Leto IV., štev. 48. V Celfu, četrteM due 27. aprila 1922. PoStnina plačana v aofoviai. Stane letno 48 Din, mesečno 4 Din, za inozemstvo letno 120 Din. — Oglasi za mm višine stolpca 40 p. Reklame med tckstom, osmrtnice in zahvale 50 p. Posamezna Stevilka stane 50 p. Izhaja vsak lorek, cetrsek in soboto. Uretiništvo Strossmajerjeva ul. at. 1,1. nadstr. Telefon št. 53. UpravnEötvo Strossmajerjeva ul. St. 1 pritličje. Telefon št.65. 0=j Račun kr. poštnega čekovnega urada štev. 10.066. =3 Še nekaj iz koroškega pekla. Pod tcm iia.slovom priobčujc iiuirT- borski »Tabor« obširen dopis iz Korn- škr. ki ga v naslednjem priobčujenio \- izvleeku- Storinio to radi tega, du vi- el ij<> naši čitatelji strašiio sliko /ivljenja naših krvuili bratov na Koroškem tcr inorejo s tcm primerjati živhcnjc in nc- hanjc onih Nemcev in ncniškntarjev, ki žive minio in nemoteno mod iianii, sc gospodarsko razvijajo in krepc, pri lcm pa drzno kriče o nasilju in krivici, sa- me/ da iigledu iuišc držav.' lTcdnarodno škodujojo. To je ona preniisTiena nern- ška metnda. ki sj ined nami nezreiimi utroei dobro obnese. Da vse to boljc \n sigurneje uspeva, so razni nemški ni7- Umarji od časa do easa pripravljen*, žrtv-ovati tndi denar v dobrodelnu na- mene, dobro vodoe. da nosi težkc obrc- *ti. Kojiar mcd naini ta naein postopa- nja preslepi, um je tcžko nomoei resni- Ona nacijonalna politika. k\ hoče siažui državi in narodn, inora iioditi drnga po- ta. Mi s.ino bili knj ob prevratu in mho prav tako šc danes na stali.šen, da za- vračamo vsako nasilje nad Nemci, tfa želimo in lioeemo pozabiti vsc stoletno nasilje, ki so ga izvajali liad nami, treba Pa je, da sc takozvani Ncmci. ki živc mcd nami, nživc v polozai novj dr/.avc, ne z denarjem ampak '/. cluso in srcerrr. Ako pa hočcjo hoditi svoja posebna po- fa, pri teni pa od luišesa naroda živcti "» uživati dobrote državncra rcda in zaščitc. istočasno pa oošiljati v s\ct to- žbe o namišljenih krivicah, notcni .ie to za nas očiten dokaz. da su se niso spa- viietovali in da šc ni prišel za nas üas, da se bratimo ž njimi. ki Mas v tu.iem čiusopisju zahrbtno blatijo in v lokalncm časopisn \sak Iiip izzivajo. Pri nas in na iKoroškem. Dclovanjc Slovcncev na Koroškcni, ki pod vocT- stvom slov. pol. društva v Cclovcn \?.- ua.ie svoj list »Koroški Sioveiicc<, Jc zadelo pri nemških strankah na vclik odpor. četudi je to delovanjc v skladu z dr/.avnimi zakoni in scnžermcnsko lTiirovno po,i?odbo. Izraz sovraštva jc poscbno očiten v Jistili, kakor so: .>Pr. Stimmen«. »Kärntner TaKhlatt«, »Kta- jjeiifnrtcr Zeitung«. Vsc pa prckasa v nesramnosti Hciinatsdienstovo ^lasilo: »Koroška domovina«. Skora.i ne izidc številka brez kake.i;a napada iui Slo- vcnce-voditelje, tako duiiovnikc. nčitc- Ije, poslance. Kakor pred vojno. rako tudi sedaj očitajo Sioveneem »hecanje«. Aki> za- htcvajo Slovcnci slovenskc sole, slo- venske učiteljc, slovenske duhovnike, ako imajo v popolnoma slovcnskein kraju kako nedolžno ^ledališko prcdsta- vo (čctndi k; isro spisal kak nemški pi- j sateij), ako zahtevajo zase isle pravice kot jili irruijo sodeželani Meniškfjja je- zika oziroma, mišljcnja. ako opravičeno protestirajo proti iiekulturneinu, živm- skemu postopanjn licimatsdiensta (pc- ži^anjn liiš, pretepanjn mirnili u.«clednili Slovencev, razbijanjn shodov in ^lcda- iiških predstav itd.) todaj ic vse to »lic- earija« in iredenta.Oba izraza na. sta za- dosten povod za nastop MeirnatsdiiMisl- ovc bande, bodKsi v obliki kolov, bikovK in pcsti, bodisi z besedarni v listih, ja\- nili uradili, pa tndi v dežeinem zboru. Tako je vse kar ukrenejo Siovenei za svoio izobrazbo. obraimbo in za svoj ob- stanek iredenta. Zatose nam ni treba cuditi, ec k- že celo nprizoriiev iiemškc v^tc «Krivoprisežnik« (Meineidbatiei od Anzen.^rirberja) iredenta if i(- nuli t\:,y;a hi;;; nesteto Ijndi do krvi Dre-tcpcnih, uted njimi tudi dež. posl. Polianeo. To vse se laliko ztfod». ka.'ti dosedaj se niti edeii teii Heimafsdienstlerievili prctepa- cev.ni bi! kaznova.i. in kako tndi, saj so vendar sodniki s:imi vodi(e!.ii teh j)re- lepaškiii band, kakor ie to bilo razvidno due \2. marca tl. v *"irebin.:skcin Klo« stru. Tarn je dez. sodn": nadsveUiik Pötsch iz Velikovoa in sc drntri sodnik Lstotam vddJi proiepače1 licimatsdicnstfi. Njejio\'i zvlsH poniočniki dm so bjji Zu- •pani \/. (irebinja. Vovber in Vclikovea. torej sarni orjcani. l;i so nokücani dehiti za sporazurn med prebivalsfvom. Ni čuda tedaj. cia išeeio koroški Sio- venei v takih turSkih raznicrah stike z narodninii manjšiiiair.L \- Avstriji. s Cchi in Hrvati. Ce^ki poslanec J. Kliineš kra- iko «n jedeniato popise razmcre »3 Ko- roš':cni sledeee: !. Koroška je av.strijski pckel. 2. Heimatsdiciist :c% drusivo za zuti- ranje Slovencev. 3. Kar so fašisti na It.iüianskein, Jo so M'eimatsdienstlerji 11a Koroskem. 'Aw- ščite ni najti nikjer. -4. Oblasti niniajo avtoritcte. 5. Nobeden iiarodno zaveden Slo- venee ni varen življcrija, vnrno tndi n* •njc^ovo imet.ie. b. Za Slovence zakon o la.inosti ])i- sein ni veljaven. 7. Vsakdo ve, da so nozijcj delo Hei- matsdienstJerjev. Najpodlejše je pa, da koroški list: brez izjenie kriče v svet. kako zatirani so Neniei v Jn.uoslaviji. Naibo'jsi odgo- vor za vse to bi bil, ako bi v JuKosla- viji: 1. i'nstili toliko neinski'i sol, kot jih imajo koroški SJovcuci slavenskih 0. 2. Da bi nainestiii mccl Švabe ndi- iel>e in duhovnike, ki ne znaio nenuško. 3. Da ustanovimo v Slovcniji drn- štva aia iieimatsdienst /. bandami za pretepanje Nemeev in nemeurjev. lian- dani naibi naeelovali sodniki. ki bi po- tcm obsodili. pretepene hi nc napadalec kakor to dela sodnik dr. Ravnik v Pii- bcrku (Uranšek) in dnitfi. znaincniti sodniki v CeJoycu (Kosir-Grubelnik). Ta naš Heimatsdienst naj-bi tndi kontroliral vse dosleee iz Koroške in jih eventnaino da.1 pretepsti. 4. Sodniki bi niorali biti pod stroKu kontrolo, da kaznujejo vsakc.ü:a ncni- skutana in Nemca že samo zato, ker je nemške: laliko «löda- iiio z zaupanjeni, ;iko se hot!« razmerc Nemeev v SHS tako ujjodno razvi.iide. Nemci prav lahko dobiio v beosrajsXi skupščitii uvaževanja vrediio zastop- stvo, ki sicer ne bo steviSuo moeno, ven- dar pa bo vpoštevano vsled sostjcüar- ske iijoči in inteligence. ki s-ioW za te«i zastopstvom.« Zdravstvena vzgoja mladine. (DaJje.) Ce zahteva ueni načrt srcdnje sole ali dekiiškc^a liccja polejc uoenja roi?- iiega iezika šc dva alt tri t;ije jezike, alt nacrr limnanistienc gimnazije polcjf dv-ch, treh živih še kar dva mrtva jc- aika, so take zahteve pretirane. Pa nc samo to, tndi način ponka je mnogokrat samovoljno pretiran. Ce najjanipjo ponk zj^odovinc, veronka. zcmljepisja, litera- ture do inehaničriCKa drdrania nevarntfi dogodkov, oseb in letnic, do napamel- ueenja celih odstavkov, zvezkov In knjis. je vse to pretirano. Našini dečkom in deklicani sc s tern prizadeva kruta krivica in skoda na, zdravju. nc da bi imeli od taketfa ucenja kako resniCMie koristi. To so pretcžka brcmena. nesps- Mietna mučeiija. so samovoljna tarza so- dobne pcdaKogike. Ne damo sc prcpri- čati. da bi bila vsa ta trpinčenja, navi- janja in ožcmanja otroških možsanov opraviOcn pedagoški indidaktiecn po- stniat, inarvoe se nam vsil.fn.io donmevn, da vpliva tak puly^Iotcn kvartct: s štl- rimi slovnicami, stirimi bescdnjaki in štirikratnimi nalogaini, ko otrok niti eiiega, namreč rodnega, iezika ne obvla- da, da vpliva to mehanieao drdranje na izmučciie mozganc in zbicano živčcvjc uaše mladine slieno. kot ueinkuje nočni žabji orkester na utrujeno aho spania potrebnejea človeka. Oospodai Ni mi na tcm, da bi prctiraval ali iiaiašč slikal tako crno, gre mi, iskreno rečcno za slvurnu omejitev. za resni napredek. ee se poshižiijcni kake pikre besedc. Ima- mo prcpricanje, da. naš-e sole v občc ni- so slabc tflede nmstvene izobrazbe. dasi so tndi1 izjeme — poshiti pa morajo do- bre tudt glede zdrave vzkujc - in zato sc ne sinenio h;>?; ia.vna Jiasioputi z od- krito bcscdi' Vseh škod, ki jih pov/roea doJgo- leiiio šolanjc, nc more r.iti najboljša uprava, niti sc tako vesten. decoljuben ueitelj odstraniti in resnica ostane. da ce bi dose^la vz.v:oja vzor nu^üeega v šoJi, bi. preostale Ic še škodc, ki se zaenkrat nc dajo odsiraniti. Tako ie ^lede vzgoje povs-od v življenju ne lc v soli. Sola pa se nam vidi p'oklicana, da z vzjdedom prednjaci, ker niora postuti vodilna vzgojna sila. Kako bi se ueenci ngodno telesno nrzvijali, ne öl bi zao'Jtajali um- stveno, poskušalo se h ž- marsiknj. M- stanavliale so se sole s speciainim na- menom, da so porazdeliü -licence v pe- sebne razredc, ioC-ene po nji-h du.sevnih in telesnih sposobnusnii in jiespuiobno- stih — nstanavliajo se dalie sole v pro- sti naravi znnaj mest, gozdne sole. Skn- salo se je vpeljati vcč proste^a časa v, sole, menjavo dušuega in telosncga dtla — uvedba obvezne telovadbe v šoiah. Nasvetnjejo izpremembo ucilnic v vzgo- jcvalnice, kar sc pa lazjc zahteva. kot izvede. Kako se naj vpeije v sole i>olefr ALJPHONSE DAUDET: : Papeževa mula. (Iz francoščine.) ' (Konec.) \ Uboga /ival ui spaia cclo noe. /Ac- \ !<) s^ ii je, da se n-jpresta'.-o vrfi na tc] Prokleti pJošeadi ter da se ii smc.ie vsc mesto, misiiia je na nesramnc^a Tistetu Vcdena in :UI Ur:iS1]0 [n-0> katei(; mu bode dala iutri ziutrai. •Pri.ialclji nioji. \ kako brco! Od Pauiperlgousta bodo vi- ucli dim... Ko je mala kovala načrtc za lep sprejem v hievn, veste kaj jc na- redil Tistct Vedene? Sel .c m Rhono. ' pel na papeževi lad.ii, ter oduotoval na dvor v Neapel v družbi plemiskih mla- denicev, ki jih je poslaio niesto vsako leto h kraljici Ivani, da bi se tarn izurili v diplomaciji in lepcm obnašanju. Tistct ni bil plenienit; toda. nape/ ga je hotel i/agraditi za skrb, ki jo je iniel z živaiijo, /lasti za dclavnost. ki .it-' ie razvijal na dan njene rcsitve. Kako iV bila presencčeiia imila üns ! Kt dan! . *Oh, potepuhi Nekai ic sluti!...-., j jc mislila ter jczno otrcsala glavo. tou'a ' je vseeno, Ie pojdi, iindobnez! (iotovo prides nazaj, brca d nc izostar.e •... !e euvaj sc!« In res jo jc imela vodno v sponiir.u. Po Tistetovein odiiodi; ie živcla inula mirno ter dobiva'a živež kakor pr-eje. Nič vee ni bilo Oiiiiiuet:»., nič vee Behigueta v hlcv. Lepi dnevi dišečes» vina so sc zopct povrnili. ž njimi prc.i- snja zadovoljnost, dxilg počitek in po- skocni koraki, kadar je šja eez avig- nonski most. Od časa nione nustolovšči- ne jc zapazila vedao, da jo liud].; ne spu- stnjejo tako. Otresaü so z glavo po tili- cah, stari so jo začudeno gledali, otroc? so se ji posmehovalj ter kazali na zvo- nik. Še celo dobri papež ni imcl vee ta- kega zaupanja do nje. Ko se jc ob nc- dcljah vraeal iz vinov:rada in nekoliko podremal na njenem hrbtn. je vedno ml- sii!: »Kaj ko bi se zbndi! vrhu zvonika.« Mnla je zapazüa vse to in je vcliko trpela, ne da bi kaj rekla. samo kadar so izgovorili ime Tisicta Vedcria vpneo nie, so se trcsla dolga nšesa in nabrusila }<¦¦ /¦ nasmehom podkev na tlakn ... Sedem let je pretcklo, koiicem sed- ''iega leta se je vrnil Tisiet Vedene t. neapelskcga dvora. Ni še vse dokoneal. zvedel je, da bode innrl prvi papezev izdelovalee gorčice ter dospel hitro v Avignon. Ker sc \\\\\ ic zdelo mesto do- bro in primerno, se je pozuril, da je dobi. Ko je vstopil intrigant Vedene v papcžcvo dvora no, ga .ie sveti oee Ko- maj spoznal tako jc zrastel in postal inoean. Reei moranio, da sc .ie dobri pn- pež zclo nostaral in ni niovrcl vee raz- ločevati; brez oca!. Tisiet sc ni nič •»•- srrašil. «Kako vcliki sveii occ. vi me ne po- znate vcč?... Jrsz scrn Ttetef Vede- ne! ...« »Vedene?.. .* »Scveda, saj vc.sic dobu>.... \\-\\. ki ie n-osil vaši muli vino.* »Da, da, sedai se sponmim •.. Do- ber decko. ta Tistei V^denc!... In se- daj, kaj hoče m! nas?-- >'Oh, nekaj prav malenkostnegiu vc- liki sveti occ ... Prisel sem vas prosit... Oprostitc, ali imate §e vašo mulo? Se-li dobro pocnti?... Oh! toliko boljc!... Prišel sem vas prosit za mesto prvega izdelovaJca goTčicc. ki bode mnrl.- »Ti prvi izdelovalee gorcice!... Ti si vendar prcmlad. Koliko si .star?*; »Dvajsct let dva meseca. presvetli knez, pet let vee kakor vaša imila ... Oil, božja palma. jjridna /Jvalica! .. Ce bi vi vedeli, kako sem liubij to mn- io!... Kako mi je bilo dolg cas po nje» v Jtaliji!... Ali mi duv(]lit-j. da jo po- gledam?« »Sevcda, otrok :noj, ti .10 bodes v*- del,« je odgovoril papež ginjen ... vln ker jo ti tako Ijnbiš, to pridno žival, iiu- čein, da bi bil dalce od nje. Od danes na- prej tc postavim za prvega lzdclovalca gorčice ... Moii kardinali bodo zabav- Ijali, pa naj, saj scm navajen. Pridi. jutri nas najdeš, ko gremo >d večernic, obe- sili ti bomo znamcnjc t\ ojc službe vpn- Co eelega kapitelja in potcin ... tc pc- ljem pogledat mulo in šel bodeš z namn v vinograd ... he, he! Pojdi.. .<; Cv: je bil Tistct /adovoljen. ko je set iz vclike dvorane, s kolik;) nepotrpczlji- vostjo jc Cakal na obred prihodnjega dne, vam ni treba pripovedovati. V pa- laci ie bil pa se nekdo, k: je bil se zado- volincjsi in ncstrpncjši: Bila je mula. Odkar se je vrnil Vedene pa do večern, se je urila nepresta.no in tolkla s kopi- tom v /id. Tudi ona se ie pripravl.lala za obrcd . •. Stran 2. »NOVA DOB A .v*v. 48. umstvencga. pouka v/poredno še tclesna nega in vzgoja, da lies šc ni reseno vpra- sanje. Vprasa se daljc, naj bi se li uve- del dvotirni sistein. ali naj hi ostala pod cnim vodstvom dušna in telesna vzgoja. Ka'kor vidimo, bo treba še mnogo pro- učavanja in dela. Za vsa ta šolsko- vzgojna vprašanja pobrigati sc bo ino- rala vsa javnost, nc lc gorovi krogi. kcr !c tedaj bo pricakovini tispehov. VI. 0 šolski riisijcni mj pisali že dcbelc knjige in šc jih bodo pisali. Orncnili snio ¦?x. da so faktično uvedene danes miioge naprave splošno hi^ijeničnega pomena. Nc moremo pa tega trditi glede osebne higijene bodisi učiteljstva bodisi učcn- ccv. Ta zadnja trditev ni prosta izmi- sljotina. dokazana je w. mnogih primc- rih ob ninogih prilikah. Ni i\i prostora iKivajati podrobnc poclatke. naj le ome- iiiin. da že vsakoletni. vojaški nabori iz.pricu.icjo, da so mladeniči. ki so malo posedali ])o šolah ncprinierno krepkejsi kot v imsprotncm slueaia. Učni predmeti sc množe v šolah kvantitativno in kvalitaiivno. Vsak uei- tcli zahtcva navadno vec. kot man». Vedno več prcdmetov, vdfc ur, intcn- zivnejše znanje. ko »a ic dnevno in tc- clensko lc gotovo število iir na razpoltf- sco. Kam naj to vede? Zahteve postejajo vsako leto vcčje, dasi je zdravniško nc- izpodbitno dokazano. da namree po za- konu utriijenja niti s pomnožitvijo nr, niti s sc tako prctkano sestavo nčnih prcdmetov ni mogočc več v otroške plavc ufoiti1. nc da bi opasno trpcio cen- iralno živčcvje in cclo dušno in telcsno zdravjc otrok. To je dognano po eksakt- nih poskusih na učcncih samih. Otrok sc namreč kaj liitro utrudi, telesno in dv,- ševno in prcko gotove mejc Tie more več slcditi poiikn in predstavam. Spo- 711 in ga zapušča, otrok postaja nepazljiv, ncmircn, živčno razdražen. Odporna si la možganov je sicer individualno ra- zliČna, a nad gotovo stopnjo lc ne gre. (Dalje ;:rih.) P«»!itißwe westi. Min. preds. Nikola Pašič poiiesrcCIK 24. tin. sc jc vozil Nikola Pašič proti mi- riistrskemu predsednistvu, vslcd nc- sprctnosti mladcga šoferia ie zadcl av- fo z vso silo v voz cestne želcznice. Si- cer se ni prcvrnil, vendar ie bil sunefc tako silen, da je odletel min. predscdnik v vozu z vso silo sem in tia. Spravili so %'d domov. iPokJicani zdravnik dr, Cohen je ugotovil kontuzijo na lev! strani prs- nega križa, večjo poškoabo na nogi in na križii. Vest o ncsreči sc ic naglo raz- širila po Beogradu in je zbndiln veliko pozornost in sočut.ie. Ukaz o upravni razdelitvi podpisan. 24. aprila je bila podpisana narcdba o upravni razdclitvi države na obiasti. >-•• Vladin ukaz o teritorijalni razdelitvi kra- Ijevine v smislu ustavc določa sledečc upravne oblasti: l. 13ača s scdcžem v Novem Sadu. 2. Bcograjska v Beogrc- du. 3. Bitoljska v Bitoliu. 4. Braničev- ska v Požarevacu. 5. Vrbaska v Banji- luci. 6. Dubrovačka v Uubrovniku. 7. Zagrebška v Zagrcbu (z Varaždiuorn, Medjimurjem, deloui zairrcbške župani- je in dclom belovarske županije). 8. Zetska na Cetinju. 9. Kosovska v Pri- Prihodnji dan po končanih večcrni- cah, jc prišcl Tistet Vedene na papežev dvor. Ves visoki kler je bil zbran tarn, kardinali v rndečih talarjih, zagovornik hudiča v črnein velurjn, opati z nizkimi mitrami, služabniki v vijoličastili oble- kah, papcžcvi vojaki v praznični uni- formi, tri bratovščine spokornikov, pti- ščavniki z gore Ventoux. nižja duhov- ščina ic šla zadaj z zvončkom. flagela^- ti nagi do pasu, vsi, vsi, do podajate- ljev blagoslovliene vode, tisti ki prižlga in tisti ki ugaša—, nihčc ni nianjkal. ZVonovi so zvonili, streljali so. godba jc igral Tries so se pa oglasali tambnri- ni. ki ..j klicali na ples na avignonski most... Ko se jc prikazal Vedene sredi zbo- ra, je njegov nastop in lep obraz pov- zročil mrmranjc splošnega občudovanja. Bi\ je krasen IProvensalcc. blondin z le- po počesanimi lasmi, z lepo bradicft. fiovorili so, da so se v tei Iepi svetli bradi igrali često prsti kraljic© Ivanc. Sire Vedene ic imel res fini nastop in pogled, kakotšnega so Iir bile kraljicc. Danes je spremenil ncar-iitansko oble- ko z rudeče obrabljeno provencalskof stini. 10. Krajiška na Su.šaka odnosno v Karlovcu. 11. Ljubljanska v L.iubiian». 12. Mariborska v Mariboru. 13. Mo- starska v Mostaru. 14. Niska v Nišu. 15. Osiiccka v Osijeku (z županiio virovi- tiško in požcško ier ostankoui belovar- ske). 16. iPodrinska v Sabcu. 17. Poti- ska v Bečkereku. 18. Pčinjska v Kunia- novem. 19. Raška v N'ovem pazaru. 20. Sarajevska v Sarajcvu. 21. Split-ska v Splitu. 22. Skopska v Skoplju. Sremska v Vukovaru. 24. TuzJanska v Tuzli. 25. Šumadijska v Kraguicvcu. 2C>. Mesto Bcograd. — (Dele se torej Vojvodina n« 2 npravni oblasti. Bosna 4. Dalmacija 2, Slovenija 2, Črna gora 1. Hrvatska 4 in Srbija na 11.) Nemški odgovor na protesino noio. Neinski odgovor vsebuje med drugim konstatacijo, da v londonskem izvedc- niškcm programu glede Rusije niso vpoštcvani ncmški interesi in da se na tipravičene nemške želje prav nič ne ozira. Nemška delegacija da .ie» bila zato pri'siljena, da neposredno zastopa nem- škc intcrese, ker bi prišla sicer končno v položaj, da bi ji bil v koinisiji za ruske zadeve prcdložen načrt za obnovo Ru- sije, ki bi bil za Nemčijo nesprejcmljiv, a od veeine že akcciptiran. Žclja Nem- eije je, da se v slučaju. ako sc posreCl na konferenci urcditi rusko vprasanjc, prizna tudi rnsko-nemška pogodba, ki se ne vmešava v razrnerjc tretjih Ur~ žav. Vrhntega odgovarja tcmeljna misel tc pogodbc strcmlje'njem. ki jih zasledu- je genovs'ka konferenca, to je: da se pozabi .preteklo in nstvari temclj za svetovni inir in obnovitev Kvropc. Italijanske zahteve. Pogajanja med jngoslovanskimi in italijanskimi zastop- niki nc morejo iz me'sta. Kakor izvc yas dopisnik z avtoritativnega vira. slone italijanske zahttfvc na sledeči argn- mentacrji: Italija zahteva re vizi jo rapall- ske pogodbe. Stoji pa na stališčn, da je za nio ipravno obvezen le javni de! ra- pallske pogodbe, ker le ta ic bil od ita- lijanskega parlamenta1 ratificiran, nc pa tudi tajni aneks, ki urejnic vprasanjc Baroša. Kcr se ta aneks ne strinja z ra- tificirano pogodbo, jc sedai naloga po- gajanj. da se spruvita oba dela v sklad. Italijanska vla'da smatra, da bi se dalo to doseči hajlažje in najboljše na sle- dcči način: Italiji in Jngoslaviji naj sc zagotovi ena;k vpliv na Reko. zlasti kar sc tiče prometnih in gospodarskih vpra- šanj. Zato pa naj se priklopi Rcki ceia baroška luka, ki tvori z mcstom nedc- ljivo gospodarsko enoto. Po italijan- skem mnenju Jugoslavija lahko na ia predlog pristane, ker bo imela na Reki enako bcsedo kakor Italija. Drugi del italijanskih zahtev zadeva Zadar, ki naj dobi tako veliko zalcdje. da bo mogcl živeti. Naša delegacija italijanske pred- loge stej ko prcj odklanja. V tem smisiu se glase tudi navodila, ki iih je sprejel danes dr. Nmčič iz Beograda. Zato se splošno pričakujc, da bodo pogajanja v Rapallu žc v prihodnjih dneh defin'tivno prekinjena. Rusiia priznala carske dolgove. V odgovoru sovjetske1 delegacije na spo- nienico londonske konference ekspertov priznava Rnsija carske dolgove. Anian- ta je z odgovorom zadovolina. RazšlFjojfe „ta Dobol da bi počastil svoj narod. Njegovo kapo je dicilo veliko pero kaniarganskega ibisa. Ko jc vstopil prvi izdclovalcc goi- cice, je pozdravil z galantnim obrazom ter šel k prestolu, kjer ga je pričakovai Papcž, da bi mti izročil iiisignije njegove shižbe: žlico iz rumenega lesa ter oble- ko žafranastc barvc. Muia je Cakala pod stopnicami, vsa nervozna, da bi že šla v vinograd. Ko je šel Tistet Vedcno mirno nje sc ji nasmejal ter se je ustavil, da \)\ jo parkrat prijazno pobožal po hrbtu po- gledavši po strani, če ga oapež vidi.. Pri- lika je bila izvrstna ... Mula se je pn- pravila: »Le čakaj, sedaj jo izkupiš potepuh! Sedem let že čakam na tc.« Brcnila ga je tako inočno, taKo grozno, da so videli dim od Pamperi- gousla, rumen vrtinec, v katcrem je pla- valo ibisovo pero. to je bilo vsc kar jc ostalo od nesrečnega T'steta VčdčnaT... Mule navadno ne brcneio tako mo- čno. Ta pa je bila papezeva mula in-pn- mislite, sedem let ni pozabüa... Ni lep- šega vzglcda cerkveiiega maščevanja. Ceijske iBttvie^. Celje, 21. aprila. (1/v.) I Janes sc jc pripeljal v Cclje šef demokratske stran- kc g. Ljuba Davidovii;. Okro'j poklne jc priscl s precejšnjim siireinstvoni v k;t- varno »Evropa« in hoicl na vsak riaciu govoriti z dr. Novačanom. Snremljeval- C! LjuliL' Pavidoviča .so C\r. Novačana iskali vsepovsod. vend'jr ga niso mogli uikjcr najti. — Tako doslovno po »S!o- vencu«, ki ga je nekd(> venciar prenc- usmiljeno potegni!, samo no vt-mo jell Ze to povzročilo uavdušen.ie z;< dr. Novn- čanovo rcpublikanstvo ali Pa skrivnosf- ne pretckle zveze med kmctijci in Oc- mokrati. V Ccliu jc bi! nanireč g. mini- ster Pucelj in g. minister Viikičeuč, ki sta sc vračala od slavnosti otvoritvc novega mostu Ocz Muro i:-ri Verzcjn. Celjski trg. Mesa na stojnicali in v mesnicah jc dovolj. Gene govedini oci 40—52 K za !,-g, teletina 52 K, svinictin.i 76 K, kozlički 40 K, slanina 9-1 - % K. --. Kvaliteta mesa daleč zaostaja za eenn. Ker je pričakovati lctos obilo travc in sena, bo ponudba živine vedno manjsa. Kar bodo kmetje prodali, sio bo večiiifj- ma v roke izvoznicarjev. Pričakovati je daljncga naraščanja ecu mesu. Jajc Jc na trgu obilo. Cena 3—-4 K za komad. Zelenjave je dovolj, cene polagonui po- puščajo. Moka se trži po 26 K najfinej- ša, ostalc slabše vrste so cenejsc. Sprc- memb v ceni moke zaeasno ni pričako- vati. Povojencga mesa jc na stojnicah in v trgovinah obilo. Gene »2D K kg svinjine, rebrca 80,—90 K. Mast sc trži po 100—104 K kg. Perutnine .ie malo vi- deti. Mladih piščanccv šc ni. Kure po 140 K komad, purani in gosi okrog 200 do 300 K. Cene so le približne, ker ocl- loča kakovost žjvali. Popolna anarhija vlada glede mlcka. Zadnjc dni pred pra- zniki čakalo jc na koiocivoru in ccstah v okolici stotine žensk na kmctice, k\ so mlcko princsle. Bilo jc polno divjili m neprijetnih prizorov. Kmetje so navijali cene po lastni volji, kot so hoteli. Plačc- valo sc je 10—12—14-16 K in še vec za liter. Občinstvo je sanio krivo tcm cc- nam, ker plačuje in preplaCuje vsako ceno, ki se zahtcva. Kvaliteta nileka ><-¦ naravnost strašna. Mestni tržni orjvani so v dneh prcd prazniki zaplenili do 100 litrov mleka, v katerem ie bilo ugotov- Ijeno do 50% vode. Nobena ka/.cu n! stroga dovolj, da te brezvesine jzkori- ščevalcc mestnega. prebivalstva kaznii- je. Rib za praznikc na trgu ni bilo. Lc pri posameznih tvrdkah .ic bilo par kg svcžih rib slabse kvalitetc naprodaj. Tudi tozadevno bi sc moralo nekaj u- kreniti, da bi bil trg vv.aj o praznikih r, ribami dovoljno založen. Južnega sadja je bilo dovolj. Oranže po 8—!0 K, !imn- ne 2—3 K komad. Ostalega sadja je prav malo. V cenah špeceriiskcga blaga ni bistvenih sprcmemb. Sladkor v koc- kah staue 76 K kg. Na trgu se jc pojavi- lo nekaj krompirja po ceni 5—6 K za kg. Mariborska vcjaška godba bila je kar tri dni v riasem mestu. V soboto zvečer sodclovala je pod vodstvom ka- pelnika Herzoga pri pravosiavni prire- ditvi v »Unionu«. V nedeljo opoldnc bil je promenadni korcert v mestnem vra;, ki jc bil izvrstno obiskan. Lepo spomia- dansko vrenic, tor krasni zvoki godbe, ustvarili so med poslusalci vcsclo, ži- vahno razpoloženjc. Zvcčcr je igrala godba v kavarni F.vropa, ki jc bila nlnogo prcmajhna, da sprejme vse v- biskovalcc. V torek je bila lepa paratfa vojaštva, katerega strumni nastop ob zvokih godbe jc vzbudil po eelern mesni živahno zadovoljstvo. Splosno snio sli- šali le pohvalo o tem prekrasnem nasto- pu našc vojskc. 3ataljon takih junakov bi zadostoval, d-i na Rcki vzpostävi la- kojšcn popolen red in mir. — Kot nam poročajo, jc kapelnika lierzoga baš to noč, ko je dirigiral koncert v Unionu, za- dcia težka nesreča. V Ljubl.iani mn Je natnrcč ncnadoma innrla njegova žena. Naše iskreno sožalic1. Težkoče v maiiuSukiuiui trgovini. »Jugoslovcnski Lloyd-v v Zagrebu jav- Ija, da je prišla manuiaktiirna trgovina v Sloveniji v zchV težaven položaj. -_ Mnogo tvrdk se bori s plačilnimi iežko- čaini. Med drugimi je po bilanci pasivna tvrdka Friderik Jakovič v Celju z 2 mi- lijoni kron in Franc Dcrench v l.jiibljani z 12 milijoni kron. Gospodarski krogi trdijo, da se bo položaj nianufakturtie trgovine se poslabšal. Vzor vsem drugim društvoin naj bi bilo »Kolo jugoslovenskih sestcr v Ce- lju«, ki je näbralo za »Dom kraljice Ma- rije« 20.000 K. Celjskc Kolašicc vedo, da je najnmnje polovica otrok in niater. k\ iščcjo pornoči po ljublianskih zav-cti- ščih in pri socijalnem skrbstvu, doma s Stajerske. Vedo torej, c!a izpolnjujejo hvalcvredno narodno dolžnost. da dc- lajo za svojc rojake, ako prispevajo za skupni dom, ki naj postane pribcžališce \'scli »ponižanili in razžalienilu. Naj bi našlc vrlc Gelianke mnogo. mnogo po- sncmoviilk! Narodni žcnski Snvcz SMS, slovenski del. Povodom Hi. vseslovenskega trs. slioda v Celju sc vrsi v soboto dne 29. tin. v vcliki dvorani Nar. doma koncert inariborske voiaške «/odl)C (3b mož) zuružen z vellko narodno slavnostjo v vscli gornjih prostorili Nar. ineso. Ve- iiio, da jc danes vsako novo obdaCcnie nesimputično, da sc pa y luisi fhumeni upravi baš na vse življcnskc potrcbšči- lic nalaga že davek. da se malega člo- vcka doslovno uniči in neizbezno tira \- obup, to jc pa sistem, ki kriči po rcmc- ciuri. Nadaljna poslcdica bo krik na ir- govce in prav nepotrebni in krivični o- čitki na njih adrcso. /iiveti moramo vsi, in s tem se državi slabo sluz.i, ako se 80% naroda iibija in tira v berasko rev- ščino. Razglas. Od 1- ma.ia 1922 bo izüajai in viciiral potnc iistc i:o!iciiski oddclck okrajnega glavarstva v Celju. Vrvarska ulica st. 1 in sicer za n.icmu pridcljeno območjc, to jc: Mcstna občina Cclje in od občine Cclje okolica kraii: Bres, Gaberjc, Lava, Liscc in Zavodna. Stran- ke, ki stanujejo v navedenem okolisit, sc pozivliajo, da se v potuih zadevah od 1. maja 1922 naprej obračaio naravnost na «Polieijski oddelek okr. glavarstva in ne več na okr. glavarstvo. Pustolovec ali slepar. Prcd par dnc- vi se je pojavil v Celju neki jovo Cai- min, si najel sobo »Pri beleni volu«. Pro- sil je posojilnico v inienu dijaškega dru- štva »Plamen«, da prepusti dvorano brczplačno, v (kateri hoče iinenovano društvo prirediti dramatični in nevski večer. Med tem sc je obrnil s prav na- ivnim oklicem tudi do düastva. da najne- rava že prihodnje dni izdati prvo Stevil- ko dijaškega glasila «PlamciK. V to svr- ho naj dijaki deponirajo pri gininazij- skem slugi določeno članarino. Ogias je prišel v rokc ravnatcljstva. ki je takoj upravičeno sumilo, da stvar ni v popol- nem redu. Poizvedbc, ki jih ic iivcdio, so dognale, da ni dijak iz Liubljane. ka- kor se je prijavil, ampak neki Ivan Mrak, bivši učcnec ptujskc gimnaziie. Medtein se je tudi že izselil iz hotela k »Zainor- cu«. Policija ga je zaeasno dala pod ključ, kjer lahko naprei prcmišljuje o svojem »Plamcnu«. Prijavnl urad išče radi dostavc pi- sern: Petra Hrastensck, ki ima zvezo s Hrvatsko banko v Zagrebu. Ivana Pa- vič, ki ima zvezo s tovarno slamnikov P. Ladstiitler & sinovi v Domžalah, nc- kega Ivana 2aicj in ve'.ctrgovca Ludvi- ka Kuhariča. Slabo vreine je v zadnjili dneh ne- kako stalno. Nalivi sledijo cden druge- mu. Vsi gorski potoki so izreduo poini jtov. -\y. »NOVA DOBA« SttSLXl i. v-de ttr povzroOaio mn^uo skode. V \ 'f/.m\ so nckntcri kn;.ii, posebno okrog ! '.strožnega in Creta. suilno z vodo za- .;"ui. Mrzlo niokrotnn vreuie siliio zaclr- >',''k ntM. Travmk'1. oitsniki. n.iiv».\ polja 'i vlnogradi nnjno rabi.i;> toplega, su- kii'a vreincnu. ker s:> \- rasti zaostali. Kino Gaber.ie. Danes v sn.do in jutri četrtck ainerikanska veseloigra »Mi- si *r 4-1«. V .n'lavni \ iogi liar. Lock^vood. Prosveta. VlESTNO GLEDAL1ŠČE V CELJU. Danes v sredo 2o. aprila abone- ¦»tnt predstava dr. Ai.i Novačaiiove ¦¦*¦ derail ske dramc »Vc'cia-. Gostuje g. 'V;'-;ian Skrbinšek. Igra >.e nc ponavl.ja. LJUDSKO VSEUČIL1ŠCE V CELJU. Zadnjič, due 24. aprila tl. ie predaval v »i.dni svetnik, gosp. Em. Lilck. Izbral si * a-mo »zc;»I.H)pi!»ne in narodopisue cr- tec e o Bosni in Hercegovini«. Preduva- «1; jc /animivo in nazorno obdelai to •**ov na podlagi zemljevida. Cjovoril je •is čas prednasanja v srbohrvatskem ::t/.ikn in to tako Icpo in razloeno, da ga ?t izmed številnih poslusalcev vsakcio •,..*umd. In tako ie prav! Z-ikaj bi se nc vršila nckatera predavan.ia tudi v na- Mm ju/.nem d-eželnem go vor u. ko ga feTtv. težave razume tudi nian.i izobražen (l'><'V'Lk. Zraven rnene ie stal neki dcla- <čc in se izrazil koncein predavanja «•-'•¦¦•on svojemn soscdu ta.ko-le: »Prav vse -»segel tudi v zgodovino tch kraiev. »üd.'tljc mun je razlagal o rodovitnosti •* krasoti tamkajšnjih doiin tcr poka- ¦¦'•'• poslušaleem miio>ro dragoccnih TMidinerov iz lesa in kovin. kot pro- ¦o'lktov bosniske doniaec industrije, ka- jtor: razne posode, oro-Uie. manjžc kose »miištva ter unietno izdelane vczeninc 'S tkaninc. katero blajjo ie prinesel g. ¦Lilck seboj izza večletnejja službovanja v Bosni. — Ljudsk-cmii vscučiušču cßlj- -iciiiu je čcstiiati, da inia za predsecl- •ihii tako visoko naobražeiiCKa moža, *i ie pa tudi iieumorno dclaven; saj je •'Jk> to žu njcifovo čctrto predavanje, »;itera vsa zaslužijo najleoSo Dohvalo in iwlno priznanje. Cast rnožu. ki se ncsc- nično žrtvuje za napreduk in lzobrazbo H&roda! Fran Erjavec: Srbske pripovedke. "\r Ljubljani, 1922. Tiskala, izdala in za- W/Aln Učitcljska tiskarna. str. 198. Cena t-ezani knjigi 18 Din. Znana sta veliko :>'K>gastvo in lepota srbske narodne po- •/ije. zato bo -gotovo vsak z največjim veseljem poz-dravil srcčno niiscl Učite- Ijske tiskarnc, ki nam je poklonila zgo- ¦raj navedeno zbiTko «Srbskih narodnih :»rij>(>vcdk« v prcvodu Fr. Erjavca. — ¦Knjiga obsega 30 pravljic in pripovedk *•; Vukovih in drutfih zbirk srbskc^a •;i»ar<)dnega blaga ter jc namenjena zla- ;(.i mladini, ki jih bo gotovo eitala » »ajvcejo naslado, saj ji še vedno tako prhmanjkujc res dobrega čtiva. Upaino, '^ bo po knjigi Tad ssgal vsak, saj ji je (ialo založništvo tudi zelo okusno zu- »anio opremo. Stfibrni Dominik: Simon GregorclC. V Ljubüani 1922. izdala in založila W • skovna zadruga. 152 str. (Pota in cilji 10. zvJ. Knjiga jc slovenski prcvod Cc- !šk€ga spisa mladcga, žalibog že pokoj- iicga učenjaka. Po kratki biografiji ¦Qresforcica podaja po drobno. z vsu znanstveno metodo a vendar poljudno «apisano analizo Oregorčičevega pc- siriškega dela. Iz vsega dela odseva nc samo temeljito znanje predmeta, ki ga ie napisal pisatelj vseskozi nreštudiral, ampak tudi velika pisatelieva ljubezcTi r!edov pe- vovodje g. Zdolšeka na svoie pevce in pevke m že s-e'rn poslušal lepo pet]e- Mešani zbor nam jc zapel par novih in par že tudi Letušanom znanili pesmlc, rešil je svojo vlogo dobro dasi so bili alti ponekod premocni'ln so rnoški gia- sovi zffinili, je od tega zbora še mnogo pričakovati. Pod vodstvom neumorno delujočega g. Zdolška, Jkatercga stav- ljam gornje savinjsko dol. njegovim ko- legom za vzgled, pbeta1 njegov zbor podati letos, še marsikaj Icpega! Nato so podali *Domna«. Niso mi znana imena igralcev, omenim nai Ie, da nt- mam misli koga posebe.i oohvaliti, vse, vsi so bili na svojem mestu in gre vsem sodelujočim najlepše sprieevalo z mojc strani in od vseh navzočih, cc- nim okoli 500 oscb, pa prisrčna livala za lep užitck. Eno pa ne morem zamol- čati. Zdi se mi, da je bil pri vajali nav- zoč vsak Letušan, Letušanka, inače ne morem razumeti onega srneha pri tra- gienih prizorih, to je vse graje vredno. Pri vajah izključite radovedneže in mo- tilce vase lepe igre! Pa kadilo se je, ta- ko da nisi skoro na oder videl. üasilci, tu je tudi vaše polje. Zdravo in krepko nap re j do zmage! Iz Ormoža. Malokedai se iz naSIh krajev sliši kaj v našcm narodnem ča- sopisju, Ie po mariborski «Straži* ro- govili nckdo, ki misli. da ie obrelujvajijc in blatenjc bližnjega bož.ia čednost. Ka- kor drugod |>o naši domovini. je tudi nam vojska pobrala ccrkvene zvonove. ondenčni turnir, ki ga je ponudil celiski šahovski klub klubu v Liti.ii. Splošni turnir celjske.ira šahovskega kluba je k on can. Udeležilo se ga je 21 elanov, vsak igralec je moral igrati z vsemi ostalimi po dve partiii. Zmago- valec je postal iisti, ki je dosegel nad polovico možnih točk, to je najmanj 20 lA točke. Izid turnirja je s'edeci: 1. mesto si jc priboril prof. Vagaja s 35'A točkami hi je postal s tern klubov glavni igralec. Ostali zmagovalci so: .<. dr. Brunčko s 34 >3, 3. in 4. mesto delita g. Oajšek in viadni svetnik Lilek s 30. 5. dr. Schwab z 29, 6. g. Zimič z 28, 7. #. Cerne s 27, 8. g- Batic s 2614, 9. g. prof. Brodar s 23'A, 10. g. Molan s 23 in 11. e. Ninkovič . z 20Vs točkami. Edina dama, gospa Brun- čkova, ki se je tudi udeležila turnirja, sicer ni prišla v skupino zmagovalcev, dosegla pa je 14% točk, gotovo časten iispeh. — Ker je klubova naloga, da metodično vežba člane za ša-hovsko Ig- ro. priredi takoj danes v sredo. 26. tin. turnir, v katerem je predpisau damski gambit kot varijanta, ki se io hoče na tern turnirju proučiti. JJrijave k turnirju. kakor tudi za vstop v klub. v katerega so vabljeni vsi, ki se zanimaio za ša- hovsko igro, sprejenia tajnik. Sokolstvo, JUGOSLOVENSKl SOKOl.SKi SAVEZ Vsem bratom in sestram. O ]>riliki I. jugoslovens'kega vsesokolskega zleta v Ljubljani priredi se razstava, katera naj bi kolikor mogoče natancno pokaza- la razvoj sokolske ideje. Da bo mogoče doseči to namero, je treba nabrati ves materijal. ki se nanaša na Sokolstvo od početka ustanovitve sokolskih drustev do danes, in se radi tega obračamo uo vseh starejših bra to v, da ram da jo vse predmete, katere imajo še v posesti in jih mogoče hranijo kot star^ spominke za razstavo na razpolago. Vsaka stvar se bo lastniku vrnila na zahtevo, v n^- sprotnein slučaju pa jo porabimo za so- kolski muzej. Ako treba. se predmeti prevzemajo'po posebnih odposlancih In se prejem istotako potrdi. Pri poštnf pošiljatvi naj se pridene seznam pred- metov in naznani eventuelne želje1. Pri dragocenih prcdmetih nai se iste že pred odpošiljatvijo naznani, da se bo i- melo posebno pažnjo na nie. V trdnem prcpričanju, da imajo bratje Sokoli 5e dosti tozadcvnih predmetov \- svoji po- sesti in da jih bodo radevolje dali na ra7-.- polago za razstavo. prosimo vse bratc, da nam do konca maja 1922. najkasneje naznanijo vse predmete, katere iiamc- ravajo vposlati. Mednarodiia tekma v Ljubljani. Za mednarodno tekmo so do sodaj prijavili svojo udeležbo Francozi, ki javljajo, da se udeleže zleta tudi razni drugi ugled- ni člaiii telovadne organizaci.'e gimna- stov, med njimi predsednik Cazalet. Od drugih članov mednarodne zveze do se- daj niso došle prijave, sigurno pa je, da se udeleže tckme Cehi, Belgiici, Eran- cozr in Jugoslov-e'ni. Dnevna kronika« Podružnica čebelarske>»a društva v Vojiiiku priredi v nedeljo 30. aprila tl. ob 8. uri v šoli čebelarski shod. Predaval bode učitelj g. Miloš Lcvstik iz Celja ter se proslavi 25 - letnica čebelarskega društva. Pogovorilo sc bode tudl o na- meravani prireditvt Cebelarske vslice v Vojniku. Po shdu bo izlet k čebelnjaku sadjarskega viš. nadzornika g. Fran Go- ričana v Višjo vas. Clani. podružnicc, p« tudi drugi prijatelii Oebel se vabijo k obilni udeležbi. Cebeiarski pozdrav! — Odbor. Due 4. mala 1922 se vrši ob 10. nn in pol v NaroJnoin dornn v Mariboru ob- čni zbor gozdarskega društva v likvida- ciji in ob jedncn ustanovni občni zbor »Jugoslovanskega Sumarskega I'druze- nja, podružnca v Ljubljtni«. Naslednje- ga dnc t. j. 5. maja napraviio udeležnikl izlet v okolico Maribora, s katerim je združer, ogled gozdov na Pohorju in nc- katerih lesnoindus;ri.iskiii podietij. Vlaho Bukovac uinrL V noči od nc- delje na pondeljek je tu umrl za možgari- sko kapjo profesor na umetnostni aka- demiji, hrvatski slikar Viaho bukovac. Sredi dela je padel našemu Bukovcu \z roke čopič, s katerim si je bil pridobil slavno ime. Bil je eden izmed najizrazl- tcjših prvoboriteljev za impresionistl- Ono strujo v slikarstvu ie koi ob njenem početku in ji k ostal zvest do smrti. ipa- riške akademije hranijo več njegovih s!ik. morda je kot un»etnik bolj slovel v tujini nego doma, kakor je usoda skoro vseh umetni'kov. Letošnjo zimo je pri- redil v Pragi še zadnjo kolektivno riu- stavo obenem s svojima hčerkama. V soboto se je ravno povrnil iz Beograda, •kamor je bil kot izboren portretist po- zvan, da naslika, kakor smo že poroeali, kralja Aleksandra. Naši »stark so izgu- bili v Vlahu Bukovcu enega svojih naj- boljših. Občinam vse Sloveniie! Slovensko ženstvo, združeno v Narodnem žcnskem Savezu Srbov, Hrvatov in Slovcncev, pošljc te dni potorn Pokrajinske upravc za Slovenijo in z njenini priporočilom vsem obcinani v Sloveniji pozive, da namesto drugih poročnih daril ter im- mesto brzojavnih čestitk kraljcvi dvo- Stran 4. »NOVA D 0 B A « Poštni ček. rač. 10.598 «Podružnlca yubljaiiske kreditne banke v Celju ÜENTRALA V LJUBlJANt Telefon Št. 75 In 76 | Pelnlžka glavnloa 50,000.000 fcron. | | RezervnS fondä svad 50,000.000 tcron. j Podpuznice v Brežicah, GoHci, Kraaiju, Mariboru, Pftuju, Sarajewu, Splitu in TYstu. 142 50-11 Sprejema VlOge UBl Klljlžlce Ln tekOČl jBJJRj Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnlh papirjev, račitn proti ugodnemu obrestovanfu. &%$i valut in dovoljuje vsakovrstne Kredite« Pjpodctja» srečke dz»ža,Yia© x»a>zx»edLL*.e lot©r»ij©. jici darujejo prispevke za »l>oui kraljicc j Marije«. Slovcnske občinc, to je nuilcpsi. in najplemenitejši dar» kj ga bo naš kralj najbolj vesel! Sa.j je on satn izrazil željo, naj se ponibi duiiar namesto za svutbcne svečanosti za liuinanitaruc In kulturne namcne. Slovenci, Slovenkc. spoštnjto željo blagcga naše^a kralja in j prispevajte za Dečji in materinski doni! Vsi pomenibiiejši darovalci sc vkiijižiio v lep album, ki &a na dan poroke poklo- tiimo svojemu viadarju in vladarici. — »Nafodni žcnski Savez SHS<. slovcnski del. Dragocenost vsake hiše je lekar- narja Fellcrja .prijctuo dišcči »Elsa fluid«, najboljše srcdstvo za tfrgnenjc lirbta, rok. noff, in celcda tclesa. kor kosmcti- kum za uegovanje zob, zobucüa mesa, ust glave itd. Močnejši in boljši kakoT francosko žganje. 3 dvo.inatc steklenicc ali 1 špccijalna steklenjca skupaj z ovo- jem in poštnino za 72 K pošilja: Engen V. Feller, Stubica donja. rTlsatr.iC št.356, lirvatsko. ce Narodno gospodarstvo. III. vseslovenski trgovski shod sc vrši v nedeljo. due 30. aprila rl. ob pol {). uri zjutraj v veliki dvorani NarodniA:i doma v Celju. Dnevni red: I. Problem sanacije valute. Poroča ravnatelj Za- družne Zvezc Janko Lešničar. 2. Aktu- ehüi promctna. vprašanja. Poroča I. Mo- horič. 3. Organizaciia tr^ovskih zvez- Poroča ravnatelj FTanc Marinšek. 4. Slučajnasti. Udeležba trgovskega sho- da ie dolžnost vscga urjjanizirancga trgovstva v Slovcniji, da si začrta pro- gram delavnosti za tekoče 'eto in prc- cizira svoje stališče v vseh javnih in ga- spodarskih vprašanjili. Udeležbo je pn- javiti ¦pripTavljalneinu odbom trgovske- kra gremija v Celju, ki bo skrbel za prc- nočišea zunanjvh udeležencev. Carine prost uvoz dinamo-motor- jev, elektromotorjev itd. Po odloku C. br. 61602 so elc'ktroinotorji1, dinatnn- stroii iz tarifne štcvilke M2 uvozne ta- rife prosti od uvozne carine1, če jih uvo- zijo industrijci, obrtniki itd. za lastno |)otrebo in ce se pri carinjcnju predloži tO/:adevno potrdüo trgovske zhornicc, da so ti stroji zares za lastno potrcbo dotfčnega uvoznika. Po pTipombi k t::- rifni številki 642 pa so takt motorji in stroji prosti od carine samo, če se precl- loži potrdHo ministrstva za. tirgovino in .indnstrijo, da se taki pretlmeti ne iz.de- lujejo v zemlji. Ker si ti dve doioebi n?;- videzno nasprotujeta in si niti nvozniki, r»iti trgovskc' zbornicc in carinski orga- m niso bili na jasnein, ali ie za carine prosti uvoz zadostno potrdilo trgovske zbornice ali pa se mora pprediožiti raz- ven tega še potrdilo miiristrstva za tr- govino in industrijo v Beogradu, je na intervenciio trgovske in obrtni^ke zbor- nice v Ljubljani generalna direkcija cn- rin dala carinarnicam sledeea navodila in pojasnila: Odl ok ekonoiTisko-finanč- nejfii korniteja C. br. 61602 od 22. sept. 1920, ki je po členu 130 ustave nzakn- nien, ostane neodvisen od sprcmenjenc in dopolnjene splošne carinske tatife v polni veljavnosti. Zaradi tega zadostu- je, da u'vozni'ki, ki so označeni v tnčki I. omcnjenega odloka (in'dustriici, obrtni- k.K kmetovalci itd.) pri uvozu dinamo- strojev, elektromotoTjev itJ. predloze samo potrdilo trgovske zbornice, odno- sno kmetijske podružnice in se jim mo- rajo stroji na temelju tega potrdila na carinarnici.odpraviti prosto od carine. To ugodnost uživajo tudi samoupravna telesa (občine, okraji itd.). Polrdilo mi- nistrstva za trgovino in industrijo, da se taki stroji in motorji ne izdelujejo v dr- žavi, niorajo v svrbo oprostitve od ca- rine prodložiti oni uvozniki, ki niso in- dustrijalci, obrtniki ali kmetovalci, to- re j vsi oni, katerim trg. zbornice v smi- i siu odloka C. br. 61602/20 tv srnc.jo \?.- dati v tern odloku predpisane^'a notrtli- la (n. pr. trgovci itd.). Lastnica in izdajateljica: Zvezna tlskarna v Celju. Odgovorni urednik: Lie. Edvard ŠimoJc. Tiska: Zvezua tlskarna v Celju. Boljši gospod išče 435 meblovano sobo ako jc mogoče v bližini kolodvora. Cenjene ponudbe pri slugi v carinarnici v Celju., Velik, bel, poniklan, še dobro ohranjen ätedilnik se pipod». FR. ČMAK, Ojstriškavas 37, 423 pošta Sv. Jurij ob Taboru. 1—1 Učtfelia za francosKi jeZlk išče brihtna glavica. Pogoj znanje jezika tekom enega leta. Naslov 404 pove uprava lista. 3—3 Sprejme se čedna natakarica, katera je že v večjih gostilnah servirala. Naslov pove posredovalka Sager v Celju, 435 Aleksandrova ul. Št. 9. 2-1 Trgovski LOKAL na prometnem kraju na deželi se 423 ocida v nafem. 3-2 VpraSanja pod »Lokal« na upravniStvo. Bukova nasefeana in bukovo oglje 430 kupuje na vagone P. Hfgersperger, Celje Gregorčičeva ulica St. 3 Ant. Lečnik O urat* in iuvelio» O Celje, Blavni trg St. 4 (prej Pacchiaffo), 8 ^flndrej Oset^ 332 maribor «-s flleksandroua c. 57 telefon 88 trgovina x deželniml pridelki, d^vmii premogom ter vinom se priporoča za nakup in prodajo po najugodnejših cenah. Brzojav: Andrej Oset Maribor. Svakovrsno Ijehovito bilje (lipov cvijef, bazgov cvi- jet, kamilice, li&öe, ko- rijene itd,) kupuje, upute sa sabiranje daje G. Hoffmann i dp. Maribor, Kopitarjeua ul. 11 Podružnice: Veliki Bečkerek (Banat), Dresden-A Serrestrasse 5, Timisoara (Rumunia), Balmazujvaros(Madjarska) 424 2-2 Stanovanje v MarlbOru, zelo lepo, blizu parka, obstoječe \v. 4 sob in kuhinje, se za- menja po mogočnosti z enakim v sredini mosla Celje. V stanovanju je povsoci električna razsvetljava. — Natančneje* se poizve pri slugi v cari- narnici v Celju. 433 Lepo stanovanje v Marifooru, obstoječe iz 4 sob z vsemi pritiklinami, se zamenja z enakim stanovanjem ali enodružinsko hišo v Celju. Ponudbo pod »Banka^' 311 na upravo lista. ..;¦>—1 HAZGI.ÄS. Da*ažba lovov v mariborskem okraju» Dražba lovov v mariborskem okraju se vrši po sledečem redu: Dne 8. maja: Ciglence, DraguČova, Sp. Dupljek, Grušova, Sv. Marjeta na Pesnki, Sv. Martin pri Vurbergu, Sv. Peter pri Mariboru, Vosek. Dne 9. maja: Cirknica, Dobrenje, Gradiška, St. Hi v SIov. gor., Kaniza, Pesnički dvor, Plač, Selnica na Muri, Yrtice. Due 10. maja: Jelovec pri Kamnici, Kamnica, Krčevina, Sv. Križ, Selnica na Dravi, Svečina, Bresternica, Vukovski dol. Dne 11. maja: Sv. Jurij ob Pesnici, Zg. Sv. Kungota, Ploderšnica, Poiička vsls, Slemen, Sp. Šeutjakcbski dol, Zg. Šentjakobski dol, Špičnik. Dne 12. maja: Bistrica pri Limbušu, Bistrica pri Rušah, Činžat, Lehen pii Ribnici. Loka, Sv, Lovrenc na Pohorju, Recenjak, Rudeci breg. Dne 13. maja: Fram, Gorica, Sp. Hoče, Ješenca, Sv. Marjeta na Dravskem polju, Orehova vas, Pivola, Race. Dne 15. maja: Dogoše, Morje, Pobrežje, Ranče, Razvanje, Studenci, Tezno. Dne 16. maja: Sv. Ana, Brezje, Jelovec-Makole, LuSečka vas, Modraže, Pečke, Pekel, Poljčane, Stanovsko, Stopno, Žabljek. . Dne 17. maja: Slov. Bistrica, Zg, Bistrica. Cigonce, Črešnjevec, Laporje, Zgornja Ložnica, Sv. Martin na Poh., Ritožnoi, Smrečno, Studenice. Dne 18. maja: Bojtina. Bukovec, Dežno, Hošnica, Kalše, KovaČa vas, Sp. Nova vas, OgijenSak, OŠelj. Dne 19. maja: Frajhajm, Gnbernik, PokoSe, Sp. Poljskava, Zg. Poljskava. Pietre*, Šentovec, Vrhloga, Vrhole. Dne 22. maja: Drvanje, K-. rena, Kremberg, Sv. Lenart, Zg. Ročica, Šetarova, Ra- dehova, Zimica. % Dražba se vrši od 8. do 15. maja v vellki dvorani okrajnega glavarstva» od 16. do 19. maja v občlnski pJsarni v Slov. Bistdcl, 22. maja v občinsk pisarni pri Sv. Lenartu. Z dražbanjem se zac'ne vsak dan ob 8. url zjutraj in sicer se kličejo ob- čirsk: lovJ po redu, po katerem so navedeni v tern razglasu. Okrajno glavarstvo v Mariboru, dne 18. aprila 1922. 472 Okrajni glavar: di\ Lajnšic s. r. ZAHVALA. Za mnogoštevilne izraze iskronega sožalja, ki so narn došli povodom smrti našega nepozabnega soproga, očeta itd. gqspoda Josipa Praznik za poklonjene vence ter za čaščečo zclo mnogobrojno udeležbo pri pogrebu, se tem potom vsem najpri- sreneje zahvaljuje Žalujoča rodbina Praznikova. Stavbeno in galanterijsko kleparstvo I Franjo Dolžan ! KraSja Petra ccsta CELJE Rralja Petra oesta iXvriuie w«a dela točno in solidno. S S S Cene zmersve. 53 Proračuni na razpolago. 52—15 I Trgowina z galantepijskim in modnim btagom, > ienskim in mo&kim peHlom ter igračami <\ FRANC KRAMAR 144 5°-11 poprej Prica & Kramar SiL^JT^^JBi CELJE Na debeloi Zaloga cigavetnih papir&kow in »trofemc,____