To bi morala biti zgodba jame, v katero smo matičarji 1 zadnja leta vložili največ truda: Renejevega brezna. A ker smo raziskovalci Reneja v iskanju preprostejše poti v njegove globine »po nesreči« raziskali novo tisočmetrco, vas bom popeljala po poteh raziskovanja obeh jam. Za zdaj še dveh tisočmetrc, ki se jima kmalu obeta povezava v enotni sistem. Skozi pripoved vam bom približala načine, kako se jamarji spopadamo s »temno stranjo« gorovij – podzemljem. Potovanje skozi goro Zgodba dveh jam KANINSKO PODZEMLJE Špela Borko Renejevo brezno – odpravarski pristop Predstavljajte si, da je pred vami dvodnevni vzpon na visoko goro, ki zahteva uporabo vrvne tehnike, plaze- nje in plezanje skozi ozke razpoke, kanjone in prelaze. Gora je mrzla, mokra, brez življa in ne nudi nobenih naravnih zavetij. Povrh vsega na njej ni signala ali dru- gega človeka, popkovino civilizacije ste prerezali ob odhodu iz baznega tabora. Ko dosežete vrh, morate 1 Člani Društva za raziskovanje jam Ljubljana. najti in opremiti pot v dolino po drugi strani gore. Pot morate hkrati izmeriti in narisati. Vso opremo in hra- no ves čas nosite s seboj, gora vam nudi le vodo. Zdaj goro zasukajte navznoter, ji odvzemite sonce in do- dajte kilometrsko kamnino vsenaokrog. Dobrodošli v Renejevem breznu! Renejevo brezno je s svojo nedostopnostjo, globino in zahtevnostjo precejšen logistični zalogaj, ki zahte- va organizacijo večdnevnih odprav. Do vhoda v jamo na odročnem delu Kaninskih podov hodimo kar štiri Prostorna brezna z vmesnimi ožinami nas popeljejo vse do 1100 metrov globine, kjer se začne zahtevnejši del jame. Foto: Uroš Kunaver do pet ur. Da bi dosegli trenutno dno jame, nas čaka še dobrih dvanajst ur aktivnega potovanja skozi jamo, ob predpostavki, da pot skoznjo že poznamo. Prostora za improvizacijo ni in prav vsak kos opreme mora biti na mestu. Zato se naše odprave začnejo že nekaj tednov prej s skrbnim načrtovanjem in sesta- vljanjem seznama opreme. Ključna omejitev jamskih raziskav je energija. Bodisi za napajanje utrujenih te- les raziskovalcev ali elektronske opreme. Zato vedno znova iščemo učinkovitejše in vzdržljivejše akumu- latorje ter ugodnejše oblike hrane. Ste se kdaj vpra- šali, koliko hrane pojeste v šestih dneh? Šestdnevna odprava s petimi člani zahteva dvanajst kilogramov suhe hrane. Pri tem je pametna ura pokazala, da ja- mar porabi do 5000 kcal na delovni dan! Dodajte spalno vrečo, podlogo, kuhalnik, plin, vrv, vrtalnik, akumulatorje, pritrdišča, vponke, merilni komplet … Na koncu v transportni torbi ostane le malo prosto- ra za osebne potrebščine, ki so skrčene na obvezno prvo pomoč, puhovko, rezervno majico in nogavice ter zobno ščetko. A sanje o presežkih premagajo ovire. Sveti gral razis- kav je najti podzemeljsko pot vse od kaninskih vrša- cev do doline, v našem primeru to pomeni poveza- ti Reneja z že dolgo poznano jamo Mala Boka, ki se zažira v nedrja kaninskega masiva blizu dobro po- znanega slapu Boka. Med prvotnimi raziskovalci je dolgo tlela želja potopiti se v končni sifon na globini 1240 metrov. Prvi potop do 10 metrov je bil izveden leta 2011. Potrdil je, da se sifon nadaljuje. 2014 mu je sledil tehnično izjemno zahteven potop do osuplji- ve globine 82 metrov, kjer sifonu še kar ni bilo videti konca. S tem je jama postala druga najgloblja pri nas. Sočasno smo mlajši raziskovalci želeli najti dosegljiv prehod po kopnem, zato se nas je pet podalo na šest- dnevno odpravo v kaninske globine. V endar kako vedeti, ali se jama nadaljuje? Moder pre- govor pravi, da se jame ne končajo, le jamarji scagajo. V praksi sledimo znamenjem, ki kažejo, da se bo jama nadaljevala, četudi ne vidimo očitne poti naprej. Jame s spodnjim in zgornjim vhodom imajo značilno mo- čan prepih. Zrak se zaradi temperaturnih razlik ob obeh vhodih in toplote same Zemlje premika skozi jamo – pozimi navzgor, poleti navzdol. V Renejevem Končni sifon (Copacabana) na globini 1240 metrov ob nizkem vodostaju. Ob visokih vodah je dvorana potopljena. Foto: Matej Blatnik Ekipa Rene pred vstopom v jamo Foto: Matej Blatnik 18 breznu veter ves čas brije okoli premraženih jamarje- vih ušes, dokler se kar naenkrat, malo pred končnim sifonom, ne izgubi. Dobra taktika, ki smo jo ubrali tudi mi, je torej slediti prepihu, kar nas je pripeljalo do plezanja v kaminih. Na prvi odpravi smo bili še zelenci. V jamo smo vzeli preveč hrane in odvečne opreme, zaradi česar smo s seboj mukoma tovorili do tri zajetne transportne vre- če na osebo. Jame nismo dobro poznali, zato smo se v labirintu podorov, ozkih prehodov in navpičnih sto- penj večkrat izgubili. Tako smo do dna potrebova- li kar pet ur več, kot jih potrebujemo danes. A vsee- no smo odkrili, kam pobegne ves prepih – v temne višave dvorane, tako velike, da ji naše luči niso videle konca. Čez leto dni smo se vrnili malo manj zeleni, z optimi- zirano prtljago in bolj izoblikovanimi cilji. Tehnično smo preplezali 30 višinskih metrov do stropa velike dvorane, ki smo jo našli na prejšnji akciji. In tu smo našli sanje – horizontalne fosilne rove, ki jih je voda izoblikovala tisoče let nazaj, preden je izdolbla dana- šnje niže ležeče poti. Geološko mlajša dvorana pa je pozneje presekala rov, ki se danes v dvorano odpira na dveh straneh. Gorvodni rov vodi nazaj proti že znanemu. Zanimal nas je zaradi možnosti povezave z višjimi deli. To bi nam znatno olajšalo in skrajšalo dolgotrajno popo- tovanje do mesta raziskav. Upali smo, da bomo pot v dolino našli dolvodno, v fosilnem rovu, ki se nada- ljuje neposredno proti končnemu cilju, Mali Boki. Prostoren rov, po dnu prekrit z mivko in z znaki prepiha, nas je vodil malo gor, malo dol, večino časa »peš«, brez potrebe po vrvi. Ustavil nas je šele čas in odpravo smo zaključili pred manjšo stopnjo, ki je vo- dila navzgor. Nova odkritja so nas spodbudila in vrnili smo se že čez dober mesec. Ponovno za šest dni. A tokrat nam jo je zagodla jama. Gorvodno smo se ustavili na po- dornem stožcu na dnu ogromnega kamina. Če obsta- ja pot do znanih delov, ki bi potovanje v globine skraj- šala na polovico, bo treba do nje premagati dobršen del kamina. Dolvodno, kjer smo se nadejali sprehaja- nja do doline, pa nas je ustavil ogromen podor. Ker nismo našli poti skozenj, smo ga poskušali obiti; tudi zato, ker so podori lahko izjemno nevarni. Med pre- rivanjem skozi labirint skalnatih blokov, ki dostikrat skorajda kršijo pravila težnosti, je dovolj destabiliza- cija enega kamenčka, in raziskovalec lahko ostane za vekomaj ujet v kamnitem primežu. Zato smo povsod, kjer so se v rovu pred podorom odpirale stranske mo- žnosti, raje plezali tehnično. Delo smo nadaljevali novembra 2016. Našli smo kar tri ravni fosilnih rovov, drugega nad drugim. Vsi so se končali na istem mestu – podor je visok kar 80 me- trov! Na najvišji točki, 100 metrov nad prvim fosilnim rovom, pa smo zaslutili možnost nadaljevanja. A spet nas je ustavil čas. Brezno rumenega maka (P4) – jurišni pristop Naša pripoved se bliža sedanjosti in nepričakovane- mu zasuku zgodbe. Logistična zahtevnost večdnev- nih operacij nas je navedla k razmišljanju o bližnjici. Bivak v novih delih jame Foto: Matic Di Batista 19 maj 2017 PLANINSKI VESTNIK Malce bližji dolini in 200 višinskih metrov niže smo že nekaj časa občasno raziskovali jamo P4 ali Brezno rumenega maka. Jama se je »odprla« poleti 2016: pre- kopali smo se skozi ožine, »padli« v brezna večjih di- menzij in na dnu Belega cveta, brezna, globokega 100 metrov, dosegli globino 650 metrov. Po zadnji akciji v Renejevi jami smo sklenili, da bomo energijo preu- smerili v iskanje povezave med Renejem in P4. T o bi namreč močno skrajšalo in olajšalo odprave. Akcije v P4 so bile enodnevne, dolge od 12 do 20 ur. Ni bilo udobnega bivaka in možnosti počitka, a hkra- ti je odpadlo vse težaško tovorjenje spalnih vreč, hra- ne in drugega. Beli cvet se je na dnu zaprl, a uporabili smo preverjeno metodo iskanja prepiha in na sredini brezna našli dve okni. Eno v smeri proti dolini, drugo proti Reneju. Med novoletnimi počitnicami smo organizirali ta- borjenje na Kaninu. Spali smo v jamarskem bivaku sredi Kaninskih podov, različne ekipe pa so vsak dan hodile v jamo. Člani so se izmenjevali, trije pa smo šli v jamo kar trikrat v petih dneh. Prežimarili 2 smo več kot dva kilometra in pol in pri tem uresničili svoje sa- nje. Raziskovali smo pretežno v smeri proti Reneju. Jama tu močno spremeni značaj. Prišli smo v mlado, močno razpadajoče območje, polno podorov in pa- dajočega kamenja. Sprva zanikrni, blatni in majhni rovi so se počasi odpirali, se dvigali in spuščali ter nas pripeljali v dvorano velikosti 20 krat 20 metrov. Ve- dno bliže smo bili Reneju in v povezavo so bili polo- ženi vsi naši upi. Zato nas je razplet zgodbe toliko bolj presenetil. 2 Žimarjenje je žargonski izraz za vzpenjanje po vrvi z uporabo vrvne tehnike (SRT – Single Rope Technique) – vzpenjanje s prižemami. Slovenske tisočmetrce Jama Lokacija Globina (m) Dolžina (m) Čehi 2 Planota Goričica 1.505 5.536 Renejevo brezno Kaninski podi 1.322 5.847 Sistem Mala Boka – BC4 Od Kaninskih podov do Bovške kotline 1.319 8.168 Sistem Črnelskega brezna Planota Goričica 1.247 12.307 Vandima Planota Goričica 1.182 2.500 Prvi sistem Moličke peči Dleskovška planota 1.131 3.871 Brezno rumenega maka Kaninski podi 1.002 1.844 Pet najdaljših Jama Lokacija Globina (m) Dolžina (m) Sistem Migovec Zaledje Tolminke 972 37.200 Sistem Postojnska jama Pivška kotlina 115 24.120 Sistem Kačna jama Divaški kras 280 15.181 Predjamski sistem Pivška kotlina 143 13.092 Sistem Črnelskega brezna Planota Goričica 1.247 12.307 Prostorni fosilni rovi Foto: Jaka Flis Tik nad magično tisočmetrco. Merjenje jame zahteva potrpežljivost in natančnost. Laserski merilci in dlančniki olajšajo postopek – še nedavno tega so se jame merile z metrom, kompasom in naklonomerom. Foto: Matic Di Batista 20 V kotu dvorane smo zaslutili črnino. Previdno smo se ji približali, strah nas je bilo konca. Ko smo po bla- tnem pobočju skotalili prvi kamen, pa so nam srca zaigrala. Kar nekaj časa se je odbijal, nekaj sekund letel in se spet odbil. Ko smo že pozabili, da smo ga vrgli, pa buuuuuuuuuuuuuum. Odmev kot še niko- li poprej. Našli smo brezno, globoko kar 200 metrov! Prežemal nas je strah pred neskončno odmevajo- čo praznino Odmeva temine, kakor smo poimeno- vali najdbo, saj je občutek ranljivosti ob vsakem od- mevu padlega kamna kljub izkušnjam neopisljiv. Na dnu brezna so meritve pokazale 860 metrov globine. A naše sreče še ni bilo konec! V kotu dvorane smo našli malo, mokro in krušljivo brezence, ki je po 10 metrih zavilo in se, glej ga zlom- ka, nadaljevalo. Zmanjkalo nam je opreme in prepu- stili smo ga zadnji akciji. Že čez dva dni smo se vrnili. Boleče mišice še niso popolnoma okrevale in vzduš- je je bilo napeto. V tišini smo dosegli dno Odmeva temine in začeli opremljati novo brezno. Do samega spusta se nismo zavedali, da veličastnim odkritjem še ni konca. Šele ko je prvi jamar obvisel na koncu prekratke vrvi, luč pa ni osvetlila drugega kot temo, smo začeli slutiti obsežnost novega prostora. V gro- mozansko dvorano Infinitum smo prišli skozi luknjo v stropu 40 metrov nad tlemi. Dolga je vsaj 60 in ši- roka 40 metrov. Na dnu pobočja so meritve pokaza- le 970 metrov! In tam, neverjetno, ampak res, slutnja brezna! Kamen je padal. Upanje je naraščalo in cmok v grlu je bil vedno večji. Mar bo res »padla« tisočme- trca?! V tistem trenutku smo se vsi zavedali, da arbitrarno določena magična meja nima prav nobenega pome- na. A človek si rad postavlja mejnike in kljub zave- danju, da je med 999 in 1000 zgolj korak (oziroma skok), so bili občutki ob dosežku čudoviti. Na dnu zadnjega brezna smo v mokri razpoki dosegli globi- no 1002 metra. Bilo nam je dovolj, naprej nismo ri- nili. Površje je bilo kilometer nad nami in čakal nas je dolg vzpon. Adrenalin nas je gnal v preseganje lastnih meja. Oto- pelo smo ure in ure ponavljali neštetokrat ponovlje- ne gibe. Sem ter tja se je zaslišal stok, ko so pekoče mišice prebudile možgane. A ko smo čez šest ur po- gledali v zvezde in malo pozneje z ekipo s površja od- prli šampanjec, je bilo zadovoljstvo vredno vseh bo- lečin. In ni minila noč, ko smo že hlepeli po še. Kam naprej? Meritve so pokazale, da nas do povezave z Rene- jem loči dobrih 30 metrov. Nadaljevanj je mnogo, a vsa zahtevajo nekaj truda (tehničnega plezanja). Fo- silni rovi, ki se odpirajo v temnih sencah Infinituma, obljubljajo dolino. V želji, da bi lahko preselili bivak iz Reneja v P4 brez mukotrpnega ovinka po površju, nam ne uide še nekaj jurišnih akcij. Ne bo lahko. A iz- muzljiva iluzija preseganja meja nas žene naprej. V te- mnih globinah podzemlja smo našli svoj raj in nekoč bomo ujeli zvezde. m Slovenske tisočmetrce Jama Lokacija Globina (m) Dolžina (m) Čehi 2 Planota Goričica 1.505 5.536 Renejevo brezno Kaninski podi 1.322 5.847 Sistem Mala Boka – BC4 Od Kaninskih podov do Bovške kotline 1.319 8.168 Sistem Črnelskega brezna Planota Goričica 1.247 12.307 Vandima Planota Goričica 1.182 2.500 Prvi sistem Moličke peči Dleskovška planota 1.131 3.871 Brezno rumenega maka Kaninski podi 1.002 1.844 Pet najdaljših Jama Lokacija Globina (m) Dolžina (m) Sistem Migovec Zaledje Tolminke 972 37.200 Sistem Postojnska jama Pivška kotlina 115 24.120 Sistem Kačna jama Divaški kras 280 15.181 Predjamski sistem Pivška kotlina 143 13.092 Sistem Črnelskega brezna Planota Goričica 1.247 12.307 Neprijetne ožine v prvih 100 metrih globine Foto: Lovel Kukuljan Sreča ob odkritju nove tisočmetrce Foto: Matic Di Batista