SVOBODE
V slogi je moč!
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI
Od boja do zmage!
Štev. 49.
Chicago, 111., S. decembra 1913.
Leto XII.
Razgled po svetu.
AVSTRO-OGRSKQ.
Dunaj, 29. nov. — Avstro-Ogr-ska vlada je baje umaknila svojo odredbo, s katero je prepovedala Canadian Pacific Company, v o-beh državah sklepati izselniške pogodbe. Zopetna podelitev privoljenja se bržkone opira na posredovanje angleške vlade.
Nemčija.
Bremen, 29. nov. — Med Severno nemškem Lloydom in Ham burg-Amerika-Linijo je z 31. decembrom 1913 potekla plovbena pogodba začasno podaljšana do 31. januarja 1914. Pričakovati je, da bodo diference glede prevozne cene mirnim potom poravnane.
Monakovo, 29. nov. —• Bavarski ministrski predsednik baron pl. Hertling je pri posvetovanju novega vojnega zakona izjavil:
“V oboroževanju mora nastopi ti prestanek, nemško ljudstvo, ni več v položaju, še več takih bremen nositi.” Nemška državna vla da že pri tem, da zahteva zopet več vojakov in ladji. — To zveni vse drugače glede narodnega bo gastva, kojega nemški poslanil grof Berstorff slika tu v Ameriki Dejansko je nemško ljudstvo po militarizmu in marinizmu do mozga izčrpano. Država se že pola stuje pri svojem oboroževanju premoženja in ga deli s svojimi podaniki, ker nemore več zmagovati vojnega davka. — To je tista “Nemčija čez vse na svetu”.
Berlin, 29. nov. — V ravnokar izišljem delu “Revne der Reichs-politik” neti bivši državni predsednik Buelow ogenj razpornosti med Nemčijo in Francijo. On pra-’ vi:
“Nespametno bi bilo upati na spravo z Francijo, ne da bi se zopet odstopilo Alzacijo in Lotarin-gijo. Odločnost Francije, zgrabiti Nemčijo, ko hitro je nada na vspeh, mora vedno biti kot faktor v računu državne umetnosti. — Nemčija naj poskusi, prijazne in poštene odnošaje vzdržavati z Francijo, s katerimi zna v manj važnih vprašanjih skupno korakati, toda naj se nikakor ne domišlja ali poskuša po ljubeznjivosti premagati prirojeno sovraštvo Francije.”
To je že davno dokazano dejstvo, da kapitalistično-mešeansko-fevdna država današnjega dne ni sposobna vzdržavati in pospeševati splošni narodni mir in pravo narodno prijateljstvo. Kapitalistični krogi vendar živijo od narodnih sporov. Šele socializmu je pridržano, da bo napravil red na zdravi podlagi vesolnega človeštva.
Berlin, 29. nov. Iz raznih virov Kodanja se pojavlja utopijski načrt, po katerem se bi Šlesvik od nemške države zabarantal Danski. Danska bi Grenlandijo zamešeta-rila Zdr. državam, a te pa za to Danski odstopile filipinski otok Mindanao in Nemčija naj bi po tem otoku dobila namestek za Šlesvik. Koliko je resnice na tem, ne vemo.
Francija.
Pariš, 29. nov. — Debata o pro-p a ni ranem rentnem posojilu v znesku $180,000,000 v splošne svrhe in $9,000,000 za Maroeco, se je pričela v poslanski zbornici.
Socialističen voditelj Jaures je predlagal odgojitev razprave, dokle? se vlada zaveže, da omeji vojaške operacije v Marocco in da sedanjo armado nadomesti z narodno milico ter da prevzame vodstvo gibanja za splošno razsodišče.
Njegov predlog je bil zavrnjen z 439 proti 148 glasovi. Se ne misli, da bi vlada imela težkoče pri dosegi posojila, ker je veliko poslancev pripravljenih privoliti posojilo do $300,000,000 namesto zahtevanih $260,000,000. Vse kaže, da se gre le zato, če se ima v posojilni zakon inkorporirati dedin-ski davek, ki ima služiti za nazaj plačilo posojila, ali če se ima posebej obravnavati; in nadalje, če se ima nova renta proglasiti davka prosta.
Velikabritanija.
London, 29. nov. — Vplivni Angleži poživljajo vlado za stroge postavodajne odredbe proti trgovini s sužnji v kolonijah n. pr. proti lastnim državnim podanikom v južno-ameriških gozdovih gumija.
New York, 28. nov. — Znana angleška sufražetka, gospa Pank-hurst, se je s parnikom “Majestic” odpeljala v Plymouth in je seboj nesla dohodek iz njenih predavanj po Zdr. državah, ki znaša $20,000.
Po njenem povratku bo brez-dvomno aretirana od angleške policije ; toda ona misli dobiti svobodo po zopetnem štrajku gladovanja.
Mehika.
Mexiko, 28. nov. — Vojaški vlak s 300 vojaki je bil včeraj pri El Salada, 60 milj južno od Sal-
Razne novice.
tillo oddaljeno v zrak pognan.
Kakor'se poroča, so vstaši pokončali vse zvezne vojake, kateri niso postali žrtve eksplozije.
El Paso, 28. nov. — Vstaški o-gieduhi so včeraj pozno zvečer generalu Villa v Juarezu poročali, da so videli predstraže zvezne armade blizo male vasi Ahumada. — Poročilo je v Juarezu povzročilo silno razvnetje, ker ustaški vodje ne znajo, če prihajajo večja kar-dela, ali so samo manjši naprej potisnjeni oddelki, oziroma če se gre za umik v Terra Blanca nahajajočih se trup, ali za ojačenje iz Chihuahua.
“Jaz bodem Chihuahua napa del, ko hitro na kraj lice mesta privedem moje ljudi in zadosti provijanta, morda še danes večer,’ je izjavil Villa.
Villa misli Chihuahua napasti z vsaj 12,000 mož. On je prosil generala Tomaža Urbino, naj z juga prodira s 3000 možmi, s čim bi se število postavilo na 18,000. Villa bo v Juarezu, ki je popolnoma v rokah konstituci&Tišlbv,. prisil! garnizijo 1000 mož.
Ustaši se bojujejo z neverojet-no razsrjenostjo ter malone vse pokončajo, kar jim v roke pride. Celo prijateljske in sorodne vezi so pretrgane. Grozne prizore, ki so se dogajali z zavzetjem Victo-rije dne 19. novembra, poročajo sedaj očividci. Pred vsem je bil narejen kratek proces z vsemi u radniki. Bili so kratkim potpm pe-ljani na ospredje in postreljeni.
Med onimi smrti izročenimi je bil tudi bratranec ustaškega generala'Caballeros. Bil je krivim spo znan, da je stal na strani zvezne vojne. Njegova mati je svojega nečaka kleče prosila, naj življe nje pusti njenemu edia^mu sinu toda,zastonj, bil je peljan na o spredje in ustreljen pred očmi ma tere.
Zvezni general Rubio Novaret te, ki je s svojimi vojaki pri kora kanju v Victjoria, padel v roke vstajnikov, se ni zopet pojavil. N dvoma, da ne bi bilo celo krdelo pokončano.	,
Vstaja .na Formosi.
Tokio, 29. nov. — Na otoku For moža se vršijo gromadne aretacije domačinov, ki so obtoženi, da so osnovali zaroto, da se otresejo ja ponskega gospodstva in da usta novijo republiko na otoku. Med a retiranimi se nahajajo številni u čitelji in vladni uradniki; v To kio so mnenja, da so zaroto zane tili kitajski agitatorji.
Grozno naraščanje železničnih nesreč.
Washington, D. C., 28. nov. — Meddržavna trgovinska komisija je včeraj razglasila četrtletno poročilo o železničnih nesrečah, iz katerega je posneti, da je bilo v mesecih april, maj in juni t. 1. več žrtev človeških življenj, kot jih je bilo v istih mesecih minulega leta in sicer za 140 več. Število poškodovanih se je pomnožilo za 8283.
V isti dobi je bilo 124 železničnih nezgod več. 39% je bilo iz tira skočitev v sled zlomljenih šin.
S tem pa število nezgod še ni zaključeno. Malo veselo poročilo da razvideti, da je bilo v s 30. junija zaključenem zadnjem četrtletju 2553 oseb usmrčenih in 49,011 poškodovanih.
Skupno število iz tira skočenih je znašalo 3596; od katerega šte-ila pride 148 na trčenje in 202 iz tira skočenja osobnih vlakov.
Povzročena škoda materiala znaša $3,250,250, znatni povišek vprimeri s škodo v minulem letu.
Nazadovanje ekspresnega obrata.
Washington, 28. nov. — Po preračunu zastopnika Davis Louis, kateri je sodeloval pri uvedbi pa-tetne pošte, utrpijo Ekspress-družbe vsled konkurence paketne pošte velike izgube, tako da je le vprašanje časa, če one promet popolnoma ustavijo.
Po predležeeem računu so pri-jemki petih največjih Ekspressnih družb, ki kontrolirajo 87 odstotkov vsega podjetja, v letu 1912 padli za $5,772,000 in v tem letu za $3,290,000 in od junija t. L, v katerem mesecu je paketna pošta stopila v polni obrat, so se v e-nemu mesecu dobički spreobrnili $20,000 izgube. Luois sili na to, da bi zvezna vlada prevzela tudi telegrafe in telefone.
ZASTOPNIKI GL. SV. POZOR
To izdajo, ki obsega 16 strani smo vam poslali v par iztisih, ter vaš prosimo, da iste porazdelite med rojake, ki še niso naročeni na list GLAS SVOBODE. Potem ko list prečita jo vprašajte jih, ako se hočejo na list naročiti.
Ako ste prejeli to številko Glas Svobode in niste na list naročeni obdržite list in ga prečitajte; a ko se Vam vsebina dopade naroči te se na list. Celoletna naročnina stane $2.00 in polletna pa $1.00 Rojakom pošljemo list na ogled samo enkrat.
,. . .. . Višji.davek.
Springfield, TIL, 29. nov. — Državna davčna komisija, sestoječa iz governerja, avditorja in finančnega mojstra je davčni postavek za leto 1914 določila na 72 centov od $100.00. To je znaten povišek proti 1. 1913.
Pomiločenje.
Springfield, 111., 29. nov. Gover-ner je pomilostil 5 kaznjencev (iz Cook County) državne jetnišnice v Jolietu. Dotični so cesto gradili in se dobro obnašali.
Otvoritev kongresa.
Washington, D. C., 1. -dec. — Svečanostmi trenotki, kateri na vadim ne manjkajo pri otvoritvi kongresa, ne bojo pogrešani pri današnjem dogodku. Prvo izven-redno zasedanje kongresa pride ob poldne do zaključka, in drugo redno zasedanje bo formalno pro glašeno po podpredsedniku in govornika v senatu odnosno v zbor niči.
Predsednik Wilson pride v to rek popoldan ob 1 uri v zbornico, kjer bo v skupnem zasedanju o-beh zbornic prečital svojo poslanico. Neoziraje na to formulo, katero je predsednik uvedel v mesecu aprilu pri pričetku izyenredne-ga zasedanja, kot tudi pri predložitvi letnega proračuna zvezne vlade, se bo prvi dan zasedanja malo ločil od poslednjih dni starih sej. Prvič od veliko let sem, bode kongres od ene na drugo sejo prešel brez presledka opravil. Senat sestane danes ob 10. uri in ob pol dan bode presledek samo par mi nut, ter se pričelo redno zborova nje.
J. Erjavcu življenje podaljšano
Greensburg, Pa., 1 dec. — Erjavcu so življenje podalšali od 2. do 19. dec. t. L, a imamo še ved no nado, da bode pomilošeen dosmrtno ječo. — Matko.
Posatke bojnih ladij.
Washington, 29. nov. — Aclmi ral Blue pravi v svojem letnem poročilu, da za slučaj vojne, bojne ladje ne morejo biti preskrbljene s popolnoma izvežbanimi ljudmi On izdaja navodila v svrho spre jema abiturientov visokih šol v pomorske kadetne zavode.
Zanikamo gospodarstvo na obrežnem parniku “President”.
San Francisco, 29. nov. — One dni so ponesrečile 3 osebe od o-brežnega parnika “President”. F.
H. Van Koolbergen, podpredsednik in višji inženir neke holandske železnice, opisuje razmere, ki vladajo na parniku in ki so v stiku z nesrečo: “Častniki, postrežniki (steward) in pomorščaki so pričeli semtrtje letati brez premiselka. Prvi častnik je ukazal pripraviti rešilni čoln. Toda, ko so čoln spuščali, utrgala je spredna vrv, tako da je čoln navpično visel v zraku in z veliko silo bil ob ladjo. Stirji ljudje od iz 7 glav obstoječega moštva , so bili rešeni. Ostali trije so padli v vodo in utonili. •— Rešilne pasove ni bilo najti na krovu. Precej časa je trajalo, pre-dno je bil pripravljen drugi čoln, katerega so opravljali prostovolci, med katerim sta bila tudi natakar parnika in en popotnik.”
Vojno tihotapstvo.
New York, 29. nov. — Carinski nadzorniki so na parniku “Seminole”, ki je bil namenjen v Haiti in San Domingo, našli in zaplenili večji naklad puškine in samo-kresne municije. Koutrebanda je bila skrita na raznih krajih parnika.	®
Poštna vest.
Tukajšnji glavni poštni urad naznanja sledeče:
Pošiljatve se zamorejo po pa-etni pošti poslati skoraj v vse i-nozemske dežele in sicer proti plačilu 12c za vsaki funt ali pa za del funta. Toda taki paketi ne smejo več tehtati kot 11 funtov. Carinska označba (deklaracija), v kateri je popisana pošiljatev oziroma vsebina paketa in podpisana od odpošiljatelja, mora biti pride-jana paketu, ki je po pošti odpo-sljati v inozemstvo. Tiskovino je dobiti pri poštnem uradniku (cler-ku), ki mora biti izpolnjena pri pošiljanju.
Paketna pošta za božične praznike zaključuje chikaška pošta sprejem pošiljatev sledeče:
Za Norveško, Švedsko, Dansko, Belgijo, Holandijo, Avstro-Ogr-sko: 6. decembra," ob 5. uri zvečer.
Za. Italijo: 9. decembra, ob 5. uri zvečer.
Za Francijo: 10. decembra, ob 5. uri zvečer.
Za Velikobritanijo in Nemčijo: 12. decembra, ob 5. uri zvečer.
Pošiljalci naj, da takojšno in sigurno pošiljatev omogočijo, pazijo:
1.	Naslov: Popolno ime itd. ko tudi ime dotične dežele in kraj se ima pravilno in razločno pisati.
2.	Za zavitek ali koverto je ra biti dobro močen papir.
3.	Paziti je, da se poštne znamke ne prilepnijo na vsebino poši ljatev, ako so poslane knjige ali tiskovni predmeti.
4.	Paziti je, da je polna svota poštarine naprej plačena.
5.	Paketi so neposredno oddati na glavni pošti ali na regularnih poštnih štaeijah.
6.	Paziti, da je na pošiljatvi pravi naslov odpošiljatelja.
7.	Radi revizije se paketi ne smejo zapečatiti.
8.	V paket se ne sme priložiti pi sano pismo, sicer bi bilo za plačati kot od pisma.
9.	Nalepiti se ne smejo kake božične ali druge znamke na paket
D. A. Campbell, poštar
Prepoved tobaka za njuhanje.
Bizmark, N. D., 29. nov. — Pri poslednjem zasedanju državne legislature sprejeti zakon, ki prepo veduje prodajo tobaka za njuha nje (šnoftobak), je bil danes pro glasen kot ustaven. Državno višje sodišče je tozadevno razsodilo vsled pritožbe nekoga G. O. Olson
Upor posadke.
Seattle, Wash., 1. dec. — Bri tanska barka “Lynton”, na poti iz Santa Rozalia, Mehika v Ko lumbia-reko, je signalizirala na vi sočini od rta Flattery: ‘ ‘ Hočemo pomoč, upor na krovu.” Carinski kutor “Manning”, ki križari na poti Juan de Fuca, je skrbel za za htevano pomoč.
PODPORA SA TISKARNO.
Ta stroj, zvan “INTERTYPE” stane sam na sebi, brez pritiklin $2150.00 in vsak dar, katerega rojaki pošljejo v podporo tiskarni bodemo zabiležili kot podporo tega stroja. V zadnjem času od kar smo priobčili imena darovalcev je prišlo precej podpore za ta stroj. Darovali so sledeči:	j
B. Mazori $1; J. Govekar $1; I. Gardner $1; J. Žitnik 40c; J. Janša poslal $2.75, darovali so:	J.
Janša $1, F. Miler 50c, Neimenovan 25c, Jaz 25c, Ti 25c, Oni 25c. Ko sem se smejal, namreč kva-dratglavemu Janezu 25c. •— A. Bizjak $20.00; I. Kolar poslal $1.50, darovali so: I. Kolar 50c, J. Mo-stern 50c, F. Osterman 25c, J. Mohor 25c. — J. Medved 25c. G. Brinšek $1; L. Bric $2; Aug. Liposek $10.00; John Liposek $5.00; Neimenovan iz Pennsylvanije $1.00;
F.	Plazzotta 25c; J. Zaitz 50c; A. Gabrijelčič 25c. J. Mader $1; J. Kastelic 25c; F. Zabukovec 25c; J. Tokin $1; A. Kitz 50e; J. Rupnik 50c; Ig. Praznik 50c; J. Delak 50c; A. Terpin $5.00; R. Slabe $2.50; N. N. $1.00; — J. Epan, poslal $2.40, darovali so: J. Špan 50c, ker ima dost deklet denara pa nič, J. Špan 'ponovno 10c, A. Pratshek 50c, V. Mladenič 10c, J. Špehar lOe, D. Vazicki 10c, J. Pivec 10c, M. Hrovatič 10c, J. Jaklič 10c, M. Praznik 10c, J. Pivnik 10c, F. Rakar 10c, J. Vozel 10c, J. Turnšek 10c, F. Končina 10c.
M.	Torkar 10c. L. Verbich $5.00.
M.	Smolčnik 50c. J. Krstnic 25c. V. Hafner $1. A. Mahne 90c. Fr. Leskovec $1. Fr. Krefel 25c. B. Markich $4. J. Zaitz $1.75. J. Hauptman 50c. J. Bahor 50c. J. Saitz 50e. Neimenovan $1. Neimenovan $1. J. Remšak 50c. A. Ambroš lOe.
M.	Gaishek 50c. A. Petrich $10. J. Gorše $1.50. M. Planinšek $1.
L.	Jaklič 25c. Zavolovšek $2. J. Razboršek nabral $2.20. A. Praček $2. F. Skubic 50c.
Skupaj $102.40.
Lepa svota, ki našega prijatelja “revnega” Kranjca tako v oči bode, da nam posvečuje v vsaki številki po celo kolono brezplačne reklame. Da, da Kranjce, hudič Vas jemlje, ker se je narod začel zavedati, ker ne nosi svojih gro šev več mrtvi roki, v toliki meri kot je pred desetimi leti, ampak prostovoljno prispeva za dobre namene, za prosveto in napredno časopisje. Kranjec, on ne rabi beračiti; on samo zapoveduje, ljudi s peklom straši in nevedneži mu iz strahu pred večnim ognjem pol ni jo' bisage. Zraven tega ima Kranjc velikanski kapital za seboj, zato pa tudi verno služi kapi talu, od katerega dobiva podporo, orgije itd. In delavec to dobro ve, da Kranjcu ne dajejo zastonj or-gelj, niti mu ne zidajo zvonikov itd.
Mi ne ližemo pet kapitalistom, niti zanje ne pišemo, mi smo proti njim in zato tudi se ne trkamo na prsi, da smo dobili kake tisočake od Steel trusta ali pa Carnegija pač pa smo ponosni na zavedno delavstvo, ki po svoji moči prispeva za prosveto in napredek.
Iz Kranjčeve' reklame vidimo da prečita vsako številko Glas Svobode od prve do zadnje vrste Iz lastne skušnje vemo, da rojaki ki so bili nekoč fanatični verniki in ki so čitali list Glas Svobode sa mo enkrat, dvakrat, so se nekaj
naučili in začeli prosto misliti. S Kranjcem pa ni tako. Njegova betica je polna koruzne slame, naučiti se ne da prav nič, ravno tako kot pijanec, ki se ne spreobrne, dokler se v jamo ne zvrne.
Kar pa najbolj Kranjca jezi je dejstvo, da izide Glas Svobode po dvakrat na teden. On dobro ve kaj to pomeni, mi tudi in naši naročniki ravno tako. Kranjcu pa tiho na uho povemo, da ko hitro poplačamo dolg na strojih, da bo list Glas Svobode začel izhajati po ŠESTKRAT na teden. To je na^ namen, ki ga bodemo tudi uresničili s pomočjo naših somišljenikov še prej ko si Kranjc misli.
Toraj rojaki, ako hočete dnevnik priskočite nam na pomoč s podporo za tiskarno. Vsak znesek bodemo priobčili v listu ter ob e-nem vselej naznanili skupno nabrano svoto za gornji stroj. Naše geslo naj bo od sedaj naprej: Vsi na delo sa dnevnik!
Delavske novice.
Calumet, Mich., 29. nov. — Došlo je zajamčeno poročilo, da bo v bakrenih topilnicah uveden osemurni delavni dan in vsaki teden določen čas v svrho poravnave morebitnih pritožb. Ako je to lahni uradni pritisk kot konečna posledica, tako bi to bilo z veseljem pozdraviti. Celi štrajk bi bil nepotreben, če bi v parlamentu sedeli socialisti, ki bi privedli postavno uravnane delavske m mezdne razmere; zatorej je čas, da delavci o tem premišljujejo in se priklopijo z vso dušo strmljenju politične delavske stranke. Z volilnim listkom za socialista delavec lahko več doseže kot pa s štrajkom, gladom, bedo in revščino.
To si vsi tisti zapomnite, ki tekate za vašim duhovnim “gospu-dom”, ki ni nič druzega kot dobro plačeni kapitalističen agent!
Predsednik Wilson in sufragetke.
Washington, 29. nov. — Predsednik Wilson je včeraj sprejel odposlanstvu sufragetk, ki so hotele izvedeti točno in jasno stališče o ženskem volilnem pravu. ‘Me zahtevamo definitiven odgovor, če zamoremo računati na pomoč sedanje uprave, ali ne,” je rekla gospa Jessie Stubbs, voditeljica odposlanstva. Žal, ko ta vest ne razkrije odgovor predsednika.
Pričetek finančne panike.
New York, 29. nov. — Štiri del-niške-borzne firme so šle po poti vsega mesnega in so se razišle. Ob novem letu bo zadela ista usoda večje število jednakih podjetij. —■ Tako mizarabel kot sedaj že ni bil kšeft“ na “ Wallstreetu” od maja meseca 1. 1897. To so posledice spletkarij požrešnega in sitega velekapitala, in se še ne zna kam to zaide.
Slabi časi?
V minulem računskem letu je bilo za 57 milijonov dolarjev de-mantov uvoženih, tri desetine več kot v rekordnem letu 1906. Denar-» ni urad ceni vrednost vseh deman-tov v deželi na 1 milijardo (tisoč milijonov) dolarjev.
NAZNANJE!
Danes smo dobili unijsko sprejemnico in dotični znak (Label), s katerim smo v Unijo vknjiženi pod št. 546.
E V STARO
pošiljamo:
Za	$	10.30 ............. 50	kron
Za	?	20.45	  100	kron
Za	$	40.90 ............ 200	kron
Za	$	81.80	  400	kron
Za	$	102.25 ............ 500	kron
Za	S	204.00 ........... 1000	kron
Za	$	407.00 ................ 2000	kron
Za $1017.00 ............... 5000 kron
Poštarina je všteta pri telh svotah. Doma sj nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštno 'hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najpriMčne-Je do $50.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order aM pa New YorOt Bank Draft:
FRANK SAKSER 82 Cortland St, New York 104 St. Clair ave., N. E., Cleveland,, O.
Roman iz časov francozke revolucije
Spisal
Alks. Dumas star.
\/
VITEZ IZ RDEČE HIŠE.
(Le chevalier de Maison Rouge)
XIII.
31.	majnik.
V	jutro 31. majnika, ko so zazvonili zvonovi k orožju in je bilo že na vse zgodaj čuti generalno koračnico, je korakal bataljon iz predmestja Saint Victo.b v Tem-ple.
Ko so bile končane formalnosti in straže razpostavljene, so jeli prihajati uradniki, ki so imeli tega dne službo. Topovom, postavljenim k vratom Templa, so priklopili še štiri druge v ojače-nje. Obenem je dospel tudi San-terre s svojimi rumenimi, volne-*nimi naramnicami in s svojo suknjo, na kateri je njegova domovinska ljubezen blestela v obliki velikih, mastnih madežev.
Pregledoval je bataljon, našel ga v dobrem stanu in vprašal nato :
“Zakaj samo trije uradniki? Kdo je oni slabi občan, ki manjka?”
“Odsoten ni nikak mlačnež, občan general,” je odgovorni naš stari znanec Agrikola; “kajti on je tajnik sekcije Lepelletier, voditelj vrlih Termopilčanov, občan Maurice Lindey.”
“Dobro, dobro,” je dejal Santerre, “kakor ti, priznavam, tudi jaz patriotizem občana Maurica; toda kljub temu bo zapisan v i-menik za odsotne, ako v desetih minutah ne bo na svojem mestu.” Nekaj korakov od generala se je v trenotku, ko je izgovoril te besede, nahajal neki lovski stotnik z nekim vojakom. Prvi je sedel na enem topov, a drugi je bil naslonjen na svojo puško.
“Ali ste čuli?” je rekel stotnik vojaku s tihim glasom, “Maurice ni še prišel.”
“Da, toda bodite brez skrbi, pride gotovo.”
“Ako bi ne mogpl priti,” je dejal stotnik, “Vas postavim k straži na stopnice, in ker se ona gotovo poda na stolp, ji lahko rečete besedico.”
V	tem trenotku je vstopil mož, ki mu je bilo poznati na njegovi trobojni šerpi, da je uradnik; stotnik in vojak ga nista poznala, zato so se njiju oči zvedavo Ozrle vanj.
“Občan general”, je dejal prišlec, obrnivši se k Santerru, “prosim te, da me postaviš na mesto Maurica Lindeya, ki je o-bolel; tu imaš zdravniško spričevalo ; jaz bi prišel šele čez osem dni na vrsto, toda danes jaz na-domestujem njega.”
“Da, če ne bodo Kapet in Ka-petinke v osmih dneh kaput,” je pripomnil nekdo izmed uradnikov.
Santerre je odgovoril na ta dovtip vnetega uradnika z lahnim nasmehom.. Obrnivši se k Mauri-cevemu namestniku, je rekel: “Dobro je, podpiši se ti v registru mesto Maurica Lindeya in navedi vzrok, zakaj ga nadome-stuješ. ”
Stotnik in lovski vojak sta se pogledala z veselim začudenjem in šepnila drug drugemu: “Torej v osmih dneh.”
“Stotnik Dixmer,” je zaklical ' Santerre, “postavite se s svojo stotnijo na vrt.”
“Pridite, Morand,” je dejal stotnik svojemu tovarišu-vojaku.
Boben je zaropotal in stotnija pod strojarjevim vodstvom se je odsttanila v predpisani smeri. — Postavili so orožje v piramide, na kar se je stotnija razdelila v poljubne skupine, ki so se jele sprehajati po vrtu, kjer je za časa Ludovika XVI. kraljeva družina tupatam uživala sveži zrak.
Vrt je bil pust in gol; nekje ob strani je stala koča, ki je rabila za vojaško kantino. Tedaj jo je vodila neka izvrstna patriotinja, vdova po nekem meščanu, umorjenem 10. avgusta, z imenom.gospa. Plumcau.
Mala, lesena koča je obstajala iz edine izbe, široke dvanajst kvadratnih čevljev, pod katero se je nahajala klet, kjer so bile shranjene pijače in jedila.
V	to kantino sta se napotila stotnik in njegov lovski vojak.
“Ah, stotnik Dixmer,” je deja-krčmariea, “ali hočete izbornega saumurskega vina?”
“Da, občanka Plumeau, toda saumursko vino brez briškega si-
ra je po mojem mnenju za nic, je odvrnil stotnik, ki se je oprezno oziral okoli sebe in ni opazil med tolikimi jedili onega, česar si je želel.
“Ah! stotnik, to je neutajlji-vo dejstvo, toda prodala sem že poslednji kos.”
“Brez briškega sira nikakega saumurskega vina,” je dejal stotnik, “in pomisli občanka, da bi se konsum izplačal, ker sem hotel pogostiti stotnijo.”
“Moj stotnik, v petih minutah ti ga preskrbim.”
“Da, da, pojdi,” je odgovoril Dixmer, “mi se podamo medtem v tvojo klet in si sami izberemo vino.”
Čim je udova odšla, sta stotnik in njegov spremljevalec stopila skoz neka vrata, ki so se sama zapirala, v klet, držeč v roki sve-tiljko.
“Prav!” je dejal Morand po kratki preiskavi. “Klet leži v smeri proti rue Porte-Foine; globoka je devet do deset čevljev in ni zazidana.”
“Kakšna pa so tla?” je vprašal Dixmer.
“Neke vrste kredasti lehnjak, nakopana zemlja. Vsi ti vrtovi so bili že ponovno prekopani, nikjer ne naletimo na steno.”
“Urno!” je vzkliknil Dixmer, “čujem že lesene čevlje naše krčmarice; vzemite dve steklenici vina in vrniva se zopet gor.” Kmalu sta se zopet pojavila med zaklopnimi vrati. Gospa Plumeau se je že vrnila z nujno zahtevanim sirom.
Dixmer je pogostil stotnijo s približno dvajsetimi steklenicami vina, a medtem je Morand zabaval goste s pripovedovanjem pa-triotičnih povesti.
Bila je enajsta ura. O poldva-najsti so menjali straže.
“Ali ne hodi Avstrijanka navadno med poldnevom in eno uro na sprehod?” je vprašal Dixmer Tisona, ki je šel ravnokar mimo koče.
“Da, popolnoma prav, med poldnevom in eno.”
Takoj na to je sklical Dixmer iz svoje stotnije ljudi, ki so imeli obavljati stražo med poldvanaj-sto in polene. Naročil jim je, naj se požurijo z zajutrkom, in vzel M oralni u puško, da jo, kakor dogovorjeno, ponese v najvišje nadstropje v stolpu, v prav ono malo stražnico, za katero se je bil o-nega dne skril Maurice, od koder je opazoval znamenja, ki so jih dajali kraljici z nekega okna v rue de Porte-Foin.
Kdor bi bil opazoval Moranda v trenotku, ko je dobil to eno stavno in zelo pričakovano povelje, bi bil videl, kako mu je pod njegovimi dolgimi kodri in črnimi lasmi obledel obraz.
Nenadoma je dvore Templa pretresel zamolkel hrup. V daljavi se je začulo brezkončno kričanje in tulenje. Bila je to oeividno ena onih navadnih pariških po cestnih rabuk, iz katerih bi lahko izbruhnil kar cel plamen upora.
“Tison!” je zaklical neki strašen glas.
“Moj general?” je odgovoril poslednji.
“Danes nobenega sprehoda,” je ukazal Santerre, “ jetniki ne smejo zapustiti sobe.”
“Prav,” je dejal Tisom, “trud manj.”
Dixmer in Morand sta se žalostno pogledala; potem sta se, čakajoč na čas, ko se menja straža, sprehajala navidezno mirna sem-intja. med kočo in zidom, ki se raz-steza proti rue Porte-Foin. Morand je začel meriti razdaljo s koraki, dolgimi tri čevlje.
Koliko je razdalja?” je vprašal Dixmer.
“Šestdeset do enainšestdeset čevljev,” je odvrnil Morand? “Koliko dni potrebujemo?” Morand je pomišljal, potegnil v pesku par geometričnih črt in rekel :
“Najmanj sedem dni.” “Maurice bo čez osem dni na straži,” jc zašepetal Dixmer. “Tekom osmih dni se moramo sprijazniti z Mauricem. ”
Bilo je poldvanajste. Morand je sopeče prijel za puško in je v spremstvu svojega korporala menjal stražo, nahajajočo se na terasi stolpa.
XIV.
Žrtvovana.
Dan za tem, ko so se odigrali od nas pripovedovani prizori, namreč
1.	junija, je sedela Genevieva na svojem navadnem prostoru pri oknu; vprašala je samo sebe, zakaj ji potekajo dnevi tako žalostno in tako leno, zakaj pričakuje večera s strahom, mesto s hrepenenjem?
Zlasti so ji žalostno potekale noči, one noči, ki so bile prej tako lepe, polne sanj iz prejšnjega in bodočega dne.
V	tem trenotku je njen pogled obtičal na krasni omari, okrašeni s pisanimi in rdečimi nagelji, ki jih je gojila po Mauricevem navodilu. Zvečer mu je vedno s ponosom kazala napredek, ki so ga bile tekom noči zaznamovale krasne cvetke.
Toda, odkar Maurice ni prihajal več, je jela zanemarjati uboge na-geljčke, ki so gineče klonili svoje glavice čez ograjo.
Ob pogledu na zapuščeno cvetje je Genevieva spoznala vzrok svoje otožnosti. Rekla si je, da so cvetlice podobne gotovim prijateljskim zvezam, ki jih človek varuje in strastno goji in ki pomlajajo srce, da vzcveteva na novo. Pa prihaja nekega lepega dne kako slabo razpoloženje ali nesreča, zadevi j e prijateljstvo pri korenu, in srce, ki ga je oživljalo, gine in vene pod težkim udarcem.
V	tem trenotku je vstopil njen soprog; toda Dixmer je bil tako zamišljen, da ni opazil bolestnega razpoloženja, v katerem se je nahajala njegova soproga; in zato se tudi ni zmenil za rdečico na njenih licih.
“No?” je spregovorila Genevieva.
“Nič novega; nemogoče je približati se ji, nemogoče ji česa poslati, da, nemogoče celo, jo videti.”
“Ubogi vitez ! Zelo je moral biti žalosten.” (Čitatelji so gotovo že spoznali, da se pod imenom “vitez iz Rdeče hiše” skriva občan Morand).
“Bil je obupan, ko je videl, da smo zgubili vsako nado ; obledel je tako, da sem ga moral tirati proč, sicer bi se bil lahko izdal.” “Toda,” je boječe vprašala Genevieva, “ali ni bilo v Templu nobenega znanega uradnika?” “Imel je priti nekdo, toda ni prišel.”
“Kdo?”
“Občan Maurice Lindey,” je odvrnil Dixmer z naglasom, kakor da mu je vseeno.
“In zakaj ni prišel?” je zopet vprašala Genevieva, ki se je tudi skušala premagovati.
“Bil je bolan in četudi bi bil prišel, Genevieva,” je dejal Dixmer, “bi nam to ne bila hasnilo nič. Sedaj, ko sva sprta, bi se me morda celo izognil.”
“Menim, prijatelj, da pretiruje-te. Gospod Maurice noče zahajati več k nam radi kake muhe, ali pa iz drugega vzroka, toda ni nam sovražen in ostane vedno uljuđen napram Vam.”
“Genevieva,” je dejal Dixmer, “za to, kar smo pričakovali od Maurica, potrebujemo več nego njegove uljudnosti. Ker je najino prijateljstvo prenehalo, nimamo od te strani nikakega upanja več. ’ Vzdihnil je globoko in njegovo navadno mirno čelo se je žalostno nagubančilo.
“Toda če mislite, da je Maurice tako potreben za Vaše načrte,” je boječe dejala Genevieva, “čemu ne ukrenite nadaljnih korakov pri občanu Lindeyu?”
“Ne,” je odvrnil Dixmer in stresel z glavo, “ne, storil sem vse. kar sem mogel storiti ; kak nov poskus bi se zdel čuden in bi lahko vzbudil sum pri njem. Zato ne ! In potem, Genevieva, ste Vi rav-notako, kakor jaz, prepričani, da je vzrok našega preloma z občanom Lindeyem kaj več, nego kako muhasto razpoloženje.”
“In čemu pripisujete to?” “Morda prevzetnosti,” je dejal Dixmer naglo.
“Prevzetnosti?” ...”
“Da, menil je, da nam dela čast s svojim občevanjem z nami. Morda smo bili z njim premalo uljudni?”
“Toda če smo tudi bili, se mi zdi, da korak, ki ste ga napravili Vi, vse poravna.”
“Da, v slučaju, ko bi bil jaz kriv, če pa ste krivi Vi . . .” “Jaz? Kaj naj bi bila zagrešila proti gospodu Mauricu?” je dejala Genevieva začudeno.
(Dalje prihodnjič.)

r
!
Y
t
Y
Y
T
*
Y
Y
T
Y
T
T
?
Y
❖
f
v
f
f
v
♦t«
v
t
Y
Y
f
Y
Y
Y
t
T
f
Y
Y
Y f f f
Y
Y
Y
Y
Y
Y
Y
Y f
Y
t
❖
SEVEROV
Almanah In Zdravoslovje
za Slovence za 1914
Kot v prejšnih letih, smo to leto zopet izdali novo izdajo Seve-rovega Almanaha in zdravoslovja, ter sedaj naznanjamo, da ga je sedaj dobiti v vseh lekarnah zastonj.
Tistim, ki so že preje čitali Severov Almanah, pa naznanjamo, da 1914 izdaja prekaša vse prejšne izdaje v rečeh splošnega zanimanja in zdravstvenih namigljajev.
Tistim, ki še nikdar niso čitali Severov Almanah pa naznanjamo, da je knjižica, ki vsebuje mnogo zdravstvenih namigljajev in drugega zanimivega branja. Ima tudi 12 strani koledarja in 12 strani za vsakdanje zapiske. Knjižica vsebuje tudi mnogo smešni c. Kar se tiče zdravstvenih predmetov je pisano tako, da lahko vsakdo za-stopi, in tako, da se lahko da vsakemu otroku brez obotavljanja. —
Knjižica je splošne vrednosti za vsakogar.
Dobite zvezek Severovega Almanah od vašega lekarnarja, ali ga pa naročite od W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa.
ZOPER KAŠELJ,
prehlad, hripavost, oslovski kašelj, vnetje sapnika, davico in razne druge pljučne neprilike priporočamo
Severov Balzam za Pljtiča
(Severa’s Balsam for Lungs),
katero se že rabi od leta 1881, in ki se je med tem časom izkazalo kot zelo uspešno zdravilo zoper kašelj.
Varno za otroke m odrasle —hitro v učinkh.
CENA 25 IN 50 CENTOV.
Na prodaj v vseh lekarnah. Zahtevajte Severovega zdravila in ne vzemite drugih. Ako jih nima lekarnar v zalogi, naročite jih od
nas
*
%
Kr
*
t
f
t 4> *
t
?
Y
Go
f
t
V'
t
t
Y
*
t
»%»
t
PA
W. F. Severa Co. tE“W»™s
■■ U	?..	■■	■•‘L

.'j C-	J-
ZASTONJ
.r
ffsrzf* v-1'••• a- t>>	• z.
'V ' -
50,000 KNJIŽIC
V DAR LJUDEM.
K.nii£ica je *'rednct £ IG.oo -OjaJic m ti hotnemu čto-VetCu.
Mi želimo. di ts tki bolni 51 -k piš- to n tšo ure J mo zdravi! n j kajižiro. Ona tnjižica s etn.e » polju lnem jeului. kako d i se do »a vprš.io idra i: Sifilis, ¿ii zastrupi ena. kri, slab tni ži/ot, zgubiti* mo i. re matizem in trganji v kosteii, sp ine bolezni, kakor u.li b.> ezni v žeiodcu n vranci, ed lcah in v mehurju Ako st- zgubili nado in ako vam p- sedazabauav o en > r d ajati, talto pišite c ono zdravilno knjižico, katero vam nem t o n* pošlem:, in bodit - uverjeni da o-slrante it a tisoče ljudi je «dr 'ilo ro navodilu te prekorstne knjižice. Ona vsebuje anano-d, ktero bi moral znati vsaki človek Zaporninite ,i. da *e ona knjižica razpošilja ropolnoma brezplačno, ter udi mi plačamo poštnino Izpolnit-dolenji odrezek in g i nam poš ite in mi vam pošljemo popo nema brez lačne or,f knjižico.
3
IZPOLNITE ODREZEK SE DANES IN POSLITE GA NAM.
i.
ter vas prosim, da m
Dr. TOS. LISTEK & CO , Aus. 7*'3 Nortnvvestern Bldg. ; 22 Fiftb Ave., Običaj». 111.
Gospodje:	Mene zanima ponudba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, t
taao pošlite.
Ime. ............................ .........................
Fošta................................’...Država..........................
Izšla je nova knjiga JOK ANC A
ali
VODIŠKI ČUDEŽI. Zanimiva knjiga je opremljena :: 21 slikami.
Cena s poštnino 25e.
Dalje je izšla igra
GREŠNIKI.
Z desetimi osebami v treh dejanjih.
Obe knjige se dobivate v Dramatični knjigarni 535 Washington St.
Milwaukee, Wis.
I Slovenskim gostilničarjem in f trgovcem priporočam
f BINGO CIGARE j
l CHARLES HLAVA, izdelovalec 4 | 2342 So. Kedzie Ave., Chicago. |
^	Telefon Lawnfiale 5616	1
C. FRANZ
krojač
Čistim in likam moške in ženske obleke. Izdelujem tudi ženske obleke, kakor tuli dežne plašče (rain eoats).
19 Jefferson Ave. Canonsburg, Pa.
. KARA
H A LSTE. D STREET
J ta oglas s seboj in kedar kupite čev}. dam na vsakem dolarju
5c popusta ČEVLJI
za jesen in zimo.
Trgovina s poliištum in pečmi
V. KOBZINA,
1849—1851 BLTJE ISLAND AVE.
Tel. Čaral 2054	Chicago, Ul.
Posebne pdnudbe in lobki obroki novopo-ročencem.
Lep dar s vsakim nakupom pohištva.
PEAti/t'Sl/LA*
(àlavni urad na' 11250 Indiana Ave., Chicago, III.
G L A > NI OOBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 2343 Blue Island Ave., Chiirajfo. III. ant. FISHER, podpreds., 516 N. Bunker Hill St.. Los Angeles. Cal. JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana A ve., Chieayo, IH.
WILLIAM RUS. zapisnikar. 11224 Langley ave.. Chicago 111.
JOHN KALAN, blagajnik; 341 —6th St., Milwaukee. Wis.
NADZORNIM:
FERDINAND GLOJEK. (pred.); 453-53rd Vve., Milwaukee. Wis. ANTON DULLER. 238 - 136th St.. Chicago, III.
MARTIN V. KONDA. 2G5G Crawford ave., Chicago. Iii.
POROTNIKI:
AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut ave.. S. Ë., Cleveland Ohio.
JOHN BATICH. Box 208. Claridge, Pa.
JOE CVETKOVIČ, 810 W. Forth St. Michigan City, lad.
POMOŽNI OOBOR :
ANTON SLOGAR. 1507 — 58. ave., Cicero, 111.
JACOB TISOL, 11260 Langley ave., Chicago, I'd.
JOHN JEREB. 321 — 136. St.. Chicago. III.
FRANK GODINA. 1441 Fullerton Sr... Chicago. 111. .
MOHOR MLADIČ. 2603 Lawndale ave.. Chicago. 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. ALOIS M. ZAHORIK. 1346 So. Ashland Ave. Chicago. 111.
Vsapisma in vprašanja ta pojisuila iu] se izmolijo pošiljati na tajnika !oa Btnke. 11250 Indiana Ave.. Chicago. IU. Denarne ;odpošilja.fe) pa ui John Kalan, 311 -6th St. Milwaukee. Wis.
Uradno glasilo je “Glas Svobode". — Seja gl. odhora je vsako zadnjo «rede v mesecu v Stastny-evi dvorani. 2005 Blue Island ave.
ÏZ USADA GL. ZAPISNIKARJA SLOV. S. P. ZVEZE. Zvleček iz 35. redne seje gl. odbora.
Seja se vrši dne 26. nov. t. 1. v navadnih prostorih, začetek ob 8. uri zvečer, v navzočnosti sledečih bratov gl. odbornikov: V m. Rus, Ant. Duller, M. V. Konda, Ant. Slogar, Jacob Tisol in J.
Jereb-a.	....	.
Nenavzočnost predsednika in tajnika se radi tehtnih vzrokov
oprosti ter izvoli za začasnega predsednika M. V. Konda, in br. Rus-a za nadomestnika tajnika.
Zapisnik zadnje redne in izvanredne seje se prečita, sprejme
in podpiše.
Dr. št. 6, Winterquarters, Utah: Br. Ant. Rudman-a se ne smatra izključenim dokler društvo ne navede člane, kateri so oili radi njega kaj oškodovani, ter sploh mora izključitev podpreti z dokazi.
Dr. št. 9, Leadville, Colo.: Brata Horvat-a se pripozna za u-pravičenega do bolniške podpore.
Dr. št. 14 Yale, Kans.: Bratu Anton Suštaršič-u, kateri je bil po nesreči obstreljen, se pripozna bolniška podpora.
Dr. št. 32, Wenona, 111.: Bratu Fr. Petelin se odtrga $2.00 od bolniške podpore, kot kazen ker ni imel potnega lista, drugo se 'izplača.
Dr. št. 44 Virden, 111.: Bratu Wolkar-ju, kateri je bil bolan v Milwaukee, Wis. a ni imel potnega lista, se odtrga $5.00 od bolniške podpore, drugo se izplača.
Dr. št. 48 Mulberry, Kans.: Bratu Železniku se pripozna podporo.	«
Dr. št. 71, Marianna, Pa.: Bratu John Gorše-tu, kateri je bil v bolezni oddaljen od društva, ter izvan kontrole istega, se plača ¿amo 3 tedne bolniške podpore, namreč, po pravilih ker ni bil v bolnišnici in razven tega nima tudi potnega lista.
Dr. št. 92, Cie Elum, Wash.: Pregledale so se zdravniška spričevala br. Fred Kaden-a in ker zdravniki dvomijo nad njegovim popolnim okrevanjem se da br. tajniku polno moč pogajati se za odpravnino.
Dr. št. 97, Calumet, Mich.: Bratu John Pikush se pripozna bolniško podporo.
Dr. št. 123, Detroit, Mich.: Za pogrebne troske za pokoj. br. Louis Zupan-om se sklene izplačati $100.00 kot določujejo pravila, ostali del se pa izplača le, ako v to privolijo zakoniti dediči pokojnega.
Brat tajnik naznani, da je društvo št. 26 Collinwood, O. črtalo br. A. Kužnika, predsed. porot, odbora. Tajniku se da nalog, da do druge seje vse potrebno ukrene radi njegovega urada.
Razne račune se sprejme in odobri v izplačitev.
V Sr S. P. Z. se sprejme novo društvo v Midway, Pa. z 8 člani in sicer ped zaporedno štev. 130; k raznim posameznim društvam se pa sprejme ta mesec prijavljenih 121 članov in 12 članic.
Ker so je prejelo iz držav Minnesota in Ohio obvestilo, da si moramo v dotičnih državah dobaviti “licence” to je, pravico za poslovanje ali pa isto prekiniti,.zato se vrši dalje posvetovanje, kot se je tudi že na izvanredni seji namreč, kaj je v tej zadevi za ukreniti. Pride se do sklepa, da ker ni drugega izhoda, podvreči se njih zahtevi" ter objednim sprejeti razredno lestvico za vplačevanje v u-sir.rtnhuki sklad. Lestvico se bode sestavilo kar mogoče sploh naj boljšo, ter da bode odgovarjala postavam dotičnih držav, na-kav se jo bode dalo na splošno glasovanje ali v potrditev društvam; zakar se vse c. društva že sedaj opozarja ter prosi da za njo glasujejo, ker ravno lestvica je sedaj edina ovira, da se ne more dobiti “LICENCE” in se ga sploh dokler se iste ne sprejme ne bode za-moglo dobiti. — Dalje se tudi sklene, da se bode vse poslovanje nadaljevalo po sedanjem sistemu in pravilih do časa, da je vsa ta zadeva rešena; in tudi se ne bode pravil in ne druzih tiskovin izdalo, pred izidem splošnega glasovanja, in to ker se hoče z tem prihraniti Zvezini blagajni par tisočakov.
Nadalje so vsa e. društva kot tudi posamezniki naprošeni, da kadar pošljejo kako pritožbo ali drugo zadevo gl. odboru v razsodbo, da opišejo natančno vso zadevo od izvora v nadalje, ker samo na par besedi opisa se ne more izrekati razsodbe; in tako pride da se zadeva nepotrebno zavlačuje, ter napravi veliko obojestranskega dopisovanja, kar bi pa lahko na omenjeni način odpadlo.
Seja zaključena ob 11. uri zvečer.
WM. RUS, glavni zapisnikar.
Sprejeto novo društvo.
Št. 130, Midway, Pa.: John Leskovic, 5312; John Mahovne, 5313; Rudolf Mali, 5314; Peter Lukan, 5315; Anton Leskovic, 5316; Anton Rupnik, 5317; Anton Tomšič, 5318; Frank Urbančič, 5319.
Novo pristopli člani in članice.
K dr. št. 1: A. Težak, 5180.—K dr. št. 2: J. Gazboda, 5181; J.
Stanisha, 5182; J. Kastelic, 5183; J. Mur, 5184; P. Kogovšek, 5185; A. Jereb, 5186.—K dr. št. 4: L. Lushin, 5187; J. Prpich, 5188; J. Ži-tkovič, 5189.—K dr. št. 9: F. Ogrin, 5190.—Kd dr. št. 10: M. Milavec, 5191; C. Keržič, 5192.—K dr. št. 14: J. Kotnik, 5193; J.Mioja, 5194.—K dr. št. 17: Í. Plečnik, 5195; V. Petelin, 5196; J. Žumar, 5197.—K dr. št. 19: L. Bučar, 5198; J. Dovjak, 5199; A. Gorenc, 5200.—K dr. št. 20: K. Zidarič, 5082; F. Novosele, 5201; L. Rus, 52C2; J. Pucelj, 4203; J. Habat, 5204; M. Smrke, 5205,—K dr. št. 27: A. Železnikar, 5206; J. Bajc, 5207.—K dr. št. 28: A. Novak, 5208; A. Kozak, 5209; B. Vidakovič, 5210; F. Alexander, 5211; L. Siks, 52Í2.—K dr. št. 30: J. Šufak, 4859,—K dr. št. 31: J. Slat, 5213;
M.	Stajear, 5214; B. Ferie, 5215; J. Gašparovič, 5216; J. Javor, 5217; M. Biščan, 5218; M. Drobac, 5219; J. Malctič, 5220; J. Vukovič, 5221; T. Dragič, 5222,—K dr. št. 37: A. Zmrzel, 5223; F. Erjavec, 5224.—K dr. št. 38: F. Lamuth, 5225.—K dr. št. 40: S. Polje, 5226; L. Novačič, 5227; S. Milič, 5228; J. Trdan, 5229; J. Močilar, 5230; F. Vidmar, 5231; J. Škufca, 5232.—K dr. št| -±1: J. Kržan, 5109; B. Grošinič, 5233; K. Grojzdek, 5234,—K dr.’št. 42: F. Lončarič, 5235.—K dr. št. 46: A. Taučar, 5236.—K dr. št. 47: J. Duller, 5237 ; A. Prah, 5238.—K dr. št. 51: F. Arko, 5239; I. Potočnik, 5240. —K dr. št. 54: F. Auman, 5241.—K dr. št. 55: J. Janc, 5242.—K dr. št. 59: J. Tršinar, 5243; A. Zorc, 5244; A. Uršič, 5245; A. Kolar, 5246.—K dr. št. 60: A. Zakrajšek, 5247; 1. Stražišar, 5248,—K dr. .št. 63: J. Stefančič, 5249; F. An|ie, 5250; M. Turk, 5251; J. Petek, 5252.—K dr. št. 69: T. Strah, 5253; F. Levstek, 5254; J. Hrovat, 5255.—K dr. št. 70: A. Mrak, 5256; F. Krečič, 5257; F. Dragolič, 5258; J. Pach, 5259; J. Kranjc, 5260; L. Gomizelj, 5261.—K dr. št. 72: J. Nagelschnik, 5262.—K dr. št. 74: I. Matičič, 5263; J. Krašovec, 5264.—K dr. št. 77: J. Močnik, 5265; N. Močnik, 5266.—K dr. ',št. 78; F. Ižanc, 5267,—K dr. št. 80: M. Arnold, 5268; F. Kahni, 5269; M. Stern, 5270; P. Koželj, 5271.—K dr. št. 83: M. Pleše, 2779. —K dr. št. 84: J. Poinlada, 5272.—K dr. št. 87: J. Ilombač, 5273.— K dr. št. 89 : F. Goričnik, 5274; F. Rek, 5275; B. Klančnik, 5276.—K dr. št. 94: J. Podpodec, 5277; J. Reja, 5278; J. Gorjanc, 5279; J. Vogrič, 5280; M. Žvogar, 52SL-—K dr. št. 100: F. Božja, 5282; F. Andclšek, 5283; A. Gorenčič, 5284; L. Tomé, 5285; F. Češarek, 5286; A. Nosan, 5287.—K dr. št. 101: J. Laurič, 5288; L. Zemljak, 5289; A. Govže, 5290; J. Gruden, 5291.—K dr. št. 102: J. Fatur, 5292,—K dr. št. 107: F. Škrabec, 5293.—K dr. št. 109: M. Stiglitz, 5294; A. Kovačič, 5295.—K dr. št. 110: W. Stepich, 5296.—K dr. št. 111: J. Bratanič, 5297.—K dr. št. 112: T. Buree, 5298; M. Latin, 5299.—K dr. št. 113: J. Žigman, 5300; J. Abramovič, 5301.—K dr. št. 116: M. Kukoviča, 5302,—K dr. št. 117: M. Perič, 5303,—K dr. št. 118: J. Zupančič, 5304.—K dr. št. 121: A. Žaubi, 5162.—K dr. .št. 122: C. Ressel, 5305.—K dr. št. 123: F. Venčina, 5306.—K dr. št. 124 : N. Bcskovieh, 5307; N. Ivrečak, 5308; N. Pavlovič, 5309.— K dr. št. 125: F. Poljanec, 5310.—K dr. št. 126: F. Radočaj, 5311.
OPOMBA:	Z verodostojnimi listinami glede starosti, se mo-
rajo izkazati bledeči: Od dr. št. 14: J. Kotnik, 5193.—Od dr. št. 59: J. Tršinar, 5243; A. Zorc, 5244; A. Uršič, 5245.—Od dr. št. 60: A. Zakrajšek, 5247.—Od dr. št. 84: J. Pomlada, 5272.
Zopet sprejeti črtani člani.
Od dr. št. 35: G. Werhovc, 2844.—Od dr. št. 66: J. Plahutnik, 1976.—Cd dr. št. 110: F. Jerieh, 4194; J. Kohné, 4201.—Od dr. št. 123: J. Fuerbas, 48C0.
Prestopli člani in članice:
Od dr. št. 2: J. Drečnik L, 51; J. Drečnik II., 1665 k dr. št. 119 ; F. Matko, 52 k dr. št. 125; J. Laurin, 39 k dr. št. 107.—Od dr. št. 4: J. Jugovnik, 281 k dr. št. 68.—Od dr. št. 5: J. Bolteš, 3107 k • Ir. št. 2.—Od dr. št. 15: R. Drule, 422 k dr. št. 106; L. Glavač, 2710 k dr. št. 26,—Od dr. št. 20: M. Colarič, 3439 k dr. št. 126,—Od dr. št. 21: F. Masel, 509 k dr. št. 121,—Od dr. št. 23: A. Zorc, 2724 k dr, št. 107.—Od dr. št. 24: F. Glojek, 584; J. Benda, 1822; F. Benda, 4345 k dr.-št. 111.—Od dr. št. 33: A. Tomažič, 784 k dr. št. 36.— Od dr. št. 43: J. Pistotnik, 149; A. Pistotnik, 148 k dr. št. 109.—Od dr. št. 44: J. Turšič, 1036 k dr. št. 13,—Od dr. št. 50: J. Benda, 2258 k dr. št. 111.—Od dr. št. 58: T. Krulc, 2378 k dr. št. 97.—Od dr. št. €9: F. Rajer, 1759 k dr. št. 17,—Od dr. št. 71: J. Nostran, 3734 h dr. št. 129; F. Rozman, 1113; Francis Rozman, 4920 k dr. št. 86.— Od dr. št. 72: J. Krukovich, 4611 k dr. št. 105,—Od dr. št, 77: A. Fcmic, 2221 k dr. št. 35.—Od dr. št, 80: G. Stefančič, 5121 k dr. št, 67: Š. Jagodič, 2683 k dr. št. j 12.—Od dr. št. 86: F. Oselj, 4352; J. Celar, 4356 k dr. št. 2; A. Svetek, 3330; A. Zajec, 4674; V. Jev-ševar, 4029 k dr. št. 80.—Od dr. št. 87: J. Turk, 4167 k dr. št. 3.— Od dr. št. 96: J. Resnik, 3355 k dr. št. 99.—Od dr. št. 97: J. Leban, 3632 k dr. št. 117,—Od dr. št. 98: V. Cirar, 2833; F. Pikush, 3494; A. Cirar, 3488 k dr. št. št. 13.—Od dr. št. 99: G, Skobe, 3509 k dr. ■št. 96,—Cd dr. št. 105: B. Jarc, 3424 k dr. št. 67,—Od dr. št. 116: J. Nostran, 3734 k dr. št. 71.—Od dr. št. 317; K. Bajc, 4621 k dr. št. 125.— Od dr. št. 126: J. Hočevar, 500 k dr. št. 24.
Potujoči člani
Od dr. št. 1: J. Jansha, 1087.—Od dr. št .2: J. Eržen, 914.—Od dr. št. 4: F. Klančnik, 633; J. Hren, 1880.—Od dr. št. 5: K. Spent, 122.—Od dr. št. 6: J. Pangertnik, 302; M. Moneta, 936; F. Jenko, 141.—Od dr. št. 7: L. Povše, 398; J. Sinkovič, 1808.—Od dr. št. 8: W. Salokar, 5059.—Od dr. št. 9: J. Pajzdar, 2420; V. Stich, 2477; J. Hrvat, 2703; M. Mesojedec, 213; A. Jančar, 214; A. Goršie, 538.— Od dr. št. 10: A. Stanovnik, 256; L. Vesel, 1678; F. Dečman, 4440. —Od dr. št. 11: A. Sehaffenegger, 277.—Od dr. št. 14: J. Peternel, 4093.—Od dr. št. 20: F. Pavlič, 1591; V. Kaneloni, 506; J. Škabar, 4292.—Od dr. št. 21: A. Kovač, 4432; J. Zimerman, 518.—Od dr. št. 22: J. Bush, 994; G. Radakovič, 2432; J. King, 1086; J. Repič, 2645. —Od dr. št. 25: I. Gorše, 2273; I. Križan, 2861.—Od dr. št. 28: M. Baričevac, 1827.—Od dr. št. 29: M. Šlebir, 286.—Od dr. št. 30: I. Plut, 694; F. Strah, 1600'; J. Reven, 1922.—Od dr. št. 33: F. Plazzo-ta, 130; J. Fink, 2158.—Od dr. št. 38: V. Klančnik, 3907; J. Klane1 nik, 2888; M. Fabian, 868; J. Jerman, 1932: F. Luznar, 962: F. Grili, 863; M. Močnik, 3082,—Od dr. št. 43: J. Horaček, 5110; A. Pelko, 989.—Od dr.št. 44: J. Blaznik, 4318.—Od dr. št. 45: A. Gregorc, 1057; A. Kralj, 2500; A. Perič, 3082.—Od dr. št. 46: J. Mo-vern, 1192; M. Hrvat, 4440.—Od dr. št. 48: F. Jeršin, 1848.—Od dr. št. 50: L. Bastelj, 1217.—Od dr. št. 52: I. Čeligoj, 3600; L . Lenarčič, 3599; F. Rezek, 1291; R. Žohar, 1285; F. Majnik, 1735; M. Kotar, 1854; V. Kotar, 925; A. Kocjančič, 3391; J. Sedlar, 2502,—Od dr. št. 54: J. Tomažin, 2740; J. Judnič, 1311.—Od dr. št. 56: G. Novak, 1520.—Od dr. št. 60: F. Gerlica, 2979,—Od dr. št. 61: L. Šemrov, 3093.—Od dr. št. 68: F. Flankar,.5007.—Od dr. št. 69: K. Levstik, 3733.—Od dr. št. 70: A. Korošec, 2982,—Od dr. št. 72: F. Komar, 366; M. Šimec, 958.—Od dr. št. 73: J. Mlekuš, 1947.—Od dr. št. 74: A. Jurjevčič, 2202.—Od dr. št. 75: M. Lusin, 2130; L. Rihtar, 2076.—Od dr. št. 76: J. Zaplatnik, 2885.—Od dr. št. 78: J. Otrin, 2307; F. Seljak, 2309.—Od dr.’št. 79: A. Reitezer, 3939; K. Bogataj, 4594.—Od dr. št. 83; T. Gašparac, 2994; S. Mrvoš, 3616.—Od dr. št. 85: F. Grošel, 2802; J. Sibert, 2804; F. Kovačič, 2797.Od dr. št. 88: M. Pekol, 829.—Od dr. št. 92: J. Kolenc, 113,—Od dr. št. 94: J. Paulich, 2275.—Od dr. št. 97: J. Pikush, 3483.—Od dr. št. 99: L. Kovačič, 3514,—Od dr. št. 100: E. Arko, 3945; F. Ožbolt, 4768,—Od dr. št. 101: J. Klun, 4185,—Od dr. št. 102: F. Jurca, 4772,—Od dr. št. 105: A. Juričie, 1720.—Od dr. št. 106: P. Muč, 3776; J. Klepo. 3782.—Od dr. št. 109: A. Šubic, 1676; F. Golob, 2631.—Od dr. št. 112: A. Mlekuš, 524; N. Semprimožnik, 4227.—Od dr. št. 113; F. Mihelčič, 4246; A. Semec, 4648.—Od dr. št. 123: J. Fuerbas, 4800.
Suspendirani člani in članice.
Od dr. št. 3: J. Kegljevie, 3882; J. Unetič, 3535,—Od dr. št. 6:
J.	Koprivšek, 401,—Od dr. št. 8; F. Tratnik, 3269,—Od dr. št. 9: F. Žužek, 3702,—Od dr. št. 12: F. Kranjc, 2525.—Od dr. št. 14: J. Juvan, 2936; J. Požun, 1324; V. Šum, 3032; M. Izlakar, 4827,—Od dr. št. 17: F. Bruton, 3968,—Od dr. št. 22: M. Raunik, 553,—Od dr. št. 24: B. Cokan, 1594; A. Stalič, 3069; A. Bevšek, 1996; J. Zamida, 1552; F. Bevšek, 3977; F. Bevšek II., 3983; M. Bevšek, 3984; J. Gorenc, 4472; M. Stovanja, 3727,—Od dr. št. 25: J. Stupica, 3413,—Od dr. št. 26: F. Skolarič, 3446,—Od dr. št. 27: J. Slapničar. 655; F. Telban, 657; J. Logar, 3573; A. Močnik, 4109,—Od dr. št. 28: E. Toffant, 1025; A. Jeleneič, 3372; J. Poreslo, 2532; M. Fabina, 4115; J. Jurkovič, 4300,—Od dr. št. 31: D. ICobilansky, 143S; M. Kaznov-ski, 2250; D. Kasunič, 2326; J. Sanko, 2323; A. Lauš, 3145; J. Bre-kovič, 4119; R, Gorok, 4310,—Od dr. št. 33: L. Wrisnik, 1174,—Od dr. št. 35: J. Krenkar, 815; K. Pance, 809; B. Oblak, 200; L. Sinkovih, 514,—Od dr. št. 36: F. Zarnik, 4550,—Od dr. št. 42: S. Kukič, 3382; M. Kukič, 3996.—Od dr. št. 50: H. Pinoza, 1956; J. Jelenc, 2006; F. Ločnik, 3310; F. Janežič, 4886,—Od dr. št. 53: J. Godina, 3775.—Od dr. št. 58: J. Kraker, 1745,—Od dr. št. 72: J. Šavor, 3399.
Od dr. št. 73: J. Mlekuš, 1041.—Od dr. št. 74: V. Rozman, 4450. —Od dr. št. 77: F. Richter, 1697,—Od dr. št. 87: T. Hkaue, 2906; A- Skoda, 2910; A. Kukec, 4163; F. Bukovic, 4166; F. Mulej, 4164; J. Novak, 5022:—Od dr. št. 89: T. Škerfder, 3019; G. Svidran, 4032. —Od dr. št. 94: A. Filipič, 4756; J. Brajnovič, 3470; J. Illupar, 3629,—Od dr. št. 95: F. Janeš, 3345,—Od dr. št. 97: F. Štempihar, 1051; M. Brozovich, 3475; P. Špehar, 3490; F. Matkovič, 3493,—Od dr. št. 100: J. Pretnar, 4180,—Od dr. št. 101: J. Anzelc, 3645,—Od dr. št. 103: J. Popovich, 3673,—Od dr. št. 107: J. Sandolič, 4056,— Od dr. št. 120: M. Aucin, 4479; M. Wolf, 4482; M. Mencinger, 4791; F. Dolničar, 5158,—Od dr. št. 124: K. Prašel, 4693.
Odstopli člani.
Od dr. št. 8: L. Pegan, 183; F. Škrbec, 932,—Od dr. št. 12: F. Kolar, 2930.—Od dr. št. 23: J. Sprohar, 4715,—Od dr. št. 125: A. Močnik, 4108; J. Kondardi, 4801.
črtani člani in članice.
Od dr. št. 3: J. Novak, 2048; A. Urbanc, 4512; M. Urbanc, 4511. —Od dr. št. 6: A. Rudman, 638,—Od dr. št. 12: F. Uscnienik, 750;
M.	Zagorc, 1093; J. Ostrožnik, 1408; F. Koncilja, 1732._Od dr. št!
15: S. Kluba, 3704; A. Kamnik, 3794; A. Molka, 4030,—Od dr. št. 21: M. Androjna, 555,—Od dr. št. 26: A. Kužnik, 501,—Od dr št 39: J. Stradjot, 3908; A. Slak, 3993; V. Samec, 4561; L. Rubie,
4564,—Od dr. št. 59: M. Črešnovar, 4578; T. Lončar, 2674.___Od dr.
št. 62: J. Zallar, 1533; L. Petkovšek, 1536; F. Hreščak, 3162.__Od
dr. št. 72: A. Demec, 3738.—Od dr. št. 73: J. Vojtila, 2124.—Od dr. št. 76: M. Ferko, 1266.—Od dr. št. 82: F. Tomšič, 4349.—Od dr št 90: F. Brecelnik, 3869,—Od dr. št. 103: J. Eržen, 4368,—Od dr št 109: F. Bregač, 919,—Od dr. št. 121: J. Turk, 4494.
Umrli član.
Od dr. št. 67: Bernard Jarc, 3424. Ustreljen od rojaka J. Ss-nienika. Senienik ni član S. S. P. Zveze.
JOS. BENKO, glavni tajnik.
RAZNO.
Zvišanje voznin v Ameriko. —
Družba “Avstro-Amerikana” je zvišala voznino za potnike na palubi (pod krovom), in sicer za vožnjo iz Trsta v Kanado za 20 K in v New York za 10 K. — Iz Hamburga se poroča, da je tudi Ha-pag zvišala voznino v New York za 10 K.
Strahotna železniška nesreča na Francoskem — kapitalističen zločin. Iz Pariza poročajo : Natančno število človeških žrtev grozne železniške nezgode pri Melunu še ni j dognano. Doslej so dobili izpod razvalin 40 poštnih uradnikov in potnikov. Kakor vedno, tako iščejo tudi sedaj oblasti krivca strahotne nesreče med železniškimi u-službenci. Vso krivdo so zvalili na strojevodjo brzovlaka. Vedno jasneje se pa kaže, da je povzročil nesrečo kapitalistični pohlep. So-drug Jean Colly, bivši železničar, je vložil v zbornici interpelacijo, v kateri dokazuje, da so strojevođ-, ji ponovno opozarjali na pomanjkljivosti tračnic in vse kolodvorske naprave v Melunu. Še le v januarju letošnjega leta je Colly sam upozoril železniškega mini-nistra na melunski kolodvor, kese je odvrnila velika nesreča le vsled izredne pažnje čuvaja. Tudi poštni uradniki zatrjujejo, da so že od nekdaj poznali nevarnosti na tem kolodvoru. Vse reforme pa so zadrževali, ker so hoteli hraniti. Železniška direkcija se je šele po tej zadnji strahotni nesreči odločila za najpotrebnejše reforme. Med ponesrečenimi poštnimi u-radniki so tudi trije zelo delavni sodrugi in francosko socialistično stranko zadene njihova izguba prav občutno. — 10. m. m. so našli med razvalinami tudi otroško truplo, tako da znaša sedaj število vseh človeških žrtev 41.
30 živih otrok ima poštni asistent Schmidt v Briesenu na Pruskem. V soboto 8. m. m. je dobil 30. otroka. Vsi otroci so živi in zdravi.
“Sveta” Johanca — tatica? —
“Riečki Novi List” poroča: Zagrebška policija je poslala reški tiralnico za neko “svetnico”, katere opis popolnoma odgovarja Jobanci Jerovškovi. — Dotična ‘svetnica’, ki jo zasleduje zagrebška policija, je bila pred par tedni v Zagrebu, kjer se je mudila v samostanu usmiljenih sester, in je ukradla, predno je odpotovala z reškim vlakom, v neki kremi v Kolodvorski ulici Štefanu Lisku 700 kron. — No, lepa tiča je ta “sveta” Johanca, katere krvavo
srajco si je shranil kot svetniško relikvijo škof Anton Bonaventura !
Prodiranje metrske mere. Od
vseh velikih idej francoske revolucije ima še največ uspeha, ideja zjediniti ves svet za eno dolgostim mero, za metrsko mero. Na zadnji mednarodni konferenci za upe-ljavo enotnih mer je govoril a-stronom Charles Normanu o rastočem prodiranju metrske mere. Sedaj so se oprijele metrske mere tudi republike Srednje Amerike. Dalje je na novo vpeljan meter na Danskem, Japonskem, Siamu, Kitajskem, Malti in Južni A-friki. Edino Anglija se še upira metrski meri. V zadnjem času je pa Avstralija sprožila predlog, da se upelje v vsem britanskem carstvu meter. S tem bi meterska mera bila skoraj povsod upeljana. — Kaj pa Zdr. države ?!
Grozen čin matere. Iz Sobotice poročajo: 791etna vdova Milarius je ponoči napadla v poštnem uradu v Bobi svojo hčer ter ji zadala s sekiro 38 udarcev po glavi in po rokah. Na to je zbežala v podstrešje, si prerezala vrata ter skočila na cesto. Mater in hčer so težko ranjeni prepeljali v bolnišnico.
Iz ljubosumnosti. Iz Villarose poročajo : Hišni posestnik Nuntius Stampirato je iz ljubosumnosti u-strelil Lindo Pinto, ženo policijskega komisarja. Na to se je hotel ustreliti, pa se je le težko poškodoval. Ker ni imel več patron, je skočil z okna ter se ubil.
Kolera. Iz Sarajeva poročajo:
V	Fenici je bilo v zadnjih dveh dneh deset novih slučajev kolere.
V	ostalem delu dežele ni več kolere.
52,760 mrtvih in 18.000 ranjenih. To so bolgarske izgube v obeh balkanskih vojnah. Po statistiki bolgarskega ministrstva Za zunanje zadeve je izgubila Bolgarska v vojni s Turčijo: Mrtvih je bilo 313 oficirjev in 19,714 vojakov, ranjenih pa 915 oficirjev in 52,550 vojakov. Pogrešajo pa iz te vojne 2 oficirja in 3189 vojakov. Vojna Bolgarske s Srbijo in Grško je pa zahtevala naslednje žrtve: 260 mrtvih oficirjev in 12,602 mrtvih vojakov, ranjeih pa 816 oficirjev in 15,305 vojakov, pogrešajo 68 oficirjev in 4560 vojakov. Od ranjenih bo ostalo približno 10,000 mož za vse življenje pohabljenih. To so izgube ene same države! Resnično, vojna je “jeklena kopel”! Kako dolgo bo še dopuščalo ljudstvo, da je gonijo brezvestneži v klavnico ?
pçrç:	,j .-.v'	'r v'
4
- ;.,."V'- -	'	' ", i. Wr
l'y	f	:"T.M	>'%:■	; •	;
l
t'
I
t


:
<
Glas Svobode”
(The Voice ofLiwkrtt)
weekly
Published by M V. KONDA (Si C O
2656 So. Crawford Ave. ^icago, Illinois.
Subscription $2. OO per vear.
Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki.
Ulas Svobode’ izhaja vsaki petek
--------------in velja ----
AMERIKO:
Za oelo leto.....
za pol leta......
£A EVROPO:
Za celo leto.....
za pol leta......
.82.00
.11.00
.82.50
.81.25
Nablov za dopisb in pošiljatve je
GLAS SVOBODE
2656 So. Crawford Avenue	CHICAGO, ILL
Phone: Lawndale 9948.
i’rl apneiawnibi hlv-stlUkiA prosimo n.uroči:ik 1a cam natriačno nftzniinijo poleg NovaoA tuđ Ivani naalov.
Entered as Second-Class Matter July Sth, 1903,. at the Post-Office at Chicago, 111., under Act of March 3rd, 1879.
PISMO Z DUNAJA.
Dunaj, 38. nov. 1913.
V Dunajskih vladnih krogih so se hipoma spomnili, da je Avstrija policijska država. Policiji se nalaga, da neobzirno poseže v vse dogodke javnega življenja. To povzroča navadno grozne zmešnjave in blamaže v velikanski množini. Toda to se v Avstriji smatra za neobhodno potrebno, in baš sedaj je zopet takšna kolobacija.
Pred dvemi leti je avstrijsko ministrstvo upravi Canadian Pacific železnice podelila koncesijo za izselniško podjetje. Avstrijcem, ki so se. hoteli izseliti, je bil namen s tem olajšan, ker je Canadian Pacific za vsakega posebej vse oskrbela kar je potrebno, da brezskrbno potuje po železnicah in na ladji da dospe v novi svet. Vlada je razobložila pri podelitvi te koncesije v parlamentu koristi te uredbe z živimi slikami in marsikdo je nato mislil, da za Avstrijo pridejo srečni dnevi. Ljudje so se vozili v Kanado in pač tudi nazaj, in nihče se ni dalje brigal za to.
Tu je pa prišel vojskin ropot in vojaška stranka je zasledila, da prilično tudi Avstrijci potujejo v inozemstvo, ki bi se jih rabilo doma v. vojne svrhe. Zato veliko u-pitje po policiji. — Spomnili so se, da je Avstrija kot policijska država nekoliko postala nazadnjaška, in res se je takoj pričelo z zapiranjem. Najprvo so prijeli voditelja izselniškega podjetja Canadian Pacific, nefcega gospoda Alt-mann. Le-ta še danes sedi in z njim veliko drugih ljudi, kateri so svojo kupčijo delali na podlagi od vlade podeljene koncesije.
K^kor znano rodi policijska vlada seveda tudi vohune, to so takšne kreature, ki si ne delajo nobene vesti, da osumičijo svoje sodržavljane in da iste spravijo v zadrege. Tem vohunom se danes vidi vsak sumljiv, kdor gre s ročno torbico svojo pot, ali pa celo če si kupi vozni listek za daljšo popotovanje. Ta lopovska druhal se še na drugi način postavlja v policijski državi, dokler ne bo zopet drugi veter potegnil, potem se ti ljudje poskrijejo v najtemnejše kote in brloge.
Kakor rečeno, kdor danes potuje, se stori sumljivega — in kaj takega se zgodi v stoletju obrata! To večno prepovedanje, to večno nadzorovanje povzroča, da Avstrija nemore napredovati ali stopiti v vrste modernih držav.
Brezdvomno. je mnogo ljudi, ki se silno zgražajo nad razmerami kakoršne vladajo v policijski državi Avstrije. Le-ti ljudje se tudi spominajo, da je v Avstriji prepovedano, kakšen časnik iz roke v roko dajati. Seveda ta prepoved se prekorači v tisočih slučajih ; toda gorje, če se vohun spomni svoje lepe naloge, škoditi svojemu sodržavljanu ali mu vsaj napraviti neprilike! Potem, in to se posebno godi ob času volitev v zbornice, se neprenehoma denuncira, • tako da je često pred sodnijami na stotine obtožb, pričenši pri dekli gori do graduiranega doktorja in profesorja.
Pred razširjanjem časnikov i-majo v policijski državi Avstrije največji strah. Časopisje vendar razširja prosveto in kulturo, in kdor si tako nepotrebno pritežje prisvoji, takšnega se več ne smatra za zanesljivega podanika.
Sedaj je blizo dvanajst let od tega, kar dunajski parlament o-bravnava nov tiskovni zakon. Stari zakon je namreč policijski dr-
žavi od takrat prikrojen; toda policijska država se je pa medtem tudi modernizirala; ne da bi bilo manje ljudi zaprtih radi pregre-ška tiskovnega zakona, ali vzroki, radi katerih se vrši zaprtij a, so drugačni postali! In tako se pač tudi policijska država prilagodi razmeram, ki izvirajo iz razvoja stvari državnega življenja!
Ogrska je doslej tudi imela zastareli tiskovni zakon, toda napredku časnikarstva ni delala takih ovir, kot jih dela policijska država Avstrija. Pustilo se je časnikom razširjati se ne da bi bil ke-do zaprt, ker je storil grozen zločin s tem, da je svoj časnik dal svojemu sosedu. Na Ogrskem se je od nekdaj čislal kulturni napredek in vedno se je storilo nasprotno, kar se je tozadevno v Avstriji smatralo za pravo.
Sedaj pa hočejo na Ogrskem celo uveljaviti tiskovni zakon, v katerem se bo spoštoval napredek. Prvi paragraf se namreč glasi: “Časnikarstvu je zajamčena popolna svoboda”. Taka postavna določba bi v Avstriji pomenila za-sijaj jutranje zarje svobode.
Čez Dunaj je nastopila doba veselic. Ta prinese v večno lamentacijo o povišanju davkov nekoliko izpremembe. Vojaška stranka je namreč neizčrpna v idejah, kako se denar, ki se ga odvzame državljanom, potroši na najpreprostejši način; čarovna beseda se glasi: kupite zanj pihalnike ! Vlada namreč prava oboroževalna mrzlica. Ako si eno puško kupi sosed na Balkanu, tedaj jih hoče imeti deset, da se sosedu vedno kaže močnejša.
In kakor se godi s puškami, i-stotako se godi z vojnimi ladijami in s topovi. Po par letih je vse staro železo in državljane se ponovno dene na čep.
Kralj Črnogorski sicer še nima novih pušk od zadnje zanj nič kaj slavne vojne, toda igra že danes v svetovni zgodovini vlogo starega železninarja. On je namreč dal vse vojne trofeje, ki so si jih prilastili njegovi vojaki kot vojni plen, prinesti v glavno mesto Cetinje, tam na kup zmetati ter iz srednje Evrope povabil na licitando trgovce s starim železom. Kdor več dá, dobi vso šaro za katero se je bojevalo na tisoče vojakov in veliko stotin moralo pustiti svoje življenje!
Drugod gradijo muzeje za shranitev vojnih trofej, a v Črnagori so jih zabarantali. A pri vsem tem ne pridejo podaniki kralja Črna-gorskega prav nič ceneje pri plačevanju davkov. V tem oziru si jemlje kralj Črnagorski za zgled avstrijsko vlado. Tudi le-ta je vedno za visoke in prav velike davke, tudi če se ljudstvo še tako huduje. Seveda, zasedaj se zabava med psovanjem in godrnanjem; tako vsaj na Dunaju.
Gredo trumoma v kinogledališ-ča, katerih je v vsaki ulici po en par, ki kažejo grozne dogodke. — Ljudstvo pač hoče biti do solz ganjeno. Od ganljivih predstav gredo naravnost na ples. Na mah se je zbudilo plesno veselje: vse pleše sedaj Tango. Takisto v najmanjših beznicah kot v najfinejši U plesnih dvoranah se vadi ta najnovejši ples. To je moda. Moda so novi'plesi, moda je brezmiselno oboroževanje in moda je ljudstvo izčrpati do skrajnosti, češ, naj se privadi gladovati.
To je moderna sužnost in molčimo o pojmu besede — Svoboda!
HOCHENBURGER V ZAGATI.
Ko je nekdanji revolucionarni liberalec Hochenburger, ki je žugal ministrom z obešanjem na cestnih kandelabrih, sam postal ekscelenca in upravitelj avstrijske justice, je kmalu pokazal izreden talent za avstrijsko asimilacijo. Odvadil se je radikalnih besed in revolucionarnih nastopov, izgladil je svoje šege, prilagodil se je tradicijam oficielnega mišljenja. Začel je podpisavati naredbe po § 14., ki jih je nekdaj sam označeval za kršenje ustave. V justično u-pravo je zanesel politične momente. Konfiskacijska praksa se je pod njim razvila v virtuoznost; državni pravdniki so jeli uprizarjati pravo tekmo, vsak je hotel konfiscirati več od drugih, vsak je hotel biti iznajditelj in pokazati, da se lehko plenijo reči, o katerih še nihče ni mislil, da bi se dale spraviti pod kakšen paragraf. In polagoma se je tudi Hochenburger vživel v ozračje avstrijskih višav, s katerih se gleda le z zaničevanjem v nižave.
Hochenburger je imel kljub temu trajno podporo pri nemških nacionalcih, ki so ga smatrali nekako za kos svojega narodnega posestnega stanja, ker jim je kolikor le mogoče ustrezal pri imenovanju, namešeenju in prestavljanju sodnikov. Zaradi takih u-slug so mu odpuščali vse grehe, dasi je bilo treba za to nenavadno veliko samozatajevanja.
Zdi se pa, da je zdaj tudi Ho-chenburge'rjeva mera polna in veliko je.vprašanje, če mu bodo mogli še pomagati njegovi nemško-nacionalni prijatelji. Interpelacija socialnih demokratov zaradi njegovega posezanja v neodvisnost sodnikov, o kateri smo včeraj poročali, je pač zelo ostra; ali tako kakor inlterpelantje sodi o njegovi samopašnosti vse v Avstriji, kar še kaj čuti za neodvisnost pravosodja.
Slučaj, s katerim se bavi interpelacija, je izredno značilen za la-kajstvo napram militarizmu, ki sega v Avstriji v najvišje socialne višave. Dne 8. februarja t. 1. je bil neki nadporočnik s svojim očetom in bratom v restavraciji državnega kolodvora na Dunaju. Ko je prišlo do plačevanja, je dal oče plačilnemu natakarju neki bankovec. Natakar je menjal za deset kron. Ko pa je že odšel, ga je častnik poklical nazaj, oče pa je trdil, da mu je dal dvajset kron. Ker je natakar vztrajal na tem, da je dobil le deset kron, je prišlo do prepira, v katerem je častnikov oče imenoval natakarja sleparja in goljufa. Da napravi konec, je natakar položil še deset kron na mizo, četudi je trdil, da jih je bil dobil le deset. Nato se je vmešal nadporočnik in zakričal natakarju: “Dvajset kron ste dobili, to sem videl; fahren Sie ab, marsch, Sie Schweinskopf! Pokličite takoj gostilničarja, Sie Kerl!” — Ker pa je natakar še nadalje vztrajal na tem, da je dobil deset kron, je nadporočnik izkušal potpgnit.i sabljo, in ker se-mu to ni posrečilo, je dal natakarju klofuto.
Posledica tega prizora je bila nekam čudna. — Nadporočnik je namreč tožil natakarja zaradi — žaljenja časti, češ da mu je očital neresničnost, in da je kot priča pred častniškim častnim svetom izpovedal, da ga je nadporočnik žalil z izrazi “Schweinskopf”, “fahren Sie ab” in “Kerl”.
Če ne bi bil natakar “samo”' natakar, bi bila stvar za oficirja veliko bolj enostavna. Kakšnega jurista ali zdravnika bi bil lehko pozval na dvoboj. Natakarja je mogel le tožiti. Ali tukaj je imel večjo smolo kakor bi jo bil imel morda s sabljo ali pištolo. Okrajni sodnik dr. Ertl je namreč oprostil natakarja in je seveda tudi povedal svoje razloge. Da je častnik rabil besedo “Schweinskopf ” je potrdila ena priča. Za natakarjeve besede: “Ni res, nič niste videli”, pravijo razlogi, da pomeni natakarjeva opomba le očitanje napačnega opazovanja, ne pa nameravane neresnice.
Sodnikovi razlogi pravijo nadalje: “Samo protistavljenje enega prikazovanja proti drugemu (če je natakar dobil deset ali dvajset kron) ne pomeni napada na čast, tudi tedaj ne, če je ena stranka častnik, druga pa natakar. Opazka, ki bi bila v vojaškem razmerju kršitev subordinacije, ni žalitev med enakopravnimi državljani. — Kar se tiče izrazov “goljuf” in “Schweinskopf ”, je obtoženec doprinesel dokaz, da so bili res izrečeni. In sodnik pravi, da je prišel od \ega prepričanja zlasti vsled notranje verjetnosti. Iz vsega dogodka je razvidno, da je častnik smatral natakarja zaradi omenjenih desetih kron za goljufa. Nič ni verjetnejše, kakor da je to prepričanje tudi izrazli, zlasti ker se takrat ni zadovoljil s pasivno vlogo. V tej zvezi je pa treba konstatirati, da se privatni toži telj, dasi ni bilo predpogojev za častni silobran v zmislu § 114 vojaškega kazenskega zakona nič ne bi bil pomišljal, da bi bil rabil o-rožje, in da se ni pomišljal klofutati natakarja. Vsled tega pregrešiva proti dobrim šegam se je napravil sumljivega, da je rabil tudi razmeroma nedolžno psovko. — Beseda “Schweinskopf ” po sodnikovem mnenju ni taka, da bi si jo bil natakar sam izmislil. Sodnik se ne spominja, da bi bil ta izraz v dolgi vrsti let slišal med ci-vilističnimi psovkami; beseda nosi na sebi pečat vojaškega vira in spada najbrže med krepke izraze iz vojašnice, ki niso hudo mišljeni, tako kakor tudi besede
■
“Marsch, abfahren!”, ki so jih potrdile tri priče.
S to sodbo, oziroma s temi razlogi je bil Hochenburger zelo nezadovoljen. To je seveda njegova pravica. Nikomur se ne more predpisati, da naj mu ugajajo kakšni argumenti, če mu ne ugajajo. Tudi nam ni vsaka sodba in vsaka motivacija všeč. Ali Hochenburger je iz svoje netečnosti izvajal posledice, ki odločno nasprotujejo državnim osnovnim zakonom. Izšla je namreč prezidialna naredba, <? kateri je bilo rečeno:
“Po nalogu justičnega ministrstva se omenja okrajnemu sodišču, da se v razlogih sodbe — ki govore o vojaškem viru večkrat o-menjenih psovk — ne gleda na to, da niso bili potrebni za motivacijo sodbe in da niso v nobeni smeri sklepčni, pogreša potrebni takt in • da vsebujejo zmerjanje armade, ki se ne more dovolj obsoditi; zaradi tega so se mogla vzeti ta izvajanja le z izrazom največjega obžalovanja na znanje.
Predsedstvo višjega deželnega sodišča je nadalje omenilo, da bi bilo bolje, če bi bil izostal odstavek “tudi tedaj, če je ena stranka častnik, druga pa natakar”, češ da bi se to lehko smatralo za predsodek . . .
S to zadevo se je bavila organizacija sodnikov, in njeno glasilo je dejalo:
“Tudi kdor bi bil stvarno enakega mnenja z justičnini ministrstvom, bi moral priznati, da predmet gotovo ni zahteval tega izredno ostrega tona, ki je moral žaliti grajanega sodnika. — Ministrska naredba je pa tudi stvarno prekoračila one meje, ki veljajo za službeno nadzorstvo, kot izreka, da gotovi stavki razlogov niso bili potrebni in veljavni. Nadzorovalna oblast se bavi torej s stvarno vsebino sodbe in posega na področje pravosodja v najstrožjem pomenu besede, torej na področje, kjer velja po ustavi brezpogojno sodnikova neodvisnost ...”
Če se vpraša, kaj je moglo napotiti Hochenburgerja, da je izdal tako naredbo, je mogoča le ena razlaga. Pred sodiščem je stal na eni strani oficir, na drugi pa natakar. Toda sodnik ni gledal na u-niformo in zvezde, temveč je videl pred sabo tožitelja in obtoženca, dvoje državljanov, ki sta po nje-govetn mnenju _ enakopravna, in med njima je iskal resnico. Pa je našel resnico, ki ni bila prijetna za častnika. Hochenburgerja moti to, da sta sodniku oficir in natakar enakopravna in da to celo naglaša v svojih razlogih. Moti ga, da sodnik odkritosrčno izvaja, kako je prišel do svojih sklepov. Reči se mora, da je sodnik še prav blago izrazil svoje misli. Leta in leta je imel opraviti s procesi zaradi žaljenja časti, pa se ne spominja, da bi bil kdaj slišal psovko “Sclnveinskopf ” med civilisti. Zato jo smatra za “Kasernhofblue-te”, pa še omenja, da taki krepki izrazi pač nimajo hudega namena. S tem izvajanjem celo prizanaša častniku. Ali Hochenburger mora globoko obžalovati, da se upa sodnik sploh govoriti o specifično vojaških psovkah; če bi v kakšnem drugem slučaju kakšen sodnik konstatiral, da je ta ali ona krepka beseda vdomačena med čevljarji, med mornarji ali med študenti, se Hochenburger gotovo ne bi razburjal. Ker pa gre za kasarno, je pa Hochenburger celo pripravljen kršiti državne osnovne zakone in izdajati naredbe, ki i-majo očiten namen omejiti svobodo sodnikov in jih pripraviti do tega, da v vojaških slučajih ne bi poslušali svojega prepričanja.
Neodvisnost sodnikov je eden najvažnejših pogojev pravne države. Če se morajo sodniki ozirati na ukaze od zgoraj, tedaj ni le njih osebna svoboda ovirana in njih eksistenca ugrožena, ampak v nevarnosti so vse pravice državljanov. Justični minister, ki na tak način tepta osnovni zakon, je torej v pravni državi nemogoč. In če hoče Avstrija še veljati za pravno državo, mora odsloviti Hochenburgerja.	“Zarja”.
Zavrnjeni izseljenci. Na postaji v Veliki Nedelji je orožništvo a-retiralo 1. m. m. sedem ogrskih izseljencev in ogtskega izseljeniškega agenta, ki ga je policija že dolgo časa iskala. Vsak izseljenec je imel pri sebi od 70 do 100 K denarja, ki se jim je odvzel. Vso družbo so poslali v Čakaturn. Na omenjeni postaji so se podobne a-retacije že večkrat izvršile.
Tabor Supply Co.
¡M
s pohištvom, preprogami, vsakovrstnimi pečmi itd.
Naše cene so nižje kot kje drugje. Blago je najboljše in najmodernejše. Pridite in oglejte si te predmete.
Ta s W. Steel closed opremi jena peč je vredna $35.00 naša ¿*02 cena ............ LiO.17O
Velika zaloga vsakovrstnih peči Cena	AA
od $3.00 do	(pOü.UU
OPOMBA: To blago Vam prodamo po tej ceni boj GLAS SVOBODE in pokažete ta oglas. — pri vsakem nakupu za gotovino, ako pokažete
Ta $7.00 pralni stroj za.......
edino takrat ako prinesete s< Še posebej damo 5% popust ta oglas.
TABOR SUPPLY CO.
3514-16-18-20 W. 26th. St«» Chicago
NAJNOVEJSI CUDEZ V “NOVEM LURDU”.
Z Dolenjskega nam poročajo : Nekaj časa smo zdaj pustili Gorenjce, da so se proslavljali z zdaj menda že svetovno znanimi čudeži “vodiške svetnice”. Zdaj ko je ta gorenjski čudež varno shranjen pod ključem, bo nemara dobro, če se občinstvo opozori tudi na čudeže, ki so se med tem časom dogodili v “Novem Lurdu”. Najbolj zanimiv je oni čudež, s katerim se bo pečalo novomeško sodišče. Deležen tega čudeža pa je Kristusov namestnik Lesjak, župnik v St. Jerneju. Ta sveti mož rad dobro živi in nobel se vozari okrog. Na dolenjski železnici, kjer se njegovi duhovni bratje vozijo navadno v 3. razredu, je za novolurškega župnika zdaj že 11. razred premalo. Rad bi, kakor kakšna ekscelenca imel svoj voz z napisom: Tukaj in tako se vozi čudodelec, župnik v Novem Lurdu. Morda ima častiti Kristusov namestnik tudi še kakšne druge potrebe, kratko-malo: on potrebuje dnarja, še več denarja. “Vodiška svetnica” mu je kolikor toliko škodovala na lur-dovih dohodkih. V zadnjem času namreč ni bilo več toliko romarjev iz Gorenjske doli v “Novi Lurd”. Po kaj bi bili tudi hodili na Dolenjsko, če pa so imeli doma pravo — svetnico. Da si častiti gospod novolurški župnik vsaj deloma odškoduje za slabšo kupčijo, si je izmislil, da bi bilo dobro, če bi še vsaj en del tistega denarja dobil nazaj, ki ga je pri “Novem Lurdu” pred njim kasiral lastnik parcele, na kateri stoji “Novi Lurd”. Tako blizo 2000 K je pobožni mož izračunal, da je Piletič (lastnik dotične parcele) prejel od pobožnih romarjev. In sicer še v tistem času, ko je ravno tu gospod župnik novomeškemu sodišču pisal, da je res ta “Novi Lurd” pravzaprav velika — sleparija. — Zdaj ko je isti župnik to veliko sleparijo sebi in škofu vprid po-blagoslovil za pravo cerkveno in versko svetost, bi župnik rad spravil v svoj (ali kakšen drug) žep, kar so pred njim kmetje pobrali kot dokaz ljudske neumnosti. To je zdaj najnovejši čudež iz ‘Novega Lurda” na Dolenjskem.
______________“Sl. N.”
Mladi ogleduhi. Dva dijaka o-brtne šole v Krakovu, Evgen Ga-evsky in Adam Oržondali, sta bila od krakovskega sodišča obsojena na dva oziroma na poldrugo leto ječe, ker sta bila ogleduha v službi ruskega generalnega štaba v Varšavi.
Škrlatica v Londonu. Iz Londona poročajo: Tu se je zelo razširila Škrlatica, 3600 oiseb je zbolelo na Škrlatici. Zdravniki le težko obvladajo delo. Razen tega pa je še 2000 slučajev difterije in tifusa.
Za	$ 10.35			50
Za	$ 20.50			100
Za	$ 30.85			150
Za	$ 41.00			200
Za	$ 61.50			300
Za	$102.50			500
Za	$204.50			1000
Za $1020.00			... Kron	5000
Poštnina je všteta pri teh				svotah.
V tej	banki se		menja, kupuje' in	
prodaja	inozemski denar.			Austro-
Ogrski	denar se	kupuje brez		odbitka:
za 5 kron plačemo			en dolar.	
Pišite	po cene	in	pojasnila v sloven-	
DEN A T POŠI JAMO V DOMOVINO.
Po sledečih cenah:
skem jeziku.
Kassar State Bank
1900 Blue Island Ave., Chicago.
J. C. HERMANEK Lekarnar
4016 W. 26th St., 7 vrata zapadno od Crawford Ave. (40th Ave.)
CHICAGO, ILL.
G. VOKOUN 1411W. istti St.. Chicago.
V moji trgovini se dobe prve vrste cigare, dobre svalčice in ramo-ličen tabak iz vseh dežela.
Slovenci, oglašajte pri meni!
Telefon Canal 2301
Popravljal-nica dežnikov in pip
Feeliitg *Tif °Every Daji
(; Napadi influence, ka-5j 4 šlja ali bolečin v žlezah j vsled velikega | dela izginejo, če , j bodete imeli vedno
i K
iUSfli!
PAIN EXPEUB
v svoji hiši in če I ga bodete rabili i po predpisih. 25c. in 5f)c. steki j niče v lekarnah. Čuvajte ponaredb.
F. AD. RICHTER & CO. a j 74-80 Washington Street, Me* ïwic Æj Dr. Richterjeve Congo Pilule olajšaj
(25c. ali 50c.)	_
_________________
Slovenska Delavska Podporna in Penzijska Družba
Ustanov. /Vis/N^VV Inkorp.
21. nov. 1909	15. marca 1910.
MA DISON, IPENNSYLVANIA
GLAVNI ODBOR:
PREDSEDNIK: Martin Jager, L. Box 102, Conemaugh, Pa. PODPREDSEDNIK: J. Zakrajšek, R. R. 3 Box 57 Cokimbus, Kans. TAJNIK; Jos. Hauptman, Box 140, Darragh, Pa.
ZAPISNIKAR: Jos. Mostar, L. Box 351 Staunton, ni.
BLAGAJNIK: John Gantar, Box 286, North Chicago, 111.
NADZORNI ODBOR:
ALOJZ FLERE, predsednik, Rox 121, Adamsburg. Pa.
MATH PETRICH. I., Box 1Š3, Cliff Mine, Pa.
HENRY LAMUTH, II., Box 114, Marianna, Pa.
POROTNI ODBOR:
JOHN LEKŠE, predsednik, Box 73 Black Diamond, Wash.
ALBERT Š VAJO AR, II. Box 146, Livingston, 111.
JOHN GOMILAR, III., R. F. D. No. 3 Box 144A, Johnstown, Pa.
POMOŽNI ODBOR:
MARTIN HORVAT, Box 140, Darragh, Pa.
ALOJZ ŽAGAR, Herminie, Pa.
MARTIN PUMPE, Box 130 Adamsburg, Pa.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. Geo. Boehm, Arona, Pa.
Glasilo je “Glas Svobode.”
Vsem društvam oziroma dr. uradnikom na znanje, da t poslej «ošiljajo denar na sedanjega blagajnika.
CERKVENI KARTEL.
Pater B. Duhr je pretkan jezuit in vnet apologet svojega reda; za družbo Jezusovo si je pridobil velike zasluge s pobijanjem zgodovinskih proti jezuitskih očitkov — jezuitske pravljice jih imenuje. Zlasti jev njem fino razvit občutek za časovne potrebe rimske cerkve in Petrova barka bi po njegovem obračala krmilo in jadra, kakor veleva časa otok.
Propad katoličanstva je zgodovinsko dejstvo, ki sili opazovalcu v oči. Bolj in hitreje nego politična moč katoliške cerkve peša in ugaša njena duhovna oblast nad civiliziranimi narodi, ki se vsebolj odtegujejo rimski in moralni komandi iz Rima. Dočim so si tuintam klerikalne politične stranke s pomočjo dinastij in aristokracij, z nezmerno demagogijo in marljivim organizatoričnim delom znale ohraniti razmeroma velik vpliv na državno zakonodajo in upravo, ki ga pod navalom ljudskega gibanja izgubivajo le počasi, korak za korakom, ped za pedjo, je duševni vpliv rimskega krščanstva na družabno življenje narodov v sedanji dobi le še plitek in neznaten. Življenje hodi svojo pot, kakor da hi cerkve ne bilo na svetu, in se ne meni za grmeče tirade iz Rima, ki so kakor besede starca na strehi, ki si pomagati ne zna. Cerkveni nauki so kakor prazni mehovi, iz katerih se je vse vino izcedilo, brez živega jedra, mrtve fraze v kričečem nasprotju in brez dotike s potrebami življenja.
Ta položaj, ki navdaja čutečega cerkvenega človeka z veliko žalostjo in hudo grozo in ki sili mislečega cerkvenega bojevnika v premišljevanje, je rodil v glavi jezuita Duhsa narodi slaba prede in nič bolje se ne godi pozitivnemu protestantovstvu. Cerkveno krščanstvo — rimsko in nemško — je kakor ostanek iz minulih dob, kakor eratična skalina, tuja svoji okolici in osamela — današnji človeški rod ne razodeva zanj rimovanja, in tudi ne zanimanja. — Jezuit kliče katoličane in protestante, ‘‘ki so vedrega duha in poštene volje” na — skupno delo. V ‘‘Augsburger Abendzeitung” (št. 114) objavlja osnutek cerkvene katrtelne pogodbe med nemškimi katoličani in protestanti, ki naj bi slonela na tile podlagi:
1. Katoličani in protestantje naj vživajo na' Nemškem enake pravice; obe strani naj opuščati
pos'eganje na religiozno polje. Izjemni zakoni na korist ali na škodo enega dela so nedopustni. Ta enakopravnost v Nemčiji načeloma ne žali nobenega katoliškega nauka in še manj protestantovsko nazivanje.
2.	Katoličani in protestantje naj v boju z nevero, nenravnostjo, oderuštvom itd. po okolščinah skupno postopajo: saj gre za njih skupne interese.
3.	Konfesionalne polemike je po možnosti omejiti na znanstvene raziskave.
4.	Zlasti se je plaho izogibati psovk in ponavljanja neresničnih trditgv (!); take reči ki niso nikoli dobre, pogosto škodijo in zmerom dražijo duhove.
5.	Bolj kot doslej je v občevanju in v časopisju naglašati to, kar- druži vse krščanske elemente : vero v Krista in prvo zapoved krščanstva — krščansko ljubezen.
Take so misli jezuita Duhsa. — Kar si katoliški jezuit želi, ni nemara premirje ali politična zveza med katoličani in protestanti, ampak popolna kooperacija na konfesionalnem polju. To je čuden, nenavaden glas iz cerkve, ki ji je nestrpnost živi jensko načelo in pravilo. Široke in globoke reke človeške krvi ločijo katoliško fa-sono izveličanja od protestantov-ske, krvave boje in mesarska klanja je užigala slepa konfesionalna strast — strahotna tridesetletna vojna, ki je vso srednjo Evropo izpremenila v puščavo in v grobišče, je pravzaprav le epizoda v dolgotrajni pravdi med katoličanstvom in reformacijo. In po vseh teh dramatičnih kojih kartelna pogodba! Po vseh neizmernih žrtvah in ranah, ki jih je od evropskih narodov terjal katoliški in protestantovski fanatizem — ‘‘za vero” ješlo v teh bojih — hladno in cinično priznanje, da so bili vsi ti boji odveč, prazne marnje, da je bilo ljudstvo plen zločinske prevare in da so pravzaprav katoliške in protestantov-ske cerkve interesi skupni. Globlje bi bil konfesionalizmu težko porinil nož v srce še tako zagrizen sovražnik cerkve, kakor njen apologet in strateg pater Duhs!
• Duhsov predlog nas spominja na storijo fabrikantov-konkuren-tov, ki se pečata z istim izdelkom. Drug drugemu hodita v zelje, drug drugemu odganjata odjemalce, v nič devljeta tuje blago in z amerikansko reklamo povzdigujeta lastne izdelke in dir-
kata naravnost z nizkimi cenami. Oba pa s trahom opazita, da jima zastaja blago, ki ga vzajemno nudita kupujočemu občinstvu, in da se prazni blagajna vsled cen, ki niti proizvajalnih stroškov ne pokrivajo. V stiski stopita vkup, se pobotata o cenah in si razdelita plen — kupujoče občinstvo, ki se iz veselega gledalca konkurenčnega boja izpremeni v njegovo pasivno žrtev. Namesto razuzdane konkurence, ki obema škoduje, postavita kartelno pogodbo, ki jo plača tretji. Nekaj podobnega namerava Duhsov predlog, ki hoče divjo razdraženo konfesionalno konkurenco lepo organizirati v skupnem kartelu, ki hoče “pravo” in “krivo” vero zdru-žiti zoper nejevero.
Duhsov predlog kaže, kako globok preobrat se je izvršil v krščanstvu. Dokler je bilo krščanstvo s svojimi evangeljskimi ideali san siromaštva, je cvetelo sek-tantstvo in dogmatični prepiri so bili na dnevnem redu — vseh i-deologov in sanjačev lastnost in dolžnost je, da se prerekajo za žabjo volno. Ob reformaciji krščanstvo davno ni bilo več čista i-deologija, ampak cerkev je bila samostojna socialna velsila in reformacijski boji so bili na katoliški strani boji rimskega papeštva za politično oblast. Dogmatične diferencen med katoliškim simbolom in protestantovskim formulami so bile šibolet v teh bojih. Ampak od tedaj pa do danes je dolgo in vsa zgodovina kapitaliz-, nra leži vnresj Iz čiste ideologije, iz nadčutnega in podzavestnega sanjaštva se je razvilo krščanstvo v pozitivno obrambno sredstvo sedanjega družabnega reda in njegove kritične razdelitve družabnih dobrin. Kapitalizem, ki si je podredi državo, ni prizanesel niti organizaciji krščanstva, niti cerkvam, in jih je prav po domače vpregel v svoje smotre. Iz krščanskih naukov je naredil prav močne zavarovalne okope za svojo lastnino, uspešen arkotikum, s katerim ubija revolucionarno e-nergijo izstradanih mas in jih napravlja nesposobne za naskok na sedanji lastninski red. V času krščanskega sanjaštva in v dobi cerkvene suverenitete so bili mogoči, so bili najbližji dogmatični — krvavi in dramatični — prepiri, n. pr. o transubstanciji, o pretvorbi kruha in vina v Rešuje telo. Danes, ko je krščanstvo izpre-menilo svoj funkcionalni značaj, ko se je vsled ekscesivnih krivic razvilo v “tabu” po sebi nevzdržnega družabnega reda, so postala taka vprašanja podrejena lapali-je, taki prepiri neumestni in abotni konfesionalne organizacije se preko teh malenkostnih razločkov kartelirajo, da uspešnejše valujejo kapitalistično lastnino pred uničujočo vihro socialne Revolucije!	“Zarja”.
Moli in — igraj! Staro krščansko načelo “Moli in delaj!” ne velja več, ampak moderno geslo je “Moli in igraj!” — V knjigi “Karla Leonharda Reinholda življenje in njegova literarna dela” je naslednja ilustracija tega gesla : Mlad, nadebuden jezuitski u-čenec od sv. Ane na Dunaju je pisal svojim satršem: “Pri biljardu sem dobil dvanajst ‘Češčenih Marij’; od Strottmanna nadaljnih pet in tudi Poiler mora zame moliti.” Jezuitje igrajo biljard za molitev in kdor dobi, zanj mora moliti, kdor je izgubil. Vse pa v večjo čast in slavo božjo.
Angleška mornarica. Zelo pomembna je ona točka v govoru ministrskega predsednika Asqui-tha, ki govori o angleški mornarici. Ministrski predsednik pravi: Prihodnje leto bo moja dolžnost, da predložim parlamentu predloge, ki so bistveno višji, kakor so bile ogromne svote, ki jih je parlament prvotno v tem letu dovolil. Angleška vojna mornarica ho obsegala v prihodnji vojni 150,000 mornarjev in mornariških vojakov. Ta brezprimerna moč bo dvakrat tako velika, kakor moč dveh najmočnejših pomorskih sil. Vlada bo z veseljem storila vse, kar more zmanjšati tekmovanje v mornarici in pri oboroževanju, katero je usodepolno za moderno Evropo. Kar pa je potrebno, se mora zgoditi in niti trenutka se ne bomo o-botavljali priti pred parlament z zahtevami po moštvu in denarju. Churchill je konečno naglašal, da se Angleški tudi v zraku ni bati nobene druge velesile.
*++*+,+*+**+**++***+■**************************.**■*****■ VABILO NA VELIKO PLESNO VESELICO
katero priredijo
DRUŠTVA ŠTEV. 1, 19, 47, 100 in 104 SLOV. SV. POD. ZVEZE v Chicagi in okolici
V SOBOTO DNE 6. DECEMBRA 1913.
v Stancikovi Dvorani, na 205 E. 115. cesti, Pullman, 111.
Začetek ob pol 8. uri zvečer.
VSTOPNINA 25c. Dame v spremstvu gospodov vstopnine proste
ODBOR,
N.	B.: Pri White City vze*mite “W. Pullman” poulično karo in se peljite do. 115. ceste. Tam iztopite in hodite dva bloka proti jugu do dvorane.
ZASTOPNIKI “GLAS SVOBODE”.
ARKANSAS.
Za Huntington: J. Zupančič.
Za Jenny Lind in Fort Smith: J. Zajc
COLORADO.
Za Colorado City: P. Erčul.
Za Denver: Fr. Okoren.
Za P”eblo: F. Petelin, 1218 Bohman Za Somerset: F. Bervar.
Za Sopris in okolico: F. Lukanič.
Za Leadville: F. Bizjak.
CALIFORNIA.
Za San Francisco: P. Kurnik.
Za Los Angeles: A. Fisher. ILLINOIS.
Za Bradley: G. Staudohar.
Za Brereton: I. Petje.
Za Chicago: Victor S. Skubic.
Za De Pue: D. Badovinac.
Za Nokomis in okolico: F. Deželak. Za La Salie: Paul Berger.
Za Livingston: F. Krek.
Za Lovington: If. Plazzotta.
Za Pullman: J. Tisol.
Za Springfield: A. P-ekol.
Za Staunton: J. Klaužar.
Za Ven on a: J. Arhar.
Za Waukegan in North Chicago: M. Železnik.
Za Witt: D. Sanušjcar.
IOWA.
Za Buxton in okolico: A. Pirnat. INDIANA.
Za Clinton: J. Albrecht
Za Indianapolis: J. Bruder.
KANSAS.
Za Breezy Hill: M. Smolčnik.
Za Dunkirk in Radley: L. Lekše.
Za Frontenac: M. Breznik.
Za Girard in Franklin: J. Žager.
Za W. in E. Mineral: P. Jurše.
Za Skidmore: J. Zakrajšek.
Za Stone City: J. Zaitz.
Za Yale in Pittsburg: L. Cvetko.
KENTUCKY.
Za Browder: L. Jeras.
MINNESOTA.
Za Ely: I. Praznik in J. Hutar.
Za Aurora: V. Mikulič.
Za New Duluth in okolico: J. Judnič Za Biwabick: J. Delak.
Za Eveleth: J. Pogačnik.
Za Gilbert in okolico: A. Sterle.
Za Pineville: S. Mahnič.
Zn. Chisholm: A. Mahne.
Potujoči: Louis Vessel.
MISSOURI.
Za Naylor in okolico: F. Levar. MICHIGAN.
Za Calumet: Peter J. Špehar.
Za Detroit: Joe Kotar.
MONTANA.
Za Bear Creek: Ig. Marinčič.
Za Butte: L. Šporar in J. Richtar.
Za East Helena: F. Smith.
Za Red Lodge: F. Razboršek.
Za Roundup in Klein: A. Kenda.
OHIO.
Za Earberton: J. Balant.
Za. Cleveland: Ig. Smuk in F. Mežnaršič.
Za Collin wood: F. Požel, J. Potočar Za E. Palestine: S. Čuk.
Za Girard: A. Strah.
Za Lorain: F. Ažman.
Za Newburg: J. Križmanič.
OREGON.
Za Oregon Citv: M. Škoff.
Za Bridgeville: R. Pleteršek.
PENNSYLVANIA.
Za New Alexandria: F. Trinkaus. Za Adamsburg: M. Pompe.
Za Bessemer: J. Serjak.
Za Brougton: J. Žitnik.
Za Burdine, Federal in Presto:	J.
Taučar.
Za čanonsburg in okolico: B. Godec in J. Kern.
Za Claridge: A. Praček.
Za Conemaugh: F. Dremelj.
Za Darragh in okolico: J. Hauptman.
Za Frederk'ktown: M. Jaklervič.
Za Forest City in okolico: F. Leben Za Greensburg in okolico: F. Matko, bartender Key Stone Hotel.
Za Dunlo in okolico: L. Strle.
Za Cliff Mine: M. Petrich.
Za Imperial: J. Rudolf Za Johnstown: J. Pavlovič.
Za Lloydeli: J. Culkar.
Za Manor in okolico: F. Demshar. Za Fitz Henry in okolico: F. Juvan. Za Herminie: Igc. Kollar.
Za Herminie No. 2, Wendel in okolico: L. Stock.
Za Wick Kaven: Jos. Lenček.
Za Villoek: J. Peternel.
Za McDonald: F. Miklaučič.
Za Marianna: M. Čebašek.
Za Moon Run: Jos. Seme.
Za' Morgan in okolico: J. Pleteršek. Za Bentlj'ville: A. Skerbetz.
Za Reading: P. Kočevar.
Za Pittsburgh: Ign. Magister.
Za Sharon: J. Pavlenich.
Za West Newton: B. Vertačnik.
Za Yukon: J. Vidmar.
Za Midway in okolico: M. Strupek. Potujoči: A. Zidenšek.
UTAH.
Za Kenilworth: J. Juvan.
Za Sunnyside: J. Lončarich.
Za Winterquarters, Scofield in Clear Creek: P. Mede. WASHINGTON.
Za Black Diamond: M. Pečnik.
Za Renton in okolico: M. Paterbin. Za Ravensdaie: M. Metznar. WISCONSIN.
Za West Allis: M. Stancar.
Za Kenosha: F. Zabukovec.
Za Milwaukee: J. Lenko.
Za Sheboygan: F. Stamcar.
Za Fond du Lac: A. Bajt.
WYOMING.
Za Diamondvilie in okolico: J. Bro-vich.
Za Rock Springs:- A. Justin, L. Demi šar in Fr. Pogorelc.
Za Superior: L. Groser.
POTUJOČI:
Terbovec in Škerjanc.
Če hočete prispeti hitro in po ceni v staro domovino poslužite se parobro-dov.
Austro=Americana S. S. Co. Itd.
Parniki vozijo iz New Yorka do Trsta samo 13 dni. Lepa prilika videti .	Afriko, Italijo in Grško.
Cene so do Trsta ali Reke................. $36.00
Ljubljana	.................. $37.18
Kaiser in Martha za......... $3.00 več.
Da potniki lepše in lažje potujejo je odredila Austro Americana S. S. Co. posebne sohe ali kajute z dvema ali štirimi posteljami, kar stane za odrastlo osebo $4.00, za deco pa $2.00 več.
PARNIKI ZAPUSTE NEW YORK:
Belvedere S. S................. 22.	novembra
Argentina ...................... 6.	decembra
Martha Washington ............. 11.	decembra
Parniki so opremljeni s brezžičnim brzojavom in rasvitljeni z elektriko. — Domača jed. Vsi vslužbenci od kapitana doli do navadnega morparja govorijo slovensko.
Šifkaret prodajajo vsi od nas pooblaščeni agenti.
K. W. K E M F,	PHELPS BROS & CO..
glavni zastopnik za Zapad,	glavni zastopniki,
120 N. La Saile St., Chicago, lil. 2 Washington St., New York, N. Y.
Največja in najstareja lekarna v Chieagii
C. G. FOUČEK
Lekarnar 25 let
1801 Center ave., vogal 18. cesta.
Kedar potrebujete zdravila, ali le-karsko pomoč pridite k meni, kjer Vam najboljše postrežem/
V	moji lekarni uradujejo skušer.i češki-slcvenski zdravniki in njihove recepte izgotovim natančno.
V	moji lekarni se nahaja pošta že nad 14 let in v katerem času sme odposlali nad 10 milijonov kron. Prejemam hranilne vložke in plačam 3% obresti. Denar dvignete kedar hečste.
C. G Fouček
1801 S. Centro av. CHICAGO, ILL.
Prodajam šifkarte za vse linije in izdelujemo vse notarske posle, kot: pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice, potrdila itd. Vselej se obrnite do nas z zaupanjem.
Zaloga zimskih oblek
Največja prodajalna najboljših oblek na zapadni strani mesta.
Pridite, oglejte in prepričajte se. Vas nič ne stane.
OBLEKE ¡a SUKNJE od SU9 do S25
Popolna zaloga spodnjih oblek, srajc, klobukov, kap itd.
1828-30 BLUE ISLAND AVE
#AA**A#*#A**AA***M!£«<S!*«**	«e******
Vsak slovenski delavec naj ¡spp»
“ čita “GLAS SVOBODE” WWW

NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE
NARODNA TISKAM
2146- 50 ELUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL.
TEL.: C AN AL -4^j3
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce.
irmn n iniiininmiiiim«
** ATLAS BREWING CO. 1
sinje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja In izbranega ječmena.
|J1 LAGER f MAGNET j ORaFjat“ 1
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se obemiti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
Kadar ot'
1**1
Pozor Slovenski Gostilničarji!
Moja tvrdka je prva slovenska in edina te vrste v Ameriki ki im portira žganje naravnost iz Kranjskega. Poskusite enkrat en zaboj, 12 steklenic in sicer: brinjevec, tropinovec, slivovec in grenko vino Jamčin, da boste zadovoljni. Dokaz temu je, da nisem v osmih letih še nobenega odjemalca zgubil. Prodajaln po oeni toda samo na debelo.	y
A. Horvat, vJolfet, 111.

Dopisi
Johnston City, Til.
Naznaniti imam žalostno novico, namreč da jp bil 23. nov. izstreljen Bernard Jarc, član našega društva št. 67 S. S. P. Z. U-strc.lil ga je John Jeseničnik, in sicer sta ga oba imela malo preveč pod klobukom. Začela sta se nekaj prepirati; Jeseničnik je rekel Jarcu zakaj je prišel v Ameriko drugim kruh jesti, a Jarc mu pa je očital, da mora za njega delati v rovu, kjer sta skupaj delala. Malo potem je šel Jeseničnik v drugo sobo in v roki pri nesel puško ter rekel Jarcu: “No sedaj pa pridi sem.” Jarc je šel proti sobi, Jeseničnik pa puško nameri na trebuh ter’sprožil. Jarc je na tla padel in tudi takoj umrl.
Jeseničnik je pobegnil, toda dobili so ga še isto noč in ga spra vili v kurnik.
Kaj se bode z njim zgodilo, to Vam poročam pozneje.
Jarca smo spremili k poslecl njemu počitku 26. nov. Tukaj zapušča dva žalujoča brata, v do movini pa ženo in sedem nedora stlih otrok.
Rojaki, kdo je kriv Jarcu preranega groba, Jeseničniku pa večletnega zapora — če ne kaj hujšega —? Alkohol! Napredno misleči delavci: Proč z alkoholom! Pokažimo v zgled rugim, da alkohol napolnuje norišnice in bolnišnice ter človeka ubije duševno in tudi telesno, kakor kaže ta do godclc.
Seveda razmere so veliko krive ali ne vsega.	Vinc. Pugel.
ste videli katerega skeba priti sem iz organiziranih keinp? Jaz pravim, da ne! Kaj je temu vzrok, la ne pridejo organizirani delavci sem skebat? Če bi organizacija ne bila dobra, bi gotovo vsi šli lizati pete kapitalistom.
Najbolj obžalujem Slovence zato ker sem sam Slovenec, ker je med Slovenci največ skebov. Za to sta gotovo odgovorna žandar Klopčič in okrajni mojster Schwei g er ali Glasnik laži. Vzemimo Fince; oni so vsi do enega imeli boljša dela in večjo plačo; ali oni so vsi na štrajku, ker so zavedni delavci. Slovenci kateri smo težko delali kakor mule in zdaj morate lizati pete Mr. Jimu. Sram Vas bodi! Vi ste krivi, da se ta štrajk tako dolgo vlači, ali prišla bo ura in Vi bodete dobili plačilo za Vaše skebsko delo! Koliko je: “ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe,” je v katoliški veri razvidno istega, ko sti včeraj dve svetnici na bak cesti vpile, da so kompanijski hlapci ustreljili štrajkarja in kričali prav, prav! skebat naj bi šel, pa ga ne bi! To vas ući žandar Klopčič!
Pozdrav vsem zavednim delavcem širom Amerike, sramota calu-metšldm skabom! Poročevalec.
Calumet, Mich.
Prosim da ponatisnete imena društev in darovalcev. Dalje so darovala naslednja društva:	št
11 SSPZ $8.50; dr. št. 17 $5.00 dr. št. 42 $2.40; dr. št. 129 $3.25; pri dr. št. 9 so darovali: J. Per me 50c; po 25c: J. Sanich, L. Slach, J. Puh, F. Cesnik, 15c; po lCc.: A. Pezderc, F. Puh, F. Kasah, J. Marolt, M. Mušich, F. Je lcnec; skupaj $2.20. Na Biwabik Milin, so nabrali rojaki za nas strajkarje si dto $57.00. Kakor je razvidno, da med rojaki na Biwa bik vlada veliko navdušenje za .strajkarje v bakrenem okrožju Michigana. Rojakom darovalcem kakor tudi vsem zavednim delav ccm kličemo: Živeli zavedni de lavci! Bratje, naš boj je Vaš boj naša zmaga bode Vaša zmaga in naš poraz bi bil Vaš poraz! Žive lo bratstvo, živela svoboda in svobodomiselnost! Živel sociali zem!
Pozdrav vsem članom SSPZ in vsem zavednim delavcem! Va za socializem
Peter J. Špehar, z. tajnik
Calumet, Mieb.
Zelo redki prihajajo dopisi iz bakrenega okrožja sedajnem be dnem položaju; delavstvo stoj trdno kakor poprej ali še bolj. Kompanijski biriči postajajo gro zovitejši. Štrajka rji paraderamo vsako jutro in ker je precej mrz lo v Michigan newjorške posto pače grabi mraz in zato napada jo strajkarje, jih mislijo «Splašiti in da ne bi šli zjutraj na stražo Gotovo se pa motijo. Včeraj 26 m. m. so napadli mirne štrajkar je, ustrelili brata Hrvata na stop nicah unijske dvorane. Dotičn brat se bori s smrtjo, ker je šla svinčenka skozi njegov hrbet in težko bode ostal pri življenju. Razbili so glave nekoliko drugih rojakov. Kaj pa oblasti? bo pra šal kateri; še zganejo se ne ke dar stolčejo štrajkarja, da je ves razbit, potem ga pahnejo v “Špeli kamro” v zadubio celico, kjer š svojega psa ne bi dal zapreti.
Družbo so importirale toliko skebov v prvi vrsti Calumet & llecla, da bi lahko napplnili pekel žnjimi, ali so šli, prošli so skoraj vsi ostali pa bodejo šli pri prvi priložnosti. Importirani ske-bje so vsi neizobraženi naredi, največ, ki nemorejo govoriti angleško; mala večina jih je rusko-poljske narodnosti, nekoliko ludi janov, kakšen Oger in redki Angleži, drugo ne kot burni!
Lep zgled našim slovenskim skeborn! Ali še spite? Vidite da ljudje, katere so družbe importi-rali niso zato voljni z delom in pravili, po katerih Vi plešete in čevlje ličete. Dajte se vdrarniti! Ali ni bolje biti organiziran? Ali
Butte, Mont.
Danes sem obiskal nekaj tukajšnjih Slovencev zaradi lista Glas Svobode in prišel sem v hišo nekega rojaka — kojega ime zamolčim
—	ki sem ga po pozdravu vprašai še je naročnik na Glas Svobode, a j ; rekel da ni, je pa naročnik na Amerikaiiezarja v Jolietu. Ker 'p se nisem nikoli čital A. S. zatoraj sem bil radoveden na vsebino te ;a lista., sem rojaka prosil, da mi. ga posodi, da si ga bolj površno ogledam, kar je tudi takoj storil. Nekaj dopisov sem si obdržal v glavi najbolj pa enega iz Gilbert, Milin., ki je bil podpisan z “dolgoletni naročnik”.
Kaj vse ta sv. bacek klobasi i socialistih in “polovičarjih”, j pa že odveč. Ta duševna revca pravi: “Zalibog, kam so zabredi’ naši Slovenci! ’ ’ pri tem pa za nas boga moliš ti zgubljeni bacek!! Kaj misliš, če si ti še tako zabit da morajo potem tudi drugi mlatiti tisto prazno slamo ?! — Po tem tudi praviš, “da jih je veliko ki pridejo v Ameriko in ko dve besedi angleški znajo pa že sv. Jezusovo mater cerkev zaničujejo. Vedi, da v starem kraju nesmejo cerkve še danes zaničevati (pač pa prezirati), zato ko bi ga taki backi kot si ti ubili, akoravno i majo od boga zapoved: Ne ubijaj
—	Polog tega se sam prav dobro postaviš na noge, ko praviš da s dolgoletni naročnik tiste cunje, s čemur pokažeš, da imaš namesti možganov praprot v glavi. Zapom ni, da tisti, ki zna dve angleški b° ■sedi, se zbistri in pomiluje, da je Amerika svobodna in prosta far škega nasilja; ti pa ki si dolgolet ii naročnik, si pa še toliko zala pan v tiste lesene bogove in matere božje, da slišiš travo rasti. Sa mo to si pošteno namazal, ko pi Seš, “da ti predobri A. S., le ti si edini, ki se še danes vojskuješ za sv. cerkev”; zato te pa “pošta tam”. Veliko si naklobasal, pa se mi ne vidi vredno časa tratiti za take oslarije. (Op. ur. Gospod dopisnik naj zna, da pri uredništvu A. S. dopise sami kujejo).
Z delom se nemoremo preveč pohvaliti; brezposelnih je veliko število; zatoraj opozarjam Slovence naj nikar sem ne hodijo.
J. B.
delom preobloženi, ker ste poročali, da preselite v svojo hišo in mam nemorate vstrečti. (Op. ur. List Gl. Sv. je vedno redno bil odposlan in pri nas ni bilo nobenega zadržka; tedaj je edino pošta krivu.) Drugi teden je prišla št. 44 a vsi smo pričakovali 43 številko pa je ni bilo. Navadno uobimo Vaš list v soboto, tedaj sem šel pondeljek vprašati na pošto, kjer sem zvedel, da so ga drugi dobili, a meni je zopet zmanjkala št. 46.
Jaz nisem eden tistih, da bi komu od ust trgal koščka kruha in rajši trpim v svojo škodo; tona kar je od več, je pa od več, in prisilen sem se obrniti do Vas ter u-pam, da boste Vi potipali na pravi struni, da se bode posel pismonoša bolj vestno in redno izvrševal kot doslej. Će prav je bil že o-pominan tukajšnji pismonoša, se dosti ne zmeni za preprostega delavca, zlasti ko nismo večina nas zmožni angleščine.
Tu rečem le toliko, da ako bi bil delavec v tovarni ali v rudokopu tako nereden v svojem poslu, pokazali bi mu gotovo duri, ki bi se za njim zaprle za vedno.
Jaz sem zadovoljen kot star na-očnik Glas Svobode in upam da bbste svojem naročnikom preskrbeli, da bodo redno dobivali list, na katerega smo ponosni, kakor smo tudi ponosni na take svobodomiselne voditelje — kot ste Vi in delavce, ki delujejo za povzdi go nas trpinov. Zato pa tudi težko pričakujemo, ko bo Gl. Sv dnevnik.
Tudi jaz som nekoliko priporno gel dobiti novih naročnikov, ko jc tukaj pobiral naročnino Vaš za stopnik in ob vsaki priliki agitiram za naš list Glas Svobode, kei je edini resničen in nepristransk list. (Op. ur. Prav tako! Vas po snemati bi moral vsak naš naročnik).
Kakor nestrpno pričakujem Vaš list vsaki teden in kako z veseljem ga vzamem v roko in čitam, tako sem osupljen kadar lista redno ne dobim; zato pa pričakujem, da Vi nastopite, ker od Vas ena črka bo več zalegla , kot besedičenje preprostega delavca. In s tem mi bodete vstregli, kakor tudi drugim naročnikom,, da se ne bode list razmetaval med kake madža-rone, ki niti citati ne znajo.
Pozdrav našemu uredništvu Gl. Svobode.	Primož Sever.
vse človeške družbe, da postane vsak človek enakopraven svojemu sodrugu in da denar ne bo delal verskih bogov ter vladarjev človeški družbi. Kako potrebni smo tega preobrata, skoro človek nemo-re popisati. Edino vprašanje, ki nam stoji je, zakaj da bi moral biti človek okovan v veri, v katerega ni okoval stvarnik pač pa ga hoče kapitalistični moloh pod krinko vere umoriti in uničiti svobodo, katero bi morala Vživati človeška družba, ter zakaj bi moral biti omejen, koliko sme producirati, namreč toliko kolikor zahteva človeška družba ali toliko, lco likor poželi Camegie, Rockefeller' itd. V taki omejenosti, mora nastati beda kakoršne ne manjka katero deli po Zdr. drž.
Povrnem pa se nazaj k Pitts burskim razmeram. Tudi v naš naselbini se probnja socializem še celo voditeljstvo kulture je pri čelo deloma priznavati socijalizen kot pravo; seveda le politične stranko, za kar pa nimajo upanja da bi kdaj dosegla svoj cilij. Zatt pa kličem vsemu delavstvu: k vstrajaosti in dosegli bomo svoji cilje! Tudi voditeljem naše našel bine je priporočati vstrsjnast, d? bodo tudi sami mogli enkrat vzet vspehe svojega kulturnega dela ' Pričakovati pa je da mine tudi za višt katera vlada našo naselbine. Seveda pričakovati jje- še tega al onega preobrata, katerega tood , doprinesel čas v korist in čast na selbinc ter možem kateri sloje n; braniku vsili nesmiselnosti.
Zato kličem socialni pozdrav e Jen za vse in vsi za enega,, naj bo naše geslo, socializem pa naj širi . vedo delavstvu.
Frank Starman.
NAROČNIKOM GLAS SVOBODE!
Lorain, Ohio.
S prijaznim obrazom se obrnem do Vas, ko Vam sporočim, kako se obnašajo tukajšnji pismonoši, ki ravnajo kakor se jim poljubi.
Že s pričetkom leta sem zapazil, koliko je pismonoši mar za službeni red, ko je Glas Svobode nosil od hiše do hiše in bil mu je pretežek, da bi ga nesel naprej ter pustil na Main street, namesto na Globe ave., kjer jaz stanujem. In drugi dan, ko je pismonoša opravil svoj posel, je moj list Gl.. Sv. “mufal” iz Main streeta kakor mačka mlade šele 30tiga.
Tu je očiten dokaz, koliko mu je mar za njegov posel. (Op. ur. Ako se Vam še kaj sličnega pripeti, pritožite se na pošti, in če ne bo nič pomagalo piliti nam, da se pritožimo v Washington). Nada lje omenim, da št. 43 tega leta nisem videl in poprašal sem tukajš-ne svobodomiselce, če so dobili list št. 43 pa so mi zanikali. Tedaj ne vem kje je postala taka vročina da se nam je stopil Gl. Sv. št. 43. Mislili smo, da ste Vi uradniki z
Sheboyga:i, Wis.
Ker ni nobenega dopisa iz tuka jšne slov. naselbine, in ker j:e to moj prvi dopis, torej, Vas prosim, da priobčite teh par vrstic v našem priljubljenem listu Glas Svobode.
Delavske razmere so še dosti dobre, a vseeno ne svetujem rojakom hoditi sem za delom, kei jih je mnogo brez dela; v tukajš nji naselbini se delajo večji del samo stolci za tisto pesem:
Stoji, stoji Ljubljane.!
... in okolo lipce stojijo
stolci . . . In so tudi dve kožni oblarnici, kjer se kože obiajo. Te bi bilo, dobro za jVietskega Janeza in chikaškega Tončeta, da bi prišla sem poskušat, ker sta potrebna, da bi si malo ustrojila možgane, da bi potem jima bolj dišal šnofanc.
Tukaj je tudi dosti božjih vole-kov, ki redno obiskujejo svoj hlev, za katerega so sedaj dobili zvonove iz starega kraja in so menda tako veliki kot so na železnienim stroju. In ker nisem nič dal sa zvonove, zato pa Vam pošljem $1.00 za novi stroj.
Zato želim rojakom, da bi se naročili na list kakoršen je Glas Svobode*, ker ta je najboljši prijatelj delavca.
In s tem želim Glas Svobode kar največ vspeha v novi hiši, da bi dobil še veliko novih naročnikov kot dvotednik in da bi kmalu postal dnevnik.
S socialističnim pozdravom
Riuleči Franček.
Današnja izdaja Glas Svobodt ima poleg navadnih 8 strani še prilogo, obsegajočo 8 strani.
Prihodnji torek pričnemo s<dvakratnim izdajanjem lista Glas Svobode. List bo izhajal redno ob torkih in petkih. Ta izdaja lista je biLa stavljena in tiskana v tiskarni GLAS SVOBODE.
Nadalje naj omenimo,, da a prihodnjo izdajo lista Glas Svobode bodemo morali kolekovati vse liste, ki gredo naročnikom v Chi cagi in predmestjih, ki so pridelje-na veliki Chicagi. Naročnina na dvotednik Glas Svobode za Chica go, So. Chicago, Pullman in vse čikaške poštne postaje je od sedaj naprej zaradi kolekovanja listov sledeča: za celo leto $3.00; za pol leta $1.50. Prosimo, da čikaški na ročniki jemljejo to obvestilo v pošte.' pri pošiljatvi naročnine.
EEükIwE se boje.
svetlobe ne ljubi, kei nje skrivnosti. Lump
Pittsburgh,
Pa.
Ušivo ščena, tepec, cigan, klC' vetu.k, lažnjivec; Kondež, Zahrb c-nik, Brummšinid — to je orožji proti svobodomiselnemu časopis ju. T "m razkriva
ljubi temo, ki mu pomaga pri nje govem satanskem delu. Tatovi, sleparji in liemoralneži se skrivajo po noči, ker se boje javnosti Vemo, da smo klerikalcem neljubi — toda to je ravno znamenje, da ni čista njih vest
Nektari slovenski farji grmijo v svoji plenici proti listu Glas Svo bode. Posebno Janez, ki ima naj več masla na svoji kvadrat glavi češ, le visoko povzdignimo svoj glas, da z lažjo prepričamo svoje koštrune, kako nav aren je Glas Svobode. Vemo, da smo nevarni, toda le za klerikalce.
Vse kaže, kako se nadutežem sline cede po srednjeveški dobi, po trpinčenju, izganjanju hudiča in grmadi. Kar koprnijo po tem, da bi ustavili napredek svobodomiselnega časopisja, ter da bi ljudstvo verjelo v “švicanje telečje krvi”, kot se to dogaja na Kranjskem. Preti takemu kleri kalnemu nasilju mora nastati naj-hujši odpor.
Mi stojimo z jasnim čelom pred slovensko javnostjo. Stali smo v službi resnice in pravice, pojasnjevali smo vsa vprašanja z našega svobodomiselno — delavskega stališča — in smo s tem vršili svojo dolžnost.
Nećemo več izgubljati besedi o tem, slovenska javnost naj sodi.
Kdor je čistih rok in pravičnega srca — temu se ni treba bati javnosti. Farji pa se boje Glas Svobode — ker nimajo čistih rok.
Vsem prijateljem resnice in pravice pa veljaj naše geslo: NA-
Tu in tam se probuja delavstvo ter stopa na delavsko socialno stališče ! Zakaj edino socializem je temelj na katerem mora stati delavstvo da se ubranimo kapitalističnega pritiska, ki hoče šiloma u-ničiti delavsko politično vprašanje, kateremu mora slediti parlamentarni preobrat Z. A. D. Za ta preobrat pa bi se moral interesirati vsak delavec in sicer potom socializma; tudi tisti bi moral slediti socializmu kateri misli, da je socializem vera ali nevera. Ker pa ni prvo in ne drugo, zato je socializem le sistem, katerega hoče vpeljati delavstvo v bodočnosti I PREJ NA DELO AGITATORJI!
Za prihodjo zimo.
Obleke ali suknje
Fazite in obiščite Atlas, ker nobena druga prodajalna nima tako velike izbere, dobrega kroja in prikladne-gi blaga. Cene so zelo zmerne in blago vse garantirano.
Vogal Blue island Avenue, in 13. cesta
JELINEK & MEYER, lastnika
DENAR IN ČAS Sl PRIHRANIŠ AKO SE BRIJEŠ Z
Benko Rus & Co. Safety razor=jero
Naši safety razorji so Izdelani z najbolje kovine imajo lepo oblik«, ter se radi svoje popolnosti in trpežnosti odlikujejo od vseh drugih Izd el kov te vrste.
Rezila so napravljena iz najboljšega švedskega jekla, katera bodt»J» v kratkem radi svoje kakovosti svetovno znana.
Mi izdelujemo 3 vrste Safety razorjev, kateri se razlikujejo le v tem, da ena vrsta od druge obstoji iz boljše kovine in finejšega izdelka i« sieer:
Št. t. Močno posrebrnjeno držalo In niklasta glava z 7 rezili v lepi
škatuljl ............................................... $1.00
Št. 2. Močno posrebrnjeno držalo In pozlačena glava z 13 rezili v f|-
nej škatuljl ............................................$2.00
Št. 3. Fino Izdelano z 22 karatnim zlatom preoblečeno držalo In gla
va. z 25 rezili v	elegantni škatuljl.....................$S.Oe
Vsa naročila se pošiljajo le proti predplačili, poštnine prosto.
BENKO RUS C& CO.
11250 In jniia A- e	Ciii^ag^, Illinois
n\	--.v
| Solidna slovenska trgovina
V" '.alogi im.am vso zL tnino in srebrni r, kar jo-
s paca ▼ to *txoko. Pcpr« vl-an t d ure i* f n pc.
V ta fg in>4ui tr d • g am* fn e, s ’ovensko, hrv^š k*, a-MTifi-ctt m a.a^v?šs.e ploš e »priporočam ^ ¿a s- pri tie*u k j piten » blago jacnći
FRANK ČERNE
n0:U St. 01 ir a ve	OLE V O.A f ) , O
’mpatnit Generale Transaihntique
U New York v Avstrijo ¿ct Rovte Hesel
omiki tr»tj<rga razreda ■ revpla-čno bratu na parnikih dru*b«t, .nažru postelje, vino in razna in«**r>* ledila.
Pristanišče 57 North River vz tožji- ipth St , Sev« Yea Cl s >
HilTR I POŠTNI f» A «NIKI odplujejo vsak 3 edo ob io. uri ijtUTR}:
9 9 France nov dv-jvijak)	rt. S. La Provence
S. S. La Lorraine	9. 9 La Savote
Najboljše udouaosti v lil. razredu.
Odplujete ssako soooto ob 3. pop.
S. S. Rochambeau (nov dvovijak)	S. S. Chicago
3 S. Niagara	8. S. L,a rotirala«
Glavni tatoo na Id -jtiteSt, Nev Ytrt	^ \U RICH VV. KOZMlitSjtJ .
rU/ni 4-MVtpaik n njtiu 13‘J N. 1>**rborn St. Ghiniico, lil,
EMIL BACHMA1N, 1719 s°Hfc\cc^E3^VE*
Naj večja slovanska izdelovalnica za ZASTAVE, REGAUE, ZNAKE, KAPE, PEČATE itd. v Ameriki.
Izdeluje zlate znake za vsa slovenska, hrvatska, češka, slovaška in srbska društva v Ameriki.
Pišite po naš veliki cenik, ki je tis-J? kan v vseh slovanskih jezikih in kali teremu so priložena zahvalna pisma od Y poznanih društev.	^
Lastnik je rodom Čeh, piše slovonsl | in hrvatski in je član i?. N. P. J., oc Jp kar se je ustanovila.
X	•**
y
♦T«
*
!
?
T
y
y
y
y
y
y
y
y
y
y
y
y
V
t
y
♦>
:ü
i
Y
v
❖
Hrani danes! Da boš imel jutri!
Prični še nocoj.
Ni Vam daleč do nas, pridite! Ob sobotah večer imamo
odprto od 6. do 8. ure.
Industrial Savings Bank
2007 Oitie Island A ve.
Varnost, priročnost in vljudnost.
22 let v businessu. Govorimo v vsech jezikih.
Y
Y
y
Y
Y
Y
Y
Y
Y
Y
Y
Y
Y
❖
t
?
t
t
❖
•*
t
*>
y
%
&
¿4
RAZNO IN
------%
DRUGO }
____—>
KRANJSKO.

mm »&• § MtM4 mmm
m
«
m
m
m
m
#
Nered v Prebavi


•
m
m
m
©
%
Da se ohranimo v dobrem zdravju, ne smemo dovoliti nobenega nereda v naši prebavi, ker to je vedno znak kake bolezni, ki zadene celo telo ali pa samo nekatere organe. Brez pravilnega vživanja in pravilne prebave, ni življenja. In ravno radi tega je potrebno in jako važno, da imamo pri rokah kako zdravilo, katero bo v slučaju nereda v prebavi dalo takojšnjo pomoč. V takih slučajih lahko vsakemu priporočamo dobro znano, zanesljivo in hitro delujoče
Trinerjfvo ameriško zdravilno grenko vino-
To izvrstno zdravilo bo izčistilo prebavni sistem popolnoma, ne da bi povzročilo kako griža vico ali druge težkoče; isto bo povečalo apetit, dalo moč črevam in odstranilo Z3.prtje in vse težkoče združene s tem. To vino naj bi se rabilo kadarkoli se slabo počutite.
<§
Imejte to Zdravilo vedno v hiši in
m
m
JOSEFE T3INES'S
RIGISTEBE»
ga rabite za ZAPRTJE,
GLAVOBOL,
BOLEČINE V DROBU,
SLABOST,
NERVOZNOST,
SLABO PREBAVO, ZGUBO APETITA, ZLATENCE,
SLABOSTI PO OBEDU.
S
m
m
m
©
m
<§
m
m
m
m
m
m
Nikar ne odlašajte radi tega, ker si morda mislite, da bo ta stvar sama od sebe odšla. Ako se pravilno ne zdravite, bodo ti neredi vedno oslabeli organe. — Najboljše zdravilo v vsih takih slučajih je
TRENERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO.
V LEKARNAH.
NE SPREJEMAJTE PONAREDKOV.
m
m
m
m
m
JOS. TRINER
Vvaževalec in Izvaželavec.
1333-1339 So, Ashland A ve
Chicago, 111.

m
Utonil v Kiki. Dne 27. p. m.
zjutraj je 82 let stari, nekoliko slaboumni prevžitkar Anton Košak z Malega Globokega, občina Ambrus, skrivaj zapustil dom. Ob 8. uri zjutraj so ga dobili nedaleč od vasi mrtvega v Krki. Bržkone je padel v reko.
Z oetovo esenco se je zastrupila
dve leti stara hčerka posestnice 1-vane Murn iz občine Toplice na Dolenjskem. Dekletce je neopazo-vano dobilo nekaj požirkov tega strupa. Takoj so nastopile hude bolečine v trebuhu; drugi dan je bil otrok mrtev.
Obesil se je 631etni posestnik • lože Gorišek iz Mačjega dola, obema \ elika Loka. 6. novembra zjutraj so ga našli obešenega na podu. Najbrže je storil dejanje v hipni blaznosti.
Zopet nesreča pri streljanju s topiči. Dne 8. m. m. je streljal 20-1 etui Frane Šiler, zidarski delavec v Trsteniku pri Kranju, povodom cerkvenega proščenja s topiči. Pri ' srn pa mu je strel puhnil v obraz n ga popolnoma osmodil. Vid bo bržkone popolnoma izgubil. Strel mu je tudi razmesaril desno roko. Prepeljali so ga v ljubljansko de-Pino bolnišnico.
Poštri voz okraden. 6. novembra je vozil postiljon Matija Urh pošto iz Vidma v Krško. Nek de-■ek je zapazil, da so vrata pri tre-;or j o poštnega voza odprta. Povedal je to takoj postiljonu. Ko je posteljno pregledal tresor, je la.pazil, da je izginila vreča, v kane je bilo denarno pismo s 1250 v, štiri rekom ari dirana pisma in navadne poštne stvari. Postiljon ie šel takoj iskat vrečo, a je ni najel. Trdi, da .je bil tresor zaklenjen, ko je odšel iz Vidma. Zato ni izključeno, da je med vožnjo kdo ■dprl tresor in izmaknil vrečo.
Pazite na otroke! Pred nekaj Inevi je položila 141etna pestunja fožefa Kuharjeva, uslužbena pri posestniku Florjanu Klemencu v Šmartnem pri Cerkljah, šest mesecev staro dete na zid kotla, kjer se je kuhalo za prašiče. Otrok je padel v kotel in se tako močno o-pckel, da je prihodnji dan umrl.
Samomor Ljubljančana v tujini P sredo 5. m. m. se je v Šibeniku v Dalmaciji ustrelil Ljubljančan torpedni mojster c. in kr. vojne mornarice Franc Šinkovec. Nesrečnež je služil že šesto leto in je izvršil samomor iz strahu pred kaznijo. Tudi njegov oče si je svoj čas sam končal življenje.
Falotje že beže! Bliža se čas novega porotnega zasedanja. Na dnevnem redu tega zasedanja pa so razprave proti kršeansko-kato-liškim odgovornim urednikom “Slovenca” in “Gorenjca”. — Ti katoličani se sicer nikogar ne boje, niti hudiča, vendar pa imajo silen strah pred poroto, še silnejši kakor hudič pred križem. Zato jih kar jemlje noč, čim se bliža novo porotno zasedanje. Kakor poroča “Sava”, je odgovorni u-rednik “Gorenjca” Florjančič že izginil, ker hi se moral pred poroto zagovarjati na tožbo gospodične Kamile Theimerjeve. Ker visi ista tožba tudi nad vratom bivšega “Slovenčevega” urednika Mo-škerca, stavimo, da bo tudi ta vzel pot pod noge ter skušal uteči roki pravice, kakor je to že navajen. .Porotno zasedanje je tu in lopovi se skrivajo v varna zavetišča.
“Sl. N.”
Sirov soprog in oče. V Zapužah, občina Zg. Šiška, sta se pred nekaj dnevi prepirala zakonska Janez in Marija Šuštaršič. Prepir je postajal vedno ostrejši, mož je hotel ženo pretepati in jej grozi, da jo ubije. 181etni Ludvik je posredoval med očetom in materjo ter ščitil mater pred očetom. Ženi se je posrečilo, da je zbežala. To je pa Janeza Šuštaršiča tako razjezilo, da je pograbil gnojne vile in u-daril sina tako močno po glavi, da se je fant zgrudil. Rana je zelo nevarna. Očeta so aretirali, fanta so prepeljali v deželno bolnišnico.
Uboj na cesti. Predminuli teden je napadel ob 10. zvečer neznanec 291etnega posestnikovega sina Franca Jakopina iz Studena pri Ložu na cesti proti domu. Udaril ga je s kolom po glavi. Jakopin je padel nezavesten, napadalec pa je pobegnil. Ko se je ranjenec zopet zavedel, se je splazil do prve hiše, odkjer so ga peljali domu. Jakopin ima prebito lobanjo in bo le težko okreval. Kot osumljenca
so aretirali nekega 241elnega fanta, ki je isti večer z Jakopinom skupaj popival.
Avstrijski škofje imajo sedaj na Dunaju svoja običajna jesenska posvetovanja, katerih se udeležuje tudi ljubljanski škof. Bilo bi prav umestno, če bi ljubljanski škof pri tej konferenci škofov malo vprašal, kakega mnenja so avstrijski škofje o gotovih, za Kranjsko prav važnih stvareh. — Tako na primer bi bilo gotovo zanimivo videti, kaj misli škofijska konferenca o dolgovih, .ki jih napravi kak škof, dasi ve, da jih ne bo mogel nikdar plačati. Dalje, kaj mislijo škofje o slepariji v Vodiškem farovžu, dalje o Krekovih ljubezenskih avanturah in kar je še več takih zanimivosti. Žal, da ni prav nič upanja, da bi škof konferenco kaj takega vprašal. Nasprotno : zdi se nam, da bi ljubljanski škof kar pobegnil, če bi njega kaj vprašali o teh in drugih zanimivostih iz njegove škofije.
PRIMORSKO.
Nesreča na železnici. Blizu Renk je tovorni vlak povozil konja, ki je stal na železniškem tiru V vpre-ženem vozu. Vlak je voz zdrobil, konja pa je vrgel 10 metrov daleč, kjer je obležal mrtev. Vozniku Brešanu se ni nič zgodilo, ker jc še pravočasno zbežal. Nesreča se je zgodila ponoči in sicer pri prelazu čez železnico. Zatvornici sta se namreč zaprli ravno v času, ko je bil konj na tiru.
Tihotapce so ujeli ob meji na Kanalskem. Zaprli so radi tihotapstva Fr. Lovršček, iz Krštenice, A. Bajta iz Melinkov, Antona Markiča, J os. Peternela, Anton Markiča in Jos. Bardona iz Italije. Gre za veliko volov, ki so jih prepeljali iz Italije na Kanalsko.
Aretacija. V okolici Nabrežine so aretirali orožniki mladeniča, ki se je izdajal za. Alojzija Sfiligoja, ker je bil na sumu, da je izvršil v okolici več tatvin. Preiskava je dognala, da je aretiranec 241etni Alojzij Muzik s Tolminskega, ki se je skrival pod drugim imenom in je izvršil več tatvin in vlomov med temi tudi vlom v vilo grofa Aleks. Economo na Trsteniku, kjer je ukradel za 509 K raznega blaga.
Rop in umor. Na kranjsko-prj-morski meji pri Sinadolah pol Senožeč se je dne 4. novembra po 8. zvečer zgodil roparski umor. U-morjen je bil Matevž Škrjanec. Voz, na katerem se je vozil je bil krvav, na mestu, kjer je bil napaden, je bilo kraj cestnega jarka nekaj možgan. Ko so konji sami domov prišli in je gospodar videl, da je voz krvav, je šel Škrjanca iskat. Našel ga je blizu mesta na pada, onstran jarka brezzavestne-ga. Pomagati pa mu ni bilo in je po hudem trpljenju ob 4. zjutraj umrl. Škrjanc je bil oropan in je bila njegova suknja odnesena kakih 130 korakov. Sumi se, da je bii napad namenjen Škrjančevemu gospodarju Francu Čehovinu, ve-letržcu s senom, a usoda je zade la Ceh ovin ovega	dolgoletnega
hlapca, ko se je vračal iz Trsta. U morjeni hlapec je bil vrl poštenjak in priljubljen v celem okraju. Star je bil 55 let in je vee ka kor 35 let zvesto in pošteno oprav Ijal furmansko službo ter si s svo jo pridnostjo pridobil precej lepo premoženje. Zapustil je vdovo šestero otrok.
Težka telesna poškodba v Trstu 8. m. m. popoldne sta-se v Šked nju sprla 411etni težak Anton Ni dok in 281etni Matevž Koren. V prepiru je Koren potegnil iz žepa nož in ga zasadil Nadoku v tre buh, da so mu izstopila čreva. Na doku je podal prvo pomoč zdrav nik rešilne postaje, petem ga pa dal prepeljati v bolnišnico. Koren je bil aretiran.
Kuga v Trstu je sedaj popolno ma zatrta. Parnik “Sofie Hohen berg” so popolnoma desinfieiral in mu dali libero pratico. Parnik dobi tudi novo posadko. Iz po morskega lazareta so izpustili 10C mornarjev in delavcev, 106 pa jih bodo izpustili po petdnevni kv ranteni.
Potopljen tender vojne moma riče. V torek 11. m. m. zvečer je trčil v puljskem pristanišču pat nik družbe Trsi-lstria “San Mar co” v tender vojne mornarice, ki mu je hotel prekrižati pot. Sunek je bil tako silen, da se je tender takoj potopil. Parnik je dobil ma lenkostne poškodbe. Moštvo po topljenega tender ja so rešili mor nar ji “San Marca” in vee vojnih ladij.
Samomorilec pod tramvajem. V
pondeljek 10. m. m. zvečer je skočil na Goldonijevem trgu v Trstu pred električni tramvaj 231et»i Frane Samec od Sv. Križa. Voznik je voz takoj ustavil in kmalo so potegnili Samca skoro nepoškodovanega izpod voza. Fant je izpovedal, da je prišel zato v Trst, da bi izvršil samomor.
Is Opatije poročajo:	Dvorni
svetnik Pavel pl. Elok je demisi-joniral kot predsednik avstrijske Rivierabanke. Demisija je v zvezi slabim finančnim položajem tega zavoda, ki ga je povzročilo dejstvo, da so zaprli igralnico in da je prometna družba falirala.
KOROŠKO.
Škof pod kuratelo. Celovški u-adni list prinaša razglas, ki naznanja kuratelo nad tajnim svetnikom, škofom krške škofije, dr. Kahnom, zaradi sodnijsko dognane slaboumnosti. Knezoškof dr. Kahn je že prej resigniral na svoje mesto in sicer zaradi znane a-ferc monsinjora Waissa. Dr. Kahn se je bil v preobilni meri finati-cielno udeleževal krščansko socialnih industrijskih podjetij na Koroškem. Proces proti monsinjoru Waissu je spravil na dan, da je škof posodil znatne svote knezo-škofijskega premoženja Waissu za njegova podjetja, ki so prišla popolnoma na nič. Da se pokrijejo znatni primanjkljaji iz luiezoško-fijskega premoženja, se je uvedla akrat akcija za saniranje, ki se je udeležil ves avstrijski episkopat. Dr. Kahn je pa resigniral na voje nresto. Dr. Kahn je sedaj v samostanu Tanzenberg in prior samostana je tudi njegov kurator. Kahn je star 75 let.
Smrtna nesreča. V beljaški o-koliei je padla sestra posestnika vulgo Unterbirta pod voz, ki je bil obložen z repo. Nesrečo je povzročil konj, ki se je splašil. Dekle je dobilo take poškodbe, da je drugi dan umrlo.
Pohotnež. Pri Št. Pavlu so aretirali hlapca posestnika Šaverja, Ivana Weisenbacherja, ker je posilil in okužil v hlevu neko šola-lico.
Ponesrečena Kranjica. V Lesi je ponesrečila pri delu 31letna delavka Josip ina Bervar, doma iz Zagorja pri Litiji. Pri razlaganju voz jo je pritisnil en voz k steni, pri čemer je dobila težke poškodbe. Odpeljali so jo v brezupnem stanju v bolnišnico.
Poskusen samomor. Iz Beljaka por očajo: V petek 7. m. m. zvečer se je poskusil topničar Schwarz v zaporu vojašnice obesiti, vendar pa so ga še pravočasno rešili. — Schwarz je drugi kuhar v častniški menaži gorske artilerije in se je s prvim kuharjem sprl, vsled česar je bil kaznovan.
ŠTAJERSKO.
Rudniški penzionisti v Trbovljah. 'Trboveljska premogokopna družba slovi daleč naokolo zaradi svoje brezvestnosti naprarn delavstvu. Dokler je rudar čvrst in zdrav ga priganja družba, da eim-prej izčrpa svoje moči. Ko je izmozgan, dobi rudar pokojnino, ki je pa tako visoko odmerjena, da še za suh kruh ne zadošča. Če e-den teh penzionistov v zimskem času pobere okolo rudnika košček premoga, že je za njim policaj ali orožnik, ki tira “zločinca” v graščino ali pa v rudniško pisarno. Vse svoje moči je pustil rudar družbi, ko pa ne more nič več služiti, postopa družba z njim kakor s pocestnimi tatovi. Seveda družbi bi bilo najbolj všeč, da bi delavec tisti tren otok, ko postane njegova roka preslabotna za kramp, legel in umrl. Čudno in nečedno je pa tudi od občine, ki podpira družbo in postavlja svoje stražnike v službo te ohole gospode.
Trbovlje. Ivan Seršen, zaposlen v. trboveljskem rudniku, je hotel naložiti težko železno cev na hunt. Cev mu je pa padla iz rok na desno nogo. in mu je popolnoma zmečkala. Težko ranjenega Sršena so prepeljali v rudniško bolnišnico.
lž,OUO K je dofravdiral poštar pri sv. Petru v brežiškm okraju, iz kraja je izginil in ga odslej še niso našli. Blagajno so revidirali in dognali da manjka 12,000 K. Revizija se še nadaljuje in ni izključeno, da je poneverjena svota še večja. Poštar Mihael Tonšek je prišel pred tremi leti v Šent-peter, prej je bil poštni oficijant v Celju.
UUUČE ŠE NISTE!!!!!! pošljite naročnino!
STRANI OBSEGA
i O VelikiSlovensko-AngleškiTolmač
UL. g 3 S jrirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih A	s-lovensko-anglešk h knjig za griučenje
ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA
Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdajni razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja.
Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov širom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden neseljenec.
Cena knjige v platnu trdo vezane je $2, ter se dobi pri:
V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St.	NEW YORK, N. Y.
— Pišite po cenik knjig. —
Za Božično In Novoletno Darilo.
Moška ura iz pravega čistega 14 kar, zlata na 15 kamnov, Elgin, samo S32.50
♦»* V zalogi imam yso potreMo zlatnino za gospode in gospe,
Prej ko kaj kupite od kake židovske tvrdke za visoke cene, ne pozabite vprašati mine za cene, ker Vam bode v korist.
(VAN PAJK
Slovenski trgovec z zlatnino
Conemaugh, Pa. Lock Box 538
M
ir**!
Brez naslova.*
(Ahasver.)
Nekatere slovenske podporne organizacije so iznašle novo metodo, s kojo mislijo “vspešno”
(?) napredovati. — Pričele so ena drugo denuncirati — in preganjati, po raznih državah. Strup Lu-krecije Borgia, ni bil strašnejši — kakor je črna, peklenska zavist nekaterih ‘ ‘ Slovencev ’ ’!
*
Divide et impera, (razdvojuj, vladaj in izkoriščaj) je geslo raznih šuftov, ki so se — gnani od u-sode — priklatili, za poštenimi slovenskimi delavci v Ameriki.— Rojaki ali jim še ne bomo dali brce?
*
Resnica je, da imajo naše podp. organizacije, še vse prenizko plačilno lestvico, (monthly payment rates) ki neodgovarja ne sigurnosti — ne zakonom nekaterih držav. Toda ali je bilo potreba ra-ditega denuncirati? Zakaj hudiča pa imamo časopisje, konvencije, inicijativo in referendum?'Kogar hočejo bogovi pogubiti, ga vdarijo s slepoto, pravi rimski pregovor; tako je tudi z nami.
#
Tajnik neke Jednote piše, da mu je clevelandski denuncijant, napravil veliko — vslugo, ker je zatožil — slovenske organizacije, v državi Ohio, (bratci se poznajo) radi prenizkega — asesmenta. Jaz bi svetoval omenjenemu tajniku, da mu nakaže kakšno nagrado (denuncijantu) iz blagajne. Ta Jure mora misliti, da smo vsi Slovenci sami Jurčki, drugače bi bil bolj logičen.
#
Govori se, da je mayor nekega mesta obljubil gotovim Slovencem
—	v svoji volilni kampanji, da če bo izvoljen jim bo pomagal — vse slov. organizacije, (izvzemši domače) izgnati iz dotične države.
—	Koliko je resnice mi ni znano. Toda jaz bi svetoval dotičnemu županu, da naj poprej očisti ulice svojega mesta, tatov in banditov, da bo človek vsaj podnevi varen pred njimi.
#
Predsednik neke Zveze, ki pa ni bila pošteno ustanovljena pač pa uzmana — dne 13. nov. 19— od društva sv. B., piše da mu ni nič za predsedniško čast, ter preti da bo odstopil kakor hitro bo stvar vrejena. Dalje pravi, da glavni blagajnik te Zveze se je tudi že “zahvalil” za svojo čast, seveda ko so ga odstavili radi nerednosti. No, blagajnik društva št. 1 te Zveze, se je tudi “zahvalil” za svojo čast, in sicer na ta način, da jo je pobrisal — iz Clevelanda, zajedno s gvoto $450, zvezine-ga denarja. Ali je to pričetek poslovanja, “na finančni podlagi —
Z.	D.?”
Glasilo omenjene Zveze piše, da bodo kmalu pričeli poslovati, po vseh Zjedinjenih državah. Krasna misel. Le vprašanje nastane, če bojo naši rojaki tako neumni, da bodo svoje, krvavo zaslužene dolarje, hoteli pošiljati clevelandskim uzmovičem — in podobni svojati, da bo kupovala tiskarske stroje — in automobile, kadar jim jih — pijanim — železnica razbi-
jG- .
Urednik Clevelandske Amerike, mora im eti mesto m ožgan — neka čudna kolesca v glavi, ali pa ga luna trka. Kar danes hvali, jutri že zopet graja, ali pa obratno, kakor človek, ki sam sebi več ne verjame. Pred par meseci nam je sku-,šal v potu svojega obraza, dokazati, da je združenje slovenskih podpornih organizacij, popolnoma brezpomembno — za njih napredek. Za vzgled nam je stavil Rusijo in Švico ter razliko bogastva
—	teh držav. V 92. štev. svojega lista že piše doslovno: “Zakaj se mi kosamo na 12 jednot, ker bi lahko živeli v eni?” Navsezadnje bi človek mislil, da se bo urednik Cl. Am., vendar enkrat s pametjo srečal —, ko bi mu ne bilo znano, da je za časa neke konvencije v Pittsburghu, najbrže v službi čače Don Sakisera, mešetaril proti združitvi. —
*
Največji in najcenejši slovenski dnevnik, ki je prvič prisegel na delavski — in vsaj dvajsetkrat potem na napredni in svobodomiselni program, nam sedaj priporoča “Ave Maričko”, najbolj laž-njivi in nazadnjaški list pod bož-
jim solncem. List, ki hoče uvesti najtemnejši srednji vek, proces o eopernieah in dogmo o spolnem občevanju hudiča z žensko. Ob novem letu bo ta list zopet prisegal, seveda pokriveni. Auri sacra fames, (sveti glad po zlatu) ne pozna več mej pri omenjenem listu. Collins, Landis, Tompson in razne egiptovske ciganke-copernice, ki so “zdravili” rojake na distanco, so šli na medicinsko kliniko v Sing Sing, mu nemorejo več dajati tisočakov, treba bo pričeti z čudeži. — Jaz pričakujem v kratkim, naprimer takle oglas v tem listu: “Presveta rešnja telečja kri Vodiške Johance”, je nadnaravno —- zdravilo proti vsem boleznim. Obvaruje človeka pred vsako nesrečo, na duši in na telesu: Steklenica stane $5.00, naroči se lahko direktno pri “svetnici” Johanci, Ljubljana deželni zapori. — Ali pa pri očetih frančiškanih Nassan Ave., Brooklyn, N. Y. Amen!
Smešnice.
Prevzvišeni so obiskali zelo klerikalen kraj in so bili nad vse slovesno sprejeti. Ves kraj‘je tnl v zastavah, otroci so delali špalir, belo oblečene deklice so trosile cvetke, na blaznici pa je visela z zelenjem okićena tabla z napisom
“Srčno dobrodošel”.
■ # * *
—	Jaz imam prav poseben dar; vsakemu namreč lahko povem, kaj da je, če mi pove, kaj zavživa.
—	No, uganite, kaj sem jaz. — Zjutraj jem dve jajci, šunko, sam dine, malo beefsteaka in malo jerebice . . .
—	Vi ste ali milijonar ali pa lažnjivec.
# * *
, Rablju se je primerila nesreča. Ko je obsojenca spravil na vešala, se je pretrgala žica in obsojenec je padel na tla.
—	To se mi še ni zgodilo, je v svoji jezi zavpil rabelj.
—	Meni tudi še ne, se je odzval obsojenec.
*	*	*=
Prostak	Joško	se	oglasi	pri
zdravniški vizitaciji.
—	Javljam	pokorno,	gospod
polkovni zdravnik, da sem bolan.
—	Kaj vam je?
—	Kadar zakašljam, me v prsih boli.
—	Čemu pa kašljate, če veste,
da vas potem v prsih boli? Marš!
*=	#	#
Dva krščena Žida sta se nekaj sprla in drug drugega prav nekr-ščansko zmerjala.
—	Ti lump, grdi, ti si sin tistega Judeža, ki je našega Izveličar-ja za trideset srebrnikov prodal.
—	Kar molči! Če bi bil tvoj praoče v Jeruzalemu vedel za tisto kupčijo, bi bil Izveličarja še za
dvajset srebrnikov prodal.
* # *
Gospod Jazbec se je s svojim sinkom v krčmi zamudil čez dovoljeno mu uro. Vračajoč se domov je mislil samo še na sprejem, ki ga čaka in nič več na politični pogovor v krčmi. Sinko pa se spotoma naenkrat ustavi.
—	Ata, kdo je pa nasprotna stranka ?
—	Oh, fant, to so vendar — mama!
« * *
Zidar je padel z drugega nadstropja, a na srečo je priletel na kup slame. Med tem, ko se je jecaje pobiral, je prihitela iz hiše gospodinja s kozarcem vode.
—	Oh, revež, je zaklicala, pokrepčajte se!
Zidar je pogledal v kozarec in vprašal:
—	Prosim, s katerega nadstropja bi pa moral pasti, da bi mi dali kozarec vina?
* * #
Zdravnik: Kako je pa kaj z gospodom tehantom?
Kuharica: No, zdaj vsaj spe — tri dni še dosti dobro spe.
Zdravnik: Ali imajo že tudi kaj apetita.
Kuharica: Jedli niso še nič — ampak danes ponoči so v sanjah govorili o krvavih klobasah.
Zdravnik: Potem ni nobene nevarnosti več.
# # *
Na hišnem pragu stoji gospodična, drži krilo precej visoko in čaka, da poneha dež.
—	Krasne noge, vzklikne v bližini stoječ gospod.
Stražnik, ki to čuje, se takoj približa in reče:
—	Gospod — vedite se vendar dostojno. Jaz gledam te noge že pol ure, pa nič ne rečem.
Dva kristjana sta se peljala čez morje. Pr išel je vihar, ladja je bila poškodovana in se je začela potapljati. Eden kristjanov je začel v obupan ju tuliti in vpiti “barka' se potaplja — barka se potaplja — barka — potaplja — barka.”
Tedaj pa je drugi kristjan sunil kričača pod rebra in nanj zarohnel : ‘ ‘ Hudič neumni, kaj tako vpiješ, — saj barka ni tvoja!”
* # *
Dama: Kar je res, je res — galanten pa je, naš gospod kaplan. Lani sva se z'istim vlakom peljala v obdaljeno mesto; gospod kaplan je imel listek II. razreda, pa se je peljal v III. razredu, samo da je meni družbo delal.
Kaplan: O milostiva . . . jaz bi šel še v živinski vagon, samo da bi bil v Vaši družbi.
#	Si #
Fajmošter Janez je bil pri svojem sosedu povabljen na obed. — Šest ur je sedel za mizo in jedel in pil. Ko se je odpravljal domov, je težko vzdržaval ravnotežje. — Najhuje je bilo priti po stopnicah dol. Sredi stopnic se je fajmošter Janes ustavil in je globoko zavzdihnil :
Vrag me v deši, je to nerodno, da je držalo le na eni strani stopnic! Kakor da bi bil človek le na eni strani pijan, dem, vrag mi v de-deši, hik — metla.
#	Se #
—	Ti si pa silno lahkomiseln. — Od tega, kar si že do sedaj zapra-, vil na današnjem plesu, bi lahko cel teden živel!
—	E, kaj — po takem plesu sem tako cel teden bolan in kar takrat rabim, dobim tako od bolniške blagajne.
#	* *
Nevesta: Ali mi boš redno vsak dan pisal?
Ženin: Ne vem, dušica . . . težko se lotim pisanja . . .
Nevesta: A jaz hočem vsak dan pismeno zagotovilo, da si mi Zvest.
Ženin: Veš kaj — zmeniva se drugače: dokler ti bom zvest, ti sploh ne bom pisal.
se Se *
—- E, slišite, povejte mi no, kaj je z vašim sinom Karlom?
—	O, ta je lepo naprej prišel.
—	No, to me pa veseli. Veste, nisem prav verjel, da bo kaj iz njega, ker je tako nesramno lagal.
—- In ravno to je njegova sreča. II klerikalcem je pristopil in' ker zna tako izvrstno lagati, postane še poslanec.
#	m *
Gospa Ljudmila se pelje na cestni električhi železnici s svojim mladoletnim sinkom. — Ko pride sprevodnik, vpraša gospa: en listek in pol.
Sprevodnik: To ne gre, vaš sin ima že dolge hlače.
Gospa: Torej dajte za mojega sina cel listek, zame pa polovico listka, ker jaz imam kratke hlače.
Na to pa se oglasi kmetica, ki je že listek plačala, in reče:
Meni pa dajte denar nazaj, ker jaz sploh ne esim hlač.
«e se se
Fajmošter Zgaga je vsled nepokornosti svojih faranov in draginje dobre pijače postal ves melanholičen in je nekega lepega dne navzlic pazljivosti njegovih poslov izignil iz farovža. Mežnar ga je šel iskat in ga je našel v bližnjem gozdiču obešenega, a za — trebuh.
Ježcš, gospod fajmošter, kaj pa delajo? je zaklical mežnar.
Življenja sem sit, pa sem se obesil, je zavzdihnil fajmošter.
Ja, če so se hoteli obesiti, je menil mežnar, bi si morali vrv dja-ti okro gvratu.
Saj sem poskusil, je zastokal fajmošter, pa mi je — sape zmanjkalo.
*	* «f
Pri porotni obravnavi proti nekaterim “anarhistom” so prinesli v razpravno dvorano tudi več škatelj za sardine, ki so jih nezmotljivi sodni izvedenci proglasili za bombe.
Med porotniki je bil tudi zelo nehraber gospod, ki je nekaj časa nemirno gledal bombe in se potem oglasil za besedo.
Prosim, gospod prezident, te-le bombe . . . tik pred klopjo porotnikov . . . prosim ... saj bi se znala zgoditi kaka nesreča . . .
Ah, kaj, je zarenčal prezident,
saj imamo nadomestne porotnike.
•	* *
Občina Kravje selo je bila na evharističnem kongresu posebno številno zastopana, kajti udeležni-ki so se peljali na Dunaj na občinske stroške. Zgodilo se je pa to tako-le:	/ <y .
Fajmošter je nekega dne stopil pred župana in je zahteval, naj občina plača udeležnikom evharističnega kongresa potne stroške.
Župan se je praskal za ušesi in dolgo zdihoval, naposled pa rekel:
Prav rad bi dal denar, gospod župnik, prav rad — ampak, kako naj ga pa vknjižim?
Viš ga, je vzkliknil fajmošter, kako si neumen! Zapiši te stroške med izdatke za ceste in melijora-cije, saj bodo ljudje na evharističnem kongresu občanom pripravljali — pot v nebesa!
* * *
Župnik Sraka pride k bolnemu in brezzobemu starčku, da ga spove. Starček pa o tem neče nič slišati. Nazadnje mu pravi župnik Sraka:
“Če umrete neprevideni, pridete v pekel.”
Bolnik pa se mu prijazno nasmeje in odgovoril:
“Jaz sploh ne morem priti v pekel, ker tam je jok in stok in škripanje z obrni, jaz pa nimam zob in ne morem ž njimi škripati.”
#	* se
Fajmošter Jaka je imel pokvarjen želodec. Ker sam ni mogel ničesar užiti, je šel inspicirat vaške krčme, kajti bil je postni čas in povrh še petek.
V krčmi “Pri lurškem čudežu” je naletel na fanta, ki je otepal krvavo klobaso. Ves besen je stopil fajmošter Jaka pred fanta in je zaklical:
—	Kaj vidim — grešnik brezbožni — v postnem času in na petek ješ meso.
-— To ni meso, to je krvava klobasa, je zarenčalfant.
—	Brezverec, liberalec, frama-zon, tripičnik ... je tulil fajmošter Jaka, kolikor so mu to dovolile sline, ki so se mu cedile, kajti klobasa je izvrstno dišala.
#	* #
Med fantom — klobasojedcem in fajmoštrom Jako se je vnela dolga razprava, ki se je naposled končala s prijateljsko poravnavo.
-— Naj ti bo prizaneseno, je izjavil fajmošter Jako se je vnela dolga razprava, ki se je naposled končala s prijateljsko poravnavo.
—	Naj ti bo prizaneseno, je izjavil fajmošter Jaka, ampak pokora mora biti — boš pa jutri za pokoro pri meni nasekal koš drv.
Fant — klobasojedec je drugo jutro prišel zgodaj v farovž, se spravil v drvarnico in je po večurnem delu postavil pred fajmo-štra velik koš — žaganja.
—	Kaj pa to — kaj pa to — se je čudil fajmošter Jaka — saj sem ti naročil, da mi lesa nasekljaš ...
—	Če je krvava klobasa meso, potem je žaganje les, je rekel fant in je moško zapustil farovž.
Patriotizem avstrijskega ljudstva pojema. Pred dobrim letom so zvelikim dirindajem začeli patentirani patriotje z zbirko za u-stanovitev avstrijskega zračnega brodovja. Patriotje so že vnaprej poskakovali od veselja ob misli na milj one, ki jih bo ljudstvo darovalo v ta namen. Seveda so ti patriotje lastne žepe dobro zavarovali pred to zbirko: špekulirali so na neumnost ljudstva in so mislili, da bodo najubožnejši darovali denar za nabavo njihovih igrač. — Ali to veselje jim je avstrijsko ljudstvo temeljito pokvarilo, ker ni kazalo ljudstvo prav nobenega razumevanja za bolečine teh patentiranih patriotov in ker je uvidelo, da je že več kot preveč, če mora utrpeti miljarde za militarizem na suhem in na morju. Velikansko blamažo so doživeli .patriotje in ta blamaža se izraža v notici, ki kroži te dni po meščanskem časopisju: “Fiasko avstrijskega daru za zračno brodovje. Zbirka, započeta pred enim letom za ustanovitev avstrijskega zračnega brodovja, je doživela, kakor se je sedaj izkazalo, fiasko. Komaj
300,000	K so nabrali, in še ta svota so darovi bogatih zasebnikov in finančnih zavodov. Široke plasti ljudstva so bile napram gibanju izredno hladne in v dvornih krogih so vsled tega zelo razočarani. Cesar Franc Jožef je tudi izrazil to razočaranje proti ministrskemu predsedniku grofu Stuergkhu. — Nihče ne more biti tega fiaska bolj vesel kakor ravno socialni de-mokratje. Prav radi verujemo, da je hladnost ljudstva vplivala kakor mrzla prha na visoko, višjo in najvišjo gospodo; spoznali so pač, da se polagoma jasni tudi v glavah ljudstva.
LOUIS VANA,
Izdelovalec
sodovice, mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
1835-37 Fisk St. Tel. Canal 1405
| Vsak slovenski delavec | | in napredno misleč človek j i bi moral brati “Glas Svo- j j bode” in se nanj naročiti, j