Vestnik. Slorenski dneTnlk na Štajcrskem. BNarodna založba" 7 Ce^ju meni z no^im letom izdajati dnevnik. Pripravljalna dela so toliko uspela in naročnikov se je toliko oglasilo, da je upati, da se bo zadeva mogla realizirati. Izredni občui zbor BNarodne založbe", ki se je bayil 7 nedeljo, 8. t. m., s to zade^o, je pocblastil vodstvo, da še nadalje vrši pripravljalna dela ter nabira prijave naročnikov. 0 a b i se mogel pričeti izdajati d n e vnik, bi bilo treba še okrog 600 naročniko?. Ako sejih tekom 14 d n i pridobi, 8 e bo pričel z n o v i m 1 e t o m izdajati d n e v u i k ; akone, sezadeva odložizanekoliko čaaa. — Tovariii in toyarišice na Štajerakera, prijavite ae kot uaročniki za novi dnevnik iu pridobivajte med občinstvom naročnikov, ker dnevnik bi ne bil le velikega pomeDa za Sloveoce na Štajerskera sploh. temveč tudi za učiteljstvo, ker bo pisan 7 naprednem, šoli ia učiteljat^u prijaznem dubu. V začetku prihodnjega leta (febniarja ali marca) bodo na Štajerskem volitve v deželni zbor in 7 tej borbi bi bil napreden dnevnik iz^rstno orožje zoper nazadijake in nasprotnike šolstva. Tovariši, uvažujte to in storite syojo — dolžnoat. Prijave je pošiljati na naslov : nNarodna založba" v Celju. Eer je zadeya 7elike 7ažnoati, izpregovorimo prihodnjič natančneje o uji. Iz laškega okraja nain piše tovariš : Da se vidi, kako nestrpui so celo pri c. kr. sodnijah proti Slovencem, naj omenim slučaj, ki se je pripetil pretekle diii. § 23. tiskovnega zakona mi je pripra^il kazni 5 kron. Plačilni nalog okr. aodnije y Oelju je bil docela aloyen8ki, in nemudoma sem poravnal zadevo. Par dni pozneje dobim popolnoma neraš k i ualog za poravaavo soduijakih stroškov. Eakor vsako nemško tiskovino, sem vrnil tudi to a pripombo, da zahtevam slovensko obvestilo. Ees 7 par dneh dobim od sodnije v Laškem slovensko tiskovino, ki mi je pa bila izročena po krajnem šolakem svetu in ue kakor vselej po občiui. Kako to ? Slavna aodoija je poslala prvotno nemško tiako7ino z mojo pripombo ter noyo slovensko tiskovino na okrajni šolski svet, 6eš, uaj ini jo do8tavi po krajnem šolskem syetu. Vprašam : Ali ni to denunciantstvo najpodlejše rrste 8 prozornim namenom, označiti me pri šol. oblastih kot vrag zna kakega revolucionarja! — Sicer pa odkrito rečeno: S tem me ne uženete! Ne le, da se bom odslej zakona o enakopra^nosti 7seh narodov oklepal še atrožje sam, ampak bom skrbel z vsemi silami tudi za to, da ga spozna ljudstvo in se po njem ravna. |p 8oclalnl odsek BZyeze slovenskih ufiiteljev in učiteljic na Štajerskem" je imel 8. t. m. y Celju sejo. Zanlmiya prepoved. Hrvaška vlada je pravoslavnim katebetom prepovedala podpisovati jzpričevala 8 cirilico. Osebne vestl na Kranjskem. Učiteljica Leopoldina Bukovičeva v Velikib Laščab je zaradi bolezni dobila dopust io pride na njeno mesto obsolvirana učiteljska kandidatiDJa Ana Somrakova kot suplentinja Za provizorične učiteljice na Viču so imenovane dosedauja pomožna učiteljica na II. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani Marija Košakova, šolska praktikantinja na Viču Pavla Z a v a šd i k o v a in Elza pl. L u k a n č e v a, dosedanja ondotna suplentinja, učiteljici Vida Gabrškova iu Vida Šornova sta imenovaui za provizorični učiteljici na šestrazredni ljudski šoli y Šiški. Za pro7izorično učiteljico 7 Mekiojah je imenovana Vilibalda Pevčeva. Učiteljske nsposobljenostne Izkašnje za ljudake in meščanske šole so bile te dni pred ljubljansko izpraševalno komisijo, ki ji je predsedoval dež. šolski nadzornik Fran L67ec. Aprobirani so:A. za meščanake š o I e s slovenskim iu nemškim učnim jezikom: s. Cirila Grčar, učiteljica pri Uršulinkah v Škofji Loki; Marija Skaberne, def. učiteljica 7 Šmartnem pri Kranju. B. Dopolnilne izkušuje ao napravili: Emilija Enapič, provizorična učiteljica 7 Artičah na Štajerskem (z odliko) in Albina E u p n i k, provizorična učiteljica 7 Leako^cu iz 7eronauka, 8. Olga Šinko7ec, učiteljica pri Uršulinkah 7 Škofji Loki iz petja. C. Specialne izkušnje so prestali: Josip B e r n 01, detiuitivni nadučitelj 7 Velikem Podlogu, ter Danica Skale, absolventinja 2. letnika višje raestne dekliške šole 7 Ljubljani iz francoščine, pr^i a slo^enskim in aemškim, druga z neraškim učnim jezikom, s. Immaculata Eališ in s. Emerika Šinkovee, učiteljici pri Uršulinkah 7 Škofji Loki, iz klavirja za meščanske šole z nemškim učnim jezikom. D. Aprobirani so za splošne ljudake šole a) s slovenskim učnim je zikom: Mirko Drmelj, pro^izoričen učitelj 7 Višnji gori, Hecrik Paternost, pro^izoričen učitelj 7 Senožečah, Marija Jurca,pro7izoričoa učiteljica 7 Knežaku; b) s slovenskim in nemškim učnim jezikom: I7an Bajde, pnmzoričen učitelj 7 Dobo^cu; Vincene B r u s , pro^izoričen učitelj v Poatojni; Josip L a m p e, provizoričen učitelj y O^sišah; Anton L a m u t, provizoričen učitelj y Eadečah pri Zidanem mostu ; Pavel L a v r i č, proyizoričen učitelj v Eo^orju; Franc Lončar, proy. učitelj 7 Rakitni; Franc M ar i n č ek, poraožni učitelj 7 Ljubljani (z odliko); Eajko No7ak, provizoričen učitelj na rudniški šoli 7 Idriji; Eudolf P 01 j an e c, pomožni učitelj 7 Ljubljani; Vincenc E 0 b 1 j e k, proy. učitelj 7 Podkraju; Viljem E 0 ž i 6, pro7. učitelj 7 Št. Gothardu; Ernest Šusteršič, pro7. učitelj 7 Hrušici; Emil T 0 m š i 6, prov. učitelj 7 Šmartnem pri Litiji; Vincenc Z a 1 e t e 1, pro7. učitelj 7 Poatojni; Pa^lina Bayer, pro7. učiteljica 7 črnomlju; Eatarina Božnar, pomožna učit. pri Uršulinkah 7 ŠkoQi Loki; Ljudmila Brač i 6, pro7. učiteljica 7 Jurkloštru na Štajerakem ; Marija BrUchsweiler, poizkusna kandidatinja na dekliški šoli y Tratu (z odliko); Angela C e n č i č, prov. učiteljica v Peči; Gabrijela C e r 0 v, proy. uMteljica y Št. Jerneju; Payla Dežmaa, prov. učiteljica na Ertini; Earolina Dostal, prov. učiteljica v Loškem potoku ; Gudula D r a g a t i u , učiteljska suplentinja y Koprivnici ua Štajerskem; Aua F aj d i g a , supleutinja v Šmartnem pri Kranju ; Vida Gabršek, proy. učiteljica y Spod. Šiški; Pija Gandini, pomožna učiteljica na priyatni dekliški šoli redovnic Srca Jezusovega v Gradcu ; Joaipina Jerman, prov. učiteljica v Erškem; Marija Jugo^ic, prov. učiteljica 7 Žužemberku; Terezija Juvauec, pro7. učiteljica v Veliki Dolini ; Marija Lončarič, pomozna učitel.jica pri Uršulinkah v Mekinja; Marija M a r i n k 0, pro7. učiteljica na Vrhniki; Augela M i k 1 a v č i č , suplentinja 7 Oerkljah ; Marija Mulaček, pro7. učiteljica v Cerkniei (z odliko); Angela Nagode, prov. učiteljica na Trati; Ivana P e z d i r, prov. ičiteljica v Žužemberku; Adela Pogorelec, pi07. učiteljica 7 Veliki Dolini ; Uršula Potočnik, prov. učit. v Brezniei (z odHko); Amalija Pušenjak, proy. učiteljica 7 Št. Jerneju na Štajerskem; Terezija Ba^hekar, proy. učiteljica 7 Eadeucah ; Se7era E e i 1, proy. učiteljica 7 Št. Eupertu; Josipina Stegensek, suplentinja 7 Špitaliču na Štajerskem; Ana S u h a 6, auplentinja 7 Grižah pri Oelju ; Earolina Šinkovec, volonterka na tretji rae8tni deški Ijudski šoli v Ljubljani; Mileua V e n zajz, suplentinja v Spodji Siški (z odliko); c) z nemškim učnim jezikom: Angela Kubelj, proy. učiteljica y Štalearjih pri Kočevju; Ana Tratnik, pomožna učiteljica pri Uršulinkah 7 Škofji Loki; Elizabeta T r e n z, volonterka iia raestni nemški dekliški Ijudski šoli v Ljubljani; Zofija Vipavc, pomožna učiteljiea ua vojaški ljudski šoli 7 Zadru. — Dve kandidatinji za meščanske šole in dve kandidatinji za ljudske šole so odstopile med izkušnjo; trije kandidatje in dve kaudidatinji za ljudske šole ao bili reprobirani, rayno tako en kaudidat, ki je šel delat dopolnilno izkušnjo iz veronauka. Potovalna učitelja družbe sy. Glrlla In Metoda sta postala absolvirani lilozof Ivan Prekovšek in čaanikar Ante B e g. Piri bo imel sedež v Celju, drugi pa v Ljubljani. Poslovati začneta z novim letom. Podružnice nemškega šalferajna na Koroškem se združijo 7 samostojno zvezo. Izdaja noyih dopisnlc, zalepk, pasic, ce^nopoštnib vrednotic, predajoih listov za brzojavke, predajnib golic za brzojavke proti naknadnemu obračunu, telefonskih govorilnih listov, poštnobraDiluičnib kart in davfnih položnic iu uporaba klišejev a podobo znamk novih poštnib enotic 7 svrho nepoarednega 7tiskanja poštnih vrednotic, se izdajo tekom tega leta 7 izpremenjeni opremi. Kot znamkino podobo se bo uporabilo za vse imeuovane poštne enotnice podobo 5—, 10— in 25— vinarskih znamk s sliko Nj. cea. i. kr. Ap. Veličanat^a iz leta 1908, ki so bile izdane 7 smislu odredbe trg. ministrstva z dn6 23. decerabra 1907, drž. zakonika št. 275. Z izdajo navadnih dopisnic po 5 viD. iu dopisnic s pla6anim odgo7orora po 5 in 5 yin. se je pričelo 4. oktobra 1908. Oas izdaje ostalib poštnih enotnic dosedauje izdaje se popolnorna izrabijo. V S7rho nepoarednega vtiskanja poatni' yrednotnie se bo rabilo od 4. oktobra 1908 naprej klišeje s podobo zuamk novih poštnih euotnic. Omote itd. z 7tisnjenimi dosedanjimi 7rednoticami je do^oljeno uporabljati do prekliea. Sklad za jubllejsko napravo ,,otrok" po 78eb šolah na Kranjskeni je ukazal c. kr. deželni šolski svet kranjski. Dne 2 decembra t. 1., ko se bo praznovala šestdesetletnica slaynega yladanja Njego^ega Veličaostva, se bodo pobirali prosto^oljni no^čni doneski 7 najmanjšem znesku 2 7inarje7 od 7seh učence? in učenk javnih in zaaebnih ljudskih ter meščanskib šol, moškib in ženskib učiteljišč, arednjih šol na Kraujskem, ter gojenk luestoega dekliškega lieeja iu mestue višje dekliške šole 7 Ljubljani. Nabrani denar se izroči deželni komiaiji za jubilejsko naprayo notrok" ter porabi za uatanoyite? še ene sirotišuice, za ustano7ite7 za^etišča nra^no zanemarjenih dečkov in deklic in druge enake napra^e. Na češkera 80 na tak način uabrali že okoli 50.000 E. Za ,,tlačene" Nemce ua Spodnjem Štajerskein so babrali te dui nemški visokošolci 7 Gradcu od hiše do hiše 12.000 K. Učiteljstvo proti alkoholizmu In kajenjo. Norveški pisatelj Bjorn8terne Bjornson pozivlja učiteljstvo k boju proti alkoholizmu s temi besedami: BUčitelji bi imeli poizkuaiti, ali bi ne raogli mladini na ljubo, to je v intereau naroda, vzdržati se dopolnoraa uživanja tobaka in alkohola, da bi tako sami bili vzorui apostoli naukov, ki jib proglašajo. Potem bi bilo lažje upati na zdravejšo mladino in krepkejši narod. Edoaene čuti zmožnega prednafiti s tem zgledom, ta naj ne postane učitelj." Soglašarao v polnem obsegu, ker Byerba mo7ent, eiempla trahunt" — beaede mičejo, zgledi 7le6ejo. — Slo^enski koroški učitelj-abstinent. Naše najbližjc zahteve. Pod tem naslovom je priobčil ,,Gorenjec" yeč člankov. Zadnji je posebno zauimiv. Eakor 7 vseh javnih uradih, piše BGorenjec'\ tako zahte^arao popolno enakopra^noat tudi v š 0 1 i. To je ena najatarejših naših zahtev, vendar moramo priznati, da zadnja desetletja y tem oziru niamo napredovaii skoro nič. Na Eoroškem se še vedno 7aako leto ponemči 7 šolah na stotine naših otrok, slo^enskih šol ondi ni — iivzemši d76 — ua učiteljiŠču se vsi predmetje poučujejo v nemškena jeziku, gimnaziji y Celovcu in Beljaku sta kakor ustvarjeni za pooemčevanje uaše siednješolske mladine. Sloyenskim profesorjem so y zadnjem (asu nemške c. kr. izpraševalne komisije zaprle pot 7 zavode z nemškim učnim jezikom s tem, da v izpričevala zapisujejo pripomnje: BSpoaobeii za poučerauje le na zavodih z nemškira učnim jezikom." Torej rojeui Slovenci, popolnoma zmožni nemškega jezika, ne smejo poučevati po vladuih odredbah slovenskih dijakoy zato, kpr se po vladnih odredbah alovenski dijaki prisiljeni pohajati nemške zavode, ker sloyenskih na Eoroškem in Primorskem sploh ni, na ŠtajeMkem in Eranjakem pa obstoje le polovičarski zavodi! Ali smo y prayni drža^i? Menda tia Turškem tudi ni Blabše. Vsaj 7 ljudskih šolah se celo pri zaraorcih uči 7 domačera jeziku, samo na sloveoskem Eoroškem je otrokom zabranjeno! Tudi na Eranjakem ae nam 7 šolah ponemči 7sako leto 7eč otrok, opozarjamo le na šole na EoCe^skem, 7 B e 1 i p e č i, posebno pa še na Ijubljanski realki, kjer gospodari duše^ni 7odja 7aeh kraDJskih Nemcev, profesor Binder. Te razinere so naravnost neznosne, iu dolžnost nas 7seh je, da storimo konec umetnemu potujčevanju naše mladine in da z a t o m 0 r a priti že v pribodnjem zasedanju kranjskega deželnega zboranavrsto Ijubljanako realčno 7prašanje. Naših poslancev dolžnost je pa, daljudako-šolsko yprašanje na Korpškem in srednješolske zadeve naŠtajerakemiuPrimorskem spra^ijo 7 državni zbor takoj 7 tem zasednju. Slovenske gimnazije 7 Mariboru, Celju in Gorici — od teh zahtev ae ne sme odnehati pod nobenoceno! — Vsporedno z narodno samoosvojo mora iti goapodarska samoos^oja. Naši piri produkti^ni stano7i: naš kmet, obrtnik in trgo^ec, morajo poatati gospodarji na domačib tleb in ne sužnji nemškega kapitala. Pri kmetu se je začelo z zadružno organizacijo. zlasti glede kredita, prar usppšno delo, ki bo najbolj pripomoglo, da se kmetiški stan reši propada. Tudi naš obrtaik in trgovec morata posvetiti zadružnemu delu še 7eč pozornosti nego dosedaj. Tisti pred8odki, ki jib imajo zlasti manjši obrtniki proti zadružništvu, raora.jo izginiti, zakaj le 7 nedinosti je moč". Naša skrb pa bodi nadalje, da se pomnoži število obrtno-nadaljevalnih in sploh strokoynih šol, da ae 7 Ljubljani trgoyska šola razširi 7 trgovsko akademijo, 7 Celju in Goriei ustano^i trgovska šola, 7 Trstu pa alo^eoaka trgovska akademija. Slorenska šola y Krmina je pričela syoje prvo leto jako dobro. En razred je že zdaj premalo; 7 decembru se razšiii šola 7 dyorazrednico. — Tudi majbnib otrok je za en 0 t r 0 š k i yrtec. — Koliko je 7 Krminu slovenskih otrok, bodi razviduo iz tegaštevila: Pred nami je izkaz slovenskih otrok, rojenib y 1. 1901.—1904, in le 7 teh štirih letih je bilo tam rojenih — 76. Eakor se 7idi, pride 7 Krminu do redue trorazrednice. Nova podružnlea ,,8Udmarke" se je ustanovila na Bregu pri Ptuju. V odboru so sami pristni Nemci: Strašil, Juršenak, fiibič, Breznik in Zima.