspektive antropologije na Slovenskem si je projektna skupina prizadevala k spodbujanju nadaljnjega razvoja tega področja družboslovnih in humanističnih raziskav, ki je kljub kadrovski in siceršnji podhranjenosti doslej pokazalo nadpovprečne rezultate. ANG In its practical part, the research project had various kinds of social impact. Members of the project team regularly appear in public (in media, round tables, art and other events, work as editors^). They develop different kinds of usable tools and lead national and international projects or are engaged in development projects (education, volunteering, and development and youth policies). They apply their research directly into study processes, and they invite students to participate in projects. The project group successfully accomplished several international projects in which it promoted Slovenian science and knowledge in manifold ways. Two members of the team were leading persons in application for the multidisciplinary Centre of Excellence; all of them contributed their knowledge to three more applications - two of them were successful. Dan Podjed participated in development of the web portal for presentation of data on nature and cultural heritage in the project Dedi. Rajko Muršič participated at analysis of school textbooks for the African Centre and in the discussions on the mid-term development strategy of the Republic of Slovenia. Radharani Pernarčič worked in different formations (e.g., Society for Contemporary Dance; Association of Arts and Culture NGOs and Freelancers; KOKS - Coordination Council of Slovenian Culture) and was engaged in improvement of the working conditions for Slovenian artists and other creators in culture. She claims that such cooperation should embrace more anthropologists; their integration should become systematic. Based on her studies of freelancing and self-employment and efforts for the establishment of the Centre for Contemporary Dance (which was, due to the complex political situation, unfortunately cancelled just before its establishment), she suggest that anthropology should become systematically integrated in planning of work reforms and politics. With understanding of the wider social circumstances, and specifically with ethnographic method, anthropology, perhaps as the only discipline, can bring knowledge on the genuine needs and expectations of people in particular social sphere, and with that, it can anticipate how certain solution will work out and which effects it might have in their living reality. These guidelines, of course, transcend the limits of the project. Study of freelancers in the field of culture, as well as the project itself, again confirm many times repeated points on secondary socio-economic impact of certain sectors (e.g., culture and science), which can only be detected on long-term. This is the reason for their sustainable development. Radharani Pernarčič continuously introduced and tested innovative methods of work in already existing anthropological practice. She asserts that introduction of new practices in research is easily introduced in cooperation with foreign universities. Interdisciplinary work and innovations as so far encouraged only in principle, but there is no systemic solutions (e.g., with classificators and system of marking). This situation strongly makes difficult integration of new/different methods of work in research and/or education programmes, with which they are left on the level of "additional teaching hours" and enthusiasm of an individual. With the study of development and perspectives of anthropology in Slovenia, the project group tried to stimulate further development of this area of research in social sciences and humanities which still, despite permanent personnel and material deprivation, shows results above the average. ll.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj o da o ne Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj o da o ne Rezultat Uporaba rezultatov d F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj o da o ne Rezultat Uporaba rezultatov d F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj o DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj O da o ne Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov 1 d F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj o da o ne Rezultat I d Uporaba rezultatov d F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov 1 d F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj o da o ne Rezultat I d Uporaba rezultatov F.35 Drugo Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d Komentar 12.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visokošolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O O O o G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o o G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu o o o o G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije o o o o G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o o o G.02.07. Večji delež izvoza o o o o G.02.08. Povečanje dobička o o o o G.02.09. Nova delovna mesta o o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih o o o o G.02.11. Nov investicijski zagon O o o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti o o o o G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti o o o o G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave o o o o G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe o o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete o o o o G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj o o o o G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura o o o o G.07.02. Prometna infrastruktura o o o o G.07.03. Energetska infrastruktura o o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva o o o o G.09. Drugo: o o o o Komentar 13.Pomen raziskovanja za sofinancerje12 Sofinancer 1. Naziv Naslov Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 14.Izjemni dosežek v letu 201213 14.1. Izjemni znanstveni dosežek 1.02 Pregledni znanstveni članek MURŠIČ, Rajko. Introduction: qu'est-ce que la Slovenie?. Ethnol. fr. (Paris), 2012, 42, 2, str. 197-208. Pregledni znanstveni članek s podnaslovom Kaj je Slovenija uvede posebno številko jubilejnega 40. letnika ugledne francoske revije Ethnologie Frangaise z reprezentativnimi prispevki slovenskih avtorjev. Uvodno besedilo prikaže kratko zgodovino Slovenije in njene etnologije oz. kulturne antropologije ter strnjeno predstavi njene temeljne avtorje in njihove dosežke. Slovenija je za francoske bralce sorazmerno neznana dežela, še posebej neznana pa je njena etnologija oz. kulturna/socialna antropologija oz. raziskave na območju Slovenije. Izdaja posebne številke z naslovom Slovenie: Entre l'Ouest et l'Est je prva celovita predstavitev slovenske kulturne/socialne antropologije v francoskem kulturnem prostoru ter prav tako prva celovita predstavitev dosežkov sodobnih slovenskih avtorjev in avtoric, raziskovalcev in raziskovalk v francoskem prostoru. 14.2. Izjemni družbeno-ekonomski dosežek 3.14 Predavanje na tuji univerzi PERNARČIČ, Radharani. Challenging embodied perceptions: anthropology in practice: workshop. Department of Anthropology, Durham University, 29.-30. 4. 2012 V delavnici, ki predstavlja vrh dotedanjega razvijanja delavnic, je avtorica na novo preizkušala meje in potenciale etnografske prakse. Usmerila se je na premislek o tvorbi in lokacijah pomena v človekovem vsakdanjem in družbenem delovanju, predvsem v navezavi s senzoričnimi modalitetami, zaznavo in percepcijo. Na tak način je udeležencem na podlagi njihove lastne izkušnje odstrla drugačne (komplementarne) pristope za raziskovanje, razumevanje in interpretacijo posameznikove in/ali skupinske (družbene) dinamike ter delujočo moč tistih notranjih (psiho-somatskih) aktivnosti, ki jih sicer vsakdanje prakse potiskajo na raven samoumevnosti, utilitarne funkcionalnosti in avtomatizmov - antropologija pa posledično v tem težje prepoznava ključne informacije za svoje analize. C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba vodja raziskovalnega projekta: raziskovalne organizacije: jn Univerza v Ljubljanj, Filozofska Rajko Muršič fakulteta ŽIG Kraj in datum: Ljubljana |11.3.2013 Oznaka prijave: ARRS-RPROJ-ZP-2013/156 1 Opredelite raziskovalno področje po klasifikaciji FOS 2007 (Fields of Science). Prevajalna tabela med raziskovalnimi področji po klasifikaciji ARRS ter po klasifikaciji FOS 2007 (Fields of Science) s kategorijami WOS (Web of Science) kot podpodročji je dostopna na spletni strani agencije (http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/preslik-vpp-fos-wos.asp). Nazaj 2 Napišite povzetek raziskovalnega projekta (največ 3.000 znakov v slovenskem in angleškem jeziku) Nazaj 3 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega projekta in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikost pisave 11). Nazaj 4 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikost pisave 11) Nazaj 5 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta, napišite obrazložitev. V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikost pisave 11). Nazaj 6 Navedite znanstvene dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 7 Navedite družbeno-ekonomske dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Družbeno-ekonomski rezultat iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Družbeno-ekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek družbeno-ekonomskega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen, izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. prehod mlajših sodelavcev v gospodarstvo na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovitev podjetja kot rezultat projekta _ - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 8 Navedite rezultate raziskovalnega projekta iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 7 in 8 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 9 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja Nazaj 10 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 11 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 12 Rubrike izpolnite / prepišite skladno z obrazcem "izjava sofinancerja" http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/, ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj 13 Navedite en izjemni znanstveni dosežek in/ali en izjemni družbeno-ekonomski dosežek raziskovalnega projekta v letu 2012 (največ 1000 znakov, vključno s presledki). Za dosežek pripravite diapozitiv, ki vsebuje sliko ali drugo slikovno gradivo v zvezi z izjemnim dosežkom (velikost pisave najmanj 16, približno pol strani) in opis izjemnega dosežka (velikost pisave 12, približno pol strani). Diapozitiv/-a priložite kot priponko/-i k temu poročilu. Vzorec diapozitiva je objavljen na spletni strani ARRS http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/, predstavitve dosežkov za pretekla leta pa so objavljena na spletni strani http://www.arrs.gov.si/sl/analize/dosez/. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2013 v1.00 1B-8B-86-CA-B9-9D-45-06-F6-B9-E1-CB-8B-3D-53-54-5A-08-FA-63 Humanistika Področje: 6.03.02 - Antropologija - Socialna in kulturna antropologija Dosežek 1: pregledni znanstveni članek (in gostujoči urednik v tuji reviji) Vir: Introduction: que'st-ce que la Slovenie?; Ethnologie frangaise; 2012; 42, 2; str. 197208;_ I EtHnologie francaise ^ 20l2il-avrll Revue irimesirielle I FEEL SLOVENIE SLVVENIA Entrel'Ouest etl'Est Ethnologie francaise: 40 ans Journčes internationales 21-22juin2011 bLGWlcS 11', LatFei Üue**» tTlsl If.mo.Clü-ii-i ^ITELilUNVITt Riijh.MLidiH! Jd^fei M-.AU - hilrrKlm-Hm. Qu eft-ee yue lü Sloaiu. !Vn l'iiai fatre l'thieit et l'Ext Le lienm ijuiui/ujt che: les Slairs /In SuiJ - liilli-Mtißaaij- Je iifwMr^-i ilä4l-lÄ clcvjnt im Žtat independant. la R^uhliqiie de Slav^ me. qui rejoigni» I'Unioii eiimp^ne en 2004. En 2011, la qui a C^lžbrč SOU anni- versairt compte deux millions d'K&biiants f^partisdans qiiatre zwuss ail regiftiiaiisiTie msrqii^; aliilne, cent rait. liMorfitc ou ocddeiitale et pannonieims. MaJgrt les divemC^j r&}'$. capable de ürUuiLvr tet interet noiiwdii pour rAiHliropoli>gi6, Cette livraison es( k reflet de la divenitä ötonnanle de l'etliiiologie slov-^e. Cmitčt etlitiugrdphie des Irnrsfor-irtalioiis iniposäes par le sot-üillsme, t-jiiJuf et-hnologie des ehange-meiits sociaux tyiiteiiipuriüns (inlgnition, dtuj'eiiretf. «inslnic-llor dti geilre. niusiquea wn tempo reines, prublemes po^s par le.s cil-lecliuns eihrugraphiquesK Ijntc'rt enfiti anihi r>imlngie polirirjiie d'jTie histoir-e rštente. Dans la secunde partie de ce mimšro nn traiivpra le? contribuüons auK J()um#es Intematinnales ä roccaslon dy 40' aniljvcr- saire la reviie. Sflii? la forme d'iin dialogue entre Uli aim? et an jeune chercbeur, ces textes offrenl; iin regard rdtroac4if et prospet+if Mir les th^mw dnnt EfANorogJ^/mnföisi-asoiivcnt^tä l'initiatiice. rationales des 21 el 22 Jukn 2 ]>tif Opis dosežka oziroma učinka Re cue de k societe d't'thujlof^e Pmn^aue puhliiv üvec le concours de rinxtilit/ des sciences himaines et lociaU« du CATi:», du Centn: MiitUiJwl du Uvre ei des presses unicenitairei de Paris Owctf. Pregledni znanstveni članek s podnaslovom Kaj je Slovenija, uvede posebno številko jubilejnega 40. letnika ugledne francoske revije Ethnologie Frangaise z reprezentativnimi prispevki slovenskih etnologov, etnologinj, antropologov in antropologinj. Avtor v uvodnem besedilu predstavi kratko zgodovino Slovenije in njene etnologije oz. kulturne antropologije ter strnjeno predstavi njene temeljne avtorje in njihove dosežke. Slovenija je za francoske bralce sorazmerno neznana dežela, še posebej neznana pa je njena etnologija oz. kulturna/socialna antropologija oz. raziskave na območju Slovenije. Izdaja posebne številke z naslovom Slovenie: Entre l'Ouest et l'Est je prva celovita predstavitev slovenske kulturne/socialne antropologije v francoskem kulturnem prostoru ter prav tako prva celovita predstavitev dosežkov sodobnih slovenskih avtorjev in avtoric, raziskovalcev in raziskovalk v francoskem prostoru. Humanistika Področje: 6.03.02 - Antropologija - Socialna in kulturna antropologija Dosežek 2: Predavanje na tuji univerzi. Vir: PERNARČIČ, Radharani. Challenging embodied perceptions : anthropology in practice: workshop. Department of Anthropology, Durham University; Durham Anthropology Society & Public culture in theory and practice research group ter Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti, Univerza v Ljubljani, Durham (GB), 29.-30. april 2012. Bachg round EmtKidiment. senses, percepUor and «3d&). develeped wliMn ine eempleinentatv Mds of i»r(onrani» and anlhiCMMsgy. C < 'le ci5ining tust ygn pre neppy » mcwe Pf^und m Discussion Ttie wocl^atiop mil corduäe wilh s review from REHJariiani followed by an open discussion also to tie held In ihe Vane Tempest Room, in Durtiam Sljdenr» Urion. April Roorn Durtiam StUÖ^nt? Union 9 prwnanly developed m drama at dar« ttieatre to hst aclors estflblisS connection, preseroe and genuine Piiripg wprtrSNjp Rsdharen win uw Ihsse IB aid an irwlf ..... agency are not oil/ observed and ar>aly5ed by ttie other", t)ul abo>>e ell prac1k»d,deeonsltudedat ■ approatu lo «rihropoiogiMl msttiods of doing l»M*orK, and prctvidina an ailemalhve ground for being and undarslardlrg what it Is to be a saciä ageni. or put simply - hurren. Works r)op sessions The Mirkshop buiids jnderelaiulii^ innxjgn sjecesslve layers of piaellcai sxsn:isss m paiUlpaiv« ars enedur^ad t& ^uar^a böin aayt lo gM ihs rnDst -tram the vnitkshap. T^e pracUsai sassisns raqulre no bimai -Oaroe atpanence, inVQivirpsilTipIs etergija? arwj mgirament, wflich ar« surtebi? iTjr particlpenls of any lilnees levei, eittwush yoj are sclviEBd Iq Slikovno gradivo: Najava in program delavnice Opis dosežka oziroma učinka V delavnici, ki predstavlja vrh dotedanjega razvijanja delavnic, je avtorica na novo preizkušala meje in potenciale etnografske prakse. Usmerila se je na premislek o tvorbi in lokacijah pomena v človekovem vsakdanjem in družbenem delovanju, predvsem v navezavi s senzoričnimi modalitetami, zaznavo in percepcijo. Na tak način je udeležencem na podlagi njihove lastne izkušnje odstrla drugačne (komplementarne) pristope za raziskovanje, razumevanje in interpretacijo posameznikove in/ali skupinske (družbene) dinamike ter delujočo moč tistih notranjih (psiho-somatskih) aktivnosti, ki jih sicer vsakdanje prakse potiskajo na raven samoumevnosti, utilitarne funkcionalnosti in avtomatizmov -antropologija pa posledično v tem težje prepoznava ključne informacije za svoje analize.