Poštnina plačana v gotovini,
KRALJEVINA §|j|| JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
29. kos.	V	LJUBLJANI,	dne	10.	aprila	1935.	Letnik	VI.
VSEBINA:
199. Uredba o banovinskih trošarinah.
200. Uredba o taksi na prevozna sredstva in o državni trošarini na plinsko olje.
201. Uredba o izpremembi uredbe o izpremembi zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih.
202. Izpreinembe pravilnika za izvrševanje zakona o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva.
Uredbe osrednje vlade.
199.
Na osnovi § 63. finančnega zakona za leto 1934./1935. je izdal ministrski svet na predlog ministra za finance tole
uredbo
o banovinskih trošarinah.*
v Clen 1.
Banovine ne smejo za svoje potrebe pobirati trošarino, takso ali kakršnokoli drugo davščino:
1. na premog, električno energijo in nafto, če rabijo za pogonsko sredstvo, odnosno kot sirovina pri proizvod: nji dobrin;
2. na motorna vozila vseh vrst;
3. na sečnjo lesa;
4. na kalcijev karbid, če rabi v tvornicali karbida za izdelavo kemičnih preparatov, za proizvodnjo toplote ali razsvetljave ob pomorski ribji lovi.
Clen 2.
Kot skupne banovinske trošarine se pobirajo v vsej državi trošarine na:
oluščeni riž, od 1 kg............Din	1'—
neoluščeni riž, od 1 kg.............. „	0'90
kavo, od 1 kg ........ .	„	21—
kakao, od 1 kg ,  ................... „	2-—
čaj, od 1 kg .1.1,11,1	,,	20
kalcijev karbid, od 1 kg	.	„	l-50
Člen 3.
T-ošarine na riž, kavo, kakao, čaj in kalcijev karbid iz inozemstva se pobirajo ob uvozu pri carinarnicah. Na Tiž domačega izvora se ne pobira; na kalcijev karbid, proizveden v državi, pa se pobira trošarina, ko se daje v promet in porabo.
203. Pravila o opravljanju praktičnega učiteljskega izpita za učiteljice gospodinjskih šol in tečajev.
204. Pravilnik o izvozu semenja lucerne in rdeče detelje.
205. Objava o ukinitvi poročil o pobranih taksah.
200.	Razglas o upravi banovinskega pokojninskega sklada za občinske uslužbence v Ljubljani,
207. Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin.
Člen 4.
Dohodek od trošarin iz člena 2. se izroča Državni hipotekarni banki in se iz njega ustanovi sklad skupnih banovinskih trošarin. Po preteku vsakih dveh mesecev razdeli ministrstvo za finance ubrane vsote med banovine, odnosno občine v območju uprave mesta Beograda po številu prebivalcev, in to po poslednjem občnem uradnem popisu.
Člen 5.
Na dan uveljavitve te uredbe se popišejo pri prodajalcih na drobno in na debelo vse zaloge riža, kave, kakava, čaja in kalcijevega karbida in se pobere trošarina, odnosno razlika v njeni stopnji.
Člen 6.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«, obvezno moč pa dobi dne 1. aprila 1935.
V Beogradu, dne 29. marca 1935; št. 2765/VII.
Minister za finance Predsednik ministrskega sveta dr. M. M. Stojadinovič s. r. in minister za zunanje posie
B. D. Jevtič s. r.
(Sledijo podpisi ostalih ministrov.)
(Ta uredba je bila prvič objavljena v »Službenih novi-nah < z dne 1. aprila 1935, št. 77, in je z dnem objave dobila obvezno moč.)
200.
Na osnovi § 63. finančnega zakona za leto 1934./35. predpisuje ministrski svet na predlog ministra za finance tole
uredbo
o taksi na prevozna sredstva in o državni trošarini na plinsko olje.*
ki se glasi:
Člen 1.
Taksa za rabno odobritev prevoznih sredstev iz točke 2., pod a), b), c) in č), tar. post. 100 taksne tarife
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne	*	»Službene	novine kraljevine Jugoslavije« z dne
5. aprila 1935, št. 81/XXI/201.	5.	aprila	1935,	št.	81/XXI/203.'
zakona o taksah se ukinja z dnem 1. aprila 1935, taksa iz iste točke pod d), e) in f) pa z dnem 1. januarja 1936.
Člen 2.
V točki 1., pod b), tar. post. 101 taksne tarife zakona o taksah je črtati besedo »avtobusih«; v isti točki je dddati nov odstavek pod c), ki se glasi:
»c) pri avtobusih:
I. na progah, ki se proglase /.a konkurenčne državnim železnicam, od vrednosti potniške vozovnice 10°/o;
II. na progah, ki se proglase za deloma konkurenčne državnim železnicam, od vrednosti potniške vozovnice 5°/e;
III. na progah, ki se proglase za nekonkurenčne državnim železnicam, se ne pobira nikakršna taksa;
IV. v krajevnem mestnem prometu, od vreduosti vozovnice 2°/«.
Katere avtobusne proge se naj uvrste v kategorije
I.,	II. in III. teh predpisov, odredi ministrstvo za promet sporazumno z ministrstvom za finance.
Radi pobiranja takse iz kategorije I., II. in IV. tega odstavka določi ministrstvo za finance povprečni znesek na leto za vsak opravljeni kilometer. Podjetja morajo plačati ustrezni del določenega povprečnega zneska vsak mesec vnaprej do 10. dne vsakega meseca; če tega ne store, zapadejo kazni iz pripombe 7. k tej tarifni postavki.
Avtobusnim podjetjem iz točk I., II., III. in IV. se ne predpiše davek na poslovni promet izza dne 1. januarja 1935.
Določbe tega člena stopijo v veljavo dne 1. aprila 1935.«
Člen 3.
V točki 13. a) člena 72. zakona o državni trošarini** je namesto >100'— Din« postaviti: »20‘— Din«.
Za količine plinskega olja, ki so že v prometu, se razlika pobrane trošarine ne povrne.
Člen 4.
Potrebna navodila za izvrševanje te uredbe izda minister za finance.
Člen 5.
Ta uredba stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 29. marca 1935; št. 23.332/111.
Minister za finance Predsednik ministrskega sveta dr. >1. M. Stojadinovič* s. r. in minister za zunanje posle
B. D. Jevtič s. r.
(Sledijo podpisi ostalih ministrov.)
(Ta uredba je bila prvič objavljena v »Službenih novinah« z dne 1. aprila 1935, št. 77, in je z dnem objave dobila obvezno moč.)
** »Službeni lisk št. 151/17 iz 1. 1934.
201.
Na osnovi § 63. finančnega zakona za leto 1934./1935. predpisuje ministrski svet na predlog ministra za kmetijstvo in ministra za šume in rudnike
uredbo
o izpremembi uredbe z dne 31. decembra 1934 o izpremembi zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih, z izpremembami in dopolnitvami z dne 24. junija 1933,*
ki se glasi:
Člen 1.
Uredba z dne 31. decembra 1934 o izpremembi uredbe z dne 5. maja 1934 o izpremembi zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih, z izpremembami in dopolnitvami z dne 24. junija 1933,** se razveljavlja.
Člen 2.
Člen 3. uredbe z dne 5. maja 1934 o izpremembi zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih, z izpremembami in dopolnitvami z dne 24. junija 1933,*** se izpreminja in se glasi:
»Prošnje iz člena 2. se morajo rešiti do dne 30. septembra 1935.
Po izteku tega roka se mora na predlog pristojne kr. banske uprave v zemljiških knjigah izbrisati odsvo-jilna in obremenilna prepoved z vseh gozdov veleposestev.«
Člen 3.
Ta uredba stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
Ministrstvo za kmetijstvo v Beogradu, dne 25. marca 1935; št. 18.336/VI a.
Minister za kmetijstvo
dr. D. Jankovič s. r.
Minister za šume in rudnike dr. Svetislav Popovič s. r.
Ministrski svet je v seji dne 29. marca 1935 usvojil prednjo uredbo gospoda ministra za kmetijstvo, izdano sporazumno z g. ministrom za šume in rudnike, in odobril, naj se povsem po njej postopa.
Ministrski svet v Beogradu; M. s. br. 272.
Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle B. D. Jevtič s. r.
(Sledijo podpisi ostalih gg. ministrov.)
(Ta uredba je bila prvič objavljena v »Službenih novi-naht z dne 30. inarca 1935, št. 76, in je z dnem objave dobila obvezno moč.)
m im-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 5. aprila 1935, št. 81/XXI/200.
** »Službeni Ust« št. 29/4 iz 1. 1935.
*** »Službeni list« št. 330/42 iz 1. 1934.
202.
Izpremembe pravilnika
za izvrševanje zakona o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva.1
Po pokazani potrebi na predlog oddelka za rastlinsko proizvodnjo odločam:
V pravilniku za izvrševanje zakona o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva z dne 14. novembra 1923 K. br. 39.087/V z izpremembami z dne 12. aprila 1924 K. br. 16.288/V in z dne 18. oktobra 1926 št. 38.047/V2 je izvesti tele izpremembe:
I.	Clen 29. se izpreminja in se glasi:
»Privatne trtnice za prodajo trt se smejo osnovati samo z odobritvijo pristojne banske uprave. Kdor hoče osnovati privatno trtnico, mora podati pristojni banski upravi obenem s prošnjo:
1. dokaz o potrebni praktični izobrazbi za cepljenje in gojenje trte, kar dokaže z izpričevalom o dovršeni kmetijski šoli (ali tečaju) ali s potrdilom komisije o izpitu, opravljenem po pravilih o opravljanju praktičnega izpita za voditev privatnih trtnic pri banskih upravah;*
2. potrdilo sreskega načelstva, sopodpisano po sre-skem kmetijskem referentu, da ima prosilec primerno zemljišče za matičnjak in prostor za gojenje korenjakov z najmanjšo površino enega hektara;
3. pismeno obvezo, da se bo ravnal pri svojem delu po določbah, ki jih predpiše za lastnike privatnih trtnic minister za kmetijstvo po členu 8. zakona o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva z dne 30. decembra 1921;* en izvod obveze obdrži banovina v svojem arhivu listin, drugega pa pošlje v overovljenem prepisu ministrstvu za kmetijstvo.
Obvezo iz točke 3. podpišejo tudi vsi tisti lastniki privatnih trtnic, ki jim je že odobreno, imeti trtnico.«
II. Clen 30. se izpreminja in se glasi:
»Odobritev, imeti privatno trtnico, daje pristojna
banska uprava. O vsakem izdanem potrdilu obvesti banska uprava ministrstvo za kmetijstvo in priloži eno pismeno obvezo v smislu točke 3. člena 29.
Za ozemlje občine in uprave mesta Beograda daje odobritve ministrstvo za kmetijstvo.
Vsa doslej izdana potrdila ostanejo veljavna tudi še po njihovem roku, če podpiše lastnik trtnice obvezo iz točke 3. člena 29.
Ce ee kdo ne ravna po prevzetih obvezah, razveljavi banska uprava z odlokom dano odobritev, imeti trtnico, in mu izdano dovolilo odvzame. Kadar prestane potreba, imeti trtnico, javi to lastnik pristojni banski upravi in vrne tudi dobljeno dovolilo za napravo trtnice. Banska uprava obvesti o tem ministrstvo za kmetijstvo,«
III. Z dnem proglasitve teh izprememb in dopolnitev prestanejo veljati izpremembe in dopolnitve z dne 5. marca 1930, št. 12.903/II.6
V Beogradu, dne 8. marca 1935; št. 14.419-11.
Minister za kmetijstvo  	dr.	Drag. Jankovič s. r.
1 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 22. marca 1935, št. 69/XVI/173.
* »Uradni list« št. 116/36 iz 1. 1924. in (izpr. člena 15.) št. 449/118 iz 1. 1926.
* »Službeni list« št. 87/7 iz 1. 1932.
* »Uradni list« št. 360/113 iz 1. 1922
* »Službeni list« št. 26/8 iz 1. 1930.
203.
Na osnovi §§ 71. in 154. zakona o narodnih šolah s dne 5. decembra 1929 in §§ 13. in 14. zakona o uradnikih z dne 31. decembra 1931 predpisujem ta-le
pravila
o opravljanju praktičnega učiteljskega izpita za učiteljice gospodinjskih šol in tečajev.*
A.	Za učiteljice gospodinjskih šol in tečajev s popolno učiteljsko kvalifikacijo.
Clen 1.
a) Pravico, opravljati praktični učiteljski izpit, pridobi začasna učiteljica po 20 (dvajsetih) mesecih dela v gospodinjski šoli ali tečaju.
b) Odsotstva in bolovanja, daljša od 2 (dveh) mesecev, kakor tudi velike šolske počitnice, odnosno čas od sklepa enega do pričetka novega tečaja se ne štejejo v teh 20 (dvajset) mesecev.
c) Učiteljica, ki ima skupaj 3 (tri) slabe letne ocene ali 2 (dve) zaporedni slabi oceni, ne sime opravljati praktični učiteljski izpit in se odpusti iz službe.
č) Bolovanje in odsotstvo, daljše od 6 (šestih) mesecev, se ne šteje v čas 5 (petih) let, v katerih mora učiteljica praktični učiteljski izpit opraviti.
Clen 2.
Praktični učiteljski izpit se sme opravljati v času od dne 1. februarja do dne 1. decembra pred strokovno komisijo pri nižji gospodinjski šoli (Niža domačinska škola) v Pančevu.
Clen 3.
a) Izpitni odbor ima svoj posebni vložni zapisnik (delovodnik) in arhiv.
b) Upraviteljica šole v Pančevu je poslovodkinja izpitnega odbora.
c) Po potrebi je poslovodja lahko član izpitnega odbora, ki ga določi predsednik.
Clen 4.
a) Kandidatinje se prijavljajo k izpitu s prošnjo na ministrstvo za prosveto — občni oddelek — preko sreskega načelnika, ta pa jo pošlje preko banske uprave. (V Beogradu je vložiti prošnjo za opravljanje izpita preko pristojnega nadzornika, ki jo pošlje-ministrstvu za prosveto.)
b) Prošnji mora kandidatinja priložiti kratek popi«, svojega življenja, izpričevalo (diplomo) o dovršenem učiteljskem zrelostnem izpitu ali izpričevalo o predizo-brazbi, svedočbo o državljanstvu, potrdilo o letih službe in letnih ocenah dela. To potrdilo jim izdajo banske uprave.
c) Dan izpita določi predsednik izpitnega odbora.
Clen 5.
Izpitni odbor sestavljajo: šef odseka za narodno izobraževanje pri ministrstvu za prosveto ali, če je zadržan, po činu hajstarejši član komisije, izpraševatelj za pedagoško predmetno skupino, izpraševatelj za kmetijsko predmetno skupino, izpraševatelj za srbskohrva-škoslovenski jezik s književnostjo, izpraševatelj za na-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z due 22. marca 1935, št, 69/XVI/171,
rodno zgodovino z zemljepisom Jugoslavije in osnovami državne ureditve ob poznavanja državljanskih pravic in dolžnosti, izpraševatelj za upravo, izpraševatelj za higieno, izpraševatelj za hišno gospodinjstvo in izpraševatelj za ženska ročna dela.
Clen 6.
Izpit je sestavljen iz teoretičnega (pismenega in ustnega) in praktičnega izpita.
Člen 7.
Pismeni izpit se opravlja iz pedagoške in kmetijske predmetne skupine, in to pred odborom, ki da za vsak predmet po eno izmed desetih predloženih tem.
Učiteljice, usposobljene samo za učiteljice meščanskih gospodinjskih šol in tečajev, opravljajo pismeni izpit iz pedagoške predmetne skupine in nauka o prehrani in živilih.
Učiteljice za ženska ročna dela opravljajo pismeni izpit iz pedagoške predmetne skupine in iz ženskih ročnih del kot strokovnega dela.
Ta izpit traja največ 5 ur za vsak predmet.
Člen 8.
a) Naloge za pismeni praktični učiteljski izpit se drže tajne in se objavijo kandidatinjam tistega dne in tisto uro, ko se izpit prične, in sicer vedno samo za tisti predmet, iz katerega se naj izpit tega dne vrši. Vsaka kršitev te prepovedi, najsi se stori posredno ali neposredno, se kaznuje kot zloraba dolžnosti.
b) Neposredno, preden se da pismena naloga, priobči predsednik izpitnega odbora kandidatinjam določbe pod točko č) tega člena. Da se je tej odredbi ustreglo, je vpisati v zapisnik (člen 10.).
c) Vse kandidatinje opravljajo izpit skupno in ob neprekinjenem nadzoru dotičnega učitelja in vsaj še enega člana izpitnega odbora. Poleg teh dveh vrši tudi predsednik ali njegov namestnik nadzor nad pismenim izpitom kandidatinj.
č) Pri pismenih izpitih se da vsem kandidatinjam Ista naloga. Nadzorni učitelji morajo paziti, da izdeluje vsaka kandidatinja svojo nalogo sama, brez kakršnekoli druge pomoči, in da ne uporablja pri tem delu nobenih prepovedanih sredstev; da ne vznemirja drugih z vpraševanjem in šepetanjem ali s tem, da si izposoja knjige, in da'ne pogleduje v tuje naloge.
d) Kandidatinja, ki se pregreši zoper prednje predpise, se najprej opomni in se zapiše tak primer v zapisnik. Če se to ponovi, izgubi kandidatinja pravico, opravljati praktični učiteljski izpit, za eno leto. Istotako izgubi pravico, nadalje izpit opravljati, tista kandidatinja, o kateri se tudi še po izpitu samem nepobitno ugotovi, da je uporabljala nedovoljena sredstva ali da je tujo nalogo prepisala. O tem odloča izpitni odbor. Če prekine kandidatinja svoje pismeno delo in gre brez dovolitve iz sobe, tudi izgubi pravico, izpit dalje opravljati.
Člen 9.
a) Naloge se izdelujejo samo dopoldne.
b) Vsaka kandidatinja izroči svoj izdelek enemu Izmed nadzornih učiteljev takoj, ko ga izdela, in sicer skupaj koncept in prepis; ta pa ju sešije, overavljajoč vsake pol pole s šolskim vlažnim pečatom in svojim podpisom.
Če kandidatinja prepisa ne utegne dokončati ali ga Se niti pričela ni, izroči samo koncept.
c)	Vse sestavke v konceptu in prepisu mora pisati kandidatinja čisto in razločno na polovico preganjene pole, da morejo učitelji nato ob straneh postavljati svoje popravke in pripombe.
Člen 10.
a) O vsakem pismenem izpitu vodijo nadzorni učitelji izmenoma zapisnik; vanj vpisujejo vse, kar je važnejšega in kar bi bilo ob izpitu pripomniti. V ta zapisnik se vpiše:
1. besedilo naloge;
2. točni čas, ko se je pričelo pismeno izdelovanje;
3. ime nadzornih učiteljev in kateri čas so opravljali nadzor;
4. kdaj je katera kandidatinja dovršila nalogo, kaj je izročila in koliko pol;
5. katera izmed kandidatinj je bila opomnjena zbog rabe nedopustnih sredstev.
Ta zapisnik podpišejo predmetni in nadzorni učitelji.
b) Pismeni izdelki se hranijo v šolskem arhivu 10 (deset) let.
Člen 11.
Izdelek kandidatinje pri pismenem izpitu mora predmetni učitelj natančno pregledati in popraviti in napisati na koncu svojo ob kratkem obrazloženo oceno. Razen tega sta tudi dva člana izpitnega odbora, katerih eden mora biti izpraševatelj državnega jezika, dolžna, pregledati pismene izdelke vseh kandidatinj in s svojim podpisom potrditi, ali se strinjata s predlagano oceno ali ne; v poslednjem primeru sta dolžna, svoje mnenje ob kratkem obrazložiti. Po izdelanih pismenih nalogah kandidatinje se oceni tudi njeno poznavanje in obvladanje srbsko-hrvaško-slovenskega jezika, kar je v obrazložitvi ocene izrečno navesti.
Člen 12.
a) Predmetni učitelj in pregledovalca zaznamujejo na pregledanih izdelkih svoje ocene po teh-le stopnjah: »nezadostno« (1), »slabo« (2), »dobro« (3), »prav dobro« (4) in »odlično« (5). Nedoločne ocene (dovolj dobro, 3/2 ali 3/4 itd.) se ne smejo ne dajali ne predlagati. Končno oceno da izpitni odbor z večino glasov.
b) Ocene kandidatinj, dobljene pri pismenem izpitu, se zapišejo s številkami v zapisnik o praktičnem učiteljskem izpitu.
Člen 13.
a)	Ustni izpit opravljajo kandidatinje, ki so dobile pri pismenem izpitu iz obeh predmetov najmanj oceno »dobro«.
Ta izpit se opravlja iz tehle predmetov:
1. iz državnega jezika s književnostjo;
2. iz narodne zgodovine z zemljepisom Jugoslavije in osnovami državne ureditve s poznavanjem državljanskih pravic in dolžnosti;
3. iz higiene;
4. iz šolske in finančne uprave; poznavanje zakona o državnem računovodstvu in pravilnika o poslovanju računovodstvenih odsekov in o računovodstveni službi pri nakazoval cih,* kolikor se nanašata na posle gospodinjskih šol in tečajev; iz voditve denarnih in materialnih knjig in iz celotnega zakonodajstva, ki se nanaša na narodne šole;
5. iz ženskih ročnih del (samo učiteljice gospodinjstva).
* Pravilnik gl. »Uradni list« št. 112)27 iz 1. 1929.
b)	Izpit iz vsakega predmeta traja po 20 (dvajset) minut.
Clen 14.
a) Pri ustnem praktičnem učiteljskem izpitu morajo biti navzočni vsi člani izpitnega odbora.
b) Učitelj je dolžan, povedati kandidatinjam samo to, kar je neobhodno potrebno za pravilno razumevanje vprašanja. Drugače se mora pustiti kandidatinji svoboda, da odgovarja samostojno na izvlečeno vprašanje in da pokaže z odgovorom svoje znanje brez učiteljeve pomoči. Razen izpraševatelja sme samo še predsednik izpitnega odbora zastavjjali kandidatinji pomožna vprašanja.
c) Predsednik izpita sme izpraševanje kandidatinje po svoji izprevidnosti skrajšati ali podaljšati, toda ne ■za več ko 5 (pet) minut za vsak predmet.
Člen 15.
a) O vsakem ustnem praktičnem učiteljskem izpitu se vodi zapisnik; vanj se ob kratkem zapisuje: katere kandidatinje in v katerem vrstnem redu so bile vzkli-cane in katera vprašanja so dobile. Ta zapisnik podpišejo po dokončanem ustnem izpitu za vsako skupino kandidatinj vsi člani izpraševalnega odbora.
b) Katere kandidatinje pridejo na vrsto dopoldne, katere pa popoldne, se priobči neposredno pred samim pričetkom ustnega izpita.
c) Izpraševanje se vrši po predmetih, toda tako, da se izprašajo kandidatinje, določene za eno polovico dneva, iz vseh predmetov.
č) Vsak učitelj pripravi za ustni izpit vprašanja iz svojega predmeta. Ta vprašanja se pregledajo in odo-bre v seji izpitnega odbora in jih razporedi nato do-tični učitelj po listkih, na vsak listek po tri. Vsi listki morajo biti iz enakega papirja in popolnoma enako veliki, brez kakršnegakoli madeža ali znamenja na zunanji strani. Pri izpitu izvleče vsaka kandidatinja po en listek. Vprašanja morajo obsegati ves predmet. Listkov mora biti po številu za vsak poedini predmet najmanj 30 (trideset). Če je število kandidatinj večje od 20 (dvajset), mora biti število vprašanj vedno za 10 (deset) višje od števila kandidatov. Vsaki skupini kandidatinj se predloži skupno število neizvlečenih listkov. Listki, ki so bili izvlečeni, se ne uporabijo več pri izpitu.
d) Če izjavi kandidatinja najdlje v 5 (petih) minutah potem, ko je listek izvlekla, da na zastavljena vprašanja ne more odgovoriti, se ji dovoli, da izvleče drugi listek. Prvikrat izvlečeni listek se vrne med preostala vprašanja. Da se je izvlekel drugi listek, se zaznamuje v zapisnik in se to upošteva, ko se daje tej kandidatinji .ocena.
Člen 16.
Če bi se zgodilo, da bi pričela kandidatinja pri izpitu nevljudno odgovarjati in se nepristojno vesti, se z odločbo izpitnega odbora odstrani od izpita.
Tako odstranjena kandidatinja izgubi pravico, dalje opravljati praktični izpit, za eno leto dni.
Člen 17.
a) Brž ko se dokonča ustni izpit z eno skupino vzkli-canih kandidatinj, odloči izpitni odbor o ocenah vsake kandidatinje in za vsak predmet posebej. Te ocene se vpišejo poleg ocen pismenega izpita s številkami v zapisnik izpitnega odbora (člen 12., točka b).
b) Učitelj izpraševatelj predlaga za vsako kandi-j datinjo oceno ustnega izpita; izpraševalni odbor pa od-
loči o tem. Če se izpitni odbor ne strinja s predlagano oceno, je treba glasovati poimenski in se sklepa o oceni z večino glasov. Ob enakem številu glasov odloči glas predsednika izpitnega odbora. Vsakemu članu odbora je dovoljeno, da vpiše svoje oddeljeno mnenje v zapisnik (člen 15., točka a). Ocene se vpisujejo v zapisnik s številkami in črkami.
Člen 18.
Kandidatinje, ki so opravile pismeni in ustni izpit vsaj z oceno »dobro«, imajo v nižji gospodinjski šoli v Pančevu dve praktični predavanji.
Učiteljice gospodinjstva imajo praktična predavanja iz kmetijske skupine (učiteljice meščanskih gospodinjskih šol in tečajev iz nauka o prehrani in živilih) in iz hišnega gospodinjstva (kuhanja, pečenja in konservi-ranja sadja in povrtnine), učiteljice ženskih ročnih del pa iz ženskih ročnih del in hišnega gospodinjstva (kuhanja, pečenja in konserviranja sadja).
Člen 19.
a) Za praktično predavanje izvleče kandidatinja listek, na katerem je označena metodična enota. Teh listkov mora biti vsaj 5 (pet) več ko je kandidatinj, ki vlečejo vprašanja. Predavanje traja najmanj 30 (trideset) minut.
b) Po dovršenem predavanju zagovarja kandidatinja svoje predavanje in daje potrebne opravičbe in pojasnila glede uporabe pedagoških načel.
Odločba izpitnega odbora.
Člen 20.
a) Ko se ugotove ocene vseh kandidatinj iz vseh' predmetov, predpisanih za praktični učiteljski izpit, sklepa izpitni odbor na predsednikov poziv za vsako kandidatinjo posebej o tem, ali in s kakšnim splošnim uspehom je kandidatinja opravila praktični učiteljski izpit.
b) Ugotovljene ocene iz vseh predmetov se prepišejo z besedami iz zapisnika v glavni izpitni zapisnik.
Sklepi o poedinih kandidatinjah in ocenah glede splošnega uspeha se vpišejo v zapisnik v »pripombo«. Ocene splošnega uspeha so iste kakor za poedine predmete.
Ocena splošnega uspeha se dobi, če se deli seštevek' ocen iz vseh predmetov pri pismenem, ustnem in praktičnem delu izpita s številom ocen.
Zapisnik podpišejo vsi člani izpitnega odbora.
c) Izid praktičnega učiteljskega izpita priobči kandidatinjam najkesneje naslednji dan po dokončanem izpitu vseh kandidatinj predsednik vpričo vseh članov izpitnega odbora.
Člen 21.
a) Uspeh pri izpitu iz vsakega predmeta se ocenja s temile ocenami: »odlično« (5), »prav dobro« (4), »dobro« (3), »slabo« (2) in »nezadostno« (1).
b) Kandidatinja je izpit opravila, če dobi iz vsakega predmeta najmanj oceno »dobro«.
Člen 22.
Predsednik izpitnega odbora predloži ministrstvu najkesneje v 14 (štirinajstih) dneh po dokončanem praktičnem učiteljskem izpitu svoje kratko poročilo o poteku izpita, zapisnike in pismene naloge.
Ves arhiv se hrani pri ministrstvu za prosveto.
Clen 28.
Vsaka kandidatinja, ki opravi izpit, dobi o opravljenem izpitu diplomo.
Obrazec za diplomo predpiše ministrstvo za prosveto.
V diplomo se vpiše splošna ocena, s katero je opravila kandidatinja praktični učiteljski izpit.
Diploma o opravljenem praktičnem učiteljskem izpitu se izda vsem kandidatinjam, ki so izpit opravile, v 10 (desetih) dneh, ko se dokonča ves izpit.
Clen 24.
Ce kandidatinja prvo diplomo izgubi, ji sme izdati predsednik izpitnega odbora na osnovi glavnega zapisnika o praktičnem učiteljskem izpitu po odobritvi ministrstva za prosveto overovljen prepis.
Clen 25.
Kandidatinja sme v enem šolskem letu opravljati praktični učiteljski izpit največ dvakrat.
Kandidatinja, ki praktičnega učiteljskega izpita v tretje ne opravi, se odpusti iz službe (§ 14., točka o., uradniškega zakona).
B.	Za učiteljice gospodinjskih šol in točajev brez popolne učiteljske kvalifikacije.
Clen 26.
Učiteljice gospodinjskih šol in tečajev brez popolne učiteljske kvalifikacije, toda z uradniško kvalifikacijo iz § 45., odst. (‘j, zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931, če so dovršile kako gospodinjsko, žensko obrtno, kmetijsko šolo ali šolo (tečaj) iz območja gospodinjstva (tkanja, kuhanja in pod.) ali so se v svojstvu pomočnic ali pomožnih učiteljic pokazale pripravne za delo v gospodinjskih šolah in tečajih (poslednji odstavek § 154. zakona o narodnih šolah), pridobe pravico, opravljati praktični učiteljski izpit za učiteljico gospodinjskih šol in tečajev, brez popolne kvalifikacije po členu 1. teh pravil.
Clen 27.
Učiteljice z nepopolno učiteljsko kvalifikacijo ne opravljajo pismenega izpita.
Ustni izpit pa opravljajo iz tehle predmetov:
1. iz slovnice srbsko-hn aškega jezika in književnosti s poglavitnimi momenti in največjimi književnimi imeni nove književnosti;
2. iz pedagogike in metodike dotičnih predmetov;
8. iz zgodovine (najpoglavitnejši momenti, zlasti
dogodki XIX. in XX. stoletja) z zemljepisom Jugoslavije in osnovami državne ureditve ter poznavanjem državljanskih pravic in dolžnosti;
4. iz higiene;
5. iz šolske in finančne uprave; poznavanje zakona o državnem računovodstvu in pravilnika o poslovanju računovodstvenih odsekov in o računovodstveni službi pri nakazovalcih, kolikor se nanašata na posle gospodinjskih šol in tečajev; iz voditve denarnih in materialnih knjig in iz celotnega zakonodajstva, ki se nanaša na narodne šole; iz ženskih ročnih del (samo za učiteljice gospodinjstva);
6. iz kmetijstva, če so absolventinje višje gospodinjske šole; iz nauka o prehrani, če so učiteljice samo meščanskih gospodinjskih šol in tečajev, in iz ženskih ročnih del, oe so učiteljice za ženska ročna dela, ali iz tistega predmeta, za katerega so usposobljene ali postavljene kot pripravne (kmetijstva, kuhanja, pečenja, tkanja, konserviranja in temu pod.).
Iz vseh teh predmetov se postavljajo kandidatinjam
vprašanja ustno.
Namesto praktičnega predavanja iz kmetijske skupine, iz nauka o prehrani in živilih ali iz ženskih ročnih del, če niso absolventinje višje gospodinjske šole, učiteljice samo meščanskih gospodinjskih šol in tečajev ali učiteljice za ženska ročna dela imajo predavanje iz predmeta, za katerega so usposobljene ali postavljene kot pripravne.
Izpit iz higiene, uprave in ročnih del, če kandidatinje niso strokovne učiteljice gospodinjstva, traja po 10 (deset) minut.
Clen 28.
Z ženskimi ročnimi deli se razumejo vse vrste ženskih ročnih del (krojenje in šivanje perila in obleke,, vezenje in kvačkanje, okrasi in umetna dela, trikotaža — tekstilno pletenje) tako za otroke kakor za odrasle, poznavanje blaga in pod.
Člen 29.
Učiteljice za ženska ročna dela, ki so že opravile izpit pred komisijo za opravljanje državnega izpita za učiteljice ženskih strokovnih šol ministrstva za trgovino in industrijo, opravljajo dopolnilni izpit iz predmetov, iz katerih ga niso še opravile. Taki kandidatinji se všteva skupina iz ženskih ročnih del, ki jo je že opravila, če pokaže pred izpitnim odborom ministrstva za prosveto za opravljanje praktičnega učiteljskega izpita za učiteljice gospodinjskih šol in tečajev dovolj znanja tudi iz ostalih panog ženskih ročnih del.
Izpitni odbor ji po svoji izprevidnosti določi splošno oceno na osnovi ocene, dobljene pred komisijo ministrstva za trgovino in industrijo, in odgovorov pred njim.
Clen 30.
Praktični učiteljski izpit po tem pravilniku opravljajo tudi učiteljice privatnih gospodinjskih šol in tečajev.
S temi pravili se nadomeščajo pravila z dne 30. septembra 1932, O. u. br. 75.309,* njih dopolnitev z dne 22. avgusta 1933, P. br. 28.310,** in odločba z dne 12. oktobra 1933, P. br. 38.009.***
V Beogradu, dne 27. februarja 1935; P. br. 7275.
Minister za prosveto Stcvan Čirič s. r.
• n	■—
204.
Na osnovi zakona o kontroli kmetijskih pridelkov, namenjenih za izvoz, z dne 18. novembra 1929 in sporazumno z ministrom za kmetijstvo predpisujem tale
pravilnik
o izvozu semenja lucerne in rdeče detelje.f
Člen 1.
Semenje lucerne in rdeče detelje jugoslovanskega izvora se 6ine izvažati iz države samo z zalivko (plombo) in atestom državnih kmetijskih poskusnih in kontrolnih postaj, ki jih določi minister za kmetijstvo.
* »Službeni list< št. 724/91 iz 1. 1932.
** »Službeni lisk št. 544/85 iz 1. 1983.
*** »Službeni list« št. 577/90 iz 1. 1933.
t »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 22. marca 1965, št, 69/XVI/170.
Člen 2.
Semenje lucerne in rdeče detelje domačega izvora, ki je popolnoma očiščeno od deteljnega predenca in ki ustreza vsem ostalim pogojem pravilnika o kontroli semenja kulturnih rastlin, dobi ob plombiranju atest z diagnozo rdečo črto od spodnjega levega do zgornjega desnega vogla. Atesti imajo na obeh straneh po eno oznako, in to: Jugoslovanski proizvod, Jugoslawisches Produkt, Provenance yougoslave, Product of Yugoslavia.
Razen tega ima atest tudi oznako: Brez deteljnega predenca, Kleeseidenfrei, Free of dodder, Sans cuscute.
Člen 3.
Semenje lucerne in rdeče detelje jugoslovanskega izvora v naravnem stanju dobi atest z diagonalno modro črto od spodnjega levega do zgornjega desnega vogla in ima ob sirani atesta iste oznake o izvoru, kakor so navedene v členu 2., in razen tega tudi še oznake: Neočiščeno, Ungereinigt, Uncleaned, Naturel.
Semenje s takim atestom je prepovedano dajati v notranji promet.
Člen 4.
Za plombiranje po členu 2. mora prijaviti izvoznik semenje pred čiščenjem nabližji kmetijski poskusni in kontrolni postaji, katere organ odvzame ogledke semenja radi določitve domačega izvora. Ministrstvo za kmetijstvo sme odrediti, naj po potrebi te ogledke odjemlje in postaji pošilja sreski kmetijski referent.
Ob plombiranju naravnega semenja po členu 3. vzame organ postaje, ko je ugotovil, da je semenje domače, pred plombiranjem od vsake partije semenja po nekoliko ogledkov, ki se hranijo pri postaji.
Člen 5.
Da se zajamči istovetnost domačega semenja lucerne in rdeče detelje, se označi vse tuje semenje lucerne in rdeče detelje pri uvozu v državo ob uvoznikovih stroških z mešanico določenega dela barvanega semenja. Barvalni in mešalni postopek predpiše minister za kmetijstvo.
Če uvoznik tujega semenja lucerne in rdeče detelje ne pristane na ta postopek ob uvozu, mu carinarnica semenja ne izroči in ga mora uvoznik izvoziti iz države.
Ta postopek se ne uporablja na semenje, namenjeno za provoz skozi Jugoslavijo.
Člen 6.
Kdor se pregreši zoper predpise tega pravilnika, se kaznuje po §§ 6. in 7. zakona o kontroli kmetijskih pridelkov, namenjenih za izvoz* v denarju do 50.000 dinarjev ali z zaporom. Kazni izreka občno upravno obla-stvo prve stopnje.
Člen 7.
Ta pravilnik stopi v veljavo v treh mesecih po razglasitvi v »Službenih novinah«; na izvoznikovo zahtevo pa se sme uporabiti ta pravilnik tudi že pred tem rokom.
V Beogradu, dne 15. februarja 1935; II br. 5855/S.
Minister za trgovino in industrijo Milan Vrbanič s. r.
Minister za kmetijstvo dr. Drag. Jankovič s. r.
* »Uradni li»t« št. 53/15 iz 1. 1929./103O.
205.
Objava.*
V smislu § 2. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 18. februarja 1934 (»Službene novinec z dne 20. februarja 1934, št. 41 /X)** se ukinja, ker še ni podana možnost za voditev taksnih registrov iz člena 31. zakona o taksah, pošiljanje poročil o pobranih taksah po poedinih tarifnih postavkah zakona o taksah, odrejeno z razpisom z dne 6. junija 1932, št. 46.451/111, ki je bil dopolnjen z razpisom z dne 25. novembra 1933, št. 103.261/III.***
Iz ministrstva za finance, oddelka za davke v Beogradu, dne 15. marca 1935; št. 20.593/IIL
Banove uredbe.
206.
II.	No. 6967/4.
Uprava banovinskega pokojninskega sklada za občinske uslužbence v Ljubljani.
Uprava banovinskega pokojninskega sklada za občinske uslužbence v Ljubljani, odrejena, odnosno izvoljena po predpisih čl. 86. uredbe o občinskih uslužbencih (»Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine« v Ljubljani z dne 17. marca 1934, št. 184/22), sestoji kakor sledi:
Predsednik: dr. Vončina Franc, načelnik upravnega oddelka kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani;
predsednikov namestnik: dr. Guštin Alojzij, banski inšpektor istotam.
Člani: Širca Ignacij, banovinski finančni svetnik istotam; dr. Kukman Vladimir, banovinski sekretar istotam; Babnik Valentin, predsednik občine Št. Vid nad Ljubljano; dr. Pučnik Janko, predsednik občine Slovenska Bistrica, mesto; Kranjc Alojzij, delovodja občine Slovenj-gradec, in Japelj Vanko, delovodja občine Tržič.
Funkcijska doba uprave traja tri leta.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 6. aprila 1935.
Namestnik bana, pomočnik; dr. Pirkmajer s. r.
207.
Objave
banske uprave o pobiranju občinskiK davščin.
II.	No. 2183/3.
Občina Celjc-mesto pobira v proračunskem letu 1935./36. nastopne občinske davščine:
1.	45% .(štirideset pet) občinsko doklado na vse državne neposredne davke. Razen tega bo občina pobirala še 3% doklado na vse državne neposredne davke kot doklado za gasilsko četo.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z 20. marca 1985, št. 57.
** »Službeni list« št. 150/17 iz 1. 1984.
*♦* »Službeni list« št. 629/99 in L 1963,
2. Trošarine:
a) na vino po Din 150'— od hi,
b) na vinski mošt po Din 50-— od hi,
c) na pivo po Din lOO1— od hi,
č) na šumeče in fino vino po Din 25'— od 1,
d) na žganje, rum, konjak, špirit, poslajeno žga-
nje in jajčji konjak pavšalno,
e) tlakarino (cestno naklado),
f) užitnino na meso, in sicer od goved in konj po Din 12'—, od telet po Din 7'—, od prašičev pp Din 15-—, od drobnice po Din 2-—.
3. T a k s e po odobrenih pravilnikih in tarifah, in sicer:
a) tržnino,
b) od živinskih potnih listov,
c) tehtarino,
č) manipulacijsko takso,
d) takso na pse,
e) takse po uredbi o občinskih taksah,
f) takso na igranje s kvartarni,
g) gostaščind,
h) kanalsko pristojbino.
Kraljevska banska uprava Dravske bano*ine v Ljubljani, dne 3. aprila 1935.
II.	No. 9614/1.
Občina Stari trg v srezu logaškem pobira v proračunskem letu 1935./36. nastopne občinske davščine:
1. 10Q°/ono (sto) doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od	100 1	vina	Din	100’—,
b) od	100 1	vinskega	mošta Din	100-—,
c) od	100 1	piva	Din	50’—,
č) od	hi stopnje	alkohola špirita	in	žganja Din 5,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač Din 5’—,
e) od	goveda nad 1	letom	Din	30'—,
f) od	goveda pod 1	letom	Din	15’—,
g) od	prašičev Din	20-—,
h) od	drobnice Din	10‘—.
S.	Davek na pse, od vsakega psa Din SO1—.
4.	Takse po odobrenih tarifah, odnosno odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 29. marca 1935.
II.	No. 8880/1.
Občina Sv. Lenart nad Laškim v srezu laškem pobira v proračunskem letu 1935./36. nastopne občinske davščine:
1.	100% (sto) doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošaria&
a) od 100 1 vina Din	100-—,
b) od 100 1 vinskega	mošta Din	25'—,
c) od 100 1 piva Din	50'—,
č) od hi stopnje alkohola	špirita	in žganja
Din 5’—,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač Din 2'—.
3. Davek na pse, od vsakega psa Din 51—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 26. marca 1935.
II.	No. 9111/1.
Občina Trebelno v srezu krškem pobira v proračunskem letu 1935./36. nastopne občinske davščine:
1. 90% (devetdeset) doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100-—,
b) od goveda nad 1 letom Din 15-—,
c) od goveda pod 1 letom Din 10-—, č) od prašičev Din 10-—,
d) od drobnice Din 5'—.
3. Davek na pse, od vsakega psa Din 10'—.
4. Takse po odobrenih tarifah, odnosno odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 26. marca 1935.
II.	No. 9216/1.
Občina Tuhinj v srezu kamniškem pobira v proračunskem letu 1935./30. nastopne občinske davščine:
1. 100% (sto) doklado na vse državne neposredne davke.
2. T r o š	a r i	n	e :
a)	od	100	1	vina	Din	100-—,
b)	od	100	1	vinskega	mošta Din 100'—,
c)	od	100	1	piva	Din	50-—,
č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja Din ~y—,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač Din 5-—,
3. Davek na pse, od vsakega psa Din 10'—.
4. Takse po odobrenih tarifah, odnosno odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 26. marca 1935.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mihalek v Ljubljani.
Steft 39,
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 29. kosu VI. letnika z dne 10. aprila 1935.
Razglasi kraljevske banske uprave
VI. No. 1100/10.	935
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
od 8. marca do 14. marca 1935.
Po naredbi ministrstva za narodno zdravje H. br. 4948 z dne 21. marca 1930.
			a		
Srez	rt	►a o « « o	© > 2	'•3 a	cJ2 (O «9
	O	2®	o	p	•» ° O*
Skupina tifuznik bolezni.
Laško .............
Litija.............
Ljutomer............
Murska Sobota . Prevalje...........
1
Vsega . .
Griža. — Dysenteria.
Ljutomer
Skrlatinka. — Scarlatina.
Celje
Dolnja Lendava . , , •
Kranj .................
Ljubljana (srez) .... Ljubljana (mesto) . . . Maribor desni breg . .
Murska Sobota..........
Novo mesto .■•<<>> Ptuj ........
Radovljica . .... . . •
Vsega
25
Ošpice. — Morbilli.
Brežice .........
Celje (mesto) ......
Kranj
Kočevje .........
Litija ...........
Maribor desni breg • » Maribor (mesto) ....
Novo mesto...........
Vsega . .
38
84
14
38
39
Sen. — Erysipelas.
Brežice .......
Celje (mesto) >,.»•• Konjice .... .... .
Krško i.immiii
Litija.................
Ljubljana (mesto) .. • Ljutomer............  «
Maribor desni breg . < Maribor levi breg Maribor (mesto)
Novo mesto .... Slovenjgradec . . . Stnarje pri Jelšah
« • » • • • •
Vsega
12
...	1	- 1	—	—
...	1	“I \		—
. .	1	-! i			—
?a . .	3	-1 3	-	—
26
1 IB
Srez
O-
orH
11
o*
Davita. — Diphteria et Group.
Brežice .........
Celje
Kranj
Kočevje
Krško
Litija ...........
Logatec .........
Ljubljana (srez) ....
Ljubljana (mesto) ,,.
Ljutomer .............
Maribor desni breg ,. Maribor levi breg . ., Maribor (mesto) ....
Metlika ..........
Novo mesto .......
Prevalje...........
Ptuj...........
Ptuj (mesto)..........
Radovljica .......
Slovenjgradec ......
Šmarje pri Jelšah . ■ .
Vsega
49
iti
29 16
1; 61
Nalezljivo vnetje možganov. Meningitis cerebrospinalis epidemica.
Ljubljana (srez) ....	—	ii-	— 1 1
Prevalje		1	— i —	— I i
Vsega . .	1	i|-	-| 2
Krčevita odrevenelost. — Tetanus,
Maribor levi breg ... | — j 1 j — j 11 —
Vsega . . j
1-1 1
Otrpnjenje tilnika. — Poljomyelitis acuta.
Murska Sobota ....
Ptuj................
Vsega . .
Otročična vročica. — Sensls puerperalis.
Ptul		l					—	i
Vsega ... | 2 Hripa. — Gripp		e.	—		2
Celje ...........	3	5	—	—	8
Celje (mesto) ......	2	13		—	15
Črnomelj 				—	1		j	—	1
Dolnja Lendava ....	—	75	—	—	75
Kamnik		—	135	50	—	85
Kranj	—	1		—	1
Konjice	4	17	6	i	14
Krško 				—	111	—	—	111
Laško	—	1	—	—	1
Litija .•..».»*•««	15	17	11	—	21
Ljubljana (srez) ....	—	402	—	—	402
Ljubljana (mesto) . .,	5	658	621	—	42
Maribor desni breg . ,	—	13	13	—	—
Maribor (mesto) ....	100	33	75	—	58
Murska Sobota		2	1	—	—	3
Ptuj		—	15	7	—	8
Ptuj (mesto)		3	15	7	—	11
Radovljica		2	14	—	—	16
.Vsega .,	136	1527	790	i	872
Sres
	?-	"S	
a	M	g	u s
O	ž*	TJ o	P
4) h.
ii
Vnetje primševne slinavke. — Parotitis epidemica.
Celje (mesto) . . .. . . j
Vsega
. I 1
Varicellac.
. I - I 11—I ■
-	3
Norice.
Celje (mesto) . .
Vsega . . | — j 11 — 1 — i 1 Ljubljana, dne 18. marca 1935.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
*
980
III. No. 2000/2.
Razglas.
Na osnovi § 42., točka 18., zakona o banski upravi ter § 15. akcijskega re-gulativa sem odobril sklep rednega letnega občnega zbora delničarjev tovarne zaves »Štora« d. d. z dne 27. februarja 1935 ter izpremembo § 6. družbenih pravil.
Rečena izprememba se nanaša na izpremembo namena in delokroga družbe.
Kraljevska banska uprava DravBke banovine v Ljubljani, dne 2. aprila^935, Namestnik bana, pomočnik: dr. Pirkmajer s. r.
I. No. 3687/1.
*
949
Razpis.
Na osnovi § 31. zakona o banski upravi se razpisuje v območju sreskega cestnega odbora Gornji grad službeno mesto banovinskega cestarja, in sicer na banovinski cesti Trzin—Letuš za odsek od km 58.400 do km 61.665 ter na banovinski cesti Dravograd—Sv, Peter za odsek od km 56.500 do km 57.860.
Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in'ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let.
Svojeročno pisane in s kolkom za Din 5'— kOlkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluženju kadrovskega roka, zdravniško izpričevalo, nravstveno izpričevalo, potrdilo pristojnega oblast-va, da niso bili obsojeni zbog kaznivih dejanj iz koristoljubja in eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti), je vložiti najkesneje do 28. aprila 1935 pri sreskem cestnem odboru v Gornjem gradu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 4. aprila 1985.
I.	No. 10/108.	868—3—3
Razpis dobave pisarniških potrebščin.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje na osnovi ČL 82. do 105. zakona o državnem računovodstvu v skrajšanem roku javno olertno licitacijo za dobavo pisarniških potrebščin za proračunsko leto 1935./36. po banovinskem proračunu ter za mesece april, maj, junij in julij 1935 po državnem proračunu.
Licitacija se bo vršila dne 24. aprila 19.35 ob 11. uri v sobi štev. 21, II. nadstropje, kraljevske banske uprave Dravske banovine, Bleiweisova cesta št. 10.
Ponudbe, opremljene s predpisanim kolkom, v zapečatenem ovitku z zunanjo oznako »Ponudba za nabavo pisarniških potrebščin ponudnika I. I.< izroči ponudnik ali njegov pooblaščenec na dan licitacije med 10. in 11. uro predsedniku licitacijske komisije.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izjaviti, da so mu licitacijski pogoji znani in v celoti nanje pristaja. Najkesneje do 10. ure istega dne mora položiti pri blagajni finančnega oddelka kraljevske banske uprave predpisano kavcijo v višini 5%, odnosno 10% skupne vrednosti ponudene dobave. Vložne knjižice denarnih zavodov se praviloma ne sprejmejo za kavcijo. Dalje mora ponudnik predložiti predsedniku licitacijske komisije potrdilo zbornice za trgovino, obrt in industrijo o dražiteljski sposobnosti, potrdilo o poravnavi vseh zapadlih davkov in priznanico o položeni kavciji.
Pogoje za izvršitev te licitacije kakor tudi vse potrebne informacije glede količine, vrste in kakovosti potrebščin dobe interesenti med 10. in 12. uro dopoldne v ekonomatu kraljevske banske uprave v Ljubljani, soba štev. 48. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 29. marca 1935.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
TI P 133/35-1.	965
Oklic.
Tožeča stranka Božič Alojz, pos. sin v Kobilah št. 7, p. Leskovec, je vložila proti toženi stranki Božiču Francu, posestniku, prej v Kobilah, radi dinarjev 12.000'— s prip. k opr. št. II P 133/35—1 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 30. aprila 1935 ob 9. uri dopoldne pred tem sodiščem v sobi št. 2, razpravna dvorana.
K ir bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja g. Artač Jakob, upokojeni polic, stražnik v Krškem, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Sresko sodišče v Krškem, odd. 11., dne 20. marca 1935.
II R 30/35—1.	978
Razglas.
Na predlog Bevšek Marije roj. Sem je bila s tusodnim sklepom z dne 4. aprila 1935, II R 30/35—1, uvedena amortizacija naslednjih na nepremičninah umrlih Bevšek Franca in Frančiške, sedaj last Bevšek Marije, vi. št. 65 in 4 k. o. Ljubno ter Druškoviča Karla v Ljubnem, vi. št. 125 k. o. Ljubno, vknji-ženih terjatev, in sicer:
a) Piki Frančiške iz sodbe z dne
29.	avgusta 1879, št. 3189, po 86 gl 44 in pol kr s prip.;
b) Bratanič Ane iz plačilnega povelja z dne 7. junija 1885, št. 2127, po 8 gl 96 kr s prip.;
c) Premoža Martina iz prisojila z dne 27. januarja 1886, št. 357, po 31 gl s prip. in iz dolžnega pisma z dne 21. septembra 1894 po 13 gl 95 kr s prip.
Vsi oni, ki uveljavljajo na te terjatve kak zahtevek, se pozivljejo, da prijavijo svoj zahtevek najkesneje do 1. V. 1936, ker se bosta v nasprotnem primeru po brezuspešnem poteku tega roka in na ponovni predlog predlagateljice Bevšek Marije dovolila amortizacija vknjižbe zastavne pravice za gornje terjatve in njih izbris.
Sresko sodišče v Gornjem gradu, odd. II., dne 4. aprila 1935.
Og 20/35-3.	941
Amortizacija.
Na prošiijo Dežmana Ivana, nadkle-tarja pivovarne »Union« v Ljubljani, Celovška cesta 22, se uvaja postopanje za amortizacijo dveh hranilnih knjižic, ki ju je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi tekom 6 mesecev po tem razglasu svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da sta hranilni knjižici brez »noči.
Oznamenilo: Hranilni knjižici Mestne hranilnice v Ljubljani, prva št. 201.200, glaseča se na ime Pevec Marija s saldom Din 7.239'68, in druga št. 176.978, glaseča se na ime Dežman Ivan, Fani, s saldom Din 27.765-89.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV., dne 1. aprila 1935.
$
I Va 397/33-30	907
Dražbeni oklic.
Dne 9. maja 1935 ob en-aj-s t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: hiša št. 8 ob Strmi poti v Ljubljani, gostilniško, gospodarsko poslopje, vrtna lopa, njiva, vrtova, zemljiška knjiga k. o. Poljansko predm., vi. št. 5.
Cenilna vrednost: Din 679.720-50.
Pritiklin ni.
Najmanjši ponudek: Din 339.864-75.
Vadij: Din 67.980'-.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benern naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri,
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani,
dne 11. marca 1935.
V I- 4628/34-8	981
Dražbeni oklic.
Dne 10. maja 1935 ob deveti h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin:	zemljiška
knjiga k. o. Podsmreka, vi. št. 235.
Cenilna vrednost: Din 70.084-—.
Najmanjši ponudek; Din 46.723'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani,
dne 23. marca 1935.
$
I 607/33-15.	935
Dražbeni oklic.
Dne 13. m a j a 1935 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 26 dražba nepremičnin: 1. zemljiška knjiga Bled, «1. št. 452; 2. zemljiška knjiga Bled, vL št. 456; 3. zemljiška knjiga Želeče, vi. št. 645.
Cenilna vrednost: ad 1. Din 498.871'—, ad 2. Din 126.050'—, ad 3. Din 58.890'—.
Vrednost pritikline: Din 71.441'—.
Najmanjši ponudek: ad 1. 249.435'50 dinarjev, ad 2. Din 84.033-50, ad 3. >in 39.260'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Sresko sodišče v Radovljici,
dne 31. marca 1935.	*-	•’
$
I 104/35-9	914
Dražbeni oklic.
Dne 16. maja 1935 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjig® Virštanj, vi. št 160.
Cenilna vrednost: Din 2704'50.
Najmanjši ponudek; Din 1806—.
Varščina: Din 271'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž' benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavlja^ glede nepremičnin v škodo zdražitelj®> ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski leg® sodišča.
Sresko sodišče v Kozjem, dne 27. marca 1935.
Konkurzni razglasi
319
S 23/28-159.	942
Določitev posebnega ugotovitvenega naroka.
Prezadolženim: »Herac, zadruga z o. z. v Ljubljani.
Za pretres naknadno prijavljenih terjatev se odreja narok na dan
19. aprila 1935 ob pol devetih pri podpisanem sodišču v sobi št. 140. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 30. marca 1935.
320.
S 21/30—123
*
984
Določitev naroka za prisilno poravnavo.
Prezadolženec ing. T o r n a g o Ivan v Ljubljani, Poljanska cesta 12.
Za razpravljanje in sklepanje o prisilni poravnavi, ki jo predlaga prezadolženec, se določa narok na dan
30.	aprila 1935 ob pol desetih pri tem sodišču, soba št. 140.
Prezadolženec mora priti k naroku osebno.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 26. marca 1935.
*
321.
Por 8/35—2	983
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o iniovini Svetozarja N. Jovanoviča, lastnika tovarne perila na Klancu pri Kranju.
Poravnalni sodnik: Gregorc Jurij, starešina sreskega sodišča v Kranju.
Poravnalni upravnik:	dr. Lenko
Prane, odvetnik v Kranju.
Narok za sklepanje poravnave pri sre-skem sodišču v Kranju dne 3. maja t. 1. °b 10. uri.
Rok za oglasitev do 27. aprila 1935. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 4. aprila 1935.
Razglasi raznih uradov in oblastev.
No. 4080.
Razglas.
958
V smislu čl. 52. uredbe o izvrševanju j^Uvalnih odredb (»Ur. list« kos 20. iz *eta 1930.) se razglaša, da je po sodbi peškega sodišča v Mokronogu z dne decembra 1934, Kps 302/34—10, prepovedano Gorniku Stanislavu, roj. 25. eb.aarja 1915 v Škrljevem, pristojne-Št. Rupert in stanujočemu v Škr-Jeyem stev. 29, posestnika sinu, zahajati v krčme za dobo enega leta ra-u,,ši od ti. januarja 1935.
, Po § 268. kazenskega zakona se kaznuje vsakdo, ki ve za razglašeno
prepoved iz § 55. cit. zakona pa vendarle postreže taki osebi z opoji lom. Sresko načelstvo v Krškem, dne 3. aprila 1935.
Sreski načelnik: dr. Čuš s. r.
Štev. 719.
*
Razpis.
947
Občina Dob, srez Kamnik, razpisuje pragmatično mesto občinskega dclo-vodje-pripravnika.
Šolska izobrazba: Popolna srednja ali tej enaka strokovna šola z zrelostnim izpitom. Varščina Din 5000'—.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti tekom 30 dni po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri podpisani občini.
Občina Dob, dne 5. aprila 1935.
No. 3059.
Razpis.
959
Občina Pobrežje, srez Maribor desni breg, razpisuje pragmatično mesto referenta za vojaške zadeve.
Šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti pri tej občini tekom enega meseca po objavi tega razpisa v »Službenem listu«.
Upravna občina Pobrežje, dne 3. aprila 1935.
Št, 531.	962
Razpis.
Občina Rudnik, srez ljubljanski, razpisuje pragmatično mesto občinskega delovodje.
Šolska izobrazba: 4 razredi srednje šole z dovršenim nižjim tečajnim izpitom.
Varščina po dogovoru.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti pri tej občini tekom enega meseca po objavi tega razpisa v »Službenem listu«.
Občina Rudnik, dne 5. aprila 1935.
•1»
Št. 386—35.	944
Razpis.
Uprava občine Sedlarjevo razpisuje pragmatično mesto občinskega delovodje z mesečno plačo Din 600'— ter prostim stanovanjem za samca.
Potrebna kvalifikacija: 4 razredi srednje ali njej enake šole.
V smislu čl. 8., točk 1. do 11., ured-'3e ? .°t>t‘*nskih uslužbencih opremljene prošnje je vložiti na občinsko upravo v Sedlarjevem, srez Šmarje pri Jelšah, v roku 15 dni po tej razglasitvi v »Službenem listu kralj, banske uprave Dravske banovine«.
Uprava občine Sedlarjevo, dne 4. aprila 1935.
Pov. 39/35.	975
Razpis.
Občina Slovenske Konjice, srez Slovenske Konjice, razpisuje pragmatično mesto občinskega delovodje-pripravni-ka. Šolska izobrazba: popolna srednja ali njej enaka strokovna šola z maturo.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti tekom enega meseca po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini.
Občina Slovenske Konjice, dne 3. aprila 1935.
Štev. 1344/35.	957
Razpis.
Občina Šmarje pri Jelšah-okolica, srez Šmarje pri Jelšah, razpisuje pogodbeni mesti dveh služiteljev, dveh cestarjev in ene babice. Šolska izobrazba: Za služitelja dovršena osnovna šola, za cestarja najpotrebnejša pismenost, za babico dovršena babiška šola.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili, je vložiti v roku 15 dni po objavi tega razpisa pri tej občini.
Občina Šmarje pri Jelšah-okolica, dne 4. aprila 1935, št. 1344/1.
Razne objave
Vabilo
974
na
redni letni občni zbor
Javnega skladišča in prevozne družbe d. d. v Celju,
ki bo dne 24. aprila 1935 ob 15. uri v pisarni g. Dušana Zanggerja v Celju, Gosposka ulica štev. 1/1.
Dnevni red:
1. Citanje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2. Poročilo upravnega sveta o poslovanju družbe in predložitev računskega zaključka z računskim poročilom.
3. Poročilo revizijskega odbora.
4. Odobritev letnega računa in sklep o odvezi upravnega sveta po naročilu revizijskega odbora.
5. Volitev članov upravnega sveta in revizijskega Odbora.
6. Slučajnosti.
Upravni svet.
*
956
Vabilo na 60. redni občni zbor,
ki ga bo imelo
Kreditno društvo Hranilnice Dravske banovine
v četrtek, dne 25. aprila 1935 ob 15. uri v poslopju Hranilnice Dravske banovine v Ljubljani, Knafljeva ul. 9, pritličje.
Dnevni red:
1. Poročilo odbora o društvenem delovanju v letu 1934.
2. Poročilo odbora za pregled računov.
3. Dopolnilna volitev odbora.
4. Volitev odbora za pregled računov.
5. Slučajnosti.
Po § 26. pravil je občni zbor sklepčen, če je navzočnih 20. članov. Če se to število ne doseže, bo pol ure pozneje na istem kraju in z istim dnevnim redom nov občni zbor, ki je sklepčen, neglede na število navzočnih članov.
Odbor.
*
979
Vabilo
na
redni občni zbor Tovarne strojil d. d. v Majšperku,
ki bo v četrtek, dne 25. aprila t. 1. ob IH. uri dopoldne v pisarniških prostorih
Tovarne strojil d. d. v Majšperku.
Dnevni red:
1. Poročilo uprave.
2. Predložitev bilance za leto 1934.
3. Poročilo nadzorstva.
4. Sklepanje o odobritvi bilance za leto 1934.
5. Slučajnosti.
Pripomba: delničarji, ki se bodo udeležili rednega občnega zbora, imajo položiti svoje delnice v upravni pisarni Tovarne strojil d. d. v Majšperku do najkesneje dne 20. aprila 1935.
V Majšperku, dne 7. aprila 1935.
Upravni svet.
*
955
Posojilnica v Rušah r. z. z n. z.
vabi na
XXX. redni občni zbor,
ki se bo vršil v nedeljo, dne 28. aprila 1935 v uradnem prostoru zavoda v Rušah. Začetek ob pol 9. uri.
Dnevni red:
1. Poročilo načelstva,
2. poročilo nadzorstva,
3. potrditev bilance za leto 1934,
4. izprememba čl. 32. zadružnih pravil,
5. določitev obrestne mere za leto
1935.,
6. slučajnosti.
Načelstvo.
*
938-3-2
Poziv upnikom.
Agrarna zajednica r. z. z neom. zav. Sv. Marjeta ob Pesnici je prešla v likvidacijo. Upniki naj prijavijo svoje terjatve v roku enega meseca po prvi objavi.
Likvidator Jernej Pnvalee s. r.
Štev. 4001	929—3—2
Poziv upnikom.
Splošna gospodarska zadruga v Rib-nem pri Bledu, registrovana zadruga z omejeno zavezo, je prešla po sklepu občnega zbora z dne 5. avgusta 1934 v likvidacijo.
Upniki se pozivljejo, naj priglase terjatve.	Likvidatorji.
*
968
Objava.
Izgubil sem odpustnico ponavljalne šole v Kočevju iz 1. 1920, na ime: Glass Osvald. Proglašam jo za neveljavno.
Glass Osvald s. r., Kočevje 153.
*
948
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico in tablico kolesa št. 2—40190—16 na ime: Hvastja Vinko iz Stožic pri Ljubljani. Proglašam ju za neveljavni.
Hvastja Vinko s. r.
*
972
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico štev. 54.791 in jo proglašam za neveljavno.
G. Petrovci, 7. aprila 1935.
Kerčmar Karel s. r.,
strojnik in pos.
*
973
Objava.
Podpisani strojnik in posestnik Kerčmar Karel iz G. Petrovcev sem izgubil listino strojniškega in kurjaškega izpita in jo proglašam za neveljavno.
G. Petrovci, dne 7. aprila 1935.
Kerčmar Karel s. r., strojnik in pos.
*
967
Objava.
Izgubila sem izpričevalo o završnem izpitu meščanske šole na Jesenicah, izdano dne 28. januarja 1934, št. 33. Proglašam ga za neveljavno.
Bled, 8. aprila 1935.
Plemelj Ivanka s. r., Bled št. 103.
*
946
Objava.
Izgubil sem pri osebnem avtomobilu evidenčno tablico št. 1745 ter jo proglašam za neveljavno.
R. Tonejc s. r., Ptuj.
943
Objava.
Izgubil sem odpustnico petrazredne deške narodne šole v Sv. Juriju ob j. ž.,
izdano dne 24. julija 1921 na ime: Vouk Viktor, rojen dne 20. julija 1908 v Novi vasi, občina Sv. Jurij ob j. ž. okolica.
Proglašam jo za neveljavno.
Vouk Viktor s. r.
*
950
Računski zaključek Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani.
Bilanca per 31. decembra 1934.
Aktiva: Blagajna Din 35,032.955'47, menice 44,560.860-66, vrednostni papirji 16,181.985-86, konzorcialni računi 9 milijonov 193.800T0, debitorji: vista naložbe 6,593'750'88, dolžniki 140,863.034'59, (skupaj debitorji Din 147,456.785'47), inventar 1'—, realitete 140.000'—, garancije 13,739.400'—; skupaj dinarjev 252,566.388'56.
Pasiva:	Glavnica Din 12,500.000'—,
rezervni fond:	redni	1,250.000'—,	iz-
redni 7,800.000'—, za dubiozne terjatve 5,300.000-—, azijski 3,750.000-— (skupaj rezervni fond Din 18,100.000'—), trate 35.098'53, vložne knjižice in blagajniške priznanice 41,317.055'86, kreditorji 178,336.47112, nedvignjena dividendla 1.818'—, dobiček: prenos iz leta 1933.
593.714-34, za leto 1934. 1,682.231-21 (skupaj dobiček 2,275.945'55), garancije 13,739.400; skupaj Din 252,566.388'56.
Račun izgube in dobička dne 31. decembra 1934.
Debet: Plače Din 2,258.871'49, stroški 1,984.188'94, davki in pristojbine 696.496'77, odpis realitet 4.000'—, odpisi v smislu čl. 83., točke 6., zakona o neposrednih davkih (§ 14. davčne novele z dne 18. iebr. 1934) 947.346'84, dobiček: prenos iz leta 1933. 593.714^54, za leto 1934. 1,682.231-21 (skupaj dobiček 2,275.945‘55); skupaj Din 8 milijonov 166.849-59.
Kredit: Prenos iz leta 1933. dinarjev
593.714-34, obresti in provizije 4 mili' jone 354.326'29, dobiček iz deviz, valut in drugih poslov 3,218.808'96; skupaj Din 8,166.849'59.
Ljubljana, dne 31. decembra 1934.
S knjigami in prilogami primerjali iu v redu našli: Nadzorstveni svet:
Mag. Ph. R. Sušnik s. r., predsednik.
Janko Bleiweis-Trsteniški s. r. dr. Mirko Božič s. r.,
Miroslav Urbas s. r.,
Franc Urbanc s. r.
Za ravnateljstvo:
Avgust Tosti s. r.
Objava.
Po sklepu občnega zbora se bo čenši s 1. majem 1935 izplačevala de ničarjem Kreditnega zavoda za trg°v no in industrijo v Ljubljani 10%na « videnda z odbitkom dividendnega da ka.
Izdaja kraljevska tv,inska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: O. Miliaiek v Ljubljani.