rostnina piacana v gorovm* Leto XXI. Posamezna stev, um 1/« Št. 3^ UpravnlStvo »Domovine v Ljubljani — Knafljeva ulica 5 Uredništvo »Domovine« — Knafljeva ulica štev. 5/n, telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak četrtek Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 9 din, polletno 18 din, celoletno 36 din: za inozemstvo razen Amerike: četrtletna 12 din, polletno 24 din, celoletno 48 din. Amerika letno 1 dola«. Račun poštne hranilnice, podružnice T Ljubljani, št. 10.71U Kaj pravi evropsko časopisje o češkoslovaški Bralce bo gotovo zanimalo, kakšno stališče zavzema o češkoslovaškem vprašanju časopisje drugih narodov. Naj navedemo nekaj izvlečkov iz člankov raznih velikih listov. Pariški dnevnik »L'Oeuvre« piše: »Praga ve, da gre zdaj za njeno usodo in nedvomno za usodo vse Evrope. Zavedajoč se, da je pravica na njeni strani, in zaupajoč v moč svoje prvovrstne vojske čaka Praga brez najmanjšega vznemirjenja na razvoj dogodkov, krepko odločena izbrati vsa sredstva, da se ohrani mir. Prav tako ne bo pristala na nič, kar bi pomenilo uničenje države.« »Frankfurter Zeitung« ugotavlja: »O zavezniški pomoči Francije Češkoslovaški ne more biti dvoma. Kar ima Francija v tem pogledu povedati, je obrazložil francoski general Vuillemin v razgovoru z maršalom Goringom. To je imelo tem večji pomen in poudarek, ker je imel francoski general posebno pooblastilo svoje vlade, da obvesti nemško vlado o stališču Francije glede Češkoslovaške.« Rimska »Tribuna« objavlja članek o mednarodnem položaju in izvaja med drugim: »Angleška politika predvsem brani neizpre- Pred 30 leti, to je 13. septembra leta 1908., je zborovala Družba sv. Cirila in Metoda v Ptuju. Ze na prejšnji večer so bili napadeni številni naši voditelji, med njimi tudi pokojni dr. Gregor Žerjav. Pobesnela nemškutarska množica je vanje pljuvala in jih pretepala. Se hujše je bilo na dan zbora. Ko se je pripeljal vlak s skupščinarji v Ptuj, je množica podiv-jancev začela vpiti in žvižgati. Udarile so palice in jajca so frčala. Tudi ženskam niso prizanašali. Policija je vse to mirno gledala. Ko je drhal začela peti svojo »Wacht am Rhein«. so se zganili tudi opljuvani in oškrop ljeni skupščinarji ter zapeli »Hej Slovani«. Šele zdaj je nastopila policija in aretirala — ne pretepačev, temveč nekaj Cirilmetod ir-jev. Drug napad se je izvršil po kosilu v Narodni dom. Ranjena je bila tedaj vrsta naših narodno zavednih ljudi. V spomin na tiste žalostne dni, ko smo že živeli v sužnosti, je v nedeljo Družba sv. Cirila in Metoda spet zborovala v Ptuju. Toda to pot si je nadel Ptuj svečano praznično lice Le redke so bile hiše, s katerih ni plapolala trobojka. Celo z Orniggove hiše je vihrala državna zastava. Številna poslopja so bila okrašena tudi z zelenjem in cvetjem. Narodni dom, ki je bil prdd 30 leti pozorišče sirovega napada, je bil zdaj za slavnosti ves prenovljen in Ptuj je priredil gostom prisrčen sprejem. Med številnimi gosti, ki so prispeli, je bil tudi senator dr. Albert Kramer. Po zaupnem shodu v soboto zvečer in svečanem sprejemu gostov na postaji v nedeljo se je po Ptuju razvil veličasten sprevod, kakršnega Ptuj še ni videl. Slavnostni sprevod iz katerega so se nepretrgano čuli vzkliki menjene meje. V primeru, da bi bila Francija prisiljena na vojno, mora Anglija Franciji pomagati, iz preprostega razloga, ker bi pomenil današnji francoski poraz jutrišnje uničenje Anglije.« Pariški »Le Temps«, vladni list, ugotavlja: »Čehoslovaki bi se rajši dali do zadnjega moža pobiti, kakor da bi znova sklonili svoj tilnik pod suženjski jarem. Ako poslušamo pogovore in razgovore v Pragi, bi skoro mislili, da smo se vrnili v čase husitskih vojn.« »Popolo di Roma« razpravlja o stališču Poljske in ugotavlja: »Poljsko časopisje odločno zavrača možnost udeležbe Poljske v vojni ob boku svoje zapadne sosede, ne izključuje pa možnosti nastopa na strani Anglije in Francije v primeru, da bi bila Varšava proti svoji volji prisiljena odpovedati se svoji nevtralnosti.« Varšavski »Robotnik« izjavlja v posebnem članku: »Ako bi bilo mogoče na Poljskem izvesti ljudsko glasovanje, komu se naj Poljska pridruži, bi se 99 odstokov vsega prebivalstva z vso odločnostjo izreklo za sodelovanje z zapadnimi demokratskimi državami.« kralju Petru II. in Jugoslaviji, je z državno trobojko na čelu in mestno in gasilsko godbo krenil po Panonski ulici, Florijanskem in Minoritskem trgu mimo Narodnega doma po Vošnjakovi, Cankarjevi in Prešernovi ulici mimo mestnega gledališča na Tyršev trg. Ves čas je množica v špalirju vzklikala Cirilme-todarjem, z mnogih hiš se je pa na sprevod neprestano vsipalo cvetje. Razveseljivo je zlasti, da je bilo v sprevodu mnogo mladine, ki je dajaia duška svojemu rodoljubju. Glavno skupščino, ki se je vršila v mestnem gledališču, je začel prvomestnik inž. Mačkovšek, ki je po pozdravu med viharnim vzklikanjem zborovalcev prečital pozdravno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II., nato pa izvajal med drugim: Te dni poteka trideset let, odkar je ob takratni glavni skupščini naše družbe v Ptuju prišlo do žalostnih dogodkov, ki so trajno zapisani v našo narodno zgodovino. Spričo divjaških napadov na naše skupščinarje je vzkipela takrat vsa Slovenija. Takrat se je začel tudi že med širšo javnostjo oni uporniški tok, ki je v veliki meri pomagal podreti nekdaj tako mogočno cesarstvo. Na ptujskih ulicah je takrat zlasti nastopalo odpadništvo. Lastna kri je divjala najhuje. Toda v dvajsetem letu naše svobode so važni dogodki ponovno dokazali, da naša državljanska zavest še zmerom ni dovolj močna. Spet kliče Družba sv. Cirila in Metoda na branik naroda vse iskrene domoljube, da se popravi, kar je zamujenega. Predvsem kliče naše izobražence k važnemu narodnemu delu na naših narodnostnih mejah. Pozivamo podjetnike in delavce, posestnike in nameščence, pozivamo vse svoje in vsakogar, da navzlic težkočam ne pozabijo na sodelovanje in podporo družbi. Obmejne pokrajine vpijejo po prosveti, naša narodna posest, naša zemlja se krči pod silnim pritiskom tuje moči. Podprite družbina prizadevanja z delom in denarjem! Družba poziva tudi naše samouprave, naj v svojih področjih store vse, da se zavarujejo ob mejah naš narod, naš jezik, naša vzgoja in naša zemlja. Poziva naše zastopnike v narodnem predstavništvu in v vladi, da povzdignejo svoj glas za to, da bodo narodno-obrambna vprašanja, ki so neizmernega pomena tudi za obrambo naših državnih mej, deležna na odločevalnih mestih tiste pozornosti, kakor jo zaslužijo. Spričo težavnega položaja na naših mejah se mora delovanje naših političnih strank brezpogojno podrediti vseobčim narodnim koristim. Predvsem vabi družba v svoje vrste našo mladino, ker ve, da je narodnoobrambno delo uspevalo v onih letih, ko se je mladina nesebično zavzela za obrambo naših narodnih meja. Na mejah je naš narod ogrožen. Tam potrebujemo mlade pomoči! Tudi bratom Hrvatom in Srbom velja naš poziv, kajti naša neposredna meja je hkratu njihova. Skupno jo moramo in hočemo braniti. •. V dvajsetem letu naše narodne svobode kličemo vse Slovence, vse Jugoslovene, da združeni storimo svojo dolžnost do naroda in do države. Zaščitimo narod in državo tam, kjer sta najbolj ogrožena! Utrdimo meje z uspešnim prosvetnim, socialnim in gospodarskim delom!« Zlasti izčrpno je prvomestnik inž. Mačkovšek zatem obravnaval položaj Slovencev v Julijski krajini in na Koroškem. Iz njegovih' izvajanj je bilo razvidno, kakšne težave morajo prenašati rojaki v teh dveh pokrajinah. Pri tem je primerjal, kako se narodne manjšine v naši državi nemoteno razvijajo. Njihovi duhovniki se ne razganjajo, čeprav v mnogih primerih celo jugoslovenski državni narod ne sliši zadostno ali celo nič svoje besede v mešanih župnijah, kjer oni župniku-jejo. Nemška manjšina ima v Jugoslaviji več svojega osnovnega šolstva, kakor ga je imela v nekdanji Avstro-ogrski. V obdonavskih ravninah ga je sploh šele Jugoslavija ustanovila. Nemških učiteljev je 700. Razen tega obstoji še zasebno nemško učiteljišče. Nadalje imajo pet nemških meščanskih šol in gimnazijo. Njihove zadruge se nemoteno razvijajo. Njihova "gospodarska sila je tolikšna, da ša vedno kupujejo zemljo v dravski, savski in donavski banovini. Njihova prosvetna društva se svobodno razvijajo. Njihovi listi in časopisi so številni. Po govoru prvomestnika so sledili pozdravi posameznih zastopnikov, nato pa pregledno in izčrpno poročilo tajnika Grudna o delu družbe v preteklem letu in o njenem današnjem stanju. Tajnik je med drugim rekel, da je ta zbor družbe že četrti v Ptuju. Zborovala je družba v Ptuju leta 1888., 1908. in 1928. Ptuj si je izbrala družba za skupščino, ker je narodnoobrambna družba in mora biti povsod tam, kjer je treba braniti naše naravne pravice. Zatem je obravnaval govornik stanje nem-štva na Spodnjem Štajerskem in navajal neke podatke iz knjižnice Avstrijca dr. Gerhar-da Wernerja. Dr. Werner pravi v svojih za- Družba sv. Cirila in Metoda ob 30 letnici ptujskih dogodkov vitih izvajanjih o spodnještajerskem nem-štvu, da moramo razločevati pri presoji ljudskih in narodnostnih vprašanj na Spodnjem Štajerskem ne dve, temveč tri skupine: nemško govorečo, Vende (Windische) in Slovence. Tako Vendi kakor Slovenci se poslužujejo slovanskih narečij kot občevalnega jezika. Ti Vendi so po Wernerju v večini in vidijo v nemštvu svojo naravno in zgodovinsko vodstvo, zaradi česar da je smatrati Spodnjo Štajersko za nemško obmejno pokrajino. Govornik je naglasil, da taka neznanstvena izvajanja brez vsake osnove mejijo že na nesramnost, zato jih moramo odklanjati z vso odločnostjo. Nadalje je govornik izčrpneje obravnaval narodnostne razmere v Prekmurju, na Kočevskem in na severni meji. Iz njegovih podatkov je bilo razvidno, koliko dela je še treba v teh krajih in koliko je družba že storila za prebujo teh ogroženih delov našega naroda. Po porčilu tajnika je poročal blagajnik iludvik, nato pa je dr. Ravnihar v imenu nadzorstva predlagal odboru razrešnico. Sledile so dopolnilne volitve, pri katerih so bili izvoljeni v odbor dr. Simon Dolar, Ivan Ko-lar, Avgust Ludvik, Ivan Prekoršek, dr. Jakob Rebrnik in Franc Štrukelj, v nadzorstvo Evgen Lovšin, dr. Vladimir Ravnihar, Matija Rode. prof. Albert Sič in Jakob Zupančič, v razsodišče pa Matija Marinček, dr. Fran Li-pold, inž. Pahernik, dr. Matej Senčar in dr. Janko Zirovnik. Po odobritvi proračuna za leto 1939 v znesku 948.000 din je bila soglasno sprejeta obsežna resolucija, nato pa je prvomestnik zaključil mogočno uspelo skupščino. Obsežna resolucija, ki jo je prečital Uršič, ln ki obravnava vse pereče narodnoobramb-iie zadeve Slovenije, naglaša med drugim, da splošni nezanesljivi mednarodni položaj ukazuje največjo previdnost in delavnost za obvarovanje težko plačanih pridobitev pred dvajsetimi leti. Temu namenu morata služiti vse naše narodno in državno hotenje, nacionalno po duhu in delu, kakor tudi udejstvovanje naših zasebnih, gospodarskih in kulturnih ustanov. Posebno dolžnost imajo naše znanstvene ustanove z akademijo in vseučiliščem na čelu in tisk. Po Sloveniji gre glas; »Domovina« fe za nm O volitvah in o V nedeljo je bil v Črensovcih v Prekmurju tabor, na katerem je govoril tudi notranji minister dr. Anton Korošec. Med drugim je izvajal: »Nekateri mislijo, da je slovenska Jugoslo-venska radikalna zajednica začela s svojimi tabori nekako volilno borbo. Kdor tako misli,, se zelo moti. Mi nismo v volilni dobi. Tabori nam ne služijo za volitve, četudi to ne bi bilo nič hudega, tabori nam služijo, da vsemu svetu dokažemo svoja nacionalna in rodoljubna čustva, da pred vsem svetom priznamo svojo slovensko in jugoslovensko zavednost ter da izjavimo vsem svojo zvestobo in vdanost našemu kralju in kraljevskemu domu. Te tabore prireja naša stranka sama, oprta na svoje lastne ljudi in moči, to pa zato, ker nočemo in ne moremo skupaj sedeti z našimi starimi ovaduhi, ki so nam opljuvali vdanost do države, do naroda in do cerkve. Nočemo pa tudi skupaj sedeti z židovskem vprašanju mednarodnimi brezbožniki, brezdomovinci in prekucuhi.« O židovskem vprašanju je dejal minister dr. Korošec med drugim tole: »Drugod v Sloveniji nimamo Židov, pač pa jih je majhno število tukaj v Prekmurju, vsega 476. Vseh Židov imamo v Jugoslaviji približno 70.000. Zato pri nas v Jugoslaviji' ne obstoji židovsko vprašanje. Jugoslavija je izmed redkih držav, katere to vprašanje ne vznemirja. Vse dobrote in vse strogosti zakona se delijo enako Židom kakor drugim državljanom. Kar pa se tiče priseljevanja Židov iz drugih držav, se držimo tegale načela: Nobena država na svetu v današnjih razmerah ne želi, da se ji poveča število njenih manjšin, naj si bo ta manjšina jezikovna, verska ali druga. Tega načela se drži tudi kraljevina Jugoslavija. Mislim, da je to v zdajšnih razmerah pametno in zelo trezno stališče.« Naraščaj kmetijskih V salonu restavracije pri Levu v Ljubljani so se v nedeljo zbrali k občnemu zboru svoje zveze absolventje kmetijskih šol dravske banovine, ki predstavljajo dandanes že lepo število našega strokovnega kmetijskega naraščaja. Zveza gre že v petnajsto leto obstoja in obsega v 26 podružnicah, ki so razpredene po vseh večjih, kmetijsko pomembnejših krajih naše ožje domovine, nad tisoč članov, ki so izšli iz grmske, šentjurske in mariborske šole. Samo šola na Grmu pri Novem mestu je dala do lanskega leta okrog 1000 absolventov, v celem pa deluje v Sloveniji okrog 2000 v kmetijstvu šolanih ljudi. Članstvo zveze sestavljajo predvsem mlajše moči, ki se z živim ognjem oklepajo svojee? društva, zato pa tudi upravičeno pričakujejo, da se jim bodo prej ali slej pridružile tudi vrste tovarišev, ki še stoje ob strani. Zborovanje je vodil predsednik Janez Ov- šol je zboroval senik iz Predoselj, o podrobnem delu zveze in o njenem denarnem gospodarstvu pa sta poročala tajnik Jožef Knific iz Mednega in blagajnik Jakob Novak iz Gornje Šiške. Po poročilih odbornikov se je vnel živahen pogovor o vprašanju zveznega glasila. Do lani je Zveza absolventov kmetijskih šol izdajala mesečnik »Brazdo«, ki je pomenil krepko oporo mlademu gibanju. Kakor je že navada pri ndas, da listi strokovnega značaja ne morejo živeti ob lastnih sredstvih, je tudi »Brazda« prenehala izhajati, ker so njeni izdajatelji zaman pričakovali razumevanja in podpore pri oblastvih in poklicanih ustanovah. Pogovor je pokazal odločno in eno-dušno voljo članstva, da mora zveza glasilo obnoviti, ker predstavlja list najkrepkejšo notranjo vez in najuspešnejše orožje v borbi za koristi kmetijskih strokovnjakov in za koristi kmetijstva sploh. Živahno se je raz- VAŠKI APOSTOL Tedaj je Peter prislonil svoj kramp in lopato k plotu, z lahkoto dvignil omaro na svoj široki hrbet in vprašal: »Kam pa naj jo nesem, ženica?« Kajžarica je bila v prvem trenutku čisto preplašena, ko je zagledala tega dvojnega človeka v vsej njegovi grdosti in nerodnosti. Potem je za jecljala: »Tisočkrat hvala! Kako si dober!« Tudi Lizika ga je začudeno pogledala, se tiho zahvalila, potem pa je šla pred Petrom v kočo. Ne samo omaro, tudi vse drugo jima je Peter takrat znosil v hišo. Do pozne noči jima je pomagal pospravljati. Potem je stopil v gostilno, prinesel vrč piva, kruha in prekajenega mesa, ni maral vzeti za vse to nič denarja, čeprav mu ga je Kajžarica trdovratno vsiljevala, in rekel je, da je to pač za dobrodošlico v njegovem imenu in v imenu vseh vaščanov. »Pri nas v vasi so sami dobri ljudje! To mi lahko verjameš!« Ko sta potem obe jedli, je sedel z njima ea mizo, ki jo je bil na svoji grbi prinesel v hišo. Poslušal je Kajžarico, ki je pripovedovala, odkod je prišla, in presenečen gledal drobni, nežni obraz njene Lizike. Ko se je pozno v topli pomladni noči vračal pod lesketajočimi se zvezdami na svoj dom, s krampom in looato na hrbtu, je na glas pel. Prav lepo se to ni slišalo. Prvič v Jivlj nju je Peter takrat poizkusil, kako se PO L. GANGHOFERIC PRIREDIL B. R. poje. Nočni čuvaj, ki ga je srečal, mu je med smehom zaklical: »Hej ti! Če ne zndš bolje, pa rajši nehaj!« Peter pa mu je cd-govoril:' »Če bi bilo tako lahko, ne bi bilo petje nikakšna umetnost! Vsega se je treba naučiti.« *-v • , Drugo jutro je odpovedal delo pri kmetu, kjer se je potil zadnje čase, šel h Kajžarici in ji rekel: '»Ali imaš kakšno delo zame? Danes nimam nič posebnega in takšnole praznoyanje sredi tedna je dolgočasno * Čez nekaj tednov je bil pri Kajžarici in njenem dekletu že kakor doma. Če jima je smel kaj pomagati ali pa sedeti za mizo, ko sta delali, se mu je zdelo, kakor otroku v pravljici, tako dobro kakor nikjer na svetu, tako dobro, kakor se mu še nikoli prej ni godilo. Našel je dva človeka, ki sta govorila prijazno z njim in ki sta mu bila hvaležna za vsako uslugo. Ko mu je stara Kajžarica še dovolila, da ji je rekel »botra«, je vselej rekel to besedo tako, kakor bi bila "sladkost, ki jo mora človek najprej nekaj časa poskušati, preden jo zaužije. Toda ne samo za svoje osirotelo srce, tudi za svojo vero je našel Peter v obeh ženskah svoj zaklad. O njima je pač lahko rekel: »Ti dve sta pravi! Ljubezen imata. Dober zgled sta prinesli v vas. Zdaj ju bodo lahko že drugi posnemali!« In ko je videl, kako sta mati in dekie druga na drugo navezani, je bil kar ponosen, da je lahko rekel: »Saj tudi jaz nisem sam. O ne! Tudi jaz imam nekoga, ki me ima rad. Janeza! Jeseni se spet vrne. Ta vama bo pa všeč! Takšnega, kakor je Janez, nima vsa vas.« Ure in ure se Peter ni utrudil, da jima je pripovedoval o Janezu, in tako je začenjal mladi Gpzdaik živeti kot četrti v tej zvezi, toda ne kot njim enak, ampak kot nekakšen višji, od boga blagoslovljen čio-vek. Petrova ljubezen je okrasila odsotnega Gozdnikovegai sina s, takšnim sijajem, da so Lizikine premišljajoče oči pogosto izpraše-vale: »Ali more sploh biti takšen človek na svetu? Tako dober človek? In ki mu je življenje dalo prav vse?« Tudi Kajžarica, ki se je v začetku smehljala ob Petrovem hvaljenju, je začela počasi tako zelo ceniti Janeza, da je pogosto rekla: »Veš, kar rada bi ga že videla!« Ko so na vasi-videli, da je začel Peter po delu zahajati samo še h Kajžarici, so ga začeli opravljati. Nekateri so se pri tem norčevali, drugi pa so se jezili, ker niso mogli več Petra dobiti, kadar so imeli kakšno delo, ki bi se ga bili radi napol zastonj od-križali. Najprej so izpraševaii: »Kaj, vraga, hodi k tema babnicama?« Potem pa se je začelo šušljanje: »Saj je kakor začaran!« Tn končalo se je z besedami: »Lahko je mogoče, da zna stara več kakor juho kuhati. Takšni tuji ljudje! Človek nikoli ne ve, kaj je z njimi. Odkod sta le prišli? Kaj prav za prav iščeta pri nas? Ali se nista mogli spraviti kam drugam?« Tako so se začele govorice O botri Nani. In ko je prišla poleti toča, ki gibal razgovor tudi ob vprašanju soc. zavarovanja. Absolventje kmetijskih šol zahtevajo, naj se sedanji način socialnega zavarovanja razširi tako, da ga bo deležno vobče vse prebivalstvo. Občni zbor je tudi sklenil, da se bo zveza zaradi lagodnejšega poslovanja razdelila na posamezna okrožja, ki naj bi po krajevnih razmerah obsegala do 10 podružnic. Za konec septembra pripravlja zveza izlet svojih članov v Italijo. Pri tej priliki si bodo naši kmetijski strokovnjaki ogledali nekatere vzorne kmetije v Julijski krajini. Politični pregled V zadnjem času je pozornost vsega sveta obrnjena v Češkoslovaško in njen spor z Nemčijo zaradi sudetskih Nemcev, ki nikakor ne kažejo volje, da bi se sporazumeli s češkoslovaško vlado. Glede na ta vprašanja je v soboto predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš naslovil na vse češkoslovaško prebivalstvo poslanico s pozivom na mir, red in hladnokrvnost. S poslanico je obvestil javnost o predlogih vlade za novo ureditev narodnostnega vprašanja v Češkoslovaški. Po teh predlogih so zajamčene narodnostnim manjšinam vse pravice, tako da bo dano državi, kar je držav nega in narodnostim, kar jim gre. To velja za vse narodnosti v Češkoslovaški. V spomenici je naglašal potrebo mirne ureditve vseh spornih vprašanj, ker si nihče ne želi poostritve zdajšnje napetosti v Evropi. Na koncu je izjavil, da ima neomajno vero v svojo državo, njeno zdravje, njeno moč, njeno odpornost in njeno sijajno vojsko. V ponedeljek je sledil ob zaključku shoda narodnosocialistične stranke v Nurnbergu Hitlerjev govor z ostrimi napadi na Anglijo in Francijo in še ostrejšimi na Češkoslovaško. Hitler je dejal, da Češkoslovaška neizprosno zatira tri in pol milijona sudetskih Nemcev, katerim je obljubil pomoč Nemčije. Med drugim je rabil besede, da preganjajo Čehi sudetske Nemce ko divjačino in jih hočejo popolnoma uničiti.. Zatirajo jih na doslej še neznan način. Menil je, da je tako početje všeč zastopnikom demokracije, ker gre samo za Nemce. Dalje je govoril o silnih nemških utrdbah na francoski meji, zahteval samoodločbo za sudetske Nemce in naglasil, da sta italijansko in nemško cesarstvo najstarejša pojava, ki ju nobena sila ne bo več odstranila. Soglasna sodba francoskih listov o Hitlerjevem govoru je, da se najhujše ni zgodilo, vendar pa je bodočnost prej ko slej negotova. Londonski »Times« pa je izvajal, da so besede o preganjanju sudetskih Nemcev močno pretirane Pariški »Petit Parisien« ugotavlja, da Hitler s svojim govorom ni zaprl vseh vrat za nadaljnja pogajanja. Dognati pa bo treba, ali bo dopustil, da se bodo pogajanja v redu razvijala ali pa bodo sudetski Nemci povzročali notfe izgrede, ki naj bi Nemčiji omogočili izvedbo njegovih groženj. Zadnje dni je bilo nešteto krvavih izgredov v sudetskonemških krajih. Sudetski Nemci so v velikih množicah demonstrirali v raznih krajih, nosili zastave s kljukastimi križi, peli nemške nacionalne pesmi in napadali češke urade. Izgredi v ponedeljek in torek so terjali 11 mrtvih, med temi štiri sudetske Nemce in sedem Čehov. Ranjenih pa je bilo 11 sudetskih Nemcev in osem Čehov. V Wannsdorfu je množica po Hitlerjevem govoru navalila na obmejno carinarnico ter prisilila uradnike, da so izročili ključe. Nato so odprli obmejne zapornice in v sprevodu odkorakali čez mejo. Spričo teh nemirov je češkoslovaška vlada razglasila obsedno stanje, čemur je sledil ultimat sudetskih Nemcev, da mora vlada preklicati preki sod v vseh nemških okrajih. Policijska oblastva pa naj bi v teh okrajih prešla na župane. Sudetski Nemci so zahtevali izpolnitev tega ultimata v šestih urah. Sledila so pogajanja, ki so trajala pozno v noč in se nadaljevala v sredo, ko so bila okoli poldneva prekinjena. V noči na sredo se je sestala tudi češkoslovaška vlada. Napetost je skrajna in je češkoslovaška vlada že prepovedala izvoz blaga, ki utegne priti v poši-jv za narodno obrambo. Sargov KALODONT Francoski in angleški listi naglašajo discipliniranost in mirno postopanje Čehov, ki se 3 skrajnim samopremagovanjem izogibljejo povodov za izgrede. Po zadnjih vesteh se je Anglija izjavila za solidarno s postopanjem češkoslovaške vlade. Položaj je skrajno napet in ta trenutek, ko to pišemo, ne vemo, če se ne bo že čez uro zgodilo najhujše zlo. Po londonskih vesteh je angleška admirali-teta pospešila svoje ukrepe za popolno pripravljenost angleška vojne mornarice. Tako je prispela v vode Portlanda skupina rušilcev, ki bi morala priti tja šele v marcu leta 1939. V Portland prihajajo tudi številne ladje s pogonsko tvarino in jo tam izkr-cavajo. Po angleških vesteh je francoska vojska v pripravljenosti od luksenburške meje do Švice Francoska vojska zaupa v svojo moč. Mir in enodušnost sta med vojaštvom, ki je pripravljeno za obrambo. Za varnost je bilo je zbila polovico ovsa, je postalo šepetanje vaščanov o Kajžarici in njeni hčeri kričanje. Oves je vendar dal bog in ga zato ne bo potem kar tako uničil. Zato mora peklenšček delati točo, — ali pa kdo, ki je z njim v zvezi in mu pomaga škodovati dobrim ljudem. Stara Mrakovka —.....naj ji bo milosten — je bila tudi takšne vrste. Pred petimi leti je umrla in odtlej še ni b; lo toče v dolini. Ali bo ta tujka tudi kaj podobnega? »Tuji ljudje še nikoli niso nič dobrega prinesli?« Ko je Peter slišal to opravljanje, se je stresel kakor drevo, ko se začne vihar. Zdaj je prvič, kar je učil svoj evangelij ljubezni, ki ga je vsega tako prepojil kakor jutrna zarja mrak, podvomil v človeško dobroto. To ga je bolelo, kakor bi mu bil kdo z okovanimi čevlji stopil na srce. Toda tudi to je Peter prebolel. Mislil si je: »Ljudje so kakor otroci. Vse največje neumnosti verjamejo. Samo povedati jim je treba tok.« In Peter je pridigal po vasi svoj evangelij ljubezni, da se mu je časih že kar jezik utrudil. Dosegel pa je le to, da so ljudje, ki so se mu prej samo smejali, postali počasi tudi surovi, in so mu dajali čedalje manj dela. In v dneh brez zaslužka, ko je delal za Kajžarico, ker pač »slučajno ni imel ničesar drugega«, je porabil svoje prihranke. Če ne bi bila prišla jesen v dolino in z njo mladi Gozdnik iz vojašnice, bi si bil Peter pripridigal slabo zimo. Pri prvem srečanju — bilo je tri dni po Janezovi vrnitvi, — in mladi Gozdnik se je iz srca razveselil, ko je spet zagledal svojega debeloglavca — se je moral Janez tako smejati, kakor se še dolgo ni. Peter je stal pred njim v napadu svojih prekipevajočih čuvstev kakor delaven konj, ki ne mora spraviti svojega voza v hrib. Stiskal mu je roko, da bi bil Janez skoraj od bolečin zakričal, če se ne bi bil moral smejati. S solznimi očmi ga je gledal Peter in ni mogel spraviti besede iz sebe. Janeza, Janeza ima spet! Vanj lahko zaupa! Janez, ki ima ljubezen v sebi! — To je občutil Peter tisto uro. In ko se mu je nazadnje razvezal jezik, bi bil mladega Gozdnika najraje takoj odnesel k botri Nani. Toda Janez, ki je imel v srcu samo svojo mlado ljubezen in ženito-vanje o veliki noči, je moral misliti na vse druge reči kakor na predstavljanje pri Kajžarici, o kateri je zdaj prvič slišal. Toda Peter ni popustil — vsaj povedati je moral Janezu vse. Kakor nekoč v šolskih letih sta sedela oba v živi meji. Zvečer je rekel Janez svojemu očetu: »Oče, daj, vzemi Petra za drvarja! Saj ga boš lahko porabil v hribu. Dober delavec je in meni se smili«. Stari Gozdnik je pogledal, kakor bi bil ugriznil v kislo jabolko. »Da bi vzel grba-stega apostola v hišo? Saj bi se ljudje norčevali iz mene!« »No, oče!« »Pa naj bo!' Tako je Peter postal drvar pri Gozdniko-vih. To je pomenilo zanj srečo, pa tudi žalost. Kajti že drugi dan — Gozdnik je bil pameten človek in je hotel imeti Petra čim dalje od hiše, — je moral iti daleč v hribe, kjer so sekali les. Tako Peter dolge tedne skoraj nikoli ni prišel v dolino. Tudi v hudi zimi ne. Samo za največje praznike. In zaradi Kajžarice in njene hčere ni minil no- ben praznik, da ne bi bil Peter ljudem pridigal o krščanski ljubezni do bližnjega ter čutil okovanih čevljev na svojem srcu. Potem so neke temne noči zamašili botri Nani dimnik. Peter je prišel kmalu nato v vas in je v gostilni poiskal »prismojene pobe«, da bi jim v miru povedal nekaj besed. Pa so ga povaljali po tleh, ne da bi se bil branil, kajti »tisti, ki mora tepsti, nima ljubezni, in kdor ima ljubezen, ne sme imeti palice«. Grbasti apostol je začel postajati mučenik svoje ljubezni. In potem je prišla tista zmešana zgodba s hudobcem, s katerim naj bi bili imeli opravka botra Nana in njena hči. In on sam je bil hudobec, ki je podarjeni seženj drv razsekal! »Takole delajo ljudje! Tako govore! Tako obračajo dobro v slabo!« Pogosto, kadar je Peter gori v hribih sekal kakšno drevo, se je iz usmiljenja do lepega debla izpraševal: Saj mora imeti tudi svoje življenje! Drugače vendar ne bi raslo! Čutiti mora blagodejni dež in toplo Solnce. In bolečine tudi. Pa žalost. Kaj mora čutiti to drevo, ko treskam po njem?« Zdaj je to vedel. Zdaj je to na svoji koži čutil. Obraz mu je zalival pot in težko je sopel, ko je prišel do župnišča in potegnil za zvonec nad vrati. VI. Kakor prestrašeno vreščanje srak, ki jih' je skobec preplašil, tako je zazvenel po velikem, tihem hodniku v župnišču glas starega hišnega zvonca. Katra, mestno oblečena suha ženska, že šestdesetih let in trdega obraza, kakor g« imajo vse ostarele ženske, ki se ne"omože, storjeno vse, nič ni bilo opuščeno. Ponovno | so bili poklicani pod zastavo oni rezervisti, j iki so šele pred 14 dnevi odšli domov. Vse to je bilo izvedeno izredno naglo. Angleška delavska stranka je skupno z jiajvečjo delavsko organizacijo, tako zvano Trade Union izdala razglas, v katerem zahteva, naj angleška vlada skliče izredno zasedanje gornje in spodnje zbornice in se jasno izjavi glede svoje politike v rSednji Evropi. [V razglasu se navaja, da v nobeni državi inarodne manjšine ne uživajo toliko pravic in tolikšne enakopravnosti kakor na Češkoslovaškem. Zdaj se od Češkoslovaške zahteva, naj se odpove svoji demokraciji. Taka zahteva je popolnoma nezdružljiva z neodvisnostjo države. Spoštovanje do lastne svobode za-branjuje češkoslovaški vladi, da bi dopustila, da se sudetske pokrajine podvržejo nadzorstvu narodnega socializma. Angleško delavstvo odreka Angliji in vsaki drugi državi in Vladi pravico, izvajati na Češkoslovaško državniški ali kakršenkoli drugačni pritisk, da bi jo prisilili na tako ponižanje. Angleško delavstvo nima ničesar proti nemškfemu nahodu in je bilo prvo, ki se je v najhujši dobi nemške zgodovine zavzelo za sporazum z Nemčijo. Napočil je trenutek, ko je potrebno jposeČi i v, ta razvoj dogodkov. Ni nobenega dvoma več, da gre tu za obrambo pred napadi in i za ghranitev miru. Angleška vlada ne sme- pustiti nemške vlade v dvomu, da se bo združila s Francijo in Rusijo in se skupno z-njma ustavila vsakemu napadu na Češkoslovaško. ■ Angleško delavstvo zahteva', da. angleška vlada prevzame pobudo za to in je lahko prepričana; da bo-tako politiko odobraval in podpiral ves angleški imperij. Rimski »Tribuna« prinaša- vest berlinskega lista »Nationalanzeigerja«, da je čez rumunske kraje letelo te dni 300 ruskih letal na Češkoslovaško. Let&la so bila opremljena s češkoslovaškimi znaki in pilotirali so jih tudi češki piloti. Čeprav to vest v Bukarešti označujejo za ne-osnovano, trdi »Nationalanzeiger«, da je bilo preko Rumuitije poslanih 300 ruskih letal, ki so lc-tela"'v skupinah in pristala na Češkoslovaškem.,, h. „ ... .. _ ..,„v . . V K.emlju v Moskvi, je v ponedeljek zar. sedal vrhovni vojaški svet. Razpravljali, so o položaju v Srednji Evropi in na Daljnem vzhodu. Seji je prisostvoval tudi rrtaršal Blu-cher. O sklepih je bilo mogoče zvedeti le to, da ' : se je sklenila preosnova ruskih vojnih sil. Ves železniški park je zdaj pridržan za vojsko. Premeščajo se cele zaloge vojnih potrebščin in siroivjn, fi^le divizije, vojaštva. Z ameriško naglico grade utrdbe, skladišča, letališča in druge naprave. Zaradi pospešenega novega razporeda ruskih vojnih sil so bile odpovedane velike jesenske vaje ruske vojske. t Polki in druge edinice so že prejeli nova navodila ter odhajajo -v svoj© nqvp gar-nizije ,v bližini meje. Skladišča vojnih potrebščin se grade v razdalji 100 kip,,od meje. V drugem pasu, ki je oddaljen 20.0 ,km ..9$ meje, grade z vso naglico bencinske rezervoarje, podzemske hangarje in. letališča in letalska skladišča. )n r , ,0, v Londonski listi objavljajo daljša, poročila iz Moskve. . o pripravah Rusije za primer oborože-t nega spopada v Evropi. Pred dnevi je predsednik Sovjetske unije Kalinin izjavil češkoslovaškemu odposlanstvu, da bo Rusija v vsakem primeru izpolnila svoje pogodbene obveznosti. Ruski tisk mnogo razpravlja o položaju v Srednji Evropi in prav tako ri&gla£a','da 60'Rtisija ž'Vsemi svojimi silami priskočila na pomoč zavezniški Češkoslovaški. Predvsem1 se lahko Čehošlovakl zanašajo 'na ruske letalske'sile,' ki bod6 hdstobile že pfvega dne. A'tudi Vo^' jaštvo bo to "kakršnikoli poti prihitelo' Če^ škoslovaiški "hS pomoč. Iz Bruslja ppjpčajo, ,da,je tudi . „,„„ belgijska vlada izvedla na svoji vzhodni meji obsežne varnostne ukrepe. Vse obmejne utrdbe so močno zasedene. Motorizirana vozija• so ža na mestih,..kjer je,to potrebna,jGrganizirana je tudi.že ftbrapiba s tanki, Vse te priprave je belgijska vlada izvedla v popolnem sporazumu z generalnim štabom- u 1 -.s >> = f Ameriški list »Washington -Daily Ne\ws« piše v članku o položaju v Evropi, da v primeru evropske vojne Amerika ne bo mogla biti nevtralna. Na začetku državljanske vojne"je bila za nas Španija najmanj znana evropska država. Povprečen Američan jo je le malo poznal in vendar posega danes. Američanovo zanimanje V ta spor in'.se zavzema za republikance. Ako velja to za' Španijo, ni potrebna prevelika domišljija za predstavo o tem, kaj bi se zgodilo, če bi se Arglija ih Francija zapletli v vojno. Javno mnenje pri nas bi bilo z njim&' kakor en sam mož.. Od tega jrazpolože-nja k odpravi, .zakona o ameriški nevtralnosti pa bi bil en sam korak. << Iz Tokia poročajo, da , .. v. išče Nemčija pri Japonski oporo 'zd svojo politiko, " moralno ki jo izvaja v Evropi. Nemški veleposlanik v Tokiu je namreč te dni obiskal pomočnika japonskega zunanjega ministra in imel z njim zadevne pogovore. Na severnem bregu Jangceja je obkoljen cel polk japonskega vojaštva, ki je prodiral čez Kvangši proti zahodu. Nekaterim oddelkom polka se je posrečilo umak niti se do Kvangši j a. Ob istem času so Kitajci ^začeli ofenzivo severno od Kvangšija in zavzeli Tahepu. Na severnem Kitajskem se je po nekih vesteh na lepem pojavila osma kitajska vojska. Splošno prepričanje je, da bo ta armada sodelovala s četniškimi oddelki, ki že yeč, piesecev nastopajo v teh krajih proti Japoncem, da pretrgajo zvezo med japonsko vojsko in njenim ^aledjem. Japonsko poveljstvo je bilo prisiljeno takoj poslati na severno Kitajsko večje oddelke čet. V Čileju v Južni Ameriki je nastal te dni upor, ki pa je bil kmalu .udušen. Vodja čilskih upornikov general Marez se je z nekaj svojimi tovariši sam javil oblastvom. Bil je izročen vojaškemu sodišču. V Santiagu sta bila ustavljena dva lista. Upor je v glavnem mestu Čila že čisto udušen, na deželi pa se uporniki .povsod .umikajo iz večjih krajev. V Santiagu je upor zahteval večje število človeških žrtev. U-bita sta bila tudi zunanji in notranji minister, vojni minister pa je bil hudo ranjen. 1 i.)l'ilH -!i 'v!*.--K t Postani in ostani član Vodnikove družbe! je -hotela nesti gospodu župniku kavo v delovno sobo, »Jezes,. Jeaes, kdo ,pa tako vle-^ če za zvonec?« Potem je. zagodla: ».Najbrž bo treba spet . koga dajati v poslednje, olje. Gospod bo moral dirkati kam v^.hribe. V ne-. deljo!« Kmetje so. žilavi. Takp hitro, ne,umro, Kava pa se v petih minutah shladi. Zatq je Katra nesla najprej kavo.v sobo. Ta soba-je bilai V .pritličju, s. starinsko opravo in polnimi stehanii knj|g. vPoysad je dišalo po.i tobaku. Zakurjenp je bilo tako, da se je. moral' človek potiti,-. temno je "bilo, kajti okna, ki so-gledala n% cesto,, so bila zagrnjenas z zastori. , s ,< , , Za-belo pokrito mizo je -ležal, gospQd F&~ licijan v domačem plašču, na zqfi. Bral ,je časnik in zaradi mraka v. sobi je moral držati -papir tikj pred očmi. Kadil je dolgo pipo. Ko je Katra stopila« v -sobo, , je, župnik izpustil časnik in pihnil predle, da se je razkadil dim. ->..... . , . >- »Kdo-pa je zvonil, Katra?«• ' »Nafprfej ižpijte"' kavo/ čaštiti!« je rčkla ktfKafi:'a sVojd' sldtnjo, zakaj le-zunaj »zvonilo, je zamolčala, ker je po izkušnji vedela, ka^ Tbi sfe žgcdilo, čfe iai gospoda kllicali h kakšnt mu bolniku: Zubnik KPvštal, pustil najboljšo kavo in pograbil svoje čevlje. »'Nisem še pogledala, kdo"je tele, ki tako vleče za žvonecZ-veseljem vsakdo opravi sam in pri tem he potrebuje pomočnikai«. Gospod -Felicijan je: položil blazino čez luknjo v zofi in sedel nanjo. »Kdo pa je bil?«i - 5 , ' »>Tista htvaška zm^da!« je odvrnila Katra in napolnila župniku skodelico. ' »Tako? Peter? ' D&, reš, saj -sfem "naročil, naj frride sgmfKar v sobo hšj" pride!^ Katra je spustila -sladkor v skodelico. »Zdaj pa enkrat pozabite svojo dobrosrčnost in mu otrffltttte ušesa, kakor se spodobi. Saj vam dela samo škodo!« Katra je bila pre-pričind, da je Petrovo pridiganje huda konkurenca zupnikovemu.- »Če bi r smel vsak človek po cesti 'razkladAfi sveto besedo, — čemu ste' se "pa #otemdvi učili za župnika? In to "kar kd« "po cesti kriči, v cerkvi nič več-"n£-!zAleže. Pogtfeno' mu jih povejte!« Gospod Felicijan je nagubal -čelo, kakor bi ga bilo nekaj hudo zabolelb. Rekel pa ni ničesar. Katri ik bilo mogoče ugovarjati. 1 Kuharifa je postavila v stran mehki stol, ki-'je stal zr¥veVi zofe-^pri mizi in dala na-mestii njega trinožen lešen stol, ki mu irha-ste hKče niso iftogle škodovati. Potem je šla ^ vežo in zaklicala: »Zdaj pa le pridi!« Pefer še je pokazal nalfpragu lin sklonil glaVb, bi rvStopil.* K«3 je^vifflel, da ga župnik prijazno gleda, je pomiril. »Dober dan, gfospod!« Peter se je pokrižal. Zanj je bilo župiiišče del cerkve. ' Župnik potegnil i2 pipe. »Tako, Peter, Lepo je, da si prišel. Le k meni sedi. Pri-nesi še eno skodelico, Katra, da bo še Peter 'tfobil kavo.«> - '' O Katra je reklaf: »Za dva pa ni!« Z ročko je odšla iz sobe. ' Spet se je župnikovo čelb nabralo v gube. »Pojdi, Peter,t in sedi k meni: Skromno se je Peter spustil na stol. Toda za tri cente so bile stolove tanke noge prešibke.- Počilo je in Peter je sedel zravem po-lomljenega stola na tleh. Čisto bled' je bilt ko j« vstal'.« »Oprostite mi, gospod župnik, povsod delam samo škodo!« (Daliei. SospoHanMio Kako st boriš gnitju zelja 1< Od raznih strani prihajajo letos- tožbe, da gnijejo grozdje, razno drugo sadje in pa zelj-nate rastline, kakor navadno zelje, ohrovt in karfiola. Zeljnate rastline rade zgnijejo v srcu, pri tem pa ostanejo zunanji listi čisto zdravi. Take rastline seveda ne, napravijo glave. To tako zvano črno gnilobo povzročajo posebne glivice. • „2 .. To gnilobo ljudje sami širijo, ker,mečejo bolne rastline na kompost, s katepm gnojijo svoje vrtove. Ce pa jih ne zmečejo na kompostni kup, jih pustijo, da razpadejo, kar na vrtu. Bolne rastline je treba uničiti, d? se glivice ne morejo širiti Najboljše jih j.e' se-žgati ali močno politi z apnom. Zemljo, na kateri se ta bolezen pojavlja,- ne smete več let zasaditi z zeljnatimi rastlinami. Ce pa že ne morete drugače, pa vsaj tako zemljo takoj, ko spravite pridelek, precej na debelo potrosite z zdrobljenim živim apnom. Samo jna ta' način se rešite te nadloge. . Z brejimi svinjami ravnaj pametno! Ni dobro, da se breje svinje preveč debeli-jo. Zato jim dajaj po možnosti zeleno deteljo in včasih nekoliko otrobov. Koristno je vsak dan med krmo zmešati žlico klajnega apna, kar krepi kosti mladim pujskom že v materinem telesu. Dan pred povrženjem je dobro skuhati pest lanenega semena. V to laneno juho deneš nekaj otrobov in l^urščične moke in daš svinji. Po lanenem semenu svinja laže povrže. Ko je povrgla, pa naj dobi tople, obloge s turščično moko, da bo imela več mleka. Ves čas, ko dojt-mladiče, naj dohiva . tečno Krmo, zlasti turščično moko, ker hraniti mora veliko število mladičev z mlekom. Dobro pa je, če je ta redilna krma razredčena z vodo. Zelo dobra je za take svinje sirotka.. Mladiči morajo v začetku vsako uro zizati, pozneje pa bolj redko. Bpljše je, če so ločeni od matere, da ta lahko počiva in mirno ob svojem času žre. Mladiči začno že v tretjem tednu žreti, in tedaj jim pokladajte zelo po malem otrobe, bolj razredčene.. Vmes dajajte malenkost turščičnega zdroba, toda zmerom sveže. Ne pustite, da se krma v koritu skisa. V kot za mladiče dajte lopato prsti in malo oglja, da prasci po prsti rijejo, kar jim pospešuje prebavo. , TedenskVtrini pregled GOVED IN SVINJE. Na sejmu v Kranju so se trgovali za kg žive teže: voli I. po 6.50, voli II. po 6, vpli III. po 5.50, telice I. po 6.50, II. po-,6, III. po 5.50, krave I. po 5.50, II. po 4.75, III. po 4.25, teleta I. po. 8, 11. po X, prašiči špeharji po 10.25, prašiči pršutarji po 8.50 do 9.50 din. Mladi pujski 7 do 8 tednov stari so bili po 145,do 220 din za rilec. Slanina suha je bil^ po 22 do 26, svinjska mast pa, po 19 din. , v HMELJ. Kupčija v Savinjski dolini je prav- živahna:. Cene so se učvrstile >n-plačujejo zdaj 23 do 27 din za kg. Največ povpraševanja je po zelenem blagu, ki ima tudi čvrste cene. MED. V Kranju se je čisti med trgoval po 22 do 24 din kg. VOLNA. V Kranju je bila oprana volna po 34 do 36, neoprana pa po 24 do 26 din kg. SIROVE KOŽE. V Kranju so se trgovale goveje po 8 do 10, telečje po 11 in svinjske po 6 din kg. • " Vrednost denarja Na naših borzah smo dobili 13. t. m. v devizah (s prišteto premijo): J hojandski goldinar za 23.79 do 23 53 din; 1 nemško marko za 17.66 do 17 80 din; ■ 1 angleški funt za 211.85 do 213.91 din; 1 ameriški dolar za 43.81 do 44.17 din; 100 franc. frankov za 118.66 do 120.10 c'in; 100 češk. kron za 151.93 do 153.04 din; 100 italijanskih lir za 231.19 do 234.28 din. Na prošnjo opozarjamo, da gre tu za devize, ne za valute, katerih tečaji žal ne notira.jo na borzah. — Vojna škoda se ie trgovala v Beogradu po 473 do 475 din. Nemški klirinški čeki so bili v Ljubljani po 14.15 din. Sejmi 19. septembra: Braslovče, Črenšovci; 20. septembra: Št. Janž pri Krškem, Nadlesk, St. Vid pri Grobelnem, Zabukovje; 21. septembra: Dravograd, Tuhinj, Laško, Sv. Ppter (ljutomerski srez), Št. Ilj pri Vele-nju; — „ 22. septembra: Sv. Helena pri Cakovcu, So-j Stanj, Dobrna, Škocijan pri Mokronogu; 1 24. scrtembra: Frankoiovo, Mokronog, Veli-i ke Brusnice, Cankova, Slov Bistrica. 12. oktobra 1^38 prvo žrebanj« 17. kola državne razredne loterije 42.000 dobitkov in 8 premij v iznosu od skoraj 65,000.000.- dinarjev Enajstkrat so bile zadete premije od »lii 1,500.000.—, 1,200.000.— in Din 1,000.000.— s pri nas kupljenimi srečkami! Cene srečk: Vi % Din 200.— 100.— 50.— Strogo solidna postrežba! Glavna kolektura državne razredne loterije A, RE1N IN DRUG ZAGREB Ilija 15. Gajeva 8. Drobne vesti = Jesenski velesejem je posetilo 90.000 obiskovalcev. Jesenski ljubljanski velesejem je bil 43. razstavna prirfedit^v. Razstavljalo je 439 tvrdk, od teh 91 iz tujine. Poslovni zaključki so bili zlasti v predmetih za opremo stanovanj, kakor pohištvo, preproge, peči, štedilnike, keramiko, glasbila, radijske aparate, pa tudi v živilski stroki,. vozpv.h, strojih in fotografskih potrebščinah. Velesejem je posetilo približno 90,000 oseb. Mnogo je bilo tujcev iz Italije in Nemčije pa tudi iz drugih držav. Upati je, da dpbi velesejem skoro svoje nove trajne razstavne zgradbe. Pomladanski mednarodni velesejem industrijskega in obrtnega značaja bo leta 1939. v prvi polovici meseca junija Po Hirschevi — J. M. graščinskega jezera Roman Solnce Se je bližalo zatonu in z zadnjimi 'žarki osvetljevalo -gradič, stoječ ob roba*Velikega gozda v ehem izmed -najlepših "kotičkov Dolenjske; TN>. bM:kiontf'gradiča,;ie žeso bili Baldermanovi toliko preudarni, da soiiakdj poiskali -zdravniško pomoč, ki jim jo je nudil dr. Albert Homan. Znaki zastrupljanja s6 I se potem,'ko so zaužili zdravila, vzdržali tja ' doj večernih ur, potem pa se je stanje za-1 strupljencev začelo vendarle boljšati, tako da 1 .so bili izven" najhujše nevarnosti. Dogodek1 opozarja k previdnosti pred ribami, ki niso • povsem sveže. ' r r 'i * Nenadna smrt na pokopališču. Te dni so ' pokopayali na ljubljanskem pokopališču pri1 Sv. Križu go. Nežko Ropičevo. Med pogrebei je bila tudi ga. Ivkna Zupančičeva, vdova' po mesarskem mojstru in lastnica znane mesarije na Poljanski cesti. Zupančičeva je bila dobra prijateljica pokojne Ropičeve. Smrt dobre prijateljice in žalna svečanost pri Sv. Križii sta gospo Zupančičevo močno prevzeli. Ko je bila pogrebna 'svečanost opravljena, se jfe gospa Zupančičeva hotela še malo pomu-diti na pokopališču. Na lepem pa se je zgrudila nezavestna. Od Sv. Križa so brž tele-fonično poklicali reševalce. A ko so reševalci prispeli, je gospa Zupančičeva že izdihnila. Podlegla je srčni kapi. * Rrzi vlak jie povozil orožnika. Orožniški kaplar v Zagorju 351etni Temnikar Franc je moral nedavno proti večeru z nujno pošto na Polšnik Ko se je ponoči vroča! po progi, je blizu Mošenika zadel vanj brzi vlak. Vsega okrvavljenega je našel na nasprotnih tračnicah kamor ga, je pahnil vlak, progovni obhod-nik Šuštar Anton, ki je z znamenjem ustavil sredi proge osebni vlak, ki vozi iz Ljubljane v Maribor, kamor so nezavestnega orožnika naložili in ga prepeljali v bolnišnico v Celju. Nesrečni Temnikar, ki. je bil doma iz Šmart-nega. ob Paki, je preminil. * Samomor prevaranega dekleta. V soboto ponoči je našel paznik v opekarni »Emoni« na Viču mladenko, zvijajočo se v k^Čih. Spoznal je v njej bivšo strežnico 251etno Milko Kovačevo, iz Žalca, ki je bila nedavno zaposlena pri ravnatelju sosedne opekarne na 'Brdu.'Kbvačeva'je pazniku povedala, da je pila žveplano kislino zaradi razočaranja y ljubezni do delavca Viljema Dularja, žapo-sljenega v opekarni »Emoni«, ki se ji je izdajal ,za ravnatelja podjetja. Paznik je takoj telefoniral reševalcem. • ki so samomorilko •prepeljali v bolnišnico. Nesrečnici so v bolnici izprali želodec,,, vendar zdravniška pomoč ni več zalegla in je Kovačeva umrla. * Lov za vlomilcem po Mariboru. Te dni je zasačila neka sčranka v Loški ulici riekšga • mlajšega" moškega, ki je s sekiro razbijal ključavnico na vratih odsotne stranke Ma-hotrove Antonije^ in začela klicati na pomoč. Vlomilec pa je pobegnil in za njim se je začel lov, dokler ga v Mlinski ulici ni prijel policijski nadzornik Galun. Ugotovilo že je, da je vlomilec 281etni delavec Marko'Pernek z-Brezovi gore pri Bednji v savski banovini. • u " - * Vlom v Naiarju. Oni dan je bilo vlom-: ljeno v Del. dom pri upravi Marijinega frada v Nazatjih. Vlomilec je ukradel iz blagaine blizu 11.000 din in-iz predala mize 400 din ' Polastil se je tudi nekaj-cigaret in več parov nogavic. Orožniki so uVedH. preiskavo. * Dve leti robije za požig. Mali kazenski senat v Ljubljani"je'obravnaval te dm požig v Jarša"h pri Ježici. 431etni posestnikov sin Janez-Novak je'bil obtožen, da je zažgal se-demokenSki kozolec posestnice vdove Ivane Semrajčeve iz sovraštva,-ker je vdova odklanjala njegovo vsiljevanje. Neposrednih dokazov za obtoženčev zločin ni bilo, toda na razpravi zaslišane priče so ga močno obremenjevale, zlasti so priče navajale okolnosti, kako je grozil s požarom. Tudi- poeestnica sama je pripovedovala, kako jo je obtoženec nadlegoval, in je postajal skoro samolasten. Janez Novak je bil obsojen na dve leti robije in v izgubo častnih državljanskih pravic na tri leta. * Star tat obsojen na dve leti robije. Zaradi vrste tatvin je bil pred ljubljanskimi sodniki obsojen Nace Grum z Brezovice na dve leti robije-in'v izgubo častnih državljanskih pravic na tri leta. * Cerkvena tatica obsojena. Pred malim senatom v Ljubljani je prejela cerkvena tatica Frančiška Brennerjeva pet mesecev in 10 dni strogega zapora. Po prestani kaziji bo izročena policijski upravi, da- jo odžene' iz države, ker je češkoslovaška državljanka. * Krvav zločin vasovalcev. V Laščah pri Borovnici je prišlo ponoči do sirovega poboja med-fanti. Pri Klančarjevih imajo čedno dekle,- za katerim se radi ozirajo fafltjč.' Redki so nedeljski večeri, da ne bi prišlo po nekaj vasovalcev pod njeno okno. Domača! fsittova, 301etni France in 281etni Lojze.' stSUmčIa že v mnogih nočeh čez glavo opravka;'"d& sta podila rogovileže od hiše. Usodnega večera sta legla na kozolec zraven doma in' stražila. Okrog 11. ponoči so se v resnici z&čuli koraki okrog oglov. Zlezla sta s kozolca-, a nepo- 1 vabljeni gostje so se tokrat pripravili za odločen spoprijem. Zbralo se ie celo'krdelo preganjanih zaljubljencev, da obračunajo z bratoma. Še preden sta se France in Lojze zavedla, s kom imata opravka, so podivjani vasovalci s koli in noži planili nanri in ju pobili na tla. Pri spopadu je mlajši Lojze razen udarcev s pestjo in s koli dobil sedem vbodov z noži. Še mnogo hujše usode je bil deležen France, ki mu je eden izmed- podiv-jancev zadal sunek z nožem, a ta je fcil tako hud, da mu je prerezal ves -trebuh. Brž bo se ljudje podvizali v Borovnico in telefonirali v Ljubljano po reševalce. Reševalni avto je hitro prispel iz mesta in oba ranjenca okrog polnoči prepeljal v bolnišnico. Zdravniki so jima posvetili vso najskrbnejšo pozornost,, a pri Francetu je bilo vse prizadevanje zaman. Sirovi ubijalci zaslužijo temeljito kazen. ' * Smrt zaradi zaušnice. V Škofji. Loki v Kapucinskem predmestju sta se..sprla na dvorišču hlapca Lovrenc Oman in Evgen Ferlan, zaposljena oba pri avtomobilskem prevozniku Rudolfu Linketu. Oman je namreč začel trditi, da mu je Ferlan poškodoval budilko. Ferlan pa je trdil, da to ni res. kljub temu pa si je skušal Oman pridobiti sam svojo pravico: vzel je Ferlanu suknjič in ga zaklenil v svojo skrinjo... Tq seveda Ferlanu ni bilo všeč in tako. se;.je zftčel ravs, ,v katerega se je začel -,s stopnišča ym.ešavati še Franc Vogrič. Razvneti. Oman .tudi Vogri-ču ni bil tiho. PozVal ga ie, naj le pride njemu. če.se. upa. V.pgnč, si teg^ ni dal .dvakrat,,reči,.piihite} je na 4wiSče in priložil Omanu ^aušnjcp. „Qman, $e je opot§kel in telebnil vznak na leseni pod v hlevu. Padel pa.,j.e taJ^P nesrečno, d§ je z^ijel z, glavo na j^rob deske,. Tovariša se za Om^na nista kaj zmenila, ;,ker sta bila prepričana, da mu ni ,ni£ hudega in da ga. je pač predvsem zdelala pijača, ki so jo tudi pil iT Oman je ležal na tleh, dokler se ni zavzela "zanj Marija Jurmanova. K ponesrečencu je prišel zdravnik dr. Hubad, ki pa tudi ni mogel delati čudežev. Zdravnik je ugotovil, da ima' Oman počeno lobanjo. Oman je naslecfflji dan izdihnil. • Pozor živinorejci! Klajno apno je važno za prehrano Nživlne. Temelj živinoreje je pravilna prehrana ži-I vine, posebno mlade. Nanake, ki se pri tem napravijo, se pozneje ne dajo zlepa popraviti. Potrebna ni samo hrana, ki je -bogata na beljakovini, škrobu in na vitaminih, važno je tudi da se v hrani dajejo tudi druge za življenje važne mineralne sncvi, predvsem apno in fosforna kislina. Naša tla po večini v gornjem slpju nimajo dovolj apna, zato .tudi trava, ki raste na takih tleh ne vsebuje 'apna. Pomanjkanje apna pride potepi do izraza pri živini v slabi rasti, slabem izkoriščanju hrane in podvrženosti raznim boleznim. Posledica pomanjkanja apna v krmi je tudi mehkokostnost pri govedu in svinjah ter slaba nesnost kokoši. o Za razvoj kosti je potrebna poleg apna tudi fosfarna kislina, ki je tudi ni dovolj v. naših krmilih. Zato se mora foslorna kislina dajati .v obliki Josfarnokislega apna.. Klajno apno mora biti zelo fino zmleto, sicer ga živalski želodec ne more sprejetj, temveč ga neprebavljenega izloči. . V Jugoslaviji se pod imenom .>>Klajno, apno« prodaja bodisi fosfornokislo 5ipno, ki je dobro, toda drago ali pa ogljikokislo apno (kreda ali zmlet apnenec). Slednje koristi odrasli živini nekoliko, toda za mlado živino fa je radi pomanjkanja fosforne kisline popolnoma neučinkovito. Naš živinoreje sploh ne ve, kaij: prav za prav kupuje pod imenom »Klajno ^pno« in če kakovost blaga odgovarja ceni, katero je zanj plačal.; Iz teh razlogov se je Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku odločila, da spravi na trg klajno ipho, ki bo imelo Vedno isto sestavo in rbo-najfinejše &nleto. To klajno apno se bo prodajalo izVHucno samo v nlombira-nih juta-vrečah po 50 kg. Tovarna jamči, da vsebuje klajno epno najmahj 60 odst. oglji-Ikokislega apna, 10 odstotkov fosforne kisline v obliki fosfornokislega apna in 5 odstotkov živinske soli. V svrho razložanja od drugih uličnih-.krmil je »Hrastniško kljano apno« svetlo rdeče pobarvano, v • - Kako in koliko k^ajnega apna se poklada živini? Množina apna, ki jo živina porabi tekom leta ni .vedno enaka. Ravr^i se po krmi, ki se poklada živini. Tak> n pr. rabi živina ki se /irani s kislo krmo, oziroma z zeleno hrano, dvakrat toliko ar na, kakor če se p.iklada zrnata krma ali pa sladko seno. V solarnem naj bi se dajalo dnevno: veilkim živalim in mladim (teletom in žrebetom) 2 polni žlici, prašičem pa po velikosti do pol žlice. Kokošim naj bi se dajalo dnevno: velikim živalim in mla-liki klanega, apna. V svrho prpnječenja izgub in razprašitve se priporoča, da se klajno apno pomeša z vodo in otrobi ali z drugimi krmiii. • Popotnikova tomo Lep izlet kmečke mladine na mejo Sv. Lovrenfc^ v Slov. goricah, septembra. Kakor mnoga naša tovariška društva .je tudi n§še Druš*tvO kmečkih fantov in deklet priredbo Jep izlet proti naši severni meji in proti vzhodu Slovenskih goric. N^dan 4.'f,.m. zjutta;j "je dospel , avtobus/ ki so ga člani,iri ostali 'izletniki nestrpno čakali. Vozilo, v katerem je bilo 45 izletnikov, je krenilo o4 'S;Y. Lovje^c^ f GrabStn- skem bregu in pdtod k Sv. Juriju ob. SČav-nici* ^jer^ ima'kmečtja mladini1, tudi lepo delujoče "tiruštvo* Tu smo ogledali tiovr'drh-štveni 'dom/ Dom'Matije Gubca.-rdv^riš VlK-do'Kreft' nas je prav pnšrčna^šprejel." UsTavflf Sihb"se"p6tem"pi*i baiitMhslM tfš-nici'in-dfevešnTci v Kameli. 0^1etfali"srti'cf'^i vzorno"-* urejeno posestvo, poslopja in sploh vse, le na klet smo pozabili. Prav tžkrf' smO se ustavili'v'STatmi Radencih ih občflŠtivrflt krasno urejeno zdravilfšče.' Vse'p(5vS0d 'Sama1' lepota modetrfc nove zgradbe,' l^Ji "pa^ki." Okrog 11. smo že bili v Gornji Ridgoiii: KerJ je bila medHžletniki mnogo zanlmancev zn^no podjetje Clotarja Bouvičrjd^smo si'ga hoteli ogledati; a- nam je bil ogled onemogo-J čen. .Videli Jftno p6tem obmejne kraje, novf radgonski mošt in druge znamenitosti.". Po • obedu v Gornji,. Radgoni smo sklenili posetiti -v'Prekmurju banovinski posestvi Rakjčan in Beltince,, pa nismQ smeli. tja. zaradi slinavke in parkijeyke. Ker smo morali n^čr£ izpremepiti, jjmo si v zameno ogledali znamenite * vsakoletne "konjske' dirke' "ha Cveij\i pri ^.jjitpmeru. Nekaferi so to prireditev šele tokrat prvi? viclelh *Ob zaključku zvečer smo jo mahnili še v Ljutomer. Ob zvrtkih vesele pesmi in naših tambilrašev smo se iz Ljutomera vrnili v svoj domači kraj, s sklepom, da bomo še prirejali podobne izleti in tako spoznavali lepoto naše ožje do-mc vrne. Nedolžna žrtev podivjanih pretepačev > Besnica, septembra. Vsa fara z okolico je še vedno pod vtisom groznega zverinskega uboja, izvršenega v noči :na 4. septembra, katerega žrtev je postal 24letni progovni delavec Jerala Janez. Ugotovljeno je, da je bil rajnki zahrbtno napaden od! Krta Vinka in Dolinarja Mihe iz Gornje Salve, ki sta po vsej okolici znana kot pretepača in nasilneža. Zločinca sta svojo žrtev pričakala v zasedi, ne da bi vedela, koga bo-; sta ubila. Glavno jima je bilo, da -sta enega izmed Besničanov spravita na drugi svet. Kakor je ugotovila komisija pri raztele-senju, je bil rajnki močno obdelan z nožem in kolom po gornjem delu telesa in glavi in da sta ubijalca morala imeti svojo žrtev na tleh, ko sta jo obdelovala z nožem. Podivjanca sta svojo žrtev obmetavala s kamenjem še potem, ko je bila že vsa v krvi. Pokojnik je še prišel kakih 25 korakov od pozorišča napada, kjer je obležal in so ga ljudje dobili šele čez kako uro, ko mu je že pojemalo življenje,-Jerala se je branil samo z golimi rokami,-kar je izpričano• s -tem, da je imel svoj žepni nož, katerega ni nikdar-rabil za pretep, zaprt v žepu. Bil je ves obrezan tudi po prstih, ker je gotovo v skrajni grozi grabil za.nož. Kakor.so časopisi že poročali, jje bil umor izvršen iz nekake krvne osvete in je bil dobro premišljen. Pred kakimi devetimi leti so prišli znani pretepači, med katerimi je bil tudi brat sedanjega morilca, v Besnico na bm> -in je po&tal -žrtev ,kola. Toda sedanja nedolžna žrtev ni imela s takratnim bojem-ničesar skupnega, ker sta bilk Jerala kakor tudi zločinec takrat še otroka. Morilec mu je zadal . glavno smrtno rano pod desno ključnico v pljuča in je nesrečnik umrl zaradi izkrvavitve iz pljuč. Vsa javnost zahtevi za žločihce najstrožjo kazen. Rajilki je' bil pošten in delaven ter splošno priljubljen. V torek 6. t. m: smo nedolžno žrtev pozverinjenih ubijalcev spremljali k večnemu pččitkh: Rajnkega splošno priljubljenost je izpričal tudi pogreb, katerega so se udeležili velika množica faranov in vsi njegovi ifeVarišl želčzriičar ji hkratu z g. nadzornikom proge iz Kranja In desetarjema gg. Hribarjem in Perfeto iz Podnarta. Njegov grob'je-bil ves zasut z venci. Pokojnik je bil sin ubožne vdove< katere mož j£ padel vojni fter'■ ji žapvistil štiri ■ Otročiče. Ko jih je v največjem pomanjkanju z materinsko skrbjo pošteno vzgojila, da so toliko dorasli, - da si sami šlužijo -svoj kruh, ji je zverinska roka vzela sina -Janeza, t-ve1 llll/H) ■ t.*"* f. *** .rt Uporaba sadnih tropin. Sadne tropine, to so iztisnjeni ostanki pri narejanju mošta, so prav dobra krma za živino. Posamezno govedo jjih. sma dobiti na/ dan šest do osem kil. Lahko spravimo tnopine. tudL za dalje časa, če jih.nstlačimo V kakftika4„nasolimo in dobro pokrijema..iako','nasoIj.eiie tropine se dolgo ohranijo. So pa tropine dobre tudi za kokoši, a treba jih je skuhati in pomešati z otrobi« Iz'Odpadlih nezrelih,-jabolk »e da napraviti ' zelo «kri«na jed,-(tako ®wa»ia iežana. Nezrela jabolka- imajo v sebi-f veiike-; kaline,, a malo 1 sladkobe. Ako -pa čežtoi iz; takih jabolk pri- Gladbeck,«. septerflbrae NedaVfr? je MVftiA pHh^r^irnaS' rttjiV . . , - „ . , zvest član tukajšnjega Jugoslovenskega' na-1 'mešaš' bučo, - posrtane.rjed aladk*m, okusna. .- «.. . m .Tahnlka iirihnon tri>h» <;pV(>da skuhati, skuoai. rodnega dftiStva AVgtisfKžlšek; Sta¥"Sel^ J8 let. 0<3 .lokopališki delavci potem odstranjali vejev-e, so odkrili nekaj čudnega. Težka veja pad-ega drevesa je razbila krsto prve Napierje-re žene, ki je bila umrla pred osmimi leti. £rsta je bila prazna. Truplo prve učenjakove :ene je izginilo. Oblastva so takoj zasumila, Žla se je moral zgoditi zločin. Poizvedovanje je ugotovilo, da je bil pred jpsmimi leti čisto pravilno izdan mrtvaški list fa gospo Napierjevo. Pokop so izvršili z vse-ini slovesnostmi. Za pogrebom je šlo veliko število sosedov, kajti rajnka je bila zelo čislana zavoljo svoje dobrotljivosti. Pri pogrebu je bila tudi neka skrivnostna žena, pokrita čez obraz z gosto tančico. To žensko je Napier predstavil za svojo mater. Kakor oblastva domnevajo, je bila ta skrivnostna Ženska učenjakova žena, ki je prisostvovala svojemu lastnemu pogrebu. Šest mesecev po domnevani smrti svoje prve žene se je Napier poročil z drugo. Njegova druga žena ni niti slutila, da prva žena še živi. V tem zakonu sta se rodila dva otroka. Oba zakonca sta srečno živela. Le neka skrivnost je kalila srečo. Napier je v gornjem nadstropju svoje hiše uredil delavnico, ,v katero ni smel nihče vstopiti, niti njegova *Sena. Napier si je dal napraviti posebne zapahe in ključavnice, za katere je imel samo Ž>n ključe. Z izgovorom, da mora delati po-JBebne naravoslovne poizkuse, je ostajal uče-afejak včasih po cele tedne zaprt v svoji pod-;®trešni delavnici, kamor je za ta čas vzel s Jgieboj zmerom vso potrebno hrano. Svoji jjprugi ženi je dejal, da dela na neki posebni iznajdbi, pri kateri noče biti od nikogar mosten. Ta čas, ko je bil Napier v svoji delavni-f »i, je njegova druga žena navadno šla na potovanje z otrokoma. Na vprašanje, zakaj potrebuje toliko hrane, ni hotel nikoli odgovoriti. Zdaj pa je razjasnjena tudi ta skrivnost. Po odkritju prazne krste so oblastva preiskala učenjakovo hišo. Učenjak se je silno prestrašil, ko so uradniki vdrli v njegovo stanovanje in delavnico. Sprva niso mogli v njej odkriti ničesar posebnega. Poleg nešte-vilnih inštrumentov, ki so potrjevali učenjakove naravoslovne študije, ni bilo nobenega sledu o prvi ženi. Kmalu so naleteli uradniki na neka zazidana vrata, ki so držala v podstrešno sobico brez oken. Uradniki so vrata štrli in v temnem, smrdljivem prostoru našli shujšano ženo s sivimi lasmi. Oblastva so ugotovila, da je to prva Napi-erjeva žena, ki se je dala baje prostovoljno zazidati v podstrešno sobo pred osmimi leti, da bi omogočila možu poroko, ne da bi se bilo treba ločiti. Ali se je dala žena v resnici prostovoljno zazidati, kakor je sama trdila, ali pa je hotela s svojo izjavo rešiti moža iz zagate, ni jasno. Na vsak način pa je strahotno dejstvo, da je preživela vsa leta v tem strašnem prostoru. Preiskava je nadalje ugotovila, da je bil zdravnik, ki je takrat napravil mrtvaški list za gospo Napierjevo, učenjakov prijatelj, ki je izdal ponarejeno listino. Nedavno je bil Napier obsojen zaradi dvoženstva in hude telesne poškodbe na sedem let težke ječe, zdravnik, ki mu je pomagal, pa na pet let ječe. Učenjak in zdravnik sta kmalu po obsodbi umrla z enakimi bolezenskimi znaki. Vzroka smtri niso mogli ugotoviti, domnevajo pa, da sta napravila samomor z nekim doslej še neznanim strupom. Druga Napierjeva žena je takoj zapustila Arizono, da bi mogla v drugi državi pozabiti grozno preteklost. Prva žena je odpotovala z njo. Obe ženi sta sklenili prijateljstvo in hočeta skupno vzgajati otroka. J ^ Smrtna nesreča bivšega španskega prestolonaslednika. Te dni se je v Floridi (Amerika) na avtomobilskem izletu ponesrečil ; jbivši španski prestolonaslednik Alfonz. V . Spremstvu svoje zaročenke, bogate Američanke, se je peljal v kopališče Miami. Med . Vožnjo mu je najbrž postalo slabo ter je Izgubil oblast nad vozilom. Avtomobil je treščil v drevo in se prevrnil. Pri tem je dobil Alfonz več ran, iz katerih je močno krvavel. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico, vendar mu tudi zdravniki niso mogli pomagati, iker je že od mladih let bolehal na krvavitvi. Kljub vsem prizadevanjem zdravnikov je v Jjgkaj urah izkrvavel in umrl. Alfonz, naj- starejši sin poslednjega španskega kralja Alfonza XIII., se je leta 1933. zaradi zakona z neko meščanko odrekel prestolonasledstva. Lani je bil zakon ločen in se je zdaj v kratkem nameraval poročiti z neko bogato Američanko. X Stalin si je pri avtomobilski nesreči zlomil roko. Po neki vesti poljskih listov je doživel Stalin te dni v bližini Moskve hudo avtomobilsko nesrečo. Stalin se je vozil v svojem oklopnem avtomobilu. V največjem diru se je vozilo zaletelo v neko drevo. Stalina je vrglo z vso silo, proti zadnji steni in si-je zlomil roko. Dva agenta-ruske politične policije (GPU), ki sta ga spremljala, sta si zlo- mila tilnika in sta bila na mestu mrtva. Šoferja, ki je bil že deset let v Stalinovi službi, so aretirali, češ da je nesrečo namerno povzročil. X Italijanski delavci in strokovnjaki za Nemčijo. Med italijansko in nemško vlado je bil dosežen sporazum, po katerem bodo v Nemčiji v kratkem zaposlili 6000 italijanskih gradbenih delavcev in industrijalskih strokovnjakov pri zidavi novih nemških tvornic. Pozneje se bo morda njih število še znatno povečalo. Na ta način naj bi se na eni strani v Italiji nekoliko zmanjšala nezaposlenost, na drugi strani pa naj bi se v Nemčiji pospešila gradnja tvornic. X Zidje zapuščajo Italijo. Poplah, ki je nastal med Židi v Italiji, se vidi v tem, da Zidje prodajajo svoja podjetja. Kakor se doznava, je italijanska vlada izdala nalog, da italijanski listi ne smejo sprejemati poslovnih ogla-slov in rodbinskih vesti od Židov. Torej se tudi v Italiji počasi pripravlja preganjanje Zidov. X Potniški poleti v višini 18 kilometrov. Švedski letalski inženjer Sven Lindquist si je izmislil stratosferno letalo, ki se more dvigniti 18 kilometrov visoko in ki leti s hitrostjo 750 kilometrov na uro. Načelnik družbe, ki hoče izdelovati taka letala, je dal te dni danskemu listu »Politikenu« važne podatke o praktičnem pomenu stratosfernega letala. Dejal je, da je žalosten znak te dobe, da se javnost zanima menda le za vojaško stran te zadeve. Povsem nov pomen Lindquistove iznajdbe je ta, da jim z nikakimi protiletalskimi topovi ne moreš do živega. Švedski državni zbor je nedavno dovolil 12 in pol milijona švedskih kron za nabavo pos§bnih protiletalskih topov, ki morejo do 10 kilometrov visoko blju-vati svoje izstrelke. Toda proti novim stra-tosfernim letalom bodo ti topovi brez pomena. Važno pa bo stratosferno letalo tudi za potniški promet,"ker je letenje v stratosferi varnejše. X Samomor z letalom. Heinz Adolf Gla- gauer. 221etni inženjer v južnoafriškem mestu Kimberleyu, se je udeležil neke plesne zabave Kmalu po polnoči je šel rekoč svojim prijateljem, da ga ne bodo več videli. Napotil se je na 15 km oddaljeno letališče in izvlekel iz lope letalo in se z njim dvignil v zrak. Pol ure je povzročal prebivalstvu Kimberleya velik strah, ker je letal nevarno nizko nad mestom sem in tja. Potem pa se je začel dvigati čedalje više in v višini kakšnih 2000 m obrnil stroj z vso brzino proti zemlji. Uro pozneje so ga našli med razbitinami mrtvega. Življenje si je končal zaradi nesrečne ljubezni. X Kadar gre za človeško življenje. Francoska ladja »Normandie« je odplula nedavno iz Southamptona v Angliji proti New Yorku, ko je na krovu nevarno zbolel neki potnik. Zdravnik je ugotovil, da je bila nujno potrebna operacija, ki pa ni bila mogoča na ladji. Kapitan ni dolgo razmišljal Ker ni mogel nazaj v angleško pristanišče, kamor bi orjaška ladja ne priplula zaradi oseke, je krenil znova proti francoski obali. S polno paro je vozila »Normandie« nazaj proti Havru, od koder ji je hitel naproti brezžično poklicani remorker, kamor so previdno prenesli bolnika. Orjaška ladja je imela zaradi navadnega potnika pol dne zamude, pa ni nihče protestiral, ker je šlo za človeško življenje. Bolniku pa niso mogli rešiti življenja, umrl je na operacijski mizi. To je že zakon človeštva. Če pade kdo v morje, se ustavi tudi največja ladja, da ga rešijo. Če je v nevarnosti planinec, mu hiti na pomoč cela reševalna odprava. Oni dan, so bila v New Yorku mobilizirana vsa sredstva, da bi rešili samomorilnega kandidata, ki se je izprehajal po prizidku 17. nadstropja. Umirajočemu prihite povsod na svetu na pomoč cele čete samaritanov. Kadar pa v človeštvu zmaga žival, izpregovorijo puške in topovi ni človeško življenje vredno nič več kakor življenje muhe. Pomislimo samo, koliko žrtev terjata krvava državljanska vojna v Španiji in na Daljnem vzhodu vojna med Japonsko in Kitajsko. V takih časih je res ganljiv primer največje ladje sveta, ki je izgubila pol dne samo zato ker so poskusili rešiti življenje enega izmed potnikov. X Bele nogavice za kaznjence na Češkoslovaškem. Nemški listi se hudo razburjajo zaradi uvedbe novih enotnih krojev za kaznjence v češkoslovaških kaznilnicah. Ministrstvo pravde je namreč odredilo, da se uvedejo za kaznjence čim udobnejši kroji. Po novem predpisu bodo kaznjenci imeli kratke hlače in bele nogavice. Nemški listi se razburjajo, češ da pomeni ta uvedba zasmehovanje sudetsko-nemške narodne noše in sploh belih nogavic, ki so nekak znak pristašev narodnega socializma. X Plašči za gosi. Severno od Plymoutha na Angleškem živi vdova, ki redi gosi. Te dni je priteklo iz sosedne hiše, kjer je gostilna, na njeno dvorišče nekaj ostankov piva. Gosi so tekočino s slastjo posrebale in so se zgrudile na tla Vdova je menila, da so poginile. Hotela je rešiti vsaj njih puh in jih je začela takoj skubsti. Nenadno je ena izmed že oskube-nih gosi pokazala nekaj znakov življenja. Kmalu zatem so prišle k zavesti tudi vse druge oskubene živali. Zdaj jim je vdova splela plaščke, ki naj bi jih varovali, dokler jim ne zrase novo perje. X Številne žrtve poplav na Koreji. Iz Tokia poročajo, da so prometne zveze v sever-novzhodnih krajih Koreje, ki so bile hudo poškodovane pri nedavnih poplavah, zdaj spet urejene. V času poplav je utonilo 994 ljudi. Ranjenih je bilo 1000, a izginilo je 343 ljudi. X čuden primer dvoženstva iz zgodovine. Ali se sme kristjanka poročiti z mohamedan-cem? To vprašanje j# moral rešiti papež, ko je zaprosila grofica Apponyjeva za dovoljenje da bi se smela poročiti z albanskim kraljem. Vprašanje je bilo dokaj težavno kajti dobra polovica Albanije je mohamedanske vere s kraljem vred, in ljudje bi utegnili godrnjati, če bi se kraljevi otroci vzgajali v rimskokatoliški veri. Zadeva je bila pa vsaj v enem pogledu preprosta. V Aibaniji ne poznajo mnogoženstva in zato papeževa odločitev ni bila tako težavna, kakor odločitev papeža Gregorija IX. pred 700 leti. Takrat je zaprosil nemški plemič Ernest von Gleichen za dovoljenje, da bi smel imeti dve ženi, eno belo in eno črno. Ko je bil med križarskimi vojnami prijet, se mu je posrečilo uiti s pomočjo hčerke svojega ječarja Zelige. Misleč, da je njegova nemška žena že mrtva, ji je obljubil zakon. Ko sta se pa že hotela poročiti, je Gleichen zvedel, da njegova žena še živi. Odvede! je Zeligo v Nemčijo, jo predstavil grofici in ji pojasnil položaj. K sreči grofica ni vzela zadeve za tako resno, kakor se je grof bal. Dejala je, da se mora pač z Zeligo oženiti, če ji je zakon obljubil. Vsi trije so odpotovali v Rim, kjer je Otilija von Gleichen prosila papeža, naj dovoli njenemu možu vzeti Zeligo za drugo ženo. Po dolgem razmišljanju ju je papež blagoslovil in dovolil, da sta se poročila, in nemški plemič je s svojima dvema ženama mirno in srečno živel do smrti.. X Najčudovitejša hiša na svetu. Za neuporabno so razglasili v San Joseju v Kaliforniji te dni hišo, ki ima 150 sob in ki so jo gradili celih 30 let. To drago poslopje ima za seboj čudno zgodovino. Vdova Wincestrova se je obrnila na zdravnika, da bi ji svetoval, kako bi se rešila silne potrtosti po moževi smrti. Zdravnik ji je nasvetoval, naj zgradi hišo brez graditeljev, da jo bo to opravilo motilo. Ubogala ga je. Ker pa ni imela o gradbeni stroki niti pojma, je začela graditi hišo brez načrta Zidarji pod njenim vodstvom so gradili posamezne dele, ne da bi spadali skupaj. Tako je preživela v marljivem delu 30 let in porabila za zidavo milijone. Sprejela je delavce, ki naj bi delali pri njej samo nekaj mesecev, pa so ostali pri nji več let, ker so morali večkrat dograjene dele hiše podreti in znova sezidati. Zaman je bilo vse prizadevanje, da bi Wincenstrovo odvrnili od te čudne gradnje hiše. Tako je nastala najčudovitejša hiša na svetu. V nji so stopnice, ki nikamor ne držijo. Če hočeš priti iz enega nadstropja v drugo, moraš iti zelo visoko, po drugih stopnicah pa spet nazaj. Izmed 47 dimnikov na strehi je uporabnih samo 20. Hodniki v hiši so tako zmešani, da lahko po njih obhodiš ure, ne da bi vedel kod hodiš. Oblastvo ni moglo drugače, kakor da je razglasilo hišo za neuporabno. Radio Ljubljana od 18. do 25. septembra Nedelja, 18. septembra: 8.00: Vesel jutrnji pozdrav (radijski orkester). 9.00: Napovedi, poročila. 9.15: Vesel drobiž (plošče). 9.45: Verski gdfcor (prior Valerian Učak). 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. 11.00: Otroška ura: Gašperček. 11.30: Koncertni plesi (plošče). 12.00: Koncert Bežigrajskega pevskega zbora. 13.00: Napovedi. 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. 17.00: Kmetijska ura: Življenje v moštu in vinu (inž. Ivo Zupanič). 17.30: Slovenske pesmi (plošče). 18.00: Površnik, veseloigra (izvajali bodo člani radijske igralske družine). 18.30: Za dobro voljo (plošče). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Samostan Savina, njegov zgodovinski značaj. 19.50;. Violinski koncert Fanike Brandl-JevdjenijeVičeve (pri klavirju prof. Lipovšek). 20.40: Šaljapin poje (plošče). 21.00: Veseli zvoki (radijski orkester). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Nekaj veselih in nekaj žalostnih (pela bosta Jožek m Ježek). Ponedeljek, 19. septembra: 12.00: Slavne pevke (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. 14.00: Napovedi. 18.00: Plošče. 18.40: Nekaj .poglavij o biologiji žene (dr. ZajC-Lavričeva). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Topli vrelci izpod Gorjancev (Dostal iz Ljubljane). 19.50: Zanimivosti (Javornik). 20.00: Zdravice ob sprem-ljevanju harmonike (pel bo Vekoslav Janko; spremljal ga bo Avgust Stanko), vmes koncert radijskega orkestra. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Prenos lahke glasbe iz kavarne Nebotičnika Torek, 20. septembra: 12.00:. Uveture (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. 14.00 Napovedi. 18.00: Pesmi iz zvočnih filmov (plošče). 18.40: Pomen za življenje ima nauk o značaju (prof. Horvat Emil). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Osnovna šola v službi nacionalne vzgoje. 19.50: Deset minut zabave. 20.00: Lahka glasba (plošče). 20.30: Koncert (Ksenija Vidalijeva in radijski orkester). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Originalna švicarska godba (bratje Malenškovi). Sreda, 21. septembra: 12.00: Akademski pevski kvintet. 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Naši pevci in pevke (plošče). 14.00: Napovedi. 18.00: Audran: La maso te, opereta (plošče). 18.40: Mladinska ura: Ka in kako naj beremo (prof. Vodnik). 19.00: Na* povedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Srbf i med osnovatelji prvega hrvatskega gledali*' šča. 19.50: Charlie Kunz igra šlagerje (plošče) j 20.00: Orgelski koncert (Pavel Rančigaj; sag,; listične speve bo pel Tone Petrovčič). 22.0 ~ Napovedi, poročila. 22.15: S tangom se začn< (plošče). Četrtek, 22. septembra: 12.00: Orkestralni glasba (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napo*; vedi. 13.20: Cimermanov šramel. 18.00: Koi*»4 cert radijskega orkestra. 18.40: Slovenščini za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). 19.00: Na* povedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Pre^i davanje ministrstva za telesno vzgojo narodi da. 19.50: Deset minut zabave (Fran Lipah)^ ! 20.00: Koncert delavskega pevskega društvat< »Cankar«. 20.40: Koncert radijskega orkestra* j 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: V plesnent ritmu (plošče). Petek, 23. septembra: 12.00: Slovenske na*j rodne pesmi (plošče). 12.45: Poročila. 13.00|! Napovedi. .13.20: Koncert radijskega orke^H stra. 14.00:, Napovedi. 18.00: Koncert radiji skega orkestra. 18.40: Ženska ura: O kera^f miki (Dana Pajničeva). 19.00: Napovedi, po^' ročila. 19.30: Nacionalna ura: Naša nacio* nalna glasbena kultura. 19.50: Zanimivosti (Mirko Javornik). 20.00: Koncert lahke glasil be (izvajal bo oddelek godbe »Sloge«), 21.004 Prenos iz Prage: »Taras Bulba«, simfonični pesem in sirrffonieta v izvedbi češke Filhar* monije. 22.00: Napovedi, poročila. 22.30: An-» gleške plošče. Sobota, 24. septembra: 12.00: Pisana vrstg$ veselih reči. 12.45: Poročila. 13.00: Napovedijf 13.20: Pisana vrsta veselih reči. 18.00: Za delopust (radijski orkester). 18.40: Pogovor*? s poslušalci. 19.00: Napovedi, poročila. 19.3(Jf5 Nacionalna ura: Djoka Vlajkovič, narodni ju*J nak in dobrotnik. 19 50: Pregled sporeda* 20.00: Pod južnim solncem (Vladimir Re*' gally). 20.30: Paberki iz humorističnega listfi| »Čuk na palci« (vesel večer). 22.00: Napove* di, poročila. 22.15: Veseli zvoki (radijski oB» kester). 4 Listnica uredništva Dediščina. Če ste že pred leti plačali 4 hranilnimi knjižicami in je prodajalec prew vzel te knjižice,*je to veljavno. Knjižic vam ne more vrniti in terjati gotovino. Za smeh In kratek čas DALJNI SORODNIK A: »Gospod Cmok, ali ste kaj v sorodu z Boltežarjem Cmokom?« B: »No, tako v daljnem sorodstvu sva. Jaz sem prvi, on pa enajsti sin ene matere«. POMOTA Stari župnik s hribov je bil v mestu povabljen na kosilo. Po obedu je vzel vilice in si začel trebiti zobe. Služkinja je naglo prinesla skodelico z zobotrebci in jih ponudila župniku. Ta pa je zaničljivo odkimal in rekel: »Hvala, sem že sit«. POGREB Gost: »V vašem hotelu ne bom nikdar več prenočil.« Hotelir: »Zakaj?« Gost: »Celo noč sem spal na mrtvi stenici.« Hotelir: »Na mrtvi stenici pač ni nič hudega!« Gost: »Tako? Kaj pa tisoč živih, ki so prišle na pogreb?« NA PROMENADI Urša: »Kdo je ta gospod, ki te je pravkar pozdravil?« Neža: »To je tretji mož prve žene mojega drugega moža.« PODKUPOVANJE Mladi Kohn je obtožen. Starejši Kohn beži k predsedniku porote in ga roti: »Plačam vam sto tisočakov, če dosežete, da bo moj sin dobil samo eno leto.« Po daljšem posvetovanju porotnikov razglasi sodnik tole sodbo: »Eno leto zapora.« Ves srečen hiti stari Kohn k predsedniku: »Najprsrčnejša hvala! Tu imate sto tisočakov.« Predsednik: »Nikdar več ne prevzamem takšne odgovornosti,« Kohn: »Zakaj ne?« Predsednik: »Kaj mislite, koliko truda me je stalo, da so ga obsodili na leto dni. Ostali porotniki so ga hoteli sploh oprostiti.« V MESTU Mežnar Ožbovt je prišel v mesto in je na postaji ustavil avtomobilskega izvoščka: »Koliko pa zahtevate do gostilne »Pri pijani raci?« TUDI ON TRDI TAKO Urša: »To je strašno, soseda, da je umrl vaš mož tako mlad.« Neža: »Da, da, isto trdi tudi moj drugi moz.« PRED NIAGARSKIM VODOPADOM Domačin: »90.000 hektolitrov vode pade vsako uro v tem vodopadu.« Tujec: »Ali je ta reč v obratu tudi ponoči?« IZBIRČNO DEKLE Vera: »Moški, ki bi ga vzela, bi moral biti močan kakor lev, gibčen kakor ris, hiter kakor orel, a glas bi moral imeti kakor slav-ček.« Zora: »No, potem bi bil pravi osel, če bi te vzel.« V ZVERINJAKU Sinček gleda medveda v kletki in vpraša mamico: »Mama, ali bi ne hotela takega medveda?« Mati: »Hvala lepa, zadostuje mi tvoj oče.« LJUBEZEN Lepega večera sta se šla izprehajat. V grmovju je pel slavček in jo je prijel za ročico ter jo ponesel na svoje srce. Zaljubljeno je vzkliknil: »Ljubica, kako čudovito je nocoj. Nad nami nebo, okoli naju noč. Zdaj mi pa povej še ti, kaj čutiš.« Tiho je odvrnila: »Tvojo denarnico ...« OPRAVIČILO Gašperček je izgubil zvezek, kjer je imel napisano domačo nalogo o tridesetletni vojni. Ker se je sam bal učitelju povedati, kaj se mu je primerilo, je prosil mater, naj mu napiše opravičilo. Napisala mu ga je takole: »S tem potrjujem, da je moj sin Gašperček izgubil tridesetletno vojno. Začel bo takoj novo, ko se vrne iz šole«. Prav tako kakor prinaša kapital obresti, tako podaljšate s pravilnim pranjem trpežnost perila in s tem prihranite v gospodinjstvu nepotrebne izdatke. Edini pogoj |'e,da uporabljate za pranje milo, ki temeljito pere in pri tem varuje perilo. SCHICHT™ fERPENTINOVO MILO pere bleščeče belo kmetska posojilnica ljubljanske okolice, reg. zadr. z neom. zav. v Ljubljani, Tyrševa c. 18. Nove vloge vsak lat razpoložljive obrestuje po vloge proti odpovedi po O O Za vse vloge nudi popolno varnost * Otvarja tekoče račune in izvršuje vse denarne posle * Vlagajte svoje prihranke v najstarejši slovenski denarni zavod! 2.500 DIN POTREBUJETE, da zaslužite 1.000 din mesečno. Pišite: »Anos«, Maribor, Orožnova ulica. POŠTENO REVNO ČEDNO DEKLE, kot služkinjo ali gospodinjo sprejme mlad čeden lesni trgovec, ki reflektira na to, da bi jo po spoznanju poročil. Ponudbe s sliko je poslati na Upravo »Domovine« pod šifro »Sreča«. POSESTVO se na drobno razproda v Pijavi gorici št. 13 v ponedeljek 19. septembra. OSVETA INDIJSKE BOGINJE je novi velik ljubezenski roman, ki ga je pravkar začel prinašati »Družinski tednik«. Zahtevajte brezplačno številko na ogled »Družinski tednik« — Ljubljana, Gregorčičeva 27. AKO VPLAČUJETE DIN 10.— tedensko (lahko mesečno), Vam izplačamo v petih letih Din 3.000.— Prijave pošljite upravi lista pod: »Hranilnica«. SAMO Din 98.— 63719 Po ceni in dobra zapestna ura Shock Proof, lepo kromirano ohišje s svetlečimi številkami in kazalci . Din 98.— 63796 Ista z anker kolesjem na kamne tekoča s sekundnim kazalcem . . Din 185.— 63710 Ista s prima anker kolesjem na 15 kamnov s sekundnim kazalcem Din 260.— Zahtevajte cenik, zastonj in poštnine prosto. H. SUTTNER, Ljubljana b Lastna protokolirana tovarna nr v Švici. Oglašujte v »Domovini«