«Danica* izba« vtak petek na ceii poli in velia po po£ti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta t gl. 20 kr.. z« «"«*ert leta 1 g ^r V Uskarni sprejemana za celo leto 3 gl. 60 kr., za 1 , leta 1 gl. 80 kr.. za 1 4 leta 1»0 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide »Danica« dan popre. Tečaj XLIX. V Ljubljani, 14. velikega srpana 1896. List 33. Okrožnica Leona XIII. o jedinosti cerkve. (Dalje ) Cerkev «1<»bila. je jedinost kot naravno lastil st in je jedina, a jo skušajo krivoverci raz-tergati v ve«'- cerkva. Terdimo sedaj, da je stara in katoliška < Vrkev jedina i po bistvu i po prepričanju. i po izvoru, i po doveršnosti. . . . Tudi odličnost Cerkve in izvor nje sestaja in izvira iz jedinosti. prekaša \se drugo in nima nič sebi podobnega in jednacega/1, iClemens AK-x. Strom. lib. VII. c. 17.). Jezus Kristus pa res govoreč o tem mističnem zidanju ne govori o < Vrkvi drugače nego o jedini in jo imenuje svojo: ,,Zidal bom svojo Cerkev.a Naj si izven te Cerkve katero koli mislimo, če je ni vstanovil Jezus Kristus, ne more biti prava Cerkev Kristusova. Tembolj pa je to razvidno, ako se oziramo na namen Božjega vstanovitelja. Kaj je pač pri vsta-novitvi Cerkve nameraval, kaj je hotel Gospod Kristus? Nič druzega ko tole: hotel je službo in nalogo, ki jo je sam dobil od Očeta. Cerkvi izročiti zato, da bi jo nadaljevala. To je bil njegov namen in to je tudi izveršil. „Kakor je Oče mene poslal, tako tudi jaz Vas pošiljam" (Jan. 2<>, 21.). ^ Kakor si me ti poslal v svet, tako sem tudi jaz nje poslal v s vrt" (Jan. 17. 1 in sklenjeno in po sleherni zvezi pomoči, poleg opravila vsakemu udu odmerjenega." K t". 1, 1:», 16.). Udje pa. kateri so raztreseni in ločeni od ostalih udov. ne morejo biti z ono jedno glavo v zvezi: ...leden Bog in jedcu Kristus, in jed na njegova Cerkev in jedna vera in jedno ljudstvo z vezjo sloge zjediujeno v terdno jed noto telesa, .ledinost se ne da razcepiti. niti telo razrušiti, ako se mu vzame obveza." Sv. Ciprijan, I le eath. Eecl. unitate n. 23.i. I>a bi Cerkev storil še bolj jedino. da ji Gospod podobnost oživljenega telesa, katerega udje drugače ne morejo živeti, razun če so z glavo v zvezi in iz nje življensko moč zajemajo: če so pa udje ločeni, je njih smert neizogibna: ..Ne morejo < 'erkve raztergati na drobne kosce. Kar se od debla loči. ne more zase živeti in dihati. k* Sv. Ciprijan). Kaka podoba pa je tudi mej živini in mertvim telesom? „Nikdo ni sovražil svojega lastnega mesa: ampak redi in oskerbuje, kakor tudi Kristus Cerkev: ker smo udje njegovega telesa, od njegovega mesa in od njegovih kostij." iKf. T>, 29, 30). Dobiti moramo tedaj drugo Kristusu podobno glavo, druzega Kristusa, ako hočemo drugo Cerkev razven one, ki je njegovo telo. narediti. „Glejte, česa se vam je ogibati, glejte kaj morate spolnovati. glejte, česa se vam je bati. Zgoditi se utegne, da se v telesu človeškem ali pa od telesa odreže kak ud, roka. perst noga: ali pa gre tudi duša z odrezanim udom? Ko je bil ud na telesu, je živel, ko je odrezan, izgubi življenje. Tako je tudi človek, katoliški kristjan, dokler živi v telesu: če se loči. postane krivorec: v odrezanemu udu ni duše." (S. Augustinus. S. 166. n. 4.). Kristusova Cerkev je tedaj jedina in vedna: vsi, ki so izven nje, zaidejo od volje in zapovedi Gospoda Kristusa, zapuste pot zveličanja in gredo v pogubo. „Kdor koli se loči od Cerkve in ne doseže Kristusovega plačila, ki zapusti Kristusovo Cerkev. Kdor se ne derži te jedinosti, se ne derži Božje postave, se ne derži vere v Očeta in Sina, nima življenja in zveličanja. (S. Cvprianus. De cath. Kccl. unitate n. 6.) (Dalje sledi > Čudovita najdba ukradenih sv. hostij. (Konte.) Med tem pa še ni bilo pobožno ljulstvo zadovoljno. Zvedeli so namreč, da je bilo v obeh cibo-rijih blizu 100 posvečenih hostij. ko so jih tatovi ukradli iz tabernakelja Štirideset se jih je torej našlo, kam so pa prešle ostale? — 26 svečana zvečer je prišla zopet velika množica ljudstva na kraj čudovite najdbe. Dalj časa so tam molili. Več ljulij je videlo lu-čico na tleh ob skednju kmeta Kapočija. Ob istem času so ugledali tudi duhovnik Lindinier, Karmen Guarino in Jožef Orezil. kako se na podnožju drevesa vzdiguje nekak plamenček. ki je bil na koncu kakor cvetka. — in ki je zopet kmalu izginil. Preiskovali so potem tla okoli skednja, — toda vse iskanje je bilo brezvspešno. Drugi večer hite oni trije mladeniči, katerih se je Bog poslužil, k Hijeronimu Guarino. „0če". so rekli, „čuli smo zopet krik od kraja, kjer so bile najdene sv. hostije. Popraševali smo vsled tega in zvedeli, da se je luč vnovič prikazala." „In jaz", pristavi Orezil, „sem začel obujati dejanje vere. upanja in ljubezni, in takrat, ko sem izrekel besede ljubezni Božje, smo zopet videli, da se je luč iz zemlje vzdignila." Guarino je šel z njimi. Ko so prišli na omenjeni kraj, začno moliti lavretanske litanije. Kar se začuje od vseh stranij klic: nLuč!" — Duhovnik pa jterdi, da ne vidi ničesa, in nadaljuje gorečo svojo molitev, da bi potolažil nesterpnost ljudstva. Kmalu na to pa mu vzame vid kot blisk hitra ognjena praska. Trese se na vsem životu, prevzet od skrivnostnega strahu se zgrudi, naredi s perstom znamenje sv. križa na mestu, kjer je svitli žarek proderl iz zemlje in sve tuje. naj tam zemljo izkopljejo. Kopali so dolgo časa, — pa brez vspeha, Jožef Orezil pa je terdil, da morajo kopati drugje in sicer ravno na tistem mestu, kjer se je svetloba pokazala. »Tukaj", pravi in poklekne ob jednem, da bi natančno zaznamoval prostor, „tukaj morate skerbno kopati!" Potem položi roko na tla, vzame nož in začne sam kopati Kar zasliši neko šumenje, podobno hos-tiji. ki se jo zlomi; vsled velikega vznemirjenja preneha. Ugleda pa pred soboj nekako dolbino. pokrito s kupom persti; več kot 50 hostij je ležalo v nji; bile so še čisto bele in popolnoma nepoškodovane, ravno tako kakor one, ki so jih našli pervikrat. Zavladala je splošna radost, ko so jih s polja prenesli v cerkev. Saj je ljudstvo imelo tudi dovolj vzroka, da slavi Boga vsled čudeža, — ker so bile vse posvečene hostije zopet najdene. — — Vse te posameznosti so vzete iz pravdnih aktov; ohranjeni so namreč še v nadškofovskem arhivu v Nea polju. Ginljiva je tudi sledeča čertica, ki nam je bila ohranjena po župniku iz Paternoa; njegovo pripovedovanje je namreč nekak odmev stalnega izročila v tej deželi V času med Božjim ropom v cerkvi in prikazovanju lučic je videl na njivi večkrat neki oslovski gonjač, ki se je zvečer vračal v Neapel, neko ženo, naslonjeno na drevo. Nekega večera se ojači, se ji približa ter jo vpraša, kaj dela sama na tej njivi. »Stojim tukaj", je odgovorila. »da čuvam svojega Sina!" — Ko so posvečene svete hostije našli, so precej vedeli, da je bila to najberže sv. Devica. Najdene svete hostije je pa. še gen. vikar neapeljski po dokončani cerkveni preiskavi spravil v dve kristalni posodi s srebernimi ročniki. ter jih je tako izpostavil vernikom v češčenje. Ne čudi se blišču svetih hostij; saj obseza vsaka sveta hostija Gospoda večne krasote, kateri je dal ^olncu njegov blišč; da nima sveta hostija v naših cerkvah tega blišča, je večji čudež, kakor čudež v Paternu; iz gole neizmerne ljubezni do tebe skriva Jezus tukaj svojo krasoto, ker kdo bi se potem še upal ga sprejeti? Če torej kljub jednostavni podobi njeni sveto hostijo z vsem spoštovanjem častiš in jo z dobrim pripravljanjem večkrat sprejmeš, imaš tedaj veliko in nad vse krasno zaslugo vere; ..kajti blagor jim", govori Gospod. »ki ne vidijo, pa vendar veru jejo". O, kako boš enkrat gledal v večnosti, ko spoznaš. da je bilo veličastvo Božje ravno tisto, katero si sprejel in ljubil, tako neznatno v podobi male hostije! Da. če imaš le za 5 vinarjev vere. lahko umeješ, zakaj najsvetejši Zakrament zasluži vso ljubezen in češčenje. katerega smo mi zmr zni Ne čudi se tudi ženi, ki je čula ob drevesu. Marija spozna svojega Sina ravno tako dobro v hostiji kakor v nebesih in nima večjega veselja, kakor če vidi, kako ljubijo ljudje njenega božjega Sina na zemlji. Ogled po Slovenskem in dopisi. Ljubljana. (Evharistični shod v Ljubljani dne 30. julija) Kako se je tedaj shod veršil? Na-tanjko po naznačenem vsporedu smo se zbrali zjutraj ob pol «J. uri v tukajšnji uršulinski cerkvi k dopoldanski cerkveni slovesnosti, ktere se je smelo vdele-žiti tudi ljudstvo in se je je v resnici tudi polno-številno vdeležilo. Pridigal je najpervo prečast. g. K. Heidrich, iz družbe lazaristov. V dobro tričetert ure trajajočem govoru je gospod z njemu lastno vnemo govoril o sv. R. Telesu sploh, o dolžnosti češčenja in obiskovanja najsv Zakramenta, posebej pa še o pomenu in namenu družbe »duhovnikov molivcev pre-svet. R. Telesa". Besede, ki so prihajale iz serca. lju bečega presv. Zakrament, segale so tudi v serca poslušalcev ter jih takorekoč pribile k tabernakelju. Po govoru so opravili prevzv. g. knezoškof pred izpostavljenim sv. R. T. slovesno sv mašo, pri kteri so stregli skoro sami duhovniki Ob pol 11. uri na to se je pričelo zborovanje v škofijski dvorani. Pričel je je vodja te duhovske družbe, preč. g. kan. Flis. Go- voril je o namenu tega shoda, o zgodovini te družbe »duhovnikov častilcev"; omenjal pohvalno in pri-znalno pismo sv. Očeta o tej družbi ter konečno z gorkimi besedami vse spodoujal za njo. O .sv. R Telesu in duhovniku" je govoril preč g. Ache. iz Jezusove družbe. Govor je bil res poln jedematih mi-slij Duhovnik je to, kar je, — le po sv R. Telesu: zato mora biti tudi vnet za sv. Rešnje Telo ter delati za njegovo čast. Sv. Rešnje Telo je v nekem oziru — največje delo Božje. Pri včIoveč*-nju se je Bog močno ponižal, ker je nase vzel človeško tel^>; na križu je bil neskončno ponižan, ker je bilo tam skrito njegovo božje veličastvo - a najbolj je po nižan v »zakramentu ljubezni", ker tu se vidi samo podoba kruha in vina; čuti ni nikakega življenja. Samega sebe se je Jezus tu takorekoč popolnoma uničil: res velikansko delo božje ljubezni lo človeštva, delo božje vsemogočnosti je sv. R. Telo. — Kristus je sicer hotel bivati v ubožnem hlevu betlel^mskem; revščine se ni bal, a pregrešnih rok in se rose je ogibal; zato si je za družbo izvolil le čisto Marijo in Jožefa, i ako mora tudi duhovnik in vsak človt-K ki je večkrat v zvezi z Jezusom, imeti nekoliko svetosti Marijine. Jožefove, apostolov in pa mučen«*ev. Revščine se Jezus ni bal. a pregrešnih r. >k in sere se je bal. Kako pomenljivo in podu<~no' Po tem je preč g gvarljan P. Hugolin kaj zanimivo razpravljal razmerje me 1 .sv. R. Telesom in ljudstvom*. Imenoval je ta Zakrament — _soln<-.' naše vere". Kakor cvetka potrebuje soln af ako horV obstati, vspevati. tako potrebuje duša sv. K. 'Mesa, ako se hoče na dobrem potu ohraniti Najsvetejši Zakrament je dalje svetišče in središče kaf gibanji: On je hrana našim dušam, d* se ohranij o v duhovnem življenju — — Govoril je dalje, kake dolžnosti ima ljudstvo do tega Zakram-mM: m <• I i M ga mora. prejemati ob praznikih in prilikah in obiskovati. In konečno je poživljal, da n;ij se l|udje zopet vernejo k Jezusu v sv. R. Telesu Dandanes dere vse po vž i vanju; tako burno je vnanj" življenje — a blizu Kristusa se serce umiri, odp >čij.» in od lahn»\ Tu se uredi človekovo dušno stanje; tu se r<»de pravi značaji. Govor je bil res temeljit in globoko premišljen. Po govoru je prebral preč. g. Flis dva p. z Irav t iz goriške škofije, kterih jeden je izrazil željo, naj bi se vstanovil slovenski evharistični list — .Slovenski pelikan." O tem se je vnel daljši in bolj živahen raz govor. Posebno je g. kapelan Pristov v daljšem g-> voru priporočal, naj bi se napravil mesečni slovenski list. ki bi prinašal tvarino samo o sv. R Telesu ter se razširil med ljudstvom. Temu predlogu je pri-terjeval g. župnik Malenšek s konečniin pristavkom. da bo pozneje »Slovenski pelikan" prinašal lahko poleg sv. R. Telesa tudi kako drugo nabožno-cerkveno razpravo; in tako se je konečno nekako strinjal s prof Keržičem. ki je predlagal: naj bi z novim letom izhajal jeden sam cerkveno nabožni list. ki bi vspo redno z »Domoljubom" izhajal vsac;h 14 dnij (,Do moljub jeden teden, cerkveni list za ljudstvo drugi teden itd ), in kteri bi prinašal poročila o bratovščinah, o Mariji, dušah v vicah i. t. d — sploh cerkveno življenje: stalna rubrika, stalni predal v njem naj bi bil pa posvečen sv. R. Telesu, kar je pristavil stolni vikar Birk. Torej ne dv»*h. temveč jeden sam cerkveno nabožni list za ljudstvo! .Konečno se je pa po nekakem glasovanju vendar le izrekla želja po mesečniku — rSiovenskem pelikanu". — Dopoldansko zborovanje je trajalo do 1 ure. Ob pol 3. uri se je zopet pričelo Preč g. prof. dr. Janez Janežič je govoril o »sv. R. Telesu, in socijalnem prašanju/ Rekel je. kedar bomo spolnovali Kristusove besede: „Iščite najpoprej Božjega kraljestva in njegove pravice. in vse drugo vam bo priverženo." potem bo lep red v človeški družbi, ne pa taka razpertija. ka-koršna je zdaj med delavci in delodajalci. Božje kra-ljestv«. je pa — v sv. R. Telesu! Kristus v tem zakramentu bo vse ljudi učil medsebojne ljubezni in pravičnosti — in mir bo! Preč. g. župnik Brence pa je povdarjal veliko potrebo češčenja sv. R Telesa zlasti v današnjih časih. — Prevzv. g. knezoškof so na to govorili nad jedno uro Povdarjali s o kako sv R. Telo vpliva na duhovnik- na Iju li; kako spremeni in poboljšuje one. ki ga s hrn|»enj« njem in vredno prejemajo — na drugi strani se moramo pa tudi duhovniki in verniki vedno zavedati, kaj j" sv. R Telo; s kom imamo tu opraviti. in g tovu Mu bomo pripravili vedno prebivališče — Konično s»* je preč. g. kanonik Flis zahvalil prevzv. kii»z«-škofu m društvenikom za tako obilno vd« ležitev. govornikom pa za prelepe govore. Zater-jeva! je po*em slovesno, da se hoč-mo duhovniki tesno oklepati dveh rešilnih zvezd: sv. R Telesa in rimskega pa p« ža. spi« »h od njt ga postavljenih škofov, ter o ?.-in jK-dučevati. v tem vterjevati tudi ljudstvo. Zbo rovanje je bilo zaključeno. Oruštveniki so se spet podali v nunsko cerkev, kjer j*- bi'a ob pol f». uri tiha molitev, tiho počeščenje izp- stavlj«'n« ga presv Zakramenta; ob četert na <>. uri |»a litanije presv. Imena Jezusovega, ktere so imeli prevzv kne/oškof saini pri obilni asistenci. Vernega ljudstva j.* bila eerkev že polna, ko so duhovniki prišli v oerkev. Omenjati moramo pohvalno še čč. redovni«- uršulink prelepo povsem liturgično petje, ktero je ž- itak pomenljivo cerkveno slovesnost še bolj poz iig"Valo. Tako je bil k< nčan pervi evharistični shod za ljubljansko školijo. Kristus je ogenj, ki vnema, ki vžiga Ta Kristusov ogenj je vnel duhovnike, da so se vpisali v to nove diuštvo ter prišli k evharistič-nemu shodu , ta ogenj ljubezni do Izveličarja jim je še bolj vsplamtel zdaj po molitvi pred izpostavljenim sv R. Telesom in po jedernatih govorih; ta ogenj, upamo, ne bo vgasml. temveč gorel vedno bolj in bolj; objemal bo daleč na okrog serca vernikov ter jih vneinal za dejansko ljubezen do Jezusa Kristusa, za kerščansko življenje. In ako se to zgodi, srečni bodo duhovniki in ljudstvo to- in onstran groba I/ Ljubljane 1(1. avgusta. (Romanje katoliškega društva za delavke na Žalostno goro pri Preserji.) Katoliško društvo za delavke je preteklo nedeljo i«. t. m. p« .d vodstvom društvenega predsednika pre-častitega gosp. kanonika Janeza Rozmana, priredil« • pervi izlet k imenovani božjepotni cerkvi, ki se je nepričakovano dobro obnesel — Zjutraj ob 5. uri zbrale so se društvenice na Br« gu ter zasedle 11 velikih voz. Med prepevanjem pobožnih pesnij in litanij je čas d««lge vožnje romaricam prav kmalu p-tekel. Na gor«» smo prišli okoli 8. ure. — P« »d cerkvijo se je vredila etjem poveličeval vso slovesnost, je zapel rSlovo od Marije4, in hajd po hribu doli na pripravljene vozove ! Dež. ki nam je celi dan prizanašal, se je med vožnjo v Ljubljano prav pošteno :!no«il nad nami. Toda veselih spomin« »v na pervo romanje k Žalostni M. B. društve-ničain gotovo ni izpral. Upamo, da bodo ti ostali in pripomogli k nadaljnjemu razvoju in blagodejnemu delovanju katoliškega društva za delavke v Ljubljani! — Vranja Peč, 6. avgusta. Že dolgo se nismo nič oglasili v Vašem cenjenem listu. Seveda: vse je bilo večinoma pri starem. A zadnje dni so se godile pri nas skomina vredne reči. Že dobrih II let je preteklo, odkar smo dobili za župnega vpravitelja čverstega duhovna vč. gosp. Valentina Pečnik-a. To vam je blag pastir, ki si zna pridobiti serca svojih ovčic. Skozi celih 17 let je ne-vtrudljivo deloval med nami ter si pridobil občno čislanje in splošno ljubezen. Kako je lepo vredil našo župno cerkev in župnišče in koliko dobrot dušnih in telesnih nam je skazal, ne morem tukaj razkladati. Neprestani trud za blagor njegovih podložnikov mu je naposled nakopal terdovratno bolezen, ki ga je zadnja leta zelo ovirala pri njegovem delu. In ta priljubljeni dušni oče nas je včeraj zapustil in šel pa-stirovat v špitalič. Zaradi bolehnosti se je v nedeljo poslovil samo s kratkimi besedami, a oči vseh so bile s solzami napolnjene. Kaj še le včeraj, ko je zadnjič daroval pri nas sv: mašo. Verni so se je vdeležili v obilnem številu. Ko se je č. g. Pečnik poslavljal od vsacega altarja posebej, nastal je v cerkvi tak jok, da se je slišalo po vsej vasi. Takoj po sv. maši se je odpeljal proti Špitaliču. A žalost se je kmalu spremenila v veselje. Popoldan na to je šlo ljudstvo čakat s cerkvenimi ban-deri novega dušnega pastirja vč. g. Fr. Kreka do pervega slavoloka. Občinski zbor je pa šel prav do meje naše župnije Kmalu naznani opazovalec z drugega griča, da prihaja voz. Topiči zagerme. in zvonovi veličastno zapojo v pozdrav novemu g duhovniku. Najprej ga pozdravi občinski zbor. pri pervem slavoloku pa 3 deklice s cvetličnim šopkom. Med molitvijo sv. rožnega venca, med germenjem topičev in med slovesnim zvonenjem dospemo na posled v župno cerkev, kjer zmolimo lavretanske li-tanije in prejmemo blagoslov s presv. R T. — Se dolgo so germeli topiči in utihnili šele proti večeru — Ta dan je bil za nas res dan prave žalosti in dan odkritoserčnega veselja. — Zdaj pa še nekaj o vremenu Ko se danes zjutraj prebudim, divjal je zunaj hud vihar. Strele so švigale po zraku sem ter tja. veter je bučal, med dežjem je padala debela toča, ki je naredila precej škode. Kar se hudo zablisne, in strela vdari sredi vasi Spodnje Paloviče v skedenj treh gospodarjev. K sreči so prihiteli ljudje od vseh stranij skupaj, da so obvarovali okoli stoječa poslopja. Tudi naš novi župni upravitelj je prihitel na pogorišče, in spodbujal gasilce, ki so dobili pri njegovi navzočnosti večji pogum. /..vina se je srečno rešila, a kerma je vsa pogorela trem gospodarjem, ki so jo v dotičnem skednju hranili Tako se pri nas spreminja vreme. Nesreča nikoli ne praznuje Bog nas obvaruj novih nezgod! Palovičan. Razgled po svetu. Sv. Oče Leon XIII. so pretečene dni sprejeli veliko romarjev iz Amerike, predsedovali so slovesnemu zboru sv Frančiška Asiškega, sprejeli tuli člana pri-pravljavnega odbora za pervi protiframasonski shod, ki se bode. kakor je »Danica" že poročala, prihodnji mesec veršil v Tridentu. Vsled tega so se sv. Oče zelo utrudili, tako da jim je telesni zdravnik, dr. La-poni, svetoval, naj iz previdnosti ostanejo jeden dan v sobi. Dne 9. pret. m. so. sv. Oče sprejeli škofa vir-temberškega. ms. S. CIari-ja. kateri jim je v dar prinesel oni ciborij iz katerega so pred 75 leti sprejeli pervikrat sv. obhajilo. Dunaj. (Katoliško gibanje med moškimi —Dalje.) V nedeljo zjutraj na to je močno deževalo. Več sto mož je prejelo sv. zakramente. Ob 9. uri je stopil na prižnico P. K o 1 b, ter govoril o tem. zakaj katoličani častimo Marijo. Pridiga je bila globoko premišljena ter močno vplivala na tisočerne poslušalce. Po dopoldanski službi Božji so si ogledali Dunajčanje Marijino Celje z okolico in razne zanimivosti. Popoldan je povedal P. Abel zbranim možem, kake telegrame udanosti in ljubezni so poslali sv. Očetu in presvitlemu cesarju, dunajskemu kardinalu in več drugim imenitnim osebam svetnega in duhovskega stanu. V teh telegramih zaterjujejo. da pri milostnemu oltarju Matere Božje molijo za vse. Seveda od vseh teh so prijeli zopet v znak hvaležnosti in naklonjenosti kaj laskave telegrame za odgovor. — — Popoldan so nameravali božjepotniki napraviti slovesno procesijo s svečami okrog cerkve in po tergu. In. res, čez 200 mož se je zbralo okrog 8. ure v lepo versto; vsak je imel svečo v roki; hoteli so iti na prosto, a preveč je deževalo; zato so med petjem napravili procesijo kar v cerkvi. Veličasten je moral biti prizor s korov. Pesem iz 100 gerl je odmevala po velikih cerkvenih prostorih. Ko so bili vsi zbrani okrog prižnice. prišel je zopet P. Abel. da bi govoril večerni govor Njegov poljudni govor so vsi verno poslušali. Pridigal je o tem, kako je človeška družba v tesni zvezi z neko višjo, Božjo, večno m »čjo. ktera ves svet vlada in vodi, in kteri se b « moral k« nečno vsak pokoriti, če prav se zdaj noče. Spominjal se je posebno Tirolske, ktera se je pred loo leti posvetila presv. Sercu ter to z nova letos storila. kak"r smo v .Daniciu že opisali. Zgodovinsko je dokazal, k.iko je to presv. Serce Jezusovo varovalo v različnih nevarnostih ne samo Tirolske, temveč tu ii Avstrijo in celo habsburško hišo. Z ozirom na to pomoč presv. Serca v preteklih dneh. in z ozirom na prihodnje razpertije. ki bodo še prišle na svet: k> se bode o i-ločen boj bil med Bogom in brezboštvom. med Kris tusom in antikristom — z ozirom na vse to poživijo P. Abel zbrano množico, naj se še ona posveti mogočnemu Sercu Jezusovemu, ktero j j I: > varovalo v hodih stiskah Pervi lep izgled naj tu zojiet dajo dunajski možje! in res se je tako zgodilo: na koru so zapeli pervu kitico pesmice na čast presv. Sercu, n.t to je P. Abel z-jpet nadaljeval ter molil ono molitev, s ktero se človek posveti presv. Stcu; za P. Abel-otii so glasno molili vsi inožje z gorečimi svečami v roki Lep je moral biti ta prizor! Drugi dan t j v ponedeljek so se darovale sv maše od 1 do n. ure; med tem je še več mož prejelo sv zakramente. Če/ leOO jih je bilo obhajanih oba dnij — Prišel je čas za odhod na Dunaj nazaj. Posebni vlaki so bili na ko lodvoru že pripravljeni. Klen izmed njih ]e bil okrašen z zastavico in napisom: „Hoch P. Abel " (»Živijo P. Abel!-4) Tako znajo Dunajčanje častiti duhovnika jezuvita. kteri jim je vedno oznanoval Pedino potrebno": Povernite se naztj h kerščanske«nu življenju oklenite «e Krishisa. dajte slovo verski brezbrižnosti — liberalizmu »iščite najpoprej Božjega kraljestva in njegove pravice!" Vlaki z veselimi božjepotniki so odžvižgali in odderdrali; prebivalstvo jih je na vseh postajah še bolj priserčno pozlnvl|alo kakor popred, in ob pol 12. uri po noči so prišli na Dunaj. Sprejela je z vidno radostjo dunajske inože nebrojna množica, ki jih je čakala na kolodvoru — zlasti pa žene in otroci. Gotovo so bil»» verne žene te božje poti svojih mož in njihovih sp .v-dij bolj vesele kakor da bi bile same šle in prejele tam sv. obhajilo. Saj povsod dobro ženo, pridne otroke n ij-bolj boli to, če mož ne kerščansko živi ter se ni«'- n-* meni ne za cerkev, ne za spoved itd. »Bog ve. koliko let že ni bil pri spovedi", to jih najbolj peče. Bog sam ve, koliko pobožnih molitev se pošilja dan na dan proti nebesom iz sere pobožnih žena in dobrih otrok — za moževo, očetovo spreobernjenje! — Ta izgled versko probujenih dunajskih mož naj bi posnemali možje po drugih krajih, in pjtein bo kmalu prenovljeno lice človeški družbi. Avstrija. Presv. cesar je z najvišjim odlokom z dne 28 jun. t. 1. dovolil, da se v tridentinski škofiji sme naseliti kongregacija najsv Zakramenta. Glavni namen te nove cerkvene družbe je, da njeni člani opravljajo pred izpostavljenim presv. R. T večno molitev po dnevi in po noči skozi vse dni celega leta. Vsled cesarjevega dovoljenja se bodo čč. očetje te družbe naselili v kratkem v Stillendorfu pri Bo-cenu I pamo, da bode ta nova družba presv. Zakramenta naši Avstriji v največji duhovni in gmotni dobiček. — Ensija. Na pervem mestu objavlja -Danica" zadnje okrožno pismo sv. Očeta „o jedinosti sv. cerkve". Kakor smo že poročali, da so se tega pisma zelo razveselili na Angleškem, tako prinašamo danes veselo novi«-o. da tudi ruski časniki zelo ugodno pišejo o njem. rNovosti", velik časnik, ki izhaja v Petrrgra«lu piše. da tudi Rusom misel o združenju s katol Cerkvijo vedno bolj ugaja in da je to misel v javnosti treba velikokrat pretresovati, ker je v veliko korist d»TŽave same. Zgodovina samostana Mariannhill v Afriki, i Dalje) — iP. K D. Trapist v Maniannhilu.) Bilo je julija, na praznik sv. Marte, kteri je Božji Odrešenik nekoč rekel: , Marta. Marta' skerbna si in si veliko prizadevaš. a le jedno je potrebno " Kako dobro je bilo. da so prišle našim Trapistom tak«»j besede Jezusove na misel: kajti v katerem sercu bi v takih razmerah glasno ne klicalo: rKaj si zapustil in kaj si našel?" Prišleci so morali s silo svoje misli prikrivati, tako slaba ja bila zemlja, ka mor so prišli. - S par pogledi so pregledali vse. Prostor je bil nekaj metrov nad jednakomerno planjavo in na jedni strani je mejil na „\Vhite River" < Bela reka» . maja tako piše. odrinil«- je oseb broječa misijonska karavana iz našega samostana, da bi med zamorci v notranji Afriki začeli oznanjevati sv. vero. šii so neizmerno daleč. (Daljava je večja kakor od Tersta do Petro-grada.i Po me rji so se vozili tri dni. p««tem dva dni po železnici, jeden teden so hodili peš do neke naselbine. kjer so si 50 nosačev najeli. Tam je napadla jednega brata huda želodečna bolezen, jednega pa je hudomušen osel s kopitom tako hudo udaril, da bi kmalu umeri. Siromakoma niso mogli čisto nič pomagati, ker so med potom potepuhi škrinjico z zdravili ukradli. Sredi puščave jih tudi niso mogli ostaviti, zato so šli zaupajoč v voljo Božjo naprej. — Tako se je glasilo zadnje poročilo. — Potem so izginili, in nihče ne ve povedati, kje so. Že večkrat smo berzojavili. toda zadnji odgovor je bil: „Divjaki so vse ceste in telegrafe razdjali". Vedeti morate namreč, da divja v deželi Mašona huda vojna med be limi in čemimi Vojne so krivi sebični in oholi Angleži. Domačine so tako razkačili. da brez usmiljenja vsakega umore, bodisi Anglež ali Francoz ali Nemec, bodisi kristjan ali mahomedan inenih ali vojak. Angleže so v nekem mestu divjaki tako obkolili, da si ne morejo čisto nič pomagati; že od lakote pomi-rajo. Med njimi je tudi več jezuvitov, katere so vo jaki seboj v tabor odpeljali, da bi bili bolj varni. Vendar smo o tem prepričani, da naših Trapistov ni v tem mestu, ker šli so v notranje dele afriške. Zato se bojimo, da bi jih divje zveri ne raztergale, ker tam je neizrečeno veliko levov in risov, — ali so jih pa černuhi zasačili in pomorili. Častiti bralci „Da niceu bodo umeli zdaj. zakaj jih prosim molitve, namreč, da bi mili Bog moje sobraoe obvaroval v groznih nevarnostih, in da bi že vendar enkrat je-njali žalostni časi v Južni Afriki, — da bi Kristus zavladal med ubogimi čemimi narodi P. Emanuel Drevenšek. I. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva. Nameni za mesec veliki serpan (avgust.) 1896. (Spis poterjen od sv. Očeta.) a) Glavni namen: M iti j on na hlandiji. (Konec.) S škofom Jon Arason om je zamerla tudi katoliška vera na Islandiji in pričel se je nad 200 let trajajoči čas terpljenja Deželo so Danci izmolzli in skoro brez varstva dopuščali, da so jo angleški razbojniki pustošili, in marsikomu bi se zdelo never jetno, — da so se prikazovali celo mahomedanski morski tolovaji iz Algira na islandski obali ter ugrabili cele trume tamošnjih prebivalcev in jih odtirali v sužnost. Splošne bolezni, živinske kuge, bljuvanje ognjenikov in sploh vse gorje je obiskovalo ubogo Islandijo. Proti koncu minulega stoletja se je sker-čilo število stanovalcev na 88000 duš Toda svoje duševne moči narod ni izgubil in ravno tako ne ljubezni do domovine; še vedno imajo pregovor: Islandija je najboljša dežela, na katero sije solnce. Ko so se Islandci že v 18 stoletju prebudili k novemu znanostnemu življenju, dobili so v teku zadnjega stoletja od Dancev zopet veliko politično prostost, in samostalnost, Tudi vsa katoliška sporočila se niso poizgubila. Še krepkeje vlada vera in ljubezen do Jezusa Kristusa, nežna pobožnost do Njegovega terpljenja, in najvišje češčenje do najsvetejše Matere Njegove. Leta 1320. pripoveduje zgodovina, se ni mogla darovati na katoliški Islandiji nobena sv. maša, ker ni bilo nobene ladije, ki bi pripeljala na Islandijo vina, (tam namreč vsled merzlega podnebja ne raste vinska terta.) kjer pa tudi nikakoršno žito ne raste, in je kruh le redka stvar. Veliko dalje je morala ostati Islandija brez sv. daritve in vseh druzih milosti j kat življenja p) smerti zadnjega škofa 1 1050. Leta 1359. sta prišla slednjič po tristoletni ločitvi zopet dva kat. misijonarja na Islandijo, francoska duhovnika Bernardin Baudoin Vstanovila sta misijonsko hišo in sezidala kapelici: luieranski pastorji in vradniki pa so jima tako n tsprotovali. da sta jo morala zapreti. Bernard je šel na F.ir«»rske in Šetlandske otoke, Baudoin je pa ostal na straži. Spisal je novo katoliško versko knjižico v novo-is-landskem jeziku 1. 1805. Lata IS i4 je prinesl i seboj novo opravo in s tem tudi versko prostost Vendar se jih je le malo spreobernilo. B oleh nosi, je pa prisilila Baudoin a, da se je povernil na Francosko, kjer je umeri leta ls70. Naposled je naročil Leon XIII. leta 18!)5 apostoljskemu vikarju na Danskem, mnsgr. pl. Euch u da naj na novo vstanovi misij »n na Islandiji. Dva duhovna, iz danskega misijona sta šla neutegoma na Islandijo, kjer so ju prebivalci radostno vsprejeli. Za njima so prišle tu li redovnice sv. Jožefa iz Chambery (reci Šamberii; odrinile s<> iz Kopenhagen a dne 1. junija I8:)»j. Prevzele so s tem te verle junakinje težavno ntl-igj Nova šiba )e namreč prišla nad uboge Islandce, — gobe v strašni podobi Do sedaj se še ni nič ukrenilo niti za b »1 nike niti proti bolezni. O. Ivan Sveinsson iz družbe Jezusove, doma iz Islandije, ud nemške redovne provincije. zdaj misijonar na Danskem, ki.če milo do vs«-h plemenitih sere naj ga z milimi darovi podpirajo, d t b > le sezidal hišo, v katero bi se vsprejemali gobovi, da s^ bolezen omeji in odverne. Vsakemu darovatelju ob-ljubuje. da se hoče njega in vsih njegovih skozi celo leto izrecno spominjati pri daritvi sv. maše. Naj bi presv. Serce Jezusovo, pod čegar posebnim varstvom je sv. misijon, bogati svoj blagoslov čez ves otok Islandijo izlilo in zlasti še na uboge gobovce! Glavni namen za mesec september: bihonne vite. b) Posebni nameni: 15.) Marijino Vnebovzetje. Vedno krepkejše razvijanje m t-rijanskih družb. Hiša habsburška. Propad brezbožnega prost.•zidarstva. 16.» Sv. Joahlm. Osebno blagostanje sv. OMa «I)u;i'«vm in obhajanci » Posebno važne duhovne vaje. 17.) Sv. Ltberat. Prav mnogi ljudski misij mi. Spreober-njenci v stiski. Pomor ki za zvišanje velikih dolgov. 1H I Sv. Helena, C.-Jsar avstrijski. Vsak dan bolj rastoča gorečnost za izveršiiev dob-ih namenov. Katoliško gibanje na Dunaju. l'-'.) S?. Sebald. Spreobernitev socijalniii dem '.;ratov. Znanstveno podjetje. Zadoščenje za prek letve vredna dejan;a in n;ih na daljno zatiravanje. 20.t Sv. Bernard, (iojitev notranjega življenja. zla>ti pri duhovnikih iti redovnikih. Važne župnijske zadeve Mnogo pravd. Sv. Ivana Frančiška. Pospeševalci molitvenega apostoljstva. Več bratovščin, ki so mlačne postale. l"boir»- duše. II. Bratovske zadeve N. lj. Gospe presv. Jezusov. Serca. V molitev priporočeni: Na miiostljive priprošnje N. lj. G. presv Jezusovega Serca. sv Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata. naših angelje« ▼arhov in vseh naših patronov Bog dobrotno odverni od naše de-tele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo. prešešo-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe. - Neka žena priporoma bolnega moža v molitev na čast. sv Jezusovemu Sercu. N. Ij. Gospej. sv. Jožefu in sv. Antonu 1'adovan. /a ozdravljenje. če je Božja volja. — Neka mati priporoča svojega sina Naši lj. Gospej presv Sercu Jezusovemu, da bi si izvolil stan. ki je njegovi duši najbolj k izveliranju. F. D. Listek za raznoterosti. Vspcred duhcvnjh vaj za delavke ljubljanskih tovarn, ki se bodo veršlle v mestno-župni cerkvi sv. Jakoba. — Petek 14. avg. ob pol 7. uri zvečer: Pridi sv. Duh. — Pripravljavni govor. — Litanije. — Sobota 15. avg. cb 7. uri zjutraj: I. Premišljevanje. — Sv maša pred izpostavljenim presv. R T. — Ob 11. uri dopoldne: Sv Križev pot. — Ob tričetert r.« 5 popoldne: Sv. K'žni venec. — Ob »>. uri zvečer H. Premišljevanje — Litanije. — Nedelja 1U avgust; Vse kakor poprejšnji dan. — III. IV. Premišljevanje — Ponedeljek i 7. avgusta ob četert na 5 zjutraj: Sklepni govor. — Slovesna sv. maša. — Skupno sv. obhajil«. — Molitve za popolni odpustek in rZahva ljena pesem". — K obilni vdeležbi vabi: odbor katol. društva za delavke. Rcmarsko cerkev sv. Boka v Eravljah pri Št Vidu nad Ljubljano bil j" lanski potres hudo pr škodoval, da je bilo treba obok podreti in razpoka ni zid z vezmi zvezali To delo je letos prevzel domači mojster Kaspar Albrecht. posestnik v Dravljah. Po hvalevrednem trudu in skerbljivosti ključarja Mih Kuno-varja je prenovljena cerkev zdaj tudi okrašena na oboku s sliko sv. družine; nad velikim oltarjem pa molita dva angelja presv. R Telo. Sploh so obok in stene pri velikem oltarji z lepimi okraski bogato ozaljšarie V prenovljeni romarski cerkvi se bo navadni romarski skod sv. Roka sledeče obhajal: Veliki ga Šmarna dan popoludne ob 5. uri pridiga in p*-te litanije z blagoslovom. Drugi dan v nedeljo bo pervo opravilo ob 5. uri. drugo ob 9 uri vmes bo pa še tudi ob 7. in 8. uri tiha sv maša. Popoludne ob 5. uri pete litanije Drugo nedeljo 23. avgusta je zopet ob li. in 10. uri dopoludne opravilo v Dravljah. z litanijami ob 5. uri popoludne. Dokonča pa vso slovesnost v čast sv Roku ljubljanska procesija 24. avgusta, s katero se mesto Ljubljana z obljubljeno procesijo priporoča varstvu sv. Roka. posebno zoper kužne bolezni. Pogrešale se bodo letos le orgije, katere so se morale pri popravljanju odstraniti in jih ni bilo mogoče zopet postaviti, ker bo treba ali novih, ah vsaj temeljito popravljenih. Vse to bo stalo marši kak novčič; pa upati je. da bodo rrmarji v tej izredni sili z darovi spomnili se v cerkvi, v kateri se bodo priporočali varstvu sv. Roka. Iz Škofje Lcke. Prevzv. knezoškof so avgusta posvetih veliki altar v grajski kapelici uršulinskega samostana — Cez 14 dni — 23. t. m. se zopet ver-nejo in bodo blagoslovili krasno zastavo tukajšnjega »katol. društva rokodelskih pomočnikov" K tej slovesnosti. ki se bo veršila v mestni župni cerkvi sv. Jakob*. bodo povabljena vsa toverstna in podobna katoliška društva. V Polhovem Gradcu se bo obhajala 25. t. m. stoletnica rojstva slavnega skladatelja Gregorija Rihar-ja. Ob 10 uri bo v ondašnji župni cerkvi slovesna sv. maša s pridigo; v rojstni hiši slavljenčevi na to pa slavnostni govor in odkritje spominske plošče. Kdor se želi vdeležiti skupnega kosila, naj se oglasi pri „odboru za Riharjevo slavnost v Polhovem Gradcu" vsaj do 20. avgusta. V Šiški se bo 14. t. m. slovesno blagoslovilo novo znamenje lurške M. B, katero je dala napraviti gospa Apol. Pavšič. Mons. Jeranova dijaška miza. Za mesec julij treba je bilo pri dijaški mizi poravnati te le račune • Za hrano v ljudski kuhinji 88 gld. 34 kr., za hrano po stanovanjih 37 gld. 30 kr, za stanovanje 42 gld. 50 kr.. za šolske potrebe, vzlasti knjige ob koncu šolskega leta. 57 gld. 45 kr., skupaj 225 gld 59 kr. — S tem smo. hvala Bogu. prebili to šolsko leto. — Podpiranih dijakov je bilo povprek vsak mesec okoli 130; od teh so nekateri z odliko, večinoma pa s pervim redom doveršili šolsko leto, nekaj jih ima ponavlja vno skušnjo, nekaj malega jih je padlo. — Vspeh je bil primeroma zelo ugoden. Ako namreč pomislimo, s kakimi težavami se ima boriti te verste mladina, katera se podpira pri dijaški mizi. je število nepo-voljnih vspehov zelo neznatno — Glede troškov ob koncu leta omenim nastopno: Za štiri mesece (april, maj, junij in julij) bilo je vseh stroškov za dijake 1096 gld. 84 kr. — Blagi mladinoljubi so v tem času zelo velikodušno podpirali dijaško mizo, tako da je nekaj stotakov ostalo v blagajnici vsaj za začetek šolskega leta. — V zaupanju na pomoč božjega mla-dinoljuba. na priprošnjo pokojnega cčeta revnih dijakov. kanoniku Jerana. in na podporo blagih prija teljev naše šolske mladine nadaljevali bomo tudi prihodnje leto to delo kerščanske ljubezni ter pri podpiranih dijakih gledali, da dobe poštena in zdrava stanovanja, da bodo lepega vedenja ter da dobro napredujejo v šoli. Šolska vodstva in nekateri gg. profesorji nas bodo v tem podpirali. — V doseg) teh namenov treba pa zdatne podpore, za katero prosim v ime Boga in v ime podpore potrebne naše mladine. — Ljubljana, 6. avgusta 189G 1896. A. K a 1 a n. Dobrotni darovi. Za h hi nor spoiHvnik: F. Kepec 1 gld. Z'i katol. sklad: F. Kepec 1 gld. Za Marijan išče: F. kepec 1 gld. — M. Starec 50 kr. /m cerkev sv. Jožefa v Prjedoru: M. lierčič 50 kr. — Neimenovana HO gld. Za mon-stjH. Jtranov spominek: F. Kepec 1 gld. — Šolarji v Dražgošah 1 irld /a\ Pripravniški dom: F. Kepec 2 gld. — S. Zupan 25 gld. — Šolarji v Dražgošah :J gld. (Drugi darovi prih.) Listnica vredništva. Gosp. F F. v S: Hvala lepa' Pride v prihodnjem listu. — Gosp. P. v T.: Dobro došle; pridejo kmalu na versto — Gosp. J. L. v Polh Gradcu: Ker je bilo prepozno priobčiti cel dopis, omenili smo slavnost samo s kratko notico Odgovorni vrednik Frančišek Birk. — Tiskarji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.