■o
-r<"> im
-t-■r-
INTERVJU —
Tanja Cegnar: »Vreme ne more biti izgovor za nedelo«
str. 26-27

St. 22 / Leto 71 / Celje, 2. junij 2016 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak
novi tednik
170 let od prihoda »črne pošasti« v Celje
2. junija 1846 je v knežje mesto prvič po Južni železnici uradno pripeljal vlak. To je bil za razvoj regije izjemno pomemben dogodek, saj se je po tem Celje razvilo v politično, predvsem pa v gospodarsko središče. 170 let kasneje ugotavljamo, da bolj kot smo se posodobili na železniških tirih in cestah, manj je jasno, kako bomo poskrbeli za varne kolesarske steze po naši regiji. Čeprav imamo zelo redke primere dobre prakse, večinoma urejene steze ob izjemno prometnih cestah kar izginejo. Zgolj nekje vrisana kolesarska pot pač žal ni tudi varna kolesarska steza. str. 12-13, 33
Anja Podkrižnik in Simon Zdolšek,
zmagovalca letošnje akcije!
str. 39
AKTUALNO
Sklep vlade katastrofa bolnike
za
str. 3
ŽALEC
Nekdaj mogočne vile ni več
NA PRAZNIČNEM OBISKU V -
v
Občini Store str. 29-31
SPORT
Za Zlatorog združeni navijači s Celjskega str. 17
KULTURA
Pestro poletje v mestu in na gradu str. 14
tusklub
Foto: SHERPA

Napolnite svoj hladilnik brezplačno!
Poiščite kupon in sodelujte v akciji Do polnega vozička brez mosnjička!
radio celje novi tednik
V
. . v*

2
AKTUALNO
UVODNIK
Poti
Mag. MARJETKA RAUŠL LESJAK
Argumentov, ki govorijo v prid razvoju in gradnji kolesarskega omrežja, je veliko, in to tehtnih.
Ko je v nedeljo, 2. junija 1846, v Celje pripeljal prvi vlak, je bilo vzdušje nadvse praznično. Mag. Damir Žerič, kustos iz Pokrajinskega muzeja Celje, slikovito opisuje, da so bile že poskusne vožnje pravi spektakel, saj so vsi govorili o »črni pošasti, ki dirja skozi naselja«. Na novi železniški postaji in ob progi se je zbrala ogromna množica ljudi, igrala je »pleh muzika«, plapolale so zastave, vse postaje na poti vlaka po Južni železnici so bile okrašene s slavoloki, praporji... Podobno, le morda malo manj množično obiskano folkloro ob rezanju trakov doživljamo še dandanes, ko v kakšnem kraju predajo v uporabo kakšen kilometer novoasfaltirane ceste. Vse za blagor naših jeklenih konjičkov in manj izmučenih »amortizerjev«. Za večje udobje in varnost med vožnjo.
Tovrstnih slavij bi si želeli tudi ob novih kolesarskih stezah. Oziroma bi se slavjem tudi rade volje odpovedali, le da bi takšne steze zares dobili. Argumentov, ki govorijo v
prid razvoju in gradnji kolesarskega omrežja, je veliko, in to tehtnih. Prvi je zagotovo večja varnost kolesarjev, ki so zdaj razen na redkih odsekih prepuščeni milosti in nemilosti objestnih, nestrpnih in le redko prijaznih voznikov. Ti v najboljšem primeru hupajo, mahajo in grozijo z rokami iz vozil, v slabšem primeru pa se odzovejo prepozno. Drugi argument je na strani voznikov. Z umikom kolesarjev z vozišč na kolesarske steze ne bo zgolj manj nesreč, ampak bo tudi promet bolj tekoč, manj bo zastojev.
Tretji argument je okoljskovzgojni. Otrokom že v vrtcih privzgajajo občutek za čisto okolje in jih učijo o zdravem načinu življenja. Starše spodbujajo h gibanju v naravi. In kaj je lepšega kot krajši popoldanski ali daljši celodnevni kolesarski izlet po okoliških krajih? Vsekakor je tudi prijazneje do okolja, da se recimo do Slivniškega jezera zapeljemo s kolesi kot z avtomobilom.
Četrti je turistični. Investicije v gradnjo kolesarskega omrežja bi si morale omisliti vse občine, tudi tiste, ki se v osnovi nimajo za turistične. Ker s takšnim omrežjem lahko tudi privabijo turiste. Ko smo se pred dnevi z družino vozili po nemškem in avstrijskem podeželju, kjer ni bilo nobenih posebnih turističnih zanimivosti, le kmetije, manjše vasice in široke planjave polj in gozdov, smo na kolesarskih stezah, ki so od glavnega cestišča lokalne ali regionalne ceste ločene ne zgolj z robnikom, temveč s širšim travnatim robom, srečali kar nekaj kolesarjev. Kolesarjev turistov, ne zgolj domačinov, ki so kolesarsko stezo uporabili za prevoz od točke A do točke B. Te iste skupinice kolesarjev smo zvečer srečali v bližnjih gostiščih ali manjših družinskih hotelih, kjer so povečerjali, kupili kakšno lokalno specialiteto, prespali in se zjutraj odpravili na kolesarjenje v katero drugo smer.
Ta slika se zdi v naših krajih, kjer je sicer na papirju že leta vse vzorno načrtovano, povsem nadrealistična. Kdo ve, morda bomo čez 170 let praznovali odprtje celostne kolesarske povezave po naši regiji? Skoda le, da teh 170 let ne bomo šteli že od leta 2016.
ČETRTEK	PETEK			SOBOTA		NEDELU	
<*							
BI ED	13	Li	3	13	ЕШ1ЕЗ		
POMDEUEK	TOREK			SREDA		ČETRTEK	
	III						
dlll	16	2			22	m	19
Misel tedna
Naj gre popotnik hitreje ali počasneje, pot je enako dolga.
(kitajska modrost)
Dimnikarjev nam ne bodo več določali
Po novem naj bi občani dimnikarje izbirali sami - Se bomo ob srečanju z njimi še vedno namesto za gumb prijemali za denarnico?
Na področju dimnikar-stva, ki ponekod že dolga leta povzroča jezo občanov, se obeta velika sprememba. Po novem letu naj bi dimnikarja vsak lastnik malih kurilnih naprav poiskal sam, saj naj bi država obstoječi sistem podeljevanja koncesij za določeno območje ukinila. Tudi hudih dimnikarskih vojn in drugih afer naj bi bilo tako bolj ali manj konec. Prav tako naj bi bilo manj možnosti, da bodo delodajalci izkoriščali svoje dimnikarje.
Po javnomnenjski raziskavi, ki je bila lani opravljena za potrebe ministrstva za okolje in prostor, si je 55 odstotkov Slovencev zaželelo prosto izbiro dimnikarja. To se bo končno uresničilo, saj bo država po novem dimnikarjem podeljevala licence. Te bo mogoče pridobiti na upravnih enotah, ki bodo imele pravico, da jih v nekaterih primerih odvzamejo. Nov sistem dimnikarskih storitev naj bi prav tako vplival na večjo konkurenčnost pri oblikovanju cen na dimnikarskem trgu. Država bo posebej predpisala najvišje dopustne cene storitev.
Občani, ki so lastniki malih kurilnih naprav, bodo lahko izbrali dimnikarja na spletni strani ministrstva za okolje in prostor, kjer bo objavljen seznam dimnikarskih podjetij. Dimnikarsko področje bodo posebej nadzorovali okoljski inšpektorji, ki naj bi jih bilo zato v prihodnje več. Predlog novega Zakona o dimnikarskih storitvah je vlada poslala državnemu zboru prejšnji teden. Nov sistem za dimnikarske storitve naj bi bil uveljavljen že lani, vendar ga vlada takrat ni sprejela.
Podobna sistema podeljevanja licenc dimnikarjem že imajo v Veliki Britaniji in Franciji. Zanimivo je, da je število smrti zaradi oporečnih malih kurilnih naprav v Sloveniji, kjer velja zaenkrat sistem podeljevanja koncesij za določeno območje, kar dvakrat višje kot v teh dveh zahodnoevropskih državah.
Pri nas namreč umre osem ljudi na milijon prebivalcev. Kljub temu slovenska dimnikarska podjetja odpravljanju koncesij za določeno območje že dolgo odločno nasprotujejo. Vse je seveda povezano z denarjem, čeprav se dimnikarska podjetja sklicujejo na večjo varnost, ki naj bi jo omogočal obstoječi sistem. Med občani pa je v vseh teh letih podeljevanja dimnikarskih koncesij obveljalo, da stari rek o dimnikarjih in sreči ne velja več. Po starem reku je veljalo, da naj bi se ljudje, ki srečajo dimnikarja, za srečo prijeli za svoj gumb, po novem velja, da naj se ob tem srečanju primejo za denarnico. Ni veliko področij, ki bi v preteklosti toliko razburjala občane, kot sta področji zasoljenih cen dimnikarskih storitev in zakonske prisile.
Pri vsem skupaj je prišlo v preteklosti ponekod po Sloveniji do dimnikarskih vojn, različnih afer in tožb na sodiščih. Ena hujših slovenskih dimnikarskih vojn je bila pred več kot desetletjem tudi v Celju. Tudi v knežjem mestu se je med drugim dogajalo, da so na ista vrata gospodinjstev trkali dimnikarji dveh različnih podjetij. Zaradi vsega tega so se občani po Sloveniji celo povezali v civilne pobude in med drugim protestno zavračali plačevanje dimnikarskih storitev.
Posebej nezaslišano je, da so bili v posameznih prime-
Dimnikarje iščejo
Za tri dimnikarska območja na Celjskem je objavljen ponovni javni poziv za podelitev začasne koncesije za izvajanje storitev obvezne gospodarske javne službe meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov. Poziv, ki ga je objavilo ministrstvo za okolje in prostor, je objavljen za dimnikarska območja Dobje, Dobrna in Laško.
Vlada bo podelila začasno koncesijo do 31. decembra letos. Prednost imajo tisti ponudniki, ki so najbližje koncesijskega območja. Prvi poziv za podelitev koncesije je ministrstvo objavilo že februarja, vendar edini prijavitelj pogojev ni izpolnjeval. Na dimnikarskih območjih Dobje, Dobrna in Laško je bila do novembra lani podeljena koncesija družbi Dimnikarstvo Celje. Ta vloge za podaljšanje koncesije ni vložila pravočasno.	BJ
rih najbolj izkoriščani prav dimnikarji, zaposleni v dimnikarskih podjetjih, ki so prihajali v naše domove. Lastniki podjetij tako zaposlenim prispevkov niso plačevali in so podjetja, potem ko so jih iz-
črpali, prepustili stečajnemu postopku. Nato so koncesijo prenesli na novo podjetje, kjer so zaposlili iste, že prej izkoriščane dimnikarje.
BRANE JERANKO Foto: arhiv NT (SHERPA)
Vabljeni:
Pon.-pet. 7.00-16.00 / Sob. 7.00-13.00 / Ned. 7.00-11.00
Dan Slovenskih železnic in 170 let železnice v Celju:
Praznovanje na celjskem Krekovem trgu in v Železniškem muzeju v Ljubljani
Letos mineva 170 let, odkar je v Celje prvič pripeljal vlak. Kot je povedal pomočnik direktorja SŽ-Potniški promet Miloš Rovšnik, bodo to častitljivo obletnico Slovenske železnice zaznamovale v petek, 3. junija, ob 10. uri na osrednji slovesnosti v Celju, na Krekovem trgu, nasproti železniške postaje. Ob tem jubileju sta svojo naklonjenost podala tudi župan Celja Bojan Šrot in direktor Pokrajinskega muzeja Stane Rozman. Slednji praznovanju prispeva mobilno razstavo Ko železna pride cesta, katere avtor je Damir Žerič.. Od 12. ure naprej bo na Krekovem trgu v Celju pester glasbeni program v družbi Okroglih muzikantov. Celje bo na ta dan obiskalo tudi okrog 500 železničarjev, ki bodo prejeli priznanja za 30 let dela na železnici.
V petek, 3. junija, bo praznično tudi v Ljubljani. Ob 20. uri bo koncert v Železniškem muzeju na Parmovi 35 v Ljubljani, v čudovitem ambientu muzejskih parnih lokomotiv.
Vabljeni! Več o dogodkih izveste na www.slo-zeleznice.si in na Facebook strani Grem z vlakom.
AKTUALNO
3
Sklep vlade katastrofa za bolnike
Od julija na terenu samo ena ekipa reševalcev za nujne primere
Odločitev vlade, da bo Zdravstvenemu domu Celje odvzela finančna sredstva za dežurno službo, ki deluje pod okriljem novega Urgen-tnega centra Celje (UCC), in jih prenesla na Splošno bolnišnico Celje, je bila pričakovana. A sklep vlade skriva še eno po mnenju vodstva ZD Celje za bolnike katastrofalno potezo. Odvzem denarja za delovanje ene nujne reševalne ekipe, tako imenovane prehospitalne enote, ki je bila vsak dan podpora osnovni dežurni enoti za nujno pomoč, bo v praksi pomenil, da bo ena ekipa reševalcev za nujne primere na terenu manj. »Bojimo se, da bo takšna organizacija dela privedla tudi do tragičnih dogodkov,« pravi strokovni direktor ZD Celje Milan Rajt-majer. Reševalcev bo namreč odločno premalo in ljudem z nujnimi zdravstvenimi stanji grozi, da bodo ostali brez pomoči takrat, ko jo bodo nujno potrebovali.
ZD Celje in Splošna bolnišnica Celje sta se sicer interno dogovorila, da bo ta sklep začel veljati 1. julija, čeprav ga je vlada sprejela že pred časom. Takrat bo dežurna služ-
ba ZD Celje ostala brez tako imenovanega »reanimobila«, urgentnega vozila, v katerem so zdravnik in dva reševalca. Eno urgentno vozilo bo sicer še vedno ostalo, a je to glede na velikost območja, ki ga pokriva ta služba, premalo. Ekipa, ki jo bodo zaradi odločitve vlade ukinili, je bila vsak dan dvanajst ur podpora glavnemu urgentnemu vozilu. Ravno zaradi primerov, ko je na terenu prva ekipa že posredovala in ni mogla na kraj nesreče ali drugega sočasnega nujnega dogodka. »Takšno zmanjšanje v najbolj kritičnih situacijah bo neposredno ogrozilo zdravje in življenje bolnikov,« dodaja Rajtmajer. Po njegovem mnenju to drastično ruši dosedanji sistem nudenja prve pomoči v Celju.
Dve uri brez urgentne ekipe
Na primer da se na avtocesti zgodi huda prometna nesreča in urgentna ekipa nujne medicinske pomoči ZD Celje posreduje na kraju, istočasno pa nekdo zaradi srčnega infarkta potrebuje nujno pomoč v središču Celja - kaj takrat? »Vprašanje je, kaj se bo zgodilo. Do zdaj smo imeli doda-
tno vozilo, od 1. julija ga ne bo več. Zato bomo morali improvizirati, vzeti vozilo iz sklopa nenujnih reševalnih prevozov in najti zdravnika, ki bo šel na kraj. Dopoldne bo morda to še nekako izvedljivo, saj so zdravniki v ambulantah, težava bo v popoldanskem času. Takšne organizacije dežurne službe za nujno pomoč si ne morem zamisliti. S tem so nas potisnili nekaj korakov nazaj, namesto da bi z načinom dela napredovali,« dodaja Rajtma-jer.
»Zdravstveni dom je dolžan zagotoviti neprekinjeno zdravstveno varstvo. Kako bo s sočasnimi dogodki na terenu ob koncih tedna, tudi jaz ne upam pomisliti. Saj rezervne ekipe ne bo,« dodaja vodja nujne medicinske pomoči ZD Celje Anita Jagrič Friškovec, dr. med., specialistka za šolsko in urgentno medicino, ki je zaradi takšne odločitve vlade resno zaskrbljena.
»Ker gre za zelo veliko regijo, vedno obstaja velika možnost istočasnih posredovanj na terenu. Poleg tega naše ur-gentno vozilo na primer vozi bolnike s srčnim infarktom neposredno v mariborski klinični center. To pomeni, da je
Se bo kdaj zgodilo: »Oprostite, ne moremo vam pomagati, ker nimamo ekipe?«
V zdravstvenem domu vre.
takrat celotna regija vsaj dve uri brez urgentne ekipe.«
Prihajalo bo do tragedij
Torej, če druge rezervne enote, kot je bila do zdaj, ne bo več, bo nastal - problem. »In to je zaskrbljujoče. Zato je prav, da to ljudje vedo. Kajti lahko se zgodi, da bo na terenu prihajalo do tragičnih dogodkov. Ne želimo si, da bi se šele takrat spraševalo, kdo je odgovoren, zato opozarjamo že zdaj,« je ogorčen Rajtmajer. Vse to bo posredno vplivalo na odzivni čas urgentne ekipe. Če drugega nujnega dogodka ne bo, bo ekipa prišla na kraj hitro. »Če pa bo ekipa zasedena in zelo daleč, bo čas lahko zelo dolg. Predstavljajte si razdaljo med Trojanami in Planino pri Sevnici,« dodaja Friškovčeva.
Rajtmajer ob tem še pojasnjuje, da so na začetku, ko je bil urgentni center še v idejnih povojih, predlagali, da bi se v bolnišnico prestavil ves sistem dežurne nujne pomoči, torej tudi vsi zaposleni v tem delu zdravstvenega varstva. »To ne bi bil problem. Ker bolnišnica sama nima usposobljenega kadra oziroma reševalcev nujne pomoči za teren. Da pa vlada takole krči sredstva in vpliva na delo, ni dobro. Enostavno ne moremo pristati na takšne odločitve na račun oskrbe ljudi,« je ogorčen strokovni direktor celjskega zdravstvenega doma. Žalostno je, še dodaja, da so za nastalo situacijo odgovorne službe Ministrstva RS za zdravje, ki največkrat »sprejemajo takšne in drugačne odločitve brez poznavanja njihovih posledic na terenu«.
SŠol
Foto: SHERPA
Dodatna sredstva ne bodo pokrila vseh stroškov
Splošna bolnišnica Celje bo tako 1. julija organizacijsko in strokovno prevzela izvajanje storitev v enoti za hitre preglede (modro-zeleni sektor) v UCC, kar je bilo zdaj v domeni ZD Celje. Kot dodajajo v bolnišnici, bodo v tej enoti delali specialisti in specia-lizanti urgentne medicine ter zdravniki družinske medicine.
Bolnišnica bo finančna sredstva, ki jih je sklep vlade »odrezal« zdravstvenemu domu, namenila za delovanje enote za hitre preglede ter pediatrični urgen-tni center (PUC). »O višini in razrezu sredstev v tem trenutku še ne moremo govoriti, lahko povemo, da tudi dodatna
sredstva ne krijejo vseh stroškov, ki jih bolnišnica potrebuje za organizacijo in izvajanje storitev v teh dveh enotah,« pravijo v celjski bolnišnici.
»V splošnem dogovoru za leto 2015 so slovenske bolnišnice, pri katerih so bili zgrajeni urgentni centri, dobile dodatna finančna sredstva za financiranje storitev triaže in enote z opazovalnimi posteljami. Dodatnih sredstev za kritje organizacije in izvajanja storitev v enoti za hitre preglede in v PUC pa v njem skoraj ni bilo,« še pojasnjujejo v bolnišnici. ZD Celje je 24-urno delovanje dežurne službe v UCC kril z denarjem, ki ga je prejemal za izvajanje dežurne
službe, bolnišnica je zdravstvenem domu odstopila še sredstva za dva zdravnika. »Pediatrični urgentni center, v katerem so delali izvajalci tako zdravstvenega doma kot bolnišnice, se je delno financiral iz sredstev ZD Celje, iz dela ambulantnega programa Otroškega oddelka SB Celje, del pa je ostajal finančno nepokrit,« so še odgovorili v SBC. Bolnišnica je ministrstvo na takšno stanje ves čas opozarjala in zdaj dobila dodatna sredstva za izvedbo omenjenih programov, hkrati tudi obvezo, da organizacijsko in strokovno prevzame izvajanje storitev v enoti za hitre preglede urgentnega centra.
OB ROBU
SIMONA ŠOLINIČ
Pa vam res ni mar
Zdravstveni dom Celje letos praznuje trideset let organiziranega sistema delovanja nujne reševalne službe. Pravzaprav je takšen sistem delovanja zasnoval in so ga po njem v preteklosti povzeli še ostali zdravstveni domovi. Nerazumna odločitev vlade, ki je hkrati posredno udarila po bolnikih, je za celjski zdravstveni dom ne ravno prijetno darilo. Vlada pač varčuje, reže na vseh koncih, kratko pa bodo potegnili ljudje, ki so jo izvolili.
Vlada je s sklepom denar, ki je bil zdaj namenjen ur-gentnemu vozilu, v katerem je bil poleg reševalcev tudi zdravnik, namenila delovanju dveh enot urgentnega centra. S tem, da denar dobi bolnišnica, ni nič narobe. Ni bolnišnica kriva za to. Denar bo zagotovo pravilno porabila. Če z denarjem ne bi znala, ne bi bila ena najuspešnejših bolnišnic v Sloveniji. Nekaj je narobe z odločitvijo vlade, ki je ta denar vzela ekipi, ki na terenu rešuje življenja.
Zanimiva je apatičnost ljudi. Ker tukaj gre zanje. Ne za denar. Zakaj? Poglejmo širše. Kar nekaj predkazenskih in sodnih postopkov zoper zdravnike je bilo v preteklosti. Na sojenjih se nato skoraj vedno izkaže, da je bilo nekaj narobe v »sistemu«, da se je napaka, pri kateri so bili žrtve ljudje, sploh zgodila. Predstavljate si situacijo, da bo oseba zaradi srčnega infarkta umrla, ker reševalci morda pravočasno ne bodo uspeli priti na kraj, saj bodo morali ravno takrat posredovati drugje. Ne bo jih dovolj. Rezervne ekipe dežurne nujne medicinske pomoči od 1. julija na Celjskem ne bo več. Kdo bo odgovoren za smrt bolnika? Zdravnik, ki zdaj opozarja, da nova ureditev vodi natančno do takšnih dogodkov, vendar je njegov glas v javnosti preslišan? Sistem? Ali tisti, ki je v poslanskih klopeh dvignil roko in izglasoval takšen sklep?
V Ustavi RS jasno piše, da ima vsak pravico do zdravstvenega varstva. Ali takšen sklep kakorkoli krši pravice ljudi? Zakaj so ljudje tiho? Koliko vprašanj. Ostanejo vedno brez odgovora, ko začneš problem gledati v njegovo globino. Kajti površinsko je vse v redu. Na eni strani se privarčuje denar, da se ga zagotovi na drugi. Problem se začuti globlje, ko je prepozno. Ali ko bo nekdo, ki o takšnih sklepih odloča, tudi sam deležen njegovih posledic. Takrat bo začel razmišljati. Če sploh zna.
Že odpiranje urgentnih centrov in predvidevanje, načrtovanje, usklajevanje vsega dela v njih in v dežurnih službah zdravstvenih domov je pred časom pokazalo, da so ljudje, ki različne pravilnike, sklepe, odločbe, zakone... sestavljajo, praviloma tisti, ki se jim še sanja ne, kaj se dogaja na terenu. To vsak dan opažajo tudi zdravniki, ki jim ravno ti ljudje iz pisarn naročajo, kako naj delajo. A tudi vsi zdravniki so prevečkrat tiho takrat, ko bi morali biti glasni. (Vedno namreč ne gre samo za plače.)
Vladni modreci bi sicer lahko spremenili omenjeni sklep tako, da bi denar za nujno dežurno pomoč vseeno prenesli na bolnišnico, ta pa bi ga namensko morala porabiti za delo dodatne reševalne ekipe, ki bi delala še naprej na način, kot je doslej. En stavek, torej. En stavek je neposredno iz vladnih in ministrskih pisarn »klofu-tnil« vse tiste, ki na terenu pomoč najbolj potrebujejo. Dobrodošli v Sloveniji, kjer se zdravstvo tako vehementno primerja z razvitimi državami.
4
GOSPODARSTVO
Prva prodaja ni uspela. (Foto: arhiv NT, SHERPA)
Cena je bila previsoka
Laški Aha Secaplast ostaja v najemu, novega lastnika bo morda dobil jeseni
Prva prodaja Aha Secapla-sta ni uspela, saj se dražbe ni udeležil nihče, niti velenjski Turnaplast, ki ima to laško podjetje od 1. januarja v najemu. Stečajni upravitelj Miran Kos je takšen razplet pričakoval, razlog pa je bila izklicna cena, ki je znašala malo manj kot 2,5 milijona evrov. Kos je o neuspešni dražbi že obvestil največjega ločitvenega upnika Družbo za upravljanje terjatev bank in od njenega odgovora bo odvisno, kdaj bo naslednja dražba in kakšna bo nova izklicna cena.
Ker je bila cena tokrat tržna, stečajni upravitelj pričakuje, da bo slaba banka soglašala z likvidacijsko vrednostjo podjetja, ki je za približno 40 odstotkov nižja. Nova dražba naj bi bila predvidoma za septembra in takrat se je bodo predstavniki podjetja Turnaplast najverjetneje udeležili.
»Cena na prvi dražbi glede na stanje, v kakršnem so nepremičnine in oprema, res ni bila sprejemljiva. Če bo na naslednji dražbi res nižja, bomo seveda razmišljali drugače,« pravi Vladimir Pogač, direktor družbe Turna, ki je prav zaradi najema Aha Secaplasta ustanovila hčerinsko podjetje Turnaplast. »Laško podjetje smo najeli s trdnimi nameni, da ga bomo tudi kupili. Da mislimo resno, dokazuje tudi to, da smo zaposlili večino ljudi, ki so prej delali v Aha Se-caplastu, in z njimi podpisali pogodbe za nedoločen čas,« še dodaja Pogač. Res je sicer, da so zaposlenim znižali plače, vendar jih dobivajo redno 15. v mesecu, redno poravnavajo tudi vse prispevke. »Višjih plač trenutno ne moremo izplačati, bodo pa sčasoma zagotovo boljše,« pojasnjuje Pogač, ki je s poslovanjem Aha Secaplasta v preteklih petih mesecih zado-
voljen. Še zlasti je razveseljivo, pravi, da jim je v podjetju uspelo obdržati strokovnjake in tudi vse najpomembnejše kupce.
Podjetje Turna, ki zaposluje 155 ljudi, je lani ustvarilo 5,8 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje in 81 tisoč evrov čistega dobička. Poleg podjetja v srbskem Valjevu, kjer izdeluje tesnila za hladilnike, ki jih v tem mestu proizvaja Gorenje, ima od letos obrat z enako proizvodnjo tudi v Bolgariji.
Stečaj ni ustavil strojev
Aha Secaplast, ki je bil v lasti Mojce Lukančič oziroma njene Skupine Aha, se tako kot Turna ukvarja s predelavo plastične mase in z izdelavo komponent za proizvajalce gospodinjskih aparatov. V stečaj je šel septembra lani, saj nihče od upnikov ni podprl prisilne poravnave niti ni želel svojih terjatev pretvoriti v kapital. Upniki so v stečaju prijavili za več kot 18 milijonov evrov terjatev. Kljub stečaju se proizvodnja ni ustavila. Upravitelj jo je zaradi dokončanja naročil nadaljeval do konca leta, nato jo je prevzel Turna-plast, ki je zaposlil 64 bivših Secaplastovih delavcev.
JANJA INTIHAR
Sodišče potrdilo »prisliko« v Leonardu
Sodišče je potrdilo poenostavljeno prisilno poravnavo v celjskem Leonardu. Podjetje, ki se že od leta 1989 ukvarja s prodajo šolskih in pisarniških potrebščin ter darilnega programa, mora svojim navadnim upnikom poplačati terjatve v naslednjih treh letih, in sicer v treh enakih obrokih.
Leonardo, ki ima sicer za 1,7 milijona evrov kratkoročnih in dolgoročnih obveznosti, navadnim upnikom dolguje 258 tisoč evrov. Lanski poslovni rezultati Leonarda niso dobri. Kot je razvidno iz javno objavljenih podatkov, je podjetje ustvarilo 2,1 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za skoraj četrtino manj kot predlani. Medtem ko je leta 2014 imelo dobiček, je leto 2015, predvsem zaradi slabitve zalog, zaključilo z 1,6 milijona evrov čiste izgube.	JI
Stillmark novi lastnik več lokalov v središču Celja
Ljubljansko podjetje kupilo nekaj nepremičnin propadlega PSZ
Če v naslednjih dneh ne bo kakšne pritožbe na sklep sodišča, bo ljubljansko podjetje Stillmark lahko prevzelo nepremičnine, ki jih je kupilo v središču Celja. Gre za tri trgovske lokale in bančno poslovalnico v Cankarjevi ulici, ki so bili last propadle celjske družbe PSZ. Stillmark je lokale kupil na dražbi in zanje skupaj odštel 643 tisoč evrov.
Stillmark se ukvarja s trgovinsko dejavnostjo, v Sloveniji je znan predvsem kot pooblaščeni dobavitelj in prodajalec francoskih blagovnih znamk L'Occitane in Melvita. Kakšne načrte ima s celjskimi nepremičninami, nam ni uspelo izvedeti, saj je bil direktor in lastnik Zvonko Krznar, ki se je v preteklih letih znašel tudi na lestvicah najbogatejših Slovencev, nedosegljiv za naša vprašanja. Je pa stečajni upravitelj družbe PSZ Radovan Triplat pojasnil, da se je Krznar za nakup od-
ločil predvsem zaradi dobre naložbe. Z vsemi najemniki, ki so do zdaj zasedali tri trgovske lokale in bančno poslovalnico, je namreč že sklenil novo najemno pogodbo.
Na dražbi kmalu spet jahta
Kljub uspešni prodaji lokalov v Cankarjevi ulici ostaja seznam premoženja družbe PSZ, ki je bila v večinski lasti Darka Zupanca, še vedno dolg. Upravitelj upa, da bo končno prodal 17-metrsko jahto, zasidrano v Zadru, saj ima z njo le velike stroške. Dražba, že četrta po vrsti, naj bi bila kmalu, izklicna cena bo tokrat 260 tisoč evrov. Radovan Triplat pripravlja tudi ponovno prodajo poslovno-stanovanjske stavbe v Prešernovi ulici ter poslovne stavbe v Kocenovi ulici. Resnega zanimanja za ti nepremičnini do zdaj ni bilo.
JANJA INTIHAR, foto: SHERPA
Poleg treh trgovskih lokalov v središču Celja je Stillmark v Cankarjevi ulici kupil tudi poslovni prostor, ki ga ima v najemu NKBM.
Že dve leti z dobičkom
Lastniki Term Topolšica so se seznanili s poslovanjem družbe v preteklem letu in se odločili, da bo bilančni dobiček, ki znaša le nekaj deset tisočakov, ostal nerazporejen. Tudi zato, je povedala direktorica Lidija Fijavž Špeh, ker so terme zaradi velikih naložb v preteklih letih še vedno zelo zadolžene.
Terme Topolšica imajo zaradi posojil, ki so jih najele za gradnjo apartmajskega naselja ter centra zdravja in dobrega počutja, še vedno približno 8 milijonov evrov finančnih obveznosti. Konec preteklega leta je vodstvu z bankami uspelo skleniti reprogram dolgov, po katerem mora podjetje vsa posojila odplačati do leta 2021. Terme Topolšica, ki na leto zabeležijo približno 100 tisoč nočitev, so lani ustvarile 6,2 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je nekoliko manj kot v letu
2014. Že drugo leto zapored so poslovale z dobičkom, znašal je malo več kot 100 tisoč evrov.
Direktorica Lidija Fijavž Špeh pričakuje, da bodo z dobičkom poslovali tudi letos, rast prihodkov naj bi bila 2-odstotna. Novosti v ponudbi ne napoveduje, bodo pa v zdravilišču kmalu začeli prenavljati hotelske sobe. Poleg slovenskih gostov, ki ustvarijo kar 70 odstotkov vseh nočitev, so najbolj pogosti obiskovalci term še gosti iz Avstrije, Nemčije in Italije.
Največja lastnika Term Topolšica sta Združenje multiple skleroze Slovenije in družba ACH, vsak ima približno četrtino deleža. Med večjimi delničarji je uradno še vedno tudi družba Fraktal Consulting, ki je bila v lasti velenjskega poslovneža Tomaža Ročnika, od decembra lani pa je v stečaju.	JI
ENERGETIKA CELJE
PREKLOPITE na PLIN
Za malice rudarjev bo odslej skrbelo Gorenje
Po prodaji hotelov Barbara v Fiesi in Oleander v Strunjanu ter Centra starejših Zimzelen je Premogovnik Velenje s seznama svojih dejavnosti, ki niso povezane z njegovo osnovno, črtal še gostinstvo. S 1. junijem je namreč njegovo družbo Gost skupaj z vsemi zaposlenimi prevzelo Gorenje Gostinstvo.
Da bo premogovnik prej ali slej dejavnost družbe Gost predal nekomu drugemu, je bilo jasno že nekaj časa. V skladu z načrtom finančnega in poslovnega prestrukturiranja se namerava namreč premogovnik »znebiti« vseh dejavnosti,
ki ne sodijo v pridobivanje premoga, in prodati vso poslovno nepotrebno premoženje.
Gost že od leta 1991 kot samostojna družba skrbi za prehrano zaposlenih v Premogovniku Velenje in njegovih hčerinskih družbah ter pripravlja malice tudi za nekatera druga velenjska podjetja. Poleg tega opravlja gostinsko dejavnost še v restavraciji Jezero, gostilnici Pri knapu in okrepčevalnici Arkada. Vse te lokale je zdaj najelo Gorenje Gostinstvo, ki se je s pogodbo tudi zavezalo, da bo premogovniku zagotavljalo vse storitve, povezane s
prehrano zaposlenih. Zagotovilo je tudi, da bodo vsi zaposleni v družbi Gost še eno leto ohranili enake pravice, kot so jih imeli do zdaj.
Gorenje Gostinstvo je tako po številu zaposlenih (po zadnjih podatkih v podjetju dela 150 ljudi) kot tudi po prometu (lani je znašal 9 milijonov evrov) dvakrat večje od družbe Gost. Medtem ko Gost že od leta 2011 posluje z izgubo, je poslovanje Gorenja Gostinstvo stabilno. Lani je zabeležilo malo manj kot 730 tisoč evrov čistega dobička.
JI
GOSPODARSTVO
5
Večina brez dividend
Kljub dobremu poslovanju podjetja hranijo dobičke za prihodnja leta
V teh dneh je seje svojih skupščin napovedalo kar nekaj podjetij s Celjskega. Konec junija se bodo zbrali delničarji Celjskega sejma, Lika iz Liboj, Remonta in Term Olimia, v začetku julija pa Kovintrada.
Čeprav so vse te družbe tudi lani poslovale dobro, bodo dividende dobili le lastniki Lika in Term Olimia.
Za dividende le malo dobička
Družba Liko, ki izdeluje jeklene cestne varnostne ograje in zaposluje 19 ljudi, je lani čiste prihodke od prodaje po-
večala za skoraj 90 odstotkov. Znašali so 3,1 milijona evrov. Čistega dobička je bilo malo več kot 100 tisoč evrov, kar je za več kot polovico manj od predlanskega. Liko, ki je v večinski lasti zaposlenih, ima 4,5 milijona evrov bilančnega dobička, vendar si bodo delničarji letos razdelili le malo manj kot 75 tisoč evrov. Bruto dividenda na delnico bo znašala 1,35 evra.
Letos si bodo delček bilančnega dobička, ki znaša 4,8 milijona evrov, razdelili tudi lastniki Term Olimia. Če bo predlog uprave podprla tudi skupščina, bo bruto
dividenda znašala 25 centov. Delničarji, največji lastniki so Slovenske železnice, SDH in NKBM, bodo odločali tudi o spremembah v nadzornem svetu. Generalnega direktorja Slovenskih železnic Dušana Mesa, ki je z nadzorniške funkcije odstopil februarja letos, naj bi zamenjala Bernarda Babič, prav tako iz Slovenskih železnic.
Terme Olimia so lani ustvarile 16,9 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je dva odstotka več kot v letu 2014, čisti dobiček, ki je presegel milijon evrov, je bil od predlanskega višji za petino.
Zaradi
zadolženosti brez dividend
V največji sejemski hiši v Sloveniji letos ne bodo delili dividend. Upravni odbor družbe namreč predlaga, da bi lanski čisti dobiček v višini 51 tisoč evrov deloma šel v rezerve, deloma pa ostal nerazporejen. V Celjskem sejmu so lani imeli 3,8 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za 4 odstotke več kot predlani, vendar manj, kot je družba imela prihodkov v preteklih letih. Lastniki, med katerimi ima še vedno največji delež celjska občina, bodo na
seji konec junija odločali tudi o imenovanju Nine Ermanc Pangerl za novo članico upravnega odbora.
Brez dividend bodo letos tudi lastniki celjskega gradbenega podjetja Remont. Kot je zapisalo vodstvo v sklicu seje skupščine, naj bi ostal glede na trenutno stanje podjetja lanski bilančni dobiček, ki znaša malo manj kot 68 tisoč evrov, nerazporejen. Remont je lani imel 13 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je nekoliko manj kot predlani. Lani se je občutno povečala zadolženost podjetja, tudi zaradi nakupa asfaltne baze v Veliki Pirešici. Največji posamični lastnici Remonta sta družbi KM Inštalacije in Seba.
Velike obveznosti ima tudi celjsko mednarodno trgovsko podjetje Kovintrade. Po podatkih ob koncu minulega leta znašajo dolgoročne finančne
obveznosti družbe 29,6 milijona evrov, kratkoročne poslovne pa 22,4 milijona evrov. Kovintrade je lani v primerjavi s predlani imel malo manj čistih prihodkov od prodaje, znašali so 115 milijonov evrov. Čistega dobička je bilo 328 tisoč evrov, kar je za 9 odstotkov več kot leta 2014. Čeprav ima podjetje za malo več kot 2 milijona evrov bilančnega dobička, uprava delničarjem predlaga, naj ostane nerazporejen. Kovintrade je eno redkih velikih podjetij, ki je v lasti zaposlenih, bivših zaposlenih in njihovih družinskih članov. Pri tem imajo štirje člani uprave 24,7 odstotka glasovalnih pravic. Na seji skupščine bodo delničarji odločali tudi o imenovanju Franca Planinca iz hčerinske družbe Kovintrade Metal za novega člana nadzornega sveta v matičnem celjskem podjetju.
JANJA INTIHAR
Z-	1 ■	I V ■	IV	I ■
inovacijo lažje do špargljev
V celjski regiji razglasili najboljše inovacije - Pet zlatih, štiri »gredo naprej
Regionalna gospodarska zbornica Celje je že šestnajsto leto zapored podelila priznanja in diplome najbolj inovativnim podjetjem ter posameznikom v regiji. Letos je na izboru sodelovalo 49 inovatorjev iz enajstih podjetij, ki so prijavila 16 inovacij. Največ inovacij sta prijavili podjetji GKN Driveline iz Zreč in Štore Steel. Priznanja in nagrade za najboljše inovacije je podelilo tudi Območno razvojno partnerstvo Spodnje Savinjske doline.
Posebna ocenjevalna komisija gospodarske zbornice je letos izbrala pet najboljših inovacij. Zlata priznanja so dobili inovatorji iz podjetja Swatyco-met za nove in še bolj kakovostne tanke rezalke, iz žalskega Tehnosa za profesionalni mulčer za špargljeve nasade, iz Bosia za manipulator pri komornih pečeh za termično obdelavo, iz Silca za hitro sušeči prozorni lak za popravila avtomobilskih karoserij in iz podjetja Container za posebno cisterno, tako imenovano innotank. Prve štiri inovacije se bodo potegovale tudi za najboljše na državnem ocenjevanju.
Srebrna priznanja so si prislužile inovacije, ki so jih prijavili Šolski center Celje ter podjetja Ursa, Dega sistemi in GKN Driveline. Inovatorji iz tega zreškega podjetja so dobili tudi tri bronasta priznanja, med bronastimi pa je letos tudi inovacija, ki jo je prijavila Cinkarna Celje. Regionalna zbornica je letos podelila tudi tri diplome. Vse tri je za svoje inovacije dobila družba Štore Steel.
Podpora le treh občin
Čeprav gre pri podeljevanju nagrad za najboljše inovatorje Spodnje Savinjske doline za partnerstvo, v katerem sodeluje vseh šest občin, so letos projekt podprle le tri. Tako so se lahko za priznanja in denarne nagrade potegovali zgolj avtorji inovacij s stalnim bivališčem na območju občin Polzela, Prebold in Žalec ali avtorji inovacij, ki so svojo inovacijo razvili na območju teh občin.
Najvišje priznanje sta tudi na tem izboru dobila Anton Kisovar in Zvone Romih iz podjetja Tehnos, ki sta razvila namenski profesionalni mulčer za
VODOVOD KANALIZACIJA
JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje
špargljeve nasade. Stroj s kar štirimi patenti je letos na mednarodni razstavi kmetijske mehanizacije v Angliji prejel nagrado za najboljšo inovacijo med kmetijskomehanskimi proizvodi. Novi stroj namreč poveča kakovost drobljenja in skrajša čas priprave obdelovalne površine ter za pridelovalce špargljev predstavlja pomembno konkurenčno prednost.
Kar dve priznanji je komisija podelila Simonu Tominšku iz podjetja Sico. Tominšek se je podpisal pod izum horizontalnega dvostransko delujočega stroja z nalagalnim in s transportnim sistemom. Hkrati je razvil tudi hidravlični vitel za vertikalne cepilke drv. Za razvoj gozdarskega vitla s konstantno močjo je priznanje in nagrado prejel tudi Robert Horvat iz podjetja Unifo-rest. Med letošnjimi nagrajenci sta tudi Iztok Medved in Sebastijan Prislan iz podjetja Ursa., ki sta razvila sistem za ekonomičen in neinvaziven način varovanja kovin pred korozijo.
IJ,
LK
PRAZNJENJA GREZNIC/ MKČN PO NASELJIH
Junij - občina Vojnik
SOCKA
STRAŽA PRI DOLU STRAŽA PRI NOVI CERKVI STRAŽICA
TOMAŽ NAD VOJNIKOM TRNOVLJE PRI SOCKI VELIKA RAVEN VERPETE VINE
Julij - občina Vojnik
VIŠNJA VAS
VIZORE
ZABUKOVJE
ZLATEČE
ŽELČE
Julij - občina Šentjur
CEROVEC MARIJA DOBJE PROSENIŠKO VRBNO
ZLATEČE PRI ŠENTJURJU Julij - občina Velenje
JANSKOVOSELO
Julij - občina Vitanje
BREZEN STENICA
Julij - občina Žalec
GALICIJA
Ljubljanski C Center je za malo več kot šest milijonov evrov kupil družbo Avto Celje tehnični pregledi.
Drago prodano premoženje Avta Celje
Stečajnemu upravitelju Matiji Vičarju je uspelo prodati najvrednejši del premoženja propadlega podjetja Avto Celje. Za delujočo družbo Avto Celje tehnični pregledi je na dražbi iztržil malo več kot šest milijonov evrov, kar je dva milijona več od izklicne cene. Kupec je ljubljansko podjetje C Center.
Družba Avto Celje tehnični pregledi deluje od leta 2014, ko je matično podjetje Avto Celje zaradi finančnih težav nanjo preneslo del zdrave dejavnosti. Lani je ustvarila 2,9 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je občutno manj kot v prvem letu delovanja, vendar se je takrat poleg osnovne dejavnosti ukvarjala še s prodajo avtomobilov. Čisti dobiček družbe, ki zaposluje 52 ljudi in deluje na več lokacijah po Sloveniji, je znašal malo več kot pol milijona evrov.
Upravitelj Matija Vičar je na dražbi prodal tudi avtosalon Toyota, ki ima, tako kot družba Avto Celje tehnični pregledi, prostore na Ipavčevi ulici. Za 664 tisoč evrov, kolikor je znašala tudi izklicna cena, je salon kupilo podjetje Fanuc Adria iz Celja.
IJ, foto: SHERPA
Po dveh letih skoraj nobenih razpisov
Svet Savinjske regije o poraznem črpanju evropskih sredstev v novi finančni perspektivi 2014-2020
CELJE - Po obravnavi vladnega poročila o slabem črpanju evropskih sredstev v novi finančni perspektivi je Svet Savinjske regije na srečanju v Narodnem domu v Celju sprejel sklep, da na predsednika vlade naslovi zahtevo za izboljšanje črpanja razpoložljivega evropskega denarja.
Na sejah občinskih svetov in drugih dogodkih sicer od županov večkrat slišimo pri-pomobe, da dve leti po začetku nove finančne perspektive (2014-2020) razpisov za evropski denar ni ali so zelo redki. »Iz vladnega poročila o črpanju evropskih sredstev je razvidno, da so podpisane pogodbe le za del projektov na okoljskem področju še iz prejšnje perspektive in za tehnično podporo ministrstvom,« je povedala Iva
Zorenč, direktorica Razvojne agencije Savinjske regije (Rasr).
Ključni projekti regije še čakajo
Člani sveta Savinjske regije, ki ga sestavlja 31 županov občin v regiji, so se seznanili s prav tak nič kaj obetavno informacijo, da so ključni razvojni projekti Savinjske regije, ki jih je Rasr poslala v obravnavo in odobritev na ministrstvo za gospodarskih razvoj in tehnologijo, že skoraj pol leta v medresorskem usklajevanju na ministrstvih. Ti projekti so prehranska samooskrba, Vonarsko jezero in razvoj objezerskih območjih, mreža podjetniških centrov, kolesarska mreža in ostali.
»Za našo razvojno agencijo in seveda tudi ostale pomeni to precejšen zastoj pri uresni-
Iva Zorenč, direktorica Razvojne agencije Savinjske regije (Rasr)
čevanju projektov. Trenutno v Sloveniji ni nobenega razpisa, niti za t. i. mehke projekte, ki zadevajo človeške vire, ki naj bi bili prednostni v tej finančni perspektivi,« je še povedala
Zorenčeva, ki upa, da se bo to nezavidljivo stanje v drugi polovici leta vendarle izboljšalo.
Tudi o ustanovitvi zadruge
Svet Savinjske regije je razpravljal tudi o ustanovitvi zadruge Savinjske regije. To je ena od aktivnosti, ki bo v praksi omogočala izvajanje prehranske samooskrbe Savinjske regije. Zadruga bo omogočila zastopanost in vključitev vseh občin regije v projektu in hkrati možnost pridobitve nepovratnih sredstev z razpisov s področja kmetijstva in gospodarstva. O pobudi bodo odločali občinskih sveti občin, v primeru potrditve pa bodo pooblastili župane za podpis pisma o nameri.
ROBERT GORJANC Foto: RG
Podaljšano varstvo bo plačljivo
ŠTORE - Starši bodo morali odslej za podaljšano varstvo otrok v Vrtcu Lipa plačati. Po Zakonu o vrtcih namreč traja dnevni program največ devet ur. Starši otrok so ob podpisu pogodbe o vključitvi v vrtec vedno seznanjeni z zakonskim določilom, ki določa, da jim lahko vrtec dodatne stroške varstva zaračuna.
O plačilu za podaljšano varstvo, ki traja več kot devet ur, je odločil občinski svet na zadnji seji. Kot je bilo omenjeno med razpravo, je morebitno zaračunavanje dodatnega varstva namenjeno predvsem tistim staršem, ki so doma in bi lahko prišli po svojega otroka pravočasno. V občini zato želijo več reda, saj ima le ta zaradi podaljšanega varstva tudi
višje stroške. Posamezni svetniki so med razpravo izrazili pomisleke, da ne bi bili dodatno finančno obremenjeni tudi drugi starši, ki po svoje otroke ne morejo priti pravočasno zaradi višje sile. Kljub pomislekom posameznih svetnikov je bil na koncu soglasno sprejet sklep o določitvi cene podaljšanega varstva.
Za vsako začeto uro podaljšanega varstva otroka naj bi tako starši plačali od 4 do 7 evrov, odvisno od tega, če je varovanje med poslovnim časom vrtca oziroma izven tega. Poslovni čas vrtca na Lipi je od 5.30 do 16. ure. V Kompolah se začne poslovni čas pol ure pozneje. Posamezni drugi vrtci podaljšano varstvo otrok že zaračunavajo.	BJ
Režijski obrat zadnje dejanje prenosa koncesije
Svet občine potrdil »tehnični« rebalans proračuna
LAŠKO - Na zadnji seji občinskega sveta so svetniki po hitrem postopku sprejeli še zadnje pravne podlage za prenos koncesije za upravljanje s pitno vodo v občini s Pivovarne Laško na Občino Laško. Do prenosa koncesije je namreč prišlo včeraj.
Laški svetniki so na seji opravili prvo in drugo branje odloka o režijskem obratu Občine Laško, na katerega se bo preneslo upravljanje koncesije. Novih zaposlitev zaradi tega ne bo. Kot je povedal župan Franc Zdolšek, je bil pred tednom s Pivovarno Laško dokončno dosežen sporazum o razvezi koncesijske pogodbe. Ta med drugim tudi predvideva, da bo osem zaposlenih v Pivovarni Laško s 1. junijem prešlo v Komunalo Laško, ki bo za občino izvajala upravljanje s pitno vodo.
Sicer so svetniki na seji tudi soglasno potrdili predlog sklepa o podpori neodtujljive pravice do vode za vsakogar v Ustavo Republike Slovenije, s čimer bi zakonsko zaščitili naravne vodne vire pred privatizacijo.
Tehnični rebalans proračuna
Svetniki so obravnavali tudi rebalans proračuna, ki pa je bolj tehnične narave. Občina Laško ima najetih šest dolgoročnih kreditov, skupni znesek dolga znaša malo več kot 2,7 milijona evrov. Gre za kredite, kate-
rih obrestna mera je višja od obrestnih mer, ki so trenutno dosegljive na bančnem trgu. Z rebalansom proračuna za leto 2016 bodo s tem občini zagotovili možnost najema novega kredita za poplačilo starih kreditov z neugodno obrestno mero. S tem bodo tudi zmanjšali stroške proračuna, prihranki na letni ravni pa naj bi znašali približno 30 tisoč evrov, je svetnikom predlog obrazložila Bojana Kustura, višja svetovalka za proračun in finance.
Svetniki za ustanovitev zadruge Savinjske regije
Svet občine Laško je tudi soglašal s pobudo za ustanovitev zadruge Savinjske regije in pooblastil župana Franca Zdolška, da skupaj z drugimi občinami v regiji podpiše pismo o nameri za ustanovitev zadruge. Ustanovitev zadruge je predvidena v okviru regijskega projekta Prehranska samooskrba Savinjske regije. Gre za ključni projekt v okviru sprejetega razvojnega programa Savinjske regije za obdobje od 2014 do 2020. Ustanovitev zadruge bo omogočala tudi možnost pridobitve nepovratnih sredstev na podlagi napovedanih razpisov s področja kmetijstva in gospodarstva. Kot je povedal Franc Zdolšek, naj bi bila zadruga nekakšen most med proizvajalci in kupci.
ROBERT GORJANC
Nesebično za pomoč
CELJE - Minulo soboto so združeni humanitarni klubi v mestnem središču pripravili dobrodelno tržnico. Pobudnik projekta je Rotary klub Celje.
Zbran denar na dobrodelni tržnici so namenili društvu Materina dušica iz Pilštanja, ki deluje od leta 2005 na širšem območju celjske regije, ukvarja pa se s socialno problematiko otrok in z nasiljem v družini. S pomočjo donatorjev so uredili Malo hišo na Pilštanju, v kateri lahko prebiva do devet otrok, starih od 3 do 15 let, ki so v svoji družini deležni fizičnih, spolnih, čustvenih in psihičnih zlorab oziroma živijo v revščini.
Cilj dobrodelne tržnice je tudi, da se vsi humanitarni klubi enkrat na leto združijo in skupaj predstavijo javnosti svojo dejavnost ter načine zbiranja sredstev, s katerimi pomagajo različnim ciljnim skupinam. Na dobrodelni tržnici so ponudili predvsem lastne domače izdelke.
RG
Srečko Gorenjak, predsednik Rotary kluba Celje, v pogovoru z novinarji na 3. dobrodelni tržnici
Tudi s starodobnim jugom je mogoče dobro vijugati med stožci.
Avtoslalom na Ljubečni
CELJE - Na avtopoligonu na Ljubečni je bilo minulo soboto tekmovanje v avtosla-lomu, ki ga je enajstič pripravilo Avto-moto društvo Šempeter.
V vožnji med stožci so se lahko preizkusili vsi, ki imajo vozniško dovoljenje in tehnično brezhibno vozilo. S tem člani aMd Šempeter voznikom omogočijo, da sprostijo adrenalin in se preizkusijo v spretnostni vožnji, ki je prava paša za oči tudi za gledalce. Na avtoslalomu je sodelovalo več kot 60 voznikov, domačim tekmovalcem iz vse Slovenije pa so se tudi tokrat pridružili vozniki iz Avstrije.
RG, foto: SHERPA
Strateška gradnja
širokopasovnih
omrežij
Z anketo ugotavljali potrebe po sodobnih elektronskih komunikacijah
LAŠKO - Občina želi vsem občanom omogočiti možnost dostopa do širokopasovnih priključkov visokih hitrosti za dostop do interneta in drugih širokopasovnih storitev. Kot ocenjujejo v občini, bodo te ključnega pomena za razvoj družbe na več področjih - e-zdravstvo, e-uprava, storitve v oblaku.
Da bi izvedeli, kakšno je trenutno stanje digitalne vključenosti prebivalcev Laškega in kakšne so dejanske potrebe ter zanimanje občanov za uporabo širokopasovnih priključkov, so v občini pripravili anketo, ki je objavljena na občinski spletni strani. Tisti občani, ki nimajo dostopa do interneta, lahko vprašalnik prejmejo na sedežu občine. Rezultati ankete bodo osnova za pripravo načrta razvoja širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij.
Za najsodobnejše
elektronske
komunikacije
»Po zdaj znanih podatkih sta s širokopasovno povezavo pokrita naselje Laško z ožjim delom okolice in naselje Rimske Toplice. V ostalih naseljih so širokopasovni priključki le deloma zagotovljeni,« pravi Andrej Flis, svetovalec v Občini Laško za gospodarske zadeve
in projekte. Sicer pa občina stremi k vzpostavitvi širokopasovnega omrežja naslednje generacije, kar pomeni minimalno zagotovljeno hitrost vsaj 100 megabytov na sekundo.
Kot je še povedal Flis, bosta dejansko sliko stanja na področju širokopasovnih povezav v občini Laško pokazala analiza kartiranja in testiranje tržnega zanimanja, ki ga pripravlja Agencija za komunikacijska omrežja in storitve - Akos, na podlagi tega testiranja pa bodo določene tako imenovane bele lise.
Za bele lise evropski denar
Širokopasovno omrežje v občini zaenkrat gradijo telekomunikacijski operaterji, ki bodo tudi v prihodnje sami financirali gradnjo na območjih, kjer bo izražen tržni interes. Na območju belih lis, kjer tržnega zanimanja ni, bo občina poskušala pridobiti denar evropskega kohezij-skega sklada, gre predvsem za ruralna območja. Prvi razpis za ta namen se obeta konec leta.
Po oceni Andreja Flisa bi lahko vsem zainteresiranimi prebivalcem Občine Laško širokopasovne priključke zagotovili predvidoma do konca leta 2019.
ROBERT GORJANC
Nekateri grešili, drugi bodo plačali
Šmarski vrtec z nekdanjo zaposleno sklenil sodno poravnavo - Zoper nekdanjo ravnateljico napovedali odškodninsko tožbo
ŠMARJE PRI JELŠAH -Vrtec bo za plačilo sodne poravnave z nekdanjo zaposleno založil malo več kot 21 tisoč evrov. Medtem ko bo zoper odgovorno, ki je nepravilno vodila postopek zaposlitve zaposlene in tudi njene izredne odpovedi, vložil odškodninsko tožbo. Tako so na zadnji seji občinskega sveta odločili šmarski svetniki.
Nekdanja ravnateljica Vrtca Šmarje pri Jelšah je delavko za nedoločen čas zaposlila, ne da bi od nje zahtevala dokazilo o izobrazbi. Ko se je izkazalo, da delavka nima diplome, ji je vrtec vročil izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi in zoper njo vložil kazensko ovadbo zaradi zavajanja. Nekdanja zaposlena je vrtec tožila zaradi nezakonitega postopka odpustitve.
Ker je bila med odpovedjo pogodbe noseča, bi moral vrtec pred izredno odpovedjo pridobiti soglasje inšpektorata za delo. Po besedah vodje oddelka za družbene dejavnosti v Občinski upravi Občine Šmarje pri Jelšah in člana sveta zavoda otroškega vrtca Damjana Boštjančiča je vrtec pristal na sodbo poravnavo, saj so po zagotovilih odvetnika dosedanje obravnave govorile v prid nekdanji zaposleni. O določilih poravnave je dejal: »Gre za priznanje delovnega razmerja, prijavo v zavarovanje in izplačilo plač ter prispevkov od izredne odpovedi zaposlitve do konca glavne obravnave. Vsaka stranka bo poravnala svoje stroške postopka. Tožba je imela še več zahtevkov, ki bi se sicer verjetno uresničili, če se ne bi poravnali. Tožeča stranka je zahtevala še odškodnino v višini 12 mesečnih plač za-
Glede na to, da je bila nekdanja delavka v času zaposlitve uvrščena v 30. plačilni razred, čeprav ni imela diplome, je v tem času po izračunih vrtca prejela približno 12.600 evrov neto oziroma 20 tisoč evrov bruto več, kot bi ji pripadalo glede na dejansko stopnjo izobrazbe.
radi nezakonitosti odpovedi, verjetno bi bila potrebna tudi ponovna zaposlitev delavke.«
Plačilo naj ne bi vplivalo na poslovanje
Denar za poravnavo bo torej založil vrtec in ne občina, ki je sicer ustanoviteljica tega javnega zavoda. Boštjančič je dejal, da v občinskem proračunu ni denarja za plačilo poravnave in sodnih stroškov. Da bi ga zagotovili, bi bil najbrž potreben rebalans. Ker ima vrtec nekaj presežka iz preteklih let, bo znesek založil do takrat, ko naj bi prišlo do sodnega epiloga in ko bo znan
razplet odškodninske tožbe proti nekdanji ravnateljici.
Sedanja ravnateljica vrtca Jelka Čujež je pojasnila, da plačilo poravnave ne bo vplivalo na poslovanje vrtca. »Zagotavljam, da starši ne bodo oškodovani, da bomo v vrtcu vse načrte uresničili skladno s finančnim načrtom, kot je bil zastavljen in sprejet v začetku šolskega leta. Tudi vzgojno-izobraževalno delo ne bo trpelo, strokovni delavci in ostali zaposleni opravljajo svoje delo vestno in odgovorno, tako bo tudi v prihodnje.«
Boštjančič je dodal, da bi vrtec sicer zaradi poplačila
lahko imel likvidnostne težave, na primer pri izplačilu regresa za zaposlene. Vendar je denar za to zagotovljen v občinskem proračunu, le da ga občina ne bo izplačevala v dvanajstinah, temveč ga bo zagotovila že prej.
Nekdanja zaposlena ne bo odgovarjala
Medtem ko bo šmarski vrtec odškodninsko odgovornost terjal od nekdanje ravnateljice, pa je s sodno poravnavo nepreklicno odstopil od kazenskega pregona nekdanje delavke, je razložil Damjan Boštjančič. »Delavka res ni predložila ustrezne dokumentacije, vendar je odvetnik vrtca pojasnil, da bi vrtec to tožbo težko dobil. Dolžnost nekdanje ravnateljice je bila namreč, da bi preverila, kakšno izobrazbo ima kandidatka. Ta pa ni predložila ponarejene diplome, kar bi bila lahko osnova za tožbo.«
TINA STRMČNIK Foto: splet
V Tuševem distribucijskem centru v Celju je bila pred kratkim velika gasilska vaja Gasilske zveze Celje, ki je združila kar 40 gasilcev in 8 vozil. Preverili so opremljenost in operativno sposobnost za gašenje velikega notranjega požara. Uspešno končana vaja je postregla z uspešno evakuacijo in nudenjem prve pomoči ponesrečencem. Pokazala je tudi veliko usklajenost sodelujočih gasilskih celjskih enot.
V njej so sodelovali gasilci Poklicne gasilske enote Celje in prostovoljna gasilska društva sektorja 3 v sestavi PGD Celje-Gaberje, PGD Teharje, PGD Trnovlje, PGD Zagrad-Pečovnik. Hkrati so izobrazili udeležence o evakuaciji ob tovrstnih nesrečah in jih ob tem usposobili za pravilno in preudarno ravnanje v takšnih primerih.
Med vajo so gasilci poleg gašenja požara izvajali reševanje ponesrečenih in ujetih oseb v
stavbi ter preizkusili opremo za nudenje prve pomoči. Poleg opreme in naprav za gašenje požara so preizkusili tudi posebno opremo za tehnično reševanje. S pomočjo napihovanja pnevmatskih dvižnih blazin so uspešno rešili upravljavca viličarja, ki je bil s prevrnjenim viličarjem ukleščen pod porušeno regalno konstrukcijo. Uspešno so rešili in odpeljali na varno vse, ki so bili ujeti v požaru.
»Z vajo je bil dosežen namen, saj smo v Tušu preverili sistem alarmiranja in obveščanja ter delovanje varnostne službe. Ponosni smo, da smo vsi ohranili mirno kri in sledili napotkom gasilcev ter z njimi tvorno sodelovali. Gasilci so se odlično odrezali in hkrati preverili svojo opremo ter usklajenost,« je povedala Anja Marjetič, vodja korporativnega komuniciranja v Tušu.
za obnovo, je bilo že prepozno. Del hiše se je namreč ob majhnem posegu pri obnovi strehe podrl. Takšen je bil pogled na vilo pred dnevi. Danes je že vsa v ruševinah.
Nekdaj mogočne vile ni več
Del Lenkove vile v Šempetru se je porušil med obnovo, lastnik jo je podrl - Občina zaradi rušenja presenečena
ŽALEC - Občina je pred časom sprejela sklep, na podlagi katerega je lastnike propadajočih stavb, ki kazijo podobo kraja ali so celo nevarne, pozvala k ureditvi. Med zelo neuglednimi je bilo tudi posestvo, del katerega je bila tako imenovana Lenkova vila v Šempetru. Slednja je bila pomemben kulturnozgodovinski spomenik kraja in v registru zavedena kot nepremična dediščina. Lastniki, ki so z denacionalizacijo dobili objekte vrnjene, so želeli vilo obnoviti, a se je ta med obnovo sesedla.
Stara domačija na vzho- Kot je pojasnil žalski župan
dni vpadnici v Šempeter je že dlje kalila podobo kraja. Ker je začel odpadati omet, so krajani občino pozvali, naj vendarle nekaj ukrene.
Janko Kos, so v občini ob podpori občinskega sveta marca sprejeli sklep, s katerim so lastnike slabo vzdrževanih in nevarnih objektov
pozvali k takojšnji ureditvi. Med njimi je bil tudi Tomaž Brlec, lastnik več objektov v vzhodnem delu Šempetra. Kot je povedal, je bila večina gospodarskih poslopij v tem delu predvidena za rušenje, razen Lenkove vile, kjer so stanovali njegovi predniki in ki je bila zaščitena. Čeprav tega spomenika danes ni več, Brlec pravi, da vile nikakor niso želeli porušiti. »Za ta skrajni ukrep smo se odločili, potem ko se je del hiše
AYGOVA NAGRADNA FOTOGRAFIJA
Kje je ekipa Novega tednika in Radia Celje oprala avtomobil Toyota Aygo?
a)	na dvorišču medijske hiše NT & RC
b)	v samopostrežni avtopralnici Teharje	□ sem naročnik
c)	v avtomatični pralnici v trgovskem središču	□ sem občasni bralec Novega tednika
Ime in priimek:
Naslov:
Telefonska številka:
Obkrožite pravilen odgovor in nam ga do 27. junija pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanega nagrajenca bomo razglasili 30. junija in mu podarili žetone za pranje vozila. Nagrado podarja samopostrežna avtopralnica Adriateh na Teharjah.
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
med obnovo strehe dobesedno sesul. Pri tem se je lažje poškodoval tudi delavec, a na srečo ni bilo hujšega,« je pojasnil Brlec in dodal, da ne vedo, zakaj je prišlo do takšnih poškodb stavbe, da se je ta delno podrla že ob manjšem posegu. Kot predvideva sogovornik, so te poškodbe nastale z leti, tudi zaradi obnov in prenov okolice in regionalne ceste v neposredni bližini, katere nivo je danes precej višji, kot je bil pred leti.
Obnova
spomenikov (pre) draga
Ko smo o dogajanju v Šempetru povprašali župana, je priznal, da ga je takšen razplet presenetil. »Vila je bila ves čas predvidena za obnovo. O rušitvah nismo nikoli govorili,« je dejal Kos. In nadaljeval: »Zavedam se, da je obnova takšnih stavb izjemno draga. Vendar se kulturnih spomenikov ne sme kar tako rušiti.« Ob tem je priznal, da ga je tovrstnih obnov kar malo strah, a na srečo v občini ni veliko dotrajanih objektov, ki bi imeli širši kulturnozgodovinski pomen. V občini je sicer še en podoben pereč problem, in sicer gospodarsko poslopje v Arji vasi s pripadajočo podeželsko vilo.
Glede primera v Šempetru so se že sestali lastniki, predstavnik občine in predstavniki zavoda za varstvo kulturne dediščine. Slednji so potrdili, da je bilo rušenje te nepremične dediščine izvedeno brez vednosti pristojne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Celje in brez zakonsko predpisanih aktov ter izdanega kultur-novarstvenega soglasja za odstranitev dediščine. Kot so še zapisali, je bil objekt porušen brez predhodne strokovne presoje o njegovi dotrajanosti ali poškodova-nosti. In ker je bilo v občinskem podrobnem prostorskem načrtu predvideno,
»Kaznovanje lastnika zaščitene stavbe, ki jo je podrl, je odvisno od statusa stavbe. V kolikor gre za nepremično kulturno dediščino, se zoper kršitelja uvede prekrškovni postopek. Kazen za fizično osebo je določena v razponu med 400 do 1.200 evrov, za pravne osebe je globa določena v razponu med 2.000 do 40.000 evrov.
V kolikor se stavba delno poruši med izvajanja obnovitvenih del, je investitor zavezan nemudoma o tem obvestiti pristojni ZVKDS in pridobiti kulturnovarstveno soglasje (KVS). V kolikor je stanje na objektu nevarno do te mere, da je treba nemudoma izvesti ukrepe zaščite, lahko investitor z nujnimi deli nadaljuje, vendar je dolžan takoj po izvedbi o tem obvestiti pristojni zavod in naknadno zaprositi za KVS. Olajševalne okoliščine so upoštevane, v kolikor je do porušitve prišlo zaradi okoliščin, ki jih ni bilo mogoče predhodno predvideti,« pojasnjuje Sandra Vesel, v. d. glavne inšpektorice Inšpektorata RS za kulturo in medije.
da ta objekt ostane, tudi ni bil izdelan posnetek stanja. Zato rušitev pomeni dokončno izgubo vseh podatkov in s tem tudi možnost arhivskega varstva.
Varnost ljudi pred kulturo
Brlec na to odgovarja, da je bilo treba odločitev sprejeti hitro. »Na prvo mesto smo postavili varnost delavcev in občanov. Na srečo se ob po-drtju nihče ni huje poškodoval.« Čeprav mu je zelo žal, da se je zgodba končala tako, kot se je, je prepričan, da so se v tistem trenutku odločili prav in da bi se ob ogledu enako odločila tudi stroka. »Dvomim, da bi se dalo glede na stanje po podrtju pomembne elemente sploh še zavarovati,« pravi lastnik.
Novo
stanovanjsko-poslovno naselje?
Čeprav trenutno pravega investitorja ni, je Brlec odlo-
čen, da bi na tem delu nekoč vendarle uredili mirno blokovsko naselje in prostore za določeno nemotečo poslovno in trgovsko dejavnost. Kot je še pojasnil, so imeli lastniki pred leti, še preden je bil dokončno potrjen občinski podroben prostorski načrt, resnega investitorja, ki je bil na tem območju pripravljen graditi. Takrat se je napovedovala gradnja 120 stanovanj, otroškega igrišča in vrtca. »Žal so vsi birokratski postopki začetek gradnje odmikali, ko je nastopila še vsesplošna kriza, ki je najmočneje udarila prav po gradbeništvu, se je investitor umaknil,« razlaga Brlec. Danes pravega zanimanja za tovrstno gradnjo ni. So pa, tako pravi Brlec, lastniki zemljišče potencialnemu vlagatelju pripravljeni tudi prodati. A zdaj je njihova glavna skrb, da se območje uredi do te mere, da ne bo več nevarno za mimoidoče.
LEA KOMERIČKI, foto: LK
Šestdeset let domskega varstva
»Uspešna družba je tista, v kateri ni nihče odrinjen ali pozabljen«
POLZELA - V Domu upokojencev Polzela so konec maja obeležili šestdeset let domskega varstva. Osrednje slovesnosti, kjer so se zbrani stanovalci, njihovi svojci in zaposleni sprehodili skozi preteklost in pogledali tudi v prihodnost, se je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor. Ta je v nagovoru poudaril: »Uspešna družba je tista, v kateri ni nihče odrinjen ali pozabljen.«
Dom je med uporabniki že leta zelo priljubljen, zaradi česar se v zadnjih letih ves čas ubada prostorsko stisko. A direktorica Eva Lenko, ki ustanovo vodi že enajst let, je tega vesela, saj to potrjuje, da delajo dobro in strokovno, pravi. »Razlog je verjetno tudi v izjemno lepi lokaciji. Narava je vsekakor dodana vrednost naših storitev.« Na zasedenost doma vpliva tudi
cena. Kot pravi direktorica, je njihovo glavno vodilo, da zagotavljajo rentabilnost celotnega poslovanja: »Ne strinjamo se vedno z vsemi ukrepi, ki nam jih nalaga ministrstvo glede bivalnih standardov. Gospodarska slika in s tem tudi socialna slika stanovalcev in njihovih svojcev sta se v zadnjih petih letih močno spremenili. Kljub vsemu skušamo z dostopnimi cenami zagotavljati vse predpisane storitve.« Dom je tudi v tem trenutku polno zaseden. V dveh zgradbah, v graščini in novejšem delu, zagotavljajo namestitev za 224 stanovalcev. Za nemoteno delovanje doma in dobro počutje trenutno skrbi sto zaposlenih.
Vlaganja v posodobitve in razvoj
V zadnjih petih letih so precej denarja vložili v po-
sodobitve, tako so s pomočjo evropskega denarja dom v celoti energetsko obnovili. »Pred dvema letoma smo obstoječi dom uspešno nadzidali, s čimer smo pridobili približno 1.200 kvadratnih metrov bivalnih površin, kjer lahko izvajamo dejavnost gospodinjskih skupnosti. Letos smo v domu uspeli zagotoviti tudi kavarno, že pred leti pa smo prenovili tudi oba negovalna oddelka,« se je najpomembnejših posodobitev v zadnjem obdobju spomnila direktorica, ki pravi, da želijo v prihodnje še rasti, se širiti in nadgraditi ponudbo. Tako je v pripravi že izdelava projektne idejne zasnove za izgradnjo prizidka, a bo njegova izvedba odvisna predvsem od finančnih zmožnosti. Ni skrivnost, da si za takšno naložbo obetajo tudi evropsko podporo.
LK, foto: TT
Praznični dan je v domu polepšal predsednik republike Borut Pahor, ki je z veseljem poklepetal s stanovalci. Proslave se je udeležilo več kot 500 stanovalcev in njihovih svojcev. »Nekaj, kar naredimo za sočloveka, je za nas morda malenkost, nekomu pa lahko pomeni zelo veliko, zato vrednote, kot so sočutje in srčnost, tudi v današnjih časih ne smejo biti izrinjene,« je srečanje sklenila Lenkova.
Prvi razpis za male čistilne naprave
SOLČAVA - V občini je bil včeraj zadnji dan za vložitev vlog občanov za sofinanciranje postavitve malih čistilnih naprav. Gre za prvi takšen razpis v času ustanovitve mlade občine, kjer živi na velikem območju komaj petsto prebivalcev.
Občina je nekaj vlog občanov že prejela. V letošnjem solčavskem proračunu je za sofinanciranje malih čistilnih naprav na voljo deset tisoč evrov. Vlagatelj lahko prejme od občine največ dva tisoč evrov. Postavitev malih čistilnih naprav je pomembna tudi po okoljski plati, saj je Solčavsko na našem območju uradno med najbolj zaščitenimi območji. Večji del občine je namreč vključen v zaščiteno območje Nature 2000, poleg tega sta tam krajinska parka Logarska dolina in Robanov kot. Javna kanalizacija je zgrajena v občinskem središču in delu Robanovega Kota. Najprej, pred desetletjem in pol, je bila zgrajena v Logarski dolini.
BJ
Za gostilne veljajo pravila
REČICA OB SAVINJI - Občina je sprejela svoj prvi pravilnik o podaljšanem obratovalnem času gostinskih obratov in kmetij, ki opravljajo gostinsko dejavnost. Svetniki mlade občine, ki je začela delovati leta 2007, so pravilnik soglasno sprejeli na svoji zadnji seji.
V njem so podrobneje določena merila za izdajo takšnih soglasij. Mogoče je tudi soglasje za enkratno podaljšanje obratovalnega časa ob različnih dogodkih. Soglasje za podaljšan obratovalni čas izdaja občina. Poleg tega, da je doslej veljavni pravilnik iz časa skupne mo-zirske občine zastarel, potrebuje občina novega kot varovalko, če bi morala soglasje komu preklicati. Občina ga lahko prekliče, če bo v enem letu dvakrat ugotovljena kršitev javnega reda in miru, če bo v enem letu trikrat presežen podaljšani obratovalni čas ali če bo prišlo do treh utemeljenih pisnih pritožb sosedov.
Gostilne in kmetije lahko na nekatere dneve obratovalni čas podaljšajo brez občinskega soglasja. To velja na dan pred prazniki, ki jih določa zakon, ob pustovanju in martinovanju.
BJ
V zavodu je trenutno 242 stanovalcev, za katere se trudi 146 zaposlenih. Cena dnevne oskrbe v domu, odvisno od oskrbe in števila postelj v sobi, znaša od 22 do 35 evrov. Bivanje v domu plačajo stanovalci, a v največ primerih je doplačnik občina, v nekaterih tako svojci kot občina.
Prostorska stiska v varovanih oddelkih
Življenje želijo približati tistemu doma
ŽALEC - S pomočjo novih načinov kongruentne nege poskušajo zaposleni v socialnovarstvenem zavodu Dom Nine Pokorn Grmovje (DNPG) čim bolje uslišati želje in potrebe stanovalcev, zavod pa želi, da država sliši njihove klice o prenatrpanih varovanih oddelkih, kamor so nameščeni tudi stanovalci, ki so nameščeni s sklepom sodišča brez privolitve.
DNPG se imenuje po po istoimenski partizanski aktivistki in po grmičevju, ki ga je bilo treba odstraniti pred postavitvijo glavne stavbe. Grmičevja že dolgo ni več, saj so stavbe in okolica lepo vzdrževane. Stanovalci tega zavoda so odrasle osebe z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju, ki tam dobijo primerno socialno, zdravstveno in splošno oskrbo. Če so še desetletja nazaj imeli neprimerne oznake in so bili posebni zavodi zadnja postaja za ljudi s težavami v duševnem zdravju, se časi tudi zanje spreminjajo. V domu se poskušajo zaposleni z novim načinom dela, s preurejenimi prostori in z dislociranimi enotami čim bolj povezati s stanovalci in jih povezati z okoljem, v katerem so nastanjeni. Življenje v zavodu želijo približati družinskemu življenju, kot bi stanovalci živeli doma, če bi to možnost imeli.
Kot bi živeli doma
Glede na gospodarsko situacijo je mogoče pričakovati, da bodo ljudje vedno manj zmožni plačevati institucionalne oblike varstva. Strokovna vodja doma Nevenka Janež je omenila, da se lahko v prihodnje tudi zgodi, da bo v institucionalno varstvo nameščenih manj oseb kot ponujajo ka-
pacitete - tudi v posebnih socialnovarstvenih zavodih - saj se razvijajo različne oblike skupnostne obravnave oseb s posebnimi potrebami, kar je z vidika psihosocialnega stanja in počutja osebe, ki ima možnost ostati in delovati v svojem domačem okolju, pohvalno. V ta namen se tudi Dom Nine Pokorn Grmovje spreminja. Eden od teh vidikov je deinstitucio-nalizacija, kar pomeni, da stanovalce nameščajo v bivalne in stanovanjske enote, ki niso del glavnih stavb, ki zagotavljajo »klasično« obliko socialnovarstvene oskrbe. »Trenutno imamo 54 postelj v šestih bivalnih enotah, ki so v Žalcu, na Polzeli, v Dramljah in na Dobrni. V neposredni bližini glavne stavbe imamo tudi dve stanovanjski skupini. V bivalnih enotah krepimo duh vsakdanje domačnosti, druženje v manjših skupinah in povezovanje v različnih oblikah stanovalcev, želimo vnesti princip družinskega življenja. Takšen način dela ima pozitivne učinke na stanovalca in zaposlenega. Bivanje je za vse bolj prijetno,« je dodala Janeževa in nadaljevala, da imajo vse postelje v enotah zasedene.
Z dnevi odprtih vrat, raznimi športno-družabnimi prireditvami, z delom prostovoljcev v domu in s številnimi medgeneracijskimi druženji so v preteklih letih uspešno odpravljali negativen splošni vtis zavoda. Žal se v zadnjih letih njihove varovane enote polnijo z osebami, katerim je ukrep zdravljenja v psihiatrični bolnišnici zaključen in so s sklepom sodišča nameščeni v varovano enoto brez privolitve. »S sklepi sodišča so občasno nameščene tudi osebe, ki se sicer ne strinja-
jo z namestitvijo v zavod in so po strokovnem mnenju >ogrožajoče< za okolico,« je dodala Janeževa in nadaljevala, da se med drugim tudi zaradi takšnih primerov polnijo varovane enote, posledično pa se slabšajo razmere prav na tem oddelku.
Tik pred eksplozijo
»To je pereč vseslovenski problem. Zaradi prenatrpa-nosti varovanih enot zavodi ne zmoremo zagotavljati človeku primernih bivanjskih pogojev, še zlasti kar zadeva varnost in izvajanje programov. Poleg tega je konkretno pri nas v varovani enoti zelo heteroge-na populacija z različnimi potrebami, pričakovanji, kar nikakor ne gre skupaj z vidika obravnave. Naš varovana enota je za 12 oseb, a jih imamo trenutno nameščenih 15. Si predstavljate to situacijo?« zaskrbljeno razmišlja Nevenka Janež. »Pomislite, na varovanem oddelku se tako znajdeta dementna ostarela gospa in mladenič, ki mora biti na oddelku zaradi sklepa sodišča. Starostna razlika je velika, enako tudi razlika glede fizične moči, interesov, hotenj. Poleg tega nimamo primerno usposobljenih zaposlenih za delo s temi osebami, ki potrebujejo popolnoma drugačno oskrbo kot naši stanovalci.« Janeževa dodaja, da s pomočjo varuha človekovih pravic, sodelovanja z ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter različnih strokovnih posvetov opozarjajo na alarmantno stanje. Upajo, da bodo ustrezna ministrstva čim prej ukrepala, da se ne bodo zgodili neljubi dogodki.
BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA
Zeleni biser slovenske narave
Kozjanski park je obeležil 35 let delovanja	* ЈИРР^ u^lfey
Osrednji gost dneva je bil predsednik vlade dr. Miro Cerar, ki so ga na gradu Podsreda takole pozdravili predstavniki Hiše vin Emino.
KOZJE - Na gradu Podsreda so pred dnevi z visokimi gosti obeležili 35 let od ustanovitve enega najpomembnejših naravnih parkov, skupaj s Triglavskim narodnim parkom predstavlja tudi najstarejše zavarovano območje v Sloveniji. Predsednik vlade dr. Miro Cerar je v nagovoru poudaril, da gre za enega naših nacionalnih biserov. »Tako domačinom kot vsem strokovnim delavcem v Kozjanskem parku gre velika zahvala, da ste ga takšnega ohranili tudi za naslednje rodove.«
»Pot, ki smo jo prehodili v 35 letih, ni bila lahka, a smo vedno sledili načelu sožitja
med naravo in ljudmi,« je dejal direktor parka Teo Hrvoje Oršanič. Med večje dosežke šteje tudi to, da so uspeli razbiti stereotipe o življenju v zavarovanem območju. »Če je to bil to nekoč sinonim za omejevanje, je danes življenje v takšnem območju privilegij.« Številne dobre parkovne prakse nudijo priložnosti za razvoj nekoč pregovorno zaostale regije in vzorčni primer za podobne inštitucije po Sloveniji in čez mejo. Kozjanski park na primer nima najvišje gore, morja in kraške jame kot ostali trije podobni parki. A ima biotsko raznolikost, ki jo v evropskem merilu težko najdemo na enem mestu.
Regijski park se razprostira na malo več kot 200 kvadratnih kilometrih in pokriva 78 naselij, v katerih živi približno 10.700 ljudi. V zbirateljskem sadovnjaku imajo kar 102 sort jabolk in 60 sort hrušk.
Neokrnjena narava in zdrava hrana
Trajnostni in sonaravni razvoj gospodarstva v parku je ves čas osnovno vodilo dolgoročne usmeritve. Za spodbujanje ekološkega kmetijstva so v parku uvedli kolektivno blagovno znamko Sožitje in Kozjansko jabolko, praznik Kozjanskega jabolka pa je v množici drugih prireditev v Podsredi in okolici največji in najpomembnejši ekološki sejem v državi. Vedno bolj prepoznaven je tudi že Festival ekološke hrane, ki ga bodo 12. junija na gradu Podsreda pripravili četrtič.
Naravne danosti so izjemne, vendar je prav tako po-
membno tudi gospodarstvo. Da je turizem prihodnost Kozjanskega, so se strinjali vsi, a kot je poudaril Cerar, je treba tudi tu ohraniti zdravo pamet, posledično pa tudi
neokrnjeno naravno okolje. To namreč ostaja eden naših največjih adutov. »Po drugi strani turizem ni samo narava, ampak ga predstavljajo tudi nasmejani ljudje in
tega nam Slovencem manjka. Preveč smo črnogledi in premalo znamo ceniti to, kar imamo.«
StO
Foto: SHERPA
Kozjanski park je bil ustanovljen leta 1981 kot Spominski park Trebče z namenom ohranjanja zgodovinskega izročila in naravnih značilnosti Kozjanskega. V letu 1999 se je preimenoval v Kozjanski park s statusom regijskega parka in se uvrstil med naravovarstvene organizacije. Danes sodi večji del parka v ekološko pomembna območja Slovenije in evropsko Naturo 2000, ponaša se tudi s statusom biosfernega območja pod zaščito Unesca.
_o
t5
o
Tradicionalni teniški turnir dvojic v Laškem
Tudi letos majaje bil na igriščih na Marija Gradcu v Laškem tradicionalni teniški turnir mešanih dvojic med zaposlenimi Thermane, d. d., in člani Zveze paraplegikov Slovenije. Druženje in športne aktivnosti članov Zveze paraplegikov Slovenije in Thermaninih zaposlenih imajo bogato tradicijo. Letošnji turnir je minil v znamenju 20. obletnice te odlične prakse, ki na eni strani pomembno prispeva k promociji športa invalidov, na drugi strani pa se tkejo in vzdržujejo prijateljske vezi med vsemi udeleženci. Za Thermano so igrali Damjana Damiš, Jana Damiš, Gregor Sevnik, Kristjan Kunštek in Primož Jurak. Barve paraplegikov so zastopali predstavniki igralcev tenisa na invalidskih vozičkih Mojca Tomažin, Zdravko Eržen, Andrej Klemenčič, Sašo Rink in Janez Češnovar. Turnir sta povsem zasluženo osvojila Damjana Damiš in Zdravko Eržen, ki sta v finalu premagala Gregorja Sevnika in Mojco Tomažin, tretje mesto sta zasedla Jana Damiš in Sašo Rink. Povratno srečanje bo septembra v Šenčurju na 21. turnirju, prihodnje leto pa naj bi se v Laškem srečali igralci, ki so igrali na prvem turnirju leta 1996.
Ukrotili grozeči plaz
ROGAŠKA SLATINA - V občini so dokončno sanirali plaz Pečica. Ta se je sprožil že leta 2007, razmere pa so se bistveno poslabšale v času intenzivnih padavin jeseni 2014. Zaradi plazu je bila med drugim neprevozna cesta med krajema Pečica in Gabernik.
Občina je leta 2008 pridobila projektno dokumentacijo za sanacijo in plaz prijavila za uvrstitev v sanacijski program pri ministrstvu za okolje in prostor. Zaradi pomanjkanja denarja je sanacija prišla na vrsto šele v drugi polovici lanskega leta. Zajemala je gradnjo treh prečnih kamnitih drenažnih reber v skupni dolžini 52 metrov, ki so ob vznožju povezana z vkopano kamnito zložbo. Pristojni so uredili še odvodnjavanje zaledne in površinske vode. Popravljen je tudi cestni odsek, dolg 45 metrov. Vrednost sanacije je znašala 96 tisoč evrov, od tega je ministrstvo za okolje in prostor prispevalo 77 tisoč evrov, preostanek je primaknila občina. Kot je pojasnil vodja investicij v tamkajšnji občinski upravi Kristijan Novak, so trenutne geološke razmere v občini relativno stabilne. Popisan je plaz v Dreveniku, spremljajo pa dve nemirni območji, in sicer v Strmi in Aškerčevi ulici. O morebitnih sanacijah bodo v občinski upravi odločali na podlagi rezultatov strokovnih geomehanskih raziskav.
TS
Čebelam in naravi zavezani že 110 let
ŠENTJUR - Čebelarsko društvo Šentjur je s slavnostno akademijo obeležilo 110 let svojega delovanja. Kar nekaj zapisov pa govori, da so Šentjurčani čebelarili že pred letom 1906. Legendarni župan Gustav Ipavec je čebelarstvo promoviral že leta 1855, medtem ko zapis na čebelnjaku v Vrbnem označuje letnico 1873.
Ob visokem jubileju so šentjurski čebelarji izdali zbornik, v katerem so povzeli delo društva od leta 1906 do 2016. Uradno je bila čebelarska družina v tem kraju ustanovljena v začetku leta 1906. Tudi čebelarje sta prizadeli obe svetovni vojni, ki sta zdesetkali članstvo in ohromili njegovo organizirano delovanje. Organizacijske oblike društva so se skozi obdobja spreminjale. Leta 1976 je bilo ustanovljeno Čebelarsko društvo Šentjur, ki je pokrivalo celotno območje občine Šentjur, sestavljale pa so ga čebelarske družine Šentjur, Ponikva, Dra-mlje, Slivnica in Planina. Tega leta je bil razvit tudi skupni čebelarski prapor, ki ga večinoma uporabljajo še danes. Leta 1986 so se omenjene družine registrirale kot samostojna društva. Danes šentjurska občina tako šteje šest čebelarskih društev.
Poslanica iz življenja čebel
Kot pravi predsednica šentjurskih čebelarjev Mihaela Kotnik, so obeti dobri, saj se jim vsako leto pridruži nekaj članov, na srečo pa se tako znižuje tudi povprečna starost čebelarjev. Brez povezovanja, izmenjave znanja in izkušenj je namreč skoraj nemogoče uspešno čebelariti. »Čebelarji se zavedamo pomena čebel. Te so nujne ne le zaradi medu in drugih pridelkov, temveč tudi zaradi narave, ki je večinoma odvisna od njih. Čebele so namreč izjemnega pomena za področje sadjarstva, kmetijstva in pridelave hrane nasploh. Zato je naša skrb za ohranitev naše avtohtone kranjske sivke toliko pomembnejša. Skrbimo tudi za podmladek in to bogato tradicijo predajamo naslednjim generacijam.«
Čebelarji si želijo več sožitja med kmetovalci, gozdarji, saj je to pomembno za prihodnost čebelarstva na Slovenskem in za večjo kakovost življenja nasploh. »Ljudi bi radi pozvali, naj živijo bolj po zgledu čebel. Če bomo osvojili vsaj nekaj navad, ki jih imajo v svoji organizaciji čebele, bo življenje za vse na tem svetu lepše.«
StO, foto: EK
Na slavnostni akademiji v Ipavčevem kulturnem centru so zaslužnim čebelarjem izročili tudi priznanja.
KRONIKA
11
Eden večjih požarov v Zgornji Savinjski dolini
Škoda ogromna, živino še pravočasno rešili
Kar za 150 tisoč evrov škode je nastalo v požaru, ki je v nedeljo zjutraj izbruhnil v gospodarskem objektu Petra Bezovška v Lenartu pri Gornjem Gradu. Kraj požara so si ogledali tudi kriminalisti, ki so tujo krivdo in kakršno koli kaznivo dejanje izključili. Obstaja domneva, da je zagorelo zaradi sena, vendar okoliščine še preiskujejo.
Ognjene zublje je naprej opazila Bezovškova partnerka, medtem ko je sam delal na kmetiji, pospravljal naj bi še en del sena, pravi. »Ko sem pritekel do poslopja, smo najprej začeli iz gospodarske stavbe umikati živino in kmetijske stroje, predvsem pa razne
predmete in naprave, ki bi lahko ob gorenju povzročili še večjo škodo,« je povedal Bezovšek.
»Vidiš, kdo je prijatelj!«
Doma je imel shranjenih še kar nekaj strojev, ki jih tudi službeno uporablja, zato je bila škoda še toliko večja. Goreti je začelo hitro in plameni so se širili. »Ker je v bližini še ena stavba in sem videl, da sam ne bom uspel pogasiti požara, sem z vodo začel polivati še njo, da se ne bi požar razširil še tja,« dodaja Bezovšek. Pravi, da so gasilci prišli izjemno hitro in da so storili vse, kar so lahko, da bi požar čim prej pogasili in preprečili še večjo katastrofo.
»Rad bi se jim zahvalil. Tudi vsem, ki so mi drugače priskočili na pomoč. V takšnih situacijah vidiš, kdo je res prijatelj,« je še dejal Bezovšek. Doma zdaj še vedno odpravlja posledice požara. Gospodarska stavba je bila tudi zavarovana. »Nekako bomo že, zdaj je treba gledati naprej. Pogovarjal sem se tudi s prijateljem, ki se je že pred leti znašel v podobni situaciji. Vsak nasvet pride prav,« nam je še povedal lastnik domačije.
Nihče poškodovan
Policija domneva, da je bilo žarišče požara v zgornjem nadstropju poslopja, velikem 300 kvadratnih metrov, kjer naj bi zago-
Požar v Lenartu pri Gornjem Gradu je bil eden zahtevnejših za gasilce na tamkajšnjem območju.
relo seno. Popolnoma sta uničena ostrešje in del zidov objekta. Kljub temu da je Bezovšek karseda hitro iz stavbe umaknil nekaj kmetijske mehanizacije in ostalih strojev, je
požar poškodovan traktor in še trije stroji. Kakšne razsežnosti je imelo gorenje na Bezovškovi kmetije, kaže podatek, da je požar gasilo kar 143 gasilcev iz kar štirinajstih gasilskih
društev Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline. Na srečo ni bil nihče poškodovan.
SŠol
Foto: GZ Zgornje Savinjske doline
Gospodarsko stavbo bo treba zdaj na novo postaviti.
v
s—	I	■ ■	v ■ ■
Čas, ko grozijo samovžigi sena
Potrebna je previdnost
Kmetje morajo biti ravno v tem času previdni tudi zato, ker se je začelo obdobje samovžigov sena. Nevarna doba za samovžig je namreč v času od prvega do šestega tedna po skladiščenju.
Samovžig se lahko pojavi tudi po veliko daljšem času, če je seno shranjeno v kopici ali balah brez ovoja in če je delno pokrito. V takšnih primerih je izpostavljeno različnim vremenskim vplivom in v primernih okoliščinah (dežju sledi več dni zelo toplega in sončnega vremena) se procesi, ki pripeljejo do samovžiga, ponovno začnejo.
Eden pomembnejših pogojev za nastanek samovžiga sena je vlaga. Shranjeno seno je mora imeti manj kot 20 odstotkov. V premalo suhem senu se namreč močno poveča aktivnost mikroorganizmov, ki ob svojem delovanju (presnova, oksidacija) sproščajo veliko toplote. Ta se v večjih količinah sena kopiči in lahko povzroči samovžig. Seno je lahko vlažno zaradi zunanjih dejavnikov, kot so dež, rosa, poplavne vode, ali pa je enostavno premalo posušeno in vsebuje še veliko rastlinskega soka. Samovžig sena je pojav, kjer ogenj nastane, kljub temu da zunanjega vira vžiga ni, ampak se zaradi samodejnega segrevanja kopiči toplota v notranjosti sena, ohlajanja oziroma odvajanja toplote pa ni. Večja kot je količina sena, teže se hladi, s čimer se povečuje možnost za nastanek ognja.
Prometna policija odslej v Velenju
Policijska uprava Celje je pretekli teden uradno namenu predala prostore Postaje prometne policije Celje v Velenju. Razlog za premestitev te enote v Velenje sega je v začetku projekta združitve policijskih uprav Celje in Slovenj Gradec leta 2011.
Medtem ko se je večji del teh dveh uprav združil, sta prometni policiji ostali ločeni zaradi prostorske stiske v stavbi, v kateri je celjska policija. Združitev teh enot in lokacija v Celju bi bili tudi neustrezni, predvsem zaradi vsakodnevnih službenih prevozov med obema enotama, a tudi zaradi kadrovskih težav, zahtevnosti vodenja, časovne izgube pri kombiniranju policistov iz obeh enot in tudi neracionalnega poslovanja, pravijo v vodstvu Generalne policijske uprave. Prostore v Kopališki ulici v Velenju, v katerih je zdaj enota prometne policije, je policiji v brezplačno uporabo dala Mestna občina Velenje.
Reševalci v gore letos že petkrat
Konec minulega tedna se je med Okrešljem in Kamniškim sedlom na območju Solčave zgodila tragična nesreča
planinke. Ta je zdrsnila in padla približno 200 metrov globoko. V nesreči se je poškodoval še en planinec. Žensko so poskušali rešiti celjski reševalci Gorske reševalne službe Slovenije in zdravnica, ki je na kraj prišla s helikopterjem Slovenske vojske, a so bile poškodbe prehude. Poškodovanega planinca pa so odpeljali v bolnišnico. Ponesrečena ženska je prva letošnja smrtna žrtev v gorah na našem območju, pri čemer so gorski reševalci letos v gorah morali posredovati že petkrat. Največ nesreč se je končalo s hudimi poškodbami, zgodile pa so se največkrat pri plezanju, ena pri kolesarjenju.
Kradli zlatnino
Policisti v teh dneh poročajo o več vlomih v stanovanjske hiše na našem območju. V Prešernovi ulici v Rogaški Slatini tako lastniki pogrešajo denar. Tat je v hišo prišel skozi balkonska vrata. Vlomilca so imeli tudi v eni od hiš v Medlogu pri Celju. Ta je poškodoval vrata in okno na zadnji strani hiše, kjer ga očitno ni nihče opazil. Iz prostorov je odnesel več zlatnine in prenosni računalnik. Ta dva vloma sta se zgodila konec tedna, v ponedeljek pa se je podobno zgodilo tudi v Prožinski vasi, kjer so lastniki hiše prijavili tatvino denarja in zlatnine. V zadnjih sedmih dneh se je zvrstilo tudi več vlomov v stanovanja. Policisti tako iščejo neznance, ki naj bi vlomili v več stanovanj
v Celju, Žalcu, Velenju in Radečah. V vseh primerih je izginila predvsem zlatnina.
Kradel iz avtomatov
Tatinski pohod je minuli konec tedna imel nepridiprav, ki je v Mozirju vlomil zaporedoma kar v štiri gostinske lokale. V dveh lokalih denarja očitno ni našel, v dveh pa ga je uspel pobrati iz igralnih avtomatov. Medtem ko policisti tatu še niso izsledili, lastniki lokalov odpravljajo škodo, ki jo je pustil, ker je poškodoval vrata in igralne avtomate.
Denar s policije v proračun
Celjska policija je v petek na dražbi, ki jo je organizirala, prodala skoraj vse predmete, ki so bili v preteklem letu najdeni in se lastniki niso oglasili, da bi jih prevzeli. Med temi je bilo največ koles in mobilnih aparatov. Najdražje kolo so prodali za 120 evrov, edini motor, ki je bil na seznamu, pa za 50 evrov. Skupni izkupiček od dražbe je znašal 1.069 evrov in gre v državni proračun.
12
NAŠA TEMA
Večina povezav še na projekti
Hitrost gradnje kolesarskega omrežja v Savinjski regiji bo odvisna od pridobljenega denarja na razpisih
»Nekaj kolesarskih stez je zgrajenih, večina 200 kilometrov daljinskih, glavnih in regionalnih kolesarskih povezav pa je v obdobju projektiranja,« je trenutno stanje na področju gradnje kolesarskega omrežja v Savinjski regiji pojasnila Bojana Stopinšek, vodja sektorja območnega razvojnega partnerstva za Osrednje Celjsko in tudi vodja projekta izvedbe kolesarske poti v Savinjski regiji.
Začetki sistematičnega načrtovanja regijske kolesarske mreže segajo v leto 2009, ko je bila na nekdanji Regionalni agenciji izdelana analiza stanja in predlog razvoja kolesarskih poti v Savinjski regiji. Leta 2011 je bila pripravljena strokovna naloga Kolesarske povezave Savinjske regije, ki je določala prednostne kolesarske povezave po etapah. Leta 2012 sta Rasr in RC Planiranje pripravila strokovne podlage za umestitev kolesarskih poti v prostor. Projektno nalogo je potrdila tudi državna direkcija za infrastrukturo in je umeščena v načrt razvojnih programov državnega proračuna.
stopke in pridobivanje gradbenih dovoljenj,« je pojasnila Stopinškova. Direkcija za infrastrukturo je občinam predlagala proaktivno delovanje, da same naročajo projektno dokumentacijo, na ORP Osrednje Celjsko pa so pri tem odigrali vlogo koordinatorja. Za traso Celje-Laško je na primer Občina Laško sama naročila idejni projekt za za premostitveni most čez Savinjo.
Za letos in drugo leto zagotovljen denar
Direkcija za infrastrukturo ima letos na voljo 300 tisoč evrov, za prihodnje leto pa 375 tisoč evrov. Ta denar bo namenjen za pripravo idejnih
projektov kolesarskih povezav na drugih trasah v regiji in za pripravo nadaljnje projektne dokumentacije za kolesarske povezave, javne poti za kolesarje pa bodo financirale občine.
»Občine, ki so same naročale projektno dokumentacijo, tega denarja ne bodo dobile povrnjenega, bodo pa vložki vključeni v sofi-nancerski sporazum. Tudi v prihodnje namreč celotne mreže kolesarskih poti ne bo financirala direkcija za infrastrukturo,« še povedala Stopinškova in dodala, da bo za denar treba kandidirati na državnih in evropskih razpisih. A verjetno ne za celoten projekt, marveč za posamezne odseke, ki so določeni z idejnimi projekti. Težava je, ker razpisov ni in se črpanje evropskih sredstev sploh še ni začelo.
Kilometer novo zgrajene kolesarske
S»
Bojana Stopinšek, vodja projekta mreže kolesarskih povezav Savinjske regije
Sofinanciranje občin
Nekatere občine so v zadnjih treh letih zelo aktivno
pripravljale idejne projekte, ki so v zaključni fazi. Trenutno so najbolj dodelani idejni projekti na trasah Celje-Što-re-Šentjur, Celje-Vojnik-Do-
brna, Celje-Žalec in Celje-Laško-Rimske Toplice-Hrastnik. »To so projekti, ki so tako pripravljeni za nadaljnje izvedbene po-
Kolesarskih poti, označenih in oglaševanih, je v naši regiji veliko. Vendar opozarjamo, da označena kolesarska pot ni že sama po sebi tudi kolesarska steza, ki bi bila dejansko ločena od cestišča, in s tem varna za kolesarje.
Spodnja Savinjska dolina:
po javnih prometnih poteh
Čeprav so kolesarske poti po Spodnji Savinjski dolini sicer označene, dokaj dobro vzdrževane in krožno povezane, je dejstvo, da si jih morajo kolesarji deliti z motornimi vozili. Kar pomeni, da kolesarskih stez, ki bi bile ločene od vozišča, ni.
Tudi na območju Žalca so večinoma speljane po vozišču javnih cest. »V severnem in južnem dolinskem delu ima-
mo v Žalcu dobro vzdrževane lokalne ceste, ki so sicer namenjene tudi prometu z motornimi vozili, vendar so manj obremenjene. Med boljšimi ali kondicijsko bolj pripravljenimi kolesarji so zelo priljubljene, saj omogočajo hitrejše kolesarjenje, kar na kolesarskih poteh običajno ni možno ali je moteče oziroma nevarno. Tako je vzpostavljena dobra povezava za kolesar-
je med sosednjimi občinami Spodnje Savinjske doline, kar dokazuje tudi njihova množična uporaba,« pravi Aleksander Žolnir, vodja urada za gospodarske javne službe v žalski občini.
Kot ločena površina za kolesarje je za zdaj zgrajena kolesarska povezava med Žalcem in naseljem Migojnice. »Kolesarske steze so urejene tudi v starem mestnem je-
Rogaška Slatina:
Za gradnjo ujeli zadnji vlak
dru Žalca in ob državni cesti skozi naselji Levec in delno Šempeter.« Zgrajen je že tudi večji del kolesarske steze med naseljema Levec in Medlog. »Manjkajoči del kolesarske povezave poteka po območju občine Celje. Ta je letos uspela pridobiti lastništvo na zemljiščih, po katerih bo država zgradila manjkajočo povezavo.« Kot smo v Novem tedniku že pisali, na direkciji za infrastrukturo že pripravljajo projektno dokumentacijo, graditi pa naj bi začeli prihodnje leto.
LK
Podčetrtek:
Predvideni ucinf projekta gradnje kolesarskih povezav v n
Vplivi na družbo:
-	izboljšanje prometne varnosti
-	rekreacija in posledično izboljšanje zdravja prebivalcev ter zvišanje njihove delovne učinkovitosti
-	šport, nova delovna mesta ... Vplivi na gospodarstvo:
-	spodbujanje podjetništva z razvojem novih storitev: izposoja in servis koles ter pripadajoče opreme, organizacija športnih in rekreativnih prireditev
-	novi turistični produkti za obiskovalce termalnih in drugih turističnih središč...
pogled v prihodnost turizma
V kraju se lahko pohvalijo s 25 kilometri kolesarskih stez, 15 kolesarskih poti pa vodi po lokalnih cestah ali javnih poteh, tudi v pogorje Boča. V tej turistični občini imajo prvi v državi tudi poseben števec za kolesarje.
Kolesarske steze so najprej projektirali skozi mesto, tam, kjer je po besedah župana mag. Branka Kidriča umeščanje v prostor najtežje. Posamezne odseke so začeli graditi z občinskim denarjem, kar se jim je kasneje obrestovalo. »Glede na to, da smo turistična občina, smo že takrat ocenili, da bi to lahko bilo eno prednostnih razvojnih področij, s katerimi bi
privabljali turiste. Omrežje ni zgrajeno le za goste, ampak predvsem in tudi za domačine,« je dejal slatinski župan. Kasneje so se z Direkcijo RS za infrastrukturo dogovorili za sofinanciranje posegov ob državni cesti, gradnjo nekaterih odsekov je direkcija plačala v celoti. Za posege ob lokalnih cestah, za povezave med zunanjo obvoznico in središčem mesta je poskrbela občina.
Ob načrtovanju stez so določili prednostne osi in v sodelovanju s sosednjimi občinami ugotovili največjo možno gostoto kolesarjev. Na področjih, kjer je manjši pretok avtomobilov, kolesarske
poti vodijo po lokalnih cestah ali javnih poteh. Za daljinsko kolesarsko povezavo proti Podčetrtku, ki je dolga skoraj deset kilometrov, je denar med drugim prispevala Evropska unija. »Sami pa smo izdelali projektno dokumentacijo, pridobili glavnino zemljišč in na osnovi tega je k sofinanciranju takšnih projektov pristopila še direkcija,« je povedal Kidrič. In dodal, da bi danes v Rogaški Slatini najverjetneje težko zgradili tako razsežno kolesarsko omrežje, saj za ta namen ni več ne evropskega ne državnega denarja.
TS
Ko z županom Petrom Mis-jo beseda nanese na skoraj popolnoma zgrajeno kolesarsko omrežje v občini, je komentar zelo podoben tistemu o gradnji športne dvo-
rane v Podčetrtku. »Ko smo se lotevali enega in drugega, so se nam smejali, kaj nam je tega treba.« Danes, ko se ljudje v njihovo občino pripeljejo samo zato, da bi po lepo
Razvojna agencija Kozjansko je pod okriljem partnerjev s Hrvaške, širšega Kozjanskega in Obsotelja v projektu Ride&Bike razvijala poseben turistični produkt za kolesarje in ljubitelje konjeništva. Poleg digitalizacije je bil velik del aktivnosti namenjen promociji celotne regije kot kolesarske destinacije. Med drugim so označili konjeniško in kolesarsko stezo, izdelali počivališča za konje in za kolesa, ponudili aplikacijo za pametne telefone in izdelali pilotni model trženja kolesarjenja. Kot ugotavljajo, sta kolesarstvo in konjeništvo dve izjemni turistični niši tudi v evropskem prostoru. Celotna vrednost projekta je znašala skoraj 400 tisoč evrov, od tega je več kot 300 tisoč evrov sofinanciral Evropski sklad za regionalni razvoj.	StO
urejenih in od ceste fizično ločenih kolesarskih stezah varno kolesarili, se v Podčetrtku lahko smejejo drugim. Predvsem tistim, ki so o pomenu kolesarjenja zdaj šele začeli razmišljati.
»Načrtujemo še kar nekaj kolesarskih stez. Država že odkupuje zemljišča za traso Imeno-Prelasko, urejeno imamo že dokumentacijo za stezo na relaciji Prelasko do meje, v gradnji je povezava Imeno-Oli-mje, pozabili pa nismo niti na severni del občine proti Sodni vasi oziroma Loki pri Žusmu. Če bo vse po sreči, bo kakšen del kolesarske steze tudi tam zgrajen že letos,« razlaga Mis-ja. Že zdaj pa je občina precej prepletena s tovrstno infrastrukturo. »Kolesarjenje je v prvi vrsti izvrstna rekreacija za domačine, steze so izjemno pomembne za varnost kolesarjev,
NAŠA TEMA
13
lih mizah
poti z dvosmernimi prometom stane približno 100 tisoč evrov, in sicer brez premostitvenih objektov in drugih zahtevnejših gradbenih posegov, kar skupno za približno 200 kilometrov poti pomeni približno 20 milijonov evrov. Ko bodo končani vsi idejni projekti, bo znana tudi skupna ocenjena vrednost. Ker na določenih predelih gradnja ne bo mogoča, bodo projektanti predvideli druge cenejše rešitve, na primer samo označitve.
Hitrost izvedbe odvisna od zanimanja občin
Ob uresničevanju mreže kolesarskih poti v Savinjski regiji se je vendarle treba tudi vprašati, zakaj obstaja določena neuravnoteženost pri izvedbi med posameznimi deli regije: trasi Rogaška Slatina-Podčetrtek in Šmarje pri Jelšah
Podčetrtek v Obsotelju sta na primer že zgrajeni, drugje večinoma vse ostaja pri projektih.
»Nekatere občine so verjetno imele v preteklosti večji interes za to in so morda tudi vložile več naporov, enako tudi turistični ponudniki. Namen gradnje kolesarskih povezav namreč ni samo, da se naredi kolesarska infrastruktura, ampak je pomembna tudi krepitev kolesarskega turizma po zgledu Avstrije. Povezava Rogaška Slatina-Podčetrek je povezava med zelo pomembnima turističnima krajema,« je še povedala Bojana Stopinšek.
Kdaj je mogoče pričakovati, da bo omrežje v celoti zgrajeno? »Napovedi, da bo kolesarsko omrežje v celoti zgrajeno do konca leta 2020, bi bile zelo smele. To se najbrž ne bo zgodilo, nekateri odseki pa bodo zagotovo zgrajeni,« napoveduje sogovornica.
ROBERT GORJANC 3ECE	Foto: Rasr
Idejni projekti v okviru mreže kolesarskih poti, ki so v pripravi
(javno naročilo za idejne projekt bo DRSI izvedla v juniju in juliju 2016):
D1 v območju občin Prebold-Braslovče-Tabor-Vransko 22,2 km
D1 Vojnik-Vitanje-Zreče in Slovenske Konjice 30,8 km G 8 Šmartno ob Paki-Braslovče-Polzela-Prebold-Žalec 16,8 km
D 5 Šmarje pri Jelšah-Rogaška Slatina-Podčetrtek in Bistrica ob Sotli 32,6
G 15 Šentjur-Šmarje pri Jelšah-Rogaška Slatina-Rogatec 31,7 km
R 8 Nazarje-Rečica ob Savinji-Ljubno in Gornji Grad 29,5 km
R 9 Ljubno-Luče-Solčava, 34,4 km R 12 območje občine Zreče 1,8 km R 15 Rogatec, Rogaška Slatina 5,9 km R16 Bistrica ob Sotli-Kozje-Krško 24,9 km
Končani idejni projekti, pripravljeni za nadaljevanje:
G2/G15 Celje-Štore-Šentjur 11,5 km D1/R8 Celje-Vojnik-Dobrna 15,9 km D1 Celje-Žalec 14,7 km
G17/G18 Laško-Rimske Toplice-Hrastnik 19,6 km R8, Velenje-Šoštanj-Šmartno ob Paki-Mozirje 26,1 km
Zgrajene kolesarske povezave:
Rogaška Slatina-Podčetrtek, 10 km
Šmarje pri Jelšah-Pod-čertek, 14,3 km
OB ROBU
Napredek s pedali
ROBERT GORJANC
Najbrž je zgolj naključje, da so se v teh dneh v naših krajih aktualno »prekrižali« trije veliki prometni infrastrukturni projekti. V torek je bil v Celjskem domu posvet na temo tretje razvojne osi, še eden od številnih v zadnjih letih, na katerem so iskali in opravičevali najbolj optimalne rešitve, jutri bo v Celju velika slovesnost ob 170-letnici prihoda Južne železnice v biser na Savinji, medtem ko smo v uredništvu pod drobnogled vzeli razvoj kolesarskega omrežja, enega ključnih razvojnih projektov v regiji.
Tudi pri snovanju Južne železnice so načrtovalci preigra-vali različne možnosti, ampak so tudi našli rešitve in potem v desetletju in pol dosegli cilj, povezali Dunaj s pristaniščem v Trstu. Če bi Južno železnico gradili tako kot tretjo razvojno os, je zagotovo nikoli ne bi bilo. Ob tem je treba še poudariti, da so Južno železnico gradili pred skoraj dvema stoletjema. Gradnja kolesarskega omrežja v Savinjski dolini se po tehnični zahtevnosti in vrednost investicije sicer ne more primerjati z Južno železnico in s tretjo razvojno osjo, a je pri tem zanimiv pogled na uresničevanje tega projekta z vidika »časovnega stroja«, vendar tudi z vidika hitrosti in učinkovitosti gradnje.
Ker se z vlakov in avtomobilov spet vračamo na kolesa, bi lahko sklepali, da se je zgodovina ustavila, da je tehnološki napredek obstal in čas začel teči nazaj. Časa kajpak ni mogoče ustaviti, tehničnega napredka tudi ne, so se pa v desetletjih spremenile vrednote. Trajnostni razvoj je postal zapoved, na račun napredka in gospodarske učinkovitosti smo postali bolj občutljivi za posledice onesnaževanja, več damo na gibanje in zdrav življenjski slog.
Kljub temu da je mogoče dobiti vtis, da se kolesarsko omrežje razvija le na papirju, je treba poudariti, da je to edini ključni razvojni projekt Savinjske regije, ki ima zaenkrat zagotovljeno državno financiranje (v okviru direkcije za infrastrukturo). Ostali projekti, ki čakajo na državni in tudi evropski denar, so že skoraj pol leta ujeti v blodnjakih medresorskih usklajevanj. Ob upoštevanju, kako po polžje črpamo tri evropske milijarde, ki jih imamo na voljo v tej finančni perspektivi, kot je pokazalo nedavno vladno poročilo, bi bilo smiselno ključne infra-strukturne projekte, med katere spada tudi kolesarsko omrežje (poleg drugega tira in tretje razvojne osi), nekoliko prepojiti z »avstro-ogrskim duhom« učinkovitosti gradnje Južne železnice.
Sicer bo varna pot s kolesom od na primer Žalca do Rogaške Slatina ali od Šmartnega ob Paki do Bistrice ob Sotli še dolgo neskončno dolga.
omogoča povezavo z omrežjem evropskih kolesarskih
Vplivi na okolje:
-	znižanje ogljičnega odtisa z uporabo kolesa za prevoz v šolo, na delo, po opravkih
-	znižanje rabe fosilnih goriv
-	izboljšanje kakovosti zraka, znižanje delcev PM10
Državna kolesarska povezava (daljinska kolesarska povezava) -smeri in tranzit preko Slovenije
Glavna kolesarska povezava - omogoča povezavo med središči regionalnega pomena
Regionalna kolesarska povezava - omogoča dostop do najpomembnejših turističnih območij in območij izjemnih naravnih znamenitosti ter lokalnih središč v državi skladno z zasnovo regionalnih cestnih povezav
»Dolgoročno kolesar ne bo preživel«
Predvsem tam, kjer kolesarskih stez in poti ni
še posebej otrok. Če govorimo o turizmu, je gibanje osnovno vodilo turističnih smernic prihodnosti.« Kot pravi Misja, ni nobenega strahu, da bi bil denar, investiran v kolesarske steze, vržen stran. Že zdaj so namreč ob lepih dneh vedno polne koles in kolesarjev vseh starosti.
V Podčetrtku so za investicije v kolesarske steze
porabili velik del evropskih sredstev, ko so bila ta še na voljo. Manjše odseke zdaj financirajo tudi iz občinskega proračuna. Če eni tarnajo, da je vlak za gradnjo kolesarskih stez odpeljal, Misja pravi, da je čas zanjo zdaj idealen. »Trenutno so kolesarske steze poceni. Takšna je pač situacija v gradbeništvu.«
StO
Na PU Celje že vrsto let opozarjajo, da neurejena ali slaba cestna infrastruktura postaja vedno pogostejši vzrok za najhujše prometne nesreče. Kolesarji so pri tem v naj-ranljivejšem položaju.
Medtem ko se na eni strani vedno bolj poudarja pomen zdravega načina življenja in uporabe koles, je to pogosto nezdružljivo s stanjem cest in z neurejenostjo kolesar-
skih stez, pravi prometni inšpektor na PU Celje Edi Ba-umkirher. »Gre za smrtno nevarne ceste. Še posebej to velja za državne ceste, kjer je prometa več, predvsem
tovornega. Toda enako nevarne so ceste v manjših naseljih, kjer kolesarskih stez ni. Dolgoročno kolesar v takšnem okolju ne bo preživel,« je jasen Baumkirher.
Vsako leto se na našem območju kaže trend večanja števila kolesarjev v prometu. Posledično se zvišuje tudi število
Kdaj bo Šentjur dobil kolesarske steze?
»S Štorami in Celjem pripravljamo projekt kolesarske poti v Savinjski regiji. Revizija projekta že poteka,« pravi župan Marko Diaci.
Kdaj bo zasajena prva lopata?
»To pa je zelo dobro vprašanje. Ne vem.«
Velenje:
mestno, državno in rekreacijsko kolesarjenje
V Mestni občini Velenje kolesarsko omrežje razvijajo na treh ravneh. V okviru mestnega omrežja je trenutno urejenih 13,5 kilometra poti. Sicer pa imajo v Velenju že nekaj časa zelo smele načrte, kako urediti in dopolniti državno kolesarsko mrežo. Izdelali so idejni projekt kolesarske povezave z
Mislinjo. Ob tem je v izdelavi še projekt gradnje kolesarske poti, ki bi povezala Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki in Mozirje. Idejni projekt naj bi bil pripravljen do konca letošnjega leta, zanj pa bodo vse občine skupaj odštele 60 tisoč evrov.
Ker gre v vseh primerih za državno kolesarsko povezavo, je
za gradnjo zadolžena država, a kot zatrjujejo v Velenju, se bodo občine same trudile, da bi k ureditvi prispevale čim več. Kdaj bodo kolesarske steze dejansko začeli graditi v Velenju, še ne vedo, pravi Katarina Ostruh iz urada za urejanje prostora.
Vedno pomembnejši je tudi razvoj rekreacijskega kolesar-
poškodovanih kolesarjev. Lani je bilo na primer na Celjskem kar 200 prometnih nesreč s kolesarji, 31 jih je dobilo hude poškodbe, 155 lažje. En kolesar je umrl. Med njimi so najbolj ogroženi starejši od 60 let. »To je alarm. Tako za ljudi kot za odgovorne, da bodo morali urediti infrastrukturo, ki bo v prid varnosti kolesarjev.«
Sšol
skega omrežja z večjimi nakloni, zahtevnejšimi potmi, prilagojeno tudi gorskim kolesarjem. Na tem področju imajo v Velenju tri označene povezave, ki potekajo po manj prometnih lokalnih cestah. »V sodelovanju z občinami Zgornje Savinjske doline pripravljamo aplikacijo in novo karto, ki bo poleg treh obstoječih zajela še šest novih poti,« je še povedala Ostruhova. »Priprava aplikacije, kart in elaboratov bo vsako občino, ki v projektu sodeluje, stala približno tri tisoč evrov.«
LK
14
KULTURA
Pestro v mestu in na gradu
Trimesečni preplet ljubiteljske kulture in povabljenih izvajalcev
Znan je program Poletja v Celju, knežjem mestu 2016. V sklopu omenjenega projekta, ki ga v Celju pripravljajo že 20 let, se bo do konca avgusta zvrstilo več kot sto dogodkov. Eden od vrhuncev dogajanja bo premiera muzikala Veronika Deseniška, novost, ki bo navdušila ljubitelje sedme umetnosti, pa je, da na Stari grad prihaja Kino pod grajskimi zvezdami.
Pri pripravi programa so v Zavodu Celeia Celje mislili na to, da kulturo in umetnost pripeljejo v mestno središče, da obiskovalcem večinoma omogočijo brezplačne oglede in vsebine tako približajo najširši javnosti. Program bodo sestavljali ljubiteljska kultura (programska ponudba celjskih ljubiteljskih kulturnikov je strnjena pod skupnim sloganom Celjani Celjanom) in nekateri povabljeni izvajalci.
V	20 letih so lokacije prireditev v mestnem jedru, kot so na primer Mestna plaža, Vodni stolp in trg pred Mestnim kinom Metropol, med ljudmi že dokaj prepoznavne. Direktorica Zavoda Celeia Celje Milena Čeko Pungartnik je pojasnila, da se dogajanje letos prvič seli tudi na Glavni trg. Tam bodo v začetku junija namestili igrala, otrokom bodo namenjene ustvarjalne delavnice. V ritmu glasbe bo tudi Trg celjskih knezov - tja bodo na primer prišli La Bohemia, Anja Mejač ter Nuša Ofenta-všek in istRaNbuL.
V	znamenju festivalov
Knežje mesto bo to poletje gostilo več festivalov celjskih
Čeprav bo Poletje v Celju, knežjem mestu 2016 s prireditvami postreglo že v začetku junija, bo uradno odprtje dogajanja 18. junija pri Vodnem stolpu, na poletno muzejsko noč. Skupni stroški projekta so ocenjeni na 90 tisoč evrov. Mestna občina Celje je zanj namenila 27 tisoč evrov, razliko bo kril Zavod Celeia Celje.
Dogajanje v sklopu Poletja v Celju so predstavili Samo Seničar, Miha Firšt, Milena Čeko Pungartnik in Jerneja Kolar.
ustvarjalcev. Celjski mladinski center konec junija pripravlja Etno urban festival, Zavod Fokus bo v začetku julija pripravil festival avtorske fotografije, KUD 567 pa bo konec avgusta opozarjal na ponovno uporabo zavrženih materialov s festivalom RECI: DESIGN.
Med minifestivalskimi gostujočimi ciklusi bo na primer interaktivna inštalacija z naslovom Omare stare šare, ki jo bodo izvedli člani skupine Tretja roka. Inštalacija temelji na predelavi rabljenih predmetov in interaktiv-nosti obiskovalcev. V Celje ponovno prihaja ulično gledališče Ana Desetnica.
Med grajskimi zidovi
Pestro bo tudi na Starem gradu, kjer bo letos uprizoritev muzikala Veronika Dese-niška. Premiera bo 5. julija, ponovitve pa 7., 8. in 11 juli-
ja. Izvršni producent muzi-kala Miha Firšt je dejal, da bodo organizatorji poskrbeli, da bodo obiskovalci doživeli karseda celostno izkušnjo. Zavod Celeia bo organiziral ustrezno logistiko, dogajanje
na gradu se bo začelo že dve uri pred začetkom predstave, tam bo na voljo tudi dodaten animacijski program.
Za glasbene užitke med grajskimi zidovi bodo s plačljivimi koncerti to poletje
skrbeli še Dubioza kolektiv, Magnifico ter Klapa intrade in Tomislav Bralić. Za plesne večere in manjše koncerte na gradu bo vstop prost.
Na filmskem platnu
Srednjeveški zidovi bodo letos prvič oživeli tudi po zaslugi Kina pod grajskimi zvezdami. Samo Seničar iz Mestnega kina Metropol, kjer kino na prostem pripravljajo že od leta 2005, je pojasnil, da se na 14-metrskem platnu med 27. julijem in 2. avgustom obeta sedem projekcij. »Gre za nekaj pred-premier in premier, na programu bodo aktualni filmi iz kinoponudbe, na grad bo
organiziran brezplačen prevoz,« je dejal Seničar.
Poletje v Celju, knežjem mestu 2016 bo zadnji konec tedna v avgustu sklenila dvodnevna srednjeveška prireditev Dežela Celjska vabi. Petkovo dogajanje v mestnem jedru bodo popestrili srednjeveški plesi, vitezi, grajske gospodične in glumači, obeta se tudi srednjeveška tržnica. Sobota na gradu bo tokrat postregla s prepletom trškega barantanja, žive glasbe, plesa, konjenikov, žonglerjev, ognjene predstave, precej vsebin pa bo namenjenih najmlajšemu občinstvu.
TINA STRMCNIK Foto: TS
V Žalcu uresničujejo »kulturne« sanje
V avli dvorca Novo Celje so žalski župan Janko Kos, akademska kiparka Metka Kavčič in direktor Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec Matjaž Juteršek podpisali pogodbo, s katero se je občina zavezala, da bo posebno umetnino, stropno čipko v istoimenskem dvorcu, hranila za nedoločen čas in jo bo promovirala v kulturne in turistične namene.
Akademska kiparka Metka Kavčič je lani razstavljala v dvorcu Novo Celje. Že ko je prvič stopila v dvorec, se je vanj zaljubila. Zato se je po razstavi odločila, da bo svojo posebno umetnino, stensko čipko, ki je spletena iz svinčenih niti, podarila v trajno last dvorcu oziroma občini. »Ponosna sem na to, da je čipka v takšnem prostoru in se je žlahtno spojila z okoljem. Arhitektura in kiparstvo sta v tem prostoru v simbiozi,« je po podpisu povedala kiparka Metka Kavčič. Impozantna čipka, ki visi na svodu stopnišča, je s podpisom pogod-
S podpisom pogodbe svinčena čipka ostaja za nedoločen čas v dvorcu Novo Celje.
be postala del znamenitosti dvorca. »Ce župani ponavadi vrednotijo svojo uspešnost na področju komunale in komunalne infrastrukture, v Žalcu tudi na področju kulture uresničujemo svoje sanje. Pogodba, ki sem jo danes podpisal, je ena najlepših,« je povedal žalski župan Janko Kos.
Na tiskovni konferenci je vodja programa kultura v
ZKŠT Žalec Lidija Koseli
predstavila večja projekta na področju likovne umetnosti v letošnjem letu. Sredi septembra bodo v Savinovi hiši kot stalno postavitev odprli salon Jelice Žuže, ki je s svojim ustvarjenjem bogato zaznamovala žalsko kulturno življenje. »Zelo sem vesela, da je njen nečak podaril umetnine našemu mestu. To je zelo
lepa gesta, da njena zapuščina ostaja v Žalcu,« je dodala kustosinja Alenka Domjan. Z njeno pomočjo bodo na novo uredili stalno zbirko Savinjskih likovnikov. V Žalec pa se vrača tudi svetovno znan industrijski oblikovalec Oskar Kogoj, ki bo septembra v Ticu Žalec odprl stalno prodajno razstavo.
BGO
Šentjurski likovniki za hlebinske otroke
Dragan Podovac in Martin Čater sta se pred dnevi udeležila slikarske kolonije Alpe-Donava-Jadran v hrvaških Hlebinah. Srečanja sta se udeležila kot predstavnika šentjurskega društva likovnih ustvarjalcev Rifnik, ki s hle-binsko šolo naivnega slikarstva že več let plodno sodeluje.
Kolonije se je udeležilo več kot 30 slikarjev in kiparjev iz Avstrije, z Madžarske, s Hrvaške in iz Slovenije. Podovac in Cater sta bila dva od štirih slovenskih predstavnikov. Vsak je v končno zbirko prispeval po eno svoje delo. Razstava bo v nadaljevanju gostovala na Dunaju, v Budimpešti, Zagrebu, na Ptuju, leta 2017 pa bo prišla tudi v Šentjur. Ob tej priložnosti sta šentjurska slikarja hlebinski županji Božici Trnski donirala igrače in druge materialne pripomočke za tamkajšnji novozgrajeni vrtec.
StO
KULTURA
15
Od klavnice do spola in bogov
Tomaž Črnej s svojimi posnetki na festivalih Fotonični trenutki in Svetlobna gverila
Celjski fotograf Tomaž Črnej se bo do prvega julija s svojimi fotografijami pod okriljem festivala Fotonični trenutki - Mesec fotografije predstavljal v ljubljanski Galeriji Janeza Boljke. Pred dnevi pa je v sklopu mednarodnega festivala Svetlobna gverila pred Mednarodnim grafičnim likovnim centrom v Ljubljani sodeloval s projekcijo Doneski k slovanski mitologiji.
Črnej, ki je tudi vodja celjske izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti, se na razstavi, ki sodi pod okrilje niza prireditev ob Mesecu fotografije, predstavlja s svojo serijo posnetkov z naslovom V galeriji. V seriji tematizira tisti del mesno-
predelovalne industrije, ki se ga ob kupovanju končnih mesnih produktov pogosto ne zavedamo ali ga odmislimo - zakol živali. »Fotografije sem posnel v klavnicah mesa po državi. Z njimi med drugim odstiram svoj odnos do mesa - ga sicer jem, a ne vem, če bi bil za hrano sposoben žival ubiti. O nikomer ne sodim, le sprašujem se o našem odnosu do tega.«
S svojimi posnetki odpira tudi premislek o tem, da so živali v nekaterih primerih le še ena dobrina v kapitalizmu, po drugi strani pa jih človek personificira do skrajne meje. Dejal je, da se v človeku ob obisku klavnice takoj vzpostavi neka distan-ca, zaradi česar na nek način pozabi, kaj fotografira. »Vsaj
vizualno so prizori izgledali lepo. Scene so bile lepe, najverjetneje sem zaradi tega izbral naslov V galeriji.«
Fotografije iz klavnice tudi odstirajo, kaj pomeni množična proizvodnja mesa in mesnih izdelkov, kar je vsekakor drugače kot na primer koline na podeželju. Teh se je tudi sam nekajkrat udeležil in izkusil, da je ubijanje živali na podeželju vendarle nekoliko bolj osebno.
Premislek skozi
fotografski
objektiv
Na projekciji Doneski k slovanski mitologiji je v studiu posnete ženske like, upodobljene v maniri ženskih aktov iz sredine prejšnjega stoletja, projiciral
na drevesne krošnje. V tej fotografski seriji se avtor ukvarja s položajem ženske figure, ubesedene skozi na-rativ slovanske mitologije, v kateri so bila ženska mitološka bitja močno zastopana in pomembna. Spominja, da nas, kljub temu da se imamo danes pogosto za Evropejce, zaznamujejo slovanske korenine. S serijo posnetkov razmišlja tudi o odnosu do božanstev in žensk nekoč in zdaj. »Vemo, kakšen pristop imajo ženske do cerkve danes, kjer jih tako rekoč ni. V slovanski mitologiji pa so bile zelo cenjene, enakovredno kot moški, a tudi bogovi so imeli napake, niso bili vsemogočni.«
TINA STRMČNIK Foto: arhiv NT (GrupA)
Tomaž Črnej se na festivalu Fotonični trenutki - Mesec fotografije predstavlja s serijo fotografij V galeriji, s katero se med drugim samoizprašu-je, ali smo tisto, za kar vemo, da obstaja, pripravljeni tudi dejansko videti.
V Narodnem domu so poslušalci lahko prisluhnili koncertu, posvečenemu desetim letom delovanja Okteta 9.
Deset let Okteta 9
Za jubilej pred domačim občinstvom - Jeseni pevci potujejo na Kitajsko
Oktet 9, v katerem pod umetniškim vodstvom Gregorja Deleje prepeva osem nekdanjih dijakov Gimnazije Celje - Center, je pred dnevi s koncertom v celjskem Narodnem domu obeležil deset let delovanja.
V zasedbi prepevajo tenoristi Miha Žgank, David Zupanc, Mihael Strniša, Jan Šilec in basisti Leon Ašen-berger, Mato Žgajner, Miha Hliš ter Marko Petriček. Za sozvočje pa kot drugi basist skrbi tudi Deleja.
Ena bolj poznanih a cappella zasedb pri nas je nastala, ko so dijaki izrazili idejo po lastni vokalni skupini, medtem ko so na gimnaziji prej prevladovali ženski glasovi, zbrani v tamkajšnji dekliški pevski zbor. Ko se je nabralo osem članov, so opravili avdicijo in postavili temelje se-
stavu, ki se je skozi leta sicer nekoliko spreminjal. »Iz prve želje, da bi nastopili na maturantskem plesu, se je razvilo zanimivo glasbeno prijateljevanje med vsemi člani. Za nami so številni projekti, neverjetno pester program. Kot umetniškega vodjo pa me še posebej veseli, da so bili tedanji dijaki pripravljeni ustvarjati v vseh žanrih, od slovenske ljudske ali umetne pesmi. Preizkusili smo se tudi v popu in se podali v oddajo Slovenija ima talent,« je dejal Gregor Deleja.
13 držav na 18 turnejah
Oktet 9, ki danes deluje pod okriljem alumni Društva GCC, je doslej na 18 turnejah obiskal tri kontinente in 13 držav, od Avstralije, Tajvana, Združenih držav Amerike in seve-
da Evrope ... Konec oktobra bodo fantje odšli na turnejo po Kitajski, je povedal Deleja. »Program že pripravljamo, med drugim tudi nekaj kitajskega, vendar v naših lastnih aranžmajih, vanj bomo vključili tudi našo glasbeno tradicijo. Nastopali bomo za slovenske klube in veleposlaništvo, koncert bomo imeli tudi na univerzi v Nanningu.«
Na jubilejnem koncertu, s katerim so obeležili deset let delovanja, so pripravili retrospektivo skladb, ki so najbolj zaznamovala njihovo delovanje. Besede in prepevanje je dopolnila projekcija fotografij. So pa ob jubileju že lani izdali zgoščenko Svoboda?!, ki so jo posvetili tudi 70. obletnici konca II. svetovne vojne.
TS
Foto: GrupA
Priznanja za dosežke v ljubiteljskem gledališču
Do petka se bo v dvoranah pri nas končalo Linhartovo srečanje celjske regije, ki bo v treh dneh postreglo s tremi predstavami ljubiteljskih gledaliških skupin. Znani so že tudi prejemniki regijskih priznanj za dosežke v ljubiteljskem gledališču.
Na letošnje Linhartovo srečanje celjske regije so se uvrstile predstave Živalska farma v uprizoritvi Gledališča Hiše kulture Celje in v režiji Luka Marcena, The Rocky horror show v režiji Klemna Nikoliča in uprizoritvi Gledališkega društva Radeče ter predstava Macbeth, ki sta jo za Gledališče Zarja Celje režirala Tomaž Krajnc in Nejc Jezernik. Regijski selektor je odločil, da si priznanje za glavno žensko vlogo zasluži Lidija Koceli iz Žalca za igro v avtorski monodrami Moj glas, moja pot. Priznanje za glavno moško vlogo si je priigral Tomaž Lavrinec iz Radeč za vlogo znanstvenika v predstavi The Rocky Horror Show. V isti predstavi si je priznanje za žensko stransko vlogo zaslužila Urška Klajn za vlogo pomočnika. S priznanjem za moško stransko vlogo se lahko pohvali Karli Čretnik iz Velenja. Čretnik je odigral niz vlog v predstavi Vse o Šejkspiru. Posebna nagrada regijskega selektorja gre v roke Celjanov, Tomaža Krajnca in Nejca Jezernika, in sicer za idejo, koncept, priredbo in režijo predstave MacBeth.
TS
Zabava za vedoželjne »glavce«
Knjižnica pri Mišku Knjižku je minulo soboto dopoldne v lapidariju na Savinjskem nabrežju organizirala Zabavo. Goste so zabavali Gledališče Pravljičarna, plesalci Malega Harlekina in pevec Adi Smolar.
Vodja Knjižnice pri Mišku Knjižku Ida Kreča je povedala, da so prireditev namenili družinam, otrokom in staršem, ki že redno prihajajo v knjižnico, a tudi tistim, ki jih želijo spodbuditi k bolj pogostemu obisku. »Zabavo že vrsto let pripravljamo ob koncu šolskega leta kot dodatno nagrado za mlado občinstvo,« je povedala Kreča. V Osrednji knjižnici Celje se vedno trudijo, da na ta dogodek povabijo zanimive goste, po zaslugi katerih je zabava zanimiva in poučna. Čebela Počasnela je tokrat otrokom povedala, da rada bere, pri pripovedovanju zgodb so ji pomagale plesalke Malega Harlekina. Glavni gost dogodka je bil Adi Smolar, ki ga knjižničarji in bralci poznajo tudi po tem, da je napisal precej pravljic in pesmic za otroke.
TS
Muzej novejše zgodovine Celje, Mestna občina Celje, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Celje in Policijsko veteransko društvo Sever za celjsko območje vas ob 25. obletnici samostojnosti Slovenije vabimo na odprtje razstave na prostem
Oaza miru - Celje 1991.
Razstavo bomo odprli v četrtek, 2. junija 2016, ob 11. uri na Trgu celjskih knezov v Celju.
V torek, 7. junija 2016, ob 18. uri vas vabimo v Muzej novejše zgodovine Celje na
POGOVOR O DOGAJANJU V CELJU MED OSAMOSVOJITVENO VOJNO Z mag. Viktorjem Krajncem (tedanjim poveljnikom 8. pokrajinskega štaba TO), s Francem Bevcem (tedanjim načelnikom inšpektorata milice Uprave za notranje zadeve Celje), z Adijem Vidmajerjem (tedanjim poveljnikom 81. območnega štaba TO Žalec) in Zoranom Justinom (tedanjim namestnikom občinskega sektorja za obrambo) se bo pogovarjal dr. Tonček Kregar.
Vabljeni.
16
AKTUALNA PONUDBA
Iščete dober nakuo alLodlično storitev?
POZOR!
Preglejte aktualno ponudDo
Oglašujte na tej strani: www.novitednik.commarketing@nt-rc.si
Avto Pajkec,
Pečovnik 46 a, Celje, telefon: 041 698 271 avtopajkec@gmail.com
TEL.: 041693 399
PRODAIA IN SERI/IS TRAKTORIEI/
Celjsko podjetje Avto Pajkec ima dolgoletne izkušnje na področju avtoličarskih in avtokleparskih del. V sodobno urejeni delavnici nudijo najzahtevnejša popravila z najnovejšo tehnologijo in materiali za vse vrste motornih vozil, med drugim tudi za traktorje, čolne, avtoprikolice, avtodome ... Zagotavljajo odzivnost in imajo konkurenčne cene. Trudijo se biti inovativni in predani delu. Zavedajo se normativov, razumejo naročnika in kakovosti dajejo velik pomen. Opravljajo storitve prijave in cenitev škode, popravila poškodb zaradi toče, avtoličarska in avtokleparska popravila, avtokozmetiko in avtovleko do nosilnosti pet ton, kar omogoča tudi prevoz traktorjev, čolnov, gradbenih strojev....
Prijava in cenitev škode
Nudijo vam pomoč in vodenje skozi celoten postopek v primeru uveljavljanja odškodninskega zahtevka pri vaši zavarovalnici. Z dnem prevzema vašega motornega vozila vas razbremenijo in vam na željo avtomobil tudi dostavijo. Uporabljajo sodobno tehnologijo na področju barvanja. V času popravila vam zagotavljajo nadomestno vozilo. Organizirajo vam tudi brezplačen prevoz nevoznega vozila do svoje delavnice in brezplačno kemijsko ter globinsko čiščenje notranjosti poškodovanega vozila.
Avtokleparstvo
Zagotavljajo karoserijska popravila vseh avtomobilskih znamk. S sistemom CAR-O-LI-NER omogočajo ravnanje s poškodovanim vozilom v skladu s standardi. Poškodovane dele vam zamenjajo z novimi. Zvito pločevino in plastiko vrnejo v prvotno stanje. Nudijo vam tudi storitve avtokozmetike: polira-nje, popravilo manjših prask in odrgnin na laku in barvi, voska-nje, čiščenje, globinsko čiščenje, pranje, pripravo vozila za prodajo in tehnični pregled ter obnovo žarometov.
Ostale storitve, ki jih ponujajo pri njih, so vulkanizerstvo, shranjevanje avtoplaščev, popravila poškodb notranjosti vozila, tapiciranje, obnova in restavriranje.
asfalt kovač d.o.o., Planina pri Sevnici 47 A, 3225 planina pri sevnici
ASFALTK
+386 3 7491 031 +3BB 3 7491 03S asfalt.kovac@siol.net
www.novitednik.com
Inovomat
I AVTO STEKLO CENTER Д
V PROSTORIH AVTO CELJA
H<
AVTOPRAL
z{™. 10ШШШМ
ŠMLlM reR-VK FLIkCA
Vi. M. Cmmhvick 1, -i-./ . n<M 0L.4 Nov« mt, 3000 Cdje	T«... UP I 6T? (ЈЛ
заз
NOVO:
td.: W1
Ipavčeva 21,3000 Celje 03 / 428 62 91,051 624 322
M B/ROSER V/S
ШШALEŠ ŽOLNIR s.p. Cesta Talcev 2,3212 Vojnik Tel/fax: 03 54 71 127, gsm: 070 33 66 77 e-mail: info@biroservis-zolnir.si, splet: www.biroservis-zolnir.si
Znižujemo stroške tiskanja ^ Najem, servis, prodaja tiskalnikov in MF naprav
\ DELOVNI ČAf: pn. - pet:, o&ldtrЖигг; soir:. ој1ЉМ. urt
novotel
NOV
MOBILNI
OPERATER
<PTIKK

MARJAN TERŽANs,
Mariborska 54 p.p. 1013, 3102 CELJE
•	strokovni pregled vida za očala
•	kvalitetna stekla in okvirje za korekcijska očala
■ strokovni pregled za kontaktne leče
•	kvalitetne kontaktne leče
•	čistila za kontaktne leče
•	sončna očala priznanih proizvajalcev
Tel
- lasten parkirni prostor za stranke optike -
38-00, Fax: 03/491-38-01
03/491
DELOVNI ČAS: delavniki od 8.00-18.00, sobota od 8.00-12.00
10% popust* ob nakupu -k RoreRcijskihinsončnihočal

POPUSTI SE NE SESTEVAJO
ŠPORT
17
Vse se začenja znova
Dragocena Jeftićeva trojka v Domžalah
Laški košarkarji lovijo zgodovinski naslov državnega prvaka. Finalne serije proti Heliosu niso odprli po željah, saj so v Treh lilijah izgubili s 64:62. Poraz jih ni zaustavil; v Domžalah so finalno serijo, ki se igra na tri zmage, izenačili na 1:1. »Pivovarji« so slavili s 55:52. Tretja tekma bo jutri v Laškem.
Zlatorog se je v finale prebil po izjemni polfinalni borbi z ljubljansko Union Olimpijo (2:1 v zmagah). Na ključni tretji tekmi v Laškem je na krilih izjemnih navijačev goste premagal z 68:59. V odločilnih trenutkih je »eksplodiral« Daniel Vujasino-vić, najboljši strelec pa je bil Chris Booker, ki je dosegel 15 točk, eno več od Mihe Va-šla in Vujasinoviča. Olimpija je doživela nov polom, v Laškem pa se je slavilo dolgo v noč. Privrženci domačega kluba so bili navdušeni nad delom trenerja Aleša Pipana, zadovoljni so bili tudi s sodniškim kriterijem.
Živčnost naredila svoje
Po uvrstitvi v veliki finale je Laško zajela evforija, povsod je glavna tema košarka, največja želja pa seveda, da moštvo iz mesta ob Savinji postane prvak. A kot sta pokazali prvi dve finalni tekmi, pot ne bo lahka. Zasedba Heliosa, ki je v polfinalu izločila Krko, je zelo dobra in neugodna. Na prvi tekmi Laščani niso uspeli razviti svoje prave igre, finale je pustil posledice. Prisotna je bila živčnost in posledično gostitelji niso imeli pravega
V končnici domžalske tekme je bil odličen Miha Vašl.
strelskega večera. V zadnjem napadu so kar štirikrat poskusili izenačiti in izsiliti podaljšek, a žoga ni hotela skozi obroč. Booker je bil dvakrat nenatančen, Goran Jurak prav tako ni zadel cilja, tik ob koncu pa je zgrešil še Jeftić. Zdelo se je, da bi Zlatorog morali iztržiti več, a takšen je šport ... Vse pohvale gredo domačim navijačem.
Pridružili so se jim Šentjurski vitezi in Hmelj boys s Polzele. Na pomoč so priskočili že v odločilni polfinalni tekmi, enako je bilo v torek v Domžalah.
Infarktna končnica
Helios je na svojem parketu zaradi venomer bučnega vzdušja težko premagljiv.
Laščani so narekovali ritem. V prvi četrtini so vodili z 19:10, v drugi s 26:16. Po trojki Vujasinovića je bilo celo 40:29. Domači so se pred zadnjo četrtino približali le na dve točki zaostanka, v 36. minuti pa prvič na tekmi povedli (48:46). Po zaostanku za štiri točke so Laščani v zadnjih dveh minutah in pol naredili delni izid 7:0, odločilni koš (trojko) za zmago je pet sekund pred koncem zadel Jeftić, ko mu je podal Vu-jasinović. Veselje združenih navijačev Zlatoroga je bilo nepopisno. Nadaljevalo se je pred dvorano, kjer so pričakali košarkarje in še dolgo prepevali. Vašl je dosegel 20 točk, znova je manjkal poškodovani Jamar Abrams. Delilci pravice? Majkič je bil zelo dober, slaba pa Nedovič in še posebej Pukl.
Ubraniti prednost domače dvorane
Zdaj je vse nekoliko lažje, kajti serija se seli v Laško, kjer si gostitelji želijo popraviti vtis s prve tekme in povesti z 2:1. »Tekmi sta si bili zelo podobni, drugo smo začeli bolje. Igrali smo osredotočeno 30 minut in si priigrali visoko razliko. Potem so prišle črne minute, proti agresivni igri Heliosa smo izgubili tri žoge. Tekmeci so dosegli nekaj lahkih košev. Na koncu smo vseeno zmogli toliko moči in zbranosti, da je Jeftić zadel odločilno trojko,« je dejal Aleš Pipan in nadaljeval: »Potrebna bo analiza, saj si v petek ne želimo ponavljati istih napak. Želimo ubraniti prednost domačega igrišča. Fantje se zavedajo po-
Hudales balkanski prvak
Konec prejšnjega tedna je bilo v Beogradu 21. balkansko prvenstvo za mlajše kategorije v karateju. Udeležilo se ga je 831 tekmovalcev iz enajstih držav, torej najboljši iz regije. Slovenski repre-zentanti so osvojili eno prvo, dve drugi in šest tretjih mest - pet medalj več kot lani.
V srbski prestolnici so bili trije člani Društva za karate Celje, ki jih je vodil klubski trener Sebastian Kantužer (3. dan), obenem tudi član strokovnega reprezentančnega štaba. Tjaša Kvas je glede na zelo dobre rezultate v pripravljalnem obdobju veljala za kandidatinjo za eno od odličij. V borbah je med kadetinjami v kategoriji do 47 kg izgubila s predstavnico BiH. Tim Valner je v kategoriji do 50 kg začel odlično, saj je izločil predstavnike Srbije, Hrvaške in Makedonije, nato je v boju za tretje mesto z minimalno razliko (0:1) izgubil s Turkom in zasedel peto mesto.
Tomaž Hudales je po zmagi nad Črnogorcem Bakićem v katah med kadeti (do 14
Z leve so Sebastian Kantužer, Tomaž Hudales, Tjaša Kvas in Tim Valner
let) osvojil bronasto medaljo. Zadnji dan tekmovanja je poskrbel za popolno veselje v našem taboru. Postal je balkanski prvak v kategoriji do 52 kg. V uvodni borbi še ni bil zanesljiv, saj je zmagal šele po sodniški odločitvi (4:4), potem je šlo brez zapletov. Po zmagah nad Makedoncem in Srbom se je v finalu boril s tretjim predstavnikom Srbije, Spaskovskim. Hudales
je vodil celotno borbo in na koncu slavil z rezultatom 2:1. Z osvojenima odličjema je bil najuspešnejši tekmovalec balkanskega prvenstva in edini, ki je osvojil zlato medaljo za Slovenijo. Dosežki so krona uspešne tekmovalne sezone, ki jo je uspešno zastavil trener Kantužer in obenem ustrezno tempiral formo svojih varovancev: »Da je bila vadba na visoki ravni, potrjujejo re-
Aleš Pipan ni mogel verjeti, kaj vse so njegovi izbranci zgrešili v zadnjih sekundah v Treh lilijah.
zultati v času celotne sezone, tako na mednarodnih turnirjih kot tudi na balkanskem prvenstvu. Ponosen sem na ekipo in njene rezultate, ki so odraz dobre organizacije v Društvu za karate Celje. Trenutno je pred nami oddih. V septembru pričakujemo nove tekmovalne dosežke in hkrati tudi nove člane.«
DŠ
Foto: DKC
membnosti tretje tekme, ki jo bomo skušali dobiti in priti do vodstva.« Če skrijemo črne laške minute na drugi tekmi, potem si pohvale zaslužijo vsi, ki so stopili na parket. »V prvem polčasu smo igrali odlično, predvsem v obrambi, tudi napad nam je stekel. Na glavni odmor smo odšli s šestimi točkami naskoka. Ko smo prednost še povečali, je Helios začel igrati agresivno, saj ni imel kaj izgubiti. Vesel sem, da je bila sreča tokrat na naši strani,« je dejal Miha Vašl.
V Laškem bo peklensko
O navijačih Zlatoroga smo že ogromno povedali. Gre za novo zgodbo, čudovito. Vsak glas in vsaka dlan bodo še kako dobrodošli. In to moštvo s celotnim strokovnim štabom zelo ceni. »Vsa čast navijačem. Ponosni smo na njih. Upam, da bo naša dvorana na tretji tekmi še bolj vroča. To bo pomembna tekma za nas. Gremo po zmago,« je pristavil Nejc Ba-rič. Vašl je dodal: »Iz srca bi se zahvalil vsem združenim navijačem. Zdaj se ni bati, da jih v petek v domačih Treh
NA KRATKO
V prvi polovici
Lizbona: Na EP v triatlonu na Portugalskem je dobro nastopil član celjskega triatlon kluba Tuš team Domen Dornik. Med 62 tekmovalci je zasedel 27. mesto, kar je najboljša slovenska moška uvrstitev doslej. Dor-nik je bil zelo zadovoljen z razpletom.
Nova ulična zmaga
Innsbruck: Član celjskega Kladivarja Robert Renner je na atletskem spektaklu v mestnem središču prestolnice Tirolske obranil lansko zmago v skoku s palico. 22-letni Celjan je v vetrovnih razmerah preskočil 5,45 metra. (DŠ)
Finale, 2. tekma: Helios Suns - Zlatorog 52:55; Čaka-run 15; Vašl 20, Booker 10, 1. tekma: Zlatorog - Helios Suns 62:64; Vašl 16, Booker 12; Čakarun 21.
lilijah ne bi bilo še več.« Na jutrišnji tekmi Laščani obljubljajo pravi pekel, navijanje od prve do zadnje sekunde. Zavedajo se, kaj lahko zmaga prinese - še en korak bližje naslovu državnega prvaka. Iz domžalskega tabora je bilo pred finalom mogoče zaslediti izjavo Luke Vončine, da si njegovo moštvo bolj želi naslova. Zdaj to zveni celo smešno, predvsem sodeč po boju v Domžalah. Četrta tekma finala bo v nedeljo v Domžalah, morebitna peta pa v sredo, spet v Laškem. Vse se bodo začele ob 18.00.
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
Panorama
ROKOMET
1. SL, liga za prvaka, 10. krog: Celje Pivovarna Laško - Gorenje 29:22 (16:12); Mar-guč 6, Zarabec 5; S. Burić 4, Šoštarič 3. Končni vrstni red: Celje 67, Gorenje 66, Koper, Maribor, Ribnica 41, Loka 31.
KOŠARKA
1. SL, 3. tekma polfinala končnice: Zlatorog - Union Olimpija 68:59; Booker 15, Vujasinovič, Vašl 14; Lešić 17. (MiK)
Športni koledar
Petek, 3. 6.
KOŠARKA
1. SL, 3. tekma finala, Laško: Zlatorog - Helios Suns (18).
Nedelja, 5. 6.
KOŠARKA
1. SL, 4. tekma finala, Domžale: Helios Suns - Zla-torog (18).
18
ŠPORT
Najboljši v več pogledih
Žvižej: »Vodilni glede točk, gledalcev, vzdušja! <
Celjski rokometaši so v zelo dobro obiskani dvorani Zlatorog premagali velenjske z 29:22 in tretjič zapovrstjo postali državni prvaki. Zdaj imajo 20 naslovov. V 25 prvenstvih je bilo Gorenje prvak trikrat, po enkrat pa Prule in Koper. Celjani so pred odločilnim dvobojem za Velenj-čani zaostajali za točko. Do zmage in naslova so morebiti prišli celo lažje, kot so pričakovali.
Že v prvem delu 2. polčasa so zlomili odpor gostov. Za prevlado pred 4.500 gledalci je bil najbolj zaslužen izvr-
stni vratar Urban Lesjak:
»Mi smo se na igrišču postavili kot šampioni. Navijačev nismo smeli razočarati. Dokazali smo, da lahko blestimo tudi pod pritiskom!« »General« Branko Tamše se je kot vojskovodja izkazal na obeh klopeh lokalnih rivalov: »Naša zmaga proti Gorenju, ki nima nižjega proračuna od nas, je čista kot solza. Bili smo bolj homogeni. Taktika? V prejšnjih sezonah smo zmagovali z obrambama 5-1 in 5+1, zdaj so fantje dozoreli v obrambi 6-0.« Pred potjo v Köln je slavil direktor celjskega kluba
Gregor Planteu: »Zaslužimo si skupino A ali B lige prvakov, pa tudi ugodnejši žreb kot lani. Razkorak med slovenskimi klubi je prevelik, zato moramo v ligo SEHA.«
Ganjeni Žvižej
Organizator celjske igre Miha Zarabec je dosegel pet golov: »Žal mi je, ker nekateri vselej naše tekmece vračajo v igro. Naši napadi so trajali le 15 sekund, pa sta bili roki že dvignjeni kot očitek za pasiven napad. Zasluženo smo prvaki.« Med tistimi, ki jim je Tamše najbolj zaupal, je bil tudi Blaž
Gonilni sili, trener Branko Tamše in kapetan Luka Žvižej
Predtekmo so odigrali bivši celjski in velenjski rokometaši, zaključila se je neodločeno. V rumenih dresih Gorenja sta Branko Bedekovič (z žogo) in Sebastjan Sovič, v modro-belih pa Robi Šafarič (levo) in Jani Likavec.
Janc: »Na pravi poti smo. V ligi prvakov bomo za leto dni starejši in zato vsekakor kakovostnejši v kočljivih trenutkih.« Najdlje je podpise delil Luka Žvižej, potem so ga sezuli, pa slačili in ostal je v spodnjicah: »Najboljši smo v vsem, po številu gledalcev, vzdušju, rezultatih.« Ko je razmišljal o prehojeni poti, so ga prevzela čustva in cmok v grlu je bil očiten: »Vse sem dal od sebe. Zaključil sem eno zgodbo, da bom Celju lahko dal vse, kar zmorem. Prvič v karieri bom prost dva meseca. Igral bom, dokler bom na takšni ravni.
Jutri, ko se zbudim, si bom nataknil >japonke< ...« Potem je zastal glas reprezentančnemu rekorderju, oči so se orosile. Prejel je čestitke od Jolande Čeplak in dodal: »Ob 70. obletnici rokometa smo morali osvojiti jubilejno zvezdico!«
Tudi zadovoljni
Črto pod sezono je potegnil direktor Gorenja Matej Avanzo: »Opravili smo dober posel. Prav je, da je odločala ena, zadnja tekma. Celjani so bili boljši. Oboji se strinjamo, da je žrebanje sodniških parov nesmiselno.
Če igrata najboljši ekipi, naj sodita tudi najboljša sodnika. Pa ne ciljam na današnje sojenje. Želimo igrati v spodnjem delu lige prvakov.« Velenjski rokometaši so po menjavi na trenerski klopi precej bolje delovali. »Vodili smo do zadnjega kroga in zdaj za evropsko ekipo Celja zaostajamo zgolj za točko. Igrali smo lep rokomet. V odločilni tekmi nismo znali izkoristiti kopice stoodstotnih priložnosti. No, Lesjak je bil odličen,« je ostal razsoden trener Marko Šibila.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Zdravljica ponosno donela v Golovcu
Celjani najbolj aktivni pri ustanavljanju RZS
Rokometno Celje je 18. marca 1992 doživelo svoj zgodovinski trenutek. V polni dvorani Golovec je moška državna reprezentanca na promocijski tekmi premagala Italijo z 19:13 (9:8). To je bil nepozaben večer in marsikomu so se ob igranju Zdravljice orosile oči.
Tekmo je slavnostno otvo-ril predsednik Predsedstva RS Milan Kučan z besedami, ki jih celjski privrženci rokometa ne bodo nikoli pozabili: »Prav je, da je ta dogodek v Celju! Tu se je po drugi svetovni vojni vse, kar je povezano s slovenskim rokometom, tudi začelo. Zato je Celje tudi pravi gostitelj za to veliko športno srečanje.«
Ob tem je predsednik Kučan doživel prave ovacije, saj so gledalci s ploskanjem nekajkrat prekinili njegov uvodni nagovor, kapetan naše prve reprezentance Rolando Pušnik pa mu je v spomin na zgodovinsko tekmo izročil žogo s podpisi vseh igralcev. Še pred začetkom tekme je Kučan poskrbel za presenečenje - člani ožjega vodstva celjskega kluba so ga vsi »po-štirkani« čakali pred glavnim vhodom v dvorano, on pa se je sam »vtihotapil« z zadnje
Piše: ANDREJ ŠUŠTERIC
Milan Kučan in Rolando Pušnik
strani dvorane skozi evakuacij ski vhod in se naenkrat znašel ob robu igrišča med navdušenim občinstvom.
Že pred tekmo so se v slovenskih in hrvaških medijih razvnela ugibanja, za katero reprezentanco bo nastopil Iztok Puc. Mi smo trdili: »Puc je naš.« Hrvati so napisali: »Puc i Banfro pred rješenjem.« (prevod: Puc in Banfro pred rešitvijo). Na koncu je Iztok na prvi promocijski tekmi sicer nastopil za Slovenijo, a se je kasneje odločil za Hrvaško. Tako je bilo konec sanj in napovedi nekaterih največjih optimistov - »S Pucem med prvih pet na svetu.«
Tekma je bila v znamenju Celjanov. Od celotne organi-
Prva reprezentanca Slovenije. Z leve stojijo dr. Silvo Krelj (zdravnik), Rado Petru (tehnični vodja), Jani Čop, Rolando Pušnik, Boris Denič, Tomaž Čater, Tettey Banfro, Roman Pungartnik, Uroš Šerbec, Iztok Puc, Tomaž Tomšič, Tone Tiselj (selektor) in Miro Požun (pomočnik); čepijo Bojan Voglar, Tomaž Jeršič, Boštjan Strašek, Aleš Levc, Vito Selčan, Borut Plaskan, Jani Kontrec in Mile Maksimovič (fizioterapevt). Sicer je prvo meddržavno tekmo reprezentanca Slovenije odigrala v Zagrebu 26. februarja 1992 in s Hrvaška izgubila z 21:18.
Logotip RZS
zacije, ki jo je brez pripomb izpeljal izvršni odbor kluba pod vodstvom predsednika Andreja Šušteriča in sekretarja Vlada Privška, do sestave reprezentance, ki je
bila praktično celjska - od »čistih« Celjanov (Rolando Pušnik, Vito Selčan, Tomaž Jeršič, Tomaž Čater, Roman Pungartnik, Boštjan Strašek), do tistih, ki so do takrat nastopali za Celje (Tettey Banfro, Uroš Šerbec, Tomaž Tomšič, Aleš Levc).
V ekipi so bili še Celjani, selektor Tone Tiselj, direktor vseh reprezentanc Štefan Jug, zdravnik Silvo Krelj in tehnični vodja Rado Petru. Tudi sicer so bili Celjani takoj po razpadu Jugoslavije in njene rokometne zveze med najbolj aktivnimi pri
ustanavljanju samostojne Rokometne zveze Slovenije, logotip RZS pa je oblikoval Minja Bajagič iz Cetisa, zadnja desetletja oblikovalec v NT&RC.
Naslednjič: Prva dvojna slovenska krona
Foto: arhiv RK CPL
ŠPORT
19
Najnesrečnejši finalisti pokala
Izgubili osmi finalni obračun od devetih - Le malo manjkalo do idealnega finiša sezone
Predvidevali smo, da bo trener Robert Pevnik iztržil skoraj vse, kar so sposobni prikazati njegovi fantje. Po izjemni končnici v državnem prvenstvu (obstanek so si sicer zagotovili šele v predzadnjem krogu)so v Kopru z vso silo napadli »Evropo«.
Pevnikova trdna postavitev - ustrezno je prevlado prepustil tekmecem - je onemogočala Mariborčane, ki so prikazali več želje po igri.
Ločili le centimetri
Po zgodnjem vodstvu vijoličastih - Vrhovec je bil v skoku pred golom nižji od Kabhe - so Celjani nemudoma izenačili, za kar je bil najbolj zaslužen Marko Pajač. Pred podaljškom in med njim, ko so prevzemali pobudo, so merilne naprave žal izdale Lovreja Čirjaka, Jureta Travnerja, Danijela Miškića, Damirja Hadžiča ... V 111. minuti je še drugič izenačil Matej Podlogar, toda kasneje si ni upal nastaviti žoge na belo točko. Dvakra-
Po osmem porazu v finalih pokala NZS je vodstvo kluba sporočilo slabo novico. Celjskega dresa v prihodnje ne bo več nosil krilni nogometaš Marko Pajač. 23-letni Hrvat, ki je v Celje prišel v mesecu oktobru, je vknjižil 19 ligaških nastopov in dosegel štiri gole.
V skoku sta v rumenih dresih z leve Damir Hadžič in Blaž Vrhovec, desno je vratar Matic Kotnik.
tni strelec je izjavil: »Nekaj me je zagrabilo pet minut pred koncem tekme, nisem se dobro počutil. Dogovorili smo se, da streljajo drugi ...«
Držali pesti
Celjski nogometaši so imeli bučno podporo. Svojih navijačev niso razočarali. Na štadionu je bilo tudi nekaj »celjske smetane«,
bivši predsednik in predsednica Marjan Vengust in Alenka Obrul, pa občinski »podvrh«, podžupanja Darja Turk ter županova pooblaščenca Marko Zidanšek in Miloš Rovšnik. Med navijači pa je, skupaj z bratom in s sinom, mirno sedel in tiho spremljal dogajanje legendarni Ivan Hribernik - Anza. Njegov Kladivar je igral eno finale slovenskega pokala in
Nogometašice Rudarja Škal so znova državne pod-prvakinje. Velenjsko ekipo bo zapustila najboljša strelka. Lara Prašnikar je v tej sezoni dosegla 31 golov. Še ne polnoletna igralka iz Šmartnega ob Paki bo zaigrala v bundesligi. Hči nekdanjega selektorja slovenske moške reprezentance Bojana Prašnikarja se bo preselila v Potsdam.
ga senzacionalno tudi osvojil leta 1964 v Ljubljani proti Olimpiji.
»Jajca do podna«
Vodilni mož celjskega kluba je igralcem v primeru osvojitve pokala obljubil, da jih bo odpeljal v Las Vegas. Kapetan moštva Blaž Vrhovec je dejal: »Ponosen sem na soigralce. Menim, da smo si danes zaslužili pokal. Imeli smo štiri >smrtne šanse< pri 1:1. Maribor je bil tisti, ki se je izvlekel, ne mi. Glede Pun-garška pravim le, da če pri 20 letih vzameš žogo v roke za >penal<, moraš imeti jajca do podna<. Ponudbe od drugod, ki bi zadovoljila mene in klub, še ni.« V želji po čim hitrejši popolnitvi igralskega mozaika je vodstvo NK Celje tudi uradno sklenilo dogovore z mladim vratarjem Metodom Jurharjem, raznovrstnim vezistom Lovre-jem Čirjakom in branilcem Juretom Travnerjem. 18-le-
Celje (4-2-3-1): Kotnik - Vidmajer, Hadžič, Travner, Klemenčič - Vrhovec, Miškić - Pajač, Čirjak, Podlogar -Omoregie. Igrali so še Pungaršek, Kous, De Sousa.
tni Jurhar je sklenil triletno pogodbo, morda bo kariero sklenil veteran Amel Mujči-nović. Še vsaj eno sezono bosta za Celje igrala 24-letni hrvaški nogometaš Čirjak in 30-letni branilec Travner.
Ostati skupaj ...
»Manjkal je le en naš uspešen strel. Igrali smo odlično. Oba zadetka smo dobili iz prekinitev, iz kota celo z neposrednim strelom na gol. Maribor je pač bolje izvajal enajstmetrovke, tudi Handanovič je pokazal svojo kakovost,« je pripovedoval trener Robert Pevnik.
»Ko sem prišel v Celje, nihče ni razmišljal o uvrstitvi v evropsko tekmovanje, temveč zgolj o obstanku v ligi. Tudi Barcelona ni osvojila lige prvakov, pa gre naprej.« Takole je zaključil: »Po prestopnem roku in pripravah se moramo vrniti še močnejši. Moja želja je, da nihče ne odide in da pripeljemo štiri okrepitve. V tem primeru se lahko borimo za vrh.« Toda za Pajačem se je poslovil še Marko Krajcer, ki je kar šest let odlično izpolnjeval naloge v obrambi.
DEAN ŠUSTER Foto: NZS
Celje - Maribor 8:9 (1:1, 1:1, 2:2), Podlogar (18, 112); Kabha (7), Vršič (109). Uspešni za Celje iz enajstmetrovk: Hadžič, Miškić, Vidmajer, Vrhovec, Kous, Travner. Neuspešna: De Sousa, Pungaršek.
Slovenska nogometna reprezentanca je na prijateljski tekmi v Malmöju igrala neodločeno s Švedsko (0:0). V naši izbrani vrsti je debitiral 24-letni branilec, Celjan Boban Jovič, ki je kariero začel pri NK Šampion Celje.
Fabjanovih pet!
Tekme svetovnega pokala v Mehiki se je moral udeležiti judoist celjskega Sankakuja Mihael Žgank, saj si je že s prisotnostjo zagotovil mesto v ekipi za olimpijske igre.
Toda to ga ni zadovoljilo, na mastersu v Guadalajari se je odlično boril. V kategoriji do 90 kilogramov si je priboril tretje mesto. Izgubil je le proti dvakratnemu svetovnemu prvaku Grku Iliadisu. Ugnal je tri tekmovalce, ki so na svetovni lestvici uvrščeni višje od njega, Alžirca Benamadija, v repesažu Švicarja Grossklausa in v borbi za bron še Francoza Clergeta. Slovenski judo bodo v Riu de Janeiru zastopali le »sankakujevci«, poleg Žganka še Rok Drakšič, Adrian Gomboc, Tina Trstenjak in Ana Velenšek.
DŠ
WORLD	J
^^($^(o)Celje-Ljubno, Slovenija fgj| 4
international fede tic
M
ШШШШ1
Mlada celjska zasedba v Kranju. Anemari Košak je tretja z leve.
Košakova
dvakratna prvakinja
Na odprtem prvenstvu Slovenije je v Kranju v štirih dneh tekmovalo 276 plavalcev iz 46 klubov Slovenije, Srbije, Črne gore, Kazahstana, Izraela, Avstrije, Bosne in Hercegovine, Belorusije, Hrvaške in Madžarske.
Celjski klub Neptun je zastopalo sedem plavalk in plavalcev. Jan Gerčer, Taja Gerčer, Tamara Kolman Kralj, Anemari Košak, Saška Podpečan, Mihael Strnad in Aja Wesenschegg so skupno odplavali 7 finalnih nastopov in 13 osebnih rekordov. Najboljša je bila Anemari Košak, ki je postala državna prvakinja na 50 metrov prosto in hrbtno. »Zlatnini« je dodala še srebrno kolajno na 100 m hrbtno.
DŠ, foto: arhiv PK NEPTUN
9. - 11. JUNIJ
ČET. 20.00
OTVORITEV / KREKOV TRG PET. 16.00
SPUST / LJUBNO
KAJAKAŠKI CENTER NA ŠPICI SOB. 16.00 in 18.00
SPRINT 1./2.TEK
SOB. 21.00
SPRINT FINALE
SOB. 22.30
KO3SE KINGSTON

Kajakaška zveza Slovenije
KAJAK KANU KLUBC£-CEUE


ш

Častna pokrovitelja:
Zlati pokrovitelji:

MESTNA OBČINA CELJE OBČINA LJUBNO
ŽUPAN	ŽUPAN
BOJAN ŠROT	FRANJO NARALOČNIK
o/Uuie.

ф mmm

Medijski pokrovitelj:
novi tednik
radio celje
20
MALI OGLASI / INFORMACIJE
In pride dan, ko se končajo zadnje upajoče sanje...
ZAHVALA
V 73. letu nas je zapustila draga žena, mama, babica in sestra
MARIJA KOK
iz Socke
Beseda zahvale je namenjena Vam, dragi sorodniki,
sosedje, prijatelji, znanci, za vsa izražena sožalja, darovane sveče, cvetje in sv. maše.
Zahvaljujemo se tudi g. dekanu Alojzu Vicmanu, ge. Mileni Jurgec za besede slovesa, pevcem in pogrebni službi Raj.
Mož Miha, sin Slavko in hči Alenka z družinama
p
Najboljši del življenja dobrega človeka so drobna dejanja pozornosti in ljubezni, ki nimajo imena in se jih nihče ne spominja.
Hvala za vse!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice
VERONIKE ZAKELŠEK
iz Celja
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej hvala patrom kapucinom, Mateji za poslovilni govor, pevcem gospoda Škrabla za odpete žalostinke, ter za izrečena sožalja ter za darovano cvetje in sveče.
Žalujoči vsi njeni
1183
Močnejša kakor smrt je ljubezen
V SPOMIN
Sredi aprila smo se poslovili od naše drage mame, babice, prababice in tašče
MARIJE MULEJ
rojene GOLOGRANC, iz Prožinske vasi
V teh dneh bi dopolnila 86 let zemeljskega življenja. Trdno verujemo in upamo, da praznuje pri Gospodu, v družbi naših dragih rajnih, ki so ji prišli naproti. Hvala vsem pri Sv. Jožefu, ki ste jo spremljali v zdravju in bolezni, vsem, ki ste se ji poklonili ob slovesu in vsem, ki se je spominjate z dobrohotno mislijo in molitvijo.
Vsi njeni
1201
MOTORNA
VOZILA
KUPIM
STROJI
PRODAM
AVTO, od letnika 2000 naprej, lahko je poškodovan ali v okvari, kupim. Telefon 041 567-747.	1046
VOLKSWAGEN polo, letnik 1998, tehnični velja do 6. 8. 2016, štiri nove letne in štiri nove zimske gume, solidno ohranjen, ugodno prodam. Telefon 070 423-415, (03) 5738-006. 1200
МШ
astrologinjai jasnovidnost BI0TERAPIJE
Z ZELENIM VALOM NA IZLET
Z oddajo Zeleni val in njeno voditeljico Matejo Pod-jed se boste tudi letos odpravili na izlet v zeleno. To sredo smo izžrebali potnike, ki se bodo v soboto, 11. junija odpravili na Celjsko kočo, še prej pa si bodo v Žalcu ogledali vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin.
Izžrebani udeleženci izleta so: Rozalija Brglez, Ponikva, Viktorija Pinter, Frankolovo, Dragica Kolarič, Celje, Marija Kračun, Lesično, Ružica Antolič, Celje, Karolina Babič, Šempeter, Marija Košir, Šmartno v Rožni dolini, Mija Kržišnik, Žalec, Anica Podgoršek, Šmartno v Rožni dolini, Stanislava Ocepek, Laško, Fanika Wiegele, Laško, Danijela Padežnik, Laško, Anica Kolšek, Laško, Branko Kralj, Škofja vas, Marica Cenc, Loče, Zinka Sve-telšek, Vojnik, Olga Kočar, Celje, Karmen Bračič, Škofja vas, Emilija Hribernik, Vojnik, Marija Novak, Dobje, Anica Koritnik, Šmarje pri Jelšah, Marija Jakop, Vitanje, Jožefa Žičkar, Nova Cerkev, Silva Bizjak, Celje, Cvetka Omahen, Rimske Toplice, Jožica Lorbek, Petrovče, Maja Plahuta, Šentjur pri Celju, Tatjana Grošelj, Celje, Marija Sluga, Dramlje, Marija Pinter, Dobrna, Vida Glaser, Dramlje, Janez Škornik, Šentjur, Valčka Kantužer, Gorica pri Slivnici, Neža Straže, Šentjur, Tinika Jazbec, Lesično, Irena Zidar, Lesično, Tone Planinšek, Štore, Zdenka Turin, Laško, Štefanija Krajnc, Laško in Štefka Drame, Ponikva.
Vsem želimo lepo preživet dan!
PRODAM
PUHALNIK Eple, avstrijski, polni se s strani, ne poškoduje krme, 4 m cevi, brez motorja, prodam za 230 EUR ali menjam za drva. Telefon 031 727-606.
1203
KUPIM
TRAKTOR, od 18 do 19 KM, od letnika 1970 naprej, lahko je poškodovan ali v okvari, kupim. Telefon 040 507-060.
1046
PRODAM
DVE parceli na zelo lepi legi v Šentjurju, prodam. Telefon 041 766-217. š-46
KUPIM
NA Polzeli ali v bližnji okolici kupim vrstno ali manjšo samostojno hišo, do 160 m2, novejšo oziroma vzdrževano, dostopna infrastruktura. Telefon 031 859-020.	1149
PARCELO v Celju oziroma v neposredni bližini kupiva za gradnjo enodružinske hiše - do največ 15.000 EUR. Telefon 040 994-799 ali 040 238-700.1096 GOZD kupim v širši okolici Celja - Savinjska dolina. Telefon 040 211-346. p
STANOVANJE
ODDAM
TRISOBNO stanovanje, 70 m2, na novo adaptirano, opremljeno, mirna lokacija, 2 km izven Štor, oddam. Cena po dogovoru. Telefon 041 258-191.1186
NUDIM
SOBIVANJE brezplačno nudim ženski osebi ali paru v mirnem, zelenem okolju, 15 km od Celja. Telefon (03) 5733-317.
1143
ШШ
Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine.
PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14,
03 / 425 70 00.
Bonafin ena d.0.0., Slovenska 27,1000 Ljubljana.
GARAŽA
ODDAM
PRODAM
BELE leghorn jarkice, ki nesejo rjava jajca, letna nesnost preko 300 jajc, v prodaji že na začetku nesnosti samo na farmi Roje pri Šempetru. Z vodilno evropsko selekcijsko firmo nam je uspelo vzrediti edinstveno nesnico, ki združuje maksimalne lastnosti rjave in leghorn kokoši. Prepričajte se z nakupom odlične nesnice na farmi Roje. Telefon (03) 700-1446.	1057
PRAŠIČE, od 30 do 250 kg ter breje svinje mladice, domača hrana in dostava, prodamo. Telefon 031 311-476. p KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne in gra-haste barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 040 130979.	p TRI leta staro kravo simentalko, dobro mlekarico, prodam. Informacije po telefonu 041 793-263, 579-3379.1181
GARAŽO na Hudinji pri športni dvorani oddamo. Telefon 041 479-012.1199
NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE, pred nesnostjo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Zlatko Tibaot,
Babinci 49, Ljutomer, tel.: (02) 582-14-01.
PRAŠIČE, težke 40 do 100 kg, mesni tip, prodam. Možnost dostave. Telefon 041 655-528.	1209
PUJSE, težke od 120 do 200 kg, ugodno prodam. Telefon 041 455-732. 1209 KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter-Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 582-119, 070 270438, (03) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070.	p
PUJSKE, težke od 60 do 130 kg, mesni tip, možna dostava, prodam. Telefon 041 455-732.	1054
PRAŠIČE, težke od 25 do 100 kg, mesni tip, možna dostava, ugodno prodam. Telefon 041 655-528. 1054
TELICO simentalko, pašno, brejo 7 mesecev, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 040 229-795. 1214
DVA bikca, simentalca, težka okrog 300 kg, prodam. Telefon 031 705-771.
1207
ZAJCE za zakol ali nadaljnjo rejo, večje sorte 1,5 do 2 kg, prodam po 10 eur za zajca. Telefon 041 951-527. 1208 TELICO simentalko, brejo 6 mesecev, težko 580 kg, prodam. Telefon 031 215-839.
1215
TELIČKO pasme LS, staro 6 mesecev in pol, težko 250 kg, prodam. Telefon 031 485-003.	1217
ZAJCE, samce in samice, za razplod ali zakol, velika pasma, prodam. Telefon 031 217-481.	1216
KOZO mešane pasme, z mladičema, prodam za 150 EUR. Telefon 5708-106.
1220
PRAŠIČE, domače vzreje za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 30 kg naprej, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin. Telefon 031 509061.	1219
KUPIM
DEBELE, suhe krave in telice kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 653-286. š 221

tudi пл yäSi najljubši televizij«
vedeževanje in astrologija
090 77 77
Ime in priimek:
C !
^^^ ^^P Naslov, kraj:
0) s"
E-poštni naslov:
Telefonska številka:
Datum rojstva:
Podpis:
Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) In 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje. Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.
Hlil
POKLlClTUDAJlNIZVEJTE
г*//с '	SU0J0 PR,H0DN0ST
^OO/it ^ i	Zakupite minute m se
/ z vedetevalkami pogovar|ajte ceneje
г 1 c o 2,19 t/ml IV
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
^ 0704444 22
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
Srce tvoje več ne bije, bolečine več ne trpiš. Nam pa žalost srce trga,
solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
V SPOMIN
VIKICI KNEZ
iz Šentruperta nad Laškim (17. 12. 1960 - 5. 6. 2015)
Hvala vsem, ki se je spominjate z lepo mislijo, po-stojite ob njenem prezgodnjem grobu in ji prižigate svečke.
Vsi tvoji
PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p
BIKCE, mesni tip, težke od 120 do 180 kg ter telice in krave za zakol, plačilo takoj, kupimo. Telefon 031 832-520.
1036
BELO mešano vino, kakovostnih sort, okolica Sladke Gore, prodam. Telefon 068 602-688.
1189
PRODAM
VINO modra frankinja, belo, rdeče, odlično ocenjeno, ugodno prodamo. Možna dostava. Telefon 041 382-735. p
VSE IZ INOXA NUDI
Ramainoks d.o.o.,
Kopališka 3, Kidričevo Ograje, ograjni elementi, okovje za sanitarne kabine, cevi, pločevina, vijaki, dimniki.
Obiščite jih!
Tel.: 02/780 99 26 www.ramainox.si
лпгшш
i astrologinja
0906430
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vaiega operaterja
VINO - rumeni muškat, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 631-662.1212 VINO belo, mešano - rizling, pinot, chardonnay, prodam. Možna dostava. Šmarje. Telefon 031 337-361. p
OSTALO
PRODAM
SENO v kockah prodam. Telefon 070 2 74418.	1137

VODOVOD - KANALIZACIJA
_JAVNO PODJETJE, d.O.O._
Lava 2a, 3000 CELJE * Tel.: 03/42 50 300 * Fax: 03/ 42 50 310 E-mail: iirfo@vo-ka-celje.si www.vo-ka-celje.si
Služba za prijavo okvar: ОЗ/ 42 50 318
Z urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda do zdrave pitne vode in prijaznega okolja.
VTV - Vaša televizija, Žarova cesta 10,
3320 Velenje, t.: 03 898 60 00, www.vtvstudio.com,vtv.studio@siol.net www.facebook.com/najviza
narodnczabavna TV oddaja
ans. Jerneja Kolarja
Kvintet slovenskih deklet fi
Vabljeni k ogledu oddaje v živo v četrtek, 2.6.2016, ob 20.00 uri.
Ni te več na njivi, ne na vrtu, ne v hiši. Nič več se tvoj glas ne sliši. Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin na tebe bo vedno ostal.
ZAHVALA
za vedno je odšel od nas dragi mož, ate in stari ate
IVAN JUG
iz Dol 12, Šentjur (31. 3. 1938 - 21. 5. 2016)
Želimo se zahvaliti vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ob boleči izgubi čutili z nami in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za izražena pisna in ustna sožalja, sveče, cvetje, denarno pomoč in svete maše. Posebna zahvala gospodu Benu Podergajsu za ganljive besede slovesa, župniku Vinku Čonču za lepo opravljen obred, pevskemu zboru KUD France Prešeren iz Vojnika ter pogrebni službi Zagajšek za korektno
opravljene storitve. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Julijana, hči Zdenka in sin Ivan z družinama
1210
INVALIDSKI skuter, močnejši, akumulatorski, z garancijo, primeren za starejše, ugodno prodam, dostavim. Telefon 041 517-900.	p
ŽENSKO kolo, skoraj novo, vredno ogleda, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 963-538.	1197
novi tednik
Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2016 - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celju - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom.
Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naročniki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti.
Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo.
Uredništvo NT&RC
DRVA, dolga v hlodih ali kratko žagana, možna dostava, prodam. Telefon 040 211-346.	p
RABLJENO camp prikolico Adria 3, registrirano, vozno, za 3-4 osebe, prodam. Okolica Žalca. Telefon 031 886-033.
1213
KOSILNICO Alpina, obračalnik Sip 220 cm in dve indijski rački, prodam. Telefon 041 710-193.	532
OTROŠKO kolo, dobro ohranjeno, poceni prodam. Po simbolični ceni prodam tudi stolček za hranjenje in hojico. Telefon 5774-707.	1205
DESKE in plohe - suhe ter belo vino mešanih sort, prodam. Telefon 031 426897.	1206
KUPIM
Vafra company, d. o. o.
Griže 125, Griže Redno zaposlimo
orodjarja ključavničarja
Od kandidata zahtevamo izobrazbo V. stopnje in vsaj petletne delovne izkušnje pri samostojnem opravljanju dela v orodjarni in proizvodnji. Obvezno mora obvladati vse vrste varjenja. Zaželen je tudi atest.
Prijave sprejemamo do 10. 6. 2016 na naslov vafra@siol.net. Vse informacije dobite na tel.
041-627-202 oziroma pri direktorju podjetja Andreju Verdniku.
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate, dragi ata, spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Zapustil nas je
IVAN KRAMERSEK
iz Primoža 1 a (10. 12. 1936 - 13. 5. 2016)
Zahvaljujemo se vsem, ki so ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
MEŠANO belo vino in elektromotor 5,5 kw, 1400 obratov, s prirobnico, prodam. Telefon 040 161-786. 1204
ODKUP HRASTOVE
HLODOVINE^
14142» m-041 »54 201
Aida d.o.o., Prekopa 3, Vransko
Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga,
solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
V 90. letu je tiho zaspal naš ljubi očka, dedek in pradedek
VINKO TAJNSEK
(3. 9. 1926 - 13. 5. 2016)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, besede tolažbe, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste z
nami delili bolečino. Hvala pogrebni službi Veking za organizacijo zadnjega slovesa, govornici Marini Srebočan za iskrene in ganljive besede slovesa, pevcem zasedbe Grmada za odpete žalostinke in praporščakom za
poklon na njegovi zadnji poti. Vsa toplina njegovega srca bo ostala za vedno z nami.
V globoki žalosti tvoji najdražji
HLODOVINO lipe in oreha, kupim. Telefon 040 211-346.	p
Zenitna posredovalnica
ZAUPANJE
Zanimive ponudbe različnih starosti iz vse države
031 836378
www.zau.si
Poroke
Celje
Poročili so se: Samanta CEROVŠEK in Silvo BRE-ZLAN, oba iz Celja, Andreja MARCIUŠ in Gregor NOVAK, oba iz Celja, Nina JAMNI-KAR in David BANOVŠEK, oba iz Velenja.
Laško
Poročili so se: Maruša PAVČNIK iz Turja in Rok MI-
lio cel
LINOVIČ iz Dola pri Hrastniku, Simona KNEZ iz Magol-nika in Primož HOZJAN iz Črenšovcev, Alenka LUDVIG iz Ljubljane in Aljaž RIBIČ iz Podvrha pri Braslovčah.
Šentjur pri Celju
Poročili so se: Tina FER-LIČ iz Šentjurja in Robi JA-VORNIK iz Kristan Vrha, Nataša ŠTARKEL in Jože ZUPANC, oba iz Goričice, Natalija HERCOG in Anton BRAČIČ, oba iz Lutrja, Nataša KOČAR in Marko MLI-NARIČ, oba iz Celja.
Žalec
Poročili so se: Daša LIPIČ-NIK iz Celja in Nejc ŠKALIČ iz Depale vasi, Alenka ŠTEI-NER iz Griž in Igor ZAGRA-DIŠNIK iz Gornjega Grada, Katarina KOTNIK in Matic ROSENSTEIN, oba iz Andraža nad Polzelo, Karmen ERMENC in Aleš LUKMAN, oba iz Tabora, Marta BLAŽIČ in Matej KUGLER, oba iz Rožnega Vrha, Metka REM-ŠKAR in Tomaž PRISTAVEC, oba iz Dolenje vasi, Andreja MOHORKO iz Maribora in Denis KIRBIŠ iz Majšperka.
Velenje
Poročila sta se: Sabina NACHTIGAL iz Šenčurja in Peter KRAJNC iz Rač.
Smrti
Celje
Umrli so: Damjana STA-MEJČIČ iz Celja, 65 let, Justina ARČAN iz Dobrne, 82 let, Ana KOREN iz Arclina, 71 let, Frančiška FRIEDRICH izbevca, 67 let. Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Franc PIŠLAR iz Rogaške Slatine, 63 let, Mihaela DOBRINA iz De-kmanc, 92 let, Cirila KLA-DOŠEK iz Kozja, 63 let, Ana ŽABERL iz Grlič, 87 let, Ana ŠPILJAK iz Dola pri Šmarju, 84 let, Terezija DVORŠAK iz Žibernika, 91 let.
Šentjur pri Celju Umrli so: Janez ROŽANC iz Brezja ob Slomu, 90 let, Franc JEVŠINEK iz Hotunja, 79 let, Rudolf ZAGAJŠEK iz Kamena, 87 let, Ivan JUG iz Dol, 78 let, Jožefina REBER-NIK iz Dobrine, 74 let.
Žalec
Umrl je: Marjan DOLAR iz Šempetra, 70 let.
Velenje
Umrli so: Frančišek KUMPREJ iz Primoža pri Ljubnem, 85 let, Marija RACMAN iz Celja, 70 let, Erika MASTNAK iz Gotovelj pri Žalcu, 72 let.
22
NAPOVEDNIK
radio celje
*
ŽALSKA NOG-
SOBOTA, 18. 6. 2016
ŠPORTNI CENTER ŽALEC: 10.00 Razpnimo jadra - Dan žog
RIBNIK VRBJE: 10.00 Tek, 5 km, 10 km
Л
90.6
95.1
95.9
100.3
MHz
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 2. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Aygova minutka, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalej-doskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev - pono-
20 vročih Radia Celje
TUJA LESTVICA
1.	JUSTIN TIMBERLAKE -
CAN'T STOP THE FEELING!	(3)
2.	CALVIN HARRIS & RIHANNA -THIS IS WHAT YOU CAME FOR	(4)
3.	SIA - CHEAP THRILLS	(6)
4.	MUMFORD & SONS AND BAABA MAAL - THERE WILL BE TIME	(5)
5.	BEYONCE - SORRY	(3)
6.	WEATHERS - I DON'T
WANNA KNOW	(4)
7.	JAMALA - 1944	(2)
8.	DAMI IM - SOUND OF SILENCE	(2)
9.	TWENTY ONE PILOTS - RIDE	(1)
10.	KYGO & LABRINTH - FRAGILE	(1)
DOMAČA LESTVICA
1.	NINA PUŠLAR - TO MI JE VŠEČ (4)
2.	MANOUCHE - DOTAKN SE ME (6)
3.	VLADO KRESLIN - MOJI DNEVI (5)
4.	ANIKA HORVAT - NOČEM
BIT SAMA	(2)
5.	MISTERMARSH - VELIKO MESTO	(1)
6.	SITER - DOMA	(4)
7.	RADIO MONDO - VIKEND LJUBIMCA (3)
8.	CARPE DIEM BAND - TAPETE (1)
9.	FARTY ANIMALS - TU IN ZDAJ (4)
10.	ZALA SMOLNIKAR - DEKLICA ZALJUBLJENA	(2)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
CHARLIE PUTH FEAT. SELENA GOMEZ - WE DON'T TALK ANYMORE ALAN WALKER - FADED
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
NEJC LOMBARDO - REPEAT JAN PLESTENJAK - DVIGNI KRILA
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
Po slovensko s Katrco
1.	Spev: Dekle povej
2.	Franc Potočar s prijatelji: Najini vnučki
3.	Katrca: Zaman
4.	Ans. Lipovšek: Bla, bla, bla
5.	Ans. Frančič: Kruh in sol
vitev, 19.00 Novice, 19.15 Ka-lejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje)
PETEK, 3. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Aygova minutka, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Aygo na obisku, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Celje)
SOBOTA, 4. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Sončni žarek, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
NEDELJA, 5. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Peter Krivec, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
PONEDELJEK, 6. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po
domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Aygova minutka, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Peter Krivec, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
TOREK, 7. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Aygova minutka, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
SREDA, 8. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Aygova minutka, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Do polnega vozička brez mošnjička, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
KINO
Spored od 2. 6. do 8. 6. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Alica izza ogledala - pustolovski, fantazijski
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 20.20 sobota, nedelja: 14.20, 20.20 Alica izza ogledala - pustolovski, fantazijski, 3D od četrtka do torka: 15.40 sreda: 15.40, 18.20 Angry Birds film - animirani, sinh.
četrtek, petek, ponedeljek, torek: 16.30, 17.40 sobota, nedelja, sreda: 14.30, 16.30, 17.40
Angry Birds film - animirani, sinh., 3D
četrtek, petek, ponedeljek, torek: 15.30
sobota, nedelja, sreda: 13.30, 15.30
Denarne igre - drama, triler četrtek, nedelja, ponedeljek, torek: 16.00, 18.00, 20.10 petek, sobota: 16.00, 18.00, 20.10, 22.35 sreda: 18.00, 20.10 Houston, imamo problem - fantazijski, dokumentarni od četrtka do srede: 18.30 Kung Fu Panda 3 - animirani, sinh.
sobota, nedelja, sreda: 13.40 Možje X: Apokalipsa - akcijski, fantazijski
četrtek, nedelja, ponedeljek, torek: 20.50
petek, sobota: 20.50, 22.30 sreda: 13.50
Možje X: Apokalipsa - akcijski, fantazijski, 3D
od četrtka do torka: 15.30, 17.25 sreda: 15.30
Ninja želve: Iz senc - akcijski, fantazijski
sobota, nedelja: 19.40
Planet samskih - romantični,
komedija
od četrtka do srede: 18.10 Prava fanta - kriminalni, komedija
četrtek, nedelja, ponedeljek, to-rek:18.20, 21.10
petek, sobota: 18.20, 21.10, 22.40 sreda: 13.45 Sosedi 2 - komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek: 18.50, 20.40 petek, sobota: 18.50, 20.40, 22.40
sreda: 16.00, 18.50, 20.40 Stotnik Amerika: Državljanska vojna - akcijski, pustolovski četrtek, petek, ponedeljek, torek: 19.40 sreda: 19.40, 20.50 Top maček- Na začetku - animirani
četrtek, petek, ponedeljek, torek: 15.50, 16.40 sobota, nedelja, sreda: 14.00, 15.50, 16.40
Warcraft - akcijski, pustolovski
četrtek, ponedeljek, torek: 16.25, 18.30, 20.10, 21.00 petek: 16.25, 18.30, 20.10, 21.00, 22.10
sobota: 13.50, 16.25, 18.30, 20.10, 21.00, 22.10 nedelja: 13.50, 16.25, 18.30, 20.10, 21.00
sreda: 13.50, 16.25, 17.25, 18.30, 20.10, 21.00
Zootropolis - animirani, družinski
sobota, nedelja: 13.50 sreda: 13.25
IIICirO|M»l
ČETRTEK
20.00 Denarne igre - kriminalna
drama
PETEK
19.00 Mož, ki je poznal neskončnost - biografska drama 21.00 Denarne igre - kriminalna drama SOBOTA
19.00 Denarne igre - kriminalna drama
21.00 Eisenstein v Mehiki - komedija
NEDELJA
19.00 Eisenstein v Mehiki - komedija
21.00 Mož, ki je poznal neskončnost - biografska drama SREDA
20.00 Eisenstein v Mehiki - komedija
KINO VELENJE
PETEK
18.00 Planet samskih - romantična komedija
18.15 Ptice selivke - otroška pustolovščina
20.00 Eisenstein v Mehiki - romantična komedija 20.30 Alica izza ogledala - družinska avantura, 3D 22.35 Warcraft: Začetek - akcijska epska avantura SOBOTA
18.00 Alica izza ogledala - družinska avantura 18.15 Ptice selivke - otroška pustolovščina
20.10 Warcraft: Začetek - akcijska epska avantura 20.30 Eisenstein v Mehiki - romantična komedija NEDELJA
16.00 Kung Fu Panda - animirana komična pustolovščina, sinh., 3D
17.00 Ptice selivke - otroška pustolovščina
18.00 Alica izza ogledala - družinska avantura, 3D 19.00 Eisenstein v Mehiki - romantična komedija 20.15 Planet samskih - romantična komedija PONEDELJEK
18.00 Houston, imamo problem
- igrano-dokumentarna fikcija 20.00 Mož, ki je poznal neskončnost - biografska drama
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 2. 6.
11.00 Trg celjskih knezov
Oaza miru - Celje 1991
odprtje razstave na prostem ob 25. obletnici samostojne Slovenije
16.30 in 18.00 Dom kulture Velenje
Podelitev predšolske bralne značke
ogled predstave in podelitev Ostržkov
17.00 Pokrajinski muzej Celje Kulturno zgodovinska zbirka
javno vodstvo po razstavi
18.00 Glasbena šola Risto Savin Žalec
Absolventski nastop učencev 6. razredov glasbene šole Risto Savin Žalec
19.00 Savinov likovni salon Žalec
Svetlobni zapisi
razstava fotografij Joca Žnidaršiča
19.00 Vinogradniška učna klet pod Muzejem Južne železnice Šentjur
Prišla je železna cesta
170 let prihoda Južne železnice in prvega vlaka v Šentjur; gost: Mihael Bučar 19.30 Kulturni dom Trnovlje
Celje_
Linhartovo srečanje
regijsko srečanje gledaliških skupin celjske regije in ogled gledališke predstave po izboru regijskega selektorja
19.30 SLG Celje_
Svetlana Makarovič: Mrtvec pride po ljubico izven abonmaja; gostuje Prešernovo gledališče Kranj
19.30 Hmeljarski dom Petrovče Namišljeni zdravnik
komedija
19.30 Glasbena šola Velenje
Alja Koren, mezzosopran
preddiplomski koncert
20.00 Galerija železarskega muzeja Sredi cikla
odprtje razstave likovnih del Polone Kitak
PETEK, 3. 6.
18.00 Glasbena šola Risto Savin Žalec
Eva Pišek in Jaka Križnik
recital kitaristov
18.00 Kristalna dvorana Šenek, Polzela
Baročni večer učencev Glasbene šole Risto Savin Žalec
19.00 Limberk Griže_
Godba Zabukovica
koncert; v primeru slabega vremena v Domu kulture Svoboda Griže
19.19 Mestna knjižnica Velenje
Objem besed
predstavitev knjige Dane Ograjenšek
19.30 Hmeljarski dom Petrovče
Petrovčevanje
proslava ob 40-letnici KD Petrovče in nastop Vaških dečkov
17.00 Celjski dom
Pojmo, prijatelji!
regijsko srečanje pevskih zborov društev upokojencev
19.30 Glasbena šola Velenje
Koncert študentov violine 20.00 Terme Olimia Podčetrtek Koncert OPZ Planina pri Sevnici in akustični večer
XX
NAPOVEDNIK
23
SOBOTA, 4. 6.
9.00 do 12.00 Atelje AQ art studio Celje Slikarska delavnica
pod vodstvom akademskega slikarja Narcisa Kantardžića
10.30 Dom kulture Velenje Volk in kozlički
prva ponovitev predstave lutkovnega gledališča Velenje
10.00 do 12.00 Šotor pred OŠ Petrovče Petrovčevanje
otroški Živ žav, nastop otrok iz vrtca in šole, gledališče Kolenc, ustvarjalne delavnice
10.00 in 17.00 SLG Celje_
Jacob in Wilhelm Grimm: Sneguljčica
abonmajček dopoldanski, popoldanski in izven
16.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Plesno kaljenje
plešejo predšolski otroci in pripravnice; Harlekinova letna produkcija
17.30 Ipavčev kulturni center Šentjur
Plesno brstenje
balet in sodobni plesi; Harlekinova letna produkcija
17.00 Celjska Kulturnica Čarobni svet lutk: Zaljubljeni žabec
lutkovna igrica z živo glasbeno spremljavo v izvedbi lutkovne skupine Eci peci iz Luč
18.00 Letno gledališče Limberk Zlate citre
slovenski citrarski večer; v primeru slabega vremena v dvorani KUD Svoboda Griže
18.00 Dom kulture Velenje Kresna noč
zaključni nastop Plesnega studia N Velenje
19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Ples in znamke
odprtje filatelistične razstave na temo plesa
20.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Cvetenje
Harlekinova slavnostna akademija
NEDELJA, 5. 6.
11.00 Pokrajinski muzej Celje
Grofje Celjski
javno vodstvo po razstavi
PONEDELJEK, 6. 6.
17.30 Osrednja knjižnica Celje Osamosvojitvene aktivnosti v Celju
predava mag. Viktor Krajnc v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje 18.00 Narodni dom Celje_
Mali godalni orkester GŠ Celje
letni koncert
TOREK, 7. 6.
19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Večer argentinskega tanga
vstop prost
radio celie
SREDA, 8. 6.
19.00 Glasbena šola Risto Savin Žalec
Kaja Kolar in Jurij Plaskan
recital tolkalistov
Poletje v Celju
ČETRTEK, 2. 6.
10.00 do 12.00 Stari grad Celje Literarna delavnica Društva prijateljev mladine
predstavitev zbornika del z naslovom Obljubljena dežela
18.00 Mestna plaža
Lutke vabijo na plažo: Mehurčki
gostuje: Gledališče Bičikleta
19.00 Osrednja knjižnica Celje, kavarna Miško Knjižko
Resonanca
četrtkov kavarniški večer
19.30 Vodni stolp_
Komorni moški pevski zbor Celje
koncert
20.30 Trg pred Mestnim kinom Metropol
Čarobnost mestnih trgov
PETEK, 3. 6.
10.00 Krekov trg_
Osrednja slovesnost ob 170. obletnici prihoda prvega vlaka v Celje
sodelujejo: Godba slovenskih železnic, Ana Bohinc, Tosca beat
10.00 Pokrajinski muzej, Krekov
trg_
Ko železna pride cesta, 170 letnica prihoda vlaka v Celje
odprtje razstava o izgradnji južne železnice do Celja in njenem pomenu 12.00 Krekov trg
Koncert po osrednji slovesnosti ob 170. obletnici prvega vlaka v Celje
gostje koncerta: Okrogli muzikanti
13.30 Krekov trg
Vodeni urbanistično-arhitekturni sprehod po mestu
vodita: Mojca Furman Oman in mag. Gorazd Furman Oman
18.00 do 22.00 Gostilna in pivnica Stari pisker
Družabni večer z živo glasbo
19.00 Galerija Kvartirna hiša
Celje_
Končno-neskončno
odprtje pregledne slikarske razstave avtorja Franca Peperka
20.00 Galerija Plevnik Kronkowska Pandorina skrinjica 2.0
odprtje razstave avtorja Matije Plevnika
20.00 Špital za prjatle Tolkalni festival
koncert Tolkalne skupine Glasbene šole Celje
21.00 Špital za prjatle Tolkalni festival
koncert Studio za tolkala AG
SOBOTA, 4. 6.
10.00 do 13.00 Glavni trg in
središče mesta (različne lokacije)
Likovne delavnice KPD Svoboda Celje
vstop prost 11.00 do 19.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu
11.00 Središče mesta »Na zvezdi« Pesmi pomladi
koncert ob 55. rojstnem dnevu Pevskega društva upokojencev Celje
15.00 do 17.00 Drevesna hiša mestni gozd Celje
Slikarska delavnica
namenjena osnovnošolskim in srednješolskim otrokom; vstop prost
17.00 Špital za prjatle Tolkalni festival delavnica: Kje dobiti izkušnjo igranja na različna tolkala? tolkalni krog bo usmerjal Franci Krevh 18.00 do 22.00 Gostilna in pivnica Stari pisker
Družabni večer z živo glasbo
19.00 Mestna plaža
Glasbeni večer 21.00 Špital za prjatle
Slovenski tolkalni projekt
- StoP
koncert
NEDELJA, 5. 6.
11.00 do 19.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu
19.00 Atrij Dom sv. Jožefa Zdravniški orkester Camerata medica s solisti
večer v atriju; vstop prost
TOREK, 7. 6.
17.00 Mestna plaža
R. Dahl, prir. Anice Čop: Veliki dobrodušni velikan
lutkovna predstava za otroke; gostuje: Škratkovo lutkovno gledališče
19.30 Trg pred Mestnim kinom Metropol
KUD Ljubečna knežjemu mestu Celje
predstavile se bodo vse sekcije Kud Ljubečna( tamburaši, 5+ band, pevski zbori, pop skupina, godba na pihala, mažoretke ter hip hop skupina ipd.)
SREDA, 8. 6.
17.00 Špital za prjatle
Forte - izvirna glasbena šola
koncert učencev izvirne glasbene šole - Forte 18.00 Mestna plaža
Sam Sebastian: Odiseja
čarovniška doživetja s »čisto ta pravimi čarovniki« 19.30 Zgodovinski arhiv Celje Proslava ob 60-obletnici Zgodovinskega arhiva Celje
vstop prost; v primeru slabega vremena v Celjskem domu
20.30 Stari grad Celje_
Argentinski tango
ples za dušo, s koncertom skupine Mascara
Ostale prireditve
ČETRTEK, 2. 6.
8.00 Podčetrtek_
Četrtkov sejem
10.00 do 12.00 Hiša sadeži družbe Žalec
Brezplačno varstvo otrok in kreativne delavnice
17.00 Dom krajanov Galicija
Gališki dnevi: vrtčevski pozdrav poletju
SOBOTA, 4. 6.
8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje
Mestna tržnica Velenje
s spremljevalnim programom Kmečka ohcet
8.00 do 12.00 Žalec_
Podeželska tržnica
8.00 do 12.00 Gotovlje_
Kmečka tržnica pod stoletnimi lipami
9.00 Pred Ekomuzejem Žalec
Brezplačna sobotna vodenja po Žalcu
9.00 POŠ Trje_
Gališki dnevi: razstava ročnih del
9.00 do 11.00 Žalec_
Zelemenjava, menjava semen, sadik, zelenjave, shrankov
9.00 do 12.00 Muzej novejše zgodovine Celje
Predpočitniški bolšji sejem za otroke
17.00 do 19.00 Ribnik Vrbje Ponirkove otroške delavnice
NEDELJA, 5. 6.
9.00 POŠ Trje_
Razstava ročnih del
15.00 Center Nove Cerkve
Folklora na vasi
Turistično društvo Nova Cerkev in Robi Rošer
PONEDELJEK, 6. 6.
10.00 do 18.00 Mestna knjižnica Šoštanj
Knjižni sejem
sejem rabljenih knjig
13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje
od ponedeljka do četrtka: učna pomoč, interaktivne, kuharske, ustvarjalne, glasbene delavnice, družabne in športne igre ...
17.00 Dom sv. Jožefa Celje
Pogovori o življenju in smrti
pogovore vodita: Metka Klevišar, dr. med. in Julka Žagar, dr. med.
20.00 Narodni dom Celje_
Prem Rawat
video prireditev o notranjem miru
TOREK, 7. 6.
17.00 Vila Rožle Velenje
Torkova peta - čebelice prijateljice
poslikava kamnov -ustvarjalna delavnica z Niko Zupan
19.00 Savinova hiša Žalec
Podjetništvo in strast
predavanje
SREDA, 8. 6.
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Pravljica pri Mišku Knjižku
Dobrodelne prireditve
SOBOTA, 4. 6.
17.00 Dom krajanov Vrbje Namišljeni zdravnik
komedija AG Vrba Vrbje; dobrodelna predstava za Združenje multiple skleroze Slovenije podružnice Celje in za izven (izkupiček namenjen združenju bolnikov)
Razstave
Stara grofija pod Celjskim stropom: razstava Kri bo tekla za svobodo zlato, 500-letnica slovenskega kmečkega upora;
do preklica; razstava Orožje, do 30. 6.
Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetlikanje prekletih 2.
del - fragmentacije zgodovine; do nadaljnjega
Knežji dvor: razstava Arma Christi ali vsak svoj križ nosi, do 20. 6.
Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava iz stalne zbirke CSU, s poudarkom na novih pridobitvah; do nadaljnjega
Glavni trg: razstava Celje, mesto v arhivu Zgodovinskega arhiva Celje, do 15. 6.
Likovni salon Celje: razstava Mateja Čepina Para-noir, do 5. 6.
Galerija Nika Ignjatiča Celje: pregledna razstava celotne ustvarjalnosti Osnovne šole Gla-zija Celje, do 6. 6.
Kvartirna hiša Celje: razstava Male plastike - Majk Mulaček in Janja Mihelj, do nadaljnjega
Celjski mladinski center: razstava Vedute avtorice Katje Kovše; do preklica
Galerija Mercator centra Celje: razstava Plakat miru: Celebration of peace - Praznujemo mir, do 21. 6.; razstava Tihožitje 2016, do 31. 8.
Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke, do 30. 6.
Knjižnica Laško: razstava Podobe slovenske Štajerske, do 11. 6.
Schwentnerjeva hiša Vransko: razstava akvarelov Vlada Rančigaja, do 31. 8.
Muzej premogovništva Slovenije Velenje: razstava likovnih ustvarjalk Anke Krašna, Cvetke Hojnik, Irene Gajser z naslovom Tri zgodbe, do 7. 9.
SEZNAM DOGODKOV MED 2. IN 9. JUNIJEM
ČETRTEK, KAVARNA MIŠKO KNJIŽKO 2. junij, Četrtkov kavarniški večer ob 19. uri Resonanca band
PONEDELJEK, LEVSTIKOVA DVORANA
6. junij, Osamosvojitvene aktivnosi 1991 v Celju ob 17.30 Ob 25-letnici osamosvojitve Slovenije v okviru U30 predava mag. Viktor Krajnc
SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU
8.	junij, Pravljične dogodivščine z Mojco ob 17. uri Za otroke od 3. leta dalje
ČETRTEK, LAPIDARIJ
9.	junij, Koncert Celjskega plesnega orkestra Žabe ob 19. uri Ob skupni 70-letnici OKC in Big banda Žabe
NE 12. ŠTUDIJSKA RAZSTAVA SPREGLEJTE likovnih izdelkov dijakov Umetniške gimnazije na Gimnaziji Celje-Center
NE 6. BIENALNA RAZSTAVA SPREGLEJTE likovnih del slušateljev Univerze za tretje življenjsko obdobje
NE MLADI ZA CELJE 2016 SPREGLEJTE Razstava nagrajenih raziskovalnih nalog na Državnem srečanju v Murski Soboti
NE LIKOVNA POLETNA ŠOLA Z DOLORES SPREGLEJTE Šola bo potekala vsako sredo v juliju
Prijave sprejemamo na pr@knjiznica-celje.si
NE DELOVNI ČAS SPREGLEJTE ponedeljek-petek od 8. do 19- ure sobota od 8.-13. ure
Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktorica: Anica Šrot Aužner
Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnica odg. ur.: Tina Strmčnik E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Robert Gorjanc, Barbara Gradič Oset, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Eva Javoršek, Vesna Lejič Mlakar, Kristina Šuhel
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
24
RAZVEDRILO
Spoznala sta se na travniku ob košnji trave. Po filmsko bi lahko rekli, da je bila ljubezen na prvi pogled, le da sta imela vmes sedem tihih let. A kar je zapisano v zvezdah, je tam zapisano za vedno. Pred dnevi sta v
družbi družine, sorodnikov in prijateljev pod kozolcem ponovno zaplesala svoj poročni ples. Tokrat z zlatim odsevom pol stoletja skupne poti.
Franc iz Sodne vasi je prišel v Cerovec pri Šentjurju k sorodnikom in ko je tam
enkrat prav odločno vihtel koso na gmajni, ga je zagledala sosedova Milica. Bilo je usodno srečanje in postala sta si »dobra«, kot so včasih rekli simpatiji med fantom in dekletom. Mogoče je, da že vidite kozolec ob koncu zgodbe, kjer sta
srečna skupaj zaplesala, a ta zgodba gre malo drugače. Morda sta bila premlada, morda čas in okoliščine niso bili pravi, njuna zveza se je namreč razdrla. A kot rečeno, kar je zapisano v zvezdah, tam tudi ostane. Čez sedem let sta se na pu-
stno nedeljo spet srečala. Takoj po veliki noči pa sta se pri 26 in 27 letih poročila. »In še danes drži,« se široko nasmeje Milica. Ona je skrbela za dom in družino, on je hodil na delo v cinkarno. Rodila sta se jima hči Marta in sin Emil. Danes pa sta stara starša seveda najbolj srečna ob svojih štirih vnukih, Marta ima dve punčki in Emil dva sinova.
V letošnjem maju si po 50 letih skupnega življenja nista omislila novih prstanov. Sta pa skupaj s svojimi dragimi poskrbela, da je bila pod domačim kozolcem zabava nepozabna. Za približno 140 gostov je bila lesena streha skoraj premajhna. Da gre pri zlati poroki v vsakem primeru zares, je na svoj šaljiv način pokazal njun prijatelj Alojz Oblak. Seveda je bilo toliko smeha, da še danes
koga boli trebuh. In bilo je tudi kar nekaj solz ganjenosti, ko jima je nekaj izbranih besed pripravila hči, na violino, harmoniko in citre pa so ob nepozabnem petju zapeli najmlajši člani družine. Ubranih domačih pesmi je bilo ta večer še veliko, ansambel Murni pa je godel in goste zabaval pozno v noč. »Recept za dolgo in srečno skupno življenje? >Fejst< je treba delat' in pošteno živet'. Predvsem moraš biti pošten do svojega moža ali žene,« je bila odločna Milica. In kaj pride za zlato poroko? Biserna, se razume! Tako kot pravi zlata nevesta, Bog nam je daj učakati. In takrat se bo prišla na ženinovo posebno željo z bisernoporočence-ma zavrtet tudi ekipa Novega tednika.
StO
Foto: osebni arhiv
Poročni ples pod kozolcem
Petdeset zlatih let Milice in Franca Govediča iz Cerovca
II )IJF4
Ted ni ko ve Äzaodbe
St. 22 / Leto 71 / Celje, 2. junij 2016
Cici olimpijada: padali so rekordi
str. 45
Ladislav Kaluža: od mulca »Železna lady« celjske Brezčasne kraljice vrta str. 42 do predsednika str. 30-31 arheologije str. 32
26
INTERVJU
Vreme ima svojo moč, a ne
Z mag. Tanjo Cegnar o vplivu vremena na počutje ljudi
je zaposlena na Uradu za meteorologijo pri Agenciji RS za okolje, magistrski študij meteorologije je dokončala na Univerzi v Ljubljani. S podnebjem in z izdelavo podnebnih informacij se ukvarja že več kot tri desetletja. Je članica upravnega odbora Komisije za klimatologijo pri Svetovni meteorološki organizaciji in članica Evropske delovne skupine za posredovanje storitev in komunikacijo, pri Evropski meteorološki zvezi pa vodi skupino za medije in komunikacijo. Je med prvimi, ki so začeli objavljati biovremenske napovedi in razvijati opozorila za vročinske valove. Sodeluje z vrsto društev, ki se ukvarjajo z okoljem, vremenom in s podnebjem ter z njihovim vplivom na ljudi. Med drugim je tudi znanka s TV-zaslonov, saj že vrsto let predstavlja vremenske napovedi na Televiziji Slovenija.
Ko nam kakšna stvar ne gre, se slabo počutimo, smo jezni ali ko smo zadovoljni in veseli, večkrat svoje razpoloženje pripišemo vremenu. Ali ima res takšno moč ali je to bolj mit? Je redno spremljanje vremenskih, še posebej biovremenskih napovedi postalo nuja sodobnega življenja? O tem smo se ob njenem nedavnem obisku v Knjižnici Laško, kjer je imela strokovno predavanje, pogovarjali z mag. Tanjo Cegnar, meteorologi-njo na Agenciji RS za okolje.
Zakaj praviloma vedno ob koncu vremenske napovedi opozorite, da naj bodo občutljivi ljudje pozorni, ko se obeta poslabšanje oziroma sprememba vremena?
Morda boste presenečeni, ampak prepričana sem, da je kar nekaj gledalcev takšnih, ki jih biovremenske napovedi zanimajo. To je prijazno opozorilo z dobrim namenom, da bi bili ljudje malo bolj previdni. Lahko smo sami ta dan morda malo bolj raztreseni in so naše reakcije počasnejše. Morda je tudi kdo v naši okolici nerazpoložen in s previdnim ravnanjem lahko preprečimo kakšno nezgodo, tudi na cesti. Takšno opozorilo se mi zdi dobrodošlo.
Kolikšen vpliv ima vreme dejansko na počutje ljudi? Ali je to bolj mit?
Ob ekstremnih razmerah smo posledicam vremena podvrženi vsi. Na primer ob
kako na kolerika, kako na melanholika?
Občutljivost na vremenske spremembe je lahko prirojena, pridobljena, lahko je le prehodna. Vsakdo prenaša vremensko pogojene težave na svoj značilen način. Tudi v času življenja se odzivnost spreminja. Predpostavimo, da na primer ljudje s psihološkimi profili, kot ste jih omenili, trpijo zaradi neke kronične bolezni. Ob obremenilnem vremenu bi se ti ljudje razlikovali po tem, kako bi se soočili s povečano bolečino ali s težavami ob vremenski spremembi.
Katere sestavine vremena najbolj vplivajo na razpoloženje ljudi: zračni tlak, dež, sneg, megla?
Največkrat ljudje povezujejo svoje počutje z zračnim tlakom. A ne zato, ker bi zračni tlak sam po sebi tako vplival, ampak ker odraža veliko lastnosti, dogajanja v ozračju. Pozna se v tem, ali se spremeni vlažnost, temperatura zraka, kakšni so vetrovi ... Vse to vpliva na zračni tlak.
V katerem obdobju dneva ima vreme najmočnejši vpliv na razpoloženje?
Odvisno od tega, kakšen tip človeka smo. Nekateri ljudje so zjutraj in dopoldne bolj pri močeh, nekateri se nekako razživijo šele popoldne in proti večeru. Torej največji vpliv ima vreme v tistem delu dneva, ko smo že bolj utrujeni in izčrpani. Takrat se nam dodatni stres zaradi spremembe
»Ne glede na to, ali gre za nastop na televiziji, neposreden pogovor s kom ali predavanje širšo publiko, vedno moraš imeti malo adrenalina. Ta pomaga, da je nastop boljši, da hitreje razmišljaš in se hitreje odzoveš na vsako situacijo. In še nekaj je: kanček adrenalina ti prepreči, da bi bil medel, počasen, dolgočasen.«
izjemno vročem ali izjemno mrzlem vremenu moramo biti skrajno previdni, saj takšne razmere lahko vodijo tudi v smrt. Običajne vremenske spremembe, kot smo jim priča v naših krajih, pa vplivajo na polovico ali vsaj na tretjino ljudi. Velikokrat se takrat okrepijo bolezenske težave, nekateri spremembe vremena čutijo kot nerazpoloženost, napetost, postanejo razdražlji-vi. Poznamo ljudi, ki jim na takšen dan ne smemo nič reči. Veliko je ljudi, ki poročajo, da slabše spijo ali da je njihova delovna storilnost slabša, tudi zbranost prej popusti. Včasih je tudi učinek alkohola ali poživil tisti, ki se bolj pozna v obremenilnih razmerah.
Smo vsi ljudje t. i. mete-oropati ali je to odvisno od psihološkega, čustvenega tipa ljudi? Če parafrazira-mo po Jungu - kako lahko vreme vpliva na flegmatika,
vremena ali vremenskih razmer bolj pozna in ga težje prenašamo.
Kaj lahko storimo, da preprečimo negativne vplive vremena?
Predvsem to, da poskrbimo za krepitev zdravega načina življenja in prehranjevanja, da skrbimo za dobro telesno kon-dicijo in primerno razmerje med dejavnostjo in počitkom. Pri vremenskih spremembah se neprestano prilagajamo, večinoma naše telo to zmore samodejno, ne da bi se tega zavedali. Takrat, ko se zavemo, da se moramo prilagajati, to zaznamo kot obremenitev, kot slabše počutje.
Ali bi znanstvena spoznanja glede vpliva vremena na ljudi morala biti bolj vključena v organizacijo dela v službi, šoli, družinskem življenju?
Če mislite na to, da bi morali biti ob določenih vremen-
INTERVJU
27
more biti izgovor za nedelo
skih razmerah bolj previdni in pazljivi ali tudi bolj strpni, potem je odgovor pritrdilen. Sicer pa s (samo)opazovanjem vsakdo hitro lahko ugotovi, če je sam ali kdo v okolici dovzeten na tovrstne vplive.
Če na primer vemo, da vreme ni na naši strani, ali je dobro kakšne prelomne službene ali osebne odločitve, pomembne poslovne pogovore in podobno preložiti na čas, ko nam bo bolj naklonjeno? Koliko je sploh smiselno na podlagi vremena načrtovati življenje?
Do neke mere to vsi počnemo. Ko se odločamo za piknik na prostem, vsi pogledamo vremensko napoved. Ko se odpravljamo na pot, vemo, da je vreme zelo pomemben dejavnik, še posebej pozimi. Če se potem srečujemo še s kakšno poledico, snegom na cesti, je to lahko zelo neprijetno, tudi varnost lahko zaradi tega trpi. Za kroničnega bolnika, ki mu določene vremenske razmere povzročajo večje težave, je verjetno smisel-
no, da se z zdravnikom pogovori, kako naj jih lajša, morda se lahko dogovorita za višjo odmerek zdravil ali dodatno zdravilo, ki pomaga ob določenih vremenskih razmerah. Lahko smo previdnejši pri opravkih, si načrtujemo dovolj časa tudi za preverjanje izdelka, da se izognemo kakšnemu neljubemu lapsusu. Pomislimo, da je kdo nerazpo-ložen le zaradi vremena in da to ni nujno povezano z nami. Včasih se da tudi prerazporediti težja in manj zahtevna opravila. Vsekakor pa vreme naj ne bi bilo izgovor za nedelo ali neizpolnjevanje obveznosti, še manj za širjenje nerazpoloženja.
Za letos bi na splošno lahko rekli, kar se vpliva vremena na razpoloženje tiče, da nas ni prav energetsko obdarilo, sploh če pomislimo na deževne in hladne dni spomladi. Maj, ki je praviloma eden najlepših, je bil sploh čuden. Jutranje temperature so bile na začetku prejšnjega meseca prav zimske. Kaj se torej dogaja z vremenom?
Zame najlepša lastnost vremena z meteorološkega vidika je, da se nenehno spreminja. Imeli smo na primer milo zimo, december je minil skoraj brez padavin, spomladi smo imeli nekaj neobičajno toplih obdobij. Februar je bil opazno toplejši kot običajno. Tudi april vse do tiste hude ohladitve v zadnjem tednu. Malo se je obrnilo vse skupaj, a smo vsi nesrečni, ker mislimo, da nam mora biti vreme ves čas povsem naklonjeno in nam ustreči po naših željah.
Bliža se poletje. Si lahko v nadaljevanju leta obetamo lepše, bolj prijetno, toplejše vreme, letnemu času primerno? Bomo po nekaterih napovedih res imeli dolgo vroče poletje?
Glede na sedanji razvoj vremena, glede na podnebne spremembe bi kar upala reči, da bo poletje vsaj v povprečju vroče in tudi nadpovprečno sončno. Seveda poleti rade nastanejo tudi nevihte. Tudi s ta-
Tanja Cegnar v Knjižnico Laško, kjer je pred kratkim imela strokovno predavanje Vpliv vremena na počutje ljudi.
»No, vreme, spet bova tekmovala.«
kšnimi krajšimi obdobji neprijaznega vremena se bomo poleti morali soočiti, enako kot vsako leto. Izjema je bilo mogoče le poletje 2003, ko so bili štirje meseci izrazito vroči in sušni. Takšnega poletja si najbrž res ne želimo.
Zakaj ste se odločili za poklic »vremenarke«?
Ker imam rada naravo, ker sem že kot otrok rada opazovala, kaj se dogaja v njej. Vreme je nekaj, kar se neprestano spreminja in nudi velik izziv predvidevanja prihodnjega stanja. Še posebej je bil izziv v tistem času, ko sem se odločala za študij in poklic, saj je bilo na voljo veliko manj podatkov, računalniki niso bili tako zmogljivi, tudi časovna skala, v okviru katere smo napovedovali, je bila veliko krajša. Takrat si res lahko imel občutek: »Tekmujem z vremenom.«
»Sodobna družba postavlja neka pričakovanja: vsi mislimo, da mora biti kar celo poletje vroče in sončno. A ko je zares vroče, malce nergamo, ker nam je prevroče. Čim je pa kakšen dan malce hladnejši, bolj siv in hladen, pa pravimo, da ni nobenega poletja. Rastline tudi potrebujejo padavine, res pa je, da je maj tudi mesec košnje in da bi kosci radi imeli tri dni suhega vremena.«
Tanja Cegnar meni, da imamo danes tudi kar se vremena tiče nekoliko prevelika pričakovanja in da nam vreme »nikoli ni prav«.
Katera so tista ključna znanja, da je nekdo lahko dober »vremenar«, dober meteorolog?
Predvsem dobro poznavanje fizike. Nenazadnje je vsa meteorologija le ena od specialnih vej fizike, računalništvo seveda tudi sodi zraven. Dober meteorolog mora imeti tudi širok spekter poznavanja tega, kdo so uporabniki njegovih informacij, da jih zna potem prilagoditi. Informacija, ki je zgolj tehnična, posredovana v jeziku stroke, najbrž ni tisto pravo.
Ali vas kdaj kdo od prijateljev, znancev pokliče, ustavi na ulici in se pritoži, da »včeraj pa niste prav napovedali?«
Mislim, da je bilo tega v začetku moje poklicne kariere več. Zanesljivost vremenskih napovedi se je v zadnjih desetletjih močno izboljšala, število napačnih napovedi se je močno znižalo, zato so tudi pritožbe glede vremenske napovedi postale redke.
Malo za šalo, malo za zares: kdo od televizijskih vre-menoslovcev v povprečju napoveduje lepše vreme? Se kdaj šalite na ta račun?
No, to ne. Smo pa včasih malce zavistni, če kolega dela takrat, ko pričakujemo deževen konec tedna. »Aha, torej boš prost, ko bo lepo vreme, jaz pa bom moral delati,« si takrat mislimo. Ampak razpored dela je seveda narejen veliko prej, preden vemo, kakšno bo vreme.
Kako vam ugaja ta televizijska plat poklica meteorologa?
Če me sprašujete o podajanju vremenske napovedi na televiziji, moram reči, da je to le manjši del mojega delovne-
ga področja, ki je zelo raznoliko in dinamično. Raznolikost mi je všeč in verjetno tudi zato vsa leta vztrajam v združevanju precej različnih delovnih področij, ki se dopolnjujejo. Televizija mi daje možnost stika z velikim krogom javnosti. Ker sem prepričana, da dobi informacija vrednost šele, ko jo posredujemo uporabniku, mi je vselej v veselje, ko imam to priložnost.
Na začetku nastopanja pred kamerami ste menda imeli kar precej treme. Ali se še vedno kdaj pojavi?
Na začetku kariere si razpet med pričakovanji stroke in pričakovanji gledalcev. Dokler nisem ujela tistega pravega načina, kako združiti oboje, sem se verjetno kar nekaj časa lovila in bila pri tem precej negotova, kako to izpeljati. Kasneje, ko sem našla način, ki mi je bil najbolj domač in v katerega sem bila prepričana, je postalo nastopanje veliko lažje.
V zadnjem času ste osvežili televizijsko ekipo vreme-noslovcev. Ali to pomeni, da se s kolegi Gregorčičem, Vel-kavrhom in ostalimi počasi umikate z zaslonov ali pa je preveč dela za vse?
Prepričana sem, da najbolje delujejo ekipe, ki jih sestavljajo člani različnih starosti. Nekaj prinese mladost, dobrodošle pa so tudi izkušnje, ki jih nabiraš z leti. Če se to združi, dobimo najboljši rezultat. S tega vidika je bil že kar skrajni čas, da smo vključili mlajše kolege. Naša generacija seveda ne bo vedno ostala na zaslonih, prej ali slej se bomo poslovili. Sicer pa ima televizija rada mlade obraze.
ROBERT GORJANC Foto: GrupA
28
ŽIVLJENJSKA ZGODBA
Za zorenje in razumevanje življenja so potrebne izkušnje
Mateja Bobek - od zdravilnega glasu do iskanja miru v selfness programu
»Z velikim veseljem vas povabim na koncert Shirlie Roden,« je pred dnevi v Terme Olimia svoje prijatelje in znance preko družabnega omrežja povabila Mateja. In nadaljevala, kako si moramo samo dovoliti, da nas poboža s svojim zdravilnim glasom. Če jih izreče Mateja, to niso prazne besede. Ona ve, kaj pomeni ozdraveti z močjo glasbe, z vibracijo glasu, z iskanjem dobrega, v vsem, kar se ti v življenju zgodi. Matejo Bobek smo tudi na straneh Novega tednika spremljali na najtežjih prelomnicah v življenju. A kot pravi, je šele zdaj prišla do točke, ko ima ljudem v resnici kaj povedati in jim kaj podariti.
Bila je stara 21 let. V cvetu mladosti, sanj, neskončnih možnosti in priložnosti. Svoje talente je uresničevala v petju, plesu, na odrskih deskah in še bi lahko naštevali. Bila je tiste vrste otrok, ki mu je svet ležal pred nogami. Samo stopiti bi morala vanj. Ironija usode pa je hotela, da je tistega poletnega dne pred 11 leti v hudi prometni nesreči skoraj izgubila nogo. »Ko se danes ozrem, vem, da sem to pot enostavno morala prehoditi. Izkušnje so
»Najbolj hvaležna in ponosna sem na svojo družino, ki mi je tudi v najtežjih časih stala ob strani. Danes lahko rečem, da smo bolj povezani, kot kadarkoli prej. Zamere so tisto, kar nas obtežuje kot mlinski kamen in nas vleče navzdol. To puščam za seboj in tega učim tudi svoje drage. Vsak človek v našem življenju opravi določeno nalogo. Iz vsega se moramo nekaj naučiti in iti dalje.«
Citrarka Jasmina Levičar in Mateja Bobek sta popestrili tudi dogajanje na letošnjem festivalu čokolade v Podčetrtku.
»Dovolj stika z navidezno duhovnostjo in guruji sem imela, da postanem pozorna, ko mi ljudje začno govoriti, da nekaj čutijo. Kaj čutiš? Da si na to lahko odgovoriš, se moraš prizemljiti in se zavedati samega sebe. Ni bližnjic do nirvane. Nihče te ne more tja odnesti. Sam moraš na pot samospoznavanja in samouresničitve.«
bile res težke, a verjamem, da sem jih na nek način potrebovala.«
Umetnica v uradniški kletki
Mateja danes v Termah Olimia skrbi za dobro počutje gostov, jih vodi skozi vsebine t. i. selfness programa, jim prireja koncerte, prepeva in še vedno razvija vse tiste talente, ki so ji bili položeni v zibelko. S svojo osebnostjo v prostoru zasije in to ljudje v njeni bližini hitro začutijo. Kot pravi, je bila njena pot samouresničevanja in osebnega samoraziskovanja boleča, vendar brez vsega tega ne bi bila, kar danes je. »Naučila sem se ohranjati pozitivno energijo in jo dajati tudi drugim. Vesela sem, da lahko delim vse tisto, kar sem se v teh letih naučila.« Kot študentka javne uprave si je svojo prihodnost seve-
da nekoč zamišljala povsem drugače. »Nekaj časa sem bila zaposlena v občinski upravi. Ravno dovolj, da sem ugotovila, česa v življenju nočem. Do ugotovitve, da je prav turizem področje, kjer bom lahko uresničevala svoje življenjsko poslanstvo, pa je moralo preteči še nekaj vode.«
Petje v naravi in narava v nakitu
V časih, ko ji je bilo najtežje, je Mateja pela. Že v bolnišnici je vse dneve prepevala in zdelo se je, da si z vibracijo glasu gradi lestev, po kateri se počasi, a vztrajno pobira s tal. Ko ji je kasneje v roke prišla knjiga o zdravljenju z glasom, jo je prebrala na mah in v trenutku vse razumela. »Ne da bi vedela, kaj počnem, sem previbrirala vsako celico svojega telesa. Ko sem prvič slišala za angleško
Del selfness programa, ki ga vodi Mateja v Termah Olimia so tudi različne energetske vadbe. (Foto: osebni arhiv)
pevko Shirlie Roden, ki prav tako zdravi z glasom, sem si zamislila, da jo bomo nekoč srečala in z njo zapela pod
lipo na domačem gradu na Planini pri Sevnici. Nekaj let pozneje se je to tudi v resnici zgodilo.« Shirlie je takrat no-
sila tudi Matejin nakit. V času rehabilitacije je mladenka namreč oblikovala nakit, pekla slaščice, študirala in ogromno hodila v naravo. »Vse to me je takrat ohranilo nad gladino. Še posebej brez s stika z naravo, bi bila verjetno na idealni poti v globoko depresijo.«
Življenje je preprosto lepo
Ko je v njej dozorela odločitev, da je prav turizem področje, kjer bi svoje talente najlažje uresničila, se je pogumno odpravila od vrat do vrat. V Termah Olimia je naprej začela delati v marketingu, zares pa se je vživela šele v animacijskem programu. »V filozofiji selfness so združene vse tiste vsebine, ki so tudi meni pomagale na poti življenjske rasti in dozorevanja. Zato ga toliko lažje predajam naprej.« Še vedno brusi svoj pevski talent pri profesorju Alešu Makovcu, ravnatelju Vokalne akademije Jurij Slatkonja v Novem
mestu. Ob vsakem srečanju v Podčetrtku pripravita tudi koncert ob klavirju. Največja ljubezen pa je petje v duetu z odlično citrarko Jasmino Levičar, s katero prirejata samostojne koncerte, polepšata praznovanja in velikokrat koncertirata na porokah po celi Sloveniji. Nastopili bosta tudi na letošnji muzejski noči v Narodni galeriji Ljubljana, 18. junija.
Mateja trenutno obiskuje magistrski študij destinacij-skega turizma, kar je neprimerljiva študijska izkušnja s suhoparnostjo učenja v dijaškem in študentskem obdobju, ker lahko sedaj združi praktično delo s teorijo strokovnjakov. Ena njenih najbolj prijetnih dolžnosti je občasno spremljanje poročnega protokola, kadar pari za svoj da izberejo Terme Olimia. In ob eni takih priložnosti je spoznala tudi ljubezen svojega življenja. »Naključje je naneslo, da je moj dragi v enem letu dobil fička in mene - oba istega letnika,« se zasmeje svetlolaska in še nežno doda: »Življenje je preprosto lepo.«
SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA
»Ko bi le imel čarobno paličico«
Ob prazniku občine z županom Miranom Jurkoškom
Občina Štore praznuje občinski praznik v spomin na 1. junij 1836, ko je Slovenec Ignacij Novak kupil pravice, da je lahko odprl rudnik Laška vas-Pečovje. Ta rudnik je bil skupaj z gradnjo Južne železnice osnova za razvoj železarstva v Štorah. Po njem so postale Štore najbolj prepoznavne. Občinsko središče Štor z veliko industrije ima zanimivo, drugačno okolico.
V čem je glavna prednost občine, ki jo vodite?
Prednosti občine lahko vidimo z več vidikov. Geografsko in zgodovinsko gledano je bila v preteklosti največja prednost, da je bila skozi Store zgrajena Južna železnica Dunaj-Trst. Takrat je bila v Štorah načrtovana gradnja servisnega centra za vzdrževanje železnice, vagonov in lokomotiv. Drugi dejavnik, ki je te načrte preusmeril v železarstvo in kraju dal novo smer razvo-
ja, je predstavljalo odkritje nahajališč rjavega premoga. Podjetja, ki so nastala na temeljih nekdanje železarne, so še danes gonilo gospodarskega razvoja in nosilci dandanes zelo iskanih delovnih mest. Ena od prednosti naše občine je vsekakor tudi to, da je majhna, zato lahko delujemo bolj strnjeno in povezovalno, smo bolj dostopni občanom, poznamo drug drugega in prej zaznamo določene težave. Štore ležijo na območju, ki je blizu mestnega središča in glavnih prometnih povezav, hkrati pa je ravno dovolj odmaknjeno, da lahko uživamo v naravi in lepotah, ki nam jih je podarila. V občini imamo zelo razvito društveno dejavnost in znamo stopiti skupaj, ko je to najbolj potrebno.
Kaj vas v občini moti, kaj bi spremenili?
Veliko je stvari, ki me motijo in bi jih spremenil, če bi le imel čarobno paličico. V vseh teh letih smo že uredi-
li veliko stvari, vedno pa se najde kaj, kar bi lahko bilo urejeno bolje ali lepše. Tako moramo urediti še veliko lokalnih cest, v več naseljih kanalizacijo in vodovodne sisteme ter popraviti mostove, manjkajo nam urejena knjižnica, športna dvorana, štadion pri osnovni šoli, nadvoz Kompole, urejene rekreacijske in turistične površine na Svetini in še in še bi lahko našteval. Tudi država mora na svojem področju urediti še marsikaj, na primer cesto na Svetino in strugo Voglaj-ne. Verjamem, da nam bo s skupnimi močmi vse to uspelo uresničiti.
Kaj ponuja vaša občina na področju turizma?
Občina Štore je v zadnjih letih postorila na področju turizma kar veliko. Uredili smo trinajst kilometrov dolgo pot Po Štorah in poskrbeli za rekonstrukcijo kozolca Pečovje-Laška vas, v katerem smo uredili razstavo železarstva in rudar-
Prehrana Tuli, d. o. o. Cesta XIV. divizije 44 3220 ŠTORE
Tradicionalna slovenska kuhinja Catering
Pogostitve za piknike, prireditve in druge priložnosti za zaključene družbe. Oskrbovanje podjetij z malicami. Dnevna ponudba malic in kosil v domači restavraciji
v Štorah.
Vedno sveže, vedno okusno, vedno domače! -Pridite in se prepričajte!-
J
Miran Jurkošek
stva. Prav tako smo kupili in ponovno odprli Dom na Svetini, s čimer smo ponovno pridobili prenočišča ... V občini imamo kar nekaj turistično zanimivih stavb kulturne dediščine, kot so
cerkev sv. Lovrenca, cerkev sv. Janeza Krstnika z ločenim zvonikom v Šentjanžu, cerkvico sv. Florjana in seveda gotsko cerkev sv. Marije Snežne ter cerkvico sv. Križa na Svetini. Vsaka od
teh stavb ima svojo, edinstveno zgodbo. Svetina z okolico nudi številne možnosti za sprehode, pohode in kolesarjenje ali samo za počitek in uživanje v edinstvenem razgledu. Izletniki se lahko odpravijo tudi na katero od naših kmetij po domače dobrote - med njimi na kmetijo pri Starem mlinu, v vinogradništvo Glavač in na kmetijo Kro-flič - ali k lončarju Buserju na ogled in nakup lončenih izdelkov.
In na kaj ste v občini najbolj ponosni?
Kot župan sem ponosen, da smo kljub težkemu finančnemu položaju naše občine v zadnjih letih uspeli uresničiti kar nekaj večjih projektov, kot so nadvoz Lipa, obnova kanalizacije na Lipi, obnova kulturnega doma, rekonstrukcija in dozidava Vrtca Lipa, nakup Doma na Svetini in še nekaterih. Vse to je olajšalo življenje našim občanom in prineslo višji standard bivanja v naši občini. Vsekakor smo ponosni na podjetnike, ki zagotavljajo številna delovna mesta in uspešno kljubujejo gospodarski krizi, na kmete, društva in ljudi, ki pomagajo soljudem, na otroke in športnike, skratka na vse, ki kakorkoli prispevajo za naše skupno dobro.
BJ
Foto: arhiv NT
Kdo je prejel letošnja priznanja?
Slovesnost v počastitev občinskega praznika Štor je bila predvčerajšnjim. Na njej so bila podeljena občinska priznanja. Najvišje priznanje, zlati grb, je prejel Ladislav Kaluža, ki ga posebej predstavljamo.
Kaluža je že več mandatov na čelu Športnega društva Kovinar Štore, prav tako je dejaven v štorskem gasilskem društvu. Srebrni grbi so bili podeljeni turističnemu in konjeniškemu društvu, ki praznujeta 20-letnico delovanja, ter človekoljubni delavki Sonji Mastnak. Bronasta grba so letos namenili podjetju Beni Tehing in podjetniku Romanu Planku. Županovo priznanje za izjemne dosežke v bodybuildingu je prejel Matej Križnik.
Med slovesnostjo je slavnostni govornik župan Miran Jurkošek predstavil utrip občine. V kulturnem programu so nastopili pihalni orkester štorskih železarjev, učenci osnovne šole, pevka Sandra Feketija in komik Tilen Artač.
Statistika za leto 2015:
Število prebivalcev:	4.239
Število rojstev:	37
Proračun za leto 2016:	3,3 milijona evrov
Povprečna bruto plača v gospodarskih družbah:	1.567 evrov
Število družb:	89
Število zaposlenih v gospodarstvu:	1.359
Število samostojnih podjetnikov (s.p.):	98
	
(Vir: občina, statistični urad in Ajpes)
30
NA PRAZNIČNEM OBISKU
Od mulca do predsednika
Ladislav Kaluža je prejel priznanje za dolgoletno delo v športnem društvu Kovinar - Najbolj znan je po sindikalnem delu
»To, da nekdo ocenjuje tvoje delo, je dobrodošlo,« pravi Ladislav Kaluža, predsednik Športnega društva Kovinar Štore. »Nagrado sprejemam kot priznanje ne le meni, ampak širšemu krogu ljudi, ki delamo na športnem področju,« dodaja Kaluža, ki je prejemnik letošnjega najvišjega priznanja Občine Štore. »En sam posameznik ne pomeni veliko, lahko pa povezuje in vodi. Brez sodelovanja množice, tako mladih kot starejših članov, tudi jaz ne bi mogel voditi društva,« razmišlja prejemnik zlatega grba Občine Štore. Prav tako sodeluje v PGD Štore, kjer je namestnik predsednika društva.
Športno društvo Kovinar je v štorski občini osrednje tovrstno društvo, ki korenini v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Takrat se je začelo v Štorah organizirano igranje nogometa, ki je postal najpomembnejša športna panoga in je to še dandanes. »Prizadevamo si, da bi vzgojili čim več mladih nogometašev,« pravi Kaluža. Nogomet je v Što-rah tudi tekmovalni šport, skoraj desetletje je bil Kovinar v tretji slovenski nogometni ligi. Tudi v teniški sekciji društvo pripravlja tečaje za mlade, za starejše je na voljo balinarska sekcija. »V zadnjem času obnavljamo splošno vadbo, saj opažamo, da del mladih ni vključen nikamor,« pravi Kaluža. Včasih, ko je imelo društvo na voljo ustrezno
telovadnico bivše metalurške šole, je delovala močna sekcija splošne vadbe, na čelu z gimnastiko. Zanimanje za vključitev v splošno vadbo, ki je osnova vseh drugih športnih dejavnosti, na srečo obstaja.
Dolga zgodovina
Ladislav Kaluža je v društvu Kovinar dejaven že od leta 1962. »Kot mulc sem se ukvarjal z nogometom in rokometom, bil sem aktiven igralec,« se spominja začetka svojega udejstvovanja. »Športniki seveda ne zmorejo vsega sami, potrebujejo organizacijski in strokovni kader ter logistično podporo. Nato sem se v Kovinarju usmeril po tej plati,« je povedal o svoji odločitvi za organizacijsko delo. Zgodovino Športnega društva Kovinar Štore, ki je bilo nekoč v bistvu zveza klubov, tako odlično pozna. Z veseljem se spominja časov, ko so košarkarji Kovinarja igrali v slovenski ligi in ko so bile kegljavke državne in evropske prvakinje. Organizirani so bili tudi smučarji in sankači, ki so se oblikovali zaradi metalurških športnih iger. »Mogoče bi košarka v Štorah še obstajala, če bi imeli športno dvorano,« razmišlja predsednik Kovinarja, ki vodi društvo vse od leta 1999. Pred tem je že bil en mandat predsednik Kovinarja.
»Za šport so potrebni dejavni ljudje in teh je v Štorah veliko. Pripravljeni so žrtvovati svoj čas, znanje in tudi osebna sredstva,«
Ladislav Kaluža, predsednik Športnega društva Kovinar Štore
je s sodelavci zadovoljen predsednik, ki o svojih osebnih zaslugah ne govori rad. Spremenila se je tudi gospodarska osnova Kovinarja, saj je po finančni plati nekoč za skoraj vse skrbela nekdanja Železarna Štore, ki se je konec devetdesetih let znašla v resni
krizi. Danes pomagajo Kovinarju občina in podjetja, ki so nastala iz nekdanje železarne. »Osnovna usmeritev društva je delo z otroki. Nogometaše na primer vzgajamo že od petega leta, in sicer v sodelovanju z vrtcem,« poudarja predsednik Kaluža. »Nekdo pač mora
društvo voditi, odgovarjati za njegovo delovanje in spodbujati sodelavce. Vsa umetnost je v dogovoru, kaj bo kdo v društvu počel, to je nato potrebno izvajati ter nadzorovati,« pravi predsednik, ki kot velik uspeh v času svojega vodenja omenja uvrstitev štorskega član-
skega nogometnega moštva v tretjo slovensko ligo.
Kri ni voda in v športno dejavnost sta vključena tudi Ladislavova hči in sin. »To postane način življenja. In dokler bom lahko, bom na športnem področju delal,« pravi Kaluža, ki vzdržuje osebno telesno kondicijo predvsem s pohodništvom. Včasih je za rekreacijo igral rokomet, kegljal in smučal.
Obljubo je držal
Še prej kot v športno društvo Kovinar se je vključil med štorske prostovoljne gasilce. Vključil se je že kot pionir gasilec, in sicer po navdušujočem zgledu pokojnega predanega gasilca Štefana Krumpaka, po katerem se danes imenujeta gasilski spominski tekmovanji. Kaluža je ostal aktiven gasilec do tridesetega leta, ko je sodeloval še v mladinski in članski vrsti. Ekipa društva, v kateri je sodeloval, je postala celo mladinska prvakinja Jugoslavije. »Zaradi dela v sindikatu in na športnem področju sem delovanje v gasilskem društvu zanemaril, saj je bilo preveč drugih obveznosti,« je povedal Kaluža o svojem gasilskem delovanju. Član društva je seveda ostal vse do danes. Pred tremi leti je postal namestnik predsednika društva, prav tako je član upravnega odbora.
»Prostovoljno gasilsko društvo Štore je v zadnjem času znova v vzponu, tudi kar se tiče števila članov. Pomembno je, da narašča število operativnih članov, ki so izobraženi za delo na terenu,« je zadovoljen s štorskimi gasilci. Prav tako narašča število otrok, ki predstavljajo prihodnost gasilstva. »Seveda si ne
www.labdata.si info@labdata.si Fotografija košarkarske ekipe Kovinarja, ki je nastala pred približno štirimi desetletji. Ladislav Kaluža je na fotografiji prvi z leve strani, in to kot tehnični L A [3D ATA Albin Snster s, p, Prožinska vas 40 3220 Slots vodja ekipe. Ob njem stojita nekdanji ravnatelj celjske gimnazije Center Igor Majerle ter sedanji glavni direktor družbe Štore Steel Marjan Mačkošek.
NA PRAZNIČNEM OBISKU
31
pripisujem kakšnih velikih zaslug, pomagam pri posameznih akcijah,« je povedal Kaluža. »Ko sem bil še zaposlen v sindikatu, sem obljubil, da bom po upokojitvi v društvu bolj dejaven. To obljubo držim.«
Na sindikatih
Ladislava Kalužo v Štorah najbolj prepoznavajo po delovanju v športnem in gasilskem društvu, najširše bolj po njegovi nekdanji sindikalni dejavnosti. V sindikatu je bil zaposlen več kot tri desetletja. Dolga leta je delal v celjskem občinskem sindikalnem svetu, nato po prehodu v tržno gospodarstvo v celjski območni organizaciji Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. V obeh službah je bil sekretar.
»Doživel sem dva različna sindikalna sistema, najprej socialističnega, ko so imeli sindikati drugačno vlogo. Seveda ne takšno, kot hočejo
nekateri prikazati danes, da smo se ukvarjali predvsem z ozimnico,« je povedal nekdanji sindikalist. Poleg osnovnih sindikalnih aktivnosti se je sindikat med drugim ukvarjal tudi z letovanjem delavcev, s spodbujanjem športne rekreacije po delovnih kolektivih in s kulturno dejavnostjo. Spomini na čas, ko so se začela odpuščanja delavcev in propadanje podjetij, so hudi. Prvi večji stečaj v Sloveniji se je zgodil ravno v Celju, v lesni tovarni Lik Savinja, in to še v socialističnem sistemu.
»Ko si srečeval ljudi, ki so doživljali te stiske, se je občasno zgodilo celo, da nisi mogel spati,« se spominja kalvarije izkoriščanih delavcev. Celo do groženj delodajalcev sindikalistom je prišlo v posameznih primerih. V sindikatu so iskali pravico nesrečniki, ki so se jim dogajale različne krivice, tudi takšne, ki so nastale pri prodaji podjetij
ali odpuščanju. »Včasih si lahko pomagal, včasih to ni bilo mogoče,« se spominja. V stečajnih postopkih praviloma ni ostalo od podjetij nobenega premoženja in delavci so ostali praznih rok.
Še nikoli tako
V začetku osemdesetih letih je bilo za sindikat še mirno, proti koncu osemdesetih let so se začele težave v velikih tovarnah, kot so bile na primer Lik Savinja, Emo in Železarna Štore. Delavci so postajali vedno glasnejši, med drugim so zahtevali višje plače, več je bilo stavk. »Nenazadnje je bilo to še vedno obdobje skorajda polne zaposlenosti, ko so delavci večinoma redno prejemali plače,« pravi o sindikalnih osemdesetih letih prejšnjega stoletja.
Nazadnje je bil zaposlen od leta 2003 kot sekretar v Ljubljani v Sindikatu delavcev trgovine Slovenije, enem od panožnih sin-
dikatov zveze svobodnih sindikatov. Po letu 1996 se je začelo oživljanje gospodarstva, nato je sledila gospodarska kriza svetovnih razsežnosti. »Toliko kršitev pravic, kot jih je danes, še ni bilo nikoli. Niti v devetdesetih letih jih ni bilo,« meni Kaluža, ki opozarja v nekaterih primerih celo na suženjske odnose. Predvsem za tuje delavce.
Kot najbolj kričečega primera iz časa svojega sindikalnega dela se spominja žalostne usode referenduma o odpiralnem času trgovin, ki naj bi ostale ob nedeljah zaprte. Sindikat delavcev trgovine je na referendumu in na ustavnem sodišču »zmagal«, vendar so poslanci državnega zbora referendumsko odločitev večine občanov izničili. Pod pritiskom lobija. »To je pokazatelj tega, kje v tej družbi smo,« je prepričan Kaluža.
BRANE JERANKO Foto: BJ in osebni arhiv
Med praznovanjem 20-letnice Turističnega društva Štore je bila podelitev priznanj Turistične zveze Slovenije. Predsednici društva Mojci Korošec ga je podelil predsednik zveze Peter Misja.
Turistično društvo praznuje
ŠTORE - Turistično društvo, ki deluje na območju celotne občine, je v petek praznovalo 20-letnico ustanovitve. Ustanovljeno je bilo ob nastanku štorske občine, ki je bila prej vključena v nekdanjo veliko celjsko občino. Vse do nastanka samostojne štorske občine je njeno območje pokrivalo Turistično društvo Celje.
Turistično društvo Štore ima približno petdeset članov. Posveča se predvsem organiziranju različnih prireditev, ki so namenjene tako odraslim kot otrokom. Za otroke tako pripravlja otroško pustovanje, praznovanje noči čarovnic in Božičkovanje. Med rednimi prireditvami društva so pohod po turistični poti občine Štore, Čemažev pohod in Božični dogodek. Najbolj obiskana prireditev so Almini dnevi na Svetini, ki trajajo dva dni. V preteklosti je društvo poskrbelo za ureditev etnološko-naravoslovne krožne pešpoti po turistično zanimivi Svetini, imenovane Pot 23 tisoč korakov. Pohodniki si lahko ob njej ogledajo različne zanimivosti te gorske vasice in njene okolice.
Na petkovem praznovanju, ki je bilo pred društvenimi prostori na Lipi, so prejeli turistično društvo in njegovi posamezniki priznanja Turistične zveze Slovenije. Ob tej priložnosti je društvo pripravilo razstavo fotografij z različnih prireditev v dvajsetih letih svojega delovanja ter predstavilo kronološki pregled delovanja.
BJ
Foto: arhiva TD in NT (Foto: SHERPA)
Najbolj obiskana prireditev Turističnega društva Štore so Almini dnevi na Svetini. Takrat je med drugim tekmovanje v kuhanju golaža v kotličku.
32
PORTRET
»Postopek izkopavanja najdb je precizen kot na primer plombiranje zob, le da zobar ve, s kakšno snovjo ima opravka, medtem ko arheolog ne ve, kaj se skriva pod površjem zemlje. Ko je najdba končno pred njegovimi očmi, sledi neizmerno zadoščenje,« pravi Darja Pirkmajer.
Želela je študirati slikarstvo, a je bilo v socializmu približno pol vpisnih mest rezerviranih za Afričane. Tako nekateri Slovenci, ki so sicer imelo pogoje, niso dobili priložnosti. Darja Pirkmajer se je zato odločila za arheologijo, ta veda pa ji je zlezla pod kožo, zato se ni nikoli več vrnila na akademijo za likovno umetnost.
»Če te kolegi postavijo na piedestal, čeprav le za leto, je to največje priznanje,« o prejemu Valvasorjeve nagrade za življenjsko delo pravi arheologinja in muzejska svetovalka v Pokrajinskem muzeju Celje Darja Pirkmajer.
»Železna lady« celjske arheologije
Darja Pirkmajer se sprašuje, zakaj Slovenci muzeje »tlačimo« v gradove - V zameno za letalsko karto bi rade volje jedla zelje
Njen najljubši čas je starejša železna doba. Zato ne preseneča, ko z žarom v očeh razlaga o zadnji presenetljivi najdbi nego-vske čelade, ki sodi v zadnji del halštatske kulture, tik preden so na naše ozemlje prišli Kelti. »Čelada ima sedem odtisov bojne sekire, ki so nastali bodisi v boju ali obredno pred pokopom,« pojasni, pri čemer glede mesta odkritja ostaja skrivnostna. In s takšnimi arheološkimi biseri se je Darja Pirkmajer, ki ji je Slo vensko muzejsko društvo ob letošnjem mednarodnem dnevu muzejev podelilo Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo, v svoji več kot 30-letni karieri srečala že velikokrat.
Kot arheologinja in muzejska svetovalka je v Pokrajinskemu muzeju Celje zaposlena vse od leta 1983. Ves čas se posveča bogati arheološki preteklosti knežjega mesta in njegove okoli ce. Pred očmi ima vedno tudi obiskovalca muzeja, ki mu želi kar najbolj doži veto predstaviti izjemne najdbe in sledi preteklosti.
Odkar je študirala arheologijo na filozofski fakulteti, se je seveda mnogo spremenilo. »Na našem koncu na primer še vedno nimamo neolitskih najdb. V času mojega študija nismo vedeli za najdbe iz obdobja pozne antike. Vendar je bila to luknja v našem znanju. Šele dr. Ciglenečki je po vsej Štajerski opravil topografijo. Kasneje je v
se ogromno naučila, tudi to, kaj je mrtva zemlja in kaj ne, kdaj je treba kopati še pod naplavino, iskati dalje ...«
Občutki ob odkritju najdb so izjemno adrenalinski, pravi letošnja Valvasorjeva nagrajenka. Ko med zemljo nekdo vidi zeleno barvo, kar ponavadi nakazuje na bronasto patino, vsi zdrvijo skupaj, nato se začne natančno delo s strguljami in skalpeli.
»Skozi stoletja so Rim napadala različna ljudstva, ki so tukaj ostala in se zlila s predhodniki. Tako je bilo s Kelti, zželeznodobci, Rimljani ... Vsej tej mešanici ljudstev rečemo staroselci. Ko so prišli Huni, Langobardi, vzhodni Goti, so se krvi spet premešale. Šele potem so prišli Slovani. Mi smo en >fajn gemišt< vseh teh narodov. Zaradi tega bi se morali navaditi, da se s prišleki lepo ravna. Sploh ker preseljevanje poteka mirno, bi morali biti do migrantov bolj odprtih src.«
Za najdbe žrtvovali vrt in grmičke
Po njeni zaslugi so številni spoznali sledi, ki jih je na Celjskem pustilo ljudstvo iz teme. Gre za Kelte in predmete iz 3. in 2. stoletja pred našim štetjem, ki jih je raziskovala na grobišču v Slatini v Rožni doli-
ostankov rimske Celeie na mestu odkritja.
V zadnjih letih se je posvečala predvsem postavitvi stalne arheološke razstave Od šivanke do zvezd. Lani je svoja vrata odprl del razstave, posvečen prazgodovini. V muzeju bodo nadaljevanje razstave posvetili nastanku mesta Celje in Savinji, slednja je namreč prav tako pomembno arheološko najdišče.
Čaka na nov muzej
Kot arheologinja nedvomno na svet okrog sebe gleda drugače kot ljudje drugega kova. Zato je soprog največkrat ne želi spremljati na potovanjih. V nekem muzeju ali na nekem najdišču lahko namreč Darja Pirkmajer preživi ure in ure ter se čudi predstavitvam najdb. Kot pravi, so v zadnjem času pri tem izjemni predvsem Španci, ki so se iz Francove zaspanosti prebudili v izjemne oblikovalce in arhitekte. »Gradijo nove muzeje in galerije. Mi jih »tlačimo« v stare gradove, kjer so vlaga, poševna tla in stene. Prilagajanje takšnim pogojem terja ogromno denarja. Zato čakam, kdaj bo Slovenija spodobna narediti en sam nov muzej v novi stavbi. Prirodoslovci na to čakajo že 25 let.«
Za svoje delo je prejela številna priznanja in nagrade, dva mandata je bila predsednica Slovenskega arheološkega društva, med letoma 1994 in 2008 je vodila celjski pokrajinski muzej. V čevljih direktorice se je počutila zelo dobro. »S kolegi sem veliko sodelovala že prej, hkrati pa sem tudi na izkopavanjih >pod seboj< imela na primer po 40 ljudi. Obiskala sem razne tečaje o vodenju, o tem imam malo tudi prirojenega občutka,« je povedala. V času njenega mandata pridobivanje denarja ni bilo tako zahtevno kot danes. A ko z lokalno oblastjo ni več čutila pravega stika, ni več kandidirala za to delovno mesto.
to uvedel tudi mene. In našla sva ogromno novih najdišč, za katera prej nismo vedeli.« Kot pravi, tudi po približno 30 letih še vedno dela z veseljem, malo manj navdušena pa je, ko mora na delovno mesto po strmih stopnicah.
Ko po žilah drvi adrenalin
Kopanje po preteklosti se sliši zelo vznemirljivo, pustolovsko. A sogovornica pravi, da terja ogromno fizičnih in psihičnih naporov. A tudi vodstvenih sposobnosti, ko arheolog bdi nad vrsto sodelavcev, ki morajo biti navajeni motike in krampa. »Imela sem srečo, da sem v mladosti delala z rudarji, ki so prej kopali v Laškem in Hrastniku. Ko so udarili, so vedeli, da je pod njimi mozaik. Danes takšnih delavcev nimamo več. Od njih sem
ni. Grobišča verjetno ne bi odkrila, če ne bi policisti takrat pri nekem preprodajalcu našli zanimivega orožja, in sicer keltski meč, in to javili v muzej. Na meč je naletel nek upokojeni zobozdravnik, ki je Darji Pirkmajer dovolil, da je nato tri leta raziskovala okolico njegovega doma. »Popolnoma sem mu razrila krasno urejen vrt, presajala grmičke in drevesa. Gospod je bil neskončno potrpežljiv, ob koncu vsakoletnega izkopavanja je meni in mojim sodelavcem pripravil še pasulj.«
Eden od odmevnih projektov, ki je prav tako podpisan z njenim imenom, je revitalizacija arheološkega najdišča na Rifniku. Sodelovala je tudi pri postavitvi arheološkega razstavišča Celeia - mesto pod mestom v kleti Knežjega dvorca. Gre za doslej največjo predstavitev
Prednost domačega terena
Jeseni se bo upokojila in takrat namerava uresničiti še nekaj neizpolnjenih želja. Med njimi so potovanja. »Ne vem, kako bom to zmogla v pokoju. Če ne drugače, bomo doma pač jedli zelje,« se pošali. Nazadnje je bila v Rimu, naslednjič bi rada raziskovala Mongolijo, kamor jo strahotno vleče. Ko ne bo imela delovnih obveznosti, se bo posvečala tudi učenju na področjih, za katera prej ni imela časa. Mika jo biologija, predvsem botanika.
Poseben projekt si je zadala tudi pred leti. Na posestvu Pirkmajerje-vih na Dobrni sta namreč z možem star hlev preuredila v toplo družinsko zavetje. Mož skrbi za vinograd, sama ima polne roke dela z dvema njivama, visoko gredo in rožami. Čeprav se je v to občino preselila že pred nekaj leti, ne skriva, da je njena prva ljubezen še vedno Celje. In nič jezna ni, če jo Celjani pobarajo o njenem zadnjem projektu ali o novostih, ki jih šele pripravlja. Kot pravi, bi sicer lahko živela v več krajih po državi, na primer v Novem mestu, Škofji Loki in Kamniku. Delala pa ne bi drugje. »Ta teren poznam, tu sem doma, vem, kako so se preimenovale ulice, poznam ljudi, njihove starše in njihove otroke . Ker sem domača, se vsakdo z lahkoto obrne name in tako izvem veliko več kot sicer.«
TINA STRMČNIK Foto: SHERPA
REPORTAŽA
33
Lokomotiva Ocean, ki je prva opravila poskusno vožnjo med Mariborom in Celjem.
Sepp lizak
4/ae
Spektakel ob prihodu »črne pošasti«
Jutri bo minilo 170 let, odkar je v Celje po Južni železnici pripeljal prvi vlak
Celje bo jutri slavnostno zaznamovalo 170-letnico prihoda prvega vlaka po Južni železnici. Vlak je v knežje mesto prvič uradno pripeljal 2. junija 1846. V spomin na ta dogodek bo v Celju kar nekaj prireditev. Eno osrednjih bo na Krekovem trgu predstavljalo odprtje razstave Ko železna pride cesta, ki jo je pripravil Pokrajinski muzej Celje.
Gradnja Južne železnice -kot tudi drugih železnic po Evropi - je bila posledica izuma parnega stroja in nastanka parnih lokomotiv. Z razvojem gospodarstva v Evropi je tudi zaživela ideja o širokopote-znejši gradnji železnic. Te so kmalu postale statusni simbol, vlak je bil mondeno prevozno sredstvo, železniške postaje pa so ob svojem nastanku pomenile nova, reprezentančna vrata v mesto, enako kot so bila pristanišča vrata v svet.
Leta 1825 je bila v Angliji, kjer so najprej nastajala železniška omrežja, odprta prva železniška proga, in sicer Stockton-Darlington. Nedol-
go zatem so začele nastajati prve železnice tudi v Belgiji, Franciji, Nemčiji, med prvimi so jih gradili tudi v nekdanjem avstrijskem cesarstvu.
Največji gradbeni projekt v Avstro-Ogrski
»Prvi načrt je pripravil Franc Riepl leta 1828. Cilj je bil povezati severne dežele Avstro-Ogrske, ki so bile bogate s premogovniki, z glavnim pristaniščem Trstom. Prav tako je bil načrt, da bi speljali železnico mimo industrijsko pomembnih krajev in območij ter obeh deželnih prestolnic, Gradca in Ljubljane,« je tedanje zamisli strnil avtor razstave mag. Damir Žerič, kustos v Pokrajinskem muzeju Celje.
Gradnja Južne železnice se je začela leta 1839: sprva jo je država zaupala zasebnim vlagateljem, koncesijo za odsek proge med Dunajem in Gloggnitzem si je izboril dunajski bančnik Georg Sina. »Kmalu je oblast že prepoznala potencial železnic. Uvidela je, da posamičnim interesom
Kustos mag. Damir Žerič, avtor razstave Ko pride železna cesta, ki jo bo Pokrajinski muzej Celje jutri odprl na Krekovem trgu v Celju.
zasebnikov ni pametno zaupati tako velike strateške naložbe, zato je država prevzela gradnjo v svoje roke. Gradnja Južne železnice je bila največji infrastrukturni projekt v 19. stoletju v Avstro-Ogrski in največji sploh v Evropi,« je tedanjo politiko avstro-ogrske-ga cesarstva glede te strateške naložbe opisal Žerič.
zuschlaga in nato spet z vlakom do Gradca.
Proga do Gradca je bila zgrajena leta 1844, dve leti pozneje do Celja, leta 1849 do Ljubljane in naposled še leta 1857 do Trsta. V vmesnem obdobju, med letoma 1848 in 1854, je bila zgrajena še proga čez prelaz Semmering.
Tehnično zahtevna gradnja
Gradnja takšnega infra-strukturnega projekta s toliko s toliko predori, mostovi, viadukti, s premostitvami, na primer Ljubljanskega barja, je bila s stališča takratnih tehničnih zmožnosti za današnje pojme neverjeten dosežek. Na Štajerskem je proga prečkala velike razvodnice - Muro, Dravo - in tudi nekatere manjše. Zlasti problematično je bilo močvirnato območje reke Pesnice, za kar so graditelji našli rešitev z največjimi premostitvenim objektom, pesniškim viaduktom. »Ko je proga dosegla območje današnjega Celja, so morali strugo Voglaj-ne prestaviti in jo regulirati v drugo strugo, da so pridobili prostor za tire, postajo in druge stavbe,« o zahtevnih delih na Celjskem pravi sogovornik.
muzika«, plapolale so zastave, visoke goste in uglednike so na postaji čakale bogato obložene mize. Tudi vse postaje na poti vlaka po Južni železnici so bile okrašene s slavoloki, praporji ... »To je bil izjemen dogodek. Ljudje so bili prej vajeni potovanj s kočijami in z rečnimi prevoznimi sredstvi, železnica je bila popolnoma nekaj drugega. Mogoče bi takratni prihod prvega vlaka v Celje lahko primerjali s prihodom kakšne večje svetovne križarke v naše pristanišče,« duh tistega časa opisuje Žerič. Ampak to je bil že tudi čas nemirov v avstrijskem cesarstvu in tudi sam cesar Ferdinand s svojo prisotnostjo ni želel poveličevati pomembnosti tega dogodka, zato je na slovesnost v Celje poslal takratnega direktorja generalne direkcije za gradnjo železnic, ki je bdel nad gradnjo Južne železnice.
Železnica pospešila gospodarski razvoj Celja in okolice
Gradnja Južne železnice je pomenila dokončen prelom s starimi časi, ki so imeli korenine še v srednjem veku. »Celje je bilo v začetku 19. stoletja še izrazito provincialno mestece,
Graditelji Južne železnice so bili v glavnem delavci iz drugih dežel, s Hrvaške, Tirolske, iz Zgornje Štajerske, tudi Nemčije. Na trasi od Celja do Zidanega Mosta in Ljubljane je progo gradilo približno 12 tisoč Italijanov. Med delavci je bilo seveda tudi nekaj Slovencev.
Železniška proga do Glo-ggnitza je bila zgrajena leta 1842. Naslednja postaja, alpski prelaz Semmering, je bila za takratne tehnične možnosti še prezahtevna, zato so jo načrtovalci izpustili. Potnik, ki je potoval z Dunaja v Gradec, je v Gloggnitzu izstopil. Potnike so peljali s poštnimi kočijami po alpskem prelazu do Murz-
Tudi na podobo Celja je Južna železnica imela velik vpliv. V Celju je bila pred tem gradnja novih stavb omejena znotraj nekdanjega srednjeveškega obzidja, železnica in postajna stavba sta bili zgrajeni nekaj deset metrov proč. V tem vmesnem prostoru so bili travniki, pašniki, njive, hlevi in lope. Ker je bilo potovanje z železnico prestižno, je takrat prevladujoče nemško govoreče prebivalstvo v Celju izkoristilo mondenost novega prevoznega sredstva in nasproti železniške postaje zgradilo nemško hišo kot svoje politično, kulturno in družabno središče, tej stavbi (danes Celjski dom) so sledile mestna hranilnica, Hotel Evropa.
Poleg tega je bila velik izziv gradnja skozi ozko sotesko Savinje. Zaradi njene poplavnosti je bilo treba progo speljati nekoliko višje, zgraditi so morali betonske plombe, prisadne stene, saj je obstajala velika nevarnost krušenja skalovja in padanja zemljine. »Med Celjem in Zidanim Mostom so bili zgrajeni štirje mostovi čez Savinjo. Kamniti ločni most v Zidanem Mostu čez Savinjo in Savo je ena največjih arhitekturnih mojstrovin.«
»Kot bi v
pristanišče priplula razkošna križarka«
Na binkoštno nedeljo, 2. junija 1846, je bilo vzdušje v Celju zaradi pričakovanja prihoda prvega vlaka po Južni železnici nadvse praznično. Žerič pravi, da so bile že poskusne vožnje pravi spektakel, saj so vsi govorili o »črni pošasti, ki dirja skozi naselja«. Na novi železniški postaji in ob progi se je zbrala ogromna množica ljudi, igrala je »pleh
ki je bilo bolj ali manj samozadostno, trgovina in obrt sta bili glavni gibali gospodarstva. Mesto, ki je takrat štelo manj kot 1.500 prebivalcev, ni ponujalo ničesar vabljivega, kar bi okoličanom ponujalo možnosti preživljanja v Celju.« Gradnja je dala pospešek pre-bujajočemu se gospodarstvu, leta 1851 sta začela delovati rudnik in železarna v Štorah, temu so sledili novi industrijski obrati, cinkarna, Westnova tovarna emajlirane posode, prvi mestni mlin ... »Celje se je potem v nekaj desetletjih razvilo v politično, predvsem pa v gospodarsko regijsko središče.« Rudarska središča, razvoj turizma, pivovarska, usnjarska in druga industrija na širšem območju Celja so pripomogli, da so se na Južno železnico v kasnejših letih navezovale nove in nove proge, Celje-Velenje-Dravograd, Celje-Rogaška-Rogatec.
ROBERT GORJANC Foto: Sepp Tezak, Bojan Plevčak, RG
Železniška postaja v Celju leta 1846
Današnja podoba železniške postaje v Celju s perspektive Krekovega trga
ГтЗИУ
[кпНЧпНП" i 11111|i j: E n K B i" I I
i.f i
i ' | ч Bj ■■■

34
NAROČI IN ODPELJI
Edi Baumkirher velja za strogega, doslednega, izredno profesionalnega policista, sodelavca. Tudi do našega vozila ni spustil veliko ljudi ...
Da je pred Policijsko upravo Celje parkiran mali jekleni lepotec, se je kaj hitro razvede-lo. Milena Trbulin, ki skrbi za odnose z javnostjo, ni mogla, da ne bi lepotca tudi prišla pogledat. »Pa je res lep, tako kot pravijo,« je ugotavljala. »Ne pozabi na varnostni pas,« je takoj dodal Baumkirher .
Seveda se na ^ policijo toyota | aygo ne bi upal pripeljati z neustreznimi pnevmatikami. Varnost je na prvem mestu. Takšnega mnenja je tudi Baumkirher, ki je najprej pregledal ravno to, kako je naš avto »obut«.
ГГ 'V?
ИЛ TJ ^
P^Vf
I dO
91
»Res je šminkica!«
Toyota Aygo na »varnostnem pregledu« na celjski policiji
Naš mali aygo je res pogumen. Spoznal je tudi celjsko policijo. Preden ga bomo z AC Fri-Mobil 17. septembra podelili enemu od naših naročnikov, tudi mi z njim uživamo z različnimi znanimi osebnostmi našega območja. Pretekli teden je tako bil zanj spoznavni dan s celjsko policijsko upravo. Pomembno je namreč, da aygo pozna vse osnove varnosti, saj bo le tako svojega novega lastnika vozil varno in previdno na vse izbrane cilje.
Sprejel ga je prometni inšpektor v oddelku za promet na PU Celje Edi Baumkirher. Strog in dosleden sogovornik je takoj preveril, če ima vozilo vso varnostno opremo, da je na cesti čim bolj stabilno in brezhibno.
Preudarnejše ženske
Navdušen nad tem, da ima toyota aygo vse in še več, kar omogoča pravilno in varno vožnjo, je bil presenečen tudi nad njegovim videzom. »Res je šminkica. Kot nalašč za nežnejši spol,« je poko-mentiral. »Kljub temu se ga tudi sam ne bi branil,« je še dodal z nasmehom.
V pogovoru z enim največjih prometnih strokovnjakov v Sloveniji o našem
nagradnem vozilu je beseda nanesla tudi na to, kdo so boljši vozniki, moški ali ženske. Baumkirher namreč
odgovor na to vprašanje zelo dobro pozna, saj ima popoln pregled nad prometno varnostjo na Celjskem. »Mislim,
da je to, da smo moški boljši vozniki, stereotip. Medtem ko se v praksi pogosto pokaže ravno nasprotno. Vsak
spol ima pri vozniških sposobnostih dobre in slabe lastnosti. Ženske pa so v prometu zagotovo preudarnejše, predvsem bolj upoštevajo cestnoprometne predpise. Ne gredo v skrajnosti kot moški,« je pojasnil.
Varen avto
Ker je varnost na prvem mestu ne glede na
tip in znamko vozila, je bil naš policijski sogovornik navdušen tudi nad tem, da ima toyota aygo vgrajeno resnično najsodobnejšo varnostno opremo. »Predvsem mi je padlo v oči število zračnih blazin. Ima tudi bočne in čelne ter tudi tako imenovane varnostne zavese. To je super in zelo pohvalno. Kajti tudi pri testih trčenj dobivajo takšna vozila zelo visoke in dobre ocene. To pomeni, da je proizvajalec poskrbel za varnost voznika in sopotnikov. Pohvalno je še, da ima vozilo video kamero za vzvratno vožnjo,« je nadaljeval. Torej bomo enemu od naročnikov Novega tednika, septembra predali vozilo, ki je maksimalno varnostno opremljeno.
Čeprav vozilo ni veliko, to ne pomeni, da ni prostorno. »Je krasno vozilo za vožnjo po mestu, kjer je treba več parkiranja, saj se z njim z lahkoto parkira. Zelo praktično, moram reči.« Dodal je še, da je takšen avto odličen za prvi družinski avto oziroma za mlade, ki so na začetku svoje vozniške kariere, a tudi za starejše, ki vozijo na krajših razdaljah. »Ima namreč vse, zato tistemu, ki mu ga boste podarili, želim varno in prijetno vožnjo,« se je še nasmehnil.
SŠol
Foto: SHERPA
novi tednik
Zakaj Novi tednik?
-najbolj verodostojne informacije o dogajanju v regiji
-poglobljene teme
-odlični intervjuji
-nepozabne reportaže
Ker je prvi v regiji!
Sodelujte v nagradni igri Novega tednika in Radia Celje in postanite novi lastnik osebnega avtomobila Toyota Aygo. Avto vam bomo podarili v trajno lasti Izpolnite kupon in nam ga pošljite najkasneje do 10.9.20161
Ime in priimek:
Naslov:
Telefon
E-pošta:_
V nagradni igri lahko sodelujejo naročniki Novega tednika. Pravila za sodelovanje v nagradni igri so objavljena na spletni strani www.nt-rc.si.
^ sem naročnik Novega tednika ^ naročam Novi tednik do preklica
Udeleženec dovoli organizatorju in soorganizatorju (AC Fri-Mobil d. o. o. Celje) zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
Žrebanje bo 17.9.2016
Kupon pošljite na: Novi tednik, Prešernova ulica 19,3000 Celje
ZA ZDRAVJE
35
Ustna higiena: naložba v zdravje
Ta se mora začeti že v zgodnjih otroških letih
Leta in leta že poznamo pregovor, da so zobje ogledalo našega zdravja. Ta rek zelo dobro poznajo najmlajši, ki jih že v predšolskem obdobju učijo o preventivi ustne votline. Mnogi, tudi starejši, se danes zgrozijo samo ob misli na obisk pri zobozdravniku, saj ne prenesejo bolečine ob kakšnem posegu. Vendar je »vrtanja« po zobeh manj, če človek ves čas skrbi za svoje zobe in dlesni tako, kot je treba.
Zdravstvena stroka vedno bolj povezuje pojav nekaterih bolezni v zrelem obdobju življenja z boleznimi zob, zato je škoda, da je skrb za zdrave zobe in dlesni pogosto potisnjena v ozadje. Le redki danes zobe čistijo na pravilen način in s pravilno tehniko, predvsem pa se pri ustni higieni pozablja na pravilno prehranjevanje.
Starši naj bodo odgovorni
Izjemno pomembno je, da starši svoje otroke že v rani mladosti učijo, kako se zobe umiva in kolikokrat na dan ter tudi pravilnega načina uživanja hrane. Za to so odgovorni odrasli, a v praksi se dogaja ravno obratno. Zaradi zdravstvene vzgoje v šoli otroci učijo starše o ustni higieni in ne obratno.
To poudarja tudi višja medicinska sestra iz Zdravstvenega doma Celje Karlina Praprotnik, ki že 32 let skrbi za zobozdravstveno preventivo šolarjev in dijakov celjske regije: »Osve-ščanje v šolah o pomenu pravilne ustne higiene smo pred 32 leti začeli ravno zato, ker so zobozdravniki opazili, da je zelo slaba. Opažamo, da se je nato
Kadilci imajo zaradi vpliva cigaretnega dima pogosta vnetja dlesni. Pri kajenju se namreč zmanjša njihova prekrvavitev, s tem se zmanjša tudi odpornost zaščitnih celic v dlesnih. Bolezni obzobnih tkiv je tako tudi težje zdraviti pri ljudeh, ki kadijo.
je, saj so otroci tudi za takšno znanje takrat zelo dovzetni. Pri tem pohvali srednješolce, pri katerih je manj težav z zobmi in dlesnimi kot pred leti. »To vse je odraz dolgoletnega vlaganja v takšno preventivo, kar nas veseli,« še dodaja Praprotnikova.
Ne pozabite gristi
Vendar dobre učinke preventive najbolj ogroža nepravilen način prehranjeva-
Ob higieni ustne votline je dobro vedeti, da ima tudi slina v ustih svoj pomen. Ta se izloča predvsem pri grizenju hrane, zobe čisti in nevtralizira kislino na zobeh. Poleg tega ima pomembno vlogo pri prebavi. Kadar oseba spije sladko pijačo, v ustih ni sline. Ravno zato so sladke pijače tako nevarne. Ker sladki delci pijače ostanejo na zobeh, povzročajo nastanek kariesa. Znano je tudi, da se manj sline izloča v trenutkih, ko je človek v stresnem obdobju. Zato se zobobol posledično tudi hitreje pojavi.
Priporočljivo je umivanje zob zjutraj in zvečer. To velja za osebe, ki jedo čvrsto hrano, saj ravno čvrsta hrana zobe sčisti, medtem ko jo človek grize. Ne glede na to je nujno večerno umivanje zob. Z jutranjim umivanjem pa z zob skrtačimo in iz ustne votline speremo ustno floro in s tem bakterije, ki se naberejo ponoči.
Zdravstveni dom Celje je v teh dneh zaključil tekmovanje za čiste zobe ob zdravi prehrani. V vseslovenskem projektu je sodelovalo kar 111 osnovnih šol in 10 šol s prilagojenim programom iz celotne celjske regije. Najboljšim iz 20 šol na območju Celja, Vojnika, Dobrne in Štor so posebna priznanja podelili konec minulega tedna v Celju. Gre za akcijo, ki je potekala v letošnjem šolskem letu v okviru preventivnega otroško-mladinskega zobozdravstvenega programa. Takole so šolarji v Cinemaplexxu spremljali podelitev priznanj. S čistimi zobki. (Foto: GrupA)
izboljšalo, vendar je v zadnjih dveh ali treh letih spet slabše. Tudi zaradi različnih okoliščin v družinah, kot je preobremenjenost staršev. Ti imajo zaradi služb nekoliko manj časa za nadzor ustne higiene pri svojih otrocih, nenazadnje na to vpliva tudi finančno stanje staršev. Tisto, kar pogrešamo, je njihova pomoč otrokom. Kajti otroci, ki so v prvem, drugem ali tretjem razredu, so nesamostojni in potrebujejo vodenje in nadzor. Tu so starši nepogrešljivi.«
Zobozdravstvena preventiva je del vzgoje že v vrtcih in Praprotnikova dodaja, da je to največja naložba v zdrav-
Marta Tome, dr. dent. med., spec. otroškega in prev. zobozdravstva iz Zdravstvenega doma Celje: »Težave z ustno votlino niso nikoli omejene na starostno mejo. Začnejo se lahko že pri prvem letu otroka. Takrat so obolenja ali okvare zob še lahko popravljive.« (Foto: SHERPA)
nja, pred čimer svari Marta Tome, dr. dent. med., spec. otroškega in prev. zobozdravstva iz Zdravstvenega doma Celje. Ta že več let opozarja, da ljudje ob sodobnem načinu življenja in hitrem vsakdanjem tempu ne dajejo dovolj poudarka pravilnemu načinu uživanja hrane. »Danes preveč uživamo lahko prebavljivo hrano, ki je ni treba žvečiti, dovolj gristi. Obroke ljudje pripravijo hitro in jih tudi hitro zaužijejo. Takšna prehrana in takšen način uživanja hrane ne spodbujata pravilnega razvoja čeljusti in dlesni. Dolgoročno z evolucijskega vidika to vodi celo k zmanjšanju števila zob v ustih,« dodaja.
Hrana mora biti tako čim manj predelana, čim bolj čvrsta, čim manj sladka in lepljiva. Za ustno votlino so na primer tvegani izdelki iz bele moke, ki že v ustih razpade v sladkor. Grizenje hrane ni zdravo samo za zobe in dlesni, ampak tudi za mišice ustne votline, ki so pri tem aktivne. Obremenjenost zob zaradi grizenja je priporočljiva, to namreč pomeni, da so zobje zdravi, še dodaja Tometova. Čeprav se vsi zavedamo, kaj je zdrava in čvrsta hrana, zaradi stiske s časom in zaradi tempa življenja nimamo nadzora ali popustimo, ko otrok zaužije hrano, ki ni takšna, kot bi morala biti.
SIMONA ŠOLINIČ
Karies nastane zaradi nabiranja zobnih oblog, umazanije, hrane, sline in bakterij na površini zob. Do vnetja obzobnih tkiv pa pride zaradi kopičenja bakterij v obzobnih tkivih, tkivo nabrekne, pordeči in zakrvavi. Sprva je vnetje le površinsko, če ga ne zdravijo, napreduje v globino, kjer povzroči paradontalno bolezen.
Za zobobol velja, da nikoli ni brez vzroka. Zob ne začne kar tako boleti, ampak se bolečina pojavlja postopoma. Praviloma protibolečinska tableta bolečino le ublaži ali jo skrije za nekaj časa, nato se zobobol ponovno pojavi. Gre torej za znak, da se v ustni votlini nekaj dogaja, in klic po zobozdravstvenem pregledu.
Opustite kajenje!
V torek je bil svetovni dan brez tobaka, ki je imel letos geslo Prihaja enotna embalaža. Vedno več držav se namreč odloča za enoten videz zavojčkov cigaret različnih tržnih znamk tobačnih izdelkov. Cilj tega je zmanjšati privlačnost tobačnih izdelkov, ki so med vodilnimi vzroki za pljučnega raka.
Zaradi vseh bolezni, ki jih povzroča kajenje, umreta dve tretjini kadilcev, ki v povprečju izgubijo od 10 do 15 let življenja. Zdravstveni podatki za Slovenijo kažejo, da na dan v naši državi zaradi kajenja umre povprečno 10 ljudi, kar četrtina od teh še ni stara 60 let. Letno zaradi kajenja tako umre več ljudi kot zaradi vseh nezgod, samomorov, alkohola in prepovedanih drog skupaj.
THERM AN A
OSTEOPATSKA-KIROPRAKTIČNA AMBULANTA V ZDRAVILIŠČU V LAŠKEM
dr. Vershinin Andrey -
:>R. OSTEOPAT1JE, ORTOPED, REVMATOLOG
TEL.: 03 734 51 28, GSM: 031 566 262
WWW.CENTERZDRAVJA.NET; E-POŠTA: VERS1NIN ANDREJ@GMA]LCOM
v_/
36
MLADI ZA MLADE
Nastop šolskega ansambla na paradi učenja v Šmarju pri Jelšah
Stojnica na paradi učenja v Šmarju pri Jelšah
Parada učenja v Šmarju pri Jelšah
V sklopu tedna vseživljenjskega učenja, ki potekalo skupaj s sodelovanjem Andragoškega centra Slovenije, smo se dijaki Šolskega centra Šentjur udeležili Parade učenja. Ta je bila 18. maja v kar 13 različnih krajih po Sloveniji.
Parada učenja - dnevi učečih se skupnosti je priložnost za ustvarjalnost in učenje na javnem mestu. Obisko-
valcem se predstavljajo številni posamezniki, ki nudijo svetovanje in informiranje, izvajajo razne delavnice,
mimoidoče zabavajo razne glasbene točke in podobno.
Tudi mi smo se v okviru šole udeležili Parade učenja, in sicer v Šmarju pri Jelšah, kjer se je s svojo stojnico predstavljalo približno dvajset različnih ustanov in društev, predvsem iz oko-
lice. Na eni od stojnic smo se predstavljali tudi mi, in sicer s promocijo izobraževalnih programov, ki jih ponuja Šolski center Šentjur. Člani šolske glasbene skupine so program popestrili tudi z glasbeno točko. Pri stojnici smo ponujali šol-
ske pekovske izdelke, prav tako so se obiskovalci imeli možnost posladkati z vaflji in glede na vroče vreme, je vsem prav zagotovo prijal šolski sladoled. Dogodek so obiskali tako odrasli kot tudi otroci, ki so v dopoldanskem času nestrpno pri-
čakovali Dejana Zavca. Ta je kot osrednji gost podelil nagrado občinstva na nedavnem Festivalu amaterskega filma. Na Paradi učenja so starejši obiskovalci spoznali delo mladih, mladi pa so si lahko nabrali izkušnje starejših in pridobili marsikateri nasvet.
BARBARA UŽMAH, 1. letnik, živilsko prehranski tehnik
Ogorčen boj za ključ
Predaja ključa
V ponedeljek, 23. maja, je bila na igrišču Šolskega centra Šentjur predaja
ključa.
To je tradicionalna prireditev, na kateri se zaključni letniki poslovijo od profesorjev in celotne šole. Razred, ki prejme ključ, ga naslednje
leto preda naprej. Predaja seveda ni enostavna, saj se morajo razredi, ki so v naslednjem šolskem letu zaključni, za pridobitev ključa boriti v napornih igrah, ki jih pripravijo »lastniki« ključa.
V spopadu za ključ so morali dijaki pokazati številne
spretnosti, tudi s strokovnega področja. Po hudem boju so ključ pridobili dijaki 1. žpti razreda. To je razred, ki je vpisan v program t. i. 3+2, in sicer živilsko prehranski tehnik. Upamo, da bodo dijaki ključ skrbno čuvali in ga naslednje leto spet predali naprej.
BARBARA UŽMAH, 1. letnik, živilsko prehranski tehnik
Zdravilna
I ■ v v
zelišča
Sem Alen Lamper, dijak 1. letnika programa kmetijsko podjetniški tehnik Šolskega centra Šentjur in se ukvarjam z zelišči. Doma na vrtu imam veliko različnih zelišč:
-	kamilico (največkrat se uporablja za dodajanje čajnim mešanicam, da popestri okus in pomiri telo);
-	timijan in rožmarin dve zelišči uporabljam kot dodatek jedem, največkrat pri pečenki);
-	majaron (to zelišče je bogato z vitaminom B6, ima poseben vonj, uporablja se posušen za na pico in v čaju, ker takšen čaj očisti želodec);
-	ognjič (te cvetove uporabljam za mazila, ki jih naredim doma iz svinjske masti in cvetov ognjiča);
-	žajbelj (je najbolj zdravo in za vse uporabno zelišče; najprej iz njega skuham čaj, nato ga pustim stati v vodi en teden, nakar dodam še koprive in dobim gnojilo, ki ga redčim z vodo, ker čez čas postane zelo močno; s tem gnojilom pognojim zelišča);
-	meta (na vrtu imam navadno in poprovo meto, uporabljam jo predvsem za čaj);
-	rabarbara (iz nje delam tudi kompot);
-	luštrek (uporabljam ga enako kot peter-šilj, le v manjših količinah, ker ima močno aromo);
-	tavžentroža (te cvete poberem in jih shranim doma za čaj, ki ga pijem pozimi);
-	sivka (jeseni jo odrežem in dam v vrečke iz blaga, ki mi jih naredi stara mama; vrečkice postavim v omaro, da odganjajo molje in mrčes);
-	melisa (ima bolj blago aromo, zato ni treba skopariti z njo pri pripravi čajev);
4 r
zeli
Vsa zelišča, ki jih pridelujem doma, sušim. Posušene spravim v steklene kozarce. Ukvarjanje z zelišči me veseli, saj se pri delu sprostim, ob zeliščih pa odkrivam tudi zdravilno moč narave.
ALEN LAMPER, 1. letnik, kmetijsko podjetniški tehnik
Stran Mladi za mlade so pripravili dijaki Šolskega centra Šentjur
Predaja ključa novim skrbnikom
PODLISTEK / AKCIJA
37
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
www.kamra.si
Д-катга
Osrednja knjižnica Celje - vrata v vse čase in prostore (io. del)
Podružnične knjižnice
Majhne knjižnice s po nekaj deset ali največ nekaj sto knjigami, ki so na podeželju vznikale v 19. in 20. stoletju, so bile za tamkajšnje prebivalstvo precejšnega pomena. Niso sicer nudile veliko strokovnega čtiva, a so s knjigami in časopisi, ki so jih v veliki meri pridobivale z darovi, kljub temu pomembno prispevale k utrjevanju slovenskega jezika, širjenju znanja in dvigu bralne kulture. Te knjižnice - mnogo so jih ustanovile lokalne župnije - so večinoma vodila (katoliška) bralna in prosvetna društva. Tudi na širšem območju Celja je bilo po vaseh tedaj veliko takšnih knjižnic. Njihov nadaljnji razvoj je zavrla druga svetovna vojna, ko so bile mnoge knjige uničene ali so se porazgubile.
Po vojni, ko se je »tako razvila želja in potreba po izobrazbi pri našem delavcu in kmetu« in so bile »ljudske knjižnice bolj potrebne kakor kadar koli poprej«, je ob koncu leta 1954 v celjskem okraju s skupno 56.916 knjižničnimi enotami delovalo 70 knjižnic. Med temi je knjižnica na Dobrni posedovala 292 knjig, na Frankolovem 386, v Šmartnem v Rožni dolini 308, v Štorah, kjer so že imeli bolje založeno knjižnico, so bralcem takrat
Odprtje nove knjižnice v Vojniku leta 1982
DO POLNEGA VOZIČKA BREZ MOSNJICKA
Zadnji kupon za brezglavo nakupovanje
Tokrat objavljamo še zadnji kupon za sodelovanje v akciji Novega tednika in Radia Celje ter Planeta Tuš Celje Do polnega vozička brez mošnjička. Izrežite ga in nam ga pošljite ter v sredo ob 12.15 frekvence svojega radia obvezno naravnajte na Radio Celje. In seveda takrat ne klepetajte po telefonu, saj vas lahko pokličemo iz studia Radia Celje.
Voditeljica Nena Lužar je tokrat srečo prinesla Hinku Zupančiču iz Tabora. Hinko je bil presenečen, presrečen, a nekoliko nepripravljen, saj ni imel nakupovalnega lističa. A kljub temu je bil njegov narek voditeljici Simoni Brglez več kot odličen, saj ji je uspelo med tekom z ene strani Planeta Tuš do druge v voziček uvrstiti veliko živil, od brezalkoholnih pijač, mesnih dobrot, olja do zamrznjenih jedi. Naku-povalka Marinka pa je bila tista, ki je za Hinka izžrebala dodatno minuto. In Hinko jo je več kot odlično tudi izkoristil.
Na blagajni smo dobili račun za 157,10 evra, a Hinku denarnice seveda ni bilo treba odpreti, saj gre za brezglavi nakup brez mošnjička. V sredo bomo žrebali še zadnjič med kuponi, teden kasneje pa bomo dobrodelno zaključili našo akcijo.
SB, foto: GrupA
nudili 1.694 knjig in v Vojniku 450 knjig. Vse knjižnice, z izjemo vojniške, so vodili učitelji, knjižni fond pa je bil vsaj na začetku večinoma sestavljen iz darovanih knjig. Te knjižnice so dostikrat poslovale v majhnih prostorih in imele le nekaj deset rednih bralcev.
Vodja celjske mestne ljudske knjižnice Marica Zorko je leta 1961 zato zapisala: »Knjižnice bi dobile brez dvoma večji pomen / .../, če bi imele ustrezne in lepše urejene privlačne prostore / ./ večina knjižnic (se) nahaja že v lastnih prostorih, ti pa so v kulturnem, zadružnem ali telovadnem domu. Žal pa je bil dodeljen v največ primerih knjižnici najmanjši prostor. Koliko je bilo treba dokazovanj, da so se knjižnice preselile iz kinematografskih čakalnic, iz prostora nad koko-šnjakom, iz garaže gasilskega doma itd.« Krajevne knjižnice na Dobrni, v Šmartnem v Rožni dolini, Štorah in Vojniku so imele različno pot razvoja, skupna pa sta jim vendarle bila relativno skromna založenost s knjigami in večno pomanjkanje ustreznih prostorov ter opreme. Še najugodnejše je bilo stanje v vojniški knjižnici,
ki je delovala v okviru lokalnega kulturnega društva Franceta Prešerna in je v začetku 80. let razpolagala s skoraj 3 tisoč knjigami. Majhna soba je za širjenje knjižnične dejavnosti postala pretesna, zato so tam leta 1982 v bivšem zdravstvenem domu odprli nov knjižnični prostor, ki so mu kmalu zatem dodali še čitalnico. Po preselitvi je knjižnica postala oddelek celjske knjižnice.
Knjižnica v Gaberju je prehodila drugačno pot. Ustanovljena je bila leta 1952 na predlog kulturne komisije pri takratnem Okrajnem ljudskem odboru Celje. Kmalu po ustanovitvi je prešla pod okrilje DPD Svoboda. Spočetka so njen knjižni fond obogatili tovarniške sindikalne podružnice in Gaberčani, že kmalu po ustanovitvi pa je knjižnica začela prejemati tudi namenska sredstva za nabavo novih knjig. Poplava junija 1954 je delavsko knjižnico v domu Partizan večinoma uničila. S požrtvovalnim delom so mnogo napol uničenih knjig rešili in nabavili tudi lepo število novih. Knjižnica, ki je tedaj štela 4 tisoč knjig, je bila za bralce odprta vsak dan. V začetku 60. let je vanjo največ ljudi prihajalo ob četrtkih in petkih popoldne, ko je bilo po besedah takratne upravni-
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje
ce knjižnice Slave Marinček v njej kakor »v čebeljem panju«. Število bralcev, zlasti mladih, je iz leta v leto naraščalo. Leta 1972 je prišla knjižnica kljub nasprotovanju Gaberčanov pod upravo študijske knjižnice. Ob združitvi je razpolagala s 14 tisoč knjigami. Knjižnični oddelek Gaberje-Hudinja, je dokončno uničila poplava novembra 1990 in po njej ni bil več obnovljen.
Mestna ljudska knjižnica v Celju je že na začetku 60. let upravljala tudi potujočo knjižnico in z njo obiskovala kraje v šmarski, šentjurski in konjiški občini, v 80. letih pa so si knjige iz njene zaloge pet tisoč knjižničnih enot izposojali na primer tudi Lik Savinja, vojniška psihiatrična bolnica, komunala.
Osrednja knjižnica si je zlasti v 80. letih prizadevala »zmanjševati razdaljo med knjigo in bralcem«, zato je tedaj precej energije usmerjala v razvoj oddelkov in krajevnih knjižnic ter krepila njihov knjižni fond. Ob koncu leta 1989 je bilo v oddelku Gaberje-Hudinja 17.864 enot gradiva in v oddelku Vojnik 5.526. Leto prej so po posameznih krajevnih knjižnicah našteli: na Dobrni 4.257, Frankolovem 100, v Šmartnem 3.713, v Štorah 5.201, v Trno-vljah 948 in v potujoči knjižnici 5.753 knjižničnih enot.
Se nadaljuje.
JANJA JEDLOVCNIK, Osrednja knjižnica Celje
Simona nakupuje za vas brezplačno!
Pripravite svoj nakupovalni listek! Pokličemo vas v sredo ob 12.15! __________________________________________-•tL-
novi tednik radio celje
Hinko Zupančič z dobrotami za 157,10 evra
-
KUPON
Ime in priimek:.
Naslov: _
Telefon: _
E-mail:
Naročniška številka Noveg Številka TUŠ KLUBA (če ste čla Lastnoročni podpis:
Kupon pošljite na naslov: Novi tednik in Radio Celje, Preser
Pravila nagradne igre so objavljena na www.radiocelje.com.
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
38
PISMA BRALCEV

V spomin
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic (pisava 14) oziroma približno 3 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. Pisma nam lahko pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali ga oddate na spletni strani www.novitednik.com (Pisma bralcev).
UREDNIŠTVO
Obiščite nas na spletu!
Najpomembnejše informacije iz regije za vas!
Odmev
Lastništvo vode
V Novem tedniku št. 21, 26. maja 2016, sem glede prodajanja našega narodnega bogastva, vode, prebral zaskrbljeno pismo bralke Fanike Wiegele.
Gospod, ki je nastopil v Dnevniku TVS 15. maja 2016, je dr. Mihael Jožef Toman z biotehnične fakultete v Ljubljani. Z njegovimi navedbami v tem prispevku se popolnoma strinjam.
Tudi meni ni jasna navedba spoštovanega profesorja o Heinekenovem dokupu osmih vrtin v Laškem (poleg štirih v Ljubljani). Priva-tiziranje vodnih virov lahko že vrsto let opazujemo v La-
škem v povezavi s pivovarno, »tolerirano«, ker je bila v »domačih rokah«, ki si je na račun vode odrezala zase velik kos skupne pogače. Mnogi si zatiskajo oči pred manipuliranjem pivovarne in občinskih vodstev o tej naravni dobrini, tako izvirih kot izlivih (čistilna naprava). Rentni učinek vodnih virov je zadržala zase, stroške pa po »ekonomiji obsega« prevalila na prebivalce občine, še posebej urbanega dela občine.
Veliko o tem pove podatek, da za omrežnino pivovarna plača letno 25 tisoč evrov, drobni potrošniki (občani) pa 600 tisoč evrov, ob tem, da je njihova poraba več milijonov hektolitrov ... Prav tako mi ni jasno, kam je izginila razlika v številu vodnih virov iz poročil o kakovosti vode za leto 2014 in 2015 (Pivovarna Laško, d. d., koncesionar za izvajanje gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v občini Laško). V prvem (2014) je navedenih 64 virov in v zadnjem (2015), po lastniški spremembi, 47.
Preden bi šli na ulice, bi bilo dobro zahtevati overjena (ne PR) pojasnila Dušana Zorka in Matjaža Hana, glavnih akterjev zanju uspešne »poslovne transakcije« - prenosa pivovarn Laško in Union v objem Heinekena. Lah-
ko pa bi kaj dodali še Franc Zdolšek, župan Občine Laško, Andrej Kaluža, vodja urada za gospodarske javne službe, okolje in prostor, in Luka Picej, višji svetovalec I za okolje in prostor. Morda še kdo iz pivovarne, komunale ali »režijskega obrata« občine.
Nalijte nam čiste vode.
MARJAN ZAVŠEK
Modri telefon
Težko čaka
Občan Vojnika težko pričakuje sprejetje občinskega prostorskega načrta, saj je to tesno povezano z njegovimi pomembnimi osebnimi načrti. Nov občinski prostorski načrt je namreč v pripravi že dolga leta. V Občini Vojnik so mu odgovorili, da ji med številnimi soglasji manjka le še končno mnenje ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za katerega je občina zaprosila oktobra.
Občina je poslala ministrstvu zahtevano dopolnitev v začetku marca. Občan Vojnika želi od ministrstva izvedeti, kdaj okvirno bo to soglasje izdano.
Okvirni odgovor smo skušali dobiti na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je pisno odgovorilo, da bo končno mnenje izdano »v najkrajšem možnem času«. Zato smo poslali ministrstvu dodatno vprašanje, če bo to okvirno v nekaj tednih ali nekaj mesecih, kot je mogoče pričakovati. Služba za odnose z javnostmi in promocijo je dodatno odgovorila, da zadeva ni odvisna od enega samega človeka, ki zadevo rešuje na ministrstvu. »V konkretni zadevi se v postopku usklajuje in urejuje tudi z drugimi subjekti, za katere pa mi ne znamo oceniti njihove odzivnosti, hitrosti in podobnega. Zato je končni termin zaključka postopka nemogoče oceniti,« je še odgovorilo ministrstvo.
BJ
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158.
v
Jožica Struk
(5. 6. 1946-15. 5. 2016)
V	teh cvetočih majskih dneh se starši večkrat pogovarjamo o šoli in učiteljih kot kadarkoli med letom. »Šola so učitelji,« je imela navado reči Jožica Štruk. »Če se ne trudi učitelj, ne moremo znanja pričakovati od otrok,« nas je prepričevala vsa desetletja, ko je delala z nami, se razdajala in nam bila zgled izjemne strokovne učiteljice ter razredničarke generacij kuharjev.
V	Srednjo šolo za gostinstvo in turizem Celje je prišla stara 18 let, ko so bili temelj tehnologije štirje štedilniki, ogrevani še z drvmi in s premogom. Svojo stroko je razvijala od teh začetkov in se selila s šolo vse do nove zgradbe z indukcijsko tehnologijo in uporabo dušika ter hkrati prisegala na harmonijo okusov, ki nastajajo ob uporabi biološko vzgojenih zelišč in drugih živil, ter na tradicionalno slovensko kuhinjo, ki jo lahko vsakokrat pripravimo drugače, inovativno, a s toplino spominov, ki nas prevzemajo. »Kulinarika je umetnost, zato jo je treba ustvarjati s srcem. Če smo bili uspešni, bo miza tako pritegnila goste, da jo bodo
v trenutku izpraznili.« In njene mize so navduševale številne goste, ko je naša šola oplemenitila pomembne dogodke v Celju. Njeni dijaki so postajali vrhunski kuharji doma in v tujini, gostinci z imeni, v svet so ponesli njeno ime in ime naše šole. Kot ga je ponesla sama - ne le kot učiteljica, temveč tudi kot mentorica ekipam na slovenskih in mednarodnih tekmovanjih, bila je članica žirij, vodila je radijske oddaje in pisala kuharske podlistke ter prejela za dolgoletno delo priznanje Društva kuharjev in slaščičarjev Slovenije z lento.
Ni je več z nami, a za vse nas, ki učimo, je njeno poslanstvo ostalo živo, še zlasti v teh majskih dneh, saj se moramo z vso odgovornostjo zavedati, da smo mi tisti, ki učimo generacijo jutrišnjega dne.
VIDA LONČARIČ, sodelavka v Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje
ALBUM S CELJSKEGA
www.cinkarna.si
Izlet na Okrešelj leta 1956
Moja stara mama Jožefa Kosaber (1925-2012), roj. Gregorčič, in dedijeva sestra Lea Črepinšek, por. Kramer, sta se poleti leta 1956 v odpravili na izlet v Logarsko dolino in se povzpeli tudi na Okrešelj.
Prispevala: ROSANA ČREPINŠEK, Celje
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, tel. št. 03-426-17-36 (Srečko Maček). Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20.
st.
Medijski pokrovitelj: Novi tednik
AKCIJA / BRALCI POROČEVALCI
39
Onifi1 oto: Nataša Müller, oblikovanje Andreja Balja
v.......
Anja in Simon
sta letošnja zmagovalca akcije
Pa imamo tudi letošnja maturantska zmagovalca! To sta Anja Podkrižnik iz Ekonomske šole Celje in Simon Zdolšek iz Šolskega centra Šentjur.
Anja je v finalnem krogu glasovanja protikandidat-ki premagala z zbranimi 732 glasovi. Pri tem so ji pomagali tudi učitelji, ki so ji namenili sto glasov. Maja Bogdanović je zaostala le za nekaj glasov, saj jih je zbrala 707 (prav tako s pomočjo učiteljev), medtem ko se Julija Fijavž očitno ni podala v finalno bitko, saj je imela na koncu le 6 glasov.
Pri fantih je zmaga manj tesna, saj je Simon Zdolšek prejel 403 glasove, drugouvrščeni Miha Herlah je zbral 192 glasov in Jan Hribernik na tretjem mestu 130. Vsem trem so pomagali učitelji, ki so jim namenili po sto glasov.
Med pošiljatelji kuponov smo izžrebali
Jakopič z Vrha nad Laškim,





Zmagovalni par letošnje akcije bo prejel lepo nagrado, stilsko preobrazbo. Stilistka bo Simona Oset Hliš, ki bo zmagovalca oblekla v trgovinah Brooklyn (Desigual in Pepe jeans). Za frizuro, ličenje in manikuro bo poskrbel Citycenter Celje. Zmagovalca boste prejela tudi album svojih fotografij s plesa in preobrazbe, za kar bo poskrbela fotografinja akcije Nataša Müller. O dogajanju na preobrazbi boste lahko brali v reportaži v Novem tedniku.

ki bo prejela bon za ogled podzemnega sveta Pece za dve osebi.



Brooklyn

V spomin mentorju
Drugi torek v maju so v Osnovni šoli Lava odprli 7. med-generacijsko razstavo del tamkajšnjih učencev in likovne skupine Prijatelji. Likovna dela bodo v avli šole na ogled do 10. junija.
Razstava ima dva tematska sklopa, ki nosita naslov Jaz in mi in Goya. Mentor likovne skupine Prijatelji je bil zadnja tri leta Ratimir Pušelja, profesor. Ta je članom skupine odprl nov pogled na svet, njemu v spomin pa so posvetili zadnjo razstavo. Na ogled so likovna dela, ki jih je skupina začela ustvarjati leta 2015 pod mentorstvom Pušelje, dokončala pa jih je v letošnjem letu. Učence OŠ Lava je skozi čarobni svet umetnosti popeljal likovni pedagog Urh Kodre. Nastala so dela, prilagojena tematiki ustvarjanja omenjene likovne skupine.
AK Foto: BČ
Poklon Ivanu Cankarju
V Levstikovi sobi Osrednje knjižnice Celje, kjer so celo leto ob ponedeljkih srečanja članov izobraževalnega programa Domoznanstvo in kulturna zgodovina Univerze za III. življenjsko obdobje (U3O), smo se 9. maja poklonili Ivanu Cankarju. Na predvečer 140. obletnice rojstva velikega slovenskega pisatelja, dramatika in pesnika Ivana Cankarja -rodil se je 10. maja 1876 na Vrhniki - smo pripravili spominski večer. Članici in člani Ljubiteljskega gledališča Teharje, nekateri njih so tudi člani U3O, so interpretirali odlomke iz zbirke črtic Moje življenje. Besedila je s posebnim občutkom in spoštovanjem do slovenske pisane besede izbrala Božena Orožen, prof., ki je napisala tudi vezno besedilo. Pred 22 leti je bila Orožnova pobudnica ustanovitve U3O v Osrednji knjižnici Celje. Večer so s pesmijo in z glasbo obogatili pevci Kvarteta Grmada in mladi flavtistki iz Glasbene šole Celje. Obiskovalci so se strinjali, da je bil večer izjemno kulturno doživetje in da tovrstnih dogodkov manjka. Na podoben način smo v zadnjih desetih letih osvežili spomin tudi na Ketteja, Trubarja, Prešerna, Aškerca, Šmita, Meška, Slomška, Vido Jeraj in Lili Novy, sv. brata Cirila in Metoda, Tagoreja, odlični so bili tudi recitali Drevo v poeziji, Tiho prihaja mrak in Celje v besedi in pesmi. Vsi upamo, da bomo lahko s člani U3O v duhu medge-neracijskega sodelovanja pripravili še več tako pomembnih kulturnih dogodkov za širšo javnost.	SH
40
BRALCI POROČEVALCI
Slavnostni koncert ob 40-letnici delovanja MeMPZ Šolskega centra Celje
V Celjskem domu je bil v četrtek, 21. aprila, slavnostni koncert Mešanega mladinskega pevskega zbora Šolskega centra Celje.
Zbor v letošnjem letu obeležuje 40-letnico. Trenutno ga sestavlja 65 članov. V času njegovega dolgoletnega delovanja se je zvrstilo veliko pevcev, menjali so se tudi zborovodje. Prvi ga je vodil Radovan Marvin, potem sta to vlogo opravljali dr. Dragica Žvar in Metka Jagodič Pogačar, medtem ko zadnjih osem let deluje pod taktirko Andreje Ocvirk. Vsa leta je zorel in postajal vse bolj kakovosten. Udeleževal se je raznih zborovskih srečanj in številnih mednarodnih tekmovanj po vsej Evropi. Velika vnema in želja po petju sta pevcem prinesli mnoge vrhunske dosežke v državnem in mednarodnem merilu. Njihovi najvidnejši uspehi so srebrna priznanja iz Verone, Riminija, Celja, Zagorja ob Savi in Rive del Garda ter zlata iz Neerpelta (Belgija), Zagorja ob Savi, Budimpešte, z Malte, iz Prage, Antalyje in Malage.
Na slavnostnem koncertu je bila dvorana Celjskega doma napolnjena do za-
dnjega kotička. Zbor je na odru izžareval pozitivno energijo, z ubranimi glasovi je dosegel, da so poslušalci navdušeno spremljali vsako skladbo in ob tem tudi vidno uživali. V prvem delu so pevci izvedli skladbe Cui dolus est gratus, Fair Phillis I saw, Im Vorübergehen, Otche nash, Kemu si dala rožice in
Salmo 150. Koncert so popestrili s krajšim posnetkom aprilskega gostovanja v Rivi del Garda, kjer so osvojili srebrno priznanje. Poslovili so se od članov, ki končujejo srednjo šolo, in se jim zahvalili za štiriletno sodelovanje. V vmesnem delu se je na evfoniju kot solist predstavil član zbora Žan Kopše, Julija
Lubej pa je ob spremljavi in-štrumentalistov zapela prečudoviti skladbi Love yourself in Saj sva skupaj.
Vrhunec večera so nedvomno predstavljale skladbe Jana Plestenjaka, ki jih je za zbor priredil Ambrož Čopi: En poljub, Pustil ti bom sanje, Ona sanja o Ljubljani, Sam da ti maš mene rada in
Soba 102. Kot solisti so odlično nastopili Janez Turnšek, Julija Lubej, Klemen Roc, Katarina Hochkraut in Žiga Rajh.
Direktor Šolskega centra Celje Igor Dosedla se je zahvalil bivšim zborovodjem, pevcem, sedanji zborovodki-nji Andreji Ocvirk, Boštjanu Korošcu, ki skrbi za vokal-
no tehniko, in organizato-rici zbora Katarini Obreza. Izrazil je upanje, da bo zbor deloval še vsaj nadaljnjih 50 let. Z mogočnim stoječim aplavzom so se obiskovalci pevcem zahvalili za prečudovit večer.
KATARINA OBREZA, organizatorica zbora Foto: LUKA ROJNIK
v
Jurij Kozjak in noč branja v OŠ Vojnik
Noč branja je projekt, pri katerem smo morali bralci opraviti določene naloge, da smo se lahko udeležili zaključka projekta 22. in 23. aprila.
Vsako leto določimo temo, o kateri se pogovarjamo in jo spoznavamo na zaključku. Letošnja tema so bili Turki na Slovenskem. Najprej smo morali do določenega datuma prebrati knjigo Josipa Jurčiča Jurij Kozjak, potem smo na to temo narisali ilustracijo. V petek, 22. aprila, smo se zbrali v jedilnici osnovne šole, da bi se pogovorili o poteku večera. Po pogovoru smo imeli nekaj časa, da smo si v učilnicah pripravili »spalnice«, potem smo odšli v Globoče, kjer smo bili gostje pri Jožetu Žlavsu, letošnjem občinskem nagrajencu na kulturnem področju. S svojo skupino Kitarakon nas je z lepimi pesmimi uvedel v čudovit kulturni večer. Povedal nam je nekaj o svoji Galeriji Piros, o pomembnih Vojničanih, nekaj pa tudi o Turkih. Prebral nam je zgodbo Turki na Dednem Vrhu, ki jo je zapisal po pripo-
vedovanju Očakovega Anzeka z Dednega Vrha in izdal v knjižici, opremljeni z njegovimi grafikami. Branje je popestril s slikovito pripovedjo o ostankih hiš in dreves, ki so priče takratnih dogodkov. Polni lepih vtisov smo se odpravili proti šoli. Po večerji smo imeli likovno in plesno delavnico. Pri likovni delavnici pod vodstvom Milene Jurgec smo dobili listke, ki smo jih smo pobarvali in jih kot sestavljanko sestavili v prvotno sliko. V plesni delavnici z Milanko Kralj pa smo se naučili nekaj plesov iz starih časov. Po delavnicah smo se pripravili na branje in spanje. Knjižničarka Ivanka Krajnc, ki je bila glavna organizatorka projekta, in Amalija Kožuh sta nam prebrali knjigi, nato smo malo brali še sami in ob dveh zjutraj ugasnili luči. Nekateri sploh niso mogli zaspati. Zjutraj smo po zajtrku pospravili naše »spalnice« in z lepimi spomini odšli domov.
URŠKA POŽIN, 6. a, OŠ Vojnik Foto: Ivanka Krajnc
BRALCI POROČEVALCI
41
Regijsko preverjanje usposobljenosti
V organizaciji celjske in trboveljske izpostave uprave za zaščito reševanje, Mestne občine Velenje in RKS - Območnega združenja Velenje je bilo v soboto, 14. maja, v Velenju 22. regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči civilne zaščite in Rdečega križa.
Teme letošnjega preverjanja so bile delovanje ekip prve pomoči ob naslednjih nesrečah: potres, neurje, prometna nesreča in prevoz tujcev ter delo z migranti. Prijavilo se je 15 ekip prve pomoči. S celjskega območja so se ekipe prve pomoči uvrstile takole: 1. mesto Gorenje Group, 2. mesto RKS -OZ Velenje in 3. mesto RKS - OZ Žalec Občina Prebold. Ekipe z območja Trbovelj so se uvrstile takole: 1. mesto RKS - OZ 2 Zagorje ob Savi, 2. mesto RKS - OZ 1 Zagorje ob Savi in 3. mesto Občina Hrastnik. Izven konkurence je nastopila ekipa RKS - OZ 3 Zagorje ob Savi.
Ob koncu sta priznanja in nagrade prvim trem uvrščenim ekipam podelili podpredsednica RKS in zakonita zastopnica Irena Nečemer ter ministrica za obrambo Republike Slovenije Andreja Katič.
VS
Podjetje Vilkograd pomagalo slovenski banki hrane
Slovenska banka hrane (SIBAHE) je v petek, 6. maja, prejela do zdaj največjo donacijo prehrambnih izdelkov, za katere je potrebovala večji prevoz. V te namene je slovenski banki hrane tudi tokrat priskočilo na pomoč eno od podjetij, ki so naklonjena humanitarnem delu ter v te namene brezplačno nudijo pomoč organizacijam, ki pomagajo ljudem v stiski. Tokrat gre zahvala za pomoč podjetju Vilkograd, d. o. o., iz Zlateč pri Šentjurju, njegovem lastniku Viliju Kolarju ter obema voznikoma, ki so nam pomagali s prevozom in z nalaganjem ter razlaganjem tovora.
Prevoz donacij je bil izveden z dvema tovornjakoma podjetja Vilkograd, medtem ko so člani SIBAHE za prevoz donacij uporabili še kombi in osebni avtomobil. Nedvomno je donacija te večje količine izdelkov še ena pomembna pridobitev slovenske banke hrane, katere člani si dnevno prizadevajo iskati donacije za pomoči potrebne družine in posameznike.
Slovenska banka hrane je sicer neprofitna humanitarna organizacija, ki zbira in distribuira hrano in izdelke za vsakdanjo rabo socialno šibkejšim družinam in posameznikom. Zato v svoje delovanje vključuje podjetja, posameznike in druge skupine, s pomočjo katerih lahko uresničuje svojo humanitarno vizijo. Člani SIBAHE vabimo, da se nam pridružijo vsi, ki jim ni vseeno in bi želeli pomagati drugim, bodisi s svojim prostovoljnim delom ali z donacijo, ki bo nekomu olajšala stisko in mu polepšala dan.MN
Pohod na Kum
Člani planinske sekcije Društva upokojencev Šentjur so spet odšli na lepše. Tokrat na 1220 m visoki Kum. Napoved vremena je bila precej neugodna za pohod, a kljub temu so se mnogi pravilno odločili in prišli ob dogovorjenem času na avtobus.
Zapeljali so se v smeri Celja, Hrastnika, Trbovelj in dalje čez reko Savo v vas Dobo-vec. Tam se jim je pridružila domačinka Hedi, sestrična gospe Marjete ter jih vodila peš po lepo označeni gozdni poti na vrh Kuma. Tudi oblaki so se razkadili in imeli so prav lep sončen dan. Ves čas so hodili po gozdu in višje, ko so prihajali, manj je bilo zelenja. Ob robu ceste je bilo
veliko aprilskega snega, ki so ga na tej višini plužili še ob nedavnem aprilskem sneženju.
Pohodniki so kar nekajkrat počivali in v uri in pol prispeli najprej do oddajnika RTV in nato tudi do lepo urejenega planinskega doma, ki ga upravlja PD Trbovlje in oskrbuje Roman Ledinek. Precej utrujeni so se najprej okrepčali s hrano in pijačo. Nato je oskrbnik vodji Ivanu zaupal velike cerkvene ključe in ključe stolpa zvonika, da so si planinci ogledali notranjost cerkev sv. Neže in nato še iz stolpa vse sosednje bližnje in daljne planine. Vrhovi kamniških in julijskih Alp so bili še zasneženi. Na vzhodu je bil lep pogled na Kopitnik, Veli-
ko Kozje, Lisco in Bohor; na jugovzhodu na Medvednico s Slemenom in TV stolpom in na Gorjance s stolpom na Trdinovem vrhu; na jugu so občudovali Mirno goro in Kočevski rog; na jugozahodu pa Snežnik in Nanos. Po ogledu, sprostitvi in počitku so se vrnili do avtobusa.
Nekateri so si v gozdu nabrali čemaž za dodatek k solatam. Sonce je že zahajalo, ko je šofer »navijal« leve in desne ovinke proti domu. Vodja Ivan je vse pohodnike še povabil na naslednji izlet v Lendavske gorice in na stolp Vinarium. Predsednica društva gospa Silva je povabila vse člane, da se naj udeležujejo še drugih aktivnosti po programu društva, ki jih najdejo v njihovi zgibanki ali v oglasni omarici društva.
IVAN STRAŽE
m CINKARNA
www.cinkarna.si
42
VRTNARIMO
Prava obleka
Zadnje čase je vrtnarjenje postalo vsaj toliko priljubljeno kot pred desetimi leti tekanje. In vsaka dama, ki da kaj nase, mora sodobnim trendom seveda slediti. Revij, ki »promovirajo« vrtnarjenje, je toliko, da se v trafiki brez pravega kompasa kar malo izgubiš. Ko vzameš eno od teh revij v roke, je tako, kot bi vzel v roke katerokoli od njih. Vse so narejene po približno istem kopitu, vsebinsko redko najdeš kakovostnejšo izjemo.
Skupno jim je ob običajnih vrtnarskih nasvetih, pobranih večinoma in brez slabe vesti s spleta, predvsem to, da mora biti sodobna vrtnarka oblečena po zadnjih modnih trendih. »Cunje« so takšne, kot da gre tisti trenutek na modno brv in je samo mimogrede na hitro skočila še na popoln vrtiček brez plevela. Ob tem ne sme pozabiti na modne dodatke. Solatki in trem rdečim redkvicam je treba pripraviti pravi modni šov s šalom mehkih pastelnih barv. Tudi če sije zasleplju-joče poletno sonce pri tridesetih stopinjah, je med gredicami treba stopicati v dizajnerskih gumijastih škornjih, da se na robu nohtov na nožicah ne bi našla trohica prahu.
»Mejkap« mora vsebovati zadnjo aktualno barvno lestvico, sicer se bo korenček brez nadaljnjega »spuntal«. Aja, pa na pričesko ne sme pozabiti. Lasje morajo biti sveže prebarvani in »sfenani«. No, vsaj toliko, da sodobni vr-tnarki ne bo nerodno, če bi kakšen sosed kukal čez ograjo. Za zaokroženo celostno podobo je treba dodati še čisto novo suknjico, ki je sicer še za k maši ne bi oblekli. In seveda rokavice. Ker če količke za paradižnik »štemaš« v gredo, se lahko »fejst« umažeš in usodno razpraskaš svoje nežne ročice. Da ne omenjam spraskanega laka na nohtih. Ne, to res ne gre.
Pozivam vas, drage moje vrtičkarice, da nujno posodobite svojo vrtnarsko »po-javo«. Dosedanji »autfit« v obliki že malo natrgane in razbarvane trenirke, raztegnjene bombažne majice in prvih natikačev, ki pač ležijo nekje okrog bajte, ne gre več. »Paradajz« vas bo bojkotiral. No, toliko, da ne boste rekle, da vas nisem opozorila.
Vrtnice ostajajo brezčasne kraljice vrta
Kolikor pozornosti jim bomo posvetili, toliko lepote nam bodo vrnile
	
rad	io celje
Predhodnik vseh vrtnic je šipek, ki raste na obronkih travnikov in gozdov. Z vrtnicami, ki jih lahko kupimo v trgovinah, nima več veliko skupnega. Žlahtnitelji so povsem navaden šipkov cvet vzgojili v čim večje in čim bolj polne cvetove, pripoveduje Alen Kovačič, poslovodja v Vrtnem centru Arboretum Me-dlog. »Prve vrtnice, kot jih poznamo danes, so prišle k nam z Bližnjega vzhoda. Pravi razcvet so po naših krajih doživele v 18. in 19. stoletju, ko smo dobili največ vrst.«
Slovenci imamo tudi nekaj svojih sort vrtnic. »Prvo je vzgojil žlahtni-telj prof. dr. Matjaž Kmecl. To je grmasta vrtnica rahlo roza barve, poimenovana po Francetu Prešernu. Kmecl jo je javnosti predstavil leta 2008 v Volčjem Potoku. Njena sorodnica je trubarjeva vrtnica, ki je belkasto rumene barve. Tretja domača je snežniška, znana tudi kot »snežniška gartroža«, ki raste kot rožni grm in cveti enkrat v letu. Popki so majhni, mlad cvet je včasih rožnat, dorasel pa velik, plosek in snežno bel. Še ena slovenska vrtnica je portoroška, ta je marelične bar ve. Lani pa so si prebivalci Ljubljane izbrali belo mnogocvetno vrtnico in jo poimenovali ljubljana.«
Vrtnic je več vrst. Najbolj znane so čajevke, kijih kupimo v cvetličarni. Na domačih vrtovih pa rastejo rožni grmi, pokrovne vrtnice, vzpe-njavke in zadnje čase vedno bolj priljubljene angleške in stebelne vrtnice. Izbiramo lahko med bolj ali manj dišečimi, s trni ali brez. Barvna paleta teh vrtnih kraljic je tako pisana, da bo zlahka zadovoljila še tako bujno domišljijo. Zadnje čase lahko kupimo tudi vrtnice, ki so bolj odporne na bolezni.
Uporabna v različne namene
Če nas večina goji vrtnice zato, da uživamo v občudovanju njihove cvetoče lepote, ne manjka niti tistih, ki jih rade volje uporabijo tudi na krožniku. »V kulinariki so jih uporabljali že stari Rimljani, tudi v kopelih in v zdravstvene namene. Iz njih delajo želatine, kandirajo liste, izdelujejo balzamični vrtnični kis, toaletne vodice in parfume. Iz njih se da marsikaj narediti,« uporabnost teh lepotic opisuje Kovačič.
Vrtnico posadimo na sončno mesto, imeti mora tudi dovolj prostora. Rade jih napadejo
uši, najbolj pogosti bolezni sta pegavost in rja. »Če je dlje vlažno, se hitreje razvijejo bolezni. Zato je treba delovati preventivno in jih škropiti, še preden se razvije bolezen ali jo napadejo
V knjigi Sem z vrtnicami je Matjaž Mastnak združil praktično znanje in vedenje o teh kraljicah vrta ter duhovno-lepotni svet, ki se je skozi stoletja razvijal v zvezi s to rožo. Knjiga je izšla letos.
Slovenija je ena od 39 držav, ki združuje ljubitelje vrtnic. Sestajajo se od leta 1968, vsako leto pripravijo kongres v drugi državi. Prihodnje leto bo ta regionalni kongres v Arboretumu Volčji Potok. V ta namen so letos tam prenovili rozarij, kjer lahko občudujete obnovljen nasad vrtnih lepotic. Vsako leto na kongresu izberejo najlepšo vrtnico na svetu.
V Vrtnem centru Arboretum Medlog lahko te dni kupite vse
vrste vrtnic. Sadike so večje, nekatere že cvetijo ali imajo cvetne nastavke. Tako se boste že ob nakupu prepričali, kaj boste odnesli s seboj.
uši. Najboljše je gnojilo iz namočenih kopriv. Škropimo redno, ves čas rasti. Odcvetele cvetove je dobro sproti rezati, da spodbujamo cvetenje.« Kovačič priznava, da je z vrtnicami res vedno veliko dela, a kot pravi vrtnar vztraja pri reku: »Kolikor bolj se jim bomo mi posvetili, toliko bolj nam bodo z lepoto vrnile.«
Spomladi vrtnice obrežemo, odstranimo, kar je pomrznilo, in dodamo kompostno zemljo. »Pred obdobjem cvetenja, potem ko so že ustvarile listno maso, dodamo mineralno gnojilo. Če dodamo založno gnojilo, bodo imele vrtnice dovolj za celo poletje. Jeseni jih je spet dobro obrezati, pred zimo pa zaščititi pred pozebo. Pri vzpenjavkah pa režemo stare poganjke, nove puščamo. Cvetele bodo na novih poganjkih,« pravi Kovačič.
MRL Foto: GrupA
Setveni koledar
Čas za presajanje je od 6. ob 12. uri do 20. ob 20. ui.
2. ČE	plod
3. PE	-
4. SO	korenina
5. NE	korenina, mlaj ob 5. uri
	začetek presajanja ob 12. uri
6. PO	
7. TO	od 17. ure cvet
	
8. SR	list
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz Setvenega priročnika Marije Thun za leto 2016, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/7540743.
ŽIVALSKI SVET
43
Kot pes in mačka? Nikakor!
Sožitje živali pri družini Podlesnik - Glavni je maček Lenin
Streljaj iz mestnega jedra je v Oblakovi ulici v Celju na vrtu Podlesniko-vih pravi mali živalski raj. Grmi in drevesa za hišo so dom številnih ptičjih primerkov, ki s svojim oglašanjem dajejo občutek, kot da si nekje v gozdu. Te dni so hišice, ki jih je Zdenko naredil prav za ptičjo mladež, skoraj v celoti polne mladih kosov in siničk. V ribniku z lokvanji, ki ga obraščajo cvetoče rastline, je približno 200 zlatih ribic, gladino vode pa občasno vzvalovi še kateri od treh amurjev. Kljub temu da sta pri hiši dve psički, je »glavni« Lenin, beli mačkon pasme maine coon.
Muca Mica je skoraj neopazna, saj večino časa prespi nekje na varnem v hiši. Zanjo Zdenko Podlesnik pravi, da bo zagotovo dočakala sto let. Tudi vsi omenjeni štirinožni ljubljenčki niso več povsem rosno mladi. Lenin ima pet let, irska terierka Trixy jih šteje enajst, stafordska terierka
LJUBLJENČKI ZNANIH LJUDI
Zdenko Podlesnik v družbi s Trixy in Kaly, v ozadju Lenin
Kaly pa devet. Neobičajna druščina živi v sožitju, ob spoštovanju različnosti so našli možnost miroljubnega sobivanja, kar bi lahko bil zgled tudi za človeški svet.
Andreja Podlesnik in mačka Mici, ki najraje spi kje v mirnem kotičku hiše.
Mici iz oči v oči s Kaly
Nepozabna šnaucerka
Celjana Zdenka Podlesni-ka mnogi poznajo iz gospodarskega, borznega in tudi političnega življenja, kjer pa ni več aktivno udeležen, a se toliko bolj posveča projektom v okviru lions kluba, kjer deluje že skoraj dve desetletji. Zadnje čase je tudi koordinator projekta Viški hrane, pri katerem sodeluje 20 klubov in 69 trgovin iz vse Slovenije. Lani so zbrali 226 ton hrane in letos pričakujejo, da bodo trgovine podarile še več živil za pomoč tistim, ki sami ne morejo poskrbeti za svoje preživetje.
Zdenko je že od malega povezan tudi z živalmi in se mu zato tovrstni življenjski sopotniki zdijo povsem običajni, podobno kot ženi Andreji, ki je rasla na kmetiji. Zato sta že v času, ko sta živela še v garsonjeri, imela velik akvarij, s povečanjem družine so nato prišle prve mačke, kasneje še šnaucer-ka. Ko jo je šel Zdenko iz-brat, je izvedel, da je tisto, ki si jo je najprej izbral, že vzel nekdo drug. »Ena psička se je ves čas igrala z mojimi vezalkami in sem se odločil, da jo bom vzel. Ko so vzre-ditelji še enkrat preverili, se je izkazalo, da je točno tista, ki sem jo želel, in da so drugemu dali napačno.« Žal se je zaradi bolezni po dobrem desetletju poslovila, se je pa Zdenko spominja kot odlične čuvajke in ubogljive kosma-tinke.
Razigrana Kaly in dama Trixy
Imeli so tudi mačka, ki je znal odpreti vsa vrata. Žal je poginil zaradi zastrupitve. Vsi so bili žalostni, zato je prišel k hiši črni maček Emil. Ko je Andreja dobila za darilo Lenina, sta se z Emilom najprej igrala, vendar ga je Lenin kmalu prerasel in črni mačkon je nekega dne izginil. »Verje-
tno je šel, ker je ugotovil, da ne more biti gospodar,« meni Podlesnik. Mici jim je podarila Andrejina sodelavka, medtem ko je Kaly prišla v Podlesnikovo družino skupaj z Urško, sinovim dekletom. Psička je zelo živahna, poskočna, rada prinaša stvari, hkrati je zelo predana svoji gospodarici, ki pravi, da si je vedno želela to pasmo. Če se Kaly strastno zaganja za žogo, prinaša palico ali rada skače v vodo, je Trixy dama, ki vse to raje opazuje, predvsem pa se gospodarja drži kot klop. Rada se tudi pelje z avtom, malo pa je vendarle ljubosumna na Kaly in nalašč spije vso njeno vodo. Na poštarja ne laja, sicer pa velja pri hiši načelo, da so živali tam za družbo, ne za ustrahovanje ulice.
»Šef« Lenin in trije ježki
Ob prihodu Kaly ni bilo večjih težav. »Nekaj časa smo pazili, da ne bi bilo kaj narobe med Kaly in Leninom, a sta se nazadnje sama >dogovorila<. Zdaj lahko ležita drug poleg drugega na terasi in se dobro prenašata. Prej se je Lenin umikal in od
Lenin nad svojo drevesno hišico, od koder ima odličen pregled nad dogajanjem na domačem terenu.
daleč gledal, ni pa se spuščal v boj, približno mesec nazaj sta to uredila,« razlaga Zdenko in priznava, da je Lenin glavni »šef«, ki se zvečer odpravi na teren, izredno rad pa je v svoji novi drevesni hišici, ki mu jo je naredil njegov gospodar. Iz nje ima dober pregled nad svojim območjem.
Lesena hišica je bila še pred časom nekakšen inkubator za tri mlade ježe, ki jih je bilo treba hraniti s stekleničko, da so preživeli. Tudi
to je družina Podlesnik izpeljala in ko so bodičaste živalce zrasle, so šle po svoje.
Zato ne preseneča, da predstavljajo najrazličnejši motivi iz narave in sveta živali velik del zbirke fotografij Zdenka Podlesnika, ki je v tem našel izziv in sprostitev. Za odlične posnetke pa ni treba daleč. Velikokrat je dovolj že opazovanje domačega vrta in vsega, kar se tam dogaja.
TATJANA CVIRN Foto: GrupA
počitniške
karte
040 50 20 60
89 €
y
mesečna 1" ■
■ neomejen obisk skupinskih vadb, funkcionalne dvorane in fitnesa
TOP FIT
www.top-fit.si
novf tednfk I radio celje
44
ODKRIVAMO TURISTIČNE BISERE NAŠIH OBČIN
Osrednje Celjsko
Celje, Dobrna, Vojnik, Štore
Odkrivanje sveta se začne skoraj na lastnem pragu, saj se nam obeta pestro poletje. Dogodki, ki vabijo v knežje mesto, imajo tudi tokrat skupni imenovalec Poletje v Celju. Bogato dogajanje, ki so ga ob pomoči programskega odbora pripravili v Zavodu Celeia Celje, bo v mestnem središču in na celjskem gradu. Večina dogodkov bo brezplačnih, obiskovalcem pa priporočamo, da sledijo dogajanju na www.celje.si,www.cele.si in Facebooku Celje-knežje mesto / FB Poletje v Celju.
V občini Vojnik se vrstijo praznovanja krajevnih skupnosti, po dogajanju na Frankolovem bo junija sledi-
lo obilo dogodkov v Vojniku in julija v Novi Cerkvi. Pozdrav počitnicam 14. junija v Kamrici, medgeneracijskem
centru, bo namenjen otrokom, ki se bodo lahko tam na delavnicah in dogodkih družili celo poletje. V avgustu bo na osvežitev vabil bazen na Frankolovem. Da ne boste česa zamudili, na spletu spremljajte www.vojnik.si.
Čebelarsko društvo Dobrna letos praznuje 80 let. Člani društva so s prostovoljnim delom uredili zemljišče in postavili učni čebelnjak
ter ob njem zasadili vrt me-dovitih in zeliščnih rastlin, ki ga vsako leto dopolnjujejo. V Zdraviliškem domu bodo 19. in 20. junija pripravili razstavo panjev, orodja, čebelarske opreme, literature in predstavitev dela članov s fotografijami, ki so se nabrala z leti. Predstavitev Čebelarskega društva Dobrna bo v času občinskega pra-
znika, ko bo na Dobrni še več dogodkov.
Pohodnike in ljubitelje narave v občini Štore vabita urejeni pohodni poti: pot po Štorah in pot 23 tisoč korakov. Obi-
^rifa^riO' шб^јет
ria
PRIREDITVE
Ivan Kruleč, tajnik Čebelarskega društva Dobrna, Jerneja Kolar, Zavod Celeia Celje, Petra Pehar Žgajner, Občina Vojnik in Mojca Korošec, Turistično društvo Štore, Mitja Tatarevič in Nena Lu-žar. (Foto: SHERPA)
skovalce vedno znova očara vas Svetina, kjer je svoj mir našla Alma M. Karlin. Okrepčate se lahko v Domu na Svetini ali morda na kateri od turističnih kmetij. Med točke, ki jih velja obiskati, spadajo še kmetija pri Starem mlinu, lončar Buser, kozolec Pečovje-Laška vas, železarski muzej Štore ... Več raziščite na www. store.si.

OB OBČINSKEM PRAZNIKU V OBČIM DOBRNA:
NOČNI POHOD NA PASKI KOZJAK 3.6.2016, ob 19, uri; zbirno mesto pred občinsko zgradbo
POHOD MED VINOGRADI IN ODPRTE KLETI 11.6.2016 ob 15. uri; zbirno mesto pri stopnišču v centru Dobrne
PRIREDITEV OB ZAKLJUČKU DEL NA STOPNIŠČU IN OBZIDJU V CENTRU DOBRNE 12.6.2016, ob 11. uri; v centru Dobrne
SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE DOBRNA S PODELITVIJO PRIZNANJ OBČINSKIM NAGRAJENCEM IN NAJUSPEŠNEJŠIM DEVETOŠOLCEM 15.6.2016, ob 18. uri; v Zdraviliški dvorani
SREČANJE VETERANOV IN ODKRITJE POMNIKA OSAMOSVOJITVE SLOVENIJE IS,6.2016, ob 11. uri; v centru Dobrne
GASILSKO TEKMOVANJE ZA POKAL OBČINE DOBRNA 18.6.2016, ob 17. uri; na nogometnem igrišču
RA2STAVA ROČNIH DEL, DOMAČIH DOBROT, ZELIŠČARSTVA, STARIN TER PRIKAZ ČEBELARSTVA V OBČINI DOBRNA 19. - 20.6.2016. od 9, do IS. ure: v Zdraviliškem domu
litfs-nnacije o ostalih eogsdkfo v Občini Dooms ra. čete na sslet-ilh stra-ien www.dobma.sl. yvww-itsk-dofar-is.s. te' Fšcabock profilu Ztšk Doarns.
OTROŠKI VRTILJAK
45
Otroški vrtiljak
Ш nova . rubrika I Novega , ts&riikä, kjer bodo I prostor Inašle' |pisane' '
aktivnosti! I predšolskih otrok.
Če se kaj zanimivega dogaja tudi v vašem vrtcu, v varstvu pri babici ali na igrišču pred blokom, .	nam sporočite. ,
Z ' veseljem' vas bomo obiskali.
Kot se za olimpijske igre spodobi, je ob tekmovališčih ves čas gorel tudi olimpijski ogenj. Po slovesni zaprisegi vseh malih športnikov ga je prižgala posebna gostja, dobitnica prave olimpijske medalje Lucija Polavder.
Padali so rekordi
V Žalcu ponovno zagorel olimpijski ogenj, odmevala je himna Cici olimpijade
Veselje in otroški smeh sta prejšnji teden zapolnila žalski športni park, kjer so se mali športniki merili na tradicionalni Cici olimpijadi. V treh disciplinah se je pomerilo 499 otrok iz enajstih enot žalskih vrtcev. Že dan pred njimi je na štadionu tekmovalo 216 prvošolcev iz vseh štirih matičnih šol in njihovih podružnic. Med zmagovalce se je pomešal tudi nepogrešljiv Ponirek, ki je močno navijal za prav vse, ki so nastopili. Prav vsi so bili zmagovalci. Ob tem so otroci z nasmehom in s ponosom širili olimpijski duh.
Ker je Cici olimpijada čisto prava olimpijada, so otroci po odpeti himni glasno in ponosno prisegli, da bodo tekmovali po najboljših močeh, se veselili uspeha prijateljev in seveda ubogali starše. Prvošolci so tekmovali v teku na 60 metrov, metu vorteksa in skoku v daljino, pred-
šolski tekmovalci so morali namesto skoka v daljino premagati poligon z različnimi ovirami. Vzgojiteljice so malčke vodile od discipline do discipline, atletski sodniki so vestno in pošteno sodili in merili, otroci pa so dosegali rekord za rekordom. Prireditev ob podpori domačega atletskega kluba že vsa leta organizira Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec v sodelovanju z vrtci in s šolami. Otroci tako na prijazen način spoznavajo atletski štadion, predvsem pa prvine metov, skokov in tekov.
Pomemben doprinos k uspešno izpeljani olimpijadi so dodali tudi starši, ki so na koncu z otroki zapeli himno, ki jo je pred leti prav za ta namen spisal pedagog, igralec in animator Sten Vilar: »Gibi, gibi, gib, dvigni-mo palec - naj živi naš Žalec!«
LK, foto: SHERPA

Čeprav so otroci tekmovali v atletskih disciplinah, sta se v judu pomerila Peter Kavčič, športni pedagog in povezovalec prireditve, in Ponirek, maskota Eko parka Vrbje. Ob nasvetih Lucije Polavder je zmagal Ponirek.
46
RAZVEDRILO
AFORIZMI
Novinarje dehidrirajo
Seje občinskih svetov so ponavadi dolgotrajne, zato občinske uprave svetnike povsod odžejajo. V skoraj nobeni občini ne pozabijo niti na novinarje, ki spremljajo seje prav tako po več ur. Svetnikom in novinarjem zato postavijo na mizo skoraj povsod kakšno brezalkoholno pijačo in tudi vodo. Še več, naš novinar Brane Jeranko pravi, da se na seji občinskega sveta na Rečici ob Savinji znajde na mizi celo kakšen keks. Najmanj gostoljubni pa so na sejah občinskega sveta v Štorah, kjer novinarjem ne ponudijo niti navadne vode. Res je, v Štorah morajo varčevati.
Preveč možganov
»Tega imaš preveč,« pripomni urednica Marjetka Raušl Lesjak, ko pogleda oddani tekst Tatjane Cvirn.
Tatjana: »Česa imam preveč?«
Marjetka: »Možganov ...«
Davčna na obhodu
Tea Podpečan je v četrtek naznanila pobiranje obveznega prostovoljnega prispevka v višini dva evra za jutranjo kavo. Ker se zaveda, da njen poziv obrodi sadove zgolj, če se odpravi do vsakega posebej, je med obhodom prišla tudi do kronistke Simone Šolinič, ki se tega trenutka vedno znova prav posebej razveseli:
»Pa kje najdeš ti vedno najbolj pravi trenutek? Hujša si kot davčna!«
Po krajšem premisleku je vendarle priznala: »No, vsaj izvršbe mi ne moreš dati.«
Spraševali smo vas, s katerim nekoč uspešnim športnikom smo pripravili intervju v prejšnji številki. Pravilen odgovor je: z Juretom Koširjem. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon naročnika Toneta Planinška iz Štor, ki mu bomo poslali majico NT&RC. Čestitamo.
NAGRADNO VPRA7ANJE
Katero rožo, ki velja za kraljico vrta, vam predstavljamo na tokratni vrtnarski strani?
Ime in priimek
Naslov
Kontaktna telefonska številka
Odgovor
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV /
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 7. junija, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC.
	2			6			7	
	6	8					2	1
				3	7			
		1						2
		4	8					6
						8		7
9						4	5	8
6				7	9			
4					3			

Izdajalec
Ženska gre v trgovino z domačimi ljubljenčki kupovat papigo.
Prodajalec ji pokaže čudovito aro: »Vam je všeč, gospa?«
»Res je lepa, ampak nisem zadela na lotu, da bi si lahko privoščila takšno ptico ...«
Prodajalec razloži, da nudi za papigo 50-odstotni popust, ker je živela v bordelu in uporablja bolj sočne besede.
Ženska je odprtega uma in pomisli, da je to ne bo motilo, mogoče bo celo zabavno, in vzame papigo.
V varnem zavetju novega doma se pernato bitje razgleda naokrog: »Hej, novi bordel in nova madam!«
Ženska odgovori: »To ni bordel in jaz nisem madam, jasno?«
Pozneje prideta njeni hčeri, papiga pa: »Hej, novi bordel, nova madam, nove prodajalke ljubezni!«
Hčeri užaljeni okarata papigo in mamo . Vendar se sprijaznita in gledata na stvar šaljivo.
Pride ženin mož, papiga ga zagleda in zavrešči:
»Nov bordel, nova madam, nove prodajalke ljubezni, a iste stranke! Kako se imaš, Franci?«
Uradniki
»Zakaj uradniki ne znajo plesati?«
»Ker še ne obstaja glasbena skupina, ki bi znala igrati tako počasi.«
Kolo
Ura športne vzgoje. Vsi učenci ležijo na hrbtu in vozijo kolo. Učitelj vpraša Jureta:
»Jure, kaj je s teboj? Zakaj samo ležiš in nič ne delaš z nogami?«
»Peljem se s kolesom po klancu navzdol.« Najboljša
Teta vpraša Janezka: »Katera šolska ura ti je najbolj všeč?«
Janezek izstreli: »Zadnja.«
Mir
»Očka, kaj je mirovna pogodba?« vpraša Mihec.
Oče odgovori: »To je lahko vse mogoče, od šopka rož do avtomobila.«
Kdaj ne gre
Zobozdravnik vpraša Janezka, kdaj lahko spet pride na pregled.
Janezek: »V ponedeljek lahko, v torek tudi. V sredo pa ne, ker imamo športni dan.«
Odličen predlog
»Gospod učitelj, oče mi je obljubil sto evrov, če bom dobil petico pri slovenščini,« potiho reče Marko učitelju.
»Potem pa se kar potrudi.«
»Hmmm, imam boljši predlog. Če mi daste petko, si denar lahko razdeliva.«
Ne čakaj pomladi, ne čakaj na maj
... le kaj ti bo sonce in roža zakaj, saj lička so rožni ti cveti, v očeh žarek sonca sveti. Ne čakaj pomladi, ne čakaj na maj, kaj mar ti zelenih trav ... Tudi sam nikoli nisem čakal na maj, zelenih trav mi je bilo prav malo mar. Zame vse skupaj ni bilo nič smešno, morda za humoresko bo.
Aaapčiha! »Na zdravje!« Hvala. Apčih, apčih, ap-čih ... »Pa dobro, kdaj boš nehu?« Apčih, apčih, apčih ...
Bile so pomladi, ki so bile zame tudi lepe. Morda je bilo takšnih prvih sedem, osem. Potem je sledlila pomlad v Lučah skupaj s starima staršema. Lastnik velike kmetije, ki je med prvimi gojil turizem, me je povabil, naj grem z njim po seno. Naložil ga je na veliko prikolico, sam pa sem skočil vanj. Metal sem se po njem, se veselo kobacal, ko pa sva se pripeljala do hlevov, me skoraj niso prepoznali. Naenkrat so se pojavile težave z dihanjem, na srečo je bil v bližini v eni od počitniških hišk zdravnik...
Kolikor se spominjam, so bile tedaj alergije dokaj redke zadeve. Nikakor ne prenašam prahu cvetoče trave. Leto kasneje je prišla glede tega dokončna potrditev v Logarski dolini. Morda smo mislili, da imam težave le v bližini travnikov. Tegobe so se nadaljevale tudi v betonskem naselju. Nekega jutra nisem mogel odpreti oči. »Mami, mami!« Namreč sluz okoli trepalnic se je tako zlepila. In je mama z mlačno tekočino, pomešano s kamilicami, počasi vse skupaj odlepila. Če bi prej na silo razprl veke, bi potrgal trepalnice.
Zdravniki so mi napovedali, da bom kmalu astmatik. Svetovali so mi, da moram v maju in tudi juniju čim več časa preždeti doma, v zaprtem prostoru, hladnem, temnem. Ko so se zunaj za žogo podili prijatelji. Seveda dostikrat nisem zdržal in sem se domov vrnil »objokan«. Smrkav, z rdečimi očmi.
REŠITEV SUDOKU 206
4	7	2	9	6	1	8	3	5
5	8	6	4	7	3	2	1	9
1	9	3	5	2	8	4	6	7
8	6	7	2	4	9	1	5	3
9	5	4	1	3	6	7	2	8
3	2	1	8	5	7	9	4	6
7	3	8	6	1	2	5	9	4
2	4	9	3	8	5	6	7	1
6	1	5	7	9	4	3	8	2
Tablete, ki so mnogim pomagale, meni niso niti malo. Kihal sem, kjerkoli sem bil. Med poukom v srednji šoli sem kihnil petkrat, šestkrat zapovrstjo. Pa mi je sošolec rekel, da več ne zmorem. Kaj? Le malce sem se dregnil v nosnico in začel kihati. To bi lahko počel v nedogled, a me je medtem profesorica nagnala iz razreda in me je minilo. Srednješolska zgodba se je zaključila z randijem v parku. Nisva še dobro sedla na klop, ko sem moral izvleči prvi robec. In drugega ... »Pol šole« je naslednji dan vedelo, kako delujem v mesecu ljubezni.
V tujini so imeli draga zdravila, a se po dogovoru s starši zanje nikoli nisem odločil. Menda so bili stranski učinki še neraziskani. Tablete, ki so bile na voljo v Jugoslaviji, pa so imele le en stranski učinek: strahotno sem bil zaspan. Bilo je neprijetno tudi zato, ker je to bil čas, ko se je bilo treba največ učiti.
Pojavljale so se nove metode zdravljenja. Tuja zdravnica me je bodla v obraz v najbolj občutljive točke, a akupunktura je pomagala vsem njenim bolnikom, le meni ne. V Celju me je cenjeni zdravnik prepričal, da njegova inovativna metoda presenetljivo dobro deluje. Recept je preprost in logičen. Pozimi so mi v telo vbrizgavali tekočino, pomešano s cvetnim prahom. Da bi postalo telo vsaj malce imuno. Nestrpno sem čakal, kaj se bo zgodilo. Prišel je maj in vse je bilo po starem. Še v Jugoslovanski ljudski armadi jim ni bilo povsem vseeno, tako sem trpel. Celo v Zagreb so me poslali na preglede, kjer mi seveda niso znali pomagati.
Sošolka na fakulteti je trdila, da se mi bo s starostjo vse skupaj močno ublažilo. Da je bilo tako pri njenem očetu. Res je z leti bolje, a sem še vedno imel vselej pri sebi robec. Tudi na plaži, pod žgočim soncem. Se je pač zgodilo, da mi je v začetku julija naenkrat »razneslo« nos. Sluz na brisači, torbi, okoli pa zabodeni pogledi kopalcev.
Še marsikaj bi vam lahko natresel, a mi je nerodno. In potem je prišlo leto 2016. Saj veste, kakšen je bil maj. Deževen kot najbrž še nikoli. Najlepši, prekrasen! Ni bil sicer idealen, toda prah je bil potisnjen k tlom. Še vedno kiham. In čakam, da leta čim hitreje tečejo, da bom še bolj star in potem bo precej bolje.
FERDO
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
Včasih se mi zdi. da razumeta vsako ...
VEC OKOVOV
TOVARNAV ŽELEZNIKIH
PRVI MOŠKI
ZNANA RUSKA PESEM
PRIPR. ZA BOJEVANJE ALI OBRAMBO
ZELENICA V PUŠČAVI
RIMSKA ŠTIRI
ORGAN VIDA
CELJSKO ATLETSKO DRUŠTVO
KAR KDO OPRAVLJA
NASILEN VSTOP
OMEJITEV UŽIVANJA HRANE
HRANA KITAJCEV
VREDNOSTNI PAPIR ŽIVILO ZA UŽIVANJE
SLOVENSKA AVTOCEST. DRUŽBA
BIVALIŠČE ČEBEL
Pravzaprav sem hotel, da se dotaknete ...
STANOVANJ
SKA ZGRADBA
OBŽALOVANJE
DERIVAT AMONIJAKA
NAROČILO ZA DELO
PESNIK GRUDEN
KDOR ILUSTRIRA
SLOVENSKI PEVEC (FRENK)

STROKOVNJAK ZA POLITOLOGIJO
ŠALA (POG.)
ARABSKI PLEMIČ
AM. IGRAL. (IRENE)
TRDNJAVA V S. AFR. MESTIH
SVETOVNI POPOTNIK (MARCO)
AROMATI-ČNA SNOV
KDOR JE UPEHAN (EKSPR.)
KDOR NI VEČ KRALJ LUKSEM-BURŠKATV
FANT (POG.)
PRIPOMOČEK
NAJVIŠJI MOŠKI GLAS RDEČI PLANET
KAR POVZROČA UGODJE
10
RIBIŠKA BERA
ZAPOREDNI ČRKI
VRSTA TOLKALA
VIOLINA (REZIJAN-SKO)
SLOVENSKI GEOGRAF (ANTON)
DEL NOGE
ZAJEDAVSKA RASTLINA ZDA
(ORIG.)
PREDMET
BREZ UMETNIŠKE VREDNOSTI
2
SLOVENSKA SLIKARKA (VIDA)
NASPROTJE RAZUMA
POPOLNO PRIBLIŽANJE NADNARAVNO BITJE
VODJA ENOTE
ŽRELO (EKSPR.)
NAREJEN V VROČI MAŠČOBI

KLIMAK-TERIJ
GRŠKA MITOLOŠKA POŠAST
SLOVENSKI
SLIKAR (HERMAN)
ŠVEDSKI INDUSTR. KONCERN
PISALO ZA TABLO
SLADKOVODNA RIBA
ANDRAŽ ŠALAMUN
ŽELJKO IVANEK
NEKD. IT. POLITIK (ALDO)
DA VINCI-JEVA SLIKA: ... LIZA
TRINITRO-TOLUEN PRIPRAVA ZA OPORO
AVSTR. TISK. AGENCIJA PREDMESTJE BEOGRADA
NAUK O ELEKTRIČNIH POJAVIH
NAVDUŠENEC ZA IT. KULTURO
MATIJA ČOP
AMERIŠKA IGRALKA (GENA LEE)
OZVEZDJE JUŽNEGA NEBA
TRGOVSKI POSREDNIK
12
ABELOV BRAT
INDIJANSKI ČOLN
NOVINAR KANONI
Nagradni razpis
1.	nagrada: bon za storitve v kozmetičnem salonu Biona v Celju
2.	nagrada: Kuharske bukve NT&RC - Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice
3.	nagrada: majica NT&RC
Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 7. junija.
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
Rešitev nagradne križanke iz št. 21
Vodoravno: SVAK, POLOM, ORGANISTKA, BE, NIEL, VR, OČKA, ROJAK, SKALAR, URE, LAZ, REZBAR, ŽIRAFA, LI,
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	
NOVO
Najbolj vroča zabava na svetu
24 risb, s katerimi preženete stres. POBARVANKA ZA ODRASLE
Ona: Res je, da vam mečejo polena pod noge, vendar se to dogaja zato, ker pri iskanju resnice tudi vi mnogim stopite na prste. Izogibajte se prepirom, ki vam lahko prinesejo samo kup težav, in se držite mirnejšega tona.
On: Saj ni tako hudo, kot se pritožujete. Vse skupaj je treba pogledati z malo bolj optimističnimi očmi in bodo tudi rezultati veliko boljši. Obeta se vam precej vroča avantura, ki vas bo dodobra izčrpala.
Ona: S premišljeno poslovno potezo boste pridobili kar precejšnjo prednost, kar vam bo omogočilo malo mirnejše nadaljevanje v prihodnjih dneh. Poskusite se zbrati, predvsem pa si napolnite baterije.
On: Če boste vedno nasedali govoricam, si boste zelo težko ustvarili realno sliko o prijateljih. Poglejte vse skupaj iz malo realnejšega kota in se bo naenkrat vse skupaj razjasnilo.
DVOJČKA
Ona: Proti koncu tedna se vam obeta povabilo na zabavo, za katero ste bili še pred kratkim prepričani, da bo minila brez vaše prisotnosti. Nikar se ne branite, saj si lahko hitro premislijo.
On: Prepričati se morate, preden boste ukrepali. Ni vedno dobro biti prehiter, saj hitre odločitve niso vedno tudi najboljše. In tokrat bo prav tako in nič drugače. Vi pa kakor hočete...
AK, KAMNOLOM, DEKAGRAM, NIAGARA, OBALA, RASIST, NIK, MODA, OSTI, AVTOR, ELEMENT, GRAŠO, NO, KITOLOV, NOMADI, OKAPI, KZ, OL, E MAIL, LIVNO, DED, IZIS, KODA, KAJ, KOREN, OTOČAN, NS, SOLASTNIK, TRAP, ORKA.
Geslo: Živalski svet Afrike
Izid žrebanja
1.	nagrado, bon za storitve v kozmetičnem salonu Biona v Celju, prejme: Mihaela Hodžar iz Šmartnega ob Paki.
2.	nagrado, Kuharske bukve NT&RC - Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice, prejme: Mojca Kralj iz Škofje vasi.
3.	nagrado, majico NT&RC, prejme: Martina Cvirn iz Loke pri Žusmu.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti.
Ona: V siv vsakdanjik vam bo v veliki meri posijalo sonce, še posebej zaradi osebe, ki vam že dlje ne pusti mirno spati. Čustva vas bodo preplavila in le stežka se boste uspeli zbrati na delovnem mestu.
On: Dobili boste priložnost, da popravite vse tiste majhne spodrsljaje, ki so se vam pripetili v bližnji preteklosti. Zgrabite priložnost in utrdite svoj položaj tako poslovno kot tudi na ljubezenskem področju.
Ona: Če se boste prenaglili, se lahko kaj hitro pripeti, da boste ostali praznih rok, zato izberite daljšo, vendar ravno zato veliko zanesljivejšo pot do uspeha. Tako boste povsem zagotovo uveljavili svojo voljo.
On: Začeli se boste spraševati, ali je določen dogodek le golo naključje ali premišljeno delo nekoga, ki se vam že dolgo mota pod nogami. Nikar se ne zanašajte na svojo srečno zvezdo, ampak storite kaj konkretnega.
DEVICA
Ona: Oseba, ki vas je že popolnoma omrežila, vam enostavno ne da miru. Sicer vam bo malo nagajala, vendar so ji vaši nameni še kako všeč. Nikar se ne obotavljajte, saj lahko zamudite veliko več, kot mislite.
On: Dobro poglejte okoli sebe in opazili boste prijateljico, ki se vam želi zadnje čase na vsak način približati. Nikar ne bodite tako zadržani, ampak raje sprejmite ponujeno povabilo, saj si lahko od tega še veliko obetate.
TEHTNICA J*J
Ona: Nečemu se boste prav od srca nasmejali, dobra volja pa bo ostala z vami cel konec tedna. Izlet z novimi prijatelji vam bo prinesel nepričakovana spoznanja o čustvih nekoga, do kogar niste popolnoma ravnodušni.
On: Skrivnost vaše priljubljenosti je predvsem vaša iskriva narava. Na ljubezenskem področju se vam obeta zanimiv dogodek, ki lahko v veliki meri spremeni vaš odnos do nasprotnega spola. Predvsem na bolje...
1ШШ
Ona: Le zakaj si delate toliko skrbi, ko je vse skupaj vendar tako enostavno? Ozrite se raje malo naokoli in videli boste obilico priložnosti, ki samo čakajo, da pridete in jih izkoristite. Le kaj še čakate!
On: Prispelo bo prav zanimivo pismo, ki vam bo odkrilo marsikaj takšnega, kar bo presneto uporabno. Proti koncu tedna se boste sicer odlično zabavali, vendar ima vse svoje meje. Pazite, da ne boste na koncu prevarani prav sami.
STRELEC &
Ona: Prijatelj vam bo pomagal pri uresničevanju neke ideje, ki vam že dlje ne da miru. Trenutno bo sicer vse skupaj bolj za vaše osebno veselje, vendar se bo zadeva kmalu začela širiti tudi na vaše poslovno življenje.
On: Počasi se začenjate zavedati, da so bile nekatere poteze, na katere ste bili tako ponosni. vse prej kot pametne. Poskusite popraviti storjeno neumnost in se opravičite prijatelju, ki ste ga prizadeli.
KOZOROG
Ona: Držite se svojih življenjskih načel in vse se bo končalo na najlepši možen način. To zadeva predvsem vaše ljubezensko življenje, kjer se ne da delati kompromisov na račun lastne sreče.
On: Še vedno se ne boste uspeli otresti večnih sumničenj do partnerke, kar vas lahko še drago stane. Pazite se, saj se lahko vaše poizvedovanje o njenih opravkih sprevrže v pravo nočno moro tako za vas kot tudi za njo.
VODNAR
Ona: Znašli se boste vprese-netljivi situaciji, ko enostavno ne boste vedeli, kaj narediti. Na pomoč vam bo priskočil star prijatelj in skupaj bosta razrešila ta gordijski vozel. Na koncu bo prav prijetno.
On: Pri delu boste dosegli nadvse ohrabrujoče rezultate, ki vam bodo na široko odprli možnosti za napredovanje. Sicer vas bo nekdo od nevoščljiv-cev spravil v slabo voljo, vendar ta ne bo trajala predolgo.
Ona: Poslovni izziv bo sicer velik, vendar so velike tudi vaše trenutne želje. Nenazadnje ste trenutno v položaju, ko si lahko privoščite tudi kakšno tvegano potezo, saj so vaše poslovne sposobnosti na vrhuncu.
On: S srčno izvoljenko si bosta končno lahko vzela nekaj časa tudi drug za drugega, kar vas bo navdalo z zelo prijetnimi čustvi. Le zakaj si večkrat ne privoščita takšnega razvedrila, ki vaju oba tako zadovoljuje?
ELEMENT
POBEG
ERBIJ
NOBELIJ
3
7
15
14
EMBRIO
NDIJ
60 MINUT
11
9
PREPREKA
5
6
8
4
13
48
RUMENA STRAN
Ka
jed
akaši s Savinje v mestno
ro
Žalski župan Janko Kos je dokazal, da prav tako dobro kot vrti koso, suče tudi pete.
Skupaj za dober namen
Leo kluba Mavrica Celje in Celjski vitezi sta zadnjo majsko sredo v Narodnem domu v Celju organizirala dobrodelni večer šansonov, balad in poezije. Izkupiček od prodaje vstopnic sta namenila dvema perspektivnima mladima dekletoma iz celjske regije.
Na prireditvi so nastopili Jure Ivanušič, Nana Milčinski in pianist Joži Šalej ter Luka Mareen. Leo kluba sta na dobrodelnem večeru s pomočjo obiskovalcev zbrala 1.300 evrov, ki bodo namenjeni glasbenici Špeli Cehner in atletinji Karin Gošek. Predsednika obeh dobrodelnih klubov Matic Cmok in Nina Kenda sta bila vesela dobrega odziva obiskovalcev. Cmok je dejal: »S skupnimi močmi smo pokazali, da še vedno znamo pomagati šibkejšim. Menim, da bomo z zbranimi sredstvi uspeli pomagati mladima dekletoma pri razvoju njunih talentov. Želim si, da bi se njun razvoj nadaljeval s čim manj motečimi dejavniki in da bomo kmalu slišali dobre novice o njunem napredku.«
TS, foto: GrupA
Sobotni vrvež v središču Celja so s svojo stojnico s pridom izkoristili tudi predstavniki Kajak-kanu kluba Nivo Celje, ki so delili letake in na druge načine predstavljali svetovni pokal v klasičnem spustu in šprintu na divjih vodah Savinja 2016, ki bo prihodnji konec tedna. Gre za največje tekmovanje, ki ga bodo organizirali v klubu. Predsednik kluba Dušan Konda (levo) in neumorni sodelavec v klubu Brane Feldin (desno), sodeč po fotografiji, nista prav nič zaskrbljena, da klubu ta zahteven organizacijski izziv ne bi uspel. Sicer pa so na Špici že prekaljeni organizatorji različnih športnih, glasbenih in drugih dogodkov.
RG, foto: RG
Kosil in plesal
V Zaloški Gorici so spet kosili kot nekoč. Med kosce se je pomešalo kar nekaj mož, ki jih pogosteje kot na travnikih srečujemo s kravato v pisarnah.
Osrednji del prireditve, ki jo v okviru Petrovčevanja prireja Turistično društvo Petrovče, je bila predaja gospodarskih pravic. »Ta stara dva«, gospodar Jože Brežnik in gospodinja Dušanka Re-har, sta svojo vlogo predala »ta mladima«, Marku in Ines Mirnik. Preden so se kosci in grabljice podali na delo, jim je novi gospodar razložil pravila. Da jima košnja ni tuja, sta dokazala tudi žalski župan Janko Kos in direktor Razvojne agencije Savinja Stojan Praprotnik.
LK, foto: TT
Joži Šalej, Jure Ivanušič, Nana Milčinski, Nina Kenda, Matic Cmok in Luka Marcen
Grajsko srečanje na Kozjanskem
Slovesnosti ob 35-letnici Kozjanskega parka na gradu Podsreda so se poleg predsednika vlade in dveh ministrov udeležili še številni župani, poslanci, ravnatelji, direktorji zavodov in mnogi drugi prepoznavni obrazi iz regije.
Foto: SHERPA
Prvi list Rastoče knjige za Osnovno šolo Lava
Osnovna šola Lava je kot prva ustanova v naši regiji postavila Rastočo knjigo. Gre za projekt, ki si ga je ob prelomu tisočletja zamislil dr. Peter Gabrijelčič. Širšo družbo naj bi s simbolom deklice z rastočo knjigo zavezoval k odličnosti, mojstrstvu in etiki. Slavnostne akademije se je v Osnovni šoli Lava udeležil tudi predsednik državnega sveta Mitja Bervar. Na sliki se rokuje z ravnateljico Marijano Kolenko.
StO, foto: SHERPA
»Glede na ta grad bi ji brez težav rekli graščakinja,« je o županji Kozjega dejal osrednji gost dneva predsednik vlade Miro Cerar. Milenca Krajnc (na sredini) si je vlogo gostiteljice delila z direktorjem Kozjanskega parka Teom Hrvojem Oršaničem. Na levi je Irena Majcen, ministrica za okolje in prostor. Vladne barve je ta dan sicer zastopal še gospodarski minister, sicer domačin Zdravko Počivalšek.
Na prijetno srečanje s starimi kolegi je prišel tudi nekdanji prvi mož Občine Kozje Andrej Dušan Kocman. Le s čim je Barabaro Plo-štajner iz Kozjanskega parka tako nasmejal, lahko samo ugibamo.