96
En teden pozneji                                   \e žjta perišča .
Ze drugo kobilo,                                  Ne zerna soli.
Vse lepši, močneji,                             {\e moke, prešiča —
Zamenja za njivo,                                 Mu norce moli. Mu žena zlo  brani,
Al vse je zastonj,                                Iz h,eva razlega
Ga prosi solzami —                             Mukanje se dime.
Mu ljubši je konj.                                Ki nima nic mleka.
Ne zna se ji vime.
Si robe nabaše,                                    Le krava pogine,
Da vdira se cesta.                               t0 za(jnjj je rep
Ko v Terst se prikaže                        Ni treba več pinje,
Ne more iz mesta,                               In mo]ze bo skiept Z lokande v botego
S takini vihra,                                     Z(laJ maha rad žgance
Pozabi na vprego,                                In ^leplje sokove.
Voza pa blaga.                                      Krompir za pišance
On je in golobe.
Pri polnem poliči                                  Beržole, pečenka
On ima veselje,                                    So redke reči.
Mu ročne deklici                                  0n vedno brez cvenka
Stoje na povelje;                                  Pri pe5i tiči. In z družbo za mizo
Se rad pomudi,                                     Nar lepši poljane
Marsktero petico                                   ZdaJ  drugim cvetejo,
Za ples nasadi.                                     In njive prodane
Sosedje orjejo,
e mara za zgance,                            j^ar jmat so groblje,
Za prazne sokove,                               Pušoben je svet.
Obira pišance,                                      Naj 0rje al koplje,
Kopune, golobe,                                   Doraste mu smet. Beržole, pečenka
Mu tudi diše;                                        Ko 6as Je orati
Ko zmanjka pa cvenka                        Ni s cim pognojiti,
Ga čevlji tise.                                       K' Je treba seiatl
On mora kupiti.
Zdaj zopet mu draga                          paž Jaka bi zein
Je njega dežela,                                  zdaj  gnoj  jz ceste.
Ne draži več blaga,                             j)a z njjm bi zabelil
Ne plazi Lubelja,                                 Si njive puste. Kot sanje se zdi mu
Kupčija na Bljak,                                 Tako oni od ]5ta
Prot Terstu in Vidmu                         Do Ieta le Pesa-
Prekopan je prag.                                 Si boljs'ga obeta -
Ušla je mu sreča:                 ______
Potem pa poprime                                pri Marnu sosedu
Se zopet kmetije,                                Za mizo sedi,
Ne čerhne, ne zine                              Mej tem ko po svetu
Od svoje kupčije,                                 Jo Jaka sledi.
Mu druz'ga ne ostane ,
Ko dolg za obrest,                              0n s potnim obrazom
In hlače ošpehane —                          Sl kruh prideluje,
Dobiček iz cest!                                   ?je z zej° in Sladora
Brezkončno vojskuje ,
Zdaj žena se uname                            Ko nekdaj  po raji
Togotna ko orlica,                               Naš oča Odam,
Jo jeza prevzame,                                Pozabljen pri kraji
Ker ni ga beliča,                                 Premišlja svoj stani
V. Kurnik v Teržiču.
Prebrisani kmet.
Prebrisane glave                                   Doma skor nikoli,
Je Kračarjev Jaka,                              Drugej pa povsod.
Od Soče do Drave,                              Se manj pa na polji —
Ne najde se taka.                                Je kakor gospod!
Pri domu živeti                                     XT
„ ,              .     -„                                    Korošce nasitva,
Zato mu ni mar,                                  T.           .        v.< '
Gre daleč po sveti                               *¦ vou presice.
Kot mokar, špehar.                              l'h z.,mok? P.rev,dva
oanaske pšenice.
^Ovsenega kruha                                  Ce vidi pa zgubo
Mi treba ni jesti,                                 Se nič ne boji,
Ne z delom trebuha                             Ce tudi clo gubo
Veliko pretresti;                                   Al bajto zgubi.
Naj norci za plugam                            _              .   _.
Si čelo pote,                                         ?", "Pa ok',1, .
Jez vozim in pokam                            Veliko na krcdo>
Pa gladim ceste".                                 Bogato se vol.
INa mozko besedo;
„Zabita cepina.                                     Al sreča mu sije,
K' le vidi do nosa                                Če špika do pol.
In pameti nima,                                    Brez škode ne šteje
Za tac'ga je kosa;                               Se skoraj  nikol.
Kateri kot smola                                                      .
Na klopi sedi,                                      't0 zena Pr' domu
Za tac'ga je šola,                                Se sama ubija,
In tope ljudi!«                                      Pn glinastem zvonu
On kvarte prestilja.
Tako on soseda                                    Ž njim radi igrajo,
Gerdo zaničuje,                                    K' vedo, da ne zna,
Ga pisano gleda,              .                    Ga splošno goljfajo
Ki pridno kmetuje,                              Kar koli se da.
Ki s tim. kar pridela,                         *      . .
DoroU.no živi.                                       °«1 do,S°/"'«»
Dragote ne dela                                    Otrapljen do doma.
In stan svoj  časti.                                J0"!'6 kakor Sura-
Kobila pa hroma.
Po zemlji horvaški                               Jo maže, jo zdravi,
On ima kupčije ,                                   Pa Jok ji ni kos —
Prot burji teržaški                               Po  tem  pa jo spravi
Ima barantije;                                       Si merhar na voz.
—----------------------------------------------------