Slovenija v mednarodnih in medca šovnih primerjavah ISSP, ESS, SJM E-VREDNOTE XIII. NA ROB VREDNOTNEGA ATLASA SVETA Toda prav ta slika, ki nam kaže umesti- tev držav glede na vrednotno usmeritev njihovega prebivalstva, opozarja na to, da Slovenija po omenjenih merilih ni spadala v “komunistični blok”, tudi če se je razglašala za socialistično… Naj- bližji sosedje Slovenije na tej sliki niso nekdanje vzhodnoevropske države, razen Češke, ampak Nemčija, Grčija, Finska in Izrael. Bliže kot Hrvaška, ki ji je od nekdanjih jugoslovanskih republik najbližja, je vrsta držav, med njimi celo Belgija, Francija in Južna Koreja. Slove- nija torej ne spada v družbo vzhodno- evropskih postocialističnih držav, če jo presojamo z vidika omenjenih vrednot- nih usmeritev. Morda je to posledica tega, da smo stoletja živeli v Avstro- Ogrski, morda je posledica prekinitve odnosov s Stalinom, morda pa posle- dica tega, da smo imeli svojevrsten tip samoupravnega, tržnega socializma in najverjetneje – vseh treh skupaj. Vsako uvrščanje Slovenije v postociali- stično srednjeevropsko skupino držav je torej hoteno ali nehoteno podce- njevanje tega, kar so generacije pred nami že dosegle. Vir: Rus/Toš (2005), Vrednote Slovencev in Evropejcev, Dokumenti SJM, str. 13. Niko Toš, ured. VREDNOTE V PREHODU XIII. Slovenija v mednarodnih in medčasovnih primerjavah ISSP, ESS, SJM 2017–2020 E-VREDNOTE XIII./ Ljubljana, 2021 VREDNOTE V PREHODU XIII. Slovenija v mednarodnih in medčasovnih primerjavah ISSP 2017–2019, ESS 2018, SJM 2018–2020 Niko Toš, ured. 1. elektronska izdaja Izdajatelj in založnik: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, IDV, CJMMK, Ljubljana Knjižna zbirka: E - VREDNOTE XIII. Urednica zbirke: Brina Malnar Recenzenta: Slavko Splichal Marjan Malešič Ureditev besedil in organizacija: Ivana Kecman Stvarno kazalo: Špela Zajšek Likovna oprema in prelom: Polonca Mesec Kurdija To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenjepod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca. / This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License. Dostopno prek: https://knjigarna.fdv.si/; www.cjm.si DOI: 10.51936/9789612359478 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana COBISS.SI-ID=47769859 ISBN 978-961-235-947-8 (pdf) Knjigo je sofinancirala Agencija za raziskovalno dejavnost RS. KAZALO VREDNOTE V PREHODU XIII. Predgovor Niko Toš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .7 PRVI DEL RAZISKAVE SJM 2018–2020 PREGLED SUMARNIH REZULTATOV 1.1 SLOVENSKO JAVNO MNENJE 2018/1: Ogledalo javnega mnenja; mednarodna raziskava Socialna omrežja in socialni viri (ISSP, Social networks, III.,2017); Vrednote prostora in okolja; Uporaba novih tehnologij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .15 1.2 SLOVENSKO JAVNO MNENJE 2018/2: Evropska družboslovna raziskava (ESS IX. 2018) . . . . . . . . . . .93 1.3 SLOVENSKO JAVNO MNENJE 2019/1: Ogledalo javnega mnenja; mednarodna raziskava O religiji in cerkvi (ISSP, Religion IV., 2018); Raba obnovljivih virov energije; Vegetarijanstvo in veganstvo; Odnos do nudenja prve pomoči; Uporaba interneta in internetnih družbenih omrežij; Sovražni govor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 173 1.4 SLOVENSKO JAVNO MNENJE 2019/2: Stališča o neenakosti (ISSP, Social Inequality, IV., 2019), Ogledalo javnega mnenja; Odnos do dela in družine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .233 1.5 SLOVENSKO JAVNO MNENJE 2020/1: Življenje in stališča v času pandemije covid-19; Ogledalo javnega mnenja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .289 DRUGI DEL MEDNARODNA DRUŽBOSLOVNA RAZISKAVA (INTERNATIONAL SOCIAL SURVEY PROGRAMME) – MEDLETNE IN MEDNARODNE PRIMERJAVE REZULTATOV RAZISKAV, ISSP 2017–2019 2.1 Mednarodna družboslovna raziskava, SOCIALNA OMREŽJA IN SOCIALNI VIRI, medčasovne in mednarodne primerjave (ISSP, Social Networks, 2017) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .325 2.1.1 Socialna omrežja in socialni viri, medčasovne primerjave za Slovenijo (ISSP 1992–2017) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 327 2.1.2 Socialna omrežja in socialni viri, mednarodne primerjave za devetnajst držav (ISSP 2017) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 341 2.2. Mednarodna družboslovna raziskava, STALIŠČA O RELIGIJI IN CERKVI, medčasovne primerjave (ISSP, Religion, 2018) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .399 2.2.1 Stališča o religiji in cerkvi, medčasovne primerjave za Slovenijo (ISSP 1991–2018) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .401 2.2.2 Mednarodne primerjave za sedemindvajset držav (ISSP 2018) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 421 2.3 Mednarodna družboslovna raziskava, STALIŠČA DO DRUŽBENE NEENAKOSTI, medčasovne primerjave (ISSP, Social Inequality, 2019) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .481 2.3.1 Stališča do družbene neenakosti, medčasovne primerjave za Slovenijo (ISSP 1992–2019) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .483 TRETJI DEL EVROPSKA DRUŽBOSLOVNA RAZISKAVA (EUROPEAN SOCIAL SURVEY, ESS 2018) 3.1 ESS: medčasovne primerjave za Slovenijo, 2002–2018 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .499 3.2 ESS: Mednarodne primerjave za devetnajst držav, ESS 2018 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .633 ŠTUDIJE IN DOKUMENTI Družba v prehodu in vrednote Niko Toš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .783 Vrednote Slovencev in Evropejev Veljko Rus, Niko Toš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .807 Na rob (zadnje) knjige Vrednote v prehodu XIII. O raziskovalni poti urednika sociologa N. Toša Zdravko Mlinar, Hans-Dieter Klingemann . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 817 RECENZIJI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .827 STVARNO KAZALO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .833 7 VREDNOTE V PREHODU XIII. Predgovor Ko smo urejali knjigo Vrednote v prehodu I. , sem v predgovoru zapisal, da gre za prvo izmed skupaj dveh načrtovanih knjig pod istim naslovom, ki naj bi po-dale popoln pregled vsebin in izsledkov raziskav, opravljenih v okviru projekta Slovensko javno mnenje (SJM) v obdobju 1968–1997. Razlogi, ki so nas takrat vodili k pripravi dokumentarne publikacije, so bili metodološki in vsebinski. Prvi, da bi drugim raziskovalcem odprli možnost poljubnega poznejšega vstopa v koncepte, izpeljave in v datoteke opravljenih raziskav. Tako bi bili omogočeni metodološka kritika raziskav, njihova ponovna interpretacija in reinterpretacija ter njihovo vključevanje v različne nove raziskovalne in analitične koncepte. Skratka, odprta naj bi bila širok dostop in vstop v raziskovalna gradiva iz preteklih obdobij. Knjigi Vrednote v prehodu I. in II. tako vsebujeta popolne zapise vprašalnikov z merskimi instrumenti in prikaz zbranih podatkov vseh standardiziranih anket, opravljenih v posameznih raziskavah na reprezentativnih vzorcih polnoletnih prebivalcev Slovenije, ter vse dodatne metodološke informacije, še posebej o njihovi vzorčni zasnovi in izvedbi. Drugi pomemben vidik pa je v dejstvu, da taka objava omogoča vpogled v tematske sklope opravljenih raziskav, ki razkrivajo družbene razmere, družbeno klimo, položaje posameznikov in socialnih skupin, hotenja ljudi, njihove poglede, verovanja in vrednotenja – vse to v meri, v kakršni to zajame raziskovalčev »objektiv«. Ta objektiv, raziskovalčevo orodje, je bil vseskozi družboslovna anketa (»social survey«), izvedena kot standardiziran vprašalnik za zajemanje informacij o stališčih in stanjih, ob uporabi ustreznih meril. Taka objava opravljenih raziskav spodbuja k vračanju k izvirnim datotekam, ki so v hrambi domačega arhiva in mednarodnih arhivov družboslovnih podatkov. Na istih predpostavkah je bila urejena tudi knjiga Vrednote v prehodu II. in obe skupaj sta pomemben dokument, ki govori o treh desetletjih sociološkega raziskovanja v okviru programa SJM in torej o treh desetletjih »v življenju slovenskega naroda«, ki si je v tem času odločilno oblikoval svojo družbeno identiteto in razvojno pot. Vpogled v objavljena gradiva je odprl možnost medčasovnih analiz in raziskava SJM se je tako vse bolj utrjevala kot slovenska temeljna družboslovna medčasovno primerjalna, torej longitudinalna raziskava, ki odpira vpogled v vrednote in njihovo spreminjanje. 8 Tokrat predstavljamo knjigo Vrednote v prehodu XIII. Izkazalo se je namreč ne le da se je raziskava SJM vseskozi razvijala in potrjevala, daleč prek prvotnih predstav o njeni »dolgočasnosti«, ampak se je razširila tudi v mednarodni prostor ter s tem pridobila nove kvalifikacije in spoznavne možnosti. Če je v začetnem obdobju, do leta 1990, raziskava SJM odpirala le možnosti medčasovnih analiz v lastnem, slovenskem družbenem okolju, se je z vzpostavitvijo nacionalne in državne identitete raziskava umeščala in umestila v vse pomembne mednarodne primerjalne družboslovne empirične raziskovalne programe. Vstopili smo v novo obdobje, podane so bile nove možnosti za mednarodno primerjalno in medkulturno družboslovno raziskovanje ter hkrati za poglobljene analize temeljnih in aktualnih problemov v razvoju sodobne slovenske družbe in mednarodnih družb v njihovem evropskem in širšem mednarodnem kontekstu. Ob pripravi in izdaji knjige Vrednote v prehodu XII., ki je zaokrožila prikazovanje izsledkov raziskav do vključno leta 2017, se je ponovno zdelo, da je po petdesetih letih poteka programa SJM ta dokumentarno-knjižni projekt končan. In vendarle je pred nami knjiga Vrednote v prehodu XIII. Tudi pri njeni ureditvi smo vestno sledili predhodno uveljavljenim pravilom. Knjiga vključuje popolne prikaze šifrirnih knjig, torej vprašalnikov in podatkov za vse raziskave, opravljene v obdobju 2018–2020, ter vse medčasovne primerjave za nacionalne longitudinalne raziskave in mednarodne primerjave za raziskave v okviru programov Mednarodne družboslovne raziskave (International Social Survey Programme, ISSP) in Evropske družboslovne raziskave (European Social Survey, ESS), seveda v obsegu dostopnosti mednarodnih datotek ob koncu leta 2020. Vrednote v prehodu XIII. , pregled vključenih vsebin. Ta knjiga zaokroža dokumentarni prikaz raziskav SJM v vsem obsegu njihovega dozdajšnjega poteka, osredinjena pa je na raziskave, opravljene v letih 2018, 2019 in 2020; v prvem delu prikaže raziskave zadnjega triletnega obdobja, v drugem delu podaja mednarodne in medčasovne primerjave iz raziskave ISSP, v tretjem delu pa vsebuje enak prikaz raziskave ESS. V prvem delu so tako prikazane naslednje raziskave: SJM 2018/1. Raziskava vključuje tematski sklop Socialna omrežja in socialni viri (Social Network III., ISSP 2017); vključuje tudi tematski blok Ogledalo javnega mnenja (longitudinalni program SJM) ter dodatna tematska bloka o vrednotah prostora in okolja ter o uporabi novih tehnologij. Vprašanja v okviru tretje ponovitve bloka Socialna omrežja posegajo v položaj posameznika in socialnih skupin ter njihovih povezanosti, zajema različne vidike njihove družbene identifikacije znotraj sorodstvenih, prijateljskih, delovnih in aktivnostnih povezav; posebna tematska bloka sta posvečena vrednotnim vidikom gospodarjenja z družbenim prostorom ter razumevanju in vrednotenju novih tehnologij. 9 SJM 2018/2. Raziskava je v celoti posvečena letni meritvi Evropske druž- boslovne raziskave (ESS, IX., 2018). Vprašalnik v okviru longitudinalne zasnove zajame vprašanja v povezavi z vključenostjo v množične medije, o zaupanju v institucije, družbenih vrednotah, družbeni vključenosti, osebnem zadovoljstvu, o nacionalnih in religijskih identitetah, indikatorje socialnega kapitala itn. Kot aktualna pa sta v raziskavo vključena tematska bloka o družinskih razmerjih, razumevanju odraščanja, socialni sestavi družine in o intergeneracijskih prehodih; poseben blok zajema pojave družbene neenakosti, vprašanja odprtosti oz. zaprtosti izobraževalnega sistema in zaposlitvenega prostora ter različne druge vidike družbene diskriminacije. SJM 2019/1. Ta empirični projekt ima podobno tematsko zasnovo kot SJM 2018/1. V središču vprašalnika je tematski blok O religiji in cerkvi (Religion IV., ISSP, 2018); vključuje tudi Ogledalo javnega mnenja (longitudinalni program SJM) ter tematske bloke o rabi obnovljivih virov energije, razumevanju vegetarijanstva in veganstva, uporabi internega in vključenosti v internetna družbena omrežja pa še vprašanja o sovražnem govoru in pripravljenosti za nudenje prve pomoči. SJM 2019/2. Tudi ta projekt ima podobno tematsko zasnovo kot SJM 2018/1 in 2019/1. V središču vprašalnika je tematski blok Stališča o neenakosti (Inequality, ISSP, 2019), dopolnjen s sklopom vprašanj Ogledalo javnega mnenja (longitudinalni program SJM). Dodatno je v vprašalnik vključena operacionalizacija sklopa Odnos do dela in družine, oblikovana v okviru programske skupine Centra za proučevanje človeških virov. Prikazane štiri raziskave so bile zasnovane v okviru modela standardiziranega anketnega spraševanja, vse na osnovi reprezentativnih vzorcev ter izvedene s pomočjo anketarjev in v neposrednem pogovoru z anketiranci na domu. V letu 2020 pa izvedba terenskih raziskav v do takrat uveljavljenih okvirih ni bila več mogoča. Tako so bile raziskave SJM 2020/1, 2020/2 in 2020/3 glede na razmere prevladujoče pandemije zasnovane kot spletne ankete z možnostjo dopolnjevanja s pisno anketo, vse še vedno ob predpostavki vzorčne zasnove in poimenskega zaje-manja vzorčno izbranih respondentov, vendar z novimi komunikacijskimi orodji. Nove družbene razmere so torej terjale metodološko, deloma pa tudi vsebinsko prilagoditev oz. prenovo raziskovalnih pristopov. Skupina SJM je sicer ohranila izjemno dinamiko raziskovalnega dela, na teren so bili poslani trije raziskovalni projekti, pri njihovi izvedbi pa so nastali zastoji. V načrtovanem okviru je bila izvedena le raziskava SJM 2020/1 – v pomladnem obdobju. Pri izvedbi raziskav 2020/2, ki je posvečena projektu Evropske družboslovne raziskave (ESS X., 2020), ter 2020/3, ki vsebuje mednarodno primerjalni problemski blok Odnos do okolja (Environment IV., ISSP, 2020) in Ogledalo javnega mnenja (longitudinalni program SJM), pa so – v jesenskem obdobju – nastali zastoji; zaključek obeh 10 terenskih raziskav je premaknjen v začetek oz. pomlad 2021. Tako je v knjigo VP XIII. vključen le prikaz: SJM 2020/1. Raziskava je doživela vsebinsko in metodološko prilagoditev. Tematska ostaja raziskava v nacionalnih okvirih in zajema dva bloka: življenje in stališča med pandemijo covid-19 (kot na novo definirana tema v okviru nacionalnega programa ARRS) in Ogledalo javnega mnenja (longitudinalni program SJM). V drugi del knjige so vključeni podatkovni prikazi iz Mednarodne družboslovne raziskave (ISSP 2017–2019). Vključeni tematski bloki ISSP so Socialna omrežja in socialni viri I.–IV.; Stališča o religiji in cerkvi (I.–IV.) in Stališča do družbene neenakosti (I.–IV.). Prva dva tematska bloka podajata medčasovne primerjave za meritve v Sloveniji in mednarodne primerjave. Za blok Socialna omrežja in socialni viri so prikazane meritve na slovenskih vzorcih za obdobje 1992–2017; odpirajo vpogled na spremembe v vrednotenjih in stališčih v razsežju petind-vajsetih let. Mednarodne primerjave, ki vključujejo devetnajst evropskih držav, pa so podane na izsledkih zadnje meritve, tj. leta 2017. Enako velja tudi za blok Stališča o religiji in cerkvi, ki na nacionalni ravni ponuja primerjave za obdobje 1991–2018 ter mednarodne primerjave za sedemindvajset vključenih evropskih držav. Tematski blok Stališča o družbeni neenakosti, ki je bil nazadnje izveden leta 2019, pa podaja le medčasovne primerjave v razsežju vseh dozdajšnjih meritev (1992–2019), torej za obdobje sedemindvajset let; mednarodni primerjalni prikaz pa v knjigo ni vključen, saj mednarodna datoteka še ni dostopna. V tretji del knjige so vključeni primerjalni podatki iz Evropske družboslovne raziskave; najprej so podane medčasovne primerjave za Slovenijo v razponu 2002–2018, sledijo pa mednarodne primerjave, ki prikazujejo izsledke meritev ESS 2018 in zajemajo 29 evropskih držav. Ob vseh treh mednarodno in medčasovno primerjalnih prikazih se odpirajo široke možnosti naknadnih raziskav in analiz. V sklepni del knjige sta vključeni dve že pred tem objavljeni študiji, ki lahko prispevata k razumevanju v tej knjigi posredovanih gradiv. Skladno z metodologijo ARRS sta objavljeni recenziji knjige. Dodano je tudi stvarno kazalo. * * * Zadnjo celovitejšo analizo in zapis na osnovi raziskav SJM in mednarodnih primerjav sva pred leti izvedla in zapisala Veljko Rus in urednik te publikacije. Rezultat najinega napora je izražen v knjigi Rus/Toš (2005) Vrednote Slovencev in Evropejcev. Nekako v sredini preteklega desetletja sva začela snovanje nove obsežne analize gradiv, ki bi pokazala na celoten razpon vrednotnega opredelje-vanja prebivalcev Slovenije v širšem evropskem kulturnem prostoru. Začeto delo 11 pa je zastajalo in zastalo z odhodom V. Rusa. Tako meni ostaja obveza, ki pa jo dohajajo nove nezmožnosti, a kljub vsemu končujem zapis ob knjigi VP XIII. v prepričanju in z upanjem, da bo ob knjižni seriji Vrednote v prehodu I.–XIII. nastala še ena knjiga, knjiga z naslovom Družba v prehodu – vrednote v prehodu. Skrb za nadaljnje vodenje in izvajanje raziskav SJM ter prikazovanje rezultatov pa ostaja na plečih njihovih nosilcev in raziskovalcev. Knjiga Vrednote v prehodu XIII. pa je brez dvoma sklepna knjiga v tej zbirki. * * * Tudi za zadnjo knjigo Vrednote v prehodu velja, da jo je bilo mogoče urediti le ob vztrajnem, uspešnem in ob odgovornem vodenju raziskav v okviru Centra za raziskovanje javnega mnenja – ob polnem angažiranju vseh njegovih sodelavk in sodelavcev. Za vse pomanjkljivosti v konceptu in izvedbi publikacije je seveda odgovoren urednik, za njeno izvedbo pa so zaslužni vsi, ki so ob posameznih raziskavah izpisani kot člani raziskovalnih skupin in soavtorji. Še posebej zaslu- žne za pripravo izjemno obsežnega raziskovalnega gradiva in njegovo ureditev pa so: Ivana Kecman, poslovna sekretarka centra, Špela Zajšek, ki je pri vsem tem sodelovala, in Polonca Mesec Kurdija, urejevalka in oblikovalka knjige. In zahvala velja tudi tiskarjem. Kamnik, 11. 12. 2020 Urednik PRVI DEL Raziskave SJM 2018–2020 – pregled sumarnih rezultatov V prvi del knjige VP XIII. so uvrščeni vprašalniki in prikazani rezultati anketnih raziskav SJM, ki so bile izvedene v letih 2018, 2019 in v prvem polletju 2020 – in sicer: • Slovensko javno mnenje 2018/1, terenska raziskava je potekala v času ma-rec-junij in zajela vzorec N=1047 oseb; • Slovensko javno mnenje 2018/2, terenska raziskava je potekala v času september 2018-januar 2019 in zajela vzorec N=1318 oseb; • Slovensko javno mnenje 2019/1, terenska raziskava je potekala v času ma-rec-junij 2019 in zajela vzorec N=1079 oseb; • Slovensko javno mnenje 2019/2, terenska raziskava je potekala v času oktober 2019–januar 2020 in zajela vzorec N=1164 oseb; • Slovensko javno mnenje 2020/1; spletna in pisna anketa, ki je potekala v aprilu in maju 2020 in je zajela vzorec xxx oseb. Značilnost vseh petih raziskav SJM je, da so zasnovane kot standardizirane ankete, na skupnem vzorčnem načrtu (reprezentativni vzorec prebivalcev Slovenije 18+ oz. 15+; N=2100). Raziskave, ki so jih na terenu izvajale šolane anketarke na osnovi standardiziranih večtematskih (omnibus) in problemsko pestrih vprašalnikov, so povezane z različnimi projekti in programi na nacionalni oz. mednarodni primerjalni ravni. Vsi vprašalniki, razen SJM 2020/1, vključujejo mednarodne operacionalizacije. SJM 2020/1 pa se osredotoča na spremembe v strukturah, mnenjih, stališčih in vrednotah ljudi v spremenjenih družbeno-zdravstvenih razmerah. Ta raziskava izstopa tudi po svoji izvedbeni zasnovi, saj je v program SJM v razmerah, ko te-rensko raziskovanje ni mogoče, prvič uvedena spletna anketa oz. pisni vprašalnik. Mednarodno primerjalno obeležje raziskav SJM v tem obdobju dajejo izvedbe treh letnih programov ISSP (Socialna omrežja in socialni viri IV., 2017; Stališča o religiji in cerkvi IV., 2018; Stališča o neenakosti IV., 2019 – in še posebej meritve v okviru programa ESS (8. val, 2018). Longitudinalni zasnovi programa raziskav SJM v tem obdobju sledijo bloki Ogledalo javnega mnenja (SJM 2018/1, 2019/1, 2019/2 in 2020/1), ki kažejo stanje in spremembe v splošnem razpoloženju, zaupanje v ljudi in v institucije, temeljne vrednote, politične preference itd. Tematsko odprtost programa SJM v tem obdobju ilustrirajo operacionalizacije problemov s področij sociologije prostora (vrednote v prostoru), sociološke obravnave informatizacije in novih tehnologij (uporaba interneta in odnos do novih tehnologij), sociologije dela in družine (vrednotenje in odnosi pri delu, vrednotenje družine in družinski odnosi), sociologije zdravstva (prva pomoč), komunikacij (internetna omrežja, elektronski mediji, sovražni govor) itd, itd. Izjemno aktualnost izpričuje tematski blok (SJM 2020/1), ki zajema spremembe v stanjih in stališčih ter vrednotah, kot se oblikujejo v razmerah pandemije koronavirusa na pomlad 2020. Gre za prvi poizkus operacionalizacije aktualnega sklopa – kot izhodišča za poglobljene raziskave strukturnih in vrednotnih sprememb v slovenski in svetovnih družbah pod vplivom pandemije. Ta smer raziskovanja se bo brez dvoma razvila v mednarodni primerjalni raziskovalni program. 15 1.1 SLOVENSKO JAVNO MNENJE 2018/1: Ogledalo javnega mnenja; mednarodna raziskava Socialna omrežja in socialni viri (ISSP, Social network, III.,2017); Vrednote prostora in okolja; Uporaba novih tehnologij Mitja Hafner-Fink, Slavko Kurdija, Marjan Hočevar, Andraž Petrovčič, Darja Grošelj, Vesna Dolničar, Mojca Pajnik, Brina Malnar, Samo Uhan, Niko Toš, Vlado Miheljak, Tina Vovk, Živa Broder, Rebeka Falle-Zorman, May Doušak, Špela Zajšek V tem poglavju je popoln zapis vprašalnika SJM 2018/1, ki vključuje sedem tematskih kompleksov, deloma iz okvira nacionalnega raziskovalnega programa SJM, deloma iz pridruženih raziskovalnih programov Centra za prostorsko sociologijo in Centra za metodologijo in statistiko na FDV. V tematskem središču vprašalnika so trije sklopi longitudinalne raziskave javnega mnenja in sicer: osebno in družbeno zadovoljstvo (blok Z), zaupanje v institucije, vrednote ter ocene družbenih razmer (blok S), ISSP tematski blok Socialna omrežja in socialni viri (Social Network III., ISSP), velik del vprašalnika zajemata še operacionalizaciji tem Vrednote prostora in okolja (blok P), Uporaba novih tehnologij (blok V) ter socialno-demografski blok (D). V vprašalnik je torej vključena tretja ponovitev bloka Socialna omrežja, ki tudi po tokratni meritvi še vedno ohranja svojo prvotno atraktivnost. Vprašalnik posega v položaj posameznika ter socialnih skupin, njihovih povezanosti in prepletenosti, zajema različne vidike (družbenih) identifikacij znotraj sorodstvenih, prijateljskih, delovnih in aktivnostnih povezav med ljudmi in v različnih življenjskih situacijah, itd. Osnovni pojmi: socialna omrežja, socialni stiki, solidarnostna omrežja, vrednote v prostoru, nove informacijske tehnologije in njihova uporaba; mobitel, računalnik, internet, različni kanali komunikacij itd. 16 Vključene raziskave in naročniki: • Ogledalo javnega mnenja; SJM, nacionalni raziskovalni program, ARRS; • Mednarodna raziskava Socialna omrežja in socialni viri, (Social Networks III., ISSP 2017), nacionalni program ARRS; • Vrednote prostora in okolja, Center za prostorsko sociologijo; • Uporaba novih tehnologij, Center za metodologijo in informatiko Vprašalnik je zasnovala raziskovalna skupina SJM ob sodelovanju raziskovalcev iz CPS in CMS; terenska faza raziskave, ki je potekala na reprezentativnem vzorcu 2000 polnoletnih prebivalcev Republike Slovenije in zajela 1047 respondentov; na osnovi standardiziranega računalniško zasnovanega vprašalnika (CAPI); osebne intervjuje je vodilo 43 izšolanih anketark in anketarjev; v času od 14. 3. 2018 do 12. 6. 2018 v 200 krajevnih okoljih v Sloveniji. Bazično datoteko hrani ADP FDV. 17 ZADOVOLJSTVO Z RAZMERAMI Z1 V celoti gledano, kako zadovoljni ste sedaj s svojim življenjem? Izberite ustrezno vrednost na lestvici od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni, da ste izredno nezadovoljni, 10 pa, da ste izredno zadovoljni. izredno izredno ne nezadovoljen zadovoljen vem b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 88 09 10 88 99 0,9 0,1 0,5 1,6 1,2 12,0 7,9 18,7 31,2 12,9 12,6 0,1 0,2 Z2 Prosimo vas, da s pomočjo iste lestvice izrazite vaša občutja glede osebne sreče nasploh, pri čemer 0 pomeni, da sploh niste srečni, in 10, da ste zelo srečni. sploh nisem zelo sem ne srečen srečen vem b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 0,9 0,3 0,6 1,5 2,1 9,6 8,0 14,2 29,9 16,6 16,0 0,3 0,9 Z3 Če govorimo na splošno, ali bi rekli, da večini ljudi lahko zaupamo, ali menite, da je treba biti z ljudmi zelo previden? Izberite ustrezno vrednost na lestvici od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni, da je treba biti z ljudmi zelo previden, 10 pa, da večini ljudi lahko zaupamo. treba je biti večini ljudi ne zelo previden lahko zaupamo vem b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 7,6 3,8 7,2 11,6 9,4 23,1 12,1 11,4 8,2 3,4 2,0 0,2 0,0 Q1 Na seznamu pred vami so poklici, ki bi jih lahko opravljali ljudje, ki jih poznate. To so lahko družinski člani ali sorodniki, tesni prijatelji ali zgolj znanci. Z »ljudmi, ki jih poznate« mislimo na osebe, ki jih poznate po imenu in dovolj dobro, da jih lahko pokličete. Za vsakega od navedenih poklicev povejte, ali poznate moškega ali žensk s tem poklicem in kako blizu vam je? Če poznate več ljudi, ki opravljajo posamezni poklic s seznama, odgovorite za osebo, ki vam je najbližja. družinski nekdo, član ali tesen ki ga ne sorodnik prijatelj poznam nihče vem b.o. 1 2 3 4 8 9 a) voznik/ca tovornjaka / avtobusa 22,1 10,9 31,5 35,1 0,3 0,2 b) višji (generalni) direktor, direktorica 16,0 11,1 31,1 41,5 0,2 0,1 → 18 družinski nekdo, član ali tesen ki ga ne sorodnik prijatelj poznam nihče vem b.o. 1 2 3 4 8 9 c) čistilec, čistilka na domu ali v podjetju 11,8 8,6 42,4 36,8 0,4 0,0 d) frizer, frizerka 11,9 17,0 51,8 18,9 0,2 0,2 e) vodja kadrovske službe 6,3 6,6 29,3 57,0 0,8 0,0 f) odvetnik, odvetnica 7,3 11,8 33,8 46,8 0,3 0,0 g) avtomehanik, avtomehaničarka 14,4 19,2 44,0 21,9 0,3 0,2 h) medicinska sestra, brat 24,1 14,1 36,9 24,6 0,2 0,1 i) policist, policistka 11,7 11,9 35,6 40,4 0,3 0,1 j) učitelj, učiteljica 25,9 15,9 33,8 24,2 0,3 0,0 Q2 Koliko soglašate ali ne soglašate z naslednjimi trditvami? niti soglašam sploh močno niti ne ne ne ne soglašam soglašam soglašam soglašam soglašam vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 a) Razlike v dohodkih so v Sloveniji prevelike. 47,0 39,3 7,7 3,2 1,0 1,4 0,4 b) Da bi bila družba pravična, bi morale biti razlike v življenjskem stan- dardu ljudi majhne. 28,8 50,6 13,0 5,2 0,6 1,5 0,3 c) Vlada bi morala zagotoviti primeren življenjski standard nezaposlenim. 18,5 42,6 28,0 8,8 1,1 0,7 0,3 d) Zaradi socialnih transferjev so ljudje v Sloveniji leni. 16,7 34,6 29,2 15,5 2,4 1,4 0,2 19 Ljudje imajo različne poglede na to, kdo bi moral opravljati naslednje storitve v Sloveniji. Kdo naj bi po vašem mnenju predvsem izvajal… Q3 zdravstveno varstvo za bolne 1 - javni zavodi / država 86,5 2 - zasebni zavodi / profitne organizacije 5,3 3 - neprofitne organizacije / dobrodelne organizacije / zadruge 3,0 4 - verske organizacije 0,4 5 - družina, sorodniki ali prijatelji 2,5 8 - ne vem 2,4 Q4 skrb za starejše ljudi 1 - javni zavodi / država 75,4 2 - zasebni zavodi / profitne organizacije 7,3 3 - neprofitne organizacije / dobrodelne organizacije / zadruge 4,0 4 - verske organizacije 0,5 5 - družina, sorodniki ali prijatelji 11,0 8 - ne vem 1,8 9 - b.o. 0,1 Nekatere stvari počnemo skupaj z drugimi ljudmi v organiziranih skupinah, klubih ali združenjih. Sledi nekaj vprašanj o vašem morebitnem sodelovanju pri teh aktivnostih. Q5 Kako pogosto ste v zadnjih dvanajstih mesecih sodelovali v aktivnostih pri naštetih skupinah ali združenjih? enkrat nekaj- tedensko enkrat krat v enkrat v ali pogo- do trikrat zadnjem zadnjem ne steje mesečno letu letu nikoli vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 a) V skupini ali združenju za prosti čas, šport ali kulturo? 22,9 11,6 12,5 4,4 48,5 0,0 0,1 b) V političnih strankah, skupinah ali političnih zvezah? 0,4 0,8 1,3 2,1 95,0 0,3 0,1 c) V dobrodelnih ali verskih organizacijah, ki opravlja- jo prostovoljno delo? 4,3 5,9 11,6 11,4 66,8 0,1 0,0 20 Q6 Povejte prosimo, v kolikšni meri se strinjate ali se ne strinjate z naslednjo trditvijo. Ljudje kot sem jaz, nimajo nobene besede pri tem, kar počne vlada. 1 - v celoti se strinjam 41,7 2 - v glavnem se strinjam 29,1 3 - niti se strinjam niti se ne strinjam 13,8 4 - v glavnem se ne strinjam 9,4 5 - sploh se ne strinjam 4,2 8 - ne vem 1,7 Sledi še nekaj vprašanj o tem, na koga bi se najprej obrnili v različnih situacijah, ko bi potrebovali pomoč. Q7 Za vsako navedeno situacijo povejte, koga bi najprej zaprosili za pomoč. V primeru, da bi lahko izbrali več oseb, izberite tisto osebo, za katero menite, da vam je najbližja. Koga bi najprej zaprosili za pomoč … ožji drug družinski družinski bližnji so- nekdo ne član član prijatelj sosed delavec drug nihče vem b.o. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 a) … pri gospodinjskih ali vrtnarskih opravilih, ki jih ne bi mogli sami postoriti? 82,4 4,8 6,2 3,2 0,2 1,7 1,3 0,1 0,1 b) … pri hišnih opravilih, v primeru, da bi bili vi bolni in bi obležali za nekaj dni v postelji? 86,5 5,5 4,0 1,6 0,1 1,3 0,6 0,3 0,0 c) … da bi bil z vami, v prime- ru, če bi bili malo otožni oz. depresivni in bi se želeli o tem pogo- voriti? 61,2 4,9 26,0 0,9 0,4 2,7 3,2 0,8 0,0 21 ožji drug družinski družinski bližnji sodela- nekdo ne član član prijatelj sosed vec drug nihče vem b.o. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 d) … da bi vam svetoval gle- de družinskih problemov? 38,7 11,4 36,2 0,7 0,7 4,8 6,0 1,4 0,2 e) … da bi z vami užival v prijetnem druženju? 55,5 4,2 35,5 2,4 0,7 0,2 1,1 0,5 0,0 Q8 Za vsako od naslednjih situacij (trditev) izberite en odgovor o tem, na koga ali kam bi se najprej obrnili za pomoč. Če obstaja več enakovrednih odgovorov, izberite tistega, kamor bi se obrnili po pomoč najprej. Na koga ali kam bi se obrnili najprej za... nepro- družinski državne fitne ali nobeno člani ali javne verske druge osebo bližnji druge zasebna usta- organi- organi- ali orga-ne prijatelji osebe podjetja nove zacije zacije nizacijo vem b.o. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 a) ... pomoč, če bi potrebovali večjo vsoto denarja? 61,5 2,5 20,2 6,8 0,4 0,3 6,4 1,9 0,1 b) ... pomoč, če bi potrebovali zaposlitev? 29,4 17,5 8,7 22,1 0,2 1,2 9,6 9,5 1,9 c) ... pomoč pri administrativ- nih zadevah in urejanju papirjev? 57,8 13,5 6,1 11,0 0,4 1,3 8,1 1,6 0,2 d) ... pomoč, če bi potrebovali stanovanje? 59,8 9,6 6,2 11,7 0,4 1,2 5,2 4,1 1,8 e) ... oskrbo, če bi resno zboleli? 77,3 1,6 0,5 18,9 0,1 0,7 0,5 0,3 0,2 22 Q9 Naslednja vprašanja se nanašajo na različne situacije in občutke v življenju. Za vsako od naštetih situacij povejte, kako pogosto ste tako čutili v zadnjih 4 tednih. Kako pogosto ste v zadnjih 4 tednih občutili, … zelo ne nikoli redko občasno pogosto pogosto vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 a) ... da vam je primanjkovalo družbe? 62,1 21,1 13,4 2,4 1,0 0,1 0,0 b) ... da ste bili izolirani od drugih? 76,5 15,5 5,9 1,1 0,5 0,6 0,0 c) … da ste bili izločeni? 85,7 9,6 3,3 0,4 0,6 0,3 0,2 Q10 Kaj mislite, kako pogosto bi vas ljudje poskušali izkoristiti, če bi se jim ponudila priložnost, in kako pogosto bi poskušali biti do vas pošteni? 1 - skoraj vedno bi me poskušali izkoristiti 6,4 2 - večinoma bi me poskušali izkoristiti 24,8 3 - večinoma bi poskušali biti pošteni 45,7 4 - skoraj vedno bi poskušali biti pošteni 14,9 8 - ne vem, neodločen 7,5 9 - b.o. 0,7 Q11 Gledano na splošno, ali bi rekli, da lahko ljudem zaupamo, ali bi rekli, da nismo nikoli dovolj previdni v odnosih z ljudmi? 1 - ljudem lahko skoraj vedno zaupamo 4,7 2 - ljudem lahko običajno zaupamo 28,2 3 - pogosto se zgodi, da bi morali biti bolj previdni v odnosih z ljudmi 48,8 4 - skoraj nikoli nismo dovolj previdni v odnosih z ljudmi 16,0 8 - ne vem, neodločen 1,7 9 - b.o. 0,6 Q12 Na lestvici od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni “sploh ne zaupam” in 10 pomeni “popolnoma zaupam”, ocenite, koliko vi osebno zaupate …? sploh popolnoma ne ne zaupam zaupam vem b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 a) … slovenskim sodiščem 14,7 7,4 7,7 8,7 7,4 18,2 8,8 7,1 6,4 2,5 2,6 7,6 0,9 b) … velikim zaseb- nim podjetjem v Sloveniji 8,2 4,2 6,9 9,2 7,0 22,8 9,2 11,0 8,9 2,4 2,7 6,7 1,0 23 Q13 Koliko soglašate oziroma ne soglašate z naslednjimi trditvami? niti soglašam močno niti ne ne sploh ne ne soglašam soglašam soglašam soglašam soglašam vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 a) Dolžnost odraslih otrok je, da skrbijo za svoje ostarele starše. 22,3 44,2 22,8 9,1 1,1 0,3 0,2 b) Najprej moraš poskrbeti zase in za svojo družino, šele nato lahko pomagaš drugim ljudem. 41,3 46,7 8,1 3,4 0,5 0,0 0,0 c) Ljudje, ki jim gre dobro, bi morali po- magati prijateljem, ki jim gre slabše. 22,7 50,0 21,1 4,6 1,1 0,5 0,0 Q14 Gledano na splošno, ali člani vaše družine na vas izvajajo pritisk glede tega, kako živite ali si urejate svoje zasebno življenje? 1 - ne, nikoli 67,7 2 - da, a zelo redko 16,3 3 - da, včasih 12,4 4 - da, pogosto 2,5 5 - da, zelo pogosto 0,7 8 - ne vem 0,2 9 - b.o. 0,2 Q15 Ali imate kdaj občutek, da imajo vaša družina, sorodniki ali prijatelji do vas preveč zahtev? 1 - ne, nikoli 63,0 2 - da, a zelo redko 20,4 3 - da, včasih 14,0 4 - da, pogosto 1,7 5 - da, zelo pogosto 0,6 8 - ne vem 0,0 9 - b.o. 0,2 24 Q16 Pomislite na pomembne osebe v vašem življenju kot so zakonec ali partner, družinski člani ali tesni prijatelji. Kako pogosto je bil v zadnjih štirih tednih kdo izmed njih jezen na vas ali razburjen zaradi vas? 1 - nikoli 37,6 2 - redko 37,4 3 - občasno 18,5 4 - pogosto 3,5 5 - zelo pogosto 1,1 8 - ne vem 1,7 Naslednja vprašanja se nanašajo na vaše družabne dejavnosti. Q17 Kako pogosto se družite s tremi ali več prijatelji ali znanci, ki niso vaši družinski člani, izven vašega doma ob hrani, pijači ali na kavi? 1 - dnevno 8,3 2 - večkrat na teden 18,5 3 - enkrat na teden 22,8 4 - dva ali trikrat na mesec 13,8 5 - enkrat na mesec 12,1 6 - večkrat na leto 8,6 7 - manj pogosto 9,5 8 - nikoli 6,3 98 - ne vem 0,0 Odgovarjajo tisti, ki se družijo izven doma s prijatelji in znanci (Q17=1,2,3,4,5,6,7); n=981 Q18 Kako pogosto ob teh priložnostih sklepate nova prijateljstva in znanstva? 1 - nikoli 10,3 2 - redko 36,6 3 - občasno 40,3 4 - pogosto 10,2 5 - zelo pogosto 2,2 8 - ne vem 0,4 25 Q19 Prosimo povejte, s koliko ljudmi imate stike na običajen dan v tednu, ne glede na to ali jih poznate ali ne. Vključite vse, s katerimi klepetate, se pogovarjate ali jim pošiljate sporočila, lahko osebno, prek telefona, prek interneta ali katerekoli druge komunikacijske naprave. 1 - 0-4 ljudje 23,7 2 - 5-9 25,0 3 - 10-19 23,7 4 - 20-49 16,9 5 - 50-99 6,9 6 - 100 ali več 3,4 8 - ne vem 0,3 9 - b.o. 0,1 Q20 In koliko od teh ljudi vidite osebno na običajen dan v tednu? 1 - vse ali skoraj vse 16,4 2 - večino 40,0 3 - približno polovico 22,1 4 - nekaj 19,5 5 - nobenega ali skoraj nobenega 1,5 8 - ne vem 0,3 9 - b.o. 0,2 Q21 Prosimo pomislite na starša, s katerim imate najbolj pogoste stike: Kako pogosto imate stike s tem staršem, pa naj bodo osebni, prek telefona, interneta ali katerekoli druge komunikacijske naprave? 1 - dnevno 24,8 2 - večkrat na teden 17,1 3 - enkrat na teden 7,3 4 - dva ali trikrat na mesec 3,0 5 - enkrat na mesec 1,5 6 - večkrat na leto 0,3 7 - manj pogosto 0,6 8 - nikoli 0,4 95 - moji starši so že pokojni 37,2 96 - starš, s katerim imam najbolj pogoste stike, živi z menoj 7,8 26 Q22 Pomislite na brata ali sestro, s katerim imate najbolj pogoste stike: Kako pogosto imate stike s tem bratom ali sestro, pa naj bodo osebni, prek telefona, interneta ali katerekoli druge komunikacijske naprave? 1 - dnevno 16,1 2 - večkrat na teden 21,7 3 - enkrat na teden 17,9 4 - dva ali trikrat na mesec 10,6 5 - enkrat na mesec 6,2 6 - večkrat na leto 3,3 7 - manj pogosto 3,5 8 - nikoli 2,2 95 - nimam bratov ali sester 14,8 96 - brat ali sestra, s katerim / katero imam najbolj pogoste stike, živi z menoj 3,5 99 - b.o. 0,1 Q23 Pomislite na vašega odraslega otroka, s katerim imate najbolj pogoste stike: Kako pogosto imate stike s tem otrokom, ki je star najmanj 18 let, pa naj bodo osebni, prek telefona, interneta ali katerekoli druge komunikacijske naprave? 1 - dnevno 27,3 2 - večkrat na teden 12,2 3 - enkrat na teden 4,2 4 - dva ali trikrat na mesec 1,8 5 - enkrat na mesec 0,6 6 - večkrat na leto 0,3 7 - manj pogosto 0,5 8 - nikoli 0,5 95 - nimam odraslih otrok 45,4 96 - odrasel otrok, s katerim imam najbolj pogoste stike, živi z menoj 6,9 99 - b.o. 0,4 27 Q24 Sedaj pomislite na člana vaše družine, s katerim imate najbolj pogoste stike, ki pa ni vaš partner, starš, brat/sestra ali odrasel otrok. Kako pogosto imate stike s tem članom družine, pa naj bodo osebni, prek telefona, interneta ali katerekoli druge komunikacijske naprave? 1 - dnevno 13,6 2 - večkrat na teden 13,3 3 - enkrat na teden 16,3 4 - dva ali trikrat na mesec 14,6 5 - enkrat na mesec 11,5 6 - večkrat na leto 10,3 7 - manj pogosto 10,9 8 - nikoli 2,9 95 - nimam drugih članov družine 4,8 96 - drug član družine, s katerim imam najbolj pogoste stike, živi z menoj 1,9 Q25 Pomislite še na dobrega prijatelja, s katerim imate najbolj pogoste stike: Kako pogosto imate stike s tem dobrim prijateljem, pa naj bodo osebni, prek telefona, interneta ali katerekoli druge komunikacijske naprave? 1 - dnevno 20,6 2 - večkrat na teden 34,1 3 - enkrat na teden 21,2 4 - dva ali trikrat na mesec 10,9 5 - enkrat na mesec 3,9 6 - večkrat na leto 2,3 7 - manj pogosto 3,6 8 - nikoli 0,9 95 - nimam dobrih prijateljev 2,4 96 - dober prijatelj, s katerim imam najbolj pogoste stike, živi z menoj 0,1 Q26 Sedaj pomislite na stike z vsemi vašimi družinskimi člani in dobrimi prijatelji. Koliko teh stikov je prek sms sporočil, mobilnih telefonov ali drugih komunikacijskih naprav, ki uporabljajo internet? 1 - vsi ali skoraj vsi 6,9 2 - večina 24,8 3 - približno polovica 27,0 4 - nekaj 27,5 5 - nič ali skoraj nič 9,5 7 - ne uporabljam teh naprav 4,3 8 - ne vem 0,0 28 Sledi še nekaj vprašanj o drugih vidikih vašega življenja. Q27 Kaj bi na splošno rekli, ali je vaše zdravje ... 1 - odlično 14,4 2 - zelo dobro 25,3 3 - dobro 34,9 4 - zadovoljivo 18,1 5 - slabo 7,1 8 - ne vem 0,1 9 - b.o. 0,1 Q28 Povejte za zadnje štiri tedne, kako pogosto ste ... zelo ne nikoli redko občasno pogosto pogosto vem 1 2 3 4 5 8 a) ... se počutili nesrečne in depresivne? 59,8 25,2 11,5 2,4 0,9 0,3 b) ... imeli občutek, da se vam težave tako zelo kopičijo, da jih ne morete premagati? 55,8 28,0 11,0 3,9 1,1 0,3 Q29 V kolikšni meri je spodnja trditev za vas resnična ali neresnična? »Svoje cilje dosežem z lahkoto.« 1 - popolnoma resnična 4,7 2 - v glavnem je resnična 19,7 3 - dokaj resnična 34,1 4 - niti resnična niti neresnična 25,0 5 - dokaj neresnična 10,5 6 - v glavnem neresnična 3,2 7 - popolnoma neresnična 1,8 8 - ne vem 1,0 9 - b.o. 0,1 Q30 Če pomislite na svoje življenje v celoti, kako ste sedaj z njim zadovoljni? 1 - popolnoma zadovoljen 9,7 2 - zelo zadovoljen 33,2 3 - dokaj zadovoljen 45,8 4 - niti zadovoljen niti nezadovoljen 7,8 5 - dokaj nezadovoljen 2,1 6 - zelo nezadovoljen 0,6 7 - popolnoma nezadovoljen 0,7 8 - ne vem 0,0 29 ZAUPANJE V INSTITUCIJE, VREDNOTNA OPREDELJEVANJA S1 Ljudje morajo nekomu zaupati in imeti občutek, da se lahko zanesejo nase in na druge. Ocenite vaše zaupanje na lestvici od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni, da sploh ne zaupate, 10 pa, da povsem zaupate. V kolikšni meri lahko vi zaupate naslednjim? Kako sploh ne povsem ne zaupate: zaupam zaupam vem b.o. 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 88 99 a) političnim strankam 32,9 12,0 13,3 12,8 5,4 12,1 2,9 1,7 1,0 0,4 1,2 3,6 0,7 b) Državnemu zboru 28,0 13,1 12,9 13,8 7,7 12,1 2,8 1,7 1,5 0,3 1,2 4,2 0,7 c) Slovenski vojski 8,1 3,5 7,6 10,0 7,0 19,7 10,1 10,9 9,3 3,7 4,4 5,1 0,6 d) policiji 5,3 2,2 3,9 7,0 7,5 17,8 11,4 14,8 16,3 5,5 6,3 1,4 0,6 e) Evropski uniji (EU) 12,8 7,3 9,6 10,1 8,0 20,0 9,0 8,0 5,1 1,7 1,5 5,8 1,1 S2 Našteli vam bomo nekaj besed ali pojmov, vi pa na hitro, po prvem vtisu, brez predolgega razmišljanja, ocenite, ali imate do njih zelo pozitiven, pozitiven, negativen ali zelo negativen odnos. niti negativen zelo – niti zelo ne negativen negativen pozitiven pozitiven pozitiven vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 a) narod 1,0 5,8 23,8 56,4 10,7 1,8 0,5 b) socializem 4,2 16,1 34,7 33,3 5,9 5,1 0,7 c) ukinitev smrtne kazni 6,3 16,6 21,9 29,2 18,1 7,2 0,7 d) globalizacija 6,2 19,1 37,2 19,9 4,3 13,0 0,4 e) pravica do splava 4,3 10,1 15,6 35,2 31,2 3,1 0,5 f) internet 2,8 4,9 17,1 40,7 29,5 4,6 0,5 g) slovensko domobranstvo 16,0 20,9 30,7 15,9 4,5 11,7 0,5 h) evtanazija 6,2 10,3 25,6 34,5 12,3 10,5 0,6 i) verouk v šolah 25,5 28,7 19,7 18,1 4,4 3,1 0,6 j) sindikalne pravice delavcev 1,7 5,3 18,7 47,7 23,6 2,4 0,7 k) slovenski partizani 3,3 10,2 31,5 35,0 11,0 8,6 0,4 → 30 niti negativen zelo – niti zelo ne negativen negativen pozitiven pozitiven pozitiven vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 m) izenačitev pravic istospolnih parov 12,6 18,9 20,5 25,6 18,0 3,8 0,6 n) majhne socialne razlike 1,4 5,8 15,0 45,6 30,3 1,5 0,4 o) kapitalizem 11,8 30,1 35,9 13,6 1,2 6,9 0,5 p) Evropa 3,0 9,9 37,4 37,8 6,3 5,0 0,6 S3 Včasih demokracija ne deluje. Kadar se to zgodi, nekateri menijo, da potrebujemo močnega voditelja, ki bi uredil stvari; drugi pa menijo, da je tudi takrat, ko stvari ne delujejo, demokracija najboljša. Kaj vi mislite o tem, ali takrat... 1 - potrebujemo močnega voditelja, ali je 54,0 2 - demokracija vedno najboljša 28,5 8 - ne vem 17,5 9 - b.o. 0,1 S4 Spodaj so zapisani trije značilni pogledi na družbo, v kateri živimo. Kateri izmed njih je najbliže vašemu mnenju? 1 - Našo družbo, tako kot je sedaj, je treba braniti pred vsakršnim spreminjanjem. 2,3 2 - Našo družbo je treba postopoma izboljšati z reformami. 53,5 3 - Z odločno akcijo je treba korenito spremeniti celoten način delovanja naše družbe. 40,0 8 - ne vem 4,2 S5 Prebrali vam bomo nekaj stališč v zvezi z zakonitostjo, vi pa povejte, ali se z njimi strinjate ali ne. se se ne ne strinjam strinjam vem 1 2 8 a) Človek se mora pokoravati samo tistim zakonom, ki se mu zdijo razumni. 37,9 56,3 5,8 b) Čisto v redu je, da iščeš luknje v zakonih. 26,4 67,9 5,7 31 S6 Katera od dveh naslednjih trditev je bliže vašemu mnenju? Pomembni sta tako svoboda kot enakost. Toda če bi morali izbrati eno ali drugo... 1 - bi ocenili, da je osebna svoboda pomembnejša, to je, da lahko živiš v svobodi in se razvijaš brez ovir, ali 46,8 2 - bi ocenili, da je enakost pomembnejša, to je, da nihče ni zapostavljen in da razlike med socialnimi razredi niso prevelike. 37,5 3 - ne soglašam ne z eno, ne z drugo trditvijo 13,2 8 - ne vem 2,4 9 - b.o. 0,1 S7 Katera od dveh naslednjih trditev je bliže vašemu mnenju? Pomembni sta tako svoboda kot varnost. Toda če bi morali izbrati eno ali drugo... 1 - bi ocenili, da je osebna svoboda pomembnejša, to je, da lahko živiš v svobodi in se razvijaš brez ovir, ali 26,0 2 - bi ocenili, da je varnost pomembnejša, to je, da moje življenje ni ogroženo in se počutim varnega 60,8 3 - ne soglašam ne z eno, ne z drugo trditvijo 11,2 8 - ne vem 2,0 S8 In katera od dveh naslednjih trditev je bliže vašemu mnenju? Pomembni sta tako enakost kot varnost. Toda če bi morali izbrati eno ali drugo... 1 - bi ocenili, da je enakost pomembnejša, to je, da nihče ni zapostavljen in da razlike med socialnimi razredi niso prevelike, ali 24,2 2 - bi ocenili, da je varnost pomembnejša, to je, da moje življenje ni ogroženo in se počutim varnega 61,8 3 - ne soglašam ne z eno, ne z drugo trditvijo 11,1 8 - ne vem 2,9 9 - b.o. 0,1 S9 Ali mislite, da bi bilo potrebno razlike v osebnih dohodkih v Sloveniji povečati, zmanjšati ali odpraviti, ali pa so take razlike, kakršne so sedaj, primerne? 1 - razlike naj se povečajo 2,4 2 - sedanje razlike so primerne 4,2 3 - razlike naj se zmanjšajo 86,8 4 - vsi dohodki bi morali biti enaki 3,8 8 - ne vem 2,8 32 S10 Ali bi zase in za svojo družino lahko rekli: 1 - da vam ničesar posebej ne primanjkuje, da se posebej ne omejujete 20,7 2 - da ste bolj varčni, da se omejujete v manj pomembnih stvareh, manj luksuza ipd. 44,3 3 - da morate zelo skrbno gospodariti, da spravite konec s koncem, da se omejujete pri nakupih obleke ipd. 30,4 4 - da se močno omejujete, tudi pri nakupu hrane 3,3 5 - da živite v pomanjkanju osnovnih dobrin 0,6 6 - da živite v revščini 0,5 8 - ne vem 0,2 S11 Zamislite si, da ste izpolnili vse pogoje, in da ste tik pred upokojitvijo. Kaj bi v tem primeru izbrali? 1 - takojšnjo upokojitev in mirno uživanje v prostem času 54,2 2 - takojšnjo upokojitev in dopolnilni zaslužek 24,6 3 - to, da bi redno delal, dokler bi to zmogel 15,8 4 - drugo 1,0 5 - ne vem, neodločen 4,2 9 - b.o. 0,3 S12* Ali ste s svojimi stanovanjskimi razmerami zadovoljni ali ne? 1 - zadovoljen 89,4 2 - nezadovoljen 4,5 3 - neopredeljen 5,5 9 - b.o. 0,6 S13* Kako si vi zamišljate življenje v starosti? (za starejše občane) Kako bi želeli preživljati svoja stara leta? 1 - pri svoji družini, s svojci 50,1 2 - v domu upokojencev 12,7 3 - sam zase, brez posebne družbene skrbi 10,3 4 - v svojem stanovanju, vendar z družbeno pomočjo (patronažno službo, privoz hrane itd.) 14,9 5 - skupaj z drugimi starejšimi v stanovanju 2,4 6 - drugače, kako 1,1 8 - ne vem 8,2 9 - b.o. 0,3 33 UPORABA NOVIH TEHNOLOGIJ V1 Sledi še nekaj vprašanj o uporabi novih tehnologij. Ali vi osebno uporabljate mobilni telefon? 1 - da 93,7 2 - ne 6,3 Odgovarjajo tisti, ki osebno uporabljajo mobilni telefon (V1=1); n=981. V2 Ali je mobilni telefon, ki ga najpogosteje uporabljate... 1 - pametni telefon oziroma smartphone? 73,5 2 - ali pa je to telefon, ki omogoča samo osnovne funkcije (klicanje, pošiljanje SMS sporočil)? 26,4 9 - b.o. 0,1 V3 Ali imate vi ali kdo drug izmed članov vašega gospodinjstva dostop do interneta? Upoštevajte tudi dostop prek mobilnega telefona, brezžični dostop ter dostop prek drugih naprav. Ni pomembno, da internet tudi uporabljate. 1 - da 87,3 2 - ne 12,3 8 - ne vem 0,3 9 - b.o. 0,1 V4 Kdaj ste nazadnje uporabljali internet? Upoštevajte uporabo interneta prek računalnika, mobilnega telefona ali druge naprave. 1 - v zadnjih 3 mesecih 77,7 2 - pred 3 meseci do 1 leta 0,7 3 - pred več kot 1 letom 1,1 4 - še nikoli 20,2 8 - ne vem 0,2 34 Odgovarjajo uporabniki interneta (V4=1); n=814. V5 Na lestvici, kjer 1 pomeni »nikoli« in 6 »večkrat na dan«, ocenite, kako pogosto ste za zasebne namene v zadnjih 12 mesecih do interneta dostopali na naslednjih napravah? vsak manj kot vsaj dan ali enkrat enkrat vsaj skoraj na na enkrat vsak večkrat ne nikoli mesec mesec na teden dan na dan zavrnil vem b.o. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 a) Na namiznem ali prenosnem računalniku. 8,0 4,5 7,2 16,3 28,3 35,4 0,0 0,1 0,1 b) Na mobilnem telefonu. 16,8 2,1 2,2 5,7 21,1 52,1 0,0 0,0 0,0 c) Na tabličnem računalniku. 64,9 7,1 4,4 7,7 6,3 9,5 0,1 0,0 0,0 d) Na pametnem televizorju oz. “smart TV”. 77,5 5,8 3,1 5,5 5,3 2,7 0,1 0,0 0,0 e) Na kateri drugi napravi, kot na primer na igral- ni konzoli ali elektronskem bralniku. 92,1 2,7 2,1 1,8 0,7 0,4 0,1 0,0 0,0 Odgovarjajo uporabniki interneta (V4=1); n=814. V6 Kako pomembno oziroma nepomembno je za vas dejstvo, da lahko do interneta dostopate kadarkoli in kjerkoli? 1 - zelo pomembno 40,0 2 - pomembno 37,2 3 - niti pomembno niti nepomembno 13,6 4 - ni pomembno 5,9 5 - sploh ni pomembno 2,8 9 - b.o. 0,4 Internetni uporabniki → PRESKOK NA V21 35 OD V7 DO V20 ODGOVARJAJO NEUPORABNIKI IN NEKDANJI UPORABNIKI INTERNETA; n=231 V7 Našteli vam bomo nekaj možnih razlogov, zakaj ne uporabljate interneta. Na lestvici od 1 do 5, kjer 1 pomeni »sploh ne drži« in 5 »povsem drži«, ocenite, koliko držijo za vas osebno. Interneta ne uporabljate, ker... sploh pretežno niti ne ne ne drži pretežno povsem ne drži drži niti drži drži drži zavrnil vem b.o. 1 2 3 4 5 7 8 9 a) nimate ustrezne naprave za dostop do interneta. 37,7 2,2 2,2 4,8 47,6 2,2 3,0 0,4 b) nimate dostopa do inter- neta v gospodinjstvu. 43,3 3,0 1,3 3,5 45,0 0,9 3,0 0,0 c) vas drugi člani gospo- dinjstva ovirajo, vam to otežujejo ali prepre- čujejo. 89,6 1,3 1,3 0,4 1,3 1,7 3,9 0,4 d) imate telesno oviro, bolezen, posebne potrebe ali invalidnost. 74,0 4,3 3,0 6,1 8,2 0,9 3,5 0,0 e) je nova naprava za dostop do interneta predraga. 46,3 5,2 8,7 10,4 19,5 1,3 8,7 0,0 f) bi bili tekoči stroški uporabe preveliki. 45,9 4,3 6,1 11,3 19,9 1,7 10,4 0,4 g) nimate dovolj časa. 62,3 9,1 4,8 7,4 11,3 2,2 3,0 0,0 h) ste že prestari oziroma še premladi. 22,1 7,8 8,2 10,4 46,8 2,6 1,7 0,4 i) je na internetu premalo koristnih in zanimivih vsebin. 36,4 11,3 10,0 2,6 6,5 3,0 30,3 0,0 j) vas to preprosto ne zanima. 5,6 6,5 5,2 12,1 65,4 1,7 3,5 0,0 k) se vam internet ne zdi koristen. 26,4 15,2 15,2 9,5 18,6 3,0 11,7 0,4 36 V8 Interneta ne uporabljate, ker... niti sploh pretežno ne drži ne ne niti pretežno povsem ne drži drži drži drži drži zavrnil vem b.o. 1 2 3 4 5 7 8 9 a) …je uporaba interneta preveč zapletena. 9,1 5,6 6,1 19,9 49,8 3,5 6,1 0,0 b) …vas skrbi za varnost pri uporabi interneta. 24,2 5,6 10,8 17,7 22,9 3,5 15,2 0,0 c) …pričakujete slabe izkušnje z uporabo interneta. 29,0 10,4 10,4 13,0 18,2 3,9 15,2 0,0 d) …nimate zaupanja v informacije na internetu. 24,7 7,8 15,2 12,6 19,5 4,3 16,0 0,0 e) …imate slabo znanje angleščine. 10,4 1,7 4,3 13,9 64,5 2,2 3,0 0,0 f) …bi uporaba interneta omejevala vašo svo- bodo. 35,9 9,5 8,2 14,3 14,7 4,3 13,0 0,0 V9 Kako verjetno boste v naslednjih 12 mesecih začeli uporabljati internet za zasebne namene? 1 - zelo verjetno da 1,3 2 - verjetno da 1,7 3 - morda da, morda ne 6,5 4 - verjetno ne 10,8 5 - zelo verjetno ne 75,3 7 - zavrnil 2,6 8 - ne vem 1,7 37 V10 Čeprav interneta ne uporabljate, vas prosimo, da si poskušate zamisliti, kako bi bilo, če bi ga uporabljali. Na lestvici od 1 do 5 ocenite, v kolikšni meri se strinjate ali ne strinjate z naslednjimi trditvami. niti sploh se ne se se strinjam povsem ne ne niti se se se ne strinjam strinjam strinjam strinjam strinjam zavrnil vem b.o. 1 2 3 4 5 7 8 9 a) Za uporabo interneta bi imeli na voljo dovolj denarja. 22,9 6,9 8,7 27,3 20,3 5,6 7,8 0,4 b) Za uporabo interneta bi imeli potrebno znanje. 46,3 13,9 10,8 13,9 7,8 3,9 3,5 0,0 c) Imeli bi nekoga, ki bi vam lahko nudil pomoč pri težavah z uporabo interneta, če bi to potrebovali. 6,1 3,5 8,2 40,3 34,6 3,5 3,9 0,0 d) Pri uporabi interneta bi se počutili prijetno. 21,6 13,4 19,5 17,7 3,9 4,3 19,5 0,0 e) Uporaba interneta bi vam bila zabavna. 22,9 16,0 15,2 16,9 5,6 4,8 18,6 0,0 f) Ljudje, ki so v vašem življenju pomembni, mislijo, da bi morali uporabljati internet. 37,2 14,7 9,5 17,3 7,8 4,8 8,7 0,0 g) Uporaba interneta bi bila primerna za vas. 40,7 15,6 14,7 14,7 2,6 3,9 7,8 0,0 h) Uporaba interneta bi bila v skladu z vašim življenjskim slogom. 49,4 17,7 9,1 9,1 3,0 4,8 6,9 0,0 38 V11 V kolikšni meri pa se strinjate ali ne strinjate z naslednjimi trditvami? niti sploh se ne se se strinjam povsem ne ne niti se se se ne strinjam strinjam strinjam strinjam strinam zavrnil vem b.o. 1 2 3 4 5 7 8 9 a) Skrbi vas, da bi internet spremenil vaš način komuniciranja z drugimi ljudmi. 31,2 16,5 6,1 15,2 7,8 6,9 16,5 0,0 b) Skrbi vas, da bi internet spremenil vaš trenutni način življenja. 33,3 17,7 6,9 11,7 10,8 6,9 12,1 0,4 c) Enostavno bi se naučili uporabljati internet. 36,8 15,2 12,6 15,2 4,3 4,8 11,3 0,0 d) V celoti gledano bi se vam zdel internet eno- staven za uporabo. 35,5 12,1 13,0 16,5 3,5 5,6 13,4 0,4 e) Uporaba interneta bi izboljšala kakovost vašega življenja. 39,8 18,6 14,7 8,2 1,7 4,8 12,1 0,0 f) Z uporabo interneta bi bilo vaše življenje lažje. 42,0 24,2 10,0 6,1 0,9 4,3 12,6 0,0 g) V celoti gledano se vam zdi, da bi vam internet v vašem življenju koristil. 32,5 16,9 17,7 12,6 2,2 4,3 13,4 0,4 h) Misel o uporabi inter- neta vas neprijetno vznemiri. 22,9 22,9 15,6 10,4 12,6 6,5 8,2 0,9 i) Skrbi vas, da bi pri uporabi interneta kaj naredili narobe. 16,0 11,3 8,7 23,8 23,4 6,9 9,5 0,4 39 V12 Nekateri ljudje se včasih obrnejo na druge, da namesto njih za zasebne namene kaj opravijo na internetu, na primer pošljejo elektronsko pošto, poiščejo informacije, opravijo spletni nakup in podobno. Ali poznate koga, ki bi v tem trenutku na internetu lahko opravil kaj namesto vas, če bi to potrebovali? 1 - da 73,2 2 - ne 22,9 7 - zavrnil 1,3 8 - ne vem 2,2 9 - b.o. 0,4 Odgovarjajo, ki pomoči niso potrebovali (V12=2); n=53. V12a V kolikšni meri pa ste v zadnjih 12 mesecih takšno pomoč potrebovali? 1 - sploh je niste potrebovali 90,6 2 - niste je potrebovali 3,8 3 - ste jo potrebovali 1,9 4 - ste jo zelo potrebovali 0,0 7 - zavrnil 1,9 8 - ne vem 1,9 OD V13 DO V20 ODGOVARJAJO LE TISTI, KI POZNAJO KOGA, DA BI ZA NJIH OPRAVIL KAJ NA INTERNETU (v12=1); n=169. V13 Na koliko različnih oseb bi se lahko obrnili, da bi na internetu opravile kaj namesto vas? - na eno osebo 32,5 - dve osebi 22,5 - tri osebe 21,3 - štiri osebe 8,3 - pet oseb ali več 14,8 77 - zavrnil 0,6 40 V14 Na koga od spodaj navedenih bi se pri tem najverjetneje obrnili? 1 - na vnuka/vnukinjo 11,2 2 - na hčerko/sina 60,4 3 - na partnerja/partnerko oz. moža/ženo 10,1 4 - na mamo/očeta 0,0 5 - na babico/dedka 0,0 6 - na brata/sestro 3,0 7 - na nečaka/nečakinjo 4,1 8 - na zeta/snaho (na hčerkinega moža/sinovo ženo) 3,0 9 - na drugega sorodnika/co 1,2 10 - na prijatelja/prijateljico 3,6 11 - na soseda/sosedo 2,4 12 - na sodelavca/ko, kolega/ico 0,6 13 - na uslužbenca/ko knjižnice 0,0 14 - na strokovnjaka/strokovnjakinjo 0,0 15 - na katero drugo osebo 0,6 V15 Ali ste se za zasebne namene v zadnjih 12 mesecih obrnili na druge, da so za vas na internetu opravili naslednje aktivnosti? Ali ste… zavrnil ne da ne vem 1 2 7 8 a) pošiljali ali prejemali elektronsko pošto? 13,6 86,4 0,0 0,0 b) uporabljali spletna socialna omrežja (npr. Facebook, Twitter, Instagram)? 1,2 97,6 0,0 1,2 c) iskali informacije o izdelkih ali storitvah? 23,7 75,1 0,0 1,2 d) naročili ali kupili izdelke oz. storitve? 11,8 86,4 0,0 1,8 e) uporabljali bančne storitve? 6,5 91,7 0,0 1,8 f) rezervirali oz. kupili letalske karte, prevoz, prenočišče, potovanje in podobno? 3,0 95,9 0,0 1,2 g) uporabljali spletne storitve javnega sektorja kot na primer eNapotnica, eDavki ali eUprava? 13,0 85,8 0,0 1,2 h) opravili še katero drugo aktivnost, katero? 5,9 89,9 0,6 3,6 41 OD V16 DO V20 ODGOVARJAJO TISTI, KATERIM SO DRUGI OPRAVILI VSAJ ENO AKTIVNOST PRI V15; n=66 V16 Na lestvici od 1 do 5 ocenite, v kolikšni meri za vas osebno držijo naslednje trditve. V primeru, da aktivnosti drugi namesto vas niso opravljali, mi to prosim povejte. S pomočjo nekoga drugega… drugi niso opravili aktiv- prete- niti ne pre- nosti sploh žno ne drži niti težno povsem names- ne ne drži drži drži drži drži to vas zavrnil vem b.o. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 a) ste z nakupovanjem izdelkov ali storitev na internetu prihranili denar. 24,2 4,5 6,1 10,6 7,6 42,4 1,5 3,0 0,0 b) ste na internetu našli informacije in storitve, ki so izboljšale vaš finančni položaj. 33,3 12,1 3,0 1,5 1,5 45,5 0,0 3,0 0,0 c) ste na internetu izvedeli nekaj novega o svojem narodu. 31,8 7,6 3,0 3,0 3,0 47,0 0,0 4,5 0,0 d) ste na internetu našli ljudi podobne starosti, s katerimi imate skupne interese. 40,9 4,5 1,5 1,5 0,0 48,5 0,0 3,0 0,0 e) imate pogostejše stike s sorodniki in prijatelji, kot bi jih imeli sicer. 40,9 6,1 1,5 4,5 0,0 47,0 0,0 0,0 0,0 f) ste postali član interesnega združenja ali društva, ki ga sicer ne bi našli. 47,0 0,0 1,5 0,0 0,0 50,0 1,5 0,0 0,0 g) ste na internetu izve- deli, da vam pripada določena pravica iz javnih sredstev, npr., štipendija, dodatek, nadomestilo. 43,9 0,0 1,5 3,0 1,5 48,5 1,5 0,0 0,0 → 42 drugi niso opravili aktiv- prete- niti ne pre- nosti sploh žno ne drži niti težno povsem names- ne ne drži drži drži drži drži to vas zavrnil vem b.o. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 i) ste na internetu razširili svoje znanje. 33,3 6,1 1,5 10,6 1,5 45,5 0,0 1,5 0,0 j) ste na internetu našli zabavne vsebine, ki so vas spravile v boljšo voljo. 36,4 7,6 3,0 3,0 3,0 45,5 0,0 0,0 1,5 V17 Koliko različnih oseb je v zadnjih 12 mesecih na internetu opravilo kaj namesto vas? - ena oseba 57,6 - dve osebi 22,7 - tri osebe 9,1 - štiri osebe 6,1 - pet oseb 1,5 88 - ne vem 1,5 99 - b.o. 1,5 V18 Na koga od spodaj navedenih pa ste se pri tem NAJPOGOSTEJE obrnili? 1 - na vnuka/vnukinjo 6,1 2 - na hčerko/sina 65,2 3 - na partnerja/partnerko oz. moža/ženo 13,6 4 - na mamo/očeta 0,0 5 - na babico/dedka 0,0 6 - na brata/sestro 4,5 7 - na nečaka/nečakinjo 1,5 8 - na zeta/snaho (na hčerkinega moža/sinovo ženo) 1,5 9 - na drugega sorodnika/co 0,0 10 - na prijatelja/prijateljico 4,5 11 - na soseda/sosedo 1,5 12 - na sodelavca/ko, kolega/ico 0,0 13 - na uslužbenca/ko knjižnice 0,0 14 - na strokovnjaka/strokovnjakinjo 0,0 15 - na katero drugo osebo 1,5 43 V19 Na lestvici od 1 do 5 ocenite v kolikšni meri držijo naslednje trditve. Ta oseba je na internetu opravila nekaj namesto vas, ker… niti sploh pretežno ne drži pretežno povsem ne ne drži ne drži niti drži drži drži vem 1 2 3 4 5 8 a) doma nimate dostopa do interneta. 59,1 3,0 0,0 3,0 34,8 0,0 b) nimate ustrezne naprave za dostop do interneta. 50,0 0,0 1,5 4,5 43,9 0,0 c) ste primorani uporabljati določeno spletno storitev. 72,7 0,0 4,5 6,1 13,6 3,0 d) vas skrbi za varnost pri uporabi interneta. 63,6 6,1 6,1 9,1 13,6 1,5 e) imate pomisleke glede nekaterih spletnih aktivnosti kot na primer spletno nakupovanje ali bančni- štvo. 54,5 4,5 9,1 15,2 15,2 1,5 f) imate slabo znanje angleščine. 22,7 3,0 7,6 13,6 53,0 0,0 V20 Ta oseba je na internetu opravila nekaj namesto vas, ker… niti ne sploh pretežno drži niti pretežno povsem ne ne drži ne drži drži drži drži zavrnil vem 1 2 3 4 5 7 8 a) želite dostop do vsebin oz. storitev, ki jih uporabljajo ljudje, ki so vam blizu. 51,5 7,6 9,1 15,2 10,6 3,0 3,0 b) nimate dovolj časa. 65,2 10,6 7,6 4,5 10,6 0,0 1,5 c) želite ostati v koraku s časom. 53,0 13,6 12,1 7,6 9,1 1,5 3,0 d) vam je ta oseba sama predlagala, da bo na internetu opravila kaj namesto vas. 24,2 3,0 4,5 22,7 43,9 1,5 0,0 Internetni neuporabniki ali nekdanji uporabniki → PRESKOK NA P1 44 OD V21 DO V40 ODGOVARJAJO UPORABNIKI INTERNETA (V4=1); n=814. V21 Različni ljudje imajo različna mnenja o koristnosti interneta. Zanima nas, kaj menite o koristnosti interneta v vašem vsakdanjem življenju. Na lestvici od 1 do 5 ocenite, kako koristen oziroma nekoristen se vam osebno zdi internet… niti ne- sploh koristen ni ni niti zelo ne koristen koristen koristen koristen koristen zavrnil vem b.o. 1 2 3 4 5 7 8 9 a) za informiranje o dogajanju v vašem lokalnem okolju? 3,8 6,9 12,5 52,1 24,4 0,0 0,0 0,2 b) za spremljanje večjih aktualnih dogodkov v Sloveniji? 2,0 4,4 9,8 55,4 28,1 0,0 0,2 0,0 c) za spremljanje dogajanja po svetu? 2,1 3,9 9,7 50,6 33,4 0,0 0,1 0,1 d) za odločanje pri nakupovanju? 9,2 14,6 21,7 37,5 16,6 0,0 0,2 0,1 e) za odločanje o tem, katerega ponudnika izbrati npr. za zdra- vstvene, finančne storitve ali storitve za dom? 5,7 10,8 18,8 46,7 17,8 0,0 0,1 0,1 f) za načrtovanje prosto- časnih aktivnosti? 8,0 12,5 17,1 45,7 16,5 0,0 0,2 0,0 g) za odkrivanje načinov, kako bolje komunicirati z drugimi ljudmi? 13,4 19,7 26,5 30,7 9,5 0,0 0,2 0,0 h) za nasvete, kako pristopiti do drugih v pomembnih ali težkih situacijah? 12,7 19,0 23,0 34,8 9,7 0,0 0,7 0,1 i) za razmislek, kako se vesti do prijateljev, sorodnikov ali sodelavcev? 23,3 30,1 22,9 19,8 2,9 0,0 0,9 0,1 45 V22 Kako koristen oziroma nekoristen se vam zdi internet… niti ne- sploh koristen ni ni niti zelo ne koristen koristen koristen koristen koristen zavrnil vem b.o. 1 2 3 4 5 7 8 9 a) za sprostitev po napor- nem dnevu ali tednu? 16,3 21,7 20,6 32,6 8,6 0,1 0,0 0,0 b) za to, da si vzamete čas samo zase? 16,6 25,9 21,0 29,4 7,0 0,0 0,0 0,1 c) za to, da se zamotite, ko ste sami? 13,9 17,2 18,9 39,9 10,1 0,0 0,0 0,0 d) za načrtovanje aktiv- nosti s prijatelji? 15,2 21,7 20,0 34,0 8,8 0,0 0,1 0,0 e) za zabavo z družino ali prijatelji? 19,7 32,2 20,9 21,5 5,3 0,0 0,4 0,1 f) za to, da uživate v dogodkih, ne da bi bili na njih prisotni? 24,1 32,1 19,4 18,8 5,5 0,0 0,1 0,0 g) za opazovanje, kako se drugi soočajo s te- žavami ali situacijami, ki so podobne vašim? 19,8 29,7 23,0 22,1 5,2 0,0 0,2 0,0 h) za boljše razumevanje vaših dejanj? 21,1 28,9 22,1 23,8 3,4 0,0 0,1 0,5 i) za premislek o vaših življenjskih načrtih? 20,4 29,9 23,1 23,2 3,3 0,0 0,1 0,0 46 V23 Sledijo vprašanja o uporabi interneta. S pomočjo lestvice ocenite, kako pogosto ste za zasebne namene v zadnjih 12 mesecih na računalniku, mobilnem telefonu ali kateri drugi napravi, uporabljali internet za naslednje aktivnosti. Kako pogosto ste na spletu ali v aplikacijah... manj vsak kot vsaj vsaj dan ali enkrat enkrat enkrat skoraj na na na vsak večkrat ne nikoli mesec mesec teden dan na dan zavrnil vem b.o. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 a) brali novice? 8,2 8,8 7,4 21,5 35,0 18,7 0,0 0,2 0,1 b) iskali informacije o dogodkih? 7,9 9,1 17,6 33,2 23,7 8,5 0,0 0,0 0,1 c) javno, brez omejitev, delili fotografije, vi- deoposnetke, glasbo ali tekste, ki ste jih ustvarili sami? 55,3 18,3 13,8 8,8 3,2 0,6 0,0 0,0 0,0 d) objavljali mnenja o družbenih ali političnih temah? 79,1 12,4 4,7 2,8 0,6 0,4 0,0 0,0 0,0 e) naročili ali kupili izdelke oz. storitve? 33,7 33,8 26,4 4,8 1,0 0,2 0,0 0,1 0,0 f) uporabljali bančne storitve? 39,9 6,3 26,8 18,8 6,3 1,8 0,0 0,1 0,0 g) iskali informacije o izdelkih ali storitvah? 12,5 12,5 27,3 30,0 13,6 4,1 0,0 0,0 0,0 h) rezervirali oz. kupili letalske karte, prevoz, prenočišče, potovanje in podobno? 47,8 39,4 10,3 2,0 0,2 0,1 0,0 0,0 0,1 i) uporabljali spletne storitve javnega sektorja kot na primer eNapotnica, eDavki ali eUprava? 51,7 29,7 14,7 2,2 1,0 0,6 0,0 0,0 0,0 47 V24 Kako pogosto ste na spletu ali v aplikacijah... manj vsak kot vsaj vsaj dan ali enkrat enkrat enkrat skoraj na na na vsak večkrat ne nikoli mesec mesec teden dan na dan zavrnil vem b.o. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 a) igrali igre? 61,8 14,6 6,1 8,4 5,5 3,2 0,0 0,0 0,4 gledali ali prenašali b) TV programe ali filme? 50,7 17,3 12,0 10,8 6,5 2,6 0,0 0,0 0,0 c) poslušali glasbo? 20,4 10,8 13,1 22,6 19,9 12,9 0,0 0,0 0,2 d) iskali informacije, po- vezane z zdravjem? 14,3 25,9 33,7 20,6 4,7 0,9 0,0 0,0 0,0 e) pošiljali ali prejemali elektronsko pošto? 10,9 3,4 7,9 19,2 30,5 28,1 0,0 0,0 0,0 opravljali klice ali vi- f) deo klice (npr. Skype, Viber, FaceTime)? 42,0 17,3 11,1 13,8 9,5 6,3 0,0 0,0 0,1 uporabljali spletna g) socialna omrežja (npr. Facebook, Twitter, Instagram)? 39,9 3,4 3,8 9,3 21,6 21,6 0,0 0,0 0,2 pošiljali sporočila (npr. h) Facebook Messanger, Viber, WhatsApp)? 36,7 4,8 6,0 12,3 19,5 20,6 0,0 0,0 0,0 48 (vprašanje je pod preskokom glede na odgovore pri vprašanju V5 ter V23 in V24 V25 Na kateri od naprav, ki jih uporabljate za dostop do interneta, ste za zasebne namene v zadnjih 12 mesecih NAJPOGOSTEJE opravili naslednje aktivnosti: na drugi napravi na na- na pa- (npr. miznem metnem igralna ali pre- na televizor- konzola, nosnem na tabličnem ju oz. elek- računal- mobilnem računal- “smart tronski ne niku telefonu niku TV” bralnik) zavrnil vem b.o. 1 2 3 4 5 7 8 9 n=539 a) Naročili ali kupili izdelke oz. storitve? 66,8 27,3 5,2 0,0 0,2 0,0 0,0 0,6 n=488 b) Uporabljali bančne storitve? 70,9 25,8 3,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,2 n=712 c) Iskali informacije o izdelkih ali stori- tvah? 54,8 39,2 5,5 0,1 0,0 0,0 0,0 0,4 n=725 d) Pošiljali ali preje- mali elektronsko pošto? 56,1 39,9 3,7 0,0 0,0 0,0 0,0 0,3 n=489 e) Uporabljali spletna socialna omrežja (npr. Facebook, Twitter, Instagram)? 27,2 70,1 2,2 0,0 0,0 0,0 0,0 0,4 n=515 f) Pošiljali sporočila (npr. Facebook Messanger, Viber, WhatsApp)? 18,8 79,0 1,9 0,0 0,0 0,0 0,0 0,2 n=401 g) Gledali ali prenašali TV programe ali filme? 73,6 10,7 5,2 9,5 0,2 0,0 0,0 0,7 n=311 h) Igrali igre? 45,7 44,7 4,2 1,0 3,2 0,0 0,0 1,3 n=539 i) Brali novice? 45,5 47,5 6,3 0,5 0,0 0,0 0,0 0,1 49 V26 Sledi sklop vprašanj o vaših izkušnjah z uporabo naprav kot so računalnik ali mobilni telefon ter spletnih vsebin in storitev. Na lestvici od 1 do 5 ocenite, koliko za vas osebno držijo naslednje trditve. Če niste prepričani, ali razumete vsebino posamezne trditve, nam to povejte. sploh prete- niti ne pre- pov- ne žno drži niti težno sem ne drži ne drži drži drži drži ** zavrnil vem b.o. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 a) Znate odpreti datote- ke, ki ste jih prenesli s spleta. 9,0 3,2 2,9 18,9 64,7 0,7 0,4 0,1 0,0 b) Znate prenesti oz. shraniti sliko, ki jo najdete na spletu. 9,8 2,7 2,8 16,3 67,1 0,4 0,2 0,2 0,4 c) Znate uporabljati tipke za bližnjice (npr. CTRL-C za kopiranje, CTRL-S za shranje- vanje). 12,9 4,9 4,8 14,1 62,8 0,4 0,0 0,1 0,0 d) Znate odpreti nov zavihek v spletnem brskalniku. 8,0 1,5 2,6 13,5 73,7 0,5 0,1 0,1 e) Znate dodati spletno stran med priljubljene zaznamke. 11,3 3,7 3,1 13,3 67,4 0,9 0,1 0,1 0,1 f) Pri iskanju na spletu se težko odločite, katere ključne besede je najbolje uporabiti. 43,1 19,9 11,3 14,5 10,2 1,0 0,0 0,0 0,0 g) S težavo ponovno najdete spletno stran, ki ste jo že obiskali. 56,4 20,8 7,1 7,7 7,4 0,4 0,0 0,2 0,0 h) Iskanje informacij na spletu vas utrudi. 50,1 20,4 13,9 9,8 5,2 0,4 0,0 0,2 0,0 i) Včasih se znajdete na spletni strani, ne da bi vedeli, kako ste prišli tja. 46,7 21,0 12,4 13,4 5,7 0,6 0,1 0,0 0,1 j) Na mnogih spletnih straneh se zmedete. 55,8 23,1 11,4 6,4 2,3 0,6 0,1 0,1 0,1 **ne razumete, na kaj se trditev nanaša 50 V27 Ocenite še, v kolikšni meri za vas osebno držijo naslednje trditve. sploh prete- niti ne pre- pov- ne žno drži niti tež-no sem ne drži ne drži drži drži drži ** zavrnil vem b.o. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 a) Veste, katere informa- cije smete in katerih ne smete deliti na spletu. 3,2 3,6 5,0 33,8 52,2 1,5 0,6 0,1 0,0 b) Veste, kdaj smete in kdaj ne smete deliti informacij na spletu. 2,9 3,1 6,4 32,9 51,7 1,8 0,7 0,2 0,1 c) Na spletu ste pazljivi, da so vaši komentarji in vedenje primerni. 1,5 1,5 3,3 23,0 64,0 3,3 1,4 1,1 1,0 d) Znate nastaviti, kdo ima dostop do vaših vsebin na spletu. 14,7 4,7 6,4 22,2 46,1 3,7 0,7 1,2 0,2 e) Iz vaših seznamov stikov znate odstra- niti prijatelja (npr. v spletnih socialnih omrežjih, v e-pošti). 8,8 2,8 3,1 18,9 62,8 2,7 0,4 0,4 0,1 Iz obstoječih slik, f) glasbe ali videov na spletu, znate ustvariti novo vsebino. 31,0 8,6 10,9 18,3 29,1 1,2 0,0 0,6 0,2 g) Znate preoblikovati spletne vsebine, ki so jih ustvarili drugi. 46,3 12,9 13,1 12,3 12,9 1,5 0,0 0,7 0,2 h) Znate postaviti spletno stran. 62,2 9,5 8,1 7,9 11,7 0,5 0,0 0,1 0,1 i) Poznate različne vrste avtorsko-prav- nih licenc za spletne vsebine. 51,6 12,3 12,3 13,1 7,6 2,7 0,0 0,2 0,1 j) Video vsebine, ki ste jih sami ustvarili, zna- te objaviti na spletu. 32,3 5,3 7,4 18,4 32,6 2,2 1,1 0,6 0,1 **ne razumete, na kaj se trditev nanaša 51 (vprašanje je pod preskokom glede na odgovore pri vprašanju V2 – uporaba mobilnega telefona; n=703) sploh prete- niti ne pre- pov- ne žno drži niti težno sem ne drži ne drži drži drži drži ** zavrnil vem b.o. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 k) Na mobilno napravo znate prenesti in namestiti aplikacijo. 8,3 4,0 4,3 14,1 67,3 0,7 0,1 0,3 1,0 l) Veste, kako spremljati stroške uporabe mobilnih aplikacij. 10,0 3,7 6,4 19,1 58,3 0,7 0,4 0,3 1,1 m) Z mobilne naprave znate odstraniti aplikacijo. 7,4 2,4 2,1 12,9 72,7 0,6 0,0 0,6 1,3 **ne razumete, na kaj se trditev nanaša V28 Nekateri ljudje včasih namesto nekoga drugega kaj opravijo na internetu. Ali ste za zasebne namene v zadnjih 12 mesecih na internetu namesto nekoga drugega opravili naslednje aktivnosti? Prosimo, da ne upoštevate aktivnosti, ki so del vaših siceršnjih službenih obveznosti. Ali ste namesto nekoga drugega... da ne ne vem b.o. 1 2 8 9 a) pošiljali ali prejemali elektronsko pošto? 28,7 71,3 0,0 0,0 b) uporabljali spletna socialna omrežja (npr. Facebook, Twitter, Instagram)? 10,7 89,1 0,0 0,2 c) iskali informacije o izdelkih ali storitvah? 42,4 57,5 0,0 0,1 d) naročili ali kupili izdelke oz. storitve? 28,3 71,7 0,0 0,0 e) uporabljali bančne storitve? 11,4 88,6 0,0 0,0 f) rezervirali oz. kupili letalske karte, prevoz, prenočišče, potovanje in podobno? 14,9 85,1 0,0 0,0 g) uporabljali spletne storitve javnega sektorja kot na primer eNapotnica, eDavki ali eUprava? 11,2 88,7 0,0 0,1 h) opravili še katero drugo aktivnost? Katero? 2,5 96,6 0,9 0,1 Ostali internetni uporabniki → PRESKOK NA V34 52 OD V29 DO V33 ODGOVARJAJO TISTI, KI SO DRUGIM OPRAVILI VSAJ ENO AKTIVNOST PRI V28;n=418 V29 Za koliko različnih oseb ste v zadnjih 12 mesecih kaj opravili na internetu? - za eno osebo 24,9 - dve osebi 25,8 - tri osebe 19,4 - štiri osebe 7,9 - pet oseb ali več 17,7 77 - zavrnil 0,5 88 - ne vem 2,2 99 - b.o. 1,7 V30 Za koga od spodaj navedenih pa ste NAJPOGOSTEJE kaj opravili na internetu? 1 - za mamo/očeta 38,8 2 - za babico/dedka 2,6 3 - za partnerja/partnerko oz. moža/ženo 23,4 4 - za brata/sestro 2,6 5 - za hčerko/sina 8,1 6 - za vnuka/vnukinjo 0,0 7 - za nečaka/nečakinjo 0,0 8 - za zeta/snaho (za hčerkinega moža/sinovo ženo) 0,7 9 - za drugega sorodnika/co 4,3 10 - za prijatelja/prijateljico 11,2 11 - za soseda/sosedo 1,2 12 - za sodelavca, kolega 4,1 13 - za drugo osebo; za koga? 1,7 77 - zavrnil 0,7 88 - ne vem 0,5 V31 Kako bi opisali to osebo z vidika uporabe interneta? Je… 1 - neuporabnik interneta? 16,0 2 - uporabnik, ki je manj spreten pri delu z internetom? 37,6 3 - uporabnik, ki je sicer spreten pri delu z internetom, a morda potrebuje dodatno uslugo oz. pomoč? 42,6 7 - zavrnil 1,0 8 - ne vem 2,2 9 - b.o. 0,7 53 V32 Navedli bomo nekaj možnih razlogov, zakaj ste za to osebo nekaj opravili na internetu. Na lestvici od 1 do 5 ocenite, koliko za vas osebno držijo navedeni razlogi. Za to osebo ste na internetu nekaj opravili, ker… sploh prete- niti ne pre- pov- ne žno ne drži niti težno sem ne drži drži drži drži drži zavrnil vem b.o. 1 2 3 4 5 7 8 9 a) ste si s to osebo zelo blizu. 1,2 1,0 5,3 13,4 78,2 0,5 0,2 0,2 b) se s to osebo vzajemno spoštujete. 0,7 0,5 2,2 18,2 77,8 0,5 0,2 0,0 c) s to osebo skupaj preživite veliko časa. 1,7 6,0 12,9 25,8 52,6 0,5 0,2 0,2 d) s to osebo skupaj počnete veliko različnih stvari. 4,1 10,3 18,7 24,2 42,1 0,5 0,2 0,0 e) imate s to osebo enake pogle- de na medsebojno pomoč. 0,2 2,4 12,0 37,6 45,9 0,7 0,7 0,5 f) imate s to osebo podobne vrednote in prepričanja. 1,0 3,3 17,5 34,2 42,1 0,7 1,2 0,0 V33 Za to osebo ste na internetu nekaj opravili, ker… sploh prete- niti ne pre- ne žno drži niti težno povsem ne drži ne drži drži drži drži zavrnil vem b.o. 1 2 3 4 5 7 8 9 a) tej osebi pomagate tudi na drugih področjih. 3,1 1,4 7,9 34,9 51,9 0,5 0,2 0,0 b) vam ta oseba nudi pomoč na drugih področjih. 3,6 3,8 8,4 31,3 51,9 0,5 0,2 0,2 c) se to od vas pričakuje. 6,9 7,4 20,8 29,9 34,2 0,5 0,2 0,0 d) ker sami mislite, da je tako prav. 1,0 1,2 7,2 28,7 61,2 0,5 0,2 0,0 e) se ta oseba ne more obrniti na nikogar drugega. 23,4 23,9 24,9 14,4 12,0 0,5 0,7 0,2 f) živite blizu te osebe. 9,3 7,7 6,5 18,4 57,4 0,5 0,2 0,0 V34 Sedaj pa nas zanima še, ali ste se vi sami za zasebne namene v zadnjih 12 mesecih obrnili na koga, da je na internetu opravil kaj namesto vas? 1 - da 38,0 2 - ne 61,9 9 - b.o. 0,1 54 OD V35 DO V39 ODGOVARJAJO TISTI, KATERIM SO DRUGI KAJ OPRAVILI NA INTERNETU NAMESTO NJIH, (v34=1); n=309. V35 Ali so v zadnjih 12 mesecih na internetu drugi namesto vas... da ne ne vem b.o. 1 2 8 9 a) pošiljali ali prejemali elektronsko pošto? 31,1 68,9 0,0 0,0 b) uporabljali spletna socialna omrežja (npr. Facebook, Twitter, Instagram)? 12,6 87,4 0,0 0,0 c) iskali informacije o izdelkih ali storitvah? 58,6 41,4 0,0 0,0 d) naročili ali kupili izdelke oz. storitve? 48,9 51,1 0,0 0,0 e) uporabljali bančne storitve? 18,1 81,9 0,0 0,0 f) rezervirali oz. kupili letalske karte, prevoz, prenočišče, potovanje in podobno? 25,2 74,8 0,0 0,0 g) uporabljali spletne storitve javnega sektorja kot na primer eNapotnica, eDavki ali eUprava? 15,5 84,1 0,0 0,3 h) opravili še katero drugo aktivnost? Katero? 12,9 86,4 0,6 0,0 V36 Koliko različnih oseb je v zadnjih 12 mesecih na internetu opravilo kaj namesto vas? - ena oseba 56,0 - dve osebi 30,7 - tri osebe 7,4 - štiri osebe 1,0 - pet oseb ali več 3,9 99 - b.o. 1,0 V37 Na koga od spodaj navedenih pa ste se pri tem NAJPOGOSTEJE obrnili? 1 - na vnuka/vnukinjo 0,6 2 - na hčerko/sina 36,2 3 - na partnerja/partnerko oz. moža/ženo 26,9 4 - na mamo/očeta 3,6 5 - na babico/dedka 0,0 6 - na brata/sestro 6,1 7 - na nečaka/nečakinjo 1,9 8 - na zeta/snaho (na hčerkinega moža/sinovo ženo) 1,0 9 - na drugega sorodnika/co 1,6 10 - na prijatelja/prijateljico 14,6 11 - na soseda/sosedo 1,0 12 - na sodelavca/ko, kolega/ico 4,9 55 13 - na uslužbenca/ko knjižnice 0,0 14 - na strokovnjaka/strokovnjakinjo 0,6 15 - na katero drugo osebo; katero? 0,0 77 - zavrnil 0,6 88 - ne vem 0,3 V38 Na lestvici od 1 do 5 ocenite, v kolikšni meri držijo naslednje trditve. Ta oseba je na internetu opravila nekaj namesto vas, ker… sploh prete- niti ne pre- ne žno ne drži niti težno povsem ne drži drži drži drži drži zavrnil vem b.o. 1 2 3 4 5 7 8 9 a) doma nimate dostopa do interneta. 96,4 1,3 0,3 0,6 1,0 0,0 0,0 0,3 b) nimate ustrezne naprave za dostop do interneta. 96,4 1,6 0,0 0,6 1,0 0,0 0,0 0,3 c) ste primorani uporabljati dolo- čeno spletno storitev. 74,1 5,8 3,6 11,0 5,5 0,0 0,0 0,0 d) sami ne znate opraviti določe- ne spletne aktivnosti. 37,9 6,5 5,8 26,5 23,3 0,0 0,0 0,0 e) vas skrbi za varnost pri upora- bi interneta. 54,7 10,4 6,1 19,7 9,1 0,0 0,0 0,0 f) imate pomisleke glede neka- terih spletnih aktivnosti kot na primer spletno nakupovanje ali bančništvo. 48,2 10,0 10,0 22,3 8,7 0,3 0,3 0,0 g) imate slabo znanje angle- ščine. 47,2 8,1 8,7 16,8 19,1 0,0 0,0 0,0 V39 Ta oseba je na internetu opravila nekaj namesto vas, ker… sploh prete- niti ne pre- ne žno ne drži niti težno povsem ne drži drži drži drži drži zavrnil vem b.o. 1 2 3 4 5 7 8 9 a) želite dostop do vsebin oz. storitev, ki jih uporabljajo ljudje, ki so vam blizu. 40,5 10,0 16,5 19,4 12,6 0,0 1,0 0,0 b) nimate dovolj časa. 39,8 15,9 9,7 18,8 15,5 0,0 0,3 0,0 c) želite ostati v koraku s časom. 26,2 10,4 13,6 29,8 19,1 0,0 1,0 0,0 d) vam je ta oseba sama predlagala, da bo na internetu opravila kaj namesto vas. 26,2 10,0 10,0 30,1 23,6 0,0 0,0 0,0 56 V40 Naslednje trditve se nanašajo na različne aktivnosti, ki ste jih za zasebne namene v zadnjih 12 mesecih na internetu opravili sami, ali pa jih je namesto vas opravil kdo drug. Na lestvici od 1 do 5 ocenite, v kolikšni meri držijo za vas osebno. Če aktivnosti, na katere se trditev nanaša, niste opravljali, nam to povejte. aktiv- prete- nosti sploh žno niti ne pre- pov- niste ne ne drži niti težno sem op- ne drži drži drži drži drži ravljali zavrnil vem b.o. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 a) Z nakupovanjem izdelkov ali storitev na internetu ste prihranili denar. 14,9 6,1 11,3 28,4 24,0 14,9 0,0 0,2 0,2 b) Na internetu ste našli informacije in storitve, ki so izboljšale vaš finančni položaj. 31,0 17,0 18,3 14,1 7,6 11,7 0,0 0,1 0,2 c) Na internetu ste izvedeli nekaj novega o svojem narodu. 29,0 13,6 17,9 24,4 7,0 7,5 0,0 0,2 0,2 d) Na internetu ste našli ljudi podobne starosti, s katerimi imate skupne interese. 37,6 16,8 12,2 18,1 7,0 8,2 0,0 0,1 0,0 e) Ker uporabljate internet, imate pogostejše stike s sorodniki in prijatelji. 24,7 13,4 11,9 28,0 17,9 3,9 0,0 0,0 0,1 f) Postali ste član interesne- ga združenja ali društva, ki ga sicer ne bi našli. 56,5 13,0 6,8 10,2 5,3 8,1 0,1 0,0 0,0 g) Na internetu ste izvedeli, da vam pripada določena pravica iz javnih sredstev npr., štipendija, dodatek, nadomestilo. 42,1 12,5 11,8 18,3 8,1 6,9 0,0 0,1 0,1 h) Na internetu ste našli informacije ali nasvete, s katerimi ste sprejeli boljše odločitve o zdravju oz. zdravljenju. 22,0 13,1 16,6 33,3 11,2 3,7 0,0 0,1 0,0 i) Na internetu ste razširili svoje znanje. 8,5 5,7 13,4 40,9 29,5 2,0 0,0 0,0 0,1 j) Zabavne vsebine na internetu so vas spravile v boljšo voljo. 9,8 6,1 17,2 40,9 22,7 3,1 0,0 0,0 0,1 57 VREDNOTE PROSTORA IN OKOLJA P1 Prosimo povejte, kako pomembna je vsaka od naštetih stvari v vašem življenju? zelo po- precej po- ne preveč sploh ni ne membna membna pomembnapomembna vem povp. 1 2 3 4 8 a) delo 62,1 34,0 3,3 0,3 0,3 1,42 b) družina 91,9 7,4 0,4 0,1 0,2 1,09 c) prijatelji in znanci 56,8 37,8 4,9 0,3 0,2 1,49 d) prosti čas 54,9 37,9 6,5 0,5 0,2 1,52 e) politika 1,2 8,6 40,2 49,4 0,6 3,39 f) vera 9,6 20,3 33,8 35,1 1,1 2,95 P2 V zadnjem času pogosto potekajo razprave o potrebi po regionalizaciji Slovenije. Prosimo, če po svoje, kakor čutite sami, navedete oziroma imenujete pokrajino (regijo), ki ji pripadate. PODATKI SO V DATOTEKI. 97 - nimam regionalne pripadnosti 4,1 98 - ne vem 3,2 P3 Ljudje se razlikujemo med seboj glede na to, kolikšno navezanost čutimo do kraja v katerem živimo in do širših geografskih območij. V kolikšni meri pa vi čutite navezanost na sledeče kraje? sploh močno nisem nisem navezan sem ne navezan navezan sem navezan vem povp. 1 2 3 4 8 a) svoj kraj ali mesto 2,1 11,7 46,0 40,0 0,1 3,24 b) svojo regijo, pokrajino 2,5 15,0 49,0 33,3 0,2 3,13 c) Slovenijo 1,2 5,6 52,3 40,6 0,2 3,33 d) na območje bivše SFRJ 22,9 41,5 27,0 7,2 1,4 2,19 e) Evropo kot celoto 10,8 37,6 44,1 5,3 2,1 2,45 f) svet kot celoto 11,2 36,0 41,7 7,1 4,0 2,47 58 P4 Navedli vam bomo nekaj trditev v zvezi z nadzorom državnih meja nasploh – v svetu, vi pa nam povejte, koliko se z njimi strinjate ali ne strinjate. sploh ne popol- se ne strinjam strinjam noma se ne strinjam se se strinjam vem povp. 1 2 3 4 8 a) Nadzor na državnih mejah je potreben zaradi ohranjanja ozemeljske suverenosti države. 4,8 13,7 54,8 23,0 3,7 3,00 b) Nadzor na državnih mejah je potreben zaradi varnosti državljanov. 2,8 9,5 54,4 31,5 1,8 3,17 c) Svet je danes že tako povezan, da je vztrajanje po nadzoru na državnih mejah nesmiselno. 19,1 51,9 19,3 4,9 4,9 2,10 d) Nadzor na državnih mejah je potreben zaradi zaščite gospodarskih interesov posamezne države. 7,3 24,2 48,3 15,2 5,1 2,75 e) Nadzor na državnih mejah je potreben zaradi omejitve priseljevanja tujcev. 4,3 14,6 48,1 29,3 3,6 3,06 P5 Ali bi bilo treba v prihodnosti na splošno omejevati ali spodbujati priseljevanje drugih ljudi v Slovenijo? zelo zelo ne omejevati omejevati spodbujati spodbujati vem povp. 1 2 3 4 8 a) iz držav nekdanje Jugoslavije 9,4 58,4 18,1 1,5 12,7 2,13 b) iz sosednjih držav 7,9 59,3 19,7 1,1 12,0 2,16 c) iz drugih držav EU 8,4 54,9 23,2 1,9 11,6 2,21 d) iz drugih delov sveta 21,1 51,5 15,5 1,1 10,8 1,96 P6 Ali menite, da bi bilo treba v prihodnosti vzpodbujati ali omejevati priseljevanje ljudi iz tujine z znanji in poklici, ki jih v Sloveniji primanjkuje? 1 - vzpodbujati 61,0 2 - omejevati 25,1 8 - ne vem, neodločen 13,8 59 P7 Ali nam lahko poveste, kolikokrat ste se v življenju že preselili v kakšen drug kraj, ki je od vašega rojstnega kraja oddaljen več kot 15 kilometrov? Število preselitev: 1 - ena preselitev 26,4 2 - dve preselitvi 12,6 3 - tri preselitve 5,0 4 - štiri preselitve 3,4 5 - pet preselitev 1,4 6 - šest preselitev in več 2,3 997 - v tem kraju živim že od rojstva, nikoli se nisem preselil 48,3 998 - ne vem 0,7 Na vprašanja P8 in P9 odgovarjajo tisti, ki so se selili; n=534. P8 Kolikšna pa je bila največja oddaljenost od vašega rojstnega kraja v priseljeni kraj? Navedite približno razdaljo v kilometrih. Povprečna selitev tistih, ki so se selili več kot 15 km: 167,78 km 998 - ne vem 1,3 P9 Ali nam lahko poveste, kateri je bil najpomembnejši razlog vaše zadnje preselitve? 1 - nakup, najem večjega ali boljšega stanovanja, hiše 13,3 2 - nakup, najem cenejšega stanovanja, hiše 2,8 3 - nižji skupni življenjski stroški 1,5 4 - služba, delovno mesto 25,8 5 - priselitev k ženi, možu oziroma partnerju ali partnerici 30,1 6 - kakovost bivalnega okolja 6,2 7 - večja dostopnost do raznovrstnih storitev (trgovina, kultura, šport…) 1,1 8 - prometna dostopnost 0,2 9 - večja pestrost dogajanja in živahnost v kraju 1,1 10 - drugi, bolj zanimivi ljudje 0,2 11 - drugo 17,6 98 - ne vem 0,0 60 ODGOVARJAJO VSI! P10 Pod kakšnimi pogoji bi se bili pripravljeni preseliti v kakšen drug kraj? Izberite največ tri od spodaj navedenih pogojev. 1 - večji dohodek 40,2 2 - boljše ali večje stanovanje 18,6 3 - boljša služba 46,6 4 - če bi v istem kraju dobila delo oba s partnerjem 36,2 5 - boljša kvaliteta bivalnega okolja 47,4 6 - boljše prometne povezave in dostopnost 9,6 7 - večja dostopnost do raznovrstnih storitev (trgovina, kultura, šport…) 11,9 8 - večja pestrost dogajanja in živahnost v kraju 12,5 9 - drugi, bolj zanimivi ljudje 6,3 10 - drugo 8,7 11 - pod nobenim pogojem se ne bi preselil 40,0 98 - ne vem 2,1 P11 Koliko časa se sedaj običajno vozite v službo in koliko bi se bili najdlje pripravljeni voziti v službo v eno smer, če bi s tem v službi bistveno napredovali ali izboljšali svoje dohodke? do 15 od 15 do od 30 do od 1 do več kot ne se ne minut 30 minut 60 minut 2 uri 2 uri vem nanaša 1 2 3 4 5 8 9 a) sedaj 30,2 14,5 10,3 2,0 0,2 1,2 41,5 b) bi bil pripravljen 6,0 20,1 30,3 6,7 1,3 3,1 32,6 P12 Kako daleč je od vašega bivališča do kraja zaposlitve (šole)? Povejte v kilometrih: do 5 km 20,8 od 6 do 10 km 12,0 od 11 do 25 km 16,9 od 26 do 50 km 7,4 51 km in več 5,6 998 - ne vem 1,2 999 - se ne nanaša 36,0 61 P13 Kakšno prevozno sredstvo običajno uporabljate za prihod na delo (šolo)? 1 - hodim peš 6,0 2 - kolo 3,8 3 - avto 47,4 4 - avtobus 3,8 5 - vlak 0,8 6 - kombinirana prevozna sredstva 2,1 7 - delam doma 1,7 8 - ne vem 0,7 9 - se ne nanaša 33,7 P14 Zanima nas, kje prebivajo vaši sorodniki in prijatelji, s katerimi vzdržujete stalne stike. Možnih je več odgovorov. A. sorodniki B. prijatelji a) v vašem ožjem bivalnem okolju (soseski, na vasi, ali v manjšem kraju) 67,9 78,1 b) drugje v mestu 35,5 39,6 c) drugje v isti regiji (Gorenjska, Štajerska itd.) 42,7 39,8 d) drugje v Sloveniji 36,8 35,8 e) v eni od držav, ki meji na Slovenijo 10,2 9,9 f) v neki drugi evropski državi 15,7 13,1 g) drugod po svetu 10,9 8,7 9 - nimam sorodnikov/prijateljev, se ne nanaša 0,4 1,4 P15 Ali ste že kdaj razmišljali, da bi se preselili iz Slovenije v tujino? 1 - da 31,4 2 - ne 66,9 8 - ne vem 1,7 Na vprašanje P16 in P17 odgovarjajo tisti, ki so razmišljali o selitvi; n=329. P16 V katero državo bi se najraje preselili? PODATKI SO V DATOTEKI. 98 - ne vem 11,2 62 P17 Kakšen bi bil osnovni razlog preselitve iz Slovenije? 1 - boljši zaslužek 35,6 2 - boljše možnosti za zaposlitev 24,3 3 - da bi bil čim dlje od doma 0,0 4 - da bi začel življenje čisto znova 8,5 5 - bolj razburljivo življenje 8,8 6 - ker mi življenjske navade v Sloveniji ne ustrezajo 5,8 7 - drugo 16,1 8 - ne vem 0,9 Na vprašanje P18 odgovarjajo tisti, ki še niso razmišljali o selitvi v tujino; n=700. P18 Kaj je bil poglavitni razlog, da nikoli niste razmišljali o selitvi v tujino? 1 - družinska situacija 32,6 2 - hiša / stanovanje v Sloveniji 9,3 3 - stalna zaposlitev v Sloveniji 8,7 4 - navezanost na prijatelje in družino 21,9 5 - navezanost na Slovenijo 15,3 6 - stroški selitve in bivanja v tujini 1,0 7 - nepoznavanje tujega jezika 3,4 8 - postopki pri priznavanju izobrazbe (nostrifikacija diplome ...) 0,3 9 - postopki pri pridobivanju delovnega, bivalnega dovoljenja 0,3 10 - ureditev zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja v tujini 0,3 98 - ne vem 7,0 ODGOVARJAJO VSI! P19 Kolikšna je verjetnost, da se boste v prihodnjih petih letih preselili v neko drugo državo? 1 - sploh ni verjetno 66,9 2 - malo verjetno 23,7 3 - precej verjetno 5,7 4 - zelo verjetno 2,1 8 - ne vem 1,6 P20 Ali ste bili v zadnjih dvanajstih mesecih kdaj v tujini? 1 - nikoli 24,2 2 - enkrat 13,8 3 - dvakrat 15,0 4 - trikrat 12,8 5 - štirikrat do desetkrat 17,1 6 - več kot desetkrat 16,9 8 - ne vem 0,3 63 Na vprašanje P21 in P22 odgovarjajo tisti, ki so bili v zadnjih 12 mesecih v tujini; n=791. P21 Kje vse v tujini ste bili v zadnjih dvanajstih mesecih? Naštejte vse ustrezne odgovore. 1 - na Hrvaškem 72,4 2 - kje drugje na območju bivše Jugoslavije 26,2 3 - v obmejnih krajih v Italiji, v Avstriji ali na Madžarskem (do 100 km od slovenske meje) 60,3 4 - drugje v Evropi 36,8 5 - izven Evrope 8,4 8 - ne vem 0,1 P22 Kakšen je bil namen vašega obiska v tujini v zadnjih dvanajstih mesecih? Izberite prvi in drugi najpomembnejši namen. A. B. 1. izbor 2. izbor - nakupovalni izlet 12,9 15,3 - dopust, počitnice 55,4 36,0 - obisk sorodnikov, prijateljev 13,5 15,8 - kulturne, športne prireditve, razstave ipd. 4,2 7,5 - poslovna potovanja, sejem 10,2 9,5 - romanje, verska srečanja 0,4 1,1 - drugo 3,4 5,2 - ne vem 0,0 9,6 ODGOVARJAJO VSI! P23 Katera je najbolj oddaljena država sveta, ki ste jo že obiskali? PODATKI SO V DATOTEKI. 98 - ne vem 1,5 P24 Ali ste bili v kakšni tuji državi neprekinjeno več kot en mesec? Če ste bili, v kateri? Navedite največ tri države. PODATKI SO V DATOTEKI. 98 - ne vem 0,7 99 - ni bil v tujini več kot en mesec 75,9 64 P25 Če bi se odločali za zasebno potovanje z letalom (ne za službeno pot), kaj bi bil glavni razlog za izbor izhodiščnega letališča? 1 - nižja cena letalske vozovnice 35,2 2 - bližina 16,4 3 - boljše letalske povezave 16,2 4 - večja udobnost in boljše storitve (npr. cenejše parkiranje) 5,0 5 - v vsakem primeru bi se odločil za slovensko letališče 4,9 6 - več direktnih letov 3,1 7 - ne bi se odločil za potovanje z letalom 16,2 8 - ne vem 3,0 P26 Iz spodnjega seznama izberite, katere so za vas najpomembnejše odlike nekega kraja za bivanje. Naštejte največ pet za vas najpomembnejših odlik. 1 - varnost (nizka stopnja kriminala) 77,5 2 - čisto okolje (okolica, neonesnaženost) 55,6 3 - urejenost kraja 37,5 4 - bližina narave 61,0 5 - bližina večjega mesta 17,0 6 - da ni hrupno 31,8 7 - dobra komunalna opremljenost (vodovod, kanalizacija) 22,1 8 - oskrba (trgovina, šolstvo, zdravstvo) 40,8 9 - dobre ceste 11,4 10 - občutek pripadnosti skupnosti (razumevanje, poznavanje med ljudmi) 19,7 11 - višina življenjskih stroškov 17,1 12 - razvojna naravnanost kraja 6,6 13 - možnost, da živiš po svoje, kakor ti ustreza 22,4 14 - bližina avtoceste 8,1 15 - možnost za rekreacijo 15,4 16 - raznovrstna kulturna ponudba 6,8 17 - bogata stavbna dediščina 2,7 98 - ne vem 0,9 65 P27 V kakšni meri se strinjate ali ne strinjate z naslednjimi trditvami? sploh ne popolno- se ne strinjam strinjam ma se ne strinjam se se strinjam vem povp. 1 2 3 4 8 a) Otroci imajo prav, če se hočejo čim prej odseliti od svojih staršev. 1,2 12,0 57,5 24,5 4,7 3,11 b) Če bi gradil hišo, bi gledal na to, da bi bila zadosti velika tudi za družino mojih otrok. 21,6 36,5 27,1 11,0 3,8 2,29 c) Socialna stanovanja naj bi gradili posebej, tako da to ne bi motilo premožnejših prebivalcev v okolici. 38,0 38,4 16,5 2,0 5,1 1,82 d) Tisti, ki imajo veliko neizkoriščene- ga prostora v svojem stanovanju ali hiši, naj plačajo višji davek na nepremičnine. 24,7 40,3 23,0 5,3 6,6 2,10 e) Tudi če bi imel veliko stanovanje, bi se rajši odrekel zaslužku, kot pa da bi oddajal sobe v najem. 7,6 29,5 36,8 18,1 8,0 2,71 f) Na stanovanje gledam zelo praktično in se ne ubadam s tem, kako bi ga polepšal. 11,9 37,8 39,5 9,1 1,6 2,47 P29 Za katere namene bi bilo po vašem mnenju potrebno nameniti več prostora v Sloveniji nasploh in posebej v vašem kraju. Izberite največ pet namenov za Slovenijo in največ pet za vaš kraj. A. Slovenija B. vaš kraj a) industrija 44,4 22,0 b) kmetijske površine 48,4 33,8 c) stanovanja 44,2 35,5 d) lokalne trgovine 16,7 28,5 e) veliki nakupovalni centri 3,4 4,1 f) obrtniške cone 21,9 17,4 g) visoko-tehnološki in razvojni parki 30,8 15,9 h) rekreacija, šport 49,3 54,1 i) turizem 46,7 44,2 j) zaščitena naravna območja 40,0 33,3 k) prostori umetnosti in kulture 15,7 17,5 l) ceste 30,4 39,9 m) parkirišča 25,0 22,6 9 - ne vem 3,2 4,6 66 P30 Ocenite, v kolikšni meri vas v vašem bivalnem okolju motijo naslednje stvari. sploh me ne zelo me ne ne moti moti me moti me moti vem povp. 1 2 3 4 8 a) različne vrste hrupa 28,2 40,3 22,9 8,2 0,4 2,11 b) različne vrste vonja in smradu 22,3 39,5 27,1 10,7 0,3 2,26 c) onesnaženost okolice 22,0 33,9 29,8 13,7 0,7 2,35 d) radovedni sosedje 26,6 40,5 21,7 10,6 0,7 2,16 e) vstavljanje reklamnih letakov v poštni nabiralnik 28,1 48,3 16,3 6,8 0,5 2,02 f) gost promet 23,3 40,8 26,6 9,0 0,4 2,21 g) na novo priseljeni ljudje 38,7 53,5 6,0 1,1 0,7 1,69 h) ljudje z drugačnimi kulturnimi navadami 33,5 48,1 12,7 3,8 1,8 1,87 P31 Prosimo, če navedete, katere tri od vseh spodaj navedenih dejavnosti vam po vašem mnenju najbolj bogatijo življenje. 1 - aktivno ukvarjanje s športom in rekreacijo 28,4 2 - sprehodi v naravo v okolici vašega kraja 44,7 3 - izleti v naravo po Sloveniji 25,3 4 - potovanja po Sloveniji 11,9 5 - potovanja po Evropi 14,8 6 - potovanja v “eksotične” kraje izven Evrope 6,2 7 - nakupovanje 3,4 8 - obiskovanje sorodnikov in prijateljev 35,7 9 - obiskovanje kulturnih prireditev 8,7 10 - vzpostavljanje in vzdrževanje stikov po internetu 1,6 11 - spremljanje in uporaba medijev 2,8 12 - biti doma, sam s seboj 9,6 13 - biti doma, v krogu domačih 41,7 14 - ustvarjalno delo 14,6 15 - delo na vrtu, sadovnjaku, vinogradu 29,5 16 - drugo 2,4 98 - ne vem 0,7 67 P32 Ali ste se že kdaj pridružili kakšni zahtevi ali protestni akciji v vašem kraju oziroma bivalnem okolju, da bi hitreje rešili določen problem? 1 - ne, nisem sodeloval 76,0 2 - da, podprl sem jo 16,2 3 - da, aktivno sem sodeloval 5,4 4 - da, sam sem dal pobudo zanjo 1,4 8 - ne vem 0,9 P33 Ali v splošnem menite, da se vaš kraj v zadnjih letih razvija, nazaduje ali se nič ne spreminja? 1 - se razvija 60,1 2 - nazaduje 7,4 3 - ostaja enako 30,5 8 - ne vem 2,0 P34 Navedli vam bomo še nekaj trditev, vi pa nam prosim zaupajte, v kakšni meri se strinjate ali ne strinjate z naslednjimi trditvami? sploh ne popol- se ne strinjam strinjam noma se ne strinjam se se strinjam vem povp. 1 2 3 4 8 a) Država bi morala dosledno zaščititi vsa območja ohranjene narave, navkljub nasprotovanju domačinov. 1,1 14,5 55,8 23,9 4,8 3,08 b) Kazni za nedovoljene posege v prostor (črne gradnje) bi morale biti zelo visoke. 1,5 14,9 43,5 35,2 4,9 3,18 c) Območja, kjer živijo ogrožene živa- li, bi morali zaščititi pred gradbeni- mi posegi, tudi če je gradnja ekonomsko še tako upravičena. 2,2 12,6 47,9 30,7 6,7 3,15 68 P35 Katere urbanistične in druge razvojne ukrepe naj bi podpirali v Sloveniji? sploh ne popol- se ne strinjam strinjam noma se ne strinjam se se strinjam vem povp. 1 2 3 4 8 a) Podpirati razpršeno pozidavo na samem, izven strnjenih naselij. 11,3 41,7 34,5 3,2 9,4 2,33 b) Podpirati strnjeno pozidavo v naseljih. 3,3 26,6 54,9 7,5 7,5 2,72 c) Držati se tradicije gradnje v posa- meznih regijah ne glede na ceno. 3,1 25,4 51,2 10,6 9,7 2,77 d) Varovati kmetijska zemljišča, četudi z zaustavljanjem stanovanjske gradnje. 0,9 10,4 55,3 27,0 6,4 3,16 e) Pomembnejši je red v naselju kot pa to, da prideš z avtom do vrat. 2,2 15,2 57,2 21,3 4,1 3,02 P36 Kako pa bi bilo po vašem mnenju mogoče v Sloveniji urediti problem z nelegalnimi gradnjami oziroma z »gradnjo na črno«? 1 - Potrebno je porušiti vse do sedaj na črno zgrajene objekte. 14,1 2 - Potrebno je porušiti samo tiste na črno zgrajene objekte, ki kvarijo estetsko podobo krajine, ostale pa legalizirati. 18,0 3 - Vse na črno zgrajene objekte je potrebno legalizirati brez denarnih odškodnin. 6,9 4 - Vse na črno zgrajene objekte je potrebno legalizirati, graditelji pa naj plačajo ustrezno kazen. 51,0 8 - ne vem 10,0 69 P37 Navedli vam bomo nekaj trditev, ki zadevajo vaš odnos do bivanja v starih, zgodovinskih mestnih jedrih. Povejte, koliko se z vsako od njih strinjate oziroma ne strinjate. sploh ne popol- se ne strinjam strinjam noma se ne strinjam se se strinjam vem povp. 1 2 3 4 8 a) Stara mestna jedra bi morali zapreti za avtomobilski promet. 1,3 12,1 51,0 31,0 4,5 3,17 b) V mestnih jedrih bi morali ponujati drugačne dobrine in storitve kot v nakupovalnih centrih na obrobjih mest. 0,8 11,8 55,9 25,2 6,3 3,13 c) Ljudje bi se večkrat zadrževali v mestnih jedrih, če bi tam zagotovili brezplačna parkirišča. 3,5 17,7 47,1 26,6 5,2 3,02 d) Kulturne prireditve so predvsem pomembne za turiste, ne pa toliko za domače prebivalstvo. 29,6 50,1 14,3 1,8 4,1 1,88 P38 Ali nam lahko poveste, kako pomembne so za vas naslednje lastnosti vašega kraja? popolno- zelo ma nepo- nepo- po- po- ne membno membno membno membno vem povp. 1 2 3 4 8 a) velika izbira blaga in storitev 5,1 27,0 55,5 10,6 1,8 2,73 b) velika raznovrstnost kulturnih, umetniških ustanov 3,5 29,2 53,5 11,6 2,2 2,75 c) veliko možnosti za zabavo 5,0 33,6 52,5 7,8 1,1 2,64 d) veliko zelenih površin 0,4 1,1 45,5 52,4 0,7 3,51 e) različni ljudje od vsepovsod 6,3 50,1 35,1 5,7 2,7 2,41 f) občutek osebne sproščenosti in svobode 0,3 2,4 40,7 55,5 1,1 3,53 g) priložnost za izpolnitev poklicnih ciljev – delovna kariera 2,7 9,6 49,0 35,3 3,4 3,21 h) razvijanje lastne ustvarjalnosti 0,9 5,1 54,2 37,1 2,9 3,31 70 P39 Zanima nas, kakšen je vaš odnos do velikih, milijonskih mest, vas pa prosimo, če nam lahko zaupate, koliko se strinjate ali ne strinjate z naslednjimi trditvami. sploh ne popolno- se ne strinjam strinjam ma se ne strinjam se se strinjam vem povp. 1 2 3 4 8 a) Dobro je, da v Sloveniji ni tako velikih mest kot drugje v tujini, ker bi bili ljudje tako še bolj odtujeni drug od drugega. 3,7 14,6 47,1 29,4 5,2 3,08 b) Že Ljubljana je preveliko mesto, da bi se človek počutil varnega. 15,9 47,1 24,8 8,2 4,0 2,26 c) V velikih mestih se človek počuti bolj sproščeno in svobodneje zadiha. 22,7 55,1 14,2 2,8 5,2 1,97 d) Velika mesta so zanimiva za obča- sne obiske, ne pa da bi tam človek stalno živel. 2,4 11,3 51,0 33,0 2,4 3,17 e) Slovenija je pretirano podeželska dežela, zato bi bilo koristno in vznemirljivo, če bi imeli kakšno res veliko mesto. 32,7 51,5 9,8 2,0 4,0 1,80 P40 Kje se najpogosteje družite s prijatelji, znanci, sorodniki? Izberite za vas prvi in drugi najpomembnejši odgovor. A. B. 1. izbor 2. izbor - pri meni doma 51,5 15,5 - pri prijateljih, znancih, sorodnikih doma 17,7 41,1 - v gostilnah, barih, kavarnah in podobno 14,2 15,1 - v naravi, na prostem 10,6 15,7 - na rekreacijskih ali športnih površinah 4,1 6,5 - drugje 1,5 3,1 - ne vem 0,4 3,2 71 P41 Prosimo vas, če nam zaupate, v kakšnem tipu naselja bi najraje živeli. 1 - na samem, zunaj naselja 11,5 2 - v majhni vasici 29,9 3 - v večji vasi 10,7 4 - v večjem podeželskem kraju (trg) 6,7 5 - na obrobju mesta (predmestje) 18,7 6 - v manjšem mestu 13,7 7 - v večjem mestu 3,3 8 - v velikem mestu 0,9 9 - v glavnem mestu države, v Ljubljani 4,3 98 - ne vem 0,4 P42 Navedli vam bomo možne načine bivanja, stanovanja. Kako stanujete sedaj? 1 - hiša na samem 11,7 2 - hiša z vrtom v naselju 56,7 3 - vrstna hiša 3,9 4 - stanovanjska zgradba z do 20 stanovanji 18,4 5 - blok z več kot 20 stanovanji 7,7 6 - blok, stolpnica z več kot 50 stanovanji 1,1 8 - ne vem 0,3 P43 Kako pa bi najraje stanovali, če bi imeli možnost za to? 1 - hiša na samem 22,2 2 - hiša z vrtom v naselju 67,0 3 - vrstna hiša 3,4 4 - stanovanjska zgradba z do 20 stanovanji 4,5 5 - blok z več kot 20 stanovanji 1,6 6 - blok, stolpnica z več kot 50 stanovanji 0,2 8 - ne vem 1,1 P44 Ali živite v lastnem stanovanju, lastni hiši ali kako drugače? 1 - lastna hiša 53,9 2 - lastno stanovanje 20,5 3 - najemno stanovanje 7,9 4 - najemna hiša 1,1 5 - stanuje brez plačevanja najemnine (pri starših ipd.) 15,5 6 - drugo 0,8 8 - ne vem 0,3 72 P45 Denimo, da bi se sedaj odločali za nakup ali gradnjo bivalnega objekta: za kaj bi se bolj verjetno odločili? 1 - za nakup novega stanovanja 12,2 2 - za nakup starega stanovanja 8,9 3 - za gradnjo hiše 39,6 4 - za nakup hiše 27,0 5 - drugo 4,0 8 - ne vem 8,2 P46 Ali bi rekli, da je velikost vašega sedanjega bivališča za vas oz. za vašo družino primerna? 1 - precej premajhna 2,9 2 - nekoliko premajhna 13,2 3 - da, velikost je povsem primerna 69,5 4 - nekoliko prevelika 11,1 5 - precej prevelika 3,1 8 - ne vem 0,3 P47 Kaj je za vas pomembno, ko gre za kvaliteto bivališča? Izberite za vas prvi in drugi najpomembnejši odgovor. A. B. 1. izbor 2. izbor - velikost stanovanja ali hiše 22,0 14,1 - ustrezna razporeditev prostorov v stanovanju ali hiši 38,8 21,6 - lepa in sodobna notranja opremljenost stanovanja ali hiše 4,8 8,6 - kvalitetna gradnja 17,5 21,6 - bioenergetska ustreznost 2,1 4,6 - informacijska opremljenost (kabelska tv, priključek za internet) 1,6 5,7 - zunanji videz 0,7 1,4 - čim manjše motnje iz okolice (hrup, smrad ipd.) 11,3 18,2 - ne vem 1,4 4,1 P48 Katera je po vašem mnenju največja prednost najemanja v primerjavi z lastništvom bivališča (sobe, stanovanja, hiše)? 1 - bolj enostavno se je preseliti 16,8 2 - nekdo drug je odgovoren za popravila in vzdrževanje 21,3 3 - ni treba skrbeti za odplačevanje posojila 3,1 4 - ponuja večjo izbiro pri tem, kje želiš živeti 8,6 5 - je manj tvegano kot lastništvo 3,8 6 - je manj tekočih stroškov 3,4 7 - ni nobene prednosti 30,6 8 - ne vem 12,4 73 M1 Kako pogosto se informirate o novicah prek ... večkrat ne nikoli redko občasno pogosto dnevno vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 a) televizije 5,3 13,2 23,3 39,5 18,3 0,0 0,3 b) tiskanih časopisov 20,9 28,0 26,3 18,3 6,0 0,0 0,5 c) radia 9,3 16,6 25,1 31,0 17,4 0,0 0,6 d) spletnih strani domačih medijev (24ur.com, Delo.si itd) 29,2 11,1 18,5 26,9 13,3 0,6 0,4 e) spletnih strani tujih medijev 49,5 17,9 17,1 10,3 4,3 0,6 0,4 f) družbenih omrežij (FB, Twitter itd. ) 53,9 8,6 12,3 13,4 10,9 0,6 0,4 g) prek drugih ljudi 16,6 21,3 40,2 17,5 3,7 0,3 0,4 h) drugo 85,7 1,8 1,9 0,9 0,1 8,7 1,0 M2 Prosimo vas, da za naštete oddaje poveste, koliko so vam všeč na lestvici od 1 do 5, kjer 1 pomeni »sploh mi ni všeč« in 5 »zelo mi je všeč«. Prosimo, da se do oddaje opredelite tudi, če jo gledate s časovnim zamikom ali na tablici/računalniku. Če ne veste ali oddaje ne poznate, prosimo, da tako tudi odgovorite. sploh mi mi ni mi je zelo mi ne ne ni všeč všeč niti-niti všeč je všeč poznam vem b.o. 1 2 3 4 5 7 8 9 a) Lepo je biti sosed 7,4 6,9 15,1 22,7 7,4 38,7 1,4 0,3 b) Odmevi TV SLO 3,0 4,2 17,7 43,6 12,7 17,3 1,2 0,3 c) Liga prvakov v nogo- metu 15,0 8,2 14,6 18,7 17,3 24,6 1,2 0,3 d) Danes Planet TV 5,2 6,5 21,0 26,0 5,3 34,4 1,2 0,5 e) Preverjeno 3,1 5,2 17,8 45,4 14,5 12,7 1,1 0,4 f) Film tedna na TV SLO 6,3 7,7 18,4 19,0 5,9 40,9 1,4 0,3 g) Reka ljubezni 11,5 9,5 10,8 12,1 8,9 46,0 1,0 0,3 h) Gorski zdravnik (Der Bergdoktor) 10,3 7,1 12,9 19,6 11,7 37,1 1,2 0,2 i) Ena žlahtna štorija 9,8 9,7 13,2 16,7 9,9 39,0 1,3 0,3 j) 24 ur POP TV 3,2 4,9 20,2 47,1 16,1 7,8 0,5 0,2 k) The Biggest Loser Slovenija 15,5 10,1 13,8 10,3 3,8 44,9 1,2 0,4 l) Dnevnik TV SLO 4,9 3,0 20,4 45,4 13,9 11,3 1,0 0,2 m) Tarča 4,3 5,8 21,6 26,5 10,6 29,2 1,4 0,6 74 M3 Prosimo vas, da za spodaj naštete televizijske zvrsti poveste, koliko so vam všeč. Uporabite lestvico od 1 do 5, kjer 1 pomeni »sploh mi ni všeč« in 5 »zelo mi je všeč«. Če ne veste ali programa ne poznate, prosimo, da tako tudi odgovorite. sploh mi mi ni mi je zelo mi ne ne ni všeč všeč niti-niti všeč je všeč poznam vem b.o. 1 2 3 4 5 7 8 9 a) novice 2,1 4,2 22,4 53,0 14,2 2,6 1,1 0,4 b) oddaje o kulturi in umetnosti 4,9 12,2 29,7 35,1 7,6 9,6 0,8 0,2 c) domače nadaljevanke (Lepo je biti sosed, Reka ljubezni, Ena žlahtna štorija…) 13,6 13,1 20,2 24,9 9,6 17,3 1,1 0,2 d) resničnostna televizija (Kmetija, Big Brother…) 27,4 18,1 16,3 13,7 3,9 19,4 1,0 0,2 e) tuje nadaljevanke in filmi 5,5 9,0 21,8 42,3 9,9 10,8 0,4 0,3 f) dokumentarni program 1,6 5,1 16,4 47,5 22,6 5,8 0,5 0,5 g) kuharske oddaje, opremljanje doma 6,7 11,6 21,0 36,4 12,0 10,7 0,9 0,8 h) oddaje z domačo glasbo (Slovenski pozdrav…) 13,2 12,4 18,1 28,3 15,5 11,3 0,8 0,5 i) telenovele (turške, mehiške serije…) 32,1 13,1 11,0 13,5 8,1 21,4 0,7 0,2 75 M4 Ali lahko navedete, katera je bila v zadnjem letu vaša najljubša televizijska oddaja, film, nadaljevanka…? Prikaz najpogostejših navedb: - Ena žlahtna štorija 5,3 - Reka ljubezni 5,0 - Moja boš, turška telenovela 4,3 - Mama, turška tv novela 3,8 - Gorski zdravnik 3,2 - Dnevnik na TV SLO 2,1 - Slovenski pozdrav 2,0 - Odmevi TV SLO 1,7 - Liga prvakov v nogometu 1,5 - Zvezde plešejo 1,4 - 24 ur, POP TV 1,1 - dokumentarne oddaje 1,0 - MasterChef, POP TV 1,0 - Preverjeno 1,0 - Usodno vino 1,0 77 - (zavrnil) 1,5 88 - (ne vem) 19,9 99 - (b.o.) 1,6 76 DEMOGRAFIJA D1 Spol 1 - moški 48,6 2 - ženski 51,4 D2 Kdaj ste bili rojeni? Prosimo, povejte samo leto rojstva. Starost: 1 - do 30 let 16,2 2 - 31 do 45 let 24,9 3 - 46 do 60 let 26,4 4 - 61 let in več 32,5 D3 Koliko let je trajalo vaše šolanje? (Upoštevajte vse vrste izobraževanja od osnovne šole do univerze, vključno s poklicnim izobraževanjem, vajeništvom, vendar ne upoštevajte ponavljanj letnikov.) Povprečno število let: 12,74 let 98 - ne vem 0,8 99 - b.o. 0,8 00 - brez formalnega šolanja 0,1 D4 Navedite zadnjo šolo, ki ste jo končali, redno ali izredno: 00 - brez šolske izobrazbe (0 do največ 3 razrede osemletke ali do največ 5 razredov devetletke) 0,6 01 - nepopolna osnovnošolska izobrazba (nedokončana OŠ z več kot 3 razredi osemletke ali več kot 5 razredov devetletke) 2,7 02 - osnovnošolska izobrazba (ima spričevalo o končani OŠ) 13,7 03 - nižja ali srednja poklicna izobrazba (2-3 letni poklicni program, certifikat o NPK) 21,5 04 - srednja strokovna izobrazba (srednja tehniška šola, trajanje 4 leta, matura) 21,9 05 - srednja splošna izobrazba (gimnazija, matura) 8,8 06 - višja strokovna izobrazba, višješolska izobrazba (predhodna višja šola, 2 leti + diploma) 8,3 07 - visokošolska strokovna izobrazba (nekdanji VS - 3 leta, 1. bolonjska stopnja) 6,3 08 - visokošolska univerzitetna izobrazba (4 - lahko tudi 6 let + diploma) 11,5 09 - bolonjski magisterij 1,3 10 - specializacija (približno 1 leto) 0,5 11 - magisterij 1,8 12 - doktorat 0,7 55 - (drugo) 0,1 88 - ne vem 0,3 99 - b.o. 0,2 77 Sedaj sledijo vprašanja o vašem delu oz. zaposlitvi. Pri tem mislimo na delo kot aktivnost, s katero pridobivate dohodek tako, da ste zaposleni pri nekom drugem, da ste samozaposleni, ali da delate v svojem družinskem podjetju, in sicer vsaj eno uro na teden. Če trenutno (začasno) ne delate (npr. zaradi bolezni, porodniškega dopusta, počitnic, stavke ipd.), pomislite na vašo običajno delovno situacijo. D5 Ali trenutno imate plačano zaposlitev, ali ste jo imeli v preteklosti, ali niste bili nikoli zaposleni? 1 - sedaj delam, imam plačano zaposlitev 55,2 2 - trenutno nimam zaposlitve, sem jo pa imel/-a v preteklosti 34,5 3 - nikoli nisem imel/-a plačane zaposlitve 10,1 9 - b.o. 0,2 Odgovarjajo tisti, ki imajo trenutno plačano zaposlitev (D5=1); n=578 D6 Povprečno koliko ur delate v običajnem tednu vključno z nadurami? Če delate za več kot enega delodajalca ali če ste hkrati zaposleni in samozaposleni, seštejte vse ure, ki jih opravite! Povprečje (vključno z nadurami) 42,52 ur 96 - 96 ur ali več 0,1 98 - ne vem 0,1 99 - b.o. 0,1 Odgovarjajo tisti, ki so kadarkoli imeli plačano zaposlitev (D5 ≠ 3,9); n=939 Sedaj sledi še nekaj vprašanj o vašem delu. Če delate (ali ste delali) za več delodajalcev ali če ste zaposleni in samozaposleni hkrati, se omejite na svojo glavno zaposlitev. Če ste že upokojeni, če trenutno ne delate, odgovarjajte za vašo zadnjo zaposlitev. D7 Ali ste (bili) zaposleni (delate za koga drugega), samozaposleni, ali delate v svojem družinskem podjetju? 1 - zaposlen, dela za koga drugega 87,3 2 - samozaposlen, ne zaposluje drugih 6,6 3 - samozaposlen, zaposluje druge 3,0 4 - dela v lastnem družinskem podjetju 2,8 9 - b.o. 0,3 78 Odgovarjajo tisti, ki so samozaposleni in zaposlujejo druge (D7=3); n=28 D8 Koliko ljudi zaposlujete / ste zaposlovali (ne upoštevajte sebe)? - 1 oseba 28,6 - 2 osebi 17,9 - 3 osebe 14,3 - 4 osebe 0,0 - 5 oseb in več 32,2 9995 - 9995 ali več zaposlenih 0,0 9999 - b.o. 0,1 Povprečno število zaposlenih: 5,26 Na vprašanja D7 – D13 odgovarjajo tisti, ki so kadarkoli imeli plačano zaposlitev (D5 ≠ 3,9); n=939 D9 Ali ste sedaj, ali pa ste bili prej kdaj komu nadrejeni pri delu? 1 - da 29,7 2 - ne 70,3 Odgovarjajo tisti, ki so pri vprašanju D9 odgovorili ‘1’; n=279) D10 Koliko podrejenih imate oz. ste imeli? - 1 osebo 11,1 - 2 osebi 10,0 - 3 osebe 12,2 - 4 do 5 oseb 13,6 - 6 do 10 oseb 19,0 - 11 do 50 oseb 25,4 - 51 oseb in več 8,2 9995 - 9995 ali več podrejenih 0,0 9999 - b.o. 0,4 Odgovarjajo tisti, ki so kadarkoli imeli plačano zaposlitev (D5 ≠ 3,9); n=939 D11 Ali delate (ste delali) za profitno ali neprofitno organizacijo? 1 - za profitno organizacijo 74,9 2 - za neprofitno organizacijo 22,4 8 - ne vem 2,7 9 - b.o. 0,1 Odgovarjajo tisti, ki so kadarkoli imeli plačano zaposlitev (D5 ≠ 3,9); n=939 D12 Ali delate (ste delali) v javnem ali v zasebnem sektorju? 1 - v javnem sektorju 36,7 2 - v zasebnem sektorju 62,4 8 - ne vem 0,9 79 D13 Kakšno delo oziroma poklic opravljate sedaj? Če sedaj ni zaposlen: Kakšen je bil vaš zadnji poklic pred upokojitvijo oz. preden ste izgubili zaposlitev? Če imate več zaposlitev, povejte za svojo glavno zaposlitev! a) Povejte podroben naziv vašega delovnega mesta in naziv poklica: b) Prosimo opišite, kaj večinoma delate oziroma kakšne so vaše glavne zadolžitve pri tem delu: c) Kaj je glavna dejavnost podjetja oz. organizacije, kjer delate: PODATKI SO V DATOTEKI. D13d In zdaj se sami uvrstite s pomočjo spodnjega seznama! Kakšen je vaš sedanji poklic (oz. kakšen je bil vaš poklic)? Kakšna je vaša priznana kvalifikacija? 01 - NK delavec 4,0 02 - PK, priučen delavec 10,6 03 - KV delavec 20,6 04 - VKV delavec 4,6 05 - uslužbenec z nižjo izobrazbo 4,6 06 - uslužbenec s srednjo izobrazbo 18,6 07 - uslužbenec z višjo ali visoko izobrazbo 26,6 08 - obrtnik ali podjetnik, zaposluje druge 4,0 09 - obrtnik ali podjetnik, ki ne zaposluje drugih 3,2 10 - svobodni poklic 0,3 11 - kmet, kmečka gospodinja, pomagajoči družinski član v kmetijstvu 1,5 12 - drugo 0,7 88 - ne vem 0,3 99 - b.o. 0,2 D13e Kakšen je (bil) vaš položaj na delovnem mestu? 1 - vodilni položaj na ravni podjetja, ustanove 10,4 2 - vodstveni položaj na ravni delovne enote (vodja službe, sektorja, oddelka ipd.) 9,6 3 - neposredno vodenje in nadzor dela izvršilnih delavcev (mojster, delovodja ipd.) 10,9 4 - izvršilni delavec (nima vodilnega, vodstvenega položaja) 67,7 8 - ne vem 1,3 9 - b.o. 0,1 80 VPRAŠAJTE VSE! D14 Kaj od navedenega najbolje opisuje vaš sedanji položaj? Če trenutno (začasno) ne delate zaradi bolezni, porodniškega dopusta, počitnic, stavke ipd., pomislite na vašo običajno delovno situacijo. 1 - opravlja plačano delo (kot zaposlen, samozaposlen ali zaposlen v svojem družinskem podjetju) 54,2 2 - nezaposlen in išče zaposlitev 3,9 3 - se izobražuje (na izobraževanje ga / je ni poslal delodajalec), študent, dijak 7,0 4 - poklicno usposabljanje, vajenec 0,2 5 - trajno delovno nezmožen (bolezen, invalidnost) 1,6 6 - upokojenec 30,1 7 - gospodinjec, hišna opravila, skrb za otroke ali druge osebe 1,6 9 - drugo 1,4 D15 Ali ste poročeni oziroma ali imate stalnega partnerja / partnerko? Ali si delita skupno gospodinjstvo? 1 - da, z zakoncem oz. stalnim partnerjem živim v skupnem gospodinjstvu 65,8 2 - sem poročen oz. imam stalnega partnerja, vendar ne živiva v skupnem gospodinjstvu 4,1 3 - ne, nisem poročen, nimam stalnega partnerja 27,9 7 - (odklonil) 2,0 9 - b.o. 0,2 Na vprašanja D15a – D21 odgovarjajo tisti, ki so pri vprašanju D15 odgovorili ‘1’, ‘2’ – imajo partnerja; n=732 D15a(p) Sprašujemo za vašega zakonca oz. partnerja. Navedite zadnjo šolo, ki jo je končal redno ali izredno: 00 - brez šolske izobrazbe (0 do največ 3 razrede osemletke ali do največ 5 razredov devetletke) 0,5 01 - nepopolna osnovnošolska izobrazba (nedokončana OŠ z več kot 3 razredi osemletke ali več kot 5 razredov devetletke) 1,4 02 - osnovnošolska izobrazba (ima spričevalo o končani OŠ) 10,4 03 - nižja ali srednja poklicna izobrazba (2-3 letni poklicni program, certifikat o NPK) 24,9 04 - srednja strokovna izobrazba (srednja tehniška šola, trajanje 4 leta, matura) 25,8 05 - srednja splošna izobrazba (gimnazija, matura) 6,3 06 - višja strokovna izobrazba, višješolska izobrazba (predhodna višja šola, 2 leti + diploma) 8,3 07 - visokošolska strokovna izobrazba (nekdanji VS - 3 leta, 1. bolonjska stopnja) 3,4 08 - visokošolska univerzitetna izobrazba (4 - lahko tudi 6 let + diploma) 13,7 09 - bolonjski magisterij 1,2 10 - specializacija (približno 1 leto) 0,7 11 - magisterij 1,2 12 - doktorat 1,0 81 55 - (drugo) 0,0 88 - ne vem 0,7 99 - b.o. 0,5 Sedaj sledi nekaj vprašanj o delu oz. zaposlitvi vašega partnerja. Pri tem mislimo na delo kot aktivnost, s katero pridobiva dohodek tako, da je zaposlen pri nekom drugem, da je samozaposlen, ali da dela v svojem družinskem podjetju in sicer vsaj eno uro na teden. Če trenutno (začasno) ne dela (npr. zaradi bolezni, porodniškega dopusta, počitnic, stavke ipd.), pomislite na njegovo običajno delovno situacijo. D16(p) Ali ima vaš partner sedaj plačano zaposlitev, ali jo je imel v preteklosti, ali ni bil nikoli zaposlen? 1 - sedaj dela, ima plačano zaposlitev 61,3 2 - trenutno nima zaposlitve, jo je pa imel v preteklosti 35,0 3 - nikoli ni imel plačane zaposlitve 3,3 9 - b.o. 0,4 Na vprašanje D17 odgovarjajo tisti, ki so pri vprašanju D16 odgovorili ‘1’, n=449 D17(p) Povprečno koliko ur dela vaš partner v običajnem tednu vključno z nadurami? Če dela za več kot enega delodajalca ali če je hkrati zaposlen in samozaposlen, seštejte vse ure, ki jih opravi! povprečje 42,30 ur 0 - 0 ur 0,0 96 - 96 ur in več 0,2 98 - ne vem 1,6 99 - b.o. 0,4 Na vprašanja D18 – D20d odgovarjajo tisti, ki so pri vprašanju D16 odgovorili ‘1’, ‘2’; n=705 Sledi še nekaj vprašanj o delu vašega partnerja. Če dela (ali je delal) za več delodajalcev, ali če je zaposlen in samozaposlen hkrati, se omejite na njegovo glavno zaposlitev. D18(p) Ali je (bil) vaš partner zaposlen (delal za koga drugega), samozaposlen, ali dela v svojem družinskem podjetju? 1 - zaposlen, dela za koga drugega 87,7 2 - samozaposlen, ne zaposluje drugih 7,1 3 - samozaposlen, zaposluje druge 1,8 4 - dela v lastnem družinskem podjetju 3,1 8 - ne vem 0,1 9 - b.o. 0,1 82 D19(p) Ali je vaš partner sedaj, ali pa je bil prej kdaj komu nadrejen pri delu? 1 - da 27,1 2 - ne 72,2 8 - ne vem 0,6 9 - b.o. 0,1 D20(p) Kakšno delo oziroma poklic opravlja vaš partner? Če sedaj ni zaposlen: Kakšen je bil njegov zadnji (glavni) poklic pred upokojitvijo oz. preden je izgubil zaposlitev? a) Povejte podroben naziv partnerjevega delovnega mesta in naziv poklica: b) Opišite, kaj večinoma dela (je delal) oziroma kakšne so (bile) glavne zadolžitve pri tem delu: c) Kaj je glavna dejavnost podjetja oz. organizacije, kjer dela (je delal): PODATKI SO V DATOTEKI. D20d(p) Sedaj pa partnerja uvrstite s pomočjo spodnjega seznama. Kakšen je njegov sedanji poklic (oz.: kakšen je bil pred upokojitvijo ali preden je izgubil zaposlitev)? Kakšna je njegova priznana kvalifikacija? 01 - NK delavec 3,3 02 - PK, priučen delavec 8,4 03 - KV delavec 22,4 04 - VKV delavec 3,8 05 - uslužbenec z nižjo izobrazbo 4,5 06 - uslužbenec s srednjo izobrazbo 25,4 07 - uslužbenec z višjo ali visoko izobrazbo 25,1 08 - obrtnik ali podjetnik, zaposluje druge 2,0 09 - obrtnik ali podjetnik, ki ne zaposluje drugih 2,7 10 - svobodni poklic 0,3 11 - kmet, kmečka gospodinja, pomagajoči družinski član v kmetijstvu 1,3 12 - drugo 0,3 98 - ne vem 0,4 99 - b.o. 0,1 83 Na vprašanja D15a – D21 odgovarjajo tisti, ki so pri vprašanju D15 odgovorili ‘1’, ‘2’ – imajo partnerja; n=732 D21(p) Kaj od navedenega najbolje opisuje sedanji položaj vaše partnerja? Če trenutno (začasno) ne dela zaradi bolezni, porodniškega dopusta, počitnic, stavke ipd., pomislite na njegovo običajno delovno situacijo. 01 - opravlja plačano delo (kot zaposlen, samozaposlen ali zaposlen v svojem družinskem podjetju) 60,7 02 - nezaposlen in išče zaposlitev 4,1 03 - se izobražuje (na izobraževanje ga ni poslal delodajalec), študent, dijak 1,4 04 - poklicno usposabljanje, vajenec 0,0 05 - trajno delovno nezmožen (bolezen, invalidnost) 1,0 06 - upokojenec 27,9 07 - gospodinjec, hišna opravila, skrb za otroke ali druge osebe 3,4 09 - drugo 1,4 99 - b.o. 0,3 VPRAŠAJTE VSE! D22 Ali ste ali niste član sindikata? 1 - da, sem član 12,1 2 - sem bil član, a sedaj nisem več 34,9 3 - ne, nikoli nisem bil član 52,6 9 - b.o. 0,4 D23 Ali se imate za pripadnika kakšne religije (veroizpovedi)? (Če da) Kateri religiji pripadate? 0 - ne pripada nobeni religiji (veroizpovedi) 33,4 1 - katoliški 57,0 2 - protestantski (evangeličanski) 1,1 3 - pravoslavni 3,6 4 - drugi krščanski religiji 0,2 5 - judovski 0,0 6 - islamski 2,6 7 - budistični 0,1 8 - hinduistični 0,0 9 - drugi azijski religiji 0,0 10 - drugi religiji 0,7 97 - (odklonil odgovor) 0,9 99 - b.o. 0,5 84 D24 Če ne upoštevate posebnih priložnosti kot so poroke, pogrebi ipd., kako pogosto obiskujete verske obrede? 01 - večkrat tedensko ali še bolj pogosto 1,1 02 - enkrat tedensko (vsako nedeljo) 9,0 03 - 2 do 3-krat mesečno 3,5 04 - vsaj enkrat mesečno 7,2 05 - nekajkrat letno, ob velikih praznikih 27,5 06 - enkrat na leto 7,9 07 - še manj pogosto kot enkrat letno 9,6 08 - nikoli 33,0 97 - (odklonil odgovor) 0,9 98 - ne vem 0,1 99 - b.o. 0,4 D24a Ne glede na to ali obiskujete verske obrede ali ne, ali bi zase rekli, da ste... 1 - verni 63,9 2 - neverni 20,3 3 - prepričan ateist 12,6 8 - ne vem 2,6 9 - b.o. 0,6 D25 V naši družbi so skupine ljudi, ki so blizu vrha ter skupine, ki so bolj na dnu. Spodaj je lestvica, ki sega od vrha do dna. Kam bi vi uvrstili samega sebe na tej lestvici? 10 vrh / visoko 1,0 09 2,0 08 9,4 07 14,6 06 18,0 05 35,9 04 7,0 03 4,9 02 1,3 01 dno / nizko 1,8 88 ne vem 3,7 99 b.o. 0,5 85 D26 Nekateri ljudje se zaradi različnih razlogov ne udeležijo volitev. Ali ste se vi udeležili zadnjih volitev (julija 2014) za poslance v slovenski Državni zbor? 1 - da 65,6 2 - ne 26,2 3 - nisem imel volilne pravice 6,5 7 - (odklonil odgovor) 1,3 9 - b.o. 0,4 Odgovarjajo tisti, ki so navedli, da so se udeležili volitev (D26=1); n=687. D27 Za katero stranko oz. kandidata katere stranke ste volili? 01 - DESUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije 3,9 02 - NSI - Nova Slovenija – Krščanski demokrati 3,3 03 - PS - Pozitivna Slovenija 1,6 04 - SD - Socialni demokrati 8,6 05 - SDS - Slovenska demokratska stranka 16,0 06 - SLS - Slovenska ljudska stranka 3,3 07 - SMC - Stranka modernega centra 27,4 08 - SNS - Slovenska nacionalna stranka 0,6 09 - ZAAB - Zavezništvo Alenke Bratušek 0,6 10 - ZL - Združena levica 2,6 11 - druga stranka 0,9 96 - oddal neveljavno glasovnico 0,4 97 - (odklonil odgovor) 9,0 98 - (ne vem, ne spominjam se) 21,4 99 - b.o. 0,3 D27a Denimo, da bi bile to nedeljo volitve v Državni zbor, za katero od strank s spodnje liste bi glasovali? 01 - DESUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije 2,4 02 - NSI - Nova Slovenija – Krščanski demokrati 2,5 03 - PS - Pozitivna Slovenija 0,8 04 - SD - Socialni demokrati 5,5 05 - SDS - Slovenska demokratska stranka 9,7 06 - SLS - Slovenska ljudska stranka 1,2 07 - SMC - Stranka modernega centra 4,7 08 - SNS - Slovenska nacionalna stranka 1,1 09 - ZAAB - Zavezništvo Alenke Bratušek 0,7 10 - ZL - Združena levica 3,0 11 - Lista Marjana Šarca 7,6 12 - druga stranka 1,9 97 - (odklonil odgovor) 16,0 98 - (ne vem, ne spominjam se) 40,8 99 - b.o. 2,2 86 Odgovarjajo tisti, ki niso navedli stranke (D27a>12); n=637. D27b Pa vendarle, katera stranka vam je vsaj nekoliko bližja kot ostale? 01 - DESUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije 0,6 02 - NSI - Nova Slovenija – Krščanski demokrati 1,1 03 - PS - Pozitivna Slovenija 0,3 04 - SD - Socialni demokrati 4,9 05 - SDS - Slovenska demokratska stranka 1,4 06 - SLS - Slovenska ljudska stranka 1,1 07 - SMC - Stranka modernega centra 2,0 08 - SNS - Slovenska nacionalna stranka 0,0 09 - ZAAB - Zavezništvo Alenke Bratušek 0,0 10 - ZL - Združena levica 1,6 11 - Lista Marjana Šarca 4,1 12 - druga stranka 0,8 98 - (ne vem, ne spominjam se) 48,4 99 - b.o. 33,8 STRANKARSKE PREFERENCE 01 - DESUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije 2,8 02 - NSI - Nova Slovenija – Krščanski demokrati 3,2 03 - PS - Pozitivna Slovenija 1,0 04 - SD - Socialni demokrati 8,5 05 - SDS - Slovenska demokratska stranka 10,6 06 - SLS - Slovenska ljudska stranka 1,9 07 - SMC - Stranka modernega centra 5,9 08 - SNS - Slovenska nacionalna stranka 1,1 09 - ZAAB - Zavezništvo Alenke Bratušek 0,7 10 - ZL - Združena levica 3,9 11 - Lista Marjana Šarca 10,1 12 - druga stranka 2,4 98 - (ne vem, ne spominjam se) 29,4 99 - b.o. 18,6 D27c V politiki ljudje pogosto govorijo o levici in desnici. Kam bi vi uvrstili sami sebe na lestvici od 0 do 10, kjer pomeni 0 levico in 10 desnico? ne vem, ne morem se LEVICA DESNICA odločiti b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 4,2 2,6 4,8 6,6 6,3 25,2 3,4 4,1 4,1 1,6 2,9 32,9 1,3 87 D28 Kakšne narodnosti ste? D28a Se morda počutite pripadnika še kakšne druge narodnosti? (če da) Katere? D28 D28a 01 - Slovenec 90,4 10,1 02 - Italijan 0,1 0,6 03 - Madžar 0,2 0,4 04 - Avstrijec 0,0 0,0 05 - Nemec 0,0 0,1 06 - Hrvat 1,7 1,3 07 - Srb 2,4 0,5 08 - Črnogorec 0,1 0,1 09 - Bošnjak 2,7 0,9 10 - Makedonec 0,7 0,9 11 - Albanec 0,2 0,0 12 - Rom 0,2 0,1 13 - druge narodnosti 1,0 1,1 97 - (odklonil odgovor) 0,1 0,5 99 - b.o. 0,4 0,4 00 - ne počutim se pripadnik kakšne druge narodnosti -- 83,2 Navedite število oseb, s katerimi živite v skupnem gospodinjstvu – vključno z vami: D29v skupaj vseh oseb v gospodinjstvu: 1 - 1 oseba 12,7 2 - 2 osebi 29,8 3 - 3 osebe 20,7 4 - 4 osebe 22,5 5 - 5 oseb 9,0 6 - 6 oseb in več 5,3 D29 od tega odraslih od 18 let naprej: 1 - 1 oseba 13,3 2 - 2 osebi 49,0 3 - 3 osebe 19,9 4 - 4 osebe 12,7 5 - 5 oseb 4,0 6 - 6 oseb in več 1,2 88 D30 od tega otrok in mladih od 6 do 17 let: 0 - 0 oseb 75,8 1 - 1 oseba 14,6 2 - 2 osebi 7,9 3 - 3 osebe 1,1 4 - 4 osebe 0,5 5 - 5 oseb 0,1 D31 od tega otrok mlajših od 6 let: 0 - 0 oseb 86,2 1 - 1 oseba 9,7 2 - 2 osebi 3,6 3 - 3 osebe 0,4 D32 Ali prejemate redne mesečne dohodke? (Če da) Kolikšen je vaš povprečni mesečni dohodek (po odbitju davkov, obveznega socialnega zavarovanja in drugih dajatev)? Seštejte vse oblike: osebni dohodek, pokojnina, štipendija, dohodek od dela v obrti, kmetijstvu... povprečje 892,16 € 9996 - več kot 9996 EUR 0,0 9997 - odklonil odgovor 14,4 9998 - ne vem 1,7 9999 - b.o. 1,1 0000 - brez dohodkov 6,8 D33 Kolikšen je povprečni mesečni dohodek vseh članov vašega gospodinjstva (po odbitju davkov, obveznega socialnega zavarovanja in drugih dajatev)? Upoštevajte vse oblike dohodka: osebni dohodek, pokojnina, štipendija, dohodek od dela v obrti, kmetijstvu... povprečje 1.832,03 € 9996 - več kot 9996 EUR 0,1 9997 - odklonil odgovor 13,9 9998 - ne vem 13,5 9999 - b.o. 1,7 0000 - brez dohodkov 0,4 89 Q31 Če pomislite na celoten dohodek vašega gospodinjstva (vsi dohodkovni viri vseh članov gospodinjstva), ali vaše gospodinjstvo težko ali brez težav pokrije vse nujne stroške? 1 - zelo težko 6,1 2 - dokaj težko 18,2 3 - niti težko niti lahko 38,2 4 - dokaj lahko 26,0 5 - zelo lahko 10,7 8 - ne vem 0,3 9 - b.o. 0,5 Q32 Koliko jezikov znate tako, da se lahko v njih pogovarjate. Upoštevajte tudi jezik(e), ki ga (jih) govorite doma. 1 - en jezik 16,0 2 - dva jezika 36,6 3 - tri jezike 34,0 4 - štiri ali več jezikov 13,1 9 - b.o. 0,4 D34 Kakšen je vaš zakonski stan? 1 - poročen 49,1 2 - izvenzakonska skupnost (tudi registrirana istospolna zveza) 20,0 3 - živi ločeno (je poročen, a živi ločeno / ne živi s soprogo-m, s katerim/katero je poročen) 0,5 4 - razvezan (ločen) 4,6 5 - vdovec, vdova 8,2 6 - samski, nikoli nisem bil poročen ali živel v izvenzakonski skupnosti 16,9 7 - (odklonil odgovor) 0,4 9 - b.o. 0,4 90 D35 V kateri državi je bil rojen vaš oče? (sedanje ime države, v kateri je rojstni kraj očeta) 1 - Slovenija 80,8 2 - Hrvaška 5,0 3 - Bosna in Hercegovina 6,8 4 - Srbija 1,4 5 - Črna Gora 0,2 6 - Makedonija 1,1 7 - Kosovo 0,2 8 - Jugoslavija 0,8 9 - Albanija 0,0 10 - Avstrija 0,2 11 - Italija 1,0 12 - Nemčija 0,7 13 - Madžarska 0,1 14 - drugo 1,0 77 - (odklonil odgovor) 0,1 88 - ne vem 0,4 99 - b.o. 0,5 D36 V kateri državi je bila rojena vaša mati? (sedanje ime države, v kateri je rojstni kraj matere) 1 - Slovenija 82,0 2 - Hrvaška 5,2 3 - Bosna in Hercegovina 6,5 4 - Srbija 1,8 5 - Črna Gora 0,1 6 - Makedonija 1,1 7 - Kosovo 0,2 8 - Jugoslavija 0,9 9 - Albanija 0,0 10 - Avstrija 0,0 11 - Italija 0,8 12 - Nemčija 0,7 13 - Madžarska 0,0 14 - drugo 0,6 77 - (odklonil odgovor) 0,0 88 - ne vem 0,0 99 - b.o. 0,3 91 D37 Kako bi opisali kraj, v katerem živite? Ali je to… 1 - veliko mesto 12,4 2 - obrobje velikega mesta 8,0 3 - manjše mesto 25,5 4 - podeželski kraj, vas 50,6 5 - osamljena kmetija oziroma hiša na podeželju 3,1 9 - b.o. 0,4 D39 Naš Center namerava tudi v prihodnje raziskovati stališča ljudi o posameznih vprašanjih. Rezultati naj bi služili tudi kot osnova za odločanje. Ali se vam zdi, da so takšne raziskave lahko koristne ali ne? 1 - koristne in jih je treba podpirati 60,4 2 - nekoristne, so le zapravljanje časa in denarja 4,9 3 - kakor kdaj 28,7 8 - ne vem 5,6 9 - b.o. 0,4 D40 Če bi bili ob takšni raziskavi slučajno spet izbrani, ali bi odgovarjali na vprašanja, ali bi odklonili anketiranje? 1 - bi spet odgovarjal 72,6 2 - ne bi odgovarjal 17,4 8 - ne vem 9,3 9 - b.o. 0,8 D41 Zanima nas, ali bi bili vi v prihodnje, če bi se za to pokazala možnost, pripravljeni sodelovati v podobni anketi prek spleta (interneta)? 1 - bil bi pripravljen sodelovati 38,0 2 - ne bi bil pripravljen sodelovati pri takšni anketi prek spleta 61,2 9 - b.o. 0,8 Odgovarjajo tisti, ki bi bili pripravljeni sodelovati (D41=1); n=398. D42 Ali bi nam bili pripravljeni zaupati tudi vaš elektronski naslov, da vas bomo lahko obvestili o spletni raziskavi? 1 - da 78,1 2 - ne 21,9 93 1.2 SLOVENSKO JAVNO MNENJE 2018/2: Evropska družboslovna raziskava (ESS IX. 2018) Slavko Kurdija, Brina Malnar, Mitja Hafner-Fink, Samo Uhan, Niko Toš, Vlado Miheljak, Karl H. Müller, Tina Vovk, Živa Broder, Rebeka Falle-Zorman, May Doušak, Špela Zajšek V tem poglavju je zapis vprašalnika terenske raziskave SJM 2018/2, ki vključuje operacionalizacijo Evropske družboslovne raziskave – deveta ponovitev (ESS IX., 2018). V zapisu so prikazani rezultati meritev na reprezentativnem vzorcu prebivalcev Slovenije (15+). Vprašalnik zajema bloka A, B, C kot trajni del in tematska bloka D, E kot spremenljivi del ter socialno-demografske in zaključne variable F, J in vrednote AF. Prikazi predhodnih meritev v okviru raziskave ESS so podani v knjigah VP II.–IV. ter medčasovno-primerjalno v knjigah VP X. in XI. ter v tretjem delu v tej knjigi. Osnovna vsebina projekta: V blokih A–C so vprašanja o vključenosti oz. uporabi množičnih medijev, o zaupanju v institucije, o političnih vrednotah, angažiranju, o družbenih vrednotah, indikatorji socialnega kapitala, o osebnem zadovoljstvu, o družbeni iz/vključenosti, nacionalnih, religijskih identitetah itd. Blok D posega v družinska razmerja ter razumevanje odraščanja, blok F v socialni sestav družine, tudi intergeneracijske prehode, blok G beleži poglede na dostopnost (odprtost/ zaprtost) izobraževalnega in zaposlitvenega prostora ter vidike diskriminacije pri tem ter poglede na dohodkovne razlike in neenakost. Blok AF (Schwartzova operacionalizacija vrednot) sodi med trajne sestavine raziskave ESS vse od leta 2002 dalje. Raziskava je bila izvedena na reprezentativnem vzorcu (N=2100; 15+) prebivalcev Republike Slovenije; realizacija (N=1318); standardizirani vprašalnik; računalni- ško podprto anketiranje (CAPI) je potekala v času od 24. 9. 2018 do 1. 2. 2018 ob sodelovanju 55 anketarjev v 300 krajevnih okoljih v Sloveniji. Bazična datoteka je dostopna v ADP, IDV FDV. 94 A1 Približno koliko časa na običajen dan porabite za gledanje, branje ali poslušanje novic s politično tematiko oziroma tematiko aktualnih dogodkov? Prosimo, navedite odgovor v urah in minutah. 0 - sploh nič (0 minut) 9,6 1 - manj kot ½ ure (1 do 29 minut) 23,4 2 - od ½ ure do 1 ure (30 do 59 minut) 28,2 3 - 1 uro do 1½ ure (60 do 89 minut) 22,0 4 - 1½ ure, do 2 uri (90 do 119 minut) 4,8 5 - 2 uri do 2½ uri (120 do 149 minut) 6,8 6 - 2½ uri do 3 ure (150 do 179 minut) 1,1 7 - 3 ure in več (180 minut in več) 3,9 7777 - (zavrnitev) 0,2 8888 - (ne vem) 0,1 A2 KARTICA 1 Ljudje lahko uporabljajo internet na različnih napravah npr. računalnikih, tablicah in pametnih telefonih. Kako pogosto uporabljate internet na teh ali drugih napravah bodisi za službeno bodisi za osebno uporabo? 1 - nikoli 20,6 2 - zgolj občasno 8,0 3 - nekajkrat na teden 5,7 4 - večino dni 5,3 5 - vsak dan 60,3 7 - (zavrnitev) 0,0 8 - (ne vem) 0,1 PRESKOK: Če je odgovor na vprašanja A2=4 ali 5 (n=865) A3 Približno koliko časa na običajen dan porabite za uporabo interneta na računalniku, tablici, pametnem telefonu ali drugi napravi bodisi za službeno ali za osebno uporabo? Prosimo, navedite odgovor v urah in minutah. 0 - sploh nič (0 minut) 0,1 1 - manj kot ½ ure (1 do 29 minut) 3,4 2 - od ½ ure do 1 ure (30 do 59 minut) 8,0 3 - 1 uro do 1½ ure (60 do 89 minut) 18,6 4 - 1½ ure, do 2 uri (90 do 119 minut) 6,0 5 - 2 uri do 2½ uri (120 do 149 minut) 19,3 6 - 2½ uri do 3 ure (150 do 179 minut) 2,9 7 - 3 ure in več (180 minut in več) 41,6 7777 - (zavrnitev) 0,1 8888 - (ne vem) 0,0 95 A4 KARTICA 2 Če govorimo na splošno, ali bi rekli, da večini ljudi lahko zaupamo, ali menite, da je treba biti z ljudmi zelo previden? Izberite ustrezno vrednost na lestvici od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni, da je treba biti z ljudmi zelo previden, 10 pa, da večini ljudi lahko zaupamo. treba je biti večini ljudi zavrni- ne zelo previden lahko zaupamo tev vem 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 77 88 9,9 4,5 8,1 13,4 9,4 20,8 9,6 11,5 8,6 1,2 2,7 0,2 0,1 Povprečna ocena: 4,48 A5 KARTICA 3 Ali menite, da bi vas večina ljudi skušala izkoristiti, če bi za to dobila priložnost, ali pa bi večina skušala ravnati pošteno? večina bi me večina bi skušala zavrni- ne skušala izkoristiti ravnati pošteno tev vem 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 77 88 4,4 3,0 5,7 10,7 8,9 25,1 9,6 13,8 12,2 2,7 2,8 0,2 0,8 Povprečna ocena: 5,18 A6 KARTICA 4 Kaj menite, ali so ljudje večinoma pripravljeni pomagati drugim, ali pa večinoma gledajo predvsem nase? večinoma gledajo večinoma so pripravljeni zavrni- ne predvsem nase pomagati drugim tev vem 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 77 88 5,3 2,8 8,2 10,8 10,4 23,7 11,2 12,2 9,6 2,7 2,7 0,1 0,2 Povprečna ocena: 4,94 Zdaj vam bomo zastavili nekaj vprašanj o vladi in politiki na sploh. B1 Kaj bi rekli, koliko se zanimate za politiko? 1 - zelo se zanimam 6,6 2 - še kar se zanimam 30,8 3 - komaj kaj se zanimam 38,5 4 - sploh se ne zanimam 23,9 7 - (zavrnitev) 0,1 8 - (ne vem) 0,1 96 B2 KARTICA 5 V kolikšni meri politični sistem v Sloveniji omogoča ljudem kot ste vi, da imajo besedo pri tem, kaj počne vlada? 1 - sploh nič 32,2 2 - zelo malo 42,6 3 - do neke mere 21,4 4 - precej 2,0 5 - v veliki meri 0,4 7 - (zavrnitev) 0,3 8 - (ne vem) 1,1 B3 KARTICA 6 V kolikšni meri mislite, da ste zmožni prevzeti aktivno vlogo v skupini ljudi, ki se ukvarja s političnimi vprašanji? 1 - sploh nisem zmožen_na 42,2 2 - le malo sem zmožen_na 32,2 3 - dokaj zmožen_na 18,1 4 - zelo zmožen_na 3,4 5 - povsem zmožen_na 2,7 7 - (zavrnitev) 0,6 8 - (ne vem) 0,8 B4 KARTICA 7 In v kolikšni meri politični sistem v Sloveniji omogoča ljudem kot ste vi, da vplivajo na politiko? 1 - sploh nič 33,2 2 - zelo malo 44,2 3 - do neke mere 18,4 4 - precej 2,1 5 - v veliki meri 0,5 7 - (zavrnitev) 0,3 8 - (ne vem) 1,3 B5 KARTICA 8 In koliko se čutite sposobni za sodelovanje v politiki? 1 - sploh se ne čutim sposobnega / sposobno 42,4 2 - le malo se počutim sposobnega / sposobno 32,2 3 - čutim se dokaj sposobnega / sposobno 19,3 4 - čutim se zelo sposobnega / sposobno 3,0 5 - čutim se povsem sposobnega / sposobno 2,2 7 - (zavrnitev) 0,6 8 - (ne vem) 0,5 97 KARTICA 9 Prosimo, da s pomočjo lestvice od 0 do 10 ocenite, koliko vi osebno zaupate vsaki od naslednjih ustanov. 0 pomeni, da ustanovi sploh ne zaupate, 10 pa, da ji povsem zaupate. Najprej ... sploh ne povsem zavr- ne zaupam zaupam nitev vem 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 77 88 B6 Državnemu 15,6 5,5 10,8 16,4 11,6 17,5 8,8 5,7 3,6 0,6 1,2 0,1 2,5 zboru B7 pravnemu 12,2 6,7 10,5 14,5 11,8 16,2 8,9 8,3 5,3 2,0 1,1 0,2 2,3 sistemu B8 policiji 2,4 2,0 3,7 7,0 6,8 14,8 12,4 18,5 17,1 8,2 6,4 0,2 0,5 B9 politikom 23,0 9,9 15,5 18,0 9,9 12,8 4,9 3,2 1,1 0,3 0,2 0,2 1,1 B10 političnim 20,6 10,4 16,3 19,1 10,3 11,9 4,3 3,1 1,5 0,0 0,4 0,3 1,7 strankam B11 Evropskemu 14,3 6,8 11,6 11,8 9,6 14,9 10,0 7,6 5,2 2,2 1,3 0,2 4,6 parlamentu B12 Organizaciji 8,9 4,3 8,7 12,7 9,5 15,3 9,6 9,3 8,0 3,0 1,4 0,2 9,2 združenih narodov OZN SL3 vladi 16,3 7,6 12,0 14,0 11,0 14,0 7,9 7,8 4,0 1,3 0,8 0,3 3,0 SL4 sodiščem 10,3 6,4 9,4 12,7 9,2 14,5 9,2 10,8 9,6 3,6 2,0 0,0 2,2 SL5 sindikatom 13,0 6,0 11,0 9,4 11,5 14,1 10,6 8,6 6,1 2,4 1,6 0,1 5,6 SL6 cerkvi in 23,6 8,6 10,8 11,4 7,1 13,5 6,5 4,6 6,1 2,1 2,7 0,5 2,3 duhovnikom SL7 bankam 5,9 3,3 9,2 10,0 10,2 17,4 10,8 11,7 11,0 5,8 3,8 0,0 1,0 SL8 evru 2,0 2,1 3,3 5,2 5,5 16,7 10,2 15,4 20,1 9,8 7,9 0,2 1,6 SL9 NATO-u 9,9 4,2 6,1 8,0 8,0 18,5 10,7 10,8 9,0 3,1 2,7 0,2 8,7 Povprečja: B6 B7 B8 B9 B10 B11 B12 Organizaciji Državnemu pravnemu političnim Evropskemu druženih zboru sistemu policiji politikom strankam parlamentu narodov OZN 3,58 3,92 6,15 2,67 2,70 3,84 4,43 SL3 SL4 SL5 SL6 SL7 SL8 SL9 cerkvi in vladi sodiščem sindikatom duhovnikom bankam evru NATO-u 3,53 4,43 4,06 3,37 5,09 6,38 4,74 98 B13 Danes je običajno, da se nekateri ljudje iz takšnih ali drugačnih razlogov ne udeležujejo volitev. Ali ste se vi udeležili zadnjih volitev v Državni zbor junija letos? 1 - da 63,0 2 - ne 31,6 3 - nisem imel_a volilne pravice 4,9 7 - (zavrnitev) 0,2 8 - (ne vem) 0,3 PRESKOK: Če je odgovor na vprašanje B13=1 (n=830) B14 Za katero stranko oz. za kandidata katere stranke ste glasovali na volitvah za Državni zbor junija letos? 01 - DESUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije 3,0 02 - L - Levica 6,3 03 - LMŠ - Lista Marjana Šarca 15,7 04 - NSI - Nova Slovenija – Krščanski demokrati 4,6 05 - PS - Pozitivna Slovenija 0,1 06 - SD - Socialni demokrati 9,5 07 - SAB - Stranka Alenke Bratušek 2,5 08 - SDS - Slovenska demokratska stranka 18,3 09 - SLS - Slovenska ljudska stranka 2,3 10 - SMC - Stranka modernega centra 7,0 11 - SNS - Slovenska nacionalna stranka 2,4 12 - druga stranka 3,9 77 - (zavrnitev) 14,6 88 - (ne vem) 9,9 99 ODGOVARJAJO VSI! Obstaja več načinov, kako bi v Sloveniji lahko izboljšali stvari ali pa preprečili, da bi šlo kaj narobe. Ali ste v zadnjih 12 mesecih naredili kaj od navedenega? Ali ste... da ne zavrnitev ne vem 1 2 7 8 B15 stopili v stik s politikom ali predstavnikom državne ali občinske oblasti 15,3 84,5 0,1 0,2 B16 delovali v politični stranki ali skupini aktivistov 3,9 96,1 0,1 0,0 B17 delovali v kakšni drugi organizaciji ali zvezi 12,2 87,6 0,2 0,0 B18 nosili značko ali nalepko v podporo neki politični akciji 2,9 96,8 0,3 0,0 B19 podpisali peticijo 13,1 86,3 0,3 0,3 B20 se udeležili zakonitih demonstracij 5,3 94,5 0,2 0,0 B21 bojkotirali določene izdelke 10,5 89,1 0,3 0,2 B22 objavili ali delili z drugimi karkoli o politiki na spletu, na primer v blogih, po elektronski pošti ali na družbenih omrežjih kot sta Facebook ali Twitter 10,8 89,2 0,1 0,0 B23 Ali je kakšna politična stranka, ki vam je bližje kot druge stranke? 1 - da 36,0 2 - ne 61,9 7 - (zavrnitev) → PRESKOK NA B26 0,7 8 - (ne vem) 1,4 PRESKOK: Če je odgovor na vprašanje B23=1 (n=475) B24 Katera stranka je to? 01 - DESUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije 4,8 02 - L - Levica 11,4 03 - LMŠ – Lista Marjana Šarca 9,3 04 - NSI - Nova Slovenija – Krščanski demokrati 8,6 05 - PS - Pozitivna Slovenija 0,4 06 - SD - Socialni demokrati 13,7 07 - SAB - Stranka Alenke Bratušek 3,2 08 - SDS - Slovenska demokratska stranka 22,7 09 - SLS - Slovenska ljudska stranka 2,7 10 - SMC - Stranka modernega centra 6,5 11 - SNS - Slovenska nacionalna stranka 2,7 12 - druga stranka 4,0 77 - (zavrnitev) 8,6 88 - (ne vem) 1,3 100 PRESKOK: Če je odgovor na vprašanje B24=1-12 (n=428) B25 Kako blizu se čutite tej stranki? Se ji čutite... PREBERI… 1 - zelo blizu 10,0 2 - blizu 58,9 3 - ne preveč blizu 27,6 4 - sploh ne blizu 2,8 7 - (zavrnitev) 0,2 8 - (ne vem) 0,5 ODGOVARJAJO VSI B26 KARTICA 10 V politiki se včasih govori o levici in desnici. Kam bi vi uvrstili sami sebe na lestvici od 0 do 10, kjer pomeni 0 levo in 10 desno? zavrni- ne levo desno tev vem pov. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 77 88 5,3 2,1 5,5 7,6 6,5 32,8 4,7 5,5 4,6 1,6 5,4 7,4 11,0 4,87 B27 KARTICA 11 V celoti gledano, kako zadovoljni ste sedaj s svojim življenjem? Izberite ustrezno vrednost na lestvici od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni, da ste izredno nezadovoljni, 10 pa, da ste izredno zadovoljni. izredno izredno zavrni- ne nezadovoljen_na zadovoljen_na tev vem pov. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 77 88 0,7 0,6 0,8 2,6 2,3 13,1 6,9 17,4 28,8 12,9 13,7 0,1 0,2 7,33 B28 PONOVNO KARTICA 11 Kako zadovoljni ste na splošno s sedanjim gospodarskim stanjem v Sloveniji? Prosimo, uporabite enako lestvico. izredno izredno zavrni- ne nezadovoljen_na zadovoljen_na tev vem pov. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 77 88 3,6 2,0 5,5 10,6 10,4 20,3 15,8 15,8 10,4 2,3 1,6 0,5 1,1 5,21 B29 PONOVNO KARTICA 11 Kako zadovoljni ste s sedanjo slovensko vlado, s tem, kako opravlja svoje delo? Uporabite enako lestvico. izredno izredno zavrni- ne nezadovoljen_na zadovoljen_na tev vem pov. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 77 88 9,6 5,2 11,3 13,4 8,2 19,1 8,4 7,4 4,4 1,1 1,2 0,7 9,9 3,98 101 B30 PONOVNO KARTICA 11 Kako zadovoljni ste na splošno z delovanjem demokracije v Sloveniji? izredno izredno zavrni- ne nezadovoljen_na zadovoljen_na tev vem pov. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 77 88 7,5 4,9 10,5 14,4 12,2 16,7 9,7 9,9 7,1 1,0 1,7 0,4 4,1 4,30 B31 KARTICA 12 Kakšno je po vašem mnenju splošno stanje šolstva danes v Sloveniji? izredno izredno zavrni- ne slabo dobro tev vem pov. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 77 88 2,5 1,8 5,5 9,2 9,6 18,2 12,6 16,7 13,3 4,6 3,1 0,2 2,8 5,57 B32 PONOVNO KARTICA 12 In kakšno je po vašem mnenju splošno stanje zdravstva danes v Sloveniji? izredno izredno zavrni- ne slabo dobro tev vem pov. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 77 88 4,2 4,6 10,1 11,2 12,3 15,6 13,2 12,5 9,6 3,3 3,0 0,0 0,5 4,90 KARTICA 13 Povejte, koliko soglašate ali ne soglašate z vsako od naslednjih trditev? močno ne sploh ne sogla- sogla- sogla- sogla- zavr- ne šam šam niti-niti šam šam nitev vem 1 2 3 4 5 7 8 B33 Vlada bi morala sprejeti ukrepe za zmanjšanje razlik v dohodkih med ljudmi. 38,7 44,8 8,4 6,0 1,0 0,3 0,8 B34 Homoseksualci in lezbijke morajo imeti svobodo, da si uredijo življenje po lastnih željah. 17,1 51,8 14,0 9,4 4,6 0,8 2,2 B35 Če bi bil ožji družinski član gej ali lezbijka, bi me bilo sram. 5,1 12,4 15,3 41,4 21,5 0,5 3,9 B36 Gejevski oz. lezbični pari bi morali imeti enake pravice do posvojitve otrok kot raznospolni (heteroseksualni) pari. 7,5 22,8 15,4 29,0 22,2 0,4 2,8 Povprečja: B33 B34 B35 B36 1,85 2,30 3,65 3,37 102 B37 KARTICA 14 Nekateri menijo, da bi se morala Evropska unija navznoter še bolj poenotiti, drugi pa pravijo, da je že tako preveč poenotena. Kaj menite vi? Ocenite s pomočjo te lestvice. poenotenje je poenotenja zavrni- ne šlo že predaleč je še premalo tev vem 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 77 88 3,0 1,9 3,6 5,6 8,0 22,4 8,6 11,5 13,9 4,4 8,1 0,7 8,3 Povprečna ocena: 5,87 Sedaj pa sledi nekaj vprašanj o ljudeh iz drugih držav, ki prihajajo živet v Slovenijo... B38 KARTICA 15 Kaj menite, v kolikšnem obsegu naj Slovenija dovoli priseljevanje ljudi s podobnim narodnostnim izvorom, kot ga ima večina prebivalcev Slovenije? 1 - mnogim naj dovoli priselitev 19,2 2 - nekaterim naj dovoli 56,8 3 - zelo redkim naj dovoli 17,1 4 - nikomur naj ne dovoli priselitve 4,4 7 - (zavrnitev) 0,6 8 - (ne vem) 2,0 B39 PONOVNO KARTICA 15 Kaj pa ljudem z drugačnim narodnostnim izvorom, kot ga ima večina prebivalcev Slovenije? 1 - mnogim naj dovoli priselitev 9,1 2 - nekaterim naj dovoli 45,4 3 - zelo redkim naj dovoli 31,3 4 - nikomur naj ne dovoli priselitve 12,0 7 - (zavrnitev) 0,7 8 - (ne vem) 1,4 B40 PONOVNO KARTICA 15 V kolikšnem obsegu naj Slovenija dovoli priseljevanje ljudi iz revnejših držav zunaj Evrope? 1 - mnogim naj dovoli priselitev 9,2 2 - nekaterim naj dovoli 43,6 3 - zelo redkim naj dovoli 31,0 4 - nikomur naj ne dovoli priselitve 14,0 7 - (zavrnitev) 0,7 8 - (ne vem) 1,6 103 B41 KARTICA 16 Ali menite, da je na splošno dobro ali slabo za slovensko gospodarstvo, da prihajajo živet k nam priseljenci iz drugih držav? slabo za dobro za zavrni- ne gospodarstvo gospodarstvo tev vem 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 77 88 9,5 5,2 9,6 12,1 9,6 19,7 8,1 10,0 8,5 3,0 2,5 0,4 2,0 Povprečna ocena: 4,46 B42 KARTICA 17 Ali menite, da je kulturno življenje v Sloveniji zaradi priseljencev na splošno ogroženo ali obogateno? kulturno življenje kulturno življenje zavrni- ne je ogroženo je obogateno tev vem 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 77 88 7,9 4,1 9,0 10,1 9,3 23,7 9,0 9,2 9,0 2,7 3,5 0,4 2,1 Povprečna ocena: 4,69 B43 KARTICA 18 Ali menite, da je Slovenija zaradi priseljencev iz drugih držav postala slabša ali boljša dežela za bivanje? slabša dežela boljša dežela zavrni- ne za bivanje za bivanje tev vem 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 77 88 8,0 4,9 8,2 11,9 9,6 31,5 6,7 8,0 5,2 2,0 2,0 0,2 1,7 Povprečna ocena: 4,38 Zdaj pa vam bomo zastavili nekaj vprašanj o vas in vašem življenju. C1 KARTICA 19 V celoti gledano, kako srečni bi rekli, da ste? Izberite ustrezno vrednost na lestvici od 0 do 10. zelo zelo zavrni- ne nesrečen_na srečen_na tev vem 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 77 88 0,5 0,2 0,5 1,6 1,5 9,9 7,7 16,8 29,4 17,7 14,0 0,3 0,1 Povprečna ocena: 7,62 104 C2 KARTICA 20 Ocenite, kako pogosto se iz družabnih razlogov dobivate s prijatelji, sorodniki ali kolegi z dela? 1 - nikoli 2,0 2 - manj kot enkrat na mesec 8,4 3 - enkrat na mesec 12,8 4 - nekajkrat na mesec 23,1 5 - enkrat na teden 19,6 6 - večkrat na teden 23,7 7 - vsak dan 9,8 77 - (zavrnitev) 0,4 88 - (ne vem) 0,1 C3 KARTICA 21 S koliko ljudmi, če sploh s kom, se lahko pogovarjate o osebnih in intimnih stvareh? 0 - nič 3,6 1 - 1 18,8 2 - 2 18,7 3 - 3 25,9 4 - 4 do 6 25,6 5 - 7 do 9 3,5 6 - 10 in več 3,3 77 - (zavrnitev) 0,4 88 - (ne vem) 0,2 C4 KARTICA 22 Če se primerjate z drugimi ljudmi vaše starosti, kako pogosto bi zase rekli, da se udeležujete različnih družabnih srečanj? 1 - precej manj kot večina drugih 12,8 2 - manj kot večina drugih 28,1 3 - približno enako 40,7 4 - več kot večina drugih 15,1 5 - precej več kot večina drugih 2,6 7 - (zavrnitev) 0,3 8 - (ne vem) 0,5 C5 Ste bili vi ali kdo od članov vašega gospodinjstva v zadnjih petih letih žrtev vloma ali fizičnega napada? 1 - da 11,2 2 - ne 88,5 7 - (zavrnitev) 0,2 8 - (ne vem) 0,1 105 C6 Kako varno se počutite (bi se počutili), kadar zvečer hodite (ali bi hodili) sami po vaši soseski? PREBERI… 1 - zelo varno 40,4 2 - varno 52,4 3 - ogroženo 5,8 4 - zelo ogroženo 0,5 7 - (zavrnitev) 0,3 8 - (ne vem) 0,6 Naslednjih nekaj vprašanj se nanaša na vas ... C7 Kako bi na splošno ocenili vaše zdravje? Bi rekli, da je… 1 - zelo dobro 21,3 2 - dobro 43,5 3 - zadovoljivo 26,9 4 - slabo 6,8 5 - zelo slabo 1,4 7 - (zavrnitev) 0,2 8 - (ne vem) 0,0 C8 Ali vas pri vaših vsakdanjih opravilih kakorkoli ovira kakšna kronična bolezen, invalidnost ali psihična težava? Če da, koliko vas ovira? 1 - da, precej 8,0 2 - da, do neke mere 22,5 3 - ne 69,3 7 - (zavrnitev) 0,2 8 - (ne vem) 0,0 Ljudje lahko občutijo različno močno navezanost na državo, v kateri živijo, in na Evropo. C9 KARTICA 23 Koliko se čutite čustveno navezani na Slovenijo? Prosimo, ocenite s pomočjo lestvice od 0 do 10, kjer 0 pomeni, da sploh niste čustveno navezani, 10 pa da ste zelo čustveno navezani. sploh nisem čustveno zelo sem zavrni- ne navezan_a čustveno navezan_a tev vem 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 77 88 2,1 1,0 1,6 2,5 2,9 9,5 5,7 11,8 18,7 14,5 29,4 0,0 0,4 Povprečna ocena: 7,64 106 C10 PONOVNO KARTICA 23 In koliko se čutite čustveno navezani na Evropo? sploh nisem čustveno zelo sem zavrni- ne navezan_a čustveno navezan_a tev vem 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 77 88 6,1 2,4 4,6 7,0 6,1 19,3 11,1 12,4 14,3 7,6 7,2 0,3 1,5 Povprečna ocena: 5,72 C11 Ste pripadnik_ca kakšne religije ali veroizpovedi? 1 - da 56,6 2 - ne 42,9 7 - (zavrnitev) 0,5 8 - (ne vem) 0,0 PRESKOK: Če je odgovor na vprašanje C11=1 (n=746) C12 Katere? 1 - rimokatoliške 86,6 2 - protestantske 1,5 3 - pravoslavne 3,9 4 - druge krščanske 1,1 5 - judovske 0,1 6 - muslimanske 6,2 7 - vzhodnjaške (hinduizem, budizem) 0,0 8 - druge nekrščanske 0,4 77 - (zavrnitev) 0,2 PRESKOK: Če je odgovor na vprašanje C11=2, 7 ali 8 (n=571) C13 Ali ste se v preteklosti čutili pripadnika kakšne religije ali verske skupnosti? 1 - da 15,8 2 - ne 82,8 7 - (zavrnitev) 1,1 8 - (ne vem) 0,4 PRESKOK: Če je odgovor na vprašanje C13=1 (n=90) C14 Katere? 1 - rimokatoliške 90,0 2 - protestantske 0,0 3 - pravoslavne 2,2 4 - druge krščanske 0,0 5 - judovske 0,0 6 - muslimanske 4,4 7 - vzhodnjaške (hinduizem, budizem) 1,1 8 - druge nekrščanske 1,1 77 - (zavrnitev) 1,1 107 ODGOVARJAJO VSI C15 KARTICA 24 Ne glede na to ali pripadate kateri od religij ali ne, prosimo, ocenite, koliko ste verni? sploh zelo zavrni- ne nisem veren_na sem veren_na tev vem 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 77 88 18,7 3,9 7,1 7,2 4,9 17,4 8,3 9,4 9,6 3,7 9,0 0,6 0,2 Povprečna ocena: 4,66 C16 KARTICA 25 Če odštejete posebne priložnosti kot so poroke ali pogrebi, kako pogosto obiskujete verske obrede? 1 - vsak dan 0,5 2 - več kot enkrat na teden 1,3 3 - enkrat na teden 10,2 4 - vsaj enkrat na mesec 9,0 5 - le ob posebnih verskih praznikih 32,4 6 - še redkeje 14,9 7 - nikoli 31,3 77 - (zavrnitev) 0,4 88 - (ne vem) 0,1 C17 PONOVNO KARTICA 25 Če odštejete udeležbo pri verskih obredih, kako pogosto sicer molite, če sploh molite? 1 - vsak dan 13,7 2 - več kot enkrat na teden 5,8 3 - enkrat na teden 5,8 4 - vsaj enkrat na mesec 5,9 5 - le ob posebnih verskih praznikih 8,8 6 - še redkeje 13,7 7 - nikoli 45,2 77 - (zavrnitev) 1,0 88 - (ne vem) 0,2 ODGOVARJAJO VSI C18 Ali bi zase lahko rekli, da pripadate kakšni skupini, ki v naši državi trpi zaradi diskriminacije, neenakopravnosti? 1 - da 4,6 2 - ne 94,8 7 - (zavrnitev) 0,4 8 - (ne vem) 0,2 108 PRESKOK: Če je odgovor na vprašanje C18=1 (n=61) C19 Na podlagi česa je ta skupina neenakopravno obravnavana? DODATNA POIZVEDBA: ‘Še na podlagi česa drugega?’ (seštevek odgovorov) 01 - barve kože ali rase 3,4 02 - tujega državljanstva 5,1 03 - vere 18,6 04 - jezika 5,1 05 - narodnostne pripadnosti 10,2 06 - starosti 5,1 07 - spola 20,3 08 - spolne usmerjenosti 8,5 09 - invalidnosti 6,8 10 - drugo___________________________________ 35,6 77 - (zavrnitev) 0,0 88 - (ne vem) 3,3 ODGOVARJAJO VSI! C20 Ali ste državljan_ka Slovenije? 1 - da 96,7 2 - ne 3,1 7 - (zavrnitev) 0,2 8 - (ne vem) 0,0 PRESKOK: Če je odgovor na vprašanje C20=2 ali 8 (n=41) C21 Katero državljanstvo imate? 01 - hrvaško 4,9 02 - bosansko (BiH) 43,9 03 - srbsko 9,8 04 - črnogorsko 0,0 05 - makedonsko 12,2 06 - albansko 4,9 07 - drugo 24,4 77 - (zavrnitev) 0,0 88 - (ne vem) 0,0 ODGOVARJAJO VSI! C22 Ali ste bili rojeni na ozemlju današnje Slovenije? 1 - da 88,1 2 - ne 11,8 7 - (zavrnitev) 0,2 8 - (ne vem) 0,0 109 PRESKOK: Če je odgovor na vprašanje C22=2 (n=155) C23 V kateri državi (ali republiki bivše Jugoslavije) ste bili rojeni? 01 - Hrvaška 20,6 02 - Bosna in Hercegovina 43,2 03 - Srbija 7,1 04 - Črna Gora 0,6 05 - Makedonija 7,7 06 - Kosovo 5,8 07 - Jugoslavija 1,3 08 - Albanija 0,6 09 - Avstrija 0,0 10 - Italija 2,6 11 - Nemčija 2,6 12 - drugo 7,7 77 - (zavrnitev) 0,0 88 - (ne vem) 0,0 PRESKOK: Če je odgovor na vprašanje C22=2 (n=155) C24 Katerega leta ste prvič prišli živet v Slovenijo? 1 - do leta 1970 18,1 2 - 1971 – 1980 26,5 3 - 1981 – 1990 20,6 4 - 1991 – 2000 8,4 5 - 2001 in kasneje 25,2 7 - (zavrnitev) 0,6 8 - (ne vem) 0,6 ODGOVARJAJO VSI! C25 Kateri jezik ali jezika doma najpogosteje govorite? (seštevek dveh navedb) 01 - slovensko 97,0 02 - bosansko 3,3 03 - srbsko 1,7 04 - hrvaško 1,1 05 - makedonsko 0,6 06 - albansko 0,8 07 - italijansko 0,4 08 - madžarsko 0,1 09 - nemško 0,4 10 - angleško 0,5 11 - romunsko 0,1 12 - rusko 0,5 13 - Drugo 0,5 77 - (zavrnitev) 0,3 88 - (ne vem) 0,0 110 C26 Ali se čutite pripadnika katere od manjšinskih narodnosti v Sloveniji? 1 - da 1,7 2 - ne 98,0 7 - (zavrnitev) 0,3 8 - (ne vem) 0,1 C27 Je bil vaš oče rojen v Sloveniji oz. v eni od republik nekdanje Jugoslavije? 1 - da, na ozemlju današnje Slovenije 82,4 2 - da, v eni od drugih republik nekdanje Jugoslavije 12,4 3 - ne 4,6 7 - (zavrnitev) 0,2 8 - (ne vem) 0,5 PRESKOK: Če je odgovor na vprašanje C27=2 ali 3 (n=224) C28 V kateri državi oz. republiki (ali pokrajini) je bil rojen vaš oče? 01 - Hrvaška 23,7 02 - Bosna in Hercegovina 40,6 03 - Srbija 6,3 04 - Črna Gora 1,8 05 - Makedonija 6,7 06 - Kosovo 5,4 07 - Jugoslavija 0,4 08 - Albanija 0,4 09 - Avstrija 1,8 10 - Italija 3,1 11 - Nemčija 2,2 12 - drugo 7,6 77 - (zavrnitev) 0,0 88 - (ne vem) 0,0 ODGOVARJAJO VSI! C29 Je bila vaša mati rojena v Sloveniji oz. eni od republik nekdanje Jugoslavije? 1 - da, na ozemlju današnje Slovenije 84,8 2 - da, v eni od drugih republik nekdanje Jugoslavije 11,7 3 - ne 3,3 7 - (zavrnitev) 0,0 8 - (ne vem) 0,2 111 PRESKOK: Če je odgovor na vprašanje C29=2 ali 3 (n=197) C30 V kateri državi oz. republiki (ali pokrajini) je bila rojena vaša mati? 01 - Hrvaška 24,4 02 - Bosna in Hercegovina 46,2 03 - Srbija 6,1 04 - Črna Gora 1,0 05 - Makedonija 5,6 06 - Kosovo 7,1 07 - Jugoslavija 1,0 08 - Albanija 0,0 09 - Avstrija 1,5 10 - Italija 0,0 11 - Nemčija 1,0 12 - drugo 6,1 77 - (zavrnitev) 0,0 88 - (ne vem) 0,0 NAKLJUČNI RAČUNALNIŠKI IZBOR OSEBE (PRESKOK) C31 ANKETARSKE KODA SKUPINA 1 1 POJDI NA UVOD PRED C32 33,9 SKUPINA 2 2 POJDI NA UVOD PRED C35 33,2 SKUPINA 3 3 POJDI NA UVOD PRED C38 32,9 112 SKUPINA 1: N=447 Zdaj pa nekaj vprašanj o tem, kako vidite delovanje demokracije v Sloveniji danes. KARTICA 26 S pomočjo te kartice povejte, v kolikšni meri drži vsaka od naslednjih trditev za Slovenijo. PREBERI … sploh povsem zavr- ne ne drži drži nitev vem 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 77 88 C32 V Sloveniji vladajoče stranke na volitvah dobijo manj glasov, če so delale slabo. 9,2 2,2 4,9 12,1 6,0 13,4 8,5 12,8 13,9 2,7 7,4 1,1 5,8 C33 V Sloveniji vlada ščiti državljane pred revšči- no. 16,8 4,7 13,4 17,9 11,2 14,8 6,0 6,0 4,3 0,9 1,1 0,7 2,2 C34 V Sloveniji vlada voliv- cem poja- snjuje svoje odločitve. 10,3 6,0 11,2 15,7 11,9 17,4 7,6 5,8 5,1 0,7 2,5 0,4 5,4 Povprečja: C32 C33 C34 5,25 3,46 3,91 SKUPINA 2: N=438 Zdaj pa nekaj vprašanj o tem, kako vidite delovanje demokracije v Sloveniji danes. C35 KARTICA 27 S pomočjo te kartice povejte, v kolikšni meri po vašem mnenju, dobijo vladajoče stranke v Sloveniji na volitvah manj glasov, če so delale slabo? Vladajoče stranke Vladajoče stranke na na volitvah sploh ne volitvah dobijo veliko dobijo manj glasov, če manj glasov, če so zavrni- ne so delale slabo. delale slabo. tev vem 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 77 88 7,3 4,3 5,9 10,5 9,6 18,3 7,5 9,1 13,2 2,1 5,7 2,6 3,9 Povprečna ocena: 5,00 113 C36 KARTICA 28 Zdaj pa s pomočjo te kartice povejte, koliko po vašem mnenju vlada v Sloveniji državljane ščiti pred revščino? Vlada sploh ne ščiti Vlada v celoti ščiti državljanov državljane zavrni- ne pred revščino. pred revščino. tev vem 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 77 88 15,3 7,8 14,4 16,7 8,9 14,6 7,5 5,9 5,5 1,1 0,2 0,9 1,1 Povprečna ocena: 3,45 C37 KARTICA 29 In zdaj s pomočjo te kartice povejte, koliko po vašem mnenju vlada v Sloveniji volivcem pojasnjuje svoje odločitve? Vlada volivcem sploh Vlada volivcem ne pojasnjuje v celoti pojasnjuje zavrni- ne svojih odločitev. svoje odločitve. tev vem 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 77 88 11,2 7,8 11,6 18,5 11,4 16,2 8,2 6,2 3,2 1,1 0,5 0,9 3,2 Povprečna ocena: 3,61 SKUPINA 3: N=433 Zdaj pa nekaj vprašanj o tem, kako vidite delovanje demokracije v Sloveniji danes. C38 KARTICA 30 S pomočjo te kartice povejte, v kolikšni meri po vašem mnenju, dobijo vladajoče stranke v Sloveniji na volitvah manj glasov, če so delale slabo? Vladajoče stranke na volitvah Vladajoče stranke na volitvah sploh ne dobijo manj glasov, dobijo manj glasov, zavrni- ne če so delale slabo. če so delale slabo. tev vem 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 77 88 6,9 4,6 9,0 12,7 7,6 14,3 9,7 12,2 6,5 7,6 1,6 7,2 Povprečna ocena: 4,68 C39 KARTICA 31 Zdaj pa s pomočjo te kartice povejte, koliko po vašem mnenju vlada v Sloveniji državljane ščiti pred revščino? Vlada sploh ne ščiti Vlada ščiti državljane zavrni- ne državljanov pred revščino. pred revščino. tev vem 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 77 88 14,1 6,0 14,8 14,8 9,2 14,8 10,6 7,9 2,3 2,8 0,9 1,8 Povprečna ocena: 3,63 114 C40 KARTICA 32 In zdaj s pomočjo te kartice povejte, koliko po vašem mnenju vlada v Sloveniji volivcem pojasnjuje svoje odločitve? Vlada volivcem sploh Vlada volivcem ne pojasnjuje pojasnjuje zavrni- ne svojih odločitev. svoje odločitve. tev vem 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 77 88 9,9 8,8 14,5 17,8 10,6 15,2 8,8 5,5 1,8 1,8 1,1 3,9 Povprečna ocena: 3,51 ODGOVARJAJO VSI! Sedaj pa še vprašanje o drugačni tematiki. C41 Denimo, da bi bil naslednjo nedeljo referendum o članstvu Slovenije v Evropski uniji. Ali bi glasovali za to, da Slovenija ostane članica Evropske unije, ali za to, da iz Evropske unije izstopi? 1 - glasoval_a bi za to, da ostane članica Evropske unije 77,8 2 - glasoval_a bi za izstop iz Evropske unije 11,2 33 - (oddal_a bi prazno glasovnico) 0,2 44 - (pretrgal_a bi glasovnico) 0,1 55 - (ne bi volil_a) 2,8 65 - (nimam volilne pravice) 2,0 77 - (zavrnitev) 0,4 88 - (ne vem) 5,5 ODGOVARJAJO VSI! Zdaj pa nekaj vprašanj o načrtovanju življenjske poti... D1 Ali ste kadarkoli imeli plačano zaposlitev ali plačano pripravništvo, ki je obsegalo vsaj 20 ur dela tedensko in je trajalo vsaj tri mesece? 1 - da 86,0 2 - ne 14,0 7 - (zavrnitev) 0,0 PRESKOK: Če je odgovor na vprašanje D1=1 (n=1134) D2 Katerega leta ste prvič pričeli s tako zaposlitvijo? ANKETAR_KA: S “tako zaposlitvijo” je mišljena plačana zaposlitev ali plačano pripravništvo, ki je obsegalo vsaj 20 ur dela tedensko in je trajalo vsaj tri mesece; kot pri D1. 1 - do 1960 6,9 2 - od 1961 do 1975 21,5 3 - od 1976 do 1990 28,9 4 - od 1991 do 2006 22,8 5 - od 2007 do 2018 18,3 8888 - (ne vem) 1,3 9999 - (brez odgovora) 0,3 115 ODGOVARJAJO VSI! D3 Katerega leta, če sploh, ste prvič zapustili svoje starše za dva meseca ali več in pričeli živeti v ločenem gospodinjstvu? ANKETAR_KA: Pri starših upoštevajte tudi rejnike, posvojitelje in starše iz nove zakonske zveze. Ločeno življenje pomeni življenje v ločenem bivališču s svojim vhodom. Upoštevajte tudi študente, ki so od doma vsaj dva meseca ali več, četudi občasno pridejo na obisk. 1 - do 1960 5,8 2 - od 1961 do 1975 17,0 3 - od 1976 do 1990 20,9 4 - od 1991 do 2006 21,4 5 - od 2007 do 2018 14,9 0000 - (še vedno živi v domu svojih staršev in še nikoli ni ločeno živel vsaj 2 meseca) 18,1 1111 - (nikoli ni živel s starši) 0,6 7777 - (zavrnitev) 0,3 8888 - (ne vem) 1,0 D4 Ali ste kdaj živeli z zakoncem ali partnerjem vsaj tri mesece ali več? 1 - da 82,1 2 - ne 17,8 7 - (zavrnitev) 0,2 PRESKOK: Če je odgovor na vprašanje D5=1 (n=1082) D5 Katerega leta ste prvič živeli z zakoncem ali partnerjem tri mesece ali več? 1 - do 1960 4,7 2 - od 1961 do 1975 21,5 3 - od 1976 do 1990 27,1 4 - od 1991 do 2006 26,9 5 - od 2007 do 2018 18,6 7777 - (zavrnitev) 0,5 8888 - (ne vem) 0,7 ODGOVARJAJO VSI! D6 Ste bili kdaj poročeni? 1 - da 62,1 2 - ne 37,9 7 - (zavrnitev) 0,0 116 PRESKOK: Če je odgovor na vprašanje D6=1 (n=818) D7 Katerega leta ste se prvič poročili? 1 - do 1960 6,5 2 - od 1961 do 1975 27,4 3 - od 1976 do 1990 30,6 4 - od 1991 do 2006 21,8 5 - od 2007 do 2018 13,1 7777 - (zavrnitev) 0,1 8888 - (ne vem) 0,6 D8 Ali se vam je kdaj rodil otrok? 1 - da 73,4 2 - ne 26,3 7 - (zavrnitev) 0,2 8 - (ne vem) 0,1 PRESKOK: Če je odgovor na vprašanje D8=1 (n=968) D9 Koliko otrok skupno se vam je doslej rodilo? (Upoštevajte živorojene otroke.) 1 - 1 otrok 24,9 2 - 2 otroka 54,4 3 - 3 otroci 15,7 4 - 4 otroci 3,3 5 - 5 otrok in več 1,5 77 - (zavrnitev) 0,1 88 - (ne vem) 0,0 PRESKOK: Če je odgovor na vprašanje D8=1 (n=968) D10 Katerega leta se je rodil vaš prvi (tj. najstarejši) otrok? 1 - do 1960 4,4 2 - od 1961 do 1975 22,5 3 - od 1976 do 1990 30,2 4 - od 1991 do 2006 23,1 5 - od 2007 do 2018 19,2 7777 - (zavrnitev) 0,1 8888 - (ne vem) 0,4 117 ODGOVARJAJO VSI, KI SE JIM JE RODIL VEČ KOT EN OTROK. (n=726) D11 Katerega leta se je rodil vaš najmlajši otrok? 1 - do 1960 2,1 2 - od 1961 do 1975 17,4 3 - od 1976 do 1990 30,4 4 - od 1991 do 2006 26,3 5 - od 2007 do 2018 23,3 7777 - (zavrnitev) 0,0 8888 - (ne vem) 0,6 ODGOVARJAJO VSI, KATERIH OTROK JE BIL ROJEN LETA 2002 ALI PREJ (n=722) D12 Koliko vnukov imate, če sploh? 0 - nimam vnukov 36,0 1 - 1 vnuk 12,3 2 - 2 vnuka 17,7 3 - 3 vnuki 10,7 4 - 4 vnuki 9,4 5 - 5 vnukov in več 12,9 77 - (zavrnitev) 0,8 88 - (ne vem) 0,1 ODGOVARJAJO VSI, KI IMAJO 1 ALI VEČ VNUKOV PRI D12 (n=455) D13 Katerega leta se je rodil vaš prvi vnuk? 1 - do 1960 0,0 2 - od 1961 do 1975 0,9 3 - od 1976 do 1990 14,3 4 - od 1991 do 2006 40,2 5 - od 2007 do 2018 40,2 7777 - (zavrnitev) 0,2 8888 - (ne vem) 4,2 ODGOVARJAJO VSI, KATERIH VNUK JE BIL ROJEN LETA 2002 ALI PREJ (n=203) D14 Imate kaj pravnukov? 1 - da 26,1 2 - ne 73,9 7 - (zavrnitev) 0,0 8 - (ne vem) 0,0 118 NAKLJUČNI RAČUNALNIŠKI IZBOR OSEBE (PRESKOK) D14a ANKETARSKE KODA SKUPINA 1 1 POJDI NA UVOD PRED D15a 49,8 SKUPINA 2 2 POJDI NA UVOD PRED D15b (str.22) 50,2 VPRAŠALNIK A (ŠIFRA 1 PRI D14a); (n=656) Zdaj vam bom zastavil_a nekaj vprašanj o dekletih in ženskah, medtem ko bo druga polovica anketirancev odgovarjala na vprašanja o fantih in moških. D15a Ljudje imajo različne poglede na to, pri kateri starosti dekleta oziroma ženske odrastejo, pridejo v srednja leta oziroma ostarijo. Kaj bi vi rekli, približno pri kateri starosti dekleta oz. ženske postanejo odrasle? ANKETAR_KA - NAVODILO ZA VSA VPRAŠANJA, KI SE NANAŠAJO NA STAROST: Če anketiranec odgovori ‘odvisno’, sprejmite odgovor in NE poizvedujte naprej. Če anketiranec navaja obdobje več let, ga prosite, da se odloči za konkretno starost. Če anketiranec ne more navesti konkretne starosti, obkrožite odgovor ‘ne vem’. 1 - do 14 leta 0,5 2 - 15 do 17 let 9,0 3 - 18 do 20 let 44,4 4 - 21 do 25 let 25,8 5 - 26 let in več 8,8 000 - (odvisno) 9,8 777 - (zavrnitev) 0,8 888 - (ne vem) 1,1 povprečna starost 21,17 let D16a In kaj bi rekli, približno pri kateri starosti ženske stopijo v srednja leta? 1 - do 29 leta 4,7 2 - 30 do 34 let 14,9 3 - 35 do 39 let 17,7 4 - 40 do 44 let 28,8 5 - 45 let in več 27,7 000 - (odvisno) 3,4 777 - (zavrnitev) 0,7 888 - (ne vem) 2,1 povprečna starost 39,10 let 119 D17a In približno pri kateri starosti ženske dosežejo starost? 1 - do 49 2,6 2 - 50 do 59 11,6 3 - 60 do 69 39,0 4 - 70 do 79 26,4 5 - 80 in več 10,5 000 - (odvisno) 6,9 777 - (zavrnitev) 0,5 888 - (ne vem) 2,6 povprečna starost 65,27 let Zdaj vam bom zastavil(a) nekaj vprašanj o tem, katera je za dekleta ali ženske idealna (najprimernejša) starost za določene stvari in kdaj so za nekatere stvari premlade oziroma prestare. Prosimo, da v vsakem od teh primerov ocenite približno starost. D18a Kaj bi rekli, katera je za dekle ali žensko idealna starost, da začne živeti v paru z osebo, s katero ni poročena? ANKETAR_KA - NAVODILO ZA VSA VPRAŠANJA, KI SE NANAŠAJO NA STAROST: Če anketiranec odgovori ‘ni idealne starosti’, sprejmite odgovor in NE poizvedujte naprej. Če anketiranec navaja obdobje več let, ga prosite, da se odloči za konkretno starost. Če anketiranec ne more navesti konkretne starosti, obkrožite odgovor ‘ne vem’. 1 - do 19 leta 6,3 2 - 20 do 24 let 41,8 3 - 25 do 29 let 33,5 4 - 30 let in več 6,7 000 - (ni idealne starosti) 7,2 111 - (NIKOLI ne bi smela živeti v paru z osebo, s katero ni poročena) 1,4 777 - (zavrnitev) 0,8 888 - (ne vem) 2,4 povprečna starost 23,55 let D19a In katera je po vašem mnenju idealna starost za to, da se dekle ali ženska poroči? 1 - do 19 leta 0,9 2 - 20 do 24 let 19,4 3 - 25 do 29 let 48,9 4 - 30 let in več 17,5 000 - (ni idealne starosti) 8,4 111 - (NIKOLI se ne bi smela poročiti) 1,2 777 - (zavrnitev) 0,8 888 - (ne vem) 2,9 povprečna starost 25,82 let 120 D20a Katera je po vašem mnenju idealna starost za to, da dekle ali ženska postane mama? 1 - do 19 leta 1,2 2 - 20 do 24 let 18,0 3 - 25 do 29 let 59,1 4 - 30 let in več 15,9 000 - (ni idealne starosti) 4,4 777 - (zavrnitev) 0,3 888 - (ne vem) 1,1 povprečna starost 25,90 let D21a In katera je idealna starost za to, da se ženska dokončno upokoji? 1 - do 49 leta 1,7 2 - 50 do 54 let 11,6 3 - 55 do 59 let 31,6 4 - 60 let in več 48,0 000 - (ni idealne starosti) 3,7 111 - (NIKOLI se ne bi smela upokojiti) 0,2 222 - (NIKOLI se ne bi smela zaposliti) 0,0 777 - (zavrnitev) 0,8 888 - (ne vem) 2,6 povprečna starost 57,64 let Včasih se nam ljudje zdijo premladi, da bi naredili ali počeli nekatere stvari... D22a Kaj bi rekli, do katere starosti je dekle ali ženska na splošno premlada, da bi prenehala z rednim šolanjem? ANKETAR_KA - NAVODILO ZA VSA VPRAŠANJA, KI SE NANAŠAJO NA STAROST: Če anketiranec odgovori ‘nikoli ni premlada’, sprejmite odgovor in NE poizvedujte naprej. Če anketiranec navaja obdobje več let, ga prosite, da se odloči za konkretno starost. Če anketiranec ne more navesti konkretne starosti, obkrožite odgovor ‘ne vem’. 1 - do 15 let 6,9 2 - 16 do 19 let 44,5 3 - 20 do 24 let 26,4 4 - 25 let in več 10,8 000 - (nikoli ni premlada) 6,4 777 - (zavrnitev) 0,7 888 - (ne vem) 4,4 povprečna starost 19,77 let 121 D23a Do katere starosti je ženska na splošno premlada, da bi pričela živeti v paru z osebo, s katero ni poročena? 1 - do 15 let 4,3 2 - 16 do 19 let 54,6 3 - 20 do 24 let 28,4 4 - 25 let in več 4,7 000 - (nikoli ni premlada) 2,4 111 - (NIKOLI ne bi smela živeti v paru z osebo, s katero ni poročena) 1,4 777 - (zavrnitev) 0,6 888 - (ne vem) 3,7 povprečna starost 18,94 let D24a Do katere starosti je ženska na splošno premlada, da bi se poročila? 1 - do 15 let 1,7 2 - 16 do 19 let 49,1 3 - 20 do 24 let 34,5 4 - 25 let in več 9,3 000 - (nikoli ni premlada) 2,0 111 - (NIKOLI se ne bi smela poročiti) 0,6 777 - (zavrnitev) 0,5 888 - (ne vem) 2,4 povprečna starost 19,65 let D25a Do katere starosti je ženska na splošno premlada, da bi postala mama? 1 - do 15 let 4,3 2 - 16 do 19 let 48,5 3 - 20 do 24 let 33,4 4 - 25 let in več 10,1 000 - (nikoli ni premlada) 0,6 777 - (zavrnitev) 0,7 888 - (ne vem) 2,6 povprečna starost 19,53 let 122 D26a In do katere starosti je ženska na splošno premlada, da bi se dokončno upokojila? 1 - do 49 let 21,6 2 - 50 do 54 let 39,5 3 - 55 do 59 let 21,6 4 - 60 let in več 6,7 000 - (nikoli ni premlada) 3,5 111 - (NIKOLI se ne bi smela upokojiti) 0,0 222 - (NIKOLI se ne bi smela zaposliti) 0,0 777 - (zavrnitev) 1,2 888 - (ne vem) 5,8 povprečna starost 49,84 let Tako kot se nam včasih zdijo premladi, se nam ljudje včasih zdijo tudi prestari, da bi naredili ali počeli nekatere stvari... D27a Kaj bi rekli, pri kateri starosti je ženska na splošno prestara, da bi še vedno živela pri svojih starših? ANKETAR_KA - NAVODILO ZA VSA VPRAŠANJA, KI SE NANAŠAJO NA STAROST: Če anketiranec odgovori ‘nikoli ni prestara’, sprejmite odgovor in NE poizvedujte naprej. Če anketiranec navaja obdobje več let, ga prosite, da se odloči za konkretno starost. Če anketiranec ne more navesti konkretne starosti, obkrožite odgovor ‘ne vem’. 1 - do 24 let 9,0 2 - 25 do 29 let 25,6 3 - 30 do 34 let 38,3 4 - 35 let in več 12,7 000 - (nikoli ni prestara) 7,9 777 - (zavrnitev) 0,7 888 - (ne vem) 5,9 povprečna starost 29,26 let D28a Pri kateri starosti je ženska na splošno že prestara, da bi imela še kakšnega otroka? 1 - do 34 let 2,9 2 - 35 do 39 let 10,5 3 - 40 do 44 let 42,7 4 - 45 do 49 let 25,0 5 - 50 let in več 13,6 000 - (nikoli ni prestara) 1,8 777 - (zavrnitev) 0,7 888 - (ne vem) 2,9 povprečna starost 42,51 let 123 D29a In pri kateri starosti je ženska na splošno že prestara, da bi hodila v službo 20 ur ali več tedensko? 1 - do 49 let 2,6 2 - 50 do 54 let 9,8 3 - 55 do 59 let 18,3 4 - 60 let in več 58,2 000 - (nikoli ni prestara) 4,1 111 - (NIKOLI se ne bi smela zaposliti) 0,2 777 - (zavrnitev) 1,0 888 - (ne vem) 5,9 povprečna starost 59,41 let KARTICA 33 Koliko odobravate oziroma ne odobravate, če se ženska … sploh ne ne močno odobra- odobra- odobra- odobra- zavrni- ne vam vam niti-niti vam vam tev vem 1 2 3 4 5 7 8 D30a … odloči, da nikoli ne bo imela otrok? 6,4 15,9 19,2 47,7 9,1 0,8 0,9 D31a … živi v paru z osebo, s katero ni poročena? 2,0 6,4 8,7 63,7 18,1 0,5 0,6 D32a … ima otroka z osebo, s katero skupaj živi, a z njo ni poročena? 1,7 6,1 7,2 65,9 18,6 0,5 0,2 D33a … je zaposlena s polnim delov- nim časom, čeprav ima otroke mlajše od treh let? 2,4 16,2 14,0 53,5 12,2 0,5 1,2 D34a … se loči, čeprav ima otroke mlajše od 12 let? 4,4 14,8 18,8 50,2 9,3 0,6 2,0 Povprečja: D30a D31a D32a D33a D34a 3,38 3,91 3,94 3,58 3,46 124 VPRAŠALNIK B (ŠIFRA 2 PRI D14a); n=662 Zdaj vam bom zastavil_a nekaj vprašanj o fantih in moških, medtem ko bo druga polovica anketirancev odgovarjala na vprašanja o dekletih in ženskah. D15b Ljudje imajo različne poglede na to, pri kateri starosti fantje oziroma moški odrastejo, pridejo v srednja leta oziroma ostarijo. Kaj bi vi rekli, približno pri kateri starosti fantje oz. moški postanejo odrasli? ANKETAR_KA - NAVODILO ZA VSA VPRAŠANJA, KI SE NANAŠAJO NA STAROST: Če anketiranec odgovori ‘odvisno’, sprejmite odgovor in NE poizvedujte naprej. Če anketiranec navaja obdobje več let, ga prosite, da se odloči za konkretno starost. Če anketiranec ne more navesti konkretne starosti, obkrožite odgovor ‘ne vem’. 1 - do 14 leta 0,2 2 - 15 do 17 let 2,7 3 - 18 do 20 let 25,2 4 - 21 do 25 let 32,8 5 - 26 let in več 24,2 000 - (odvisno) 12,8 777 - (zavrnitev) 0,5 888 - (ne vem) 1,7 povprečna starost 24,04 let D16b In kaj bi rekli, približno pri kateri starosti moški stopijo v srednja leta? 1 - do 29 leta 2,7 2 - 30 do 34 let 9,4 3 - 35 do 39 let 14,8 4 - 40 do 44 let 31,1 5 - 45 let in več 36,0 000 - (odvisno) 3,6 777 - (zavrnitev) 0,3 888 - (ne vem) 2,1 povprečna starost 40,91 let D17b In približno pri kateri starosti moški dosežejo starost? 1 - do 49 2,4 2 - 50 do 59 8,8 3 - 60 do 69 37,3 4 - 70 do 79 35,5 5 - 80 in več 8,5 000 - (odvisno) 5,6 777 - (zavrnitev) 0,5 888 - (ne vem) 1,5 povprečna starost 65,90 let 125 Zdaj vam bom zastavil(a) nekaj vprašanj o tem, katera je za fante ali moške idealna (najprimernejša) starost za določene stvari in kdaj so za nekatere stvari premladi oziroma prestari. Prosimo, da v vsakem od teh primerov ocenite približno starost. D18b Kaj bi rekli, katera je za fanta ali moškega idealna starost za to, da začne živeti v paru z osebo, s katero ni poročen? ANKETAR_KA - NAVODILO ZA VSA VPRAŠANJA, KI SE NANAŠAJO NA STAROST: Če anketiranec odgovori ‘ni idealne starosti’, sprejmite odgovor in NE poizvedujte naprej. Če anketiranec navaja obdobje več let, ga prosite, da se odloči za konkretno starost. Če anketiranec ne more navesti konkretne starosti, obkrožite odgovor ‘ne vem’. 1 - do 19 leta 2,3 2 - 20 do 24 let 24,8 3 - 25 do 29 let 48,0 4 - 30 let in več 14,7 000 - (ni idealne starosti) 7,1 111 - (NIKOLI ne bi smel živeti v paru z osebo, s katero ni poročen) 0,9 777 - (zavrnitev) 0,3 888 - (ne vem) 2,0 povprečna starost 25,18 let D19b In katera je po vašem mnenju idealna starost za to, da se fant ali moški poroči? 1 - do 19 leta 0,2 2 - 20 do 24 let 7,6 3 - 25 do 29 let 45,9 4 - 30 let in več 33,2 000 - (ni idealne starosti) 9,4 111 - (NIKOLI se ne bi smel poročiti) 1,4 777 - (zavrnitev) 0,3 888 - (ne vem) 2,1 povprečna starost 27,60 let 126 D20b Katera je po vašem mnenju idealna starost za to, da fant ali moški postane oče? 1 - do 19 leta 0,0 2 - 20 do 24 let 6,3 3 - 25 do 29 let 46,7 4 - 30 let in več 38,5 000 - (ni idealne starosti) 7,3 777 - (zavrnitev) 0,5 888 - (ne vem) 0,8 povprečna starost 27,86 let D21b In katera je idealna starost za to, da se moški dokončno upokoji? 1 - do 49 leta 0,5 2 - 50 do 54 let 3,8 3 - 55 do 59 let 13,6 4 - 60 let in več 75,1 000 - (ni idealne starosti) 5,1 111 - (NIKOLI se ne bi smel upokojiti) 0,3 222 - (NIKOLI se ne bi smel zaposliti) 0,0 777 - (zavrnitev) 0,3 888 - (ne vem) 1,4 povprečna starost 60,81 let Včasih se nam ljudje zdijo premladi, da bi naredili ali počeli nekatere stvari... D22b Kaj bi rekli, do katere starosti je fant ali moški na splošno premlad, da bi prenehal z rednim šolanjem? ANKETAR_KA - NAVODILO ZA VSA VPRAŠANJA, KI SE NANAŠAJO NA STAROST: Če anketiranec odgovori ‘nikoli ni premlad’, sprejmite odgovor in NE poizvedujte naprej. Če anketiranec navaja obdobje več let, ga prosite, da se odloči za konkretno starost. Če anketiranec ne more navesti konkretne starosti, obkrožite odgovor ‘ne vem’. 1 - do 15 let 6,3 2 - 16 do 19 let 41,2 3 - 20 do 24 let 26,4 4 - 25 let in več 15,4 000 - (nikoli ni premlad) 4,8 777 - (zavrnitev) 0,6 888 - (ne vem) 5,1 povprečna starost 20,18 let 127 D23b Do katere starosti je moški na splošno premlad, da bi pričel živeti v paru z osebo, s katero ni poročen? 1 - do 15 let 2,0 2 - 16 do 19 let 34,4 3 - 20 do 24 let 41,2 4 - 25 let in več 14,2 000 - (nikoli ni premlad) 3,2 111 - (NIKOLI ne bi smel živeti v paru z osebo, s katero ni poročen) 0,8 777 - (zavrnitev) 0,5 888 - (ne vem) 3,8 povprečna starost 20,42 let D24b Do katere starosti je moški na splošno premlad, da bi se poročil? 1 - do 15 let 1,4 2 - 16 do 19 let 24,8 3 - 20 do 24 let 43,5 4 - 25 let in več 23,7 000 - (nikoli ni premlad) 2,9 111 - (NIKOLI se ne bi smel poročiti) 0,8 777 - (zavrnitev) 0,3 888 - (ne vem) 2,7 povprečna starost 21,37 let D25b Do katere starosti je moški na splošno premlad, da bi postal oče? 1 - do 15 let 0,8 2 - 16 do 19 let 22,8 3 - 20 do 24 let 43,7 4 - 25 let in več 26,4 000 - (nikoli ni premlad) 1,7 777 - (zavrnitev) 0,3 888 - (ne vem) 4,4 povprečna starost 21,72 let 128 D26b In do katere starosti je moški na splošno premlad, da bi se dokončno upokojil? 1 - do 49 let 15,0 2 - 50 do 54 let 29,3 3 - 55 do 59 let 24,3 4 - 60 let in več 21,3 000 - (nikoli ni premlad) 3,6 111 - (NIKOLI se ne bi smel upokojiti) 0,0 222 - (NIKOLI se ne bi smel zaposliti) 0,0 777 - (zavrnitev) 0,5 888 - (ne vem) 6,0 povprečna starost 52,94 let Tako kot se nam včasih zdijo premladi, se nam ljudje včasih zdijo tudi prestari, da bi naredili ali počeli nekatere stvari... D27b Kaj bi rekli, pri kateri starosti je moški na splošno prestar, da bi še vedno živel pri svojih starših? ANKETAR_KA - NAVODILO ZA VSA VPRAŠANJA, KI SE NANAŠAJO NA STAROST: Če anketiranec odgovori ‘nikoli ni prestar’, sprejmite odgovor in NE poizvedujte naprej. Če anketiranec navaja obdobje več let, ga prosite, da se odloči za konkretno starost. Če anketiranec ne more navesti konkretne starosti, obkrožite odgovor ‘ne vem’. 1 - do 24 let 8,0 2 - 25 do 29 let 25,1 3 - 30 do 34 let 39,7 4 - 35 let in več 15,6 000 - (nikoli ni prestar) 7,4 777 - (zavrnitev) 0,6 888 - (ne vem) 3,6 povprečna starost 29,41 let D28b Pri kateri starosti je moški na splošno že prestar, da bi imel še kakšnega otroka? 1 - do 34 let 0,6 2 - 35 do 39 let 3,6 3 - 40 do 44 let 18,1 4 - 45 do 49 let 22,1 5 - 50 let in več 45,3 000 - (nikoli ni prestar) 6,6 777 - (zavrnitev) 0,3 888 - (ne vem) 3,3 povprečna starost 47,80 let 129 D29b In pri kateri starosti je moški na splošno že prestar, da bi hodil v službo 20 ur ali več tedensko? 1 - do 49 let 0,5 2 - 50 do 54 let 4,2 3 - 55 do 59 let 8,6 4 - 60 let in več 77,0 000 - (nikoli ni prestar) 3,9 111 - (NIKOLI se ne bi smel zaposliti) 0,0 777 - (zavrnitev) 0,9 888 - (ne vem) 4,8 povprečna starost 62,34 let KARTICA 33 Koliko odobravate oziroma ne odobravate, če se moški … sploh ne močno ne odob- odobra- odobra- odobra- ne ravam vam niti-niti vam vam zavrnitev vem 1 2 3 4 5 7 8 D30b … odloči, da nikoli ne bo imel otrok? 7,4 23,4 22,1 39,9 5,1 0,5 1,7 D31b … živi v paru z osebo, s katero ni poročen? 1,7 6,8 12,4 64,7 13,9 0,3 0,3 D32b … ima otroka z osebo, s katero skupaj živita, a z njo ni poročen? 0,6 7,4 9,4 65,7 16,0 0,3 0,6 D33b … je zaposlen s polnim delovnim časom, čeprav ima otroke mlajše od treh let? 0,3 6,3 10,1 65,4 16,3 0,3 1,2 D34b … se loči, čeprav ima otroke mlajše od 12 let? 7,1 29,0 17,8 38,2 5,9 0,5 1,5 Povprečja: D30b D31b D32b D33b D34b 3,12 3,83 3,90 3,92 3,07 130 ODGOVARJAJO VSI! D35 KARTICA 34 Ali svojo prihodnost na splošno načrtujete, ali živite bolj iz dneva v dan? Prosim ocenite na lestvici od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni ‘svojo prihodnost kolikor je mogoče načrtujem’, 10 pa ‘živim bolj iz dneva v dan’. Svojo prihodnost kolikor je Živim bolj zavrni- ne mogoče načrtujem. iz dneva v dan. tev vem 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 77 88 8,6 5,5 10,6 13,5 8,3 15,5 6,3 9,6 8,9 4,2 8,7 0,2 0,2 Povprečna ocena: 4,80 ODGOVARJAJO VSI! Zdaj pa bi vam radi zastavili nekaj vprašanj o vas in vašem gospodinjstvu. F1 Vključno z vami, koliko oseb redno živi v vašem gospodinjstvu (upoštevajte tudi otroke). 01 - 1 oseba 13,3 02 - 2 osebi 31,7 03 - 3 osebe 20,1 04 - 4 osebe 21,8 05 - 5 oseb 8,1 06 - 6 oseb 3,2 07 - 7 oseb 1,0 08 - 8 oseb 0,5 09 - 9 oseb 0,1 10 - 10 oseb in več 0,2 77 - (zavrnitev) 0,1 F2 SPOL F3 Katerega leta ste bili rojeni / je bila rojena / je bil rojen? F4 KARTICA 35 V kakšnem sorodstvenem odnosu je z vami? Od najstarejše do najmlajše osebe → Oseba 01 02 03 04 05 06 anketiranec NEOBVEZNO: Ime ali začetnice n=1318 n=1143 n=725 n=460 n=173 n=66 F2 Spol moški 46,3 52,6 50,3 49,6 42,8 59,1 ženski 53,7 47,2 49,1 49,8 56,1 39,4 (b.o.) 0,0 0,3 0,6 0,7 1,2 1,5 131 F3 Leto rojstva do 18 let 4,9 1,7 38,1 54,1 60,7 65,2 19 do 30 let 14,3 8,0 21,4 24,3 16,2 16,7 31 do 45 let 24,3 25,6 14,3 8,3 9,2 6,1 46 do 60 let 25,1 34,0 17,5 7,0 3,5 3,0 61 let in več 31,5 28,8 6,3 4,3 7,5 6,1 (ne vem, b.o.) 0,0 1,9 2,3 2,0 2,9 3,0 F4 Odnos, sorodstvo mož / žena / partner 69,6 2,5 2,8 0,6 0,0 sin / hči (tudi pastorki / posvojeni / rejenci) 7,4 61,5 55,9 40,5 36,4 mama / oče / krušni starši / tašča / tast / starši partnerja 19,1 26,3 8,3 8,1 1,5 brat / sestra (tudi polbrat / polsestra, posvojenec, rejenec) 1,6 2,9 23,0 31,2 22,7 drug sorodnik 1,7 3,6 7,4 15,0 34,8 ni v sorodu 0,5 2,9 2,2 3,5 3,0 (ne vem, b.o.) 0,2 0,2 0,4 1,2 1,5 Oseba 07 08 09 10 11 12 anketiranec NEOBVEZNO: Ime ali začetnice n=24 n=11 n=4 n=3 n=0 n=0 F2 Spol moški 62,5 36,4 50,0 66,7 ženski 33,3 54,5 25,0 33,3 (b.o.) 4,2 9,1 25,0 0,0 F3 Leto rojstva do 18 let 66,7 54,5 25,0 66,7 19 do 30 let 20,8 27,3 25,0 0,0 31 do 45 let 0,0 0,0 25,0 0,0 46 do 60 let 4,2 0,0 0,0 0,0 61 let in več 0,0 9,1 0,0 0,0 (ne vem, b.o.) 8,4 9,1 25,0 33,3 F4 Odnos, sorodstvo mož / žena / partner 4,2 0,0 0,0 0,0 sin / hči (tudi pastorki / posvojeni / rejenci) 25,0 18,2 25,0 33,3 132 Oseba 07 08 09 10 11 12 anketiranec NEOBVEZNO: Ime ali začetnice n=24 n=11 n=4 n=3 n=0 n=0 mama / oče / krušni starši / tašča / tast / starši partnerja 0,0 9,1 0,0 0,0 brat / sestra (tudi polbrat / polsestra, posvojenec, rejenec) 33,3 36,4 25,0 33,3 drug sorodnik 29,2 18,2 0,0 0,0 ni v sorodu 4,2 9,1 25,0 0,0 (ne vem, b.o.) 4,2 9,1 25,0 33,3 PRESKOK: ODGOVARJAJO TISTI, KI ŽIVIJO Z ZAKONCEM/PARTNERJEM (KODA 01 PRI F4) (n=828) F6 KARTICA 36 Povedali ste, da živite z zakoncem / partnerjem_ko. Kateri od naslednjih opisov najbolj ustreza vaši sedanji situaciji? 1 - poročen_a 71,1 2 - registrirana istospolna partnerska skupnost 0,7 3 - zunajzakonska partnerska skupnost 27,8 6 - ločen_a, razvezan_a 0,0 7 - (zavrnitev) 0,4 8 - (ne vem) 0,0 PRESKOK: ODGOVARJAJO TISTI, KI NE ŽIVIJO Z ZAKONCEM/PARTNERJEM PRI F4 ALI NE ŽIVIJO V ZUNAJZAKONSKI PARTNERSKI SKUPNOSTI PRI F6 (če ni koda 01 pri F4, ali če je F6 = 01, 02, 05, 06, 77, 88) (n=1085) F7 Ali ste kdaj živeli s partnerjem_ko, ne da bi bili z njim / njo poročeni? 1 - da 36,0 2 - ne 63,7 7 - (zavrnitev) 0,3 8 - (ne vem) 0,0 ODGOVARJAJO VSI! F8 Ste se kdaj ločili? 1 - da 8,6 2 - ne 91,0 7 - (zavrnitev) 0,4 8 - (ne vem) 0,0 133 PRESKOK: ODGOVARJAJO TISTI, KI NE ŽIVIJO Z ZAKONCEM ALI PARTNERJEM_KO ALI ČE ŽIVIJO V ZUNAJZAKONSKI SKUPNOSTI PRI F6 (če ni koda 01 pri F4, ali če je F6 = 03, 04); (n=720) F11 KARTICA 37 Vprašanje se nanaša na vaš uradni zakonski stan in ne na to, s kom živite. Kaj od naštetega najbolje opisuje vaš uradni zakonski stan? ANKETAR_KA: Samo en odgovor; v primeru dveh odgovorov ima višji odgovor prednost. 1 - poročen_a 3,5 2 - registrirana istospolna partnerska skupnost 0,1 4 - ločen_a, razvezan_a 10,1 5 - vdovec, vdova 18,1 6 - nič od tega (nikoli poročen_a ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti) 66,8 77 - (zavrnitev) 1,3 88 - (ne vem) 0,1 PRESKOK: ČE PRI ANKETIRANCU_KI DOMA NE ŽIVIJO OTROCI (NI šifra 2 pri F4); (n=767) F13 Ali so v vašem gospodinjstvu kdaj živeli otroci (vaši, posvojeni, pastorki, rejenci)? 1 - da 56,5 2 - ne 43,4 7 - (zavrnitev) 0,0 8 - (ne vem) 0,1 ODGOVARJAJO VSI! F14 KARTICA 38 Kako bi opisali območje, na katerem živite? 1 - veliko mesto 12,3 2 - predmestje ali obrobje velikega mesta 12,4 3 - manjše mesto 22,2 4 - vas 45,1 5 - kmetija ali hiša na deželi 7,9 7 - (zavrnitev) 0,1 8 - (ne vem) 0,0 134 F15 KARTICA 39 Katera je najvišja stopnja izobrazbe, ki ste jo dosegli? 00 - Brez šolske izobrazbe - oseba, ki nima dokončanega niti enega razreda OŠ, je brez šolske izobrazbe. Brez šolske izobrazbe so tudi osebe, ki imajo narejene 3 razrede osemletke ali manj oz. 5 razredov devetletke ali manj 0,1 01 - Nepopolna osnovnošolska izobrazba - osebe, ki imajo več kot 3 razrede osemletke, ali več kot 5 razredov devetletke a niso dokončale OŠ oz. niso pridobile spričevala o končani OŠ. 2,0 02 - Osnovnošolska izobrazba - osebe, ki imajo zaključenih vseh osem oz. devet razredov OŠ in so pridobile spričevalo o končani OŠ. 17,5 03 - Nižja ali srednja poklicna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 1- do 2,5-letnih programih za pridobitev nižje poklicne izobrazbe oz. osebe, ki se končale šolanje v 3-letnih programih za pridobitev srednje poklicne izobrazbe; certifikat o NPK. 19,0 04 - Srednja strokovna izobrazba - osebe, ki so končale srednjo tehniško šolo oz. drugo strokovno izobrazbo, trajanje 4 ali 5 let, opravljena matura; tudi mojstrska oziroma delovodska ali poslovodska šola. 24,0 05 - Srednja splošna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v gimnaziji ali strokovni gimnaziji, imajo maturitetno spričevalo. 9,7 06 - Višja strokovna izobrazba, višješolska izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 2- letnem programu višjega strokovnega izobraževanja na višji strokovni šoli. 6,8 07 - Visokošolska strokovna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 3- letnem (izjemoma 4-letnem) dodiplomskem visokošolskem programu na visoki strokovni šoli, fakulteti ali akademiji; 1. bolonjska stopnja. 4,9 08 - Visokošolska univerzitetna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 4-letnem dodiplomskem univerzitetnem programu na fakulteti ali akademiji; tudi 1. bolonjska stopnja; običajno 4 leta+diploma. 11,2 09 - Bolonjski magisterij - magisterij 2. bolonjske stopnje. 1,7 10 - Specializacija - ki so končale šolanje v 1- do 2- letnem podiplomskem specialističnem študijskem programu in si bodo pridobile strokovni naziv specialist; običajno 1 leto. 0,5 11 - Magisterij - osebe ki so končale šolanje v 2- letnem podiplomskem magistrskem programu in so si pridobile znanstveni naslov magister znanosti oziroma magister umetnosti. V to stopnjo študija spada tudi študij MBA. V to kategorijo spadajo tudi osebe, ki so se šolale 5 ali 6 let po starem univerzitetnem programu (npr. študij medicine). 1,6 12 - Doktorat 0,9 55 - (drugo) 0,1 77 - (zavrnitev) 0,3 88 - (ne vem) 0,0 135 ODGOVARJAJO VSI! F16 Koliko let je trajalo vaše šolanje bodisi redno ali izredno? Prosimo, izrazite število v celih letih in upoštevajte tudi obvezno izobrazbo. 1 - do 4 leta 1,1 2 - od 5 - 8 let 13,4 3 - od 9 do 10 let 4,3 4 - od 11 do 12 let 37,6 5 - od 13 do 16 let 27,8 6 - 17 in več let 15,1 77 - (zavrnitev) 0,7 88 - (ne vem) 0,1 F17a KARTICA 40 Kaj od naštetega opisuje vašo delovno aktivnost v zadnjem tednu dni? Navedite vse ustrezne odgovore. ... Morda še kaj? 01 - opravlja plačano delo, tudi če je bil na dopustu (zaposlen_a, samozaposlen_a, dela za svoje družinsko podjetje) 52,2 02 - se izobražuje (tudi če je trenutno na šolskih počitnicah; gre za izobraževanje, ki ga ne plačuje delodajalec) 14,7 03 - je nezaposlen_a, aktivno je iskal_a delo 2,3 04 - je nezaposlen_a, ni aktivno iskal_a dela 3,6 05 - trajno bolan_na ali delovno nezmožen_na 2,3 06 - upokojen_a 29,2 08 - opravlja gospodinjska dela, skrbi za otroke ali druge osebe 36,8 09 - (drugo) 3,9 77 - (zavrnitev) 0,1 88 - (ne vem) 0,0 PRESKOK: ODGOVARJAJO TISTI, KI SO NAVEDLI VEČ KOT EN ODGOVOR PRI F17A; (n=494) F17c PONOVNO KARTICA 40 In kaj od naštetega najbolje opisuje vašo delovno aktivnost v zadnjem tednu dni? Prosimo, navedite le en odgovor. 01 - opravlja plačano delo, tudi če je bil na dopustu (zaposlen_a, samozaposlen_a, dela za svoje družinsko podjetje) 52,8 02 - se izobražuje (tudi če je trenutno na šolskih počitnicah; gre za izobraževanje, ki ga ne plačuje delodajalec) 5,5 03 - je nezaposlen_a, aktivno je iskal_a delo 0,2 04 - je nezaposlen_a, ni aktivno iskal_a dela 0,4 05 - trajno bolan_na ali delovno nezmožen_na 1,8 06 - upokojen_a 17,2 08 - opravlja gospodinjska dela, skrbi za otroke ali druge osebe 20,6 09 - (drugo) 1,4 77 - (zavrnitev) 0,0 88 - (ne vem) 0,0 136 PRESKOK: ODGOVARJAJO TISTI, KI NE OPRAVLJAJO PLAČANEGA DELA (F17a ni 01); (n=630) F18 Ali lahko še enkrat preverimo, ali ste v zadnjih sedmih dneh opravili kakršnokoli plačano delo (vsaj uro ali več)? 1 - da 4,8 2 - ne 94,9 7 - (zavrnitev) 0,3 8 - (ne vem) 0,0 PRESKOK: ODGOVARJAJO, ČE JE ODGOVOR NA VPRAŠANJE F18 = 2, 7, 8); (n=598) F19 Ste kdaj prej imeli plačano delo? 1 - da 76,6 2 - ne 23,4 7 - (zavrnitev) 0,0 8 - (ne vem) 0,0 PRESKOK: ODGOVARJAJO, ČE JE ODGOVOR NA VPRAŠANJE F19 = 1; (n=458) F20 Katerega leta ste imeli zadnje plačano delo, zaposlitev? 01 - do 1980 3,3 02 - od 1981 do 1990 11,1 03 - od 1991 do 2000 21,0 04 - od 2001 do 2010 28,2 05 - od 2011 naprej 33,4 77 - (zavrnitev) 0,4 88 - (ne vem) 2,6 ANKETAR_KA: Če je anketiranec_ka sedaj zaposlen_a ali opravlja plačano delo (šifra 1 pri F17a ali F18), se vprašanja F21 do F34a nanašajo na njegovo / njeno sedanjo zaposlitev. Če sedaj ni zaposlen_a, a je prej bil_a (šifra 1 pri F19), se nanašajo vprašanja F21 do F34a na njegovo / njeno zadnjo zaposlitev. Če ima anketiranec_ka več kot eno zaposlitev, naj odgovarja za tisto, ki obsega več ur na teden. Če ima anketiranec_ka dve povsem enakovredni zaposlitvi, pa naj odgovarja za tisto, za katero prejema boljše plačilo. 137 PRESKOK: ODGOVARJAJO VSI ZAPOSLENI (PRI F17a IN NEKDAJ ZAPOSLENI (PRI F19) / (KODA 01 PRI F17a ALI F18 = 1 ALI F19 = 1) ; (n=1177) F21 Ali pri svoji poglavitni zaposlitvi... 1 - delate / ste delali za koga drugega 85,6 2 - ste (bili) samozaposleni 10,3 3 - delate v družinskem podjetju 3,4 7 - (zavrnitev) 0,4 8 - (ne vem) 0,3 PRESKOK: ODGOVARJAJO, ČE JE ODGOVOR NA VPRAŠANJE F21 = 2; (n=121) F22 Koliko ljudi zaposlujete / ste zaposlovali (če sploh)? 1 - 0 ljudi 50,4 2 - 1 25,6 3 - 2 8,3 4 - 3 do 5 ljudi 5,8 5 - 6 in več 6,6 7 - (zavrnitev) 2,5 8 - (ne vem) 0,8 PRESKOK: ODGOVARJAJO, ČE JE ODGOVOR NA VPRAŠANJE F21 = 1, 3, 7, 8; (n=1054) F23 Ali imate / ste imeli pogodbo za... 1 - nedoločen čas 81,7 2 - določen čas 14,1 3 - nimam / nisem imel_a pogodbe 3,6 7 - (zavrnitev) 0,3 8 - (ne vem) 0,3 PRESKOK: ODGOVARJAJO VSI ZAPOSLENI IN NEKDAJ ZAPOSLENI; (n=1177) F24 Koliko ljudi je (bilo) zaposlenih v podjetju, organizaciji, kjer delate (ste delali)? PREBERI… 1 - manj kot 10 23,5 2 - 10 do 24 9,9 3 - 25 do 99 20,7 4 - 100 do 499 19,8 5 - 500 ali več 24,3 7 - (zavrnitev) 0,3 8 - (ne vem) 1,4 138 PRESKOK: ODGOVARJAJO VSI ZAPOSLENI IN NEKDAJ ZAPOSLENI; (n=1177) F25 Ali pri svojem delu tudi nadzorujete (ste nadzorovali) delo drugih zaposlenih oz. ste (bili) zanj odgovorni? 1 - da 35,9 2 - ne 63,6 7 - (zavrnitev) 0,3 8 - (ne vem) 0,3 PRESKOK: ODGOVARJAJO, ČE JE ODGOVOR NA VPRAŠANJE F25 = 1; (n=422) F26 Koliko podrejenih imate (ste imeli) pri svojem delu? 1 - manj kot 10 65,4 2 - 10 do 24 19,0 3 - 25 do 99 10,2 4 - 100 do 499 2,8 5 - 500 ali več 0,0 7 - (zavrnitev) 1,4 8 - (ne vem) 1,2 DO F36 PRESKOK: ODGOVARJAJO VSI ZAPOSLENI IN NEKDAJ ZAPOSLENI; (n=1177) KARTICA 41 Prebrali vam bomo nekaj stvari v zvezi z vašim delom, zaposlitvijo. Prosimo ocenite, koliko vam vaši predpostavljeni pri delu dopuščajo (so dopuščali)... PREBERI… sploh nimam/ v celoti vplivam/ zavr- ne nisem imel vpliva na to sem vplival na to nitev vem F27 da se sami odločate, kako si boste organizirali delo čez dan. 12,4 2,6 3,8 3,7 2,9 9,5 4,9 11,0 14,4 8,3 25,6 0,6 0,3 F28 da vplivate na odločitve o delovanju organizacije. 27,1 5,4 7,1 6,2 4,2 9,9 6,5 7,5 8,9 3,8 12,9 0,3 0,1 Povprečja: F27 F28 6,38 4,32 139 F29 Navedite število delovnih ur, ki jih morate tedensko opraviti (ste jih morali opraviti) po pogodbi, pri čemer ne upoštevajte plačanih ali neplačanih nadur. Povprečno: 40,49 ur 555- (s pogodbo nimam določenega števila ur dela) 3,4 777- (zavrnitev) 0,4 888- (ne vem) 1,4 F30 Ne glede na število ur, ki jih morate opraviti po pogodbi, ocenite, koliko ur na teden običajno dejansko opravite (ste opravili), vključno s plačanimi ali neplačanimi nadurami. Povprečno: 43,97 ur 777- (zavrnitev) 0,6 888- (ne vem) 2,5 F31 Kaj podjetje ali organizacija, za katero delate (ste delali), predvsem proizvaja oz. kaj je (bila) njena poglavitna dejavnost? F32 KARTICA 42 V kakšnem tipu podjetja ali organizacije, ki so navedene na tej kartici, delate (ste delali)? 1 - državna ali občinska uprava 12,2 2 - ostali javni sektor (npr. izobraževanje in zdravstvo) 12,6 3 - podjetje v državni lasti 17,1 4 - podjetje v zasebni lasti 49,1 5 - samozaposlen 6,9 6 - drugo 1,4 7 - (zavrnitev) 0,2 8 - (ne vem) 0,6 140 F33 Kakšen je (bil) naziv vašega delovnega mesta? F34 Kakšno delo pretežno opravljate (ste opravljali) v okviru tega delovnega mesta? F34a Kakšno usposabljanje ali kvalifikacije so (bile) potrebne za opravljanje tega dela? 0 - vojaški poklici 0,3 1 - zakonodajalci / zakonodajalke, visoki uradniki / visoke uradnice, menedžerji / menedžerke 8,5 2 - strokovnjaki / strokovnjakinje 15,5 3 - tehniki/tehnice in drugi strokovni sodelavci/druge strokovne sodelavke 18,0 4 - uradniki/uradnice 7,0 5 - poklici za storitve, prodajalci / prodajalke 13,0 6 - kmetovalci / kmetovalke, gozdarji / gozdarke, ribiči / ribičke, lovci / lovke 1,1 7 - poklici za neindustrijski način dela 14,1 8 - upravljavci / upravljavke strojev in naprav, industrijski izdelovalci / ind. izdelovalke in sestavljavci / sestavljavke 13,3 9 - poklici za preprosta dela 6,5 77 - (zavrnitev) 0,4 88 - (ne vem) 2,3 F35 Ali ste v zadnjih desetih letih najmanj šest mesecev skupaj opravljali kakršnokoli plačano delo v drugi državi? 1 - da 5,9 2 - ne 93,6 7 - (zavrnitev) 0,4 8 - (ne vem) 0,1 ODGOVARJAJO VSI! F36 Ali ste bili kdaj brezposelni in ste iskali zaposlitev več kot tri mesece? 1 - da 27,8 2 - ne 71,6 7 - (zavrnitev) 0,5 8 - (ne vem) 0,2 PRESKOK: ODGOVARJAJO, ČE JE ODGOVOR NA VPRAŠANJE F36 = 1; (n=366) F37 Ali je katero od teh obdobij trajalo dvanajst mesecev ali več? 1 - da 54,6 2 - ne 45,4 7 - (zavrnitev) 0,0 8 - (ne vem) 0,0 141 F38 Ali je bilo katero od teh obdobij v zadnjih petih letih? ; (n=366) ANKETAR_KA: gre za obdobja daljša od treh mesecev iz vprašanja F36 1 - da 41,5 2 - ne 57,9 7 - (zavrnitev) 0,3 8 - (ne vem) 0,3 ODGOVARJAJO VSI! F39 Ali ste zdaj oz. ste kdaj prej bili član_ica sindikata ali podobne organizacije? ČE DA, ali ste član_ica sedaj, ali ste bili član_ica, pa niste več? 1 - da, sedaj sem 11,8 2 - da, prej sem bil_a 30,9 3 - ne 57,0 7 - (zavrnitev) 0,1 8 - (ne vem) 0,2 F40 KARTICA 43 Prosimo, pomislite na dohodke vsakega od članov vašega gospodinjstva in na morebitne druge dohodke gospodinjstva kot celote. Kaj bi rekli, kateri je glavni vir dohodka v vašem gospodinjstvu? 01 - plače 61,7 02 - dohodek iz samozaposlitve (z izjemo kmetovanja) 3,8 03 - dohodek iz kmetovanja 1,7 04 - pokojnine 29,1 05 - podpora za brezposelne ali presežne delavce 1,0 06 - kakšna druga vrsta socialnih prejemkov in/ali dodatkov 1,4 07 - dohodek iz naložb, prihrankov, zavarovanja ali lastnine 0,1 08 - dohodki iz drugih virov 0,8 77 - (zavrnitev) 0,2 88 - (ne vem) 0,3 142 F41 KARTICA 44 S pomočjo te kartice povejte, katera črka najbolje označuje skupni mesečni neto dohodek vašega gospodinjstva (neto - brez davkov in prispevkov). Seštejte dohodke iz vseh virov. Če ne veste natančno, povejte približno. 01 - J do 550 € 5,6 02 - R od 551 do 800 € 8,8 03 - C od 801 do 1000 € 9,0 04 - M od 1001 do 1300 € 12,4 05 - F od 1301 do 1600 € 11,7 06 - S od 1601 do 1900 € 11,0 07 - K od 1901 do 2200 € 8,6 08 - P od 2201 do 2600 € 7,2 09 - D od 2601 do 3200 € 7,0 10 - H nad 3200 € 6,1 77 - (zavrnitev) 6,9 88 - (ne vem) 5,7 F42 KARTICA 45 Kako vidite situacijo z dohodkom v vašem gospodinjstvu? Kateri od naslednjih opisov ji najbolj ustreza? 1 - s sedanjimi dohodki se lahko brez težav preživljamo 50,3 2 - s sedanjimi dohodki ravno še shajamo 35,4 3 - s sedanjimi dohodki se le težko preživljamo 9,3 4 - s sedanjimi dohodki se izredno težko preživljamo 4,2 7 - (zavrnitev) 0,6 8 - (ne vem) 0,2 PRESKOK: ODGOVARJAJO TISTI, KI V F1 NAVEDEJO, DA V GOSPODINJSTVU ŽIVI VEČ KOT ENA OSEBA (ČE F1 > 1); (n=1143) F42a KARTICA 46 Zdaj pa pomislite na svoj lastni osebni dohodek. Kaj je glavni vir vašega dohodka? 01 - plače 51,4 02 - dohodek iz samozaposlitve (z izjemo kmetovanja) 4,6 03 - dohodek iz kmetovanja 1,4 04 - pokojnine 26,1 05 - podpora za brezposelne ali presežne delavce 1,2 06 - kakšna druga vrsta socialnih prejemkov in/ali dodatkov 2,4 07 - dohodek iz naložb, prihrankov, zavarovanja ali lastnine 0,1 08 - dohodki iz drugih virov 2,9 09 - brez vira dohodka 9,3 77 - (zavrnitev) 0,4 88 - (ne vem) 0,1 143 PRESKOK: ODGOVARJAJO TISTI, KI ŽIVIJO Z ZAKONCEM / PARTNERJEM_KO (šifra 01 pri F4); (n=828) F44 KARTICA 47 Katera je najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegel vaš zakonec, partner_ka? 00 - Brez šolske izobrazbe - oseba, ki nima dokončanega niti enega razreda OŠ, je brez šolske izobrazbe. Brez šolske izobrazbe so tudi osebe, ki imajo narejene 3 razrede osemletke ali manj oz. 5 razredov devetletke ali manj 0,1 01 - Nepopolna osnovnošolska izobrazba - osebe, ki imajo več kot 3 razrede osemletke, ali več kot 5 razredov devetletke a niso dokončale OŠ oz. niso pridobile spričevala o končani OŠ. 1,3 02 - Osnovnošolska izobrazba - osebe, ki imajo zaključenih vseh osem oz. devet razredov OŠ in so pridobile spričevalo o končani OŠ. 13,2 03 - Nižja ali srednja poklicna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 1- do 2,5-letnih programih za pridobitev nižje poklicne izobrazbe oz. osebe, ki se končale šolanje v 3-letnih programih za pridobitev srednje poklicne izobrazbe; certifikat o NPK. 23,4 04 - Srednja strokovna izobrazba – osebe, ki so končale srednjo tehniško šolo oz. drugo strokovno izobrazbo, trajanje 4 ali 5 let, opravljena matura; tudi mojstrska oziroma delovodska ali poslovodska šola. 25,1 05 - Srednja splošna izobrazba – osebe, ki so končale šolanje v gimnaziji ali strokovni gimnaziji, imajo maturitetno spričevalo. 5,6 06 - Višja strokovna izobrazba, višješolska izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 2- letnem programu višjega strokovnega izobraževanja na višji strokovni šoli. 8,1 07 - Visokošolska strokovna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 3- letnem (izjemoma 4-letnem) dodiplomskem visokošolskem programu na visoki strokovni šoli, fakulteti ali akademiji; 1. bolonjska stopnja. 5,2 08 - Visokošolska univerzitetna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 4-letnem dodiplomskem univerzitetnem programu na fakulteti ali akademiji; tudi 1. bolonjska stopnja; običajno 4 leta+diploma. 12,7 09 - Bolonjski magisterij - magisterij 2. bolonjske stopnje. 1,3 10 - Specializacija - ki so končale šolanje v 1- do 2- letnem podiplomskem specialističnem študijskem programu in si bodo pridobile strokovni naziv specialist; običajno 1 leto. 0,4 11 - Magisterij - osebe ki so končale šolanje v 2- letnem podiplomskem magistrskem programu in so si pridobile znanstveni naslov magister znanosti oziroma magister umetnosti. V to stopnjo študija spada tudi študij MBA. V to kategorijo spadajo tudi osebe, ki so se šolale 5 ali 6 let po starem univerzitetnem programu (npr. študij medicine). 1,4 12 - Doktorat 1,3 55 - (drugo) 0,0 77 - (zavrnitev) 0,7 88 - (ne vem) 0,1 144 PRESKOK: ODGOVARJAJO TISTI, KI ŽIVIJO Z ZAKONCEM / PARTNERJEM_KO (šifra 01 pri F4); (n=828) F45a KARTICA 48 Kaj od naštetega opisuje delovno aktivnost zakonca / partnerja_ ke v zadnjem tednu dni? Navedite vse ustrezne odgovore. ... Morda še kaj? 01 - opravlja plačano delo, tudi če je bil na dopustu (zaposlen_a, samozaposlen_a, dela za svoje družinsko podjetje) 59,9 02 - se izobražuje (tudi če je trenutno na šolskih počitnicah; gre za izobraževanje, ki ga ne plačuje delodajalec) 4,2 03 - je nezaposlen_a, aktivno je iskal_a delo 2,2 04 - je nezaposlen_a, ni aktivno iskal_a dela 2,9 05 - trajno bolan_na ali delovno nezmožen_na 2,5 06 - upokojen_a 30,4 08 - opravlja gospodinjska dela, skrbi za otroke ali druge osebe 31,5 09 - (drugo) 2,2 77 - (zavrnitev) 0,4 88 - (ne vem) 0,0 PRESKOK: ODGOVARJAJO TISTI, KI SO NAVEDLI VEČ KOT EN ODGOVOR PRI F45A; (n=250) F45c PONOVNO KARTICA 48 In kaj od naštetega najbolje opisuje delovno aktivnost zakonca / partnerja_ke v zadnjem tednu dni? (le en odgovor) 01 - opravlja plačano delo, tudi če je bil na dopustu (zaposlen_a, samozaposlen_a, dela za svoje družinsko podjetje) 64,4 02 - se izobražuje (tudi če je trenutno na šolskih počitnicah; gre za izobraževanje, ki ga ne plačuje delodajalec) 0,4 03 - je nezaposlen_a, aktivno je iskal_a delo 0,8 04 - je nezaposlen_a, ni aktivno iskal_a dela 0,4 05 - trajno bolan_na ali delovno nezmožen_na 1,6 06 - upokojen_a 14,4 08 - opravlja gospodinjska dela, skrbi za otroke ali druge osebe 16,8 09 - (drugo) 1,2 77 - (zavrnitev) 0,0 88 - (ne vem) 0,0 PRESKOK: ODGOVARJAJO, ČE PARTNER_KA NIMA PLAČANE ZAPOSLITVE / NE OPRAVLJA PLAČANEGA DELA (F45a ni 01) ; (n=334) F46 Ali lahko še enkrat preverimo, ali je v zadnjem tednu dni opravil_a kakšno delo za plačilo (uro ali več)? 1 - da 2,4 2 - ne 97,0 7 - (zavrnitev) → PRESKOK NA F52 0,6 8 - (ne vem) 0,0 145 PRESKOK: ODGOVARJAJO, ČE JE ODGOVOR NA VPRAŠANJE F45A = 1 ALI F46 = 1 ; (n=502) F47 Kakšen je naziv njegovega / njenega delovnega mesta? F48 Kakšno delo večinoma opravlja na svojem delovnem mestu? F49 Kakšno znanja ali kvalifikacije so potrebne za opravljanje tega dela? 0 - vojaški poklici 0,4 1 - zakonodajalci / zakonodajalke, visoki uradniki / visoke uradnice, menedžerji / menedžerke 5,8 2 - strokovnjaki / strokovnjakinje 15,3 3 - tehniki/tehnice in drugi strokovni sodelavci/druge strokovne sodelavke 12,7 4 - uradniki/uradnice 8,0 5 - poklici za storitve, prodajalci / prodajalke 8,4 6 - kmetovalci / kmetovalke, gozdarji / gozdarke, ribiči / ribičke, lovci / lovke 2,0 7 - poklici za neindustrijski način dela 9,6 8 - upravljavci / upravljavke strojev in naprav, industrijski izdelovalci / ind. izdelovalke in sestavljavci / sestavljavke 12,0 9 - poklici za preprosta dela 4,2 77 - (zavrnitev) 16,7 88 - (ne vem) 5,0 PRESKOK: ODGOVARJAJO, ČE JE ODGOVOR NA VPRAŠANJE F45A = 1 ALI F46 = 1 ; (n=502) F50 Ali pri svoji poglavitni zaposlitvi... 1 - dela za koga drugega 69,9 2 - je samozaposlen_a 10,2 3 - dela v družinskem podjetju 3,2 7 - (zavrnitev) 16,2 8 - (ne vem) 0,6 PRESKOK: ODGOVARJAJO, ČE JE ODGOVOR NA VPRAŠANJE F45A = 1 ALI F46 = 1 ; (n=502) F51 Koliko ur na teden običajno dela (pri svoji poglavitni zaposlitvi), vključno s plačanimi ali neplačanimi nadurami? Povprečno: 42,70 ur 777- (zavrnitev) 16,1 888- (ne vem) 2,6 146 ODGOVARJAJO VSI! F52 KARTICA 49 Katera je najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegel vaš oče? 00 - Brez šolske izobrazbe - oseba, ki nima dokončanega niti enega razreda OŠ, je brez šolske izobrazbe. Brez šolske izobrazbe so tudi osebe, ki imajo narejene 3 razrede osemletke ali manj oz. 5 razredov devetletke ali manj 1,2 01 - Nepopolna osnovnošolska izobrazba - osebe, ki imajo več kot 3 razrede osemletke, ali več kot 5 razredov devetletke a niso dokončale OŠ oz. niso pridobile spričevala o končani OŠ. 6,7 02 - Osnovnošolska izobrazba - osebe, ki imajo zaključenih vseh osem oz. devet razredov OŠ in so pridobile spričevalo o končani OŠ. 26,9 03 - Nižja ali srednja poklicna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 1- do 2,5-letnih programih za pridobitev nižje poklicne izobrazbe oz. osebe, ki se končale šolanje v 3-letnih programih za pridobitev srednje poklicne izobrazbe; certifikat o NPK. 25,3 04 - Srednja strokovna izobrazba - osebe, ki so končale srednjo tehniško šolo oz. drugo strokovno izobrazbo, trajanje 4 ali 5 let, opravljena matura; tudi mojstrska oziroma delovodska ali poslovodska šola. 17,4 05 - Srednja splošna izobrazba – osebe, ki so končale šolanje v gimnaziji ali strokovni gimnaziji, imajo maturitetno spričevalo. 3,3 06 - Višja strokovna izobrazba, višješolska izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 2- letnem programu višjega strokovnega izobraževanja na višji strokovni šoli. 3,9 07 - Visokošolska strokovna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 3- letnem (izjemoma 4-letnem) dodiplomskem visokošolskem programu na visoki strokovni šoli, fakulteti ali akademiji; 1. bolonjska stopnja. 2,2 08 - Visokošolska univerzitetna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 4-letnem dodiplomskem univerzitetnem programu na fakulteti ali akademiji; tudi 1. bolonjska stopnja; običajno 4 leta+diploma. 5,2 09 - Bolonjski magisterij - magisterij 2. bolonjske stopnje. 0,1 10 - Specializacija - ki so končale šolanje v 1- do 2- letnem podiplomskem specialističnem študijskem programu in si bodo pridobile strokovni naziv specialist; običajno 1 leto. 0,2 11 - Magisterij - osebe ki so končale šolanje v 2- letnem podiplomskem magistrskem programu in so si pridobile znanstveni naslov magister znanosti oziroma magister umetnosti. V to stopnjo študija spada tudi študij MBA. V to kategorijo spadajo tudi osebe, ki so se šolale 5 ali 6 let po starem univerzitetnem programu (npr. študij medicine). 0,8 12 - Doktorat 0,5 55 - (drugo) 0,2 77 - (zavrnitev) 0,9 88 - (ne vem) 5,5 147 F53 Ko ste bili stari 14 let, ali je vaš oče... 1 - delal za koga drugega 65,4 2 - bil je samozaposlen 13,8 3 - ni bil zaposlen 13,3 4 - (ni bil prisoten / že umrl) → PRESKOK NA F56 6,5 7 - (zavrnitev) 0,2 8 - (ne vem) 0,8 PRESKOK: ODGOVARJAJO, ČE JE ODGOVOR NA VPRAŠANJE F53 = 1, 2, 8; (n=1055) F54 Kakšen je bil naziv njegovega delovnega mesta? F55 KARTICA 50 Katera od stvari najbolje opisuje vrsto dela, ki ga je opravljal, ko ste imeli 14 let? ANKETAR_KA: Respondent_ka naj odgovor izbere sam_a. Če je potrebno, povejte, da ni »pravilnih« in »napačnih« odgovorov. Izbere naj kategorijo, za katero meni, da bi bila najprimernejša. 01 - strokovnjak ali tehnični poklic (zdravnik, učitelj, inženir, umetnik, računovodja) 11,0 02 - višji uradniški poklic (bančnik, vodilni v večjem podjetju, visok državni uradnik, predstavnik sindikata) 5,2 03 - uradniški poklic (tajnik, uradnik, vodja pisarne, knjigovodja) 5,1 04 - trgovski poklic (vodja prodaje, trgovec, trgovski pomočnik, zavarovalniški agent) 3,4 05 - poklic v storitvenih dejavnostih (gostilničar, policist, natakar, oskrbnik, frizer, vojak) 8,0 06 - kvalificiran delavec (delovodja, mehanik, tiskar, orodjar, električar) 29,4 07 - polkvalificiran delavec (zidar, šofer, kovinar, tesar, klepar, pek) 16,1 08 - nekvalificiran delavec (delavec, nosač, nekvalificiran delavec v tovarni) 11,8 09 - kmetovalec (kmet, delavec na polju, šofer traktorja, ribič) 8,2 77 - (zavrnitev) 0,2 88 - (ne vem) 1,6 148 ODGOVARJAJO VSI! F56 KARTICA 51 Katera je najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegla vaša mama? 00 - Brez šolske izobrazbe - oseba, ki nima dokončanega niti enega razreda OŠ, je brez šolske izobrazbe. Brez šolske izobrazbe so tudi osebe, ki imajo narejene 3 razrede osemletke ali manj oz. 5 razredov devetletke ali manj 2,6 01 - Nepopolna osnovnošolska izobrazba - osebe, ki imajo več kot 3 razrede osemletke, ali več kot 5 razredov devetletke a niso dokončale OŠ oz. niso pridobile spričevala o končani OŠ. 7,2 02 - Osnovnošolska izobrazba - osebe, ki imajo zaključenih vseh osem oz. devet razredov OŠ in so pridobile spričevalo o končani OŠ. 38,2 03 - Nižja ali srednja poklicna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 1- do 2,5-letnih programih za pridobitev nižje poklicne izobrazbe oz. osebe, ki se končale šolanje v 3-letnih programih za pridobitev srednje poklicne izobrazbe; certifikat o NPK. 17,6 04 - Srednja strokovna izobrazba - osebe, ki so končale srednjo tehniško šolo oz. drugo strokovno izobrazbo, trajanje 4 ali 5 let, opravljena matura; tudi mojstrska oziroma delovodska ali poslovodska šola. 14,6 05 - Srednja splošna izobrazba – osebe, ki so končale šolanje v gimnaziji ali strokovni gimnaziji, imajo maturitetno spričevalo. 4,0 06 - Višja strokovna izobrazba, višješolska izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 2- letnem programu višjega strokovnega izobraževanja na višji strokovni šoli. 4,1 07 - Visokošolska strokovna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 3- letnem (izjemoma 4-letnem) dodiplomskem visokošolskem programu na visoki strokovni šoli, fakulteti ali akademiji; 1. bolonjska stopnja. 2,0 08 - Visokošolska univerzitetna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 4-letnem dodiplomskem univerzitetnem programu na fakulteti ali akademiji; tudi 1. bolonjska stopnjaj; običajno 4 leta+diploma. 5,8 09 - Bolonjski magisterij - magisterij 2. bolonjske stopnje. 0,0 10 - Specializacija - ki so končale šolanje v 1- do 2- letnem podiplomskem specialističnem študijskem programu in si bodo pridobile strokovni naziv specialist; običajno 1 leto. 0,2 11 - Magisterij - osebe ki so končale šolanje v 2- letnem podiplomskem magistrskem programu in so si pridobile znanstveni naslov magister znanosti oziroma magister umetnosti. V to stopnjo študija spada tudi študij MBA. V to kategorijo spadajo tudi osebe, ki so se šolale 5 ali 6 let po starem univerzitetnem programu (npr. študij medicine). 0,5 12 - Doktorat 0,2 55 - (drugo) 0,0 77 - (zavrnitev) 0,3 88 - (ne vem) 2,7 149 F57 Ko ste bili stari 14 let, ali je vaša mati... 1 - delala za koga 52,8 2 - bila je samozaposlena 4,5 3 - ni bila zaposlena 40,2 4 - (ni bila prisotna / že umrla) 2,0 7 - (zavrnitev) 0,3 8 - (ne vem) 0,3 PRESKOK: ODGOVARJAJO, ČE JE ODGOVOR NA VPRAŠANJE F57 = 1, 2, 8; (n=759) F58 Kakšen je bil naziv njenega delovnega mesta? F59 KARTICA 52 Katera od stvari najbolje opisuje vrsto dela, ki ga je opravljala, ko ste imeli 14 let? ANKETAR_KA: Respondent_ka naj odgovor izbere sam_a. Če je potrebno, povejte, da ni »pravilnih« in »napačnih« odgovorov. Izbere naj kategorijo, za katero meni, da bi bila najprimernejša. 01 - strokovnjakinja ali tehnični poklic (zdravnica, učiteljica, inženirka, umetnica, računovodkinja) 12,5 02 - višji uradniški poklic (bančnica, vodilna v večjem podjetju, visoka državna uradnica, predstavnica sindikata) 4,9 03 - uradniški poklic (tajnica, uradnica, vodja pisarne, knjigovodkinja) 18,8 04 - trgovski poklic (vodja prodaje, trgovka, trgovska pomočnica, zavarovalniška agentka) 8,0 05 - poklic v storitvenih dejavnostih (gostilničarka, policistka, natakarica, oskrbnica, frizerka, vojakinja) 12,3 06 - kvalificirana delavka (delovodkinja, mehaničarka, tiskarka, orodjarka, električarka) 13,8 07 - polkvalificirana delavka (zidarka, šoferka, kovinarka, tesarka, kleparka, pekarka) 6,9 08 - nekvalificirana delavka (delavka, nosačka, nekvalificirana delavka v tovarni) 16,5 09 - kmetovalka (kmetica, delavka na polju, šoferka traktorja, ribička) 4,5 77 - (zavrnitev) 0,6 88 - (ne vem) 1,2 ODGOVARJAJO VSI! F60 Ali ste se v zadnjih 12 mesecih udeležili kakšnega tečaja, predavanja ali konference, da bi izboljšali svoje znanje ali delovne veščine? 1 - da 33,9 2 - ne 66,0 7 - (zavrnitev) 0,1 8 - (ne vem) 0,0 150 F61 KARTICA 53 Kako bi opisali svoj narodnostni izvor? Na kartici izberite največ dve možnosti, ki se vam zdita najbolj ustrezni. ANKETAR_KA: Označite največ dve možnosti. Če anketiranec_ka izbere več kot dve možnosti, ga/jo zaprosite, da izbere le dve. Če se anketiranec_ka ne more odločiti, označite prvi dve navedbi, ki ju je omenil_a. ANKETAR_KA: (ena dodatna poizvedba) Še kateri? prva navedba druga navedba prednikov prednikov 1 - Slovenec 91,6 0,7 2 - Italijan 0,1 0,2 3 - Rom 0,2 0,1 4 - Madžar 0,1 0,1 5 - Avstrijec 0,0 0,2 6 - Nemec 0,0 0,2 7 - Albanec 0,2 0,2 8 - Bošnjak 3,4 0,6 9 - Bolgar 0,0 0,0 10 - Hrvat 0,6 1,5 11 - Kosovar 0,6 0,2 12 - Makedonec 0,8 0,1 13 - Črnogorec 0,2 0,0 14 - Srb 1,4 0,6 15 - drugo, kaj _____________ 0,7 0,2 55 - (ni druge navedbe prednikov) --- 94,9 77 - (zavrnitev) 0,3 0,3 88 - (ne vem) 0,0 0,0 ODGOVARJAJO VSI! Sledi nekaj vprašanj o tem, kako v Sloveniji deluje politični sistem. do v sploh zelo neke veliki zavr- ne nič malo mere precej meri nitev vem 1 2 3 4 5 7 8 G1 KARTICA 54 Kaj menite, koliko politični sistem v Sloveniji zagotavlja, da so možnosti za sodelovanje v politiki enako odprte za vse? 12,1 35,9 39,1 6,8 1,9 0,4 3,9 G2 PONOVNO KARTICA 54 Kaj menite, koliko vlada v Sloveniji upošteva interese vseh državljanov? 12,4 48,9 33,0 2,9 0,2 0,4 2,2 G3 PONOVNO KARTICA 54 Kaj menite, koliko so politične odločitve v Sloveniji transparentne, to pomeni, da lahko vsakdo vidi, kako so bile sprejete? 13,1 38,1 35,1 7,0 1,1 0,4 5,3 151 Povprečja: G1 G2 G3 2,48 2,28 2,41 Naslednjih nekaj vprašanj se nanaša na možnosti izobraževanja in zaposlovanja. G4 KARTICA 55 Koliko po vašem mnenju naslednja trditev drži za vas? V primerjavi z drugimi ljudmi v Sloveniji sem imel enako dobre možnosti doseči stopnjo izobrazbe, kakršno sem želel. Še nisem dosegel končne (želene) zavr- ne sploh ne drži povsem drži stopnje izobrazbe nitev vem 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 55 77 88 5,9 1,9 3,0 3,6 2,4 9,3 3,5 5,7 14,6 10,6 35,8 2,4 0,6 1,0 Povprečna ocena: 7,34 G5 PONOVNO KARTICA 55 Predstavljajte si, da bi danes iskali službo. Koliko bi po vašem mnenju naslednja trditev držala za vas? V primerjavi z drugimi ljudmi v Sloveniji bi imeli enako dobre možnosti, da bi dobili službo, ki bi jo iskali. zavr- ne sploh ne drži povsem drži nitev vem 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 77 88 10,2 3,3 6,6 9,2 6,9 13,8 6,8 9,6 12,1 6,8 11,3 0,6 2,8 Povprečna ocena: 5,37 G6 PONOVNO KARTICA 55 Koliko po vašem mnenju za Slovenijo drži naslednja trditev? Gledano na splošno, ima vsakdo v Sloveniji enako dobre možnosti doseči stopnjo izobrazbe, kakršno si želi. zavr- ne sploh ne drži povsem drži nitev vem 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 77 88 4,9 1,7 4,6 6,6 7,3 12,1 7,4 10,5 15,3 8,5 19,0 0,4 1,7 Povprečna ocena: 6,41 G7 PONOVNO KARTICA 55 Koliko po vašem mnenju za Slovenijo drži naslednja trditev? Gledano na splošno, ima vsakdo v Sloveniji enako dobre možnosti, da dobi službo, kakršno išče. zavr- ne sploh ne drži povsem drži nitev vem 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 77 88 12,9 5,5 13,4 15,6 12,8 16,2 9,4 6,2 3,6 0,6 2,4 0,3 1,1 Povprečna ocena: 3,75 152 Sledi nekaj vprašanj o vaši osebni situaciji. Pri tem želimo poudariti, da bomo vse odgovore, ki jih boste dali, obravnavali v režimu najstrožje zaupnosti. PRESKOK: ODGOVARJAJO TISTI, KI PREJEMAJO DOHODEK IZ PLAČE, SAMOZAPOSLITVE ALI KMETOVANJA PRI VPRAŠANJU F42a ALI F40 [(ČE F42a = 01, 02, 03) OZ. (ČE F1 = 1 IN F40 = 01, 02, 03)] ; (n=713) Pri nekaj naslednjih vprašanjih vas bomo najprej vprašali o vaši bruto plači skupaj z davki in prispevki, nato pa še o vaši neto plači brez davkov in prispevkov. G9a Kakšna je vaša običajna mesečna bruto plača (skupaj z davki in prispevki)? ANKETAR_KA: Vpišite 0, če anketiranec ne prejema plače. Če anketiranec ne prejema običajne plače, ga prosite, da pomisli na prejete dohodke na običajen mesec. Povprečni znesek: (v evrih) 1455,40 € 7777777 - (zavrnitev) 15,6 8888888 - (ne vem) 15,3 PRESKOK: ODGOVARJAJO TISTI, KI “NE VEDO” ALI “ZAVRAČAJO” ODGOVOR NA G9a (G9a = 7777777, 8888888); (n=220) G10a KARTICA 57 Bi mi lahko povedali, katera črka najbolj ustreza vaši bruto plači? Če neveste natančno, povejte približno. 01 - K do 500 € 0,0 02 - S od 501 do 1000 € 9,5 03 - D od 1001 do 1300 € 9,1 04 - N od 1301 do 1700 € 10,9 05 - G od 1701 do 2000 € 7,3 06 - T od 2001 do 2300 € 5,0 07 - L od 2301 do 2700 € 4,1 08 - Q od 2701 do 3300 € 1,4 09 - F od 3301 do 5000 € 5,0 10 - J nad 5000 € 1,4 77 - (zavrnitev) 30,0 88 - (ne vem) 16,4 153 PRESKOK: ODGOVARJAJO TISTI, KI PREJEMAJO DOHODEK IZ PLAČE ALI PLAČ, SAMOZAPOSLITVE ALI KMETIJSKE DEJAVNOSTI, PRI F42A ALI F40 [(IF F42a = 01, 02, 03) ALI (ČE F1 = 1 IN F40 = 01, 02, 03)] ; (n=713) G11a Kakšna je vaša običajna neto mesečna plača (brez davkov in prispevkov)? ANKETAR_KA: Vpišite 0, če anketiranec ne prejema plače. Če anketiranec ne prejema običajne plače, ga prosite, da pomisli na prejete dohodke na običajen mesec. Povprečni znesek: (v evrih) 1006,08 € 7777777 - (zavrnitev) 16,0 8888888 - (ne vem) 8,1 PRESKOK: ODGOVARJAJO, ČE JE PRI G11a ŠIFRA ‘NE VEM’/’ZAVRNITEV’ (G11a = 7777777, 8888888) (n=172) G12a KARTICA 58 Bi mi lahko povedali, katera črka najbolj ustreza vaši neto plači? Če ne veste natančno, povejte približno. 01 - K do 300 € 0,6 02 - S od 301 do 650 € 4,7 03 - D od 651 do 850 € 8,1 04 - N od 851 do 1100 € 11,6 05 - G od 1101 do 1300 € 12,2 06 - T od 1301 do 1500 € 5,2 07 - L od 1501 do 1700 € 6,4 08 - Q od 1701 do 2200 € 2,9 09 - F od 2201 do 3200 € 4,7 10 - J nad 3200 € 2,3 77 - (zavrnitev) 36,0 88 - (ne vem) 5,2 154 PRESKOK: ODGOVARJAJO TISTI, KATERIH BRUTO PLAČA JE PRI VPRAŠANJU G9a VEČJA OD 0, ALI ČE JE PRI VPRAŠANJU G9a ODGOVOR ‘NE VEM’/’ZAVRNITEV’. ( G9a > 0 OR G9a = 7777777, 8888888); (n=700) G13a KARTICA 59 Ali bi rekli, da je vaša bruto plača nepošteno nizka, poštena ali nepošteno visoka? - Če menite, da je vaša plača nepošteno nizka, izberite eno od številk na levi strani. - Če menite, da je vaša plača poštena, izberite 0. - Če menite, da je vaša plača nepošteno visoka,izberite eno od številk na desni strani. Nepošteno nizka plača Nepošteno visoka plača skrajno zelo nekoliko malce malce nekoliko zelo skrajno ne- ne- ne- ne- poštena ne- ne- ne- ne- zavr- ne poštena poštena poštena poštena plača poštena poštena poštena poštena nitev vem -4 -3 -2 -1 0 +1 +2 +3 +4 7 8 8,9 12,6 19,1 17,3 35,6 0,6 0,7 0,3 0,6 1,9 2,6 Povprečna ocena: -1,29 PRESKOK: ODGOVARJAJO, ČE JE NETO PLAČA PRI VPRAŠANJU G11a VEČJA OD 0, ALI ČE JE PRI VPRAŠANJU G11a ŠIFRA ‘NE VEM’/’ZAVRNITEV’. (G11a > 0 OR G11a = 7777777, 8888888); (n=699) G14a PONOVNO KARTICA 59 Ali bi rekli, da je vaša neto plača nepošteno nizka, poštena ali nepošteno visoka? ANKETAR_KA: Če anketiranec potrebuje dodatna navodila, kako uporabiti lestvico, preberite naslednje: - Če menite, da je vaša plača nepošteno nizka, izberite eno od številk na levi strani. - Če menite, da je vaša plača poštena, izberite 0. - Če menite, da je vaša plača nepošteno visoka, izberite eno od številk na desni strani. Nepošteno nizka plača Nepošteno visoka plača skrajno zelo nekoliko malce malce nekoliko zelo skrajno ne- ne- ne- ne- poštena ne- ne- ne- ne- zavr- ne poštena poštena poštena poštena plača poštena poštena poštena poštena nitev vem -4 -3 -2 -1 0 +1 +2 +3 +4 7 8 11,0 14,0 20,9 17,7 32,5 0,1 0,3 0,0 0,0 2,0 1,4 Povprečna ocena: -1,50 155 PRESKOK: ODGOVARJAJO TISTI, PRI KATERIH G13a BRUTO PLAČA NI OPREDELJENA KOT POŠTENA, ALI ČE JE ANKETIRANEC ODGOVORIL ‘NE VEM’/’ZAVRNITEV’. (G13a > 0 OR G13a < 0 OR G13a = 7, 8); (n=451) G15a Kakšna bi bila po vašem mnenju poštena višina vaše mesečne bruto plače? Povprečni znesek: (v evrih) 2021,51 € 7777777 - (zavrnitev) 6,2 8888888 - (ne vem) 11,3 PRESKOK: ODGOVARJAJO TISTI, PRI KATERIH G14a NETO PLAČA NI OPREDELJENA KOT POŠTENA, ALI ČE JE ANKETIRANEC ODGOVORIL ‘NE VEM’/’ZAVRNITEV’. (G14a > 0 OR G14a < 0 OR G14a = 7, 8); (n=472) G16a Kakšna bi bila po vašem mnenju poštena višina vaše mesečne neto plače? Povprečni znesek: (v evrih) 1416,84 € 7777777 - (zavrnitev) 7,2 8888888 - (ne vem) 4,2 PRESKOK: ODGOVARJAJO TISTI, KI PREJEMAJO DOHODEK IZ PLAČE, SAMOZAPOSLITVE ALI KMETOVANJA PRI VPRAŠANJU F42a ALI F40. (F42a = 01, 02, 03, ALI F1 =1 IN F40 = 01, 02, 03) ; (n=713) G17a PONOVNO KARTICA 59 Gledano na splošno, ali menite, da je v Sloveniji plača ljudi, ki delajo v enakem poklicu kot vi, nepošteno nizka, poštena ali nepošteno visoka? ANKETAR_KA: Če anketiranec potrebuje dodatna navodila, kako uporabiti lestvico, preberite naslednje: - Če menite, da je plača nepošteno nizka, izberite eno od številk na levi strani. - Če menite, da je plača poštena, izberite 0. - Če menite, da je plača nepošteno visoka, izberite eno od številk na desni strani. Nepošteno nizka plača Nepošteno visoka plača skrajno zelo nekoliko malce malce nekoliko zelo skrajno ne- ne- ne- ne- poštena ne- ne- ne- ne- zavr- ne poštena poštena poštena poštena plača poštena poštena poštena poštena nitev vem -4 -3 -2 -1 0 +1 +2 +3 +4 7 8 10,1 15,6 23,6 18,1 22,3 0,7 0,7 0,1 0,0 2,0 6,9 Povprečna ocena: -1,64 156 PRESKOK: ODGOVARJAJO TISTI, KATERIH VIR DOHODKA JE POKOJNINA PRI VPRAŠANJU F42a ALI F40 [(F42a = 04) ALI ( F1 = 1 IN F40 = 04)] ; (n=404) G11b Kakšen je vaš običajni mesečni dohodek od pokojnin(e)? ANKETAR_KA: Vpišite 0, če anketiranec ne prejema dohodka od pokojnin(e). Če anketiranec ne prejema običajnega dohodka od pokojnin(e), ga prosite, da pomisli na prejete dohodke od pokojnin(e) na običajen mesec. Povprečni znesek: (v evrih) 644,00 € 7777777 - (zavrnitev) 10,6 8888888 - (ne vem) 3,0 PRESKOK: ODGOVARJAJO TISTI, PRI KATERIH JE PRI G11b ŠIFRA ‘NE VEM’/’ZAVRNITEV’. (G11b = 7777777, 8888888) ; (n=55) G12b KARTICA 61 Bi mi lahko povedali, katera črka najbolj ustreza vašemu dohodku od pokojnin(e)? Če ne veste natančno, povejte približno. 01 - K do 200 € 3,6 02 - S od 201 do 400 € 5,5 03 - D od 401 do 500 € 10,9 04 - N od 501 do 650 € 5,5 05 - G od 651 do 800 € 5,5 06 - T od 801 do 900 € 10,9 07 - L od 901 do 1000 € 3,6 08 - Q od 1001 do 1300 € 9,1 09 - F od 1301 do 1900 € 3,6 10 - J nad 1900 € 0,0 77 - (zavrnitev) 34,5 88 - (ne vem) 7,3 PRESKOK: ODGOVARJAJO TISTI, PRI KATERIH JE NETO DOHODEK IZ POKOJNINE PRI VPRAŠANJU G11b VEČJI OD 0, ALI ČE JE PRI VPRAŠANJU G11b ŠIFRA ‘NE VEM’/’ZAVRNITEV’. (G11b > 0 ALI G11b = 7777777, 8888888); (n=402) G14b KARTICA 62 Ali bi rekli, da je vaš dohodek od pokojnin(e) nepošteno nizek, pošten ali nepošteno visok? - Če menite, da je vaš dohodek od pokojnin(e) nepošteno nizek, izberite eno od številk na levi strani. - Če menite, da je vaš dohodek od pokojnin(e) pošten, izberite 0. - Če menite, da je vaš dohodek od pokojnin(e) nepošteno visok, izberite eno od številk na desni strani. Nepošteno nizek dohodek Nepošteno visok dohodek skrajno zelo nekoliko malce malce nekoliko zelo skrajno ne- ne- ne- ne- pošten ne- ne- ne- ne- zavr- ne pošten pošten pošten pošten dohodek pošten pošten pošten pošten nitev vem -4 -3 -2 -1 0 +1 +2 +3 +4 7 8 17,7 18,9 22,1 13,2 25,4 0,2 0,5 0,0 0,2 0,7 1,0 Povprečna ocena: -1,86 157 PRESKOK: ODGOVARJAJO TISTI, PRI KATERIH PRI G14b NETO DOHODEK IZ POKOJNINE NI OPREDELJEN KOT POŠTEN, ALI ČE JE ANKETIRANEC ODGOVORIL ‘NE VEM’/’ZAVRNITEV’. (G14b > 0 ALI G14b < 0 ALI G14b = 7, 8); (n=300) G16b Kakšna bi bila po vašem mnenju poštena višina vašega mesečnega dohodka od pokojnin(e)? Povprečni znesek: (v evrih) 847,67 € 7777777 - (zavrnitev) 2,0 8888888 - (ne vem) 6,3 PRESKOK: ODGOVARJAJO TISTI, KI PREJEMAJO DOHODEK IZ POKOJNINE PRI VPRAŠANJU F42a ALI F40. [( F42a = 04) ALI ( F1 = 1 IN F40 = 04)] ; (n=404) G17b PONOVNO KARTICA 62 Gledano na splošno, ali menite, da je v Sloveniji dohodek od pokojnin(e) pri tistih, ki so delali v enakem poklicu kot vi, nepošteno nizek, pošten ali nepošteno visok? ANKETAR_KA: Če anketiranec potrebuje dodatna navodila, kako uporabiti lestvico, preberite naslednje: - Če menite, da so ti dohodki nepošteno nizki, izberite eno od številk na levi strani. - Če menite, da so ti dohodki pošteni, izberite 0. - Če menite, da so ti dohodki nepošteno visoki, izberite eno od številk na desni strani. Nepošteno nizek dohodek Nepošteno visok dohodek skrajno zelo nekoliko malce malce nekoliko zelo skrajno ne- ne- ne- ne- pošten ne- ne- ne- ne- zavr- ne pošten pošten pošten pošten dohodek pošten pošten pošten pošten nitev vem -4 -3 -2 -1 0 +1 +2 +3 +4 7 8 13,6 20,8 22,0 13,1 18,1 1,7 0,7 0,0 0,0 1,7 8,2 Povprečna ocena: -1,90 PRESKOK: ODGOVARJAJO TISTI, KI PREJEMAJO DOHODEK IZ NADOMESTILA ZA BREZPOSELNOST OZ. ODPRAVNINE ALI KAKŠNE DRUGE VRSTE SOCIALNIH PREJEMKOV ALI DODATKOV PRI VPRAŠANJU F42a ALI F40. [( F42a = 05, 06) ALI ( F1 = 1 IN F40 = 05, 06)] ; (n=53) G11c Kolikšen je vaš običajni mesečni neto dohodek iz socialnih prejemkov in/ali dodatkov? ANKETAR_KA: Vpišite 0, če anketiranec ne prejema dohodka iz socialnih prejemkov in/ali dodatkov. Če anketiranec ne prejema običajnega dohodka iz socialnih prejemkov in/ali dodatkov, ga prosite, da pomisli na prejete dohodke iz socialnih prejemkov in/ali dodatkov na običajen mesec. Povprečni znesek: (v evrih) 426,76 € 0 - (ne prejema dohodka iz socialnih prejemkov in/ali dodatkov) 0,0 7777777 - (zavrnitev) 3,8 8888888 - (ne vem) 1,9 158 PRESKOK: ODGOVARJAJO TISTI, PRI KATERIH JE PRI G11c ŠIFRA ‘NE VEM’/’ZAVRNITEV’. (G11c = 7777777, 8888888) (n=3) G12c KARTICA 64 Bi mi lahko povedali, katera črka najbolj ustreza vašemu neto dohodku iz socialnih prejemkov in/ali dodatkov? Če ne veste natančno, povejte približno. 01 - K do 80 € 0,0 02 - S od 81 do 170 € 0,0 03 - D od 171 do 220 € 0,0 04 - N od 221 do 280 € 0,0 05 - G od 281 do 340 € 33,3 06 - T od 341 do 400 € 0,0 07 - L od 401 do 450 € 0,0 08 - Q od 451 do 550 € 0,0 09 - F od 551 do 850 € 0,0 10 - J nad 850 € 0,0 77 - (zavrnitev) 66,7 88 - (ne vem) 0,0 PRESKOK: ODGOVARJAJO TISTI, KATERIH DOHODEK IZ SOCIALNIH PREJEMKOV IN/ALI DODATKOV PRI VPRAŠANJU G11c JE VEČJI OD 0, ALI ČE JE PRI VPRAŠANJU G11c ŠIFRA ‘NE VEM’/’ZAVRNITEV’. (G11c > 0 ALI G11c = 7777777, 8888888) (n=53) G14c KARTICA 65 Ali bi rekli, da je vaš neto dohodek, ki ga prejemate iz naslova socialnih prejemkov in/ali dodatkov, nepošteno nizek, pošten ali nepošteno visok? - Če menite, da je vaš dohodek, ki ga prejemate iz naslova socialnih prejemkov in/ali dodatkov nepošteno nizek, izberite številko na levi strani lestvice. - Če menite, da je vaš dohodek, ki ga prejemate iz naslova socialnih prejemkov in/ali dodatkov pošten, izberite 0. - Če menite, da je vaš dohodek, ki ga prejemate iz naslova socialnih prejemkov in/ali dodatkov nepošteno visok, izberite številko na desni strani lestvice. Nepošteno nizek dohodek Nepošteno visok dohodek skrajno zelo nekoliko malce malce nekoliko zelo skrajno ne- ne- ne- ne- pošten ne- ne- ne- ne- zavr- ne pošten pošten pošten pošten dohodek pošten pošten pošten pošten nitev vem -4 -3 -2 -1 0 +1 +2 +3 +4 7 8 15,1 5,7 11,3 15,1 47,2 0,0 1,9 0,0 0,0 0,0 3,8 Povprečna ocena: -1,16 159 PRESKOK: ODGOVARJAJO TISTI, KI PRI G14c DOHODEK IZ SOCIALNIH PREJEMKOV ALI DODATKOV NI OPREDELJEN KOT POŠTEN, ALI ČE JE ANKETIRANEC ODGOVORIL ‘NE VEM’/’ZAVRNITEV’. (G14c > 0 ALI G14c < 0 ALI G14c = 7, 8) (n=28) G16c Kaj menite, kakšen mesečni dohodek iz naslova socialnih prejemkov in/ali dodatkov bi bil v vašem primeru pošten? Povprečni znesek: (v evrih) 694,00 € 7777777 - (zavrnitev) 3,6 8888888 - (ne vem) 7,1 PRESKOK: ODGOVARJAJO TISTI, KI PREJEMAJO DOHODEK IZ NADOMESTILA ZA BREZPOSELNOST OZ. ODPRAVNINE ALI KAKŠNE DRUGE VRSTE SOCIALNIH PREJEMKOV ALI DODATKOV PRI VPRAŠANJU F42a ALI F40. [(F42a = 05, 06) ALI (IF F1 = 1 IN F40 = 05, 06)] (n=53) G17c PONOVNO KARTICA 65 Gledano na splošno, ali menite, da so v Sloveniji dohodki, ki jih ljudje dobijo iz naslova socialnih prejemkov, nepošteno nizki, pošteni ali nepošteno visoki? ANKETAR_KA: Če anketiranec potrebuje dodatna navodila, kako uporabiti lestvico, preberite naslednje: - Če menite, da so ti dohodki nepošteno nizki, izberite eno od številk na levi strani. - Če menite, da so ti dohodki pošteni, izberite 0. - Če menite, da so ti dohodki nepošteno visoki, izberite eno od številk na desni strani. Nepošteno nizki dohodki Nepošteno visoki dohodki skrajno zelo nekoliko malce malce nekoliko zelo skrajno (prejemam ne- ne- ne- ne- pošteni ne- ne- ne- ne- samo zavr- ne pošteni pošteni pošteni pošteni dohodki pošteni pošteni pošteni pošteni dodatek) nitev vem -4 -3 -2 -1 0 +1 +2 +3 +4 5 7 8 17,0 3,8 18,9 17,0 26,4 1,9 3,8 0,0 0,0 0,0 3,8 7,5 Povprečna ocena: -1,40 160 ODGOVARJAJO VSI! Sledi nekaj vprašanj o razlikah v dohodkih v Sloveniji. Podatki o dohodkih kažejo, da zgornjih 10 % zaposlenih v Sloveniji zasluži več kot 2900 € na mesec, spodnjih 10 % zaposlenih pa zasluži 900 € na mesec. Te številke se nanašajo na bruto dohodek (skupaj z davki in prispevki) zaposlenih s polnim delovnim časom. Zdaj vas bom vprašal_a, kako pošteni se vam zdijo dohodki vsake od teh skupin. G18 KARTICA 65 Prosimo, pomislite na zgornjih 10 % zaposlenih za polni delovni čas v Sloveniji, ki zaslužijo več kot 2900 € na mesec. Ali so po vašem mnenju ti dohodki nepošteno nizki, pošteni ali nepošteno visoki? Prosimo, pomislite na splošno na ljudi, ki prejemajo takšen dohodek. ANKETAR_KA: Če anketiranec potrebuje dodatna navodila, kako uporabiti lestvico, preberite naslednje: - Če menite, da so ti dohodki nepošteno nizki, izberite eno od številk na levi strani. - Če menite, da so ti dohodki pošteni, izberite 0. - Če menite, da so ti dohodki nepošteno visoki, izberite eno od številk na desni strani. Nepošteno nizki dohodki Nepošteno visoki dohodki skrajno zelo nekoliko malce malce nekoliko zelo skrajno ne- ne- ne- ne- pošteni ne- ne- ne- ne- zavr- ne pošteni pošteni pošteni pošteni dohodki pošteni pošteni pošteni pošteni nitev vem -4 -3 -2 -1 0 +1 +2 +3 +4 7 8 0,8 1,1 2,8 2,4 29,8 13,5 18,0 14,3 7,0 2,1 8,3 Povprečna ocena: 1,18 G19 PONOVNO KARTICA 65 Zdaj pa pomislite na spodnjih 10 % zaposlenih za polni delovni čas v Sloveniji, ki zaslužijo manj kot 900 € na mesec. Ali so po vašem mnenju ti dohodki nepošteno nizki, pošteni ali nepošteno visoki? Prosim, pomislite na splošno na ljudi, ki prejemajo takšen dohodek. ANKETAR_KA: Če anketiranec potrebuje dodatna navodila, kako uporabiti lestvico, preberite naslednje: - Če menite, da so ti dohodki nepošteno nizki, izberite eno od številk na levi strani. - Če menite, da so ti dohodki pošteni, izberite 0. - Če menite, da so ti dohodki nepošteno visoki, izberite eno od številk na desni strani. Nepošteno nizki dohodki Nepošteno visoki dohodki skrajno zelo nekoliko malce malce nekoliko zelo skrajno ne- ne- ne- ne- pošteni ne- ne- ne- ne- zavr- ne pošteni pošteni pošteni pošteni dohodki pošteni pošteni pošteni pošteni nitev vem -4 -3 -2 -1 0 +1 +2 +3 +4 7 8 36,3 29,7 16,1 6,9 3,9 0,1 0,3 0,6 0,4 1,7 4,1 Povprečna ocena: -2,86 161 G20 KARTICA 66 Ali so po vašem mnenju v Sloveniji razlike v premoženju ljudi nepošteno majhne, poštene ali nepošteno velike? - Če menite, da so te razlike nepošteno majhne, izberite eno od številk na levi strani. - Če menite, da so te razlike poštene, izberite 0. - Če menite, da so te razlike nepošteno velike, izberite eno od številk na desni strani. Nepošteno majhne razlike Nepošteno velike razlike skrajno zelo nekoliko malce malce nekoliko zelo skrajno ne- ne- ne- ne- poštene ne- ne- ne- ne- zavr- ne poštene poštene poštene poštene razlike poštene poštene poštene poštene nitev vem -4 -3 -2 -1 0 +1 +2 +3 +4 7 8 1,5 3,0 3,6 2,5 7,7 9,4 20,1 28,1 18,0 1,1 5,1 Povprečna ocena: 1,93 Zdaj vam bomo zastavili nekaj vprašanj o tem, kako delodajalci v Sloveniji izbirajo med kandidati za službo. Veliko stvari lahko vpliva na to, ali je oseba izbrana ali ne. Zanima nas, koliko na to vpliva vsak od navedenih dejavnikov. Upoštevajte, da pri tem ni pravilnih in napačnih odgovorov, zanima nas le vaše mnenje. KARTICA 67 Koliko po vašem mnenju, v Sloveniji, vsak od naslednjih dejavnikov vpliva na odločitev o tem, ali oseba dobi službo ali ne? nima dosti ima ima kar ima oz. nima nekaj dosti veliko zavr- ne vpliva vpliva vpliva vpliva nitev vem 1 2 3 4 7 8 G21 Znanje in veščine te osebe. 8,9 35,3 34,7 19,3 0,3 1,5 G22 Predhodne delovne izkušnje te osebe. 5,7 33,4 38,8 20,7 0,2 1,3 G23 To, ali oseba koga pozna v tej organizaciji. 3,9 19,6 28,5 47,0 0,1 0,9 G24 To, ali ima oseba priseljensko poreklo. 24,1 45,1 16,0 6,3 0,6 8,0 G25 Spol te osebe. 26,7 47,4 16,6 5,2 0,5 3,6 Povprečja: G21 G22 G23 G24 G25 2,66 2,76 3,20 2,05 2,00 162 Zdaj pa nekaj vprašanj o družbi nasploh. KARTICA 68 Obstaja veliko različnih pogledov na to, kdaj je neka družba pravična oziroma nepravična. Koliko soglašate ali ne soglašate z vsako od naslednjih trditev? močno ne sploh ne sogla- sogla- sogla- sogla- zavr- ne šam šam niti–niti šam šam nitev vem 1 2 3 4 5 7 8 G26 Družba je pravična, kadar sta dohodek in bogastvo enakomerno porazdelje- na med vsemi ljudmi. 16,7 54,2 14,0 11,9 1,8 0,4 1,1 G27 Družba je pravična, kadar tisti, ki trdo delajo, zaslužijo več kot drugi. 22,7 63,4 6,6 5,5 0,5 0,3 1,1 G28 Družba je pravična, kadar poskrbi za revne in tiste, ki potrebujejo pomoč, ne glede na to, če lahko kaj vrnejo družbi. 19,2 66,2 7,8 4,9 0,5 0,5 0,9 G29 Družba je pravična, kadar ljudje iz družin, ki pripa- dajo visokim družbenim slojem, uživajo privilegije v svojem življenju. 0,6 8,8 14,3 50,1 23,5 0,4 2,4 Povprečja: G26 G27 G28 G29 2,27 1,96 2,00 3,90 163 PONOVNO KARTICA 68 In koliko soglašate ali ne soglašate z vsako od naslednjih trditev? močno ne sploh ne sogla- sogla- sogla- sogla- zavr- ne šam šam niti–niti šam šam nitev vem 1 2 3 4 5 7 8 G30 Menim, da ljudje v glavnem dobijo to, kar si zaslužijo. 1,6 28,7 23,7 39,7 4,7 0,4 1,3 G31 Prepričan_a sem, da pravica vedno prevlada nad krivico. 2,9 24,7 19,3 42,7 8,6 0,2 1,5 G32 Prepričan_a sem, da bodo na dolgi rok ljudje poplačani za krivice, ki se jim dogajajo. 2,7 30,9 19,2 37,0 7,4 0,3 2,6 Povprečja: G30 G31 G32 3,18 3,30 3,16 HF1 KARTICA 69 Na kratko vam bomo opisali različne ljudi. Pomislite na vsakega izmed opisov in s pomočjo kartice povejte, koliko je oseba podobna vam. ANKETAR_KA: prilagodite obliko vprašanj spolu anketiranca čisto zelo malo malo sploh podoben/ podoben/ podoben/ podoben/ ni mi mi ni podobna podobna podobna podobna podoben/ podoben/ zavr-ne mi je mi je mi je mi je podobna podobna nitev vem 1 2 3 4 5 6 7 8 A Zanj(o) je po- membno, da ima ve- liko novih zamisli in da je ustvarjalen(a). Stvari rad(a) počne na izviren način. 18,4 47,3 20,2 5,9 5,8 1,1 0,5 0,8 B Zanj(o) je po- membno, da je premožen(a). Imeti želi veliko denarja in dragih predmetov. 1,0 5,8 17,5 14,9 44,8 14,9 0,7 0,4 164 čisto zelo malo malo sploh podoben/ podoben/ podoben/ podoben/ ni mi mi ni podobna podobna podobna podobna podoben/ podoben/ zavr-ne mi je mi je mi je mi je podobna podobna nitev vem 1 2 3 4 5 6 7 8 D Zanj(o) je po- membno, da pokaže svoje sposobnosti. Rad(a) vidi, da ljudje občudujejo to, kar počne. 15,1 48,5 20,3 7,6 6,8 1,0 0,4 0,4 E Zanj(o) je po- membno, da živi v varnem okolju. Izogiba se vsemu, kar bi njegovo / njeno varnost lahko ogrozilo. 35,1 46,4 11,0 3,3 3,0 0,5 0,5 0,3 F Rad(a) ima prese- nečenja in skuša vedno početi kaj novega. Zdi se mu/ ji pomembno, da v življenju počne čim več različnih stvari. 19,4 43,1 20,4 7,7 7,0 1,7 0,4 0,4 G Verjame, da bi morali ljudje narediti to, kar jim ukažejo. Meni, da bi morali ljudje spoštovati pravila ves čas, tudi takrat, ko jih nihče ne opazuje. 8,6 37,2 18,8 12,1 16,8 5,0 0,5 1,1 H Zanj(o) je po- membno, da posluša ljudi, ki so drugačni od njega/nje. Tudi če se z njimi ne strinja, jih še vedno poskuša razumeti. 20,3 59,9 11,9 3,9 2,6 0,3 0,5 0,6 I Zanj(o) je pomembno biti spoštljiv in skro- men. Ne želi vzbujati pozornosti. 33,5 51,5 9,2 2,1 2,4 0,2 0,6 0,6 165 čisto zelo malo malo sploh podoben/ podoben/ podoben/ podoben/ ni mi mi ni podobna podobna podobna podobna podoben/ podoben/ zavr-ne mi je mi je mi je mi je podobna podobna nitev vem 1 2 3 4 5 6 7 8 J Zanj(o) je po- membno, da se ima dobro. Rad(a) se razvaja. 16,4 40,5 23,5 7,9 9,3 1,9 0,3 0,2 K Zanj(o) je po- membno, da sam(a) odloča o tem, kaj počne. Rad(a) je svoboden(a) in neod- visen(a) od drugih. 39,2 45,4 10,0 1,7 2,4 0,5 0,6 0,3 L Zanj(o) je zelo pomembno, da pomaga ljudem okrog sebe. Hoče poskrbeti za njihovo blagostanje. 30,4 56,2 9,7 1,6 0,8 0,3 0,5 0,5 M Zanj(o) je po- membno, da je zelo uspešen(a). Upa, da bodo drugi cenili njegove/ njene dosežke. 13,4 47,3 21,3 9,2 6,4 1,2 0,8 0,4 N Zanj(o) je po- membno, da mu/ ji država zagota- vlja varnost pred grožnjami. Želi si močno državo, ki bo lahko zaščitila svoje državljane. 36,2 47,9 9,0 3,1 2,2 0,4 0,5 0,8 O Išče pustolovščine in rad(a) tvega. Imeti želi vznemirljivo življenje. 7,0 17,8 21,0 12,4 27,3 13,6 0,4 0,6 P Zanj(o) je po- membno, da se vedno spodobno obnaša. Ne želi narediti česa takega, kar bi drugi označili kot neprimerno. 26,0 50,0 13,0 4,6 4,5 1,0 0,6 0,3 166 čisto zelo malo malo sploh podoben/ podoben/ podoben/ podoben/ ni mi mi ni podobna podobna podobna podobna podoben/ podoben/ zavr-ne mi je mi je mi je mi je podobna podobna nitev vem 1 2 3 4 5 6 7 8 Q Zanj(o) je po- membno, da si pridobi spoštovanje drugih. Rad(a) vidi, da ljudje storijo to, kar reče. 10,3 47,7 23,1 8,0 8,7 1,1 0,5 0,5 R Zanj(o) je po- membno, da je vdan(a) svojim prijateljem. Rad(a) se razdaja bližnjim. 27,7 53,3 12,4 3,9 1,4 0,4 0,5 0,5 S Močno je prepri- čan(a), da bi morali ljudje skrbeti za naravo. Skrb za oko- lje ima zanj(o) velik pomen. 46,6 42,9 6,9 1,9 1,0 0,1 0,5 0,2 T Tradicija je zanj(o) pomembna. Skuša se ravnati po usta- ljenih običajih svoje družine in vere. 21,2 42,9 19,1 6,6 7,3 2,0 0,6 0,4 U Išče priložnosti, da bi se zabaval(a). Za- nj(o) je pomembno, da počne stvari, v katerih uživa. 15,3 42,0 21,8 8,4 8,7 3,1 0,6 0,1 Povprečja: A B C D E F G 2,36 4,43 1,84 2,45 1,93 2,44 3,06 H I J K L M N 2,08 1,88 2,59 1,83 1,86 2,51 1,87 O P Q R S T U 3,77 2,14 2,60 1,98 1,67 2,42 2,62 167 NAKLJUČNI RAČUNALNIŠKI IZBOR OSEBE (PRESKOK) BLOK A, N=447 Da bi v prihodnje izboljšali kakovost naših raziskav, vam bomo na koncu zastavili še nekaj podobnih vprašanj. Prosimo vas, da se ne trudite spomniti, kako ste odgovorili prej. Vprašanja jemljite kot povsem nova. Zdaj pa nekaj vprašanj o tem, kako vidite delovanje demokracije v Sloveniji danes. IF1 KARTICA 70 S pomočjo te kartice povejte, v kolikšni meri po vašem mnenju, dobijo vladajoče stranke v Sloveniji na volitvah manj glasov, če so delale slabo? Vladajoče stranke na volitvah Vladajoče stranke na volitvah sploh ne dobijo manj glasov, dobijo veliko manj glasov, zavr- ne če so delale slabo. če so delale slabo. nitev vem 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 77 88 6,7 3,4 8,3 10,3 8,7 16,3 7,2 14,5 10,5 2,7 5,1 3,4 2,9 Povprečna ocena: 5,03 IF2 KARTICA 71 Zdaj pa s pomočjo te kartice povejte, koliko po vašem mnenju vlada v Sloveniji državljane ščiti pred revščino? Vlada sploh ne ščiti Vlada v celoti ščiti zavr- ne državljanov pred revščino. državljane pred revščino. nitev vem 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 77 88 14,5 5,4 12,3 19,2 12,3 13,4 9,8 4,7 2,7 1,1 2,0 1,4 1,1 Povprečna ocena: 3,56 IF3 KARTICA 72 In zdaj s pomočjo te kartice povejte, koliko po vašem mnenju vlada v Sloveniji volivcem pojasnjuje svoje odločitve? Vlada volilcem sploh Vlada volivcem v celoti zavr- ne ne pojasnjuje svojih odločitev. pojasnjuje svoje odločitve. nitev vem 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 77 88 12,3 8,5 13,0 14,8 12,1 17,2 9,2 4,0 2,0 1,1 1,6 1,3 2,9 Povprečna ocena: 3,53 168 BLOK B, N=438 Da bi v prihodnje izboljšali kakovost naših raziskav, vam bomo na koncu zastavili še nekaj podobnih vprašanj. Prosimo vas, da se ne trudite spomniti, kako ste odgovorili prej. Vprašanja jemljite kot povsem nova. Zdaj pa nekaj vprašanj o tem, kako vidite delovanje demokracije v Sloveniji danes. IF4 KARTICA 73 S pomočjo te kartice povejte, v kolikšni meri po vašem mnenju, dobijo vladajoče stranke v Sloveniji na volitvah manj glasov, če so delale slabo? Vladajoče stranke na volitvah Vladajoče stranke na volitvah sploh ne dobijo manj glasov, dobijo manj glasov, zavr- ne če so delale slabo. če so delale slabo. nitev vem 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 77 88 7,3 4,3 10,0 13,9 9,1 13,7 12,6 11,9 5,7 5,7 2,1 3,7 Povprečna ocena: 4,53 IF5 KARTICA 74 Zdaj pa s pomočjo te kartice povejte, koliko po vašem mnenju vlada v Sloveniji državljane ščiti pred revščino? Vlada sploh ne ščiti državljanov Vlada ščiti državljane zavr- ne pred revščino. pred revščino. nitev vem 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 77 88 17,1 5,3 12,6 17,6 10,5 13,9 10,0 6,6 2,7 1,8 0,5 1,4 Povprečna ocena: 3,46 IF6 KARTICA 75 In zdaj s pomočjo te kartice povejte, koliko po vašem mnenju vlada v Sloveniji volivcem pojasnjuje svoje odločitve? Vlada volilcem sploh ne pojasnjuje Vlada volivcem pojasnjuje zavr- ne svojih odločitev. svoje odločitve. nitev vem 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 77 88 13,0 7,5 17,4 18,5 11,6 14,8 8,9 2,7 1,8 2,3 0,5 0,9 Povprečna ocena: 3,31 169 BLOK C, N=433 Da bi v prihodnje izboljšali kakovost naših raziskav, vam bomo na koncu zastavili še nekaj podobnih vprašanj. Prosimo vas, da se ne trudite spomniti, kako ste odgovorili prej. Vprašanja jemljite kot povsem nova. Zdaj pa nekaj vprašanj o tem, kako vidite delovanje demokracije v Sloveniji danes. KARTICA 76 S pomočjo te kartice povejte, v kolikšni meri drži vsaka od naslednjih trditev za Slovenijo. PREBERI … sploh povsem zavr- ne ne drži drži nitev vem 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 77 88 IF7 V Sloveniji vla- dajoče stranke na volitvah dobijo manj glasov, če so delale slabo. 8,3 2,5 10,9 12,0 9,7 9,7 11,5 11,3 11,1 3,5 6,0 0,2 3,2 IF8 V Sloveniji vlada ščiti državljane pred revščino. 11,8 6,7 13,9 15,5 11,3 15,2 9,5 9,5 2,5 0,7 1,4 1,2 0,9 IF9 V Sloveniji vlada volivcem pojasnjuje svoje odločitve. 9,0 6,2 17,3 21,0 10,9 12,2 7,4 8,1 1,8 1,2 1,2 1,2 2,5 Povprečja: IF7 IF8 IF9 4,93 3,74 3,59 ODGOVARJAJO VSI! Sledita še zadnji dve kratki vprašanji. SL1 KARTICA 77 S pomočjo kartice povejte, ali menite, da ljudje starejši od 70 let predstavljajo breme za slovenski zdravstveni sistem, ali ne? 0 pomeni, da niso breme in 10, da so hudo breme. zavrni- ne niso breme so hudo breme tev vem 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 77 88 22,0 8,6 8,4 9,4 6,4 15,0 7,5 9,4 5,5 2,6 2,8 0,6 1,7 Povprečna ocena: 3,69 170 SL2 KARTICA 78 Kaj menite, ali ima večina ljudi starejših od 70 let dober ali slab vpliv na slovenske navade in način življenja? Ocenite s pomočjo kartice, kjer 0 pomeni izjemno slab vpliv, 10 pa izjemno dober vpliv. izjemno izjemno zavrni- ne slab vpliv dober vpliv tev vem 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 77 88 1,4 1,0 1,7 3,6 5,2 20,3 10,5 16,2 20,5 7,4 8,6 1,0 2,6 (sploh nima vpliva) 55 Povprečna ocena: 6,54 IZPOLNI ANKETAR_KA: J1 Kako pogosto je anketiranec_ka spraševal_a za pojasnila pri posameznih vprašanjih? 1 - nikoli 55,2 2 - skoraj nikoli 26,4 3 - vsake toliko časa 12,9 4 - pogosto 3,6 5 - zelo pogosto 1,5 8 - ne vem, b.o. 0,5 J2 Kako pogosto ste imeli občutek, da je anketiranec_ka nerad_a odgovarjal_a na nekatera vprašanja? 1 - nikoli 71,4 2 - skoraj nikoli 17,1 3 - vsake toliko časa 7,5 4 - pogosto 1,8 5 - zelo pogosto 1,7 8 - ne vem, b.o. 0,4 J3 Kako pogosto ste imeli občutek, da se je anketiranec_ka trudil_a odgovarjati po svojih najboljših močeh? 1 - nikoli 0,9 2 - skoraj nikoli 0,8 3 - vsake toliko časa 3,5 4 - pogosto 18,1 5 - zelo pogosto 76,6 8 - ne vem, b.o. 0,2 171 J4 Kako pogosto ste imeli občutek, da je anketiranec_ka razumel_a vprašanja? 1 - nikoli 0,8 2 - skoraj nikoli 1,0 3 - vsake toliko časa 5,0 4 - pogosto 27,0 5 - zelo pogosto 65,9 8 - ne vem, b.o. 0,3 J5 Ali je bil prisoten še kdo, ki se je vmešaval v potek ankete? 1 - da 6,8 2 - ne 93,0 8 - b.o. 0,2 Preskok: Če J5=1, n=90 J6 Kdo je bil to? Obkrožite vse ustrezne odgovore. 1 - zakonec / partner_ka 63,3 2 - sin / hči 26,7 3 - mama / oče / tast / tašča 15,6 4 - drug sorodnik_ica 7,8 5 - nekdo, ki ni sorodnik_ica 1,1 J6a V kolikšni meri je anketiranec_ka uporabljal_a pokazne kartice? 1 - anketiranec_ka je uporabljal_a vse potrebne pokazne kartice 90,2 2 - anketiranec_ka je uporabljal_a le nekatere od pokaznih kartic 6,4 3 - anketiranec_ka je zavrnil_a; ni bil_a sposoben_na uporabljati kartic 2,8 8 - ne vem, b.o. 0,5 J6b Navedli ste, da je anketiranec_ka uporabljal_a le nekatere od pokaznih kartic ali jih ni uporabljal_a. Prosimo vas, navedite razloge za to: PODATKI SO V DATOTEKI. J6c Kje je bilo opravljeno anketiranje? 1 - doma, v stanovanju 84,7 2 - izven stanovanja, nekje v bližini 3,3 3 - v službi 3,4 4 - v šoli, na univerzi, v knjižnici 0,5 5 - v baru, restavraciji 7,7 6 - nekje drugje 0,5 8 - ne vem 0,0 172 Velikost naselja: 1 - hiša na samem, zaselek ali manjša vas (oddaljena od pošte, šole, trgovine) z do 500 prebivalci 23,2 2 - vas, kraj (s šolo, pošto, trgovino), trg z nad 500 do 2000 prebivalci 30,1 3 - kraj z nad 2000 do 4000 prebivalci 9,9 4 - kraj z nad 4000 do 10.000 prebivalci 9,4 5 - kraj z nad 10.000 do 50.000 prebivalcev 12,4 6 - kraj z nad 50.000 prebivalci (Ljubljana, Maribor) 14,6 8 - b.o. 0,4 Tip krajevne skupnosti: 1 - mestna 34,4 2 - primestna 13,2 3 - vaška 52,0 8 - b.o. 0,4 173 1.3 SLOVENSKO JAVNO MNENJE 2019/1: Ogledalo javnega mnenja, mednarodna raziskava O religiji in cerkvi (ISSP, Religion IV., 2018); Raba obnovljivih virov energije; Vegetarijanstvo in veganstvo; Odnos do nudenja prve pomoči; Uporaba interneta in internetnih družbenih omrežij; Sovražni govor Mitja Hafner-Fink, Brina Malnar, Slavko Kurdija, Samo Uhan, Niko Toš, Vlado Miheljak, Karl H. Müller, May Doušak, Živa Broder, Tina Vovk, Rebeka Falle-Zorman, Špela Zajšek V tem poglavju je zapis vprašalnika terenske raziskave SJM 2019/1, ki vključuje sedem tematskih oz. problemskih blokov. Gre za izrazit primer mnogotematske zgradbe standardiziranega vprašalnika (omnibus), v katerega središču je operacionalizacija mednarodne raziskave ISSP O religiji in cerkvi (ISSP Religion, IV., 2018). Tokratna četrta ponovitev vprašanj z religijsko tematiko predstavlja kontinuiteto v raziskovanju religioznosti oz. sekularizacijskih procesov v slovenski družbi, ki je bila zastavljena z raziskavami SJM vse od njihovega začetka, leta 1968. Z družbenim prehodom se je ta nacionalni projekt vključil v program mednarodne raziskave religioznosti in odnosa do cerkva, ISSP 1991/1998/2008. Mednarodno razsežje te raziskave odpira možnosti za razumevanje pojavov ne-religioznosti Slovencev v mednarodnem in medkulturnem kontekstu. Raziskava vključuje različne vidike in poglede na religijo, religioznost in religijske ustanove; vključuje vprašanja o verskih prepričanjih in praksah ter o pomenu vernosti v medosebnih in medskupinskih odnosih. Zajema tudi vprašanja o razmerjih med cerkvijo in družbo ter politiko in med vernostjo in moralo. 174 Preostale vsebinske vidike tega vprašalnika označujejo pojmi kot: obnovljivi viri energije, vegetarijanstvo in veganstvo, internet in internetna družbena omrežja, razumevanje sovražnega govora in odnos do nudenja prve pomoči. Vključene raziskave in naročniki: • Ogledalo javnega mnenja; SJM, nacionalni raziskovalni program ARRS; • Mednarodna raziskava O religiji in cerkvi (ISSP, Religion, IV., 2018), nacionalni raziskovalni program ARRS; • Raba obnovljivih virov energije, Inštitut za krajinsko arhitekturo, Bioteh-nična fakulteta UL; • Vegetarijanstvo in veganstvo, Center za proučevanje kulture in religije, IDV FDV • Odnos do nudenja prve pomoči, Zdravstvena fakulteta UL; • Uporaba interneta in internetnih družbenih omrežij, Center za raziskovanje in družbeno komuniciranje IDV FDV; • Sovražni govor, Center za družboslovno informatiko IDV FDV Raziskava je bila izvedena na reprezentativnem vzorcu (N=2000) polnoletnih prebivalcev Republike Slovenije; realizacija (N=1079); standardizirani vprašalnik; računalniško podprto anketiranje (CAPI); raziskava je potekala v času od 25. 3. 2019 do 14. 6. 2019 ob sodelovanju 41 anketark in anketarjev v 200 krajevnih okoljih v Sloveniji. Bazična datoteka je deponirana v ADP, IDV FDV. 175 OGLEDALO JAVNEGA MNENJA Z1 V celoti gledano, kako zadovoljni ste sedaj s svojim življenjem? Izberite ustrezno vrednost na lestvici od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni, da ste izredno nezadovoljni, 10 pa, da ste izredno zadovoljni. izredno izredno ne nezadovoljen zadovoljen vem b.o. 0 10 88 99 0,4 0,4 0,3 1,6 0,6 12,8 7,1 17,0 32,4 15,8 11,1 0,1 0,4 Povprečje: 7,51 Z2 Prosimo vas, da s pomočjo iste lestvice izrazite vaša občutja glede osebne sreče nasploh, pri čemer 0 pomeni, da sploh niste srečni, in 10, da ste zelo srečni. sploh zelo ne nisem sreče sem srečen vem b.o. 0 10 88 99 0,6 0,0 0,5 1,9 1,8 10,8 6,8 15,1 28,0 20,3 14,1 0,0 0,1 Povprečje: 7,63 Z3 Kako ocenjujete materialne razmere, v katerih živite vi in vaša družina? Ocenite z lestvico od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni najslabšo, 10 pa najboljšo oceno. V kolikšni meri ste torej zadovoljni oz. nezadovoljni z materialnimi razmerami v vaši družini? zelo zelo ne nezadovoljen zadovoljen vem b.o. 0 10 88 99 0,6 0,7 1,1 3,0 3,5 13,8 10,0 18,5 22,3 14,0 12,1 0,0 0,2 Povprečje: 7,12 Z4 Če se primerjate z ljudmi v vaši okolici, ali sodite, da vam gre v finančnem pogledu boljše kot njim, enako ali slabše? veliko veliko ne slabše boljše vem b.o. 0 10 88 99 0,5 0,6 1,4 3,1 4,9 43,8 13,2 13,5 9,5 4,2 2,3 2,5 0,6 Povprečje: 5,80 176 Z5 Če govorimo na splošno, ali bi rekli, da večini ljudi lahko zaupamo, ali menite, da je treba biti z ljudmi zelo previden? Izberite ustrezno vrednost na lestvici od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni, da je treba biti z ljudmi zelo previden, 10 pa, da večini ljudi lahko zaupamo. treba je biti večini ljudi ne zelo previden lahko zaupamo vem b.o. 0 10 88 99 9,3 4,6 8,6 12,4 9,7 21,6 9,1 11,0 8,2 2,9 2,5 0,1 0,0 Povprečje: 4,54 Z6 Ko gledajo na prihodnost, so nekateri ljudje bolj črnogledi, pravimo, da so pesimistični, drugi pa vidijo prihodnost bolj rožnato, so optimistični. Kako bi opredelili sebe na lestvici od 0 do 10, kjer 0 pomeni, da ste velik pesimist, 10 pa, da ste velik optimist? ne Pesimist Optimist vem b.o. 0 10 88 99 1,0 0,2 1,2 3,2 4,1 17,8 9,1 17,2 22,9 11,3 11,6 0,4 0,1 Povprečje: 6,96 Z7 Kako zadovoljni ste na splošno s sedanjim gospodarskim stanjem v Sloveniji? Ocenite z lestvico od 0 do 10, pri čemer ocena 0 pomeni, da ste izjemno nezadovoljni, 10 pa, da ste izjemno zadovoljni. izjemno izjemno ne nezadovoljen zadovoljen vem b.o. 0 10 88 99 3,9 2,2 6,6 10,0 11,8 20,0 15,4 16,8 9,0 1,6 1,3 1,5 0,0 Povprečje: 5,09 Z8 Kakšno je po vašem mnenju splošno stanje šolstva danes v Sloveniji? izjemno izjemno ne slabo dobro vem b.o. 0 10 88 99 2,1 1,3 4,8 8,0 10,1 19,8 11,4 17,2 13,2 3,2 3,3 5,2 0,4 Povprečje: 5,62 Z9 In kakšno je po vašem mnenju splošno stanje zdravstva danes v Sloveniji? izjemno izjemno ne slabo dobro vem b.o. 0 10 88 99 4,8 4,3 7,7 14,6 11,9 17,7 10,8 12,0 10,4 2,9 2,7 0,4 0,1 Povprečje: 4,85 177 Z10 Kako zadovoljni ste na splošno z delovanjem demokracije v Sloveniji? izjemno izjemno ne nezadovoljen zadovoljen vem b.o. 0 10 88 99 5,0 3,9 7,8 11,5 10,9 23,1 12,0 11,0 6,5 2,4 1,8 3,9 0,3 Povprečje: 4,73 S1 Kako se čutite navezani na… zelo le malo sploh nič ne navezan navezan navezan navezan vem b.o. Povp. 1 2 3 4 8 9 a. vaš kraj ali mesto 44,0 41,8 11,7 2,3 0,0 0,2 1,72 b. vašo regijo 38,1 44,8 14,4 2,6 0,2 0,0 1,81 c. Slovenijo 48,0 41,2 8,6 1,9 0,2 0,0 1,64 d. Evropo 21,4 45,1 25,1 7,0 1,0 0,3 2,18 e. svet kot celoto 17,1 39,4 28,5 10,1 4,3 0,6 2,33 R37 Kaj bi na splošno rekli, ali je vaše zdravje… 1 - odlično 12,1 2 - zelo dobro 25,1 3 - dobro 37,0 4 - zadovoljivo 18,4 5 - slabo 6,7 8 - ne vem 0,0 9 - b.o. 0,6 Povprečje: 2,82 S2 Kako pogosto se ukvarjate s športom - rekreacijo v prostem času? (Sem ne štejemo obvezne športne vzgoje v šolah in na univerzi!) 1 - ne ukvarjam se s športom, rekreacijo 24,2 2 - 1-krat do nekajkrat letno 5,0 3 - 1 do 3-krat na mesec 10,5 4 - 1-krat tedensko 18,4 5 - 2 do 3-krat tedensko 22,9 6 - 4 do 6-krat tedensko 9,4 7 - vsak dan 9,4 8 - ne vem 0,0 9 - b.o. 0,4 178 MEDNARODNA RAZISKAVA O VERNOSTI IN CERKVI R1 Če danes razmišljate o svojem življenju in če ga ocenjujete v celoti, ali bi rekli, da ste srečni ali nesrečni? 1 - zelo srečni 16,1 2 - precej srečni 67,4 3 - ne preveč srečni 15,0 4 - sploh niste srečni 0,7 8 - ne vem 0,6 9 - b.o. 0,1 Povprečje: 2,00 R2 Gledano na splošno, kako zadovoljni ste z odnosi, ki jih imate z družinskimi člani? 1 - popolnoma zadovoljen 32,8 2 - zelo zadovoljen 38,6 3 - dokaj zadovoljen 23,0 4 - niti zadovoljen niti nezadovoljen 3,4 5 - dokaj nezadovoljen 1,2 6 - zelo nezadovoljen 0,4 7 - popolnoma nezadovoljen 0,1 8 - ne vem 0,2 9 - b.o. 0,3 Povprečje: 2,03 R3 Ali menite, da je narobe ali ni narobe, če ima poročena oseba spolne odnose z nekom drugim in ne s svojim zakonskim partnerjem? 1 - to je vedno narobe 63,7 2 - to je skoraj vedno narobe 18,3 3 - to je samo včasih narobe 9,0 4 - to sploh ni narobe 3,7 8 - ne vem 4,9 9 - b.o. 0,5 Povprečje: 1,50 179 R4 In kakšno je vaše mnenje o spolnih odnosih med dvema odraslima osebama istega spola? 1 - to je vedno narobe 31,0 2 - to je skoraj vedno narobe 8,1 3 - to je samo včasih narobe 7,1 4 - to sploh ni narobe 42,6 8 - ne vem 9,7 9 - b.o. 1,5 Povprečje: 2,69 R5 Kaj menite, ali je narobe ali ni narobe, da se ženska odloči za splav, kadar ima družina zelo nizek dohodek in si zato ne more privoščiti več otrok? 1 - to je vedno narobe 15,5 2 - to je skoraj vedno narobe 10,4 3 - to je samo včasih narobe 18,2 4 - to sploh ni narobe 47,7 8 - ne vem 7,7 9 - b.o. 0,6 Povprečje: 3,07 R6 Ali soglašate ali ne soglašate z naslednjo trditvijo… močno ne sploh ne sogla- sogla- sogla- sogla- ne šam šam niti-niti šam šam vem b.o. Povp. 1 2 3 4 5 8 9 - Naloga moža v zakonu je, da služi denar, na- loga žene pa, da skrbi za dom in družino. 4,2 15,9 17,4 31,7 29,8 0,6 0,4 3,68 180 R7 Koliko zaupate… popol- bolj zelo sploh noma precej malo malo ne zau- ne zaupam zaupam zaupam zaupam pam vem b.o. Povp. 1 2 3 4 5 8 9 a. Državnemu zboru 1,2 9,9 41,1 22,4 20,1 4,8 0,4 3,53 b. tovarnam in podjetjem 2,5 29,5 40,8 18,3 4,7 3,7 0,6 2,93 c. cerkvi in verskim organizacijam 3,9 15,8 29,7 20,0 27,8 2,2 0,6 3,54 d. sodiščem in pravnemu sistemu 2,6 20,8 37,3 21,1 14,9 3,0 0,4 3,26 e. šolam in izobraževal- nemu sistemu 7,6 49,1 28,0 9,5 2,4 3,0 0,4 2,48 f. televiziji, časopisom, radiu 2,4 20,2 43,2 23,1 9,9 1,0 0,2 3,18 R8 Ali soglašate ali ne soglašate z naslednjo izjavo? sploh močno ne ne sogla- sogla- sogla- sogla- ne šam šam niti-niti šam šam vem b.o. Povp. 1 2 3 4 5 8 9 - Verski voditelji naj ne bi poskušali vplivati na volilne odločitve ljudi. 47,6 29,7 9,5 6,8 4,1 1,9 0,4 1,87 R9 Koliko soglašate ali ne soglašate z naslednjimi trditvami... sploh močno ne ne sogla- sogla- sogla- sogla- ne šam šam niti-niti šam šam vem b.o. Povp. 1 2 3 4 5 8 9 a. Preveč zaupamo v znanost in premalo v religijo. 3,2 17,3 27,6 26,8 20,7 4,1 0,3 3,46 b. Če pogledamo po svetu, lahko rečemo, da religije ustvarjajo več sporov kot miru. 31,2 42,2 14,0 8,1 1,7 2,4 0,5 2,04 c. Ljudje z zelo močnim verskim prepričanjem so pogosto preveč nestrpni do drugih. 30,3 40,5 15,0 8,6 2,4 2,8 0,4 2,09 181 R10 Ali sodite, da imajo cerkev in verske organizacije v naši državi…? 1 - mnogo preveč moči 10,0 2 - preveč moči 34,2 3 - približno pravo mero moči 40,6 4 - premalo moči 5,3 5 - mnogo premalo moči 0,8 8 - ne vem 8,6 9 - b.o. 0,5 Povprečje: 2,48 R11 Ljudje pripadajo različnim religijam in imajo različne poglede na vero. Ali bi sprejeli osebo, ki pripada drugi religiji, ali ima drugačen pogled na vero kot je vaš, če bi se poročil z vašim sorodnikom? 1 - zagotovo sprejel 45,5 2 - verjetno sprejel 42,1 3 - verjetno ne bi sprejel 5,6 4 - zagotovo ne bi sprejel 3,2 8 - ne vem 3,4 9 - b.o. 0,3 Povprečje: 1,65 R12 Nazore nekaterih ljudi večina ocenjuje kot skrajne. Pomislite na verske skrajneže, na ljudi, ki verjamejo, da pravo vero ponuja le njihova religija, vse ostale religije pa razumejo kot sovražne. Ali menite, da bi takim ljudem lahko dovolili... zagotovo verjetno verjetno zagotovo ne da da ne ne vem b.o. Povp. 1 2 3 4 8 9 a. prirediti javna zborovanja, na katerih lahko izrazijo svoje nazore? 3,2 12,1 25,9 55,5 3,2 0,1 3,38 b. objaviti svoje poglede na internetu ali družbenih omrežjih? 3,4 19,1 25,9 46,9 4,4 0,3 3,22 182 R13 Prosimo povejte, katera od naslednjih izjav najbolje izraža vaš odnos do boga? 1 - Ne verujem v boga. 18,1 2 - Ne vem, če je bog in ne verjamem, da je to možno spoznati. 6,6 3 - Ne verujem v boga kot osebno nadnaravno bitje, verujem pa v to, da obstaja neka višja nadnaravna sila. 28,2 4 - Včasih verujem v boga, včasih pa ne. 9,4 5 - Čeprav sem v dvomih, menim da vendarle verujem v boga. 14,6 6 - Vem, da bog zares obstoja in v to prav nič ne dvomim. 21,8 8 - ne vem 0,6 9 - b.o. 0,7 R14 Kaj pa naslednje izjave - katera od njih najbolje opisuje vašo vero v boga v preteklosti in sedaj? 1 - Ne verujem v boga in nikoli nisem veroval vanj. 23,4 2 - Ne verujem v boga, prej pa sem veroval vanj. 14,2 3 - Verujem v boga, prej pa nisem veroval vanj. 4,4 4 - Verujem v boga in sem vedno veroval vanj. 44,3 8 - ne vem 12,6 9 - b.o. 1,1 R15 Ali verjamete ... zagotovo verjetno verjetno zagotovo ne da da ne ne vem b.o. Povp. 1 2 3 4 8 9 a. da je življenje po smrti 18,1 24,3 18,1 30,2 8,7 0,6 2,67 b. da so nebesa 13,4 21,5 21,8 33,8 8,8 0,6 2,84 c. da je pekel 11,7 18,5 22,3 36,7 10,1 0,6 2,94 d. da se dogajajo čudeži 22,9 35,6 15,8 19,9 5,0 0,7 2,35 e. v nadnaravne moči umrlih prednikov 8,8 18,0 27,6 36,8 8,3 0,5 3,01 f. v Marijo 17,7 22,6 18,4 33,8 6,6 0,9 2,74 183 R16 Ali soglašate ali ne soglašate z naslednjimi izjavami? sploh močno ne ne sogla- sogla- sogla- sogla- ne šam šam niti-niti šam šam vem b.o. Povp. 1 2 3 4 5 8 9 a. Obstoja bog, ki se ukvarja z vsakim človekom posebej. 8,2 17,2 17,3 23,8 26,9 5,9 0,6 3,47 b. Ljudje lahko le malo storijo, da bi spremenili tok svojega življenja. 4,8 24,1 13,1 34,9 20,8 2,0 0,3 3,44 c. Zame ima življenje smisel le zato, ker obstaja bog. 3,1 9,2 13,6 29,5 42,4 1,9 0,4 4,01 d. Po mojem mnenju živ- ljenje nima nobenega posebnega smisla. 1,0 4,2 5,2 38,2 49,7 1,3 0,5 4,34 e. Življenje ima smisel le tedaj, če mu ga daš sam. 32,4 47,2 10,0 6,3 2,4 1,4 0,3 1,97 f. V stik z bogom pridem na svoj način, brez cerkva ali verskih obredov. 19,3 37,1 12,3 11,7 13,5 3,3 2,8 2,61 R17 Ali po vašem mnenju vaša religija obravnava moške in ženske enakovredno, obravnava moške bolje kot ženske ali obravnava ženske bolje kot moške? 1 - ne pripadam nobeni veri / religiji 20,8 2 - moške obravnava bolje kot ženske 17,5 3 - ženske obravnava bolje kot moške 2,1 4 - moške in ženske obravnava enakovredno 49,5 8 - ne vem 9,1 9 - b.o. 1,0 184 R18 Kateri verski skupnosti je pripadala vaša mati, ko ste bili še otrok? 1 - rimokatoliški 78,9 2 - evangeličanski 1,0 3 - pravoslavni 3,9 4 - drugi krščanski 0,6 5 - islamski 4,3 6 - drugi nekrščanski 0,0 7 - nobeni 9,0 8 - ne vem 1,7 9 - b.o. 0,6 R19 Kateri verski skupnosti je pripadal vaš oče, ko ste bili še otrok? 1 - rimokatoliški 75,8 2 - evangeličanski 1,1 3 - pravoslavni 3,5 4 - drugi krščanski 0,6 5 - islamski 4,4 6 - drugi nekrščanski 0,0 7 - nobeni 11,9 8 - ne vem 2,1 9 - b.o. 0,5 R20 V kateri veri so vas vzgajali? 1 - rimokatoliški 74,6 2 - evangeličanski 0,9 3 - pravoslavni 2,9 4 - drugi krščanski veri / religiji 0,6 5 - islamski 4,2 6 - drugi nekrščanski veri / religiji 0,0 7 - nobeni veri / religiji 16,4 8 - ne vem 0,1 9 - b.o. 0,4 185 R21 Kako pogosto je vaša mati hodila k verskim obredom, ko ste bili še otrok? 1 - nikoli 15,0 2 - manj kot enkrat na leto 3,9 3 - približno enkrat do dvakrat na leto 9,9 4 - večkrat na leto 11,2 5 - približno enkrat na mesec 6,7 6 - dvakrat do trikrat na mesec 6,1 7 - skoraj vsak teden 11,1 8 - vsak teden 28,5 9 - večkrat na teden 2,7 10 - mati ni bila prisotna 0,7 98 - ne vem / ne spominjam se 3,8 99 - b.o. 0,4 R22 Kako pogosto je vaš oče hodil k verskim obredom, ko ste bili še otrok? 1 - nikoli 22,6 2 - manj kot enkrat na leto 7,5 3 - približno enkrat do dvakrat na leto 11,2 4 - večkrat na leto 10,7 5 - približno enkrat na mesec 6,6 6 - dvakrat do trikrat na mesec 5,0 7 - skoraj vsak teden 7,6 8 - vsak teden 19,0 9 - večkrat na teden 1,5 10 - oče ni bil prisoten 2,3 98 - ne vem / ne spominjam se 5,3 99 - b.o. 0,7 R23 In kako pogosto ste vi sami hodili k bogoslužju (mašam), ko ste bili stari enajst ali dvanajst let? 1 - nikoli 17,0 2 - manj kot enkrat na leto 2,8 3 - približno enkrat do dvakrat na leto 6,7 4 - večkrat na leto 4,8 5 - približno enkrat na mesec 5,1 6 - dvakrat do trikrat na mesec 6,7 7 - skoraj vsak teden 17,0 8 - vsak teden 35,4 9 - večkrat na teden 3,6 98 - ne vem / ne spominjam se 0,6 99 - b.o. 0,5 186 R24 Zdaj pa vas sprašujemo za današnjo situacijo: približno kako pogosto molite? 1 - nikoli 40,1 2 - manj kot enkrat na leto 4,4 3 - približno enkrat do dvakrat na leto 9,1 4 - večkrat na leto 10,5 5 - približno enkrat na mesec 4,3 6 - dvakrat do trikrat na mesec 4,4 7 - skoraj vsak teden 3,5 8 - vsak teden 4,8 9 - večkrat na teden 4,5 10 - enkrat na dan 8,5 11 - večkrat na dan 4,6 98 - ne vem 0,4 99 - b.o. 0,9 R25 Če odštejete obiskovanje verskih obredov - kako pogosto sodelujete pri drugih verskih dejavnostih in prireditvah? 1 - nikoli 66,3 2 - manj kot enkrat na leto 10,7 3 - približno enkrat do dvakrat na leto 10,3 4 - večkrat na leto 6,4 5 - približno enkrat na mesec 1,5 6 - dvakrat do trikrat na mesec 1,3 7 - skoraj vsak teden 0,8 8 - vsak teden 1,6 9 - večkrat na teden 0,6 98 - ne vem 0,1 99 - b.o. 0,5 R26 Ali ste v zadnjih 12 mesecih brali ali poslušali branje kateregakoli svetega spisa kot so Biblija, budistična Sutra, Koran, Šruti, Tora ali drug verski spis? Pri tem ne upoštevajte branja, ki je potekalo med verskim obredom. 1 - da 24,2 2 - ne 75,3 8 - ne vem 0,2 9 - b.o. 0,4 R27 Ali imate zaradi verskih razlogov pri vas doma oltar, kapelico, tempelj ali kak drug verski predmet na vidnem mestu (razpelo - križ, verske podobe ...)? 1 - da 41,2 2 - ne 58,0 8 - ne vem 0,2 9 - b.o. 0,6 187 R28 Kako pogosto zaradi verskih razlogov obiskujete svete kraje (verska svetišča, cerkve, božje poti, mošeje …), če odštejete redno obiskovanje verskih obredov v kraju, kjer živite? 1 - nikoli 59,8 2 - manj kot enkrat na leto 18,0 3 - približno enkrat do dvakrat na leto 15,7 4 - večkrat na leto 5,4 5 - približno enkrat ali večkrat na mesec 0,6 9 - b.o. 0,6 R29 Kako bi vi ocenili svojo vernost? 1 - izjemno veren 2,8 2 - zelo veren 10,6 3 - precej veren 43,5 4 - niti veren niti neveren 12,6 5 - prej bi rekel, da nisem veren 7,3 6 - nisem veren 9,6 7 - izrazito neveren 11,3 8 - ne vem 1,5 9 - b.o. 0,8 R30 Katera od navedenih trditev vas najbolje opisuje? 1 - Sledim veri in sebe razumem kot duhovnega človeka, ki se zanima za sveto ali nadnaravno. 17,5 2 - Sledim veri, vendar sebe ne vidim kot duhovnega čoveka, ki bi se zanimal za sveto ali nadnaravno. 25,1 3 - Ne sledim veri, vendar sebe razumem kot duhovnega človeka, ki se zanima za sveto ali nadnaravno. 23,4 4 - Ne sledim veri in sebe tudi ne razumem kot duhovnega človeka, ki bi se zanimal za sveto ali nadnaravno. 27,7 8 - ne vem 5,2 9 - b.o. 1,1 R31 Ali soglašate ali ne soglašate s tem, da vera pomaga ljudem... sploh močno ne ne sogla- sogla- sogla- sogla- ne šam šam niti-niti šam šam vem b.o. Povp. 1 2 3 4 5 8 9 a. pri sklepanju prijateljstev? 8,6 47,2 21,7 13,8 5,4 3,1 0,3 2,59 b. nudi tolažbo, ko jim je težko ali ko so žalostni? 22,6 58,3 10,8 4,7 2,0 1,2 0,3 2,04 188 R32 Ali soglašate ali ne soglašate s spodnjo trditvijo? Religije pogosto omejujejo enakost med ženskami in moškimi. 1 - močno soglašam 13,0 2 - soglašam 43,9 3 - niti soglašam niti ne soglašam 18,7 4 - ne soglašam 14,3 5 - sploh ne soglašam 2,4 8 - ne vem 7,5 9 - b.o. 0,2 Povprečje: 2,45 R33 Ali soglašate ali ne soglašate z naslednjima izjavama? sploh močno ne ne sogla- sogla- sogla- sogla- ne šam šam niti-niti šam šam vem b.o. Povp. 1 2 3 4 5 8 9 a. Vlade se ne bi smele vme- šavati v poskuse katerekoli religije pri širjenju vere. 23,8 40,8 14,8 14,8 3,0 2,4 0,4 2,30 b. Če gledamo na splošno, ljudje, ki pripadajo različnim religijam, težko shajajo eden z drugim. 7,9 35,3 30,9 17,3 2,6 5,7 0,3 2,70 R34 Povejte še za vsako od spodnjih trditev, ali soglašate ali ne soglašate z njo. a) »V Sloveniji vera predstavlja preteklost in ne prihodnosti.« 1 - močno soglašam 6,2 2 - soglašam 31,2 3 - niti soglašam niti ne soglašam 30,2 4 - ne soglašam 18,8 5 - sploh ne soglašam 4,0 8 - ne vem 9,1 9 - b.o. 0,5 Povprečje: 2,81 189 b) »V Sloveniji je religija v današnjem življenju prav tako pomembna kot je bila v preteklosti.« 1 - močno soglašam 4,5 2 - soglašam 25,7 3 - niti soglašam niti ne soglašam 20,5 4 - ne soglašam 36,5 5 - sploh ne soglašam 5,2 8 - ne vem 7,0 9 - b.o. 0,6 Povprečje: 3,13 R35 Kakšen je vaš odnos do pripadnikov navedenih religijskih skupin? zelo dokaj dokaj zelo pozi- poziti- nega- nega- ne tiven ven niti-niti tiven tiven vem b.o. Povp. 1 2 3 4 5 8 9 a. kristjani 31,9 44,4 19,2 1,6 0,2 1,8 1,0 1,91 b. muslimani 12,0 31,8 33,8 10,9 5,0 5,3 1,2 2,63 c. hindujci 10,9 26,0 29,4 3,4 1,5 26,2 2,5 2,42 d. budisti 13,1 27,6 29,5 2,8 1,4 23,3 2,4 2,35 e. judje 10,8 27,4 32,0 5,9 2,5 19,6 1,8 2,51 f. ateisti ali neverniki 17,6 38,0 30,3 4,2 1,7 7,2 1,0 2,28 R36f Prosimo, da za vsako od naštetih stvari poveste, ali ste to počeli v preteklem letu, v bolj oddaljeni preteklosti, ali tega niste nikoli počeli. to sem to sem tega počel v počel v bolj nisem preteklem oddaljeni nikoli ne letu preteklosti počel vem b.o. 1 2 3 8 9 a. meditirali 16,4 10,6 71,9 0,7 0,4 b. vadili jogo, tai chi ali qigong 10,4 9,0 80,0 0,2 0,5 c. uporabljali alternativno medicino (homeopatijo, ajurvedo ali tadicionalno kitajsko medicino) 11,5 10,6 77,0 0,4 0,6 d. obiskali (verskega) zdravilca ali se udeležili verskih zdravilskih obredov 1,8 3,9 93,8 0,4 0,2 e. se posvetovali z vedeževalcem ali astrologom 2,5 10,6 86,5 0,1 0,4 f. brali knjige ali revije z duhovno ali ezoterično vsebino 16,3 21,9 61,1 0,3 0,5 190 SLOVENSKO JAVNO MNENJE S3 Ali bi zase in za svojo družino lahko rekli: 1 - da vam ničesar posebej ne primanjkuje, da se posebej ne omejujete 24,3 2 - da ste bolj varčni, da se omejujete v manj pomembnih stvareh, manj luksuza ipd. 52,2 3 - da morate zelo skrbno gospodariti, da spravite konec s koncem, da se omejujete pri nakupih obleke ipd. 21,1 4 - da se močno omejujete, tudi pri nakupu hrane 1,6 5 - da živite v pomanjkanju osnovnih dobrin 0,4 6 - da živite v revščini 0,0 8 - ne vem 0,2 9 - b.o. 0,3 S4 (Samo za zaposlene) Kako zadovoljni ali nezadovoljni ste bili na splošno v zadnjih 12 mesecih s tem, kako se urejajo stvari v vaši službi? zelo zelo ne nezadovoljen zadovoljen vem b.o. 1 10 88 99 3,6 1,0 1,9 2,2 6,5 3,9 7,9 12,2 7,4 5,6 0,0 0,7 97 – ni zaposlen: 47,1 Povprečje: 6,73 S5 Kaj bi rekli, v kolikšni meri vas osebno zanima politika? 1 - zelo me zanima 6,5 2 - zanima me 27,5 3 - le malo me zanima 37,7 4 - sploh me ne zanima 27,7 8 - ne vem 0,2 9 - b.o. 0,4 Povprečje: 2,87 S6 Včasih demokracija ne deluje. Kadar se to zgodi, nekateri menijo, da potrebujemo močnega voditelja, ki bi uredil stvari; drugi pa menijo, da je tudi takrat, ko stvari ne delujejo, demokracija najboljša. Kaj vi mislite o tem, ali takrat... 1 - potrebujemo močnega voditelja, ali je 46,2 2 - demokracija vedno najboljša 34,3 8 - ne vem 18,5 9 - b.o. 0,9 191 S7 Našteli vam bomo nekaj stvari, o katerih imajo ljudje različna stališča. Kaj menite vi – ali se vam zdijo naštete stvari sprejemljive ali nesprejemljive? ni ne sprejemljivo sprejemljivo vem b.o. 1 2 8 9 a. smrtna kazen 38,4 52,1 8,9 0,6 b. prekinitev nosečnosti (splav) 70,2 22,3 6,9 0,6 c. poroke istospolnih partnerjev 57,6 35,7 6,1 0,6 d. evtanazija 67,4 20,2 11,7 0,7 S8 Ali vas je strah, da bi begunci ogrozili način življenja v Sloveniji, ali ne? Ocenite s pomočjo lestvice, kjer 1 pomeni, da vas sploh ni strah, in 5, da vas je zelo strah. 1 - sploh me ni strah 12,2 2 - ni me strah 24,4 3 - niti me ni strah niti me je strah 21,4 4 - strah me je 27,5 5 - zelo me je strah 13,0 8 - ne vem 1,2 9 - b.o. 0,3 Povprečje: 3,05 192 OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE Sedaj vam bomo zastavili nekaj vprašanj o rabi obnovljivih virov energije. O1 Pomislite na različne vire energije, ki se lahko uporabijo za pridobivanje elektrike: premog, zemeljski plin, hidroelektrarne, jedrska energija, sončna energija, vetrna energija in biomasa. Koliko električne energije, porabljene v Sloveniji, bi po vašem mnenju morali proizvesti iz vsakega od teh virov? Izberite odgovor s pomočjo spodnje lestvice. zelo sploh ne veliko veliko srednje malo nič vem b.o. Povp. 1 2 3 4 5 8 9 a. Najprej, koliko elektrike, ki jo porabimo v Sloveniji, bi morali proizvesti iz premoga? 2,0 5,6 17,1 38,6 29,2 7,1 0,4 3,94 b. In koliko iz zemeljskega plina? 2,4 15,7 42,7 24,7 5,8 8,0 0,7 3,17 c. In koliko iz hidroelektrarn, pridobljene s pomočjo zajezitve rek? 18,3 33,6 33,4 8,0 1,7 4,7 0,4 2,38 d. Koliko elektrike, porabljene v Sloveniji, bi morali proizvesti iz jedrske energije? 7,3 14,1 23,4 23,9 24,9 6,1 0,3 3,48 e. In koliko iz sončne energije? 57,8 28,7 7,6 1,6 0,2 3,6 0,5 1,51 f. In koliko iz vetrne energije? 52,9 28,5 8,6 4,4 0,7 4,6 0,2 1,65 g. In koliko bi jo morali proizvesti iz biomase, pridobljene iz lesa, rastlin in živalskih iztrebkov? 19,3 32,8 26,5 11,4 4,6 5,1 0,3 2,46 O2 Vetrne elektrarne, sončne elektrarne in hidroelektrarne izkoriščajo obnovljive vire energije. Kaj od navedenega je po vašem mnenju največja korist rabe obnovljivih virov energije? 1 - manj izpustov toplogrednih plinov 37,3 2 - boljša energetska samooskrba 12,2 3 - ta energija je cenejša 8,4 4 - ti viri so neomejeni, obnovljivi 22,0 5 - bolj prijazni za rastline in živali 15,3 8 - ne vem 4,4 9 - b.o. 0,5 193 Pokazali vam bomo tri možne scenarije uporabe obnovljivih virov energije v Sloveniji do leta 2050. Vsak od njih temelji na drugem energetskem viru (hidro energija, sončna energija in vetrna energija). Prosimo, da si vsak scenarij ogledate na sliki in nato odgovorite na nekaj vprašanj. O3a1 Naprej poglejte SCENARIJ A (anketar, pustite anketirancu čas, da si ogleda SLIKO A). Ta predvideva intenzivno gradnjo hidroelektrarn, medtem ko je novih vetrnic malo, sončne elektrarne pa so le na strehah. S pomočjo lestvice ocenite, kako dober se vam zdi scenarij A, pri čemer 0 pomeni, da se vam scenarij sploh ne zdi dober, in 10, da se vam scenarij zdi zelo dober. sploh se mi zdi se mi ne ne zdi dober zelo dober vem b.o. 0 10 88 99 6,2 2,2 5,1 9,8 6,9 19,6 9,0 10,4 13,1 3,4 8,6 4,5 1,1 Povprečje: 5,47 O3a2 Kaj od naštetega je po vašem mnenju glavna prednost tega scenarija? 1 - Hidroelektrarne so zanesljiv vir energije. 27,1 2 - Ta energija je poceni. 13,8 3 - Hidroelektrarne so prijazne do okolja. 15,8 4 - Omogočajo boljšo energetsko samooskrbo Slovenije. 23,9 5 - Hidroelektrarne so na ustreznih lokacijah. 6,1 6 - Drugo:____________________________________ 2,1 8 - ne vem 9,6 9 - b.o. 1,6 Odgovori drugo: - ni prednosti, nič (13 navedb) - boljša kot alternativa premoga - da bom imel v službi veliko dela, zaradi novih hidroelektrarn - najbolj škodljive za okolje - ne strinjam se z gradnjo hidroelektrarn. - obnovljivost - preveč so na kupu - takšna strategija je pomembna, ker nismo odvisni od plina... in obnovljivi viri so, ter poceni - voda je obnovljiv vir energije in veter tudi - za rast gospodarstva - že sedaj jih je preveč - že zgrajene hidroelektrarne bi morali obnoviti-boljše generatorje 194 O3a3 Kaj od naštetega pa je po vašem mnenju glavna slabost tega scenarija? 1 - Hidroelektrarne niso zanesljiv vir energije. 8,6 2 - Ta energija je draga. 9,7 3 - Hidroelektrarne so škodljive za okolje. 31,3 4 - So škodljive za zdravje ljudi. 4,4 5 - Hidroelektrarne niso na ustreznih lokacijah. 17,6 6 - Drugo:____________________________ 6,1 8 - ne vem 18,0 9 - b.o. 4,2 Odgovori drugo: - ni slabosti, nič (18 navedb) - draga infrastruktura - HE so OK, vetrnic je premalo! - ni potrebno novih hidroelektrarn - imamo že dovolj hidroelektrarn - je dolgo obdobje, dokler pridemo do resursov - lokacija - motijo dejanski naraven pretok rek - možnost poplav - na Dravi ni potrebno, ta lokacija ni primerna - nerealno stanje - nisem za zajezitev rek na Muri, ker je v primeru zajezitve večja verjetnost poplav - niso pretočne - niso realne ocenjene investicije in ocenjevanje - obremenitev vodotoka (Sava) - obstajajo še boljše alternative - ogrožanje rib - poplave - poplavljanje rek - poplavna ogroženost - porabi se ogromno površine zemlje - porušijo harmonijo naravnega življenja in omejujejo odtoke - premajhen izkoristek, glede na posege v okolje - premalo hidroelektrarn - premalo jezov, dolžina rek prekratka - premalo, ker jih ne morejo povsod graditi - premalo vetrnic in sončnih elektrarn - preobremenitev reke Save, drugačna razporeditev hidroelektrarn - prepogostost elektrarn na dveh ali treh rekah, ker s tem vplivaš na okoljski biotop - preveč hidroelektrarn je na eni reki - preveč jih je na Savi - prevelik poseg v okolje - problematične so hidroelektrarne na Muri - sem bolj za vetrne - spreminjanje režima rek - suša 195 - sušna obdobja - trenutno ne vidi slabosti - ustrezna ureditev okolice hidroelektrarn - veliki posegi v okolje - vpliv na okolje - vpliv na turistične atrakcije - vpliva na naravo okolico - vplivajo na okolje, spremenijo mikroklimo, itd. - zavzamejo preveč prostora O3b1 Sedaj poglejte SCENARIJ B (anketar, pustite anketirancu čas, da si ogleda SLIKO B). S pomočjo lestvice ocenite, kako dober se vam zdi scenarij B. Ta predvideva intenzivno gradnjo vetrnih elektrarn, medtem ko so sončne elektrarne le na strehah, hidroelektrarne pa le na vodotokih, kjer jih imamo že sedaj. sploh se mi zdi se mi ne ne zdi dober zelo dober vem b.o. 0 10 88 99 0,7 0,5 1,9 2,5 3,5 9,7 8,5 12,5 22,7 12,8 19,9 3,8 0,9 Povprečje: 7,44 O3b2 Kaj od naštetega je po vašem mnenju glavna prednost tega scenarija? 1 - Vetrne elektrarne so zanesljiv vir energije. 13,1 2 - Ta energija je poceni. 25,1 3 - Vetrne elektrarne so prijazne do okolja. 34,1 4 - Omogočajo boljšo energetsko samooskrbo Slovenije. 14,8 5 - Vetrne elektrarne so na ustreznih lokacijah. 5,8 6 - Drugo:____________________________________ 0,7 8 - ne vem 5,4 9 - b.o. 0,9 Odgovori drugo: - degradacija okolja - kvarijo okolje - ni nič dobrega, ni veliko vetra in je škodljivo za živali, ptice ter povzroča hrup - ni onesnaževanja - nima prednosti - niso izkoriščene, lahko jih bi imeli - razpršeno, več virov - še več bi jih morali narediti 196 O3b3 Kaj od naštetega pa je po vašem mnenju glavna slabost tega scenarija? 1 - Vetrne elektrarne niso zanesljiv vir energije. 29,2 2 - Ta energija je draga. 9,1 3 - Vetrne elektrarne so škodljive za okolje. 7,0 4 - So škodljive za zdravje ljudi. 2,8 5 - Vetrne elektrarne niso na ustreznih lokacijah. 13,4 6 - Drugo:________________________________ 8,4 8 - ne vem 23,7 9 - b.o. 6,4 Odgovori drugo: - ni slabosti, nič (30 navedb) - nevarno, škodljivo za ptice (17 navedb) - premalo jih je (5 navedb) - odpadno olje - da bi uničili še tisto kar imamo - da nebi bilo vetra - da nimamo vetrnih elektrarn. - drago vzdrževanje - država je kriva, da ni dovolj spodbud - estetika - estetski videz pokrajine - hrup - kazijo izgled okolja, poseg v okolje - ko ni vetra, ne proizvaja elektrike - moralo bi jih biti še več - možnost zvočnega onesnaževanja - ne smejo biti preblizu naselij - ne zdi se mi škodljivo za okolje - neestetsko za okolje - ni možno akumulirat energije,nezanesljiv vir, draga proizvodnja in okoljska zelo sporna za gradnjo - ni zadostne količine vetra - niso škodljive - odganjajo ptice - predraga investicija - preganja ptice - premalo jih je na ustreznih lokacijah - premalo sončnih - premalo vetrnic - preveč hidroelektrarn na eni reki - ptice – je res? - ropot - ropotajo, ptice ogrožene - škodijo živalim, ptičem - so drage, z njimi podpiramo samo izdelovalca - škodljivo za živali 197 - škodujejo živalim - šum, hrup - vetrnice so zelo glasne, zvočno onesnaženje - vpliv na ljudi,ki živijo v bližini - vpliv na nekatere živalske vrste O3c1 Poglejte še SCENARIJ C (anketar, pustite anketirancu čas, da si ogleda SLIKO C). S pomočjo lestvice ocenite, kako dober se vam zdi scenarij C. Ta predvideva intenzivno gradnjo sončnih elektrarn tako na strehah kot prostostoječih, medtem ko so hidroelektrarne le na vodotokih, kjer jih imamo že sedaj, novih vetrnic pa je malo. sploh se mi zdi se mi ne ne zdi dober zelo dober vem b.o. 0 10 88 99 0,8 0,6 1,3 3,3 2,7 10,2 8,7 11,3 23,9 11,7 20,9 3,5 1,1 Povprečje: 7,46 O3c2 Kaj od naštetega je po vašem mnenju glavna prednost tega scenarija? 1 - Sončne elektrarne so zanesljiv vir energije. 17,8 2 - Ta energija je poceni. 20,7 3 - Sončne elektrarne so prijazne do okolja. 32,7 4 - Omogočajo boljšo energetsko samooskrbo Slovenije. 18,6 5 - Sončne elektrarne so na ustreznih lokacijah. 2,6 6 - Drugo:________________________________________________ 0,6 8 - ne vem 5,9 9 - b.o. 1,1 Odgovori drugo: - ni prednosti, nič (3 navedbe) - lahko so na obstoječih stavbah - niso dobre za celoletno oskrbo - več sončnih elektrarn 198 O3c3 Kaj od naštetega pa je po vašem mnenju glavna slabost tega scenarija? 1 - Sončne elektrarne niso zanesljiv vir energije. 23,7 2 - Ta energija je draga. 15,2 3 - Sončne elektrarne so škodljive za okolje. 7,3 4 - So škodljive za zdravje ljudi. 2,8 5 - Sončne elektrarne niso na ustreznih lokacijah. 12,5 6 - Drugo:________________________________________________ 10,7 8 - ne vem 22,6 9 - b.o. 5,2 Odgovori drugo: - ni slabosti, nič (32 navedb) - neestetsko za okolje (11 navedb) - problem razgradnje, recikliranja (10 navedb) - (pre)draga investicija (9 navedb) - odvisni od vremenskih razmer (6 navedb) - premalo vetrnih elektrarn (3 navedbe) - bo preveč zemljišč zasedenih, bodo uničili zemljišča - Če je predolgo oblačno, niso zanesljive - država je pretrda do investitorjev - elektrarne bi morale biti smiselno vklopljene v okolje, da ne kazijo okolice - energija ni draga, je pa draga investicija - ker je potrebno čez čas menjavati sončne celice - lahko bi bilo še več sončnih elektrarn - lokacije - Mora biti na večji površini kot npr. vetrna elektrarna. - možnost požara, sevanje - najceneje - najmanj škodljive za okolje - neurja - nevarnost vžiga, preveč požarov - ni kombinirano z vetrnicami - obnova kolektorjev - odpadki povezani s starostjo sončnih celic - omejeno sončno žarčenje - politična naravnavost oz. nepodpora - potrebno jih je projektirati - požar - premalo sončnih elektrarn na ustreznih lokacijah - premalo sončnih elektrarn - premalo vetra - primerne bolj za individualno uporabo - problem vžiga - razgradnja, nevarnost udara strele, gašenje požara - Sama izdelava je dražja. S samo izdelavo bi bolj škodovali okolju kot pa bi z uporabo le-teh pomagal - sevanje - shranjevanje pridobljene sončne energije 199 - Skrbi jo, kako je z odpadom sončnih elektrarn, ko jim poteče življenjska doba, - Slab izkoristek sončnih celic, premalo elektrike se dobi iz tega. - slaba izkoriščenost direktne sončne energije - so nevarne za okolje - Sončne elektrarne nimajo dolge življenjske dobe in zasedajo velike površine - škodljiva proizvodnja - težko razgradljive - varnost v primeru požara - zavzame veliko prostora - visoka investicija in ni preizkušena - vnetljivo - zaradi nevarnosti vžiga - zasedajo velike površine - zavzemajo veliko prostora samostoječe - Zdravje ljudi na hišnih elektrarnah? - življenjska doba panelov je vprašljiva in razgradnja O4 Predstavljajte si, da bi živeli v bližini vetrne elektrarne, kot jo prikazuje slika (SLIKA 1). Kaj menite o takšni situaciji? vetrna elektrarna vetrna elektrarna bi ne me sploh ne bi motila me zelo motila vem b.o. 0 10 88 99 27,5 9,0 11,4 8,5 3,4 13,7 4,1 6,4 5,0 2,4 4,4 3,5 0,6 Povprečje: 3,28 O5 Če bi živeli v bližini vetrne elektrarne, kot jo prikazuje slika (SLIKA 1), kako zaskrbljeni bi bili glede naslednjih vidikov? Označite na lestvici od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni, da vas to sploh ne bi skrbelo in 5, da bi vas to zelo skrbelo. sploh me ne bi zelo bi me ne skrbelo skrbelo vem b.o. Povp. 1 2 3 4 5 8 9 a. nevarnost vžiga ali prevrnitve 49,2 18,5 16,4 6,6 5,2 3,5 0,6 1,96 b. hrup 30,4 20,5 21,4 11,6 8,9 6,7 0,6 2,44 c. migetanje senc 54,7 17,1 14,5 5,8 2,6 4,7 0,6 1,78 d. izgled krajine 50,1 18,4 15,6 7,4 4,4 3,3 0,6 1,93 e. vpliv na zdravje ljudi 48,4 17,8 14,9 6,6 4,4 7,0 0,9 1,92 f. nepotrebna poraba denarja in prostora 54,5 17,1 14,6 3,8 2,8 6,3 0,8 1,74 g. vrednost nepremičnin v okolici 36,3 18,9 21,3 11,6 5,2 6,1 0,6 2,25 200 O6 Kako veliko korist ali škodo imajo ob postavitvi takšne elektrarne po vašem mnenju spodaj navedeni. Uporabite lestvico od -3 do +3, kjer -3 pomeni, da imajo zelo veliko škodo, +3 pa pomeni, da imajo zelo veliko korist. nimajo zelo niti ko- zelo veliko risti niti veliko ne škodo škode korist vem b.o. -3 -2 -1 0 +1 +2 +3 8 9 a. prebivalci v bližini 2,7 6,4 12,2 35,0 13,4 11,7 10,8 6,7 1,0 Povprečje: 0,39 b. investitor v elektrarne 0,0 0,8 1,1 7,0 7,6 27,6 48,9 5,9 0,9 Povprečje: 2,22 c. narava v okolici elektrarne 4,0 11,3 20,1 43,7 4,9 4,9 3,8 5,8 1,4 Povprečje: - 0,31 d. globalno naravno okolje 1,9 5,7 12,4 42,8 11,3 8,9 8,3 7,3 1,2 Povprečje: 0,27 e. prebivalci Slovenije 0,8 1,9 3,2 17,2 20,1 24,3 26,5 4,8 1,1 Povprečje: 1,47 O7 Zdaj pa si predstavljajte še, da bi živeli v bližini sončne elektrarne, kot jo prikazuje slika (SLIKA 2). Kaj menite o takšni situaciji? sončna elektrarna sončna elektrarna bi ne me sploh ne bi motila me zelo motila vem b.o. 0 10 88 99 29,7 10,8 10,2 7,4 4,7 11,9 6,0 5,7 4,5 1,8 3,8 2,4 1,1 Povprečje: 3,09 201 O8 Če bi živeli v bližini sončne elektrarne, kot jo prikazuje slika (SLIKA 2), kako zaskrbljeni bi bili glede naslednjih vidikov? Povejte na lestvici od 1 do 5. sploh zelo me ne bi bi me ne skrbelo skrbelo vem b.o. Pov 1 2 3 4 5 8 9 a. nevarnost vžiga ali prevrnitve 40,8 18,9 18,5 11,3 5,7 3,7 1,1 2,18 b. hrup 75,7 10,7 5,2 1,4 1,7 4,5 0,8 1,34 c. bleščanje 28,5 20,2 23,8 14,6 7,6 4,4 1,0 2,50 d. izgled krajine 33,1 18,8 23,0 13,3 8,1 3,0 0,7 2,42 e. vpliv na zdravje ljudi 49,9 19,5 14,9 4,7 3,4 6,5 1,1 1,84 f. nepotrebna poraba denarja in prostora 49,9 18,2 16,8 5,4 3,4 5,3 1,1 1,87 g. vrednost nepremičnin v okolici 37,4 21,0 20,9 9,9 4,2 5,7 0,8 2,17 O9 Kako veliko korist ali škodo imajo ob postavitvi takšne elektrarne po vašem mnenju naslednji: nimajo zelo niti ko- zelo veliko risti niti veliko ne škodo škode korist vem b.o. -3 -2 -1 0 +1 +2 +3 8 9 a. prebivalci v bližini 2,8 7,9 9,8 31,0 13,1 16,3 12,6 5,0 1,6 Povprečje: 0,53 b. investitor v elektrarne 0,2 0,7 0,6 5,0 7,5 25,3 54,5 4,7 1,4 Povprečje: 2,33 c. narava v okolici elektrarne 4,7 11,6 21,9 39,1 4,7 7,3 4,2 5,3 1,2 Povprečje: - 0,29 d. globalno naravno okolje 1,9 7,2 14,4 38,2 10,1 11,5 7,9 7,3 1,6 Povprečje: 0,25 e. prebivalci Slovenije 0,6 2,0 4,0 18,1 19,5 27,6 22,8 4,4 1,1 Povprečje: 1,41 202 O10 Katera od spodaj naštetih spodbud bi najbolj vplivala na to, da bi vi podprli gradnjo sončne ali vetrne elektrarne v vašem okolju? 1 - neposredna finančna plačila (enkratni znesek ali mesečna renta) 20,8 2 - sodelovanje pri delitvi dobička 15,0 3 - vlaganje lastnika elektrarne v lokalni razvoj (prenove in gradnje cest, pločnikov, kolesarskih stez, športnih in kulturnih objektov …) 53,8 8 - ne vem 7,5 9 - b.o. 3,0 O11 Koliko besede pri odločanju za postavitev takšnih vetrnih ali sončnih elektrarn bi morali imeti spodaj našteti? sploh ne bi smeli imeti bi morali imeti besede največ besede ne pri odločanju pri odločanju vem b.o. Povp. 1 2 3 4 5 8 9 a. prebivalci v bližini objekta 3,1 7,1 24,1 24,1 38,1 2,5 1,0 3,90 b. investitorji 5,3 13,2 42,4 22,0 13,5 2,8 0,9 3,26 c. strokovnjaki 1,0 2,5 11,3 27,2 54,0 2,8 1,1 4,36 d. lokalni politiki 23,9 24,8 28,2 13,3 5,6 3,0 1,2 2,50 e. državni politiki 33,7 27,4 22,5 7,9 4,2 3,1 1,2 2,18 ZVERI IN HIŠNI LJUBLJENČKI Sedaj vam bomo prebrali nekaj trditev o divjadi in velikih zvereh v Sloveniji. B1. Prosimo povejte, koliko z njimi soglašate ali ne soglašate. močno sploh ne sogla- sogla- ne so- sogla- ne šam šam niti-niti glašam šam vem b.o. Povp. 1 2 3 4 5 8 9 a. Zaradi velikega števila medvedov je v Slo- veniji resno ogrožena varnost ljudi na pode- želskih območjih. 18,1 33,5 19,3 16,7 6,8 5,2 0,5 2,58 b. Divjad v Sloveniji že povzroča gospodarsko škodo v kmetijstvu in gozdarstvu. 18,3 44,4 17,8 12,4 2,8 3,8 0,6 2,34 203 močno sploh ne sogla- sogla- ne so- sogla- ne šam šam niti-niti glašam šam vem b.o. Povp. 1 2 3 4 5 8 9 c. Problem preštevilne divjadi je mogoče rešiti le z odstrelom živali. 14,5 35,5 19,1 17,3 8,1 5,2 0,4 2,67 d. Čeprav volkovi niso nevarni ljudem, pogos- to napadejo drobnico, zato je treba njihovo število zmanjšati. 16,3 38,4 18,1 16,1 6,3 4,3 0,6 2,56 e. Odstreli niso potrebni, velikost populacije velikih zveri in divjadi naj se uravnava po naravni poti, četudi bi trajalo desetletje ali več. 7,2 18,2 19,8 38,4 11,9 4,4 0,2 3,31 In še nekaj vprašanj o hišnih ljubljenčkih. B2 Ali imate v gospodinjstvu domačo žival, hišnega ljubljenčka? da ne b.o. 1 2 9 a. pes 36,1 63,9 0,1 b. mačka 36,1 63,8 0,2 c. ptica 3,9 96,0 0,1 d. drugo 12,6 87,1 0,3 B3. Koliko ste na to žival navezani? Odgovarjajo tisti, ki imajo hišnega ljubljenčka. sploh nisem zelo sem ne navezan nit-niti navezan vem b.o. Povp. 1 2 3 4 5 8 9 a. pes n=389 0,3 1,0 5,7 24,7 67,9 0,0 0,5 4,60 b. mačka n=389 2,8 3,9 16,2 27,5 49,6 0,0 0,0 4,17 c. ptica n=42 4,8 2,4 11,9 19,0 61,9 0,0 0,0 4,31 d. drugo n=136 6,6 7,4 20,6 25,0 40,4 0,0 0,0 3,85 204 VEGETARIJANSTVO Sledi nekaj vprašanj o različnih načinih prehranjevanja. V1 V kolikšni meri soglašate z navedenimi trditvami? močno ne sploh ne sogla- sogla- sogla- sogla- ne šam šam niti-niti šam šam vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 a. Ljudje, ki ne uživajo mesa in mesnih izdelkov, so bolj zdravi. 1,7 8,0 24,8 43,4 19,5 2,2 0,5 Povprečje: 3,73 b. Ljudje, ki ne uživajo niti mesa, niti rib, niti mleka in mlečnih izdelkov ter zavračajo uporabo izdelkov živalskega izvora, so čisto preveč radikalni. 26,7 39,5 16,9 9,9 3,2 3,6 0,2 Povprečje: 2,21 c. Prehranjevanje z živalskim mesom se mi zdi etično sporno. 1,4 4,9 13,5 50,3 28,5 1,1 0,3 Povprečje: 4,01 d. Za učinkovito varovanje okolja je nujno izogibanje hrani žival- skega izvora. 1,6 8,3 15,8 49,5 22,6 1,8 0,5 Povprečje: 3,85 e. Starše, ki mladoletnim otrokom ne omogočajo uživanja niti mesnih, niti ribjih, niti mlečnih živil, bi morale obravnavati soci- alne službe, otroke pa zaščititi. 23,3 38,1 17,4 13,3 4,0 3,7 0,3 Povprečje: 2,34 f. Uživanje kakršnihkoli mesnih izdelkov se mi preprosto upira. 0,8 2,7 5,4 43,9 46,8 0,3 0,1 Povprečje: 4,34 205 V2 Zanima nas, ali sploh oziroma kako pogosto uživate spodaj našteta živila? a. b. c. Meso in Mleko in / ali mesni izdelki Ribe mlečni izdelki 1 - dnevno (vsaj 1x na dan) 24,0 1,2 50,1 2 - večkrat tedensko (3-6x na teden) 54,6 9,2 27,8 3 - pogosto (1-2x na teden) 14,7 34,2 10,8 4 - občasno (manj kot 1x na teden) 4,4 40,4 5,9 5 - samo izjemoma (1-3x letno) 0,6 10,8 2,1 6 - nikoli 1,4 3,9 3,0 8 - ne vem 0,0 0,0 0,0 9 - b.o. 0,3 0,3 0,3 Odgovarjajo samo tisti, ki meso in mesne izdelke jedo pogosto, občasno, samo izjemoma ali nikoli. (V2a = 3, 4, 5, 6); n=228 V3a Odgovorili ste, da mesa in mesnih izdelkov ne uživate večkrat tedensko. Nam lahko prosim zaupate razlog za to? Izberite en odgovor – tistega, ki predstavlja glavni razlog za to. 1 - Ni mi všeč okus. 21,9 2 - To škoduje mojemu zdravju. 21,1 3 - Tako mi je svetoval zdravnik. 3,5 4 - To je povezano s prevelikim izkoriščanjem naravnih virov, škodi okolju / naravi. 5,7 5 - To je povezano z nepotrebnim trpljenjem oz. izkoriščanjem živali. 9,6 6 - To mi prepoveduje moje religiozno prepričanje oz. je to slabo za mojo duhovnost. 0,4 7 - To je zame predrago. 13,6 8 - ne vem 9,2 9 - b.o. 14,9 Odgovarjajo samo tisti, ki ribe jedo pogosto, občasno, samo izjemoma ali nikoli. (V2b = 3, 4, 5, 6); n=964 V3b Odgovorili ste, da rib ne uživate večkrat tedensko. Nam lahko prosim zaupate razlog za to? Izberite en odgovor – tistega, ki predstavlja glavni razlog za to. 1 - Ni mi všeč okus. 27,7 2 - To škoduje mojemu zdravju. 2,0 3 - Tako mi je svetoval zdravnik. 0,5 4 - To je povezano s prevelikim izkoriščanjem naravnih virov, škodi okolju / naravi. 2,8 5 - To je povezano z nepotrebnim trpljenjem oz. izkoriščanjem živali. 1,7 6 - To mi prepoveduje moje religiozno prepričanje oz. je to slabo za mojo duhovnost. 0,1 7 - To je zame predrago. 23,7 8 - ne vem 21,1 9 - b.o. 20,5 206 Odgovarjajo samo tisti, ki mleko in / ali mlečne izdelke jedo pogosto, občasno, samo izjemoma ali nikoli. (V2c = 3, 4, 5, 6); n=235 V3c Odgovorili ste, da mleka in / ali mlečnih izdelkov ne uživate večkrat tedensko. Nam lahko prosim zaupate razlog za to? Izberite en odgovor – tistega, ki predstavlja glavni razlog za to. 1 - Ni mi všeč okus. 34,5 2 - To škoduje mojemu zdravju. 34,5 3 - Tako mi je svetoval zdravnik. 3,8 4 - To je povezano s prevelikim izkoriščanjem naravnih virov, škodi okolju / naravi. 0,4 5 - To je povezano z nepotrebnim trpljenjem oz. izkoriščanjem živali. 2,1 6 - To mi prepoveduje moje religiozno prepričanje oz. je to slabo za mojo duhovnost. 0,0 7 - To je zame predrago. 1,3 8 - ne vem 13,2 9 - b.o. 10,2 V4 Ali bi zase rekli, da ste: da ne ne vem b.o. 1 2 8 9 a. vegan 0,4 99,4 0,0 0,3 b. vegetarijanec 1,9 98,0 0,1 0,1 PRVA POMOČ V nadaljevanju vam bomo zastavili nekaj vprašanj, vezanih na tematiko prve pomoči, predvsem na ukrepe pri nenadnem poslabšanju zdravstvenega stanja. P1 Na lestvici od 1 do 5, kjer 1 pomeni »sploh se mi ne zdi pomembno« in 5 pomeni »zelo se mi zdi pomembno«, ocenite, kako pomembno je, da imajo znanja prve pomoči sledeče starostne skupine: sploh ni zelo ne pomembno pomembno vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 a. otroci in mladostniki 0,8 3,1 16,9 25,9 52,7 0,2 0,5 4,27 b. študenti in zaposleni 0,0 0,3 3,2 15,0 80,7 0,1 0,6 4,77 c. mlajši upokojenci 0,0 0,4 6,7 22,1 70,1 0,1 0,7 4,63 d. starejši upokojenci 1,0 3,8 14,5 28,0 52,1 0,2 0,5 4,27 207 P2 Katera znanja o ukrepih prve pomoči bi si vi želeli obnoviti ali pridobiti? (Seštevek več odgovorov) 1 - oživljanje z uporabo naprave za oživljanje (defibrilatorja) 77,1 2 - znanja o bolezenskih stanjih (npr. sladkorna bolezen, kap, epileptični napad) 64,7 3 - znanja o poškodbah (npr. zlomi, rane, krvavitve) 61,7 4 - nobenih znanj 14,1 8 - ne vem 0,7 9 - b.o. 0,6 P3 Na kakšen način bi vi najraje pridobili znanja prve pomoči? 1 - poslušal bi samo predavanja 6,2 2 - poslušal bi kratka predavanja in praktično vadil 70,2 3 - gledal bi prispevke na televiziji in internetu 6,6 4 - bral bi o tem v zloženkah, priročnikih, časopisih, na internetnih straneh 3,9 5 - ne bi pridobival znanj o prvi pomoči 12,1 8 - ne vem 0,6 9 - b.o. 0,4 P4 Približno koliko let je minilo od kar ste se nazadnje usposabljali iz prve pomoči? 1 - 1 leto ali manj 13,3 2 - med 2 in 5 let 18,1 3 - med 6 in 10 let 9,0 4 - več kot 10 let 53,8 5 - nikoli se še nisem usposabljal iz prve pomoči 4,7 8 - ne vem 0,5 9 - b.o. 0,6 P5 Nekateri ljudje v Sloveniji se odločijo za obnavljanje znanja prve pomoči, drugi ne. Kaj pa vi, ali bi se udeležili brezplačnega tečaja prve pomoči? 1 - da 75,3 2 - ne 22,2 8 - ne vem 2,3 9 - b.o. 0,1 208 P6 Izmed navedenih izberite dva glavna razloga, zakaj se ljudje na splošno odločijo za pridobivanje znanj prve pomoči? (Seštevek dveh odgovorov) 1 - sami, nekdo v družini ali prijatelj ima težko kronično ali drugo bolezen 26,2 2 - zaradi pridobivanja vozniškega izpita 63,2 3 - ker želijo pomagati drugim ljudem 48,3 4 - nekdo v družini sodi med ranljivo skupino prebivalstva (majhni otroci, starostniki) 13,9 5 - ukvarjajo se s športom, kjer lahko pride do poškodb 5,3 6 - zaradi svojega poklica 21,1 8 - ne vem 1,6 9 - b.o. 0,3 P7 Kaj je glavni razlog, da ljudje ne pridobivajo znanj prve pomoči? 1 - menijo da teh znanj ne potrebujejo 47,9 2 - ne vedo, kje in kdaj so tečaji 9,9 3 - nimajo časa 23,4 4 - nimajo denarja za tečaj 5,7 5 - zdravje jim tega ne dopušča 1,5 6 - tečaji niso prilagojeni starostnim skupinam 4,1 8 - ne vem 6,1 9 - b.o. 1,4 P8 Na lestvici od 1 do 5 ocenite, koliko je vsak od subjektov pomemben za dvig znanj o ukrepih prve pomoči v Sloveniji pri nenadnih bolezenskih stanjih in poškodbah? Uporabite lestvico, kjer 1 pomeni »sploh ni pomemben« in 5 »zelo pomemben«. sploh ni zel ne pomemben pomemben vem b.o. povp. 1 2 3 4 5 8 9 a. osebni zdravnik 3,5 7,2 16,2 24,3 48,0 0,5 0,3 4,07 b. mediji (TV, radio, internet) 1,5 6,8 23,8 35,3 31,6 0,7 0,3 3,90 c. različne organizacije (npr. Rdeči križ s tečaji prve pomoči, društva bolnikov, AMZS) 0,3 2,9 12,5 31,4 51,7 0,8 0,4 4,33 d. posameznik sam 0,7 3,4 14,4 25,4 55,1 0,6 0,4 4,32 209 Prosimo, da odgovorite še na nekaj vprašanj, ki se nanašajo na prepoznavanje in ukrepanje pri nujnih bolezenskih stanjih. P9 Katerega izmed sledečih nujnih zdravstvenih stanj ima najverjetneje oseba, ki je lačna, upočasnjena, potna, bleda, se trese in ima motnje v mišljenju (težave s koncentracijo, utrujenost, zmedenost)? 1 - možgansko kap 12,7 2 - zaplet sladkorne bolezni (hipoglikemija) 65,2 3 - srčni infarkt (kap) 6,4 4 - hudo alergijsko reakcijo 2,1 8 - ne vem 13,3 9 - b.o. 0,3 P10 Katerega izmed sledečih nujnih zdravstvenih stanj ima najverjetneje oseba, ki nerazločno govori, ima povešen ustni kot in ohromelo polovico telesa? 1 - možgansko kap 88,6 2 - zaplet sladkorne bolezni (hipoglikemija) 0,2 3 - srčni infarkt (kap) 7,0 4 - hudo alergijsko reakcijo 0,4 8 - ne vem 3,8 9 - b.o. 0,1 P11 Katerega izmed sledečih nujnih zdravstvenih stanj ima najverjetneje oseba, ki jo močno tišči v prsnem košu in jo boli leva roka, težko diha, ji je slabo in ima mrzel znoj? 1 - možgansko kap 2,5 2 - zaplet sladkorne bolezni (hipoglikemija) 0,6 3 - srčni infarkt (kap) 92,6 4 - hudo alergijsko reakcijo 0,8 8 - ne vem 3,2 9 - b.o. 0,2 P12 Kaj bi dali osebi, ki je pri zavesti in ima zaplete sladkorne bolezni (hipoglikemijo)? 1 - čokolado 15,5 2 - vodo 10,4 3 - sladkor (1 veliko žlico) 63,4 4 - skodelico zeliščnega čaja 1,9 5 - nič 2,8 8 - ne vem 5,8 9 - b.o. 0,3 210 P13 Kaj bi najprej storili, če bi v večernih urah pri osebi, ki je pri zavesti, prepoznali možgansko kap? 1 - Takoj bi poklical 112. 97,9 2 - Počakal bi do jutra in osebo sam peljal do zdravnika. 0,0 3 - Začel bi z oživljanjem (stiski prsnega koša in umetnim dihanjem). 1,6 4 - Osebi bi dal skodelico zeliščnega čaja. 0,1 8 - ne vem 0,3 9 - b.o. 0,2 P14 Kaj bi najprej storili, če bi v večernih urah pri osebi, ki je pri zavesti prepoznali srčni infarkt (srčno kap)? 1 - Takoj bi poklical 112. 89,3 2 - Počakal bi do jutra in osebo sam peljal do zdravnika. 0,0 3 - Začel bi z oživljanjem (stiski prsnega koša in umetnim dihanjem). 10,2 4 - Osebi bi dal skodelico zeliščnega čaja za pomiritev. 0,1 8 - ne vem 0,2 9 - b.o. 0,2 P15 Kateri ukrep je najpomembnejši, če se sami znajdemo pri osebi, ki ne kaže znakov življenja? 1 - masaža prsnega koša s krožnimi gibi po koži in obkladki na čelo 16,1 2 - stabilni bočni položaj za nezavestnega 20,5 3 - umetno dihanje 16,4 4 - uporaba naprave za oživljanje (AED defibrilatorja) 24,9 5 - močno in globoko pritiskanje na sredino prsnega koša 16,2 8 - ne vem 5,4 9 - b.o. 0,5 P16 Približno koliko časa bi bili vi pripravljeni nameniti brezplačnemu tečaju prve pomoči? 1 - do tri ure 31,5 2 - celo popoldne (4 do 6 ur) 22,3 3 - dva popoldneva (dvakrat po 4 do 6 ur) 28,9 4 - nič 15,0 8 - ne vem 1,6 9 - b.o. 0,6 211 P17 Pred vami je 13 vprašanj, ki se nanašajo na različne vidike vašega življenja. Pri vsakem vprašanju lahko odgovorite z oceno na lestvici od 1 do 7. Ko si ogledate možnosti na obeh koncih lestvice, izberite številko, ki najbolje predstavlja vaša mnenja in občutke. zelo redko zelo ne ali nikoli pogosto vem b.o. 1 7 8 9 1. Kako pogosto imate občutek, da vam je vseeno za to, kar se dogaja okoli vas? 33,1 23,0 13,7 14,6 8,5 3,4 2,4 0,5 0,7 Povprečje: 2,62 ne nikoli vedno vem b.o. 1 7 8 9 2. Ali se je že zgodilo, da vas je presenetilo vedenje ljudi, za katere ste mislili, da jih dobro poznate? 4,5 9,5 17,0 21,0 27,6 14,0 5,3 0,3 0,7 Povprečje: 4,22 ne nikoli vedno vem b.o. 1 7 8 9 3. Ali se je že zgodilo, da so vas razočarali ljudje, na katere ste se zanesli? 5,2 14,5 17,5 18,7 26,1 12,3 4,9 0,1 0,6 Povprečje: 4,04 brez z zelo jasnimi cilji ne jasnih ciljev in smislom vem b.o. 1 7 8 9 4. Do sedaj je bilo vaše življenje: 0,2 1,1 3,0 11,1 23,2 34,2 26,4 0,3 0,6 Povprečje: 5,66 zelo zelo redko ne pogosto ali nikoli vem b.o. 1 7 8 9 5. Kako pogosto imate občutek, da niste pravično obravnavani? 2,5 4,8 9,8 19,6 22,2 23,4 16,4 0,7 0,6 Povprečje: 4,92 212 zelo zelo redko ne pogosto ali nikoli vem b.o. 1 7 8 9 6. Kako pogosto imate občutek, da ste v nepoznani situaciji in ne veste, kaj bi naredili? 0,8 2,6 9,6 17,8 22,0 28,7 16,6 0,9 0,9 Povprečje: 5,14 vir užitka in globokega vir bolečine ne zadovoljstva in dolgočasja vem b.o. 1 7 8 9 7. Stvari, ki jih vsakodnevno počnete, vam predstavljajo: 20,0 32,4 22,4 15,8 5,1 1,6 1,1 0,8 0,6 Povprečje: 2,62 zelo zelo redko ne pogosto ali nikoli vem b.o. 1 7 8 9 8. Kako pogosto imate zelo zmedene občutke in predstave? 0,6 1,9 6,4 10,8 15,3 33,3 30,3 0,9 0,6 Povprečje: 5,63 zelo zelo redko ne pogosto ali nikoli vem b.o. 1 7 8 9 9. Kako pogosto se vam dogaja, da imate občutke, ki jih raje ne bi imeli? 1,5 3,7 8,2 15,6 15,8 30,6 22,2 1,4 1,0 Povprečje: 5,27 zelo ne nikoli pogosto vem b.o. 1 7 8 9 10. Veliko ljudi, celo tistih z močnim značajem, se v določenih situacijah včasih počuti kot zguba. Kako pogosto ste se v preteklosti tako počutili? 22,8 29,4 17,7 14,6 8,5 3,5 1,7 1,1 0,6 Povprečje: 2,73 213 precenili ali podcenili točno ocenili ne njihovo pomembnost situacijo vem b.o. 1 7 8 9 11. Ko so se zgodili določeni dogodki, ali ste na sploš- no ugotovili, da ste… 2,8 4,5 12,0 27,2 25,9 18,9 5,2 3,0 0,6 Povprečje: 4,52 zelo zelo redko ne pogosto ali nikoli vem b.o. 1 7 8 9 12. Kako pogosto imate občutek, da je v stvareh, ki jih počnete iz dneva v dan, le malo smisla? 1,0 1,6 5,5 12,1 16,6 34,6 27,1 0,9 0,6 Povprečje: 5,58 zelo ne nikoli pogosto vem b.o. 1 7 8 9 13. Kako pogosto imate občutke, za katere niste prepričani, da jih lahko obvladate? 15,6 30,9 17,4 16,1 9,8 5,4 2,1 1,8 0,9 Povprečje: 2,98 A1 Ali redno skrbite za kakšnega družinskega člana ali koga drugega, ki zaradi starosti, bolezni ali kakšnih drugih razlogov potrebuje pomoč pri svojem vsakdanjem življenju? (Seštevek več možnih odgovorov.) 1 - otroke 35,1 2 - starše 31,4 3 - stare starše 7,3 4 - partnerja 13,1 5 - partnerjeve starše 9,4 6 - drugo – koga? _____________ 13,6 7 - nimam skrbstvenih obveznosti 81,1 8 - ne vem 0,1 9 - b.o. 1,2 Odgovori drugo: - brat (2 navedbi) - Dve prijateljici. - na domu, starejša gospa - Obiskuje starejše ljudi preko projekta. - prijateljica 214 - sestra (2 navedbi) - sosed ali soseda (3 navedbe) - svak (3 nevedbe) - vnuk ali vnukinja (5 navedb) - za enega gospoda - stric - znanka Odgovarjajo tisti, ki so navedli, da redno skrbijo za nekoga. (A1 = 1, 2, 3, 4, 5, 6); n= 190 A2 Koliko ur tedensko porabite za skrbstveno delo? Minimum: 1 ura Maximum: 168 ur Povprečje: 22,25 ur 888 - ne vem 5,3 999 - b.o. 0,5 UPORABA INTERNETA IN INTERNETNIH DRUŽBENIH OMREŽIJ Sedaj vam bomo zastavili nekaj vprašanj o uporabi interneta in internetnih družbenih omrežij. I1 Kako pogosto dostopate do interneta? 1 - večkrat na dan 43,9 2 - vsak dan 21,1 3 - večkrat na teden 8,8 4 - večkrat na mesec 1,0 5 - redkeje 3,5 6 - nikoli 21,0 8 - ne vem 0,0 9 - b.o. 0,6 215 Na vprašanja od I2 do vključno I8 odgovarjajo tisti, ki do interneta dostopajo vsaj večkrat mesečno. (I1 = 1, 2, 3, 4); n=808 I2 Katero napravo pri tem najpogosteje uporabljate? 1 - namizni ali prenosni računalnik 42,0 2 - mobilni telefon 54,3 3 - tablični računalnik (tablico) 3,5 4 - pametni televizor (“Smart TV”) 0,2 5 - kakšno drugo napravo kot na primer igralno konzolo ali elektronski bralnik 0,0 8 - ne vem 0,0 9 - b.o. 0,0 I3 Ali imate ustvarjen profil na katerem od internetnih družbenih omrežij (npr. Facebook, Youtube, Twitter, Instagram, Snapchat)? 1 - da 63,5 2 - ne 36,4 8 - ne vem 0,0 9 - b.o. 0,1 Na vprašanja od I4 do vključno I8 odgovarjajo tisti, ki imajo ustvarjen profil na katerem od internetnih družbenih omrežij. (I3 = 1); n=513 I4 Ali menite, da internetna družbena omrežja sistematično zbirajo podatke o vaši uporabi interneta? 1 - da 84,4 2 - ne 10,3 8 - ne vem 5,1 9 - b.o. 0,2 Na vprašanja od I5 do vključno I8 odgovarjajo tisti, ki se jim zdi, da so vsebine prilagojene podatkom o uporabi. (I4 = 1); n=433 I5 Ali se vam zdi, da se vsebine, ki vam jih prikazujejo družbena omrežja, prilagajajo glede na podatke o vaši uporabi, ali pa se prikazujejo objave vseh ljudi, ki jim sledite? 1 - Prilagajajo se. 79,0 2 - Prikazujejo se vse. 18,5 8 - ne vem 2,5 9 - b.o. 0,0 216 I6 Ali vas skrbi možnost zlorabe podatkov o vaši uporabi interneta, ki jih zbirajo internetna družbena omrežja? 1 - sploh me ne skrbi 5,5 2 - ne skrbi me 18,0 3 - niti me ne skrbi niti me skrbi 23,6 4 - skrbi me 42,0 5 - zelo me skrbi 10,9 8 - ne vem 0,0 9 - b.o. 0,0 I7 Ali bi bili pripravljeni sprejeti slabšo uporabniško izkušnjo, če bi zaradi tega internetna družbena omrežja prenehala zbirati podatke o vaši uporabi? 1 - da 46,4 2 - ne 24,9 8 - ne vem 27,5 9 - b.o. 1,2 I8 Ali bi bili pripravljeni plačevati za uporabo internetnih družbenih omrežij, če bi zaradi tega prenehala zbirati podatke o vaši uporabi? 1 - da 23,1 2 - ne 59,6 8 - ne vem 16,2 9 - b.o. 1,2 ODGOVARJAJO VSI! I9 Ali vsaj občasno spremljate novice o aktualnem družbenem dogajanju v Sloveniji in po svetu? 1 - da 90,9 2 - ne 8,6 8 - ne vem 0,1 9 - b.o. 0,4 217 Na vprašanje I10 odgovarjajo tisti, ki vsaj občasno spremljajo novice o aktualnem družbenem dogajanju v Sloveniji. (I9=1); n=981 I10 Kje in kako pogosto jih spremljate? večkrat večkrat red- na vsak na ne nikoli keje teden dan dan vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 a. Pogovarjam se z znanci, prijatelji, sorodniki. 4,0 32,6 39,3 18,1 5,6 0,0 0,3 Povprečje: 2,89 b. Spremljam novinarske prispevke na interne- tnih družbenih omrežjih (Facebook, Twitter, Youtube), ki jih delijo znanci, prijatelji, sorodniki. 50,8 17,1 15,1 11,6 4,8 0,1 0,5 Povprečje: 2,02 c. Spremljam novinarske prispevke na interne- tnih družbenih omrežjih, ki jih delijo novinarji ali uradni profili medijskih hiš. 51,1 22,4 14,0 9,6 2,9 0,0 0,1 Povprečje: 1,91 d. Spremljam novinarske prispevke na uradnih spletnih mestih ali aplikacijah medijskih hiš (npr. 24ur.com, rtvslo.si, siol.net, slovenske- novice.si, zurnal24.si). 30,3 18,0 25,9 19,9 5,7 0,0 0,2 Povprečje: 2,53 e. Spremljam izvirne zapise uporabnikov na spletnih družbenih omrežjih (ne deljene vsebine) ali bloge. 56,5 27,3 10,5 4,8 0,5 0,3 0,1 Povprečje: 1,65 f. Berem tiskane izvode časopisov (Sloven- ske novice, Delo, Dnevnik, Večer, Mladina, Reporter). 27,7 35,4 18,7 15,0 3,0 0,1 0,2 Povprečje: 2,30 g. Gledam informativne oddaje na televiziji (Dnevnik, 24ur, Tednik, Svet na Kanalu A). 6,3 19,1 26,5 41,0 7,0 0,0 0,1 Povprečje: 3,23 h. Poslušam informativne oddaje na radiu. 17,8 28,1 18,9 28,1 6,8 0,0 0,2 Povprečje: 2,78 i. Neposredno spremljam spletne objave nevladnih organizacij, državnih institucij, politikov ali političnih strank (na internetnih družbenih omrežjih, na uradnih straneh, mailing listah). 66,1 25,6 5,6 1,7 0,6 0,1 0,3 Povprečje: 1,45 218 SOVRAŽNI GOVOR Vprašanji H1_1 in H1_2 sta se naključno menjavali pri respondentih. Vprašanje: N= H1_1 558 H1_2 521 H1_1 Na kaj pomislite, ko nekdo omeni izraz “sovražni govor”? (Seštevek več odgovorov) 1 - Nekdo je javno spodbujal nasilje ali nestrpnost zoper določeno skupino ljudi. 72,4 2 - Nekdo je javno izražal sovraštvo do druge osebe. 57,5 3 - Nekdo je žalil drugo osebo. 44,7 4 - Nekdo je grozil drugi osebi. 36,1 5 - Uporaba neprimernega besednjaka, ki sicer ni uperjen zoper druge osebe. 23,6 8 - ne vem 2,7 9 - b.o. 1,3 H1_2 Na kaj pomislite, ko nekdo omeni izraz “sovražni govor”? (Seštevek več odgovorov) 1 - Nekdo je javno spodbujal nasilje zoper določeno skupino ljudi. 74,9 2 - Nekdo je javno izražal sovraštvo do druge osebe. 58,7 3 - Nekdo je žalil drugo osebo. 44,3 4 - Nekdo je grozil drugi osebi. 41,7 5 - Uporaba neprimernega besednjaka, ki sicer ni uperjen zoper druge osebe. 30,0 8 - ne vem 4,6 9 - b.o. 0,6 Vprašanji H2_1 in H2_2 sta se naključno menjavali pri respondentih. Vprašanje: N= H2_1 538 H2_2 541 219 H2_1 V kolikšni meri vas motijo naslednje sporne oblike govora na spletu? Ocenite na lestvici od 1 do 5, kjer 1 pomeni »sploh me ne motijo«, 5 pa »zelo me motijo«. sploh me ne zelo me ne motijo niti-niti motijo vem b.o. Povp. 1 2 3 4 5 8 9 a. Grožnje (npr: »Župan mesta X, pazi se, čakal te bom pred hišo in te ubil!«) 1,9 2,8 9,1 18,2 61,2 3,0 3,9 4,44 b. Javno spodbujanje sovraštva zoper določene skupine ali njihove pripadnike (npr. Rome, istospolne usmerjene, Hrvate idr.) 1,5 1,9 10,4 25,3 57,1 2,0 1,9 4,40 c. Žaljivke (npr. Nisi samo bebec, ampak si resnično en retardiran idiot.) 1,9 1,9 11,2 26,8 54,6 2,0 1,7 4,36 d. Neprimerne in vulgarne besede (npr. kletvice) 2,6 3,5 12,6 27,0 50,6 1,7 2,0 4,24 H2_2 V kolikšni meri vas motijo naslednje sporne oblike govora na spletu? Ocenite na lestvici od 1 do 5, kjer 1 pomeni »sploh me ne motijo«, 5 pa »zelo me motijo«. sploh zelo me ne me ne motijo nit-niti motijo vem b.o. Povp. 1 2 3 4 5 8 9 a. Grožnje 1,7 3,9 8,3 18,9 56,7 5,7 4,8 4,40 b. Javno spodbujanje sovraštva zoper določene skupine ali njihove pripadnike 0,7 1,7 6,3 24,6 60,3 4,1 2,4 4,52 c. Žaljivke 1,5 3,1 8,7 25,9 55,3 3,3 2,2 4,38 d. Neprimerne in vulgarne besede 2,4 3,0 10,2 25,3 52,9 3,3 3,0 4,32 220 ODGOVARJAJO VSI! H3 Kako pogosto … večkrat večkrat na vsak na ne nikoli redkeje teden dan dan vem b.o. Povp. 1 2 3 4 5 8 9 a. na spletu komentirate novinarske članke, novice v registriranih medijih ali avtorske bloge 81,6 13,7 1,9 0,8 0,5 0,4 1,2 1,22 b. objavljate vsebine na svojem profilu v internetnih družbenih omrežjih (FB, Twitter, Youtu- be, Instagram, SnapChat…) 64,1 26,6 5,4 1,1 0,6 0,4 1,9 1,44 c. komentirate objave drugih oseb v internetnih družbenih omrežjih (FB, Twitter, Youtu- be, Instagram, Snapchat…) 64,4 25,5 6,9 0,7 0,4 0,4 1,8 1,44 DEMOGRAFIJA D1 Spol 1 - moški 48,8 2 - ženski 51,2 D2 Kdaj ste bili rojeni? Prosimo, povejte samo leto rojstva. Starost: 1 - do 30 let 15,7 2 - 31 do 45 let 22,8 3 - 46 do 60 let 24,3 4 - 61 let in več 37,3 D3 Koliko let je trajalo vaše šolanje? (Upoštevajte vse vrste izobraževanja od osnovne šole do univerze, vključno s poklicnim izobraževanjem, vajeništvom, vendar ne upoštevajte ponavljanj letnikov). Povprečje: 12,92 let 00 - brez formalne izobrazbe 0,5 99 - b.o. 0,4 221 D4 Navedite zadnjo šolo, ki ste jo končali, redno ali izredno: 00 - brez šolske izobrazbe (0 do največ 3 razrede osemletke ali do največ 5 razredov devetletke) 0,7 01 - nepopolna osnovnošolska izobrazba (nedokončana OŠ z več kot 3 razredi osemletke ali več kot 5 razredov devetletke) 2,8 02 - osnovnošolska izobrazba (ima spričevalo o končani OŠ) 13,2 03 - nižja ali srednja poklicna izobrazba (2-3 letni poklicni program, certifikat o NPK) 21,5 04 - srednja strokovna izobrazba (srednja tehniška šola, trajanje 4 leta, matura) 23,7 05 - srednja splošna izobrazba (gimnazija, matura) 7,2 06 - višja strokovna izobrazba, višješolska izobrazba (predhodna višja šola, 2 leti + diploma) 8,3 07 - visokošolska strokovna izobrazba (nekdanji VS - 3 leta, 1. bolonjska stopnja) 5,8 08 - visokošolska univerzitetna izobrazba (4 - lahko tudi 6 let + diploma) 10,8 09 - bolonjski magisterij 2,1 10 - specializacija (približno 1 leto) 0,9 11 - magisterij 1,1 12 - doktorat 1,5 13 - drugo 0,1 99 - b.o. 0,1 Sedaj sledijo vprašanja o vašem delu oz. zaposlitvi. Pri tem mislimo na delo kot aktivnost, s katero pridobivate dohodek tako, da ste zaposleni pri nekom drugem, da ste samozaposleni, ali da delate v svojem družinskem podjetju, in sicer vsaj eno uro na teden. Če trenutno (začasno) ne delate (npr. zaradi bolezni, porodniškega dopusta, počitnic, stavke ipd.), pomislite na vašo običajno delovno situacijo. D5 Ali trenutno imate plačano zaposlitev, ali ste jo imeli v preteklosti, ali niste bili nikoli zaposleni? 1 - sedaj delam, imam plačano zaposlitev 50,9 2 - trenutno nimam zaposlitve, sem jo pa imel v preteklosti 39,7 3 - nikoli nisem imel plačane zaposlitve 8,7 9 - b.o. 0,7 222 Odgovarjajo tisti, ki sedaj delajo. (D5=1); n=549 D6 Povprečno koliko ur delate v običajnem tednu vključno z nadurami? Če delate za več kot enega delodajalca ali če ste hkrati zaposleni in samozaposleni, seštejte vse ure, ki jih opravite! Povprečje: 42,55 ur 996 - 96 ur ali več 0,7 888 - ne vem 0,4 999 - b.o. 0,9 Sedaj sledi še nekaj vprašanj o vašem delu. Če delate (ali ste delali) za več delodajalcev ali če ste zaposleni in samozaposleni hkrati, se omejite na svojo glavno zaposlitev. Če ste že upokojeni, če trenutno ne delate, odgovarjajte za vašo zadnjo zaposlitev. Na vprašanja od D8 do vključno D12e odgovarjajo tisti, ki trenutno imajo ali pa so imeli zaposlitev. (D5=1,2); n=977 D7 Ali ste (bili) zaposleni (delate za koga drugega), samozaposleni, ali delate v svojem družinskem podjetju? 1 - zaposlen, dela za koga drugega 87,5 2 - samozaposlen, ne zaposluje drugih 5,1 3 - samozaposlen, zaposluje 1 do 9 oseb 3,6 4 - samozaposlen, zaposluje 10 ali več oseb 0,5 5 - dela v lastnem družinskem podjetju 2,4 9 - b.o. 0,9 D8 Ali ste sedaj, ali pa ste bili prej kdaj komu nadrejeni pri delu? 1 - da 33,6 2 - ne 66,2 9 - b.o. 0,2 Odgovarjajo tisti, ki so (bili) nadrejeni komu pri delu. (D8=1); n=328 D9 Koliko podrejenih imate oz. ste imeli? Povprečje: 28,06 9995 - 9995 ali več podrejenih 0,3 9999 - b.o. 0,9 D10 Ali delate (ste delali) za profitno ali neprofitno organizacijo? 1 - za profitno organizacijo 74,6 2 - za neprofitno organizacijo 24,5 9 - b.o. 0,9 223 D11 Ali delate (ste delali) v javnem ali v zasebnem sektorju? 1 - v javnem sektorju 37,9 2 - v zasebnem sektorju 61,3 9 - b.o. 0,8 D12 Kakšno delo oziroma poklic opravljate sedaj? Če sedaj ni zaposlen: Kakšen je bil vaš zadnji poklic pred upokojitvijo oz. preden ste izgubili zaposlitev? Če imate več zaposlitev, povejte za svojo glavno zaposlitev! a) Povejte podroben naziv vašega delovnega mesta in naziv poklica. b) Prosimo opišite, kaj večinoma delate oziroma kakšne so vaše glavne zadolžitve pri tem delu. c) Kaj je glavna dejavnost podjetja oz. organizacije, kjer delate? PODATKI SO V DATOTEKI! D12d In zdaj se sami uvrstite s pomočjo spodnjega seznama. Kakšen je vaš sedanji poklic (oz. kakšen je bil vaš poklic)? Kakšna je vaša priznana kvalifikacija? 01 - NK delavec 4,5 02 - PK, priučen delavec 8,9 03 - KV delavec 18,9 04 - VKV delavec 4,3 05 - uslužbenec z nižjo izobrazbo 3,4 06 - uslužbenec s srednjo izobrazbo 23,2 07 - uslužbenec z višjo ali visoko izobrazbo 27,0 08 - obrtnik ali podjetnik, zaposluje druge 3,3 09 - obrtnik ali podjetnik, ki ne zaposluje drugih 2,8 10 - svobodni poklic 0,6 11 - kmet, kmečka gospodinja, pomagajoči družinski član v kmetijstvu 1,1 12 - drugo 1,4 88 - ne vem 0,2 99 - b.o. 0,3 D12e Kakšen je (bil) vaš položaj na delovnem mestu? 1 - vodilni položaj na ravni podjetja, ustanove 10,6 2 - vodstveni položaj na ravni delovne enote (vodja službe, sektorja, oddelka ipd.) 9,2 3 - neposredno vodenje in nadzor dela izvršilnih delavcev (mojster, delovodja ipd.) 14,7 4 - izvršilni delavec (nima vodilnega, vodstvenega položaja) 62,8 8 - ne vem 1,3 9 - b.o. 1,2 224 ODGOVARJAJO VSI. D13 Kaj od navedenega najbolje opisuje vaš sedanji položaj? Če trenutno (začasno) ne delate zaradi bolezni, porodniškega dopusta, počitnic, stavke ipd., pomislite na vašo običajno delovno situacijo. 1 - opravlja plačano delo (kot zaposlen, samozaposlen ali zaposlen v svojem družinskem podjetju) 51,0 2 - nezaposlen in išče zaposlitev 3,6 3 - se izobražuje (na izobraževanje ga ni poslal delodajalec), študent, dijak 6,5 4 - poklicno usposabljanje, vajenec 0,0 5 - trajno delovno nezmožen (bolezen, invalidnost) 0,8 6 - upokojenec 34,0 7 - gospodinjec, hišna opravila, skrb za otroke ali druge osebe 3,1 9 - drugo 0,8 99 - b.o. 0,2 D14 Ali ste poročeni oziroma ali imate stalnega partnerja / partnerko? Ali si delita skupno gospodinjstvo? 1 - da, z zakoncem oz. stalnim partnerjem živim v skupnem gospodinjstvu 65,1 2 - sem poročen oz. imam stalnega partnerja, vendar ne živiva v skupnem gospodinjstvu 4,1 3 - ne, nisem poročen, nimam stalnega partnerja 29,7 9 - b.o. 1,1 Na vprašanja od D15 do vključno D20 odgovarjajo tisti, ki imajo partnerja. (D14=1,2); n=746 Sedaj sledi nekaj vprašanj o delu oz. zaposlitvi vašega partnerja. Pri tem mislimo na delo kot aktivnost, s katero pridobiva dohodek tako, da je zaposlen pri nekom drugem, da je samozaposlen, ali da dela v svojem družinskem podjetju in sicer vsaj eno uro na teden. Če trenutno (začasno) ne dela (npr. zaradi bolezni, porodniškega dopusta, počitnic, stavke ipd.), pomislite na njegovo običajno delovno situacijo. D15(p) Ali ima vaš partner sedaj plačano zaposlitev, ali jo je imel v preteklosti, ali ni bil nikoli zaposlen? 1 - sedaj dela, ima plačano zaposlitev 54,8 2 - trenutno nima zaposlitve, jo je pa imel v preteklosti 38,5 3 - nikoli ni imel plačane zaposlitve 5,1 9 - b.o. 1,6 225 Odgovarjajo tisti, pri katerih je partner zaposlen. (D15 = 1); n=409 D16(p) Povprečno koliko ur dela vaš partner v običajnem tednu vključno z nadurami? Če dela za več kot enega delodajalca ali če je hkrati zaposlen in samozaposlen, seštejte vse ure, ki jih opravi! Povprečje: 43,06 ur 996 - 96 ur ali več 1,0 888 - ne vem 0,2 999 - b.o. 0,2 Na vprašanja od D17 do vključno D20 odgovarjajo tisti, pri katerih je partner trenutno zaposlen ali je bil v preteklosti zaposlen. (D15 = 1,2); n=696 Sledi še nekaj vprašanj o delu vašega partnerja. Če dela (ali je delal) za več delodajalcev, ali če je zaposlen in samozaposlen hkrati, se omejite na njegovo glavno zaposlitev. D17(p) Ali je (bil) vaš partner zaposlen (delal za koga drugega), samozaposlen, ali dela v svojem družinskem podjetju? 1 - zaposlen, dela za koga drugega 86,4 2 - samozaposlen, ne zaposluje drugih 7,3 3 - samozaposlen, zaposluje druge 4,0 4 - dela v lastnem družinskem podjetju 1,7 9 - b.o. 0,6 D18(p) Ali je vaš partner sedaj, ali pa je bil prej kdaj komu nadrejen pri delu? 1 - da 29,0 2 - ne 70,3 9 - b.o. 0,7 D19(p) Kakšno delo oziroma poklic opravlja vaš partner? Če sedaj ni zaposlen: Kakšen je bil njegov zadnji (glavni) poklic pred upokojitvijo oz. preden je izgubil zaposlitev? a) Povejte podroben naziv partnerjevega delovnega mesta in naziv poklica: b) Opišite, kaj večinoma dela (je delal) oziroma kakšne so (bile) glavne zadolžitve pri tem delu: c) Kaj je glavna dejavnost podjetja oz. organizacije, kjer dela (je delal): PODATKI SO V DATOTEKI! 226 Odgovarjajo vsi, ki imjajo partnerja. (D14=1,2); n=746 D20(p) Kaj od navedenega najbolje opisuje sedanji položaj vašega partnerja? Če trenutno (začasno) ne dela zaradi bolezni, porodniškega dopusta, počitnic, stavke ipd., pomislite na njegovo običajno delovno situacijo. 1 - opravlja plačano delo (kot zaposlen, samozaposlen ali zaposlen v svojem družinskem podjetju) 57,2 2 - nezaposlen in išče zaposlitev 3,1 3 - se izobražuje (na izobraževanje ga ni poslal delodajalec), študent, dijak 1,3 4 - poklicno usposabljanje, vajenec 0,1 5 - trajno delovno nezmožen (bolezen, invalidnost) 0,5 6 - upokojenec 33,5 7 - gospodinjec, hišna opravila, skrb za otroke ali druge osebe 2,7 9 - drugo 1,1 99 - b.o. 0,4 ODGOVARJAJO VSI! D21 Ali ste ali niste član sindikata? 1 - da, sem član 10,4 2 - sem bil član, a sedaj nisem več 33,6 3 - ne, nikoli nisem bil član 55,3 9 - b.o. 0,6 D22 Ali se imate za pripadnika kakšne religije (veroizpovedi)? (Če da) Kateri religiji pripadate? 0 - ne pripada nobeni religiji (veri) 32,3 1 - katoliški 58,9 2 - protestantski (evangeličanski) 1,2 3 - pravoslavni 2,6 4 - drugi krščanski religiji 0,2 5 - judovski 0,0 6 - islamski 3,4 7 - budistični 0,2 8 - hinduistični 0,0 9 - drugi azijski religiji 0,1 10 - drugi religiji 0,3 99 - b.o. 0,8 227 D23 Če ne upoštevate posebnih priložnosti kot so poroke, pogrebi ipd., kako pogosto obiskujete verske obrede? 1 - nekajkrat na teden ali še bolj pogosto 1,5 2 - enkrat tedensko 8,9 3 - 2 do 3-krat mesečno 5,3 4 - vsaj enkrat mesečno 5,5 5 - nekajkrat letno 27,9 6 - enkrat na leto 9,2 7 - še manj pogosto kot enkrat letno 6,3 8 - nikoli 34,7 9 - b.o. 0,8 D23a Ne glede na to ali obiskujete verske obrede ali ne, ali bi zase rekli, da ste... 1 - verni 61,3 2 - neverni 24,0 3 - prepričan ateist 10,8 9 - b.o. 3,9 D24 V naši družbi so skupine ljudi, ki so blizu vrha ter skupine, ki so bolj na dnu. Spodaj je lestvica, ki sega od vrha do dna. Kam bi vi uvrstili samega sebe na tej lestvici? 10 - vrh 1,5 9 - 1,9 8 - 9,6 7 - 17,1 6 - 18,7 5 - 34,9 4 - 7,0 3 - 5,7 2 - 1,0 1 - dno 0,6 99 - b.o. 1,9 D25 Nekateri ljudje se zaradi različnih razlogov ne udeležijo volitev. Ali ste se vi udeležili zadnjih volitev (junija 2018) za poslance v slovenski Državni zbor? 1 - da 70,0 2 - ne 26,4 3 - nisem imel volilne pravice 2,7 9 - b.o. 0,9 228 Odgovarjajo tisti, ki so se udeležili volitev junija 2018. (D25=1); n=755 D26 Za katero stranko oz. kandidata katere stranke ste volili? 1 - DESUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije 4,4 2 - Levica 5,2 3 - LMŠ - Lista Marjana Šarca 21,9 4 - NSI - Nova Slovenija – Krščanski demokrati 4,4 5 - SAB - Stranka Alenke Bratušek 2,6 6 - SD - Socialni demokrati 9,5 7 - SDS - Slovenska demokratska stranka 17,6 8 - SLS - Slovenska ljudska stranka 2,0 9 - SMC - Stranka modernega centra 3,6 10 - SNS - Slovenska nacionalna stranka 2,5 11 - druga stranka, katera 2,4 99 - b.o. 24,0 ODGOVARJAJO VSI! D26b V politiki ljudje pogosto govorijo o levici in desnici. Kam bi vi uvrstili sami sebe na lestvici od 0 do 10, kjer pomeni 0 levico in 10 desnico? ne Levica desnica vem b.o. 0 10 88 99 4,2 2,2 6,5 7,0 4,0 30,2 5,4 4,2 4,9 2,0 3,1 16,0 10,4 D27a,b Kateri od spodaj navedenih narodnosti (etničnih skupin) pripadate? Morda še kakšni? D27a D27b (1. navedba) (2.navedba) 01 - Slovenec 90,5 1,9 02 - Italijan 0,2 0,2 03 - Madžar 0,1 0,0 04 - Avstrijec 0,0 0,3 05 - Nemec 0,0 0,0 06 - Hrvat 1,0 1,5 07 - Srb 2,6 1,3 08 - Črnogorec 0,1 0,0 09 - Bošnjak 3,4 0,6 10 - Makedonec 0,3 0,1 11 - Albanec 0,4 0,1 12 - Rom 0,3 0,0 13 - druge narodnosti 0,6 0,2 88 - ne vem 0,1 0,0 97 - nobeni drugi narodnosti - 92,6 99 - b.o. 0,5 1,4 229 Navedite število oseb, s katerimi živite v skupnem gospodinjstvu – vključno z vami: Povprečje: D28 Skupaj vseh oseb v gospodinjstvu: 2,98 D29 - od tega odraslih od 18 let naprej: 2,51 D30 - od tega otrok in mladih od 6 do 17 let: 0,30 D31 - od tega otrok mlajših od 6 let: 0,17 D32 Ali prejemate redne mesečne dohodke? (Če da) Kolikšen je vaš povprečni mesečni dohodek (neto - po odbitju davkov, obveznega socialnega zavarovanja in drugih dajatev)? Seštejte vse oblike: osebni dohodek, pokojnina, štipendija, dohodek od dela v obrti, kmetijstvu... Povprečje: 933,79 € 00000 - brez dohodkov 5,4 88888 - ne vem 2,9 99999 - b.o. 16,0 D33 Kolikšen je povprečni mesečni dohodek vseh članov vašega gospodinjstva (neto - po odbitju davkov, obveznega socialnega zavarovanja in drugih dajatev)? Upoštevajte vse oblike dohodka: osebni dohodek, pokojnina, štipendija, dohodek od dela v obrti, kmetijstvu... Povprečje: 1868,63 € 00000 - brez dohodkov 0,5 88888 - ne vem 14,6 99999 - b.o. 17,0 D34 Kakšen je vaš zakonski stan? 1 - poročen 51,9 2 - zunajzakonska skupnost 16,5 3 - živi ločeno (je poročen, a živi ločeno / ne živi s soprogom, s katerim je poročen) 0,7 4 - razvezan (ločen) 4,4 5 - vdovec, vdova 8,2 6 - samski, nikoli nisem bil poročen ali živel v zunajzakonski skupnosti 17,6 9 - b.o. 0,7 230 D35 V kateri državi je bil rojen vaš oče? (sedanje ime države, v kateri je rojstni kraj očeta) 1 - Slovenija 82,6 2 - Hrvaška 4,1 3 - Bosna in Hercegovina 6,4 4 - Srbija 1,5 5 - Črna Gora 0,1 6 - Makedonija 0,4 7 - Kosovo 0,5 8 - Jugoslavija 1,5 9 - Albanija 0,2 10 - Avstrija 0,4 11 - Italija 0,9 12 - Nemčija 0,3 13 - Madžarska 0,0 14 - drugo 0,4 88 - ne vem 0,6 99 - b.o. 0,4 D36 V kateri državi je bila rojena vaša mati? (sedanje ime države, v kateri je rojstni kraj matere) 1 - Slovenija 83,7 2 - Hrvaška 4,2 3 - Bosna in Hercegovina 6,1 4 - Srbija 0,8 5 - Črna Gora 0,3 6 - Makedonija 0,6 7 - Kosovo 0,5 8 - Jugoslavija 1,5 9 - Albanija 0,2 10 - Avstrija 0,2 11 - Italija 0,6 12 - Nemčija 0,5 13 - Madžarska 0,1 14 - drugo 0,3 88 - ne vem 0,4 99 - b.o. 0,2 231 D37 Kako bi opisali kraj, v katerem živite? Ali je to… 1 - veliko mesto 14,4 2 - obrobje velikega mesta 7,8 3 - manjše mesto 26,4 4 - podeželski kraj, vas 49,3 5 - osamljena kmetija oziroma hiša na podeželju 1,9 9 - b.o. 0,3 Regija: 1 - Pomurska 7,1 2 - Podravska 16,7 3 - Koroška 3,5 4 - Savinjska 12,8 5 - Zasavska 2,5 6 - Posavska 3,8 7 - JV Slovenija 8,2 8 - Osrednjeslovenska 23,7 9 - Gorenjska 8,3 10- Primorsko-notranjska 2,8 11- Goriška 6,5 12- Obalno-kraška 4,1 Velikost naselja: 1 - nekmečka naselja < 2000 oseb 30,4 2 - kmečka naselja < 2000 oseb 27,9 3 - naselja od 2000 - 10000 oseb 17,6 4 - naselja > 10000 oseb 10,0 5 - Maribor 3,6 6 - Ljubljana 10,5 W1 Zanima nas, ali bi bili vi v prihodnje, če bi se za to pokazala možnost, pripravljeni sodelovati v krajši anketi prek spleta (interneta)? 1 - da, bil bi pripravljen sodelovati 37,5 2 - ne, ne bi bil pripravljen sodelovati 51,2 3 - nimam dostopa do interneta 11,1 9 - b.o. 0,2 232 Na vprašanje W2 odgovarjajo tisti, ki bi bili pripravljeni sodelovati v internetnih raziskavah. (W1=1); n=405 W2 Zanima nas tudi, ali bi bili pripravljeni sodelovati v 15 minut dolgi spletni anketi v enem letu vsake štiri mesece. Za sodelovanje bi vas vsakič nagradili. 1 - da, bil bi pripravljen sodelovati 82,0 2 - ne, ne bi bil pripravljen sodelovati 17,8 8 - b.o. 0,2 Na vprašanje W3 in W4 odgovarjajo tisti, ki bi bili pripravljeni sodelovati v krajših internetnih raziskavah večkrat letno. (W2=1); n=332 W3 Kot smo omenili, bi se vam za sodelovanje oddolžili z darilom. Povejte nam prosim, ali bi raje dobili dobropis s kodo za nakup prek spleta ali bi se raje odločili za darilno kartico večje trgovske verige v vaši okolici? 1 - dobropis za nakup prek spleta 21,7 2 - darilno kartico trgovske verige 75,6 3 - drugo: kaj?__________________________ 2,1 9 - b.o. 0,6 W4 Na kakšen način bi želeli biti obveščeni o vsaki naslednji spletni anketi, ki naj bi jo izpolnili? 1 - prek pošte na domač naslov 20,5 2 - prek SMS sporočila 17,8 3 - prek elektronskega sporočila 61,4 9 - b.o. 0,3 ODGOVARJAJO VSI! W5 Obstaja možnost, da bomo v naslednjih mesecih organizirali pogovorne skupine na tematiko iz te raziskave. Udeležba bi bila tudi plačana. Zanima nas, ali bi bili vi pripravljeni sodelovati v taki pogovorni skupini? 1 - da, bil bi pripravljen sodelovati 17,1 2 - ne, ne bi bil pripravljen sodelovati 80,4 9 - b.o. 2,5 Odgovarjajo tisti, ki bi bili pripravljeni sodelovati. (W5=1); n=184 W5a Ali bi nam bili pripravljeni zaupati tudi vaš elektronski naslov oz. telefonsko številko, da vas bomo lahko obvestili glede možnega sodelovanja v pogovorni skupini? 1 - da 96,2 2 - ne 3,3 9 - b.o. 0,5 233 1.4 SLOVENSKO JAVNO MNENJE 2019/2: Stališča o neenakosti (ISSP, Social Inequality, IV., 2019), Ogledalo javnega mnenja; Odnos do dela in družine Mitja Hafner-Fink, Brina Malnar, Slavko Kurdija, Samo Uhan, Niko Toš, Vlado Miheljak, Karl H. Müller, May Doušak, Živa Broder, Tina Vovk, Rebeka Falle-Zorman, Špela Zajšek V tem poglavju je zapis vprašalnika terenske raziskave SJM 2019/2, ki vključuje tri tematske bloke, dva od njih v okviru SJM, nacionalnega programa ARRS in tematski blok Delo in družina iz okvira programa Centra za proučevanje organizacij in človeških virov IDV FDV. Osrednji del vprašalnika predstavlja operacionalizacija mednarodne raziskave Stališča o neenakosti (ISSP, Social Inequality, IV., 2019). Pojav družbenih neenakosti je predmet in smer v sociološkem raziskovanju v Sloveniji vse od konca šestdesetih let in redna sestavina raziskav SJM 1968–1990. Raziskave v tem časovnem okviru so bile oblikovane znotraj družbeno-sistemskih okvirov in se niso odpirale v mednarodni prostor. O tem priča vrsta publikacij. Z vključitvijo programa SJM v raziskavo ISSP je vidik neenakosti del longitudinalnega raziskovanja, ki odpira možnost mednarodnih in medkulturnih analiz. Prvič je raziskavo o neenakosti v okviru ISSP potekla leta 1992 in nato 1999, 2009 in končno 2019. Odprte so torej možnosti za široko mednarodno in medkulturno analizo problematike neenakosti oz. vrednotenja enakosti. Vključene raziskave in naročniki: • Ogledalo javnega mnenja; SJM, nacionalni raziskovalni program, ARRS; • Mednarodna raziskava o neenakosti (ISSP, Social Inequality, IV, 2019), nacionalni raziskovalni program, ARRS; • Odnos do dela in družine, Center za proučevanje organizacij človeških virov, IDV FDV. Osnovna vsebina projekta: Tematski blok ISSP 2019 o družbenih neenakostih vključuje vprašanja o kanalih vertikalne socialne mobilnosti (npr. izobrazba, 234 sestav družine, socialna omrežja itd.), o dohodkovnih neenakostih ter družbeno sprejemljivih razlikah v dohodkih, o premoženjskem statusu ter pogojih dostopa do dobrin med pripadniki različnih družbenih skupin itd. Vprašalnik vključuje kazalce o slojni oz. razredni pripadnosti, poglede na družbene neenakosti in izvore konfliktov med skupinami, o medgeneracijski mobilnosti itd., itd. Blok Ogledalo javnega mnenja vključuje ožji izbor longitudinalnih vprašanj projekta SJM, predvsem vprašanj o zadovoljstvu, osebnem in družbenem, o zaupanju v institucije ipd. Raziskava je bila izvedena na reprezentativnem vzorcu (N=2310) polnoletnih prebivalcev Republike Slovenije; realizacija (N=1164); standardizirani vprašalnik; računalniško podprto anketiranje (CAPI); raziskava je potekala v času od 2. 10. 2019 do 22. 1. 2020 ob sodelovanju 42 anketarjev v 210 krajevnih okoljih v Sloveniji. Bazična datoteka je deponirana v ADP, IDV FDV. 235 OCENA ZADOVOLJSTVA Z1 Prosimo vas, da s pomočjo lestvice od 0 do 10 izrazite vaša občutja glede osebne sreče nasploh, pri čemer 0 pomeni, da sploh niste srečni, in 10, da ste zelo srečni. sploh zelo ne nisem srečen sem srečen vem b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 0,5 0,3 0,9 1,0 1,5 11,2 8,1 14,9 31,9 15,6 13,9 0,2 0,1 Povprečna ocena: 7,57 Z2 Kako ocenjujete materialne razmere, v katerih živite vi in vaša družina? Ocenite z lestvico od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni najslabšo, 10 pa najboljšo oceno. V kolikšni meri ste torej zadovoljni oz. nezadovoljni z materialnimi razmerami v vaši družini? zelo zelo ne nezadovoljen zadovoljen vem b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 0,3 0,7 0,9 3,3 3,6 13,7 8,7 19,8 28,0 11,4 9,5 0,0 0,1 Povprečna ocena: 7,09 Z3 Če se primerjate z ljudmi v vaši okolici, ali sodite, da vam gre v finančnem pogledu boljše kot njim, enako ali slabše? ne veliko slabše veliko boljše vem b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 0,4 0,3 1,5 4,5 5,8 43,5 12,5 13,1 10,1 4,5 1,6 2,1 0,2 Povprečna ocena: 5,74 Z4 Če govorimo na splošno, ali bi rekli, da večini ljudi lahko zaupamo, ali menite, da je treba biti z ljudmi zelo previden? Izberite ustrezno vrednost na lestvici od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni, da je treba biti z ljudmi zelo previden, 10 pa, da večini ljudi lahko zaupamo. treba je biti večini ljudi ne zelo previden lahko zaupamo vem b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 11,5 4,5 8,4 13,4 8,9 20,1 8,4 11,4 8,5 2,3 2,3 0,0 0,2 Povprečna ocena: 4,41 236 Z5 Ko gledajo na prihodnost, so nekateri ljudje bolj črnogledi, pravimo, da so pesimistični, drugi pa vidijo prihodnost bolj rožnato, so optimistični. Kako bi opredelili sebe na lestvici od 0 do 10, kjer 0 pomeni, da ste velik pesimist, 10 pa, da ste velik optimist? ne pesimist optimist vem b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 0,7 0,6 1,1 4,2 4,0 17,3 8,1 16,8 23,0 11,5 12,5 0,2 0,1 Povprečna ocena: 6,98 Z6 Nekateri ljudje imajo občutek, da lahko docela svobodno odločajo o svojem življenju, drugi pa imajo občutek, da s svojimi dejanji ne morejo bistveno vplivati na to, kaj se z njimi dogaja. Prosimo vas, da ocenite, v kolikšni meri lahko vi odločate o svojem življenju? Ocenite z lestvico od 0 do 10, pri čemer pomeni 0 nikoli in 10 vedno. ne nikoli vedno vem b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 0,5 0,3 1,2 1,9 2,4 13,1 8,4 18,1 24,5 12,1 16,5 0,7 0,2 Povprečna ocena: 7,37 Z7 Kako zadovoljni ste na splošno s sedanjim gospodarskim stanjem v Sloveniji? Ocenite z lestvico od 0 do 10, pri čemer ocena 0 pomeni, da ste izjemno nezadovoljni, 10 pa, da ste izjemno zadovoljni. izjemno izjemno ne nezadovoljen zadovoljen vem b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 5,6 3,4 7,6 10,4 10,1 20,4 13,2 14,3 9,4 2,2 0,9 2,2 0,1 Povprečna ocena: 4,88 Z8 Kako zadovoljni ste na splošno z delovanjem demokracije v Sloveniji? izjemno izjemno ne nezadovoljen zadovoljen vem b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 8,2 4,9 7,4 13,1 11,9 20,3 10,7 9,2 6,6 2,1 1,3 3,7 0,7 Povprečna ocena: 4,41 237 STALIŠČA O DRUŽBENI NEENAKOSTI – ISSP 2019 N1 Sledi nekaj vprašanj o možnostih napredovanja v družbi. Prosimo povejte, kako pomembna je po vaši oceni vsaka od naštetih stvari za napredovanje v življenju. to je to je to ni kaj to zelo precej dosti sploh ni to je pomem- pomem- pomem- pomem- ne Kako pomembno je torej... odločilno bno bno bno bno vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 a. da izhajaš iz bogate družine? 9,3 25,4 32,0 21,5 10,7 0,9 0,2 b. da imaš dobro izobražene starše? 7,1 27,7 33,5 22,7 8,3 0,5 0,1 c. da imaš sam dobro izobrazbo? 17,4 40,1 28,9 9,9 3,2 0,4 0,1 d. da trdo delaš? 21,3 35,2 26,3 13,1 3,6 0,5 0,0 e. da poznaš prave ljudi? 24,7 42,7 24,4 5,8 1,9 0,5 0,1 f. da imaš politične zveze? 16,2 26,3 20,8 20,5 12,0 4,0 0,2 g. da daješ podkupnine? 5,8 12,6 18,7 24,7 28,6 9,0 0,5 h. da pripadaš določeni rasi ali etnični skupnosti? 2,7 10,6 21,0 32,0 30,4 3,2 0,3 i. da pripadaš določeni veri? 2,0 5,6 15,9 36,6 36,9 2,7 0,3 j. da si moški ali ženska? 3,1 12,6 25,9 31,6 24,6 1,8 0,3 N2 Radi bi, da ocenite, koliko ljudje v spodaj navedenih poklicih v resnici zaslužijo. Povejte prosimo, koliko po vaši oceni v zadnjem času zaslužijo na mesec, po odbitku prispevkov in davkov. (Mnogo ljudi ne ve kaj dosti o tem, vendar nam bo vaša približna ocena zadostovala. Četudi vam je morda težko oceniti, je to za nas pomembno in vas zato prosimo, da vseeno poskusite). Koliko po vaši oceni zasluži: (vpišite celotni znesek v evrih, 888888-ne vem, 999999-b.o.): povprečje v € ne vem b.o. a) zdravnik splošne prakse 2626,64 € 8,7 0,9 b) direktor velikega poslovnega sistema 8588,80 € 7,6 0,4 c) prodajalka v trgovini 735,73 € 2,9 0,2 d) nekvalificirani delavec v tovarni 683,54 € 2,5 0,3 e) minister v slovenski vladi 4364,64 € 6,7 0,5 238 N3 Sedaj pa nas zanima še, koliko naj bi po vaši oceni zaslužili ljudje v teh poklicih, torej, koliko bi morali po vašem mnenju zaslužiti na mesec (po odbitku prispevkov in davkov) ne glede na to, koliko v resnici zaslužijo. Koliko naj bi približno zaslužil: (vpišite celotni znesek v evrih, 888888-ne vem, 999999-b.o.): povprečje v € ne vem b.o. a) zdravnik splošne prakse 3029,92 € 4,6 0,6 b) direktor velikega poslovnega sistema 5243,45 € 5,8 1,6 c) prodajalka v trgovini 1101,59 € 2,3 0,4 d) nekvalificirani delavec v tovarni 1016,89 € 2,2 0,4 e) minister v slovenski vladi 3071,23 € 5,2 3,2 N4 Koliko soglašate ali ne soglašate z naslednjimi trditvami... močno ne sploh ne sogla- sogla- sogla- sogla- ne šam šam niti-niti šam šam vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 a. Razlike v dohodkih so v Sloveniji prevelike. 52,6 36,4 5,7 2,9 0,9 1,5 0,0 b. Vlada je odgovorna za to, da zmanjša razlike v dohodkih med ljudmi z visokimi dohodki in ljudmi z nizkimi dohodki. 44,2 40,9 8,5 4,0 1,0 0,9 0,3 c. Vlada bi morala zagotoviti primeren življenjski standard nezaposlenim. 18,5 36,9 26,2 13,1 3,8 1,4 0,3 d. Zasebna podjetja so odgovorna za to, da zmanjšajo razlike v plačah med svojimi zaposlenimi z visokimi in nizkimi plačami. 23,5 52,1 13,9 7,1 1,9 1,4 0,2 N5 Kdo na spodnjem seznamu je po vašem mnenju najbolj odgovoren za zmanjševanje razlik v dohodkih med tistimi z visokimi in tistimi z nizkimi dohodki? 1 - zasebna podjetja 9,5 2 - vlada 71,7 3 - sindikati 7,6 4 - posamezniki z visokimi dohodki sami 2,4 5 - posamezniki z nizkimi dohodki sami 0,8 6 - razlik v dohodkih ni potrebno zmanjšati 0,9 8 - ne vem 6,1 9 - (b.o.) 0,9 239 N6 Koliko soglašate oz. ne soglašate z naslednjo trditvijo: Večini politikov v Sloveniji ni mar za zmanjševanje razlik v dohodkih med tistimi z visokimi in tistimi z nizkimi dohodki. 1 - močno soglašam 31,0 2 - soglašam 48,3 3 - niti soglašam, niti ne soglašam 11,9 4 - ne soglašam 4,7 5 - sploh ne soglašam 0,3 8 - ne vem 3,5 9 - (b.o.) 0,3 N7 Kako uspešna je po vašem mnenju dandanes vlada v Sloveniji pri zmanjševanju razlik v dohodkih med tistimi z visokimi in tistimi z nizkimi dohodki? 1 - zelo uspešna 0,7 2 - precej uspešna 4,5 3 - niti uspešna, niti neuspešna 27,9 4 - precej neuspešna 38,7 5 - zelo neuspešna 24,5 8 - ne vem 3,4 9 - (b.o.) 0,3 N8a Ali mislite, da bi morali ljudje z visokimi dohodki plačevati večji delež svojega dohodka za davek v primerjavi s tistimi, ki imajo nizke dohodke, ali naj bi plačevali enak ali manjši delež? 1 - dosti večji delež 19,4 2 - večji delež 60,3 3 - enak delež 16,2 4 - manjši delež 1,5 5 - dosti manjši delež 0,3 8 - ne vem 2,3 9 - (b.o.) 0,1 N8b Kako bi na splošno ocenili danes davke v Sloveniji za tiste, ki imajo visoke dohodke? Ali so njihovi davki... 1 - dosti previsoki 1,2 2 - previsoki 9,4 3 - približno ustrezni 25,3 4 - prenizki 45,8 5 - dosti prenizki 9,3 8 - ne vem 8,8 9 - (b.o.) 0,3 240 N9a Ali je pravično, ali ni pravično - je prav ali ni prav - da si ljudje z višjimi dohodki lahko kupijo oziroma plačajo boljšo zdravstveno oskrbo, kot ljudje z nizkimi dohodki? 1 - zelo pravično, zagotovo prav 2,1 2 - deloma pravično, prav 7,9 3 - niti pravično, niti nepravično, mešani občutki 12,9 4 - deloma nepravično, narobe 18,6 5 - zelo nepravično, zagotovo narobe 57,4 8 - ne vem 0,8 9 - (b.o.) 0,4 N9b Ali je pravično, ali ni pravično - je prav ali ni prav - da ljudje z višjimi dohodki lahko kupijo oziroma plačajo boljšo izobrazbo svojim otrokom, kot ljudje z nižjimi dohodki? 1 - zelo pravično, zagotovo prav 1,9 2 - deloma pravično, prav 7,4 3 - niti pravično, niti nepravično, mešani občutki 12,1 4 - deloma nepravično, narobe 18,6 5 - zelo nepravično, zagotovo narobe 58,7 8 - ne vem 0,8 9 - (b.o.) 0,5 N10 Nekatere ljudi razlike v premoženju med bogatimi in revnimi jezijo, druge pa ne. Kako se počutite vi, ko pomislite na razlike v premoženju med bogatimi in revnimi v Sloveniji? Kam bi se uvrstili na lestvici od 0 do 10, kjer 0 pomeni, da sploh niste jezni, 10 pa pomeni, da ste izredno jezni? sploh nisem izredno ne (b.o.) jezen jezen vem 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 98 99 10,5 3,5 5,5 7,4 3,9 20,4 8,8 10,3 10,7 4,0 12,6 2,0 0,4 Povprečna ocena: 5,40 241 N11 Če sedaj pomislite še na razlike v svetu. Koliko soglašate ali ne soglašate z naslednjimi trditvami... močno ne sploh ne sogla- sogla- sogla- sogla- ne šam šam niti-niti šam šam vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 a. Obstoječe gospodarske razlike med bogatimi in revnimi državami so prevelike. 35,7 52,5 7,6 1,4 0,6 2,0 0,3 b. Prebivalci bogatih držav bi morali nameniti poseben davek za pomoč ljudem v revnih državah. 14,9 41,5 25,2 12,8 3,4 2,1 0,0 c. Ljudem iz revnih držav je treba dovoliti, da delajo v bogatih državah. 13,1 48,1 24,0 10,2 3,0 1,4 0,2 N12 V večini dežel obstajajo razlike ali celo spori in konflikti med različnimi družbenimi skupinami. Kako ostri so po vaši oceni konflikti med spodaj navedenimi skupinami v Sloveniji? niso zelo preveč ni teh ne ostri ostri ostri sporov vem b.o. 1 2 3 4 8 9 a. med revnimi in bogatimi 4,8 25,9 50,9 13,1 5,2 0,1 b. med delavci in srednjim slojem 1,5 14,9 55,1 23,7 4,6 0,1 c. med vodstvi podjetij in delavci 10,7 42,5 38,7 4,4 3,6 0,2 d. med mladimi in starimi 2,5 20,9 53,4 20,5 2,7 0,1 e. med ljudmi, ki so rojeni v Sloveniji in ljudmi iz drugih držav, ki pridejo živet v Slovenijo 5,8 31,6 46,6 11,4 4,1 0,5 242 N13a V naši družbi so skupine ljudi, ki so blizu vrha, ter skupine, ki so bolj na dnu. Spodaj je lestvica, ki sega od vrha do dna. Kam bi vi uvrstili samega sebe na tej lestvici? 10 vrh / visoko 0,5 09 1,1 08 6,2 07 14,5 06 19,3 05 35,6 04 9,6 03 7,5 02 2,0 01 dno / nizko 2,0 98 - ne vem, ne morem izbrati 1,5 (99 - b.o.) 0,2 Povprečna ocena: 5,36 N13b Sedaj pomislite še na družino, v kateri ste odraščali. Kam bi uvrstili svojo družino v času vašega odraščanja? 10 vrh / visoko 2,3 09 2,0 08 5,4 07 11,6 06 10,1 05 27,6 04 11,9 03 13,7 02 9,5 01 dno / nizko 5,1 98 - ne vem, ne morem izbrati 0,9 (99 - b.o.) 0,0 Povprečna ocena: 4,81 243 N13c Sedaj pa pomislite še na to, kako bo čez 10 let. Kje mislite, da boste čez 10 let na lestvici od 1 do 10, kjer 10 predstavlja vrh, 1 pa dno lestvice? 10 vrh / visoko 2,8 09 2,8 08 10,2 07 14,9 06 13,6 05 22,7 04 9,5 03 8,3 02 3,6 01 dno / nizko 3,5 98 - ne vem, ne morem izbrati 7,6 (99 - b.o.) 0,3 Povprečna ocena: 5,53 N14 Kako pomembna se vam zdi vsaka od naslednjih stvari za to, koliko naj človek zasluži? ne zelo preveč sploh ni pomem- pomem- pomem- pomem- ne bistveno bno bno bno bno vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 a. Kako odgovorno je delo - kako pomembno naj bi to bilo za določanje višine zaslužka? 23,3 46,1 27,5 2,3 0,2 0,6 0,0 b. Koliko let izobrazbe in usposa- bljanja ima nekdo? 8,0 39,4 43,0 7,8 1,2 0,5 0,1 c. Da mora nekdo vzdrževati otroke? 8,7 31,0 41,2 13,0 5,3 0,8 0,1 d. Kako dobro nekdo opravlja svoje delo? 38,4 44,5 15,0 1,1 0,2 0,4 0,3 244 Tip A Tip B Tip C Tip D Tip E Družba, kjer je Družba, ki je videti Družba, ki je videti Družba, kjer je Družba, kjer je majhno število kot piramida, z kot piramida, le da večina ljudi v veliko ljudi pri vrhu izbrancev na vrhu, majhnim številom je malo ljudi čisto sredini. in zelo malo pri dnu. zelo malo ljudi v izbrancev na vrhu, na dnu. sredini in velika večjim deležem množica ljudi na ljudi v sredini in dnu. največjim deležem ljudi na dnu. N15 Teh pet slik prikazuje različne vrste družb. Posamezne slike vam bomo opisali, vi pa nam boste povedali, katera od njih po vašem mnenju najbolje upodablja slovensko družbo, kakršna je danes? a) Najprej nas zanima, kakšna je po vašem mnenju podoba slovenske družbe danes - katera od slik ji najbolj ustreza? 1 - slika A 27,3 2 - slika B 24,8 3 - slika C 21,0 4 - slika D 19,9 5 - slika E 2,3 8 - ne vem 3,2 9 - (b.o.) 1,5 b) In kakšna bi po vašem mnenju podoba slovenske družbe morala biti? 1 - slika A 1,3 2 - slika B 3,7 3 - slika C 10,3 4 - slika D 47,9 5 - slika E 33,1 8 - ne vem 2,6 9 - (b.o.) 1,1 245 N16 Kako poštena ali nepoštena je po vašem mnenju porazdelitev dohodkov v Sloveniji? 1 - zelo poštena 1,2 2 - poštena 9,5 3 - nepoštena 62,2 4 - zelo nepoštena 21,2 8 - ne vem 5,4 9 - (b.o.) 0,4 N17a Kako pogosto v primeru, ko greste zdoma, srečate ali imate kakršenkoli stik z ljudmi, ki so veliko bolj revni kot vi? To je lahko na ulici, v javnem prevozu, v trgovinah, v vašem kraju ali na vašem delovnem mestu. 1 - nikoli 4,5 2 - manj kot enkrat na mesec 12,5 3 - enkrat na mesec 13,3 4 - večkrat na mesec 20,0 5 - enkrat na teden 11,3 6 - večkrat na teden 15,3 7 - vsak dan 18,1 8 - ne vem 4,3 9 - (b.o.) 0,7 N17b Kako pogosto v primeru, ko greste zdoma, srečate ali imate kakršenkoli stik z ljudmi, ki so veliko bolj bogati kot vi? To je lahko na ulici, v javnem prevozu, v trgovinah, v vašem kraju ali na vašem delovnem mestu. 1 - nikoli 6,4 2 - manj kot enkrat na mesec 12,1 3 - enkrat na mesec 11,4 4 - večkrat na mesec 20,3 5 - enkrat na teden 11,2 6 - večkrat na teden 16,2 7 - vsak dan 17,4 8 - ne vem 4,4 9 - (b.o.) 0,7 246 Sedaj pa nekaj vprašanj o materialnem stanju v vašem gospodinjstvu. N18a Če pomislite na celoten dohodek vašega gospodinjstva (vsi dohodkovni viri vseh članov gospodinjstva), kako težko ali lahko vaše gospodinjstvo pokrije vse običajne nujne stroške? 1 - zelo težko 5,5 2 - dokaj težko 17,0 3 - niti težko, niti lahko 39,0 4 - dokaj lahko 27,9 5 - zelo lahko 10,1 8 - ne vem 0,4 9 - (b.o.) 0,1 N18b Kaj pa v naslednjih 12 mesecih, kako težko ali lahko bo vaše gospodinjstvo pokrilo vse običajne nujne stroške? 1 - zelo težko 5,9 2 - dokaj težko 17,4 3 - niti težko, niti lahko 37,0 4 - dokaj lahko 27,3 5 - zelo lahko 9,2 8 - ne vem 3,1 9 - (b.o.) 0,1 N18c Kako pogosto vi ali drugi člani vašega gospodinjstva preskočite obrok, ker za hrano nimate dovolj denarja? 1 - nikoli 96,1 2 - manj kot enkrat na mesec 1,5 3 - enkrat na mesec 0,8 4 - večkrat na mesec 0,6 5 - enkrat na teden 0,3 6 - večkrat na teden 0,3 7 - vsak dan 0,2 8 - ne vem 0,1 9 - (b.o.) 0,1 N19 Gledano na splošno, ali bi rekli, da lahko ljudem zaupamo, ali bi rekli, da nismo nikoli dovolj previdni v odnosih z ljudmi? 1 - ljudem lahko skoraj vedno zaupamo 3,8 2 - ljudem lahko običajno zaupamo 25,4 3 - pogosto se zgodi, da bi morali biti bolj previdni v odnosih z ljudmi 48,7 4 - skoraj nikoli nismo dovolj previdni v odnosih z ljudmi 21,7 8 - ne vem 0,3 9 - (b.o.) 0,0 247 OGLEDALO JAVNEGA MNENJA S1 Ljudje morajo nekomu zaupati in imeti občutek, da se lahko zanesejo nase in na druge. V kolikšni meri lahko vi zaupate naslednjim: sploh ne povsem ne Kako zaupate: zaupam zaupam vem (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 a. Državnemu zboru 18,6 8,2 15,3 13,9 9,9 15,5 6,6 3,6 2,1 0,7 0,1 5,2 0,3 b. Predsedniku republike 11,5 6,2 9,5 11,5 9,7 17,8 7,7 8,6 7,9 3,3 2,0 3,9 0,4 c. Vladi Republike Slovenije 14,3 8,2 13,3 14,6 9,2 16,4 7,7 6,1 3,8 1,0 0,9 3,9 0,6 d. Slovenski vojski 4,1 3,6 6,4 7,6 8,9 19,1 9,9 13,2 11,9 4,2 5,8 4,7 0,6 e. sodiščem 12,5 7,2 11,9 12,5 9,0 16,4 8,2 8,5 5,3 1,7 2,1 4,4 0,3 f. policiji 2,4 2,8 5,2 8,8 7,6 17,1 11,9 15,9 14,9 5,9 5,2 2,0 0,3 g. bankam 8,4 5,4 9,6 11,1 8,3 19,3 10,7 11,5 8,5 2,4 2,2 2,2 0,2 h. zvezi NATO 11,1 4,8 7,8 12,2 7,0 19,3 6,8 9,1 4,7 2,2 2,1 12,3 0,5 i. Evropski uniji (EU) 6,9 4,2 9,2 11,3 8,8 21,0 10,8 9,8 7,4 1,9 1,5 7,1 0,2 j. evru 3,4 2,3 4,7 7,6 6,6 19,8 9,0 16,2 14,5 7,1 5,5 3,1 0,1 Povprečne ocene: S1a S1b S1c S1d S1e S1f S1g S1h S1i S1j 3,03 4,25 3,50 5,41 3,92 5,75 4,56 4,19 4,54 5,81 S2 Približno koliko politikov v Sloveniji je po vašem mnenju vpletenih v korupcijo? 1 - skoraj nobeden 0,3 2 - malo 3,2 3 - nekaj 22,4 4 - kar precej 49,3 5 - skoraj vsi 20,0 8 - ne vem 4,6 9 - (b.o.) 0,2 248 S3 V kolikšni meri soglašate ali ne soglašate z naslednjimi trditvami? močno ne sploh ne sogla- sogla- sogla- sogla- ne šam šam niti-niti šam šam vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 a. Država pri reševanju razvojnih problemov pozablja na socialne pravice državljanov. 19,2 50,1 20,5 6,5 1,2 2,4 0,0 b. Bogati ljudje ne razumejo problemov revnih ljudi. 35,8 48,3 10,8 4,2 0,3 0,4 0,1 c. Politikov ne zanimajo problemi ljudi. 22,3 44,2 23,6 8,0 0,5 1,1 0,2 Povprečne ocene: S3a S3b S3c 2,18 1,84 2,19 S4 Ali mislite, da bi bilo potrebno razlike v osebnih dohodkih v Sloveniji povečati, zmanjšati ali odpraviti, ali pa so take razlike, kakršne so sedaj, primerne? 1 - razlike naj se povečajo 2,7 2 - sedanje razlike so primerne 4,8 3 - razlike naj se zmanjšajo 86,5 4 - vsi dohodki bi morali biti enaki 3,4 8 - ne vem 2,4 9 - (b.o.) 0,3 S5 Prebrali vam bomo nekaj stališč v zvezi z zakonitostjo, vi pa povejte, ali se z njimi strinjate ali ne. se se ne ne strinjam strinjam vem b.o. 1 2 8 9 a. Človek se mora pokoravati samo tistim zako- nom, ki se mu zdijo razumni. 32,6 62,7 4,3 0,3 b. Čisto v redu je, da iščeš luknje v zakonih. 25,9 69,6 4,5 0,1 S6 Včasih demokracija ne deluje. Kadar se to zgodi, nekateri menijo, da potrebujemo močnega voditelja, ki bi uredil stvari; drugi pa menijo, da je tudi takrat, ko stvari ne delujejo, demokracija najboljša. Kaj vi mislite o tem, ali takrat... 1 - potrebujemo močnega voditelja, ali je 55,9 2 - demokracija vedno najboljša 31,4 8 - ne vem 12,1 9 - (b.o.) 0,5 249 S7 Ali je po vašem mnenju primerno, ali ni primerno, da se politiki pogovarjajo z državljani prek Twiterja ali Instagrama? 1 - sploh ni primerno 39,3 2 - v glavnem ni primerno 31,0 3 - v glavnem je primerno 21,6 4 - vedno je primerno 2,2 8 - (ne vem) 5,2 9 - (b.o.) 0,5 S8 Ali je po vašem mnenju primerno, ali ni primerno, da za politične funkcije kandidirajo medijske osebnosti ali posamezniki iz sveta zabave? 1 - sploh ni primerno 31,9 2 - v glavnem ni primerno 38,1 3 - v glavnem je primerno 22,3 4 - vedno je primerno 4,4 8 - (ne vem) 3,1 9 - (b.o.) 0,3 S9 Ali soglašate ali ne soglašate s trditvijo… Če državljani ocenijo, da država ne deluje, je prav, da vzamejo stvari v svoje roke. 1 - močno soglašam 9,4 2 - soglašam 35,1 3 - niti soglašam, niti ne soglašam 28,9 4 - ne soglašam 19,2 5 - sploh ne soglašam 4,0 8 - (ne vem) 3,1 9 - (b.o.) 0,4 Povprečna ocena: 2,72 S10 Povejte prosimo, kdo naj bi bil po vašem mnenju predvsem odgovoren za to, da bi imeli ljudje primeren življenjski standard? Prosimo, ocenite na lestvici od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni ‘to je predvsem odgovornost posameznika’, 10 pa ‘to je predvsem odgovornost države’. to je predvsem to je predvsem ne odgovornost posameznika odgovornost države vem b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 2,5 1,5 3,1 3,6 4,5 27,1 8,2 12,4 13,3 5,6 17,4 0,8 0,2 Povprečna ocena: 6,44 250 S11 V sodobnih demokratičnih družbah naj bi državljani imeli tudi socialne pravice kot so enakopraven dostop do izobraževanja, do zdravstvenih uslug, pravica do dela, bivališča, pokojnine ipd. Kdo od naštetih ima po vašem mnenju največjo vlogo pri tem, da se te pravice uresničujejo? 1 - politiki, politična elita 71,9 2 - gospodarstveniki, lastniki kapitala 9,3 3 - sindikati 4,0 4 - državljani sami 8,0 5 - kdo drug 1,3 8 - ne vem 5,2 9 - (b.o.) 0,3 S12 Če sedaj pomislite na lastno situacijo, kaj bi rekli, ali so v vašem primeru te socialne pravice uresničene? 1 - v glavnem niso uresničene 12,8 2 - deloma so uresničene 42,4 3 - v glavnem so uresničene S13 42,5 8 - ne vem S13 1,3 9 - (b.o.) S13 1,0 Odgovarjajo tisti, ki NISO izbrali »v glavnem so uresničene«. (S12=1,2; n=642) S12a Katera od spodnjih trditev najbolj ustreza vašim občutkom glede tega, da ne morete v celoti uveljavljati teh pravic? 1 - S tem sem se sprijaznil, saj ne morem nič narediti. 20,6 2 - To me sicer jezi, vendar ne morem glede tega nič storiti. 62,9 3 - To me jezi in nameravam glede tega ukrepati. 11,8 8 - ne vem 3,4 9 - (b.o.) 1,2 S13 Na tem seznamu so različne skupine ljudi. Prosimo vas, da poveste, katere od njih ne bi želeli imeti za sosede. ne bi želel vseeno ne za soseda mi je vem b.o. 1 2 8 9 a. ljudje druge rase 14,9 82,1 2,6 0,4 b. homoseksualci 23,4 73,7 2,7 0,2 c. ljudje, ki govorijo drug jezik 8,8 89,5 1,3 0,3 d. muslimani 23,8 72,5 3,4 0,3 e. Judje 17,1 78,4 4,0 0,4 f. Romi 47,9 47,3 4,5 0,3 g. begunci 46,1 48,0 5,5 0,3 251 S14 V kolikšni meri soglašate ali ne soglašate s trditvijo… V Sloveniji bi morali uvesti strožje ukrepe za pregon ilegalnih priseljencev. 1 - močno soglašam 24,7 2 - soglašam 38,9 3 - niti soglašam, niti ne soglašam 22,3 4 - ne soglašam 8,9 5 - sploh ne soglašam 2,9 8 - ne vem 2,3 9 - (b.o.) 0,0 S15 Ali menite, da je na splošno dobro ali slabo za slovensko gospodarstvo, da prihajajo živet k nam priseljenci iz drugih držav? slabo za dobro za ne gospodarstvo gospodarstvo vem b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 11,7 4,7 8,2 10,6 6,9 24,2 8,8 8,9 7,9 2,4 3,1 2,2 0,3 Povprečna ocena: 4,44 S16 Ali menite, da je kulturno življenje v Sloveniji zaradi priseljencev na splošno ogroženo ali obogateno? kulturno življenje kulturno življenje ne je ogroženo je obogateno vem b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 7,2 4,0 8,4 10,5 9,0 29,3 7,7 8,8 7,0 2,7 2,7 2,3 0,3 Povprečna ocena: 4,63 S17 Ali menite, da je Slovenija zaradi priseljencev iz drugih držav postala slabša ali boljša dežela za bivanje? slabša dežela boljša dežela ne za bivanje za bivanje vem (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 7,6 3,6 7,0 10,6 10,2 36,2 8,0 5,4 5,3 1,6 1,5 2,7 0,3 Povprečna ocena: 4,42 S18 Kaj bi rekli, v kolikšni meri vas osebno zanima politika? 1 - zelo me zanima 3,8 2 - zanima me 23,5 3 - le malo me zanima 42,9 4 - sploh me ne zanima 29,8 8 - ne vem 0,0 9 - (b.o.) 0,0 252 S19 V kolikšni meri mislite, da bi bili zmožni prevzeti aktivno vlogo v skupini ljudi, ki se ukvarja s političnimi vprašanji? sploh ne v celoti ne bi bili zmožni bi bili zmožni vem b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 36,0 8,6 11,8 8,2 5,2 8,4 3,7 6,6 4,9 1,8 3,2 1,3 0,3 Povprečna ocena: 2,80 S20 In v kolikšni meri politični sistem v Sloveniji omogoča ljudem kot ste vi, da vplivajo na politiko? ne sploh nič v celoti vem (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 27,9 10,6 13,8 12,5 7,8 11,6 5,1 3,1 3,0 0,6 0,8 3,1 0,2 Povprečna ocena: 2,63 S21 Sedaj pa povejte še, ali ste v preteklih 12 mesecih naredili še kaj od navedenega in ali bi bili to pripravljeni narediti tudi v prihodnje. da in bi da, ne, verjetno vendar ne vendar ne in tudi v bi več v morda bi v nikoli ne prihodnje prihodnje prihodnje ne bi vem (b.o.) 1 2 3 4 8 9 a. podpisali peticijo 21,9 1,7 48,5 25,5 2,1 0,3 b. bojkotirali ali namenoma kupili določen proizvod zaradi ekoloških, političnih ali etičnih razlogov 24,1 2,6 28,7 41,4 2,8 0,4 c. se udeležili napovedanih (»uradnih«) demonstracij 6,5 1,7 40,5 49,4 1,5 0,3 d. se udeležili nenapovedanega protestnega shoda ali nena- povedane stavke 3,9 1,2 30,6 61,9 2,1 0,3 253 VPRAŠANJA O DELU Sedaj pa nekaj vprašanj iz nacionalne Raziskave o odnosu delo – družina. Zanimata nas vaše delovno okolje in vaša družinska situacija. V celotnem sklopu te raziskave vas bomo spraševali o organizaciji, pri čemer mislimo na podjetje, organizacijo, ustanovo ipd. kjer ste zaposleni. K1 Kakšna je vaša sedanja delovna aktivnost, ali ste sedaj zaposleni, ali kaj drugega? Delovno aktiven: 01 - polno zaposlen (36 in več ur na teden) 43,1 02 - zaposlen za skrajšan delovni čas (15 do 35 ur na teden) 1,6 03 - zaposlen za manj kot 15 ur na teden / začasno ne dela 0,0 04 - samozaposlen (kmet, samostojni obrtnik, svobodni poklic) 3,7 05 - pomagajoči družinski član 0,3 06 - formalno brezposeln, ki občasno kaj dela in prejema denarno nadomestilo, socialno pomoč 0,1 07 - formalno brezposeln, ki občasno kaj dela in ne prejema denarnega nadomestila, socialne pomoči 0,6 08 - brezposeln (ni registriran), a občasno kaj dela za gotovino 0,2 09 - dijak, študent, ki občasno kaj dela 2,5 10 - vajenec, ki občasno kaj dela 0,0 11 - upokojenec, občasno še kaj dela (tudi delna zaposlitev) 1,8 Ni delovno aktiven/na: 12 - brezposeln (ni registriran), ki ne dela, nima nadomestil ali socialne pomoči, a išče delo oziroma zaslužek 2,5 13 - formalno brezposeln, ki ne dela, a prejema denarno nadomestilo 2,1 14 - delovno neaktiven, a ima rentne dohodke 0,1 15 - dijak, študent, ki ne dela 4,5 16 - vajenec, ki ne dela 0,0 17 - upokojenec brez dodatne zaposlitve, razen hišnih opravil 34,0 18 - gospodinja, hišna opravila 2,1 19 - trajno delovno nezmožen 0,5 20 - ostali delovno neaktivni 0,2 99- (b.o.) 0,1 254 Odgovarjajo samo samozaposleni, K1=4; n=43. K1a Ali je v podjetju, kjer ustvarite večino svojega dohodka, zaposlena več kot ena oseba? 1 - da, zaposlena je več kot ena oseba 27,9 2 - ne, zaposlena je samo ena oseba 69,8 9 - (b.o.) 2,3 SAMO ZA DELOVNO AKTIVNE (če K1 = 01-11; n=628) K2(a) Je vaše zaposlitveno razmerje za...: 1 - nedoločen čas 82,3 2 - določen čas 9,1 3 - občasna dela 6,8 8 - ne vem 0,0 9 - (b.o.) 1,8 K3(a) Koliko je zaposlenih v vaši organizaciji? 1 - do 10 zaposlenih (mikro organizacija) 23,6 2 - od 11 do 50 zaposlenih (mala) 19,7 3 - od 51 do 250 zaposlenih (srednja) 25,5 4 - nad 250 zaposlenih (velika) 29,1 8 - ne vem 0,5 9 - (b.o.) 1,6 K4(a) Če primerjate, kakšno je danes pri nas v Sloveniji spoštovanje dela in delavca in kakšno je bilo pred približno petimi leti, ali je danes stanje dela… 1 - dosti boljše 2,1 2 - boljše 15,1 3 - približno enako 33,4 4 - slabše 34,9 5 - dosti slabše 6,8 8 - ne vem 5,3 9 - (b.o.) 2,4 255 SLEDIJO VPRAŠANJA O GLAVNEM PODROČJU DELA K5(a) V kolikšni meri soglašate ali ne soglašate z naslednjimi trditvami o naravi vašega dela? Ocenite z lestvico od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni, da sploh ne soglašate, in 5, da močno soglašate. sploh ne močno ne so- sogla- sogla- sogla- ne glašam šam niti-niti šam šam vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 a. Danes (za službo) delam neprimerno več, kot sem delal pred desetimi leti. 3,8 14,8 22,3 33,9 11,6 5,6 8,0 b. Tempo dela, ki ga od mene pričakujejo, je previsok. 6,1 21,7 29,0 30,1 10,0 0,2 3,0 c. V službi imam preveč dela, da bi ga lahko opravil sam. 8,1 29,8 29,8 23,2 6,4 0,3 2,4 d. Pri delu (v službi) sem nenehno v časovni stiski. 7,3 27,4 22,8 30,9 9,1 0,0 2,5 e. Danes lahko vplivam na odlo- čitve, ki so pomembne za moje delo, bolj kot pred desetimi leti. 5,9 19,9 20,4 30,7 10,0 5,4 7,6 f. Pogosto opravljam službeno delo v svojem prostem času, da bi izpolnil delovne zahteve. 25,3 29,8 15,1 19,9 7,3 0,2 2,4 g. Moje delo je stresno. 7,3 16,4 22,0 38,2 13,5 0,0 2,5 h. Za delo izven osnovne zaposlitve, s katerim bi si izboljšal življenjski standard, nimam več časa. 11,0 24,2 20,5 29,0 9,4 1,3 4,6 256 K6(a) V kolikšni meri pa soglašate ali ne soglašate z naslednjimi trditvami o zahtevnosti vašega dela? sploh ne ne močno sogla- sogla- sogla- sogla- ne šam šam nit-niti šam šam vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 a. Pri delu lahko v celoti uporab- ljam svoje sposobnosti. 1,6 6,1 10,8 55,7 22,8 0,2 2,9 b. Počutim se kompetenten in popolnoma sposoben opravljati svoje delo. 0,3 0,8 4,0 55,4 36,9 0,0 2,5 c. Moje delo mi daje priložnost, da delam stvari, za katere menim, da jih delam najbolje. 1,1 4,5 16,9 49,8 25,2 0,0 2,5 d. Mislim, da sem za delo, ki ga opravljam, ustrezno usposobljen. 0,5 1,1 4,1 51,3 40,3 0,2 2,5 Na vprašanja od K7 do K16 odgovarjajo tisti, ki večino svojega dohodka ustvarijo v organizaciji z več kot enim zaposlenim; n=597. K7(a) Kako je cenjeno vaše delo? sploh ne ne močno sogla- sogla- sogla- sogla- ne šam šam niti-niti šam šam vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 a. Organizaciji dajem več kot ona meni. 1,2 11,7 38,5 36,2 7,9 1,3 3,2 b. Imam občutek, da mi organizacija daje toliko, kot dajem jaz organizaciji. 4,9 25,5 29,6 31,5 4,0 1,3 3,2 c. Organizacija mi daje več, kot jaz njej. 14,1 50,6 26,8 4,0 0,0 1,0 3,5 d. Imam občutek, da me organizacija izkorišča. 13,1 39,7 24,8 14,2 3,7 1,0 3,5 e. Organizacija je do mene poštena. 1,7 11,7 26,6 46,6 9,5 0,7 3,2 f. Za svoj prispevek organizaciji sem preslabo nagrajen. 4,5 21,1 25,6 36,2 8,5 1,0 3,0 257 K8(a) V kolikšni meri soglašate ali ne soglašate z naslednjimi trditvami o pripadnosti vaši organizaciji? Ocenite z lestvico od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni, da sploh ne soglašate, in 5, da močno soglašate. sploh ne ne močno sogla- sogla- sogla- sogla- ne šam šam niti-niti šam šam vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 a. Tudi svojim otrokom bi priporo- čil zaposlitev v organizaciji, kjer sem sedaj zaposlen. 16,1 23,1 23,6 26,0 4,2 3,2 3,9 b. Imam premalo drugih možnosti, da bi zapustil obstoječo organizacijo. 11,4 34,2 21,9 24,3 3,2 1,3 3,7 c. Bil bi zadovoljen, če bi vso kariero naredil v tej organizaciji. 6,5 20,4 22,1 35,0 10,9 1,3 3,7 d. Počutim se čustveno navezane- ga na organizacijo, kjer delam. 7,0 21,4 22,9 35,3 9,7 0,7 2,8 e. V danem trenutku je zapo- slitev v obstoječi organizaciji predvsem stvar tega, da nimam boljše alternative za zaposlitev. 13,4 32,5 19,6 26,1 4,2 0,8 3,4 f. Komaj čakam, da zapustim organizacijo in najdem novega delodajalca. 28,5 42,0 16,9 6,9 1,5 0,5 3,7 g. Z veseljem bi takoj dal odpoved, če bi dobil boljšega delodajalca. 19,4 28,5 15,6 22,9 8,9 1,3 3,4 h. Vsak dan se z veseljem odpravim v organizacijo, kjer delam. 2,5 9,9 26,6 47,2 10,2 0,3 3,2 i. Zapustiti organizacijo v danem trenutku mi predstavlja prevelik stres. 8,4 27,6 22,9 30,3 6,4 0,8 3,5 j. Prepogosto menjavanje organizacij se mi ne zdi etično. 8,5 25,6 26,8 31,0 4,2 1,0 2,8 k. Menim, da bi se zlahka navezal tudi na neko drugo organizacijo. 1,8 8,0 17,8 59,5 8,7 1,3 2,8 l. Imam občutek, da je organizacija, v kateri sem zaposlen, del mene. 3,5 17,4 22,1 44,6 9,0 0,3 3,0 m Zlahka se identificiram z organizacijo. 2,3 11,6 20,4 52,4 9,5 0,7 3,0 n. Lahko rečem, da so problemi organizacije tudi moji problemi. 6,0 24,5 21,8 34,3 9,7 0,2 3,5 258 K9(a) V kolikšni meri soglašate ali ne soglašate s spodnjimi trditvami? sploh ne ne močno sogla- sogla- sogla- sogla- ne šam šam niti-niti šam šam vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 a. Pripravljen sem delati več le za višjo plačo. 6,4 22,3 19,3 38,5 9,2 0,8 3,5 b. Pripravljen sem delati več, tudi če se plača ne zviša, samo da ohranim službo. 12,1 32,2 30,3 17,3 2,5 1,2 4,5 c. Pripravljen sem delati več, da bi šlo organizaciji bolje. 6,5 19,1 22,3 39,9 7,5 0,7 4,0 K10(a) V kolikšni meri pa soglašate ali ne soglašate s trditvami o družbeni odgovornosti vaše organizacije? sploh ne ne močno sogla- sogla- sogla- sogla- ne šam šam niti-niti šam šam vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 a. Naša organizacija izvaja aktivnosti, ki so usmerjene k izboljšanju družbe in naravnega okolja. 3,5 11,9 19,8 48,2 9,9 3,7 3,0 b. Naša organizacija investira v ustvarjanje boljšega življenja za prihodnje rodove. 4,5 14,6 23,3 44,1 7,7 2,7 3,2 c. Naša organizacija podpira kampanje in projekte, ki skrbijo za dobrobit družbe in okolja. 4,7 15,4 17,6 45,6 8,0 5,4 3,4 d. Naša organizacija spodbuja zaposlene, da se izobražujejo in usposabljajo. 4,0 9,9 14,7 50,1 16,2 1,5 3,5 e. Vodstvo organizacije upošteva potrebe zaposlenih. 3,2 11,4 29,8 43,4 8,2 0,8 3,2 f. Naša organizacija je sprejela ukrepe za usklajevanje dela in družinskega življenja. 3,7 17,4 24,5 38,9 6,9 5,4 3,4 g. Naša organizacija dosledno spoštuje delovno zakonodajo. 1,3 5,7 11,4 51,1 24,1 2,5 3,9 h. Naša organizacija spodbuja zaposlene, da sodelujejo pri njenih programih družbene odgovornosti. 2,0 11,6 25,5 44,2 8,9 4,5 3,4 259 K11(a) In koliko soglašate ali ne soglašate z naslednjimi trditvami o strategiji vaše organizacije? sploh ne ne močno sogla- sogla- sogla- sogla- ne šam šam niti-niti šam šam vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 a. Za našo organizacijo je značil- no, da želi biti najboljša na trgu. 0,8 6,4 15,6 47,4 23,1 3,4 3,4 b. Stalno iščemo in ustvarjamo novosti. 1,2 7,5 17,6 51,6 17,6 1,3 3,2 c. Vedno sledimo močnejšim. 1,8 11,7 22,3 42,5 14,2 3,7 3,7 d. Običajno se upiramo spremembam. 9,9 43,9 28,5 12,1 1,0 1,7 3,0 e. Za preživetje se lahko zanese- mo samo na to, da bomo imeli še nižje cene od konkurentov. 9,2 31,8 27,1 17,8 2,5 5,9 5,7 f. Že leta vztrajamo na uveljav- ljeni ponudbi in zelo redko uvajamo ali prilagajamo nove izdelke in storitve. 14,4 37,2 19,9 17,3 1,7 4,9 4,7 g. V naši organizaciji skrbimo samo za zniževanje stroškov. 7,4 30,0 26,1 27,0 2,3 3,9 3,4 h. Glavna prednost našega pod- jetja v primerjavi s konkurenco je stalno zniževanje stroškov poslovanja. 8,4 30,2 29,3 19,3 1,3 7,2 4,4 i. Veliko vlagamo v visoko kako- vost naših izdelkov/storitev. 1,3 6,5 15,1 51,8 19,1 2,8 3,4 j. Naše izdelke/storitve skušamo močno prilagoditi potrebam naših strank. 1,2 2,7 7,9 57,6 24,6 2,5 3,5 260 K12(a) V kolikšni meri soglašate ali ne soglašate s trditvami o ravnanju z ljudmi v vaši organizaciji? sploh ne ne močno sogla- sogla- sogla- sogla- ne šam šam niti-niti šam šam vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 a. Na prosta delovna mesta postavljamo predvsem ljudi iz organizacije. 4,7 22,8 26,3 32,5 4,2 4,4 5,2 b. Naša organizacija na trgu išče talente. 5,7 20,6 24,1 33,3 6,5 5,4 4,4 c. Naša organizacija ima sistem kariernega napredovanja zaposlenih. 6,7 20,1 21,1 38,9 4,5 4,5 4,2 d. Na delovnem mestu imam dovolj informacij, da lahko učinkovito opravljam svoje delo. 0,7 4,4 12,7 62,0 16,2 0,7 3,4 e. Nadrejeni me spodbujajo, da sodelujem pri sprejemanju odločitev, ki se tičejo mojega vsakdanjega dela. 2,3 9,4 17,3 53,3 11,9 1,2 4,7 f. Opisi mojih del in nalog so jasni in natančni. 0,8 4,5 13,4 55,4 21,6 0,8 3,4 g. V naši organizaciji imam možnost napredovanja. 6,9 18,6 19,4 39,9 9,4 1,5 4,4 h. Organizacija, v kateri sem zaposlen, ima jasen sistem za ocenjevanje uspešnosti zaposlenih. 5,0 19,4 20,9 38,4 10,2 2,3 3,7 i. Moja plača je določena z jas- nimi kriteriji - kosovna norma, dosežena prodaja, urna postavka ipd. 5,4 12,1 12,4 48,4 17,6 0,5 3,7 j. V organizaciji imamo time, ki so sestavljeni iz članov različnih oddelkov. 10,4 15,9 14,4 42,2 10,9 2,5 3,7 k. Naša organizacija uporablja sistem kroženja zaposlenih med delovnimi mesti. 15,1 27,5 16,4 29,0 6,2 2,0 3,9 l. V naši organizaciji si zaposleni velikokrat izmenjujemo novo znanje in informacije. 2,0 6,9 12,7 58,5 15,7 0,8 3,4 m Naš sistem nagrajevanja motivira zaposlene, da načrtno pridobivajo novo znanje. 6,7 20,9 24,8 36,9 5,4 1,7 3,7 261 n. V naši organizaciji je veliko medosebnih konfliktov. 14,2 35,7 27,6 16,1 1,8 1,2 3,4 o. V naši organizaciji so nekateri zaposleni nespoštljivi do drugih. 13,1 26,3 20,9 31,0 4,2 1,2 3,4 p. Odnosi med zaposlenimi so slabi. 17,4 42,4 24,3 9,2 2,5 0,8 3,4 K13(a) Na koga se najprej obrnete, če česa s področja vašega poklicnega dela ne znate? 1 - na izkušenejšega sodelavca mojega ranga v organizaciji 40,4 2 - na neposredno nadrejenega organizacijskega vodjo 34,8 3 - na uglednega poklicnega strokovnjaka, četudi je ta izven organizacije 9,4 4 - na nikogar, probleme rešujem sam 11,1 8 - ne vem 0,5 9 - (b.o.) 3,9 K14(a) V kolikšni meri soglašate ali ne soglašate s trditvami o vaši organizaciji? Ocenite lestvico od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni, da sploh ne soglašate, in 5, da močno soglašate. sploh ne ne močno sogla- sogla- sogla- sogla- ne šam šam niti-niti šam šam vem (b.o.) 1 2 3 4 5 8 9 a. Naša organizacija hitreje ustvarja nove proizvode / storitve kot konkurenca. 3,4 14,6 39,7 24,3 4,5 7,7 5,9 b. V naši organizaciji so nova znanja uporabljena za izboljšanje proizvodov / storitev in drugih procesov dela. 1,3 7,0 17,6 57,5 9,7 2,8 4,0 c. Naša organizacija ustrezno reagira na predloge za izboljšave s strani zaposlenih. 2,2 12,4 24,8 47,6 6,9 2,5 3,7 d. Naša organizacija nas spodbuja, da smo pri svojem delu ustvarjalni. 0,8 9,2 22,6 50,8 12,1 1,2 3,4 262 K15(a) Ali menite, da se inovativnost zaposlenih v vaši organizaciji izraža predvsem v: sploh v celoti ne ne drži ne drži niti-niti drži drži vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 a. novih izdelkih ali storitvah 2,8 15,2 21,9 45,6 6,0 4,0 4,4 b. podajanju t.i. koristnih predlo- gov / izboljšav procesa dela 1,7 6,2 20,4 56,4 7,4 3,9 4,0 c. razvijanju novih znanj (tehnologije), metod in orodij 2,3 10,7 23,5 48,1 7,4 3,9 4,2 d. v naši organizaciji ni inovacij 24,8 43,7 14,9 8,7 1,7 2,8 3,4 K16(a) Sledi še nekaj trditev, ki se nanašajo na medsebojne odnose v organizaciji ter na kakovost delovnega življenja. sploh ne ne močno sogla- sogla- sogla- sogla- ne šam šam niti-niti šam šam vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 a. Pri svojem delu vplivam na to, kaj in kako se bo delalo. 4,5 12,4 20,1 46,9 12,4 0,3 3,4 b. Delovne naloge vedno izpolnim brez problemov. 0,0 3,0 11,4 62,6 19,4 0,2 3,4 c. Pri delu lahko razvijem svoje sposobnosti in talente. 1,2 6,7 16,9 54,3 17,3 0,3 3,4 d. Delo mi omogoča pridobivanje novih znanj in veščin. 1,2 6,7 12,2 56,3 20,1 0,2 3,4 e. Znanje in veščine, ki sem jih pridobil na delovnem mestu, uporabljam tudi v svojem za- sebnem / družinskem življenju. 5,2 17,1 19,8 43,2 11,1 0,2 3,5 f. Delo mi daje možnosti za razvoj delovne kariere. 2,7 15,1 19,3 45,6 13,4 0,3 3,7 g. Pri svojih sodelavcih dobim ustrezno pomoč za opravljanje delovnih nalog. 1,0 3,5 9,9 69,7 11,9 0,2 3,9 h. Pri svojih sodelavcih dobim ustrezne informacije za opravljanje delovnih nalog. 1,0 2,8 10,2 70,2 12,1 0,2 3,5 i. Moji sodelavci mi pomagajo, kadar zaradi družinskih obveznosti ne morem izpolniti delovnih nalog. 2,5 6,0 14,6 58,0 14,2 0,5 4,2 j. Pri svojih nadrejenih dobim ustrezno pomoč za opravljanje delovnih nalog. 2,2 6,2 14,4 60,6 11,2 0,7 4,7 263 k. Pri svojih nadrejenih dobim ustrezne informacije za opravljanje delovnih nalog. 1,8 4,7 14,6 61,5 12,4 0,7 4,4 l. Nadrejeni mi pomagajo, kadar zaradi družinskih obveznosti ne morem izpolniti delovnih nalog. 3,0 10,6 17,9 51,1 11,7 0,5 5,2 m Z nekaterimi sodelavci se družim tudi v prostem času. 4,2 14,6 16,9 48,1 12,6 0,3 3,4 n. Delo, ki ga opravljam na delovnem mestu, daje smisel mojemu življenju. 6,4 15,9 27,8 37,0 8,9 0,7 3,4 o. S sodelavci se dobro razumem. 0,3 0,5 6,5 61,0 27,5 0,5 3,7 Odgovarjajo vsi aktivni; n=628. K17(a) In še dve trditvi o varnosti vaše zaposlitve. sploh ne ne močno sogla- sogla- sogla- sogla- ne šam šam niti-niti šam šam vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 a. Občutek imam, da je moja zaposlitev ogrožena. 31,8 43,3 14,8 5,3 1,1 0,3 3,3 b. Skrbi me, da bi lahko izgubil svoje delovno mesto. 33,0 39,8 15,8 6,4 1,3 1,0 2,9 K18(a) S pomočjo lestvice ocenite, koliko časa dnevno porabite za naslednje aktivnosti: se nič ali zelo zelo ne ne malo časa veliko časa nanaša vem b.o. 1 2 3 4 5 7 8 9 a. pot od doma do delovnega mesta in nazaj 31,2 32,2 19,7 8,1 5,6 0,8 0,0 2,4 b. službo / plačano delo (upoštevajte tudi delo, ki ga opravite za službo doma) 4,6 6,1 42,0 28,2 14,8 1,8 0,2 2,4 c. gospodinjsko delo 15,0 33,1 36,9 9,7 2,9 0,3 0,0 2,1 d. skrb / aktivnosti za otroke 17,8 16,1 18,3 12,4 6,8 26,0 0,2 2,4 e. skrb in nego za starejšega člana družine 30,7 8,3 8,6 2,4 1,3 46,0 0,3 2,4 f. honorarno, dopolnilno delo, delo po pogodbi (izven redne zaposlitve) 39,0 6,8 5,1 2,4 1,8 42,4 0,2 2,4 g. spanje in počitek 3,2 19,4 52,9 17,2 4,9 0,0 0,2 2,2 264 K19(a) Ali za katero od zgoraj navedenih aktivnosti porabite bistveno več časa, kot pred tremi leti? se bistve- bistve- ne ne no manj manj niti-niti več no več nanaša vem b.o. 1 2 3 4 5 7 8 9 a. pot od doma do delovnega mesta in nazaj 5,1 6,1 67,7 8,6 4,3 6,1 0,2 2,1 b. službo / plačano delo (upoštevajte tudi delo, ki ga opravite za službo doma) 1,8 5,9 66,9 15,0 2,4 5,9 0,2 2,1 c. gospodinjsko delo 1,3 10,2 72,3 11,0 1,4 1,9 0,0 1,9 d. skrb / aktivnosti za otroke 4,5 13,7 38,5 9,6 4,8 26,4 0,2 2,4 e. skrb in nego za starejšega člana družine 5,6 4,5 29,9 6,5 1,9 49,2 0,3 2,1 f. honorarno, dopolnilno delo, delo po pogodbi (izven redne zaposlitve) 6,2 4,3 35,5 3,2 1,1 47,1 0,5 2,1 g. spanje in počitek 1,8 12,4 74,0 7,8 1,0 1,0 0,0 2,1 K20(a) Ali v vaši organizaciji obstaja / deluje sindikat? 1 - da 47,5 2 - ne K22 44,1 8 - ne vem K22 5,6 9 - (b.o.) K22 2,9 Odgovarjajo, če v organizaciji obstaja/deluje sindikat. (K20=1; n=298) K21(a) Povejte, v kolikšni meri po vašem mnenju delovanje sindikata v vaši organizaciji vpliva na…? sploh zelo ne ne vpliva vpliva vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 a. plače 34,2 19,8 22,1 13,4 4,4 5,7 0,3 b. pogoje dela 23,2 23,8 26,8 17,1 4,0 4,7 0,3 c. stabilnost zaposlitve 27,2 18,8 30,9 13,8 3,0 6,0 0,3 d. usklajevanje dela / življenja 28,5 23,8 28,9 10,7 1,7 6,0 0,3 265 K22(a) V kolikšni meri soglašate ali ne soglašate s trditvami o odnosu med vašim plačanim delom in vašo družino? Ocenite z lestvico od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni, da sploh ne soglašate, in 5, da močno soglašate. (ANKETAR: Odgovarjajo vsi, ki imajo družino (partnerja, otroke, starše, sorojence…), ne glede na to, ali živijo v istem gospodinjstvu, ali ne); sicer izberi »7« - »se ne nanaša«. sploh ne ne močno se sogla- sogla- sogla- sogla- ne ne šam šam niti-niti šam šam nanaša vem b.o. 1 2 3 4 5 7 8 9 a. Zaradi časa, ki ga porabim za službene obveznosti, zamujam družinske aktivnosti. 11,9 29,1 25,6 23,4 3,2 4,8 0,2 1,8 b. Pogosto pridem iz službe tako čustveno izčrpan, da ne morem prispevati k družinske- mu življenju. 11,5 34,6 26,1 18,2 2,9 4,9 0,0 1,9 c. Zaradi časa, ki ga porabim za družinske obveznosti, zamujam aktivnosti v službi. 30,1 49,5 11,5 2,4 0,2 4,6 0,0 1,8 d. Ker sem pogosto pod stresom zaradi družinskih obveznosti, se težko zberem na delovnem mestu. 33,3 46,7 11,8 1,4 0,3 4,9 0,0 1,6 266 Na vprašanja od K23a do K23g odgovarjajo tisti, ki večino svojega dohodka ustvarijo v organizaciji z več kot enim zaposlenim; n=597. K23(a) Sledi še nekaj trditev, ki se nanašajo na ugled vaše organizacije. sploh ne ne močno sogla- sogla- sogla- sogla- ne šam šam niti-niti šam šam vem (b.o.) 1 2 3 4 5 8 9 a. Organizacija, v kateri sem zaposlen, ima jasno vizijo in poslanstvo. 0,8 3,7 12,2 58,8 19,3 1,8 3,4 b. Organizacija skrbi, da zaposleni poznamo in udejanjamo njene vrednote. 0,3 3,2 17,9 58,5 14,1 2,3 3,7 c. Organizacija, v kateri sem zaposlen, ima različne progra- me za razvoj zaposlenih. 3,4 13,9 28,1 38,4 7,0 5,4 3,9 d. Organizacija, v kateri sem zaposlen, dobro komunicira s svojimi zaposlenimi. 2,2 9,0 23,5 49,7 11,1 0,8 3,7 e. Organizacija, v kateri sem zaposlen, z različnimi aktivnostmi skrbi za dobro počutje zaposlenih. 4,7 14,2 27,3 40,7 8,4 1,2 3,5 f. Organizacija, v kateri sem zaposlen, velja za ugledno. 0,7 3,2 13,4 59,6 17,4 2,3 3,4 g. V javnosti velja prepričanje, da je dobro biti zaposlen v organizaciji, v kateri delam. 1,7 8,0 23,6 44,4 12,9 5,9 3,5 267 ODGOVARJAJO VSI! Trpinčenje na delovnem mestu (mobing) opredeljujemo kot položaj, v katerem oseba (ali več oseb) nenehno v daljšem časovnem obdobju zaznava svojo izpostavljenost negativnim dejanjem ene ali več oseb v razmerah, v katerih se proti takšnim dejanjem težko brani. V1 Prosimo, da glede na zgornjo opredelitev odgovorite, ali ste bili v zadnjih šestih mesecih izpostavljeni trpinčenju na delovnem mestu? le zaposleni vsi n=719 skupaj 1 - ne 87,8 54,2 2 - da, zelo redko 3,6 2,2 3 - da, občasno 3,5 2,1 4 - da, večkrat ne mesec 1,5 0,9 5 - da, večkrat na teden 1,0 0,6 6 - da, skoraj vsak dan 0,4 0,3 7 - v zadnjih šestih mesecih ni bil zaposlen - 38,2 8 - ne vem 0,4 0,3 9 - (b.o.) 1,8 1,1 V2 Ali ste bili trpinčenju na delovnem mestu izpostavljeni v zadnjih petih letih? le zaposleni vsi n=746 skupaj 1 - da 23,1 14,8 2 - ne 75,3 48,3 7 - v zadnjih petih letih ni bil zaposlen - 35,9 8 - ne vem 0,3 0,2 9 - (b.o.) 1,3 0,9 268 VPRAŠANJA O DRUŽINI F1 V kolikšni meri soglašate ali ne soglašate z naslednjimi trditvami o vlogi spolov (moškega, ženske) v družini nasploh? Ocenite z lestvico od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni, da sploh ne soglašate, in 5, da močno soglašate. sploh ne ne močno sogla- sogla- sogla- sogla- ne šam šam niti-niti šam šam vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 a. Naloga moža je, da služi denar, naloga žene pa, da skrbi za dom in družino. 24,6 36,4 20,9 13,7 3,9 0,3 0,3 b. Ni dobro, da moški ostane doma in skrbi za otroke, ženska pa je zaposlena zunaj doma. 11,3 31,8 23,2 24,7 7,7 0,9 0,3 c. Družinsko življenje pogosto trpi, ker se moški preveč posvečajo svojemu delu. 3,7 14,9 28,6 46,5 4,5 1,5 0,3 d. Moški mora biti glava družine. 15,2 25,3 31,1 22,3 5,6 0,5 0,1 e. Ženske so sposobne prenašati enake službene napore kot moški. 1,8 19,7 18,5 46,2 13,1 0,5 0,2 F2 V kolikšni meri držijo naslednje trditve o načinu delovanja vaše družine? Ocenite z lestvico od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni, da sploh ne drži, in 5, da v celoti drži. (ANKETAR: Odgovarjajo vsi, ki imajo družino (partnerja, otroke, starše, sorojence…), ne glede na to, ali živijo v istem gospodinjstvu, ali ne); sicer izberi »7« - »se ne nanaša«. sploh ne v celoti se ne ne ne drži drži niti-niti drži drži nanaša vem b.o. 1 2 3 4 5 7 8 9 a. Pri družinskih načrtih sodelujemo enakopravno vsi člani družine. 0,7 3,2 7,9 52,6 27,1 8,2 0,1 0,2 b. V družini se ukvarjamo pred- vsem z reševanjem aktualnih problemov in ne razmišljamo o prihodnosti. 5,0 35,4 23,0 23,3 4,8 7,8 0,4 0,3 c. V naši družini uspešno rešujemo konflikte. 0,3 1,6 8,4 57,7 23,4 8,4 0,0 0,2 d. V naši družini se med seboj veliko pogovarjamo. 0,3 4,5 13,6 52,1 21,2 8,1 0,0 0,3 269 F3 V kolikšni meri soglašate ali ne soglašate z naslednjimi trditvami o podpori vaše ožje družine vašemu delu in zasebnemu življenju? Pri pojmu družina pomislite na partnerja/ko in otroke, če jih imate. Ocenite z lestvico od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni, da sploh ne soglašate, in 5, da močno soglašate. (ANKETAR: Odgovarjajo vsi, ki imajo družino (partnerja, otroke, starše, sorojence…), ne glede na to, ali živijo v istem gospodinjstvu, ali ne); sicer izberi »7« - »se ne nanaša«. sploh se ne ne močno ne sogla- sogla- sogla- sogla- nanaša ne šam šam niti-niti šam šam vem b.o. 1 2 3 4 5 7 8 9 a. V družini lahko razvijem svoje sposobnosti in talente. 0,5 2,9 9,5 62,1 14,2 9,6 0,4 0,8 b. Družina mi omogoča pridobi- vanje novih znanj in veščin. 1,1 3,4 11,2 58,8 14,8 9,9 0,5 0,3 c. Pri razvoju moje delovne kariere mi s svojimi izkuš- njami in nasveti pomagajo družinski člani. 2,2 8,9 14,5 33,0 7,9 31,2 0,3 2,0 d. Znanje in veščine, ki sem jih pridobil v družini, mi pridejo prav tudi pri mojem delu. 1,0 5,5 10,7 41,4 10,7 28,6 0,2 1,8 e. Družina mi nudi oporo pri doseganju osebnih načrtov. 0,5 1,9 5,6 58,8 22,4 10,6 0,1 0,2 f. Družina mi pomaga pri reše- vanju osebnih problemov. 0,5 2,7 7,3 57,0 23,1 9,2 0,1 0,2 g. Družinsko življenje mi poma- ga pri reševanju službenih problemov. 3,0 10,3 13,2 25,9 5,8 39,4 0,4 2,0 h. V službi se težko zberem zaradi družinskih obveznosti. 16,3 29,3 6,1 2,4 0,2 43,4 0,3 2,1 i. S sodelavci v službi se bolj razumem kot z družinskimi člani. 16,8 24,7 9,2 1,5 0,1 44,5 0,5 2,7 j. Zaradi mojih službenih obveznosti prelagam kuhanje, pospravljanje, skrb za otroke na druge družinske člane. 11,3 23,3 10,2 6,1 1,4 45,1 0,3 2,3 k. Družina me omejuje pri moji delovni karieri. 23,0 27,6 3,8 1,5 0,0 41,2 0,3 2,6 270 F4 Ali in kako pogosto ste bili v zadnjih petih letih deležni katere od naslednjih oblik pomoči s strani družine in sorodnikov? Najprej... (ANKETAR: Odgovarjajo vsi, ki imajo družino (partnerja, otroke, starše, sorojence…), ne glede na to, ali živijo v istem gospodinjstvu, ali ne); sicer izberi »7« - se ne nanaša«.) se zelo ne ne nikoli pogosto nanaša vem (b.o.) 1 2 3 4 5 7 8 9 a. pomoč pri moji skrbi za bolnega člana družine 27,2 5,8 10,7 9,3 8,7 37,6 0,3 0,4 b. pomoč pri varstvu, negi in vzgoji otrok 25,3 6,2 9,5 8,5 8,2 41,3 0,1 0,8 c. finančna pomoč za nakup predmetov vsakdanje rabe 48,8 10,7 12,5 10,1 8,2 9,3 0,1 0,3 d. družina mi krije stroške bivanja 62,5 6,3 7,8 5,2 8,3 9,3 0,2 0,4 e. družina mi krije stroške prehranjevanja 62,2 7,6 8,9 5,0 7,1 8,3 0,2 0,7 f. pomoč pri reševanju mojega stanovanjskega vprašanja 61,3 5,4 7,6 4,3 6,9 13,5 0,6 0,5 g. s pomočjo staršev / sorodni- kov sem dobil zaposlitev 67,4 4,0 2,8 1,9 1,4 21,6 0,1 0,9 F5 Kakšna je vaša trenutna stanovanjska situacija? 1 - živim pri starših / sorodnikih 16,4 2 - živim pri partnerju / partnerki 3,3 3 - stanovanje, hišo imam v najemu 9,5 4 - živim v lastnem stanovanju / hiši 70,5 8 - ne vem 0,1 9 - (b.o.) 0,3 F5a Kako ste zadovoljni s svojo stanovanjsko situacijo? Ali ste z njo… zelo zelo ne nezadovoljen nezadovoljen niti-niti zadovoljen zadovoljen vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 1,7 3,0 9,1 51,9 34,0 0,0 0,3 271 F6 V kolikšni meri držijo naslednje trditve o vašem odnosu do vaših otrok? Ocenite z lestvico od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni, da sploh ne drži, in 5, da v celoti drži. sploh ne v celoti nima ne ne drži drži niti-niti drži drži otrok vem b.o. 1 2 3 4 5 7 8 9 a. Komaj čakam, da sem s svojimi otroki. 0,2 0,7 5,1 37,9 31,4 23,8 0,1 0,9 b. Zaradi službe z mojimi otroki preživim premalo časa. 16,1 14,0 10,1 13,9 4,3 26,6 1,8 13,2 c. Otroci omejujejo mojo svobodo. 37,5 28,1 5,4 3,1 0,4 24,1 0,3 0,9 d. Biti z otroki po službi je naporno. 27,6 24,3 6,2 4,0 0,3 27,7 1,4 11,4 e. Včasih se mi zdi, da so mi otroci v breme. 41,8 26,1 3,9 2,4 0,3 24,0 0,4 1,1 F7 V kolikšni meri držijo naslednje trditve o vašem odnosu s partnerjem? nima sploh ne v celoti part- ne ne drži drži niti-niti drži drži nerja vem b.o. 1 2 3 4 5 7 8 9 a. Odnos z mojim partnerjem me osrečuje. 0,5 0,9 3,4 37,8 29,2 27,7 0,1 0,5 b. S partnerjem se slabo razumeva. 36,9 28,5 4,0 2,0 0,7 27,3 0,0 0,6 c. Problemi oziroma zahteve partnerjeve službe obreme- njujejo najin odnos. 24,1 25,9 8,2 4,7 0,5 28,6 0,8 7,1 d. Brez podpore partnerja ne bi zdržal pritiskov v službi. 13,6 15,3 14,3 13,1 3,6 29,0 1,3 9,8 e. S partnerjem imava stabilno zvezo. 0,3 0,9 2,4 35,1 33,4 27,5 0,0 0,4 F8 Ali bi zase in za svojo družino lahko rekli: 1 - da vam ničesar posebej ne primanjkuje, da se posebej ne omejujete 25,1 2 - da ste bolj varčni, da se omejujete v manj pomembnih stvareh, manj luksuza ipd. 48,5 3 - da morate zelo skrbno gospodariti, da spravite konec s koncem, da se omejujete pri nakupih obleke ipd. 22,6 4 - da se močno omejujete, tudi pri nakupu hrane 2,3 5 - da živite v pomanjkanju osnovnih dobrin 0,7 6 - da živite v revščini 0,2 8 - ne vem 0,3 9 - (b.o.) 0,3 272 VPRAŠANJA O KAKOVOSTI ŽIVLJENJA IN DELA F9 Zanima nas, kako ste zadovoljni z različnimi vidiki življenja. Ocenite z lestvico od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni, da sploh niste zadovoljni, in 5, da ste popolnoma zadovoljni. sploh popolno- nisem nisem zadovo- ma sem zadovo- zadovo- ljen zadov- ne ljen ljen niti-niti sem ljen vem (b.o.) 1 2 3 4 5 8 9 a. s svojim življenjem nasploh 0,3 1,9 10,8 69,7 17,1 0,0 0,3 b. delom 1,2 3,4 14,3 59,0 10,7 1,7 9,6 c. družinskim življenjem 0,3 1,6 6,6 57,4 30,2 0,8 3,1 d. lastnim zdravjem 2,5 10,9 16,8 52,2 17,3 0,1 0,2 e. načinom, kako preživljate prosti čas 1,0 6,1 20,2 57,3 15,2 0,0 0,2 f. materialnim stanjem družine 1,1 6,6 23,1 57,5 11,3 0,1 0,3 F10 Koliko dni ste bili odsotni z dela zaradi bolezni v zadnjih šestih mesecih? le zaposleni n=684 Vsi skupaj 0 - 0 dni 68,7 40,4 1 - od 1 do 3 dni 9,9 5,8 2 - od 4 do 10 dni 7,2 4,2 3 - od 11 do 20 dni 3,4 2,0 4 - več kot 20 dni 8,0 4,7 7 - ni bil zaposlen -- 41,2 8 - ne vem 0,7 0,4 9 - (b.o.) 2,0 1,2 273 F11 Kako pogosto ste v zadnjih štirih tednih...? zelo ne (b.o.) nikoli redko občasno pogosto pogosto vem 1 2 3 4 5 8 9 a. ... imeli težave pri delu v službi ali pri domačih opravilih zaradi zdravstvenih problemov 58,4 12,6 13,1 6,8 3,4 0,4 5,2 b. ... imeli fizične bolečine 42,0 19,4 21,5 11,2 5,3 0,1 0,5 c. ... se počutili nesrečne in depresivne 61,9 21,0 12,3 3,1 1,4 0,1 0,2 d. ... izgubili zaupanje vase 75,2 15,1 7,6 1,0 0,6 0,3 0,3 e. ... imeli občutek, da ne morete premagati svojih težav 65,8 21,6 10,1 1,3 0,7 0,2 0,4 F12 Kaj bi na splošno rekli, ali je vaše zdravje...? 1 - odlično 9,2 2 - zelo dobro 24,7 3 - dobro 37,0 4 - zadovoljivo 21,2 5 - slabo 7,6 8 - ne vem 0,3 9 - (b.o.) 0,0 F13 V kolikšni meri soglašate z naslednjimi trditvami? sploh ne ne močno sogla- sogla- sogla- sogla- ne šam šam niti-niti šam šam vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 a. Pogosto se počutim brezvoljno. 32,5 35,2 20,2 10,8 0,9 0,2 0,3 b. Ničesar nimam, česar bi se zares veselil. 40,6 45,2 9,5 3,8 0,3 0,3 0,3 c. Sem sproščena oseba. 0,6 2,9 14,0 63,3 18,9 0,2 0,1 d. Počutim se ljubljenega. 0,3 2,5 10,4 64,8 20,4 1,5 0,3 e. Imam občutek izgorelosti. 24,1 39,2 21,5 12,2 2,5 0,4 0,2 f. Sem v stalnem stresu. 28,8 43,0 18,1 8,2 1,7 0,2 0,1 274 Odgovarjajo samo delovno aktivni, K1=1-11; n=628. F14 Povejte še za naslednje trditve, ali z njimi soglašate ali ne soglašate. sploh ne ne močno sogla- sogla- sogla- sogla- ne šam šam niti-niti šam šam vem (b.o.) 1 2 3 4 5 8 9 a. V svoji službi sem pogosto jezen. 21,8 43,5 24,2 6,8 0,8 0,2 2,7 b. V svoji službi sem preobremenjen. 11,3 31,8 31,2 19,7 3,2 0,3 2,4 c. Moje delo me pogosto dolgočasi. 25,2 51,4 15,8 4,5 0,5 0,3 2,4 d. Pri svojem delu pogosto nimam zadostne podpore. 18,2 52,5 19,1 6,7 0,3 0,8 2,4 e. Moja služba me utruja. 13,9 38,2 25,2 17,4 2,7 0,3 2,4 f. S svojo službo sem zadovoljen. 1,0 5,3 16,4 61,3 13,1 0,5 2,5 g. Vesel sem, da sem zaposlen v tem podjetju. 0,3 5,3 19,4 55,9 15,9 0,6 2,5 h. Vsak dan se z veseljem odpra- vim na delo, kjer sem zaposlen. 1,0 10,0 22,8 50,5 11,8 0,5 3,5 i. Pogosto se mi zdi, da moje delo nima nobenega pravega smisla. 24,8 52,5 13,2 6,2 0,2 0,5 2,5 j. Služba, ki jo opravljam je zelo zanimiva. 1,4 4,8 21,3 52,7 17,0 0,2 2,5 DEMOGRAFIJA D1 Spol 1 - moški 47,8 2 - ženski 52,2 D2 Kdaj ste bili rojeni? Prosimo, povejte samo leto rojstva. Starost: 1 - do 30 let 15,4 2 - 31 do 45 let 20,9 3 - 46 do 60 let 27,7 4 - 61 let in več 36,1 275 D3 Koliko let je trajalo vaše šolanje? (Upoštevajte vse vrste izobraževanja od osnovne šole do univerze, vključno s poklicnim izobraževanjem, vajeništvom, vendar ne upoštevajte ponavljanj letnikov). Povprečno število let: 12,72 let 88 - ne vem 0,1 99 - b.o. 0,9 00 - brez formalne izobrazbe 0,3 D4 Navedite zadnjo šolo, ki ste jo končali, redno ali izredno: 00 - brez šolske izobrazbe (0 do največ 3 razrede osemletke ali do največ 5 razredov devetletke) 0,4 01 - nepopolna osnovnošolska izobrazba (nedokončana OŠ z več kot 3 razredi osemletke ali več kot 5 razredov devetletke) 2,2 02 - osnovnošolska izobrazba (ima spričevalo o končani OŠ) 14,1 03 - nižja ali srednja poklicna izobrazba (2-3 letni poklicni program, certifikat o NPK) 21,5 04 - srednja strokovna izobrazba (srednja tehniška šola, trajanje 4 leta, matura) 25,0 05 - srednja splošna izobrazba (gimnazija, matura) 6,4 06 - višja strokovna izobrazba, višješolska izobrazba (predhodna višja šola, 2 leti + diploma) 7,8 07 - visokošolska strokovna izobrazba (nekdanji VS - 3 leta, 1. bolonjska stopnja) 6,7 08 - visokošolska univerzitetna izobrazba (4 - lahko tudi 6 let + diploma) 11,3 09 - bolonjski magisterij 2,1 10 - specializacija (približno 1 leto) 0,5 11 - magisterij 1,3 12 - doktorat 0,8 13 - drugo 0,0 Sedaj sledijo vprašanja o vašem delu oz. zaposlitvi. Pri tem mislimo na delo kot aktivnost, s katero pridobivate dohodek tako, da ste zaposleni pri nekom drugem, da ste samozaposleni, ali da delate v svojem družinskem podjetju, in sicer vsaj eno uro na teden. Če trenutno (začasno) ne delate (npr. zaradi bolezni, porodniškega dopusta, počitnic, stavke ipd.), pomislite na vašo običajno delovno situacijo. D5 Ali trenutno imate plačano zaposlitev, ali ste jo imeli v preteklosti, ali niste bili nikoli zaposleni? 1 - sedaj delam, imam plačano zaposlitev D6 51,8 2 - trenutno nimam zaposlitve, sem jo pa imel v preteklosti D7 40,0 3 - nikoli nisem imel plačane zaposlitve D13 7,7 9 - b.o. 0,4 276 Odgovarjajo tisti, ki sedaj delajo. (D5=1;n=603) D6 Povprečno koliko ur delate v običajnem tednu vključno z nadurami? Če delate za več kot enega delodajalca ali če ste hkrati zaposleni in samozaposleni, seštejte vse ure, ki jih opravite! Povprečje (vključno z nadurami) 42,09 ur 96 - 96 ur ali več 0,7 98 - ne vem 0,2 99 - b.o. 0,3 Sedaj sledi še nekaj vprašanj o vašem delu. Če delate (ali ste delali) za več delodajalcev ali če ste zaposleni in samozaposleni hkrati, se omejite na svojo glavno zaposlitev. Če ste že upokojeni, če trenutno ne delate, odgovarjajte za vašo zadnjo zaposlitev. Na vprašanja od D7 do vključno D12 odgovarjajo tisti, ki trenutno imajo ali pa so imeli zaposlitev. (D5=1,2;n=1069) D7 Ali ste (bili) zaposleni (delate za koga drugega), samozaposleni, ali delate v svojem družinskem podjetju? 1 - zaposlen, dela za koga drugega 89,2 2 - samozaposlen, ne zaposluje drugih 5,0 3 - samozaposlen, zaposluje 1 do 9 oseb 2,5 4 - samozaposlen, zaposluje 10 ali več oseb 0,3 5 - dela v lastnem družinskem podjetju 2,7 9 - b.o. 0,3 D8 Ali ste sedaj, ali pa ste bili prej kdaj komu nadrejeni pri delu? 1 - da D9 32,8 2 - ne D10 67,2 Odgovarjajo tisti, ki so (bili) nadrejeni komu pri delu. (D8=1; n=351) D9 Koliko podrejenih imate oz. ste imeli? - 1 osebo 6,3 - 2 osebi 7,1 - 3 osebe 8,3 - 4 do 5 oseb 16,8 - 6 do 10 oseb 22,5 - 11 do 50 oseb 30,5 - 51 oseb in več 8,3 9995 - 9995 ali več podrejenih 0,0 8888 - ne vem 0,3 277 D10 Ali delate (ste delali) za profitno ali neprofitno organizacijo? 1 - za profitno organizacijo D10a 76,9 2 - za neprofitno organizacijo D11 22,5 9 - (b.o.) 0,7 Odgovarjajo tisti, ki so (bili) zaposleni v profitni organizaciji. (D10=1; n=822) D10a Povejte nam, na kakšen način podjetje, v katerem ste zaposleni, ustvari (oz. na kakšen način je podjetje, v katerem ste bili zaposleni, ustvarjalo) največji del svojih prihodkov. 1 - s storitvami, ki so (bile) namenjene končnim kupcem, posameznikom 39,4 2 - s storitvami, ki so (bile) namenjene organizacijam in podjetjem 14,7 3 - s proizvodi, ki so (bili) namenjeni končnim kupcem, posameznikom 28,7 4 - s proizvodi, ki so (bili) namenjeni organizacijam in podjetjem 15,5 5 - drugo 1,5 9 - (b.o.) 0,2 D11 Ali delate (ste delali) v javnem ali v zasebnem sektorju? 1 - v javnem sektorju 37,0 2 - v zasebnem sektorju 62,9 9 - (b.o.) 0,2 D12 Kakšno delo oziroma poklic opravljate sedaj? Če sedaj ni zaposlen: Kakšen je bil vaš zadnji poklic pred upokojitvijo oz. preden ste izgubili zaposlitev? Če imate več zaposlitev, povejte za svojo glavno zaposlitev! a) Povejte podroben naziv vašega delovnega mesta in naziv poklica. b) Prosimo opišite, kaj večinoma delate oziroma kakšne so vaše glavne zadolžitve pri tem delu. c) Kaj je glavna dejavnost podjetja oz. organizacije, kjer delate? PODATKI SO V DATOTEKI. 278 D12d In zdaj se sami uvrstite s pomočjo spodnjega seznama. Kakšen je vaš sedanji poklic (oz. kakšen je bil vaš poklic)? Kakšna je vaša priznana kvalifikacija? 01 - NK delavec 5,7 02 - PK, priučen delavec 8,0 03 - KV delavec 21,0 04 - VKV delavec 2,9 05 - uslužbenec z nižjo izobrazbo 3,5 06 - uslužbenec s srednjo izobrazbo 25,0 07 - uslužbenec z višjo ali visoko izobrazbo 27,7 08 - obrtnik ali podjetnik, zaposluje druge 2,2 09 - obrtnik ali podjetnik, ki ne zaposluje drugih 1,9 10 - svobodni poklic 0,6 11 - kmet, kmečka gospodinja, pomagajoči družinski član v kmetijstvu 0,8 12 - drugo 0,7 D12e Kakšen je (bil) vaš položaj na delovnem mestu? 1 - vodilni položaj na ravni podjetja, ustanove 9,9 2 - vodstveni položaj na ravni delovne enote (vodja službe, sektorja, oddelka ipd.) 10,6 3 - neposredno vodenje in nadzor dela izvršilnih delavcev (mojster, delovodja ipd.) 15,1 4 - izvršilni delavec (nima vodilnega, vodstvenega položaja) 63,9 9 - (b.o.) 0,6 ODGOVARJAJO VSI! D13 Kaj od navedenega najbolje opisuje vaš sedanji položaj? Če trenutno (začasno) ne delate zaradi bolezni, porodniškega dopusta, počitnic, stavke ipd., pomislite na vašo običajno delovno situacijo. 1 - opravlja plačano delo (kot zaposlen, samozaposlen ali zaposlen v svojem družinskem podjetju) 50,2 2 - nezaposlen in išče zaposlitev 3,5 3 - se izobražuje (na izobraževanje ga ni poslal delodajalec), študent, dijak 6,3 4 - poklicno usposabljanje, vajenec 0,0 5 - trajno delovno nezmožen (bolezen, invalidnost) 1,4 6 - upokojenec 34,6 7 - gospodinjec, hišna opravila, skrb za otroke ali druge osebe 2,8 9 - drugo 0,9 99 - (b.o.) 0,3 279 Odgovarjajo tisti, ki opravljajo plačano delo. (D13=1; n=584) DS1 Ali delate (glavno delo, zaposlitev): običajno včasih nikoli (b.o.) 1 2 3 9 a. v izmenah 28,9 8,6 62,5 0,0 b. zvečer 15,4 30,8 53,8 0,0 c. ponoči 8,0 18,3 73,5 0,2 d. ob sobotah 19,0 46,1 34,9 0,0 e. ob nedeljah in praznikih 11,0 29,8 59,1 0,2 f. samo dopoldne 63,2 12,3 24,3 0,2 ODGOVARJAJO VSI! D14 Ali ste poročeni oziroma ali imate stalnega partnerja / partnerko? Ali si delita skupno gospodinjstvo? 1 - da, z zakoncem oz. stalnim partnerjem živim v skupnem gospodinjstvu D15 64,2 2 - sem poročen oz. imam stalnega partnerja, vendar ne živiva v skupnem gospodinjstvu D15 5,1 3 - ne, nisem poročen, nimam stalnega partnerja D20a 29,6 9 - (b.o.) D20a 1,1 Sedaj sledi nekaj vprašanj o delu oz. zaposlitvi vašega partnerja. Pri tem mislimo na delo kot aktivnost, s katero pridobiva dohodek tako, da je zaposlen pri nekom drugem, da je samozaposlen, ali da dela v svojem družinskem podjetju in sicer vsaj eno uro na teden. Če trenutno (začasno) ne dela (npr. zaradi bolezni, porodniškega dopusta, počitnic, stavke ipd.), pomislite na njegovo običajno delovno situacijo. Na vprašanja od D15 do vključno D20 odgovarjajo tisti, ki imajo partnerja. (D14=1,2; n=806) D15(p)Ali ima vaš partner sedaj plačano zaposlitev, ali jo je imel v preteklosti, ali ni bil nikoli zaposlen? 1 - sedaj dela, ima plačano zaposlitev D16 57,9 2 - trenutno nima zaposlitve, jo je pa imel v preteklosti D17 37,3 3 - nikoli ni imel plačane zaposlitve D20a 4,3 9 - (b.o.) D20a 0,4 280 Odgovarjajo tisti, pri katerih je partner zaposlen. (D15 = 1; n=467) D16(p)Povprečno koliko ur dela vaš partner v običajnem tednu vključno z nadurami? Če dela za več kot enega delodajalca ali če je hkrati zaposlen in samozaposlen, seštejte vse ure, ki jih opravi! povprečje 42,41 ur 0 - 0 ur 0,0 96 - 96 ur in več 0,2 98 - ne vem 1,3 99 - b.o. 0,9 Na vprašanja od D17 do vključno D19 odgovarjajo tisti, pri katerih je partner trenutno zaposlen ali je bil v preteklosti zaposlen. (D15 = 1,2; n=768) Sledi še nekaj vprašanj o delu vašega partnerja. Če dela (ali je delal) za več delodajalcev, ali če je zaposlen in samozaposlen hkrati, se omejite na njegovo glavno zaposlitev. D17(p)Ali je (bil) vaš partner zaposlen (delal za koga drugega), samozaposlen, ali dela (je delal) v svojem družinskem podjetju? 1 - zaposlen, dela za koga drugega 88,0 2 - samozaposlen, ne zaposluje drugih 5,9 3 - samozaposlen, zaposluje 1 do 9 oseb 2,7 4 - samozaposlen, zaposluje 10 ali več oseb 0,7 5 - dela v lastnem družinskem podjetju 2,1 9 - (b.o.) 0,7 D18(p)Ali je vaš partner sedaj, ali pa je bil prej kdaj komu nadrejen pri delu? 1 - da 29,6 2 - ne 70,4 D19(p)Kakšno delo oziroma poklic opravlja vaš partner? Če sedaj ni zaposlen: Kakšen je bil njegov zadnji (glavni) poklic pred upokojitvijo oz. preden je izgubil zaposlitev? a) Povejte podroben naziv partnerjevega delovnega mesta in naziv poklica: b) Opišite, kaj večinoma dela (je delal) oziroma kakšne so (bile) glavne zadolžitve pri tem delu: c) Kaj je glavna dejavnost podjetja oz. organizacije, kjer dela (je delal): PODATKI SO V DATOTEKI. 281 D20(p)Kaj od navedenega najbolje opisuje sedanji položaj vašega partnerja? Če trenutno (začasno) ne dela zaradi bolezni, porodniškega dopusta, počitnic, stavke ipd., pomislite na njegovo običajno delovno situacijo. 1 - opravlja plačano delo (kot zaposlen, samozaposlen ali zaposlen v svojem družinskem podjetju) 60,4 2 - nezaposlen in išče zaposlitev 2,5 3 - se izobražuje (na izobraževanje ga ni poslal delodajalec), študent, dijak 0,7 4 - poklicno usposabljanje, vajenec 0,0 5 - trajno delovno nezmožen (bolezen, invalidnost) 1,2 6 - upokojenec 32,8 7 - gospodinjec, hišna opravila, skrb za otroke ali druge osebe 1,3 9 - drugo 1,2 99 - (b.o.) 0,0 ODGOVARJAJO VSI! D20a Ko ste bili stari 15 let, ali je bil vaš oče takrat zaposlen (delal za koga drugega), samozaposlen, ali je delal v svojem družinskem podjetju? Če takrat ni bil zaposlen, prosimo povejte za zadnje delo, ki ga je pred tem opravljal. 1 - zaposlen, delal za koga drugega 65,2 2 - samozaposlen, ni zaposloval drugih 6,2 3 - samozaposlen, zaposloval druge 2,8 4 - delal v lastnem družinskem podjetju 2,3 5 - nikoli ni imel plačanega dela 9,2 6 - ne poznam očeta 5,3 7 - drugo 7,9 9 - (b.o.) 1,0 D20b Ko ste bili stari 15 let, ali je bila vaša mati takrat zaposlen (delala za koga drugega), samozaposlena, ali je delala v svojem družinskem podjetju? Če takrat ni bila zaposlena, prosimo povejte za zadnje delo, ki ga je pred tem opravljala. 1 - zaposlena, delala za koga drugega 52,4 2 - samozaposlena, ni zaposlovala drugih 2,4 3 - samozaposlena, zaposlovala druge 0,2 4 - delala v lastnem družinskem podjetju 2,0 5 - nikoli ni imela plačanega dela 37,8 6 - ne poznam matere 1,2 7 - drugo 3,2 9 - (b.o.) 0,9 282 D21a Kakšno delo oziroma poklic je opravljal vaš oče, ko ste bili stari 15 let? Če takrat ni bil zaposlen, prosim povejte za zadnje delo, ki ga je pred tem opravljal. a) Povejte podroben naziv njegovega delovnega mesta in naziv poklica: b) Opišite, kaj je večinoma delal oziroma kakšne so bile glavne zadolžitve pri tem delu: c) Kaj je glavna dejavnost podjetja oz. organizacije, kjer je delal: PODATKI SO V DATOTEKI. D21b Kakšno delo oziroma poklic je opravljala vaša mati, ko ste bili stari 15 let? Če takrat ni bila zaposlena, prosim povejte za zadnje delo, ki ga je pred tem opravljala. a) Povejte podroben naziv njenega delovnega mesta in naziv poklica: b) Opišite, kaj je večinoma je delal oziroma kakšne so bile glavne zadolžitve pri tem delu: c) Kaj je glavna dejavnost podjetja oz. organizacije, kjer je delala: PODATKI SO V DATOTEKI. D22 Ali ste ali niste član sindikata? 1 - da, sem član D22a 11,9 2 - sem bil član, a sedaj nisem več D23 36,8 3 - ne, nikoli nisem bil član D23 50,6 9 - (b.o.) D23 0,7 Odgovarjajo tisti, ki so člani sindikata. (D22=1; n=139) D22a V kateri sindikat ste včlanjeni? 1 - ZSSS – Zveza svobodnih sindikatov 23,0 2 - Konfederacija sindikatov Slovenije PERGAM 3,6 3 - Konfederacija sindikatov 90 Slovenije 0,7 4 - KNSS - Neodvisnost, Konfederacija novih sindikatov Slovenije 0,7 5 - KSJS - Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije 2,9 6 - SVIZ – Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije 22,3 7 - SKEI – Sindikat kovinske in elektro industrije Slovenije 10,1 8 - drugi panožni sindikat javnega sektorja 8,6 9 - drugi panožni sindikat zasebnega sektorja 2,2 10 - sindikat znotraj posameznega podjetja 10,1 11 - drugo 11,5 88 - (ne vem) 3,6 99 - (b.o.) 0,7 283 D23 Ali se imate za pripadnika kakšne religije (veroizpovedi)? (Če da) Kateri religiji pripadate? 0 - ne pripada nobeni religiji (veri) 31,0 1 - katoliški 60,1 2 - protestantski (evangeličanski) 1,3 3 - pravoslavni 2,7 4 - drugi krščanski religiji 0,2 5 - judovski 0,0 6 - islamski 2,9 7 - budistični 0,0 8 - hinduistični 0,0 9 - drugi azijski religiji 0,1 10 - drugi religiji 0,6 99 - (b.o.) 1,1 D24 Če ne upoštevate posebnih priložnosti kot so poroke, pogrebi ipd., kako pogosto obiskujete verske obrede? 1 - večkrat tedensko ali še bolj pogosto 0,8 2 - enkrat tedensko 10,9 3 - 2 do 3-krat mesečno 4,7 4 - vsaj enkrat mesečno 5,7 5 - nekajkrat letno 30,3 6 - enkrat na leto 8,5 7 - še manj pogosto kot enkrat letno 9,5 8 - nikoli 28,6 9 - (b.o.) 0,9 D24a Ne glede na to ali obiskujete verske obrede ali ne, ali bi zase rekli, da ste... 1 - verni 66,9 2 - neverni 19,7 3 - prepričan ateist 10,7 9 - (b.o.) 2,7 D25 Nekateri ljudje se zaradi različnih razlogov ne udeležijo volitev. Ali ste se vi udeležili zadnjih volitev (junija 2018) za poslance v slovenski Državni zbor? 1 - da D26 67,5 2 - ne D26b 28,9 3 - nisem imel volilne pravice D26b 2,7 9 - (b.o.) D26b 0,9 284 Odgovarjajo tisti, ki so se udeležili volitev junija 2018. (D25=1; n=786) D26 Za katero stranko oz. kandidata katere stranke ste volili? 1 - DESUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije 4,6 2 - Levica 6,6 3 - LMŠ - Lista Marjana Šarca 26,1 4 - NSI - Nova Slovenija – Krščanski demokrati 4,1 5 - SAB - Stranka Alenke Bratušek 2,3 6 - SD - Socialni demokrati 8,9 7 - SDS - Slovenska demokratska stranka 13,2 8 - SLS - Slovenska ljudska stranka 2,3 9 - SMC - Stranka modernega centra 2,3 10 - SNS - Slovenska nacionalna stranka 2,8 11 - druga stranka 3,7 99 - (b.o.) 23,2 ODGOVARJAJO VSI! D26b V politiki ljudje pogosto govorijo o levici in desnici. Kam bi vi uvrstili sami sebe na lestvici od 0 do 10, kjer pomeni 0 levico in 10 desnico? ne levica desnica vem (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 4,7 2,0 5,3 7,9 5,2 33,5 3,0 3,6 3,4 1,1 3,2 17,3 9,8 Povprečna ocena: 4,62 D27a,b Kateri od spodaj navedenih narodnosti (etničnih skupin) pripadate? Morda še kakšni? 1 navedba 2. navedba 01 - Slovenec 90,1 1,5 02 - Albanec 0,4 0,0 03 - Avstrijec 0,0 0,2 04 - Bošnjak 3,2 0,5 05 - Črnogorec 0,1 0,1 06 - Hrvat 1,5 0,6 07 - Italijan 0,0 0,7 08 - Madžar 0,3 0,2 09 - Makedonec 0,9 0,2 10 - Nemec 0,0 0,1 11 - Rom 0,0 0,0 12 - Srb 2,5 0,5 13 - druge narodnosti 0,5 0,4 97 - nobeni drugi narodnosti -- 94,4 88 - (ne vem) 0,0 0,1 99 - (b.o.) 0,5 0,5 285 Navedite število oseb, s katerimi živite v skupnem gospodinjstvu – vključno z vami: D28 skupaj vseh oseb v gospodinjstvu: 1 - 1 oseba 15,5 2 - 2 osebi 30,2 3 - 3 osebe 21,4 4 - 4 osebe 19,7 5 - 5 oseb 7,6 6 - 6 oseb in več 5,3 99- b.o. 0,4 D29 od tega odraslih od 18 let naprej: 1 - 1 oseba 17,0 2 - 2 osebi 46,0 3 - 3 osebe 20,2 4 - 4 osebe 11,4 5 - 5 oseb 4,1 6 - 6 oseb in več 1,3 D30 od tega otrok in mladih od 6 do 17 let: 0 - 0 oseb 78,1 1 - 1 oseba 12,9 2 - 2 osebi 7,6 3 - 3 osebe 1,2 4 - 4 osebe 0,2 5 - 5 oseb 0,0 D31 od tega otrok mlajših od 6 let: 0 - 0 oseb 88,6 1 - 1 oseba 8,1 2 - 2 osebi 3,2 3 - 3 osebe 0,2 286 D32 Ali prejemate redne mesečne dohodke? (Če da) Kolikšen je vaš povprečni mesečni dohodek (neto - po odbitju davkov, obveznega socialnega zavarovanja in drugih dajatev)? Seštejte vse oblike: osebni dohodek, pokojnina, štipendija, dohodek od dela v obrti, kmetijstvu... povprečje 938,31 € 9996 - več kot 9996 EUR 0,0 9997 - odklonil odgovor 0,0 9998 - ne vem 3,3 9999 - b.o. 11,4 0000 - brez dohodkov 6,4 Na vprašanje D32 odgovarjajo samo aktivni, K1=1-11; n=628. D32 Ali je v vaši plači vključen tudi variabilni del, ki je odvisen od: da ne ne vem b.o. 1 2 8 9 a. vaše uspešnosti 39,6 55,3 1,1 4,0 b. uspešnosti delovne skupin 23,1 71,5 1,4 4,0 c. uspešnosti organizacije 30,1 63,7 2,7 3,5 D33 Kolikšen je povprečni mesečni dohodek vseh članov vašega gospodinjstva (neto - po odbitju davkov, obveznega socialnega zavarovanja in drugih dajatev)? Upoštevajte vse oblike dohodka: osebni dohodek, pokojnina, štipendija, dohodek od dela v obrti, kmetijstvu... povprečje 1972,14 € 9996 - več kot 9996 EUR 0,0 9997 - odklonil odgovor 0,0 9998 - ne vem 15,0 9999 - b.o. 12,1 0000 - brez dohodkov 0,7 D34 Kakšen je vaš zakonski stan? 1 - poročen 49,7 2 - zunajzakonska skupnost 18,0 3 - živi ločeno (je poročen, a živi ločeno / ne živi s soprogom, s katerim je poročen) 0,6 4 - razvezan (ločen) 4,2 5 - vdovec, vdova 10,7 6 - samski, nikoli nisem bil poročen ali živel v zunajzakonski skupnosti 16,6 9 - (b.o.) 0,3 287 D35 V kateri državi je bil rojen vaš oče? (sedanje ime države, v kateri je rojstni kraj očeta) 1 - Slovenija 81,3 2 - Hrvaška 3,5 3 - Bosna in Hercegovina 5,9 4 - Srbija 1,6 5 - Črna Gora 0,3 6 - Makedonija 1,0 7 - Kosovo 0,7 8 - Jugoslavija 2,4 9 - Albanija 0,1 10 - Avstrija 0,3 11 - Italija 0,4 12 - Nemčija 0,1 13 - Madžarska 0,1 14 - drugo 0,7 88 - (ne vem) 1,0 99 - (b.o.) 0,6 D36 V kateri državi je bila rojena vaša mati? (sedanje ime države, v kateri je rojstni kraj matere) 1 - Slovenija 82,7 2 - Hrvaška 3,8 3 - Bosna in Hercegovina 6,1 4 - Srbija 1,3 5 - Črna Gora 0,0 6 - Makedonija 0,9 7 - Kosovo 0,5 8 - Jugoslavija 2,4 9 - Albanija 0,1 10 - Avstrija 0,2 11 - Italija 0,5 12 - Nemčija 0,1 13 - Madžarska 0,1 14 - drugo 0,8 88 - (ne vem) 0,3 99 - (b.o.) 0,3 288 D37 Kako bi opisali kraj, v katerem živite? Ali je to… 1 - veliko mesto 15,7 2 - obrobje velikega mesta 8,2 3 - manjše mesto 22,9 4 - podeželski kraj, vas 49,6 5 - osamljena kmetija oziroma hiša na podeželju 3,4 9 - (b.o.) 0,3 289 1.5 SLOVENSKO JAVNO MNENJE 2020/1: Življenje in stališča v času pandemije COVID-19; Ogledalo javnega mnenja Mitja Hafner-Fink, Brina Malnar, Slavko Kurdija, Samo Uhan, Niko Toš, Vlado Miheljak, Karl H. Müller, May Doušak, Živa Broder, Tina Vovk, Rebeka Falle-Zorman, Špela Zajšek Glede na globoke spremembe, ki jih je v svetovne družbe ter medosebna razmerja vnesla pandemija coronavirusa ter uvedbo splošne karantene v vseh evropskih in večini izvenevropskih držav, je raziskovalna skupina prvoten načrt za izvedbo projekta SJM v povezavi s projektom ISSP 2020 (ISSP, Environment 2020) ter vključitvijo longitudinalnega bloka SJM Ogledalo javnega mnenja in pridruženimi temami spremenila in pripravila nov izviren koncept raziskave, ki zajema poglede na spremenjene življenjske razmere in stališča v času epidemije covid-19. Izvedba tematskih blokov iz mednarodnih raziskav je tako odmaknjena na čas po preklicu omejitev gibanja in aktivnosti; v vprašalniku je tako ostal le ožji izbor vprašanj longitudinalnega bloka SJM Ogledalo javnega mnenja. Raziskovalna skupina se je odločila za pristop, skladen z razmerami splošne prepovedi gibanja, kar onemogoča izvedbo osebnega intervjuja in dela anketarjev na terenu. Osebni intervju je tako nadomeščen s spletno anketo, dopolnjevano s pisnim vprašalnikom. Vključene raziskave in naročniki: • Življenje in stališča v času pandemije covid-19; SJM, nacionalni raziskovalni program, ARRS • Ogledalo javnega mnenja; SJM, nacionalni raziskovalni program, ARRS; Raziskavo je izvedel: CJMMK, IDV FDV Raziskava temelji na reprezentativnem vzorcu (N=2000) polnoletnih prebivalcev Republike Slovenije; izpeljanih je bilo 853 spletnih in pisnih anket. Raziskava je potekala v času od 2. 4. 2020 do 31. 5. 2020 v 200 krajevnih okoljih v Sloveniji; 290 spletno anketo so vodili strokovni sodelavci CJMMK. Na novo se postavlja vpra- šanje reprezentativnosti, kar bo, glede na realizacijo vzorca, predmet naknadne analize. Datoteka SJM 2020/1 je deponirana v ADP, IDV FDV. 291 OGLEDALO JAVNEGA MNENJA Z1 V celoti gledano, kako zadovoljni ste sedaj s svojim življenjem? Izberite ustrezno vrednost na lestvici od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni, da ste izredno nezadovoljni, 10 pa, da ste izredno zadovoljni. izredno izredno ne nezadovoljen zadovoljen vem b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 1,1 0,5 1,9 3,9 4,5 13,6 10,6 18,1 24,5 12,5 7,6 0,4 1,1 Povprečna ocena: 6,86 Z2 Prosimo vas, da s pomočjo iste lestvice izrazite vaša občutja glede osebne sreče nasploh, pri čemer 0 pomeni, da sploh niste srečni, in 10, da ste zelo srečni. sploh nisem zelo sem ne srečen srečen vem b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 0,5 1,2 1,2 2,7 4,6 9,4 10,2 18,5 23,9 17,2 9,4 0,7 0,6 Povprečna ocena: 7,17 Z3 Kako ocenjujete materialne razmere, v katerih živite vi in vaša družina? Ocenite z lestvico od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni najslabšo, 10 pa najboljšo oceno. V kolikšni meri ste torej zadovoljni oz. nezadovoljni z materialnimi razmerami v vaši družini? zelo zelo ne nezadovoljen zadovoljen vem b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 0,8 0,6 1,8 5,0 4,5 14,4 10,9 18,8 23,9 11,4 7,4 0,4 0,2 Povprečna ocena: 6,77 Z4 Če se primerjate z ljudmi v vaši okolici, ali sodite, da vam gre v finančnem pogledu boljše kot njim, enako ali slabše? veliko veliko ne slabše boljše vem b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 1,5 1,3 1,9 5,4 7,3 27,0 14,7 15,7 12,5 4,2 2,0 6,2 0,4 Povprečna ocena: 5,79 292 Z5 Če govorimo na splošno, ali bi rekli, da večini ljudi lahko zaupamo, ali menite, da je treba biti z ljudmi zelo previden? Izberite ustrezno vrednost na lestvici od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni, da je treba biti z ljudmi zelo previden, 10 pa, da večini ljudi lahko zaupamo. treba je biti večini ljudi ne zelo previden lahko zaupamo vem b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 12,4 3,9 7,2 11,1 9,7 17,0 11,7 13,6 8,0 2,3 2,3 0,5 0,2 Povprečna ocena: 4,53 Z6 Ali bi zase in za svojo družino lahko rekli: 1 - da vam ničesar posebej ne primanjkuje, da se posebej ne omejujete 17,4 2 - da ste bolj varčni, da se omejujete v manj pomembnih stvareh, manj luksuza ipd. 54,5 3 - da morate zelo skrbno gospodariti, da spravite konec s koncem, da se omejujete pri nakupih obleke ipd. 21,9 4 - da se močno omejujete, tudi pri nakupu hrane 4,1 5 - da živite v pomanjkanju osnovnih dobrin 0,7 6 - da živite v revščini 0,5 8 - ne vem 0,6 9 - b.o. 0,4 Z7 Kako bi na splošno ocenili vaše zdravje? Ali bi rekli, da je... 1 - zelo dobro 18,9 2 - dobro 40,9 3 - zadovoljivo 32,0 4 - slabo 6,9 5 - zelo slabo 0,6 8 - ne vem 0,6 9 - b.o. 0,1 Z8 Ali imate dolgotrajno bolezen, kronične težave ali invalidnost? 1 - da 29,4 2 - ne 70,0 9 - b.o. 0,6 293 Z9 Ocenite, kako pogosto se iz družabnih razlogov dobivate s prijatelji, sorodniki ali kolegi z dela (pomislite na čas pred epidemijo virusa covid-19)? 1 - nikoli 7,7 2 - manj kot enkrat na mesec 11,7 3 - enkrat na mesec 12,8 4 - nekajkrat na mesec 23,8 5 - enkrat na teden 15,0 6 - večkrat na teden 23,8 7 - vsak dan 4,1 8 - ne vem 0,6 9 - b.o. 0,5 Z10 Ocenite, kako pogosto imate prek telefona ali spleta družabne stike s prijatelji, sorodniki ali kolegi z dela v času omejenega gibanja zaradi epidemije? a) sorodniki b) prijatelji in sodelavci 1 - nikoli 3,6 4,0 2 - nekajkrat na mesec 13,0 16,4 3 - enkrat na teden 16,5 14,3 4 - večkrat na teden 29,1 28,3 5 - enkrat na dan 17,5 9,1 6 - večkrat na dan 18,3 15,0 8 - ne vem 0,7 1,1 9 - b.o. 1,3 11,8 S1 V kolikšni meri vi zaupate... sploh ne povsem ne zaupam zaupam vem b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 a) družini in sorodnikom 0,5 0,2 0,5 1,2 1,3 4,3 2,7 8,0 13,7 20,3 46,0 0,7 0,7 b) sosedom 5,6 1,9 4,8 8,3 6,1 18,2 10,9 13,5 12,9 7,7 5,3 2,1 2,7 c) neznancem 32,1 9,4 10,9 11,7 6,7 13,6 6,1 2,6 1,3 0,1 0,0 3,2 2,3 Povprečne ocene: S1a S1b S1c 8,68 5,64 2,40 294 S2 Pomislite zdaj na vašo stanovanjsko sosesko, torej na vse, kar lahko obhodite v petih minutah. Kako varno se počutite (ali bi se počutili), če bi bili v soseski ponoči sami zunaj? 1 - povsem varno 53,7 2 - dokaj varno 41,3 3 - ogroženo 3,4 4 - zelo ogroženo 0,5 8 - ne vem 1,2 9 - b.o. 0,0 S3 Kaj menite, v kolikšnem obsegu naj Slovenija dovoli priseljevanje ljudi z drugačnim narodnostnim izvorom, kot ga ima večina prebivalcev Slovenije? 1 - mnogim naj dovoli priselitev 8,2 2 - nekaterim naj dovoli 40,8 3 - zelo redkim naj dovoli 35,1 4 - nikomur naj ne dovoli priselitve 9,0 8 - ne vem 6,0 9 - b.o. 0,9 S4 Ali menite, da je na splošno dobro ali slabo za slovensko gospodarstvo, da prihajajo živet k nam priseljenci iz drugih držav? slabo za dobro za ne gospodarstvo gospodarstvo vem b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 9,6 4,9 8,0 9,7 6,4 17,0 9,3 10,3 8,4 2,6 4,7 8,8 0,2 Povprečna ocena: 4,69 S5 Ali menite, da je kulturno življenje v Sloveniji zaradi priseljencev na splošno ogroženo ali obogateno? kulturno življenje kulturno življenje ne je ogroženo je obogateno vem b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 10,2 4,5 7,0 10,2 6,3 15,6 6,9 10,9 9,5 2,8 7,4 8,2 0,5 Povprečna ocena: 4,88 S6 Ali menite, da je Slovenija zaradi priseljencev iz drugih držav postala slabša ali boljša dežela za bivanje? slabša dežela boljša dežela ne za bivanje za bivanje vem b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 11,0 6,2 6,8 9,1 7,6 22,0 6,4 7,0 7,5 1,9 4,0 9,7 0,6 Povprečna ocena: 4,38 295 S7 Ljudje lahko pripadajo različnim vrstam skupin ali združenj (npr. različna prostočasna društva, dobrodelne organizacije, skupine za varovanje okolja). Ali ste vi član kakšne takšne skupine in ali ste v njej aktivni tako, da ste v stiku z drugimi ljudmi? 1 - nisem član in nisem aktiven 57,9 2 - sem član, vendar nisem aktiven 12,0 3 - sem član in sem aktiven 20,2 4 - nisem član, vendar sem aktiven 9,7 9 - b.o. 0,2 S8 Kako pogosto se v običajnem tednu ukvarjate s športom - rekreacijo v prostem času? (Sem ne štejte obvezne športne vzgoje v šolah in na univerzi!) 1 - ne ukvarjam se s športom, rekreacijo 12,3 2 - 1-krat do nekajkrat letno 6,1 3 - 1 do 3-krat na mesec 9,8 4 - 1-krat tedensko 18,9 5 - 2 do 3-krat tedensko 26,0 6 - 4 do 6-krat tedensko 12,5 7 - vsak dan 12,7 8 - ne vem 1,5 9 - b.o. 0,1 S9a Za katero od naslednjih geografskih skupin bi rekli, da ji predvsem pripadate? 1 - kraj ali mesto, kjer živite 25,1 2 - regija, kjer živite 18,6 3 - Slovenija 36,8 4 - Evropa 9,6 5 - svet kot celota 7,4 8 - ne vem 2,3 9 - b.o. 0,1 S9b In katera je naslednja skupina? 1 - kraj ali mesto, kjer živite 19,9 2 - regija, kjer živite 25,0 3 - Slovenija 28,3 4 - Evropa 14,0 5 - svet kot celota 4,6 8 - ne vem 5,2 9 - b.o. 3,2 296 S10 Kako zadovoljni ste na splošno s sedanjim gospodarskim stanjem v Sloveniji? Ocenite z lestvico od 0 do 10, pri čemer ocena 0 pomeni, da ste izjemno nezadovoljni, 10 pa, da ste izjemno zadovoljni. izjemno izjemno ne nezadovoljen zadovoljen vem b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 5,3 3,2 7,4 11,7 12,1 18,9 12,8 14,3 8,7 1,8 1,3 2,6 0,1 Povprečna ocena: 4,84 S11 Kakšno je po vašem mnenju splošno stanje šolstva danes v Sloveniji? izjemno izjemno ne slabo dobro vem b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 3,3 1,2 4,3 9,7 8,7 13,0 11,4 16,6 15,5 7,2 4,5 4,5 0,2 Povprečna ocena: 5,84 S12 Kakšno je po vašem mnenju splošno stanje zdravstva danes v Sloveniji? izjemno izjemno ne slabo dobro vem b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 4,0 1,6 6,7 9,7 9,6 15,7 12,5 14,4 15,2 6,0 3,0 1,2 0,2 Povprečna ocena: 5,51 S13 Kako zadovoljni ste na splošno z delovanjem demokracije v Sloveniji? izjemno izjemno ne nezadovoljen zadovoljen vem b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 8,7 4,2 9,4 12,9 11,1 15,2 8,8 13,7 6,8 1,4 0,6 6,6 0,6 Povprečna ocena: 4,35 S14 Kako velik je po vašem mnenju problem korupcije v Sloveniji? Ocenite na lestvici od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni, da korupcija v Sloveniji sploh ni problem, in 10, da je korupcija v Sloveniji zelo velik problem. korupcija v Sloveniji korupcija je zelo velik ne sploh ni problem problem v Sloveniji vem b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 0,6 0,4 1,1 2,2 1,5 5,3 4,9 10,9 18,1 14,0 36,2 4,8 0,1 Povprečna ocena: 8,20 297 S15 Včasih demokracija ne deluje. Kadar se to zgodi, nekateri menijo, da potrebujemo močnega voditelja, ki bi uredil stvari, drugi pa menijo, da je tudi takrat, ko stvari ne delujejo, demokracija najboljša. Kaj vi mislite o tem, ali takrat...? 1 - potrebujemo močnega voditelja, ali je 42,9 2 - demokracija vedno najboljša 36,1 8 - ne vem 20,6 9 - b.o. 0,4 S16 Ali soglašate ali ne soglašate s trditvijo: »Če državljani ocenijo, da država ne deluje, je prav, da vzamejo stvari v svoje roke.« 1 - močno soglašam 11,4 2 - soglašam 31,7 3 - niti soglašam, niti ne soglašam 30,0 4 - ne soglašam 16,4 5 - sploh ne soglašam 4,9 8 - ne vem 5,4 9 - b.o. 0,2 S17 Navedeni sta dve stališči v zvezi z zakonitostjo, vi pa povejte, ali se z njima strinjate, ali ne. se se ne ne strinjam strinjam vem b.o. 1 2 8 9 a) Človek se mora pokoravati samo tistim zakonom, ki se mu zdijo razumni. 32,7 54,6 11,4 1,3 b) Čisto v redu je, da iščeš luknje v zakonih. 19,9 61,0 12,5 6,6 298 S18 Prosimo, povejte, kako pomembna je vsaka od naštetih stvari v vašem življenju? Ocenite na lestvici, kjer 0 pomeni, da stvar sploh ni pomembna, 10 pa, da je stvar izjemno pomembna v vašem življenju. sploh ni izjemno ne pomembna pomembna vem b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 a) družina 0,0 0,0 0,2 0,2 0,4 0,9 0,4 1,4 5,7 9,0 81,2 0,1 0,4 b) prijatelji 0,1 0,2 0,2 0,9 0,6 5,6 4,1 8,7 21,6 19,0 36,2 0,0 2,7 c) prosti čas 0,0 0,0 0,4 0,2 0,9 4,2 3,5 6,6 18,1 15,9 47,1 0,1 2,9 d) politika 11,5 5,3 7,3 9,3 8,1 17,6 11,4 9,3 9,4 2,9 4,0 1,1 3,0 e) delo 0,5 0,0 0,2 0,4 0,1 4,7 3,2 8,7 20,3 19,1 40,3 0,0 2,6 f) vera 21,1 6,0 7,6 6,4 2,5 15,1 6,0 7,9 8,0 3,5 11,3 1,5 3,0 Povprečne ocene: S18a S18b S18c S18d S18e S18f 9,63 8,48 8,79 4,61 8,65 4,45 S19 Našteli vam bomo nekaj stvari, o katerih imajo ljudje različna stališča. Kaj menite vi – ali se vam zdijo naštete stvari sprejemljive ali nesprejemljive? ni ne sprejemljivo sprejemljivo vem b.o. 1 2 8 9 a) smrtna kazen 35,8 49,7 13,0 1,5 b) prekinitev nosečnosti (splav) 74,1 15,1 9,0 1,8 c) poroka istospolnih partnerjev 62,7 28,1 7,3 1,9 d) možnost, da istospolni partnerji 1,6 posvojijo otroke 40,2 45,7 12,4 e) evtanazija 68,0 13,7 16,3 2,0 S20 Obstajajo različna mnenja o tem, kaj pomeni biti dober državljan. Kako pomembne so za vas naslednje stvari? Ocenite na lestvici od 0 do 10, kjer 0 pomeni, da stvar za vas sploh ni pomembna, 10 pa pomeni, da je stvar za vas zelo pomembna. (en odgovor v sploh ni izjemno ne vrstici) pomembna pomembna vem b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 a) Nikoli se izogibati plačevanju davkov. 0,9 0,7 0,5 1,1 1,5 7,2 2,9 6,4 13,1 17,6 42,9 4,0 1,2 b) Biti aktiven v druž- benih ali političnih organizacijah. 11,7 3,6 5,2 8,4 6,4 21,9 11,7 10,6 8,9 3,4 3,5 2,6 2,0 c) Pomagati ljudem v Sloveniji, ki jim gre slabše kot vam. 0,4 0,4 0,6 0,5 1,4 7,4 6,8 13,0 22,3 12,8 32,7 1,1 0,8 299 Povprečne ocene: S20a S20b S20c 8,45 4,78 8,13 S21 Povejte, prosimo, kdo naj bi bil po vašem mnenju predvsem odgovoren za to, da bi imeli ljudje primeren življenjski standard? Označite na lestvici od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni ‘to je predvsem odgovornost posameznika’, 10 pa ‘to je predvsem odgovornost države’. to je predvsem to je predvsem ne odgovornost posameznika odgovornost države vem b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 4,5 1,2 2,2 4,7 3,3 22,0 7,4 13,2 11,3 4,1 24,5 1,3 0,4 Povprečna ocena: 6,63 S22 V kolikšni meri soglašate ali ne soglašate z naslednjimi trditvami? močno ne sploh ne sogla- sogla- sogla- sogla- ne šam šam niti-niti šam šam vem (b.o. 1 2 3 4 5 8 9 a) Država pri reševanju razvojnih problemov pozablja na socialne pravice državljanov. 17,8 34,3 24,6 11,6 2,7 7,3 1,9 b) Bogati ljudje ne razumejo problemov revnih ljudi. 44,3 34,0 11,8 6,3 1,3 1,2 1,1 c) Politikov ne zanimajo problemi ljudi. 31,8 32,9 21,7 8,0 1,1 2,9 1,6 Povprečne ocene: S22a S22b S22c 2,42 1,84 2,09 S23 Katera od dveh naslednjih trditev je bliže vašemu mnenju? Pomembni sta tako svoboda kot enakost. Toda če bi morali izbrati eno ali drugo... 1 - bi ocenili, da je osebna svoboda pomembnejša, to je, da lahko živiš v svobodi in se razvijaš brez ovir, ali 40,0 2 - bi ocenili, da je enakost pomembnejša, to je, da nihče ni zapostavljen in da razlike med socialnimi razredi niso prevelike. 44,8 3 - ne soglašam ne z eno, ne z drugo trditvijo 10,4 8 - ne vem 4,6 9 - b.o. 0,2 300 S24 Katera od dveh naslednjih trditev je bliže vašemu mnenju? Pomembni sta tako svoboda kot varnost. Toda če bi morali izbrati eno ali drugo... 1 - bi ocenili, da je osebna svoboda pomembnejša, to je, da lahko živiš v svobodi in se razvijaš brez ovir, ali 26,0 2 - bi ocenili, da je varnost pomembnejša, to je, da moje življenje ni ogroženo in se počutim varnega 58,3 3 - ne soglašam ne z eno, ne z drugo trditvijo 8,8 8 - ne vem 4,2 9 - b.o. 2,7 S25 In katera od dveh naslednjih trditev je bliže vašemu mnenju? Pomembni sta tako enakost kot varnost. Toda če bi morali izbrati eno ali drugo... 1 - bi ocenili, da je enakost pomembnejša, to je, da nihče ni zapostavljen in da razlike med socialnimi razredi niso prevelike, ali 31,7 2 - bi ocenili, da je varnost pomembnejša, to je, da moje življenje ni ogroženo in se počutim varnega 53,9 3 - ne soglašam ne z eno, ne z drugo trditvijo 8,6 8 - ne vem 5,3 9 - b.o. 0,6 S26 Ali mislite, da bi bilo potrebno razlike v osebnih dohodkih v Sloveniji povečati, zmanjšati ali odpraviti, ali pa so take razlike, kakršne so sedaj, primerne? 1 - razlike naj se povečajo 3,9 2 - sedanje razlike so primerne 7,9 3 - razlike naj se zmanjšajo 75,3 4 - vsi dohodki bi morali biti enaki 5,2 8 - ne vem 7,6 9 - b.o. 0,2 S27 Ali mislite, da bi morali ljudje z visokimi dohodki plačevati večji delež svojega dohodka za davek v primerjavi s tistimi, ki imajo nizke dohodke, ali naj bi plačevali enak ali manjši delež? 1 - dosti večji delež 20,3 2 - večji delež 57,6 3 - enak delež 16,6 4 - manjši delež 0,9 5 - dosti manjši delež 0,7 8 - ne vem 3,8 9 - b.o. 0,1 301 S28a Ali je pravično, ali ni pravično - je prav ali ni prav - da si ljudje z višjimi dohodki lahko kupijo oziroma plačajo boljšo zdravstveno oskrbo kot ljudje z nizkimi dohodki? 1 - zelo pravično, zagotovo prav 1,8 2 - deloma pravično, prav 9,3 3 - niti pravično, niti nepravično, mešani občutki 20,8 4 - deloma nepravično, narobe 18,6 5 - zelo nepravično, zagotovo narobe 47,7 8 - ne vem 1,3 9 - b.o. 0,6 S28b Ali je pravično, ali ni pravično - je prav ali ni prav - da ljudje z višjimi dohodki lahko kupijo oziroma plačajo boljšo izobrazbo svojim otrokom kot ljudje z nižjimi dohodki? 1 - zelo pravično, zagotovo prav 1,6 2 - deloma pravično, prav 9,0 3 - niti pravično, niti nepravično, mešani občutki 15,1 4 - deloma nepravično, narobe 19,8 5 - zelo nepravično, zagotovo narobe 52,3 8 - ne vem 1,8 9 - b.o. 0,4 S29 V zadnjem času je vse več pobud za uveljavitev t.i. univerzalnega temeljnega dohodka. Država naj bi tako vsem zagotavljala temeljni nivo dohodka, ne glede na premoženje ali zaposlenost, in tako preprečila širjenje revščine ter zagotovila avtonomijo posameznika. Ali uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka podpirate, ali ne? 1 - da, podpiram 41,0 2 - ne, ne podpiram 14,8 3 - neodločen 13,6 8 - o tem sem premalo informiran, ne vem 30,4 9 - b.o. 0,2 S30 Kaj bi rekli, v kolikšni meri vas zanima politika? 1 - zelo me zanima 5,4 2 - zanima me 29,7 3 - le malo me zanima 44,9 4 - sploh me ne zanima 18,4 8 - ne vem 1,6 9 - b.o. 0,0 302 ŽIVLJENJE V ČASU PANDEMIJE K1 Kako v času od uvedbe omejitev in drugih ukrepov za preprečitev širjenja koronavirusa ravnate v vašem vsakdanjem življenju? V kolikšni meri veljajo spodnje stvari za vas? sploh v celot ne ne velja velja vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 a) ostajam doma 3,3 4,2 9,0 22,4 59,6 0,2 1,3 b) ne družim se z ljudmi izven svojega doma 2,7 4,0 8,7 22,6 59,8 0,2 2,0 c) bolj redno in temeljito si umivam roke 1,1 2,2 7,2 14,8 72,7 0,1 2,0 d) ne rokujem se ob morebitnih srečanjih 1,4 0,7 1,3 4,2 89,7 0,5 2,2 e) v trgovino hodim le po nujnih nakupih 1,1 0,8 2,6 9,3 84,3 0,2 1,8 f) pri nujnih osebnih stikih ohranjam fizično razdaljo vsaj 2 metra 1,3 2,7 6,4 19,8 67,4 0,4 2,0 Povprečne ocene: K1a K1b K1c K1d K1e K1f 4,33 4,36 4,59 4,85 4,78 4,53 K2 Ocenite, koliko težav so vam povzročili naslednji ukrepi? nič veliko ne težav težav vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 a) ostajanje doma 30,7 16,5 23,1 15,2 12,8 0,2 1,4 b) omejitve druženja v skupinah 32,0 16,6 21,3 16,2 11,4 0,4 2,1 c) zaprtje gostinskih lokalov 57,7 15,1 12,1 7,6 5,4 0,4 1,8 d) zaprtje kulturnih ustanov 50,2 19,0 17,1 7,2 4,3 0,6 1,6 e) zaprtje izobraževalnih ustanov, vrtcev 45,7 9,8 13,5 11,4 15,9 1,6 2,0 f) šolanje na domu 55,3 9,7 11,5 9,1 8,8 3,4 2,1 g) omejitve glede nakupovanja 33,5 20,9 24,6 12,4 7,0 0,1 1,4 h) ustavitev javnega prometa 64,4 10,7 8,4 5,3 8,8 0,6 1,9 i) zapore na mejah 54,2 10,0 12,3 9,3 11,4 0,8 2,1 j) ustavitev letalskega prometa 71,5 8,7 7,3 4,9 5,0 0,7 1,9 k) zaustavitev proizvodnje v nekaterih podjetjih 46,2 9,5 17,5 8,3 14,4 2,3 1,8 l) omejitev gibanja znotraj občine 25,9 12,0 16,8 19,3 24,0 0,4 1,6 Povprečne ocene: K2a K2b K2c K2d K2e K2f 2,62 2,57 1,86 1,94 2,40 2,01 K2g K2h K2i K2j K2k K2l 2,38 2,11 1,60 2,33 3,04 1,81 303 K3 Kako težko vam je dosledno spoštovati vse ukrepe, ki naj bi zajezili širjenje koronavirusa? zelo težko zelo lahko ne vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 4,2 4,7 19,6 37,0 34,1 0,1 0,2 Povprečna ocena: 3,92 K4 Sedaj pa ocenite, v kolikšni meri se ljudje v Sloveniji držijo ukrepov, ki naj bi pomagali pri zaustavitvi širjenje koronavirusa? bistveno premalo v celoti ne vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 9,1 10,7 29,0 42,9 4,5 3,6 0,2 Povprečna ocena: 3,24 K5 Prosimo, navedite, kaj sedaj, v času epidemije, ko ostajate doma, počnete v večjem obsegu kot pred epidemijo? PODATKI SO V BAZI K6 Kaj menite o učinkovitosti ukrepov za preprečevanje prenosa okužbe s koronavirusom? Ocenite za vsakega od navedenih ukrepov posebej. sploh ni zelo ne učinkovit učinkovit vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 a) ostajanje doma 1,9 3,3 11,1 23,4 58,3 1,1 0,9 b) omejevanje druženja (fizična razdalja) 1,5 2,6 10,1 24,0 59,7 0,7 1,4 c) nošenje zaščitne maske in rokavic 3,9 7,0 17,4 27,1 41,7 1,9 1,1 d) zaprtje javnih ustanov in lokalov 1,8 2,7 8,8 21,3 63,1 0,9 1,4 e) umivanje ali razkuževanje rok 1,2 0,4 4,3 14,7 77,5 0,7 1,3 Povprečne ocene: K6a K6b K6c K6d K6e 4,36 4,41 3,99 4,45 4,70 K7 Na lestvici od 1 do 5 nam povejte, kako ustrezni so vladni ukrepi glede obvladovanja epidemije koronavirusa. ukrepi so ukrepi so ukrepi so ne preblagi primerni pretirani vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 1,8 2,9 59,2 21,7 12,3 2,1 0,0 Povprečna ocena: 3,41 304 K8 In kako učinkoviti mislite, da bodo ti ukrepi? neučinkoviti učinkoviti ne vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 1,5 3,5 23,4 31,9 30,9 8,3 0,4 Povprečna ocena: 3,96 K9 V kolikšni meri verjamete, da odgovorni v državi v času epidemije poskrbijo enako za vse državljane, ki potrebujejo zdravstveno pomoč? sploh ne v celoti ne verjamem verjamem vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 9,4 14,7 26,7 22,7 19,5 6,9 0,1 Povprečna ocena: 3,30 K10 In v kolikšni meri verjamete, da odgovorni v času epidemije enako poskrbijo za zaščito življenjskega standarda vseh državljanov Slovenije? sploh ne v celoti ne verjamem verjamem vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 15,2 18,8 31,7 16,6 10,2 6,6 0,9 Povprečna ocena: 2,87 K11 V kolikšni meri zaupate navedenim akterjem v zvezi z epidemijo koronavirusa? sploh ne zelo ne zaupam zaupam vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 a) Vladi RS 15,0 18,5 29,7 20,3 11,3 3,4 1,9 b) množičnim medijem 20,0 26,6 29,3 14,9 4,9 2,1 2,1 c) zdravnikom, farmacevtom 1,5 4,9 15,2 36,0 40,0 1,6 0,7 d) civilni zaščiti 3,3 4,2 17,9 34,1 34,3 4,1 2,0 e) policiji 6,1 7,9 26,0 28,5 25,8 3,9 1,9 f) vojski 7,9 10,1 26,4 24,3 22,4 6,9 2,1 Povprečne ocene: K11a K11b K11c K11d K11e K11f 2,94 2,56 4,11 3,98 3,64 3,48 305 K12 Kako bi ocenili delovanje zdravstvenih ustanov v času epidemije? ne morem zelo slabo zelo dobro oceniti (b.o.) 1 2 3 4 5 8 9 3,2 4,6 16,2 25,4 38,2 12,4 0,0 Povprečna ocena: 4,04 K13 Ali se vam zdi sprejemljivo, ali ni sprejemljivo, da se, zaradi preprečitve širjenja koronavirusa, lahko nadzoruje gibanje ljudi prek mobilnih telefonov? 1 - da, je sprejemljivo 22,9 2 - ne, ni sprejemljivo 64,1 8 - ne vem 12,7 9 - b.o. 0,4 K14 Kako bi ocenili svojo informiranost v zvezi z epidemijo koronavirusa (covid-19)? zelo slabo zelo dobro ne vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 1,4 2,0 15,8 40,4 39,0 1,1 0,2 Povprečna ocena: 4,15 K15 Ali sami aktivno iščete informacije? 1 - da 65,8 2 - ne 33,8 9 - b.o. 0,5 K16 V kolikšni meri ste zaskrbljeni glede naslednjih stvari v času med epidemijo? sploh me zelo me ne ne skrbi skrbi vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 a) moje zdravje 13,1 15,0 25,8 21,9 22,3 0,7 1,2 b) zdravje bližnjih 3,8 4,3 13,7 29,2 47,5 0,2 1,3 c) življenjski stroški 8,2 12,1 27,0 24,3 26,6 0,6 1,3 d) zaposlitev 28,4 10,6 15,0 17,4 24,2 2,3 2,2 e) stanje v gospodarstvu 2,9 3,6 14,4 30,2 45,4 1,9 1,5 f) politične razmere v državi 12,5 10,4 25,2 18,2 28,0 4,0 1,6 Povprečne ocene: K16a K16b K16c K16d K16e K16f 3,26 4,14 3,50 2,98 4,15 3,41 306 K17 Za vsako navedeno situacijo povejte, koga bi v času omejitev, povezanih z epidemijo, najprej zaprosili za pomoč. V primeru, da bi lahko izbrali več oseb, izberite tisto osebo, za katero menite, da vam je najbližja. Koga bi najprej zaprosili za pomoč? ožji dru- drug žinski družin- bližnji sode- nekdo ne član ski član prijatelj sosed lavec drug nihče vem b.o. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 a) … pri nujnih hišnih opravilih, v primeru, da bi bili vi bolni in bi obležali za nekaj dni v postelji? 88,5 3,9 3,3 1,2 0,0 0,2 1,5 1,1 0,4 b) … da bi se v primeru, če bi bili osamljeni, pogovorili z njim? 68,9 6,1 18,2 1,1 0,9 1,2 1,2 1,4 1,1 c) … da bi šel za vas po nujnih nakupih? 79,0 8,6 5,9 2,3 0,1 0,5 1,4 0,9 1,3 K18 Kako močno se vi čutite prizadete s tem, da je v času epidemije prepovedano druženje med ljudmi? sploh me ni zelo me je ne prizadelo prizadelo vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 17,4 16,4 34,2 19,8 12,1 0,1 0,0 Povprečna ocena: 2,93 K19 Kako bi ocenili odnose med člani vašega gospodinjstva v času epidemije? 1 - še bolj smo se zbližali 30,0 2 - nič se ni spremenilo 56,0 3 - pojavile so se napetosti 7,6 4 - živim sam 4,8 8 - ne vem 1,4 9 - b.o. 0,1 307 K20 V kakšni meri soglašate z naslednjo trditvijo o vaših občutkih med epidemijo? »Kadar grem po opravkih iz svojega stanovanja ali hiše, me je strah zaradi možnosti okužbe.« niti soglašam, močno niti ne ne sploh ne ne soglašam soglašam soglašam soglašam soglašam vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 6,8 29,2 28,5 21,8 11,6 2,1 0,0 Povprečna ocena: 3,02 K21 Kako bi nasploh ocenili svoje počutje med epidemijo? (en odgovor v vsaki vrstici) 1 2 3 4 5 (b.o.) prestrašen 3,2 5,9 25,0 27,7 32,9 miren 5,4 napet 3,2 11,1 28,7 28,5 22,7 sproščen 5,7 črnogled 4,0 6,9 24,7 29,0 31,4 optimističen 4,0 zaskrbljen 9,4 15,4 37,7 21,9 11,5 brezskrben 4,1 ne nadziram nadziram svoje svojega življenja 1,6 4,2 15,1 27,7 47,0 življenje 4,3 Povprečne ocene: K21a K21b K21c K21d K21e 3,86 3,60 3,80 3,11 4,19 K22 Koliko se počutite ogroženi zaradi koronavirusa? sploh nič zelo ne vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 12,0 26,7 35,6 16,6 5,3 3,6 0,1 Povprečna ocena: 2,76 K23 Kaj menite, koliko je verjetno, da boste vi zboleli zaradi koronavirusa (covid-19)? sploh ni zelo sem ne verjetno verjetno že zbolel vem b.o. 1 2 3 4 5 6 8 9 6,8 28,8 36,7 8,4 2,1 0,4 16,1 0,7 Povprečna ocena: 2,65 308 K24 Če bi (ali ste že) zboleli za virusom covid-19, ali imate možnost, da se doma osamite od svojcev (v ločeni sobi), s katerimi v času epidemije živite v istem bivališču? 1 - da 70,2 2 - ne 19,6 3 - živim sam 5,6 8 - ne vem 4,5 9 - b.o. 0,1 K25 Če bi zboleli (če ste zboleli), ali bi se bili pripravljeni osamiti v posebni ustanovi za izolacijo (v »korona hotelu«)? Izrazite vašo pripravljenost za takšno osamitev na lestvici od 1 do 5, kjer 1 pomeni, da niste pripravljeni sprejeti te možnosti, 5 pa, da ste pripravljeni sprejeti to možnost. nisem sem ne pripravljen pripravljen vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 15,6 8,7 14,7 11,1 44,0 6,0 0,0 Povprečna ocena: 3,63 K26 Kaj menite, koliko je kaj od naštetega vplivalo na nastanek in potek epidemije? sploh zelo ne (en odgovor v vrstici) nič 2 3 4 močno vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 a) slabe higienske razmere v nekaterih državah 4,5 5,2 15,7 22,7 44,1 6,8 1,1 b) neustrezna pripravljenost zdravstvenih sistemov držav 3,2 5,0 18,2 32,7 33,5 5,7 1,6 c) globalizacija 2,3 2,6 17,5 23,4 41,6 10,3 2,2 d) migracije 4,0 7,6 18,3 20,9 40,7 6,7 1,9 e) zahodni način življenja 7,4 12,5 25,2 22,6 17,0 12,8 2,5 f) neupoštevanje narave 5,4 6,8 17,4 22,4 39,4 6,6 2,1 g) širjenje naselij 11,5 14,5 27,3 18,3 14,8 11,4 2,2 h) prehranske navade 9,8 12,7 24,9 19,6 22,4 8,2 2,5 i) velike socialne razlike 11,3 16,5 24,9 18,1 18,5 8,3 2,5 j) nedemokratični režimi 15,5 15,5 24,9 13,8 13,2 14,4 2,7 k) pobeg virusov iz vojaških laboratorijev 10,0 10,1 15,0 16,9 30,0 16,3 1,8 l) namerna okužba 10,4 9,4 17,0 16,1 29,1 16,4 1,6 Povprečne ocene: K26a K26b K26c K26d K26e K26f 4,05 3,95 4,14 3,95 3,35 3,92 K26g K26h K26i K26j K26k K26l 3,12 3,36 3,18 2,93 3,57 3,54 309 K27 Koliko časa bo po vašem mnenju trajala epidemija? a) v Sloveniji: povprečje – 5,4 mesecev b) po svetu: povprečje – 10,6 mesecev K28 Kaj menite o koncu epidemije? V kolikšni meri soglašate s spodnjimi trditvami? niti so- glašam, močno niti ne ne sploh ne sogla- sogla- sogla- sogla- sogla- ne šam šam šam šam šam vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 a) Z odkritjem cepiva se epidemija ne bo ponovila. 9,0 22,3 34,3 16,2 6,1 10,4 1,6 b) Epidemija se bo zaključila, ko bodo ljudje razvili odpornost. 14,2 37,3 26,7 9,0 3,3 8,3 1,2 c) Epidemija se bo ponavljala. 5,6 32,5 32,7 9,7 2,2 16,2 1,1 Povprečne ocene: K28a K28b K28c 2,86 2,45 2,64 DEMOGRAFIJA D1 Spol 1 - moški 47,1 2 - ženski 52,9 D2 Kdaj ste bili rojeni? Prosimo, povejte samo leto rojstva. (4-mestna lestvica rojstva) 1 - do 30 let 16,5 2 - 31 do 45 let 26,6 3 - 46 do 60 let 28,4 4 - 61 let in več 28,5 310 D3 Navedite zadnjo šolo, ki ste jo končali, redno ali izredno: 0 - brez šolske izobrazbe (0 do največ 3 razrede osemletke ali do največ 5 razredov devetletke) 0,0 1 - nepopolna osnovnošolska izobrazba (nedokončana OŠ z več kot 3 razredi osemletke ali več kot 5 razredov devetletke) 1,5 2 - osnovnošolska izobrazba (ima spričevalo o končani OŠ) 8,2 3 - nižja ali srednja poklicna izobrazba (2-3 letni poklicni program, certifikat o NPK) 18,8 4 - srednja strokovna izobrazba (srednja tehniška šola, trajanje 4 leta, matura) 25,8 5 - srednja splošna izobrazba (gimnazija, matura) 10,7 6 - višja strokovna izobrazba, višješolska izobrazba (predhodna višja šola, 2 leti + diploma) 8,1 7 - visokošolska strokovna izobrazba (nekdanji VS - 3 leta, 1. bolonjska stopnja) 7,4 8 - visokošolska univerzitetna izobrazba (4 - lahko tudi 6 let + diploma) 12,8 9 - bolonjski magisterij 2,8 10 - specializacija (približno 1 leto) 0,9 11 - magisterij 1,9 12 - doktorat 0,7 13 - drugo 0,4 99 – (b.o.) 0,1 Sedaj sledijo vprašanja o vašem delu oz. zaposlitvi. Pri tem mislimo na delo kot aktivnost, s katero pridobivate dohodek tako, da ste zaposleni pri nekom drugem, da ste samozaposleni, ali da delate v svojem družinskem podjetju, in sicer vsaj eno uro na teden. Če trenutno (začasno) ne delate (npr. zaradi bolezni, porodniškega dopusta, počitnic, stavke, epidemije ipd.), pomislite na vašo običajno delovno situacijo. D4 Ali trenutno imate plačano zaposlitev, ali ste jo imeli v preteklosti, ali niste bili nikoli zaposleni? 1 - sedaj delam, imam plačano zaposlitev 59,7 2 - trenutno nimam zaposlitve, sem jo pa imel v preteklosti 29,8 3 - nikoli nisem imel plačane zaposlitve 6,6 9 - (b.o.) 4,0 311 Odgovarjajo tisti, ki sedaj delajo. (D4=1); n=509 D5 Kako je med epidemijo z vašo zaposlitvijo? 1 - hodim na delo 41,3 2 - delam od doma 26,3 3 - sem doma in skrbim za otroke 3,3 4 - zaradi trenutne situacije sem nezaposlen, na čakanju 17,3 5 - drugo 10,6 8 - ne vem 0,8 9 - (b.o.) 0,4 Odgovarjajo tisti, ki sedaj delajo. (D4=1) ; n=509 D5a Je vaše zaposlitveno razmerje za... 1 - nedoločen čas 84,3 2 - določen čas 12,6 3 - občasna dela 2,4 9 - (b.o.) 0,8 Sedaj sledi še nekaj vprašanj o vašem delu. Če delate (ali ste delali) za več delodajalcev ali če ste zaposleni in samozaposleni hkrati, se omejite na svojo glavno zaposlitev. Če ste že upokojeni, če trenutno ne delate, odgovarjajte za vašo zadnjo zaposlitev. Na vprašanja od D6 do vključno D10 odgovarjajo tisti, ki trenutno imajo ali pa so imeli zaposlitev. (D4=1,2); n=763 D6 Ali ste (bili) zaposleni (delate za koga drugega), samozaposleni, ali delate v svojem družinskem podjetju? 1 - zaposlen, dela za koga drugega 78,8 2 - samozaposlen, ne zaposluje drugih 5,2 3 - samozaposlen, zaposluje 1 do 9 oseb 4,1 4 - samozaposlen, zaposluje 10 ali več oseb 0,7 5 - dela v lastnem družinskem podjetju 3,7 9 - (b.o.) 7,6 D7 Ali delate (ste delali) za profitno ali neprofitno organizacijo? 1 - za profitno organizacijo 67,8 2 - za neprofitno organizacijo 24,4 9 - (b.o.) 7,9 312 D8 Ali delate (ste delali) v javnem ali v zasebnem sektorju? 1 - v javnem sektorju 37,6 2 - v zasebnem sektorju 57,5 9 - (b.o.) 4,8 D9 In zdaj se sami uvrstite s pomočjo spodnjega seznama. Kakšen je vaš sedanji poklic (oz. kakšen je bil vaš poklic)? Kakšna je vaša priznana kvalifikacija? 1 - nekvalificiran delavec 3,8 2 - polkvalificiran, priučen delavec 4,3 3 - kvalificiran delavec 17,8 4 - visokokvalificiran delavec 6,9 5 - uslužbenec z nižjo izobrazbo 1,8 6 - uslužbenec s srednjo izobrazbo 21,6 7 - uslužbenec z višjo ali visoko izobrazbo 25,6 8 - obrtnik ali podjetnik, zaposluje druge 4,5 9 - obrtnik ali podjetnik, ki ne zaposluje drugih 3,5 10 - svobodni poklic 1,2 11 - kmet, kmečka gospodinja, pomagajoči družinski član v kmetijstvu 0,8 12 - drugo 5,4 9 - (b.o.) 2,8 D10 Kakšen je (bil) vaš položaj na delovnem mestu? 1 - vodilni položaj na ravni podjetja, ustanove 9,8 2 - vodstveni položaj na ravni delovne enote (vodja službe, sektorja, oddelka ipd.) 14,4 3 - neposredno vodenje in nadzor dela izvršilnih delavcev (mojster, delovodja ipd.) 13,1 4 - izvršilni delavec (nima vodilnega, vodstvenega položaja) 57,4 9 - (b.o.) 5,2 ODGOVARJAJO VSI! D11 Kaj od navedenega najbolje opisuje vaš sedanji položaj? Če trenutno (začasno) ne delate zaradi bolezni, porodniškega dopusta, počitnic, stavke, epidemije ipd., pomislite na vašo običajno delovno situacijo. 1 - opravlja plačano delo (kot zaposlen, samozaposlen ali zaposlen v svojem družinskem podjetju) 54,0 2 - nezaposlen in išče zaposlitev 3,3 3 - se izobražuje (na izobraževanje ga ni poslal delodajalec), študent, dijak 6,8 4 - poklicno usposabljanje, vajenec 0,5 5 - trajno delovno nezmožen (bolezen, invalidnost) 1,6 6 - upokojenec 25,4 7 - gospodinjec, hišna opravila, skrb za otroke ali druge osebe 2,3 8 - drugo 4,5 9 - (b.o.) 1,5 313 D12 Ali ste poročeni oziroma ali imate stalnega partnerja / partnerko? Ali si delita skupno gospodinjstvo? 1 - da, z zakoncem oz. stalnim partnerjem živim v skupnem gospodinjstvu 68,0 2 - sem poročen oz. imam stalnega partnerja, vendar ne živiva v skupnem gospodinjstvu 6,7 3 - ne, nisem poročen, nimam stalnega partnerja 23,1 9 - (b.o.) 2,2 (Odgovarjajo tisti, ki imajo partnerja; D12=1,2); n=637 D13(p) Sprašujemo za vašega zakonca oz. partnerja. Navedite zadnjo šolo, ki jo je končal redno ali izredno: 0 - brez šolske izobrazbe (0 do največ 3 razrede osemletke ali do največ 5 razredov devetletke) 0,3 1 - nepopolna osnovnošolska izobrazba (nedokončana OŠ z več kot 3 razredi osemletke ali več kot 5 razredov devetletke) 0,8 2 - osnovnošolska izobrazba (ima spričevalo o končani OŠ) 6,6 3 - nižja ali srednja poklicna izobrazba (2-3 letni poklicni program, certifikat o NPK) 16,3 4 - srednja strokovna izobrazba (srednja tehniška šola, trajanje 4 leta, matura) 28,3 5 - srednja splošna izobrazba (gimnazija, matura) 7,7 6 - višja strokovna izobrazba, višješolska izobrazba (predhodna višja šola, 2 leti + diploma) 8,3 7 - visokošolska strokovna izobrazba (nekdanji VS - 3 leta, 1. bolonjska stopnja) 9,5 8 - visokošolska univerzitetna izobrazba (4 - lahko tudi 6 let + diploma) 13,8 9 - bolonjski magisterij 2,4 10 - specializacija (približno 1 leto) 0,9 11 - magisterij 1,7 12 - doktorat 1,6 13 - (drugo) 0,5 99 - (b.o.) 1,6 314 Sedaj sledi nekaj vprašanj o delu oz. zaposlitvi vašega partnerja. Pri tem mislimo na delo kot aktivnost, s katero pridobiva dohodek tako, da je zaposlen pri nekom drugem, da je samozaposlen, ali da dela v svojem družinskem podjetju in sicer vsaj eno uro na teden. Če trenutno (začasno) ne dela (npr. zaradi bolezni, porodniškega dopusta, počitnic, stavke, epidemije ipd.), ipd.), pomislite na njegovo običajno delovno situacijo. Na vprašanja od D14 in D15 odgovarjajo tisti, ki imajo partnerja. (D12=1,2); n=637 D14(p)Ali ima vaš partner sedaj plačano zaposlitev, ali jo je imel v preteklosti, ali ni bil nikoli zaposlen? 1 - sedaj dela, ima plačano zaposlitev 63,6 2 - trenutno nima zaposlitve, jo je pa imel v preteklosti 28,7 3 - nikoli ni imel plačane zaposlitve 2,5 9 - (b.o.) 5,2 (D14 = 1);n= 405 D15(p) Kako je med epidemijo s partnerjevo zaposlitvijo? 1 - hodi na delo 42,5 2 - dela od doma 26,9 3 - je doma in skrbi za otroke 7,4 4 - zaradi trenutne situacije je nezaposlen 12,8 5 - drugo 9,4 8 - ne vem 0,7 9 - (b.o.) 0,2 ODGOVARJAJO VSI! D16 Ali morda vi ali kdo iz vaše ožje družine dela na delovnem mestu, ki je v času epidemije še posebej izpostavljeno možnosti okužbe? (več možnih odgovorov) 1 - da, jaz 15,6 2 - nekdo drug v ožji družini 29,2 3 - nihče 56,6 9 - b.o. 1,8 315 D17 Ali se imate za pripadnika kakšne religije (veroizpovedi)? (Če da) Kateri religiji pripadate? 0 - ne pripadam nobeni religiji (veri) 32,7 1 - katoliški 58,7 2 - protestantski (evangeličanski) 0,5 3 - pravoslavni 2,5 4 - drugi krščanski religiji 0,4 5 - judovski 0,0 6 - islamski 2,7 7 - budistični 0,2 8 - hinduistični 0,2 9 - drugi azijski religiji 0,0 10 - drugi religiji 0,7 99 - (b.o.) 1,4 D18 Če ne upoštevate posebnih priložnosti kot so poroke, pogrebi ipd., kako pogosto ste običajno (v času pred epidemijo) obiskovali verske obrede? 1 - večkrat tedensko ali še bolj pogosto 1,5 2 - enkrat tedensko 8,3 3 - 2 do 3-krat mesečno 3,8 4 - vsaj enkrat mesečno 5,9 5 - nekajkrat letno 24,4 6 - enkrat na leto 8,7 7 - še manj pogosto kot enkrat letno 13,6 8 - nikoli 30,5 88 - ne vem 2,1 99 - (b.o.) 1,3 D19 Ne glede na to ali obiskujete verske obrede ali ne, ali bi zase rekli, da ste... 1 - verni 61,4 2 - neverni 23,1 3 - prepričan ateist 14,0 9 - (b.o.) 1,5 316 D20 V naši družbi so skupine ljudi, ki so blizu vrha ter skupine, ki so bolj na dnu. Spodaj je lestvica, ki sega od vrha do dna. Kam bi vi uvrstili samega sebe na tej lestvici? 10 - vrh / visoko 0,9 09 - 1,6 08 - 6,8 07 - 15,4 06 - 18,5 05 - 26,3 04 - 9,1 03 - 7,5 02 - 1,6 01 - dno / nizko 0,8 88 - ne vem 9,5 99 - (b.o.) 1,9 D21 Nekateri ljudje se zaradi različnih razlogov ne udeležijo volitev. Ali ste se vi udeležili zadnjih volitev (junija 2018) za poslance v slovenski Državni zbor? 1 - da 68,2 2 - ne 27,8 3 - nisem imel volilne pravice 2,7 9 - (b.o.) 1,3 Odgovarjajo tisti, ki so se udeležili volitev junija 2018. (D21=1); n=582 D22 Za katero stranko oz. kandidata katere stranke ste volili? 1 - DESUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije 5,0 2 - Levica 10,1 3 - LMŠ - Lista Marjana Šarca 27,5 4 - NSI - Nova Slovenija – Krščanski demokrati 4,8 5 - SAB - Stranka Alenke Bratušek 2,2 6 - SD - Socialni demokrati 11,0 7 - SDS - Slovenska demokratska stranka 18,4 8 - SLS - Slovenska ljudska stranka 1,4 9 - SMC - Stranka modernega centra 3,3 10 - SNS - Slovenska nacionalna stranka 1,9 11 - druga stranka, katera 0,0 99 - (b.o.) 14,5 317 D23a Denimo, da bi bile to nedeljo volitve v Državni zbor. Za kandidata katere stranke bi najverjetneje glasovali? 1 - DESUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije 3,0 2 - Levica 7,2 3 - LMŠ - Lista Marjana Šarca 12,7 4 - NSI - Nova Slovenija – Krščanski demokrati 2,6 5 - SAB - Stranka Alenke Bratušek 1,1 6 - SD - Socialni demokrati 6,8 7 - SDS - Slovenska demokratska stranka 12,3 8 - SLS - Slovenska ljudska stranka 1,2 9 - SMC - Stranka modernega centra 0,8 10 - SNS - Slovenska nacionalna stranka 2,0 11 - druga stranka 2,3 12 - ne bi šel na volitve 14,5 88 - ne vem 31,1 99 - (b.o.) 2,4 Odgovarjajo tisti, ki ne bi šli na volitve ali ne vedo, za koga bi glasovali D23a = [12, 88]; n=389 D23b Pa vendarle, katera stranka vam je vsaj nekoliko bližja kot ostale? 1 - DESUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije 1,8 2 - Levica 1,3 3 - LMŠ - Lista Marjana Šarca 4,1 4 - NSI - Nova Slovenija – Krščanski demokrati 1,5 5 - SAB - Stranka Alenke Bratušek 1,3 6 - SD - Socialni demokrati 4,6 7 - SDS - Slovenska demokratska stranka 4,6 8 - SLS - Slovenska ljudska stranka 1,0 9 - SMC - Stranka modernega centra 0,3 10 - SNS - Slovenska nacionalna stranka 1,8 11 - druga stranka 1,0 12 - nobena 39,3 88 - ne vem 36,5 99 - (b.o.) 0,8 318 Strankarske preference D23a + D23b: 1 - DESUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije 3,9 2 - Levica 7,7 3 - LMŠ - Lista Marjana Šarca 14,5 4 - NSI - Nova Slovenija – Krščanski demokrati 3,3 5 - SAB - Stranka Alenke Bratušek 1,6 6 - SD - Socialni demokrati 8,9 7 - SDS - Slovenska demokratska stranka 14,4 8 - SLS - Slovenska ljudska stranka 1,6 9 - SMC - Stranka modernega centra 0,9 10 - SNS - Slovenska nacionalna stranka 2,8 11 - druga stranka 2,8 12 - nobena 17,9 88 - ne vem 16,6 99 - (b.o.) 2,8 ODGOVARJAJO VSI! D24 V politiki ljudje pogosto govorijo o levici in desnici. Kam bi vi uvrstili sami sebe na lestvici od 0 do 10, kjer pomeni 0 levico in 10 desnico? ne levica desnica vem (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 6,4 4,3 3,8 8,4 4,7 20,4 5,5 4,7 3,3 1,9 6,9 27,7 2,0 D25a,b Kateri od spodaj navedenih narodnosti (etničnih skupin) pripadate? Morda še kakšni? 1 navedba 2. navedba 01 - Slovenec 89,2 2,1 02 - Albanec 0,1 0,1 03 - Avstrijec 0,0 0,5 04 - Bošnjak 2,9 0,5 05 - Črnogorec 0,0 0,0 06 - Hrvat 1,3 1,6 07 - Italijan 0,2 0,8 08 - Madžar 0,0 0,0 09 - Makedonec 0,4 0,1 10 - Nemec 0,0 0,2 11 - Rom 0,0 0,0 12 - Srb 3,0 0,9 13 - druge narodnosti 0,9 0,6 97 - nobeni drugi narodnosti -- 86,5 88 - (ne vem) 0,7 0,0 99 - (b.o.) 1,1 6,0 319 Navedite število oseb, s katerimi živite v skupnem gospodinjstvu – vključno z vami: D26 skupaj vseh oseb v gospodinjstvu: 1 - 1 oseba 12,0 2 - 2 osebi 25,4 3 - 3 osebe 18,9 4 - 4 osebe 26,8 5 - 5 oseb 9,8 6 - 6 oseb in več 6,1 99- b.o. 0,9 D27 od tega odraslih od 18 let naprej: 1 - 1 oseba 19,8 2 - 2 osebi 39,5 3 - 3 osebe 18,9 4 - 4 osebe 13,8 5 - 5 oseb 5,2 6 - 6 oseb in več 1,8 99- b.o. 0,9 D28 od tega otrok in mladih od 6 do 17 let: 0 - 0 oseb 68,2 1 - 1 oseba 16,9 2 - 2 osebi 8,4 3 - 3 osebe 1,6 4 - 4 osebe 0,1 5 - 5 oseb 0,1 6 - 6 oseb in več 0,2 99- b.o. 4,4 D29 od tega otrok mlajših od 6 let: 0 - 0 oseb 81,3 1 - 1 oseba 8,4 2 - 2 osebi 5,7 3 - 3 osebe 0,0 99- b.o. 4,5 320 D30 Na spodnjem seznamu označite, kolikšen je skupni mesečni neto dohodek vašega gospodinjstva (neto - brez davkov in prispevkov). Seštejte dohodke iz vseh virov. Če ne veste natančno, povejte približno. 01 - do 550 € 2,9 02 - od 551 do 800 € 7,2 03 - od 801 do 1000 € 7,6 04 - od 1001 do 1300 € 10,1 05 - od 1301 do 1600 € 9,8 06 - od 1601 do 1900 € 10,9 07 - od 1901 do 2200 € 9,5 08 - od 2201 do 2600 € 9,5 09 - od 2601 do 3200 € 8,6 10 - nad 3200 € 7,3 77 - (zavrnitev) 7,5 88 - (ne vem) 7,5 99 - (b.o.) 1,6 D31 Kakšen je vaš zakonski stan? 1 - poročen 48,7 2 - zunajzakonska skupnost 24,4 3 - živi ločeno (je poročen, a živi ločeno) 0,9 4 - razvezan (ločen) 6,1 5 - vdovec, vdova 5,4 6 - samski, nikoli nisem bil poročen ali živel v zunajzakonski skupnosti 13,1 9 - (b.o.) 1,4 D32 Kako bi opisali kraj, v katerem živite? Ali je to… 1 - veliko mesto 16,6 2 - obrobje velikega mesta 8,9 3 - manjše mesto 23,7 4 - podeželski kraj, vas 47,1 5 - osamljena kmetija oz. hiša na podeželju 2,7 9 - (b.o.) 0,9 D33 Ocenite bivalno površino vašega trenutnega bivališča v kvadratnih metrih, pri čemer ne upoštevajte kletnih prostorov, shramb, garaže ipd. PODATKI SO V BAZI 321 D34 Naš raziskovalni Center namerava tudi v prihodnje raziskovati stališča ljudi o podobnih vprašanjih. Zanima nas, ali bi bili v prihodnje, če bi se za to pokazala možnost, pripravljeni sodelovati v podobni raziskavi prek spleta (interneta)? 1 - da, bil bi pripravljen sodelovati 68,3 2 - ne, ne bi bil pripravljen sodelovati 29,4 9 - (b.o.) 2,2 Odgovarjajo tisti, ki bi bili pripravljeni sodelovati. (D34=1); n=583 D35 Ali bi nam bili pripravljeni zaupati tudi vaš elektronski naslov, da vas bomo lahko obvestili o spletni raziskavi? 1 - da 57,8 2 - ne 39,1 9 - (b.o.) 3,1 DRUGI DEL Mednarodna družboslovna raziskava (International social survey programme) – medletne in mednarodne primerjave rezultatov raziskav, ISSP 2017–2019 V drugi del knjige VP XIII. so umeščeni rezultati raziskav ISSP v medčasovnih in mednarodnih primerjavah za naslednje tematske bloke: • Socialna omrežja in socialni viri I.–IV.; • Stališča o religiji in cerkvi I.–IV.; • Stališča do družbene neenakosti I.–IV.; Za vse tri tematske bloke so najprej podani prikazi rezultatov prve in vseh naslednjih meritev na vzorcih polnoletnih prebivalcev Slovenije. Ta niz prikazov ponuja možnost analize sprememb v stališčih in vrednotenjih v četrtstoletnem časovnem razponu. Glede na časovni potek priprave mednarodnih datotek, ki so praviloma dostopne z enoinpolletnim časovnim zamikom, sta le bloka Socialna omrežja in socialni viri ter Stališča o religiji in cerkvi, prikazana na mednarodni primerjalni ravni na preseku zadnje meritve. Ta vidik prikaza odpira možnost medkulturne analize vključenih problemov in vidikov. 325 2.1 Mednarodna družboslovna raziskava, SOCIALNA OMREŽJA IN SOCIALNI VIRI, medčasovne in mednarodne primerjave (ISSP, Social Networks, 2017) Mitja Hafner-Fink, Niko Toš, Peter Klinar, Cveto Trampuž, Brina Malnar, Samo Uhan, Slavko Kurdija, Hajdeja Iglič, Karl H. Müller, Vlado Miheljak, Ivan Bernik, Janez Štebe, Sergio Švara, May Doušak, Živa Broder, Rebeka Falle Zorman, Tina Vovk, Špela Zajšek Sredi osemdesetih let je bila v okviru programa ISSP zasnovana raziskava socialnih omrežij.1 Ta problemski modul je pridobil pomen, tako v vsebinskem kot metodološkem pogledu in je postal atraktivna smer sodobnega družboslovnega multidisciplinarnega raziskovanja položaja posameznikov in socialnih skupin v sodobnih družbah. Glede na čas zapore svetovnih družb vsled pandemije korona virusa pa lahko domnevamo, da so in bodo razmere v vzpostavljanju medčloveš- kih in medskupinskih odnosov v prihodnje bistveno spremenjene. Pričakujemo torej lahko, da bo raziskovanje socialnih omrežij v prihodnje vse bolj vpeto v družboslovno raziskovanje. V izhodišču je raziskava socialnih omrežij bila zasnovana tako, da omogoča opisovanje socialnih stikov znotraj družinskih, širših sorodstvenih, prijateljskih, delovnih in prostočasnih povezav in aktivnosti ljudi, da razkriva podporno omrežje ob različnih življenjskih situacijah, finančni stiski, bolezni, emocionalni stiski, problemih pri delu itd. V prvem delu so prikazani rezultati meritev, opravljenih v Sloveniji v medčasovnih primerjavah 1993/2000/2011/2017. Medčasovne primerjave, do vključno leta 2011, so prikazane v knjigi Vrednote v prehodu VII., (str. 143–163). V drugem delu pa so podani rezultati meritev v raziskavo vključenih evropskih držav. Gre torej za medkulturne primerjave. Predhodni prikaz primerjalnih rezultatov za 38 vklju- čenih držav je objavljen v knjigi Vrednote v prehodu VII. Vsi podatki o časovnem 1. Prvič, v omejenem obsegu, je bila izvedena v okviru programa Inštituta za sociologijo UL koncem osemdesetih let. 326 in mednarodnem poteku raziskav socialnih omrežij ter njihovih vzorčnih osnovah so podani v predhodnih objavah, predvsem v knjigah VP II.–V. in kasnejših. Osnovni pojmi: socialna omrežja, družina, pogostost in vrste stikov v družini, razmerja med starši in otroki, prijateljski stiki, pogostost in vrste prijateljskih stikov, solidarnostna omrežja itd. 327 2.1.1 Socialna omrežja in socialni viri, medčasovne primerjave za Slovenijo (ISSP 1992–2017) Q1 Na seznamu pred vami so poklici, ki bi jih lahko opravljali ljudje, ki jih poznate. To so lahko družinski člani ali sorodniki, tesni prijatelji ali zgolj znanci. Z »ljudmi, ki jih poznate« mislimo na osebe, ki jih poznate po imenu in dovolj dobro, da jih lahko pokličete. Za vsakega od navedenih poklicev povejte, ali poznate moškega ali žensko s tem poklicem in kako blizu vam je? Če poznate več ljudi, ki opravljajo posamezni poklic s seznama, odgovorite za osebo, ki vam je najbližja. družinski nekdo, član ali tesen ki ga ne SJM181 sorodnik prijatelj poznam nihče vem b.o. 1 2 3 4 8 9 a) voznik/ca tovornjaka / avtobusa 22,1 10,9 31,5 35,1 0,3 0,2 b) višji (generalni) direktor, direktorica 16,0 11,1 31,1 41,5 0,2 0,1 c) čistilec, čistilka na domu ali v podjetju 11,8 8,6 42,4 36,8 0,4 0,0 d) frizer, frizerka 11,9 17,0 51,8 18,9 0,2 0,2 e) vodja kadrovske službe 6,3 6,6 29,3 57,0 0,8 0,0 f) odvetnik, odvetnica 7,3 11,8 33,8 46,8 0,3 0,0 g) avtomehanik, avtomehaničarka 14,4 19,2 44,0 21,9 0,3 0,2 h) medicinska sestra, brat 24,1 14,1 36,9 24,6 0,2 0,1 i) policist, policistka 11,7 11,9 35,6 40,4 0,3 0,1 j) učitelj, učiteljica 25,9 15,9 33,8 24,2 0,3 0,0 328 Q2 Koliko soglašate ali ne soglašate z naslednjimi trditvami? niti so- glašam, močno niti sploh sogla- sogla- ne so- ne so- ne so- ne šam šam glašam glašam glašam vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 a) Razlike v dohodkih SJM922 47,6 37,4 5,7 6,6 1,0 1,2 0,5 so v Sloveniji SJM981 48,9 40,5 4,7 3,6 0,6 1,5 0,3 prevelike. SJM091 57,5 36,6 2,6 1,7 0,3 0,8 0,5 SJM181 47,0 39,3 7,7 3,2 1,0 1,4 0,4 b) Da bi bila družba SJM181 28,8 50,6 13,0 5,2 0,6 1,5 0,3 pravična, bi morale biti razlike v življenj- skem standardu ljudi majhne. c) Vlada bi morala SJM922 21,5 56,9 11,9 5,9 0,6 2,7 0,5 zagotoviti primeren SJM091 34,9 44,4 13,4 4,4 0,7 1,3 0,8 življenjski standard SJM181 18,5 42,6 28,0 8,8 1,1 0,7 0,3 nezaposlenim. d) Zaradi socialnih SJM181 16,7 34,6 29,2 15,5 2,4 1,4 0,2 transferjev so ljudje v Sloveniji leni. Ljudje imajo različne poglede na to, kdo bi moral opravljati naslednje storitve v Sloveniji. Kdo naj bi po vašem mnenju predvsem izvajal… Q3 zdravstveno varstvo za bolne SJM151 SJM181 1 - javni zavodi / država 91,8 86,5 2 - zasebni zavodi / profitne organizacije 3,6 5,3 3 - neprofitne organizacije / dobrodelne organizacije / zadruge 1,6 3,0 4 - verske organizacije 0,0 0,4 5 - družina, sorodniki ali prijatelji 0,7 2,5 8 - ne vem 2,2 2,4 b.o. 0,1 0,0 329 Q4 skrb za starejše ljudi SJM151 SJM181 1 - javni zavodi / država 81,4 75,4 2 - zasebni zavodi / profitne organizacije 5,1 7,3 3 - neprofitne organizacije / dobrodelne organizacije / zadruge 3,1 4,0 4 - verske organizacije 0,1 0,5 5 - družina, sorodniki ali prijatelji 7,1 11,0 8 - ne vem 3,0 1,8 b.o. 0,1 0,1 Nekatere stvari počnemo skupaj z drugimi ljudmi v organiziranih skupinah, klubih ali združenjih. Sledi nekaj vprašanj o vašem morebitnem sodelovanju pri teh aktivnostih. Q5 Kako pogosto ste v zadnjih dvanajstih mesecih sodelovali v aktivnostih pri naštetih skupinah ali združenjih? 1x nekaj- tedensko 1x krat v 1x v ali pogo- do 3x zadnjem zadnjem ne SJM181 steje mesečno letu letu nikoli vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 a) V skupini ali združenju za prosti čas, šport ali kulturo? 22,9 11,6 12,5 4,4 48,5 0,0 0,1 b) V političnih strankah, skupinah ali političnih zvezah? 0,4 0,8 1,3 2,1 95,0 0,3 0,1 c) V dobrodelnih ali verskih organizacijah, ki opravlja- jo prostovoljno delo? 4,3 5,9 11,6 11,4 66,8 0,1 0,0 Q6 Povejte prosimo, v kolikšni meri se strinjate ali se ne strinjate z naslednjo trditvijo. Ljudje kot sem jaz, nimajo nobene besede pri tem, kar počne vlada. SJM181 1 - v celoti se strinjam 41,7 2 - v glavnem se strinjam 29,1 3 - niti se strinjam niti se ne strinjam 13,8 4 - v glavnem se ne strinjam 9,4 5 - sploh se ne strinjam 4,2 8 - ne vem 1,7 330 Predhodne meritve: niti močno strinjam ne sploh se stri- se stri- – niti ne strinjam se ne ne njam njam strinjam se strinjam vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 a) Ljudje, kot sem SJM954 48,7 30,4 9,6 6,4 2,2 2,7 0,0 jaz, nimajo nobene besede pri tem, SJM062 35,6 35,9 14,2 9,9 2,8 0,9 0,8 kar počne vlada. SJM151 42,1 32,8 14,1 9,0 1,6 0,4 0,1 Sledi še nekaj vprašanj o tem, na koga bi se najprej obrnili v različnih situacijah, ko bi potrebovali pomoč. Q7 Za vsako navedeno situacijo povejte, koga bi najprej zaprosili za pomoč. V primeru, da bi lahko izbrali več oseb, izberite tisto osebo, za katero menite, da vam je najbližja. Koga bi najprej zaprosili za pomoč … ožji dru- drug žinski družin- bližnji sode- nekdo ne član ski član prijatelj sosed lavec drug nihče vem b.o. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 a) … pri gospodinjskih ali vrtnarskih opravi- lih, ki jih ne bi mogli sami postoriti? 82,4 4,8 6,2 3,2 0,2 1,7 1,3 0,1 0,1 b) … pri hišnih opravilih, v primeru, da bi bili vi bolni in bi obležali za nekaj dni v postelji? 86,5 5,5 4,0 1,6 0,1 1,3 0,6 0,3 0,0 c) … da bi bil z vami, v primeru, če bi bili malo otožni oz. de- presivni in bi se želeli o tem pogovoriti? 61,2 4,9 26,0 0,9 0,4 2,7 3,2 0,8 0,0 d) … da bi vam svetoval glede družinskih problemov? 38,7 11,4 36,2 0,7 0,7 4,8 6,0 1,4 0,2 e) … da bi z vami užival v prijetnem druženju? 55,5 4,2 35,5 2,4 0,7 0,2 1,1 0,5 0,0 331 Q8 Za vsako od naslednjih situacij (trditev) izberite en odgovor o tem, na koga ali kam bi se najprej obrnili za pomoč. Če obstaja več enakovrednih odgovorov, izberite tistega, kamor bi se obrnili po pomoč najprej. Na koga ali kam bi se obrnili najprej za... nepro- nobeno družinski državne, fitne ali osebo člani ali zaseb- javne verske druge ali bližnji druge na pod- usta- organi- organi- organi-ne prijatelji osebe jetja nove zacije zacije zacijo vem b.o. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 a) ... pomoč, če bi potrebovali večjo vsoto denarja? 61,5 2,5 20,2 6,8 0,4 0,3 6,4 1,9 0,1 b) ... pomoč, če bi potrebovali zaposlitev? 29,4 17,5 8,7 22,1 0,2 1,2 9,6 9,5 1,9 c) ... pomoč pri administrativnih zadevah in ure- janju papirjev? 57,8 13,5 6,1 11,0 0,4 1,3 8,1 1,6 0,2 d) ... pomoč, če bi potrebovali stanovanje? 59,8 9,6 6,2 11,7 0,4 1,2 5,2 4,1 1,8 e) ... oskrbo, če bi resno zboleli? 77,3 1,6 0,5 18,9 0,1 0,7 0,5 0,3 0,2 Q9 Naslednja vprašanja se nanašajo na različne situacije in občutke v življenju. Za vsako od naštetih situacij povejte, kako pogosto ste tako čutili v zadnjih 4 tednih. Kako pogosto ste v zadnjih 4 tednih občutili, … zelo ne nikoli redko občasno pogosto pogosto vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 a) ... da vam je primanjkovalo družbe? 62,1 21,1 13,4 2,4 1,0 0,1 0,0 b) ... da ste bili izolirani od drugih? 76,5 15,5 5,9 1,1 0,5 0,6 0,0 c) … da ste bili izločeni? 85,7 9,6 3,3 0,4 0,6 0,3 0,2 332 Q10 Kaj mislite, kako pogosto bi vas ljudje poskušali izkoristiti, če bi se jim ponudila priložnost, in kako pogosto bi poskušali biti do vas pošteni? SJM981 SJM034 SJM131 SJM181 1 - skoraj vedno bi me poskušali izkoristiti 18,0 10,9 11,5 6,4 2 - večinoma bi me poskušali izkoristiti 46,8 39,1 37,8 24,8 3 - večinoma bi poskušali biti pošteni 19,6 38,2 36,0 45,7 4 - skoraj vedno bi poskušali biti pošteni 8,6 6,0 6,3 14,9 8 - ne vem, neodločen, b.o. 7,2 5,8 8,3 8,2 Q11 Gledano na splošno, ali bi rekli, da lahko ljudem zaupamo, ali bi rekli, da nismo nikoli dovolj previdni v odnosih z ljudmi? SJM034 SJM131 SJM181 1 - ljudem lahko skoraj vedno zaupam 4,8 2,3 4,7 2 - ljudem lahko običajno zaupam 26,9 27,1 28,2 3 - pogosto se zgodi, da bi moral biti bolj previden 52,2 48,8 50,6 v odnosih z ljudmi 4 - skoraj nikoli nisi dovolj previden v odnosih z ljudmi 14,8 18,4 16,0 8 - ne vem, neodločen, b.o. 1,3 1,6 2,3 Dosedanje meritve: SJM981 SJM091 1 - ljudem je skoraj vedno mogoče zaupati 1,4 2,0 2 - ljudem je večinoma mogoče zaupati 14,8 19,5 3 - večinoma je treba biti precej previden z ljudmi 52,3 50,9 4 - vedno je treba biti precej previden z ljudmi 30,8 26,9 8 - ne vem 0,7 0,4 9 - b.o. - 0,4 Dosedanje meritve: SJM921 SJM952 SJM993 SJM053+4 SJM081 1 - večini ljudi lahko zaupamo 16,3 15,3 21,2 17,5 23,7 2 - z ljudmi moramo biti zelo previdni 77,6 83,4 76,4 78,9 74,2 9 - ne vem 6,0 1,3 1,9 2,9 1,8 0 - b. o. - - 0,5 0,8 0,3 333 Q12 Na lestvici od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni »sploh ne zaupam« in 10 pomeni »popolnoma zaupam«, ocenite, koliko vi osebno zaupate …? sploh popolnoma ne SJM181 ne zaupam zaupam vem b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 a) … slovenskim sodiščem 14,7 7,4 7,7 8,7 7,4 18,2 8,8 7,1 6,4 2,5 2,6 7,6 0,9 b) … velikim zaseb- nim podjetjem v Sloveniji 8,2 4,2 6,9 9,2 7,0 22,8 9,2 11,0 8,9 2,4 2,7 6,7 1,0 Dosedanje meritve: »sodiščem« sploh ne povsem 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 SJM091 7,3 5,6 10,0 12,1 11,1 18,0 8,0 11,4 8,0 2,1 1,7 4,0 0,7 SJM101 12,4 8,2 10,7 11,5 8,7 18,1 8,1 6,7 6,4 3,1 1,5 4,4 0,2 SJM122 13,3 5,2 9,7 11,9 9,1 17,7 9,0 8,4 7,7 2,6 1,4 3,6 0,2 SJM131 13,1 7,8 12,3 13,5 10,0 18,4 7,3 5,7 4,9 0,7 1,2 4,7 0,5 SJM141 17,1 5,6 10,1 13,2 9,8 13,7 7,4 8,6 6,9 2,9 1,7 2,5 0,4 SJM151 10,5 5,3 13,6 15,6 10,8 16,3 9,0 8,0 6,3 0,7 0,6 3,3 0,0 SJM162 12,0 5,1 10,7 12,5 9,6 14,7 8,8 10,2 7,9 4,0 1,8 2,3 0,5 Dosedanje meritve: Kako zaupate: sploh nič le malo precej v celoti ne vem 1 2 3 4 8 i. sodiščem SJM911 14,3 37,5 28,9 5,8 13,5 SJM912 12,9 38,6 26,5 4,9 17,0 SJM931 18,4 40,7 21,5 3,1 16,3 SJM944 19,1 39,3 22,6 3,6 15,4 SJM951 23,8 43,3 22,2 3,5 7,2 SJM961 23,9 41,0 20,3 4,0 10,9 SJM962 14,3 44,3 33,4 4,1 4,0 SJM971 21,3 40,6 25,4 4,2 8,5 SJM982 15,7 45,8 27,9 5,3 5,3 SJM991 16,2 46,1 27,2 4,4 6,1 SJM001 11,9 35,7 36,8 8,5 7,0 SJM012 14,0 40,9 35,2 6,5 3,4 SJM021 15,9 44,2 31,1 4,5 4,5 SJM031 17,1 44,4 30,8 5,1 2,7 SJM033+4 17,8 45,4 30,2 4,2 2,4 SJM052 21,4 43,8 24,8 5,9 4,2 SJM071 22,0 43,2 25,0 5,7 4,1 SJM092 21,1 45,6 23,8 5,1 4,4 SJM121 27,7 46,1 19,0 1,9 5,3 334 Q13 Koliko soglašate oziroma ne soglašate z naslednjimi trditvami? niti močno soglašam ne sploh ne sogla- sogla- niti ne so- sogla- ne vem, šam šam glašam šam soglašam b.o. 1 2 3 4 5 8 a) Dolžnost odraslih SJM002 28,8 48,7 12,6 7,5 1,5 0,9 otrok je, da skrbijo za SJM181 22,3 44,2 22,8 9,1 1,1 0,5 svoje ostarele starše. b) Najprej moraš SJM002 27,2 53,8 12,1 5,8 0,7 0,6 poskrbeti zase in za SJM181 41,3 46,7 8,1 3,4 0,5 0,0 svojo družino, šele nato lahko pomagaš drugim ljudem. c) Ljudje, ki jim gre SJM002 22,5 54,8 16,9 4,5 0,4 1,0 dobro, bi morali SJM181 22,7 50,0 21,1 4,6 1,1 0,5 pomagati prijateljem, ki jim gre slabše. Q14 Gledano na splošno, ali člani vaše družine na vas izvajajo pritisk glede tega, kako živite ali si urejate svoje zasebno življenje? SJM181 1 - ne, nikoli 67,7 2 - da, a zelo redko 16,3 3 - da, včasih 12,4 4 - da, pogosto 2,5 5 - da, zelo pogosto 0,7 8 - ne vem 0,2 9 - b.o. 0,2 Q15 Ali imate kdaj občutek, da imajo vaša družina, sorodniki ali prijatelji do vas preveč zahtev? SJM002 SJM181 1 - ne, nikoli 48,1 63,0 2 - da, a zelo redko 17,5 20,4 3 - da, včasih 29,6 14,0 4 - da, pogosto 3,6 1,7 5 - da, zelo pogosto 1,1 0,6 8 - ne vem - 0,0 9 - b.o. - 0,2 335 Q16 Pomislite na pomembne osebe v vašem življenju kot so zakonec ali partner, družinski člani ali tesni prijatelji. Kako pogosto je bil v zadnjih štirih tednih kdo izmed njih jezen na vas ali razburjen zaradi vas? SJM181 1 - nikoli 37,6 2 - redko 37,4 3 - občasno 18,5 4 - pogosto 3,5 5 - zelo pogosto 1,1 8 - ne vem 1,7 Naslednja vprašanja se nanašajo na vaše družabne dejavnosti. Q17 Kako pogosto se družite s tremi ali več prijatelji ali znanci, ki niso vaši družinski člani, izven vašega doma ob hrani, pijači ali na kavi? SJM181 1 - dnevno 8,3 2 - večkrat na teden 18,5 3 - enkrat na teden 22,8 4 - dva ali trikrat na mesec 13,8 5 - enkrat na mesec 12,1 6 - večkrat na leto 8,6 7 - manj pogosto 9,5 8 - nikoli 6,3 98 - ne vem 0,0 Odgovarjajo tisti, ki se družijo izven doma s prijatelji in znanci (Q17=1,2,3,4,5,6,7); n=981 Q18 Kako pogosto ob teh priložnostih sklepate nova prijateljstva in znanstva? SJM181 1 - nikoli 10,3 2 - redko 36,6 3 - občasno 40,3 4 - pogosto 10,2 5 - zelo pogosto 2,2 8 - ne vem 0,4 336 Q19 Prosimo povejte, s koliko ljudmi imate stike na običajen dan v tednu, ne glede na to ali jih poznate ali ne. Vključite vse, s katerimi klepetate, se pogovarjate ali jim pošiljate sporočila, lahko osebno, prek telefona, prek interneta ali katerekoli druge komunikacijske naprave. SJM062 SJM131 SJM181 1 - 0-4 ljudje 24,6 20,9 23,7 2 - 5-9 30,9 33,1 25,0 3 - 10-19 25,9 26,7 23,7 4 - 20-49 11,2 13,2 16,9 5 - 50-99 6,0 5,6 6,9 6 - 100 ali več - - 3,4 8 - ne vem 1,4 0,5 0,3 9 - b.o. 0,0 0,0 0,1 Q20 In koliko od teh ljudi vidite osebno na običajen dan v tednu? SJM181 1 - vse ali skoraj vse 16,4 2 - večino 40,0 3 - približno polovico 22,1 4 - nekaj 19,5 5 - nobenega ali skoraj nobenega 1,5 8 - ne vem 0,3 9 - b.o. 0,2 Q21 Prosimo pomislite na starša, s katerim imate najbolj pogoste stike: Kako pogosto imate stike s tem staršem, pa naj bodo osebni, prek telefona, interneta ali katerekoli druge komunikacijske naprave? SJM181 1 - dnevno 24,8 2 - večkrat na teden 17,1 3 - enkrat na teden 7,3 4 - dva ali trikrat na mesec 3,0 5 - enkrat na mesec 1,5 6 - večkrat na leto 0,3 7 - manj pogosto 0,6 8 - nikoli 0,4 95 - moji starši so že pokojni 37,2 96 - starš, s katerim imam najbolj pogoste stike, živi z menoj 7,8 337 Q22 Pomislite na brata ali sestro, s katerim imate najbolj pogoste stike: Kako pogosto imate stike s tem bratom ali sestro, pa naj bodo osebni, prek telefona, interneta ali katerekoli druge komunikacijske naprave? SJM181 1 - dnevno 16,1 2 - večkrat na teden 21,7 3 - enkrat na teden 17,9 4 - dva ali trikrat na mesec 10,6 5 - enkrat na mesec 6,2 6 - večkrat na leto 3,3 7 - manj pogosto 3,5 8 - nikoli 2,2 95 - nimam bratov ali sester 14,8 96 - brat ali sestra, s katerim / katero imam najbolj pogoste stike, živi z menoj 3,5 99 - b.o. 0,1 Q23 Pomislite na vašega odraslega otroka, s katerim imate najbolj pogoste stike: Kako pogosto imate stike s tem otrokom, ki je star najmanj 18 let, pa naj bodo osebni, prek telefona, interneta ali katerekoli druge komunikacijske naprave? 1 - dnevno 27,3 2 - večkrat na teden 12,2 3 - enkrat na teden 4,2 4 - dva ali trikrat na mesec 1,8 5 - enkrat na mesec 0,6 6 - večkrat na leto 0,3 7 - manj pogosto 0,5 8 - nikoli 0,5 95 - nimam odraslih otrok 45,4 96 - odrasel otrok, s katerim imam najbolj pogoste stike, živi z menoj 6,9 99 - b.o. 0,4 338 Q24 Sedaj pomislite na člana vaše družine, s katerim imate najbolj pogoste stike, ki pa ni vaš partner, starš, brat/sestra ali odrasel otrok. Kako pogosto imate stike s tem članom družine, pa naj bodo osebni, prek telefona, interneta ali katerekoli druge komunikacijske naprave? SJM181 1 - dnevno 13,6 2 - večkrat na teden 13,3 3 - enkrat na teden 16,3 4 - dva ali trikrat na mesec 14,6 5 - enkrat na mesec 11,5 6 - večkrat na leto 10,3 7 - manj pogosto 10,9 8 - nikoli 2,9 95 - nimam drugih članov družine 4,8 96 - drug član družine, s katerim imam najbolj pogoste stike, živi z menoj 1,9 Q25 Pomislite še na dobrega prijatelja, s katerim imate najbolj pogoste stike: Kako pogosto imate stike s tem dobrim prijateljem, pa naj bodo osebni, prek telefona, interneta ali katerekoli druge komunikacijske naprave? SJM181 1 - dnevno 20,6 2 - večkrat na teden 34,1 3 - enkrat na teden 21,2 4 - dva ali trikrat na mesec 10,9 5 - enkrat na mesec 3,9 6 - večkrat na leto 2,3 7 - manj pogosto 3,6 8 - nikoli 0,9 95 - nimam dobrih prijateljev 2,4 96 - dober prijatelj, s katerim imam najbolj pogoste stike, živi z menoj 0,1 Q26 Sedaj pomislite na stike z vsemi vašimi družinskimi člani in dobrimi prijatelji. Koliko teh stikov je prek sms sporočil, mobilnih telefonov ali drugih komunikacijskih naprav, ki uporabljajo internet? SJM181 1 - vsi ali skoraj vsi 6,9 2 - večina 24,8 3 - približno polovica 27,0 4 - nekaj 27,5 5 - nič ali skoraj nič 9,5 7 - ne uporabljam teh naprav 4,3 8 - ne vem 0,0 339 Sledi še nekaj vprašanj o drugih vidikih vašega življenja. Q27 Kaj bi na splošno rekli, ali je vaše zdravje ... SJM161 SJM181 1 - odlično 9,1 14,4 2 - zelo dobro 19,5 25,3 3 - dobro 38,3 34,9 4 - zadovoljivo 25,1 18,1 5 - slabo 7,7 7,1 8 - ne vem 0,2 0,1 9 - b.o. 0,1 0,1 Dosedanje meritve: SJM 112 SJM171 1 - zelo dobro 22,3 21,7 2 - dobro 42,8 39,0 3 - kar v redu 22,9 26,3 4 - slabo 12,0 11,2 5 - zelo slabo - 1,7 8 - ne vem 0,0 0,0 9 - b.o. 0,0 0,1 Dosedanje meritve: SJM941 SJM022 SJM042 SJM051 SJM061 SJM081 1 - zelo dobro 15,2 13.6 15.2 12,3 13,8 18,7 2 - dobro 38,9 42.7 38.9 37,6 41,4 43,6 3 - zadovoljivo 33,8 31.8 33.8 35,2 33,9 24,7 4 - slabo 10,2 9.3 10.2 11,0 8,1 10,0 5 - zelo slabo 1,8 2.4 1.8 3,6 2,6 2,9 8 - ne vem 0,2 0.1 0.2 0,3 0,1 0,0 9 - b.o. - - - - 0,1 0,1 Q28 Povejte za zadnje štiri tedne, kako pogosto ste ... zelo ne vem, nikoli redko občasno pogosto pogosto b.o. 1 2 3 4 5 8 a) ... se počutili nesrečne SJM111 57,9 21,7 13,5 4,9 1,4 0,7 in depresivne? SJM161 59,8 21,8 12,1 4,3 1,2 0,8 SJM181 59,8 25,2 11,5 2,4 0,9 0,3 b) ... imeli občutek, da se vam SJM111 65,8 20,1 8,6 3,9 1,0 0,6 težave tako zelo kopičijo, SJM161 64,3 18,6 11,6 3,6 1,4 0,5 da jih ne morete premagati? SJM181 55,8 28,0 11,0 3,9 1,1 0,3 340 Q29 V kolikšni meri je spodnja trditev za vas resnična ali neresnična? »Svoje cilje dosežem z lahkoto.« SJM181 1 - popolnoma resnična 4,7 2 - v glavnem je resnična 19,7 3 - dokaj resnična 34,1 4 - niti resnična niti neresnična 25,0 5 - dokaj neresnična 10,5 6 - v glavnem neresnična 3,2 7 - popolnoma neresnična 1,8 8 - ne vem 1,0 9 - b.o. 0,1 Q30 Če pomislite na svoje življenje v celoti, kako ste sedaj z njim zadovoljni? SJM181 1 - popolnoma zadovoljen 9,7 2 - zelo zadovoljen 33,2 3 - dokaj zadovoljen 45,8 4 - niti zadovoljen niti nezadovoljen 7,8 5 - dokaj nezadovoljen 2,1 6 - zelo nezadovoljen 0,6 7 - popolnoma nezadovoljen 0,7 8 - ne vem 0,0 Q31 Če pomislite na celoten dohodek vašega gospodinjstva (vsi dohodkovni viri vseh članov gospodinjstva), ali vaše gospodinjstvo težko ali brez težav pokrije vse nujne stroške? 1 - zelo težko 6,1 2 - dokaj težko 18,2 3 - niti težko niti lahko 38,2 4 - dokaj lahko 26,0 5 - zelo lahko 10,7 8 - ne vem 0,3 9 - b.o. 0,5 Q32 Koliko jezikov znate tako, da se lahko v njih pogovarjate? Upoštevajte tudi jezik(e), ki ga (jih) govorite doma. 1 - en jezik 16,0 2 - dva jezika 36,6 3 - tri jezike 34,0 4 - štiri ali več jezikov 13,1 9 - b.o. 0,4 341 2.1.2 Socialna omrežja in socialni viri, mednarodne primerjave za devetnajst držav (ISSP 2017) Q1 Na seznamu pred vami so poklici, ki bi jih lahko opravljali ljudje, ki jih poznate. To so lahko družinski člani ali sorodniki, tesni prijatelji ali zgolj znanci. Z »ljudmi, ki jih poznate« mislimo na osebe, ki jih poznate po imenu in dovolj dobro, da jih lahko pokličete. Za vsakega od navedenih poklicev povejte, ali poznate moškega ali žensko s tem poklicem in kako blizu vam je? Če poznate več ljudi, ki opravljajo posamezni poklic s seznama, odgovorite za osebo, ki vam je najbližja. voznik/ca tovornjaka / avtobusa družinski član tesen nekdo, ki ga ISSP 2017 ali sorodnik prijatelj poznam nihče 1 2 3 4 Avstrija 11,8 16,4 27,9 43,9 Hrvaška 16,7 21,6 24,3 37,3 Češka 10,7 15,9 31,5 41,9 Danska 17,8 6,1 25,7 50,4 Finska 17,3 10,7 31,4 40,5 Francija 19,0 8,0 29,7 43,3 Nemčija 12,8 9,0 25,8 52,5 Madžarska 19,7 30,3 27,9 22,1 Islandija 20,0 7,6 24,1 48,3 Izrael 17,3 9,8 30,7 42,2 Litva 15,7 20,5 39,0 24,8 Rusija 12,7 12,7 33,4 41,2 Slovaška 18,7 33,9 22,4 25,0 Slovenija 22,2 10,9 31,7 35,2 Španija 17,1 16,0 21,5 45,5 Švedska 20,3 10,8 33,1 35,8 Švica 14,8 14,3 26,2 44,8 Velika Britanija 14,6 7,4 19,7 58,2 ZDA 11,2 9,4 17,2 62,3 342 višji (generalni) direktor, direktorica družinski član tesen nekdo, ki ga ISSP 2017 ali sorodnik prijatelj poznam nihče 1 2 3 4 Avstrija 7,7 9,4 16,8 66,2 Hrvaška 7,9 13,2 23,4 55,5 Češka 8,1 10,7 23,3 57,9 Danska 28,4 17,3 25,5 28,9 Finska 18,7 15,6 29,2 36,5 Francija 23,7 12,7 21,1 42,6 Nemčija 9,2 14,1 22,6 54,0 Madžarska 5,0 11,9 30,8 52,3 Islandija 34,4 13,6 27,2 24,9 Izrael 15,3 13,4 27,8 43,5 Litva 3,3 10,8 26,8 59,1 Rusija 5,1 5,2 16,6 73,2 Slovaška 12,8 21,3 29,6 36,3 Slovenija 16,0 11,1 31,2 41,7 Španija 10,1 11,7 14,6 63,5 Švedska 16,7 14,4 28,2 40,7 Švica 19,7 16,2 25,6 38,5 Velika Britanija 12,4 11,9 17,5 58,2 ZDA 13,7 12,1 16,0 58,3 343 čistilec, čistilka na domu ali v podjetju družinski član tesen nekdo, ki ga ISSP 2017 ali sorodnik prijatelj poznam nihče 1 2 3 4 Avstrija 13,4 14,3 31,8 40,5 Hrvaška 15,2 18,6 31,1 35,0 Češka 6,5 10,8 35,1 47,6 Danska 8,9 7,0 25,9 58,2 Finska 12,5 12,0 36,7 38,7 Francija 13,4 9,2 39,7 37,8 Nemčija 11,1 9,6 34,9 44,4 Madžarska 12,7 20,9 46,2 20,2 Islandija 16,2 9,3 28,7 45,8 Izrael 5,8 8,9 46,9 38,4 Litva 4,8 18,1 40,1 37,0 Rusija 5,4 8,8 37,2 48,7 Slovaška 10,7 28,3 30,8 30,2 Slovenija 11,9 8,6 42,6 36,9 Španija 22,4 22,9 33,3 21,3 Švedska 8,9 8,5 31,4 51,2 Švica 12,3 11,5 36,1 40,1 Velika Britanija 12,4 11,6 30,3 45,7 ZDA 15,3 12,9 24,5 47,3 344 frizer, frizerka družinski član tesen nekdo, ki ga ISSP 2017 ali sorodnik prijatelj poznam nihče 1 2 3 4 Avstrija 14,6 20,2 32,0 33,2 Hrvaška 14,7 26,8 36,9 21,5 Češka 6,2 20,0 43,2 30,6 Danska 9,0 12,0 37,3 41,8 Finska 10,7 14,0 48,1 27,2 Francija 9,9 13,7 51,1 25,3 Nemčija 11,0 14,9 36,7 37,4 Madžarska 7,4 30,0 54,0 8,6 Islandija 22,3 19,2 36,0 22,5 Izrael 8,7 12,3 58,6 20,4 Litva 7,8 25,7 46,0 20,5 Rusija 6,0 11,3 42,3 40,4 Slovaška 16,7 34,8 26,2 22,3 Slovenija 12,0 17,1 52,0 19,0 Španija 11,7 28,2 36,7 23,4 Švedska 9,0 13,4 42,8 34,7 Švica 10,7 18,9 43,2 27,3 Velika Britanija 10,6 18,4 36,9 34,1 ZDA 17,1 28,6 27,1 27,2 345 vodja kadrovske službe družinski član tesen nekdo, ki ga ISSP 2017 ali sorodnik prijatelj poznam nihče 1 2 3 4 Avstrija 8,9 9,3 17,7 64,1 Hrvaška 4,1 8,1 15,3 72,4 Češka 5,2 10,2 22,3 62,3 Danska 12,4 10,0 24,5 53,1 Finska 6,1 10,0 29,2 54,8 Francija 9,6 9,7 27,3 53,4 Nemčija 8,0 14,4 22,8 54,8 Madžarska 4,6 10,2 31,5 53,7 Islandija 16,8 13,7 30,9 38,6 Izrael 6,2 11,2 33,5 49,1 Litva 5,5 12,7 28,1 53,7 Rusija 5,6 7,5 21,0 65,9 Slovaška 7,6 16,5 24,5 51,4 Slovenija 6,4 6,6 29,5 57,5 Španija 5,0 10,4 18,3 66,2 Švedska 23,7 21,9 31,7 22,6 Švica 8,1 15,4 29,1 47,4 Velika Britanija 8,5 12,7 23,0 55,8 ZDA 11,4 17,7 26,2 44,7 346 odvetnik, odvetnica družinski član tesen nekdo, ki ga ISSP 2017 ali sorodnik prijatelj poznam nihče 1 2 3 4 Avstrija 6,4 10,4 17,2 66,0 Hrvaška 8,4 16,9 29,1 45,6 Češka 5,4 11,9 30,2 52,5 Danska 9,8 10,5 25,4 54,3 Finska 10,4 10,1 29,5 50,0 Francija 7,7 7,9 24,7 59,6 Nemčija 7,3 13,9 31,8 47,0 Madžarska 5,0 10,9 36,3 47,9 Islandija 29,2 17,9 31,3 21,6 Izrael 22,1 20,7 38,9 18,4 Litva 5,4 11,0 25,8 57,8 Rusija 6,2 10,4 23,4 60,0 Slovaška 7,7 17,5 26,7 48,2 Slovenija 7,3 11,9 33,9 46,9 Španija 14,8 21,9 25,8 37,5 Švedska 10,8 9,9 29,3 49,9 Švica 10,9 17,0 28,7 43,4 Velika Britanija 11,3 13,5 20,4 54,8 ZDA 17,2 21,3 19,8 41,7 347 avtomehanik, avtomehaničarka družinski član tesen nekdo, ki ga ISSP 2017 ali sorodnik prijatelj poznam nihče 1 2 3 4 Avstrija 20,3 25,8 24,6 29,3 Hrvaška 15,6 27,6 30,1 26,7 Češka 9,9 20,7 35,6 33,8 Danska 17,2 15,3 33,2 34,3 Finska 13,6 13,6 34,3 38,5 Francija 15,4 14,8 39,3 30,6 Nemčija 13,5 20,4 35,3 30,9 Madžarska 12,7 27,8 35,9 23,6 Islandija 25,8 15,1 31,1 28,0 Izrael 10,0 13,3 41,9 34,8 Litva 11,8 29,5 36,5 22,1 Rusija 10,0 15,2 34,9 39,9 Slovaška 14,4 35,2 26,5 23,9 Slovenija 14,5 19,3 44,2 22,0 Španija 11,6 26,5 32,1 29,8 Švedska 11,8 9,8 32,1 46,2 Švica 13,0 22,4 31,5 33,0 Velika Britanija 11,6 15,0 29,9 43,4 ZDA 23,3 24,7 23,8 28,2 348 medicinska sestra, brat družinski član tesen nekdo, ki ga ISSP 2017 ali sorodnik prijatelj poznam nihče 1 2 3 4 Avstrija 26,8 26,4 26,4 20,3 Hrvaška 13,7 17,3 37,2 31,8 Češka 29,0 22,3 26,9 21,9 Danska 37,1 24,6 26,3 12,0 Finska 28,4 21,0 31,7 18,8 Francija 21,8 20,6 29,8 27,8 Nemčija 14,0 19,9 40,5 25,5 Madžarska 42,2 20,5 23,3 14,0 Islandija 18,6 16,0 39,6 25,8 Izrael 11,3 22,9 37,0 28,7 Litva 13,7 13,9 35,0 37,5 Rusija 19,0 33,0 25,3 22,7 Slovaška 24,1 14,2 37,0 24,7 Slovenija 21,0 24,3 25,7 29,0 Španija 31,8 23,0 31,3 13,9 Švedska 23,9 25,0 26,9 24,2 Švica 24,6 20,2 24,0 31,3 Velika Britanija 42,6 28,4 12,9 16,1 ZDA 26,8 26,4 26,4 20,3 349 policist, policistka družinski član tesen nekdo, ki ga ISSP 2017 ali sorodnik prijatelj poznam nihče 1 2 3 4 Avstrija 11,5 13,4 24,2 50,8 Hrvaška 17,9 20,6 28,6 32,9 Češka 8,2 14,5 31,6 45,6 Danska 9,7 10,3 29,8 50,2 Finska 9,0 9,6 33,3 48,1 Francija 15,3 11,2 24,8 48,7 Nemčija 10,1 14,6 31,4 43,9 Madžarska 5,3 11,8 28,6 54,3 Islandija 16,0 10,4 32,9 40,7 Izrael 15,4 13,2 32,8 38,5 Litva 7,6 15,9 33,9 42,7 Rusija 8,7 9,4 30,2 51,7 Slovaška 9,4 23,9 29,4 37,4 Slovenija 11,7 12,0 35,8 40,6 Španija 13,4 22,1 22,9 41,6 Švedska 9,6 10,7 36,7 43,0 Švica 10,8 13,9 30,0 45,3 Velika Britanija 9,9 12,0 25,9 52,3 ZDA 23,6 18,7 21,1 36,6 350 učitelj, učiteljica družinski član tesen nekdo, ki ga ISSP 2017 ali sorodnik prijatelj poznam nihče 1 2 3 4 Avstrija 19,1 15,4 22,3 43,2 Hrvaška 25,0 24,1 28,8 22,1 Češka 9,4 12,8 36,9 40,9 Danska 29,9 22,6 27,8 19,7 Finska 12,1 12,8 37,3 37,9 Francija 37,3 21,5 22,6 18,5 Nemčija 23,2 22,0 27,4 27,4 Madžarska 5,8 12,1 39,8 42,3 Islandija 42,2 20,9 23,4 13,5 Izrael 27,7 19,9 32,8 19,7 Litva 18,4 23,2 37,2 21,2 Rusija 12,5 13,5 36,5 37,5 Slovaška 14,9 24,0 36,0 25,1 Slovenija 26,0 15,9 33,9 24,2 Španija 19,5 23,1 21,2 36,2 Švedska 21,1 18,5 29,0 31,4 Švica 25,1 23,3 28,6 23,0 Velika Britanija 25,5 23,4 25,1 26,0 ZDA 36,6 27,6 16,3 19,5 351 Q2 Koliko soglašate ali ne soglašate z naslednjimi trditvami? Razlike v dohodkih so v Sloveniji prevelike. niti soglašam močno niti ne ne sploh ne ISSP 2017 soglašam soglašam soglašam soglašam soglašam 1 2 3 4 5 Avstrija 37,7 45,7 9,3 5,6 1,7 Hrvaška 51,2 40,2 3,9 4,1 0,6 Češka 33,0 44,6 15,2 6,4 0,8 Danska 17,2 36,4 25,8 17,5 3,2 Finska 29,2 37,9 17,9 11,5 3,5 Francija 57,4 26,2 11,7 3,7 1,0 Nemčija 33,9 47,9 12,4 5,0 0,8 Madžarska 63,4 29,9 5,5 1,0 0,2 Islandija 43,2 33,1 14,9 6,4 2,5 Izrael 45,8 26,6 21,4 5,5 0,7 Litva 50,1 44,3 3,9 1,4 0,2 Rusija 62,9 30,5 4,9 1,4 0,3 Slovaška 48,9 40,2 7,3 2,5 1,1 Slovenija 47,9 40,0 7,9 3,3 1,0 Španija 46,6 36,9 7,5 7,3 1,7 Švedska 27,7 40,9 19,3 9,4 2,7 Švica 23,9 58,6 11,1 5,7 0,7 Velika Britanija 34,3 42,2 17,7 4,8 1,1 ZDA 30,2 33,1 24,4 10,2 2,0 352 Da bi bila družba pravična, bi morale biti razlike v življenjskem standardu ljudi majhne. niti soglašam močno niti ne ne sploh ne ISSP 2017 soglašam soglašam soglašam soglašam soglašam 1 2 3 4 5 Avstrija 36,4 40,6 13,7 7,3 2,0 Hrvaška 34,0 45,8 11,3 8,1 0,8 Češka 17,7 38,2 27,4 14,2 2,6 Danska 10,4 31,3 24,6 28,0 5,7 Finska 21,2 39,3 19,4 17,3 2,9 Francija 25,7 36,6 21,8 11,3 4,6 Nemčija 16,9 42,1 23,1 14,8 3,0 Madžarska 39,2 37,1 17,7 5,2 0,8 Islandija 27,2 42,2 19,2 9,5 1,8 Izrael 35,2 36,9 18,1 8,5 1,2 Litva 46,4 43,2 8,4 1,6 0,4 Rusija 51,4 36,6 9,2 2,3 0,5 Slovaška 41,9 36,8 14,6 4,9 1,9 Slovenija 29,4 51,6 13,2 5,3 0,6 Španija 40,7 43,7 9,3 5,6 0,8 Švedska 14,6 40,2 26,5 15,2 3,5 Švica 12,3 56,9 16,7 13,0 1,1 Velika Britanija 16,6 42,3 24,0 14,3 2,7 ZDA 9,4 26,3 29,6 29,5 5,3 353 Zaradi socialnih transferjev so ljudje v Sloveniji leni. niti soglašam močno niti ne ne sploh ne ISSP 2017 soglašam soglašam soglašam soglašam soglašam 1 2 3 4 5 Avstrija 20,9 30,7 20,9 17,8 9,6 Hrvaška 26,4 35,8 16,7 16,2 4,9 Češka 34,3 32,8 20,6 9,6 2,7 Danska 8,6 24,4 28,7 25,0 13,4 Finska 15,3 27,1 24,1 23,4 10,2 Francija 30,8 22,7 18,8 13,3 14,4 Nemčija 14,9 33,3 25,2 20,1 6,6 Madžarska 19,2 24,9 22,1 19,5 14,4 Islandija 7,9 18,1 31,5 27,2 15,3 Izrael 9,3 18,9 32,2 26,5 13,1 Litva 26,6 28,8 30,2 11,7 2,8 Rusija 11,6 15,8 20,6 24,4 27,6 Slovaška 28,1 31,3 20,9 11,4 8,3 Slovenija 17,0 35,1 29,7 15,7 2,4 Španija 16,1 29,9 20,0 22,6 11,4 Švedska 9,2 25,7 28,2 21,2 15,7 Švica 5,3 25,0 21,4 38,5 9,9 Velika Britanija 19,6 34,9 24,3 14,4 6,8 ZDA 13,5 37,0 22,6 19,3 7,7 354 Ljudje imajo različne poglede na to, kdo bi moral opravljati naslednje storitve v Sloveniji. Kdo naj bi po vašem mnenju predvsem izvajal… Q3 zdravstveno varstvo za bolne? zasebni neprofitne org. / družina, javni zavodi / zavodi / dobrodelne org. sorodniki ali ISSP 2017 država profitne org. / zavodi verske org. prijatelji 1 2 3 4 5 Avstrija 80,9 8,9 7,1 0,3 3,0 Hrvaška 91,7 1,7 1,2 1,3 4,2 Češka 88,1 2,7 2,4 0,9 5,9 Danska 94,5 4,7 0,3 0,2 0,4 Finska 94,2 2,4 3,0 0,1 0,3 Francija 90,9 4,0 3,2 0,1 1,8 Nemčija 80,2 5,9 10,3 0,2 3,4 Madžarska 91,5 5,1 2,1 0,2 1,1 Islandija 94,0 2,1 3,8 0,0 0,2 Izrael 92,9 3,4 3,4 0,2 0,1 Litva 76,2 9,9 6,9 0,3 6,7 Rusija 93,2 2,8 1,5 0,2 2,2 Slovaška 76,2 13,3 5,1 1,7 3,6 Slovenija 88,6 5,4 3,0 0,4 2,5 Španija 90,6 1,4 1,1 0,4 6,5 Švedska 92,0 7,0 0,6 0,1 0,3 Švica 64,1 14,1 9,9 0,3 11,6 Velika Britanija 94,1 1,6 3,0 0,0 1,3 ZDA 60,9 20,0 10,5 0,7 7,9 355 Q4 skrb za starejše ljudi? zasebni neprofitne org. / družina, javni zavodi / zavodi / dobrodelne org. sorodniki ali ISSP 2017 država profitne org. / zavodi verske org. prijatelji 1 2 3 4 5 Avstrija 57,5 8,3 16,7 0,9 16,5 Hrvaška 64,7 3,4 4,0 2,7 25,2 Češka 73,4 3,2 5,0 1,5 16,8 Danska 90,2 7,4 0,3 0,1 2,0 Finska 87,0 3,8 7,2 0,2 1,8 Francija 73,5 3,9 6,4 0,3 15,9 Nemčija 60,5 6,2 19,9 1,6 11,8 Madžarska 65,1 7,6 3,5 0,8 22,9 Islandija 84,9 1,7 11,6 0,2 1,5 Izrael 90,0 3,8 4,0 0,2 2,1 Litva 29,0 6,2 11,2 2,1 51,4 Rusija 65,2 3,5 1,9 0,5 29,0 Slovaška 65,9 11,1 5,9 3,1 14,1 Slovenija 76,8 7,4 4,1 0,5 11,2 Španija 73,9 3,5 2,7 0,4 19,5 Švedska 87,0 10,5 1,3 0,3 0,9 Švica 49,3 12,8 19,9 0,3 17,6 Velika Britanija 83,2 2,5 7,4 0,1 6,9 ZDA 57,2 8,5 8,0 1,0 25,3 356 Nekatere stvari počnemo skupaj z drugimi ljudmi v organiziranih skupinah, klubih ali združenjih. Sledi nekaj vprašanj o vašem morebitnem sodelovanju pri teh aktivnostih. Q5 Kako pogosto ste v zadnjih dvanajstih mesecih sodelovali v aktivnostih pri naštetih skupinah ali združenjih? a) V skupini ali združenju za prosti čas, šport ali kulturo? 1x tedensko 1x – 3x nekajkrat v 1x v zadnjem ISSP 2017 ali pogosteje mesečno zadnjem letu letu nikoli 1 2 3 4 5 Avstrija 22,6 17,0 9,2 3,2 48,0 Hrvaška 20,8 13,1 12,9 13,5 39,5 Češka 15,6 16,6 13,9 6,0 47,9 Danska 32,8 13,3 16,0 12,1 25,9 Finska 20,7 12,9 23,1 11,0 32,3 Francija 30,0 11,8 14,7 8,0 35,5 Nemčija 31,2 11,4 12,0 6,7 38,6 Madžarska 7,4 14,4 17,7 7,0 53,5 Islandija 28,5 11,9 21,0 6,4 32,2 Izrael 27,2 11,3 12,6 3,2 45,7 Litva 4,6 6,8 10,7 7,9 69,9 Rusija 8,8 10,7 14,2 7,3 59,1 Slovaška 16,6 22,5 14,7 10,6 35,5 Slovenija 22,9 11,6 12,5 4,4 48,6 Španija 17,5 9,3 12,4 6,4 54,4 Švedska 25,6 13,2 19,2 11,7 30,3 Švica 34,1 15,6 13,5 5,2 31,6 Velika Britanija 26,4 10,9 16,0 10,2 36,5 ZDA 18,0 13,9 21,1 11,3 35,8 357 b) V političnih strankah, skupinah ali političnih zvezah? 1x tedensko 1x – 3x nekajkrat v 1x v zadnjem ISSP 2017 ali pogosteje mesečno zadnjem letu letu nikoli 1 2 3 4 5 Avstrija 1,3 4,0 5,8 2,6 86,3 Hrvaška 1,7 4,5 5,9 14,1 73,9 Češka 0,6 2,1 6,0 4,9 86,4 Danska 0,7 1,2 3,2 9,1 85,9 Finska 0,9 1,7 3,8 7,2 86,4 Francija 1,6 1,4 3,1 3,7 90,3 Nemčija 1,4 2,2 5,0 7,4 83,9 Madžarska 0,9 3,4 5,0 4,9 85,8 Islandija 1,0 1,8 6,3 5,6 85,3 Izrael 1,2 3,5 4,1 4,1 87,1 Litva 0,3 1,6 4,0 3,3 90,8 Rusija 1,6 1,6 3,1 2,9 90,7 Slovaška 2,2 4,7 9,2 13,1 70,8 Slovenija 0,4 0,8 1,3 2,1 95,4 Španija 1,2 0,8 2,5 3,8 91,8 Švedska 1,1 2,4 4,5 6,7 85,3 Švica 1,5 3,2 5,5 7,9 81,9 Velika Britanija 1,1 1,3 2,8 7,9 86,8 ZDA 0,9 1,4 7,7 12,0 77,9 358 c) V dobrodelnih ali verskih organizacijah, ki opravljajo prostovoljno delo? 1x tedensko 1x – 3x nekajkrat v 1x v zadnjem ISSP 2017 ali pogosteje mesečno zadnjem letu letu nikoli 1 2 3 4 5 Avstrija 3,7 8,0 9,5 5,4 73,5 Hrvaška 5,1 5,8 9,9 16,1 63,1 Češka 1,1 3,2 9,1 8,5 78,0 Danska 4,7 4,2 9,8 15,8 65,4 Finska 3,7 5,6 13,5 13,8 63,4 Francija 4,0 3,9 6,7 9,2 76,2 Nemčija 5,0 5,1 10,5 10,5 69,0 Madžarska 1,6 4,2 8,4 9,4 76,3 Islandija 4,3 6,7 10,9 10,0 68,2 Izrael 6,9 7,0 9,9 5,9 70,3 Litva 0,7 2,5 7,4 7,9 81,4 Rusija 1,4 2,1 4,6 4,4 87,6 Slovaška 2,4 7,5 10,8 15,1 64,1 Slovenija 4,3 5,9 11,6 11,4 66,8 Španija 3,0 2,8 6,0 6,2 82,0 Švedska 3,2 4,4 8,8 12,1 71,5 Švica 5,4 8,6 12,9 9,9 63,1 Velika Britanija 7,9 6,6 12,8 16,8 55,9 ZDA 5,1 9,8 25,4 19,7 40,1 359 Q6 Povejte prosimo, v kolikšni meri se strinjate ali se ne strinjate z naslednjo trditvijo. Ljudje kot sem jaz, nimajo nobene besede pri tem, kar počne vlada. niti se strinjam, v celoti se v glavnem se niti se ne v glavnem se sploh se ISSP 2017 strinjam strinjam strinjam ne strinjam ne strinjam 1 2 3 4 5 Avstrija 24,9 29,2 15,9 24,6 5,4 Hrvaška 47,6 33,1 8,5 6,8 4,0 Češka 20,7 27,4 15,9 25,5 10,4 Danska 10,4 22,4 23,3 35,2 8,7 Finska 23,6 26,2 17,6 26,8 5,9 Francija 15,3 13,0 12,2 18,3 41,2 Nemčija 22,1 28,0 18,4 26,4 5,0 Madžarska 35,3 31,7 21,0 9,6 2,3 Islandija 12,7 19,6 22,2 34,6 11,0 Izrael 30,9 25,7 28,0 11,6 3,8 Litva 28,5 39,2 20,8 10,3 1,2 Rusija 14,8 24,0 32,7 21,6 6,8 Slovaška 24,3 28,5 21,8 17,6 7,8 Slovenija 42,5 29,6 14,1 9,5 4,3 Španija 4,3 10,6 9,9 36,0 39,2 Švedska 13,1 24,5 26,3 27,1 8,9 Švica 7,7 19,1 11,5 44,4 17,3 Velika Britanija 15,1 33,3 22,5 24,7 4,5 ZDA 13,4 26,6 18,4 34,3 7,4 360 Sledi še nekaj vprašanj o tem, na koga bi se najprej obrnili v različnih situacijah, ko bi potrebovali pomoč. Q7 Za vsako navedeno situacijo povejte, koga bi najprej zaprosili za pomoč. V primeru, da bi lahko izbrali več oseb, izberite tisto osebo, za katero menite, da vam je najbližja. Koga bi najprej zaprosili za pomoč … a) pri gospodinjskih ali vrtnarskih opravilih, ki jih ne bi mogli sami postoriti? ožji drug družinski družinski bližnji nekdo ISSP 2017 član član prijatelj sosed sodelavec drug nihče 1 2 3 4 5 6 7 Avstrija 67,2 10,8 12,0 2,1 0,5 4,1 3,3 Hrvaška 71,3 1,3 18,0 6,0 0,4 1,7 1,3 Češka 67,0 6,4 15,1 4,6 1,0 3,3 2,6 Danska 53,9 7,2 19,0 5,1 0,5 11,5 2,8 Finska 76,3 0,2 12,0 3,9 0,2 5,3 2,2 Francija 64,6 0,3 14,4 5,4 0,3 11,2 3,8 Nemčija 64,1 6,8 17,8 3,3 0,6 5,0 2,4 Madžarska 71,6 3,7 11,5 4,6 0,6 1,7 6,3 Islandija 77,0 1,0 9,2 2,2 0,9 5,9 3,9 Izrael 64,3 3,2 11,9 1,2 2,0 9,1 8,4 Litva 72,2 8,0 9,8 5,8 0,4 1,8 2,0 Rusija 60,8 20,2 10,3 1,5 1,0 2,3 3,9 Slovaška 66,8 14,4 12,7 3,5 1,0 0,8 0,8 Slovenija 82,6 4,8 6,2 3,2 0,2 1,7 1,3 Španija 69,7 1,6 16,0 2,6 1,6 6,9 1,6 Švedska 66,1 7,3 12,1 3,5 0,6 9,3 1,1 Švica 62,1 2,9 16,7 6,0 0,9 8,9 2,4 Velika Britanija 66,5 1,9 15,3 3,7 1,0 7,8 3,8 ZDA 60,5 0,7 23,4 6,0 1,9 5,0 2,5 361 b) pri hišnih opravilih, v primeru, da bi bili vi bolni in bi obležali za nekaj dni v postelji? ožji drug družinski družinski bližnji nekdo ISSP 2017 član član prijatelj sosed sodelavec drug nihče 1 2 3 4 5 6 7 Avstrija 72,7 10,9 9,9 1,8 0,1 2,4 2,2 Hrvaška 87,8 0,7 7,2 2,1 0,0 1,2 1,0 Češka 77,4 4,6 9,6 3,8 1,5 1,5 1,6 Danska 72,6 7,5 11,0 1,9 0,1 3,6 3,4 Finska 83,7 0,2 9,4 0,9 0,3 2,3 3,3 Francija 78,7 0,1 8,4 1,6 0,3 6,2 4,7 Nemčija 75,7 7,3 10,8 1,1 0,1 2,2 2,8 Madžarska 77,8 3,3 10,0 3,1 1,0 1,9 2,9 Islandija 87,9 0,9 5,2 0,2 0,3 2,4 3,1 Izrael 82,2 3,2 5,9 0,7 0,4 3,2 4,4 Litva 78,2 10,2 5,4 4,4 0,2 0,7 0,9 Rusija 74,3 16,7 5,6 1,2 0,5 0,8 0,8 Slovaška 66,9 17,3 11,1 2,8 1,0 0,6 0,4 Slovenija 86,8 5,6 4,0 1,6 0,1 1,3 0,6 Španija 91,1 1,1 3,2 0,5 0,8 2,5 0,7 Švedska 83,5 4,8 6,1 1,6 0,1 1,7 2,3 Švica 77,7 2,8 8,6 2,6 0,2 6,4 1,6 Velika Britanija 81,9 1,3 9,3 1,4 0,4 1,6 4,0 ZDA 81,7 0,7 12,1 1,5 0,7 1,3 2,0 362 c) da bi bil z vami, v primeru, če bi bili malo otožni oz. depresivni in bi se želeli o tem pogovoriti? ožji drug družinski družinski bližnji nekdo ISSP 2017 član član prijatelj sosed sodelavec drug nihče 1 2 3 4 5 6 7 Avstrija 48,0 8,3 36,4 1,1 0,3 2,6 3,4 Hrvaška 53,7 0,5 37,2 2,1 0,4 3,2 2,8 Češka 39,4 5,6 42,4 3,9 2,6 1,8 4,4 Danska 42,1 2,5 47,8 0,8 0,7 3,2 2,9 Finska 43,2 0,2 40,5 0,6 0,6 9,7 5,2 Francija 40,9 1,0 42,8 0,6 0,6 5,2 8,9 Nemčija 58,6 4,1 30,9 0,5 0,0 2,5 3,4 Madžarska 54,2 3,2 32,7 4,4 1,7 0,7 3,1 Islandija 61,3 0,9 30,0 0,2 0,5 2,1 5,0 Izrael 59,2 5,1 26,0 1,4 0,8 2,5 5,1 Litva 53,2 15,0 24,7 3,4 0,8 0,8 2,2 Rusija 49,8 17,9 25,1 1,4 0,7 0,8 4,4 Slovaška 42,6 17,2 31,4 3,4 2,1 2,1 1,1 Slovenija 61,7 4,9 26,2 0,9 0,4 2,7 3,3 Španija 60,8 1,7 32,2 0,7 0,3 1,9 2,4 Švedska 46,3 4,1 34,5 0,3 1,0 8,7 5,0 Švica 51,4 2,4 36,6 1,3 0,8 3,6 3,9 Velika Britanija 56,5 1,9 33,3 1,2 0,5 1,9 4,7 ZDA 52,2 1,7 40,1 0,4 0,7 1,5 3,4 363 d) da bi vam svetoval glede družinskih problemov? ožji drug družinski družinski bližnji nekdo ISSP 2017 član član prijatelj sosed sodelavec drug nihče 1 2 3 4 5 6 7 Avstrija 34,1 12,9 42,4 0,4 0,6 4,3 5,3 Hrvaška 48,9 1,9 39,7 2,0 1,3 3,2 3,1 Češka 38,7 7,7 39,5 3,0 2,3 3,4 5,4 Danska 22,1 6,7 59,7 0,4 1,8 5,3 4,0 Finska 27,3 0,5 43,6 0,2 0,7 18,5 9,2 Francija 32,4 2,4 45,5 0,2 1,5 8,0 9,9 Nemčija 37,5 9,8 44,6 0,4 0,6 3,2 3,9 Madžarska 51,7 5,3 33,8 2,9 0,7 1,3 4,3 Islandija 41,1 2,0 42,1 0,3 0,7 7,7 6,1 Izrael 45,5 10,0 31,5 0,9 1,5 4,7 5,9 Litva 48,5 17,6 22,6 2,1 1,4 1,4 6,6 Rusija 39,1 20,8 26,9 1,5 0,5 1,1 10,0 Slovaška 37,1 18,9 35,2 4,4 2,2 0,9 1,4 Slovenija 39,3 11,6 36,8 0,7 0,7 4,9 6,1 Španija 48,9 3,1 39,2 0,6 0,6 3,6 3,9 Švedska 25,1 6,9 45,7 0,4 1,4 15,5 5,0 Švica 38,1 6,0 43,3 1,0 0,8 6,6 4,4 Velika Britanija 43,9 3,6 43,0 0,6 1,1 2,9 4,9 ZDA 39,1 3,2 45,5 0,4 1,5 4,0 6,3 364 e) da bi z vami užival v prijetnem druženju? ožji drug družinski družinski bližnji nekdo ISSP 2017 član član prijatelj sosed sodelavec drug nihče 1 2 3 4 5 6 7 Avstrija 63,5 5,1 27,9 0,3 0,7 1,2 1,3 Hrvaška 47,7 0,7 46,2 2,7 0,6 1,4 0,7 Češka 32,5 6,1 46,3 3,7 4,5 2,0 4,8 Danska 32,7 2,9 58,6 1,6 1,7 1,2 1,4 Finska 52,0 0,4 43,5 0,3 0,7 1,3 1,8 Francija 51,9 0,8 42,7 1,3 1,3 1,3 0,8 Nemčija 57,6 3,1 36,9 0,2 0,3 1,1 0,8 Madžarska 58,9 3,4 31,0 3,4 0,9 1,3 1,1 Islandija 71,3 0,7 25,6 0,1 0,7 0,7 0,8 Izrael 54,6 5,1 32,9 0,8 1,4 1,0 4,2 Litva 41,9 7,0 42,7 4,7 1,6 0,8 1,3 Rusija 69,4 16,0 12,2 0,8 0,7 0,4 0,5 Slovaška 26,4 11,1 45,9 4,1 4,4 2,2 5,9 Slovenija 55,8 4,2 35,7 2,4 0,7 0,2 1,1 Španija 33,4 1,8 59,9 1,3 0,8 1,5 1,2 Švedska 65,2 1,5 31,5 0,4 0,5 0,4 0,5 Švica 52,6 2,4 41,0 0,9 1,0 0,8 1,2 Velika Britanija 48,4 0,9 46,2 1,3 0,7 1,4 1,1 ZDA 48,7 1,1 45,5 1,1 1,4 1,5 0,8 365 Q8 Za vsako od naslednjih situacij (trditev) izberite en odgovor o tem, na koga ali kam bi se najprej obrnili za pomoč. Če obstaja več enakovrednih odgovorov, izberite tistega, kamor bi se obrnili po pomoč najprej. Na koga ali kam bi se obrnili najprej za... a) pomoč, če bi potrebovali večjo vsoto denarja? družinski član ali državne, neprofitne nobeno bližnji druge zasebna javne ali verske druge osebo ali ISSP 2017 prijatelj osebe podjetja ustanove org. org. org. 1 2 3 4 5 6 7 Avstrija 52,7 6,8 22,7 5,8 0,4 4,4 7,1 Hrvaška 66,5 3,8 9,2 9,2 0,7 3,5 7,0 Češka 44,3 5,5 30,9 6,2 1,4 1,7 10,0 Danska 45,1 1,9 30,3 3,9 0,1 4,4 14,3 Finska 46,5 0,2 30,4 13,7 0,2 0,6 8,4 Francija 38,8 1,5 32,4 10,9 0,4 3,9 12,1 Nemčija 64,8 1,2 12,2 6,8 0,3 3,7 11,0 Madžarska 56,3 4,7 25,5 8,9 0,5 1,3 2,8 Islandija 45,4 0,7 21,4 20,4 0,6 1,9 9,6 Izrael 48,5 9,2 7,2 18,9 1,5 6,2 8,5 Litva 65,1 10,6 6,3 5,7 1,3 2,0 9,0 Rusija 60,0 7,6 17,0 4,6 0,3 0,4 10,1 Slovaška 64,4 10,2 11,0 8,1 1,2 1,4 3,7 Slovenija 62,8 2,5 20,6 6,9 0,4 0,3 6,5 Španija 65,5 2,3 22,8 2,2 0,5 0,9 5,8 Švedska 48,9 1,1 28,9 1,7 0,3 3,7 15,3 Švica 65,1 4,6 15,6 5,2 0,8 2,1 6,5 Velika Britanija 58,9 1,3 20,8 2,9 1,2 3,6 11,2 ZDA 53,9 1,7 29,7 3,3 0,7 3,6 7,0 366 b) pomoč, če bi potrebovali zaposlitev? družinski član ali državne, neprofitne nobeno bližnji druge zasebna javne ali verske druge osebo ali ISSP 2017 prijatelj osebe podjetja ustanove org. org. org. 1 2 3 4 5 6 7 Avstrija 21,7 11,4 12,4 36,3 0,9 2,4 14,9 Hrvaška 61,6 12,1 5,5 14,2 0,9 1,4 4,3 Češka 25,1 19,2 10,0 23,9 2,2 9,8 9,8 Danska 22,8 25,2 22,9 14,4 0,2 5,1 9,3 Finska 21,8 16,5 9,8 35,3 0,2 1,6 14,8 Francija 20,2 13,2 20,8 28,4 0,6 6,7 10,2 Nemčija 29,1 9,1 6,1 40,6 0,3 1,9 12,8 Madžarska 46,6 18,1 11,1 16,2 2,2 2,9 2,9 Islandija 44,7 11,8 18,4 12,0 0,4 1,7 10,9 Izrael 36,9 18,2 11,6 14,5 1,5 6,7 10,6 Litva 33,1 31,2 12,0 9,5 1,3 3,1 9,8 Rusija 37,5 18,1 7,2 15,7 1,6 5,5 14,4 Slovaška 44,1 20,2 12,0 13,4 1,7 2,9 5,7 Slovenija 33,2 19,7 9,8 24,9 0,2 1,4 10,8 Španija 40,3 12,1 15,4 20,3 0,6 2,1 9,1 Švedska 16,5 17,4 26,8 26,1 0,2 5,2 7,8 Švica 33,0 18,5 10,5 23,3 0,7 4,9 9,1 Velika Britanija 24,4 15,1 16,7 24,1 0,5 6,0 13,2 ZDA 40,7 14,8 12,7 17,0 1,5 6,1 7,2 367 c) pomoč pri administrativnih zadevah in urejanju papirjev? družinski član ali državne, neprofitne nobeno bližnji druge zasebna javne ali verske druge osebo ali ISSP 2017 prijatelj osebe podjetja ustanove org. org. org. 1 2 3 4 5 6 7 Avstrija 42,1 13,6 3,7 24,4 0,9 2,6 12,7 Hrvaška 54,1 14,3 8,7 18,7 0,4 1,5 2,3 Češka 44,6 20,3 5,0 17,1 1,4 3,6 8,1 Danska 61,4 10,0 2,4 19,1 0,6 1,5 5,0 Finska 49,9 6,9 3,0 34,2 0,3 0,5 5,3 Francija 41,7 5,9 1,7 44,3 1,2 1,7 3,5 Nemčija 60,0 5,8 2,8 19,2 2,1 1,9 8,2 Madžarska 46,1 18,8 5,8 23,7 0,9 2,4 2,3 Islandija 69,0 8,2 3,9 13,0 0,6 0,3 4,9 Izrael 44,8 15,4 6,2 8,1 2,0 3,2 20,2 Litva 33,2 21,0 9,9 25,8 2,4 5,3 2,5 Rusija 35,8 13,5 6,0 32,7 1,1 3,5 7,4 Slovaška 44,1 17,7 9,4 19,6 2,6 2,0 4,4 Slovenija 58,9 13,7 6,2 11,2 0,4 1,4 8,3 Španija 47,2 8,7 10,9 28,7 1,0 1,7 1,7 Švedska 68,3 10,2 2,8 12,0 0,4 0,9 5,4 Švica 52,9 13,4 7,8 16,8 1,0 3,0 5,2 Velika Britanija 63,0 11,9 5,1 9,3 0,9 2,7 7,1 ZDA 50,9 13,4 11,2 14,7 1,6 3,9 4,3 368 d) pomoč, če bi potrebovali stanovanje? družinski član ali državne, neprofitne nobeno bližnji druge zasebna javne ali verske druge osebo ali ISSP 2017 prijatelj osebe podjetja ustanove org. org. org. 1 2 3 4 5 6 7 Avstrija 27,6 11,5 14,0 28,3 1,5 3,4 13,7 Hrvaška 78,3 7,1 3,9 6,4 0,6 1,0 2,8 Češka 42,9 17,2 9,7 12,1 2,0 7,5 8,8 Danska 46,1 14,3 13,5 13,7 0,4 6,5 5,7 Finska 32,2 10,1 29,6 19,0 0,6 0,9 7,6 Francija 37,9 7,2 14,7 26,1 2,5 4,5 7,1 Nemčija 44,9 9,1 12,0 16,6 1,2 3,1 13,2 Madžarska 51,9 14,8 14,9 11,0 1,3 3,3 3,0 Islandija 75,4 5,2 4,5 6,6 1,1 0,9 6,2 Izrael 39,4 17,3 15,9 7,6 1,8 5,3 12,6 Litva 48,0 22,0 7,9 10,7 2,3 4,7 4,3 Rusija 44,4 19,2 8,8 6,8 2,0 6,4 12,4 Slovaška 45,9 18,2 13,2 12,4 1,8 3,4 5,0 Slovenija 63,6 10,2 6,6 12,5 0,4 1,3 5,5 Španija 63,0 5,3 12,2 11,7 1,2 1,8 4,7 Švedska 22,7 15,4 34,3 15,1 0,0 5,8 6,6 Švica 44,6 13,3 12,4 13,2 0,5 5,9 10,0 Velika Britanija 51,7 5,8 9,8 21,6 1,5 4,3 5,4 ZDA 68,3 5,5 6,3 8,4 4,1 3,5 3,8 369 e) oskrbo, če bi resno zboleli? družinski član ali državne, neprofitne nobeno bližnji druge zasebna javne ali verske druge osebo ali ISSP 2017 prijatelj osebe podjetja ustanove org. org. org. 1 2 3 4 5 6 7 Avstrija 68,1 2,2 4,6 14,2 5,9 3,9 1,0 Hrvaška 91,0 0,9 0,8 5,9 0,2 0,6 0,7 Češka 81,3 4,8 2,9 5,0 3,1 1,4 1,4 Danska 78,6 2,5 1,6 15,5 0,2 0,2 1,4 Finska 66,8 1,1 3,0 26,8 0,4 0,1 1,8 Francija 70,4 3,5 2,7 18,1 2,0 1,5 1,9 Nemčija 80,7 1,6 3,1 9,1 2,0 2,1 1,5 Madžarska 76,8 5,0 2,0 12,2 1,6 1,7 0,6 Islandija 76,5 0,7 0,7 20,3 0,7 0,3 0,7 Izrael 84,9 5,5 3,3 2,3 1,0 1,2 1,8 Litva 84,1 7,3 1,5 3,3 2,4 0,5 1,0 Rusija 87,9 4,3 1,1 4,9 0,2 0,8 0,9 Slovaška 69,9 10,1 5,9 8,9 2,9 1,3 1,1 Slovenija 77,6 1,6 0,5 19,0 0,1 0,7 0,5 Španija 85,2 1,8 1,9 9,0 0,5 0,8 0,8 Švedska 44,3 0,8 2,3 52,0 0,1 0,1 0,4 Švica 80,3 2,6 2,3 9,3 1,5 3,2 0,9 Velika Britanija 77,4 1,6 0,8 18,4 0,3 0,8 0,7 ZDA 93,1 1,0 1,8 1,1 1,0 1,0 0,9 370 Q9 Naslednja vprašanja se nanašajo na različne situacije in občutke v življenju. Za vsako od naštetih situacij povejte, kako pogosto ste tako čutili v zadnjih 4 tednih. Kako pogosto ste v zadnjih 4 tednih občutili, … a) da vam je primanjkovalo družbe? zelo ISSP 2017 nikoli redko občasno pogosto pogosto 1 2 3 4 5 Avstrija 67,1 18,7 11,1 2,1 1,0 Hrvaška 41,3 22,0 25,0 8,3 3,4 Češka 41,1 26,1 22,8 7,9 2,1 Danska 46,0 32,2 14,7 5,3 1,8 Finska 50,1 20,1 19,9 6,4 3,5 Francija 49,8 22,3 18,1 5,5 4,2 Nemčija 59,0 23,9 12,6 3,5 1,0 Madžarska 55,6 20,8 12,9 7,4 3,3 Islandija 45,9 27,0 20,4 4,2 2,5 Izrael 60,4 17,6 14,6 5,1 2,3 Litva 45,5 27,1 21,0 5,4 1,0 Rusija 53,5 26,5 15,1 4,6 0,4 Slovaška 36,5 37,8 19,6 5,2 0,9 Slovenija 62,1 21,1 13,4 2,4 1,0 Španija 52,7 16,0 22,2 5,8 3,4 Švedska 53,1 22,8 16,9 5,3 1,9 Švica 64,6 20,7 9,9 3,8 1,0 Velika Britanija 52,5 21,3 19,1 4,2 2,9 ZDA 48,0 24,4 17,3 6,1 4,2 371 b) da ste bili izolirani od drugih? zelo ISSP 2017 nikoli redko občasno pogosto pogosto 1 2 3 4 5 Avstrija 74,3 14,3 8,4 1,8 1,2 Hrvaška 63,2 15,9 14,9 4,2 1,9 Češka 54,8 24,0 14,1 5,3 1,9 Danska 58,7 24,2 10,4 4,8 1,9 Finska 44,5 23,7 20,0 7,6 4,1 Francija 57,6 19,9 14,4 4,9 3,2 Nemčija 66,9 19,3 9,8 2,8 1,2 Madžarska 62,2 15,7 13,0 6,0 3,2 Islandija 57,7 19,9 14,5 4,7 3,2 Izrael 65,9 17,4 10,0 4,4 2,4 Litva 68,9 17,6 9,9 3,2 0,5 Rusija 65,7 21,4 9,9 2,6 0,5 Slovaška 47,5 30,0 17,8 4,1 0,6 Slovenija 76,9 15,6 6,0 1,1 0,5 Španija 69,5 16,1 9,7 3,2 1,6 Švedska 62,7 20,7 11,3 3,8 1,5 Švica 73,4 16,6 7,4 2,0 0,6 Velika Britanija 53,3 21,7 17,5 4,1 3,5 ZDA 57,3 19,8 14,4 4,9 3,7 372 c) da ste bili izločeni? zelo ISSP 2017 nikoli redko občasno pogosto pogosto 1 2 3 4 5 Avstrija 81,0 11,6 5,4 1,2 0,8 Hrvaška 61,9 19,9 12,2 3,9 2,1 Češka 59,3 23,0 13,9 2,6 1,2 Danska 55,5 27,1 11,1 4,7 1,6 Finska 51,6 27,0 14,8 4,0 2,6 Francija 62,9 18,6 11,8 3,9 2,9 Nemčija 75,7 17,4 4,9 1,5 0,5 Madžarska 59,7 19,0 11,3 6,9 3,2 Islandija 66,0 20,7 9,5 2,2 1,5 Izrael 74,4 13,4 8,4 2,1 1,7 Litva 66,2 19,2 11,7 2,5 0,4 Rusija 68,8 18,8 9,3 2,7 0,5 Slovaška 52,6 27,6 14,3 4,6 0,9 Slovenija 86,1 9,6 3,4 0,4 0,6 Španija 73,3 13,8 8,5 2,7 1,6 Švedska 56,8 24,4 14,2 3,1 1,5 Švica 77,0 15,2 6,0 0,9 0,8 Velika Britanija 53,6 22,9 16,4 4,3 2,9 ZDA 56,0 26,0 12,2 3,8 2,0 373 Q10 Kaj mislite, kako pogosto bi vas ljudje poskušali izkoristiti, če bi se jim ponudila priložnost, in kako pogosto bi poskušali biti do vas pošteni? skoraj vedno večinoma večinoma skoraj vedno bi me poskušali bi me poskušali bi skušali bi poskušali ISSP 2017 izkoristiti izkoristiti biti pošteni biti pošteni 1 2 3 4 Avstrija 2,6 16,2 49,1 32,1 Hrvaška 8,5 24,9 49,5 17,1 Češka 6,7 24,1 59,3 9,9 Danska 2,6 8,3 63,4 25,8 Finska 3,1 9,2 47,1 40,7 Francija 4,7 14,3 42,5 38,5 Nemčija 1,6 7,8 63,7 26,8 Madžarska 2,4 29,4 52,4 15,7 Islandija 2,6 10,1 51,2 36,2 Izrael 8,5 22,0 50,4 19,1 Litva 5,8 45,3 44,5 4,5 Rusija 4,6 25,0 50,9 19,5 Slovaška 7,9 35,9 42,2 14,0 Slovenija 7,0 27,1 49,7 16,2 Španija 14,1 25,7 43,1 17,1 Švedska 3,5 13,5 60,1 22,9 Švica 4,0 10,9 53,2 31,9 Velika Britanija 4,9 20,2 51,8 23,1 ZDA 6,1 20,9 58,9 14,1 374 Q11 Gledano na splošno, ali bi rekli, da lahko ljudem zaupamo, ali bi rekli, da nismo nikoli dovolj previdni v odnosih z ljudmi? skoraj nikoli pogosto se zgodi, nismo dovolj ljudem lahko ljudem lahko da bi morali biti previdni v skoraj vedno običajno bolj previdni v odnosih ISSP 2017 zaupamo zaupamo odnosih z ljudmi z ljudmi 1 2 3 4 Avstrija 9,4 49,8 31,5 9,3 Hrvaška 3,6 36,8 41,3 18,3 Češka 4,2 55,0 33,6 7,2 Danska 17,9 63,3 14,2 4,7 Finska 8,8 60,8 24,0 6,5 Francija 2,9 34,3 45,0 17,9 Nemčija 7,8 52,3 34,6 5,3 Madžarska 3,9 42,6 43,3 10,3 Islandija 14,0 59,6 23,6 2,8 Izrael 6,5 37,7 42,4 13,5 Litva 5,8 37,8 45,5 10,8 Rusija 5,3 29,1 52,0 13,7 Slovaška 6,5 37,7 39,1 16,7 Slovenija 4,8 28,8 50,0 16,4 Španija 12,0 41,6 33,0 13,4 Švedska 12,8 60,5 19,1 7,6 Švica 16,3 49,9 25,5 8,3 Velika Britanija 3,0 53,2 35,0 8,9 ZDA 5,3 37,5 46,3 10,8 375 Q12 Na lestvici od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni »sploh ne zaupam« in 10 pomeni »popolnoma zaupam«, ocenite, koliko vi osebno zaupate …? a) slovenskim sodiščem sploh ne popolnoma ISSP 2017 zaupam zaupam 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Avstrija 2,0 0,9 4,1 5,4 4,6 16,2 8,6 16,6 20,5 10,4 10,8 Hrvaška 26,7 6,2 8,1 14,1 8,3 20,4 5,7 4,6 4,1 1,0 0,9 Češka 6,3 3,0 5,2 11,0 10,3 26,1 10,7 13,4 8,2 3,8 2,0 Danska 1,4 0,9 1,6 2,8 2,6 8,9 4,8 8,7 24,7 23,2 20,5 Finska 1,9 1,5 2,9 4,0 4,0 9,5 7,9 15,4 24,4 20,0 8,3 Francija 8,1 4,6 5,1 7,5 8,3 23,8 9,9 13,3 13,2 3,3 3,0 Nemčija 1,7 2,2 3,6 4,8 5,9 16,0 9,1 15,8 20,5 12,9 7,5 Madžarska 4,9 1,9 8,2 8,9 7,7 18,8 15,4 14,6 13,1 4,3 2,0 Islandija 5,2 1,9 5,5 7,3 6,8 16,2 10,9 17,6 16,4 8,5 3,6 Izrael 9,5 1,7 3,3 5,8 6,4 15,3 9,0 17,7 19,3 6,3 5,6 Litva 3,0 4,1 6,8 11,3 10,8 15,6 14,3 16,8 13,0 3,5 0,8 Rusija 5,1 8,9 11,2 14,2 9,6 19,1 8,8 8,0 7,2 3,2 4,8 Slovaška 13,3 8,0 10,4 14,4 11,3 15,0 8,8 9,2 5,3 2,4 2,0 Slovenija 16,1 8,1 8,5 9,5 8,0 19,9 9,6 7,7 7,0 2,7 2,8 Španija 12,4 3,7 4,8 9,6 9,2 21,8 11,0 11,5 10,3 2,9 2,7 Švedska 3,4 2,4 4,6 5,3 5,9 11,9 8,2 15,1 23,0 13,9 6,3 Švica 0,8 0,5 1,0 2,5 3,1 10,5 10,9 20,3 29,4 12,7 8,4 Velika Britanija 3,0 1,7 3,6 6,0 8,4 16,9 10,1 16,3 20,0 8,5 5,5 ZDA 5,6 2,1 3,5 9,7 11,3 17,4 12,2 21,3 11,3 3,2 2,4 376 b) velikim zasebnim podjetjem v Sloveniji ISSP 2017 sploh ne popolnoma zaupam zaupam 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Avstrija 2,8 1,0 4,2 8,0 10,7 24,0 15,0 15,5 9,9 4,4 4,4 Hrvaška 20,1 7,1 11,9 15,1 9,5 22,0 6,6 4,4 2,3 0,2 0,9 Češka 5,0 2,7 6,7 11,7 13,3 26,0 12,5 12,4 6,8 2,0 0,9 Danska 2,1 2,9 5,0 6,2 8,9 21,2 13,8 18,4 13,5 5,6 2,4 Finska 3,5 2,0 4,6 7,1 8,7 14,6 11,9 21,8 18,2 6,1 1,6 Francija 12,6 6,7 10,7 12,4 10,4 25,2 10,0 6,9 3,3 1,0 0,7 Nemčija 4,3 6,3 9,4 14,6 14,2 24,2 11,5 8,5 4,5 1,6 0,8 Madžarska 4,0 2,0 7,3 9,5 10,8 21,5 16,0 13,2 10,9 3,7 1,2 Islandija 9,6 6,4 10,0 10,8 10,4 19,2 10,7 12,6 7,4 1,6 1,2 Izrael 8,7 3,6 5,3 6,6 10,9 22,3 11,5 13,4 11,7 3,8 1,9 Litva 2,1 1,9 6,3 13,2 13,2 21,5 18,1 13,2 7,4 3,0 0,3 Rusija 5,3 10,3 8,6 12,0 12,0 24,8 9,3 7,0 6,7 2,9 1,1 Slovaška 8,8 4,2 9,2 11,3 11,6 16,5 12,2 13,3 7,4 3,0 2,5 Slovenija 8,9 4,6 7,4 9,9 7,5 24,7 9,9 11,9 9,6 2,6 2,9 Španija 8,4 3,6 4,8 9,0 9,4 28,1 13,1 12,3 8,7 1,2 1,3 Švedska 4,8 3,9 8,1 10,5 10,0 21,0 12,4 15,4 9,7 2,6 1,7 Švica 1,6 2,0 4,3 7,1 7,6 20,0 17,9 22,5 13,1 2,6 1,3 Velika Britanija 6,8 4,8 10,4 14,7 13,0 24,7 9,6 9,2 5,0 1,0 0,8 ZDA 7,4 2,5 5,7 13,4 12,6 25,2 12,8 12,3 6,0 1,3 0,9 377 Q13 Koliko soglašate oziroma ne soglašate z naslednjimi trditvami? a) Dolžnost odraslih otrok je, da skrbijo za svoje ostarele starše. niti soglašam močno niti ne ne sploh ne ISSP 2017 soglašam soglašam soglašam soglašam soglašam 1 2 3 4 5 Avstrija 14,1 37,1 18,2 17,5 13,2 Hrvaška 44,6 40,0 10,4 3,7 1,3 Češka 27,0 48,0 17,8 6,2 1,0 Danska 6,1 21,4 36,1 28,4 8,0 Finska 9,8 35,5 27,5 22,2 5,0 Francija 29,2 38,7 21,9 7,2 2,9 Nemčija 16,5 38,4 25,8 14,3 5,0 Madžarska 25,9 34,0 32,6 5,7 1,9 Islandija 16,7 33,0 28,3 16,6 5,4 Izrael 52,0 21,9 20,0 5,1 1,0 Litva 23,7 51,9 21,1 2,7 0,7 Rusija 57,5 32,2 8,9 1,2 0,3 Slovaška 36,5 42,3 14,8 4,9 1,6 Slovenija 22,4 44,4 22,9 9,1 1,2 Španija 29,2 35,1 20,5 12,2 3,0 Švedska 5,0 21,9 39,8 23,7 9,6 Švica 14,9 47,3 24,9 10,6 2,3 Velika Britanija 13,1 40,8 28,6 14,9 2,6 ZDA 32,2 40,7 20,2 5,7 1,2 378 b) Najprej moraš poskrbeti zase in za svojo družino, šele nato lahko pomagaš drugim ljudem. niti soglašam močno niti ne ne sploh ne ISSP 2017 soglašam soglašam soglašam soglašam soglašam 1 2 3 4 5 Avstrija 30,3 41,6 18,8 7,6 1,7 Hrvaška 51,9 36,0 7,6 4,2 0,3 Češka 25,2 46,0 19,6 8,1 1,1 Danska 12,5 39,4 27,3 17,4 3,4 Finska 22,4 45,7 18,9 11,6 1,3 Francija 34,7 37,7 19,4 6,3 1,8 Nemčija 21,5 33,7 22,6 19,3 2,9 Madžarska 44,1 37,7 14,1 3,2 0,9 Islandija 18,2 35,3 29,5 14,1 2,8 Izrael 49,3 27,7 15,9 6,3 0,9 Litva 27,6 49,8 19,7 2,9 0,0 Rusija 43,2 35,6 18,5 2,5 0,1 Slovaška 39,4 40,6 15,4 3,6 1,1 Slovenija 41,3 46,7 8,1 3,4 0,5 Španija 39,5 40,2 13,8 6,0 0,6 Švedska 16,3 38,2 33,1 10,4 2,0 Švica 17,0 48,3 19,9 14,2 0,6 Velika Britanija 20,0 50,4 21,1 8,0 0,5 ZDA 40,0 43,3 11,1 5,0 0,6 379 c) Ljudje, ki jim gre dobro, bi morali pomagati prijateljem, ki jim gre slabše. niti soglašam močno niti ne ne sploh ne ISSP 2017 soglašam soglašam soglašam soglašam soglašam 1 2 3 4 5 Avstrija 10,9 43,7 28,5 11,9 5,1 Hrvaška 28,7 45,6 19,5 4,9 1,3 Češka 10,9 34,0 34,3 17,8 3,0 Danska 6,1 28,9 38,9 21,4 4,7 Finska 7,1 30,9 37,6 20,2 4,2 Francija 21,5 28,0 34,4 9,2 6,8 Nemčija 12,9 44,2 28,7 11,6 2,5 Madžarska 21,3 36,9 32,0 6,4 3,4 Islandija 8,7 27,9 45,5 13,5 4,3 Izrael 28,0 37,8 28,0 5,9 0,2 Litva 13,5 33,0 40,9 10,2 2,5 Rusija 20,9 26,7 33,5 16,5 2,4 Slovaška 21,2 34,3 32,0 9,2 3,3 Slovenija 22,8 50,2 21,2 4,6 1,2 Španija 23,9 46,9 22,1 6,2 1,0 Švedska 6,1 28,7 44,0 15,8 5,4 Švica 10,9 55,5 24,1 8,6 1,0 Velika Britanija 8,3 29,8 41,0 18,3 2,6 ZDA 15,6 42,8 32,5 7,8 1,3 380 Q14 Gledano na splošno, ali člani vaše družine na vas izvajajo pritisk glede tega, kako živite ali si urejate svoje zasebno življenje? ne, da, a zelo da, da, da, zelo ISSP 2017 nikoli redko včasih pogosto pogosto 1 2 3 4 5 Avstrija 77,7 11,8 8,2 1,8 0,4 Hrvaška 49,4 16,9 21,1 6,5 6,1 Češka 42,5 26,4 24,4 4,4 2,3 Danska 56,7 26,9 12,9 2,3 1,2 Finska 17,4 34,4 36,7 7,3 4,2 Francija 57,2 20,0 16,7 4,3 1,8 Nemčija 79,3 12,4 6,9 1,1 0,3 Madžarska 43,2 34,4 17,2 4,7 0,5 Islandija 46,2 29,9 18,5 3,8 1,6 Izrael 42,7 18,5 27,7 8,1 3,0 Litva 50,6 23,1 18,7 6,2 1,4 Rusija 53,6 25,1 16,1 4,1 1,2 Slovaška 12,7 35,7 36,3 11,0 4,3 Slovenija 68,0 16,4 12,5 2,5 0,7 Španija 70,8 12,9 12,5 2,7 1,1 Švedska 55,1 27,0 14,6 2,4 0,9 Švica 71,8 16,0 10,0 1,5 0,7 Velika Britanija 51,1 23,2 19,1 3,7 2,9 ZDA 52,3 22,3 18,2 3,9 3,3 381 Q15 Ali imate kdaj občutek, da imajo vaša družina, sorodniki ali prijatelji do vas preveč zahtev? ne, da, a zelo da, da, da, zelo ISSP 2017 nikoli redko včasih pogosto pogosto 1 2 3 4 5 Avstrija 68,9 15,4 12,3 2,8 0,7 Hrvaška 42,9 19,8 24,5 7,0 5,8 Češka 36,0 31,5 25,6 4,6 2,3 Danska 49,6 32,1 14,5 2,7 1,1 Finska 28,1 40,3 25,3 4,0 2,3 Francija 58,1 19,7 17,6 3,6 1,0 Nemčija 71,1 18,9 8,4 1,1 0,5 Madžarska 35,0 25,9 32,9 5,3 0,9 Islandija 51,9 27,3 16,5 3,0 1,4 Izrael 48,9 20,1 24,1 5,1 1,9 Litva 52,6 22,3 17,7 6,4 1,0 Rusija 50,1 26,8 15,8 6,1 1,1 Slovaška 11,7 32,7 38,7 13,6 3,4 Slovenija 63,2 20,5 14,1 1,7 0,6 Španija 73,0 11,9 11,5 2,7 0,9 Švedska 56,5 26,1 14,1 2,5 0,7 Švica 69,1 17,7 11,1 1,6 0,5 Velika Britanija 49,3 25,7 18,9 4,0 2,1 ZDA 57,8 21,6 15,4 3,4 1,8 382 Q16 Pomislite na pomembne osebe v vašem življenju kot so zakonec ali partner, družinski člani ali tesni prijatelji. Kako pogosto je bil v zadnjih štirih tednih kdo izmed njih jezen na vas ali razburjen zaradi vas? zelo ISSP 2017 nikoli redko občasno pogosto pogosto 1 2 3 4 5 Avstrija 48,6 35,4 13,3 2,3 0,5 Hrvaška 34,7 28,0 25,0 8,1 4,1 Češka 30,9 36,0 26,5 5,0 1,6 Danska 36,3 43,3 16,2 3,1 1,1 Finska 26,9 35,9 28,6 6,5 2,2 Francija 37,5 33,6 22,0 5,0 1,9 Nemčija 37,5 42,7 16,3 2,8 0,7 Madžarska 55,4 28,7 13,3 2,2 0,4 Islandija 46,6 38,4 11,8 2,5 0,7 Izrael 47,5 23,1 23,8 4,8 0,9 Litva 49,8 26,9 18,8 4,1 0,4 Rusija 22,6 37,5 33,5 5,5 0,9 Slovaška 13,2 39,3 29,3 12,4 5,8 Slovenija 38,3 38,1 18,9 3,6 1,2 Španija 45,2 28,9 21,6 3,1 1,1 Švedska 38,1 40,0 16,0 5,1 0,9 Švica 45,4 37,5 13,8 2,4 0,9 Velika Britanija 35,7 36,2 22,0 4,2 1,9 ZDA 36,3 39,2 19,1 3,6 1,8 383 Naslednja vprašanja se nanašajo na vaše družabne dejavnosti. Q17 Kako pogosto se družite s tremi ali več prijatelji ali znanci, ki niso vaši družinski člani, izven vašega doma ob hrani, pijači ali na kavi? 2 ali večkrat 1x na 3x na 1x na večkrat manj ISSP 2017 dnevno na teden teden mesec mesec na leto pogosto nikoli 1 2 3 4 5 6 7 8 Avstrija 1,0 10,7 16,6 24,2 15,5 17,2 9,1 5,8 Hrvaška 4,7 9,5 11,0 11,4 11,6 15,3 16,3 20,3 Češka 1,7 7,0 15,7 20,1 20,1 15,5 10,7 9,1 Danska 0,5 4,2 5,1 15,7 16,2 26,9 23,1 8,3 Finska 0,4 2,4 5,2 9,7 12,0 27,8 32,1 10,5 Francija 0,7 8,4 10,3 17,5 12,2 22,0 12,5 16,5 Nemčija 0,5 6,6 14,9 22,7 19,2 18,4 13,6 4,2 Madžarska 0,6 8,0 9,9 12,0 9,5 24,3 10,9 24,9 Islandija 0,3 2,7 5,4 15,6 15,0 27,3 24,8 9,0 Izrael 3,3 14,2 13,4 16,6 13,7 13,4 7,0 18,5 Litva 0,9 4,4 8,4 14,0 15,8 16,4 12,1 28,0 Rusija 1,2 3,7 6,6 9,2 9,2 20,1 13,4 36,6 Slovaška 2,7 18,6 26,2 17,7 13,4 8,1 4,7 8,6 Slovenija 8,3 18,5 22,8 13,8 12,1 8,6 9,5 6,3 Španija 3,5 11,6 22,3 14,2 12,2 12,4 8,0 15,9 Švedska 0,1 2,0 3,2 10,4 14,6 26,3 30,8 12,6 Švica 1,1 9,7 15,9 18,6 18,9 18,1 10,3 7,4 Velika Britanija 0,4 3,2 12,3 16,1 16,3 23,2 16,8 11,7 ZDA 0,9 5,5 11,1 16,4 14,7 17,0 16,7 17,8 384 Q18 Kako pogosto ob teh priložnostih sklepate nova prijateljstva in znanstva? zelo ISSP 2017 nikoli redko občasno pogosto pogosto 1 2 3 4 5 Avstrija 23,7 38,6 32,1 5,3 0,4 Hrvaška 10,3 32,0 42,2 11,8 3,6 Češka 13,0 43,2 38,0 5,2 0,6 Danska 17,0 48,0 29,5 4,5 1,0 Finska 10,4 42,8 38,8 6,4 1,5 Francija 12,0 33,7 45,2 7,5 1,6 Nemčija 14,7 48,0 32,1 4,7 0,5 Madžarska 26,2 36,5 29,3 6,7 1,3 Islandija 11,2 49,2 32,5 5,8 1,4 Izrael 10,3 29,2 43,5 13,6 3,3 Litva 28,6 32,8 33,4 5,0 0,3 Rusija 26,6 41,8 25,7 5,4 0,5 Slovaška 11,7 40,5 35,7 9,5 2,7 Slovenija 10,3 36,7 40,4 10,2 2,3 Španija 13,7 35,4 38,4 10,4 2,2 Švedska 13,6 49,8 32,6 2,8 1,2 Švica 12,1 40,2 36,8 9,2 1,7 Velika Britanija 13,3 37,9 41,2 5,9 1,7 ZDA 8,4 31,5 44,8 9,9 5,3 385 Q19 Prosimo povejte, s koliko ljudmi imate stike na običajen dan v tednu, ne glede na to ali jih poznate ali ne. Vključite vse, s katerimi klepetate, se pogovarjate ali jim pošiljate sporočila, lahko osebno, prek telefona, prek interneta ali katerekoli druge komunikacijske naprave. ISSP 2017 0 – 4 ljudje 5 – 9 10 – 19 20 – 49 50 – 99 100 ali več 1 2 3 4 5 6 Avstrija 16,0 26,4 28,5 18,0 7,6 3,5 Hrvaška 18,0 29,4 28,0 14,6 4,1 6,0 Češka 20,4 27,2 27,9 16,9 4,7 2,9 Danska 19,6 28,1 25,0 20,5 4,7 2,2 Finska 28,2 23,8 23,3 18,5 4,8 1,4 Francija 24,9 28,1 20,6 18,1 5,2 3,0 Nemčija 18,3 23,1 24,0 22,0 7,9 4,7 Madžarska 38,3 31,0 21,5 8,7 0,5 0,1 Islandija 13,9 25,8 26,3 25,0 7,2 1,9 Izrael 12,5 19,5 24,3 26,1 11,4 6,2 Litva 34,5 33,1 23,3 7,2 1,4 0,4 Rusija 27,3 31,8 25,5 11,6 2,9 1,0 Slovaška 21,3 35,6 24,1 14,2 2,7 2,2 Slovenija 23,8 25,1 23,8 17,0 6,9 3,5 Španija 14,2 23,0 28,5 22,0 7,8 4,5 Švedska 25,5 22,6 21,6 22,7 5,0 2,6 Švica 14,8 25,5 27,0 22,3 6,7 3,7 Velika Britanija 22,3 26,4 23,6 17,1 6,3 4,2 ZDA 17,9 25,2 24,8 20,3 5,8 6,0 386 Q20 In koliko od teh ljudi vidite osebno na običajen dan v tednu? nobenega vse ali približno ali skoraj ISSP 2017 skoraj vse Večino polovico nekaj nobenega 1 2 3 4 5 Avstrija 26,1 38,0 18,5 15,7 1,7 Hrvaška 17,1 37,5 26,0 18,2 1,3 Češka 15,3 29,1 26,0 24,5 5,0 Danska 13,3 34,3 20,9 26,0 5,4 Finska 17,5 36,1 18,5 23,2 4,6 Francija 12,9 33,3 18,8 28,9 6,1 Nemčija 17,4 34,7 18,5 25,8 3,6 Madžarska 18,5 39,8 26,9 14,0 0,8 Islandija 14,5 34,8 24,7 22,0 3,9 Izrael 9,2 31,6 27,6 26,2 5,4 Litva 19,0 34,2 21,8 21,7 3,3 Rusija 25,3 35,8 23,2 13,8 1,9 Slovaška 16,3 42,1 23,5 14,9 3,2 Slovenija 16,5 40,2 22,2 19,6 1,5 Španija 26,8 38,2 19,4 13,9 1,7 Švedska 13,8 35,6 21,7 24,0 5,0 Švica 15,4 37,6 26,6 18,7 1,7 Velika Britanija 14,5 32,2 17,7 29,0 6,6 ZDA 16,4 27,7 20,4 27,8 7,7 387 Q21 Prosimo pomislite na starša, s katerim imate najbolj pogoste stike: Kako pogosto imate stike s tem staršem, pa naj bodo osebni, prek telefona, interneta ali katerekoli druge komunikacijske naprave? večkrat 1x 2 ali 1x starši starš na na 3x na na večkrat manj so živi z ISSP 2017 dnevno teden teden mesec mesec na leto pogosto nikoli pokojni menoj 1 2 3 4 5 6 7 8 95 96 Avstrija 16,3 20,4 13,5 7,1 4,2 2,2 1,3 1,3 31,5 2,2 Hrvaška 32,5 18,9 27,3 12,2 4,9 1,8 1,2 0,3 0,1 1,0 Češka 12,2 18,8 11,2 6,9 2,4 0,8 0,7 0,4 40,2 6,5 Danska 9,6 22,1 14,5 9,7 2,8 1,5 0,8 2,7 31,0 5,4 Finska 8,8 22,8 17,0 9,8 3,5 2,3 0,8 2,1 26,0 6,7 Francija 14,7 21,1 16,4 7,7 2,6 2,3 0,5 2,1 28,9 3,5 Nemčija 14,4 19,6 13,2 5,1 1,8 1,2 1,5 2,6 36,2 4,4 Madžarska 12,4 23,8 10,4 4,9 1,3 1,5 0,7 0,6 32,1 12,3 Islandija 15,1 25,6 13,2 5,5 1,9 1,1 0,8 0,5 29,2 7,1 Izrael 30,1 19,3 7,3 1,3 1,3 0,4 0,2 0,6 32,8 6,7 Litva 16,4 15,6 9,0 4,3 2,9 1,2 0,3 1,5 38,9 10,0 Rusija 24,8 20,5 7,8 4,9 1,3 1,1 0,3 0,8 34,8 3,7 Slovaška 14,0 22,6 14,2 6,4 2,9 1,0 0,9 0,1 30,1 7,8 Slovenija 24,8 17,1 7,3 3,0 1,5 0,3 0,6 0,4 37,2 7,8 Španija 31,0 16,0 6,8 2,0 1,5 1,2 1,3 0,8 34,6 4,9 Švedska 8,6 23,4 12,2 5,7 2,4 1,4 0,5 1,5 41,8 2,4 Švica 17,8 23,0 17,4 6,8 2,5 2,0 1,4 0,8 27,2 0,9 Velika Britanija 14,7 18,8 11,4 4,6 2,2 2,2 1,2 1,2 38,2 5,5 ZDA 26,3 18,5 12,2 5,5 2,7 1,8 0,9 1,9 27,4 2,7 388 Q22 Pomislite na brata ali sestro, s katerim imate najbolj pogoste stike: Kako pogosto imate stike s tem bratom ali sestro, pa naj bodo osebni, prek telefona, interneta ali katerekoli druge komunikacijske naprave? brat / večkrat 1x 2 ali 3x 1x nimam sestra na na na na večkrat manj bratov / živi z ISSP 2017 dnevno teden teden mesec mesec na leto pogosto nikoli sester menoj 1 2 3 4 5 6 7 8 95 96 Avstrija 9,8 17,9 17,0 19,7 10,0 6,8 2,2 2,6 13,1 0,8 Hrvaška 15,7 8,7 23,7 20,8 10,7 7,5 4,8 3,8 2,2 2,1 Češka 6,9 14,5 15,9 15,7 7,0 6,3 3,3 2,9 25,1 2,4 Danska 5,6 15,9 14,0 21,2 13,4 10,6 4,4 2,8 9,6 2,4 Finska 6,4 18,1 13,1 20,0 12,6 10,1 5,5 1,5 8,5 4,2 Francija 7,2 14,8 16,8 19,7 10,3 10,9 2,8 3,4 12,1 2,0 Nemčija 6,6 16,4 16,1 15,4 8,0 7,6 5,6 4,7 16,7 2,7 Madžarska 8,0 28,7 13,5 13,9 6,4 5,4 1,5 1,3 18,6 2,7 Islandija 9,4 26,6 19,7 17,5 6,9 6,4 4,2 0,9 4,2 4,2 Izrael 31,2 27,3 16,3 6,6 3,4 2,0 1,1 1,3 7,2 3,6 Litva 7,6 17,7 15,6 16,4 7,7 8,4 1,9 0,9 19,1 4,9 Rusija 14,5 22,0 12,5 11,8 6,7 6,5 1,6 0,8 22,5 1,2 Slovaška 10,7 20,2 18,1 13,9 8,5 6,2 3,8 1,0 12,8 4,9 Slovenija 16,2 21,7 17,9 10,6 6,2 3,3 3,5 2,2 14,8 3,5 Španija 25,0 23,6 16,2 8,4 5,7 4,9 2,8 1,5 9,5 2,6 Švedska 4,5 17,8 15,2 18,1 11,4 10,1 5,7 3,2 12,4 1,6 Švica 11,6 19,0 19,3 17,9 9,2 10,4 2,9 2,1 7,1 0,4 Velika Britanija 9,7 17,1 16,5 14,3 10,1 9,5 5,5 3,4 11,9 1,8 ZDA 17,4 22,3 12,6 16,7 10,2 5,6 3,4 4,4 5,9 1,6 389 Q23 Pomislite na vašega odraslega otroka, s katerim imate najbolj pogoste stike: Kako pogosto imate stike s tem otrokom, ki je star najmanj 18 let, pa naj bodo osebni, prek telefona, interneta ali katerekoli druge komunikacijske naprave? odrasel večkrat 1x 2 ali 3x 1x nimam otrok na na na na večkrat manj odraslih živi z ISSP 2017 dnevno teden teden mesec mesec na leto pogosto nikoli otrok menoj 1 2 3 4 5 6 7 8 95 96 Avstrija 21,5 17,0 10,1 4,1 1,7 0,6 0,4 0,8 42,8 1,1 Hrvaška 51,9 13,5 21,9 6,1 2,1 1,3 0,6 0,2 0,4 1,9 Češka 13,6 15,7 11,4 6,0 2,0 1,0 0,6 0,9 41,9 6,9 Danska 9,1 19,8 7,8 4,5 1,2 0,6 0,3 0,8 50,7 5,3 Finska 8,5 16,1 7,3 4,5 0,8 1,2 0,9 1,5 54,9 4,4 Francija 12,5 17,0 10,8 4,6 0,8 1,3 0,5 1,0 48,9 2,7 Nemčija 16,4 17,5 8,0 3,4 1,5 1,1 0,8 1,8 45,5 4,0 Madžarska 12,3 21,9 7,1 5,6 2,0 1,0 0,8 0,4 43,8 5,2 Islandija 14,4 21,6 6,8 3,5 0,7 0,6 0,5 0,4 40,8 10,8 Izrael 33,4 15,3 3,6 1,0 0,3 0,9 0,2 1,4 38,9 4,9 Litva 18,9 15,2 9,7 5,7 3,5 2,8 0,7 0,4 35,3 7,8 Rusija 23,7 17,4 5,8 3,5 1,9 1,2 0,6 0,4 41,4 4,2 Slovaška 12,9 17,6 12,9 8,0 3,1 1,4 0,7 0,4 36,0 7,1 Slovenija 27,4 12,3 4,2 1,8 0,6 0,3 0,5 0,5 45,5 6,9 Španija 32,6 7,6 2,9 0,9 0,9 0,4 0,1 0,6 46,7 7,3 Švedska 13,0 25,0 9,1 4,7 1,1 0,5 0,5 0,7 41,2 4,2 Švica 17,3 13,7 9,2 3,1 1,0 1,1 0,7 1,8 51,1 0,9 Velika Britanija 14,6 15,5 7,5 3,4 1,0 0,7 0,7 1,0 48,2 7,4 ZDA 22,3 11,7 4,9 3,2 1,1 0,7 0,4 1,5 52,3 1,8 390 Q24 Sedaj pomislite na člana vaše družine, s katerim imate najbolj pogoste stike, ki pa ni vaš partner, starš, brat/sestra ali odrasel otrok. Kako pogosto imate stike s tem članom družine, pa naj bodo osebni, prek telefona, interneta ali katerekoli druge komunikacijske naprave? večkrat 1x 2 ali 3x 1x nimam drug na na na na večkrat manj drugih član živi ISSP 2017 dnevno teden teden mesec mesec na leto pogosto nikoli članov z menoj 1 2 3 4 5 6 7 8 95 96 Avstrija 10,9 15,6 13,5 19,8 12,4 13,0 5,4 3,4 5,2 0,8 Hrvaška 7,9 5,8 18,4 21,5 13,6 12,2 8,0 6,8 4,0 1,7 Češka 6,5 14,0 15,9 18,6 11,3 11,2 5,1 2,5 13,2 1,7 Danska 3,0 8,2 8,7 18,2 12,8 24,3 14,2 3,3 4,4 2,9 Finska 1,9 7,5 10,2 16,4 13,2 22,5 23,2 2,7 2,1 0,5 Francija 3,2 10,3 12,5 18,1 11,6 21,9 9,1 4,8 7,8 0,6 Nemčija 11,7 14,6 13,9 12,0 8,8 9,0 9,2 3,5 13,4 3,8 Madžarska 8,7 30,3 14,4 17,7 7,3 10,3 2,6 0,6 4,6 3,5 Islandija 17,8 21,1 12,4 8,8 2,7 3,7 2,5 0,4 1,1 29,5 Izrael 22,2 22,4 11,3 12,1 10,4 11,2 4,4 2,2 2,6 1,2 Litva 17,9 12,6 13,5 14,6 9,0 5,3 1,8 0,7 18,4 6,2 Rusija 7,8 21,7 12,5 20,6 9,6 17,1 4,6 1,9 3,3 1,1 Slovaška 6,7 17,7 20,7 20,3 12,7 11,0 8,2 0,5 2,0 0,1 Slovenija 13,6 13,3 16,3 14,6 11,5 10,3 10,9 2,9 4,8 1,9 Španija 11,5 18,9 15,3 16,0 9,7 15,4 7,5 2,7 1,6 1,4 Švedska 4,2 12,2 10,9 14,9 11,2 18,2 16,2 2,4 6,1 3,6 Švica 8,3 14,0 13,8 15,5 13,8 18,0 8,4 3,8 3,7 0,7 Velika Britanija 8,3 13,0 14,5 14,3 10,2 14,5 11,0 3,5 8,3 2,5 ZDA 12,0 18,3 14,6 15,3 10,6 14,0 6,8 5,6 2,2 0,7 391 Q25 Pomislite še na dobrega prijatelja, s katerim imate najbolj pogoste stike: Kako pogosto imate stike s tem dobrim prijateljem, pa naj bodo osebni, prek telefona, interneta ali katerekoli druge komunikacijske naprave? nimam dobrih dober večkrat 1x 2 ali 3x 1x prijate- prijatelj na na na na večkrat manj ljev živi z ISSP 2017 dnevno teden teden mesec mesec na leto pogosto nikoli članov menoj 1 2 3 4 5 6 7 8 95 96 Avstrija 15,9 39,8 23,5 11,3 4,4 1,4 1,4 0,9 1,3 0,0 Hrvaška 1,8 0,2 41,7 32,7 11,9 6,8 2,1 1,3 1,2 0,3 Češka 15,7 31,3 22,1 16,0 5,9 2,9 1,4 0,7 2,6 1,4 Danska 15,5 29,3 17,9 17,1 6,6 6,5 1,5 0,2 2,8 2,6 Finska 17,9 29,8 17,2 14,5 6,4 6,1 3,0 0,2 3,0 1,9 Francija 11,5 29,3 18,5 15,4 7,7 8,4 2,6 1,2 4,8 0,5 Nemčija 12,2 33,6 21,2 15,3 5,6 4,0 2,5 1,5 3,7 0,4 Madžarska 19,5 40,5 14,8 12,3 3,9 3,2 0,4 0,8 4,3 0,4 Islandija 17,8 35,3 16,5 13,9 3,7 4,1 2,0 0,3 3,0 3,6 Izrael 33,8 30,7 12,7 9,0 3,9 2,4 1,1 0,8 4,4 1,2 Litva 22,5 36,3 21,0 10,9 4,8 2,1 0,6 0,1 1,6 0,2 Rusija 27,7 34,3 13,5 9,0 5,3 2,6 2,4 0,5 4,4 0,3 Slovaška 29,3 32,1 17,7 12,0 4,6 1,7 1,9 0,4 0,5 0,0 Slovenija 20,6 34,1 21,2 10,9 3,9 2,3 3,6 0,9 2,4 0,1 Španija 29,5 33,4 16,2 8,3 5,0 2,3 2,0 0,3 2,8 0,2 Švedska 11,3 30,6 20,8 15,7 7,4 6,0 3,6 0,4 2,5 1,6 Švica 13,7 30,1 24,2 14,4 7,9 4,3 1,1 1,1 2,5 0,6 Velika Britanija 17,2 32,0 18,5 13,1 5,8 4,7 2,6 1,2 4,2 0,6 ZDA 23,3 35,8 13,9 11,9 4,6 5,2 1,7 1,9 1,5 0,3 392 Q26 Sedaj pomislite na stike z vsemi vašimi družinskimi člani in dobrimi prijatelji. Koliko teh stikov je prek sms sporočil, mobilnih telefonov ali drugih komunikacijskih naprav, ki uporabljajo internet? ne vsi ali približno nič ali uporabljam ISSP 2017 skoraj vsi večina polovica nekaj skoraj nič teh naprav 1 2 3 4 5 6 Avstrija 10,3 22,7 18,1 24,0 16,1 8,8 Hrvaška 9,0 29,0 29,9 24,9 5,7 1,6 Češka 6,4 29,9 32,3 26,3 4,1 0,9 Danska 4,3 26,2 34,6 28,9 5,2 0,8 Finska 9,4 44,2 28,6 14,5 2,6 0,8 Francija 19,8 36,4 19,3 19,6 2,1 2,8 Nemčija 13,5 30,1 19,4 18,1 11,5 7,4 Madžarska 3,4 18,7 35,8 23,4 14,8 3,9 Islandija 4,2 25,8 24,5 38,5 5,4 1,7 Izrael 10,0 40,7 22,1 19,7 3,0 4,5 Litva 2,0 21,9 30,5 35,7 5,6 4,3 Rusija 6,3 26,9 31,4 25,2 6,8 3,4 Slovaška 6,3 31,9 30,0 19,6 8,7 3,4 Slovenija 6,9 24,8 27,0 27,5 9,5 4,3 Španija 15,2 28,4 19,1 22,7 7,7 6,9 Švedska 6,0 33,5 29,0 27,8 3,0 0,8 Švica 14,0 31,1 26,8 20,6 6,0 1,4 Velika Britanija 12,2 31,2 22,0 27,4 4,5 2,7 ZDA 23,0 31,3 24,4 14,8 5,9 0,7 393 Sledi še nekaj vprašanj o drugih vidikih vašega življenja. Q27 Kaj bi na splošno rekli, ali je vaše zdravje ... zelo ISSP 2017 odlično dobro dobro zadovoljivo slabo 1 2 3 4 5 Avstrija 19,9 37,6 26,7 13,5 2,3 Hrvaška 16,4 27,3 30,9 18,5 6,8 Češka 12,1 26,0 36,1 20,1 5,6 Danska 12,8 41,1 26,2 15,1 4,8 Finska 9,7 28,0 40,5 19,4 2,3 Francija 8,3 27,2 44,0 17,0 3,5 Nemčija 9,5 23,0 43,9 19,2 4,5 Madžarska 13,5 48,7 28,1 7,1 2,6 Islandija 11,2 38,0 31,6 15,5 3,8 Izrael 25,5 35,6 25,2 10,7 3,0 Litva 5,6 12,9 42,6 32,0 7,0 Rusija 5,6 11,1 39,0 34,0 10,3 Slovaška 17,5 36,4 27,5 16,3 2,3 Slovenija 14,4 25,4 34,9 18,2 7,1 Španija 11,4 24,6 41,6 18,2 4,2 Švedska 15,2 34,1 40,9 8,1 1,7 Švica 16,3 44,5 26,5 9,3 3,4 Velika Britanija 12,1 33,7 31,9 16,0 6,3 ZDA 20,9 31,1 29,8 15,1 3,0 394 Q28 Povejte za zadnje štiri tedne, kako pogosto ste ... a) se počutili nesrečne in depresivne? zelo ISSP 2017 nikoli redko občasno pogosto pogosto 1 2 3 4 5 Avstrija 57,1 24,6 13,9 3,7 0,8 Hrvaška 40,3 25,8 23,5 5,7 4,7 Češka 31,9 37,5 22,1 6,0 2,5 Danska 45,2 32,1 14,0 5,4 3,3 Finska 34,6 31,2 24,3 6,2 3,8 Francija 39,6 26,5 23,4 7,0 3,5 Nemčija 45,5 33,2 15,7 4,2 1,4 Madžarska 34,7 33,7 18,1 11,5 2,0 Islandija 37,3 34,6 19,7 5,4 3,0 Izrael 38,6 24,5 25,5 8,3 3,1 Litva 34,3 30,3 31,0 3,8 0,7 Rusija 45,8 32,9 16,9 3,8 0,7 Slovaška 32,5 42,2 21,1 3,5 0,7 Slovenija 60,0 25,3 11,5 2,4 0,9 Španija 51,8 21,1 19,4 5,0 2,6 Švedska 25,9 40,1 25,6 6,1 2,3 Švica 43,4 34,9 17,2 3,0 1,4 Velika Britanija 28,3 31,1 29,7 6,0 4,9 ZDA 38,0 33,4 20,0 6,3 2,2 395 b) imeli občutek, da se vam težave tako zelo kopičijo, da jih ne morete premagati? zelo ISSP 2017 nikoli redko občasno pogosto pogosto 1 2 3 4 5 Avstrija 58,1 21,8 14,4 4,3 1,4 Hrvaška 50,1 24,0 17,5 5,6 2,7 Češka 35,3 32,6 22,2 7,2 2,6 Danska 50,1 28,3 14,1 5,1 2,4 Finska 58,0 25,1 11,3 2,8 2,9 Francija 58,8 24,1 11,3 3,7 2,1 Nemčija 50,3 27,1 15,9 4,9 1,9 Madžarska 39,6 30,7 18,6 9,0 2,1 Islandija 37,9 32,8 19,9 6,1 3,3 Izrael 43,6 27,3 18,6 7,7 2,7 Litva 38,5 31,2 23,3 6,2 0,8 Rusija 37,6 33,1 21,9 6,1 1,3 Slovaška 32,3 34,7 24,2 7,9 0,9 Slovenija 55,9 28,1 11,0 3,9 1,1 Španija 55,0 21,0 16,4 5,2 2,4 Švedska 53,5 27,9 13,3 3,5 1,8 Švica 47,2 29,9 16,8 4,6 1,4 Velika Britanija 42,3 28,8 19,3 5,1 4,5 ZDA 45,8 28,7 18,2 5,3 2,0 396 Q29 V kolikšni meri je spodnja trditev za vas resnična ali neresnična? »Svoje cilje dosežem z lahkoto.« niti resnična niti dokaj v glavnem popolnoma popolnoma v glavnem dokaj nere- nere- nere- nere- ISSP 2017 resnična je resnična resnična snična snična snična snična 1 2 3 4 5 6 7 Avstrija 8,7 37,1 31,4 11,7 7,7 2,5 0,8 Hrvaška 6,6 21,9 39,4 17,3 7,9 4,4 2,5 Češka 3,1 13,7 29,3 33,4 13,0 5,2 2,1 Danska 4,3 35,0 36,8 13,4 5,4 3,4 1,6 Finska 4,3 33,3 29,5 22,2 5,2 3,9 1,5 Francija 3,2 15,1 35,9 30,8 9,4 3,4 2,1 Nemčija 6,5 40,6 32,5 11,4 5,5 2,6 0,9 Madžarska 3,9 40,2 19,0 22,3 7,2 5,3 2,3 Islandija 5,3 39,2 31,9 12,8 6,1 3,7 1,1 Izrael 7,0 20,5 27,2 30,7 7,6 4,8 2,3 Litva 2,2 15,0 30,8 26,4 13,6 7,5 4,5 Rusija 5,6 15,7 27,9 29,8 11,5 6,4 3,1 Slovaška 4,4 24,5 32,3 19,5 8,7 7,0 3,7 Slovenija 4,7 19,9 34,5 25,3 10,6 3,2 1,8 Španija 7,6 28,8 27,8 16,3 12,1 5,5 1,9 Švedska 7,5 42,8 31,2 12,5 3,0 2,4 0,6 Švica 10,1 51,2 22,0 9,2 5,0 2,1 0,5 Velika Britanija 4,8 32,2 30,3 17,3 8,4 5,0 2,2 ZDA 11,9 40,3 30,3 8,2 6,4 2,0 0,9 397 Q30 Če pomislite na svoje življenje v celoti, kako ste sedaj z njim zadovoljni? niti zadovoljen dokaj zelo popolnoma popolnoma zelo dokaj niti neza- nezado- nezado- nezado- ISSP 2017 zadovoljen zadovoljen zadovoljen dovoljen voljen voljen voljen 1 2 3 4 5 6 7 Avstrija 15,4 41,3 33,2 6,4 3,1 0,2 0,3 Hrvaška 13,1 21,4 44,7 13,9 4,6 1,0 1,3 Češka 12,7 14,2 50,3 13,9 5,1 2,4 1,4 Danska 8,1 42,9 34,2 8,8 4,8 1,0 0,3 Finska 10,0 33,9 41,5 7,8 4,6 1,5 0,7 Francija 10,3 17,7 47,7 13,8 6,9 2,2 1,5 Nemčija 9,8 35,6 45,9 4,9 2,9 0,7 0,2 Madžarska 3,0 10,8 47,2 27,7 8,5 2,2 0,6 Islandija 16,8 55,4 14,0 4,8 6,2 2,2 0,6 Izrael 21,8 27,1 29,8 16,7 2,9 1,2 0,5 Litva 2,9 9,8 41,6 31,3 11,0 2,5 0,9 Rusija 7,0 19,9 36,7 21,4 12,0 2,1 0,9 Slovaška 5,3 23,8 45,3 19,0 5,1 1,4 0,0 Slovenija 9,7 33,2 45,8 7,8 2,1 0,6 0,7 Španija 12,6 28,5 40,1 13,0 4,4 1,0 0,3 Švedska 7,4 44,7 36,2 7,8 2,8 0,8 0,4 Švica 11,9 50,6 31,4 4,4 0,8 0,5 0,5 Velika Britanija 9,1 34,1 41,5 7,9 5,0 2,0 0,4 ZDA 16,2 38,5 33,5 7,1 3,2 0,9 0,6 399 2.2 Mednarodna družboslovna raziskava, STALIŠČA O RELIGIJI IN CERKVI, medčasovne primerjave (ISSP, Religion, 2018) Mitja Hafner-Fink, Niko Toš, Zdenko Roter, Peter Klinar, Cveto Trampuž, Samo Uhan, Brina Malnar, Slavko Kurdija, Vlado Miheljak, Ivan Bernik, Janez Štebe, Sergio Švara, Matej Kovačič, Rebeka Falle Zorman, Živa Broder, Tina Vovk, May Doušak, Špela Zajšek V okviru programa SJM vse od leta 1968 poteka sistematično raziskovanje pojavov (ne)religioznosti in odnosa do cerkve. O tem priča vrsta publikacij in raziskovalnih poročil1. Leta 1991 smo v raziskavo SJM vključili program ISSP in prvič v okviru mednarodne operacionalizacije zajeli religiološko tematiko. Raziskava je od tedaj potekla v štirih meritvah (1991, 1998, 2008 in 2018) in tako postala pomembna sestavina programa Slovensko javno mnenje; odprla je nove možnosti za razumevanje pojava religioznosti Slovencev v mednarodnem kontekstu. Raziskava vklju- čuje različne vidike in poglede na religijo, religioznost in religijske organizacije; vključuje vprašanja o verskih prepričanjih, verski socializaciji, verskih praksah ter pripisovanju pomena vernosti v medosebnih in družbenih odnosih. Vključuje vprašanja, ki zadevajo razmerja med religijo in družbo, religijo in politiko ter religioznostjo in moralo. V prvem delu tega zapisa so prikazani rezultati meritev v štirih časovnih presekih (1991, 1998, 2009 in 2018). Prikaz je zasnovan na operacionalizaciji mednarodne raziskave ISSP, Religion, 2018; vključena pa so tudi vprašanja, ki so bila postavljena le ob posameznih predhodnih meritvah. V drugem delu pa so prikazani 1. Roter, Z. 1973, Cerkev in sodobni svet, Cankarjeva založba, Ljubljana; Roter, Z., Kerševan, M., 1982, Vera in nevera v Sloveniji, Obzorja, Maribor; Toš, N., 1999, Podobe o cerkvi in religiji (na Slovenskem v 90-ih), FDV IDV, Ljubljana; Rus, V., Toš, N., 2005, Vrednote in Slovencev in Evropejcev, FDV IDV, Ljubljana; Toš, N., ured., 2012, Vrednote v prehodu VI, FDV IDV, Ljubljana 400 mednarodni primerjalni rezultati raziskave ISSP Religion, 2018, ki vključujejo meritve v sedemindvajsetih državah z vseh celin. Osnovni pojmi: nereligioznost, sekularizacija, katolištvo, protestantizem, pravo-slavje, morala itd. 401 2.2.1 Stališča o religiji in cerkvi, medčasovne primerjave za Slovenijo (ISSP 1991–2018) R1 Če danes razmišljate o svojem življenju in če ga ocenjujete v celoti, ali bi rekli, da ste srečni ali nesrečni? SJM993 SJM021 SJM053+4 SJM062 SJM081 SJM091 SJM191 1 - zelo srečni 15,2 13,8 17,8 16,0 22,6 16,0 16,1 2 - precej srečni 60,7 59,9 62,0 62,4 59,0 61,1 67,4 3 - ne preveč srečni 19,0 20,1 16,3 17,5 15,9 17,7 15,0 4 - sploh niste srečni 2,4 2,9 2,4 1,7 1,8 2,4 0,7 8 - ne vem 0,7 - 1,2 1,7 0,5 2,5 0,6 9 - b.o. 2,0 3.2 0,3 0,7 0,2 0,2 0,1 Povprečje: 2,00 Dosedanje meritve: SJM912 SJM921 SJM923 SJM931 SJM944 SJM952 SJM971 SJM981 1 - zelo srečen 7,7 8,7 8,9 11,3 10,8 13,4 10,2 8,6 2 - precej srečen 39,8 46,2 45,2 48,5 53,5 60,4 58,7 54,3 3 - ne preveč srečen 34,3 36,2 31,3 26,7 22,5 22,5 22,9 26,8 4 - sploh nisem srečen 5,0 4,2 4,0 3,0 3,8 2,8 3,4 3,1 8 - ne vem 11,0 4,7 8,3 8,6 7,4 - - 6,7 9 - b.o. 2,2 - 2,2 1,9 2,0 0,9 4,7 0,5 Dosedanje meritve: ne sploh nisem zelo sem vem, srečen srečen b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 99 SJM81/82 1,1 0,5 0,7 1,9 3,5 25,9 13,1 17,5 17,6 7,6 10,7 0,0 SJM941 0,8 0,5 1,4 2,6 3,8 26,2 10,7 14,9 21,0 7,7 9,4 1,1 SJM961 1,9 1,2 1,1 3,2 4,0 26,5 11,0 14,9 16,0 7,5 10,9 1,9 SJM973 2,1 1,0 1,2 2,3 4,8 27,7 11,1 14,0 17,9 6,0 10,4 1,5 SJM982 2,4 1,0 2,2 4,0 5,5 28,0 10,3 13,0 16,4 6,8 9,3 1,2 SJM992 0,8 0,3 0,7 2,5 3,2 22,4 10,5 17,0 21,7 8,9 11,8 0,4 SJM001 0,9 0,6 1,2 2,6 2,8 22,8 11,0 14,9 20,9 10,7 10,7 0,9 SJM012 1,6 0,5 1,5 1,5 2,6 23,0 10,0 17,3 21,5 10,4 9,5 0,8 402 ne sploh nisem zelo sem vem, srečen srečen b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 99 SJM022 1,1 0,5 1,6 2,5 3,1 18,7 9,5 15,4 25,1 12,3 9,5 0,6 SJM031 1,0 0,7 1,3 2,5 3,7 23,0 9,2 15,5 21,3 11,5 9,3 0,8 SJM033+4 0,6 0,7 1,3 2,2 3,4 18,5 9,9 16,8 24,1 11,1 10,6 0,7 SJM042 0,6 0,3 1,0 2,2 2,4 15,9 9,9 16,0 25,8 14,5 10,7 0,6 SJM051 1,4 0,3 0,9 1,5 2,0 18,6 8,2 16,3 24,4 10,6 14,7 1,3 SJM062 1,5 0,5 1,4 1,5 3,3 19,3 11,5 14,8 21,5 10,8 12,6 1,4 SJM071 0,9 0,5 0,9 2,0 3,1 15,9 7,9 16,2 21,9 13,8 15,2 1,7 SJM082 0,4 0,6 1,0 2,2 3,3 12,2 9,6 18,6 26,4 14,6 10,6 0,5 R2 Gledano na splošno, kako zadovoljni ste z odnosi, ki jih imate z družinskimi člani? SJM191 1 - popolnoma zadovoljen 32,8 2 - zelo zadovoljen 38,6 3 - dokaj zadovoljen 23,0 4 - niti zadovoljen niti nezadovoljen 3,4 5 - dokaj nezadovoljen 1,2 6 - zelo nezadovoljen 0,4 7 - popolnoma nezadovoljen 0,1 8 - ne vem 0,2 9 - b.o. 0,3 Povprečje: 2,03 R3 Ali menite, da je narobe ali ni narobe, če ima poročena oseba spolne odnose z nekom drugim in ne s svojim zakonskim partnerjem? SJM191 1 - to je vedno narobe 63,7 2 - to je skoraj vedno narobe 18,3 3 - to je samo včasih narobe 9,0 4 - to sploh ni narobe 3,7 8 - ne vem 4,9 9 - b.o. 0,5 Povprečje: 1,50 403 Dosedanje meritve: In kaj mislite o tem, če ima poročen moški ali poročena ženska spolne odnose izven zakona? SJM912 SJM932 SJM981 SJM091 1 - to je vedno slabo 32,3 50,1 46,1 48,8 2 - skoraj vedno je to slabo 26,7 23,3 26,0 25,6 3 - le včasih je to slabo 21,9 11,3 12,6 12,3 4 - to ni nikoli slabo 8,5 3,0 6,1 8,0 8 - ne vem 7,6 12,3 7,1 3,9 9 - b. o. 3,0 - 2,1 1,3 R4 In kakšno je vaše mnenje o spolnih odnosih med dvema odraslima osebama istega spola? SJM191 1 - to je vedno narobe 31,0 2 - to je skoraj vedno narobe 8,1 3 - to je samo včasih narobe 7,1 4 - to sploh ni narobe 42,6 8 - ne vem 9,7 9 - b.o. 1,5 Povprečje: 2,69 Dosedanje meritve: In kakšno je vaše mnenje o spolnih odnosih med dvema odraslima osebama istega spola? SJM912 SJM932 SJM981 SJM091 1 - to je vedno slabo 45,7 51,4 39,2 42,0 2 - skoraj vedno je to slabo 11,5 9,5 10,8 8,9 3 - le včasih je to slabo 8,9 6,8 13,1 12,8 4 - to ni nikoli slabo 9,2 5,9 14,2 19,8 8 - ne vem 18,7 26,4 17,6 12,6 9 - b. o. 6,0 - 5,1 3,9 R5 Kaj menite, ali je narobe ali ni narobe, da se ženska odloči za splav, kadar ima družina zelo nizek dohodek in si zato ne more privoščiti več otrok? SJM191 1 - to je vedno narobe 15,5 2 - to je skoraj vedno narobe 10,4 3 - to je samo včasih narobe 18,2 4 - to sploh ni narobe 47,7 8 - ne vem 7,7 9 - b.o. 0,6 Povprečje: 3,07 404 Dosedanje meritve: Ali je za vas osebno slabo, obsojanja vredno, ali ni slabo, če ženska dovoli prekinitev nosečnosti s splavom? skoraj le to je vedno včasih to ni vedno je to je to nikoli ne slabo slabo slabo slabo vem b.o. 1 2 3 4 8 9 b. Če gre za prekinitev SJM912 10,7 8,9 24,4 47,3 6,3 2,4 nosečnosti v primeru, SJM981 15,5 12,0 23,5 40,5 7,0 1,5 kadar ima družina le majhen SJM091 19,2 14,9 26,5 31,0 6,1 2,3 dohodek in zato ne more imeti več otrok. R6 Ali soglašate ali ne soglašate z naslednjo trditvijo… sploh močno ne ne sogla- sogla- sogla- sogla- ne šam šam niti-niti šam šam vem b.o. pov. 1 2 3 4 5 8 9 - Naloga moža SJM912 15,6 24,8 16,9 27,6 12,3 1,9 1,0 v zakonu je, SJM932 10,8 29,0 16,4 32,5 10,1 1,4 - da služi denar, SJM981 10,6 19,2 17,2 36,9 15,1 1,0 - naloga žene pa, SJM091 5,0 14,4 14,0 31,8 34,1 0,6 0,2 da skrbi za dom SJM19 in družino. 1 4,2 15,9 17,4 31,7 29,8 0,6 0,4 3,68 R7 Koliko zaupate… popol- bolj zelo noma precej malo malo sploh zau- zau- zau- zau- ne zau- ne pam pam upam pam pam vem b.o. pov. 1 2 3 4 5 8 9 a. Državnemu zboru SJM981 0,3 5,6 33,1 25,7 29,0 6,4 - SJM091 1,1 10,2 39,7 23,8 20,1 4,3 0,8 SJM191 1,2 9,9 41,1 22,4 20,1 4,8 0,4 3,53 b. tovarnam SJM981 0,8 16,3 44,0 20,0 10,3 8,6 - in podjetjem SJM091 1,2 15,6 47,5 20,2 9,8 4,0 1,7 SJM191 2,5 29,5 40,8 18,3 4,7 3,7 0,6 2,93 c. cerkvi in verskim SJM981 4,9 17,6 28,6 15,7 26,3 7,0 - organizacijam SJM091 4,1 16,1 33,0 19,1 24,3 2,4 1,0 SJM191 3,9 15,8 29,7 20,0 27,8 2,2 0,6 3,54 405 popol- bolj zelo noma precej malo malo sploh zau- zau- zau- zau- ne zau- ne pam pam upam pam pam vem b.o. pov. 1 2 3 4 5 8 9 d. sodiščem in SJM981 3,1 26,8 36,4 15,5 12,8 5,4 - pravnemu sistemu SJM091 1,8 22,5 38,4 19,3 14,1 2,9 0,9 SJM191 2,6 20,8 37,3 21,1 14,9 3,0 0,4 3,26 e. šolam in SJM981 12,0 53,9 22,5 5,6 2,5 3,5 - izobraževalnemu SJM091 11,9 52,3 25,1 5,6 2,3 1,9 0,8 sistemu SJM191 7,6 49,1 28,0 9,5 2,4 3,0 0,4 2,48 f. televiziji, SJM191 2,4 20,2 43,2 23,1 9,9 1,0 02 3,18 časopisom, radiu Dosedanje meritve: Ljudje morajo nekomu zaupati in imeti občutek, da se lahko zanesejo nase in na druge. V kolikšni meri lahko vi zaupate naslednjim: ne vem, Kako zaupate: sploh nič le malo precej v celoti b.o. 1 2 3 4 9 e. Državnemu zboru SJM911 12,0 40,4 30,6 6,3 10,8 SJM912 17,8 46,5 17,2 2,9 15,5 SJM931 21,6 50,0 13,3 1,7 13,3 SJM944 26,5 44,7 12,8 2,2 13,7 SJM951 38,7 45,6 9,1 1,0 5,6 SJM961 34,6 45,3 9,0 2,2 8,9 SJM971 33,9 45,0 11,6 1,5 8,0 SJM982 41,7 45,6 8,7 0,4 3,6 SJM991 27,6 46,5 12,0 1,8 12,2 SJM001 34,4 47,7 10,7 1,0 6,2 SJM012 25,4 46,0 21,1 2,5 5,0 SJM021 30,3 49,0 15,8 1,9 3,0 SJM031 32,8 48,4 13,1 1,5 4,3 SJM033+4 25,5 50,4 18,5 2,1 3,4 SJM052 22,4 53,6 19,8 1,7 2,6 SJM071 22,5 49,9 21,6 2,9 3,2 406 ne vem, Kako zaupate: sploh nič le malo precej v celoti b.o. 1 2 3 4 9 b. cerkvi in duhovnikom SJM911 26,2 38,8 18,4 10,2 6,4 SJM912 29,1 37,9 19,7 6,1 7,2 SJM931 31,6 39,0 15,3 5,0 9,1 SJM944 38,2 36,3 13,5 3,9 8,1 SJM951 36,8 36,2 14,8 4,6 7,5 SJM961 42,1 34,1 14,6 6,5 2,8 SJM971 37,2 35,9 15,1 7,1 4,6 SJM982 41,3 37,1 13,2 4,4 4,0 SJM991 37,2 38,3 15,2 6,3 2,9 SJM001 38,8 39,6 13,2 3,2 5,3 SJM012 37,5 34,0 17,3 6,3 4,9 SJM021 31,5 33,4 22,6 7,5 5,0 SJM031 32,5 38,8 20,0 6,8 1,8 SJM033+4 38,8 36,8 15,6 5,8 3,0 SJM052 33,8 37,9 19,0 7,4 1,9 SJM071 39,6 36,3 15,0 5,2 3,9 i. sodiščem SJM911 14,3 37,5 28,9 5,8 13,5 SJM912 12,9 38,6 26,5 4,9 17,0 SJM931 18,4 40,7 21,5 3,1 16,3 SJM944 19,1 39,3 22,6 3,6 15,4 SJM951 23,8 43,3 22,2 3,5 7,2 SJM961 23,9 41,0 20,3 4,0 10,9 SJM971 21,3 40,6 25,4 4,2 8,5 SJM982 15,7 45,8 27,9 5,3 5,3 SJM991 16,2 46,1 27,2 4,4 6,1 SJM001 11,9 35,7 36,8 8,5 7,0 SJM012 14,0 40,9 35,2 6,5 3,4 SJM021 15,9 44,2 31,1 4,5 4,5 SJM031 17,1 44,4 30,8 5,1 2,7 SJM033+4 17,8 45,4 30,2 4,2 2,4 SJM052 21,4 43,8 24,8 5,9 4,2 SJM071 22,0 43,2 25,0 5,7 4,1 407 ne vem, Kako zaupate: sploh nič le malo precej v celoti b.o. 1 2 3 4 9 d. šolam, izobraževalnim SJM911 3,6 34,7 44,9 7,0 8,9 ustanovam SJM912 3,6 31,3 49,5 7,2 8,5 SJM931 4,4 30,6 46,4 10,4 8,2 SJM944 2,6 24,0 56,7 10,7 6,0 SJM951 2,8 21,8 55,5 16,1 3,8 SJM961 3,6 21,9 55,2 13,6 5,8 SJM971 4,1 20,9 54,8 14,8 5,4 SJM982 3,6 17,9 56,2 19,9 2,4 SJM991 3,1 18,8 59,0 14,0 5,1 SJM001 2,3 11,1 57,1 25,6 3,9 SJM012 1,5 16,3 62,4 17,9 1,9 SJM021 2,0 17,4 56,5 20,7 3,3 SJM031 2,7 13,6 61,2 19,2 3,3 SJM033+4 2,0 14,3 63,1 19,3 1,2 SJM052 4,0 19,7 54,7 18,0 3,7 SJM071 1,9 19,8 58,6 17,6 2,1 R8 Ali soglašate ali ne soglašate z naslednjo izjavo? sploh močno ne ne sogla- sogla- sogla- sogla- ne šam šam niti-niti šam šam vem b.o. pov. 1 2 3 4 5 8 9 a. Verski voditelji naj SJM912 25,5 49,8 9,3 11,9 5,6 7,9 - ne bi poskušali SJM923 24,1 39,9 10,6 11,5 4,2 9,7 - vplivati na volilne SJM931 30,8 36,6 8,3 9,2 6,1 8,9 - odločitve ljudi. SJM951 54,5 13,8 13,6 5,8 7,3 5,0 - SJM961 55,5 9,8 11,9 5,1 10,7 7,0 - SJM012 60,1 8,1 9,5 4,7 13,2 4,4 - SJM031 54,1 11,8 11,7 6,2 11,9 4,3 - SJM053 36,4 32,9 10,7 9,0 5,2 3,9 2,0 SJM091 44,8 35,7 7,5 6,0 3,3 2,2 0,6 SJM191 47,6 29,7 9,5 6,8 4,1 1,9 0,4 1,87 408 R9 Koliko soglašate ali ne soglašate z naslednjimi trditvami... sploh močno ne ne sogla- sogla- sogla- sogla- ne šam šam niti-niti šam šam vem b.o. pov. 1 2 3 4 5 8 9 a. Preveč zaupamo SJM932 6,5 36,2 21,7 19,5 1,6 14,5 - v znanost in SJM981 5,2 25,0 24,1 23,8 11,9 9,3 0,6 premalo v religijo. SJM091 2,6 18,7 24,6 34,7 14,2 4,5 0,7 SJM191 3,2 17,3 27,6 26,8 20,7 4,1 0,3 3,46 b. Če pogledamo SJM981 23,5 40,8 15,9 8,8 3,4 7,3 0,2 po svetu,lahko SJM091 21,6 43,6 17,7 11,2 1,4 3,9 0,7 rečemo, da religije SJM191 31,2 42,2 14,0 8,1 1,7 2,4 0,5 2,04 ustvarjajo več sporov kot sprave. c. Ljudje z zelo SJM981 21,6 42,9 13,3 11,4 4,0 6,4 0,6 močnim do verskim SJM091 21,7 46,8 16,0 10,6 1,2 3,3 0,5 prepričanjem so SJM191 30,3 40,5 15,0 8,6 2,4 2,8 0,4 2,09 pogosto preveč nestrpni do drugih. R10 Ali sodite, da imajo cerkev in verske organizacije v naši državi…? SJM912 SJM981 SJM091 SJM191 1 - mnogo preveč moči 3,5 9,1 10,6 10,0 2 - preveč moči 19,0 32,6 34,4 34,2 3 - približno pravo mero moči 55,0 36,7 43,0 40,6 4 - premalo moči 6,7 7,1 5,4 5,3 5 - mnogo premalo moči 0,8 2,2 0,4 0,8 8 - ne vem 13,1 11,0 5,7 8,6 9 - b.o. 1,9 1,2 0,6 0,5 Povprečje: 2,48 R11 Ljudje pripadajo različnim religijam in imajo različne poglede na vero. Ali bi sprejeli osebo, ki pripada drugi religiji, ali ima drugačen pogled na vero kot je vaš, če bi se poročil z vašim sorodnikom? SJM091 SJM191 1 - zagotovo sprejel 44,6 45,5 2 - verjetno sprejel 40,0 42,1 3 - verjetno ne bi sprejel 7,3 5,6 4 - zagotovo ne bi sprejel 5,1 3,2 8 - ne vem 1,9 3,4 9 - b.o. 1,1 0,3 Povprečje: 1,65 409 R12 Nazore nekaterih ljudi večina ocenjuje kot skrajne. Pomislite na verske skrajneže, na ljudi, ki verjamejo, da pravo vero ponuja le njihova religija, vse ostale religije pa razumejokot sovražne. Ali menite, da bi takim ljudem lahko dovolili... zago- verjetno verjetno zago- ne tovo da da ne tovo ne vem b.o. pov. 1 2 3 4 8 9 a. prirediti javna SJM034 7,5 24,9 24,2 36,5 6,9 zborovanja, SJM091 8,3 27,2 22,6 35,7 5,4 0,8 na katerih lahko SJM191 3,2 12,1 25,9 55,5 3,2 0,1 3,38 izrazijo svoje nazore b. objaviti svoje SJM191 3,4 19,1 25,9 46,9 4,4 0,3 3,22 poglede na internetu ali družbenih omrežjih R13 Prosimo povejte, katera od naslednjih izjav najbolje izraža vaš odnos do boga? SJM091 SJM191 1 - Ne verujem v boga. 13,2 18,1 2 - Ne vem, če je bog in ne verjamem, 5,5 6,6 da je to možno spoznati. 3 - Ne verujem v boga kot osebno nadnaravno bitje, 29,2 28,2 verujem pa v to, da obstaja neka višja nadnaravna sila. 4 - Včasih verujem v boga, včasih pa ne. 9,9 9,4 5 - Čeprav sem v dvomih, menim, da vendarle 16,1 14,6 verujem v boga. 6 - Vem, da bog zares obstoja in v to prav nič ne dvomim. 23,6 21,8 8 - ne vem 1,5 0,6 9 - b.o. 1,0 0,7 Dosedanje meritve: SJM912 SJM922 SJM972 SJM973 SJM981 SJM002 SJM091 1 - Ne verujem v boga. 18,4 16,9 11,6 16,9 13,5 16,1 13,2 2 - Ne vem, če je bog in ne verjamem, da je to možno spoznati. 9,0 7,6 7,3 7,6 8,2 6,2 5,5 3 - Ne verujem v boga kot osebno nadnaravno bitje, verujem pa v to, da obstaja neka višja nadnaravna sila. 22,0 23,4 31,4 23,4 28,4 30,8 29,2 410 SJM912 SJM922 SJM972 SJM973 SJM981 SJM002 SJM091 4 - Včasih verujem v boga, včasih pa ne. 8,7 7,9 7,2 7,9 7,5 6,9 9,9 5 - Čeprav sem v dvomih, menim, da vendarle verujem v boga. 16,7 14,2 16,5 14,2 15,7 12,8 16,1 6 - Vem, da bog zares obstoja in v to prav nič ne dvomim. 20,9 22,0 24,4 22,0 21,9 21,7 23,6 8 - ne vem 1,5 9 - b.o. 4,3 7,9 1,6 7,9 4,7 5,5 1,0 R14 Kaj pa naslednje izjave - katera od njih najbolje opisuje vašo vero v boga v preteklosti in sedaj? SJM912 SJM981 SJM091 SJM191 1 - Ne verujem v boga in nikoli nisem veroval vanj. 22,2 19,8 19,1 23,4 2 - Ne verujem v boga, prej pa sem veroval vanj. 9,4 9,1 11,3 14,2 3 - Verujem v boga, prej pa nisem veroval vanj. 2,2 4,0 2,8 4,4 4 - Verujem v boga in sem vedno veroval vanj. 47,3 46,3 47,9 44,3 8 - ne vem - - 12,5 12,6 9 - b.o. 18,9 20,9 6,5 1,1 R15 Ali verjamete ... zagoto- verjet- verjet- zagoto- vo da no da no ne vo ne ne vem b.o. pov. 1 2 4 4 8 9 a. da je življenje SJM912 10,1 18,6 21,3 36,8 11,1 2,1 po smrti SJM942 15,5 18,9 14,8 31,7 - - SJM951 16,7 20,7 22,0 29,9 - - SJM961 13,7 17,9 15,2 30,9 - - SJM962 15,2 17,7 14,7 29,9 - - SJM941 15,1 18,9 13,1 33,3 - - SJM981 13,7 21,9 17,7 31,5 1,8 - SJM091 12,2 29,2 22,0 26,8 8,5 1,4 SJM191 18,1 24,3 18,1 30,2 8,7 0,6 2,67 b. da so nebesa SJM912 8,1 19,4 18,3 39,2 12,3 2,8 SJM981 11,6 17,7 16,6 37,6 14,8 1,7 SJM091 9,4 25,2 24,8 28,2 10,8 1,7 SJM191 13,4 21,5 21,8 33,8 8,8 0,6 2,84 411 zagoto- verjet- verjet- zagoto- vo da no da no ne vo ne ne vem b.o. pov. 1 2 4 4 8 9 c. da je pekel SJM912 7,0 16,7 18,7 41,6 12,9 3,1 SJM981 10,4 15,7 17,8 39,1 15,2 1,8 SJM091 9,0 23,1 25,9 29,3 10,9 1,8 SJM191 11,7 18,5 22,3 36,7 10,1 0,6 2,94 d. da se dogajajo SJM912 11,6 31,3 16,4 27,0 10,9 2,7 čudeži SJM981 16,5 35,2 11,3 25,7 9,8 1,5 SJM091 16,6 38,7 18,6 18,5 5,8 1,8 SJM191 22,9 35,6 15,8 19,9 5,0 0,7 2,35 e. v nadnaravne moči SJM091 4,0 18,4 24,4 40,4 10,7 2,1 umrlih prednikov SJM191 8,8 18,0 27,6 36,8 8,3 0,5 3,01 f. v Marijo SJM091 16,2 26,5 17,9 27,9 9,5 2,1 SJM191 17,7 22,6 18,4 33,8 6,6 0,9 2,74 Dosedanje meritve: Prosim povejte, v kaj od naštetega verujete in v kaj ne verujete... da ne ne vem b.o. 1 2 8 9 - v življenje po smrti SJM921 23,0 58,6 18,1 - SJM952 33,9 57,4 8,7 - SJM993 29,4 62,3 6,9 1,4 SJM081 32,2 57,9 7,8 2,1 - v nebesa SJM921 25,0 57,7 17,1 - SJM952 31,7 57,9 10,4 - SJM993 25,4 66,9 6,0 1,7 SJM081 29,2 61,8 6,8 2,2 - v pekel SJM921 14,4 69,5 15,7 - SJM952 23,5 65,7 10,8 - SJM993 18,8 73,7 6,0 1,6 SJM081 17,3 74,1 6,5 2,1 - v Marijo SJM993 45,3 49,7 3,4 1,6 SJM081 48,0 45,8 4,3 1,9 412 R16 Ali soglašate ali ne soglašate z naslednjimi izjavami? sploh močno ne ne sogla- sogla- sogla- sogla- ne šam šam niti-niti šam šam vem b.o. pov. 1 2 3 4 5 8 9 a. Obstoja bog, ki se SJM912 5,8 17,6 14,9 26,4 23,0 10,0 2,3 ukvarja z vsakim SJM981 8,2 15,6 13,7 22,9 28,3 9,4 1,8 človekom posebej. SJM091 7,9 19,1 16,0 26,1 23,5 6,4 1,1 SJM191 8,2 17,2 17,3 23,8 26,9 5,9 0,6 3,47 b. Ljudje lahko le SJM912 5,0 29,3 15,0 32,0 10,5 6,3 2,0 malo storijo, da bi SJM981 5,7 27,7 13,8 31,5 16,1 4,2 1,1 spremenili tok SJM091 5,4 22,1 16,8 35,4 17,9 1,8 0,7 svojega življenja. SJM191 4,8 24,1 13,1 34,9 20,8 2,0 0,3 3,44 c. Zame ima življenje SJM912 4,2 15,3 14,9 30,2 24,7 7,7 2,9 smisel le zato, ker SJM981 5,4 13,8 12,6 25,3 34,8 6,0 2,2 obstaja bog. SJM091 2,4 10,7 15,1 34,1 33,6 2,3 1,8 SJM191 3,1 9,2 13,6 29,5 42,4 1,9 0,4 4,01 d. Po mojem mnenju SJM912 1,1 3,2 6,0 49,0 34,3 4,3 2,1 življenje nima SJM981 1,0 2,7 3,8 35,3 53,4 2,1 1,8 nobenega SJM091 0,6 2,2 4,2 40,6 49,9 1,6 1,0 posebnega smisla. SJM191 1,0 4,2 5,2 38,2 49,7 1,3 0,5 4,34 e. Življenje ima smisel SJM912 25,9 52,6 8,5 5,0 1,3 4,3 2,4 le tedaj, če mu SJM981 32,2 46,9 8,2 5,9 2,4 3,0 1,5 ga daš sam. SJM091 24,2 46,7 11,6 8,5 4,2 3,8 0,9 SJM191 32,4 47,2 10,0 6,3 2,4 1,4 0,3 1,97 f. V stik z bogom SJM091 14,4 34,6 16,6 15,9 11,1 4,1 3,4 pridem na svoj SJM191 19,3 37,1 12,3 11,7 13,5 3,3 2,8 2,61 način, brez cerkva ali verskih obredov. R17 Ali po vašem mnenju vaša religija obravnava moške in ženske enakovredno, obravnava moške bolje kot ženske ali obravnava ženske bolje kot moške? SJM191 1 - ne pripadam nobeni veri / religiji 20,8 2 - moške obravnava bolje kot ženske 17,5 3 - ženske obravnava bolje kot moške 2,1 4 - moške in ženske obravnava enakovredno 49,5 8 - ne vem 9,1 9 - b.o. 1,0 413 R18 Kateri verski skupnosti je pripadala vaša mati, ko ste bili še otrok? SJM912 SJM981 SJM091 SJM191 1 - rimokatoliški 85,7 85,8 85,7 78,9 2 - evangeličanski 2,6 1,5 1,4 1,0 3 - pravoslavni 3,0 2,4 2,6 3,9 4 - drugi krščanski 0,7 1,0 0,4 0,6 5 - islamski 1,5 1,2 2,3 4,3 6 - drugi nekrščanski 0,1 0,2 0,0 0,0 7 - nobeni 4,4 7,2 5,8 9,0 8 - ne vem 1,9 0,7 0,9 1,7 9 - b.o. 0,8 0,6 R19 Kateri verski skupnosti je pripadal vaš oče, ko ste bili še otrok? SJM912 SJM981 SJM091 SJM191 1 - rimokatoliški 83,6 82,1 82,0 75,8 2 - evangeličanski 2,1 1,4 1,3 1,1 3 - pravoslavni 3,0 3,2 3,1 3,5 4 - drugi krščanski 0,7 0,7 0,2 0,6 5 - islamski 1,7 1,1 2,5 4,4 6 - drugi nekrščanski 0,1 0,2 0,0 0,0 7 - nobeni 6,5 9,2 8,4 11,9 8 - ne vem 2,3 2,1 1,5 2,1 9 - b.o. 1,0 0,5 R20 V kateri veri so vas vzgajali? SJM912 SJM981 SJM091 SJM191 1 - rimokatoliški 81,5 79,0 80,1 74,6 2 - evangeličanski 1,9 1,3 1,3 0,9 3 - pravoslavni 2,1 2,0 2,3 2,9 4 - drugi krščanski veri / religiji 0,7 0,7 0,3 0,6 5 - islamski 1,4 0,7 1,7 4,2 6 - drugi nekrščanski veri / religiji 0,1 0,1 0,0 0,0 7 - nobeni veri / religiji 10,8 15,0 13,2 16,4 8 - ne vem - - 0,2 0,1 9 - b.o. 1,5 1,2 0,9 0,4 414 R21 Kako pogosto je vaša mati hodila k verskim obredom, ko ste bili še otrok? SJM912 SJM981 SJM091 SJM191 01 - nikoli 8,8 11,3 11,1 15,0 02 - manj kot enkrat na leto 2,3 3,0 3,4 3,9 03 - približno enkrat do dvakrat na leto 9,0 12,0 10,4 9,9 04 - večkrat na leto 12,3 13,6 12,4 11,2 05 - približno enkrat na mesec 5,6 4,8 7,0 6,7 06 - dvakrat do trikrat na mesec 7,5 6,6 7,9 6,1 07 - skoraj vsak teden 10,1 10,2 11,8 11,1 08 - vsak teden 32,0 28,8 27,1 28,5 09 - večkrat na teden 6,1 4,0 3,7 2,7 10 - mati ni bila prisotna 0,6 0,0 0,2 0,7 98 - ne vem / ne spominjam se 4,5 4,7 3,7 3,8 99 - b.o. 1,1 1,1 1,3 0,4 R22 Kako pogosto je vaš oče hodil k verskim obredom, ko ste bili še otrok? SJM912 SJM981 SJM091 SJM191 01 - nikoli 15,6 19,3 17,7 22,6 02 - manj kot enkrat na leto 4,2 6,1 4,6 7,5 03 - približno enkrat do dvakrat na leto 13,0 15,3 14,9 11,2 04 - večkrat na leto 11,5 13,6 12,4 10,7 05 - približno enkrat na mesec 5,8 5,2 6,5 6,6 06 - dvakrat do trikrat na mesec 6,3 3,9 6,1 5,0 07 - skoraj vsak teden 7,1 6,7 8,3 7,6 08 - vsak teden 25,4 20,9 19,2 19,0 09 - večkrat na teden 2,1 1,1 1,8 1,5 10 - oče ni bil prisoten 1,4 0,8 0,7 2,3 98 - ne vem / ne spominjam se 6,2 5,8 6,6 5,3 99 - b.o. 1,2 1,6 1,4 0,7 R23 In kako pogosto ste vi sami hodili k bogoslužju (mašam), ko ste bili stari enajst ali dvanajst let? SJM912 SJM981 SJM091 SJM191 01 - nikoli 12,6 14,3 13,4 17,0 02 - manj kot enkrat na leto 2,1 2,8 2,3 2,8 03 - približno enkrat do dvakrat na leto 4,8 5,9 5,5 6,7 04 - večkrat na leto 8,3 9,2 7,8 4,8 05 - približno enkrat na mesec 4,4 4,0 4,1 5,1 06 - dvakrat do trikrat na mesec 6,6 8,1 9,6 6,7 07 - skoraj vsak teden 17,5 14,3 17,7 17,0 08 - vsak teden 37,2 35,5 33,5 35,4 09 - večkrat na teden 5,2 4,2 4,4 3,6 98 - ne vem / ne spominjam se - - 0,5 0,6 99 - b.o. 1,2 1,8 1,0 0,5 415 R24 Zdaj pa vas sprašujemo za današnjo situacijo: približno kako pogosto molite? SJM912 SJM981 SJM091 SJM191 01 - nikoli 33,5 35,6 33,8 40,1 02 - manj kot enkrat na leto 4,6 3,3 4,8 4,4 03 - približno enkrat do dvakrat na leto 10,0 9,5 8,6 9,1 04 - večkrat na leto 13,3 12,6 12,7 10,5 05 - približno enkrat na mesec 5,1 2,8 5,1 4,3 06 - dvakrat do trikrat na mesec 4,8 4,4 4,0 4,4 07 - skoraj vsak teden 4,0 3,5 4,6 3,5 08 - vsak teden 8,0 5,3 5,9 4,8 09 - večkrat na teden 3,5 5,5 5,2 4,5 10 - enkrat na dan 7,3 10,2 8,0 8,5 11 - večkrat na dan 2,4 4,3 3,7 4,6 98 - ne vem - - 1,6 0,4 99 - b.o. 3,4 3,2 2,1 0,9 R25 Če odštejete obiskovanje verskih obredov – kako pogosto sodelujete pri drugih verskih dejavnostih in prireditvah? SJM912 SJM981 SJM091 SJM191 01 - nikoli 63,9 64,1 58,0 66,3 02 - manj kot enkrat na leto 6,3 8,1 10,3 10,7 03 - približno enkrat do dvakrat na leto 10,5 11,7 13,3 10,3 04 - večkrat na leto 9,0 7,8 8,3 6,4 05 - približno enkrat na mesec 1,8 1,0 2,2 1,5 06 - dvakrat do trikrat na mesec 1,2 1,4 1,6 1,3 07 - skoraj vsak teden 0,9 1,1 1,0 0,8 08 - vsak teden 1,6 1,6 1,4 1,6 09 - večkrat na teden 0,9 0,3 0,4 0,6 98 - ne vem - - 1,2 0,1 99 - b.o. 3,8 2,9 2,3 0,5 R26 Ali ste v zadnjih 12 mesecih brali ali poslušali branje kateregakoli svetega spisa kot so Biblija, budistična Sutra, Koran, Šruti, Tora ali drug verski spis? Pri tem ne upoštevajte branja, ki je potekalo med verskim obredom. SJM191 1 - da 24,2 2 - ne 75,3 8 - ne vem 0,2 9 - b.o. 0,4 416 R27 Ali imate zaradi verskih razlogov pri vas doma oltar, kapelico, tempelj ali kak drug verski predmet na vidnem mestu (razpelo - križ, verske podobe ...)? SJM091 SJM191 1 - da 48,9 41,2 2 - ne 50,3 58,0 8 - ne vem 0,3 0,2 9 - b.o. 0,5 0,6 R28 Kako pogosto zaradi verskih razlogov obiskujete svete kraje (verska svetišča, cerkve, božje poti, mošeje …), če odštejete redno obiskovanje verskih obredov v kraju, kjer živite? SJM091 SJM191 1 - nikoli 51,2 59,8 2 - manj kot enkrat na leto 18,7 18,0 3 - približno enkrat do dvakrat na leto 20,0 15,7 4 - večkrat na leto 7,9 5,4 5 - približno enkrat ali večkrat na mesec 0,9 0,6 8 - ne vem 0,8 - 9 - b.o. 0,6 0,6 R29 Kako bi vi ocenili svojo vernost? SJM912 SJM922 SJM981 SJM091 SJM191 1 - izjemno veren 3,3 1,8 4,2 3,8 2,8 2 - zelo veren 4,8 3,0 4,9 6,2 10,6 3 - precej veren 28,8 25,5 27,9 27,7 43,5 4 - niti veren, niti neveren 31,2 39,2 29,4 28,6 12,6 5 - prej bi rekel, da nisem veren 7,1 6,8 10,2 9,5 7,3 6 - nisem veren 11,2 9,8 8,3 10,5 9,6 7 - izrazito neveren 10,3 10,4 11,7 11,0 11,3 8 - ne vem 1,4 1,0 1,4 1,5 1,5 9 - b.o. 2,0 2,5 2,0 1,2 0,8 Dosedanje meritve: SJM031 SJM033+4 SJM051 SJM062 SJM071 1 - sem veren 52,0 53,0 53,2 49,2 52,3 2 - ne morem reči, 18,8 ali sem veren ali ne 21,1 19,6 20,9 16,2 3 - nisem veren 24,4 24,3 20,9 27,3 24,9 8 - ne vem / ne morem odgovoriti 1,0 1,8 2,7 1,4 2,1 9 - brez odgovora 1,5 1,2 2,4 3,3 4,6 417 Dosedanje meritve: SJM932 SJM944 SJM953 SJM961 SJM971 SJM973 SJM994 SJM001 SJM012 SJM021 1 - 45,2 49,2 51,6 45,4 45,7 54,0 47,6 52,9 50,0 45,8 2 - 20,2 20,5 20,1 25,5 22,7 15,7 20,7 18,5 19,3 20,2 3 - 25,5 25,1 24,3 23,8 23,1 25,1 26,9 24,3 26,1 26,4 8 - 4,9 3,4 2,6 4,7 3,5 3,7 3,0 2,1 2,6 2,6 9 - 4,1 1,8 1,4 0,7 0,8 1,5 1,8 2,3 2,0 5,0 R30 Katera od navedenih trditev vas najbolje opisuje? SJM091 SJM191 1 - Sledim veri in sebe razumem kot duhovnega človeka, ki se zanima za sveto ali nadnaravno. 17,6 17,5 2 - Sledim veri, vendar sebe ne vidim kot duhovnega človeka, ki bi se zanimal za sveto ali nadnaravno. 25,5 25,1 3 - Ne sledim veri, vendar sebe razumem kot duhovnega človeka, ki se zanima za sveto ali nadnaravno. 23,8 23,4 4 - Ne sledim veri in sebe tudi ne razumem kot duhovnega človeka, ki bi se zanimal za sveto ali nadnaravno. 22,4 27,7 8 - ne vem 6,9 5,2 9 - b.o. 3,8 1,1 R31 Ali soglašate ali ne soglašate s tem, da vera pomaga ljudem... sploh močno ne ne sogla- sogla- sogla- sogla- ne šam šam niti-niti šam šam vem b.o. pov. 1 2 3 4 5 8 9 a. pri sklepanju SJM091 12,8 51,2 19,4 9,8 3,2 2,4 1,2 prijateljstev? SJM191 8,6 47,2 21,7 13,8 5,4 3,1 0,3 2,59 b. nudi tolažbo, SJM091 26,8 59,6 7,3 2,5 1,6 1,4 0,8 ko jim je težko ali SJM191 22,6 58,3 10,8 4,7 2,0 1,2 0,3 2,04 ko so žalostni? R32 Ali soglašate ali ne soglašate s spodnjo trditvijo? Religije pogosto omejujejo enakost med ženskami in moškimi. SJM191 1 - močno soglašam 13,0 2 - soglašam 43,9 3 - niti soglašam niti ne soglašam 18,7 4 - ne soglašam 14,3 5 - sploh ne soglašam 2,4 8 - ne vem 7,5 9 - b.o. 0,2 Povprečje: 2,45 418 R33 Ali soglašate ali ne soglašate z naslednjima izjavama? sploh močno ne ne sogla- sogla- sogla- sogla- ne šam šam niti-niti šam šam vem b.o. pov. 1 2 3 4 5 8 9 a. Vlade se ne bi smele vme- šavati v poskuse katerekoli religije, da širi svojo vero. 23,8 40,8 14,8 14,8 3,0 2,4 0,4 2,30 b. Če gledamo na splošno, ljudje, ki pripadajo različnim religijam, težko shajajo eden z drugim. 7,9 35,3 30,9 17,3 2,6 5,7 0,3 2,70 R34 Povejte še za vsako od spodnjih trditev, ali soglašate ali ne soglašate z njo. V Sloveniji vera predstavlja preteklost in ne prihodnosti. SJM191 1 - močno soglašam 6,2 2 - soglašam 31,2 3 - niti soglašam niti ne soglašam 30,2 4 - ne soglašam 18,8 5 - sploh ne soglašam 4,0 8 - ne vem 9,1 9 - b. o. 0,5 Povprečje: 2,81 V Sloveniji je religija za življenje danes prav tako pomembna, kot je bila v preteklosti. SJM191 1 - močno soglašam 4,5 2 - soglašam 25,7 3 - niti soglašam niti ne soglašam 20,5 4 - ne soglašam 36,5 5 - sploh ne soglašam 5,2 8 - ne vem 7,0 9 - b.o. 0,6 Povprečje: 3,13 419 R35 Kakšen je vaš odnos do pripadnikov navedenih religijskih skupin? zelo dokaj dokaj zelo pozi- pozi- nega- nega- ne tiven tiven niti-niti tiven tiven vem b.o. pov. 1 2 3 4 5 8 9 a. kristjani 31,9 44,4 19,2 1,6 0,2 1,8 1,0 1,91 b. muslimani 12,0 31,8 33,8 10,9 5,0 5,3 1,2 2,63 c. hindujci 10,9 26,0 29,4 3,4 1,5 26,2 2,5 2,42 d. budisti 13,1 27,6 29,5 2,8 1,4 23,3 2,4 2,35 e. judje 10,8 27,4 32,0 5,9 2,5 19,6 1,8 2,51 f. ateisti ali ne-verniki 17,6 38,0 30,3 4,2 1,7 7,2 1,0 2,28 R36f Prosimo, da za vsako od naštetih stvari poveste, ali ste to počeli v preteklem letu, v bolj oddaljeni preteklosti, ali tega niste nikoli počeli. to sem to sem tega počel v počel v bolj nisem preteklem oddaljeni nikoli ne letu preteklosti počel vem b.o. 1 2 3 8 9 a. meditirali 16,4 10,6 71,9 0,7 0,4 b. vadili jogo, tai chi ali qigong 10,4 9,0 80,0 0,2 0,5 c. uporabljali alternativno medicino (homeopatijo, ajurvedo ali tadicionalno kitajsko medicino) 11,5 10,6 77,0 0,4 0,6 d. obiskali (verskega) zdravilca ali se udeležili verskih zdravilskih obredov 1,8 3,9 93,8 0,4 0,2 e. se posvetovali z vedeževalcem ali astrologom 2,5 10,6 86,5 0,1 0,4 f. brali knjige ali revije z duhovno ali ezoterično vsebino 16,3 21,9 61,1 0,3 0,5 R37 Kaj bi na splošno rekli, ali je vaše zdravje… SJM062 SJM111 SJM161 SJM191 1 - odlično 8,9 8,2 9,1 12,1 2 - zelo dobro 22,4 23,4 19,5 25,1 3 - dobro 34,9 37,6 38,3 37,0 4 - zadovoljivo 23,2 22,4 25,1 18,4 5 - slabo 9,9 8,3 7,7 6,7 8 - ne vem 0,4 0,0 0,2 0,0 9 - brez odgovora 0,3 0,1 0,1 0,6 Povprečje: 2,82 420 Dosedanje meritve: Kako bi na splošno ocenili vaše zdravje? Bi rekli, da je… SJM941 SJM022 SJM042 SJM051 SJM061 SJM081 1 - zelo dobro 15,2 13.6 15.2 12,3 13,8 18,7 2 - dobro 38,9 42.7 38.9 37,6 41,4 43,6 3 - zadovoljivo 33,8 31.8 33.8 35,2 33,9 24,7 4 - slabo 10,2 9.3 10.2 11,0 8,1 10,0 5 - zelo slabo 1,8 2.4 1.8 3,6 2,6 2,9 8 - ne vem 0,2 0.1 0.2 0,3 0,1 0,0 9 - b.o. - - - - 0,1 0,1 421 2.2.2 Stališča o religiji in cerkvi, Mednarodne primerjave za sedemindvajset držav (ISSP 2018) R1 Če danes razmišljate o svojem življenju in če ga ocenjujete v celoti, ali bi rekli, da ste srečni ali nesrečni? zelo precej ne preveč sploh niste ISSP 2018 srečni srečni srečni srečni 1 2 3 4 Avstrija 28,8 62,0 8,6 0,5 Bolgarija 17,8 55,3 18,1 8,8 Čile 26,4 52,9 18,4 2,4 Tajvan 22,1 66,8 8,6 2,5 Hrvaška 27,9 57,2 13,0 1,9 Češka 20,7 65,3 13,2 0,9 Danska 16,9 67,7 14,0 1,4 Finska 22,5 63,4 12,2 1,9 Francija 17,5 66,6 13,7 2,3 Nemčija 21,7 69,2 8,2 0,9 Madžarska 13,2 56,6 25,4 4,8 Islandija 29,2 58,4 11,0 1,4 Izrael 33,6 53,4 10,6 2,4 Japonska 17,2 71,5 10,0 1,3 Južna Koreja 18,0 64,4 15,3 2,2 Nova Zelandija 34,7 57,3 6,4 1,6 Norveška 22,0 67,6 9,4 1,0 Filipini 34,9 55,7 8,2 1,2 Rusija 13,7 70,9 13,4 2,0 Slovaška 18,3 63,9 15,5 2,3 Slovenija 16,2 67,9 15,1 0,7 Španija 23,3 65,4 10,6 0,8 Švedska 23,8 64,7 10,0 1,5 Švica 28,5 62,4 8,1 1,0 Tajska 20,5 67,2 11,2 1,1 Velika Britanija 32,7 57,9 7,7 1,6 ZDA 48,3 47,3 3,5 0,9 422 R2 Gledano na splošno, kako zadovoljni ste z odnosi, ki jih imate z družinskimi člani? 1 - popolnoma zadovoljen 2 - zelo zadovoljen 3 - dokaj zadovoljen 4 - niti zadovoljen, niti nezadovoljen 5 - dokaj nezadovoljen 6 - zelo nezadovoljen 7 - popolnoma nezadovoljen ISSP 2018 1 2 3 4 5 6 7 Avstrija 28,2 47,0 16,7 4,5 2,7 0,4 0,4 Bolgarija 31,8 32,2 25,2 7,5 1,2 1,2 0,8 Čile 32,8 47,7 13,0 2,9 1,9 1,6 0,1 Tajvan 19,8 40,7 34,2 1,4 2,9 0,5 0,5 Hrvaška 30,5 33,1 24,9 8,2 2,0 1,0 0,3 Češka 23,5 35,3 31,4 7,1 2,1 0,5 0,1 Danska 22,9 50,6 18,9 3,1 3,1 1,1 0,3 Finska 29,0 40,1 24,7 3,9 1,9 0,3 0,2 Francija 19,9 33,0 32,2 9,6 3,1 1,1 1,2 Nemčija 30,4 42,6 19,4 3,3 3,4 0,7 0,4 Madžarska 31,8 30,1 24,9 10,2 2,5 0,4 0,3 Islandija 23,4 43,1 25,2 4,9 2,4 0,7 0,4 Izrael 34,4 27,8 23,7 12,0 1,5 0,4 0,2 Japonska 16,3 44,6 22,6 10,1 3,7 2,2 0,6 Južna Koreja 20,7 33,9 30,9 9,2 4,2 0,6 0,5 Nova Zelandija 26,1 38,3 24,8 6,1 3,4 1,1 0,2 Norveška 21,4 47,0 24,5 3,9 2,3 0,7 0,2 Filipini 34,0 39,6 23,1 1,2 1,5 0,3 0,3 Rusija 22,0 27,1 35,4 12,1 2,1 0,9 0,5 Slovaška 13,6 39,5 33,9 10,4 2,5 0,2 0,0 Slovenija 33,0 38,8 23,1 3,4 1,2 0,4 0,1 Španija 30,0 36,2 26,9 4,9 1,4 0,3 0,3 Švedska 32,6 37,2 22,9 5,0 1,6 0,6 0,1 Švica 22,3 39,6 28,1 6,5 2,4 0,6 0,3 Tajska 28,2 43,2 21,0 4,9 2,4 0,2 0,1 Velika Britanija 33,4 35,1 24,3 4,3 1,6 0,7 0,5 ZDA 28,7 40,8 20,3 5,0 2,8 1,9 0,5 423 R3 Ali menite, da je narobe ali ni narobe, če ima poročena oseba spolne odnose z nekom drugim in ne s svojim zakonskim partnerjem? 1 - to je vedno narobe 2 - to je skoraj vedno narobe 3 - to je samo včasih narobe 4 - to sploh ni narobe ISSP 2018 1 2 3 4 Bolgarija 57,6 26,9 7,5 8,0 Čile 76,5 9,7 6,5 7,3 Tajvan 75,5 18,8 4,4 1,3 Hrvaška 70,2 18,6 7,0 4,1 Češka 38,7 32,9 23,9 4,6 Danska 49,7 36,1 12,2 2,0 Finska 52,9 39,2 5,3 2,6 Francija 50,8 27,5 18,4 3,3 Nemčija 44,6 30,6 15,6 9,2 Madžarska 38,8 22,7 13,2 25,3 Islandija 69,0 24,1 4,2 2,7 Izrael 75,6 9,3 8,8 6,3 Japonska 40,8 48,4 8,9 1,9 Južna Koreja 70,5 18,5 7,3 3,7 Nova Zelandija 63,1 28,0 6,2 2,7 Norveška 50,2 42,5 5,6 1,6 Filipini 83,5 13,4 2,6 0,4 Rusija 46,9 26,5 17,2 9,3 Slovaška 55,4 31,2 10,2 3,2 Slovenija 67,3 19,3 9,5 3,9 Španija 69,0 15,3 10,9 4,8 Švedska 55,9 36,0 5,8 2,3 Švica 47,0 33,1 16,8 3,2 Tajska 87,4 7,4 3,0 2,2 Velika Britanija 59,0 27,1 10,3 3,6 ZDA 79,7 13,2 6,0 1,1 424 R4 In kakšno je vaše mnenje o spolnih odnosih med dvema odraslima osebama istega spola? 1 - to je vedno narobe 2 - to je skoraj vedno narobe 3 - to je samo včasih narobe 4 - to sploh ni narobe ISSP 2018 1 2 3 4 Avstrija 12,0 8,9 17,4 61,7 Bolgarija 65,7 20,3 4,4 9,6 Čile 44,8 7,0 10,2 38,0 Tajvan 51,7 9,6 12,2 26,5 Hrvaška 61,2 11,7 8,4 18,6 Češka 20,4 16,7 25,3 37,7 Danska 7,8 3,5 10,4 78,3 Finska 16,4 5,7 6,9 71,0 Francija 32,6 11,4 14,5 41,5 Nemčija 13,7 5,7 10,9 69,6 Madžarska 46,4 24,0 11,2 18,4 Islandija 13,2 2,3 6,8 77,7 Izrael 48,9 4,6 11,3 35,2 Japonska 17,0 24,8 44,0 14,1 Južna Koreja 47,6 15,7 16,8 19,9 Nova Zelandija 25,4 3,8 6,6 64,2 Norveška 10,5 3,3 9,8 76,5 Filipini 80,1 14,3 3,6 2,0 Rusija 72,5 14,6 4,8 8,1 Slovaška 66,6 17,9 6,9 8,6 Slovenija 34,9 9,1 8,0 48,0 Španija 14,3 3,9 6,6 75,2 Švedska 11,5 4,6 5,4 78,5 Švica 15,1 5,4 15,5 63,9 Tajska 29,0 7,8 10,6 52,6 Velika Britanija 17,8 8,1 7,9 66,2 ZDA 35,3 4,5 5,6 54,6 425 R5 Kaj menite, ali je narobe ali ni narobe, da se ženska odloči za splav, kadar ima družina zelo nizek dohodek in si zato ne more privoščiti več otrok? 1 - to je vedno narobe 2 - to je skoraj vedno narobe 3 - to je samo včasih narobe 4 - to sploh ni narobe ISSP 2018 1 2 3 4 Avstrija 16,4 22,8 33,6 27,1 Bolgarija 24,0 15,7 30,2 30,2 Čile 60,5 9,2 14,3 16,0 Tajvan 26,2 17,7 32,1 23,9 Hrvaška 30,2 18,8 18,8 32,2 Češka 13,8 19,7 39,2 27,3 Danska 7,4 8,3 23,8 60,5 Finska 12,0 10,8 19,0 58,2 Francija 9,4 4,7 21,1 64,8 Nemčija 27,2 16,1 24,1 32,5 Madžarska 18,5 22,0 25,1 34,4 Islandija 10,8 11,6 24,3 53,2 Izrael 40,6 11,3 22,1 26,0 Japonska 10,8 28,5 50,0 10,8 Južna Koreja 19,7 17,7 32,0 30,6 Nova Zelandija 18,9 8,7 12,4 60,0 Norveška 10,5 11,2 20,3 57,9 Filipini 86,8 11,1 1,5 0,7 Rusija 22,6 18,2 29,1 30,1 Slovaška 18,9 26,7 28,1 26,4 Slovenija 16,9 11,3 19,8 52,0 Španija 21,6 10,2 22,8 45,4 Švedska 6,4 8,7 14,1 70,7 Švica 19,5 16,3 32,6 31,6 Tajska 71,2 18,6 6,7 3,4 Velika Britanija 10,1 10,7 33,7 45,5 ZDA 47,3 8,4 11,3 33,0 426 R6 Ali soglašate ali ne soglašate z naslednjo trditvijo… Naloga moža v zakonu je, da služi denar, naloga žene pa, da skrbi za dom in družino. močno ne sploh ne ISSP 2018 soglašam soglašam niti-niti soglašam soglašam 1 2 3 4 5 Avstrija 2,4 15,3 18,0 25,7 38,5 Bolgarija 11,4 18,8 37,1 25,6 7,1 Čile 3,4 13,4 12,0 40,6 30,5 Tajvan 5,7 22,6 6,9 45,1 19,7 Hrvaška 3,7 7,9 15,2 26,9 46,2 Češka 7,5 17,5 36,7 29,1 9,2 Danska 1,4 3,1 7,5 6,6 81,4 Finska 1,2 3,0 14,9 32,7 48,3 Francija 3,3 2,5 16,3 26,0 51,9 Nemčija 3,8 7,1 16,4 24,4 48,3 Madžarska 10,3 28,0 33,3 18,5 10,0 Islandija 2,7 3,7 13,1 24,2 56,3 Izrael 11,5 10,2 27,8 24,3 26,1 Japonska 4,7 17,3 29,0 14,8 34,3 Južna Koreja 7,6 14,6 21,5 25,2 31,1 Nova Zelandija 3,9 8,4 22,0 26,0 39,7 Norveška 1,7 1,7 10,0 25,5 61,1 Filipini 48,2 30,7 7,0 10,1 3,9 Rusija 18,0 36,9 23,8 15,8 5,4 Slovaška 13,5 38,9 35,4 9,8 2,4 Slovenija 4,2 16,1 17,6 32,0 30,1 Španija 3,3 6,9 7,7 24,7 57,4 Švedska 1,0 1,3 14,0 21,6 62,0 Švica 2,6 8,6 28,4 26,1 34,3 Tajska 6,5 21,5 21,8 32,0 18,2 Velika Britanija 3,8 6,4 21,7 27,1 41,0 ZDA 5,9 12,6 18,2 30,9 32,3 427 R7 Koliko zaupate… a. Državnemu zboru popolnoma precej bolj malo zelo malo sploh ne ISSP 2018 zaupam zaupam zaupam zaupam zaupam 1 2 3 4 5 Avstrija 3,1 24,4 43,7 23,1 5,8 Bolgarija 1,0 1,5 14,3 31,3 52,0 Čile 0,9 3,7 20,1 34,2 41,1 Tajvan 0,7 3,3 34,9 45,3 15,8 Hrvaška 0,8 3,8 21,6 28,4 45,5 Češka 1,2 5,1 27,8 43,6 22,4 Danska 2,1 22,4 40,5 24,9 10,1 Finska 2,5 24,4 39,4 23,6 10,1 Francija 0,9 5,2 36,7 33,3 23,9 Nemčija 3,5 29,3 42,3 17,8 7,2 Madžarska 12,9 31,8 24,8 15,9 14,6 Islandija 0,9 7,4 37,2 37,7 16,9 Izrael 2,8 13,5 33,3 24,4 25,9 Japonska 1,0 4,3 28,7 48,7 17,2 Južna Koreja 1,9 3,5 26,9 49,7 18,0 Nova Zelandija 4,8 22,3 50,7 17,5 4,7 Norveška 6,1 48,4 31,0 11,0 3,4 Filipini 15,7 35,0 39,5 6,6 3,2 Rusija 8,9 23,4 28,1 21,7 17,9 Slovaška 3,3 22,6 30,9 21,4 21,8 Slovenija 1,3 10,5 43,4 23,7 21,2 Španija 2,3 8,5 32,8 33,3 23,1 Švedska 5,0 33,1 35,5 18,9 7,4 Švica 2,6 33,3 45,0 15,1 4,0 Tajska 2,1 21,5 33,6 20,9 21,9 Velika Britanija 1,2 7,4 38,8 36,0 16,5 ZDA 2,0 5,1 39,9 39,1 13,9 428 b. tovarnam in podjetjem popolnoma precej bolj malo zelo malo sploh ne ISSP 2018 zaupam zaupam zaupam zaupam zaupam 1 2 3 4 5 Avstrija 5,3 25,1 49,5 16,5 3,6 Bolgarija 1,1 4,9 28,1 37,1 28,8 Čile 2,3 9,6 32,2 36,4 19,5 Tajvan 0,3 6,4 50,9 36,3 6,1 Hrvaška 4,4 15,1 38,0 24,4 18,1 Češka 1,8 12,4 41,2 31,4 13,2 Danska 2,2 29,7 46,3 17,6 4,2 Finska 2,8 36,7 44,6 12,6 3,2 Francija 0,1 2,5 30,8 38,1 28,4 Nemčija 2,3 26,2 48,0 19,7 3,7 Madžarska 14,3 32,4 28,8 14,3 10,2 Islandija 0,8 9,8 47,7 32,7 8,9 Izrael 3,0 24,7 43,6 19,5 9,1 Japonska 0,7 6,1 55,1 33,6 4,5 Južna Koreja 2,1 8,8 52,1 31,9 5,2 Nova Zelandija 1,9 27,7 54,7 13,5 2,2 Norveška 1,9 37,9 45,2 12,5 2,5 Filipini 9,9 41,0 40,4 6,2 2,6 Rusija 6,7 19,9 34,0 25,6 13,7 Slovaška 3,8 23,3 38,0 22,3 12,6 Slovenija 2,6 30,8 42,6 19,1 4,9 Španija 1,7 15,6 52,2 22,1 8,4 Švedska 3,0 40,4 39,0 14,6 3,1 Švica 1,7 25,1 43,5 24,0 5,6 Tajska 5,9 29,3 36,5 19,9 8,4 Velika Britanija 1,0 16,6 59,7 18,6 4,0 ZDA 2,9 18,9 60,7 14,1 3,3 429 c. cerkvi in verskim organizacijam popolnoma precej bolj malo zelo malo sploh ne ISSP 2018 zaupam zaupam zaupam zaupam zaupam 1 2 3 4 5 Avstrija 4,6 16,8 32,8 23,2 22,5 Bolgarija 4,4 10,2 29,1 30,8 25,5 Čile 4,5 8,8 23,4 23,0 40,3 Tajvan 1,5 10,4 58,3 26,1 3,7 Hrvaška 5,7 16,2 33,6 21,1 23,4 Češka 4,2 11,6 25,4 32,8 26,0 Danska 2,8 20,4 38,3 23,3 15,2 Finska 3,3 25,8 37,5 19,5 13,9 Francija 1,0 8,1 33,6 28,0 29,2 Nemčija 2,6 18,5 35,3 27,7 15,9 Madžarska 14,2 22,2 26,9 20,2 16,5 Islandija 2,3 12,6 36,3 27,7 21,1 Izrael 5,1 19,4 29,1 18,0 28,4 Japonska 1,7 4,4 34,9 40,0 19,0 Južna Koreja 3,7 9,0 37,2 35,6 14,4 Nova Zelandija 4,6 12,7 33,5 29,2 20,0 Norveška 3,0 22,8 37,9 24,7 11,6 Filipini 36,5 41,5 18,8 2,0 1,2 Rusija 13,3 26,7 33,3 18,1 8,5 Slovaška 6,9 21,2 28,8 25,8 17,3 Slovenija 4,0 16,2 30,6 20,6 28,6 Španija 5,4 14,8 31,5 23,1 25,2 Švedska 1,9 18,3 32,8 28,7 18,3 Švica 2,2 14,3 35,4 28,9 19,2 Tajska 23,9 37,1 26,9 8,6 3,4 Velika Britanija 2,6 9,4 39,0 26,2 22,8 ZDA 6,5 24,3 47,2 15,1 6,9 430 d. sodiščem in pravnemu sistemu popolnoma precej bolj malo zelo malo sploh ne ISSP 2018 zaupam zaupam zaupam zaupam zaupam 1 2 3 4 5 Avstrija 10,3 42,6 31,9 12,2 3,0 Bolgarija 1,8 3,9 18,8 38,4 37,0 Čile 1,2 5,8 19,1 36,5 37,5 Tajvan 0,6 7,1 38,8 37,0 16,4 Hrvaška 1,4 6,1 32,1 29,0 31,4 Češka 2,2 17,0 39,3 30,4 11,1 Danska 18,4 53,9 20,4 5,9 1,4 Finska 12,2 52,6 24,7 7,2 3,3 Francija 2,4 14,7 46,4 23,4 13,1 Nemčija 9,8 43,3 32,1 11,4 3,4 Madžarska 16,0 28,6 31,2 15,1 9,0 Islandija 2,6 20,8 45,8 22,8 8,1 Izrael 7,4 30,8 35,7 15,9 10,2 Japonska 3,3 15,0 57,1 20,2 4,3 Južna Koreja 4,1 16,5 50,6 23,4 5,3 Nova Zelandija 4,2 30,1 40,0 20,7 5,0 Norveška 19,6 58,2 16,2 4,7 1,4 Filipini 10,5 32,7 42,7 9,2 4,9 Rusija 7,7 19,7 35,3 24,4 13,0 Slovaška 3,7 16,7 37,3 25,6 16,7 Slovenija 2,7 21,5 38,5 21,9 15,4 Španija 3,3 15,4 38,3 28,6 14,4 Švedska 9,2 44,6 26,1 13,7 6,3 Švica 5,8 43,2 35,1 13,2 2,6 Tajska 11,0 36,1 29,3 13,9 9,7 Velika Britanija 5,3 30,3 43,6 15,0 5,8 ZDA 4,1 16,4 51,6 21,6 6,4 431 e. šolam in izobraževalnemu sistemu popolnoma precej bolj malo zelo malo sploh ne ISSP 2018 zaupam zaupam zaupam zaupam zaupam 1 2 3 4 5 Avstrija 15,7 40,2 33,6 8,1 2,5 Bolgarija 4,0 13,9 38,9 29,6 13,7 Čile 4,3 18,3 37,5 25,6 14,3 Tajvan 2,8 24,6 52,6 16,8 3,3 Hrvaška 9,7 25,1 41,7 16,1 7,5 Češka 7,4 30,2 44,0 16,5 2,0 Danska 5,7 48,4 36,3 8,0 1,7 Finska 13,1 63,9 20,0 2,1 0,9 Francija 2,0 21,8 53,6 15,7 6,9 Nemčija 7,5 43,2 37,3 9,6 2,4 Madžarska 15,9 40,8 27,2 10,5 5,6 Islandija 3,6 34,1 50,9 9,4 2,0 Izrael 6,7 38,0 38,0 11,9 5,4 Japonska 1,4 9,2 57,6 27,0 4,7 Južna Koreja 4,3 20,7 58,4 14,3 2,3 Nova Zelandija 5,3 29,9 50,6 11,7 2,5 Norveška 9,9 61,0 23,7 4,4 1,0 Filipini 32,1 49,8 14,2 3,2 0,8 Rusija 14,1 36,6 35,0 10,2 4,1 Slovaška 6,1 27,9 33,6 18,8 13,6 Slovenija 7,9 50,8 29,0 9,9 2,5 Španija 9,7 41,6 33,8 11,4 3,5 Švedska 4,0 35,2 39,0 17,6 4,2 Švica 8,4 54,5 29,8 6,3 1,1 Tajska 19,6 46,4 24,3 6,5 3,3 Velika Britanija 5,0 32,6 47,3 12,4 2,6 ZDA 4,5 26,1 51,8 14,8 2,8 432 R8 Ali soglašate ali ne soglašate z naslednjo izjavo? a. Verski voditelji naj ne bi poskušali vplivati na volilne odločitve ljudi. močno ne sploh ne ISSP 2018 soglašam soglašam niti-niti soglašam soglašam 1 2 3 4 5 Avstrija 60,9 27,2 7,9 2,6 1,5 Bolgarija 34,1 39,1 16,4 4,7 5,7 Čile 26,5 37,9 16,4 13,8 5,3 Tajvan 39,6 50,9 5,0 3,7 0,8 Hrvaška 58,7 22,1 11,4 4,8 2,9 Češka 42,0 31,1 16,2 7,3 3,5 Danska 78,3 8,6 7,0 3,1 3,1 Finska 58,2 22,0 11,8 5,7 2,3 Francija 70,8 14,0 9,4 3,1 2,8 Nemčija 61,4 22,6 8,2 4,3 3,5 Madžarska 52,4 26,1 14,5 4,8 2,1 Islandija 74,4 12,4 6,6 2,0 4,5 Izrael 31,2 29,5 27,1 9,3 3,0 Japonska 51,0 30,0 13,2 3,0 2,7 Južna Koreja 41,0 22,8 18,5 8,1 9,6 Nova Zelandija 60,1 21,9 9,4 5,2 3,5 Norveška 57,1 23,1 10,7 5,4 3,7 Filipini 35,6 35,2 12,0 12,1 5,1 Rusija 46,3 33,4 13,2 5,6 1,5 Slovaška 38,2 31,8 22,1 6,0 2,0 Slovenija 48,7 30,4 9,8 6,9 4,2 Španija 59,5 28,0 7,1 3,1 2,2 Švedska 50,0 24,8 14,2 5,7 5,3 Švica 51,8 25,5 12,7 7,0 3,1 Tajska 35,7 41,1 16,1 4,5 2,6 Velika Britanija 50,5 28,1 12,0 5,2 4,2 ZDA 38,5 32,9 15,8 9,6 3,1 433 R9 Koliko soglašate ali ne soglašate z naslednjimi trditvami... a. Preveč zaupamo v znanost in premalo v religijo. močno ne sploh ne ISSP 2018 soglašam soglašam niti-niti soglašam soglašam 1 2 3 4 5 Avstrija 4,2 15,2 22,9 24,1 33,6 Bolgarija 7,9 27,7 39,0 21,0 4,3 Čile 8,1 44,1 19,6 22,2 6,0 Tajvan 3,3 36,7 19,8 38,2 2,1 Hrvaška 8,6 20,2 32,1 24,4 14,7 Češka 5,8 20,4 34,1 29,4 10,3 Danska 4,5 10,3 17,5 12,9 54,8 Finska 3,8 9,4 18,6 25,2 43,1 Francija 6,6 9,0 24,0 22,6 37,8 Nemčija 3,5 12,0 22,5 27,3 34,8 Madžarska 17,4 26,8 31,0 16,5 8,2 Islandija 3,2 12,6 25,6 23,2 35,3 Izrael 12,9 33,6 28,1 17,9 7,5 Japonska 2,7 9,1 31,5 17,9 38,8 Južna Koreja 11,2 39,4 29,4 15,7 4,3 Nova Zelandija 5,9 12,8 23,5 28,5 29,3 Norveška 3,5 8,4 17,0 22,2 48,8 Filipini 11,3 40,5 23,3 20,6 4,4 Rusija 10,1 24,5 32,2 23,4 9,8 Slovaška 13,1 31,9 29,1 16,4 9,5 Slovenija 3,4 18,1 28,9 28,0 21,6 Španija 9,7 25,4 21,7 23,7 19,4 Švedska 3,4 8,6 18,7 19,9 49,4 Švica 4,3 13,9 30,1 25,3 26,3 Tajska 7,2 30,8 29,3 23,8 8,9 Velika Britanija 3,6 15,1 27,1 24,1 30,2 ZDA 10,1 25,3 32,3 19,4 12,8 434 b. Če pogledamo po svetu, lahko rečemo, da religije ustvarjajo več sporov kot sprave. močno ne sploh ne ISSP 2018 soglašam soglašam niti-niti soglašam soglašam 1 2 3 4 5 Avstrija 36,5 40,5 13,5 7,8 1,6 Bolgarija 12,2 28,9 30,1 23,8 5,0 Čile 15,3 42,0 21,5 15,9 5,2 Tajvan 7,1 43,7 13,7 33,8 1,8 Hrvaška 15,1 33,3 30,5 15,9 5,2 Češka 21,6 38,3 22,7 14,8 2,6 Danska 48,8 33,7 8,5 6,1 2,9 Finska 24,5 41,1 20,4 11,3 2,8 Francija 34,7 33,2 18,1 10,7 3,3 Nemčija 31,0 42,1 14,9 9,9 2,0 Madžarska 28,0 34,1 24,6 10,6 2,7 Islandija 38,6 36,4 15,7 6,2 3,0 Izrael 29,8 32,3 20,1 13,7 4,1 Japonska 18,5 32,5 34,8 6,6 7,6 Južna Koreja 14,3 32,6 25,3 21,2 6,5 Nova Zelandija 28,1 38,1 18,2 11,7 4,0 Norveška 32,6 45,8 13,4 6,0 2,1 Filipini 11,5 36,0 22,9 24,5 5,1 Rusija 11,9 28,6 31,7 19,0 8,8 Slovaška 17,7 29,7 34,8 14,7 3,0 Slovenija 32,2 43,4 14,4 8,3 1,7 Španija 27,0 35,0 17,4 16,3 4,2 Švedska 39,4 38,4 14,0 6,4 1,8 Švica 38,0 40,6 13,1 6,5 1,8 Tajska 2,0 13,7 23,6 42,0 18,7 Velika Britanija 29,6 36,7 20,2 10,3 3,2 ZDA 15,2 35,5 22,9 21,7 4,7 435 c. Ljudje z zelo močnim verskim prepričanjem so pogosto preveč nestrpni do drugih. močno ne sploh ne ISSP 2018 soglašam soglašam niti-niti soglašam soglašam 1 2 3 4 5 Avstrija 39,3 36,7 13,7 8,0 2,2 Bolgarija 13,5 27,7 27,1 26,6 5,0 Čile 15,9 44,0 21,2 14,3 4,5 Tajvan 8,7 37,4 11,0 39,9 3,0 Hrvaška 19,6 30,5 30,2 14,8 5,0 Češka 20,8 35,2 25,7 14,5 3,7 Danska 41,4 35,3 12,4 6,4 4,5 Finska 38,1 42,4 11,3 6,1 2,2 Francija 27,6 37,5 19,4 11,6 3,9 Nemčija 35,0 43,0 12,5 7,4 2,1 Madžarska 18,1 29,4 26,8 16,1 9,7 Islandija 43,4 35,6 14,2 4,0 2,7 Izrael 13,0 21,9 24,7 28,6 11,8 Japonska 15,6 31,6 34,8 7,1 10,8 Južna Koreja 19,7 36,3 23,4 14,9 5,7 Nova Zelandija 25,9 42,8 18,5 10,1 2,7 Norveška 25,2 46,5 18,3 7,7 2,4 Filipini 8,3 36,7 27,7 23,5 3,8 Rusija 11,6 32,8 29,4 18,8 7,5 Slovaška 18,6 28,5 35,5 14,1 3,3 Slovenija 31,3 41,8 15,5 8,9 2,5 Španija 24,1 37,6 18,2 15,9 4,2 Švedska 26,3 37,6 23,7 9,2 3,2 Švica 30,2 45,0 15,5 7,7 1,7 Tajska 2,5 11,8 27,7 40,8 17,2 Velika Britanija 25,1 43,5 20,0 9,2 2,2 ZDA 15,4 44,0 21,5 16,0 3,0 436 R10 Ali sodite, da imajo cerkev in verske organizacije v naši državi…? mnogo preveč preveč približno pravo premalo mnogo premalo ISSP 2018 moči moči mero moči moči moči 1 2 3 4 5 Avstrija 12,6 34,4 47,7 5,1 0,2 Bolgarija 2,1 6,0 21,4 48,9 21,6 Čile 30,3 26,6 22,4 16,4 4,3 Tajvan 13,0 44,9 34,2 6,2 1,7 Hrvaška 26,8 37,9 28,5 5,7 1,2 Češka 6,2 17,7 49,0 23,6 3,5 Danska 9,3 24,2 62,9 2,5 1,1 Finska 11,3 26,8 55,3 5,2 1,4 Francija 8,7 23,3 57,5 8,3 2,2 Nemčija 10,9 38,0 46,3 4,0 0,8 Madžarska 15,5 34,7 42,8 6,4 0,6 Islandija 10,4 25,2 59,7 4,0 0,7 Izrael 28,2 31,8 30,6 7,0 2,4 Japonska 6,6 40,0 44,1 7,5 1,8 Južna Koreja 26,6 41,7 25,0 5,3 1,4 Nova Zelandija 10,7 28,3 49,7 9,7 1,7 Norveška 9,8 24,3 60,5 4,0 1,4 Filipini 8,9 21,9 62,1 5,7 1,4 Rusija 5,5 19,9 60,3 10,2 4,0 Slovaška 6,8 29,0 51,4 11,1 1,8 Slovenija 11,0 37,6 44,6 5,8 0,9 Španija 15,1 48,2 29,7 4,5 2,5 Švedska 8,9 26,8 58,9 4,5 0,9 Švica 7,5 25,0 62,4 4,2 0,9 Tajska 3,2 17,4 45,5 27,3 6,6 Velika Britanija 10,7 32,8 50,0 5,8 0,6 ZDA 7,1 28,8 43,4 19,2 1,5 437 R11 Ljudje pripadajo različnim religijam in imajo različne poglede na vero. Ali bi sprejeli osebo, ki pripada drugi religiji, ali ima drugačen pogled na vero kot je vaš, če bi se poročil z vašim sorodnikom? zagotovo verjetno verjetno ne bi zagotovo ne bi ISSP 2018 sprejel sprejel sprejel sprejel 1 2 3 4 Avstrija 39,7 36,9 15,0 8,3 Bolgarija 17,5 34,9 29,6 18,0 Čile 56,2 31,5 8,5 3,8 Tajvan 54,9 30,9 6,8 7,5 Hrvaška 38,7 46,4 10,7 4,2 Češka 12,0 41,5 25,9 20,5 Danska 35,4 51,6 9,2 3,8 Finska 41,4 51,9 4,7 2,0 Francija 38,5 46,4 10,0 5,1 Nemčija 47,8 39,1 9,8 3,3 Madžarska 27,2 45,6 19,1 8,1 Islandija 57,3 36,5 4,1 2,1 Izrael 19,8 26,4 18,7 35,2 Japonska 7,1 50,5 35,3 7,1 Južna Koreja 43,6 44,1 8,0 4,2 Nova Zelandija 43,4 47,3 7,7 1,7 Norveška 44,7 48,9 4,7 1,8 Filipini 36,6 39,1 13,1 11,2 Rusija 17,8 50,5 24,9 6,8 Slovaška 21,3 43,5 27,5 7,7 Slovenija 47,3 43,7 5,8 3,3 Španija 57,2 34,4 5,5 2,9 Švedska 34,4 45,5 14,8 5,3 Švica 49,7 43,7 4,8 1,8 Tajska 44,4 48,2 4,5 3,0 Velika Britanija 42,7 46,3 7,3 3,7 ZDA 46,1 45,0 5,7 3,2 438 R12 Nazore nekaterih ljudi večina ocenjuje kot skrajne. Pomislite na verske skrajneže, na ljudi, ki verjamejo, da pravo vero ponuja le njihova religija, vse ostale religije pa razumejo kot sovražne. Ali menite, da bi takim ljudem lahko dovolili... a. prirediti javna zborovanja, na katerih lahko izrazijo svoje nazore zagotovo verjetno verjetno zagotovo ISSP 2018 da da ne ne 1 2 3 4 Avstrija 3,7 12,0 22,3 62,1 Bolgarija 1,5 2,2 15,6 80,7 Čile 16,5 34,6 23,3 25,6 Tajvan 10,2 29,8 29,1 30,9 Hrvaška 7,2 11,8 30,1 51,0 Češka 5,7 16,1 35,2 42,9 Danska 14,6 28,4 21,5 35,5 Finska 5,6 22,8 28,1 43,5 Francija 4,4 14,6 23,1 57,9 Nemčija 4,7 13,0 37,1 45,2 Madžarska 8,4 29,3 29,7 32,6 Islandija 15,3 34,1 24,9 25,7 Izrael 18,5 40,3 16,3 24,9 Japonska 17,7 53,7 20,8 7,9 Južna Koreja 9,7 30,5 32,1 27,7 Nova Zelandija 14,1 28,1 26,1 31,6 Norveška 12,1 26,7 23,6 37,7 Filipini 17,2 30,4 21,7 30,6 Rusija 4,7 13,9 37,3 44,1 Slovaška 5,6 19,1 29,5 45,8 Slovenija 3,3 12,6 26,7 57,4 Španija 6,2 17,0 26,3 50,5 Švedska 11,3 22,8 22,5 43,3 Švica 3,5 10,2 34,2 52,2 Tajska 12,9 40,9 31,9 14,4 Velika Britanija 6,4 20,2 30,7 42,8 ZDA 21,4 34,7 26,2 17,7 439 b. objaviti svoje poglede na internetu ali družbenih omrežjih zagotovo verjetno verjetno zagotovo ISSP 2018 da da ne ne 1 2 3 4 Avstrija 4,7 12,5 21,6 61,2 Bolgarija 1,9 5,3 16,2 76,6 Čile 17,4 33,8 24,8 24,0 Tajvan 10,6 36,0 27,2 26,2 Hrvaška 8,2 17,0 30,0 44,8 Češka 5,5 21,8 34,3 38,5 Danska 16,5 30,3 20,4 32,8 Finska 7,3 28,2 28,8 35,8 Francija 3,2 13,1 26,1 57,5 Nemčija 3,8 12,5 38,1 45,6 Madžarska 7,5 27,7 31,8 33,0 Islandija 18,2 37,6 22,7 21,6 Izrael 20,1 32,4 22,6 24,8 Japonska 16,9 51,4 22,3 9,4 Južna Koreja 12,4 34,4 28,4 24,8 Nova Zelandija 14,6 30,9 26,1 28,4 Norveška 11,3 29,2 25,0 34,5 Filipini 15,9 31,9 23,2 29,1 Rusija 4,8 15,8 36,7 42,7 Slovaška 4,3 16,0 30,9 48,8 Slovenija 3,6 20,0 27,2 49,2 Španija 6,7 19,9 25,3 48,1 Švedska 11,1 24,8 23,1 41,0 Švica 3,4 13,9 35,7 47,0 Tajska 12,8 41,6 32,0 13,6 Velika Britanija 5,0 19,1 30,7 45,3 ZDA 24,2 38,9 23,7 13,2 440 R13 Prosimo povejte, katera od naslednjih izjav najbolje izraža vaš odnos do boga? 1 - Ne verujem v boga. 2 - Ne vem, če je bog in ne verjamem, da je to možno spoznati. 3 - Ne verujem v boga kot osebno nadnaravno bitje, verujem pa v to, da obstajaneka višja nadnaravna sila. 4 - Včasih verujem v boga, včasih pa ne. 5 - Čeprav sem v dvomih, menim da vendarle verujem v boga. 6 - Vem, da bog obstaja in v to prav nič ne dvomim. ISSP 2018 1 2 3 4 5 6 Avstrija 19,3 9,8 21,7 9,5 16,2 23,5 Bolgarija 13,2 5,2 18,5 20,4 7,0 35,7 Čile 4,4 2,5 8,0 3,7 12,0 69,6 Tajvan 7,9 8,2 13,1 15,0 27,3 28,5 Hrvaška 10,5 6,2 11,2 12,0 20,0 40,1 Češka 34,2 10,3 23,9 9,5 9,6 12,6 Danska 26,5 16,8 26,1 6,7 14,7 9,1 Finska 19,2 17,8 17,7 11,7 19,3 14,3 Francija 27,2 16,8 18,7 8,3 14,5 14,5 Nemčija 21,3 13,5 20,7 8,4 16,2 19,7 Madžarska 21,6 14,9 7,4 14,7 23,4 18,0 Islandija 19,6 9,7 29,1 3,9 21,7 16,0 Izrael 10,7 5,0 7,0 8,0 10,1 59,3 Japonska 10,9 25,7 19,9 31,0 9,2 3,3 Južna Koreja 20,5 13,8 19,4 14,7 16,4 15,1 Nova Zelandija 18,7 14,7 21,5 5,9 14,2 25,0 Norveška 26,1 18,6 21,7 4,9 15,8 12,9 Filipini 0,8 3,2 2,9 4,8 10,3 78,1 Rusija 8,8 11,8 16,1 17,2 21,0 25,1 Slovaška 18,4 14,3 11,2 15,6 15,0 25,5 Slovenija 18,3 6,7 28,6 9,5 14,8 22,1 Španija 17,0 11,3 11,7 9,2 20,1 30,6 Švedska 29,3 19,1 24,9 6,8 11,2 8,6 Švica 14,6 11,7 32,1 7,5 14,2 19,8 Tajska 24,2 17,1 4,0 8,3 9,9 36,5 Velika Britanija 26,1 17,8 12,0 9,1 15,7 19,3 ZDA 4,6 6,0 12,5 3,4 18,9 54,6 441 R14 Kaj pa naslednje izjave - katera od njih najbolje opisuje vašo vero v boga v preteklosti in sedaj? 1 - Ne verujem v boga in nikoli nisem veroval vanj. 2 - Ne verujem v boga, prej pa sem veroval vanj. 3 - Verujem v boga, prej pa nisem veroval vanj. 4 - Verujem v boga in sem vedno veroval vanj. ISSP 2018 1 2 3 4 Avstrija 18,1 19,8 7,0 55,1 Bolgarija 23,4 6,4 11,0 59,1 Čile 3,0 9,1 5,9 82,0 Tajvan 19,9 5,0 12,3 62,8 Hrvaška 15,6 5,9 7,0 71,5 Češka 55,9 13,0 8,7 22,3 Danska 42,6 19,5 4,0 33,9 Finska 30,9 23,2 6,2 39,7 Francija 37,8 20,0 10,1 32,1 Nemčija 25,1 20,8 7,3 46,8 Madžarska 32,6 8,6 12,9 45,9 Islandija 17,8 26,6 9,5 46,1 Izrael 13,0 5,6 10,9 70,5 Japonska 50,3 10,3 6,6 32,8 Južna Koreja 41,6 16,9 17,4 24,0 Nova Zelandija 33,0 16,4 7,6 42,9 Norveška 42,6 20,9 4,6 31,9 Filipini 2,7 2,2 3,7 91,4 Rusija 22,1 6,9 26,4 44,7 Slovaška 24,2 17,2 21,6 37,1 Slovenija 27,2 16,4 5,0 51,3 Španija 15,8 19,6 2,8 61,8 Švedska 53,7 15,7 4,9 25,8 Švica 23,8 24,4 8,3 43,6 Tajska 35,5 4,7 7,8 52,0 Velika Britanija 32,3 19,9 4,9 43,0 ZDA 5,8 9,7 10,9 73,6 442 R15 Ali verjamete ... a. da je življenje po smrti zagotovo verjetno verjetno zagotovo ISSP 2018 da da ne ne 1 2 3 4 Avstrija 23,0 34,2 18,3 24,6 Bolgarija 9,2 22,7 25,5 42,6 Čile 42,5 28,2 11,1 18,2 Tajvan 10,5 46,9 35,8 6,8 Hrvaška 27,5 32,4 19,8 20,3 Češka 16,1 22,6 22,9 38,4 Danska 15,6 19,9 29,4 35,1 Finska 17,2 29,7 31,4 21,7 Francija 21,7 25,4 23,1 29,8 Nemčija 18,7 25,6 25,8 29,8 Madžarska 11,3 26,2 29,8 32,7 Islandija 25,8 32,2 21,6 20,4 Izrael 40,9 23,0 12,2 23,9 Japonska 7,4 44,8 36,0 11,7 Južna Koreja 14,8 29,0 32,0 24,1 Nova Zelandija 32,8 26,1 22,4 18,7 Norveška 19,6 18,7 29,1 32,7 Filipini 71,5 17,2 4,7 6,6 Rusija 15,2 32,5 31,4 20,9 Slovaška 20,9 29,9 22,8 26,4 Slovenija 19,9 26,8 19,9 33,3 Španija 19,9 26,4 20,8 32,9 Švedska 16,0 18,8 33,7 31,6 Švica 22,6 32,3 27,9 17,2 Tajska 21,6 52,5 17,6 8,3 Velika Britanija 21,3 25,6 28,1 24,9 ZDA 59,7 21,7 10,0 8,7 443 b. da so nebesa zagotovo verjetno verjetno zagotovo ISSP 2018 da da ne ne 1 2 3 4 Avstrija 16,4 25,3 21,7 36,6 Bolgarija 9,0 21,7 25,9 43,4 Čile 42,3 28,5 10,3 18,8 Tajvan 9,3 47,1 37,8 5,9 Hrvaška 28,6 31,8 16,3 23,3 Češka 12,2 17,5 24,1 46,1 Danska 11,0 13,9 24,5 50,6 Finska 14,7 20,7 30,7 33,9 Francija 14,3 18,8 21,2 45,7 Nemčija 15,0 20,1 27,0 37,9 Madžarska 12,5 29,5 26,8 31,2 Islandija 15,9 20,5 27,8 35,8 Izrael 43,4 19,1 12,4 25,1 Japonska 6,7 39,3 40,1 13,9 Južna Koreja 15,8 24,0 32,2 28,0 Nova Zelandija 28,4 19,9 26,5 25,3 Norveška 14,6 14,0 23,9 47,5 Filipini 80,8 15,0 2,0 2,2 Rusija 14,0 32,1 30,1 23,8 Slovaška 20,2 20,6 26,3 32,8 Slovenija 14,8 23,7 24,1 37,4 Španija 18,4 22,1 20,2 39,3 Švedska 10,1 12,4 29,0 48,5 Švica 18,0 25,3 29,6 27,1 Tajska 26,7 56,2 11,6 5,5 Velika Britanija 19,4 21,9 28,7 29,9 ZDA 62,1 19,5 9,5 8,9 444 c. da je pekel zagotovo verjetno verjetno zagotovo ISSP 2018 da da ne ne 1 2 3 4 Avstrija 12,6 18,1 26,0 43,3 Bolgarija 8,4 21,0 26,4 44,2 Čile 35,1 24,5 14,0 26,5 Tajvan 9,7 50,7 34,1 5,5 Hrvaška 25,5 29,6 20,1 24,8 Češka 9,6 13,9 25,3 51,3 Danska 4,9 5,4 22,5 67,2 Finska 10,1 11,2 34,4 44,4 Francija 9,8 14,3 23,8 52,1 Nemčija 8,7 9,6 32,7 48,9 Madžarska 9,7 25,8 31,2 33,3 Islandija 6,2 7,0 28,3 58,6 Izrael 42,7 19,0 13,1 25,2 Japonska 5,8 32,9 46,0 15,4 Južna Koreja 15,2 24,3 31,8 28,7 Nova Zelandija 20,8 14,7 30,5 34,0 Norveška 9,1 6,6 21,5 62,9 Filipini 67,7 14,9 6,0 11,4 Rusija 13,7 31,9 29,9 24,6 Slovaška 16,9 19,5 28,7 35,0 Slovenija 13,1 20,8 25,0 41,1 Španija 12,9 16,6 23,6 46,9 Švedska 4,8 4,3 27,0 63,8 Švica 9,3 13,3 34,7 42,7 Tajska 26,7 56,5 11,3 5,5 Velika Britanija 14,3 15,0 33,2 37,5 ZDA 52,2 19,8 13,5 14,5 445 d. da se dogajajo čudeži zagotovo verjetno verjetno zagotovo ISSP 2018 da da ne ne 1 2 3 4 Avstrija 23,9 38,4 17,7 20,0 Bolgarija 8,4 21,6 25,1 44,9 Čile 41,2 30,3 12,3 16,2 Tajvan 8,2 49,9 35,2 6,7 Hrvaška 24,1 30,4 20,5 25,0 Češka 8,8 20,6 25,6 44,9 Danska 7,6 12,0 29,1 51,3 Finska 10,2 20,1 33,6 36,1 Francija 14,7 21,6 25,1 38,6 Nemčija 23,2 34,8 21,3 20,8 Madžarska 8,9 22,9 33,6 34,6 Islandija 13,3 23,8 26,1 36,9 Izrael 40,1 22,7 11,0 26,2 Japonska 3,7 18,5 50,2 27,7 Južna Koreja 12,1 21,3 35,7 31,0 Nova Zelandija 21,2 19,3 28,3 31,2 Norveška 11,7 16,2 22,7 49,4 Filipini 46,2 23,8 13,2 16,9 Rusija 14,5 36,0 27,5 22,0 Slovaška 19,1 24,9 25,4 30,6 Slovenija 24,3 37,8 16,8 21,1 Španija 13,1 20,7 20,1 46,0 Švedska 7,5 11,8 28,8 51,9 Švica 16,1 30,6 27,8 25,5 Tajska 19,8 49,6 22,1 8,5 Velika Britanija 12,0 17,6 32,6 37,8 ZDA 52,5 24,5 13,4 9,7 446 e. v nadnaravne moči umrlih prednikov zagotovo verjetno verjetno zagotovo ISSP 2018 da da ne ne 1 2 3 4 Avstrija 12,7 26,0 27,8 33,5 Bolgarija 7,9 15,5 30,5 46,0 Čile 24,5 28,5 17,5 29,4 Tajvan 4,8 45,9 42,4 6,9 Hrvaška 12,1 19,1 26,2 42,6 Češka 10,3 24,8 22,7 42,2 Danska 4,5 13,7 23,2 58,6 Finska 5,1 15,6 35,1 44,2 Francija 6,9 19,5 23,1 50,5 Nemčija 7,3 16,3 28,2 48,1 Madžarska 7,4 17,0 34,9 40,6 Islandija 8,3 22,5 30,0 39,3 Izrael 27,8 23,3 15,5 33,4 Japonska 7,8 47,1 32,0 13,1 Južna Koreja 5,6 22,9 38,8 32,7 Nova Zelandija 10,8 20,2 32,2 36,9 Norveška 5,4 14,6 23,9 56,1 Filipini 26,7 22,2 18,9 32,3 Rusija 13,3 30,2 31,7 24,8 Slovaška 14,8 23,6 27,0 34,6 Slovenija 9,7 19,7 30,3 40,3 Španija 8,2 19,4 23,0 49,4 Švedska 5,2 14,5 27,6 52,6 Švica 8,7 26,0 32,9 32,4 Tajska 17,4 49,4 23,6 9,6 Velika Britanija 4,5 13,6 33,7 48,1 ZDA 14,7 22,1 30,8 32,4 447 R16 Ali soglašate ali ne soglašate z naslednjimi izjavami? a. Obstoja bog, ki se ukvarja z vsakim človekom posebej. močno ne sploh ne ISSP 2018 soglašam soglašam niti-niti soglašam soglašam 1 2 3 4 5 Avstrija 12,0 20,9 13,8 18,2 35,1 Bolgarija 9,7 29,9 26,3 22,9 11,2 Čile 20,8 43,2 14,4 16,0 5,6 Tajvan 9,7 49,6 14,8 21,9 4,1 Hrvaška 26,3 30,1 21,2 12,4 10,1 Češka 7,9 12,8 20,5 30,9 28,0 Danska 13,0 11,0 15,8 9,9 50,3 Finska 10,1 14,1 22,4 19,2 34,2 Francija 12,7 11,0 17,5 23,3 35,6 Nemčija 10,9 18,6 14,5 19,2 36,9 Madžarska 12,9 20,7 18,1 19,0 29,2 Islandija 9,3 16,1 29,2 15,6 29,8 Izrael 32,3 27,1 18,5 10,6 11,5 Japonska 6,9 15,9 34,0 15,0 28,2 Južna Koreja 12,1 22,8 27,2 18,0 19,8 Nova Zelandija 17,6 14,5 20,9 21,1 25,9 Norveška 10,9 11,4 17,0 22,1 38,6 Filipini 59,5 35,4 3,5 1,2 0,4 Rusija 16,3 29,8 22,1 18,5 13,4 Slovaška 10,6 29,3 18,5 20,8 20,9 Slovenija 8,7 18,5 18,6 25,5 28,8 Španija 10,9 22,7 18,0 23,2 25,2 Švedska 7,4 9,3 24,3 21,9 37,1 Švica 12,4 18,2 27,2 18,8 23,4 Tajska 14,5 26,3 31,3 23,5 4,3 Velika Britanija 9,4 16,5 21,3 22,4 30,4 ZDA 42,0 26,2 15,4 8,2 8,3 448 b. Ljudje lahko le malo storijo, da bi spremenili tok svojega življenja. močno ne sploh ne ISSP 2018 soglašam soglašam niti-niti soglašam soglašam 1 2 3 4 5 Avstrija 4,0 11,6 13,2 39,4 31,9 Bolgarija 4,8 24,9 26,7 34,6 8,9 Čile 6,7 29,4 16,8 33,9 13,3 Tajvan 4,0 26,5 5,8 52,8 10,9 Hrvaška 8,8 19,1 21,3 28,5 22,3 Češka 3,9 11,5 18,7 35,2 30,8 Danska 3,0 7,0 8,1 23,2 58,7 Finska 1,8 4,9 8,3 47,6 37,5 Francija 2,5 7,4 13,0 39,8 37,4 Nemčija 3,9 9,9 9,4 42,8 34,0 Madžarska 6,6 16,8 20,1 32,4 24,1 Islandija 4,5 8,4 11,0 36,6 39,5 Izrael 8,3 20,5 21,4 30,1 19,8 Japonska 5,6 6,8 21,7 23,5 42,3 Južna Koreja 4,9 8,7 12,8 33,9 39,7 Nova Zelandija 2,7 6,4 8,3 41,0 41,6 Norveška 2,3 5,2 9,2 37,6 45,6 Filipini 14,3 35,0 16,4 27,3 6,9 Rusija 5,6 20,1 23,9 31,9 18,5 Slovaška 3,4 17,8 28,1 29,7 21,0 Slovenija 4,9 24,7 13,4 35,8 21,3 Španija 4,6 14,5 11,0 39,9 30,0 Švedska 2,3 11,3 17,5 33,2 35,7 Švica 2,3 7,9 11,5 44,2 34,1 Tajska 4,5 39,5 30,2 21,4 4,3 Velika Britanija 2,4 11,3 14,0 39,3 33,0 ZDA 4,8 8,7 6,9 39,4 40,2 449 c. Zame ima življenje smisel le zato, ker obstaja bog. močno ne sploh ne ISSP 2018 soglašam soglašam niti-niti soglašam soglašam 1 2 3 4 5 Avstrija 4,5 13,4 16,7 22,8 42,6 Bolgarija 1,8 8,4 19,4 41,7 28,7 Čile 9,7 29,6 22,0 27,7 11,1 Tajvan 4,8 28,6 14,6 43,1 8,9 Hrvaška 8,6 16,0 28,0 23,4 24,0 Češka 4,5 6,0 12,5 29,9 47,2 Danska 5,1 4,0 10,0 5,8 75,2 Finska 3,9 7,0 14,8 22,6 51,7 Francija 8,2 7,2 13,1 23,1 48,4 Nemčija 6,0 8,0 14,0 24,0 48,0 Madžarska 3,4 8,1 11,5 27,6 49,3 Islandija 3,7 7,8 13,1 20,6 54,8 Izrael 16,7 22,4 21,3 20,4 19,2 Japonska 2,6 5,8 19,0 15,8 56,9 Južna Koreja 6,3 8,7 15,3 23,0 46,8 Nova Zelandija 10,2 8,5 16,5 23,3 41,5 Norveška 4,4 5,1 8,2 22,9 59,4 Filipini 32,0 44,5 8,7 11,8 2,9 Rusija 7,6 19,6 24,4 26,7 21,8 Slovaška 6,0 21,0 29,2 22,4 21,4 Slovenija 3,1 9,4 13,9 30,2 43,4 Španija 4,0 10,7 15,8 34,5 35,1 Švedska 2,8 3,3 15,1 18,1 60,6 Švica 6,8 8,0 19,4 25,1 40,7 Tajska 6,5 13,2 25,3 41,5 13,5 Velika Britanija 6,3 9,7 16,7 24,8 42,4 ZDA 22,4 22,0 19,5 21,2 14,8 450 d. Po mojem mnenju življenje nima nobenega posebnega smisla. močno sploh ne ISSP 2018 soglašam soglašam niti-niti ne soglašam soglašam 1 2 3 4 5 Avstrija 3,3 7,4 12,1 24,4 52,8 Bolgarija 0,5 1,8 8,9 35,5 53,3 Čile 2,8 11,3 13,1 41,9 30,8 Tajvan 1,6 11,8 5,9 64,9 15,7 Hrvaška 3,0 7,1 10,7 29,9 49,3 Češka 1,8 2,1 9,0 31,2 55,9 Danska 7,5 11,4 16,0 13,4 51,7 Finska 1,6 3,8 9,5 30,1 55,1 Francija 3,0 3,6 14,1 29,8 49,5 Nemčija 1,7 5,8 13,7 34,0 44,8 Madžarska 1,8 4,6 6,5 23,0 64,0 Islandija 2,7 3,3 12,5 31,6 49,9 Izrael 3,1 13,8 17,8 36,7 28,6 Japonska 2,0 2,4 11,3 18,1 66,2 Južna Koreja 3,9 6,1 10,6 26,9 52,5 Nova Zelandija 2,0 4,7 9,8 32,3 51,1 Norveška 2,7 6,4 14,6 29,1 47,2 Filipini 4,5 13,6 9,3 45,8 26,9 Rusija 3,1 10,4 17,9 36,0 32,6 Slovaška 6,5 22,0 29,7 23,5 18,3 Slovenija 1,0 4,2 5,3 38,9 50,6 Španija 1,9 5,2 7,6 44,3 41,0 Švedska 5,0 10,9 26,9 27,1 30,2 Švica 3,9 10,5 20,2 36,4 29,0 Tajska 3,2 14,0 29,9 38,7 14,2 Velika Britanija 2,3 6,8 15,1 36,2 39,5 ZDA 0,9 1,8 5,5 34,5 57,4 451 e. Življenje ima smisel le tedaj, če mu ga daš sam. močno sogla- sploh ne ISSP 2018 šam soglašam niti-niti ne soglašam soglašam 1 2 3 4 5 Avstrija 39,6 44,9 9,0 3,0 3,5 Bolgarija 11,5 40,7 36,1 7,1 4,6 Čile 24,0 49,9 14,3 8,2 3,6 Tajvan 25,1 64,3 3,2 6,6 0,8 Hrvaška 25,8 35,6 26,2 7,0 5,5 Češka 33,9 40,3 12,8 7,1 5,8 Danska 48,1 36,3 6,2 5,4 3,9 Finska 18,9 41,0 18,0 15,5 6,6 Francija 32,6 49,3 12,2 3,0 3,0 Nemčija 37,1 45,9 9,2 4,4 3,4 Madžarska 49,3 33,3 8,0 5,2 4,3 Islandija 23,8 40,2 19,8 9,4 6,8 Izrael 31,3 40,5 19,5 6,9 1,8 Japonska 33,4 43,0 14,7 3,8 5,2 Južna Koreja 44,3 38,4 11,4 4,3 1,6 Nova Zelandija 14,0 35,3 22,1 18,1 10,5 Norveška 19,2 49,9 15,8 10,0 5,2 Filipini 29,7 48,8 11,1 8,8 1,6 Rusija 29,0 44,6 17,6 5,9 2,9 Slovaška 17,7 37,4 28,5 11,2 5,2 Slovenija 33,0 48,0 10,2 6,4 2,5 Španija 30,3 51,6 10,7 5,4 1,9 Švedska 26,0 49,3 15,6 6,5 2,7 Švica 33,3 49,0 10,0 5,8 1,9 Tajska 25,4 42,9 27,1 3,4 1,3 Velika Britanija 13,6 42,4 22,6 14,5 7,0 ZDA 16,0 33,2 13,7 24,4 12,7 452 f. V stik z bogom pridem na svoj način, brez cerkva ali verskih obredov. močno sploh ne ISSP 2018 soglašam soglašam niti-niti ne soglašam soglašam 1 2 3 4 5 Avstrija 19,2 31,1 15,7 13,5 20,5 Bolgarija 7,1 26,2 24,4 26,6 15,8 Čile 23,7 42,2 19,5 9,9 4,7 Tajvan 4,7 31,1 15,9 40,4 8,0 Hrvaška 18,9 29,8 24,5 13,5 13,2 Češka 14,0 22,0 19,1 19,8 25,1 Danska 15,7 21,1 20,0 6,4 36,8 Finska 13,4 29,6 21,3 13,2 22,4 Francija 22,4 26,1 16,0 13,8 21,7 Nemčija 17,2 30,9 15,3 10,9 25,7 Madžarska 13,0 24,4 19,5 14,6 28,5 Islandija 19,0 31,7 22,3 8,8 18,3 Izrael 31,5 34,4 18,4 7,4 8,3 Japonska 9,8 16,5 26,7 8,4 38,5 Južna Koreja 4,1 6,4 16,3 18,8 54,4 Nova Zelandija 14,9 28,2 23,1 13,3 20,6 Norveška 7,5 22,8 21,8 15,4 32,5 Filipini 26,9 43,6 11,9 12,8 4,8 Rusija 14,2 30,1 24,9 16,6 14,2 Slovaška 10,2 21,1 32,4 18,3 18,0 Slovenija 20,5 39,5 13,1 12,4 14,4 Španija 21,3 36,8 13,1 12,1 16,7 Švedska 8,7 20,7 25,0 14,3 31,2 Švica 19,2 35,7 23,4 11,6 10,2 Tajska 9,8 23,8 31,4 24,3 10,6 Velika Britanija 10,2 29,8 21,8 16,1 22,1 ZDA 26,2 38,6 12,0 13,6 9,5 453 R17 Ali po vašem mnenju vaša religija obravnava moške in ženske enakovredno, obravnava moške bolje kot ženske ali obravnava ženske bolje kot moške? 1 - ne pripadam nobeni veri/religiji 2 - moške in ženske obravnava enakovredno 3 - moške obravnava bolje kot ženske 4 - ženske obravnava bolje kot moške ISSP 2018 1 2 3 4 Avstrija 24,7 44,6 29,8 0,9 Bolgarija 20,2 57,4 21,4 1,0 Čile 18,3 60,4 15,7 5,6 Tajvan 16,9 78,5 4,1 0,6 Hrvaška 13,3 64,4 20,7 1,6 Češka 54,5 36,7 7,7 1,1 Danska 38,0 49,9 11,6 0,5 Finska 30,5 41,4 27,5 0,6 Francija 47,4 41,6 10,3 0,6 Nemčija 29,8 43,1 26,7 0,3 Madžarska 30,8 64,4 3,7 1,1 Islandija 29,8 55,6 13,8 0,7 Izrael 3,4 52,1 41,2 3,3 Japonska 73,8 24,5 1,5 0,2 Južna Koreja 49,2 41,8 8,4 0,6 Nova Zelandija 53,8 40,1 6,0 0,1 Norveška 40,3 39,6 19,5 0,6 Filipini 2,6 91,0 3,9 2,5 Rusija 24,0 60,3 14,0 1,6 Slovaška 26,1 60,6 10,9 2,4 Slovenija 23,1 55,1 19,5 2,4 Španija 26,0 47,9 24,9 1,2 Švedska 47,1 41,9 10,4 0,6 Švica 28,7 50,8 20,0 0,5 Tajska 0,6 86,4 11,8 1,1 Velika Britanija 46,5 38,8 14,1 0,6 ZDA 14,7 70,7 13,6 1,0 454 R18 Kateri verski skupnosti je pripadala vaša mati, ko ste bili še otrok? 0 - nobeni 1 - rimokatoliški 2 - evangeličanski 3 - pravoslavni 4 - drugi krščanski 5 - židovski 6 - islamski 7 - budizem 8 - hinduizem 9 - drugi azijski religiji 10 - drugi religiji ISSP 2018 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Avstrija 4,4 78,3 5,9 2,9 1,1 0,0 7,2 0,1 0,1 0,0 0,1 Bolgarija 12,2 0,4 0,8 74,3 1,4 0,1 10,8 0,0 0,0 0,0 0,0 Čile 5,9 72,5 11,8 0,0 3,5 0,4 0,1 0,0 0,0 0,0 5,8 Tajvan 6,3 1,8 3,6 0,0 0,0 0,0 0,0 11,3 0,0 77,1 0,0 Hrvaška 6,3 84,8 0,0 6,4 0,0 0,1 1,9 0,0 0,0 0,0 0,6 Češka 45,5 47,5 6,0 0,5 0,0 0,0 0,1 0,1 0,0 0,2 0,2 Danska 11,6 2,5 80,9 0,6 0,8 0,2 2,3 0,4 0,3 0,0 0,3 Finska 5,5 1,5 89,5 1,9 0,0 0,1 0,8 0,0 0,0 0,0 0,8 Francija 12,8 75,8 4,4 0,4 0,6 0,8 4,6 0,3 0,1 0,0 0,1 Nemčija 10,4 36,5 45,5 2,1 1,2 0,1 3,5 0,0 0,1 0,0 0,5 Madžarska 12,4 64,6 22,5 0,3 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 Islandija 9,9 10,3 77,2 0,6 0,8 0,2 0,0 0,5 0,0 0,0 0,5 Izrael 2,0 1,5 0,4 0,6 0,0 70,7 15,8 0,0 0,0 0,0 9,1 Japonska 43,9 0,0 0,0 0,0 1,3 0,0 0,0 47,3 0,0 3,0 4,5 Južna Koreja 34,2 9,0 14,2 0,0 0,1 0,1 0,0 41,6 0,0 0,7 0,1 Nova Zelandija 23,2 18,8 0,0 0,0 48,8 0,2 1,2 3,2 3,6 0,0 1,0 Norveška 6,3 2,9 86,4 0,7 0,6 0,1 1,8 0,5 0,5 0,1 0,1 Filipini 0,2 84,3 4,2 0,0 6,4 0,1 4,7 0,0 0,0 0,1 0,1 Rusija 27,7 1,1 2,1 61,3 0,0 0,6 7,1 0,1 0,0 0,0 0,1 Slovaška 13,4 70,0 15,5 0,6 0,2 0,2 0,0 0,0 0,0 0,0 0,2 Slovenija 9,2 80,7 1,0 4,0 0,7 0,0 4,4 0,0 0,0 0,0 0,0 Španija 5,7 88,2 1,6 1,5 0,5 0,0 1,9 0,0 0,0 0,0 0,5 Švedska 8,3 3,2 81,0 2,0 1,8 0,2 2,5 0,2 0,1 0,0 0,8 Švica 3,8 51,3 37,5 1,9 0,4 0,3 3,6 0,5 0,3 0,0 0,3 Tajska 0,1 0,2 0,3 0,0 0,0 0,0 8,2 91,2 0,0 0,1 0,0 Velika Britanija 17,7 13,3 43,6 0,0 15,2 0,2 7,0 0,3 2,0 0,5 0,1 ZDA 8,6 36,7 50,0 0,5 0,1 1,7 1,0 0,4 0,4 0,0 0,6 455 R19 Kateri verski skupnosti je pripadal vaš oče, ko ste bili še otrok? 0 - nobeni 1 - rimokatoliški 2 - evangeličanski 3 - pravoslavni 4 - drugi krščanski 5 - židovski 6 - islamski 7 - budizem 8 - hinduizem 9 - drugi azijski religiji 10 - drugi religiji ISSP 2018 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Avstrija 6,1 77,5 5,7 2,4 0,7 0,0 7,3 0,1 0,1 0,0 0,0 Bolgarija 16,9 0,3 2,3 68,4 0,8 1,1 10,3 0,0 0,0 0,0 0,0 Čile 11,2 74,2 8,5 0,2 2,3 0,2 0,1 0,0 0,0 0,0 3,2 Tajvan 10,2 1,5 2,9 0,0 0,0 0,0 0,0 9,9 0,0 75,4 0,0 Hrvaška 8,3 83,0 0,0 5,7 0,0 0,2 2,2 0,0 0,0 0,0 0,5 Češka 51,3 41,3 6,4 0,4 0,1 0,2 0,2 0,0 0,0 0,0 0,1 Danska 17,4 2,1 76,1 0,5 0,3 0,4 2,3 0,3 0,3 0,0 0,3 Finska 9,8 1,7 85,3 1,7 0,0 0,1 0,7 0,0 0,0 0,0 0,7 Francija 19,0 69,0 4,2 0,9 0,6 0,5 5,0 0,3 0,1 0,1 0,1 Nemčija 12,7 35,7 44,2 1,8 1,1 0,1 3,8 0,1 0,1 0,0 0,4 Madžarska 13,2 62,9 23,7 0,1 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Islandija 15,1 10,7 71,3 0,5 0,8 0,2 0,2 0,3 0,0 0,0 0,8 Izrael 2,2 1,3 0,2 1,0 0,0 70,0 16,1 0,0 0,0 0,0 9,2 Japonska 47,4 0,0 0,0 0,0 1,1 0,0 0,0 45,5 0,0 3,2 2,9 Južna Koreja 60,5 5,6 8,0 0,0 0,1 0,2 0,0 25,0 0,0 0,5 0,1 Nova Zelandija 34,5 17,6 0,0 0,0 38,7 0,1 1,4 2,7 3,5 0,0 1,7 Norveška 10,9 3,2 81,4 0,7 0,5 0,0 1,9 0,5 0,6 0,1 0,3 Filipini 0,2 84,7 3,8 0,0 6,0 0,0 5,0 0,2 0,0 0,1 0,0 Rusija 43,5 0,6 1,3 45,9 0,0 0,8 7,8 0,1 0,0 0,0 0,0 Slovaška 16,3 68,2 14,4 0,6 0,1 0,3 0,0 0,0 0,0 0,0 0,2 Slovenija 12,2 77,8 1,1 3,6 0,7 0,0 4,6 0,0 0,0 0,0 0,0 Španija 10,4 84,1 1,6 1,5 0,2 0,0 1,8 0,0 0,0 0,0 0,3 Švedska 11,7 3,1 77,8 2,2 1,7 0,2 2,4 0,4 0,1 0,0 0,5 Švica 5,2 49,5 37,9 2,2 0,2 0,4 3,7 0,3 0,3 0,0 0,3 Tajska 0,1 0,1 0,5 0,0 0,0 0,0 8,0 91,2 0,0 0,1 0,0 Velika Britanija 24,9 12,5 38,0 0,0 14,1 0,1 7,3 0,4 1,9 0,6 0,1 ZDA 16,6 36,0 42,9 0,4 0,0 2,0 1,1 0,4 0,3 0,0 0,4 456 R20 V kateri veri so vas vzgajali? 0 - nobeni 1 - rimokatoliški 2 - evangeličanski 3 - pravoslavni 4 - drugi krščanski 5 - židovski 6 - islamski 7 - budizem 8 - hinduizem 9 - drugi azijski religiji 10 - drugi religiji ISSP 2018 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Avstrija 7,3 76,7 4,9 2,4 1,5 0,0 6,9 0,1 0,1 0,0 0,1 Bolgarija 14,8 0,3 1,5 64,1 1,0 0,1 18,2 0,0 0,0 0,0 0,0 Čile 6,0 75,8 11,1 0,0 2,7 0,1 0,1 0,0 0,0 0,0 4,3 Tajvan 8,0 2,0 3,6 0,0 0,0 0,0 0,0 10,5 0,0 75,8 0,0 Hrvaška 12,0 82,6 0,3 3,2 0,0 0,1 1,5 0,0 0,0 0,0 0,3 Češka 57,5 37,3 3,9 0,5 0,4 0,0 0,1 0,0 0,0 0,0 0,3 Danska 19,2 2,1 73,8 0,7 0,7 0,1 2,0 0,6 0,2 0,0 0,6 Finska 7,9 1,1 87,4 1,9 0,0 0,1 0,6 0,0 0,0 0,0 1,0 Francija 20,4 68,9 3,8 0,4 0,4 0,2 5,1 0,4 0,1 0,0 0,1 Nemčija 19,2 33,6 40,4 1,7 0,9 0,1 3,7 0,0 0,1 0,0 0,5 Madžarska 21,5 57,2 20,8 0,1 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,3 Islandija 13,0 11,0 73,7 0,7 0,7 0,3 0,1 0,3 0,0 0,0 0,3 Izrael 3,2 1,3 0,2 0,6 0,0 69,3 16,1 0,0 0,0 0,0 9,3 Japonska 70,1 0,0 0,0 0,0 2,2 0,0 0,0 23,9 0,0 1,5 2,4 Južna Koreja 42,0 8,1 14,6 0,0 0,2 0,9 0,0 33,6 0,0 0,6 0,0 Nova Zelandija 29,3 19,2 0,0 0,0 43,0 0,0 1,3 2,3 3,3 0,0 1,6 Norveška 14,6 2,9 78,6 0,6 0,5 0,0 1,7 0,4 0,4 0,1 0,2 Filipini 0,2 84,2 4,7 0,0 6,3 0,0 4,7 0,0 0,0 0,0 0,0 Rusija 63,0 0,9 0,8 29,8 0,0 0,7 4,6 0,0 0,0 0,0 0,3 Slovaška 17,5 67,2 14,2 0,5 0,3 0,2 0,0 0,0 0,0 0,0 0,2 Slovenija 16,5 75,0 0,9 2,9 0,6 0,0 4,2 0,0 0,0 0,0 0,0 Španija 5,2 89,5 1,6 1,4 0,3 0,0 1,7 0,0 0,0 0,0 0,2 Švedska 13,5 2,6 77,9 1,7 1,2 0,1 2,1 0,3 0,1 0,0 0,5 Švica 12,1 47,1 34,2 1,7 0,5 0,2 3,0 0,5 0,3 0,0 0,4 Tajska 00 0,1 0,5 0,0 0,0 0,1 7,3 92,1 0,0 0,0 0,0 Velika Britanija 23,0 12,1 41,4 0,0 13,7 0,1 7,0 0,3 1,7 0,5 0,0 ZDA 9,8 36,6 49,3 0,6 0,1 1,4 1,0 0,3 0,4 0,0 0,5 457 R21 Kako pogosto je vaša mati hodila k verskim obredom, ko ste bili še otrok? 0 - nikoli 1 - manj kot enkrat na leto 2 - približno enkrat do dvakrat na leto 3 - večkrat na leto 4 - približno enkrat na mesec 5 - dva do trikrat na mesec 6 - skoraj vsak teden 7 - vsak teden 8 - večkrat na teden 9 - mati ni bila prisotna ISSP 2018 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Avstrija 10,3 5,0 9,9 15,2 11,4 10,6 11,5 20,8 4,6 0,8 Bolgarija 27,0 6,0 19,2 29,8 5,6 6,0 3,3 2,2 0,5 0,3 Čile 12,2 6,2 8,8 14,2 9,1 8,7 11,3 20,4 8,0 1,1 Tajvan 5,7 4,3 19,6 25,3 9,7 21,7 1,8 5,5 5,5 1,0 Hrvaška 13,5 4,5 7,8 14,9 9,4 12,2 13,8 18,5 4,5 0,8 Češka 47,2 8,6 9,3 9,5 4,0 3,2 6,0 9,3 2,3 0,5 Danska 12,6 25,6 37,5 12,8 2,7 2,4 2,4 2,0 1,5 0,4 Finska 11,2 23,7 35,9 14,6 3,9 2,6 4,7 2,0 1,1 0,4 Francija 29,2 13,2 16,1 14,3 3,7 4,1 6,9 10,8 1,6 0,2 Nemčija 17,6 9,5 17,6 16,9 6,2 7,1 8,3 13,2 2,6 1,0 Madžarska 23,1 13,6 13,7 15,6 9,3 6,1 7,0 9,5 1,0 1,0 Islandija 11,1 16,4 25,0 32,3 4,5 2,7 3,8 2,3 1,0 0,9 Izrael 38,9 4,3 13,9 19,1 2,1 1,6 2,8 10,5 5,7 1,1 Japonska 27,2 8,1 32,6 22,1 4,4 2,7 0,8 0,4 0,5 1,2 Južna Koreja 32,1 3,6 7,1 23,9 6,8 4,3 4,6 8,6 8,4 0,7 Nova Zelandija 28,7 6,8 9,0 9,0 4,4 5,1 11,6 20,2 4,4 0,8 Norveška 21,4 21,6 26,2 14,5 3,2 3,4 4,9 3,4 1,4 0,1 Filipini 0,4 1,0 1,3 3,9 10,1 13,6 12,6 46,8 9,2 1,0 Rusija 48,8 11,9 12,8 13,4 6,2 3,0 1,8 1,6 0,3 0,3 Slovaška 16,2 5,5 7,7 8,9 7,7 10,5 13,0 21,9 5,9 2,9 Slovenija 15,7 4,1 10,3 11,7 7,0 6,4 11,6 29,7 2,8 0,8 Španija 18,4 4,2 5,4 11,8 4,4 5,1 14,9 29,2 5,8 0,7 Švedska 24,6 20,9 26,0 13,9 2,4 3,2 4,2 2,9 1,2 0,7 Švica 15,4 10,0 19,2 16,6 6,2 5,9 9,9 13,5 2,9 0,4 Tajska 0,7 0,2 2,8 24,1 8,5 15,5 15,3 22,1 10,6 0,2 Velika Britanija 27,9 10,9 12,7 10,8 5,0 4,9 9,1 12,8 5,4 0,6 ZDA 13,7 2,9 9,2 6,1 5,3 6,5 5,5 39,5 10,3 0,9 458 R22 Kako pogosto je vaš oče hodil k verskim obredom, ko ste bili še otrok? 0 - nikoli 1 - manj kot enkrat na leto 2 - približno enkrat do dvakrat na leto 3 - večkrat na leto 4 - približno enkrat na mesec 5 - dva do trikrat na mesec 6 - skoraj vsak teden 7 - vsak teden 8 - večkrat na teden 9 - oče ni bil prisoten ISSP 2018 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Avstrija 15,3 8,1 11,4 16,2 10,7 7,8 8,2 16,9 2,5 2,8 Bolgarija 32,6 8,7 21,4 23,1 4,1 4,6 2,8 2,1 0,6 0,1 Čile 24,2 8,5 8,9 10,5 9,0 6,8 7,3 14,0 5,8 4,9 Tajvan 14,4 6,7 22,0 24,9 6,8 13,8 1,2 3,8 4,6 1,7 Hrvaška 22,6 8,7 11,1 17,9 8,1 7,7 8,0 11,6 1,4 3,1 Češka 53,9 8,2 10,4 7,1 3,5 2,6 4,2 6,4 1,5 2,2 Danska 17,8 28,7 32,7 8,7 1,7 2,2 2,4 1,9 1,3 2,6 Finska 17,6 30,0 30,6 10,2 1,8 2,6 2,4 1,7 1,2 1,9 Francija 36,6 14,6 14,3 11,5 3,0 2,4 6,2 8,0 2,2 1,3 Nemčija 24,5 11,8 17,1 12,4 5,7 4,7 7,4 10,3 1,5 4,5 Madžarska 30,3 12,8 15,0 14,1 8,4 6,0 3,5 6,9 0,7 2,1 Islandija 16,2 20,6 24,1 24,6 3,9 1,7 2,0 2,0 1,1 3,8 Izrael 26,4 3,4 7,4 12,3 0,5 1,4 3,7 18,3 25,1 1,5 Japonska 32,5 8,3 31,6 19,4 2,4 1,6 0,3 0,5 0,3 3,1 Južna Koreja 59,5 5,5 5,1 12,6 2,0 2,0 2,0 6,8 3,0 1,4 Nova Zelandija 39,3 8,8 8,0 8,3 3,2 4,2 8,3 14,5 3,4 2,0 Norveška 26,3 24,8 25,5 9,0 2,8 2,7 4,2 3,1 1,2 0,4 Filipini 2,3 3,3 3,4 7,5 15,8 14,4 8,1 35,0 8,0 2,2 Rusija 64,7 10,7 7,5 8,0 3,7 1,3 0,8 0,9 0,3 2,0 Slovaška 21,8 8,4 8,0 7,7 7,7 8,4 12,7 18,0 3,0 4,2 Slovenija 24,1 8,0 11,9 11,3 7,0 5,3 8,1 20,2 1,6 2,5 Španija 30,9 6,3 8,2 12,7 4,8 3,7 8,0 20,3 3,3 1,8 Švedska 30,4 24,1 22,5 9,2 1,6 2,6 3,1 2,4 1,5 2,6 Švica 20,5 13,1 19,6 13,4 5,0 5,1 9,1 11,5 1,6 1,3 Tajska 1,1 0,7 7,2 22,1 9,0 16,1 14,7 18,9 9,5 0,9 Velika Britanija 39,0 10,0 12,0 8,2 4,5 3,3 5,7 9,9 4,7 2,7 ZDA 22,4 4,4 10,1 6,6 5,8 6,2 3,8 28,9 6,4 5,4 459 R23 In kako pogosto ste vi sami hodili k bogoslužju (mašam), ko ste bili stari enajst ali dvanajst let? 0 - nikoli 1 - manj kot enkrat na leto 2 - približno enkrat do dvakrat na leto 3 - večkrat na leto 4 - približno enkrat na mesec 5 - dva do trikrat na mesec 6 - skoraj vsak teden 7 - vsak teden 8 - večkrat na teden ISSP 2018 0 1 2 3 4 5 6 7 8 Avstrija 7,0 3,7 10,4 17,6 11,0 11,5 16,5 19,0 3,1 Bolgarija 37,5 8,3 18,8 23,6 4,0 3,5 1,7 2,4 0,1 Čile 16,8 7,1 5,4 13,0 9,1 10,2 12,3 20,7 5,4 Tajvan 18,4 5,6 23,2 23,4 7,4 11,9 1,2 5,0 4,0 Hrvaška 14,1 3,6 3,9 8,9 9,0 12,5 19,3 24,0 4,6 Češka 52,9 7,0 9,1 7,6 3,7 2,1 4,9 10,9 1,9 Danska 20,6 22,9 34,3 10,9 3,3 2,8 2,2 2,0 1,1 Finska 13,0 19,5 44,8 12,6 2,6 2,0 3,8 1,3 0,4 Francija 27,2 9,0 11,0 12,0 4,8 5,7 12,5 16,1 1,7 Nemčija 17,6 5,9 12,2 13,6 9,0 9,7 12,3 16,1 3,5 Madžarska 29,6 12,0 11,7 13,7 7,9 5,5 6,2 12,1 1,5 Islandija 13,5 14,2 24,1 30,0 4,5 4,1 5,5 3,4 0,8 Izrael 41,0 5,9 10,8 14,7 1,1 2,7 4,4 10,4 9,0 Japonska 37,6 10,4 32,5 14,8 2,0 1,3 0,6 0,6 0,2 Južna Koreja 49,8 5,0 7,6 10,8 1,7 2,9 5,4 13,4 3,5 Nova Zelandija 27,5 6,8 8,0 8,1 6,0 5,9 14,1 20,3 3,4 Norveška 18,5 16,0 30,9 16,9 3,7 5,3 4,4 3,0 1,3 Filipini 0,6 2,5 2,3 6,0 14,6 15,3 12,0 38,2 8,4 Rusija 65,6 11,9 7,1 8,6 3,3 1,4 1,2 0,7 0,1 Slovaška 21,4 7,5 8,7 10,3 9,2 10,2 12,4 17,9 2,5 Slovenija 17,1 2,8 6,7 4,9 5,1 6,7 17,1 35,8 3,7 Španija 18,2 2,9 4,1 9,8 4,2 6,5 16,9 31,6 5,7 Švedska 29,2 21,3 23,6 11,5 2,9 4,3 3,6 2,0 1,5 Švica 14,2 8,2 14,2 16,6 7,9 8,9 13,0 13,6 3,5 Tajska 1,3 1,3 6,0 31,5 9,6 15,8 16,1 13,9 4,5 Velika Britanija 26,6 7,3 11,0 9,8 5,2 5,0 14,0 15,7 5,3 ZDA 10,4 2,4 6,6 5,5 5,0 7,5 8,1 41,8 12,6 460 R24 Zdaj pa vas sprašujemo za današnjo situacijo: približno kako pogosto molite? 0 - nikoli 1 - manj kot enkrat na leto 2 - približno enkrat do dvakrat na leto 3 - večkrat na leto 4 - približno enkrat na mesec 5 - dva do trikrat na mesec 6 - skoraj vsak teden 7 - vsak teden 8 - večkrat na teden 9 - enkrat na dan 10 - večkrat na dan ISSP 2018 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Avstrija 36,0 5,5 4,1 10,4 5,9 5,7 3,3 3,1 9,9 12,6 3,4 Bolgarija 30,6 6,1 9,9 16,3 7,8 4,3 4,2 2,5 6,1 9,5 2,9 Čile 23,1 4,3 4,2 9,7 4,8 5,1 4,5 5,6 8,3 23,1 7,5 Tajvan 16,8 6,1 15,8 21,0 7,2 11,3 1,7 2,4 4,2 7,3 6,0 Hrvaška 21,7 4,4 4,0 10,3 6,2 7,2 6,5 6,1 8,0 20,2 5,4 Češka 62,7 5,0 4,3 8,2 3,1 2,3 2,1 1,8 3,1 4,5 2,8 Danska 56,8 8,9 8,9 7,6 2,1 2,7 1,7 0,7 2,5 4,4 3,7 Finska 36,7 13,0 11,0 10,0 2,4 2,1 4,4 2,5 4,5 7,9 5,4 Francija 53,1 6,1 5,9 10,1 2,1 2,1 1,8 1,3 3,8 6,0 7,6 Nemčija 40,8 6,3 7,1 11,5 3,6 3,2 3,5 3,8 4,8 10,7 4,7 Madžarska 43,4 6,8 6,0 8,7 4,6 6,5 3,4 4,6 6,5 6,8 2,6 Islandija 33,4 8,2 8,8 16,1 3,6 4,8 5,2 3,8 5,2 8,2 2,7 Izrael 35,5 3,0 3,7 7,7 1,2 0,6 2,1 5,4 3,8 14,5 22,4 Japonska 13,7 6,9 24,9 23,5 3,9 4,6 1,3 0,7 3,8 13,0 3,6 Južna Koreja 51,2 2,5 3,5 10,4 3,0 2,3 3,0 6,3 17,8 0,0 0,0 Nova Zelandija 44,9 5,8 5,2 7,7 2,8 2,9 2,9 2,1 6,6 7,4 11,9 Norveška 51,2 10,7 6,5 8,7 2,6 2,6 1,9 1,2 4,6 5,4 4,7 Filipini 0,5 1,0 0,8 0,5 2,3 0,9 3,8 7,4 8,6 40,0 34,1 Rusija 39,8 8,8 6,6 10,9 5,7 4,6 3,7 3,2 5,6 9,2 2,0 Slovaška 35,7 7,3 4,1 4,9 8,2 9,1 6,7 6,6 4,9 10,6 1,9 Slovenija 40,7 4,4 9,2 10,6 4,3 4,4 3,6 4,9 4,6 8,6 4,7 Španija 43,4 4,6 3,5 9,0 2,6 3,6 4,1 4,6 5,3 14,0 5,5 Švedska 56,2 10,0 9,1 7,4 1,2 1,5 1,9 1,0 3,3 6,6 1,8 Švica 37,0 6,3 8,5 13,7 4,0 4,0 3,4 1,9 5,9 8,0 7,4 Tajska 15,0 1,2 3,7 17,9 5,8 9,0 8,3 9,4 10,5 12,9 6,3 Velika Britanija 50,3 5,0 5,9 8,4 2,9 3,3 3,6 3,2 3,7 6,0 7,7 ZDA 14,5 0,9 2,4 2,5 2,7 2,4 2,8 8,0 63,9 0,0 0,0 461 R25 Če odštejete obiskovanje verskih obredov – kako pogosto sodelujete pri drugih verskih dejavnostih in prireditvah? 0 - nikoli 1 - manj kot enkrat na leto 2 - približno enkrat do dvakrat na leto 3 - večkrat na leto 4 - približno enkrat na mesec 5 - dva do trikrat na mesec 6 - skoraj vsak teden 7 - vsak teden 8 - večkrat na teden ISSP 2018 0 1 2 3 4 5 6 7 8 Avstrija 49,1 11,0 15,0 17,7 2,7 2,8 1,0 0,7 0,1 Bolgarija 61,3 13,1 9,5 11,5 1,2 0,6 1,0 1,5 0,3 Čile 54,6 7,0 7,5 8,7 4,2 3,5 4,9 6,2 3,4 Tajvan 42,9 13,6 19,8 12,2 3,3 3,9 0,8 1,7 1,7 Hrvaška 62,6 13,3 5,8 8,1 3,2 2,3 2,1 2,4 0,2 Češka 64,1 11,5 9,2 8,0 2,2 1,8 1,0 1,8 0,4 Danska 42,7 23,1 20,3 8,8 1,5 0,9 0,7 0,8 1,2 Finska 38,2 28,7 20,5 5,8 2,4 1,2 1,7 1,0 0,4 Francija 64,9 12,7 9,6 7,2 1,5 1,1 1,3 1,1 0,7 Nemčija 46,0 15,5 16,8 13,8 2,9 1,6 1,6 1,5 0,5 Madžarska 62,0 13,7 7,5 9,2 2,9 1,9 0,7 1,5 0,5 Islandija 62,1 12,7 8,5 9,6 2,0 2,0 1,2 1,5 0,6 Izrael 53,2 7,1 8,9 11,8 3,6 2,3 4,5 5,2 3,5 Japonska 60,4 13,6 15,0 7,8 1,5 1,0 0,3 0,1 0,2 Južna Koreja 44,6 4,5 3,0 14,9 4,2 4,9 2,6 11,7 9,5 Nova Zelandija 51,1 13,5 10,0 7,1 3,3 3,0 2,2 6,4 3,4 Norveška 50,2 19,4 14,3 8,9 1,5 2,1 1,5 1,2 0,9 Filipini 32,8 16,7 7,5 8,0 12,8 6,5 5,2 8,3 2,4 Rusija 82,1 7,4 4,2 2,4 1,5 0,8 0,5 0,9 0,1 Slovaška 55,8 17,5 8,3 6,9 3,3 2,8 2,9 2,1 0,5 Slovenija 66,6 10,7 10,3 6,4 1,5 1,3 0,8 1,6 0,7 Španija 75,9 6,1 4,3 5,5 2,0 1,3 1,5 2,2 1,3 Švedska 48,8 23,8 15,0 5,9 1,3 1,7 1,3 1,3 0,9 Švica 48,4 17,2 17,3 10,6 2,7 1,3 0,8 1,0 0,7 Tajska 5,9 1,5 6,3 34,4 9,6 13,8 12,5 12,2 3,7 Velika Britanija 60,9 10,6 10,2 6,4 3,0 2,0 1,4 3,3 2,2 ZDA 46,3 4,6 11,6 11,3 7,2 7,9 2,0 8,1 1,1 462 R26 Ali ste v zadnjih 12 mesecih brali ali poslušali branje kateregakoli svetega spisa kot so Biblija, budistična Sutra, Koran, Šruti, Tora ali drug verski spis? Pri tem ne upoštevajte branja, ki je potekalo med verskim obredom. ISSP 2018 da ne 1 2 Avstrija 19,0 81,0 Bolgarija 13,7 86,3 Čile 49,3 50,7 Tajvan 27,4 72,6 Hrvaška 32,2 67,8 Češka 18,4 81,6 Danska 24,4 75,6 Finska 32,6 67,4 Francija 40,9 59,1 Nemčija 30,9 69,1 Madžarska 18,6 81,4 Islandija 20,9 79,1 Izrael 56,4 43,6 Japonska 10,5 89,5 Južna Koreja 26,8 73,2 Nova Zelandija 35,4 64,6 Norveška 28,1 71,9 Filipini 70,6 29,4 Rusija 27,6 72,4 Slovaška 26,8 73,2 Slovenija 24,3 75,7 Španija 18,7 81,3 Švedska 20,2 79,8 Švica 25,8 74,2 Tajska 52,9 47,1 Velika Britanija 30,8 69,2 ZDA 57,5 42,5 463 R27 Ali imate zaradi verskih razlogov pri vas doma oltar, kapelico, tempelj ali kak drug verski predmet na vidnem mestu (razpelo - križ, verske podobe ...)? ISSP 2018 da ne 1 2 Avstrija 54,6 45,4 Bolgarija 57,2 42,8 Čile 48,0 52,0 Tajvan 70,8 29,2 Hrvaška 76,0 24,0 Češka 24,1 75,9 Danska 10,5 89,5 Finska 19,1 80,9 Francija 31,3 68,8 Nemčija 24,4 75,6 Madžarska 22,0 78,0 Islandija 26,5 73,5 Izrael 86,4 13,6 Japonska 39,9 60,1 Južna Koreja 24,8 75,2 Nova Zelandija 18,8 81,2 Norveška 18,0 82,0 Filipini 67,3 32,7 Rusija 62,7 37,3 Slovaška 57,7 42,3 Slovenija 41,5 58,5 Španija 45,0 55,0 Švedska 8,4 91,6 Švica 24,4 75,6 Tajska 87,5 12,5 Velika Britanija 15,2 84,8 ZDA 41,1 58,9 464 R28 Kako pogosto zaradi verskih razlogov obiskujete svete kraje (verska svetišča, cerkve, božje poti, mošeje …), če odštejete redno obiskovanje verskih obredov v kraju, kjer živite? 0 - nikoli 1 - manj kot enkrat na leto 2 - približno enkrat do dvakrat na leto 3 - večkrat na leto 4 - približno enkrat ali večkrat na mesec ISSP 2018 0 1 2 3 4 Avstrija 64,0 18,4 12,2 5,0 0,3 Bolgarija 41,4 24,7 19,6 12,0 2,2 Čile 47,0 15,1 14,5 13,5 10,0 Tajvan 29,1 13,7 25,7 19,1 12,5 Hrvaška 39,2 30,5 23,9 5,6 0,8 Češka 60,2 16,6 13,0 8,4 1,8 Danska 61,4 17,7 13,1 6,3 1,6 Finska 40,9 28,4 20,9 6,3 3,5 Francija 55,8 16,5 14,3 11,6 1,8 Nemčija 80,0 11,4 5,6 2,6 0,4 Madžarska 53,5 23,9 14,1 5,1 3,4 Islandija 48,8 17,6 16,9 13,0 3,6 Izrael 39,0 16,9 17,2 22,3 4,6 Japonska 72,3 10,9 10,4 4,5 1,9 Južna Koreja 59,5 8,6 10,8 10,4 10,7 Nova Zelandija 62,1 13,1 12,5 7,6 4,7 Norveška 62,7 18,4 12,7 4,7 1,5 Filipini 19,4 21,5 21,2 17,5 20,4 Rusija 71,9 18,9 7,1 1,6 0,4 Slovaška 67,2 19,4 9,6 3,7 0,1 Slovenija 60,2 18,1 15,8 5,4 0,6 Španija 50,5 12,3 14,0 14,7 8,5 Švedska 60,4 18,2 12,7 6,0 2,7 Švica 51,5 17,2 16,2 12,5 2,5 Tajska 9,6 8,7 21,2 48,3 12,3 Velika Britanija 63,4 10,7 11,7 8,3 5,8 ZDA 60,3 9,0 10,9 7,7 12,1 465 R29 Kako bi vi ocenili svojo vernost? niti prej bi veren rekel, izjemno zelo precej niti neve- da nisem nisem izrazito ISSP 2018 veren veren veren ren veren veren neveren 1 2 3 4 5 6 7 Avstrija 1,8 10,8 31,1 14,5 14,7 11,1 16,0 Bolgarija 3,3 7,7 43,2 19,6 9,4 8,4 8,3 Čile 1,7 10,3 27,9 25,0 7,6 19,0 8,4 Tajvan 6,9 14,3 49,7 16,4 6,1 4,7 2,0 Hrvaška 7,5 20,4 35,8 15,1 4,9 6,9 9,3 Češka 0,4 5,8 20,6 29,4 19,3 6,6 17,8 Danska 1,1 2,6 12,0 36,3 14,1 18,8 15,1 Finska 2,1 5,4 25,4 22,9 11,0 15,9 17,3 Francija 0,4 3,3 21,1 25,7 16,7 14,2 18,5 Nemčija 0,9 8,1 27,4 13,2 12,1 12,6 25,6 Madžarska 0,2 7,5 32,0 16,7 20,0 19,1 4,4 Islandija 1,1 6,4 33,2 23,9 12,7 13,0 9,7 Izrael 2,1 17,5 20,5 10,3 17,2 25,6 6,8 Japonska 3,2 4,1 21,3 15,7 14,5 17,1 24,2 Južna Koreja 5,0 7,2 23,9 18,8 8,6 13,2 23,3 Nova Zelandija 3,1 7,2 23,1 23,0 11,1 18,1 14,4 Norveška 1,1 7,4 23,3 28,1 9,5 18,1 12,6 Filipini 5,3 22,9 61,1 6,0 2,9 1,3 0,6 Rusija 2,8 14,3 35,3 10,7 9,3 9,6 18,1 Slovaška 2,4 11,8 30,6 20,3 17,5 11,6 5,9 Slovenija 2,8 10,8 44,5 12,9 7,5 9,9 11,6 Španija 0,3 6,3 28,6 22,5 18,7 13,4 10,3 Švedska 0,9 2,8 10,3 32,3 20,3 17,4 16,1 Švica 2,5 11,4 17,1 21,2 10,9 17,8 19,1 Tajska 2,4 6,3 22,2 33,0 24,6 6,2 5,3 Velika Britanija 1,9 6,1 25,5 19,7 11,4 17,0 18,3 ZDA 6,7 21,3 39,0 11,5 7,5 7,8 6,2 466 R30 Katera od navedenih trditev vas najbolje opisuje? 1 - Sledim veri in sebe razumem kot duhovnega človeka, ki se zanima za sveto ali nadnaravno. 2 - Sledim veri, vendar sebe ne vidim kot duhovnega človeka, ki bi se zanimal za sveto ali nadnaravno. 3 - Ne sledim veri, vendar sebe razumem kot duhovnega človeka, ki se zanima za sveto ali nadnaravno. 4 - Ne sledim veri in sebe ne razumem kot duhovnega človeka, ki bi se zanimal za sveto ali nadnaravno. ISSP 2018 1 2 3 4 Avstrija 19,3 32,9 16,5 31,3 Bolgarija 8,2 48,9 9,5 33,4 Čile 25,8 26,4 31,4 16,4 Tajvan 29,8 34,6 19,4 16,2 Hrvaška 29,7 40,0 13,5 16,8 Češka 13,6 18,1 20,2 48,1 Danska 13,3 33,5 18,1 35,1 Finska 13,1 21,1 27,8 38,0 Francija 13,0 24,9 21,0 41,1 Nemčija 14,2 24,8 17,0 44,0 Madžarska 15,2 38,3 10,4 36,2 Islandija 18,0 29,6 20,3 32,1 Izrael 26,2 31,7 17,1 25,0 Japonska 8,1 18,9 30,6 42,4 Južna Koreja 14,3 37,7 8,9 39,1 Nova Zelandija 19,7 13,7 33,4 33,2 Norveška 13,5 23,0 17,9 45,6 Filipini 65,0 27,3 5,4 2,3 Rusija 13,4 37,0 17,5 32,1 Slovaška 15,5 40,9 14,1 29,4 Slovenija 18,7 26,8 24,9 29,6 Španija 16,6 34,4 17,5 31,5 Švedska 9,4 25,8 17,0 47,8 Švica 15,8 33,5 22,7 28,0 Tajska 31,1 60,5 5,5 2,9 Velika Britanija 15,0 21,9 20,8 42,3 ZDA 45,1 21,0 21,1 12,8 467 R31 Ali soglašate ali ne soglašate s tem, da vera pomaga ljudem... a. pri sklepanju prijateljstev? močno ne sploh ne ISSP 2018 soglašam soglašam niti-niti soglašam soglašam 1 2 3 4 5 Avstrija 11,6 39,2 20,7 13,3 15,2 Bolgarija 2,9 22,5 36,8 24,7 13,1 Čile 10,9 48,3 13,1 19,8 7,9 Tajvan 12,5 60,7 8,5 16,0 2,3 Hrvaška 21,5 39,2 27,1 6,2 6,0 Češka 12,6 40,7 31,2 11,3 4,2 Danska 14,8 38,2 29,8 6,4 10,7 Finska 11,0 46,5 33,9 5,9 2,7 Francija 7,9 32,7 36,7 13,8 8,9 Nemčija 11,1 42,0 26,6 11,1 9,2 Madžarska 16,1 27,0 23,4 16,8 16,8 Islandija 8,1 31,4 45,6 8,2 6,7 Izrael 12,7 33,7 31,0 17,8 4,8 Japonska 5,0 9,1 18,6 10,4 56,9 Južna Koreja 15,9 52,1 20,9 6,3 4,7 Nova Zelandija 18,1 52,2 21,8 5,6 2,3 Norveška 9,5 50,0 31,8 5,8 2,9 Filipini 28,5 53,1 8,4 8,0 2,0 Rusija 12,1 34,7 23,3 17,5 12,3 Slovaška 15,3 32,6 32,7 13,7 5,7 Slovenija 8,9 48,8 22,4 14,3 5,6 Španija 9,2 40,5 26,4 17,1 6,7 Švedska 9,3 45,5 35,8 4,3 5,1 Švica 9,1 53,8 28,0 5,6 3,6 Tajska 30,1 62,5 6,1 1,2 0,1 Velika Britanija 11,0 50,9 27,0 7,1 4,0 ZDA 19,6 52,5 17,9 8,2 1,8 468 b. nudi tolažbo, ko jim je težko ali ko so žalostni? močno ne sploh ne ISSP 2018 soglašam soglašam niti-niti soglašam soglašam 1 2 3 4 5 Avstrija 33,3 41,9 12,0 5,4 7,4 Bolgarija 10,4 41,4 30,5 11,4 6,3 Čile 17,0 51,3 14,8 12,8 4,1 Tajvan 18,6 64,9 5,8 9,6 1,1 Hrvaška 37,8 39,5 15,9 4,3 2,6 Češka 22,8 46,5 21,7 5,9 3,1 Danska 38,9 44,0 11,7 2,4 2,9 Finska 25,0 56,9 15,1 1,5 1,4 Francija 24,1 57,6 12,1 3,1 3,1 Nemčija 34,6 51,4 6,7 2,7 4,6 Madžarska 26,3 29,0 19,9 10,2 14,6 Islandija 32,4 50,8 13,7 1,6 1,5 Izrael 33,8 45,4 13,4 5,7 1,7 Japonska 12,1 29,9 23,3 6,8 27,9 Južna Koreja 29,1 53,1 12,1 3,1 2,6 Nova Zelandija 27,3 54,3 13,5 2,8 2,1 Norveška 22,4 59,7 15,0 1,8 1,0 Filipini 32,6 49,9 11,6 4,9 1,0 Rusija 22,7 42,3 20,6 7,5 6,9 Slovaška 28,7 34,7 26,2 6,5 3,8 Slovenija 23,0 59,2 11,0 4,8 2,1 Španija 23,2 52,1 13,0 8,3 3,4 Švedska 21,3 58,9 16,5 1,8 1,5 Švica 24,1 62,1 10,1 1,9 1,8 Tajska 29,5 57,5 11,9 1,1 0,0 Velika Britanija 25,4 54,3 14,2 3,8 2,3 ZDA 42,0 51,0 5,0 1,7 0,3 469 R32 Ali soglašate ali ne soglašate s spodnjo trditvijo? Religije pogosto omejujejo enakost med ženskami in moškimi. močno ne sploh ne ISSP 2018 soglašam soglašam niti-niti soglašam soglašam 1 2 3 4 5 Avstrija 16,5 38,5 18,8 16,9 9,2 Bolgarija 2,8 18,0 40,9 30,5 7,7 Čile 6,6 26,0 24,1 34,9 8,5 Tajvan 2,1 15,5 10,8 59,6 12,0 Hrvaška 6,9 17,4 33,0 26,6 16,1 Češka 4,6 28,6 32,5 25,3 9,0 Danska 17,9 39,1 22,6 8,7 11,7 Finska 12,7 39,4 26,5 15,9 5,5 Francija 22,7 35,2 22,8 10,0 9,2 Nemčija 17,6 37,6 22,8 13,5 8,5 Madžarska 4,2 15,7 21,9 31,9 26,3 Islandija 12,1 25,4 35,1 18,0 9,4 Izrael 15,5 28,7 27,2 22,2 6,4 Japonska 4,1 10,3 34,4 13,7 37,4 Južna Koreja 3,4 10,9 44,3 26,4 15,0 Nova Zelandija 9,4 31,2 30,2 18,8 10,5 Norveška 18,4 49,3 20,5 8,6 3,2 Filipini 8,9 26,6 19,4 28,7 16,4 Rusija 6,0 18,3 21,4 33,3 21,0 Slovaška 11,3 29,6 29,3 16,6 13,1 Slovenija 14,1 47,6 20,3 15,5 2,6 Španija 17,5 31,1 17,3 27,6 6,4 Švedska 21,8 39,3 28,0 7,0 3,9 Švica 15,5 37,2 28,8 14,1 4,4 Tajska 1,0 13,8 18,2 44,4 22,6 Velika Britanija 9,4 29,6 35,7 17,4 7,9 ZDA 5,4 21,2 26,7 37,9 8,8 470 R33 Ali soglašate ali ne soglašate z naslednjima izjavama? a. Vlade se ne bi smele vmešavati v poskuse katerekoli religije, da širi svojo vero. močno ne sploh ne ISSP 2018 soglašam soglašam niti-niti soglašam soglašam 1 2 3 4 5 Avstrija 12,6 33,5 24,4 16,9 12,6 Bolgarija 6,0 40,0 30,5 18,7 4,8 Čile 15,4 48,8 12,0 19,6 4,2 Tajvan 11,3 49,2 9,4 27,3 2,9 Hrvaška 34,8 33,8 22,2 7,4 1,8 Češka 12,4 29,6 26,6 23,6 7,8 Danska 20,4 31,2 16,4 22,4 9,7 Finska 9,4 20,8 26,3 31,7 11,7 Francija 7,0 18,2 29,1 23,6 22,1 Nemčija 16,6 37,9 26,7 13,6 5,2 Madžarska 33,8 29,2 21,4 9,5 6,1 Islandija 19,6 25,7 29,9 18,4 6,3 Izrael 21,7 39,0 20,8 15,3 3,3 Japonska 15,2 22,5 28,4 12,0 21,8 Južna Koreja 22,4 29,9 26,5 16,9 4,3 Nova Zelandija 15,0 33,5 27,0 19,5 5,0 Norveška 8,2 38,2 32,8 15,1 5,7 Filipini 22,7 47,1 12,5 15,6 2,0 Rusija 15,9 30,8 25,6 20,8 6,9 Slovaška 17,0 31,5 24,5 18,8 8,3 Slovenija 24,5 41,9 15,3 15,3 3,1 Španija 37,1 40,9 11,1 8,4 2,5 Švedska 9,6 32,1 32,6 16,3 9,4 Švica 7,4 27,5 27,4 27,2 10,6 Tajska 33,9 43,9 16,2 4,5 1,5 Velika Britanija 9,7 32,6 27,7 24,2 5,8 ZDA 27,4 47,0 13,3 10,6 1,8 471 b. Če gledamo na splošno, ljudje, ki pripadajo različnim religijam, težko shajajo eden z drugim. močno ne sploh ne ISSP 2018 soglašam soglašam niti-niti soglašam soglašam 1 2 3 4 5 Avstrija 5,5 22,8 18,9 27,7 25,1 Bolgarija 1,6 9,9 32,2 41,7 14,6 Čile 3,6 23,2 24,0 37,3 11,9 Tajvan 1,4 13,0 7,6 66,3 11,7 Hrvaška 7,1 16,4 22,9 31,0 22,6 Češka 5,6 20,8 32,2 32,1 9,3 Danska 8,6 24,0 22,5 26,0 19,0 Finska 4,4 15,2 27,7 39,6 13,1 Francija 4,9 10,9 21,9 31,6 30,7 Nemčija 2,1 8,9 19,2 40,0 29,9 Madžarska 15,4 30,3 34,0 13,8 6,5 Islandija 3,6 10,7 28,1 37,0 20,5 Izrael 12,0 19,4 22,7 30,6 15,2 Japonska 6,6 16,2 33,4 16,2 27,7 Južna Koreja 4,2 13,2 31,8 35,4 15,4 Nova Zelandija 2,4 9,1 25,2 43,7 19,7 Norveška 1,4 6,0 17,4 44,2 31,1 Filipini 9,2 28,1 21,5 31,3 9,9 Rusija 5,8 17,2 26,3 34,4 16,3 Slovaška 7,5 29,3 38,9 17,1 7,4 Slovenija 8,4 37,6 32,8 18,4 2,8 Španija 2,0 8,6 15,6 46,3 27,5 Švedska 9,1 23,3 34,2 22,2 11,1 Švica 2,4 7,8 18,1 44,1 27,6 Tajska 7,9 23,4 14,0 35,8 18,9 Velika Britanija 3,2 14,6 28,3 35,9 17,9 ZDA 1,7 11,3 19,0 52,0 16,0 472 R34 Povejte še za vsako od spodnjih trditev, ali soglašate ali ne soglašate z njo. V xx (Sloveniji) vera predstavlja preteklost in ne prihodnosti. močno ne sploh ne ISSP 2018 soglašam soglašam niti-niti soglašam soglašam 1 2 3 4 5 Avstrija 15,4 35,1 22,6 18,7 8,3 Bolgarija 0,6 20,0 46,1 26,7 6,5 Čile 7,9 39,9 20,0 25,2 7,0 Tajvan 0,4 6,7 10,0 71,0 11,8 Hrvaška 8,9 17,2 30,3 31,1 12,5 Češka 9,2 34,1 32,1 20,8 3,8 Danska 17,4 32,0 24,7 14,8 11,1 Finska 12,3 27,0 29,0 24,7 6,9 Francija 14,4 25,5 30,0 22,1 7,9 Nemčija 6,6 27,4 32,9 24,4 8,8 Madžarska 15,4 24,3 31,1 21,4 7,8 Islandija 12,7 25,5 32,5 22,8 6,5 Izrael 10,1 24,0 29,9 27,0 9,0 Japonska 9,6 26,6 31,2 9,4 23,2 Južna Koreja 4,4 23,2 48,0 18,6 5,7 Nova Zelandija 6,5 22,8 37,0 24,7 9,0 Norveška 10,3 30,0 31,3 22,0 6,4 Filipini 11,0 44,8 21,3 19,3 3,6 Rusija 6,0 17,3 28,6 32,1 16,0 Slovaška 14,1 34,0 26,3 18,0 7,6 Slovenija 6,9 34,5 33,4 20,8 4,4 Španija 8,6 28,1 23,1 32,7 7,5 Švedska 9,9 30,2 37,7 15,5 6,7 Švica 7,6 30,7 35,9 20,7 5,2 Tajska 4,9 20,7 17,9 44,2 12,4 Velika Britanija 7,4 32,9 33,8 22,7 3,3 ZDA 2,7 16,2 22,4 47,0 11,7 473 V xx (Sloveniji) je religija za življenje danes prav tako pomembna, kot je bila v preteklosti. močno ne sploh ne ISSP 2018 soglašam soglašam niti-niti soglašam soglašam 1 2 3 4 5 Avstrija 3,2 13,0 14,0 39,0 30,7 Bolgarija 0,6 12,9 50,4 29,2 6,9 Čile 5,4 31,1 20,8 32,3 10,4 Tajvan 3,1 55,6 8,7 29,8 2,9 Hrvaška 11,9 29,7 30,1 21,2 7,0 Češka 6,1 18,3 26,1 37,0 12,4 Danska 7,2 13,7 12,5 32,5 34,1 Finska 4,3 16,0 15,3 46,6 17,8 Francija 4,4 20,1 29,9 30,9 14,7 Nemčija 3,0 10,7 13,4 53,6 19,3 Madžarska 9,7 19,5 28,5 27,6 14,7 Islandija 6,0 15,1 17,4 36,0 25,5 Izrael 10,6 25,0 31,0 25,0 8,4 Japonska 8,0 20,5 33,8 17,2 20,5 Južna Koreja 10,5 46,6 34,2 6,3 2,4 Nova Zelandija 7,9 29,6 26,1 27,3 9,1 Norveška 5,9 21,7 18,8 38,0 15,6 Filipini 18,7 52,4 19,8 7,8 1,4 Rusija 14,9 33,3 29,7 16,1 6,1 Slovaška 11,3 22,4 37,0 21,5 7,7 Slovenija 4,9 27,8 22,2 39,5 5,6 Španija 2,9 18,9 14,0 50,4 13,9 Švedska 3,3 13,1 22,7 38,8 22,2 Švica 4,1 16,7 19,5 46,4 13,3 Tajska 15,1 50,3 20,2 10,1 4,3 Velika Britanija 4,8 22,8 28,1 33,5 10,9 ZDA 13,8 37,0 14,6 30,7 3,9 474 R35 Kakšen je vaš odnos do pripadnikov navedenih religijskih skupin? a. kristjani zelo dokaj dokaj zelo ISSP 2018 pozitivno pozitiven niti-niti negativen negativen 1 2 3 4 5 Avstrija 27,8 38,7 28,9 2,8 1,8 Bolgarija 53,1 33,3 13,1 0,5 0,0 Čile 19,4 36,9 29,8 9,6 4,3 Tajvan 16,7 37,7 38,5 6,2 0,8 Hrvaška 46,9 27,2 23,4 1,8 0,7 Češka 21,8 38,5 32,4 4,8 2,5 Danska 16,4 46,2 34,0 2,8 0,6 Finska 21,3 52,2 22,0 3,6 0,9 Francija 22,1 37,2 36,1 3,4 1,2 Nemčija 23,4 43,6 31,9 1,0 0,1 Madžarska 22,0 41,5 34,0 2,0 0,6 Islandija 31,6 37,4 26,6 3,1 1,3 Izrael 35,0 32,4 24,8 5,0 2,7 Japonska 9,6 31,9 48,4 5,3 4,7 Južna Koreja 9,1 16,5 38,0 22,9 13,6 Nova Zelandija 24,1 29,3 38,1 5,3 3,2 Norveška 20,7 39,6 34,5 4,1 1,1 Filipini 50,4 40,7 5,1 2,7 1,2 Rusija 47,1 32,4 19,3 0,9 0,4 Slovaška 31,4 38,3 27,7 2,4 0,2 Slovenija 32,8 45,7 19,7 1,6 0,2 Španija 22,6 42,2 33,0 1,6 0,5 Švedska 16,3 39,7 39,4 3,6 1,0 Švica 17,3 37,3 41,6 3,0 0,7 Tajska 8,1 39,8 48,1 3,5 0,5 Velika Britanija 23,2 32,2 40,8 3,0 0,8 ZDA 44,1 29,8 21,8 3,8 0,5 475 b. muslimani zelo dokaj dokaj zelo ISSP 2018 pozitivno pozitiven niti-niti negativen negativen 1 2 3 4 5 Avstrija 8,0 16,6 40,7 21,9 12,8 Bolgarija 20,3 29,8 34,1 10,4 5,3 Čile 3,7 14,7 45,2 20,6 15,8 Tajvan 4,3 20,0 55,6 16,7 3,4 Hrvaška 22,1 27,3 38,0 9,4 3,2 Češka 1,9 7,0 30,8 28,2 32,1 Danska 3,6 19,4 40,6 22,5 13,9 Finska 1,6 5,3 27,4 32,3 33,4 Francija 13,3 13,7 43,7 18,4 10,9 Nemčija 6,3 17,2 47,1 22,3 7,0 Madžarska 0,8 6,7 43,9 29,8 18,8 Islandija 9,2 21,8 38,7 19,0 11,4 Izrael 34,1 22,5 23,8 12,2 7,4 Japonska 3,8 9,4 48,4 20,7 17,7 Južna Koreja 1,3 4,4 46,3 24,0 24,1 Nova Zelandija 13,5 20,9 46,1 13,2 6,3 Norveška 7,4 20,5 39,0 21,1 12,1 Filipini 12,1 33,5 22,9 19,2 12,3 Rusija 19,7 33,4 33,0 9,9 3,9 Slovaška 1,5 9,1 25,7 26,0 37,7 Slovenija 12,8 34,0 36,2 11,7 5,4 Španija 6,4 20,4 46,3 20,3 6,6 Švedska 4,6 14,0 39,0 22,6 19,8 Švica 3,3 12,6 54,9 21,0 8,2 Tajska 9,3 35,3 47,2 6,7 1,5 Velika Britanija 12,6 21,5 46,9 11,9 7,1 ZDA 12,7 26,8 43,1 11,5 6,0 476 c. hindujci zelo dokaj dokaj zelo ISSP 2018 pozitivno pozitiven niti-niti negativen negativen 1 2 3 4 5 Avstrija 9,8 22,7 53,2 7,4 6,9 Bolgarija 12,5 22,2 57,3 4,8 3,1 Čile 4,4 21,9 49,4 13,1 11,3 Tajvan 3,2 17,0 68,5 9,0 2,3 Hrvaška 18,2 21,1 46,9 8,1 5,6 Češka 5,5 19,7 50,1 14,3 10,5 Danska 5,8 31,5 55,3 5,3 2,1 Finska 3,0 27,1 50,7 10,2 9,1 Francija 15,1 26,6 52,2 3,9 2,2 Nemčija 7,6 23,8 60,1 5,9 2,6 Madžarska 4,7 17,8 57,2 15,0 5,3 Islandija 11,8 27,0 51,4 5,9 3,9 Izrael 23,2 28,9 31,1 7,6 9,2 Japonska 4,7 11,3 62,6 12,8 8,6 Južna Koreja 1,1 4,5 55,6 20,3 18,5 Nova Zelandija 16,2 24,7 50,8 5,6 2,8 Norveška 10,8 29,3 52,3 5,0 2,6 Filipini 5,4 22,4 32,8 23,5 15,9 Rusija 18,5 32,3 39,2 6,8 3,2 Slovaška 4,5 18,2 49,1 19,0 9,3 Slovenija 15,3 36,5 41,2 4,8 2,1 Španija 7,1 26,2 58,5 5,6 2,5 Švedska 7,4 23,7 56,7 8,7 3,5 Švica 4,8 23,7 65,6 4,2 1,8 Tajska 7,9 37,3 49,2 4,7 0,9 Velika Britanija 15,0 26,7 52,3 4,1 1,9 ZDA 14,5 25,8 50,8 5,4 3,5 477 d. budisti zelo dokaj dokaj zelo ISSP 2018 pozitivno pozitiven niti-niti negativen negativen 1 2 3 4 5 Avstrija 12,1 28,3 47,4 5,1 7,1 Bolgarija 13,5 24,6 54,5 4,2 3,1 Čile 7,4 26,1 42,5 13,0 11,0 Tajvan 16,4 46,0 32,4 4,5 0,7 Hrvaška 19,9 22,0 44,7 7,7 5,6 Češka 7,7 27,9 43,5 13,0 7,9 Danska 9,0 39,4 47,5 2,6 1,6 Finska 7,4 33,8 44,3 7,0 7,5 Francija 18,6 30,8 46,0 2,1 2,5 Nemčija 11,1 30,1 52,3 4,3 2,2 Madžarska 5,8 21,3 55,6 13,1 4,1 Islandija 16,5 32,9 45,0 3,4 2,3 Izrael 23,4 30,2 29,3 7,1 10,0 Japonska 15,2 35,8 45,1 1,6 2,3 Južna Koreja 9,4 38,5 40,6 7,0 4,5 Nova Zelandija 20,3 27,4 47,4 2,4 2,5 Norveška 14,4 32,9 46,6 4,0 2,1 Filipini 5,2 20,8 32,1 24,0 17,9 Rusija 19,4 33,1 38,0 5,9 3,5 Slovaška 6,1 22,6 52,2 15,0 4,2 Slovenija 17,6 37,2 39,7 3,7 1,9 Španija 8,2 29,4 55,3 5,0 2,0 Švedska 12,5 32,3 48,0 4,3 2,9 Švica 11,9 33,6 51,4 2,0 1,3 Tajska 23,7 46,3 28,9 0,8 0,2 Velika Britanija 17,4 29,3 49,2 2,7 1,4 ZDA 17,7 27,4 45,9 4,6 4,4 478 e. judje zelo dokaj dokaj zelo ISSP 2018 pozitivno pozitiven niti-niti negativen negativen 1 2 3 4 5 Avstrija 10,2 21,1 52,9 7,9 7,9 Bolgarija 14,3 22,3 53,5 5,8 4,1 Čile 4,8 18,2 47,3 17,4 12,2 Tajvan 3,8 17,0 68,4 8,9 1,9 Hrvaška 22,4 29,7 40,5 5,1 2,3 Češka 7,9 27,3 50,8 9,5 4,5 Danska 5,9 34,8 51,6 5,8 2,0 Finska 3,1 28,3 51,2 11,8 5,5 Francija 13,4 24,9 52,1 6,3 3,3 Nemčija 7,2 26,6 58,7 5,7 1,9 Madžarska 3,7 13,3 57,0 16,8 9,1 Islandija 11,0 27,3 49,0 8,6 4,1 Izrael 48,3 33,8 16,1 1,4 0,5 Japonska 4,2 11,7 58,6 11,8 13,6 Južna Koreja 1,2 6,8 58,4 19,7 13,9 Nova Zelandija 15,8 25,1 51,4 4,4 3,3 Norveška 11,7 31,7 47,6 5,8 3,2 Filipini 5,7 22,1 32,5 19,4 20,3 Rusija 18,1 31,3 40,0 6,6 3,9 Slovaška 3,8 18,5 55,9 17,4 4,4 Slovenija 13,8 34,9 40,6 7,5 3,2 Španija 6,4 25,5 58,0 7,7 2,4 Švedska 8,9 30,4 52,0 5,8 2,9 Švica 4,5 20,3 62,2 10,4 2,7 Tajska 8,0 36,4 48,2 5,3 2,1 Velika Britanija 14,0 27,6 52,1 3,9 2,5 ZDA 20,8 31,8 41,8 4,6 1,0 479 f. ateisti ali ne-verniki zelo dokaj dokaj zelo ISSP 2018 pozitivno pozitiven niti-niti negativen negativen 1 2 3 4 5 Avstrija 13,3 24,5 50,4 5,9 5,8 Bolgarija 19,0 21,9 47,4 7,0 4,7 Čile 3,7 15,5 47,2 18,7 14,8 Tajvan 5,1 20,0 65,5 8,4 1,1 Hrvaška 23,4 21,9 39,5 8,6 6,6 Češka 17,1 33,7 42,1 4,7 2,4 Danska 12,0 38,9 45,4 2,2 1,4 Finska 11,6 24,0 46,0 7,8 10,7 Francija 24,5 30,7 41,1 1,6 2,0 Nemčija 11,2 27,5 54,6 4,5 2,1 Madžarska 6,2 18,1 64,8 7,4 3,6 Islandija 15,9 31,4 44,1 5,5 3,0 Izrael 21,6 28,0 23,6 9,1 17,7 Japonska 14,5 20,3 55,6 4,0 5,7 Južna Koreja 10,8 18,5 61,4 5,0 4,3 Nova Zelandija 18,4 26,3 49,4 3,5 2,5 Norveška 16,2 35,0 43,7 3,5 1,6 Filipini 2,6 7,8 18,0 21,6 50,0 Rusija 22,7 35,7 33,7 4,6 3,3 Slovaška 10,8 30,4 51,4 6,1 1,2 Slovenija 19,2 41,4 33,0 4,5 1,8 Španija 9,3 28,9 53,0 5,7 3,1 Švedska 15,5 32,7 47,0 2,8 2,1 Švica 9,8 23,3 62,3 3,3 1,2 Tajska 7,0 25,1 37,6 23,0 7,2 Velika Britanija 17,3 26,9 50,6 3,0 2,2 ZDA 9,8 18,2 45,8 13,6 12,6 480 R37 Kaj bi na splošno rekli, ali je vaše zdravje… ISSP 2018 odlično zelo dobro dobro zadovoljivo slabo 1 2 3 4 5 Avstrija 19,9 37,6 26,7 13,5 2,3 Čile 7,0 17,3 43,5 26,8 5,4 Tajvan 8,0 29,6 49,5 10,8 2,1 Hrvaška 20,5 34,2 29,9 11,9 3,5 Češka 8,9 26,9 38,0 21,4 4,7 Danska 15,5 44,6 23,4 12,1 4,4 Finska 15,3 32,0 35,0 15,0 2,7 Francija 12,7 29,1 43,0 13,3 1,8 Nemčija 9,8 24,9 40,2 19,6 5,6 Madžarska 17,9 47,3 26,7 7,2 0,9 Islandija 12,1 40,7 30,4 14,9 2,0 Izrael 24,7 33,9 25,2 12,7 3,6 Japonska 1,8 10,9 21,1 52,0 14,3 Južna Koreja 15,8 38,3 29,7 13,9 2,2 Norveška 14,1 32,9 35,4 12,2 5,4 Filipini 14,4 16,3 31,0 34,1 4,1 Rusija 6,0 8,3 38,2 38,5 9,0 Slovaška 22,0 35,8 29,7 10,7 1,9 Slovenija 12,2 25,3 37,2 18,6 6,7 Španija 11,4 24,6 41,6 18,2 4,2 Švedska 16,1 36,8 38,9 6,4 1,8 Švica 13,4 40,8 34,5 9,3 2,0 Tajska 4,0 17,5 48,7 25,9 4,0 Velika Britanija 10,9 35,2 34,7 12,9 6,4 ZDA 21,0 28,3 29,6 18,1 3,1 481 2.3 Mednarodna družboslovna raziskava, STALIŠČA DO DRUŽBENE NEENAKOSTI, medčasovne primerjave (ISSP, Social Inequality, 2019) Mitja Hafner-Fink, Niko Toš, Zdenko Roter, Peter Klinar, Cveto Trampuž, Samo Uhan, Slavko Kurdija, Brina Malnar, Vlado Miheljak, Ivan Bernik, Janez Štebe, Sergio Švara, Matej Kovačič, Rebeka Falle Zorman, Živa Broder, Tina Vovk, May Doušak, Špela Zajšek Pojav družbenih neenakosti je predmet in smer sociološkega raziskovanja vse od konca šestdesetih let in tudi redna vsebina raziskav SJM 1968–1990. Raziskave so v tem obdobju potekale znotraj družbenosistemskih okvirov in se niso odpirale v mednarodni prostor. O tem priča vrsta publikacij in raziskav.1 Z vključitvijo raziskave ISSP v program SJM postaja ta vidik redni sestavni del empiričnega raziskovanja v Sloveniji. Mednarodna operacionalizacija tematskega bloka o druž- benih neenakostih je bila odtlej izvedena v štirih valovih, leta 1992, 1999, 2009 in 2019. Programu ISSP se je v vmesnem obdobju pridruževalo vse več držav z vseh celin, tako da lahko na podlagi tretje meritve (2009) primerjalna analiza poteka z vključitvijo osemintridesetih nacionalnih datotek. Slovenski raziskovalci smo sodelovali pri pripravi modulov v letih 1999, 2009 in 2019. Od prve do zadnje izvedbe, odkar je Slovenija vključena v program, je minilo sedemindvajset let (1992–2019), kar dopušča široke medčasovne primerjave. Če velja, da so strukturne značilnosti in orientacije prebivalcev Slovenije v začetku leta 1992 še pod vplivom strukturnih in socializacijskih vzorcev predhodnega (socialističnega) obdobja, pa meritve po tem odpirajo možnost analize in interpretacije sprememb, ki so nastale v novi družbenostrukturni situaciji in spremenjenih socializacijskih razmerah. 1. Toš, N. 1974, Družbena enakost in razvoj, vidiki socialne diferenciacije in zavest o njih, Založba Obzorja Maribor; Vrsta raziskav socialne strukture oz. socialne stratifikacije, ki so potekale v okvirih Inštituta za sociologijo Univerze v Ljubljani; raziskave vključenosti Slovencev v mednarodne migracije, ki so v sedemdesetih letih potekale v okviru FSPN, itd. 482 Tematski blok ISSP o družbenih neenakostih vključuje vprašanja o kanalih vertikalne mobilnosti (kot so npr. izobrazba, družina, socialna omrežja, politika itd.), o dohodkovnih neenakostih in družbeno sprejemljivih razlikah v dohodku, o premoženjskem statusu in pogojih dostopa do dobrin med pripadniki različnih družbenih skupin itd. Dalje, raziskava vključuje kazalce o slojni pripadnosti oz. razredni strukturiranosti družbe; vključuje poglede na legitimnost družbenih neenakosti ter na različne izvore konfliktov med skupinami in njihovo vrednotenje; vsebuje tudi vprašanja o medgeneracijski mobilnosti ter ocene o socialno-ekonomskem položaju opazovanih posameznikov in skupin itd. V nadaljevanju so prikazani rezultati dosedanjih meritev (1992, 1999, 2009 in 2019), izvedenih v Sloveniji v polnem obsegu mednarodnih operacionalizacij. Gradiva so urejena na podlagi vprašalnika ISSP 2019, dodana pa so tudi vsa vprašanja iz predhodnih meritev, ki niso bila vključena v zadnjo meritev. Pri navajanju virov se opiramo na vsakokratno slovensko meritev SJM92/2, SJM98/1 in SJM09/1 in SJM 2019/12. Osnovni pojmi: socialna struktura, kanali vertikalne mobilnosti, medgeneracijska mobilnost, dohodkovne neenakosti, slojna in razredna pripadnost, konflikti med družbenimi skupinami itd. 2. Prikazi rezultatov treh meritev so objavljeni v knjigah N. Toš, ured., Vrednote v prehodu II.-IV. in sicer VP II., str. 159-167; VP II., str. 817-827 in VP IV., str. 469-475. 483 2.3.1 Stališča do družbene neenakosti, Medčasovne primerjave za Slovenijo (ISSP 1992–2019) N1 Sledi nekaj vprašanj o možnostih napredovanja v družbi. Prosimo povejte, kako pomembna je po vaši oceni vsaka od naštetih stvari za napredovanje v življenju. to je to je to ni to zelo precej kaj dosti sploh ni Kako pomembno to je pomem- pomem- pomem- pomem- ne je torej... odločilno bno bno bno bno vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 a. da izhajaš iz SJM922 4,1 17,5 29,8 25,0 21,2 2,4 bogate družine? SJM944 6,6 19,5 28,8 21,4 19,2 3,1 1.4 SJM981 5,8 20.4 35,9 22,3 13,4 2,2 SJM091 7,9 23,1 34,9 23,1 9,7 0,8 0,6 SJM192 9,3 25,4 32,0 21,5 10,7 0,9 0,2 b. da imaš dobro SJM922 3,0 23,8 35,0 22,1 13,8 1,6 0,7 izobražene SJM091 6,8 27,6 39,1 18,8 6,5 0,9 0,4 starše? SJM192 7,1 27,7 33,5 22,7 8,3 0,5 0,1 c. da imaš sam SJM922 18,1 44,6 27,3 5,9 2,4 0,9 0,9 dobro izobrazbo? SJM944 15,4 51,8 24,2 5,2 1,8 0,6 1,1 SJM091 22,5 46,9 23,5 4,5 1,5 0,6 0,5 SJM192 17,4 40,1 28,9 9,9 3,2 0,4 0,1 d. da trdo delaš? SJM922 16,9 35,8 25,5 15,4 5,1 0,9 0,4 SJM944 16,6 38,6 27,0 12,1 3,4 0,6 1,7 SJM091 29,0 42,0 20,7 6,4 1,1 0,5 0,4 SJM192 21,3 35,2 26,3 13,1 3,6 0,5 0,0 e. da poznaš SJM922 13,0 39,8 31,9 8,4 4,3 2,6 prave ljudi? SJM944 19,7 39,5 27,4 6,6 3,4 1,5 1,8 SJM981 17,9 41,4 31,3 6,3 1,9 1,3 SJM091 26,0 40,6 26,3 4,7 1,4 0,8 0,3 SJM192 24,7 42,7 24,4 5,8 1,9 0,5 0,1 f. da imaš politične SJM922 4,1 16,6 22,4 26,1 22,9 6,3 1,6 zveze? SJM091 15,0 22,2 28,0 21,8 9,4 2,9 0,8 SJM192 16,2 26,3 20,8 20,5 12,0 4,0 0,2 g. da daješ SJM091 6,2 9,3 17,8 29,8 31,0 4,2 1,7 484 to je to je to ni to zelo precej kaj dosti sploh ni Kako pomembno to je pomem- pomem- pomem- pomem- ne je torej... odločilno bno bno bno bno vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 podkupnine? SJM192 5,8 12,6 18,7 24,7 28,6 9,0 0,5 h. da pripadaš SJM922 1,8 7,1 12,1 23,5 46,7 6,4 2,4 določeni rasi ali SJM091 2,0 8,1 18,9 35,3 30,0 4,8 0,9 etnični skupnosti? SJM192 2,7 10,6 21,0 32,0 30,4 3,2 0,3 i. da pripadaš SJM922 1,5 6,3 14,1 25,0 49,1 3,4 0,6 določeni veri? SJM091 1,5 7,1 15,7 39,2 31,7 3,9 0,8 SJM192 2,0 5,6 15,9 36,6 36,9 2,7 0,3 j. da si moški SJM922 1,6 8,5 22,9 25,2 37,8 3,4 0,7 ali ženska? SJM944 2,9 12,2 18,0 28,9 31,0 3,0 4,1 SJM091 4,2 12,3 26,2 30,4 23,9 2,3 0,6 SJM192 3,1 12,6 25,9 31,6 24,6 1,8 0,3 N2 Radi bi, da ocenite, koliko ljudje v spodaj navedenih poklicih v resnici zaslužijo. Povejte prosimo, koliko po vaši oceni v zadnjem času zaslužijo na mesec, po odbitku prispevkov in davkov. (Mnogo ljudi ne ve kaj dosti o tem, vendar nam bo vaša približna ocena zadostovala. Četudi vam je morda težko oceniti, je to za nas pomembno in vas zato prosimo, da vseeno poskusite). Koliko po vaši oceni zasluži: (vpišite celotni znesek v evrih, 888888-ne vem, 999999-b.o.): povprečje v € ne vem b.o. 8 9 a) zdravnik splošne prakse SJM091 3.167,65 € 18,0 2,7 SJM192 2.626,64 € 8,7 0,9 b) direktor velikega poslovnega sistema SJM091 8.756,07 € 16,5 3,1 SJM192 8.588,80 € 7,6 0,4 c) prodajalka v trgovini SJM091 597,46 € 13,1 2,2 SJM192 735,73 € 2,9 0,2 d) nekvalificirani delavec v tovarni SJM091 504,61 € 13,6 2,3 SJM192 683,54 € 2,5 0,3 e) minister v slovenski vladi SJM091 5.628,01 € 16,9 2,7 SJM192 4.364,64 € 6,7 0,5 485 N3 Sedaj pa nas zanima še, koliko naj bi po vaši oceni zaslužili ljudje v teh poklicih, torej, koliko bi morali po vašem mnenju zaslužiti na mesec (po odbitku prispevkov in davkov) ne glede na to, koliko v resnici zaslužijo. Koliko naj bi približno zaslužil: (vpišite celotni znesek v evrih, 888888-ne vem, 999999-b.o.): povprečje v € ne vem b.o. 8 9 a) zdravnik splošne prakse SJM091 3.068,88 € 16,2 2,5 SJM192 3029,92 € 4,6 0,6 b) direktor velikega poslovnega sistema SJM091 4.693,00 € 16,0 2,8 SJM192 5243,45 € 5,8 1,6 c) prodajalka v trgovini SJM091 946,50 € 13,7 2,3 SJM192 1101,59 € 2,3 0,4 d) nekvalificirani delavec v tovarni SJM091 849,47 € 14,0 2,3 SJM192 1016,89 € 2,2 0,4 e) minister v slovenski vladi SJM091 3.428,57 € 15,5 2,9 SJM192 3071,23 € 5,2 3,2 N4 Koliko soglašate ali ne soglašate z naslednjimi trditvami... sploh močno ne ne sogla- sogla- sogla- sogla- ne šam šam niti-niti šam šam vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 a. Razlike v dohodkih so v SJM922 47,6 37,4 5,7 6,6 1,0 1,2 0,5 Sloveniji prevelike. SJM981 48,9 49,5 4,7 3,6 0,6 1,5 0,3 SJM091 57,5 36,6 2,6 1,7 0,3 0,8 0,5 SJM192 52,6 36,4 5,7 2,9 0,9 1,5 0,0 b. Vlada je odgovorna SJM002 39,2 44,4 5,5 6,2 1,3 3,5 za to, da zmanjša razlike SJM053+4 36,6 40,2 13,2 5,6 0,7 2,3 1,4 v dohodkih med ljudmi SJM091 46,9 42,2 6,0 2,6 0,5 1,4 0,5 z visokimi dohodki in SJM192 44,2 40,9 8,5 4,0 1,0 0,9 0,3 ljudmi z nizkimi dohodki. c. Vlada bi morala SJM922 21,5 56,9 11,9 5,9 0,6 2,7 0,5 zagotoviti primeren SJM091 34,9 44,4 13,4 4,4 0,7 1,3 0,8 življenjski standard SJM192 18,5 36,9 26,2 13,1 3,8 1,4 0,3 nezaposlenim. d. Zasebna podjetja so odgo- SJM192 23,5 52,1 13,9 7,1 1,9 1,4 0,2 vorna za to, da zmanjšajo razlike v plačah med svojimi zaposlenimi z viso- kimi in nizkimi plačami. 486 N5 Kdo na spodnjem seznamu je po vašem mnenju najbolj odgovoren za zmanjševanje razlik v dohodkih med tistimi z visokimi in tistimi z nizkimi dohodki? SJM192 1 - zasebna podjetja 9,5 2 - vlada 71,7 3 - sindikati 7,6 4 - posamezniki z visokimi dohodki sami 2,4 5 - posamezniki z nizkimi dohodki sami 0,8 6 - razlik v dohodkih ni potrebno zmanjšati 0,9 8 - ne vem 6,1 9 - b.o. 0,9 N6 Koliko soglašate oz. ne soglašate z naslednjo trditvijo: Večini politikov v Sloveniji ni mar za zmanjševanje razlik v dohodkih med tistimi z visokimi in tistimi z nizkimi dohodki. SJM192 1 - močno soglašam 31,0 2 - soglašam 48,3 3 - niti soglašam, niti ne soglašam 11,9 4 - ne soglašam 4,7 5 - sploh ne soglašam 0,3 8 - ne vem 3,5 9 - b.o. 0,3 N7 Kako uspešna je po vašem mnenju dandanes vlada v Sloveniji pri zmanjševanju razlik v dohodkih med tistimi z visokimi in tistimi z nizkimi dohodki? SJM192 1 - zelo uspešna 0,7 2 - precej uspešna 4,5 3 - niti uspešna, niti neuspešna 27,9 4 - precej neuspešna 38,7 5 - zelo neuspešna 24,5 8 - ne vem 3,4 9 - b.o. 0,3 487 N8a Ali mislite, da bi morali ljudje z visokimi dohodki plačevati večji delež svojega dohodka za davek v primerjavi s tistimi, ki imajo nizke dohodke, ali naj bi plačevali enak ali manjši delež? SJM922 SJM981 SJM053+4 SJM091 SJM192 1 - dosti večji delež 23,0 32,4 25,9 29,2 19,4 2 - večji delež 56,0 52,3 59,2 53,6 60,3 3 - enak delež 12,1 10,6 8,1 11,6 16,2 4 - manjši delež 1,1 0,9 1,2 1,5 1,5 5 - dosti manjši delež 0,0 0,3 0,7 0,0 0,3 9 - ne vem, ne morem izbrati 5,6 2,9 3,6 3,2 2,3 0 - b.o. 2,2 0,6 1,4 0,8 0,1 N8b Kako bi na splošno ocenili danes davke v Sloveniji za tiste, ki imajo visoke dohodke? Ali so njihovi davki... SJM922 SJM954 SJM062 SJM091 SJM192 1 - dosti previsoki 2,5 3,1 3,8 2,5 1,2 2 - previsoki 8,2 8,0 10,1 8,6 9,4 3 - približno ustrezni 29,0 20,4 23,5 17,6 25,3 4 - prenizki 28,8 42,6 39,9 44,8 45,8 5 - dosti prenizki 5,3 18,3 14,6 14,6 9,3 8 - ne vem, ne morem izbrati - 7,6 7,6 11,2 8,8 - nikoli ni bil zaposlen 15,7 - - - - 9 - b.o. 10,5 - 0,6 0,7 0,3 N9a Ali je pravično, ali ni pravično - je prav ali ni prav - da si ljudje z višjimi dohodki lahko kupijo oziroma plačajo boljšo zdravstveno oskrbo, kot ljudje z nizkimi dohodki? SJM981 SJM053+4 SJM091 SJM192 1 - zelo pravično, zagotovo prav 4,6 2,9 1,0 2,1 2 - deloma pravično, prav 14,4 9,5 7,4 7,9 3 - niti pravično, niti nepravično, mešani občutki 14,2 14,4 15,7 12,9 4 - deloma nepravično, narobe 19,9 18,0 13,9 18,6 5 - zelo nepravično, zagotovo narobe 45,8 52,7 58,8 57,4 9 - ne vem, ne morem izbrati 1,2 1,5 2,5 0,8 0 - b.o. - 0,9 0,7 0,4 488 N9b Ali je pravično, ali ni pravično - je prav ali ni prav - da ljudje z višjimi dohodki lahko kupijo oziroma plačajo boljšo izobrazbo svojim otrokom, kot ljudje z nižjimi dohodki? SJM981 SJM053+4 SJM091 SJM192 1 - zelo pravično, zagotovo prav 3,4 2,2 1,5 1,9 2 - deloma pravično, prav 10,8 8,1 7,7 7,4 3 - niti pravično, niti nepravično, mešani občutki 11,3 11,0 13,4 12,1 4 - deloma nepravično, narobe 21,0 17,8 15,7 18,6 5 - zelo nepravično, zagotovo narobe 52,6 58,1 58,6 58,7 9 - ne vem, ne morem izbrati 0,9 1,7 2,2 0,8 0 - b.o. - 1,0 0,9 0,5 N10 Nekatere ljudi razlike v premoženju med bogatimi in revnimi jezijo, druge pa ne. Kako se počutite vi, ko pomislite na razlike v premoženju med bogatimi in revnimi v Sloveniji? Kam bi se uvrstili na lestvici od 0 do 10, kjer 0 pomeni, da sploh niste jezni, 10 pa pomeni, da ste izredno jezni? sploh nisem izredno ne b.o. jezen jezen vem 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 98 99 10,5 3,5 5,5 7,4 3,9 20,4 8,8 10,3 10,7 4,0 12,6 2,0 0,4 Povprečna ocena: 5,40 N11 Če sedaj pomislite še na razlike v svetu. Koliko soglašate ali ne soglašate z naslednjimi trditvami... močno ne sploh ne sogla- sogla- sogla- sogla- ne šam šam niti-niti šam šam vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 a. Obstoječe gospo- SJM981 33,8 57,4 4,2 1,7 0,3 2,3 0,4 darske razlike med SJM192 35,7 52,5 7,6 1,4 0,6 2,0 0,3 bogatimi in revnimi državami so prevelike. b. Prebivalci bogatih SJM981 24,9 46,6 15,0 9,1 1,1 2,7 0,6 držav bi morali SJM192 14,9 41,5 25,2 12,8 3,4 2,1 0,0 nameniti poseben davek za pomoč ljudem v revnih državah. c. Ljudem iz revnih SJM192 13,1 48,1 24,0 10,2 3,0 1,4 0,2 držav je treba dovoliti, da delajo v bogatih državah. 489 N12 V večini dežel obstajajo razlike ali celo spori in konflikti med različnimi družbenimi skupinami. Kako ostri so po vaši oceni konflikti med spodaj navedenimi skupinami v Sloveniji? niso ni preveč teh ne zelo ostri ostri ostri sporov vem b.o. 1 2 3 4 8 9 a. med revnimi SJM922 10,2 28,4 35,8 15,5 10,0 - in bogatimi SJM981 10,6 27,7 41,7 11,9 8,1 - SJM992 10,6 27,8 40,1 8,1 13,4 - SJM051 12,3 38,2 37,8 6,2 5,5 - SJM053+4 9,9 33,7 40,4 10,2 4,5 1,3 SJM062 7,4 29,7 48,8 9,5 4,2 0,5 SJM091 7,7 31,3 44,6 10,6 4,9 0,9 SJM192 4,8 25,9 50,9 13,1 5,2 0,1 b. med delavci SJM922 1,9 17,4 48,3 23,8 8,0 0,5 in srednjim slojem SJM981 2,5 17,1 48,3 24,7 6,6 0,9 SJM091 3,3 17,7 53,1 20,3 4,7 0,9 SJM192 1,5 14,9 55,1 23,7 4,6 0,1 c. med vodstvi podjetij SJM922 19,2 51,2 19,7 4,5 5,4 - in delavci SJM981 21,5 45,3 24,6 3,4 5,2 - SJM992 16,9 41,0 25,7 3,3 13,1 - SJM051 11,2 45,0 34,3 2,0 7,5 - SJM053+4 13,2 42,0 33,7 4,0 5,8 1,4 SJM062 9,4 43,7 38,7 3,3 4,5 0,5 SJM091 18,7 48,9 24,1 3,5 4,0 0,8 SJM192 10,7 42,5 38,7 4,4 3,6 0,2 d. med mladimi in starimi SJM192 2,5 20,9 53,4 20,5 2,7 0,1 e. med ljudmi, ki so rojeni SJM192 5,8 31,6 46,6 11,4 4,1 0,5 v Sloveniji in ljudmi iz drugih držav, ki pridejo živet v Slovenijo 490 N13a V naši družbi so skupine ljudi, ki so blizu vrha, ter skupine, ki so bolj na dnu. Spodaj je lestvica, ki sega od vrha do dna. Kam bi vi uvrstili samega sebe na tej lestvici? SJM121 SJM131 SJM151 SJM161 SJM181 SJM191 SJM192 10- vrh 1,2 1,4 0,9 1,3 1,0 1,5 0,5 09 1,6 0,9 1,2 1,5 2,0 1,9 1,1 08 6,5 7,3 7,2 7,9 9,4 9,6 6,2 07 13,8 12,6 13,8 12,0 14,6 17,1 14,5 06 23,0 16,9 14,4 13,6 18,0 18,7 19,3 05 32,8 36,8 40,9 40,4 35,9 34,9 35,6 04 9,9 9,2 9,0 11,0 7,0 7,0 9,6 03 4,4 6,8 5,0 4,3 4,9 5,7 7,5 02 1,1 2,6 1,9 0,7 1,3 1,0 2,0 01- dno 0,6 1,0 2,1 1,2 1,8 0,6 2,0 99- ne vem, b.o. 5,2 4,5 3,8 6,2 4,2 1,9 1,7 Dosedanje meritve: SJM922 SJM981 SJM032 SJM034 SJM051 SJM062 SJM091 10- vrh/visoko 0,4 0,4 0,9 2,0 0,8 2,7 0,3 09 0,4 0,2 0,7 2,6 0,7 2,7 0,8 08 2,1 2,6 6,0 9,0 4,8 5,8 2,4 07 6,9 7,5 10,6 12,3 11,1 10,5 10,0 06 28,5 38,9 16,4 36,0 14,8 39,7 15,9 05 16,5 13,8 38,5 17,4 40,0 13,4 33,5 04 11,5 10,3 11,3 11,3 10,4 10,5 15,6 03 11,2 9,3 7,4 5,3 9,1 6,7 9,3 02 5,0 2,9 2,7 0,9 3,1 1,1 3,0 01- dno/nizko 5,8 4,7 2,2 0,5 2,4 0,8 2,7 97- odklanja odgovor 2,0 1,5 - - - - 0,8 98- ne vem, ne morem izbrati 8,1 6,9 - - - - 4,4 99- b.o. 1,6 1,0 3,1 2,8 2,9 6,3 1,3 Povprečna ocena: 5,36 491 N13b Sedaj pomislite še na družino, v kateri ste odraščali. Kam bi uvrstili svojo družino v času vašega odraščanja? SJM091 SJM192 10- vrh/visoko 1,2 2,3 09 1,5 2,0 08 3,4 5,4 07 7,3 11,6 06 11,7 10,1 05 27,1 27,6 04 14,8 11,9 03 16,9 13,7 02 6,9 9,5 01- dno/nizko 4,4 5,1 97- odklanja odgovor 0,8 - 98- ne vem, ne morem izbrati 3,0 0,9 99- b.o. 0,8 0,0 Povprečna ocena: 4,81 N13c Sedaj pa pomislite še na to, kako bo čez 10 let. Kje mislite, da boste čez 10 let na lestvici od 1 do 10, kjer 10 predstavlja vrh, 1 pa dno lestvice? SJM192 10- vrh/visoko 2,8 09 2,8 08 10,2 07 14,9 06 13,6 05 22,7 04 9,5 03 8,3 02 3,6 01- dno/nizko 3,5 98- ne vem, ne morem izbrati 7,6 99- b.o. 0,3 Povprečna ocena: 5,53 492 N14 Kako pomembna se vam zdi vsaka od naslednjih stvari za to, koliko naj človek zasluži? zelo ne sploh ni po- po- preveč po- bistve- mem- mem- pomem- mem- ne no bno bno bno bno vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 a. Kako odgovorno SJM091 19,7 44,9 31,8 1,4 0,2 1,4 0,6 je delo - kako SJM192 23,3 46,1 27,5 2,3 0,2 0,6 0,0 pomembno naj bi to bilo za določanje višinezaslužka? b. Koliko let izobrazbe SJM973 30,4 37,9 21,5 7,2 2,1 0,9 in usposabljanja SJM091 10,1 40,1 40,2 7,0 0,7 1,4 0,5 ima nekdo? SJM192 8,0 39,4 43,0 7,8 1,2 0,5 0,1 c. Da mora nekdo SJM091 8,3 32,9 35,5 16,0 5,2 1,1 1,1 vzdrževati otroke? SJM192 8,7 31,0 41,2 13,0 5,3 0,8 0,1 d. Kako dobro nekdo SJM973 53,9 34,1 10,1 1,0 0,2 0,8 opravlja svoje delo? SJM091 30,0 47,5 19,3 1,4 0,0 0,9 0,8 SJM192 38,4 44,5 15,0 1,1 0,2 0,4 0,3 Tip A Tip B Tip C Tip D Tip E Družba, kjer je Družba, ki je videti Družba, ki je videti Družba, kjer je Družba, kjer je ve-majhno število kot piramida, z kot piramida, le da večina ljudi v liko ljudi pri vrhu in izbrancev na vrhu, majhnim številom je malo ljudi čisto sredini. zelo malo pri dnu. zelo malo ljudi v izbrancev na vrhu, na dnu. sredini in velika večjim deležem množica ljudi na ljudi v sredini in dnu. največjim deležem ljudi na dnu. 493 N15 Teh pet slik prikazuje različne vrste družb. Posamezne slike vam bomo opisali, vi pa nam boste povedali, katera od njih po vašem mnenju najbolje upodablja slovensko družbo, kakršna je danes? a) Najprej nas zanima, kakšna je po vašem mnenju podoba slovenske družbe danes - katera od slik ji najbolj ustreza? SJM981 SJM091 SJM192 1 - slika A 28,1 23,0 27,3 2 - slika B 23,8 27,4 24,8 3 - slika C 16,7 23,7 21,0 4 - slika D 21,5 10,7 19,9 5 - slika E 5,0 2,3 2,3 8 - ne vem 4,9 9,5 3,2 9 - b.o. - 3,4 1,5 b) In kakšna bi po vašem mnenju podoba slovenske družbe morala biti? SJM981 SJM091 SJM192 1 - slika A 1,2 1,2 1,3 2 - slika B 5,9 3,4 3,7 3 - slika C 14,3 14,6 10,3 4 - slika D 52,8 47,3 47,9 5 - slika E 19,5 19,2 33,1 8 - ne vem 6,4 10,3 2,6 9 - b.o. - 3,9 1,1 N16 Kako poštena ali nepoštena je po vašem mnenju porazdelitev dohodkov v Sloveniji? SJM192 1 - zelo poštena 1,2 2 - poštena 9,5 3 - nepoštena 62,2 4 - zelo nepoštena 21,2 8 - ne vem 5,4 9 - b.o. 0,4 494 N17a Kako pogosto v primeru, ko greste zdoma, srečate ali imate kakršenkoli stik z ljudmi, ki so veliko bolj revni kot vi? To je lahko na ulici, v javnem prevozu, v trgovinah, v vašem kraju ali na vašem delovnem mestu. SJM192 1 - nikoli 4,5 2 - manj kot enkrat na mesec 12,5 3 - enkrat na mesec 13,3 4 - večkrat na mesec 20,0 5 - enkrat na teden 11,3 6 - večkrat na teden 15,3 7 - vsak dan 18,1 8 - ne vem 4,3 9 - b.o. 0,7 N17b Kako pogosto v primeru, ko greste zdoma, srečate ali imate kakršenkoli stik z ljudmi, ki so veliko bolj bogati kot vi? To je lahko na ulici, v javnem prevozu, v trgovinah, v vašem kraju ali na vašem delovnem mestu. SJM192 1 - nikoli 6,4 2 - manj kot enkrat na mesec 12,1 3 - enkrat na mesec 11,4 4 - večkrat na mesec 20,3 5 - enkrat na teden 11,2 6 - večkrat na teden 16,2 7 - vsak dan 17,4 8 - ne vem 4,4 9 - b.o. 0,7 Sedaj pa nekaj vprašanj o materialnem stanju v vašem gospodinjstvu. N18a Če pomislite na celoten dohodek vašega gospodinjstva (vsi dohodkovni viri vseh članov gospodinjstva), kako težko ali lahko vaše gospodinjstvo pokrije vse običajne nujne stroške? SJM181 SJM192 1 - zelo težko 6,1 5,5 2 - dokaj težko 18,2 17,0 3 - niti težko, niti lahko 38,2 39,0 4 - dokaj lahko 26,0 27,9 5 - zelo lahko 10,7 10,1 8 - ne vem 0,3 0,4 9 - b.o. 0,5 0,1 495 N18b Kaj pa v naslednjih 12 mesecih, kako težko ali lahko bo vaše gospodinjstvo pokrilo vse običajne nujne stroške? SJM192 1 - zelo težko 5,9 2 - dokaj težko 17,4 3 - niti težko, niti lahko 37,0 4 - dokaj lahko 27,3 5 - zelo lahko 9,2 8 - ne vem 3,1 9 - b.o. 0,1 N18c Kako pogosto vi ali drugi člani vašega gospodinjstva preskočite obrok, ker za hrano nimate dovolj denarja? SJM192 1 - nikoli 96,1 2 - manj kot enkrat na mesec 1,5 3 - enkrat na mesec 0,8 4 - večkrat na mesec 0,6 5 - enkrat na teden 0,3 6 - večkrat na teden 0,3 7 - vsak dan 0,2 8 - ne vem 0,1 9 - b.o. 0,1 N19 Gledano na splošno, ali bi rekli, da lahko ljudem zaupamo, ali bi rekli, da nismo nikoli dovolj previdni v odnosih z ljudmi? SJM192 1 - ljudem lahko skoraj vedno zaupamo 3,8 2 - ljudem lahko običajno zaupamo 25,4 3 - pogosto se zgodi, da bi morali biti bolj previdni v odnosih z ljudmi 48,7 4 - skoraj nikoli nismo dovolj previdni v odnosih z ljudmi 21,7 8 - ne vem 0,3 9 - b.o. 0,0 496 Dosedanje meritve: ne treba je biti večini ljudi vem, zelo previden lahko zaupamo b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 SJM131 9,9 8,2 9,8 13,8 9,6 20,5 8,1 9,8 6,7 2,0 1,3 0,3 SJM151 5,9 5,3 9,5 14,7 11,3 19,5 7,5 11,2 10,2 3,1 1,7 0,1 SJM161 6,9 5,9 11,7 14,3 10,8 17,6 9,2 11,2 8,4 2,2 1,8 0,0 SJM171 8,4 4,8 7,2 12,2 10,9 21,5 11,2 11,7 8,0 2,2 2,0 0,1 SJM181 7,6 3,8 7,2 11,6 9,4 23,1 12,1 11,4 8,2 3,4 2,0 0,2 Dosedanje meritve: SJM981 SJM091 1 - ljudem je skoraj vedno mogoče zaupati 1,4 2,0 2 - ljudem je večinoma mogoče zaupati 14,8 19,5 3 - večinoma je treba biti precej previden z ljudmi 52,3 50,9 4 - vedno je treba biti precej previden z ljudmi 30,8 26,9 8 - ne vem 0,7 0,4 9 - b.o. - 0,4 Dosedanje meritve: SJM921 SJM952 SJM993 SJM053+4 SJM081 1 - večini ljudi lahko zaupamo 16,3 15,3 21,2 17,5 23,7 2 - z ljudmi moramo biti zelo previdni 77,6 83,4 76,4 78,9 74,2 9 - ne vem 6,0 1,3 1,9 2,9 1,8 0 - b. o. - - 0,5 0,8 0,3 TRETJI DEL Evropska družboslovna raziskava (European social survey, ESS 2018) V tretjem delu knjige je podan pregled aktualnega stanja Evropske družboslovne raziskave na medčasovni in mednarodni primerjalni ravni. V prvem delu knjige (1.2) je najprej podan pregled zadnje redne meritve ESS 20181 v devetem valu. V nadaljevanju pa so prikazane medčasovne primerjave rezultatov meritev 2002–2018 na vzorcih (15+) prebivalcev Republike Slovenije. Že prej objavljen medčasovni pregled2 je tako dopolnjen z rezultati zadnje meritve (2018), kar omogoča analizo sprememb v vrednotenjih in stanjih v dvajsetletnem obdobju. V nadaljevanju (3.2) pa je podan pregled rezultatov meritev v okviru vprašalnika ESS oz. njegovih trajnih problemskih blokov (A, B, C, HF) na mednarodni primerjalni ravni. V prikaz je vključenih osemnajst evropskih držav in torej omejen le na tiste, ki so v času do ureditve te knjige predale svoje nacionalne datoteke. 1. Več o projektu ESS in možnosti uporabe podatkov glej Toš, Muller, 2010, Primerjalno družboslovje, Dokumenti SJM. 2. Vrednote v prehodu XI (2017), ESS, medčasovne primerjave 2002-2016. 499 3.1 ESS: MEDČASOVNE PRIMERJAVE ZA SLOVENIJO, 2002–2018 Slavko Kurdija, Brina Malnar, Mitja Hafner Fink, Samo Uhan, Niko Toš, Vlado Miheljak, Karl H. Müller, Tina Vovk, May Doušak, Živa Broder, Rebeka Falle Zorman, Špela Zajšek V prvem poglavju (3.1) so prikazani rezultati meritev Evropske družboslovne raziskave, izvedeni v Sloveniji v obdobju 2002–2018. Raziskovalno gradivo temelji na vzorcih prebivalcev Republike Slovenije, starejših od 15 let. Prikazani so tematski bloki A, B, C, HF, ki predstavljajo trajni del raziskave ESS in so bili vključeni v vse dosedanje meritve. Ob vprašanjih so prikazana uporabljena merila (lestvice); podatki so prikazani v relativnih deležih (v %) celotne populacije. Če posamezen prikaz temelji na zmanjšanem deležu vzorca, je numerus zapisan v glavi tabele. V prikaz niso vključene sociodemografske spremenljivke.1 Pregled rezultatov meritev v medčasovnih primerjavah 2002–2018 lahko služi kot izhodišče za analizo sprememb vrednot stališč in strukturnih značilnosti v slovenski družbi v zadnjih dveh desetlejih. 500 MEDIJI, ZAUPANJE V LJUDI... A1 Približno koliko časa na običajen dan porabite za gledanje, branje ali poslušanje novic s politično tematiko oziroma tematiko aktualnih dogodkov? Prosimo, navedite odgovor v urah in minutah. 20162 20182 00 - sploh nič (0 minut) 6,4 9,6 01 - manj kot ½ ure (1 do 29 minut) 18,6 23,4 02 - od ½ ure do 1 ure (30 do 59 minut) 29,1 28,2 03 - 1 uro do 1½ ure (60 do 89 minut) 25,4 22,0 04 - 1½ ure, do 2 uri (90 do 119 minut) 6,2 4,8 05 - 2 uri do 2½ uri (120 do 149 minut) 8,0 6,8 06 - 2½ uri do 3 ure (150 do 179 minut) 0,8 1,1 07 - 3 ure in več (180 minut in več) 5,3 3,9 77 - (b.o.+) 0,0 0,2 88 - (ne vem) 0,2 0,1 Dosedanje meritve: Ponovno povejte za običajen dan v tednu, koliko od časa, ki ga porabite za gledanje televizije, gledate poročila ali oddaje s politično tematiko oziroma tematiko aktualnih dogodkov? SJM022 SJM042 SJM061 SJM082 SJM101 SJM122 SJM141 n=1474 n=1391 n=1398 n=1242 n=1340 N=1186 N=1176 00 - sploh nič 8,5 9,0 11,7 6,6 10,1 15,3 15,2 01 - manj kot ½ ure 36,1 37,0 35,6 34,7 42,0 36,9 32,0 02 - od ½ ure do 1 ure 40,2 38,7 35,0 41,3 34,0 32,3 35,3 03 - več kot 1 uro do 1½ ure 8,8 9,6 10,5 9,7 7,6 9,4 10,6 04 - več kot 1½ ure, do 2 uri 3,3 3,7 3,6 3,9 3,4 3,8 3,9 05 - več kot 2 uri do 2½ uri 1,2 0,8 1,6 1,7 1,2 0,8 1,8 06 - več kot 2½ uri do 3 ure 0,9 0,6 0,6 0,8 1,0 1,1 0,8 07 - več kot 3 ure 0,8 0,5 1,1 1,1 0,4 0,3 0,3 88 - (ne vem) 0,1 0,1 0,2 0,2 0,0 0,0 0,0 99 - (brez odgovora) 0,0 0,0 0,1 0,0 0,4 0,0 0,2 501 A2 KARTICA 1 Ljudje lahko uporabljajo internet na različnih napravah, npr. računalnikih, tablicah in pametnih telefonih. Kako pogosto uporabljate internet na teh ali drugih napravah bodisi za službeno bodisi osebno uporabo? 20162 20182 1 - nikoli 26,1 20,6 2 - zgolj občasno 8,8 8,0 3 - nekajkrat na teden 6,4 5,7 4 - večino dni 4,2 5,3 5 - vsak dan 54,4 60,3 7 - (b.o. +) 0,0 0,0 8 - (ne vem) 0,1 0,1 Vprašaj, če je odgovor na vprašanje A2 = 4, 5 (N=865) A3 Približno koliko časa na običajen dan porabite za uporabo interneta na računalniku, tablici, pametnem telefonu ali drugi napravi bodisi za službeno ali osebno uporabo? Prosimo, navedite odgovor v urah in minutah. 20162 20182 00 - sploh nič (0 minut) 0,1 0,1 01 - manj kot ½ ure (1 do 29 minut) 4,0 3,4 02 - od ½ ure do 1 ure (30 do 59 minut) 10,3 8,0 03 - 1 uro do 1½ ure (60 do 89 minut) 19,1 18,6 04 - 1½ ure, do 2 uri (90 do 119 minut) 5,6 6,0 05 - 2 uri do 2½ uri (120 do 149 minut) 17,0 19,3 06 - 2½ uri do 3 ure (150 do 179 minut) 3,7 2,9 07 - 3 ure in več (180 minut in več) 39,8 41,6 77 - (b.o.+) 0,0 0,1 88 - (ne vem) 0,8 0,0 502 A4 KARTICA 2 Če govorimo na splošno, ali bi rekli, da večini ljudi lahko zaupamo, ali menite, da je treba biti z ljudmi zelo previden? Izberite ustrezno vrednost na lestvici od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni, da je treba biti z ljudmi zelo previden, 10 pa, da večini ljudi lahko zaupamo. treba je biti večini ljudi ne zelo previden lahko zaupamo vem b.o.+ 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 77 SJM022 11,8 7,9 9,7 13,9 9,8 22,3 6,5 8,8 5,5 1,3 2,0 0,6 0,0 SJM042 9,6 7,2 11,2 13,5 9,6 21,0 7,6 10,3 7,4 1,5 0,9 0,3 0,0 SJM061 13,7 7,2 10,1 11,6 9,3 19,9 7,2 9,1 8,1 1,5 2,2 0,3 0,0 SJM082 8,6 6,9 9,0 12,3 9,9 23,8 7,9 10,3 7,5 2,2 1,0 0,3 0,3 SJM101 9,9 8,2 12,1 15,0 10,0 20,4 7,0 8,3 5,8 2,1 0,7 0,4 0,1 SJM122 7,6 6,2 8,4 12,6 9,1 21,2 9,3 11,9 10,4 1,8 1,2 0,2 0,0 SJM141 10,0 6,8 10,3 13,1 10,0 24,8 7,9 9,2 6,0 1,1 0,6 0,2 0,1 SJM162 9,3 5,6 8,6 13,7 8,7 22,6 8,4 11,2 8,4 1,9 1,4 0,1 0,2 SJM182 9,9 4,5 8,1 13,4 9,4 20,8 9,6 11,5 8,6 1,2 2,7 0,1 0,2 Povprečna ocena: 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162 20182 3,98 4,13 4,06 4,32 3,94 4,55 4,07 4,40 4,48 A5 KARTICA 3 Ali menite, da bi vas večina ljudi skušala izkoristiti, če bi za to dobila priložnost, ali pa bi večina skušala ravnati pošteno? večina bi me skušala večina bi skušala ne b.o. izkoristiti ravnati pošteno vem + 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 77 SJM022 8,1 4,5 8,4 11,3 8,3 25,3 7,6 9,6 10,7 2,8 2,5 1,0 0,0 SJM042 5,8 4,4 9,2 11,4 8,6 25,7 7,6 11,1 10,8 2,7 2,0 0,7 0,0 SJM061 6,2 4,5 7,9 10,3 9,8 25,3 7,6 10,8 10,4 2,9 3,5 0,9 0,0 SJM082 4,7 4,0 7,0 11,4 9,5 24,6 8,8 12,3 11,1 3,0 2,6 0,8 0,2 SJM101 6,3 5,3 11,8 13,3 9,7 21,7 6,8 11,7 9,1 2,0 1,8 0,6 0,0 SJM122 4,5 4,1 6,8 9,5 8,4 24,4 10,3 13,5 13,0 2,8 2,2 0,4 0,0 SJM141 4,5 3,0 7,8 13,6 9,7 27,5 8,2 12,3 9,6 1,6 1,6 0,7 0,1 SJM162 4,1 2,8 6,8 11,1 11,1 25,3 10,6 12,2 10,3 3,3 1,5 0,5 0,2 SJM182 4,4 3,0 5,7 10,7 8,9 25,1 9,6 13,8 12,2 2,7 2,8 0,8 0,2 Povprečna ocena: 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162 20182 4,68 4,77 4,87 4,99 4,49 5,12 4,81 5,01 5,18 503 A6 KARTICA 4 Kaj menite, ali so ljudje večinoma pripravljeni pomagati drugim ali pa večinoma gledajo predvsem nase? večinoma gledajo večinoma so pripravljeni ne b.o. predvsem nase pomagati drugim vem + 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 SJM022 8,5 6,4 10,7 15,5 8,9 22,3 6,2 9,9 7,7 1,9 1,5 0,5 0,0 SJM042 6,9 5,8 11,8 13,0 8,8 24,0 8,0 10,4 7,6 1,6 1,3 0,7 0,0 SJM061 6,6 5,6 8,6 12,9 10,5 24,1 7,6 10,3 8,1 2,8 2,3 0,5 0,0 SJM082 3,8 4,9 8,6 13,3 11,8 21,5 8,9 11,8 9,4 3,3 2,2 0,5 0,1 SJM101 5,1 5,9 13,1 13,5 11,7 19,9 8,3 10,1 9,1 1,7 1,2 0,3 0,1 SJM122 3,8 4,9 7,2 11,6 10,3 20,9 10,8 14,0 12,0 3,1 1,1 0,2 0,0 SJM141 3,9 3,8 8,8 11,3 11,4 21,5 9,6 13,8 10,8 2,3 2,0 0,6 0,3 SJM162 2,7 3,1 6,7 11,7 10,9 23,3 11,4 13,8 10,8 2,2 3,0 0,3 0,2 SJM182 5,3 2,8 8,2 10,8 10,4 23,7 11,2 12,2 9,6 2,7 2,7 0,2 0,1 Povprečna ocena: 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162 20182 4,24 4,36 4,58 4,82 4,41 4,99 4,93 5,15 4,94 POLITIČNE PRAKSE, ZAUPANJE V INSTITUCIJE... B1 Kaj bi rekli, koliko se zanimate za politiko? 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162 20182 1 - zelo se zanimam 6,5 5,5 7,0 7,2 7,3 7,6 9,3 6,0 6,6 2 - še kar se zanimam 35,3 36,1 36,2 41,6 35,9 33,7 35,0 33,6 30,8 3 - komaj kaj se zanimam 37,1 38,4 35,1 35,2 36,6 35,6 33,3 39,6 38,5 4 - sploh se ne zanimam 21,1 19,9 21,4 15,5 19,9 22,9 22,2 20,6 23,9 7 - (b.o.+) 0,0 0,0 0,1 0,0 0,2 0,1 0,1 0,2 0,1 8 - (ne vem) 0,1 0,1 0,1 0,5 0,1 0,1 0,0 0,1 0,1 B2 KARTICA 5 V kolikšni meri politični sistem v Sloveniji omogoča ljudem, kot ste vi, da imajo besedo pri tem, kar počne vlada? 20162 20182 1 - sploh nič 39,6 32,2 2 - zelo malo 43,2 42,6 3 - do neke mere 14,4 21,4 4 - precej 1,4 2,0 5 - v veliki meri 0,5 0,4 7 - (b.o.+) 0,3 0,3 8 - (ne vem) 0,7 1,1 504 Predhodna meritev: ne b.o. sploh nič v celoti vem + 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 SJM141 39,2 11,3 15,6 13,3 7,1 6,2 1,4 1,4 1,0 0,1 0,3 2,7 0,4 Povprečna ocena: 1,77 B3 KARTICA 6 V kolikšni meri mislite, da bi bili zmožni prevzeti aktivno vlogo v skupini ljudi, ki se ukvarja s političnimi vprašanji? 20162 20182 1 - sploh nisem zmožen_na 43,8 42,2 2 - le malo sem zmožen_na 31,3 32,2 3 - dokaj zmožen_na 18,5 18,1 4 - zelo zmožen_na 3,2 3,4 5 - povsem zmožen_na 1,7 2,7 7 - (b.o.+) 0,7 0,6 8 - (ne vem) 0,8 0,8 Predhodna meritev: sploh ne v celoti ne b.o. bi bili zmožni bi bili zmožni vem + 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 SJM141 39,1 8,1 10,4 9,1 6,7 7,5 5,1 3,9 3,8 1,3 2,0 2,5 0,7 Povprečna ocena: 2,47 B4 KARTICA 7 In v kolikšni meri politični sistem v Sloveniji omogoča ljudem, kot ste vi, da vplivajo na politiko? 20162 20182 1 - sploh nič 35,8 33,2 2 - zelo malo 44,5 44,2 3 - do neke mere 17,1 18,4 4 - precej 1,4 2,1 5 - v veliki meri 0,3 0,5 7 - (b.o.+) 0,5 0,3 8 - (ne vem) 0,5 1,3 Predhodna meritev: ne b.o. sploh nič v celoti vem + 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 SJM141 37,6 11,6 15,8 12,7 6,2 7,6 1,8 2,0 0,8 0,1 0,5 2,8 0,5 Povprečna ocena: 1,88 505 B5 KARTICA 8 In koliko se čutite sposobni za sodelovanje v politiki? 20162 20182 1 - sploh se ne čutim sposobnega/sposobno 41,8 42,4 2 - le malo se čutim sposobnega/sposobno 32,7 32,2 3 - čutim se dokaj sposobnega/sposobno 19,7 19,3 4 - čutim se zelo sposobnega/sposobno 2,8 3,0 5 - čutim se povsem sposobnega/sposobno 1,6 2,2 7 - (b.o.+) 0,8 0,6 8 - (ne vem) 0,5 0,5 Predhodna meritev: sploh se ne čutim čutim se povsem ne b.o. sposobnega/sposobno sposobnega/sposobno vem + 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 SJM141 37,3 8,2 10,0 10,4 6,5 8,2 4,5 4,8 3,9 2,0 1,9 1,6 0,9 Povprečna ocena: 2,61 KARTICA 9 Prosim, da s pomočjo lestvice od 0 do 10 ocenite, koliko vi osebno zaupate vsaki od naslednjih ustanov. 0 pomeni, da ustanovi sploh ne zaupate, 10 pa, da ji povsem zaupate. Najprej ... (preberi...) sploh ne povsem ne b.o. zaupam zaupam vem + 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 77 B6 Državnemu zboru SJM022 11,1 4,6 9,5 15,1 10,1 22,6 7,1 8,2 5,3 1,1 1,3 4,0 0,0 SJM042 8,4 6,1 10,1 15,2 10,3 22,8 6,0 8,4 6,3 1,2 1,4 3,8 0,0 SJM061 9,2 5,1 9,0 12,5 12,1 21,6 8,8 7,6 5,6 2,0 1,6 4,7 0,1 SJM082 8,0 3,8 7,8 14,0 11,6 22,7 9,5 10,6 6,0 1,1 1,6 3,3 0,1 SJM101 18,2 11,9 12,5 15,0 10,3 15,0 5,6 3,8 2,5 0,6 0,1 4,0 0,4 SJM122 23,3 6,7 13,0 17,1 7,7 14,5 6,3 5,2 1,8 0,4 0,6 3,3 0,1 SJM141 24,4 9,2 15,5 14,4 8,1 11,8 5,4 3,9 2,5 0,5 0,7 2,9 0,5 SJM162 16,4 6,7 15,1 16,3 10,5 16,2 7,4 5,1 3,1 1,1 0,4 1,3 0,5 SJM182 15,6 5,5 10,8 16,4 11,6 17,5 8,8 5,7 3,6 0,6 1,2 2,5 0,1 B7 pravnemu sistemu SJM022 10,7 5,4 9,5 12,9 10,2 17,4 7,7 9,7 7,4 2,8 2,0 4,1 0,0 SJM042 10,5 7,2 13,1 15,2 9,0 18,0 6,9 7,4 5,3 1,9 1,0 4,6 0,0 SJM061 8,6 6,3 10,0 14,6 11,6 17,6 7,5 7,5 7,5 2,0 1,4 5,4 0,1 SJM082 6,4 7,5 10,9 12,6 11,4 19,5 9,3 10,0 5,8 1,6 1,6 3,6 0,0 SJM101 18,5 11,4 12,9 15,0 9,6 13,9 5,4 4,9 2,6 1,4 0,7 3,7 0,1 SJM122 19,5 6,8 12,7 15,3 10,6 14,6 6,4 6,0 3,4 1,3 0,6 2,8 0,1 SJM141 20,8 8,5 13,7 13,8 10,1 10,9 4,8 6,7 4,2 0,8 0,9 4,1 0,5 SJM162 13,2 8,0 13,8 15,1 10,9 14,3 7,8 7,7 3,9 2,3 0,5 2,0 0,5 SJM182 12,2 6,7 10,5 14,5 11,8 16,2 8,9 8,3 5,3 2,0 1,1 0,2 2,3 506 sploh ne povsem ne b.o. zaupam zaupam vem + 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 77 B8 policiji SJM022 8,1 3,6 8,7 10,5 8,1 20,2 9,5 9,7 11,1 4,5 3,8 2,3 0,0 SJM042 7,1 5,2 8,8 11,6 9,2 20,7 8,4 10,0 9,6 3,5 3,1 2,9 0,0 SJM061 6,2 4,5 8,2 10,8 8,9 18,6 10,4 9,2 10,7 5,2 4,7 2,6 0,0 SJM082 5,3 3,6 7,5 11,3 10,1 19,5 11,1 12,1 10,2 3,9 3,9 1,4 0,1 SJM101 4,8 4,7 6,8 10,3 9,2 22,7 11,8 11,5 9,6 3,4 3,0 1,9 0,4 SJM122 6,2 2,1 5,7 7,9 8,8 19,0 11,0 15,2 15,0 4,5 2,9 1,6 0,1 SJM141 5,9 2,5 5,1 8,0 8,4 18,4 12,3 15,0 13,3 5,3 4,5 1,0 0,2 SJM162 3,3 1,5 3,5 6,7 8,3 16,4 11,9 17,6 17,0 7,0 6,0 0,45 0,4 SJM182 2,4 2,0 3,7 7,0 6,8 14,8 12,4 18,5 17,1 8,2 6,4 0,5 0,2 B9 politikom SJM022 18,0 8,4 14,7 15,9 10,8 17,8 5,7 3,1 1,7 0,5 0,8 2,5 0,0 SJM042 14,6 10,1 16,5 16,2 10,0 18,7 4,8 3,8 1,5 0,5 0,4 3,1 0,0 SJM061 15,2 10,5 13,6 16,7 10,4 16,7 5,8 3,6 2,8 0,8 0,9 3,1 0,1 SJM082 12,5 9,3 12,8 15,8 11,7 21,0 7,5 4,3 1,9 0,5 0,6 2,0 0,2 SJM101 26,5 14,8 16,0 14,7 8,6 10,5 2,7 1,9 0,9 0,3 0,2 2,4 0,5 SJM122 29,2 10,3 17,7 13,4 9,1 10,9 3,8 2,4 1,0 0,1 0,1 1,9 0,1 SJM141 33,9 13,6 17,5 13,5 7,6 7,7 2,3 1,1 0,4 0,2 0,2 1,7 0,4 SJM162 26,9 10,6 16,2 15,8 8,9 12,3 4,2 2,1 1,0 0,3 0,2 0,8 0,6 SJM182 23,0 9,9 15,5 18,0 9,9 12,8 4,9 3,2 1,1 0,3 0,2 1,1 0,2 B10 političnim strankam SJM042 12,8 9,2 15,5 18,4 9,7 19,3 5,7 3,4 1,5 0,5 0,5 3,5 0,0 SJM051 14,4 9,2 13,7 17,0 11,9 16,9 5,2 3,5 2,7 0,9 0,7 3,9 0,0 SJM082 12,6 8,6 12,5 16,3 12,0 19,6 7,0 5,3 1,6 0,5 0,9 2,8 0,4 SJM101 25,2 16,0 16,0 14,0 9,1 11,0 2,6 1,6 0,9 0,1 0,0 3,3 0,1 SJM122 28,5 11,0 16,8 16,4 7,4 10,7 4,1 1,9 0,3 0,0 0,3 2,5 0,1 SJM141 31,0 13,0 18,2 14,5 9,1 7,0 2,0 0,9 0,7 0,3 0,2 2,1 0,8 SJM162 24,9 11,4 15,9 16,7 10,5 11,5 4,3 1,8 1,0 0,2 0,2 1,1 0,6 SJM182 20,6 10,4 16,3 19,1 10,3 11,9 4,3 3,1 1,5 0,0 0,4 1,7 0,3 B11 Evropskemu parlamentu 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 77 SJM022 8,7 3,6 6,7 8,3 8,3 19,7 9,2 9,3 7,8 3,2 1,8 13,5 0,0 SJM042 5,8 4,9 8,8 10,3 8,3 20,0 8,3 9,6 7,5 2,3 0,8 13,5 0,0 SJM061 5,5 3,3 6,0 8,5 11,4 19,8 9,8 10,2 9,8 3,5 2,4 9,9 0,0 SJM082 5,6 3,6 5,4 10,3 11,4 20,1 12,5 11,4 7,1 2,3 1,9 8,2 0,2 SJM101 11,2 5,8 11,0 15,2 12,5 16,0 7,3 6,1 4,2 1,4 0,6 8,6 0,1 SJM122 13,6 5,5 8,8 11,2 10,8 19,0 8,0 7,1 5,1 1,3 0,2 9,1 0,2 SJM141 16,6 7,5 12,6 12,7 10,3 13,6 7,8 5,6 3,2 1,4 1,1 7,0 0,6 SJM162 12,7 6,0 9,3 13,2 11,7 17,8 9,0 8,4 5,4 1,4 0,9 3,7 0,5 SJM182 14,3 6,8 11,6 11,8 9,6 14,9 10,0 7,6 5,2 2,2 1,3 4,6 0,2 507 sploh ne povsem ne b.o. zaupam zaupam vem + 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 77 B12 Organizaciji Združenih narodov OZN SJM022 8,6 3,4 7,2 9,0 6,8 18,2 8,6 9,6 8,6 5,3 3,9 10,9 0,0 SJM042 8,6 5,2 8,3 9,6 9,0 17,8 7,5 9,3 9,3 3,0 2,4 10,2 0,0 SJM061 6,0 3,1 6,2 8,9 10,2 18,1 10,0 9,5 10,0 4,3 3,8 9,9 0,0 SJM082 5,2 3,8 5,4 9,3 9,5 19,2 11,9 13,1 8,2 2,4 1,9 9,8 0,3 SJM101 8,4 6,0 9,4 11,8 12,8 16,2 8,8 7,1 5,5 1,9 1,4 10,5 0,4 SJM122 9,5 4,2 6,8 9,9 10,9 19,2 8,6 8,8 5,3 1,9 0,7 14,0 0,2 SJM141 9,0 5,3 9,4 11,4 10,5 17,4 7,8 6,9 6,8 1,6 1,3 11,5 1,1 SJM162 10,6 3,3 7,8 13,2 10,9 18,4 9,4 9,6 6,7 2,5 1,2 5,8 0,8 SJM182 8,9 4,3 8,7 12,7 9,5 15,3 9,6 9,3 8,0 3,0 1,4 9,2 0,2 SL3 vladi SJM101 21,4 14,3 13,2 15,8 8,6 12,4 5,1 3,3 2,1 0,8 0,6 2,3 0,1 SJM122 27,0 11,2 13,8 11,9 9,5 11,3 4,7 4,2 3,0 0,5 0,9 1,9 0,2 SJM141 23,9 11,4 14,1 14,2 9,5 12,4 3,6 2,9 2,3 1,1 0,6 3,3 0,7 SJM162 18,7 8,8 13,9 13,8 10,1 15,3 6,7 5,3 4,2 1,1 0,5 1,0 0,5 SJM182 16,3 7,6 12,0 14,0 11,0 14,0 7,9 7,8 4,0 1,3 0,8 3,0 0,3 SL4 sodiščem SJM101 12,4 8,2 10,7 11,5 8,7 18,1 8,1 6,7 6,4 3,1 1,5 4,4 0,2 SJM122 13,3 5,2 9,7 11,9 9,1 17,7 9,0 8,4 7,7 2,6 1,4 3,6 0,2 SJM141 17,1 5,6 10,1 13,2 9,8 13,7 7,4 8,6 6,9 2,9 1,7 2,5 0,4 SJM162 12,0 5,1 10,7 12,5 9,6 14,7 8,8 10,2 7,9 4,0 1,8 2,3 0,5 SJM182 10,3 6,4 9,4 12,7 9,2 14,5 9,2 10,8 9,6 3,6 2,0 2,2 0,0 SL5 sindikatom SJM101 12,3 6,8 10,0 12,7 11,1 18,3 8,6 5,6 5,8 1,1 1,6 5,6 0,4 SJM122 14,5 5,0 8,2 11,6 11,5 16,3 8,4 8,2 6,5 1,8 1,2 6,6 0,2 SJM141 18,3 5,7 11,1 12,4 10,1 15,8 7,5 6,5 4,6 0,6 1,8 4,7 0,9 SJM162 14,8 5,7 11,1 11,8 10,3 13,8 10,3 8,0 6,4 2,0 1,0 4,3 0,6 SJM182 13,0 6,0 11,0 9,4 11,5 14,1 10,6 8,6 6,1 2,4 1,6 5,6 0,1 SL6 cerkvi in duhovnikom SJM101 20,9 7,4 8,8 9,4 7,1 15,3 6,5 6,2 5,8 1,9 3,1 7,3 0,2 SJM122 27,5 8,4 11,1 9,5 5,7 14,4 5,3 5,2 5,1 2,1 2,9 2,7 0,1 SJM141 27,8 8,7 11,1 10,8 7,3 14,1 4,1 4,0 4,4 1,3 3,2 2,4 0,9 SJM162 21,7 9,0 10,2 11,5 8,6 14,1 6,9 6,0 5,4 2,2 2,1 1,5 1,0 SJM182 23,6 8,6 10,8 11,4 7,1 13,5 6,5 4,6 6,1 2,1 2,7 2,3 0,5 SL7 bankam SJM141 14,5 5,5 10,6 13,7 9,8 17,6 9,1 7,8 4,7 1,9 2,2 1,9 0,7 SJM162 9,0 6,2 10,0 11,0 10,3 17,6 9,3 9,9 8,6 3,2 3,7 0,7 0,5 SJM182 5,9 3,3 9,2 10,0 10,2 17,4 10,8 11,7 11,0 5,8 3,8 1,0 0,0 508 sploh ne povsem ne b.o. zaupam zaupam vem + 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 77 SL8 evru SJM141 5,8 3,8 6,5 7,2 9,5 22,1 9,6 11,2 11,1 4,7 4,8 2,9 0,8 SJM162 3,4 1,8 4,7 8,1 8,6 18,9 10,3 15,1 15,5 6,4 5,6 1,2 0,3 SJM182 2,0 2,1 3,3 5,2 5,5 16,7 10,2 15,4 20,1 9,8 7,9 1,6 0,2 SL9 NATO-u SJM141 13,4 6,0 7,0 9,6 9,4 17,6 7,2 6,9 6,1 2,2 2,3 11,3 1,1 SJM162 10,4 3,9 8,7 11,8 8,1 15,4 10,9 9,9 8,1 3,1 2,4 6,4 0,9 SJM182 9,9 4,2 6,1 8,0 8,0 18,5 10,7 10,8 9,0 3,1 2,7 8,7 0,2 Povprečna ocena: 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162 20182 B6 državnemu zboru 4,04 4,13 4,22 4,41 2,98 2,96 2,76 3,33 3,58 B7 pravnemu sistemu 4,28 3,85 4,17 4,27 3,08 3,28 3,13 3,63 3,92 B8 policiji 4,89 4,71 5,01 5,05 4,99 5,38 5,47 6,02 6,15 B9 politikom 3,07 3,10 3,21 3,42 2,25 2,30 1,90 2,44 2,67 B10 političnim strankam / 3,21 3,25 3,44 2,24 2,27 2,00 2,47 2,70 B11 Evropskemu parlamentu 4,65 4,53 4,98 4,83 3,74 3,83 3,41 3,94 3,84 B12 Organizaciji Združenih narodov OZN 4,90 4,57 5,07 4,96 4,13 4,27 4,17 4,34 4,43 SL3 vladi / / / / 2,75 2,69 2,69 3,27 3,53 SL4 sodiščem / / / / 3,97 4,14 3,88 4,29 4,43 SL5 sindikatom / / / / 3,88 3,99 3,55 3,90 4,06 SL6 cerkvi in duhovnikom / / / / 3,63 3,19 3,04 3,44 3,37 SL7 bankam / / / / / / 3,91 4,54 5,09 SL8 evru / / / / / / 5,22 5,78 6,38 SL9 NATO-u / / / / / / 4,08 4,50 4,74 B13 Danes je običajno, da se nekateri ljudje iz takšnih ali drugačnih razlogov ne udeležujejo volitev. Ali ste se vi udeležili zadnjih volitev v Državni zbor junija letos? 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162 20182 1 - da 74,2 65,2 69,4 70,4 65,1 68,7 65,0 66,3 63,0 2 - ne 18,5 30,0 21,7 26,5 25,9 25,1 31,0 24,9 31,6 3 - nisem imel_a volilne pravice 6,1 4,4 5,9 2,7 4,8 4,7 3,1 6,4 4,9 7 - (b.o.+) 0,0 0,0 0,0 0,1 0,2 0,0 0,2 1,1 0,2 8 - (ne vem) 1,2 0,4 3,0 0,3 3,8 1,5 0,7 1,3 0,3 Vprašaj, če je odgovor na vprašanje B13 = 1 509 B14 Za katero stranko oz. za kandidata katere stranke ste glasovali na volitvah za Državni zbor junija letos? 20141 20162 20182 n=796 n=867 n=830 01 - DESUS - Demokratična stranka 7,3 7,3 3,0 upokojencev Slovenije 02 - L - Levica (prej Združena levica 4,1 3,1 6,3 (DSD,IDS in Stranka TRS) 03 - LMŠ - Lista Marjana Šarc - - 15,7 04 - NSI - Nova Slovenija - Krščanski demokrati 4,3 5,0 4,6 05 - PS - Pozitivna Slovenija 1,6 1,6 0,1 06 - SD - Socialni demokrati 7,7 9,7 9,5 07 - SAB - Stranka Alenke Bratušek 2,4 1,5 2,5 (prej ZAAB - Zavezništvo Alenke Bratušek) 08 - SDS - Slovenska demokratska stranka 11,3 16,0 18,3 09 - SLS - Slovenska ljudska stranka 3,8 2,4 2,3 10 - SMC - Stranka Mira Cerarja 27,4 26,8 7,0 11 - SNS - Slovenska nacionalna stranka - - 2,4 12 - druga stranka 2,0 1,6 3,9 77 - (b.o.+) 17,6 7,8 14,6 88 - (ne vem) 9,5 17,2 9,9 Dosedanje meritve: 20082 20101 20122 n=902 n=914 n=863 01 - DESUS - Demokratska stranka upokojencev 6,7 6,3 4,9 02 - LDS - Liberalna demokracija Slovenije 4,0 5,5 2,2 03 - NSI - Nova Slovenija - krščanska ljudska stranka 1,9 2,7 3,1 04 - SDS - Slovenska demokratska stranka 21,5 21,4 18,4 05 - SLS - Slovenska ljudska stranka 3,5 3,6 4,6 06 - SD - Socialni demokrati 31,7 22,8 16,0 07 - PS - Pozitivna Slovenija - - 18,4 08 - DLGV - Državljanska lista Gregorja Viranta - - 3,6 09 - ZARES - Socialno liberalni 6,5 3,7 0,7 10 - SNS - Slovenska nacionalna stranka 5,1 2,5 1,2 11 - TRS - Trajnostni razvoj Slovenije - - 0,3 12 - druga stranka 1,6 1,8 1,2 66 - (nisem volil) - 0,3 0,3 77 - (ne želi odgovoriti) 15,3 9,8 11,5 88 - (ne vem) 2,1 19,1 13,3 99 - (b.o.+) 0,1 0,3 0,2 510 Dosedanje meritve: 20022 20042 20061 n=1129 n=942 n=1024 01 - DESUS - Demokratska stranka upokojencev 2,2 4,2 2,5 02 - LDS - Liberalna demokracija Slovenije 35,7 19,0 21,3 03 - SLS - Slovenska ljudska stranka 9,7 3,1 6,2 04 - SNS - Slovenska nacionalna stranka 2,0 4,1 3,3 05 - SDS - Slovenska demokratska stranka 9,8 29,0 24,3 06 - NSI – Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka 4,9 5,0 4,4 07 - SD (prej ZLSD) - Socialni demokrati 5,8 9,7 7,2 08 - SMS – Stranka mladih - - 1,0 09 - Zelene, ekološke stranke - - 0,3 10 - AS – Aktivna Slovenija - - 0,3 11 - druga stranka 3,6 4,6 1,0 66 - (nisem volil) - - - 77 - (ne želi odgovoriti) 8,2 18,8 8,7 88 - (ne vem) 18,2 2,5 19,5 ODGOVARJAJO VSI! Obstaja več načinov, kako bi v Sloveniji lahko izboljšali stvari ali pa preprečili, da bi šlo kaj narobe. Ali ste v zadnjih 12 mesecih naredili kaj od navedenega? Ali ste... (preberi...) da ne b.o.+ ne vem 1 2 7 8 B15 stopili v stik s politikom SJM022 12,1 86,8 0,0 1,0 ali predstavnikom državne SJM042 11,2 88,0 0,0 0,7 ali občinske oblasti SJM061 15,2 84,6 0,0 0,1 SJM082 11,4 88,2 0,2 0,2 SJM101 9,1 90,7 0,0 0,1 SJM122 7,2 92,7 0,0 0,1 SJM141 14,5 85,2 0,2 0,2 SJM162 13,8 85,7 0,3 0,2 SJM182 15,3 84,5 0,1 0,2 B16 delovali v politični stranki SJM022 3,5 95,5 0,0 1,0 ali skupini aktivistov SJM042 3,0 96,2 0,0 0,9 SJM061 3,6 96,3 0,0 0,1 SJM082 3,3 96,3 0,3 0,2 SJM101 2,9 96,9 0,1 0,1 SJM122 2,6 97,2 0,1 0,1 SJM141 3,8 95,4 0,5 0,2 SJM162 3,7 96,1 0,1 0,2 SJM182 3,9 96,1 0,1 0,0 511 da ne b.o.+ ne vem 1 2 7 8 B17 delovali v kakšni drugi politični* SJM022 2,2 96,6 0,0 1,2 organizaciji ali zvezi SJM042 1,7 97,6 0,0 0,7 SJM061 2,4 97,3 0,0 0,3 SJM082 1,6 97,7 0,5 0,2 SJM101 1,7 98,1 0,1 0,1 SJM122 1,9 97,9 0,1 0,1 SJM141 2,0 97,5 0,2 0,2 SJM162 13,4 86,0 0,3 0,3 SJM182 12,2 87,6 0,2 0,0 B18 nosili značko ali nalepko v podporo SJM022 2,1 96,6 0,0 1,3 neki politični akciji SJM042 1,9 97,3 0,0 0,8 SJM061 3,3 96,5 0,0 0,2 SJM082 3,7 95,8 0,4 0,2 SJM101 2,6 97,2 0,1 0,1 SJM122 1,4 98,3 0,2 0,2 SJM141 1,9 97,7 0,2 0,2 SJM162 2,7 97,2 0,1 0,1 SJM182 2,9 96,8 0,3 0,0 B19 podpisali peticijo SJM022 11,7 87,2 0,0 1,2 SJM042 5,7 93,6 0,0 0,7 SJM061 13,8 85,8 0,0 0,4 SJM082 8,6 90,7 0,5 0,2 SJM101 8,6 91,1 0,1 0,3 SJM122 7,6 92,1 0,0 0,2 SJM141 11,5 87,9 0,2 0,3 SJM162 18,1 81,3 0,2 0,5 SJM182 13,1 86,3 0,3 0,3 B20 se udeležili zakonitih demonstracij SJM022 2,7 96,1 0,0 1,3 SJM042 1,6 97,7 0,0 0,7 SJM061 3,9 95,9 0,0 0,2 SJM082 1,6 97,9 0,5 0,1 SJM101 2,2 97,6 0,1 0,1 SJM122 3,4 96,3 0,2 0,2 SJM141 3,8 95,9 0,2 0,1 SJM162 2,8 96,8 0,4 0,1 SJM182 5,3 94,5 0,2 0,0 *drugi politični organizaciji ali zvezi – verzija do vključno 2014 512 da ne b.o.+ ne vem 1 2 7 8 B21 bojkotirali določene izdelke SJM022 5,1 93,6 0,0 1,4 SJM042 2,1 97,2 0,0 0,7 SJM061 5,0 94,5 0,0 0,5 SJM082 5,1 94,4 0,5 0,1 SJM101 5,7 93,9 0,1 0,2 SJM122 3,9 95,3 0,1 0,7 SJM141 6,8 92,4 0,2 0,6 SJM162 12,5 86,7 0,3 0,5 SJM182 10,5 89,1 0,3 0,2 B22 objavili ali delili z drugimi karkoli o SJM162 9,6 89,9 0,4 0,1 politiki na spletu, na primer v blogih, SJM182 10,8 89,2 0,1 0,0 po elektronski pošti ali na družbenih omrežjih kot sta Facebook ali Twitter B23 Ali je kakšna politična stranka, ki vam je bližje kot druge stranke? 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162 20182 1 - da 34,6 35,6 35,1 40,5 27,9 30,4 35,5 34,0 36,0 2 - ne 62,4 61,2 60,6 56,8 70,1 67,7 61,8 61,4 61,9 7 - (b.o.+) 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 0,8 1,7 0,7 8 - (ne vem) 3,0 3,1 4,3 2,7 1,7 1,8 2,0 2,8 1,4 Vprašaj, če je odgovor na vprašanje B23 = 1 B24 Katera stranka je to? 20141 20162 20182 n=434 n=445 n=475 01 - DESUS - Demokratična stranka 8,8 8,3 4,8 upokojencev Slovenije 02 - L - Levica (prej ZL - Združena levica 11,3 10,8 11,4 (DSD, IDS in Stranka TRS) 03 - LMŠ - Lista Marjana Šarca - - 9,3 04 - NSI - Nova Slovenija - Krščanski demokrati 6,5 10,1 8,6 05 - PS - Pozitivna Slovenija 2,1 1,3 0,4 06 - SD - Socialni demokrati 16,4 17,8 13,7 07 - SAB - Stranka Alenke Bratušek 0,5 1,3 3,2 (prej ZAAB - Zavezništvo Alenke Bratušek) 08 - SDS - Slovenska demokratska stranka 17,3 21,8 22,7 09 - SLS - Slovenska ljudska stranka 5,8 3,6 2,7 10 - SMC - Stranka Mira Cerarja 18,2 17,5 6,5 11 - SNS - Slovenska nacionalna stranka - - 2,7 513 12 - druga stranka 2,5 3,4 4,0 77 - (b.o.+)) 9,7 2,2 8,6 88 - (ne vem) 1,2 1,6 1,3 Dosedanje meritve: 20082 20101 20122 n=521 n=392 n=383 01 - DESUS - Demokratska stranka upokojencev 8,1 12,0 6,5 02 - LDS - Liberalna demokracija Slovenije 5,8 8,4 2,1 03 - NSI - Nova Slovenija - krščanska ljudska stranka 2,3 4,3 6,0 04 - SDS - Slovenska demokratska stranka 22,1 28,1 21,9 05 - SLS - Slovenska ljudska stranka 3,6 5,1 4,2 06 - SD - Socialni demokrati 31,7 23,2 29,2 07 - PS - Pozitivna Slovenija - - 14,6 08 - DLGV - Državljanska lista Gregorja Viranta - - 3,4 09 - ZARES - Socialno liberalni 9,8 2,0 0,3 10 - SNS - Slovenska nacionalna stranka 7,1 4,8 1,6 11 - TRS - Trajnostni razvoj Slovenije - - 1,8 12 - druga stranka 1,0 2,0 0,3 77 - (ne želi odgovoriti) 8,3 8,2 5,5 88 - (ne vem) 0,4 0,8 2,3 99 - (b.o.+) 0,0 1,0 0,3 Dosedanje meritve: 20022 20042 20061 n=529 n=516 n=518 01 - DESUS - Demokratska stranka upokojencev 5,1 2,7 3,3 02 - LDS - Liberalna demokracija Slovenije 32,1 20,2 20,8 03 - SLS - Slovenska ljudska stranka 8,1 2,9 6,0 04 - SNS - Slovenska nacionalna stranka 5,5 6,4 5,4 05 - SDS - Slovenska demokratska stranka 15,9 31,6 27,4 06 - NSI - Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka 10,4 7,6 7,7 07 - SD (prej ZLSD) - Socialni demokrati 10,4 14,0 16,8 08 - SMS - Stranka mladih - - 1,2 09 - Zelene, ekološke stranke - - 1,7 10 - AS - Aktivna Slovenija - - 0,4 11 - druga stranka 4,3 4,8 1,5 77 - (ne želi odgovoriti) 5,9 8,9 6,6 88 - (ne vem) 2,3 1,0 1,0 99 - (b.o.+) 0,0 0,0 0,2 514 Vprašaj, če je odgovor na vprašanje B24 od 1–12 B25 Kako blizu se čutite tej stranki? Se ji čutite... 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162 20182 n=514 n=472 n=491 n=476 n=353 n=353 n=387 n=428 n=428 1 - zelo blizu 8,6 10,4 13,6 9,7 8,2 6,5 8,3 9,8 10,0 2 - blizu 57,6 56,6 55,0 61,6 54,4 57,5 59,7 55,6 58,9 3 - ne preveč blizu 30,5 29,0 27,6 25,2 31,4 31,2 27,1 31,8 27,6 4 - sploh ne blizu 2,3 2,3 2,5 1,5 3,4 4,0 2,6 2,6 2,8 7 - (b.o.+) 0,0 0,0 0,2 0,6 0,8 0,3 0,8 0,2 0,2 8 - (ne vem) 1,0 1,7 1,0 1,5 1,7 0,6 1,6 0,2 0,5 ODGOVARJAJO VSI! B26 KARTICA10 V politiki se včasih govori o levici in desnici. Kam bi vi uvrstili sami sebe na lestvici od 0 do 10, kjer pomeni 0 levo in 10 desno? ne b.o. levo desno vem + 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 77 SJM022 4,4 2,8 4,2 7,7 5,9 36,8 3,9 5,5 3,4 1,3 2,7 21,3 0,0 SJM042 3,8 2,4 3,4 5,1 6,0 30,7 4,6 5,1 4,9 2,4 3,4 28,3 0,0 SJM061 6,0 2,5 4,9 6,2 5,5 29,0 4,3 4,9 4,1 1,3 4,9 26,1 0,3 SJM082 6,1 3,3 5,8 8,5 6,4 29,5 5,0 4,7 5,1 1,3 3,9 20,5 0,1 SJM101 4,2 2,1 4,3 6,1 5,5 28,7 4,1 4,8 4,0 1,6 3,6 30,6 0,4 SJM122 4,9 2,6 4,4 6,4 3,7 32,9 2,9 3,0 4,6 1,5 3,1 30,0 0,0 SJM141 6,7 3,6 5,9 7,8 5,7 33,0 2,5 3,2 3,8 1,2 3,3 14,6 8,6 SJM162 5,7 2,4 4,4 7,7 6,4 33,8 6,3 5,3 5,3 1,1 3,6 12,2 5,9 SJM182 5,3 2,1 5,5 7,6 6,5 32,8 4,7 5,5 4,6 1,6 5,4 11,0 7,4 Povprečna ocena: 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162 20182 4,70 5,01 4,78 4,63 4,85 4,71 4,41 4,79 4,87 515 B27 KARTICA 11 V celoti gledano, kako zadovoljni ste sedaj s svojim življenjem? Izberite ustrezno vrednost na lestvici od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni, da ste izredno nezadovoljni, 10 pa, da ste izredno zadovoljni. izredno izredno ne b.o. nezadovoljen_na zadovoljen_na vem + 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 77 SJM022 3,0 1,4 2,0 4,0 3,8 19,4 8,8 14,7 22,0 10,0 9,6 1,5 0,0 SJM042 1,0 1,5 1,4 2,4 2,8 19,3 8,4 16,8 24,2 12,3 9,7 0,2 0,0 SJM061 1,6 0,7 1,7 2,8 3,4 15,8 9,4 16,1 23,8 12,7 11,6 0,3 0,1 SJM082 1,2 0,5 1,6 3,6 4,7 14,7 9,1 16,8 25,3 10,5 11,0 0,6 0,3 SJM101 1,3 0,8 1,7 3,2 3,5 16,7 7,1 15,5 25,4 14,7 9,5 0,5 0,1 SJM122 0,9 0,8 2,1 4,1 3,5 15,5 9,2 15,4 23,3 11,5 13,3 0,3 0,0 SJM141 2,5 1,4 2,5 4,2 5,0 17,1 8,5 17,4 21,0 10,0 10,0 0,1 0,3 SJM162 1,3 0,8 1,8 3,6 2,9 13,8 9,0 14,4 26,3 14,9 11,0 0,0 0,1 SJM182 0,7 0,6 0,8 2,6 2,3 13,1 6,9 17,4 28,8 12,9 13,7 0,2 0,1 Povprečna ocena: 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162 20182 6,57 6,90 6,97 6,93 6,97 6,98 6,57 7,06 7,33 B28 PONOVNO KARTICA 11 Kako zadovoljni ste na splošno s sedanjim gospodarskim stanjem v Sloveniji? Prosimo, uporabite enako lestvico. izredno izredno ne b.o. nezadovoljen_na zadovoljen_na vem + 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 77 SJM022 8,7 5,3 11,3 14,8 10,7 19,8 11,3 9,7 4,5 0,7 1,2 2,0 0,0 SJM042 4,2 3,5 9,8 15,3 11,4 21,4 14,0 10,7 5,1 1,1 0,6 2,7 0,0 SJM061 3,5 3,2 6,3 12,9 10,9 21,7 12,3 12,6 9,6 1,4 1,8 3,7 0,0 SJM082 5,6 5,8 10,6 15,3 12,8 20,4 10,7 8,4 6,1 1,2 1,2 1,9 0,1 SJM101 14,0 12,8 21,1 16,7 11,9 11,1 5,3 3,1 1,7 0,4 0,4 1,4 0,0 SJM122 20,3 11,5 20,3 18,5 10,1 9,5 4,7 2,3 1,2 0,2 0,2 1,2 0,2 SJM141 21,9 10,4 18,7 19,6 10,8 8,9 4,2 2,0 0,9 0,4 0,3 1,4 0,5 SJM162 8,7 4,5 11,9 13,8 13,7 18,8 11,6 10,3 3,9 0,5 0,8 1,1 0,4 SJM182 3,6 2,0 5,5 10,6 10,4 20,3 15,8 15,8 10,4 2,3 1,6 1,1 0,5 Povprečna ocena: 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162 20182 4,12 4,50 4,95 4,29 2,87 2,56 2,52 4,10 5,21 516 B29 PONOVNO KARTICA 11 Kako zadovoljni ste s sedanjo slovensko vlado, s tem, kako opravlja svoje delo? Uporabite enako lestvico. izredno izredno ne b.o. nezadovoljen_na zadovoljen_na vem + 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 77 SJM022 8,0 5,3 9,6 14,4 11,1 20,1 11,2 9,0 6,0 1,2 1,5 2,7 0,0 SJM042 6,5 3,5 8,8 12,3 13,6 22,8 10,7 7,4 4,9 1,0 1,2 7,2 0,0 SJM061 5,7 5,0 9,4 13,9 11,9 20,7 8,5 8,2 6,3 2,5 2,5 5,4 0,0 SJM082 6,6 6,3 9,3 11,9 10,8 18,8 10,2 9,9 6,9 3,0 2,6 3,6 0,1 SJM101 19,3 14,4 16,0 16,9 10,9 10,1 4,6 2,6 2,0 0,3 0,2 2,4 0,2 SJM122 26,9 10,8 16,5 12,7 9,1 9,5 3,9 4,1 2,5 0,4 1,0 2,5 0,1 SJM141 19,4 11,9 15,3 14,1 8,6 12,7 3,8 2,6 1,6 0,7 0,2 8,5 0,7 SJM162 14,4 8,5 14,3 16,0 10,6 14,8 9,3 5,8 2,5 0,8 0,7 2,0 0,2 SJM182 9,6 5,2 11,3 13,4 8,2 19,1 8,4 7,4 4,4 1,1 1,2 9,9 0,7 Povprečna ocena: 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162 20182 4,28 4,35 4,47 4,53 2,65 2,58 2,69 3,40 3,98 B30 PONOVNO KARTICA 11 Kako zadovoljni ste na splošno z delovanjem demokracije v Sloveniji? izredno izredno ne b.o. nezadovoljen_na zadovoljen_na vem + 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 77 SJM022 6,4 4,8 9,5 13,9 11,8 20,0 9,9 10,5 6,8 1,3 0,9 4,2 0,0 SJM042 4,7 3,4 9,2 11,9 12,2 24,8 9,8 10,2 5,7 1,1 1,2 5,8 0,0 SJM061 5,4 4,1 8,1 12,6 10,8 21,3 9,5 11,9 6,3 2,1 1,3 6,6 0,0 SJM082 4,0 3,8 6,5 11,6 13,8 23,6 10,8 10,3 7,7 1,9 1,2 4,7 0,0 SJM101 13,3 10,5 15,0 15,3 13,5 14,3 5,4 4,2 2,7 0,8 0,3 4,3 0,4 SJM122 13,6 6,0 12,0 16,0 11,4 17,6 8,1 7,1 3,2 0,7 0,6 3,7 0,0 SJM141 17,0 11,1 15,3 17,5 9,8 12,0 5,1 3,3 2,0 0,3 0,7 5,4 0,6 SJM162 10,1 6,7 12,1 15,3 13,2 17,1 9,3 8,0 2,9 1,1 1,0 2,9 0,3 SJM182 7,5 4,9 10,5 14,4 12,2 16,7 9,7 9,9 7,1 1,0 1,7 4,1 0,4 Povprečna ocena: 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162 4,39 4,54 4,61 4,75 3,20 3,61 2,90 3,82 517 B31 KARTICA 12 Kakšno je po vašem mnenju splošno stanje šolstva danes v Sloveniji? ne b.o. izredno slabo izredno dobro vem + 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 77 SJM022 3,1 3,0 5,3 9,6 7,5 19,9 11,4 14,7 13,0 4,4 2,6 5,6 0,0 SJM042 3,3 2,9 6,1 11,7 11,4 21,0 10,3 12,8 9,8 2,6 1,5 6,5 0,0 SJM061 3,0 2,8 4,7 9,3 10,6 19,2 11,7 15,5 11,9 2,8 1,9 6,4 0,1 SJM082 2,2 2,7 4,4 9,1 8,8 16,9 13,5 17,5 13,5 3,7 2,1 5,3 0,2 SJM101 1,6 1,4 4,8 7,6 10,3 16,8 11,9 16,5 15,0 4,5 2,6 6,9 0,2 SJM122 3,3 2,1 4,4 9,1 8,6 19,6 12,4 15,9 13,8 2,4 1,2 7,2 0,0 SJM141 3,9 2,9 6,2 11,1 11,2 19,9 12,4 13,6 8,3 1,6 1,8 6,8 0,2 SJM162 2,9 2,1 5,1 7,5 10,0 18,1 13,2 18,1 14,2 2,5 2,1 4,1 0,2 SJM182 2,5 1,8 5,5 9,2 9,6 18,2 12,6 16,7 13,3 4,6 3,1 2,8 0,2 Povprečna ocena: 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162 20182 5,43 5,03 5,31 5,56 5,73 5,39 4,96 5,51 5,57 B32 PONOVNO KARTICA 12 In kakšno je po vašem mnenju splošno stanje zdravstva danes v Sloveniji? ne b.o. izredno slabo izredno dobro vem + 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 77 SJM022 5,6 5,7 9,8 11,3 12,2 16,3 10,7 11,7 9,9 3,3 2,6 0,8 0,0 SJM042 3,5 5,3 8,4 12,1 11,9 17,5 13,2 12,9 9,4 2,3 2,5 1,0 0,0 SJM061 3,8 3,7 7,7 10,7 10,9 17,1 12,4 12,9 12,9 3,3 3,3 1,3 0,0 SJM082 3,6 5,1 8,9 14,0 11,7 16,6 10,8 14,0 9,6 2,6 1,9 0,9 0,3 SJM101 2,0 2,2 5,2 7,7 11,0 19,5 12,5 14,3 14,0 6,8 4,1 0,7 0,1 SJM122 2,6 1,6 4,5 8,1 10,7 18,8 14,4 15,8 14,2 4,8 2,9 1,5 0,0 SJM141 5,7 4,7 8,8 13,2 13,5 20,7 10,4 11,1 7,2 1,6 2,5 0,7 0,0 SJM162 6,2 4,1 9,0 13,0 12,5 16,3 12,5 12,2 9,2 3,0 1,8 0,2 0,1 SJM182 4,2 4,6 10,1 11,2 12,3 15,6 13,2 12,5 9,6 3,3 3,0 0,5 0,0 Povprečna ocena: 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162 20182 4,75 4,89 5,17 4,83 5,70 5,64 4,59 4,72 4,90 518 KARTICA 13 Povejte, koliko soglašate ali ne soglašate z vsako od naslednjih trditev? močno ne sploh ne ne sogla- sogla- sogla- sogla- vem, šam šam niti-niti šam šam b.o.+ 1 2 3 4 5 8 B33 Vlada bi morala sprejeti SJM022 33,8 49,2 9,2 5,1 1,1 1,5 ukrepe za zmanjšanje SJM042 41,1 42,6 9,1 4,2 1,2 1,8 razlik v dohodkih med SJM061 31,4 47,4 10,8 6,7 0,9 2,8 ljudmi. SJM082 34,9 50,9 7,9 4,4 0,9 1,0 SJM101 44,8 43,3 5,4 3,8 0,8 2,0 SJM122 44,5 40,7 7,5 4,4 0,6 2,3 SJM141 42,1 39,6 8,1 6,4 1,1 2,7 SJM162 40,7 44,2 7,8 5,3 0,8 1,2 SJM182 38,7 44,8 8,4 6,0 1,0 1,1 B34 Homoseksualci in lezbijke SJM022 12,2 37,3 22,1 15,0 8,8 4,6 morajo imeti svobodo, SJM042 14,9 36,2 21,6 12,7 8,1 6,4 da si uredijo življenje SJM061 11,5 40,0 20,2 14,3 8,5 5,5 po lastnih željah. SJM082 11,8 43,5 17,5 13,8 8,6 4,7 SJM101 9,6 39,0 20,7 15,2 7,8 78 SJM122 14,5 38,3 16,6 11,8 11,7 7,2 SJM141 16,8 42,7 15,6 11,8 7,0 6,0 SJM162 16,4 47,3 13,3 14,2 5,6 3,2 SJM182 17,1 51,8 14,0 9,4 4,6 3,0 B35 Če bi bil ožji družinski član SJM162 5,8 15,5 15,3 37,6 22,2 3,6 gej ali lezbijka, bi me bilo SJM182 5,1 12,4 15,3 41,4 21,5 4,4 sram. B36 Gejevski oz. lezbični pari SJM162 7,0 20,1 13,5 31,2 25,5 2,8 bi morali imeti enake SJM182 7,5 22,8 15,4 29,0 22,2 3,2 pravice do posvojitve otrok kot raznospolni (heteroseksualni) pari. Povprečna ocena: 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162 20182 B33 1,89 1,80 1,95 1,84 1,70 1,73 1,82 1,80 1,85 B34 2,70 2,60 2,66 2,62 2,70 2,65 2,46 2,43 2,30 B35 - - - - - - - 3,57 3,65 B36 - - - - - - - 3,49 3,37 519 B37 KARTICA 14 Nekateri menijo, da bi se morala Evropska unija navznoter še bolj poenotiti, drugi pa pravijo, da je že tako preveč poenotena. Kaj menite vi? Ocenite s pomočjo te lestvice. poenotenje je šlo že poenotenja je še ne b.o. predaleč premalo vem + 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 77 SJM042 1,0 0,9 3,9 6,4 6,5 25,2 8,5 11,8 12,1 4,8 4,6 14,3 0,0 SJM061 2,7 2,2 4,3 5,8 6,4 25,3 8,9 10,8 10,0 4,1 5,8 13,3 0,3 SJM082 1,5 2,3 5,4 6,4 8,3 26,4 7,6 11,6 9,9 3,7 7,2 9,5 0,3 SJM122 3,3 2,0 5,4 9,5 6,9 22,7 7,3 9,9 9,2 3,4 5,3 15,1 0,0 SJM141 3,5 2,0 5,5 8,3 7,6 25,3 5,9 8,7 9,6 2,8 7,0 13,2 0,7 SJM162 3,5 2,0 3,9 7,6 7,0 25,4 8,2 11,4 13,4 4,8 5,7 6,4 0,7 SJM182 3,0 1,9 3,6 5,6 8,0 22,4 8,6 11,5 13,9 4,4 8,1 8,3 0,7 Povprečna ocena: 20042 20061 20082 20122 20141 20162 20182 5,83 5,61 5,63 5,34 5,37 5,64 5,87 Sedaj pa nekaj vprašanj o ljudeh iz drugih držav, ki prihajajo živet v Slovenijo... B38 KARTICA 15 Kaj menite, v kolikšnem obsegu naj Slovenija dovoli priseljevanje ljudi s podobnim narodnostnim izvorom, kot ga ima večina prebivalcev Slovenije? 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162 20182 1 - mnogim naj dovoli priselitev 10,7 14,9 14,3 16,7 17,1 19,5 19,3 18,1 19,2 2 - nekaterim naj dovoli 52,2 47,9 51,2 51,3 52,2 47,9 52,7 54,9 56,8 3 - zelo redkim naj dovoli 25,9 24,5 22,0 23,3 21,5 21,0 17,6 19,2 17,1 4 - nikomur naj ne dovoli 6,8 9,5 9,0 6,1 5,8 7,9 6,2 5,4 4,4 7 - (b.o.+) 0,0 0,0 0,1 0,0 0,1 0,0 0,3 0,3 0,6 8 - (ne vem) 4,4 3,2 3,3 2,6 3,1 3,7 3,8 2,1 2,0 39 PONOVNO KARTICA 15 Kaj pa ljudem z drugačnim narodnostnim izvorom, kot ga ima večina prebivalcev Slovenije? 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162 20182 1 - mnogim naj dovoli priselitev 7,2 11,4 10,0 11,7 10,6 13,4 13,5 8,3 9,1 2 - nekaterim naj dovoli 46,4 43,4 43,6 46,4 49,3 46,3 47,9 42,6 45,4 3 - zelo redkim naj dovoli 31,3 29,2 29,5 29,7 28,5 26,7 23,9 35,0 31,3 4 - nikomur naj ne dovoli 10,5 12,6 12,8 8,9 8,1 9,5 10,5 11,6 12,0 7 - (b.o.+) 0,0 0,0 0,1 0,0 0,1 0,0 0,4 0,2 0,7 8 - (ne vem) 4,7 3,4 3,9 3,3 3,3 4,1 3,9 2,2 1,4 520 B40 PONOVNO KARTICA 15 In v kolikšnem obsegu naj Slovenija dovoli priseljevanje ljudi iz revnejših držav zunaj Evrope? 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162 20182 1 - mnogim naj dovoli priselitev 7,2 8,9 8,7 9,7 9,3 11,7 10,1 9,0 9,2 2 - nekaterim naj dovoli 46,7 41,1 38,8 41,6 42,2 38,2 39,2 42,7 43,6 3 - zelo redkim naj dovoli 31,3 31,2 31,4 31,3 31,7 31,0 27,4 32,6 31,0 4 - nikomur naj ne dovoli 10,1 15,4 16,3 14,0 12,7 14,6 17,7 13,2 14,0 7 - (b.o.+) 0,0 0,0 0,1 0,0 0,2 0,0 0,4 0,5 0,7 8 - (ne vem) 4,6 3,5 4,9 3,4 3,9 4,5 5,1 2,1 1,6 B41 KARTICA 16 Ali menite, da je na splošno dobro ali slabo za slovensko gospodarstvo, da prihajajo živet k nam priseljenci iz drugih držav? slabo za dobro za ne b.o. gospodarstvo gospodarstvo vem + 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 77 SJM022 7,1 5,4 8,2 11,5 9,0 31,2 8,6 7,2 4,1 0,9 1,6 5,4 0,0 SJM042 7,1 6,7 10,2 13,1 8,7 25,9 7,3 8,0 5,8 1,6 1,1 4,4 0,0 SJM061 8,5 6,5 9,3 12,9 9,3 21,1 8,3 8,5 7,0 2,0 1,8 4,5 0,1 SJM082 6,8 7,2 9,9 11,0 10,8 22,3 9,0 9,4 6,8 1,2 2,7 3,0 0,1 SJM101 6,2 9,4 11,3 13,0 9,5 22,9 8,6 8,8 4,0 0,9 1,6 3,4 0,4 SJM122 8,3 4,6 8,5 13,4 7,1 25,8 7,8 9,1 7,6 2,4 2,1 3,3 0,0 SJM141 11,2 6,0 10,5 11,8 8,4 24,1 7,1 7,4 5,8 1,2 1,5 4,5 0,6 SJM162 12,1 6,7 11,6 12,4 10,1 19,4 8,5 8,5 5,9 1,6 1,6 1,3 0,3 SJM182 9,5 5,2 9,6 12,1 9,6 19,7 8,1 10,0 8,5 3,0 2,5 2,0 0,4 Povprečna ocena: 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162 20182 4,29 4,21 4,29 4,40 4,08 4,48 4,04 3,99 4,46 B42 KARTICA 17 Ali menite, da je kulturno življenje v Sloveniji zaradi priseljencev na splošno ogroženo ali obogateno? kulturno življenje kulturno življenje je ne b.o. je ogroženo obogateno vem + 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 77 SJM022 2,6 2,5 5,1 7,8 8,3 34,8 9,0 10,5 9,3 2,7 2,6 4,8 0,0 SJM042 3,4 4,3 6,7 10,0 8,0 26,8 9,0 11,0 9,2 2,8 2,8 5,8 0,0 SJM061 4,5 4,8 7,3 8,4 6,9 25,7 8,3 11,1 10,2 3,9 3,4 5,3 0,1 SJM082 4,2 5,1 6,1 10,0 8,3 24,9 9,7 12,4 9,2 2,5 4,3 3,3 0,1 SJM101 3,7 5,1 9,2 7,7 9,6 25,7 8,8 11,6 9,0 2,6 2,8 4,0 0,2 SJM122 3,1 2,6 5,6 9,5 6,3 25,3 8,4 13,0 12,6 3,6 5,1 4,8 0,0 SJM141 5,8 2,7 5,2 9,2 6,9 25,4 9,4 10,7 10,4 3,6 5,2 5,0 0,4 SJM162 6,8 5,3 9,1 10,3 9,1 23,5 8,2 10,8 8,1 2,8 4,1 1,7 0,3 SJM182 7,9 4,1 9,0 10,1 9,3 23,7 9,0 9,2 9,0 2,7 3,5 2,1 0,4 521 Povprečna ocena: 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162 20182 5,21 5,02 5,07 5,06 4,91 5,46 5,23 4,73 4,69 B43 KARTICA 18 Ali menite, da je Slovenija zaradi priseljencev iz drugih držav postala slabša ali boljša dežela za bivanje? slabša dežela boljša dežela ne za bivanje za bivanje vem b.o. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 77 SJM022 4,3 3,2 6,3 11,3 11,5 40,8 6,8 5,5 3,5 1,0 0,5 5,5 0,0 SJM042 3,4 4,1 9,0 11,1 9,4 31,8 9,4 7,1 5,6 1,0 1,6 6,6 0,0 SJM061 5,1 5,1 7,1 9,3 9,6 32,4 8,1 7,6 5,8 1,8 1,8 6,2 0,1 SJM082 5,1 5,5 8,6 11,0 10,1 29,4 8,4 8,2 6,1 1,2 2,4 4,0 0,0 SJM101 4,4 7,4 9,9 9,9 9,7 32,0 7,6 6,9 5,3 1,3 1,1 4,2 0,1 SJM122 4,9 3,3 6,3 10,7 8,3 31,1 10,3 9,5 6,5 1,4 2,7 5,2 0,0 SJM141 6,0 4,0 5,9 11,4 8,4 35,1 8,8 6,9 4,3 1,5 2,1 5,1 0,4 SJM162 7,7 5,4 7,8 10,9 8,8 33,4 7,5 8,1 4,3 1,8 1,8 2,5 0,1 SJM182 8,0 4,9 8,2 11,9 9,6 31,5 6,7 8,0 5,2 2,0 2,0 1,7 0,2 Povprečna ocena: 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162 20182 4,45 4,58 4,59 4,53 4,35 4,81 4,54 4,37 4,38 BLAGINJA, VERNOST, NACIONALNA IDENTITETA ... C1 KARTICA 19 V celoti gledano, kako srečni bi rekli, da ste? Izberite ustrezno vrednost na lestvici od 0 do 10. zelo zelo ne b.o. nesrečen_a srečen_na vem + 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 77 SJM022 1,1 0,5 1,6 2,5 3,1 18,7 9,5 15,4 25,1 12,3 9,5 0,6 0,0 SJM042 0,6 0,3 1,0 2,2 2,4 15,9 9,9 16,0 25,8 14,5 10,7 0,6 0,0 SJM061 0,9 0,3 0,9 2,7 2,4 14,1 8,7 16,2 25,9 15,7 11,5 0,5 0,1 SJM082 0,4 0,6 1,0 2,2 3,3 12,2 9,6 18,6 26,4 14,6 10,6 0,5 0,0 SJM101 0,5 0,4 1,1 1,5 2,5 14,5 8,6 15,8 27,3 17,3 9,7 0,4 0,3 SJM122 0,6 0,2 1,0 2,4 3,3 15,3 7,8 16,4 25,9 13,4 13,6 0,2 0,0 SJM141 0,7 0,7 1,5 2,8 4,2 16,0 7,8 16,2 25,1 13,5 11,4 0,2 0,1 SJM162 0,3 0,4 1,5 1,7 2,9 11,4 7,0 15,8 26,9 18,7 13,0 0,2 0,2 SJM182 0,5 0,2 0,5 1,6 1,5 9,9 7,7 16,8 29,4 17,7 14,0 0,1 0,3 Povprečna ocena: 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162 20182 6,93 7,18 7,24 7,23 7,28 7,26 7,07 7,47 7,62 522 C2 KARTICA 20 Ocenite, kako pogosto se iz družabnih razlogov dobivate s prijatelji, sorodniki ali kolegi z dela? 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162 20182 01 - nikoli 3,1 1,7 2,2 3,6 1,9 2,3 2,4 1,1 2,0 02 - manj kot enkrat na mesec 10,3 9,4 9,8 10,7 9,1 8,8 10,5 9,3 8,4 03 - enkrat na mesec 12,6 12,2 14,8 12,8 13,8 12,5 13,2 12,3 12,8 04 - nekajkrat na mesec 21,4 21,4 19,9 21,5 20,7 19,5 20,5 22,5 23,1 05 - enkrat na teden 17,6 18,1 20,9 18,4 22,0 21,1 19,9 20,7 19,6 06 - večkrat na teden 22,5 24,4 20,3 23,1 21,3 25,7 22,7 24,0 23,7 07 - vsak dan 12,3 12,5 11,8 9,9 11,1 9,9 10,8 9,8 9,8 77 - (b.o.+) 0,0 0,0 0,1 0,0 0,1 0,1 0,0 0,2 0,4 88 - (ne vem) 0,2 0,3 0,3 0,1 0,0 0,2 0,1 0,2 0,1 C3 KARTICA 21 S koliko ljudmi, če sploh s kom, se lahko pogovarjate o osebnih in intimnih stvareh? 20122 20141 20162 20182 0 - nič 5,3 4,6 4,3 3,6 1 - 1 24,6 19,9 15,1 18,8 2 - 2 23,3 22,1 20,0 18,7 3 - 3 22,9 25,0 27,9 25,9 4 - 4 do 6 18,3 21,8 26,5 25,6 5 - 7 do 9 3,2 2,7 4,0 3,5 6 - 10 in več 2,3 2,9 1,8 3,3 7 - (b.o.+) 0,0 0,2 0,3 0,4 8 - (ne vem) 0,2 0,9 0,1 0,2 Vprašanje iz preteklih raziskav: Ali imate koga, s katerim se lahko pogovorite o intimnih in osebnih stvareh? 20022 20042 20061 20082 20101 1 - da 88,9 90,4 89,8 90,7 91,6 2 - ne 10,2 8,5 8,6 8,3 6,6 8 - (ne vem) 0,9 1,1 1,5 0,8 0,9 9 - (b.o.+) 0,0 0,0 0,1 0,2 0,9 523 C4 KARTICA 22 Če se primerjate z drugimi ljudmi vaše starosti, kako pogosto bi zase rekli, da se udeležujete različnih družabnih srečanj? 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162 20182 1 - precej manj kot večina drugih 12,6 9,8 12,9 15,5 11,7 12,3 13,7 12,3 12,8 2 - manj kot večina drugih 25,3 26,4 26,8 25,5 30,8 29,4 28,3 29,5 28,1 3 - približno enako 46,5 45,8 44,9 43,3 44,1 44,8 42,0 40,6 40,7 4 - več kot večina drugih 12,5 14,6 12,8 11,8 9,6 10,7 12,2 14,0 15,1 5 - precej več kot večina drugih 2,0 2,6 1,9 3,4 3,1 2,4 2,0 2,8 2,6 7 - (b.o.+) 0,0 0,0 0,1 0,2 0,1 0,0 0,2 0,2 0,3 8 - (ne vem) 1,0 0,7 0,7 0,3 0,6 0,4 1,6 0,5 0,5 C5 Ste bili vi ali kdo od članov vašega gospodinjstva v zadnjih petih letih žrtev vloma ali fizičnega napada? 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162 20182 1 - da 11,5 11,8 13,5 11,4 9,2 10,2 10,5 9,4 11,2 2 - ne 88,5 87,9 86,2 88,6 90,5 89,8 89,5 90,3 88,5 7 - (b.o.+) 0,0 0,0 0,1 0,0 0,1 0,0 0,0 0,3 0,2 8 - (ne vem) 0,1 0,3 0,3 0,1 0,2 0,0 0,0 0,0 0,1 C6 Kako varno se počutite (bi se počutili), kadar zvečer hodite (ali bi hodili) sami po vaši soseski? Preberi… 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162 20182 1 - zelo varno 29,0 28,3 27,0 26,4 32,3 42,6 34,0 36,3 40,4 2 - varno 60,5 61,0 61,3 60,9 60,0 51,6 58,9 55,9 52,4 3 - ogroženo 8,9 8,5 9,2 10,7 6,9 4,6 5,7 7,0 5,8 4 - zelo ogroženo 0,9 1,0 1,0 1,1 0,1 0,4 0,5 0,5 0,5 7 - (b.o.+) 0,0 0,0 0,1 0,0 0,1 0,1 0,3 0,1 0,3 8 - (ne vem) 0,7 1,2 1,4 0,9 0,6 0,7 0,6 0,4 0,6 Naslednjih nekaj vprašanj se nanaša na vas ... C7 Kako bi na splošno ocenili vaše zdravje? Bi rekli, da je… Preberi… 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162 20182 1 - zelo dobro 13,6 15,2 13,8 13,8 19,0 21,6 16,4 20,1 21,3 2 - dobro 42,7 38,9 41,4 41,1 38,7 38,3 40,4 41,6 43,5 3 - zadovoljivo 31,8 33,8 33,9 34,2 32,5 32,0 33,2 30,0 26,9 4 - slabo 9,3 10,2 8,1 9,3 7,9 6,3 8,1 6,7 6,8 5 - zelo slabo 2,4 1,8 2,6 1,6 1,9 1,8 1,9 1,5 1,4 7 - (b.o.+) 0,0 0,0 0,1 0,0 0,0 0,0 0,1 0,1 0,2 8 - (ne vem) 0,1 0,2 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 524 C8 Ali vas pri vaših vsakdanjih opravilih kakorkoli ovira kakšna kronična bolezen, invalidnost ali psihična težava? Če da, koliko vas ovira? 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162 20182 1 - da, precej 10,4 9,4 11,4 10,4 9,3 7,8 11,8 9,6 8,0 2 - da, do neke mere 22,1 24,2 21,3 19,8 20,8 17,9 23,4 21,5 22,5 3 - ne 67,2 66,1 66,9 69,6 69,6 74,2 64,6 68,9 69,3 7 - (b.o.+) 0,0 0,0 0,2 0,0 0,2 0,0 0,2 0,1 0,2 8 - (ne vem) 0,3 0,4 0,3 0,2 0,0 0,1 0,1 0,0 0,0 Ljudje lahko občutijo različno močno navezanost na državo, v kateri živijo, in na Evropo. C9 KARTICA 23 Koliko se čutite čustveno navezani na Slovenijo? Prosimo, ocenite s pomočjo lestvice od 0 do 10, kjer 0 pomeni, da sploh niste čustveno navezani, 10 pa da ste zelo čustveno navezani. sploh nisem zelo sem ne b.o. čustveno navezan_a čustveno navezan_a vem + 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 77 SJM162 1,8 1,5 2,7 4,6 3,2 9,8 7,0 12,7 20,3 11,9 23,9 0,4 0,4 SJM182 2,1 1,0 1,6 2,5 2,9 9,5 5,7 11,8 18,7 14,5 29,4 0,4 0,0 Povprečna ocena: 7,64 C10 KARTICA 23 In koliko se čutite čustveno navezani na Evropo? sploh nisem zelo sem ne b.o. čustveno navezan_a čustveno navezan_a vem + 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 SJM162 6,3 2,5 6,8 9,5 7,0 22,0 11,6 12,2 10,6 6,0 4,3 1,1 0,2 SJM182 6,1 2,4 4,6 7,0 6,1 19,3 11,1 12,4 14,3 7,6 7,2 1,5 0,3 Povprečna ocena: 5,72 C11 Ste pripadnik_ca kakšne religije ali veroizpovedi? 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162 20182 1 - da 50,0 53,3 49,3 55,1 54,4 55,2 57,1 61,5 56,6 2 - ne 49,0 45,8 49,0 44,0 45,3 44,2 42,2 38,3 42,9 7 - (b.o.+) 0,0 0,0 0,1 0,2 0,3 0,0 0,6 0,2 0,5 8 - (ne vem) 1,0 0,9 1,6 0,7 0,1 0,6 0,2 0,1 0,0 525 Vprašaj, če je odgovor na vprašanje C11 = 1 C12 Katere? 20082 20101 20122 20141 20162 20182 n=709 n=763 n=694 n=699 n=804 n=746 01 - rimokatoliške 91,4 93,4 91,9 92,0 92,4 86,6 02 - protestantske 1,8 1,0 0,7 2,0 1,1 1,5 03 - pravoslavne 2,8 2,5 3,5 1,9 3,0 3,9 04 - druge krščanske 1,1 0,4 0,6 0,3 0,1 1,1 05- judovske 0,0 0,0 0,0 0,1 0,0 0,1 06 - muslimanske 1,6 1,7 2,4 3,0 3,0 6,2 07 - vzhodnjaške (hinduizem, budizem) 0,6 0,0 0,3 0,1 0,0 0,0 08 - druge nekrščanske 0,1 0,1 0,4 0,4 0,1 0,4 77 - (b.o.+) 0,3 0,8 0,1 0,1 0,2 0,2 Dosedanje meritve: 20022 20042 20061 n=761 n=769 n=728 01 - krščanske (splošno) 40,9 47,9 38,2 02 - rimskokatoliške 52,8 45,8 54,0 04 - pravoslavne 2,2 2,1 2,3 05 - protestantske 0,8 2,6 1,8 14 - druge krščanske 0,4 0,3 0,8 18 - vzhodnjaške (hinduizem, budizem) 0,3 0,0 0,1 19 - judovske 0,0 0,0 0,0 20 - muslimanske 2,5 1,3 1,8 21 - druge nekrščanske 0,1 0,1 0,3 99 - (brez odgovora) 0,0 0,0 0,7 Vprašaj, če je odgovor na vprašanje C11 = 2, 7, 8 C13 Ali ste se v preteklosti čutili pripadnika kakšne religije ali verske skupnosti? 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162 20182 n=787 n=715 n=748 n=575 n=636 n=563 n=518 n=503 n=571 1 - da 18,0 16,2 12,6 12,5 12,3 15,3 14,7 12,2 15,8 2 - ne 80,7 82,9 84,6 85,0 86,3 83,8 84,7 86,9 82,8 7 - (b.o.+) 0,0 0,0 0,9 1,2 1,1 0,2 0,0 0,2 1,1 8 - (ne vem) 1,3 0,8 1,9 1,2 0,3 0,7 0,6 0,8 0,4 526 Vprašaj, če je odgovor na vprašanje C13 = 1 C14 Katere? 20082 20101 20122 20141 20162 20182 n=72 n=78 n=87 n=76 n=61 n=90 1 - rimokatoliška 95,8 94,9 93,1 96,1 90,2 90,0 2 - protestantska 1,4 0,0 1,1 0,0 1,6 0,0 3 - pravoslavna 1,4 0,0 0,0 1,3 3,3 2,2 4 - druge krščanske 0,0 1,3 0,0 0,0 0,0 0,0 5- judovske 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 6 - muslimanske 0,0 1,3 2,3 2,6 3,3 4,4 7 - vzhodnjaške (hinduizem, budizem) 0,0 1,3 0,0 0,0 0,0 1,1 8 - druge nekrščanske 0,0 1,3 1,1 0,0 1,6 1,1 9 - (b.o.+) 1,4 0,0 2,3 0,0 0,0 1,1 Dosedanje meritve: 20022 20042 20061 n=154 n=118 n=94 01 - krščanske (splošno) 55,8 52,5 35,1 02 - rimskokatoliške 33,8 43,2 62,8 04 - pravoslavne 3,2 0,0 0,0 05 - protestantske 3,9 2,5 0,0 14 - druge krščanske 0,0 0,8 0,0 18 - vzhodnjaške (hinduizem, budizem) 1,3 0,0 0,0 19 - judovske 0,0 0,0 0,0 20 - muslimanske 1,9 0,8 1,1 21 - druge nekrščanske 0,0 0,0 1,1 ODGOVARJAJO VSI! C15 KARTICA 24 Ne glede na to ali pripadate kateri od religij ali ne, prosimo, ocenite, koliko ste verni? sploh nisem zelo sem ne b.o. veren_na veren_na vem + 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 77 SJM022 10,9 4,4 6,5 9,5 6,4 24,2 8,7 9,0 8,8 4,1 6,8 0,9 0,0 SJM042 10,6 4,9 5,5 7,7 6,7 24,8 8,9 11,2 8,9 4,4 4,6 1,8 0,0 SJM061 14,5 4,9 6,5 7,1 5,5 23,6 8,8 8,3 9,0 4,1 6,4 0,7 0,5 SJM082 13,4 4,5 6,3 8,8 6,9 21,2 8,6 7,7 9,4 3,7 5,7 3,3 0,7 SJM101 12,8 4,6 5,8 8,1 6,3 22,5 6,6 8,2 9,3 3,3 4,6 6,7 1,1 SJM122 19,3 5,0 5,1 7,3 6,4 20,4 6,8 8,6 8,8 4,5 7,0 0,8 0,1 SJM141 17,1 4,6 7,0 8,8 6,1 21,2 7,4 8,7 8,8 3,3 6,0 0,4 0,4 SJM162 13,8 4,4 6,9 8,6 5,6 20,2 7,0 10,5 11,2 5,1 5,8 0,4 0,5 SJM182 18,7 3,9 7,1 7,2 4,9 17,4 8,3 9,4 9,6 3,7 9,0 0,2 0,6 527 Povprečna ocena: 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162 20182 4,86 4,87 4,69 4,66 4,61 4,50 4,46 4,80 4,66 C16 KARTICA 25 Če odštejete posebne priložnosti kot so poroke ali pogrebi, kako pogosto obiskujete verske obrede? 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162 20182 01 - vsak dan 0,1 0,5 0,5 0,5 0,3 0,2 0,5 0,2 0,5 02 - več kot enkrat na teden 1,8 2,3 2,4 1,6 1,6 2,2 1,8 1,5 1,3 03 - enkrat na teden 17,6 13,7 15,1 13,2 11,8 10,2 11,0 10,4 10,2 04 - vsaj enkrat na mesec 10,4 11,4 11,3 11,4 10,5 10,5 9,6 12,9 9,0 05 - le ob posebnih verskih praznikih 30,6 34,8 1,4 30,8 36,2 31,3 34,2 35,2 32,4 06 - še redkeje 13,3 12,8 12,5 14,3 10,8 12,5 11,8 11,7 14,9 07 - nikoli 25,4 24,0 26,4 25,3 28,3 32,9 30,8 28,0 31,3 77 - (b.o.+) 0,0 0,0 0,1 0,5 0,0 0,0 0,2 0,2 0,4 88 - (ne vem) 0,8 0,5 0,3 2,3 0,5 0,2 0,1 0,1 0,1 C17 KARTICA 25 Če odštejete udeležbo pri verskih obredih, kako pogosto sicer molite, če sploh molite? 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162 20182 01 - vsak dan 15,1 14,3 16,0 13,9 12,5 12,3 13,2 12,1 13,7 02 - več kot enkrat na teden 7,7 5,2 4,9 5,6 4,9 4,7 6,5 6,3 5,8 03 - enkrat na teden 6,8 7,6 5,9 6,3 6,0 6,1 6,2 8,2 5,8 04 - vsaj enkrat na mesec 5,6 5,5 6,4 5,8 6,5 6,0 6,0 5,7 5,9 05 - le ob posebnih verskih praznikih 11,8 13,7 10,5 11,9 16,4 12,8 10,0 12,9 8,8 06 - še redkeje 13,0 12,5 14,8 12,3 12,4 11,5 11,9 13,1 13,7 07 - nikoli 38,2 39,6 40,4 40,0 39,7 46,0 45,0 41,3 45,2 77 - (b.o.+) 0,0 0,0 0,1 0,3 0,7 0,0 0,7 0,3 1,0 88 - (ne vem) 1,7 1,7 1,0 3,9 0,9 0,7 0,4 0,2 0,2 C18 Ali bi zase lahko rekli, da pripadate kakšni skupini, ki v naši državi trpi zaradi diskriminacije, neenakopravnosti? 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162 20182 1 - da 5,4 3,3 3,9 3,0 3,0 2,2 3,3 3,6 4,6 2 - ne 93,5 95,8 94,6 96,1 96,1 97,4 95,7 95,9 94,8 7 - (b.o.+) 0,0 0,0 0,1 0,1 0,4 0,1 0,2 0,2 0,4 8 - (ne vem) 1,2 0,9 1,4 0,9 0,6 0,3 0,8 0,3 0,2 528 Vprašaj, če je odgovor na vprašanje C18 =1 C19 Na podlagi česa je ta skupina neenakopravno obravnavana? Dodatna poizvedba: ‘Še na podlagi česa drugega?’ (seštevek odgovorov) 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162 20182 n=75 n=45 n=57 n=38 n=42 n=29 n=41 n=47 n=61 01 - barve kože ali rase 14,7 2,2 7,0 0,0 4,9 0,0 5,4 2,2 3,4 02 - tujega državljanstva 4,0 4,4 3,5 8,6 17,1 3,8 0,0 2,2 5,1 03 - vere 20,0 26,7 19,3 20,0 24,4 7,7 5,4 20,0 18,6 04 - jezika 1,3 4,4 7,0 2,9 2,4 3,8 10,8 11,1 5,1 05 - narodnostne pripadnosti 13,3 11,1 14,0 25,7 17,1 19,2 18,9 17,8 10,2 06 - starosti 9,3 17,8 12,3 14,3 9,8 0,0 10,8 6,7 5,1 07 - spola 4,0 13,3 19,3 8,6 9,8 7,7 10,8 13,3 20,3 08 - spolne usmerjenosti 6,7 0,0 5,3 5,7 4,9 7,7 8,1 2,2 8,5 09 - invalidnosti 22,7 13,3 22,8 14,3 7,3 7,7 13,5 4,4 6,8 10 - drugo 28,0 28,9 26,3 17,1 34,1 50,0 43,2 53,3 35,6 77- (b.o.+) 0,0 0,0 7,0 2,6 0,4 0,0 4,9 2,1 0,0 88 - (ne vem) 4,0 2,2 1,8 5,3 0,1 0,0 4,9 2,1 3,3 ODGOVARJAJO VSI! C20 Ali ste državljan/ka Slovenije? 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162 20182 1 - da 99,7 99,7 99,7 99,0 98,9 98,2 98,8 97,9 96,7 2 - ne 0,1 0,1 0,3 1,0 1,0 1,8 1,1 2,1 3,1 8 - (ne vem, b.o.+) 0,2 0,2 0,0 0,0 0,1 0,1 0,2 0,0 0,2 Vprašaj, če je odgovor na vprašanje C20 = 2, 8 C21 Katero državljanstvo imate? 20082 20101 20122 20141 20162 20182 n=13 n=16 n=23 n=13 n=27 n=41 01 - hrvaško 23,1 12,5 13,0 15,4 11,1 4,9 02 - bosansko (BiH) 38,5 37,5 26,1 61,5 37,0 43,9 03 - srbsko 0,0 0,0 17,4 7,7 7,4 9,8 04 - črnogorsko - - - -- 0,0 05 - makedonsko 7,7 6,3 4,3 15,4 11,1 12,2 06 - albansko 0,0 6,3 8,7 0,0 7,4 4,9 07 - drugo 0,0 0,0 21,7 0,0 25,9 24,4 77- (b.o.+) - - - - 0,0 0,0 529 ODGOVARJAJO VSI! C22 Ali ste bili rojeni na ozemlju današnje Slovenije? 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162 20182 1 - da 90,5 91,5 92,3 91,6 91,2 91,0 91,8 90,5 88,1 2 - ne 8,9 7,6 7,1 8,3 8,7 9,0 8,0 9,5 11,8 7 - (b.o.+) 0,0 0,0 0,6 0,1 0,1 0,0 0,2 0,0 0,2 8 - (ne vem) 0,7 0,9 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Vprašaj, če je odgovor na vprašanje C22 = 2 C23 V kateri državi (ali republiki bivše Jugoslavije) ste bili rojeni? 20082 20101 20122 20141 20162 20182 n=107 n=122 n=113 n=98 n=124 n=155 01 - Hrvaška 26,2 30,3 24,8 21,4 23,4 20,6 02 - Bosna in Hercegovina 40,2 34,4 31,9 46,9 35,5 43,2 03 - Srbija 12,1 0,0 12,4 10,2 8,1 7,1 04 - Črna Gora 1,9 0,0 0,9 1,0 3,2 0,6 05 - Makedonija 2,8 2,5 3,5 4,1 5,6 7,7 06 - Kosovo 1,9 0,8 3,5 2,0 4,8 5,8 07 - Jugoslavija 0,9 16,4 0,9 1,0 0,8 1,3 08 - Albanija 0,0 1,6 1,8 0,0 0,0 0,6 09 - Avstrija 0,0 0,8 2,7 3,1 1,6 0,0 10- Italija 3,7 3,3 3,5 3,1 2,4 2,6 11 - Nemčija 1,9 4,9 8,0 5,1 7,3 2,6 12 - drugo 0,0 0,0 6,2 2,0 7,3 7,7 77 - (b.o.+) 0,0 1,6 0,0 0,0 0,0 0,0 88 - (ne vem) 1,9 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 530 Dosedanje meritve: 20022 20042 20061 n=131 n=108 n=105 01 - Avstrija 2,3 2,8 2,9 02 - Bosna in Hercegovina 34,3 28,7 29,5 03 - Češka 0,0 0,9 15,2 04 - Nemčija 6,9 6,5 4,8 05 - Francija 0,0 0,9 0,0 06 - Hrvaška 25,9 27,8 33,3 07 - Italija 1,5 3,7 2,9 08 - Makedonija 1,5 0,9 3,8 09 - Švedska 1,5 0,9 0,0 10 - Jugoslavija 22,9 26,9 1,0 11 - Belgija 1,6 0,0 0,0 12 - Gana 0,8 0,0 0,0 13 - Libija 0,8 0,0 0,0 11 - Nizozemska 0,0 0,0 0,0 12 - Pakistan 0,0 0,0 1,0 13 - Rusija 0,0 0,0 3,8 11 - Slovaška 0,0 0,0 1,0 88 - (ne vem) 0,0 0,0 0,9 C24 Katerega leta ste prvič prišli živet v Slovenijo? 20141 20162 20182 n=98 n=124 n=155 1 - do leta 1970 33,7 24,2 18,1 2 - 1971 – 1980 34,7 21,0 26,5 3 - 1981 – 1990 14,3 23,4 20,6 4 - 1991 – 2000 8,2 8,9 8,4 5 - 2001 in kasneje 8,2 21,0 25,2 7 - (b.o.+) - 0,8 0,6 8 - (ne vem) 1,0 0,8 0,6 531 Dosedanje meritve: Vprašanje iz preteklih raziskav: Koliko let je od tega, ko ste prvič prišli živet v Slovenijo? 20022 20042 20061 20082 20101 20122 n=136 n=110 n=105 n=107 n=122 n=113 1 - manj kot eno leto nazaj 0,0 0,0 1,0 0,0 0,0 0,0 2 - pred 1-5 leti 0,7 1,8 0,0 1,9 2,5 10,6 3 - pred 6-10 leti 1,5 0,9 1,9 6,5 4,1 6,2 4 - pred 11-20 leti 16,2 13,6 10,5 10,3 8,2 4,4 5 - pred več kot 20 leti 80,9 81,8 83,8 76,6 73,8 78,8 8 - (ne vem) 0,7 1,8 0,0 0,0 4,9 0,0 9 - (b.o.+) 0,0 0,0 2,9 4,7 6,6 0,0 ODGOVARJAJO VSI! C25 Kateri jezik ali jezika doma najpogosteje govorite? (seštevek dveh odgovorov) 20082 20101 20122 20141 20162 20182 01 - slovensko 99,1 98,6 98,6 97,8 98,5 97,7 02 - bosansko 1,0 1,3 1,9 2,3 2,7 3,3 03 - srbsko 1,8 1,6 1,4 1,7 1,3 1,7 04 - hrvaško 1,6 1,9 2,1 1,2 1,7 1,1 05 - makedonsko 0,1 0,2 0,1 0,1 0,3 0,6 06 - albansko 0,2 0,3 0,6 0,2 0,3 0,8 07 - italijansko 1,2 0,5 0,5 0,7 0,5 0,4 08 - madžarsko 0,2 0,9 1,0 0,5 0,8 0,1 09 - nemško 0,4 0,4 0,2 0,1 0,2 0,4 10 - angleško 0,4 0,5 0,2 0,7 0,5 0,5 11 - romunsko 0,1 0,5 0,0 0,2 0,2 0,1 12 - rusko 0,0 0,1 0,2 0,2 0,2 0,5 13 - drugo 0,0 0,0 0,2 0,2 0,7 0,5 77 - (b.o.+) 0,4 0,3 0,0 0,9 0,1 0,3 88 - (ne vem) - - - - 0,0 0,0 532 Dosedanje meritve: 20022 20042 20061 001 - slovenski 98,9 99,4 98,9 002 - albanski 0,2 0,1 0,1 003 - bosanski 1,2 0,9 0,5 004 - angleški 0,5 0,3 0,7 005 - nemški 1,2 0,6 0,8 006 - madžarski 0,9 0,3 0,6 007 - italijanski 0,4 0,5 0,5 008 - romski 0,0 0,4 0,1 009 - makedonski 0,1 0,1 0,2 010 - poljski 0,0 0,1 0,0 011 - srbski 2,0 1,5 2,4 012 - hrvaški 1,7 2,1 2,2 013 - francoski 0,1 0,0 0,0 014 - ruski 0,0 0,0 0,1 015 - latinski 0,0 0,0 0,1 016 - švedski 0,0 0,0 0,1 888 - (ne vem) 0,0 0,2 0,0 C26 Ali se čutite pripadnika katere od manjšinskih narodnosti v Sloveniji? 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162 20182 1 - da 3,0 1,9 3,0 2,2 2,4 2,1 2,5 2,6 1,7 2 - ne 96,1 93,6 94,2 95,5 93,2 97,6 97,1 97,1 98,0 7 - (b.o.+) 0,0 0,0 2,4 1,9 3,8 0,0 0,1 0,0 0,3 8 - (ne vem) 1,0 4,6 0,3 0,4 0,6 0,2 0,4 0,3 0,1 C27 Je bil vaš oče rojen v Sloveniji oz. v eni od republik nekdanje Jugoslavije? 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162 20182 1 - da, na ozemlju današnje Slovenije 85,7 85,5 85,8 85,2 86,5 85,7 86,1 84,9 82,4 2 - da, v eni od drugih republik nekdanje Jugoslavije 11,6 11,7 11,2 11,3 10,5 10,7 10,9 12,0 12,4 3 - ne 2,4 2,4 2,6 2,9 2,4 3,1 2,6 2,7 4,6 7 - (b.o.+) 0,0 0,0 0,0 0,1 0,2 0,0 0,0 0,2 0,2 8 - (ne vem) 0,3 0,5 0,3 0,5 0,4 0,6 0,4 0,3 0,5 533 Vprašaj, če je odgovor na vprašanje C27 = 2, 3 C28 V kateri državi oz. republiki (ali pokrajini) je bil rojen vaš oče? 20082 20101 20122 20141 20162 20182 n=181 n=180 n=173 n=165 n=192 n=224 01 - Hrvaška 31,5 33,9 35,3 26,7 33,3 23,7 02 - Bosna in Hercegovina (BiH) 35,4 32,8 34,1 40,6 32,8 40,6 03 - Srbija 11,0 0,0 10,4 9,1 7,8 6,3 04 - Črna Gora 2,8 0,0 0,6 2,4 3,6 1,8 05 - Makedonija 2,2 2,2 4,0 2,4 4,2 6,7 06 - Kosovo 1,7 0,0 4,0 1,8 4,2 5,4 07 - Jugoslavija 0,6 17,8 0,0 3,6 0,5 0,4 08 - Albanija - - - - 0,0 0,4 10 - Avstrija 3,9 1,7 2,3 3,0 3,6 1,8 16 - Italija 2,2 2,2 1,7 3,0 3,6 3,1 12 - Nemčija 2,8 0,6 1,7 0,6 2,6 2,2 drugo 4,2 1,8 5,8 5,5 3,6 7,6 77 - (b.o.+) 1,7 5,6 0,0 0,0 0,0 0,0 88 - ne vem 0,6 0,0 0,0 1,2 0,0 0,0 Dosedanje meritve: 20042 20061 n=86 n=39 01 - Avstrija 11,6 10,3 02 - Bosna in Hercegovina 19,7 5,1 03 - Bolgarija 1,2 0,0 04 - Nemčija 4,7 10,3 05 - Francija 1,2 7,7 06 - Hrvaška 24,4 5,1 07 - Italija 8,2 20,5 08 - Makedonija 1,2 0,0 09 - Rusija 1,2 10,3 10 - ZDA 2,3 2,6 11 - Jugoslavija 18,7 0,0 12 - Srbija in Črna Gora 0,0 2,6 13 - Grčija 0,0 2,6 14 - Madžarska 0,0 2,6 15 - Nizozemska 0,0 2,6 16 - Slovaška 0,0 2,6 17 - Ukrajina 0,0 2,6 88 - (ne vem) 5,8 12,8 534 ODGOVARJAJO VSI! C29 Je bila vaša mati rojena v Sloveniji oz. eni od republik nekdanje Jugoslavije? 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162 20182 1 - da, na ozemlju današnje Slovenije 86,7 86,8 87,3 87,2 87,7 87,4 86,8 86,9 84,8 2 - da, v eni od drugih republik nekdanje Jugoslavije 10,3 10,1 9,5 10,2 9,2 9,6 10,6 10,4 11,7 3 - ne 2,4 2,4 2,8 2,3 2,9 2,9 2,1 2,5 3,3 7 - (b.o.+) 0,0 0,0 0,3 0,2 0,2 0,0 0,2 0,1 0,0 8 - (ne vem) 0,6 0,8 0,1 0,1 0,0 0,1 0,2 0,1 0,2 Vprašaj, če je odgovor na vprašanje C29 = 2, 3 C30 V kateri državi oz. republiki (ali pokrajini) je bila rojena vaša mati? 20082 20101 20122 20141 20162 20182 n=162 n=170 n=157 n=156 n=169 n=197 01 - Hrvaška 35,8 35,9 31,2 34,6 25,4 24,4 02 - Bosna in Hercegovina (BiH) 37,0 30,6 36,3 39,1 39,1 46,2 03 - Srbija 8,0 0,0 10,8 7,7 8,3 6,1 04 - Črna Gora 2,5 0,0 1,3 0,6 3,0 1,0 05 - Makedonija 1,2 2,4 1,9 2,6 5,3 5,6 06 - Kosovo 1,2 0,0 4,5 2,6 3,6 7,1 07 - Jugoslavija 1,2 11,8 0,0 1,9 0,6 1,0 08 - Albanija 0,0 1,2 1,3 0,6 0,0 0,0 09 - Avstrija 2,5 2,4 2,5 1,9 2,4 1,5 10 - Italija 3,1 2,4 2,5 1,9 3,6 0,0 11 - Nemčija 1,2 2,4 3,2 1,9 2,4 1,0 12 - drugo 2,4 6,6 4,5 4,5 6,5 6,1 77 - (b.o.+) 1,9 4,7 0,0 0,0 0,0 0,0 88 - ne vem 1,2 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Dosedanje meritve: 20042 20061 n=78 n=42 01 - Avstrija 10,2 11,9 02 - Bosna in Hercegovina 25,7 4,8 03 - Belgija 1,3 0,0 04 - Češka 1,3 0,0 05 - Nemčija 6,4 14,3 06 - Francija 3,9 4,8 07 - Hrvaška 26,9 9,5 08 - Italija 3,9 21,4 535 09 - Makedonija 0,0 0,0 10 - Rusija 0,0 9,5 11 - Švedska 0,0 2,4 12 - Slovaška 0,0 2,4 13 - Ukrajina 0,0 2,4 14 - Poljska 1,3 0,0 15 - ZDA 2,6 4,8 16 - Jugoslavija 12,8 0,0 88 - (ne vem) 3,9 11,9 NAKLJUČNI RAČUNALNIŠKI IZBOR OSEBE (PRESKOK) C31 ANKETARSKE KODA SKUPINA 1 POJDI NA UVOD PRED C32 33,9 SKUPINA 2 POJDI NA UVOD PRED C35 33,2 SKUPINA 3 POJDI NA UVOD PRED C38 32,9 SKUPINA 1: N=447 Zdaj pa nekaj vprašanj o tem, kako vidite delovanje demokracije v Sloveniji danes. KARTICA 26 S pomočjo te kartice povejte, v kolikšni meri drži vsaka od naslednjih trditev za Slovenijo. PREBERI … sploh povsem zavr- ne ne drži drži nitev vem 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 77 88 C32 V Sloveniji vladajoče stranke na volitvah dobijo manj glasov, če so delale slabo. 9,2 2,2 4,9 12,1 6,0 13,4 8,5 12,8 13,9 2,7 7,4 1,1 5,8 C33 V Sloveniji vlada ščiti državljane pred revščino. 16,8 4,7 13,4 17,9 11,2 14,8 6,0 6,0 4,3 0,9 1,1 0,7 2,2 C34 V Sloveniji vlada volivcem pojasnju- je svoje odločitve. 10,3 6,0 11,2 15,7 11,9 17,4 7,6 5,8 5,1 0,7 2,5 0,4 5,4 Povprečna ocena: C32 C33 C34 5,25 3,46 3,91 536 SKUPINA 2: N=438 Zdaj pa nekaj vprašanj o tem, kako vidite delovanje demokracije v Sloveniji danes. C35 KARTICA 27 S pomočjo te kartice povejte, v kolikšni meri po vašem mnenju, dobijo vladajoče stranke v Sloveniji na volitvah manj glasov, če so delale slabo? Vladajoče stranke Vladajoče stranke na na volitvah sploh ne volitvah dobijo veliko dobijo manj glasov, če manj glasov, če so zavr- ne so delale slabo. delale slabo. nitev vem 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 77 88 7,3 4,3 5,9 10,5 9,6 18,3 7,5 9,1 13,2 2,1 5,7 2,6 3,9 Povprečna ocena: 5,00 C36 KARTICA 28 Zdaj pa s pomočjo te kartice povejte, koliko po vašem mnenju vlada v Sloveniji državljane ščiti pred revščino? Vlada sploh ne ščiti Vlada v celoti ščiti zavr- ne državljanov pred revščino. državljane pred revščino. nitev vem 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 77 88 15,3 7,8 14,4 16,7 8,9 14,6 7,5 5,9 5,5 1,1 0,2 0,9 1,1 Povprečna ocena: 3,45 C37 KARTICA 29 In zdaj s pomočjo te kartice povejte, koliko po vašem mnenju vlada v Sloveniji volivcem pojasnjuje svoje odločitve? Vlada volilcem sploh ne Vlada volivcem v celoti zavr- ne pojasnjuje svojih odločitev. pojasnjuje svoje odločitve. nitev vem 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 77 88 11,2 7,8 11,6 18,5 11,4 16,2 8,2 6,2 3,2 1,1 0,5 0,9 3,2 Povprečna ocena: 3,61 SKUPINA 3: N=433 Zdaj pa nekaj vprašanj o tem, kako vidite delovanje demokracije v Sloveniji danes. C38 KARTICA 30 S pomočjo te kartice povejte, v kolikšni meri po vašem mnenju, dobijo vladajoče stranke v Sloveniji na volitvah manj glasov, če so delale slabo? Vladajoče stranke na volitvah sploh ne Vladajoče stranke na volitvah dobijo zavr- ne dobijo manj glasov, če so delale slabo. manj glasov, če so delale slabo. nitev vem 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 77 88 6,9 4,6 9,0 12,7 7,6 14,3 9,7 12,2 6,5 7,6 1,6 7,2 Povprečna ocena: 4,68 537 C39 KARTICA 31 Zdaj pa s pomočjo te kartice povejte, koliko po vašem mnenju vlada v Sloveniji državljane ščiti pred revščino? Vlada sploh ne ščiti Vlada ščiti zavr- ne državljanov pred revščino. državljane pred revščino. nitev vem 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 77 88 14,1 6,0 14,8 14,8 9,2 14,8 10,6 7,9 2,3 2,8 0,9 1,8 Povprečna ocena: 3,63 C40 KARTICA 32 In zdaj s pomočjo te kartice povejte, koliko po vašem mnenju vlada v Sloveniji volivcem pojasnjuje svoje odločitve? Vlada volilcem sploh ne Vlada volivcem zavr- ne pojasnjuje svojih odločitev. pojasnjuje svoje odločitve. nitev vem 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 77 88 9,9 8,8 14,5 17,8 10,6 15,2 8,8 5,5 1,8 1,8 1,1 3,9 Povprečna ocena: 3,51 ODGOVARJAJO VSI! Sedaj pa še vprašanje o drugačni tematiki. C41 Denimo, da bi bil naslednjo nedeljo referendum o članstvu Slovenije v Evropski uniji. Ali bi glasovali za to, da Slovenija ostane članica Evropske unije, ali za to, da iz Evropske unije izstopi? 20162 20182 1 - glasoval_a bi za to, da ostane članica Evropske unije 70,2 77,8 2 - glasoval_a bi za izstop iz Evropske unije 16,8 11,2 3 - (oddal_a bi prazno glasovnico) 0,2 0,2 4 - (pretrgal_a bi glasovnico) 0,1 0,1 5 - (ne bi volil_a) 2,3 2,8 6 - (nimam volilne pravice) 2,4 2,0 7 - (b.o.+) 1,3 0,4 8 - (ne vem) 6,8 5,5 NAČRTOVANJE ŽIVLJENJSKE POTI... D1 Ali ste kadarkoli imeli plačano zaposlitev ali plačano pripravništvo, ki je obsegalo vsaj 20 ur dela tedensko in je trajalo vsaj tri mesece? 20062 20182 1 - da 74,7 86,0 2 - ne 25,2 14,0 7 - (zavrnitev) 0,1 0,0 538 Če je odgovor na vprašanje D1=1 D2 Katerega leta ste prvič pričeli s tako zaposlitvijo? Anketar_ka: S “tako zaposlitvijo” je mišljena plačana zaposlitev ali plačano pripravništvo, ki je obsegalo vsaj 20 ur dela tedensko in je trajalo vsaj tri mesece; kot pri D1. 20062 20182 n=1102 n=1134 1 - do 1960 16,5 6,9 2 - od 1961 do 1975 28,1 21,5 3 - od 1976 do 1990 27,0 28,9 4 - od 1991 do 2006 25,4 22,8 5 - od 2007 do 2018 - 18,3 8888 - (ne vem) 2,4 1,3 9999 - (brez odgovora) 0,5 0,3 Odgovarjajo vsi! D3 Katerega leta, če sploh, ste prvič zapustili svoje starše za dva meseca ali več in pričeli živeti v ločenem gospodinjstvu? Anketar_ka: Pri starših upoštevajte tudi rejnike, posvojitelje in starše iz nove zakonske zveze. Ločeno življenje pomeni življenje v ločenem bivališču s svojim vhodom. Upoštevajte tudi študente, ki so od doma vsaj dva meseca ali več, četudi občasno pridejo na obisk. 20062 20182 1 - do 1960 13,3 5,8 2 - od 1961 do 1975 21,3 17,0 3 - od 1976 do 1990 21,1 20,9 4 - od 1991 do 2006 17,3 21,4 5 - od 2007 do 2018 1,3 14,9 0000 - (še vedno živi v domu svojih staršev in še nikoli ni ločeno živel vsaj dva meseca) 24,9 18,1 1111 - (nikoli ni živel s starši) 0,2 0,6 7777 - (b.o.+) 0,5 0,3 8888 - (ne vem) - 1,0 D4 Ali ste kdaj živeli z zakoncem ali partnerjem vsaj tri mesece ali več? 20062 20182 1 - da 75,8 82,1 2 - ne 24,1 17,8 7 - (b.o.+) 0,1 0,2 539 Preskok: Če je odgovor na vprašanje D5=1 (n=1082) D5 Katerega leta ste prvič živeli z zakoncem ali partnerjem tri mesece ali več? 20062 20182 1 - do 1960 14,2 4,7 2 - od 1961 do 1975 31,1 21,5 3 - od 1976 do 1990 30,4 27,1 4 - od 1991 do 2006 22,0 26,9 5 - od 2007 do 2018 - 18,6 7777 - (b.o.+) 0,5 0,5 8888 - ne vem 1,8 0,7 ODGOVARJAJO VSI! D6 Ste bili kdaj poročeni? 20062 20182 1 - da 64,4 62,1 2 - ne 35,4 37,9 7 - (b.o.+) 0,3 0,0 Preskok: Če je odgovor na vprašanje D6=1 (n=818) D7 Katerega leta ste se prvič poročili? 20062 20182 1 - do 1960 16,9 6,5 2 - od 1961 do 1975 35,1 27,4 3 - od 1976 do 1990 31,4 30,6 4 - od 1991 do 2006 15,1 21,8 5 - od 2007 do 2018 - 13,1 7777 - (b.o.+) 0,6 0,1 8888 - (ne vem) 0,9 0,6 D8 Ali se vam je kdaj rodil otrok? 20062 20182 1 - da 69,4 73,4 2 - ne 30,1 26,3 7 - (b.o.+) 0,3 0,2 8 - (ne vem) 0,1 0,1 540 Preskok: Če je odgovor na vprašanje D8=1 D9 Koliko otrok skupno se vam je doslej rodilo? (Upoštevajte živorojene otroke.) 20062 20182 n=1025 n=968 1 - 1 otrok 24,3 24,9 2 - 2 otroka 53,9 54,4 3 - 3 otroci 15,5 15,7 4 - 4 otroci 3,9 3,3 5 - 5 otrok in več 2,3 1,5 77 - (b.o.+) 0,1 0,1 88 - (ne vem) 0,1 0,0 Povprečno število: 2,07 Preskok: Če je odgovor na vprašanje D8=1 D10 Katerega leta se je rodil vaš prvi (tj. najstarejši) otrok? 20062 20182 n=1025 n=968) 1 - do 1960 14,5 4,4 2 - od 1961 do 1975 31,1 22,5 3 - od 1976 do 1990 33,9 30,2 4 - od 1991 do 2006 20,3 23,1 5 - od 2007 do 2018 - 19,2 7777 - (b.o.+) 0,1 0,1 8888 - (ne vem) 0,1 0,4 Odgovarjajo vsi, ki se jim je rodil več kot en otrok. D11 Katerega leta se je rodil vaš najmlajši otrok? 20062 20182 n=775 n=726 1 - do 1960 8,5 2,1 2 - od 1961 do 1975 24,9 17,4 3 - od 1976 do 1990 40,1 30,4 4 - od 1991 do 2006 26,1 26,3 5 - od 2007 do 2018 - 23,23 7777 - (b.o.+) 0,3 0,0 8888 - ne vem 0,1 0,6 541 Odgovarjajo vsi, katerih otrok je bil rojen leta 2002 ali prej. D12 Koliko vnukov imate, če sploh? 20062 20182 n=815 n=722 0 - nimam vnukov 39,8 36,0 1 - 1 vnuk 11,4 12,3 2 - 2 vnuka 15,1 17,7 3 - 3 vnuke 9,0 10,7 4 - 4 vnuke 7,6 9,4 5 - 5 vnukov in več 11,7 12,9 77 - (b.o.+) 5,2 0,8 88 - (ne vem) 0,1 0,1 Povprečno število: 1,87 Odgovarjajo vsi, ki imajo 1 ali več vnukov pri D12 D13 Katerega leta se je rodil vaš prvi vnuk? 20062 20182 n=448 n=455 1 - do 1960 0,0 0,0 2 - od 1961 do 1975 7,1 0,9 3 - od 1976 do 1990 40,4 14,3 4 - od 1991 do 2006 47,3 40,2 5 - od 2007 do 2018 - 40,2 7777- (b.o.+) - 0,2 8888 - (ne vem) 5,1 4,2 Odgovarjajo vsi, katerih vnuk je bil rojen leta 2002 ali prej. D14 Imate kaj pravnukov? 20062 20182 n=213 n=203 1 - da 24,9 26,1 2 - ne 74,6 73,9 7 - (b.o.+) 0,5 0,0 8 - (ne vem) 0,0 0,0 542 NAKLJUČNI RAČUNALNIŠKI IZBOR OSEBE (PRESKOK) D14a ANKETARSKE KODA SKUPINA 1 POJDI NA UVOD PRED D15a 49,8 SKUPINA 2 POJDI NA UVOD PRED D15b 50,2 VPRAŠALNIK A (ŠIFRA 1 PRI D14a); (20062: n=715) (20182: n=656) Zdaj vam bom zastavil_a nekaj vprašanj o dekletih in ženskah, medtem ko bo druga polovica anketirancev odgovarjala na vprašanja o fantih in moških. D15a Ljudje imajo različne poglede na to, pri kateri starosti dekleta oziroma ženske odrastejo, pridejo v srednja leta oziroma ostarijo. Kaj bi vi rekli, približno pri kateri starosti dekleta oz. ženske postanejo odrasle? Anketar_ka - navodilo za vsa vprašanja, ki se nanašajo na starost: - Če anketiranec odgovori ‘odvisno’, sprejmite odgovor in NE poizvedujte naprej. - Če anketiranec navaja obdobje več let, ga prosite, da se odloči za konkretno starost. - Če anketiranec ne more navesti konkretne starosti, obkrožite odgovor ‘ne vem’. 20062 20182 1 - do 14 leta 0,7 0,5 2 - 15 do 17 let 11,0 9,0 3 - 18 do 20 let 47,6 44,4 4 - 21 do 25 let 21,3 25,8 5 - 26 let in več 4,2 8,8 000 - (odvisno) 12,7 9,8 777 - (zavrnitev) - 0,8 888 - (ne vem) 2,5 1,1 povprečna starost 20,48 let 21,17 let D16a In kaj bi rekli, približno pri kateri starosti ženske stopijo v srednja leta? 20062 20182 1 - do 29 leta 5,2 4,7 2 - 30 do 34 let 13,0 14,9 3 - 35 do 39 let 20,8 17,7 4 - 40 do 44 let 33,4 28,8 5 - 45 let in več 18,9 27,7 000 - (odvisno) 5,0 3,4 777 - (zavrnitev) - 0,7 888 - (ne vem) 3,6 2,1 povprečna starost 38,17 let 39,10 let 543 D17a In približno pri kateri starosti ženske dosežejo starost? 20062 20182 1 - do 49 2,0 2,6 2 - 50 do 59 13,8 11,6 3 - 60 do 69 38,2 39,0 4 - 70 do 79 25,5 26,4 5 - 80 in več 8,0 10,5 000 - (odvisno) 9,2 6,9 777 - (zavrnitev) - 0,5 888 - (ne vem) 3,4 2,6 povprečna starost 64,02 let 65,27 let Zdaj vam bom zastavil(a) nekaj vprašanj o tem, katera je za dekleta ali ženske idealna (najprimernejša) starost za določene stvari in kdaj so za nekatere stvari premlade oziroma prestare. Prosimo, da v vsakem od teh primerov ocenite približno starost. D18a Kaj bi rekli, katera je za dekle ali žensko idealna starost, da začne živeti v paru z osebo, s katero ni poročena? Anketar_ka – navodilo za vsa vprašanja, ki se nanašajo na starost: - Če anketiranec odgovori ‘ni idealne starosti’, sprejmite odgovor in NE poizvedujte naprej. - Če anketiranec navaja obdobje več let, ga prosite, da se odloči za konkretno starost. - Če anketiranec ne more navesti konkretne starosti, obkrožite odgovor ‘ne vem’. 20062 20182 1 - do 19 leta 9,2 6,3 2 - 20 do 24 let 37,8 41,8 3 - 25 do 29 let 24,3 33,5 4 - 30 let in več 2,5 6,7 000 - (ni idealne starosti) 17,2 7,2 111 - (NIKOLI ne bi smela živeti s partnerjem, 3,1 1,4 s katerim ni poročena) 777 - (zavrnitev) - 0,8 888 - (ne vem) 5,9 2,4 povprečna starost 22,41 let 23,55 let 544 D19a In katera je po vašem mnenju idealna starost za to, da se dekle ali ženska poroči? 20062 20182 1 - do 19 leta 4,3 0,9 2 - 20 do 24 let 28,5 19,4 3 - 25 do 29 let 42,2 48,9 4 - 30 let in več 5,6 17,5 000 - (ni idealne starosti) 15,2 8,4 111 - (NIKOLI se ne bi smela poročiti) 0,4 1,2 777 - (zavrnitev) - 0,8 888 - (ne vem) 3,6 2,9 povprečna starost 24,12 let 25,82 let D20a Katera je po vašem mnenju idealna starost za to, da dekle ali ženska postane mama? 20062 20182 1 - do 19 leta 2,1 1,2 2 - 20 do 24 let 28,7 18,0 3 - 25 do 29 let 46,6 59,1 4 - 30 let in več 8,1 15,9 000 - (ni idealne starosti) 10,5 4,4 777 - (b.o. +) 0,1 0,3 888 - (ne vem) 3,9 1,1 povprečna starost 24,57 let 25,90 let D21a In katera je idealna starost za to, da se ženska dokončno upokoji? 20062 20182 1 - do 49 leta 2,8 1,7 2 - 50 do 54 let 21,1 11,6 3 - 55 do 59 let 39,3 31,6 4 - 60 let in več 23,4 48,0 000 - (ni idealne starosti) 7,0 3,7 111 - (NIKOLI se ne bi smela upokojiti) 0,3 0,2 222 - (NIKOLI se ne bi smela zaposliti) 0,0 0,0 777 - (b.o.+) 0,1 0,8 888 - (ne vem) 6,0 2,6 povprečna starost 55,25 let 57,64 let 545 Včasih se nam ljudje zdijo premladi, da bi naredili ali počeli nekatere stvari... D22a Kaj bi rekli, do katere starosti je dekle ali ženska na splošno premlada, da bi prenehala z rednim šolanjem? Anketar_ka – navodilo za vsa vprašanja, ki se nanašajo na starost: - Če anketiranec odgovori ‘nikoli ni premlada’, sprejmite odgovor in NE poizvedujte naprej. - Če anketiranec navaja obdobje več let, ga prosite, da se odloči za konkretno starost. - Če anketiranec ne more navesti konkretne starosti, obkrožite odgovor ‘ne vem’. 20062 20182 1 - do 15 let 11,6 6,9 2 - 16 do 19 let 33,8 44,5 3 - 20 do 24 let 16,4 26,4 4 - 25 let in več 15,2 10,8 000 - (nikoli ni premlada) 11,2 6,4 777 - (zavrnitev) - 0,7 888 - (ne vem) 11,7 4,4 povprečna starost 19,95 let 19,77 let D23a Do katere starosti je ženska na splošno premlada, da bi pričela živeti v paru z osebo, s katero ni poročena? 20062 20182 1 - do 15 let 4,1 4,3 2 - 16 do 19 let 46,2 54,6 3 - 20 do 24 let 28,8 28,4 4 - 25 let in več 4,3 4,7 000 - (nikoli ni premlada) 2,9 2,4 111 - (NIKOLI ne bi smela živeti s partnerjem, 1,4 s katerim ni poročena) 3,2 777 - (b.o.+) 0,1 0,6 888 - (ne vem) 10,3 3,7 povprečna starost 18,95 let 18,94 let D24a Do katere starosti je ženska na splošno premlada, da bi se poročila? 20062 20182 1 - do 15 let 2,7 1,7 2 - 16 do 19 let 45,6 49,1 3 - 20 do 24 let 30,5 34,5 4 - 25 let in več 8,4 9,3 000 - (nikoli ni premlada) 2,7 2,0 111 - (NIKOLI se ne bi smela poročiti) 0,1 0,6 777 - (b.o.+) 0,1 0,5 888 - (ne vem) 9,9 2,4 povprečna starost 19,57 let 19,65 let 546 D25a Do katere starosti je ženska na splošno premlada, da bi postala mama? 20062 20182 1 - do 15 let 5,0 4,3 2 - 16 do 19 let 44,3 48,5 3 - 20 do 24 let 33,0 33,4 4 - 25 let in več 8,4 10,1 000 - (nikoli ni premlada) 1,8 0,6 777 - (b.o.+) 0,1 0,7 888 - (ne vem) 7,3 2,6 povprečna starost 19,33 let 19,53 let D26a In do katere starosti je ženska na splošno premlada, da bi se dokončno upokojila? 20062 20182 1 - do 49 let 31,6 21,6 2 - 50 do 54 let 32,3 39,5 3 - 55 do 59 let 11,2 21,6 4 - 60 let in več 6,6 6,7 000 - (nikoli ni premlada) 4,2 3,5 111 - (NIKOLI se ne bi smela upokojiti) 0,0 0,0 222 - (NIKOLI se ne bi smela zaposliti) 0,1 0,0 777 - (b.o.+) 0,1 1,2 888 - (ne vem) 13,8 5,8 povprečna starost 48,09 let 49,84 let Tako kot se nam včasih zdijo premladi, se nam ljudje včasih zdijo tudi prestari, da bi naredili ali počeli nekatere stvari... D27a Kaj bi rekli, pri kateri starosti je ženska na splošno prestara, da bi še vedno živela pri svojih starših? Anketar_ka – navodilo za vsa vprašanja, ki se nanašajo na starost: - Če anketiranec odgovori ‘nikoli ni prestara’, sprejmite odgovor in NE poizvedujte naprej. - Če anketiranec navaja obdobje več let, ga prosite, da se odloči za konkretno starost. - Če anketiranec ne more navesti konkretne starosti, obkrožite odgovor ‘ne vem’. 20062 20182 1 - do 24 let 3,4 9,0 2 - 25 do 29 let 15,5 25,6 3 - 30 do 34 let 30,5 38,3 4 - 35 let in več 8,8 12,7 000 - (nikoli ni prestara) 29,1 7,9 777 - (b.o.+) 0,1 0,7 888 - (ne vem) 12,6 5,9 povprečna starost 30,03 let 29,26 let 547 D28a Pri kateri starosti je ženska na splošno že prestara, da bi imela še kakšnega otroka? 20062 20182 1 - do 34 let 1,5 2,9 2 - 35 do 39 let 10,6 10,5 3 - 40 do 44 let 39,9 42,7 4 - 45 do 49 let 21,1 25,0 5 - 50 let in več 13,4 13,6 000 - (nikoli ni prestara) 4,9 1,8 777 - (b.o.+) 0,1 0,7 888 - (ne vem) 8,4 2,9 povprečna starost 42,43 let 42,51 let D29a In pri kateri starosti je ženska na splošno že prestara, da bi hodila v službo 20 ur ali več tedensko? 20062 20182 1 - do 49 let 7,3 2,6 2 - 50 do 54 let 17,1 9,8 3 - 55 do 59 let 22,5 18,3 4 - 60 let in več 36,5 58,2 000 - (nikoli ni prestara) 3,2 4,1 111 - (NIKOLI se ne bi smela zaposliti) 0,1 0,2 777 - (zavrnitev) - 1,0 888 - (ne vem) 13,3 5,9 povprečna starost 55,86 let 59,41 let KARTICA 33 Koliko odobravate oziroma ne odobravate, če se ženska … sploh ne močno ne odo- odo- odo- odo- zavr- ne bravam bravam niti-niti bravam bravam nitev vem 1 2 3 4 5 7 8 D30a … odloči, da nikoli SJM062 8,3 29,2 24,6 32,4 3, - 2,1 ne bo imela otrok? SJM182 6,4 15,9 19,2 47,7 9,1 0,8 0,9 D31a … živi v paru z osebo, SJM062 3,5 12,9 17,6 57,3 7,8 - 0,8 s katero ni poročena? SJM182 2,0 6,4 8,7 63,7 18,1 0,5 0,6 D32a … ima otroka z osebo, SJM062 2,5 12,2 15,4 61,3 8,1 - 0,6 s katero skupaj živi, SJM182 1,7 6,1 7,2 65,9 18,6 0,5 0,2 a z njo ni poročena? D33a … je zaposlena s polnim SJM062 3,5 25,7 20,3 46,3 2,9 - 1,3 delovnim časom, čeprav SJM182 2,4 16,2 14,0 53,5 12,2 0,5 1,2 ima otroke mlajše od treh let? 548 sploh ne močno ne odo- odo- odo- odo- zavr- ne bravam bravam niti-niti bravam bravam nitev vem 1 2 3 4 5 7 8 D34a … se loči, čeprav ima SJM062 6,9 28,0 22,7 36,2 4,2 - 2,1 otroke mlajše od 12 let? SJM182 4,4 14,8 18,8 50,2 9,3 0,6 2,0 Povprečja: D30a D31a D32a D33a D34a SJM062 2,93 3,54 3,61 3,20 3,03 SJM182 3,38 3,91 3,94 3,58 3,46 VPRAŠALNIK B (ŠIFRA 2 PRI D14a); (20062: n=761) (20182: n=662) Zdaj vam bom zastavil_a nekaj vprašanj o fantih in moških, medtem ko bo druga polovica anketirancev odgovarjala na vprašanja o dekletih in ženskah. D15b Ljudje imajo različne poglede na to, pri kateri starosti fantje oziroma moški odrastejo, pridejo v srednja leta oziroma ostarijo. Kaj bi vi rekli, približno pri kateri starosti fantje oz. moški postanejo odrasli? Anketar_ka – navodilo za vsa vprašanja, ki se nanašajo na starost: - Če anketiranec odgovori ‘odvisno’, sprejmite odgovor in NE poizvedujte naprej. - Če anketiranec navaja obdobje več let, ga prosite, da se odloči za konkretno starost. - Če anketiranec ne more navesti konkretne starosti, obkrožite odgovor ‘ne vem’. 20062 20182 1 - do 14 leta 0,3 0,2 2 - 15 do 17 let 3,9 2,7 3 - 18 do 20 let 33,5 25,2 4 - 21 do 25 let 29,8 32,8 5 - 26 let in več 14,3 24,2 000 - (odvisno) 15,9 12,8 777 - (b.o.+) 0,1 0,5 888 - (ne vem) 2,1 1,7 povprečna starost 22,68 let 24,04 let D16b In kaj bi rekli, približno pri kateri starosti moški stopijo v srednja leta? 20062 20182 1 - do 29 leta 5,0 2,7 2 - 30 do 34 let 15,5 9,4 3 - 35 do 39 let 17,0 14,8 4 - 40 do 44 let 29,3 31,1 5 - 45 let in več 23,7 36,0 549 000 - (odvisno) 6,7 3,6 777 - (b.o.+) 0,1 0,3 888 - (ne vem) 2,8 2,1 povprečna starost 38,62 let 40,91 let D17b In približno pri kateri starosti moški dosežejo starost? 20062 20182 1 - do 49 3,2 2,4 2 - 50 do 59 12,1 8,8 3 - 60 do 69 37,2 37,3 4 - 70 do 79 28,0 35,5 5 - 80 in več 5,8 8,5 8 - (ne vem) 3,2 5,6 0 - (odvisno) 10,5 0,5 9 - (brez odgovora) 0,1 1,5 povprečna starost 63,99 let 65,90 let Zdaj vam bom zastavil(a) nekaj vprašanj o tem, katera je za fante ali moške idealna (najprimernejša) starost za določene stvari in kdaj so za nekatere stvari premladi oziroma prestari. Prosimo, da v vsakem od teh primerov ocenite približno starost. D18b Kaj bi rekli, katera je za fanta ali moškega idealna starost za to, da začne živeti v paru z osebo, s katero ni poročen? Anketar_ka – navodilo za vsa vprašanja, ki se nanašajo na starost: - Če anketiranec odgovori ‘ni idealne starosti’, sprejmite odgovor in NE poizvedujte naprej. - Če anketiranec navaja obdobje več let, ga prosite, da se odloči za konkretno starost. - Če anketiranec ne more navesti konkretne starosti, obkrožite odgovor ‘ne vem’. 20062 20182 1 - do 19 leta 3,2 2,3 2 - 20 do 24 let 25,6 24,8 3 - 25 do 29 let 41,7 48,0 4 - 30 let in več 7,4 14,7 000 - (ni idealne starosti) 15,1 7,1 111 - (NIKOLI ne bi smel živeti s partnerko, 2,4 0,9 s katero ni poročen) 777 - (zavrnitev) - 0,3 888 - (ne vem) 4,7 2,0 povprečna starost 24,39 let 25,18 let 550 D19b In katera je po vašem mnenju idealna starost za to, da se fant ali moški poroči? 20062 20182 1 - do 19 leta 0,8 0,2 2 - 20 do 24 let 12,5 7,6 3 - 25 do 29 let 47,6 45,9 4 - 30 let in več 22,2 33,2 0 - (ni idealne starosti) 14,1 9,4 111 - (NIKOLI se ne bi smel poročiti) 0,1 1,4 777 - (b.o.+) 0,1 0,3 888 - (ne vem) 2,6 2,1 povprečna starost 26,45 let 27,60 let D20b Katera je po vašem mnenju idealna starost za to, da fant ali moški postane oče? 20062 20182 1 - do 19 leta 0,3 0,0 2 - 20 do 24 let 9,1 6,3 3 - 25 do 29 let 46,0 46,7 4 - 30 let in več 27,7 38,5 000 - (ni idealne starosti) 13,1 7,3 777 - (zavrnitev) - 0,5 888 - (ne vem) 3,8 0,8 povprečna starost 27,03 let 27,86 let D21b In katera je idealna starost za to, da se moški dokončno upokoji? 20062 20182 1 - do 49 leta 1,1 0,5 2 - 50 do 54 let 7,1 3,8 3 - 55 do 59 let 17,9 13,6 4 - 60 let in več 59,3 75,1 000 - (ni idealne starosti) 9,2 5,1 111 - (NIKOLI se ne bi smel upokojiti) 0,7 0,3 222 - (NIKOLI se ne bi smel zaposliti) 0,0 0,0 777 - (b.o+) 0,1 0,3 888 - (ne vem) 4,7 1,4 povprečna starost 59,46 let 60,81 let 551 Včasih se nam ljudje zdijo premladi, da bi naredili ali počeli nekatere stvari... D22b Kaj bi rekli, do katere starosti je fant ali moški na splošno premlad, da bi prenehal z rednim šolanjem? Anketar_ka – navodilo za vsa vprašanja, ki se nanašajo na starost: - Če anketiranec odgovori ‘nikoli ni premlad’, sprejmite odgovor in NE poizvedujte naprej. - Če anketiranec navaja obdobje več let, ga prosite, da se odloči za konkretno starost. - Če anketiranec ne more navesti konkretne starosti, obkrožite odgovor ‘ne vem’. 20062 20182 1 - do 15 let 10,1 6,3 2 - 16 do 19 let 33,8 41,2 3 - 20 do 24 let 20,2 26,4 4 - 25 let in več 16,0 15,4 000 - (nikoli ni premlad) 8,9 4,8 777 - (b.o.+) 0,1 0,6 888 - (ne vem) 10,8 5,1 povprečna starost 20,12 let 20,18 let D23b Do katere starosti je moški na splošno premlad, da bi pričel živeti v paru z osebo, s katero ni poročen? 20062 20182 1 - do 15 let 2,6 2,0 2 - 16 do 19 let 37,2 34,4 3 - 20 do 24 let 35,9 41,2 4 - 25 let in več 8,9 14,2 000 - (nikoli ni premlad) 1,7 3,2 111 - (NIKOLI ne bi smel živeti s partnerko, 3,2 0,8 s katero ni poročen) 777 - (zavrnitev) - 0,5 888 - (ne vem) 10,5 3,8 povprečna starost 19,75 let 20,42 let 552 D24b Do katere starosti je moški na splošno premlad, da bi se poročil? 20062 20182 1 - do 15 let 1,2 1,4 2 - 16 do 19 let 31,3 24,8 3 - 20 do 24 let 37,5 43,5 4 - 25 let in več 19,6 23,7 000 - (nikoli ni premlad) 1,8 2,9 111 - (NIKOLI se ne bi smel poročiti) 0,1 0,8 777 - (b.o.+) 0,1 0,3 888 - (ne vem) 8,4 2,7 povprečna starost 20,88 let 21,37 let D25b Do katere starosti je moški na splošno premlad, da bi postal oče? 20062 20182 1 - do 15 let 2,2 0,8 2 - 16 do 19 let 26,3 22,8 3 - 20 do 24 let 38,5 43,7 4 - 25 let in več 24,8 26,4 000 - (nikoli ni premlad) 0,9 1,7 777 - (zavrnitev) - 0,3 888 - (ne vem) 7,2 4,4 povprečna starost 21,31 let 21,72 let D26b In do katere starosti je moški na splošno premlad, da bi se dokončno upokojil? 20062 20182 1 - do 49 let 24,0 15,0 2 - 50 do 54 let 27,3 29,3 3 - 55 do 59 let 14,5 24,3 4 - 60 let in več 17,2 21,3 000 - (nikoli ni premlad) 4,1 3,6 111 - (NIKOLI se ne bi smel upokojiti) 0,4 0,0 222 - (NIKOLI se ne bi smel zaposliti) 0,0 0,0 777 - (zavrnitev) - 0,5 888 - (ne vem) 12,5 6,0 povprečna starost 50,47 let 52,94 let 553 Tako kot se nam včasih zdijo premladi, se nam ljudje včasih zdijo tudi prestari, da bi naredili ali počeli nekatere stvari... D27b Kaj bi rekli, pri kateri starosti je moški na splošno prestar, da bi še vedno živel pri svojih starših? Anketar_ka – navodilo za vsa vprašanja, ki se nanašajo na starost: - Če anketiranec odgovori ‘nikoli ni prestar’, sprejmite odgovor in NE poizvedujte naprej. - Če anketiranec navaja obdobje več let, ga prosite, da se odloči za konkretno starost. - Če anketiranec ne more navesti konkretne starosti, obkrožite odgovor ‘ne vem’. 20062 20182 1 - do 24 let 4,9 8,0 2 - 25 do 29 let 16,7 25,1 3 - 30 do 34 let 33,5 39,7 4 - 35 let in več 13,9 15,6 000 - (nikoli ni prestar) 21,2 7,4 777 - (b.o.+) 0,1 0,6 888 - (ne vem) 9,7 3,6 povprečna starost 30,18 let 29,41 let D28b Pri kateri starosti je moški na splošno že prestar, da bi imel še kakšnega otroka? 20062 20182 1 - do 34 let 1,1 0,6 2 - 35 do 39 let 2,1 3,6 3 - 40 do 44 let 15,1 18,1 4 - 45 do 49 let 13,8 22,1 5 - 50 let in več 46,3 45,3 000 - (nikoli ni prestar) 12,0 6,6 777 - (b.o.+) 0,3 0,3 888 - (ne vem) 9,5 3,3 povprečna starost 48,82 let 47,80 let 554 D29b In pri kateri starosti je moški na splošno že prestar, da bi hodil v službo 20 ur ali več tedensko? 20062 20182 1 - do 49 let 3,2 0,5 2 - 50 do 54 let 10,0 4,2 3 - 55 do 59 let 9,9 8,6 4 - 60 let in več 59,1 77,0 000 - (nikoli ni prestar) 5,0 3,9 111 - (NIKOLI se ne bi smel zaposliti) 0,0 0,0 777 - (b.o.+) 0,1 0,9 888 - (ne vem) 12,7 4,8 povprečna starost 60,20 let 62,34 let KARTICA 33 Koliko odobravate oziroma ne odobravate, če se moški … sploh ne ne močno odo- odobra- odo- odobra- zavr- ne bravam -vam niti-niti bravam -vam nitev vem 1 2 3 4 5 7 8 D30b … odloči, da nikoli ne 20062 10,5 31,9 28,1 25,1 2,0 - 2,4 bo imel otrok? 20182 7,4 23,4 22,1 39,9 5,1 0,5 1,7 D31b … živi v paru z osebo, 20062 3,0 16,4 25,0 48,5 5,4 - 1,7 s katero ni poročen? 20182 1,7 6,8 12,4 64,7 13,9 0,3 0,3 D32b … ima otroka z osebo, 20062 3,5 14,7 20,8 54,5 5,0 - 1,4 s katero skupaj živita, 20182 0,6 7,4 9,4 65,7 16,0 0,3 0,6 a z njo ni poročen? D33b … je zaposlen s pol- 20062 1,6 10,9 19,4 61,0 5,1 - 2,0 nim delovnim časom, 20182 0,3 6,3 10,1 65,4 16,3 0,3 1,2 čeprav ima otroke, mlajše od treh let? D34b … se loči, čeprav ima 20062 7,4 35,9 26,9 26,1 1,4 - 2,2 otroke mlajše od 12 20182 7,1 29,0 17,8 38,2 5,9 0,5 1,5 let? Povprečja: D30b D31b D32b D33b D34b 20062 2,76 3,37 3,43 3,58 2,78 20182 3,12 3,83 3,90 3,92 3,07 555 ODGOVARJAJO VSI! D35 KARTICA 34 Ali svojo prihodnost na splošno načrtujete, ali živite bolj iz dneva v dan? Prosim ocenite na lestvici od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni ‘svojo prihodnost kolikor je mogoče načrtujem’, 10 pa ‘živim bolj iz dneva v dan’. Svojo prihodnost kolikor Živim bolj b.o. ne pov- je mogoče načrtujem. iz dneva v dan. + vem prečje 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 77 88 20062 5,9 8,0 11,7 11,9 8,5 15,9 6,8 8,9 9,7 4,3 8,0 0,3 0,1 4,82 20182 8,6 5,5 10,6 13,5 8,3 15,5 6,3 9,6 8,9 4,2 8,7 0,2 0,2 4,80 O DRUŽINI, GOSPODINJSTVU... F1 Vključno z vami, koliko oseb redno živi v vašem gospodinjstvu (upoštevajte tudi otroke). 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162 20182 01 - 1 oseba 7,4 8,5 8,9 9,6 10,0 11,0 11,8 10,3 13,3 02 - 2 osebi 17,9 19,4 21,0 24,7 23,5 26,7 28,0 27,9 31,7 03 - 3 osebe 22,7 22,7 24,1 20,2 23,1 21,7 20,8 20,4 20,1 04 - 4 osebe 30,9 31,6 27,2 24,4 26,3 25,0 23,3 24,4 21,8 05 - 5 oseb 12,9 11,0 11,5 12,1 10,1 9,0 9,9 11,1 8,1 06 - 6 oseb 4,6 4,2 4,7 5,8 5,1 4,5 3,8 3,7 3,2 07 - 7 oseb 1,6 1,4 1,2 1,9 0,9 1,4 2,0 1,5 1,0 08 - 8 oseb 0,9 0,4 0,7 0,5 0,2 0,4 0,2 0,3 0,5 09 - 9 oseb 0,4 0,1 0,2 0,2 0,2 0,2 0,1 0,2 0,1 10 - 10 oseb in več 0,4 0,2 0,3 0,4 0,3 0,1 0,3 0,2 0,2 77 - (b.o.+) 0,0 0,0 0,1 0,2 0,2 0,2 0,0 0,1 0,1 88 - (ne vem) 0,3 0,4 0,1 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 556 Anketar/ka: Zberite podatke o anketirancu/ki (vprašanja F2, F3) in drugih družinskih članih (F2 - F4), od najstarejšega do najmlajšega. Prva oseba naj bo anketiranec/ka! Vsak stolpec je ena oseba. Zaradi lažjega anketiranja si lahko v ustrezno polje vpišete njihovo ime ali začetnici. F2 SPOL F3 Katerega leta ste bili rojeni / je bila rojena / je bil rojen? F4 KARTICA 35 V kakšnem sorodstvenem odnosu je z vami? SJM022 Od najstarejše do najmlajše osebe Oseba 01 02 03 04 05 06 anketiranec NEOBVEZNO: Ime ali začetnice n = 1519 n = 1390 n = 1099 n = 758 n = 304 n = 115 F2 Spol moški 47,6 54,7 44,0 48,3 48,4 53,0 ženski 52,4 45,3 56,0 51,7 51,6 47,0 F3 Leto rojstva-starost do 18 let 6,4 1,9 24,1 40,1 52,6 61,5 19 do 30 let 21,4 7,6 27,4 36,5 26,6 18,8 31 do 45 let 26,3 27,8 21,8 12,4 6,2 2,6 46 do 60 let 24,0 37,1 18,9 4,2 1,6 0,9 61 let in več 21,9 25,6 7,9 6,9 13,0 16,2 F4 Odnos, sorodstvo mož / žena / partner 56,9 5,2 2,9 1,3 4,3 sin / hči (tudi pastorki / posvojeni / rejenci) 7,4 56,5 54,7 42,1 31,6 mama / oče / tašča / tast / starši partnerja 28,7 29,8 8,0 5,2 4,3 drug sorodnik 6,0 7,2 32,2 47,9 57,3 ni v sorodu 1,0 1,4 2,1 3,6 2,6 (ne vem) 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Oseba 07 08 09 10 11 12 NEOBVEZNO: Ime ali začetnice n = 51 n = 27 n = 12 n = 6 n = 4 n=2 F2 Spol Moški 51,0 63,0 50,0 33,3 75,0 0,0 Ženski 49,0 37,0 50,0 66,7 25,0 100,0 F3 Leto rojstva- starost do 18 let 56,3 76,0 50,0 66,7 75,0 50,0 19 do 30 let 18,8 4,0 16,7 16,7 0,0 0,0 31 do 45 let 2,1 8,0 8,3 0,0 0,0 50,0 46 do 60 let 2,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 61 let in več 20,8 12,0 25,0 16,7 25,0 0,0 557 F4 Odnos, sorodstvo mož / žena / partner 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 sin / hči (tudi pastorki / posvojeni rejenci) 20,8 20,8 50,0 33,3 25,0 0,0 mama / oče / tašča / tast / starši partnerja 2,1 4,2 0,0 16,7 0,0 0,0 drug sorodnik 66,7 66,7 41,7 50,0 75,0 100,0 ni v sorodu 10,4 8,3 8,3 0,0 0,0 0,0 (ne vem) 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 SJM042 Od najstarejše do najmlajše osebe Oseba 01 02 03 04 05 06 anketiranec NEOBVEZNO: Ime ali začetnice n = 1442 n = 1298 n = 1015 n = 694 n = 243 n = 86 F2 Spol moški 46,0 54,7 44,4 51,6 49,0 54,7 ženski 54,0 45,3 55,6 48,4 51,0 45,3 F3 Leto rojstva-starost do 18 let 7,5 2,2 27,0 45,6 53,7 72,9 19 do 30 let 19,2 7,7 25,0 36,4 32,0 16,5 31 do 45 let 25,4 29,5 22,9 11,1 9,0 4,7 46 do 60 let 22,9 33,8 20,4 5,9 2,0 2,4 61 let in več 25,0 26,8 4,7 1,0 3,3 3,5 F4 Odnos, sorodstvo mož / žena / partner 59,4 4,0 3,9 2,4 1,1 sin / hči (tudi pastorki / posvojeni / rejenci) 7,6 56,3 51,1 35,5 26,4 mama / oče / tašča / tast / starši partnerja 26,9 29,7 7,3 6,1 1,1 brat/sestra (tudi polbrat/ polsestra, posvojenec, rejenec) 1,8 3,6 28,0 26,9 27,6 drug sorodnik 3,3 5,0 8,3 26,1 40,2 ni v sorodu 0,9 1,4 1,3 2,9 3,4 (ne vem) 0,1 0,1 0,0 0,0 0,0 558 Oseba 07 08 09 10 11 12 NEOBVEZNO: Ime ali začetnice n = 28 n = 8 n = 3 n = 3 n = 1 n=1 F2 Spol Moški 64,3 25,0 33,3 33,3 100,0 100,0 Ženski 35,7 75,0 76,7 66,7 0,0 0,0 F3 Leto rojstva- starost do 18 let 65,4 57,1 66,7 100,0 100,0 0,0 19 do 30 let 19,2 28,6 33,3 0,0 0,0 0,0 31 do 45 let 3,8 14,3 0,0 0,0 0,0 100,0 46 do 60 let 7,7 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 61 let in več 3,8 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 F4 Odnos, sorodstvo mož / žena / partner 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 sin / hči (tudi pastorki / posvojeni rejenci) 23,1 0,0 33,3 33,3 0,0 0,0 mama / oče / tašča / tast / starši partnerja 3,8 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 brat/sestra (tudi polbrat/ polsestra, posvojenec, 23,1 25,0 33,3 33,3 0,0 0,0 rejenec) drug sorodnik 42,3 50,0 33,3 33,3 100,0 100,0 ni v sorodu 7,7 25,0 0,0 0,0 0,0 0,0 (ne vem) 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 SJM061 Od najstarejše do najmlajše osebe Oseba 01 02 03 04 05 06 anketiranec NEOBVEZNO: Ime ali začetnice n=1476 n=1344 n=1034 n=678 n=276 n=106 F2 Spol moški 45,2 54,5 45,6 46,6 50,4 49,1 ženski 54,8 44,1 51,5 49,1 44,2 45,3 (b.o.) 1,4 2,8 4,3 5,4 5,7 F3 Leto rojstva do 18 let 7,5 1,2 23,6 43,1 47,8 49,1 19 do 30 let 18,3 8,0 28,2 35,0 33,0 29,2 31 do 45 let 22,4 25,8 23,0 11,8 7,6 5,7 46 do 60 let 26,6 36,2 16,9 5,9 2,9 1,9 61 let in več 25,3 26,2 5,1 1,6 4,7 5,7 (b.o.) 2,5 3,1 2,7 4,0 8,5 559 F4 Odnos, sorodstvo mož / žena / partner 61,3 3,3 2,2 4,3 1,9 sin / hči (tudi pastorki / posvojeni / rejenci) 8,0 57,5 51,9 38,8 28,3 mama / oče / tašča / tast / starši partnerja 24,0 28,2 7,4 5,8 3,8 brat / sestra (tudi polbrat / polsestra, posvojenec, rejenec) 1,6 2,7 24,8 23,6 21,7 drug sorodnik 3,1 5,2 8,4 18,8 31,1 ni v sorodu 0,4 1,2 3,1 4,0 4,7 (b.o.) 1,6 1,8 2,2 4,7 8,5 Oseba 07 08 09 10 11 12 NEOBVEZNO: Ime ali začetnice n=37 n=19 n=9 n=6 n=6 n=4 F2 Spol moški 32,4 26,3 22,2 0,0 0,0 0,0 ženski 48,6 52,6 33,3 50,0 50,0 50,0 (b.o.) 18,9 21,1 44,4 50,0 50,0 50,0 F3 Leto rojstva do 18 let 59,5 47,4 22,2 0,0 0,0 0,0 19 do 30 let 10,8 15,8 11,1 16,7 16,7 0,0 31 do 45 let 5,4 0,0 11,1 0,0 0,0 0,0 46 do 60 let 0,0 15,8 11,1 0,0 0,0 0,0 61 let in več 2,7 0,0 0,0 16,7 16,7 25,0 (b.o.) 21,6 21,1 44,4 66,7 66,7 75,0 F4 Odnos, sorodstvo mož / žena / partner 0,0 5,3 0,0 0,0 0,0 0,0 sin / hči (tudi pastorki / posvojeni / rejenci) 32,4 15,8 33,3 16,7 16,7 0,0 mama / oče / tašča / tast / starši partnerja 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 brat / sestra (tudi polbrat / polsestra, posvojenec, rejenec) 16,2 10,5 0,0 0,0 0,0 0,0 drug sorodnik 18,9 21,1 0,0 0,0 0,0 0,0 ni v sorodu 5,4 15,8 22,2 33,3 33,3 50,0 (b.o.) 27,0 31,6 44,4 50,0 50,0 50,0 560 SJM082 Od najstarejše do najmlajše osebe Oseba 01 02 03 04 05 06 anketiranec NEOBVEZNO: Ime ali začetnice n=1286 n=1162 n=845 n=585 n=271 n=115 F2 Spol moški 46,3 53,9 47,2 48,9 45,8 40,9 ženski 53,7 45,1 51,4 47,9 48,3 49,6 (b.o.) 0,0 1,0 1,4 3,2 5,9 9,6 F3 Leto rojstva do 18 let 5,1 1,4 25,1 41,5 50,6 50,4 19 do 30 let 20,5 7,4 24,5 33,7 24,7 22,6 31 do 45 let 25,2 26,4 20,5 12,3 9,2 7,0 46 do 60 let 22,0 32,4 19,2 7,9 5,2 3,5 61 let in več 27,3 29,2 7,0 1,2 5,2 8,7 (ne vem, b.o.) 0,0 3,3 3,8 3,4 5,2 7,8 F4 Odnos, sorodstvo mož / žena / partner 59,6 4,3 4,1 1,5 0,9 sin / hči (tudi pastorki / posvojeni / rejenci) 7,1 54,8 51,3 40,6 29,6 mama / oče / tašča / tast / starši partnerja 24,8 28,2 8,4 10,3 8,7 brat / sestra (tudi polbrat / polsestra, posvojenec, rejenec) 1,9 3,4 22,4 17,7 13,9 drug sorodnik 3,9 5,1 9,1 22,5 36,5 ni v sorodu 0,8 2,4 1,9 3,0 2,6 (ne vem, b.o.) 1,9 1,9 2,9 4,4 7,8 Oseba 07 08 09 10 11 12 NEOBVEZNO: Ime ali začetnice n=41 n=16 n=10 n=8 n=7 n=5 F2 Spol moški 41,5 25,0 40,0 37,5 14,3 0,0 ženski 36,6 31,3 10,0 0,0 14,3 0,0 (b.o.) 22,0 43,8 50,0 62,5 71,4 100,0 F3 Leto rojstva do 18 let 53,7 37,5 40,0 37,5 28,6 0,0 19 do 30 let 14,6 18,8 10,0 0,0 0,0 0,0 31 do 45 let 4,9 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 46 do 60 let 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 61 let in več 2,4 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 (ne vem, b.o.) 24,4 43,8 50,0 62,5 71,4 100,0 561 F4 Odnos, sorodstvo mož / žena / partner 2,4 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 sin / hči (tudi pastorki / posvojeni / rejenci) 19,5 6,3 0,0 0,0 14,3 0,0 mama / oče / tašča / tast / starši partnerja 2,4 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 brat / sestra (tudi polbrat / polsestra, posvojenec, rejenec) 14,6 12,5 20,0 12,5 14,3 0,0 drug sorodnik 34,1 37,5 30,0 25,0 0,0 0,0 ni v sorodu 2,4 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 (ne vem, b.o.) 24,4 43,8 50,0 62,5 71,4 100,0 SJM101 Od najstarejše do najmlajše osebe Oseba 01 02 03 04 05 06 anketiranec NEOBVEZNO: Ime ali začetnice n=1403 n=1262 n=932 n=608 n=239 n=97 F2 Spol moški 46,4 54,4 46,1 49,2 49,8 53,6 ženski 53,5 44,8 51,9 49,0 48,1 42,3 (b.o.) 0,1 0,7 1,9 1,8 2,1 4,1 F3 Leto rojstva do 18 let 4,9 2,4 23,1 42,1 55,2 62,9 19 do 30 let 18,0 8,6 24,9 30,6 27,2 21,6 31 do 45 let 24,0 22,7 23,3 15,8 7,1 0,0 46 do 60 let 27,2 35,2 18,8 7,6 2,1 0,0 61 let in več 25,7 29,4 7,9 2,0 5,9 10,3 (ne vem, b.o.) 0,2 1,7 2,0 2,0 2,5 5,2 F4 Odnos, sorodstvo mož / žena / partner 59,4 3,2 3,3 1,7 0,0 sin / hči (tudi pastorki / posvojeni / rejenci) 7,3 55,4 52,5 35,6 21,6 mama / oče / tašča / tas t/ starši partnerja 23,7 30,3 11,5 6,3 3,1 brat / sestra (tudi polbrat / polsestra, posvojenec, rejenec) 3,4 2,9 20,4 23,0 19,6 drug sorodnik 3,6 4,9 8,2 29,7 49,5 ni v sorodu 0,5 1,2 2,0 1,7 2,1 (ne vem, b.o.) 2,1 2,1 2,1 2,1 4,1 562 Oseba 07 08 09 10 11 12 NEOBVEZNO: Ime ali začetnice n=26 n=14 n=11 n=8 n=6 n=5 F2 Spol moški 42,3 57,1 36,4 25,0 16,7 0,0 ženski 42,3 21,4 36,4 37,5 33,3 40,0 (b.o.) 15,4 21,4 27,3 37,5 50,0 60,0 F3 Leto rojstva do 18 let 69,2 57,1 54,5 50,0 50,0 40,0 19 do 30 let 11,5 14,3 9,1 12,5 0,0 0,0 31 do 45 let 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 46 do 60 let 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 61 let in več 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 (ne vem, b.o.) 19,2 28,6 36,4 37,5 50,0 60,0 F4 Odnos, sorodstvo mož / žena / partner 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 sin / hči (tudi pastorki / posvojeni / rejenci) 23,1 28,6 27,3 25,0 16,7 20,0 mama / oče / tašča / tast / starši partnerja 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 brat / sestra (tudi polbrat / polsestra, posvojenec, rejenec) 11,5 7,1 9,1 12,5 16,7 20,0 drug sorodnik 50,0 42,9 36,4 25,0 16,7 0,0 ni v sorodu 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 (ne vem, b.o.) 15,4 21,4 27,3 37,5 50,0 60,0 SJM0122 Od najstarejše do najmlajše osebe Oseba 01 02 03 04 05 06 anketiranec NEOBVEZNO: Ime ali začetnice n= n=1119 n=783 n=510 n=196 n=83 F2 Spol moški 45,9 52,2 42,5 47,6 45,4 44,6 ženski 54,1 47,5 56,7 51,4 53,1 50,6 (b.o.) 0,3 0,8 1,0 1,5 4,8 F3 Leto rojstva do 18 let 4,9 1,4 25,7 45,7 56,1 71,1 19 do 30 let 16,5 4,8 24,1 32,9 28,6 15,7 31 do 45 let 23,2 23,2 20,4 11,8 9,7 6,0 46 do 60 let 27,4 36,6 21,2 5,5 0,0 0,0 61 let in več 27,8 32,4 6,1 1,6 3,6 1,2 (ne vem, b.o.) 0,0 1,4 2,4 2,6 2,0 6,0 563 F4 Odnos, sorodstvo mož / žena / partner 61,3 4,9 2,5 1,0 0,0 sin / hči (tudi pastorki / posvojeni / rejenci) 7,9 56,6 52,9 32,1 30,1 mama / oče / tašča / tast / starši partnerja 25,3 28,2 7,3 5,1 3,6 brat / sestra (tudi polbrat / polsestra, posvojenec, rejenec) 1,3 2,0 26,9 29,6 21,7 drug sorodnik 3,5 6,3 8,4 27,0 34,9 ni v sorodu 0,3 1,4 1,2 3,6 4,8 (ne vem, b.o.) 0,5 0,6 0,8 1,5 4,8 Oseba 07 08 09 10 11 12 NEOBVEZNO: Ime ali začetnice n=27 n=10 n=5 n=3 n=3 n=3 F2 Spol moški 55,6 10,0 60,0 33,3 0,0 0,0 ženski 29,6 70,0 0,0 0,0 33,3 33,3 (b.o.) 14,8 20,0 40,0 66,7 66,7 66,7 F3 Leto rojstva do 18 let 63,0 60,0 60,0 33,3 33,3 33,3 19 do 30 let 7,4 20,0 0,0 0,0 0,0 0,0 31 do 45 let 3,7 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 46 do 60 let 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 61 let in več 3,7 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 (ne vem, b.o.) 22,2 20,0 40,0 66,7 66,7 66,7 F4 Odnos, sorodstvo mož / žena / partner 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 sin / hči (tudi pastorki / posvojeni / rejenci) 11,1 20,0 0,0 0,0 0,0 0,0 mama / oče / tašča / tast / starši partnerja 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 brat / sestra (tudi polbrat / polsestra, posvojenec, rejenec) 25,9 30,0 60,0 33,3 33,3 33,3 drug sorodnik 44,4 30,0 0,0 0,0 0,0 0,0 ni v sorodu 3,7 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 (ne vem, b.o.) 14,8 20,0 40,0 66,7 66,7 66,7 564 SJM0141 Od najstarejše do najmlajše osebe Oseba 01 02 03 04 05 06 anketiranec NEOBVEZNO: Ime ali začetnice n=1224 n=1080 n=737 n=483 n=198 n=77 F2 Spol moški 46,0 54,8 45,6 47,4 54,0 46,8 ženski 54,0 45,4 54,1 51,8 45,5 51,9 (b.o.) 0,0 0,1 0,3 0,8 0,5 1,3 F3 Leto rojstva do 18 let 3,8 1,0 26,7 42,2 55,6 62,3 19 do 30 let 16,4 5,2 25,0 34,0 26,8 22,1 31 do 45 let 20,6 21,5 17,6 12,0 4,5 2,6 46 do 60 let 26,9 37,2 21,2 6,6 5,6 0,0 61 let in več 32,3 33,5 6,9 1,9 4,0 6,5 (ne vem, b.o.) 0,0 1,6 2,5 3,3 3,5 6,5 F4 Odnos, sorodstvo mož / žena / partner 66,6 3,1 5,4 1,0 2,6 sin / hči (tudi pastorki / posvojeni / rejenci) 4,7 58,9 54,5 50,0 40,3 mama / oče / tašča / tast / starši partnerja 22,6 27,4 8,3 7,6 2,6 brat / sestra (tudi polbrat / polsestra, posvojenec, rejenec) 1,2 4,7 21,5 17,7 15,6 drug sorodnik 4,2 4,7 7,0 20,7 37,7 ni v sorodu 0,6 0,8 2,5 2,5 0,0 (ne vem, b.o.) 0,2 0,3 0,8 0,5 1,3 Oseba 07 08 09 10 11 12 NEOBVEZNO: Ime ali začetnice n=31 n=7 n=4 n=3 n=3 n=1 F2 Spol moški 71,0 14,3 50,0 0,0 0,0 0,0 ženski 25,8 85,7 50,0 100,0 100,0 100,0 (b.o.) 3,2 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 F3 Leto rojstva do 18 let 58,1 57,1 25,0 33,3 33,3 0,0 19 do 30 let 12,9 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 31 do 45 let 6,5 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 46 do 60 let 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 61 let in več 6,5 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 (ne vem, b.o.) 16,1 42,9 75,0 66,7 66,7 100,0 565 F4 Odnos, sorodstvo mož / žena / partner 3,2 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 sin / hči (tudi pastorki / posvojeni / rejenci) 25,8 57,1 25,0 66,7 33,3 100,0 mama / oče / tašča / tast / starši partnerja 6,5 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 brat / sestra (tudi polbrat / polsestra, posvojenec, rejenec) 12,9 14,3 0,0 33,3 0,0 0,0 drug sorodnik 48,4 14,3 75,0 0,0 66,7 0,0 ni v sorodu 0,0 14,3 0,0 0,0 0,0 0,0 (ne vem, b.o.) 3,2 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 SJM0162 Od najstarejše do najmlajše osebe Oseba 01 02 03 04 05 06 anketiranec/ka NEOBVEZNO: Ime ali začetnice n=1307 n=1173 n=808 n=542 n=223 n=78 F2 Spol moški 45,8 55,9 46,5 44,6 51,1 50,0 ženski 54,2 43,8 53,2 55,0 48,0 47,4 (b.o.) 0,0 0,3 0,2 0,4 0,9 2,6 F3 Leto rojstva do 18 let 4,7 1,2 27,7 46,9 55,6 60,3 19 do 30 let 15,5 6,1 24,9 32,5 25,6 24,4 31 do 45 let 22,2 20,6 17,1 11,6 9,0 3,8 46 do 60 let 28,1 38,0 22,6 5,2 3,1 2,6 61 let in več 29,6 32,5 5,9 1,7 3,1 3,8 (ne vem, b.o.) 0,0 1,7 1,7 2,3 3,5 5,2 F4 Odnos, sorodstvo mož / žena / partner 66,2 4,6 3,3 4,0 3,8 sin / hči (tudi pastorki / posvojeni / rejenci) 5,5 59,4 55,2 45,7 25,6 mama / oče / tašča / tast / starši partnerja 22,9 27,5 6,3 5,8 5,1 brat / sestra (tudi polbrat / polsestra, posvojenec, rejenec) 1,2 2,6 24,5 20,6 25,6 drug sorodnik/ca 3,3 4,2 6,8 21,5 32,1 ni v sorodu 0,7 1,5 3,1 0,9 5,1 (ne vem,b.o.) 0,2 0,2 0,8 1,3 2,6 566 Oseba 07 08 09 10 11 12 NEOBVEZNO: Ime ali začetnice n=30 n=10 n=6 n=3 n=2 n=1 F2 Spol moški 46,7 50,0 16,7 33,3 50,0 0,0 ženski 50,0 40,0 66,7 33,3 0,0 0,0 (b.o.) 3,3 10,0 16,7 33,3 50,0 100,0 F3 Leto rojstva do 18 let 73,3 60,0 50,0 66,7 50,0 0,0 19 do 30 let 10,0 10,0 16,7 0,0 0,0 0,0 31 do 45 let 0,0 10,0 0,0 0,0 0,0 0,0 46 do 60 let 3,3 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 61 let in več 3,3 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 (ne vem, b.o.) 9,9 20,0 33,4 33,3 50,0 100,0 F4 Odnos, sorodstvo mož / žena / partner 0,0 10,0 0,0 0,0 0,0 0,0 sin / hči (tudi pastorki / posvojeni / rejenci) 20,0 30,0 0,0 0,0 0,0 0,0 mama / oče / tašča / tast / starši partnerja 6,7 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 brat / sestra (tudi polbrat / pol- sestra, posvojenec, rejenec) 20,0 20,0 0,0 0,0 0,0 0,0 drug sorodnik 46,7 30,0 83,3 66,7 50,0 0,0 ni v sorodu 3,3 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 (ne vem, b.o.) 3,3 10,0 16,7 33,3 50,0 100,0 SJM0182 Od najstarejše do najmlajše osebe Oseba 01 02 03 04 05 06 anketiranec NEOBVEZNO: Ime ali začetnice n=1318 n=1143 n=725 n=460 n=173 n=66 F2 Spol moški 46,3 52,6 50,3 49,6 42,8 59,1 ženski 53,7 47,2 49,1 49,8 56,1 39,4 (b.o.) 0,0 0,3 0,6 0,7 1,2 1,5 F3 Leto rojstva do 18 let 4,9 1,7 38,1 54,1 60,7 65,2 19 do 30 let 14,3 8,0 21,4 24,3 16,2 16,7 31 do 45 let 24,3 25,6 14,3 8,3 9,2 6,1 46 do 60 let 25,1 34,0 17,5 7,0 3,5 3,0 61 let in več 31,5 28,8 6,3 4,3 7,5 6,1 (ne vem, b.o.) 0,0 1,9 2,3 2,0 2,9 3,0 567 F4 Odnos, sorodstvo mož / žena / partner 69,6 2,5 2,8 0,6 0,0 sin / hči (tudi pastorki / posvojeni / rejenci) 7,4 61,5 55,9 40,5 36,4 mama / oče / krušni starši / tašča / tast / starši partnerja 19,1 26,3 8,3 8,1 1,5 brat / sestra (tudi polbrat / polsestra, posvojenec, rejenec) 1,6 2,9 23,0 31,2 22,7 drug sorodnik 1,7 3,6 7,4 15,0 34,8 ni v sorodu 0,5 2,9 2,2 3,5 3,0 (ne vem, b.o.) 0,2 0,2 0,4 1,2 1,5 Oseba 07 08 09 10 11 12 NEOBVEZNO: Ime ali začetnice n=24 n=11 n=4 n=3 n=0 n=0 F2 Spol moški 62,5 36,4 50,0 66,7 ženski 33,3 54,5 25,0 33,3 (b.o.) 4,2 9,1 25,0 0,0 F3 Leto rojstva do 18 let 66,7 54,5 25,0 66,7 19 do 30 let 20,8 27,3 25,0 0,0 31 do 45 let 0,0 0,0 25,0 0,0 46 do 60 let 4,2 0,0 0,0 0,0 61 let in več 0,0 9,1 0,0 0,0 (ne vem, b.o.) 8,4 9,1 25,0 33,3 F4 Odnos, sorodstvo mož / žena / partner 4,2 0,0 0,0 0,0 sin / hči (tudi pastorki / posvojeni / rejenci) 25,0 18,2 25,0 33,3 mama / oče / krušni starši / tašča / tast / starši partnerja 0,0 9,1 0,0 0,0 brat / sestra (tudi polbrat / polsestra, posvojenec, rejenec) 33,3 36,4 25,0 33,3 drug sorodnik 29,2 18,2 0,0 0,0 ni v sorodu 4,2 9,1 25,0 0,0 (ne vem, b.o.) 4,2 9,1 25,0 33,3 568 Preskok: odgovarjajo tisti, ki živijo z zakoncem/partnerjem (koda 01 pri F4) F6 KARTICA 36 Povedali ste, da živite z zakoncem / partnerjem_ko. Kateri od naslednjih opisov najbolj ustreza vaši sedanji situaciji? 20101 20122 20141 20162 20182 n=835 n=739 n=773 n=843 n=828 1 - poročen 81,6 81,1 79,2 75,0 71,1 2 - registrirana istospolna partnerska -- 0,0 0,1 0,2 0,7 skupnost 3 - zunajzakonska partnerska skupnost 17,5 18,4 19,9 24,1 27,8 6 - ločen_a, razvezan_a 0,5 0,4 0,1 0,1 0,0 7 - (b.o.+) 0,4 0,0 0,5 0,6 0,4 8 - (ne vem) 0,1 0,1 0,1 0,0 0,0 Preskok: odgovarjajo tisti, ki ne živijo z zakoncem/partnerjem pri F4 ali ne živijo v zunajzakonski partnerski skupnosti pri F6 (če ni koda 01 pri F4, ali če je F6 = 01, 02, 05, 06, 77, 88) F7 Ali ste kdaj živeli s partnerjem_ko, ne da bi bili z njim / njo poročeni? 20101 20122 20141 20162 20182 n=1254 n=1121 n=1066 n=1099 n=1085 1 - da 22,2 23,9 25,9 26,9 36,0 2 - ne 75,4 75,2 73,3 72,7 63,7 7 - (zavrnil odgovor) 0,3 0,6 0,2 0,4 0,3 8 - (ne vem) 0,0 0,0 0,1 0,0 0,0 9 - (b.o.) 2,1 0,3 0,6 -- -- ODGOVARJAJO VSI! F8 Ste se kdaj ločili? 20101 20122 20141 20162 20182 1 - da 9,0 7,7 8,7 7,1 8,6 2 - ne 90,2 91,5 90,8 92,7 91,0 7 - (b.o.+) 0,8 08 0,5 0,3 0,4 569 Preskok: odgovarjajo tisti, ki ne živijo z zakoncem ali partnerjem_ko ali če živijo v zunajzakonski skupnosti pri F6 (če NI koda 01 pri F4, ali če jeF = 03, 04); F11 KARTICA 37 Vprašanje se nanaša na vaš uradni zakonski stan in ne na to, s kom živite. Kaj od naštetega najbolje opisuje vaš uradni zakonski stan? Anketar_ka: Samo en odgovor; v primeru dveh odgovorov ima višji odgovor prednost. 20101 20122 20141 20162 20182 n=717 n=654 n=605 n=667 n=720 1 - poročen_a 2,2 1,2 2,1 1,0 3,5 registrirana istospolna partnerska 2 - skupnost 0,0 0,0 0,0 0,3 0,1 4 - ločen_a, razvezan_a 10,5 10,6 10,1 7,9 10,1 5 - vdovec, vdova 16,3 18,5 18,0 15,4 18,1 nič od tega (nikoli poročen_a ali v registrirani istospolni partnerski 6 - skupnosti) 65,7 64,7 67,8 73,0 66,8 7 - (b.o.+) 5,0 4,1 1,5 1,7 1,3 8 - (ne vem) 0,3 0,9 0,5 0,4 0,1 Preskok: če pri anketirancu_ki doma ne živijo otroci (NI šifra 2 pri F4); F13 Ali so v vašem gospodinjstvu kdaj živeli otroci (vaši, posvojeni, pastorki, rejenci)? 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162 20182 n=616 n=699 n=735 n=647 n=723 n=699 n=701 n=707 n=767 1 - da 50,6 53,9 39,0 42,0 44,1 53,8 49,5 46,3 56,5 2 - ne 49,4 45,4 43,5 48,8 48,3 44,9 46,1 50,8 43,4 7 - (b.o.+) 0,0 0,0 17,1 9,0 7,3 0,7 4,3 2,9 0,0 8 - (ne vem) 0,0 0,7 0,3 0,2 0,3 0,6 0,1 0,0 0,1 ODGOVARJAJO VSI! F14 KARTICA 38 Kako bi opisali območje, na katerem živite? 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162 20182 1 - veliko mesto 6,3 9,2 8,0 9,5 8,5 17,3 12,7 11,9 12,3 2 - predmestje ali obrobje velikega mesta 17,1 14,1 17,4 13,8 18,2 8,9 7,4 9,6 12,4 3 - manjše mesto 21,0 22,6 19,2 22,4 18,5 19,0 23,5 21,4 22,2 4 - vas 45,6 43,4 46,7 46,0 43,5 47,7 51,1 51,2 45,1 5 - kmetija ali hiša na deželi 9,1 10,3 8,5 7,9 11,0 6,8 5,2 5,7 7,9 7 - (b.o.+) 0,0 0,0 0,0 0,3 0,1 0,2 0,0 0,1 0,1 8 - (ne vem) 1,0 0,4 0,2 0,1 0,1 0,2 0,0 0,2 0,0 570 F15 KARTICA 39 Katera je zadnja šola, ki ste jo končali, redno ali izredno? 20162 20182 00 - Brez šolske izobrazbe - oseba, ki nima dokončanega niti enega razreda OŠ, je brez šolske izobrazbe. Brez šolske izobrazbe so tudi osebe, ki imajo narejene 3 razrede osemletke ali manj oz. 5 razredov devetletke ali manj 0,2 0,1 01 - Nepopolna osnovnošolska izobrazba - osebe, ki imajo več kot 3 razrede osemletke, ali več kot 5 razredov devetletke a niso dokončale OŠ oz. niso pridobile spričevala o končani OŠ. 2,3 2,0 02 - Osnovnošolska izobrazba - osebe, ki imajo zaključenih vseh osem oz. devet razredov OŠ in so pridobile spričevalo o končani OŠ. 19,2 17,5 03 - Nižja ali srednja poklicna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 1- do 2,5-letnih programih za pridobitev nižje poklicne izobrazbe oz. osebe, ki se končale šolanje v 3-letnih programih za pridobitev srednje poklicne izobrazbe; certifikat o NPK. 18,7 19,0 04 - Srednja strokovna izobrazba - osebe, ki so končale srednjo tehniško šolo oz. drugo strokovno izobrazbo, trajanje 4 ali 5 let, opravljena matura; tudi mojstrska oziroma delovodska ali poslovodska šola. 25,0 24,0 05 - Srednja splošna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v gimnaziji ali strokovni gimnaziji, imajo maturitetno spričevalo. 8,8 9,7 06 - Višja strokovna izobrazba, višješolska izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 2- letnem programu višjega strokovnega izobraževanja na višji strokovni šoli. 6,6 6,8 07 - Visokošolska strokovna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 3- letnem (izjemoma 4-letnem) dodiplomskem visokošolskem programu na visoki strokovni šoli, fakulteti ali akademiji; 1. bolonjska stopnja. 4,9 4,9 08 - Visokošolska univerzitetna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 4-letnem dodiplomskem univerzitetnem programu na fakulteti ali akademiji; tudi 1. bolonjska stopnja; običajno 4 leta+diploma. 10,7 11,2 09 - Bolonjski magisterij - magisterij 2. bolonjske stopnje. 0,8 1,7 10 - Specializacija - ki so končale šolanje v 1- do 2- letnem podiplomskem specialističnem študijskem programu in si bodo pridobile strokovni naziv specialist; običajno 1 leto. 0,5 0,5 11 - Magisterij - osebe ki so končale šolanje v 2- letnem podiplomskem magistrskem programu in so si pridobile znanstveni naslov magister znanosti oziroma magister umetnosti. V to stopnjo študija spada tudi študij MBA. V to kategorijo spadajo tudi osebe, ki so se šolale 5 ali 6 let po starem univerzitetnem programu (npr. študij medicine). 1,5 1,6 12 - Doktorat 0,6 0,9 55 - (drugo) 0,1 0,1 77 - (zavrnitev) 0,3 0,3 88 - (ne vem) 0,0 0,0 571 Dosedanje meritve: 20101 20122 20141 00 - Brez šolske izobrazbe - oseba, ki nima dokončanega niti enega razreda OŠ, je brez šolske izobrazbe. Brez šolske izobrazbe so tudi osebe, ki imajo narejene 3 razrede osemletke ali manj oz. 5 razredov devetletke ali manj 0,6 0,2 0,2 01 - Nepopolna osnovnošolska izobrazba - osebe, ki imajo več kot 3 razrede osemletke, ali več kot 5 razredov devetletke a niso dokončale OŠ oz. niso pridobile spričevala o končani OŠ. 3,5 3,0 2,9 02 - Osnovnošolska izobrazba (ima spričevalo o končani OŠ) 19,7 19,4 19,5 03 - Nižja ali srednja poklicna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 1- do 2,5-letnih programih za pridobitev nižje poklicne izobrazbe oz. osebe, ki se končale šolanje v 3-letnih programih za pridobitev srednje poklicne izobrazbe; certifikat o NPK. 21,0 19,6 19,6 04 - Srednja strokovna izobrazba - osebe, ki so končale srednjo tehniško šolo oz. drugo strokovno izobrazbo, trajanje 4 ali 5 let, opravljena matura; tudi mojstrska oziroma delovodska ali poslovodska šola. 25,9 24,3 24,8 05 - Srednja splošna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v gimnaziji ali strokovni gimnaziji, imajo maturitetno spričevalo. 8,1 9,8 8,7 06 - Višja strokovna izobrazba, višješolska izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 2- letnem programu višjega strokovnega izobraževanja na višji strokovni šoli. 6,3 6,8 6,6 07 - Visokošolska strokovna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 3- letnem (izjemoma 4-letnem) dodiplomskem visokošolskem programu na visoki strokovni šoli, fakulteti ali akademiji; 1. bolonjska stopnja. 3,6 5,1 4,7 08 - Visokošolska univerzitetna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 4-letnem dodiplomskem univerzitetnem programu na fakulteti ali akademiji; tudi 1. bolonjska stopnja; običajno 4 leta+diploma. 8,6 9,8 10,9 09 - Specializacija - ki so končale šolanje v 1- do 2- letnem podiplomskem specialističnem študijskem programu in si bodo pridobile strokovni naziv specialist; običajno 1 leto. 0,6 0,3 0,2 10 - Magisterij - osebe ki so končale šolanje v 2- letnem podiplomskem magistrskem programu in so si pridobile znanstveni naslov magister znanosti oziroma magister umetnosti; tudi bolonjski magisterij. V to stopnjo študija spada tudi študij MBA. V to kategorijo spadajo tudi osebe, ki so se šolale 5 ali 6 let po starem univerzitetnem programu (npr. študij medicine). 1,2 0,9 1,0 11 - Doktorat 0,4 0,5 0,5 55 - (drugo) 0,0 0,1 0,0 88 - (ne vem) 0,0 0,2 0,1 99 - (b.o.) 0,2 0,2 0,3 572 Dosedanje meritve: 20022 20042 20061 20082 0 - nedokončana osnovna šola 5,1 4,8 3,3 3,0 1 - dokončana osnovna šola 24,9 25,5 24,6 25,3 2 - 2-3 letna poklicna šola 23,7 24,1 23,0 21,0 3 - splošna gimnazija, poklicna gimnazija, štiriletna strokovna šola 31,0 30,1 29,3 29,7 4 - 2-letna višja (strokovna) šola 5,5 5,0 6,0 6,7 5 - visoka šola ali fakulteta 8,5 9,6 12,6 12,9 6 - magisterij, doktorat 0,7 0,8 1,2 1,2 8 - (ne vem) 0,6 0,2 0,1 0,1 9 - (brez odgovora) 0,0 0,0 0,1 0,2 ODGOVARJAJO VSI! F16 Koliko let je trajalo vaše šolanje bodisi redno ali izredno? Prosimo, izrazite število v celih letih in upoštevajte tudi obvezno izobrazbo. Pri meritvah od 2000 do 2008 še dodatna opomba: (ANKETAR: upoštevajte tudi dokončane letnike šolanja pri anketiranih dijakih in študentih) 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162 20182 1 - do 4 leta 2,3 3,6 3,6 3,7 3,0 3,7 1,3 1,0 1,1 2 - od 5 do 8 23,4 23,1 20,1 21,3 18,8 17,8 17,3 15,7 13,4 let 3 - od 9 do 10 7,3 6,9 7,2 7,0 5,6 5,9 6,0 5,7 4,3 let 4 - od 11 do 12 let 38,4 37,9 36,4 34,3 40,4 40,2 41,3 38,7 37,6 5 - od 13 do 16 let 20,5 20,2 21,3 22,9 20,6 20,5 21,7 25,5 27,8 6 - 17 in več 7,8 7,5 10,5 10,1 10,9 11,5 12,3 12,9 15,1 let 7 - (b.o.+) 0,0 0,0 0,3 0,2 0,4 0,4 0,0 0,5 0,7 8 - (ne vem) 0,2 0,7 0,7 0,4 0,2 0,1 0,2 0,1 0,1 F17a KARTICA 40 Kaj od naštetega opisuje vašo delovno aktivnost v zadnjem tednu dni? Navedite vse ustrezne odgovore. ... Morda še kaj? 20182 01 - opravlja plačano delo, tudi če je bil na dopustu (zaposlen_a, samozaposlen_a, dela za svoje družinsko podjetje) 52,2 02 - se izobražuje (tudi če je trenutno na šolskih počitnicah; gre za izobraževanje, ki ga ne plačuje delodajalec) 14,7 03 - je nezaposlen_a, aktivno je iskal_a delo 2,3 04 - je nezaposlen_a, ni aktivno iskal_a dela 3,6 05 - trajno bolan_na ali delovno nezmožen_na 2,3 573 06 - upokojen_a 29,2 08 - opravlja gospodinjska dela, skrbi za otroke ali druge osebe 36,8 09 - (drugo) 3,9 77 - (zavrnitev) 0,1 88 - (ne vem) 0,0 Dosedanje meritve: 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162 01 - opravlja plačano delo, tudi če je bil/-a na dopustu (zaposlen/-a samozapo- slen/-a, dela za svoje družinsko podjetje) 47,2 46,8 44,8 49,9 46,8 43,1 43,1 49,7 02 - se izobražuje (tudi če je trenutno na šolskih počitni- cah; gre za izobraževanje, ki ga ne plačuje delodajalec) 18,9 20,8 18,8 17,7 16,1 14,4 13,2 14,2 03 - je nezaposlen/-a, aktivno je iskal/-a delo 4,5 3,3 5,0 2,8 4,1 6,5 5,3 4,8 04 - je nezaposlen/-a, ni aktivno iskal/-a dela 3,4 3,1 4,3 3,0 4,1 2,9 3,1 3,6 05 - trajno bolan/-a ali delovno nezmožen/-a 2,7 1,3 2,0 1,5 1,8 1,8 1,3 1,3 06 - upokojen/-a 26,5 30,1 29,9 31,3 29,9 33,2 36,1 31,0 07 - prostovoljno dela v skupnosti 0,8 0,6 0,7 5,2 3,8 0,0 -- -- 08 - opravlja gospodinjska dela, skrbi za otroke ali druge osebe 21,5 21,2 32,7 30,8 30,1 19,2 23,2 39,7 09 - (drugo) 2,3 2,0 1,8 2,2 2,0 1,7 1,7 3,0 77 - (b.o.+) 0,0 0,0 0,5 0,3 0,1 0,2 0,2 0,2 88 - (ne vem) 0,0 0,1 0,5 0,1 0,1 0,0 0,1 0,0 574 Preskok: Odgovarjajo tisti, ki so navedli več kot en odgovor pri F17a F17c PONOVNO KARTICA 40 In kaj od naštetega najbolje opisuje vašo delovno aktivnost v zadnjem tednu dni? Prosimo, navedite le en odgovor. 20182 n=494 01 - opravlja plačano delo, tudi če je bil na dopustu (zaposlen_a, samozaposlen_a, dela za svoje družinsko podjetje) 52,8 02 - se izobražuje (tudi če je trenutno na šolskih počitnicah; gre za izobraževanje, ki ga ne plačuje delodajalec) 5,5 03 - je nezaposlen_a, aktivno je iskal_a delo 0,2 04 - je nezaposlen_a, ni aktivno iskal_a dela 0,4 05 - trajno bolan_na ali delovno nezmožen_na 1,8 06 - upokojen_a 17,2 08 - opravlja gospodinjska dela, skrbi za otroke ali druge osebe 20,6 09 - (drugo) 1,4 77 - (zavrnitev) 0,0 88 - (ne vem) 0,0 Dosedanje meritve: 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162 n=572 n=415 n=517 n=460 n=452 n=265 n=288 n=541 01 - opravlja plačano delo, tudi če je bil na dopustu (zaposlen/-a, samozaposlen/- -a, dela za svoje družinsko podjetje) 37,6 49,4 48,9 45,7 46,2 37,7 50,0 51,2 02 - se izobražuje (tudi če je trenu- tno na šolskih počitnicah; gre za izobraževanje, ki ga ne plačuje delodajalec) 17,1 13,7 9,7 10,4 8,8 7,2 4,2 5,7 03 - je nezaposlen/-a, 2,6 aktivno je iskal/-a delo 2,3 1,7 1,9 2,2 2,4 1,7 2,6 04 - je nezaposlen/-a, 0,8 ni aktivno iskal/-a dela 1,6 1,2 1,5 0,7 1,1 0,0 1,3 05 - trajno bolan/-na 1,5 ali delovno nezmožen_na 2,4 1,0 0,8 0,7 1,3 1,4 0,6 06 - upokojen/-a 17,7 22,9 12,4 16,5 21,0 20,0 17,4 18,7 07 - prostovoljno delo v skupnosti 0,9 0,0 0,4 1,1 0,7 0,0 - - 08 - opravlja gospodinjska dela, skrbi za otroke ali druge osebe 18,9 9,2 22,8 20,0 13,9 23,8 19,8 17,7 09 - (drugo) 0,7 0,7 0,2 0,9 0,9 0,4 0,7 1,1 77 - (b.o.+) 0,0 0,0 1,0 1,3 3,5 6,0 3,8 0,9 88 - (ne vem) 0,9 0,2 0,4 0,7 0,0 0,0 1,0 0,2 575 Preskok: Odgovarjajo tisti, ki ne opravljajo plačanega dela (F17a ni 01) F18 Ali lahko še enkrat preverimo, ali ste v zadnjih sedmih dneh opravili kakršnokoli plačano delo (vsaj uro ali več)? 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162 20182 n=823 n=1002 n=815 n=643 n=748 n=717 n=698 n=659 n=630 1 - da 13,1 27,1 6,4 1,9 2,7 1,5 1,9 2,7 4,8 2 - ne 86,9 72,8 91,0 95,6 95,6 95,5 96,7 94,2 94,9 7 - (b.o.+) 0,0 0,0 2,3 2,5 1,7 2,8 1,4 3,0 0,3 8 - (ne vem) 0,0 0,1 0,2 0,0 0,0 0,1 0,0 0,0 0,0 Preskok: Odgovarjajo, če je odgovor na vprašanje F18 = 2, 7, 8 F19 Ste kdaj prej imeli plačano delo? 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162 20182 n=739 n=744 n=763 n=615 n=715 n=706 n=675 n=641 n=598 1 - da 71,0 66,3 70,1 73,5 74,3 70,8 76,3 74,3 76,6 2 - ne 29,0 33,6 26,3 25,4 24,9 27,9 23,6 22,6 23,4 7 - (b.o.+) 0,0 0,0 3,5 1,0 0,7 1,3 0,1 3,1 0,0 8 - (ne vem) 0,0 0,1 0,0 0,2 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 Preskok: Odgovarjajo, če je odgovor na vprašanje Ff19 = 1; F20 Katerega leta ste imeli zadnje plačano delo, zaposlitev? 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162 20182 n=535 n=503 n=535 n=452 n=532 n=509 n=515 n=496 n=459 01 - do 1980 12,3 14,1 9,2 8,6 5,5 4,1 4,1 3,0 3,3 02 - od 1981 do 1990 22,1 22,7 22,2 19,0 15,4 11,4 11,5 10,9 11,1 03 - od 1991 do 2000 37,8 32,0 31,2 32,7 31,4 23,4 27,0 25,2 20,9 04 - od 2001 do 2010 24,9 28,0 32,9 37,4 45,1 57,0 33,4 24,8 28,1 05 - od 2011 naprej - - - - - - 21,7 30,0 33,6 77 - (b.o.+) 0,0 0,0 0,0 0,0 0,8 2,0 0,2 4,4 0,4 88 - (ne vem) 3,0 3,2 4,5 2,0 1,9 2,2 2,1 1,6 2,6 576 ANKETAR_KA: Če je anketiranec_ka sedaj zaposlen_a ali opravlja plačano delo (šifra 1 pri F17a ali F18), se vprašanja F21 do F34a nanašajo na njegovo / njeno sedanjo zaposlitev. Če sedaj ni zaposlen_a, a je prej bil_a (šifra 1 pri F19), se nanašajo vprašanja F21 do F34a na njegovo / njeno zadnjo zaposlitev. Če ima anketiranec_ka več kot eno zaposlitev, naj odgovarja za tisto, ki obsega več ur na teden. Če ima anketiranec_ka dve povsem enakovredni zaposlitvi, pa naj odgovarja za tisto, za katero prejema boljše plačilo. Preskok: Odgovarjajo vsi zaposleni (pri F17a in nekdaj zaposleni (pri F19) / (koda 01 pri F17a ali F18 = 1 ali F19 = 1) F21 Ali pri svoji poglavitni zaposlitvi... 20162 20182 n=1162 n=1177 1 - delate/ ste delali za koga drugega 87,9 85,6 2 - ste (bili) samozaposleni 8,4 10,3 3 - delate v družinskem podjetju 3,2 3,4 7 - (b.o.+) 0,6 0,4 8 - (ne vem) 0,0 0,3 Dosedanje meritve: 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 n=1294 n=1170 n=1242 n=1123 n=1224 n=1060 n=1054 1 - delate/ ste delali za koga drugega 89,1 90,7 89,9 88,0 88,2 86,8 87,7 2 - ste (bili) samozaposleni 8,3 5,9 6,4 6,7 7,6 8,9 8,5 3 - delate v družinskem podjetju 2,3 3,1 3,1 4,3 2,5 3,4 2,8 7 - (b.o.+) 0,0 0,0 0,6 0,9 1,6 0,5 0,9 8 - (ne vem) 0,3 0,3 0,4 0,2 0,2 0,5 0,0 Preskok: Odgovarjajo, če je odgovor na vprašanje F21 = 2 F22 Koliko ljudi zaposlujete / ste zaposlovali (če sploh)? 20141 20162 20182 n=90 n=98 n=121 1 - 0 ljudi 36,7 42,9 50,4 2 - 1 31,1 27,6 25,6 3 - 2 10,0 8,2 8,3 4 - 3 do 5 ljudi 13,3 10,2 5,8 5 - 6 in več 7,8 6,1 6,6 7 - (b.o.+) 0,0 5,1 2,5 8 - (ne vem) 1,1 0,0 0,8 577 Dosedanje meritve: 20022 20042 20061 20082 20101 20122 n=80 n=71 n=80 n=75 n=93 n=94 01 - 0 ljudi 18,8 43,7 31,3 38,7 29,0 44,7 02 - do 5 ljudi 55,0 45,1 50,0 42,7 47,3 48,9 03 - 6 do 10 ljudi 10,0 5,6 2,5 4,0 2,2 4,3 04 - 11 ljudi in več 16,3 4,2 10,0 5,3 3,3 2,2 88 - ne vem, b.o. 0,0 1,4 0,0 0,0 2,2 0,0 99 - (b.o.+) 0,0 0,0 6,3 9,3 16,1 0,0 Ppreskok: Odgovarjajo, če je odgovor na vprašanje F21 = 1, 3, 7, 8 F23 Ali imate / ste imeli pogodbo za... 20162 20182 n=1061 n=1054 1 - nedoločen čas 82,0 81,7 2 - določen čas 12,7 14,1 3 - nimam/nisem imel(a) pogodbe 4,9 3,6 7 - (b.o.+) 0,2 0,3 8 - (ne vem) 0,2 0,3 Dosedanje meritve: 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 n=1191 n=1118 n=1155 n=1048 n=1111 n=966 n=954 1 - nedoločen čas 78,0 74,9 73,9 72,4 79,0 80,5 82,4 2 - določen čas 19,8 13,7 15,3 14,7 14,0 15,2 12,9 3 - nimam/nisem imel(a) pogodbe 0,0 10,4 10,1 11,0 6,2 3,3 4,3 7 - (b.o.+) 0,0 0,0 0,5 1,3 0,3 0,4 0,2 8 - (ne vem) 2,2 1,1 0,2 0,6 0,5 0,5 0,2 Preskok: Odgovarjajo vsi zaposleni in nekdaj zaposleni F24 Koliko ljudi je (bilo) zaposlenih v podjetju, organizaciji, kjer delate (ste delali)? 20162 20182 n=1162 n=1177 1 - manj kot 10 22,4 23,5 2 - 10 do 24 9,4 9,9 3 - 25 do 99 22,1 20,7 4 - 100 do 499 20,6 19,8 5 - 500 ali več 23,8 24,3 7 - (zavrnitev) 0,6 0,3 8 - (ne vem) 1,3 1,4 578 Dosedanje meritve: 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 n=1288 n=1178 n=1242 n=1123 n=1224 n=1060 n=1054 1 - manj kot 10 22,7 19,1 18,6 20,5 20,4 23,0 22,1 2 - 10 do 24 9,7 10,1 10,1 10,6 8,9 8,9 11,0 3 - 25 do 99 20,2 18,3 20,9 20,2 21,7 20,3 18,6 4 - 100 do 499 22,4 25,6 21,5 22,6 23,0 20,9 22,8 5 - 500 ali več 22,6 24,3 24,2 22,5 22,4 24,0 22,5 7 - (b.o.+) 0,0 0,0 0,7 1,1 1,8 0,6 0,9 8 - (ne vem) 2,5 2,6 3,9 2,5 1,9 2,4 2,1 F25 Ali pri svojem delu tudi nadzorujete (ste nadzorovali) delo drugih zaposlenih oz. ste (bili) zanj odgovorni? 20162 20182 n=1162 n=1177 1 - da 34,7 35,9 2 - ne 65,0 63,6 7 - (b.o.+) 0,4 0,3 8 - (ne vem) 0,0 0,3 Dosedanje meritve: 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 n=1293 n=1180 n=1242 n=1123 n=1224 n=1060 n=1054 1 - da 38,0 38,1 37,5 34,4 33,2 32,8 34,4 2 - ne 61,6 61,8 61,4 64,4 64,5 66,7 64,7 7 - (b.o.+) 0,0 0,0 0,6 1,1 1,7 0,5 0,9 8 - (ne vem) 0,4 0,1 0,4 0,2 0,6 0,0 0,0 Preskok: Odgovarjajo, če je odgovor na vprašanje F25 = 1 F26 Koliko podrejenih imate (ste imeli) pri svojem delu? 20162 20182 n=403 n=422 1 - manj kot 10 66,7 65,4 2 - 10 do 24 17,1 19,0 3 - 25 do 99 9,9 10,2 4 - 100 do 499 3,2 2,8 5 - 500 ali več 1,7 0,0 7 - (b.o.+) 0,5 1,4 8 - (ne vem) 0,7 1,2 579 Dosedanje meritve: 20141 n=363 1 - 0 ljudi 2,2 2 - 1–2 19,6 3 - 3 do 5 ljudi 27,3 4 - 6 do 10 ljudi 18,2 5 - 11 do 20 ljudi 12,1 6 - 21 ljudi in več 18,7 8 - (ne vem) 1,9 Dosedanje meritve: 20022 20042 20061 20082 20101 20122 n=485 n=446 n=466 n=386 n=406 n=353 01 - 0 ljudi 4,1 6,5 3,0 1,3 2,0 4,5 02 - do 5 ljudi 54,0 45,8 47,9 53,4 47,5 50,1 03 - 6 do 10 ljudi 15,7 19,1 16,7 16,6 22,2 17,8 04 - 11 ljudi in več 26,2 24,6 25,8 25,4 22,9 24,9 88 - (ne vem) 0,0 4,0 5,6 2,3 3,9 0,6 99 - (brez odgovora) 0,0 0,0 1,1 1,0 1,5 2,0 Preskok: Odgovarjajo vsi zaposleni in nekdaj zaposleni KARTICA 41 Prebrali vam bomo nekaj stvari v zvezi z vašim delom, zaposlitvijo. Prosimo ocenite, koliko vam vaši predpostavljeni pri delu dopuščajo (so dopuščali)... Preberi… sploh nimam / v celoti vplivam / b.o. ne nisem imel(a) vpliva na to sem vplival(a) na to + vem 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 77 88 F27 da se sami odločate, kako si boste organizirali delo čez dan SJM022 21,0 6,2 5,0 5,6 3,2 10,0 3,2 8,2 15,6 7,5 14,3 0,0 0,1 SJM042 19,4 5,6 4,4 4,7 3,8 9,2 4,2 7,7 11,9 7,6 20,7 0,0 0,9 SJM061 15,4 4,3 4,1 4,7 2,7 10,1 4,8 7,8 13,0 10,5 21,0 1,1 0,5 SJM082 17,0 6,6 4,5 3,0 2,9 9,4 5,2 7,4 13,4 8,4 20,5 1,2 0,5 SJM101 22,3 4,1 3,8 3,7 3,0 9,3 4,4 6,9 11,8 7,6 21,0 1,9 0,3 SJM122 13,9 4,2 4,0 4,5 2,3 9,5 3,6 8,7 13,6 8,0 27,0 0,5 0,4 SJM141 17,8 4,0 2,6 2,4 1,6 10,5 5,4 9,6 13,8 7,9 23,1 0,9 0,6 SJM162 14,8 2,8 2,7 3,7 2,0 10,0 4,6 7,1 18,0 9,1 24,7 0,5 0,1 SJM182 12,4 2,6 3,8 3,7 2,9 9,5 4,9 11,0 14,4 8,3 25,6 0,6 0,3 580 sploh nimam / v celoti vplivam / b.o. ne nisem imel(a) vpliva na to sem vplival(a) na to + vem 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 77 88 F28 da vplivate na odločitve o delovanju organizacije SJM042 34,0 9,4 8,6 8,3 4,0 8,3 4,6 4,9 6,8 2,6 7,4 0,0 1,2 SJM061 28,5 9,5 8,1 7,1 4,4 10,7 4,9 6,4 6,4 3,4 8,7 1,2 0,6 SJM082 25,1 12,0 8,2 6,3 5,4 10,6 4,9 5,7 6,4 2,6 11,0 1,3 0,4 SJM101 33,7 6,8 7,0 5,6 4,3 10,5 5,1 5,1 6,5 3,3 9,6 2,0 0,7 SJM122 28,8 7,9 7,1 5,6 4,2 8,1 5,1 7,3 8,7 3,0 13,1 0,4 0,8 SJM141 32,6 6,6 5,6 5,4 3,2 10,6 6,0 6,3 7,3 2,9 12,0 0,8 0,7 SJM162 26,0 4,9 6,5 6,5 4,6 11,7 6,5 7,9 8,3 4,0 12,0 0,5 0,7 SJM182 27,1 5,4 7,1 6,2 4,2 9,9 6,5 7,5 8,9 3,8 12,9 0,3 0,1 Povprečna ocena: 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162 20182 F27 5,09 5,44 5,89 5,63 5,40 6,21 5,95 6,31 6,38 F28 - 3,25 3,68 3,82 3,59 4,10 3,90 4,36 4,32 F29 Navedite število delovnih ur, ki jih morate tedensko opraviti (ste jih morali opraviti) po pogodbi, pri čemer ne upoštevajte plačanih ali neplačanih nadur. Povprečno število ur: 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162 20182 n=1266 n=1172 n=1242 n=1123 n=1224 n=1060 n=1054 n=1162 n=1177 40,41 40,68 40,10 39,22 39,54 39,68 40,34 39,52 40,49 F30 Ne glede na število ur, ki jih morate opraviti po pogodbi, ocenite, koliko ur na teden običajno dejansko opravite (ste opravili), vključno s plačanimi ali neplačanimi nadurami. Povprečno število ur: 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162 20182 n=1243 n=1142 n=1242 n=1123 n=1224 n=1060 n=1054 n=1162 n=1177 45,54 44,19 44,80 43,15 43,58 41,61 45,53 45,09 43,97 F31 Kaj podjetje ali organizacija, za katero delate (ste delali), predvsem proizvaja oz. kaj je (bila) njena poglavitna dejavnost? PODATKI SO V DATOTEKI! 581 F32 KARTICA 42 V kakšnem tipu podjetja ali organizacije, ki so navedene na tej kartici, delate (ste delali)? 20082 20101 20122 20141 20162 20182 n=1123 n=1224 n=1060 n=1054 n=1162 n=1177 1 - državna ali občinska uprava 5,5 8,7 12,5 8,3 8,6 12,2 2 - ostali javni sektor (npr. izobraževanje in zdravstvo) 10,7 12,5 10,8 14,6 16,5 12,6 3 - podjetje v državni lasti 31,7 29,2 25,1 28,9 22,7 17,1 4 - podjetje v zasebni lasti 42,7 40,1 42,0 38,7 43,9 49,1 5 - samozaposlen 4,7 5,5 6,6 6,0 5,9 6,9 6 - drugo 1,2 1,1 1,7 1,6 1,6 1,4 7 - (b.o.+) 2,0 1,6 0,4 0,5 0,4 0,2 8 - (ne vem) 1,4 1,2 0,9 1,3 0,4 0,6 F33 Kakšen je (bil) naziv vašega delovnega mesta? F34 Kakšno delo pretežno opravljate (ste opravljali) v okviru tega delovnega mesta? F34a Kakšno usposabljanje ali kvalifikacije so (bile) potrebne za opravljanje tega dela? SJM162 SJM182 n=1163 n=1177 0 - vojaški poklici 0,4 0,3 1 - zakonodajalci / zakonodajalke, visoki uradniki / visoke uradnice, menedžerji / menedžerke 4,7 8,5 2 - strokovnjaki / strokovnjakinje 16,1 15,5 3 - tehniki/tehnice in drugi strokovni sodelavci/druge strokovne sodelavke 12,2 18,0 4 - uradniki/uradnice 11,1 7,0 5 - poklici za storitve, prodajalci / prodajalke 16,5 13,0 6 - kmetovalci / kmetovalke, gozdarji / gozdarke, ribiči / ribičke, lovci / lovke 2,1 1,1 7 - poklici za neindustrijski način dela 12,2 14,1 8 - upravljavci / upravljavke strojev in naprav, industrijski izdelovalci / ind. izdelovalke in sestavljavci / sestavljavke 13,6 13,3 9 - poklici za preprosta dela 8,3 6,5 77 - (b.o.+) 2,9 0,4 88 - ne vem - 2,3 582 Dosedanje meritve: SJM022 SJM042 SJM061 SJM082 SJM101 SJM122 SJM141 n=1291 n=1173 n=1242 n=1123 n=1224 n=1060 n=1054 0 - vojaški poklici 0,0 0,0 0,4 0,5 0,3 0,5 0,2 1 - zakonodajalci / zakono- dajalke, visoki uradniki / visoke uradnice, mene- džerji / menedžerke 6,4 6,0 7,7 4,9 5,8 6,3 5,6 2 - strokovnjaki / strokovnjakinje 12,6 14,6 13,7 14,7 14,5 12,7 15,0 3 - tehniki/tehnice in drugi strokovni sodelavci/druge strokovne sodelavke 14,6 13,9 13,1 15,4 15,5 17,3 17,7 4 - uradniki/uradnice 11,0 12,7 12,0 8,7 8,3 8,0 6,7 5 - poklici za storitve, prodajalci / prodajalke 13,0 14,0 12,9 13,5 13,2 13,2 13,8 6 - kmetovalci / kmetovalke, gozdarji / gozdarke, ribiči / ribičke, lovci / lovke 2,6 1,0 1,3 1,6 1,2 1,5 1,1 7 - poklici za neindustrijski način dela 18,9 19,7 18,4 12,3 16,1 13,9 11,2 8 - upravljavci / upravljavke strojev in naprav, industrijski izdelovalci / ind. izdelovalke in sestav- ljavci / sestavljavke 11,8 7,2 9,8 9,8 10,1 17,5 11,8 9 - poklici za preprosta dela 9,1 10,9 9,2 10,7 11,1 7,2 10,7 99 - (b.o.+) 0,0 0,0 1,5 7,8 4,0 1,9 6,2 F35 Ali ste v zadnjih desetih letih najmanj šest mesecev skupaj opravljali kakršnokoli plačano delo v drugi državi? 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162 20182 n=1179 n=1242 n=1123 n=1224 n=1060 n=1054 n=1162 n=1177 1 - da 4,1 4,2 3,6 2,5 2,5 3,5 5,6 5,9 2 - ne 95,9 94,6 95,3 96,0 97,0 96,1 94,1 93,6 7 - (b.o.+) 0,0 1,1 1,0 1,5 0,5 0,4 0,4 0,4 8 - (ne vem) 0,0 0,1 0,2 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 583 ODGOVARJAJO VSI! F36 Ali ste bili kdaj brezposelni in ste iskali zaposlitev več kot tri mesece? 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162 20182 1 - da 23,6 22,6 25,7 23,8 25,1 25,1 26,6 27,4 27,8 2 - ne 75,3 76,4 73,8 75,7 74,5 74,5 72,7 72,3 71,6 7 - (b.o.+) 0,0 0,0 0,2 0,4 0,1 0,3 0,4 0,3 0,5 8 - (ne vem) 1,1 1,1 0,3 0,2 0,3 0,2 0,3 0,1 0,2 Preskok: Odgovarjajo, če je odgovor na vprašanje F36 = 1 F37 Ali je katero od teh obdobij trajalo 12 mesecev ali več? 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162 20182 n=388 n=352 n=379 n=306 n=352 n=319 n=325 n=358 n=366 1 - da 47,3 45,7 55,9 46,7 51,7 61,1 56,0 53,9 54,6 2 - ne 52,7 54,0 43,0 52,0 47,2 36,4 43,7 45,8 45,4 7 - (b.o.+) 0,0 0,0 0,5 0,0 0,6 1,6 0,3 0,0 0,0 8 - (ne vem) 0,0 0,3 0,5 1,3 0,6 0,9 0,0 0,3 0,0 F38 Ali je bilo katero od teh obdobij v zadnjih 5 letih? Anketar/ka: gre za obdobja daljša od treh mesecev iz vprašanja F36 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162 20182 n=388 n=352 n=379 n=306 n=352 n=319 n=325 n=358 n=366 1 - da 49,7 48,4 50,9 48,0 42,6 48,9 50,5 45,5 41,5 2 - ne 50,3 51,3 47,5 51,6 56,0 49,8 49,5 54,5 57,9 7 - (b.o.+) 0,0 0,0 1,3 0,0 1,1 1,3 0,0 0,0 0,3 8 - (ne vem) 0,0 0,3 0,3 0,3 0,3 0,0 0,0 0,0 0,3 ODGOVARJAJO VSI! F39 Ali ste zdaj oz. ste kdaj prej bili član_ica sindikata ali podobne organizacije? ČE DA, ali ste član_ica sedaj, ali ste bili član_ica, pa niste več? 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162 20182 1 - da, sedaj sem 22,6 19,9 16,7 15,6 16,7 13,4 11,8 12,8 11,8 2 - da, prej sem bil 32,7 31,6 34,3 33,2 33,3 32,1 39,9 37,2 30,9 3 - ne 43,8 46,8 48,1 50,3 49,2 54,1 47,7 49,4 57,0 7 - (b.o.+) 0,9 1,7 0,5 0,5 0,1 0,2 0,3 0,4 0,1 8 - (ne vem) 0,0 0,0 0,3 0,4 0,7 0,2 0,2 0,3 0,2 584 F40 KARTICA 43 Prosimo, pomislite na dohodke vsakega od članov vašega gospodinjstva in na morebitne druge dohodke gospodinjstva kot celote. Kaj bi rekli, kateri je glavni vir dohodka v vašem gospodinjstvu? 20182 01 - plače 61,7 02 - dohodek iz samozaposlitve (z izjemo kmetovanja) 3,8 03 - dohodek iz kmetovanja 1,7 04 - pokojnine 29,1 05 - podpora za brezposelne ali presežne delavce 1,0 06 - kakšna druga vrsta socialnih prejemkov in/ali dodatkov 1,4 07 - dohodek iz naložb, prihrankov, zavarovanja ali lastnine 0,1 08 - dohodki iz drugih virov 0,8 77 - (zavrnitev) 0,2 88 - (ne vem) 0,3 Dosedanje meritve: 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162 01 - plače 62,3 61,3 60,6 62,8 62,9 57,0 55,7 61,4 02 - dohodek iz samozapo-slitve (brez kmetovanja) * 6,6 2,7 3,1 2,6 2,6 2,9 1,9 2,8 03 - dohodek iz kmetovanja - 2,3 2,6 1,6 1,8 2,9 2,0 2,2 04 - pokojnine 26,3 29,5 29,1 29,9 28,7 32,9 36,1 29,6 05 - podpora za brezposelne ali presežne delavce 1,3 0,6 1,0 0,9 1,6 1,4 0,4 1,2 06 - druge socialne podpore ali štipendije 0,3 0,8 0,8 0,8 0,9 0,7 1,2 1,6 07 - dohodek iz naložb, prihrankov, zavarovanja ali lastnine 0,1 0,1 0,5 0,4 0,2 0,2 0,1 0,2 08 - dohodki iz drugih virov 0,7 0,8 0,9 0,3 0,7 0,6 0,8 0,6 77 - (zavrnitev) 0,9 0,8 0,7 0,2 0,3 0,9 0,6 0,4 88 - (ne vem) 1,5 1,0 0,5 0,2 0,2 0,2 0,7 0,2 99 - (b.o.) 0,0 0,0 0,1 0,3 0,2 0,3 0,6 0,0 * v SJM022 sta bili kategoriji 02 in 03 združeni 585 F41 KARTICA 44 S pomočjo te kartice povejte, katera črka najbolje označuje skupni mesečni neto dohodek vašega gospodinjstva (neto - brez davkov in prispevkov). Seštejte dohodke iz vseh virov. Če ne veste natančno, povejte približno. 20162 20182 01 - J do 550 € 7,2 5,6 02 - R od 551 do 800 € 8,9 8,8 03 - C od 801 do 1000 € 9,0 9,0 04 - M od 1001 do 1300 € 13,9 12,4 05 - F od 1301 do 1600 € 9,3 11,7 06 - S od 1601 do 1900 € 10,2 11,0 07 - K od 1901 do 2200 € 9,0 8,6 08 - P od 2201 do 2600 € 7,9 7,2 09 - D od 2601 do 3200 € 5,7 7,0 10 - H nad 3200 € 4,2 6,1 77 - (b.o.+) 9,3 6,9 88 - (ne vem) 5,4 5,7 Dosedanje meritve: 20122 20141 01 - J do 550 € 7,6 9,2 02 - R od 551 do 800 € 9,1 10,9 03 - C od 801 do 1000 € 11,0 10,3 04 - M od 1001 do 1300 € 11,5 11,7 05 - F od 1301 do 1600 € 10,2 9,4 06 - S od 1601 do 1900 € 6,5 7,9 07 - K od 1901 do 2200 € 6,5 8,1 08 - P od 2201 do 2500 € 4,9 5,2 09 - D od 2501 do 3100 € 3,6 4,8 10 - H nad 3101 € 3,2 3,7 77 - (zavrnil odgovor) 13,5 8,3 88 - (ne vem) 11,7 9,7 99 - (b.o.) 0,6 0,8 586 Dosedanje meritve: 20082 20101 01 - J manj kot 650 € 13,4 8,5 02 - R od 651 do 800 € 7,9 12,1 03 - C od 801 do 950 € 6,0 10,2 04 - M od 951 do 1100 € 7,6 10,2 05 - F od 1101 do 1300 € 7,0 7,8 06 - S od 1301 do 1600 € 9,3 6,8 07 - K od 1601 do 1900 € 8,5 7,1 08 - P od 1901 do 2200 € 7,4 5,0 09 - D od 2201 do 3000 € 7,8 4,8 10 - H 3001 € in več 4,4 4,3 77 - (zavrnil odgovor) 9,8 12,3 88 - (ne vem) 10,7 10,5 99 - (brez odgovora) 0,2 0,5 Dosedanje meritve: 20022 20042 20061 01 - manj kot 35.000 Sit (146 €) 0,7 0,3 0,6 02 - od 35.000 - manj kot 70.000 Sit (146–292 €) 4,7 3,8 2,0 03 - od 70.000 do manj kot 115.000 Sit (292–480 €) 14,6 10,8 8,3 04 - od 115.000 do manj kot 230.000 Sit (480–960 €) 26,2 22,5 22,2 05 - od 230.000 do manj kot 350.000 Sit (960–1.460 €) 18,9 16,8 18,0 06 - od 350.000 do manj kot 450.000 Sit (1.460–1.878 €) 9,3 11,3 12,0 07 - od 450.000 do manj kot 580.000 Sit (1.878–2.420 €) 5,0 6,4 7,7 08 - od 580.000 do manj kot 700.000 Sit (2.420–2.920 €) 1,8 2,8 4,9 09 - od 700.000 do manj kot 1.200.000 Sit (2.920–5.000 €) 1,0 1,9 2,8 10 - od 1.200.000 do manj kot 1.700.000 Sit (5.000–7.094 €) 0,1 0,1 0,4 11 - od 1.700.000 do manj kot 2.400.000* Sit (7.400–10.015 €) 0,1 0,1 0,0 12 - več kot 2.400.000 Sit (10.015 €) 0,0 0,1 0,1 77 - (odklonil odgovor) 9,9 12,5 11,2 88 - (ne vem) 7,8 10,7 9,8 99 - (brez odgovora) 0,0 0,0 0,1 587 F42 KARTICA 45 Kako vidite situacijo z dohodkom v vašem gospodinjstvu? Kateri od naslednjih opisov ji najbolj ustreza? 20162 20182 1 - s sedanjimi dohodki se lahko brez težav preživljamo 45,9 50,3 2 - s sedanjimi dohodki ravno še shajamo 40,1 35,4 3 - s sedanjimi dohodki se le težko preživljamo 9,5 9,3 4- s sedanjimi dohodki se izredno težko preživljamo 3,7 4,2 7 - (b.o.+) 0,5 0,6 8 - (ne vem) 0,4 0,2 Dosedanje meritve: 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 1 - s sedanjimi dohodki se lahko brez težav preživljamo 37,9 39,3 44,4 39,6 36,4 34,5 37,1 2 - s sedanjimi dohodki ravno še shajamo 46,0 45,4 42,1 47,2 47,3 45,3 44,7 3 - s sedanjimi dohodki se le težko preživljamo 13,1 11,4 9,6 9,1 10,7 11,8 12,5 4- s sedanjimi dohodki se izredno težko preživljamo 2,7 2,9 2,5 3,4 4,5 7,1 5,1 7 - (b.o.+) 0,0 0,0 0,1 0,2 0,4 0,5 0,5 8 - (ne vem) 0,3 1,1 1,4 0,5 0,8 0,9 0,2 Preskok: Odgovarjajo tisti, ki živijo z zakoncem / partnerjem_ko (šifra 01 pri F4) F44 KARTICA 47 Katera je najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegel vaš zakonec, partner_ka? 20162 20182 n=843 n=828 00 - Brez šolske izobrazbe - oseba, ki nima dokončanega niti enega razreda OŠ, je brez šolske izobrazbe. Brez šolske izobrazbe so tudi osebe, ki imajo narejene 3 razrede osemletke ali manj oz. 5 razredov devetletke ali manj 0,1 0,1 01 - Nepopolna osnovnošolska izobrazba - osebe, ki imajo več kot 3 razrede osemletke, ali več kot 5 razredov devetletke a niso dokončale OŠ oz. niso pridobile spričevala o končani OŠ. 0,5 1,3 02 - Osnovnošolska izobrazba - osebe, ki imajo zaključenih vseh osem oz. devet razredov OŠ in so pridobile spričevalo o končani OŠ. 14,0 13,2 03 - Nižja ali srednja poklicna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 1- do 2,5-letnih programih za pridobitev nižje poklicne izobrazbe oz. osebe, ki se končale šolanje v 3-letnih programih za pridobitev srednje poklicne izobrazbe; certifikat o NPK. 24,1 23,4 04 - Srednja strokovna izobrazba – osebe, ki so končale srednjo tehniško šolo oz. drugo strokovno izobrazbo, trajanje 4 ali 5 let, opravljena matura; tudi mojstrska oziroma delovodska ali poslovodska šola. 27,4 25,1 588 05 - Srednja splošna izobrazba – osebe, ki so končale šolanje v gimnaziji ali strokovni gimnaziji, imajo maturitetno spričevalo. 6,4 5,6 06 - Višja strokovna izobrazba, višješolska izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 2- letnem programu višjega strokovnega izobraževanja na višji strokovni šoli. 7,6 8,1 07 - Visokošolska strokovna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 3- letnem (izjemoma 4-letnem) dodiplomskem visokošolskem programu na visoki strokovni šoli, fakulteti ali akademiji; 1. bolonjska stopnja. 4,6 5,2 08 - Visokošolska univerzitetna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 4-letnem dodiplomskem univerzitetnem programu na fakulteti ali akademiji; tudi 1. bolonjska stopnja; običajno 4 leta+diploma. 11,5 12,7 09 - Bolonjski magisterij - magisterij 2. bolonjske stopnje. 0,8 1,3 10 - Specializacija - ki so končale šolanje v 1- do 2- letnem podiplomskem specialističnem študijskem programu in si bodo pridobile strokovni naziv specialist; običajno 1 leto. 0,4 0,4 11 - Magisterij - osebe ki so končale šolanje v 2- letnem podiplomskem magistrskem programu in so si pridobile znanstveni naslov magister znanosti oziroma magister umetnosti. V to stopnjo študija spada tudi študij MBA. V to kategorijo spadajo tudi osebe, ki so se šolale 5 ali 6 let po starem univerzitetnem programu (npr. študij medicine). 1,7 1,4 12 - Doktorat 0,4 1,3 55 - (drugo) 0,0 0,0 77 - (b.o.+) 0,4 0,7 88 - (ne vem) 0,2 0,1 Dosedanje meritve: 20101 20122 20141 n=835 n=739 n=773 00 - Brez šolske izobrazbe - oseba, ki nima dokončanega niti enega razreda OŠ, je brez šolske izobrazbe. Brez šolske izobrazbe so tudi osebe, ki imajo narejene 3 razrede osemletke ali manj oz. 5 razredov devetletke ali manj 0,8 0,1 0,1 01 - Nepopolna osnovnošolska izobrazba - osebe, ki imajo več kot 3 razrede osemletke, ali več kot 5 razredov devetletke a niso dokončale OŠ oz. niso pridobile spričevala o končani OŠ. 2,0 0,9 1,8 02 - Osnovnošolska izobrazba - osebe, ki imajo zaključenih vseh osem oz. devet razredov OŠ in so pridobile spričevalo o končani OŠ. 16,3 14,5 14,0 03 - Nižja ali srednja poklicna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 1- do 2,5-letnih programih za pridobitev nižje poklicne izobrazbe oz. osebe, ki se končale šolanje v 3-letnih programih za pridobitev srednje poklicne izobrazbe; certifikat o NPK. 24,4 24,2 22,4 589 04 - Srednja strokovna izobrazba – osebe, ki so končale srednjo tehniško šolo oz. drugo strokovno izobrazbo, trajanje 4 ali 5 let, opravljena matura; tudi mojstrska oziroma delovodska ali poslovodska šola. 25,1 26,9 27,9 05 - Srednja splošna izobrazba – osebe, ki so končale šolanje v gimnaziji ali strokovni gimnaziji, imajo maturitetno spričevalo. 4,7 6,4 6,9 06 - Višja strokovna izobrazba, višješolska izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 2- letnem programu višjega strokovnega izobraževanja na višji strokovni šoli. 6,5 6,0 7,2 07 - Visokošolska strokovna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 3- letnem (izjemoma 4-letnem) dodiplomskem visokošolskem programu na visoki strokovni šoli, fakulteti ali akademiji; 1. bolonjska stopnja. 4,7 6,2 4,3 08 - Visokošolska univerzitetna izobrazba - osebe, ki so konča-le šolanje v 4-letnem dodiplomskem univerzitetnem programu na fakulteti ali akademiji; tudi 1. bolonjska stopnja; običajno 4 leta+diploma. 10,5 11,9 9,8 09 - Specializacija - ki so končale šolanje v 1- do 2- letnem podiplomskem specialističnem študijskem programu in si bodo pridobile strokovni naziv specialist; običajno 1 leto. 0,7 0,4 0,8 10 - Magisterij - osebe ki so končale šolanje v 2- letnem podiplomskem magistrskem programu in so si pridobile znanstveni naslov magister znanosti oziroma magister umetnosti; tudi bolonjski magisterij. V to stopnjo študija spada tudi študij MBA. V to kategorijo spadajo tudi osebe, ki so se šolale 5 ali 6 let po starem univerzitetnem programu (npr. študij medicine). 1,6 1,2 2,2 11 - Doktorat 0,8 0,8 1,0 55 - (drugo) 0,4 0,3 0,0 88 - (ne vem) 0,4 0,1 0,6 99 - (b.o.) 1,1 0,1 0,9 Dosedanje meritve: 20022 20042 20061 20082 n=898 n=853 n=874 n=757 00 - nedokončana osnovna šola 3,2 3,4 3,1 2,9 01 - dokončana osnovna šola 21,5 17,4 17,6 19,2 02 - 2-3 letna poklicna šola 29,0 29,4 28,7 26,6 03 - splošna gimnazija, poklicna gimnazi- ja, štiriletna strokovna šola 27,3 30,5 27,9 25,4 04 - 2-letna višja (strokovna) šola 7,1 6,8 5,6 9,0 05 - visoka šola, fakulteta, akademija 10,6 10,9 14,4 13,9 06 - magisterij, doktorat 1,2 1,2 1,7 2,4 88 - (ne vem) 0,1 0,5 0,5 0,1 99 - (brez odgovora) 0,0 0,0 0,5 0,7 590 Preskok: Odgovarjajo tisti, ki živijo z zakoncem / partnerjem_ko (šifra 01 pri F4) F45a KARTICA 48 Kaj od naštetega opisuje delovno aktivnost zakonca / partnerja_ ke v zadnjem tednu dni? Navedite vse ustrezne odgovore. ... Morda še kaj? 20162 20182 n=843 n=828 01 - opravlja plačano delo, tudi če je bil na dopustu (zaposlen_a, samozaposlen_a, dela za svoje družinsko podjetje) 57,9 59,9 02 - se izobražuje (tudi če je trenutno na šolskih počitnicah; gre za izobraževanje, ki ga ne plačuje delodajalec) 3,1 4,2 03 - je nezaposlen_a, aktivno je iskal_a delo 3,1 2,2 04 - je nezaposlen_a, ni aktivno iskal_a dela 1,4 2,9 05 - trajno bolan_na ali delovno nezmožen_na 0,1 2,5 06 - upokojen_a 34,3 30,4 08 - opravlja gospodinjska dela, skrbi za otroke ali druge osebe 37,4 31,5 09 - (drugo) 2,4 2,2 77 - (b.o.+) 0,3 0,4 88 - (ne vem) 0,0 0,0 Dosedanje meritve: (seštevek odgovorov) SJM022 SJM042 SJM061 SJM082 SJM101 SJM122 SJM141 n=898 n=853 n=874 n=757 n=835 n=739 n=773 01 - opravlja plačano delo, tudi če je bil(a) na dopustu (zaposlen samozaposlen, dela za svoje družinsko podjetje) 56,8 57,5 55,8 57,5 54,4 52,2 51,4 02 - se izobražuje (tudi če je trenutno na šolskih počitnicah; gre za izobraževanje, ki ga ne plačuje delodajalec) 3,9 5,2 5,0 3,3 2,9 1,6 2,6 03 - je nezaposlen(a), aktivno je iskal(a) delo 4,6 3,5 4,1 2,1 4,0 5,8 3,5 04 - je nezaposlen(a), ni aktivno iskal(a)dela 2,4 1,8 3,4 3,2 2,5 2,7 3,6 05 - trajno bolan ali delovno nezmožen 1,8 1,4 2,2 1,1 2,1 1,1 2,3 06 - upokojen(a) 28,3 31,2 30,2 32,4 33,1 34,0 35,9 07 - prostovoljno delo 0,0 v skupnosti 0,8 0,5 0,3 3,1 2,5 0,0 08 - opravlja gospodinjska dela, skrbi za otroke ali druge osebe 22,0 23,4 30,1 30,4 28,4 20,5 22,1 09 - (drugo) 1,8 1,5 1,9 1,6 1,8 1,6 1,0 88 - (ne vem) 0,0 0,0 0,1 0,0 0,1 0,0 0,0 99 - (brez odgovora) 0,0 0,0 0,8 0,8 0,8 0,1 0,6 591 Preskok: Odgovarjajo tisti, ki so navedli več kot en odgovor pri F45a F45c PONOVNO KARTICA 48 In kaj od naštetega najbolje opisuje delovno aktivnost zakonca / partnerja_ke v zadnjem tednu dni? Prosimo, navedite le en odgovor. 20162 20182 n=308 n=250 01 - opravlja plačano delo, tudi če je bil na dopustu (zaposlen_a, samozaposlen_a, dela za svoje družinsko podjetje) 58,1 64,4 02 - se izobražuje (tudi če je trenutno na šolskih počitnicah; gre za izobraževanje, ki ga ne plačuje delodajalec) 0,0 0,4 03 - je nezaposlen_a, aktivno je iskal_a delo 1,9 0,8 04 - je nezaposlen_a, ni aktivno iskal_a dela 0,3 0,4 05 - trajno bolan_na ali delovno nezmožen_na 0,0 1,6 06 - upokojen_a 23,4 14,4 08 - opravlja gospodinjska dela, skrbi za otroke ali druge osebe 15,3 16,8 09 - (drugo) 0,6 1,2 77 - (b.o.+) 0,0 0,0 88 - (ne vem) 0,3 0,0 Dosedanje meritve: SJM022 SJM042 SJM061 SJM082 SJM101 SJM122 SJM141 n=287 n=275 n=264 n=227 n=235 n=139 n=161 01 - opravlja plačano delo, tudi če je bil(a) na dopustu (zaposlen samozaposlen, dela za svoje družinsko podjetje) 44,6 57,8 58,0 51,5 53,2 51,1 53,4 02 - se izobražuje (tudi če je trenutno na šolskih počitnicah; Gre za izobraževanje, ki ga ne plačuje delodajalec) 3,5 2,2 2,7 0,9 0,9 1,4 1,9 03 - je nezaposlen(a), aktivno je 2,2 iskal(a) delo 3,5 2,2 0,8 1,8 5,5 0,6 04 - je nezaposlen(a), ni aktivno 1,4 iskal(a)dela 1,0 0,7 1,1 0,4 1,7 0,6 05 - trajno bolan ali delovno 0,0 nezmožen 2,4 0,4 1,9 0,9 1,3 1,2 06 - upokojen(a) 20,9 23,3 14,8 11,5 18,7 13,7 15,5 07 - prostovoljno delo 0,0 0,0 v skupnosti 0,3 1,1 0,0 0,4 0,0 08 - opravlja gospodinjska dela, skrbi za otroke ali druge osebe 20,6 11,3 18,6 24,2 14,9 24,5 19,9 09 - (drugo) 2,1 0,7 0,8 0,0 1,3 1,4 0,6 88 - (ne vem) 1,0 0,4 1,1 0,4 0,0 0,0 2,5 99 - (brez odgovora) 0,0 0,0 0,4 7,9 2,6 4,3 3,7 592 Preskok: Odgovarjajo, če partner_ka nima plačane zaposlitve / ne opravlja plačanega dela (F45a ni 01) F46 Ali lahko še enkrat preverimo, ali je v zadnjem tednu dni opravil_a kakšno delo za plačilo (uro ali več)? 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162 20182 n=406 n=613 n=386 n=325 n=378 n=354 n=378 n=357 n=334 1 - da 12,3 41,6 4,1 3,1 3,2 2,3 0,3 0,8 2,4 2 - ne 87,2 58,4 90,9 90,2 95,8 94,9 96,0 98,9 97,0 7 - (b.o.+) 0,0 0,0 4,1 5,8 0,5 2,8 3,7 0,3 0,6 8 - (ne vem) 0,5 0,0 0,8 0,9 0,5 0,0 0,0 0,0 0,0 Preskok: Odgovarjajo, če je odgovor na vprašanje F45a = 1 ali F46 = 1 F47 Kakšen je naziv njegovega / njenega delovnega mesta? F48 Kakšno delo večinoma opravlja na svojem delovnem mestu? F49 Kakšno znanja ali kvalifikacije so potrebne za opravljanje tega dela? 20162 20182 n=489 n=502 0 - vojaški poklici 1,2 0,4 1 - zakonodajalci / zakonodajalke, visoki uradniki / visoke uradnice, menedžerji / menedžerke 4,9 5,8 2 - strokovnjaki / strokovnjakinje 16,8 15,3 3 - tehniki/tehnice in drugi strokovni sodelavci / druge strokovne sodelavke 15,1 12,7 4 - uradniki / uradnice 10,8 8,0 5 - poklici za storitve, prodajalci / prodajalke 12,3 8,4 6 - kmetovalci / kmetovalke, gozdarji / gozdarke, ribiči / ribičke, lovci / lovke 2,9 2,0 7 - poklici za neindustrijski način dela 16,2 9,6 8 - upravljavci/upravljavke strojev in naprav, industrijski izdelovalci/ind. izdelovalke in sestavljavci/sestavljavke 8,6 12,0 9 - poklici za preprosta dela 8,4 4,2 77 - (zavrnitev, b.o.) 2,8 16,7 88 - (ne vem) 0,0 5,0 593 Dosedanje meritve: SJM022 SJM042 SJM061 SJM082 SJM101 SJM122 SJM141 n=571 n=505 n=514 n=442 n=462 n=398 n=396 0 - vojaški poklici 0,4 0,0 0,4 0,2 0,6 0,3 0,8 1 - zakonodajalci / zakonodajalke, visoki uradniki / visoke uradni- ce, menedžerji / menedžerke 6,7 8,3 9,9 5,2 8,5 6,3 5,3 2 - strokovnjaki / strokovnjakinje 18,9 17,0 16,3 16,5 17,4 16,1 21,2 3 - tehniki/tehnice in drugi strokovni sodelavci / druge strokovne sodelavke 10,5 13,5 13,6 13,3 15,1 17,6 19,4 4 - uradniki / uradnice 11,0 11,5 10,1 6,3 7,9 7,5 7,1 5 - poklici za storitve, prodajalci / prodajalke 10,7 14,3 12,6 10,0 9,1 13,3 11,9 6 - kmetovalci / kmetovalke, gozdarji / gozdarke, ribiči / ribičke, lovci / lovke 2,3 1,8 1,9 0,7 1,7 1,5 2,3 7 - poklici za neindustrijski način dela 21,0 20,0 18,1 13,6 13,2 14,8 9,3 8 - upravljavci/upravljavke strojev in naprav, industrijski izdeloval- ci/ind. izdelovalke in sestavljav- ci/sestavljavke 11,6 6,5 6,6 7,0 7,9 12,3 8,8 9 - poklici za preprosta dela 7,0 7,1 5,3 4,8 9,3 3,3 8,1 77 - (brez odgovora) 0,0 0,0 5,1 22,4 9,3 0,5 5,3 88 - (ne vem) 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,5 Preskok: Odgovarjajo, če je odgovor na vprašanje F45a = 1 ali F46 = 1 F50 Ali pri svoji poglavitni zaposlitvi... 20182 n=502 1 - dela za koga drugega 69,9 2 - je samozaposlen_a 10,2 3 - dela v družinskem podjetju 3,2 7 - (zavrnitev) 16,2 8 - (ne vem) 0,6 594 Dosedanje meritve: 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162 n=578 n=503 n=514 n=442 n=462 n=398 n=396 n=489 1 - dela za koga drugega 86,5 85,3 81,1 83,0 82,5 80,9 82,1 85,1 2 - je samozaposlen_a 9,7 11,1 12,3 8,6 8,4 12,1 9,6 10,6 3 - dela v družinskem podjetju 3,3 3,0 2,1 3,6 3,7 4,0 5,3 3,5 7 - (b.o.+) 0,0 0,0 3,9 4,1 4,3 2,3 3,0 0,6 8 - (ne vem) 0,5 0,6 0,6 0,7 1,1 0,8 0,0 0,2 Preskok: Odgovarjajo, če je odgovor na vprašanje F45a = 1 ali F46 = 1 F51 Koliko ur na teden običajno dela (pri svoji poglavitni zaposlitvi), vključno s plačanimi ali neplačanimi nadurami? Povprečno število ur: 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162 20162 43,81 44,58 44,93 44,11 42,58 41,92 43,02 41,85 42,70 ODGOVARJAJO VSI! F52 KARTICA 49 Katera je najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegel vaš oče? 20162 20182 00 - Brez šolske izobrazbe - oseba, ki nima dokončanega niti enega razreda OŠ, je brez šolske izobrazbe. Brez šolske izobrazbe so tudi osebe, ki imajo narejene 3 razrede osemletke ali manj oz. 5 razredov devetletke ali manj 1,2 1,2 01 - Nepopolna osnovnošolska izobrazba - osebe, ki imajo več kot 3 razrede osemletke, ali več kot 5 razredov devetletke a niso dokončale OŠ oz. niso pridobile spričevala o končani OŠ. 7,0 6,7 02 - Osnovnošolska izobrazba - osebe, ki imajo zaključenih vseh osem oz. devet razredov OŠ in so pridobile spričevalo o končani OŠ. 29,5 26,9 03 - Nižja ali srednja poklicna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 1- do 2,5-letnih programih za pridobitev nižje poklicne izobrazbe oz. osebe, ki se končale šolanje v 3-letnih programih za pridobitev srednje poklicne izobrazbe; certifikat o NPK. 25,9 25,3 04 - Srednja strokovna izobrazba - osebe, ki so končale srednjo tehniško šolo oz. drugo strokovno izobrazbo, trajanje 4 ali 5 let, opravljena matura; tudi mojstrska oziroma delovodska ali poslovodska šola. 15,8 17,4 05 - Srednja splošna izobrazba – osebe, ki so končale šolanje v gimnaziji ali strokovni gimnaziji, imajo maturitetno spričevalo. 3,2 3,3 06 - Višja strokovna izobrazba, višješolska izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 2- letnem programu višjega strokovnega izobraževanja na višji strokovni šoli. 4,5 3,9 07 - Visokošolska strokovna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 3- letnem (izjemoma 4-letnem) dodiplomskem visokošolskem programu na visoki strokovni šoli, fakulteti ali akademiji; 1. bolonjska stopnja. 1,9 2,2 595 08 - Visokošolska univerzitetna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 4-letnem dodiplomskem univerzitetnem programu na fakulteti ali akademiji; tudi 1. bolonjska stopnja; običajno 4 leta+diploma. 4,1 5,2 09 - Bolonjski magisterij - magisterij 2. bolonjske stopnje. 0,1 0,1 10 - Specializacija - ki so končale šolanje v 1- do 2- letnem podiplomskem specialističnem študijskem programu in si bodo pridobile strokovni naziv specialist; običajno 1 leto. 0,3 0,2 11 - Magisterij - osebe ki so končale šolanje v 2- letnem podiplomskem magistrskem programu in so si pridobile znanstveni naslov magister znanosti oziroma magister umetnosti. V to stopnjo študija spada tudi študij MBA. V to kategorijo spadajo tudi osebe, ki so se šolale 5 ali 6 let po starem univerzitetnem programu (npr. študij medicine). 0,8 0,8 12 - Doktorat 0,8 0,5 55 - (drugo) 0,0 0,2 77 - (b.o.+) 0,3 0,9 88 - (ne vem) 4,6 5,5 Dosedanje meritve: 20101 20122 20141 00 - Brez šolske izobrazbe - oseba, ki nima dokončanega niti enega razreda OŠ, je brez šolske izobrazbe. Brez šolske izobrazbe so tudi osebe, ki imajo narejene 3 razrede osemletke ali manj oz. 5 razredov devetletke ali manj 5,2 2,2 2,9 01 - Nepopolna osnovnošolska izobrazba - osebe, ki imajo več kot 3 razrede osemletke, ali več kot 5 razredov devetletke a niso dokončale OŠ oz. niso pridobile spričevala o končani OŠ. 5,6 8,0 7,3 02 - Osnovnošolska izobrazba - osebe, ki imajo zaključenih vseh osem oz. devet razredov OŠ in so pridobile spričevalo o končani OŠ. 25,1 27,2 28,0 03 - Nižja ali srednja poklicna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 1- do 2,5-letnih programih za pridobitev nižje poklicne izobrazbe oz. osebe, ki se končale šolanje v 3-letnih programih za pridobitev srednje poklicne izobrazbe; certifikat o NPK. 28,1 27,5 26,5 04 - Srednja strokovna izobrazba - osebe, ki so končale srednjo tehniško šolo oz. drugo strokovno izobrazbo, trajanje 4 ali 5 let, opravljena matura; tudi mojstrska oziroma delovodska ali poslovodska šola. 15,9 15,6 14,5 05 - Srednja splošna izobrazba – osebe, ki so končale šolanje v gimnaziji ali strokovni gimnaziji, imajo maturitetno spričevalo. 2,6 2,0 2,5 06 - Višja strokovna izobrazba, višješolska izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 2- letnem programu višjega strokovnega izobraževanja na višji strokovni šoli. 3,1 3,8 4,2 596 07 - Visokošolska strokovna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 3- letnem (izjemoma 4-letnem) dodiplomskem visokošolskem programu na visoki strokovni šoli, fakulteti ali akademiji; 1. bolonjska stopnja. 2,0 2,0 1,2 08 - Visokošolska univerzitetna izobrazba - osebe, ki so konča-le šolanje v 4-letnem dodiplomskem univerzitetnem programu na fakulteti ali akademiji; tudi 1. bolonjska stopnja; običajno 4 leta+diploma. 3,9 4,1 3,9 09 - Specializacija - ki so končale šolanje v 1- do 2- letnem podiplomskem specialističnem študijskem programu in si bodo pridobile strokovni naziv specialist; običajno 1 leto. 0,1 0,1 0,4 10 - Magisterij - osebe ki so končale šolanje v 2- letnem podiplomskem magistrskem programu in so si pridobile znanstveni naslov magister znanosti oziroma magister umetnosti; tudi bolonjski magisterij. V to stopnjo študija spada tudi študij MBA. V to kategorijo spadajo tudi osebe, ki so se šolale 5 ali 6 let po starem univerzitetnem programu (npr. študij medicine). 0,4 0,7 0,7 11 - Doktorat 0,4 0,4 0,4 55 - (drugo) 0,1 0,2 0,2 88 - (ne vem) 7,1 6,0 7,1 99 - (b.o.) 0,2 0,3 0,3 Dosedanje meritve: 20022 20042 20061 20082 00 - nedokončana osnovna šola 10,1 10,6 10,0 8,3 01 - dokončana osnovna šola 29,2 27,7 29,3 30,5 02 - 2-3 letna poklicna šola 32,1 29,5 32,6 30,2 03 - splošna gimnazija, poklicna gimnazija, štiriletna strokovna šola 13,3 13,5 13,5 13,8 04 - 2-letna višja (strokovna) šola 3,0 2,8 3,7 2,3 05 - visoka šola, fakulteta, akademija 5,2 5,0 7,4 5,9 06 - magisterij, doktorat 0,4 0,8 1,3 1,3 88 - (ne vem) 6,8 9,9 0,0 6,9 99 - (brez odgovora) 0,0 0,0 2,3 0,8 597 F53 Ko ste bili stari 14 let, ali je vaš oče... 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162 20182 1 - delal za koga drugega 59,8 59,5 62,3 59,6 66,7 61,0 65,0 66,6 65,4 2 - bil je samoza- 13,6 13,3 13,2 13,0 9,9 10,7 12,4 12,1 13,8 poslen(a) 3 - ni bil zaposlen 15,4 14,6 13,0 15,4 14,8 18,8 13,3 12,9 13,3 4 - (ni bil prisoten/že 8,5 7,8 8,7 8,9 6,4 7,0 7,7 6,7 6,5 umrl) 7 - (b.o.+) 0,0 0,0 0,5 0,5 0,3 0,2 0,3 0,3 0,2 8 - (ne vem) 2,7 4,7 2,2 2,6 1,9 2,3 1,2 1,3 0,8 Preskok: Odgovarjajo, če je odgovor na vprašanje F53 = 1, 2, 8 (n=1055) F54 Kakšen je bil naziv njegovega delovnega mesta? PODATKI SO V DATOTEKI! F55 KARTICA 50 Katera od stvari najbolje opisuje vrsto dela, ki ga je opravljal, ko ste imeli 14 let? Anketar_ka: Respondent_ka naj odgovor izbere sam_a. Če je potrebno, povejte, da ni »pravilnih« in »napačnih« odgovorov. Izbere naj kategorijo, za katero meni, da bi bila najprimernejša. 20082 20101 20122 20141 20162 20182 n=966 n=1102 n=933 n=963 n=1046 n=1055 01 - strokovnjak ali tehnični poklic (zdravnik, učitelj, inženir, umetnik, računovodja) 10,9 8,0 8,7 8,7 9,9 11,0 02 - višji uradniški poklic (bančnik, vodilni v večjem podjetju, visok državni uradnik, predstavnik sindikata) 2,7 4,4 3,3 3,7 3,9 5,2 03 - uradniški poklic (tajnik, uradnik, vodja pisarne, knjigovodja) 2,7 4,2 3,6 5,2 4,2 5,1 04 - trgovski poklic (vodja prodaje, trgovec, trgovski pomočnik, zavarovalniški agent) 5,4 4,0 6,1 3,9 4,8 3,4 05 - poklic v storitvenih dejavnostih (gostilničar, policist, natakar, oskrbnik, frizer, vojak) 5,7 4,8 8,6 7,7 7,0 8,0 06 - kvalificiran delavec (delovodja, mehanik, tiskar, orodjar, električar) 31,3 32,2 29,5 29,5 31,5 29,4 07 - polkvalificiran delavec (zidar, šofer, kovinar, tesar, klepar, pek) 17,7 15,7 16,0 15,9 16,9 16,1 08 - nekvalificiran delavec (delavec, nosač, nekvalificiran delavec v tovarni) 12,1 14,5 13,4 14,5 12,8 11,8 09 - kmetovalec (kmet, delavec na polju, šofer traktorja, ribič) 7,7 6,4 5,0 8,1 7,0 8,2 77 - (b.o.+) 0,3 2,4 0,9 0,0 0,1 0,2 88 - (ne vem) 3,6 3,4 4,9 2,7 1,8 1,6 598 Dosedanje meritve: 20022 20042 20061 n=1123 n=1064 n=1148 01 - tradicionalni izvedenski poklici (odvetnik, zdravnik, znanstvenik, inženir, računovodja) 3,1 3,9 3,6 02 - moderni izvedenski poklici (učitelj, medicinska sestra, psihiater, socialni delavec, strokovnjak-svetovalec, umetnik, višji policist, računalniški programer) 3,5 3,8 4,5 03 - uradniški poklici, poklici srednje ravni (tajnica, osebni tajnik, administrator, uradnik v pisarni, delo telefonskem servisu, pomožna medicinska sestra, vzgojiteljica v vrtcu) 4,0 2,8 4,2 04 - višji manager ali administrator (planiranje, organizacija, koordinacija dela ali financ - finančni direktor, direktor) 4,9 4,4 5,1 05 - tehnični in obrtniški poklici (mehanik, monter, vodovodni inštalater, tiskar, orodjar, električar, kmetovalec, vrtnar, voznik vlaka) 27,4 30,1 32,8 06 - polrutinski proizvodni in storitveni poklici (poštar, varnostnik, upravljalec stroja, hišnik, kmet, pomožni gostinski delavec, receptor, prodajalec) 17,5 15,1 13,0 07 - rutinski proizvodni in storitveni poklici (voznik tovornjaka, čistilec, vratar, delavec pri pakiranju, industrijska šivilja, kurir, fizični delavec, natakar) 28,6 25,8 23,1 08 - srednji ali nižji management (vodja pisarne, poslovodja, direktor bančne podružnice, upravnik kmetijskega posestva, vodja restavracije, vodja skladišča, gostilničar) 6,6 8,2 6,1 88 - (ne vem) 4,5 5,9 4,7 99 - (brez odgovora) 0,0 0,0 3,0 ODGOVARJAJO VSI! F56 KARTICA 51 Katera je najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegla vaša mati? 20162 20182 00 - Brez šolske izobrazbe - oseba, ki nima dokončanega niti enega razreda OŠ, je brez šolske izobrazbe. Brez šolske izobrazbe so tudi osebe, ki imajo narejene 3 razrede osemletke ali manj oz. 5 razredov devetletke ali manj 2,5 2,6 01 - Nepopolna osnovnošolska izobrazba - osebe, ki imajo več kot 3 razrede osemletke, ali več kot 5 razredov devetletke a niso dokončale OŠ oz. niso pridobile spričevala o končani OŠ. 7,3 7,2 02 - Osnovnošolska izobrazba - osebe, ki imajo zaključenih vseh osem oz. devet razredov OŠ in so pridobile spričevalo o končani OŠ. 43,5 38,2 03 - Nižja ali srednja poklicna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 1- do 2,5-letnih programih za pridobitev nižje poklicne izobrazbe oz. osebe, ki se končale šolanje v 3-letnih programih za pridobitev srednje poklicne izobrazbe; certifikat o NPK. 14,3 17,6 599 04 - Srednja strokovna izobrazba - osebe, ki so končale srednjo tehniško šolo oz. drugo strokovno izobrazbo, trajanje 4 ali 5 let, opravljena matura; tudi mojstrska oziroma delovodska ali poslovodska šola. 16,1 14,6 05 - Srednja splošna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v gimnaziji ali strokovni gimnaziji, imajo maturitetno spričevalo. 3,7 4,0 06 - Višja strokovna izobrazba, višješolska izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 2- letnem programu višjega strokovnega izobraževanja na višji strokovni šoli. 2,3 4,1 07 - Visokošolska strokovna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 3- letnem (izjemoma 4-letnem) dodiplomskem visokošolskem programu na visoki strokovni šoli, fakulteti ali akademiji; 1. bolonjska stopnja. 1,9 2,0 08 - Visokošolska univerzitetna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 4-letnem dodiplomskem univerzitetnem programu na fakulteti ali akademiji; tudi 1. bolonjska stopnjaj; običajno 4 leta+diploma. 5,0 5,8 09 - Bolonjski magisterij - magisterij 2. bolonjske stopnje. 0,2 0,0 10 - Specializacija - ki so končale šolanje v 1- do 2- letnem podiplomskem specialističnem študijskem programu in si bodo pridobile strokovni naziv specialist; običajno 1 leto. 0,2 0,2 11 - Magisterij - osebe ki so končale šolanje v 2- letnem podiplomskem magistrskem programu in so si pridobile znanstveni naslov magister znanosti oziroma magister umetnosti. V to stopnjo študija spada tudi študij MBA. V to kategorijo spadajo tudi osebe, ki so se šolale 5 ali 6 let po starem univerzitetnem programu (npr. študij medicine). 0,2 0,5 12 - Doktorat 0,1 0,2 55 - (drugo) 0,0 0,0 77 - (zavrnitev) 0,5 0,3 88 - (ne vem) 2,3 2,7 Dosedanje meritve: 20101 20122 20141 00 - Brez šolske izobrazbe - oseba, ki nima dokončanega niti enega razreda OŠ, je brez šolske izobrazbe. Brez šolske izobrazbe so tudi osebe, ki imajo narejene 3 razrede osemletke ali manj oz. 5 razredov devetletke ali manj 6,3 3,3 4,4 01 - Nepopolna osnovnošolska izobrazba - osebe, ki imajo več kot 3 razrede osemletke, ali več kot 5 razredov devetletke a niso dokončale OŠ oz. niso pridobile spričevala o končani OŠ. 7,9 9,6 8,9 02 - Osnovnošolska izobrazba - osebe, ki imajo zaključenih vseh osem oz. devet razredov OŠ in so pridobile spričevalo o končani OŠ. 41,5 41,2 40,8 03 - Nižja ali srednja poklicna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 1- do 2,5-letnih programih za pridobitev nižje poklicne izobrazbe oz. osebe, ki se končale šolanje v 3-letnih programih za pridobitev srednje poklicne izobrazbe; certifikat o NPK. 14,8 15,3 13,4 600 04 - Srednja strokovna izobrazba - osebe, ki so končale srednjo tehniško šolo oz. drugo strokovno izobrazbo, trajanje 4 ali 5 let, opravljena matura; tudi mojstrska oziroma delovodska ali poslovodska šola. 12,5 13,3 14,6 05 - Srednja splošna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v gimnaziji ali strokovni gimnaziji, imajo maturitetno spričevalo. 3,8 4,1 3,7 06 - Višja strokovna izobrazba, višješolska izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 2- letnem programu višjega strokovnega izobraževanja na višji strokovni šoli. 3,5 4,1 4,1 07 - Visokošolska strokovna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 3- letnem (izjemoma 4-letnem) dodiplomskem visokošolskem programu na visoki strokovni šoli, fakulteti ali akademiji; 1. bolonjska stopnja. 1,4 1,8 1,7 08 - Visokošolska univerzitetna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 4-letnem dodiplomskem univerzitetnem programu na fakulteti ali akademiji; tudi 1. bolonjska stopnja; običajno 4 leta+diploma. 3,1 3,6 3,1 09 - Specializacija - ki so končale šolanje v 1- do 2- letnem podiplomskem specialističnem študijskem programu in si bodo pridobile strokovni naziv specialist; običajno 1 leto. 0,2 0,1 0,1 10 - Magisterij - osebe ki so končale šolanje v 2- letnem podiplomskem magistrskem programu in so si pridobile znanstveni naslov magister znanosti oziroma magister umetnosti; tudi bolonjski magisterij. V to stopnjo študija spada tudi študij MBA. V to kategorijo spadajo tudi osebe, ki so se šolale 5 ali 6 let po starem univerzitetnem programu (npr. študij medicine). 0,1 0,3 0,7 11 - Doktorat 0,2 0,2 0,2 55 - (drugo) 0,1 0,1 0,1 88 - (ne vem) 4,3 2,8 3,8 99 - (b.o.) 0,2 0,3 0,4 Dosedanje meritve: 20022 20042 20061 20082 00 - nedokončana osnovna šola 11,7 14,0 11,6 11,1 01 - dokončana osnovna šola 47,3 43,6 43,7 46,0 02 - 2-3 letna poklicna šola 16,6 16,6 16,9 15,9 03 - splošna gimnazija, poklicna gimnazija, štiriletna strokovna šola 12,7 13,8 14,7 14,7 04 - 2-letna višja (strokovna) šola 2,8 2,1 3,3 3,0 05 - visoka šola, fakulteta, akademija 3,6 4,2 5,5 5,3 06 - magisterij, doktorat 0,3 0,6 0,6 0,5 88 - (ne vem) 5,0 5,0 3,3 3,2 99 - (brez odgovora) 0,0 0,0 0,4 0,4 601 F57 Ko ste bili stari 14 let, ali je vaša mati... 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162 20182 1 - delala za koga drugega 40,9 45,4 47,5 44,6 48,8 47,4 47,9 51,3 52,8 2 - bila je samozaposlena 5,7 5,1 5,6 3,5 3,3 2,7 4,5 4,8 4,5 3 - ni bila zaposlena 49,0 45,6 43,1 48,4 45,3 47,6 45,8 41,2 40,2 4 - ni bila prisotna / že umrla 2,6 2,5 1,8 2,4 1,5 1,5 1,4 1,7 2,0 7 - (b.o.+) 0,0 0,0 0,5 0,3 0,3 0,5 0,1 0,4 0,3 8 - (ne vem) 1,9 1,4 1,5 0,9 0,9 0,3 0,4 0,6 0,3 Preskok: Odgovarjajo, če je odgovor na vprašanje F57 = 1, 2, 8 F58 Kakšen je bil naziv njenega delovnega mesta? PODATKI SO V DATOTEKI! F59 KARTICA 52 Katera od stvari najbolje opisuje vrsto dela, ki ga je opravljala, ko ste imeli 14 let? Anketar_ka: Respondent_ka naj odgovor izbere sam_a. Če je potrebno, povejte, da ni »pravilnih« in »napačnih« odgovorov. Izbere naj kategorijo, za katero meni, da bi bila najprimernejša. 20162 20182 n=741 n=759 01 - strokovnjakinja ali tehnični poklic (zdravnica, učiteljica, inženirka, umetnica, računovodkinja) 10,9 12,5 02 - višji uradniški poklic (bančnica, vodilna v večjem podjetju, visoka državna uradnica, predstavnica sindikata) 3,5 4,9 03 - uradniški poklic (tajnica, uradnica, vodja pisarne, knjigovodkinja) 20,1 18,8 04 - trgovski poklic (vodja prodaje, trgovka, trgovska pomočnica, zavarovalniška agentka) 10,0 8,0 05 - poklic v storitvenih dejavnostih (gostilničarka, policistka, natakarica, oskrbnica, frizerka, vojakinja) 10,8 12,3 06 - kvalificirana delavka (delovodkinja, mehaničarka, tiskarka, orodjarka, električarka) 12,6 13,8 07 - polkvalificirana delavka (zidarka, šoferka, kovinarka, tesarka, kleparka, pekarka) 8,2 6,9 08 - nekvalificirana delavka (delavka, nosačka, nekvalificirana delavka v tovarni) 16,9 16,5 09 - kmetovalka (kmetica, delavka na polju, šoferka traktorja, ribička) 5,4 4,5 77 - (b.o.+) 0,1 0,6 88 - (ne vem) 1,5 1,2 602 Dosedanje meritve: 20082 20101 20122 20141 n=629 n=743 n=640 n=646 01 - strokovnjakinja ali tehnični poklic (zdravnica, učiteljica, inženirka, umetnica, računovodkinja) 15,9 12,7 11,7 12,7 02 - višji uradniški poklic (bančnica, vodilna v večjem podjetju, visoka državna uradnica, predstavnica sindikata) 3,0 3,2 4,1 3,3 03 - uradniški poklic (tajnica, uradnica, vodja pisarne, knjigovodkinja) 17,6 15,9 19,1 17,0 04 - trgovski poklic (vodja prodaje, trgovka, trgovska pomočnica, zavarovalniška agentka) 9,4 8,5 9,2 6,8 05 - poklic v storitvenih dejavnostih (gostilničarka, policistka, natakarica, oskrbnica, frizerka, vojakinja) 11,1 10,8 10,3 12,1 06 - kvalificirana delavka (delovodkinja, mehaničarka, tiskarka, orodjarka, električarka) 10,0 12,2 11,7 11,9 07 - polkvalificirana delavka (zidarka, šoferka, kovinarka, tesarka, kleparka, pekarka) 5,1 7,3 5,0 5,9 08 - nekvalificirana delavka (delavka, nosačka, nekvalificirana delavka v tovarni) 20,0 21,7 23,8 22,4 09 - kmetovalka (kmetica, delavka na polju, šoferka traktorja, ribička) 3,7 3,5 2,2 5,0 77 - (b.o.+) 0,6 1,9 1,1 0,0 88 - (ne vem) 3,5 2,4 1,9 2,9 Dosedanje meritve: 20022 20042 20061 n=707 n=714 n=806 01 - tradicionalni izvedenski poklici (odvetnik, zdravnik, znanstvenik, inženir, računovodja) 2,7 4,5 4,2 02 - moderni izvedenski poklici (učitelj, medicinska sestra, psihiater, socialni delavec, strokovnjak-svetovalec, umetnik, višji policist, računalniški programer) 9,1 9,4 10,2 03 - uradniški poklici, poklici srednje ravni (tajnica, osebni tajnik, administrator, uradnik v pisarni, delo telefonskem servisu, pomožna medicinska sestra, vzgojiteljica v vrtcu) 18,4 17,9 19,1 04 - višji manager ali administrator (planiranje, organizacija, koordinacija dela ali financ - finančni direktor, direktor) 3,0 3,6 2,9 05 - tehnični in obrtniški poklici (mehanik, monter, vodovodni inštalater, tiskar, orodjar, električar, kmetovalec, vrtnar, voznik vlaka) 4,2 8,0 7,9 06 - polrutinski proizvodni in storitveni poklici (poštar, varnostnik, upravljalec stroja, hišnik, kmet, pomožni gostinski delavec, receptor, prodajalec) 21,4 15,0 14,6 603 07 - rutinski proizvodni in storitveni poklici (voznik tovornjaka, čistilec, vratar, delavec pri pakiranju, industrijska šivilja, kurir, fizični delavec, natakar) 31,4 32,2 30,6 08 - srednji ali nižji management (vodja pisarne, poslovodja, direktor bančne podružnice, upravnik kmetijskega posestva, vodja restavracije, vodja skladišča, gostilničar) 6,8 5,5 4,1 88 - (ne vem) 3,1 3,9 5,2 99 - (brez odgovora) 0,0 0,0 1,1 ODGOVARJAJO VSI! F60 Ali ste se v zadnjih 12 mesecih udeležili kakšnega tečaja, predavanja ali konference, da bi izboljšali svoje znanje ali delovne veščine? 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162 20182 1 - da 37,9 39,0 35,9 38,0 28,9 34,3 34,1 33,7 33,9 2 - ne 61,5 60,3 63,6 61,4 70,8 65,0 65,5 65,8 66,0 7 - (b.o.+) 0,0 0,0 0,3 0,4 0,2 0,4 0,3 0,3 0,1 8 - (ne vem) 0,6 0,6 0,2 0,2 0,1 0,3 0,1 0,2 0,0 F61 KARTICA 75 Kako bi opisali svoj narodnostni izvor? Na kartici izberite največ dve možnosti, ki se vam zdita najbolj ustrezni. Anketar/ka: Označi največ dve možnosti. Če anketiranec/ka izbere več kot dve možnosti, ga/jo zaprosi, da izbere le dve. Če se anketiranec/ka ne more odločiti, označi prvi dve navedbi, ki ju je omenil. Anketar/ka: (ena dodatna poizvedba) Še kateri? prva navedba druga navedba prednikov prednikov 1 - Slovenec 20141 92,3 0,8 20162 92,6 1,0 20182 91,6 0,7 2 - Italijan 20141 0,1 0,0 20162 0,1 0,2 20182 0,1 0,2 3 - Rom 20141 0,4 0,0 20162 0,4 0,0 20182 0,2 0,1 4 - Madžar 20141 0,2 0,2 20162 0,0 0,4 20182 0,1 0,1 5 - Avstrijec 20141 0,0 0,0 20162 0,0 0,2 20182 0,0 0,2 604 prva navedba druga navedba prednikov prednikov 6 - Nemec 20141 0,0 0,0 20162 0,1 0,0 20182 0,0 0,2 7 - Albanec 20141 0,2 0,1 20162 0,2 0,0 20182 0,2 0,2 8 - Bošnjak 20141 2,2 0,3 20162 1,8 0,5 20182 3,4 0,6 9 - Bolgar 20162 0,1 0,0 20182 0,0 0,0 10 - Hrvat 20141 1,9 1,3 20162 1,5 1,0 20182 0,6 1,5 11 - Kosovar 20141 0,1 0,0 20162 0,2 0,2 20182 0,6 0,2 12 - Makedonec 20141 0,2 0,0 20162 0,5 0,2 20182 0,8 0,1 13 - Črnogorec 20141 0,1 0,1 20162 0,2 0,2 20182 0,2 0,0 14 - Srb 20141 1,6 0,3 20162 1,6 0,9 20182 1,4 0,6 15 - drugo, kaj 20141 0,2 0,1 20162 0,5 0,1 20182 0,7 0,2 55 - (ni druge 20141 - 96,2 navedbe 20162 - 95,2 prednikov) 20182 - 94,9 77 - (b.o.+) 20141 0,4 0,6 20162 0,3 0,2 20182 0,3 0,3 88 - (ne vem) 20141 0,1 0,0 20162 0,0 0,0 20182 0,0 0,0 605 ODGOVARJAJO VSI! Sledi nekaj vprašanj o tem, kako v Sloveniji deluje politični sistem. sploh zelo do neke v veliki zavrni- ne nič malo mere precej meri tev) vem 1 2 3 4 5 7 8 G1 KARTICA 54 Kaj menite, koliko politični sistem v Sloveniji zagotavlja, da so možnosti za sodelovanje v politiki enako odprte za vse? 12,1 35,9 39,1 6,8 1,9 0,4 3,9 G2 PONOVNO KARTICA 54 Kaj menite, koliko vlada v Sloveniji upošteva interese vseh državljanov? 12,4 48,9 33,0 2,9 0,2 0,4 2,2 G3 PONOVNO KARTICA 54 Kaj menite, koliko so poli- tične odločitve v Sloveniji transparentne, to pomeni, da lahko vsakdo vidi, kako so bile sprejete? 13,1 38,1 35,1 7,0 1,1 0,4 5,3 Povprečja: G1 G2 G3 2,48 2,28 2,41 Naslednjih nekaj vprašanj se nanaša na možnosti izobraževanja in zaposlovanja. G4 KARTICA 55 Koliko po vašem mnenju naslednja trditev drži za vas? V primerjavi z drugimi ljudmi v Sloveniji sem imel enako dobre možnosti doseči stopnjo izobrazbe, kakršno sem želel. Še nisem dosegel končne sploh povsem (želene) stopnje zavrni- ne ne drži drži izobrazbe tev vem 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 55 77 88 5,9 1,9 3,0 3,6 2,4 9,3 3,5 5,7 14,6 10,6 35,8 2,4 0,6 1,0 Povprečna ocena: 7,34 606 G5 PONOVNO KARTICA 55 Predstavljajte si, da bi danes iskali službo. Koliko bi po vašem mnenju naslednja trditev držala za vas? V primerjavi z drugimi ljudmi v Sloveniji bi imeli enako dobre možnosti, da bi dobili službo, ki bi jo iskali. avrni- ne sploh ne drži povsem drži tev vem 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 77 88 10,2 3,3 6,6 9,2 6,9 13,8 6,8 9,6 12,1 6,8 11,3 0,6 2,8 Povprečna ocena: 5,37 G6 PONOVNO KARTICA 55 Koliko po vašem mnenju za Slovenijo drži naslednja trditev? Gledano na splošno, ima vsakdo v Sloveniji enako dobre možnosti doseči stopnjo izobrazbe, kakršno si želi. zavrni- ne sploh ne drži povsem drži tev vem 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 77 88 4,9 1,7 4,6 6,6 7,3 12,1 7,4 10,5 15,3 8,5 19,0 0,4 1,7 Povprečna ocena: 6,41 G7 PONOVNO KARTICA 55 Koliko po vašem mnenju za Slovenijo drži naslednja trditev? Gledano na splošno, ima vsakdo v Sloveniji enako dobre možnosti, da dobi službo, kakršno išče. zavrni- ne sploh ne drži povsem drži tev vem 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 77 88 12,9 5,5 13,4 15,6 12,8 16,2 9,4 6,2 3,6 0,6 2,4 0,3 1,1 Povprečna ocena: 3,75 Sledi nekaj vprašanj o vaši osebni situaciji. Pri tem želimo poudariti, da bomo vse odgovore, ki jih boste dali, obravnavali v režimu najstrožje zaupnosti. Preskok: Odgovarjajo tisti, ki prejemajo dohodek iz plače, samozaposlitve ali kmetovanja pri vprašanju F42a ali F40 [(če F42a = 01, 02, 03) oz. (če F1 = 1 in F40 = 01, 02, 03)]; (n=713) Pri nekaj naslednjih vprašanjih vas bomo najprej vprašali o vaši bruto plači skupaj z davki in prispevki, nato pa še o vaši neto plači brez davkov in prispevkov. 607 G9a Kakšna je vaša običajna mesečna bruto plača (skupaj z davki in prispevki)? ANKETAR_KA: Vpišite 0, če anketiranec ne prejema plače. Če anketiranec ne prejema običajne plače, ga prosite, da pomisli na prejete dohodke na običajen mesec. Povprečni znesek: (v evrih) 1.455,40 € 7777777 - (zavrnitev) 15,6 8888888 - (ne vem) 15,3 Preskok: Odgovarjajo tisti, ki “ne vedo” ali “zavračajo” odgovor na G9a (G9a = 7777777, 8888888); (n=220) G10a KARTICA 57 Bi mi lahko povedali, katera črka najbolj ustreza vaši bruto plači? Če ne veste natančno, povejte približno. 01 - K do 500 € 0,0 02 - S od 501 do 1000 € 9,5 03 - D od 1001 do 1300 € 9,1 04 - N od 1301 do 1700 € 10,9 05 - G od 1701 do 2000 € 7,3 06 - T od 2001 do 2300 € 5,0 07 - L od 2301 do 2700 € 4,1 08 - Q od 2701 do 3300 € 1,4 09 - F od 3301 do 5000 € 5,0 10 - J nad 5000 € 1,4 77 - (zavrnitev) 30,0 88 - (ne vem) 16,4 Preskok: Odgovarjajo tisti, ki prejemajo dohodek iz plače ali plač, samozaposlitve ali kmetijske dejavnosti, pri F42a ali F40 (IF F42a = 01, 02, 03) ali (če F1 = 1 in F40 = 01, 02, 03)]; (n=713) G11a Kakšna je vaša običajna neto mesečna plača (brez davkov in prispevkov)? ANKETAR_KA: Vpišite 0, če anketiranec ne prejema plače. Če anketiranec ne prejema običajne plače, ga prosite, da pomisli na prejete dohodke na običajen mesec. Povprečni znesek: (v evrih) 1.006,08 € 7777777 - (zavrnitev) 16,0 8888888 - (ne vem) 8,1 608 Preskok: Odgovarjajo, če je pri G11a šifra ‘ne vem’/’zavrnitev’ (G11a = 7777777, 8888888) (n=172) G12a KARTICA 58 Bi mi lahko povedali, katera črka najbolj ustreza vaši neto plači? Če ne veste natančno, povejte približno. 01 - K do 300 € 0,6 02 - S od 301 do 650 € 4,7 03 - D od 651 do 850 € 8,1 04 - N od 851 do 1100 € 11,6 05 - G od 1101 do 1300 € 12,2 06 - T od 1301 do 1500 € 5,2 07 - L od 1501 do 1700 € 6,4 08 - Q od 1701 do 2200 € 2,9 09 - F od 2201 do 3200 € 4,7 10 - J nad 3200 € 2,3 77 - (zavrnitev) 36,0 88 - (ne vem) 5,2 Preskok: odgovarjajo tisti, katerih bruto plača je pri vprašanju G9a večja od 0, ali če je pri vprašanju G9a odgovor ‘ne vem’/’zavrnitev’. ( G9a > 0 or G9a = 7777777, 8888888); (n=700) G13a KARTICA 59 Ali bi rekli, da je vaša bruto plača nepošteno nizka, poštena ali nepošteno visoka? Anketar_ka: Če anketiranec potrebuje dodatna navodila, kako uporabiti lestvico, preberite naslednje: - Če menite, da je vaša plača nepošteno nizka, izberite eno od številk na levi strani. - Če menite, da je vaša plača poštena, izberite 0. - Če menite, da je vaša plača nepošteno visoka, izberite eno od številk na desni strani. Nepošteno nizka plača Nepošteno visoka plača skrajno zelo nekoliko malce malce nekoliko zelo skrajno nepo- nepo- nepo- nepo- poštena nepo- nepo- nepo- nepo- zavr- ne štena štena štena štena plača štena štena štena štena nitev vem -4 -3 -2 -1 0 +1 +2 +3 +4 7 8 8,9 12,6 19,1 17,3 35,6 0,6 0,7 0,3 0,6 1,9 2,6 Povprečna ocena: -1,29 609 Preskok: Odgovarjajo, če je neto plača pri vprašanju G11a večja od 0, ali če je pri vprašanju G11a šifra ‘ne vem’/’zavrnitev’. (G11a > 0 or G11a = 7777777, 8888888); (n=699) G14a PONOVNO KARTICA 59 Ali bi rekli, da je vaša neto plača nepošteno nizka, poštena ali nepošteno visoka? Anketar_ka: Če anketiranec potrebuje dodatna navodila, kako uporabiti lestvico, preberite naslednje: - Če menite, da je vaša plača nepošteno nizka, izberite eno od številk na levi strani. - Če menite, da je vaša plača poštena, izberite 0. - Če menite, da je vaša plača nepošteno visoka, izberite eno od številk na desni strani. Nepošteno nizka plača Nepošteno visoka plača skrajno zelo nekoliko malce malce nekoliko zelo skrajno nepo- nepo- nepo- nepo- poštena nepo- nepo- nepo- nepo- zavr- ne štena štena štena štena plača štena štena štena štena nitev vem -4 -3 -2 -1 0 +1 +2 +3 +4 7 8 11,0 14,0 20,9 17,7 32,5 0,1 0,3 0,0 0,0 2,0 1,4 Povprečna ocena: -1,50 Preskok: Odgovarjajo tisti, pri katerih G13a bruto plača ni opredeljena kot poštena, ali če je anketiranec odgovoril ‘ne vem’/’zavrnitev’. (G13a > 0 or G13a < 0 or G13a = 7, 8); (n=451) G15a Kakšna bi bila po vašem mnenju poštena višina vaše mesečne bruto plače? Povprečni znesek: (v evrih) 2.021,51 € 7777777 - (zavrnitev) 6,2 8888888 - (ne vem) 11,3 Preskok: Odgovarjajo tisti, pri katerih G14a neto plača ni opredeljena kot poštena, ali če je anketiranec odgovoril ‘ne vem’/’zavrnitev’. (G14a > 0 or G14a < 0 or G14a = 7, 8); (n=472) G16a Kakšna bi bila po vašem mnenju poštena višina vaše mesečne neto plače? Povprečni znesek: (v evrih) 1.416,84 € 7777777 - (zavrnitev) 7,2 8888888 - (ne vem) 4,2 610 Preskok: Odgovarjajo tisti, ki prejemajo dohodek iz plače, samozaposlitve ali kmetovanja pri vprašanju F42a ali F40. (F42a = 01, 02, 03, ali F1 =1 in F40 = 01, 02, 03); (n=713) G17a PONOVNO KARTICA 59 Gledano na splošno, ali menite, da je v Sloveniji plača ljudi, ki delajo v enakem poklicu kot vi, nepošteno nizka, poštena ali nepošteno visoka? Anketar_ka: Če anketiranec potrebuje dodatna navodila, kako uporabiti lestvico, preberite naslednje: - Če menite, da je vaša plača nepošteno nizka, izberite eno od številk na levi strani. - Če menite, da je vaša plača poštena, izberite 0. - Če menite, da je vaša plača nepošteno visoka, izberite eno od številk na desni strani. Nepošteno nizka plača Nepošteno visoka plača skrajno zelo nekoliko malce malce nekoliko zelo skrajno nepo- nepo- nepo- nepo- poštena nepo- nepo- nepo- nepo- zavr- ne štena štena štena štena plača štena štena štena štena nitev vem -4 -3 -2 -1 0 +1 +2 +3 +4 7 8 10,1 15,6 23,6 18,1 22,3 0,7 0,7 0,1 0,0 2,0 6,9 Povprečna ocena: -1,64 Preskok: Odgovarjajo tisti, katerih vir dohodka je pokojnina pri vprašanju F42a ali F40 [F42a = 04) ali (F1 = 1 in F40 = 04)]; (n=404) G11b Kakšen je vaš običajni mesečni dohodek od pokojnin(e)? Anketar_ka: Vpišite 0, če anketiranec ne prejema dohodka od pokojnin(e). Če anketiranec ne prejema običajnega dohodka od pokojnin(e), ga prosite, da pomisli na prejete dohodke od pokojnin(e) na običajen mesec. Povprečni znesek: (v evrih) 644,00 € 7777777 - (zavrnitev) 10,6 8888888 - (ne vem) 3,0 Preskok: Odgovarjajo tisti, pri katerih je pri G11b šifra ‘ne vem’/’zavrnitev’. (G11b = 7777777, 8888888); (n=55) G12b KARTICA 61 Bi mi lahko povedali, katera črka najbolj ustreza vašemu dohodku od pokojnin(e)? Če ne veste natančno, povejte približno. 01 - K do 200 € 3,6 02 - S od 201 do 400 € 5,5 03 - D od 401 do 500 € 10,9 04 - N od 501 do 650 € 5,5 05 - G od 651 do 800 € 5,5 06 - T od 801 do 900 € 10,9 07 - L od 901 do 1000 € 3,6 611 08 - Q od 1001 do 1300 € 9,1 09 - F od 1301 do 1900 € 3,6 10 - J nad 1900 € 0,0 77 - (zavrnitev) 34,5 88 - (ne vem) 7,3 Preskok: Odgovarjajo tisti, pri katerih je neto dohodek iz pokojnine pri vprašanju G11b večji od 0, ali če je pri vprašanju G11b šifra ‘ne vem’/’zavrnitev’. (G11b > 0 ali G11b = 7777777, 8888888); (n=402) G14b KARTICA 62 Ali bi rekli, da je vaš dohodek od pokojnin(e) nepošteno nizek, pošten ali nepošteno visok? - Če menite, da je vaš dohodek od pokojnin(e) nepošteno nizek, izberite eno od številk na levi strani. - Če menite, da je vaš dohodek od pokojnin(e) pošten, izberite 0. - Če menite, da je vaš dohodek od pokojnin(e) nepošteno visok, izberite eno od številk na desni strani. Nepošteno nizek dohodek Nepošteno visok dohodek skrajno zelo nekoliko malce malce nekoliko zelo skrajno nepo- nepo- nepo- nepo- poštena nepo- nepo- nepo- nepo- zavr- ne štena štena štena štena plača štena štena štena štena nitev vem -4 -3 -2 -1 0 +1 +2 +3 +4 7 8 17,7 18,9 22,1 13,2 25,4 0,2 0,5 0,0 0,2 0,7 1,0 Povprečna ocena: -1,86 Preskok: Odgovarjajo tisti, pri katerih pri G14b neto dohodek iz pokojnine ni opredeljen kot pošten, ali če je anketiranec odgovoril ‘ne vem’/’zavrnitev’. (G14b > 0 ali G14b < 0 ali G14b = 7, 8); (n=300) G16b Kakšna bi bila po vašem mnenju poštena višina vašega mesečnega dohodka od pokojnin(e)? Povprečni znesek: (v evrih) 847,67 € 7777777 - (zavrnitev) 2,0 8888888 - (ne vem) 6,3 612 Preskok: Odgovarjajo tisti, ki prejemajo dohodek iz pokojnine pri vprašanju F42a ali F40. [( F42a = 04) ali (F1 = 1 in F40 = 04)]; (n=404) G17b PONOVNO KARTICA 62 Gledano na splošno, ali menite, da je v Sloveniji dohodek od pokojnin(e) pri tistih, ki so delali v enakem poklicu kot vi, nepošteno nizek, pošten ali nepošteno visok? Anketar_ka: Če anketiranec potrebuje dodatna navodila, kako uporabiti lestvico, preberite naslednje: - Če menite, da je ta dohodek nepošteno nizek, izberite eno od številk na levi strani. - Če menite, da je ta dohodek pošten, izberite 0. - Če menite, da je ta dohodki nepošteno visok, izberite eno od številk na desni strani. Nepošteno nizek dohodek Nepošteno visok dohodek skrajno zelo nekoliko malce malce nekoliko zelo skrajno nepo- nepo- nepo- nepo- poštena nepo- nepo- nepo- nepo- zavr- ne štena štena štena štena plača štena štena štena štena nitev vem -4 -3 -2 -1 0 +1 +2 +3 +4 7 8 13,6 20,8 22,0 13,1 18,1 1,7 0,7 0,0 0,0 1,7 8,2 Povprečna ocena: -1,90 Preskok: Odgovarjajo tisti, ki prejemajo dohodek iz nadomestila za brezposelnost oz. odpravnine ali kakšne druge vrste socialnih prejemkov ali dodatkov pri vprašanju F42a ali F40. [( F42a = 05, 06) ali (F1 = 1 in F40 = 05, 06)]; (n=53) G11c Kolikšen je vaš običajni mesečni neto dohodek iz socialnih prejemkov in/ali dodatkov? Anketar_ka: Vpišite 0, če anketiranec ne prejema dohodka iz socialnih prejemkov in/ali dodatkov. Če anketiranec ne prejema običajnega dohodka iz socialnih prejemkov in/ali dodatkov, ga prosite, da pomisli na prejete dohodke iz socialnih prejemkov in/ali dodatkov na običajen mesec. Povprečni znesek: (v evrih) 426,76 € 0 - (ne prejema dohodka iz socialnih prejemkov in/ali dodatkov) 0,0 7777777 - (zavrnitev) 3,8 8888888 - (ne vem) 1,9 613 Preskok: Odgovarjajo tisti, pri katerih je pri G11c šifra ‘ne vem’/’zavrnitev’. (G11c = 7777777, 8888888) (n=3) G12c KARTICA 64 Bi mi lahko povedali, katera črka najbolj ustreza vašemu neto dohodku iz socialnih prejemkov in/ali dodatkov? Če ne veste natančno, povejte približno. 01 - K do 80 € 0,0 02 - S od 81 do 170 € 0,0 03 - D od 171 do 220 € 0,0 04 - N od 221 do 280 € 0,0 05 - G od 281 do 340 € 33,3 06 - T od 341 do 400 € 0,0 07 - L od 401 do 450 € 0,0 08 - Q od 451 do 550 € 0,0 09 - F od 551 do 850 € 0,0 10 - J nad 850 € 0,0 77 - (zavrnitev) 66,7 88 - (ne vem) 0,0 Preskok: Odgovarjajo tisti, katerih dohodek iz socialnih prejemkov in/ali dodatkov pri vprašanju G11c je večji od 0, ali če je pri vprašanju G11c šifra ‘ne vem’/’zavrnitev’. G > 0 ali G11c = 7777777, 8888888) (n=53) G14c KARTICA 65 Ali bi rekli, da je vaš neto dohodek, ki ga prejemate iz naslova socialnih prejemkov in/ali dodatkov, nepošteno nizek, pošten ali nepošteno visok? - Če menite, da je vaš dohodek, ki ga prejemate iz naslova socialnih prejemkov in/ali dodatkov nepošteno nizek, izberite številko na levi strani lestvice. - Če menite, da je vaš dohodek, ki ga prejemate iz naslova socialnih prejemkov in/ali dodatkov pošten, izberite 0. - Če menite, da je vaš dohodek, ki ga prejemate iz naslova socialnih prejemkov in/ali dodatkov nepošteno visok, izberite številko na desni strani lestvice. Nepošteno nizek dohodek Nepošteno visok dohodek skrajno zelo nekoliko malce malce nekoliko zelo skrajno nepo- nepo- nepo- nepo- poštena nepo- nepo- nepo- nepo- zavr- ne štena štena štena štena plača štena štena štena štena nitev vem -4 -3 -2 -1 0 +1 +2 +3 +4 7 8 15,1 5,7 11,3 15,1 47,2 0,0 1,9 0,0 0,0 0,0 3,8 Povprečna ocena: -1,16 614 Preskok: Odgovarjajo tisti, ki pri G14c dohodek iz socialnih prejemkov ali dodatkov ni opredeljen kot pošten, ali če je anketiranec odgovoril ‘ne vem’/’zavrnitev’. (G14c > 0 ali G14c < 0 ali G14c = 7, 8) (n=28) G16c Kaj menite, kakšen mesečni dohodek iz naslova socialnih prejemkov in/ali dodatkov bi bil v vašem primeru pošten? Povprečni znesek: (v evrih) 694,00 € 7777777 - (zavrnitev) 3,6 8888888 - (ne vem) 7,1 Preskok: Odgovarjajo tisti, ki prejemajo dohodek iz nadomestila za brezposelnost oz. odpravnine ali kakšne druge vrste socialnih prejemkov ali dodatkov pri vprašanju F42a ali F40. [(F42a = 05, 06) ali (IF F1 = 1 in F40 = 05, 06)] (n=53) G17c PONOVNO KARTICA 65 Gledano na splošno, ali menite, da so v Sloveniji dohodki, ki jih ljudje dobijo iz naslova socialnih prejemkov, nepošteno nizki, pošteni ali nepošteno visoki? Anketar_ka: Če anketiranec potrebuje dodatna navodila, kako uporabiti lestvico, preberite naslednje: - Če menite, da je ta dohodek nepošteno nizek, izberite eno od številk na levi strani. - Če menite, da je ta dohodek pošten, izberite 0. - Če menite, da je ta dohodki nepošteno visok, izberite eno od številk na desni strani. Nepošteno nizki dohodki Nepošteno visoki dohodki preje- skrajno zelo nekoliko malce malce nekoliko zelo skrajno mam nepoš- nepoš- nepoš- nepoš- pošteni nepoš- nepoš- nepoš- nepoš- samo zavrni-ne teni teni teni teni dohodki teni teni teni teni dodatek tev vem -4 -3 -2 -1 0 +1 +2 +3 +4 5 7 8 17,0 3,8 18,9 17,0 26,4 1,9 3,8 0,0 0,0 0,0 3,8 7,5 Povprečna ocena: -1,40 ODGOVARJAJO VSI! Sledi nekaj vprašanj o razlikah v dohodkih v Sloveniji. Podatki o dohodkih kažejo, da zgornjih 10 % zaposlenih v Sloveniji zasluži več kot 2.900 € na mesec, spodnjih 10 % zaposlenih pa zasluži 900 € na mesec.Te številke se nanašajo na bruto dohodek (skupaj z davki in prispevki) zaposlenih s polnim delovnim časom. Zdaj vas bom vprašal_a, kako pošteni se vam zdijo dohodki vsake od teh skupin. 615 G18 KARTICA 65 Prosimo, pomislite na zgornjih 10 % zaposlenih za polni delovni čas v Sloveniji, ki zaslužijo več kot 2900 € na mesec. Ali so po vašem mnenju ti dohodki nepošteno nizki, pošteni ali nepošteno visoki? Prosimo, pomislite na splošno na ljudi, ki prejemajo takšen dohodek. Anketar_ka: Če anketiranec potrebuje dodatna navodila, kako uporabiti lestvico, preberite naslednje: - Če menite, da je ta dohodek nepošteno nizek, izberite eno od številk na levi strani. - Če menite, da je ta dohodek pošten, izberite 0. - Če menite, da je ta dohodki nepošteno visok, izberite eno od številk na desni strani. Nepošteno nizek dohodek Nepošteno visok dohodek skrajno zelo nekoliko malce malce nekoliko zelo skrajno nepo- nepo- nepo- nepo- poštena nepo- nepo- nepo- nepo- zavr- ne štena štena štena štena plača štena štena štena štena nitev vem -4 -3 -2 -1 0 +1 +2 +3 +4 7 8 0,8 1,1 2,8 2,4 29,8 13,5 18,0 14,3 7,0 2,1 8,3 Povprečna ocena: 1,18 G19 PONOVNO KARTICA 65 Zdaj pa pomislite na spodnjih 10 % zaposlenih za polni delovni čas v Sloveniji, ki zaslužijo manj kot 900 € na mesec. Ali so po vašem mnenju ti dohodki nepošteno nizki, pošteni ali nepošteno visoki? Prosim, pomislite na splošno na ljudi, ki prejemajo takšen dohodek. Anketar_ka: Če anketiranec potrebuje dodatna navodila, kako uporabiti lestvico, preberite naslednje: - Če menite, da je ta dohodek nepošteno nizek, izberite eno od številk na levi strani. - Če menite, da je ta dohodek pošten, izberite 0. - Če menite, da je ta dohodki nepošteno visok, izberite eno od številk na desni strani. Nepošteno nizek dohodek Nepošteno visok dohodek skrajno zelo nekoliko malce malce nekoliko zelo skrajno nepo- nepo- nepo- nepo- poštena nepo- nepo- nepo- nepo- zavr- ne štena štena štena štena plača štena štena štena štena nitev vem -4 -3 -2 -1 0 +1 +2 +3 +4 7 8 36,3 29,7 16,1 6,9 3,9 0,1 0,3 0,6 0,4 1,7 4,1 Povprečna ocena: -2,86 616 G20 KARTICA 66 Ali so po vašem mnenju v Sloveniji razlike v premoženju ljudi nepošteno majhne, poštene ali nepošteno velike? Anketar_ka: Če anketiranec potrebuje dodatna navodila, kako uporabiti lestvico, preberite naslednje: - Če menite, da je ta dohodek nepošteno nizek, izberite eno od številk na levi strani. - Če menite, da je ta dohodek pošten, izberite 0. - Če menite, da je ta dohodki nepošteno visok, izberite eno od številk na desni strani. Nepošteno nizek dohodek Nepošteno visok dohodek skrajno zelo nekoliko malce malce nekoliko zelo skrajno nepo- nepo- nepo- nepo- poštena nepo- nepo- nepo- nepo- zavr- ne štena štena štena štena plača štena štena štena štena nitev vem -4 -3 -2 -1 0 +1 +2 +3 +4 7 8 1,5 3,0 3,6 2,5 7,7 9,4 20,1 28,1 18,0 1,1 5,1 Povprečna ocena: 1,93 Zdaj vam bomo zastavili nekaj vprašanj o tem, kako delodajalci v Sloveniji izbirajo med kandidati za službo. Veliko stvari lahko vpliva na to, ali je oseba izbrana ali ne. Zanima nas, koliko na to vpliva vsak od navedenih dejavnikov. Upoštevajte, da pri tem ni pravilnih in napačnih odgovorov, zanima nas le vaše mnenje. KARTICA 67 Koliko po vašem mnenju, v Sloveniji, vsak od naslednjih dejavnikov vpliva na odločitev o tem, ali oseba dobi službo ali ne? nima dosti ima ima ima oz. nima nekaj kar dosti veliko zavr- ne vpliva vpliva vpliva vpliva nitev vem 1 2 3 4 7 8 G21 Znanje in veščine te osebe. 8,9 35,3 34,7 19,3 0,3 1,5 G22 Predhodne delovne izkušnje te osebe. 5,7 33,4 38,8 20,7 0,2 1,3 G23 To, ali oseba koga pozna v tej organizaciji. 3,9 19,6 28,5 47,0 0,1 0,9 G24 To, ali ima oseba priseljensko poreklo. 24,1 45,1 16,0 6,3 0,6 8,0 G25 Spol te osebe. 26,7 47,4 16,6 5,2 0,5 3,6 Povprečja: G21 G22 G23 G24 G25 2,66 2,76 3,20 2,05 2,00 617 Zdaj pa nekaj vprašanj o družbi nasploh. KARTICA 68 Obstaja veliko različnih pogledov na to, kdaj je neka družba pravična oziroma nepravična. Koliko soglašate ali ne soglašate z vsako od naslednjih trditev? močno ne sploh ne sogla- sogla- sogla- sogla- zavrni- ne šam šam niti-niti šam šam tev) vem 1 2 3 4 5 7 8 G26 Družba je pravična, kadar sta dohodek in bogastvo enakomerno porazdeljena med vsemi ljudmi. 16,7 54,2 14,0 11,9 1,8 0,4 1,1 G27 Družba je pravična, kadar tisti, ki trdo delajo, zaslužijo več kot drugi. 22,7 63,4 6,6 5,5 0,5 0,3 1,1 G28 Družba je pravična, kadar poskrbi za revne in tiste, ki potrebujejo pomoč, ne glede na to, če lahko kaj vrnejo družbi. 19,2 66,2 7,8 4,9 0,5 0,5 0,9 G29 Družba je pravična, kadar ljudje iz družin, ki pripadajo visokim družbenim slojem, uživajo privi- legije v svojem življenju. 0,6 8,8 14,3 50,1 23,5 0,4 2,4 Povprečja: G26 G27 G28 G29 2,27 1,96 2,00 3,90 PONOVNO KARTICA 68 In koliko soglašate ali ne soglašate z vsako od naslednjih trditev? močno ne sploh ne sogla- sogla- sogla- sogla- zavrni- ne šam šam niti-niti šam šam tev vem 1 2 3 4 5 7 8 G30 Menim, da ljudje v glavnem dobijo to, kar si zaslužijo. 1,6 28,7 23,7 39,7 4,7 0,4 1,3 G31 Prepričan_a sem, da pravica vedno prevlada nad krivico. 2,9 24,7 19,3 42,7 8,6 0,2 1,5 G32 Prepričan_a sem, da bodo na dolgi rok ljudje poplačani za krivice, ki se jim dogajajo. 2,7 30,9 19,2 37,0 7,4 0,3 2,6 Povprečja: G30 G31 G32 3,18 3,30 3,16 618 HF1 KARTICA 76 Na kratko vam bomo opisali različne ljudi. Pomislite na vsakega izmed opisov in s pomočjo kartice povejte, koliko je oseba podobna vam. Anketar/ka: prilagodi obliko vprašanj spolu anketiranca zelo malo čisto malo sploh podoben/ podoben/ podoben/ podoben/ ni mi mi ni/ podobna podobna podobna podobna podoben/ podoben/ ne b.o. mi je mi je mi je mi je podobna podobna vem + 1 2 3 4 5 6 8 9 A Zanj(o) je pomembno, da ima veliko novih zamisli in da je ustvarjalen(a). Stvari rad(a) počne na izviren način. SJM022 14,7 39,6 26,7 8,3 7,1 1,5 0,0 2,2 SJM042 14,3 38,5 26,3 8,2 9,4 1,5 0,0 1,8 SJM061 15,4 41,8 26,2 7,0 7,5 1,3 0,0 0,7 SJM082 16,7 39,0 24,8 7,9 7,5 1,6 1,6 0,9 SJM101 20,8 41,8 21,4 7,1 5,6 0,9 1,4 1,1 SJM122 21,1 42,6 19,8 6,9 5,6 1,5 1,6 0,8 SJM141 22,6 45,4 18,0 4,6 5,1 0,7 3,0 0,6 SJM162 22,9 46,4 19,7 4,4 4,4 0,7 0,8 0,7 SJM182 18,4 47,3 20,2 5,9 5,8 1,1 0,8 0,5 B Zanj(o) je pomembno, da je premožen(a). Imeti želi veliko denarja in dragih predmetov. SJM022 2,1 10,7 19,1 16,6 37,3 12,3 0,0 2,0 SJM042 2,1 8,2 21,0 16,4 36,3 14,0 0,0 1,9 SJM061 1,2 8,1 19,3 15,5 40,6 14,6 0,0 0,7 SJM082 1,2 9,6 21,6 17,2 35,8 12,7 0,9 0,9 SJM101 1,4 12,3 27,2 14,7 30,9 11,3 1,1 1,1 SJM122 1,1 9,7 20,8 13,8 38,5 14,9 0,6 0,6 SJM141 1,0 8,4 21,2 13,3 43,4 10,0 2,0 0,6 SJM162 1,5 7,2 17,8 13,5 44,0 15,1 0,4 0,6 SJM182 1,0 5,8 17,5 14,9 44,8 14,9 0,4 0,7 C Zanj(o) je pomembno, da se vsakega na tem svetu obravnava enako. Verjame, da mora imeti vsakdo v življenju enake možnosti. SJM022 28,3 50,4 11,9 3,6 2,6 0,9 0,0 2,3 SJM042 27,1 50,9 12,2 4,6 2,5 0,7 0,0 1,9 SJM061 28,5 54,4 10,0 2,8 3,0 0,7 0,0 0,7 SJM082 29,9 51,4 11,1 2,6 2,8 0,3 0,9 0,9 SJM101 35,4 51,4 7,1 2,1 1,1 0,4 1,2 1,2 SJM122 48,0 42,3 5,3 1,8 1,2 0,5 0,6 0,4 SJM141 41,9 46,8 5,1 1,5 1,8 0,2 2,4 0,3 SJM162 36,7 49,6 8,6 1,6 2,2 0,3 0,5 0,5 SJM182 34,9 51,4 8,3 2,0 1,9 0,3 0,4 0,8 619 zelo malo čisto malo sploh podoben/ podoben/ podoben/ podoben/ ni mi mi ni/ podobna podobna podobna podobna podoben/ podoben/ ne b.o. mi je mi je mi je mi je podobna podobna vem + 1 2 3 4 5 6 8 9 D Zanj(o) je pomembno, da pokaže svoje sposobnosti. Rad(a) vidi, da ljudje občudujejo to, kar počne. SJM022 10,9 36,2 25,1 10,7 12,7 2,0 0,0 2,3 SJM042 11,2 35,0 26,1 10,7 12,8 2,2 0,0 2,0 SJM061 12,3 39,0 23,2 10,6 11,7 2,4 0,0 0,7 SJM082 14,9 40,9 23,3 8,5 9,3 1,2 0,9 0,9 SJM101 16,0 47,3 18,9 5,4 9,0 0,9 1,4 1,1 SJM122 19,6 44,5 19,3 6,9 7,2 1,1 0,8 0,5 SJM141 17,2 44,5 19,0 6,7 8,3 0,7 2,9 0,6 SJM162 13,6 44,5 21,3 8,2 9,6 1,5 0,8 0,6 SJM182 15,1 48,5 20,3 7,6 6,8 1,0 0,4 0,4 E Zanj(o) je pomembno, da živi v varnem okolju. Izogiba se vsemu, kar bi njegovo /njeno varnost lahko ogrozilo. SJM022 22,6 48,1 15,5 6,0 4,5 1,1 0,0 2,2 SJM042 23,5 47,5 16,4 5,3 4,4 1,0 0,0 1,9 SJM061 21,3 48,7 17,2 5,2 5,8 1,0 0,0 0,7 SJM082 26,8 47,5 13,1 6,0 4,0 0,9 0,8 1,0 SJM101 27,0 50,0 12,8 4,3 3,3 0,3 1,1 1,1 SJM122 45,1 41,4 7,7 2,4 2,1 0,3 0,5 0,5 SJM141 39,1 44,4 8,6 2,7 2,0 0,6 2,2 0,5 SJM162 30,5 48,7 11,5 3,5 4,4 0,7 0,2 0,6 SJM182 35,1 46,4 11,0 3,3 3,0 0,5 0,3 0,5 F Rad(a) ima presenečenja in skuša vedno početi kaj novega... Zdi se mu/ji pomembno, da v življenju počne čim več različnih stvari. SJM022 17,8 40,3 20,0 10,1 8,3 1,4 0,0 2,0 SJM042 17,0 36,9 23,6 10,2 8,2 1,9 0,0 2,1 SJM061 17,4 41,5 22,3 7,9 9,3 0,9 0,0 0,7 SJM082 18,0 38,9 20,2 11,7 7,9 1,6 1,0 0,9 SJM101 20,5 41,1 20,6 7,4 6,8 1,1 1,2 1,1 SJM122 21,6 38,7 20,0 9,7 7,3 1,7 0,6 0,5 SJM141 20,8 41,9 19,3 6,8 7,3 1,1 2,4 0,6 SJM162 19,8 42,7 20,0 7,5 7,9 0,8 0,7 0,6 SJM182 19,4 43,1 20,4 7,7 7,0 1,7 0,4 0,4 620 zelo malo čisto malo sploh podoben/ podoben/ podoben/ podoben/ ni mi mi ni/ podobna podobna podobna podobna podoben/ podoben/ ne b.o. mi je mi je mi je mi je podobna podobna vem + 1 2 3 4 5 6 8 9 G Verjame, da bi morali ljudje narediti to, kar jim ukažejo. Meni, da bi morali ljudje spoštovati pravila ves čas, tudi takrat, ko jih nihče ne opazuje. SJM022 9,2 31,6 22,1 13,7 16,3 5,2 0,0 2,0 SJM042 7,8 29,0 24,2 13,7 16,6 6,7 0,0 2,0 SJM061 9,4 32,3 22,4 13,2 16,8 5,1 0,0 0,7 SJM082 9,3 30,2 22,2 16,9 14,0 4,9 1,6 0,9 SJM101 7,4 34,7 27,5 10,7 13,5 3,6 1,6 1,1 SJM122 9,5 32,6 22,6 11,0 19,3 3,2 1,4 0,5 SJM141 10,5 33,9 19,2 10,5 18,9 3,2 3,4 0,5 SJM162 9,6 34,8 20,5 10,9 18,0 4,4 0,9 0,9 SJM182 8,6 37,2 18,8 12,1 16,8 5,0 1,1 0,5 H Zanj(o) je pomembno, da posluša ljudi, ki so drugačni od njega/nje. Tudi če se z njimi ne strinja, jih še vedno poskuša razumeti. SJM022 13,8 48,8 22,3 7,6 4,5 1,0 0,0 2,0 SJM042 13,7 44,0 23,8 8,3 6,2 1,7 0,0 2,3 SJM061 14,2 52,8 20,7 6,5 4,2 0,9 0,0 0,7 SJM082 17,3 46,6 21,6 7,8 4,0 0,6 1,2 0,9 SJM101 15,3 54,8 17,7 5,4 3,6 0,5 1,6 1,1 SJM122 21,6 50,6 18,0 5,7 2,3 0,5 0,9 0,4 SJM141 19,0 55,8 14,2 3,8 3,8 0,1 2,6 0,7 SJM162 17,4 56,2 16,7 5,0 3,6 0,3 0,2 0,7 SJM182 20,3 59,9 11,9 3,9 2,6 0,3 0,6 0,5 I Zanj(o) je pomembno biti spoštljiv in skromen. Ne želi vzbujati pozornosti. SJM022 20,4 45,8 18,7 8,1 4,1 0,8 0,0 2,0 SJM042 20,4 46,5 19,3 7,0 3,6 1,2 0,0 1,9 SJM061 20,5 54,1 15,8 5,0 3,5 0,5 0,0 0,7 SJM082 22,8 47,4 17,3 7,2 2,9 0,3 1,0 1,2 SJM101 22,0 53,2 15,5 4,2 2,6 0,3 0,9 1,4 SJM122 37,9 45,8 11,4 2,7 0,9 0,4 0,6 0,4 SJM141 33,9 49,5 10,9 2,2 1,5 0,0 1,4 0,6 SJM162 29,8 51,7 12,9 2,9 1,5 0,2 0,4 0,5 SJM182 33,5 51,5 9,2 2,1 2,4 0,2 0,6 0,6 621 zelo malo čisto malo sploh podoben/ podoben/ podoben/ podoben/ ni mi mi ni/ podobna podobna podobna podobna podoben/ podoben/ ne b.o. mi je mi je mi je mi je podobna podobna vem + 1 2 3 4 5 6 8 9 J Zanj(o) je pomembno, da se ima dobro. Rad(a) se razvaja. SJM022 9,7 34,0 25,0 12,8 13,8 2,7 0,0 2,0 SJM042 13,8 34,5 24,0 13,2 10,1 2,2 0,0 2,2 SJM061 13,6 39,0 23,4 11,4 10,6 1,3 0,0 0,7 SJM082 17,7 36,1 23,1 11,0 8,7 1,3 1,1 0,9 SJM101 16,7 42,8 20,3 7,4 8,7 1,7 1,1 1,2 SJM122 19,9 38,2 23,2 9,8 6,9 1,1 0,5 0,5 SJM141 19,3 41,6 21,3 6,4 7,8 1,0 2,0 0,7 SJM162 14,9 40,0 24,2 9,5 9,7 1,1 0,2 0,5 SJM182 16,4 40,5 23,5 7,9 9,3 1,9 0,2 0,3 K Zanj(o) je pomembno, da sam odloča o tem, kaj počne. Rad(a) je svoboden(a) in neodvisen(a) od drugih. SJM022 28,4 46,1 14,5 5,1 3,0 0,7 0,0 2,2 SJM042 29,1 46,3 13,8 4,9 3,2 1,0 0,0 1,8 SJM061 29,7 48,6 13,9 4,3 2,3 0,4 0,0 0,7 SJM082 33,4 43,8 14,5 4,4 1,9 0,4 0,8 0,9 SJM101 33,6 45,3 13,4 2,4 2,9 0,4 1,1 1,1 SJM122 37,2 44,2 12,0 4,1 1,7 0,2 0,3 0,4 SJM141 38,5 43,7 10,7 2,6 1,5 0,0 2,2 0,8 SJM162 36,2 46,7 10,9 2,7 2,2 0,5 0,2 0,6 SJM182 39,2 45,4 10,0 1,7 2,4 0,5 0,3 0,6 L Zanj(o) je zelo pomembno, da pomaga ljudem okrog sebe. Hoče poskrbeti za njihovo blagostanje. SJM022 16,5 46,7 25,2 6,9 2,2 0,4 0,0 2,0 SJM042 18,0 47,2 24,3 6,4 1,9 0,2 0,0 2,0 SJM061 17,9 56,2 19,1 3,9 1,8 0,3 0,0 0,7 SJM082 21,7 53,3 18,6 2,9 1,5 0,4 0,6 1,0 SJM101 27,5 53,7 13,6 2,1 0,9 0,1 0,9 1,1 SJM122 35,4 50,2 11,0 2,3 0,2 0,1 0,4 0,4 SJM141 32,4 55,6 8,3 0,8 0,5 0,1 1,7 0,6 SJM162 27,9 55,9 12,4 1,9 0,8 0,2 0,3 0,6 SJM182 30,4 56,2 9,7 1,6 0,8 0,3 0,5 0,5 622 zelo malo čisto malo sploh podoben/ podoben/ podoben/ podoben/ ni mi mi ni/ podobna podobna podobna podobna podoben/ podoben/ ne b.o. mi je mi je mi je mi je podobna podobna vem + 1 2 3 4 5 6 8 9 M Zanj(o) je pomembno, da je zelo uspešen(a). Upa, da bodo drugi cenili njegove/ njene dosežke. SJM022 11,9 39,0 25,7 11,8 8,1 1,5 0,0 1,9 SJM042 10,3 34,7 27,1 13,1 10,3 2,3 0,0 2,1 SJM061 11,9 41,9 24,9 9,3 9,4 1,8 0,0 0,7 SJM082 12,7 40,4 23,2 12,5 8,2 1,0 0,9 1,1 SJM101 14,1 46,7 21,2 7,3 7,2 1,0 1,4 1,1 SJM122 17,0 39,2 25,9 8,5 6,8 1,4 0,8 0,3 SJM141 16,0 44,6 22,6 6,9 6,5 0,4 2,3 0,7 SJM162 14,0 43,9 23,9 8,1 8,3 0,6 0,4 0,8 SJM182 13,4 47,3 21,3 9,2 6,4 1,2 0,4 0,8 N Zanj(o) je pomembno, da mu/ ji država zagotavlja varnost pred grožnjami. Želi si močno državo, ki bo lahko zaščitila svoje državljane. SJM022 23,4 47,0 16,1 6,3 4,3 0,8 0,0 2,0 SJM042 22,3 44,6 17,3 7,4 4,4 1,9 0,0 2,1 SJM061 21,1 47,6 16,8 6,4 6,0 1,3 0,0 0,7 SJM082 22,8 46,7 16,6 7,3 4,0 0,9 0,6 1,1 SJM101 26,1 52,5 11,8 4,3 2,3 0,6 1,3 1,2 SJM122 44,1 41,8 9,1 1,8 1,8 0,3 0,8 0,3 SJM141 38,4 45,1 8,1 3,1 2,2 0,4 2,2 0,5 SJM162 34,3 49,6 9,2 2,5 3,1 0,4 0,4 0,6 SJM182 36,2 47,9 9,0 3,1 2,2 0,4 0,8 0,5 O Išče pustolovščine in rad(a) tvega. Imeti želi vznemirljivo življenje. SJM022 6,3 15,5 19,6 15,4 29,4 11,4 0,0 2,5 SJM042 6,4 15,8 17,9 15,0 31,1 11,7 0,0 2,1 SJM061 6,7 19,4 22,0 14,2 26,9 10,0 0,0 0,7 SJM082 6,7 16,8 23,1 16,6 25,0 9,7 1,1 1,0 SJM101 9,1 17,0 21,6 15,3 22,9 11,6 1,4 1,1 SJM122 7,2 15,5 21,8 14,2 27,4 12,6 0,7 0,5 SJM141 6,3 17,6 22,3 12,6 28,3 9,9 2,2 0,7 SJM162 7,9 17,6 20,1 13,8 27,5 11,9 0,5 0,8 SJM182 7,0 17,8 21,0 12,4 27,3 13,6 0,6 0,4 623 zelo malo čisto malo sploh podoben/ podoben/ podoben/ podoben/ ni mi mi ni/ podobna podobna podobna podobna podoben/ podoben/ ne b.o. mi je mi je mi je mi je podobna podobna vem + 1 2 3 4 5 6 8 9 P Zanj(o) je pomembno, da se vedno spodobno obnaša. Ne želi narediti česa takega, kar bi drugi označili kot neprimerno. SJM022 14,9 43,6 21,6 7,9 7,8 1,9 0,0 2,3 SJM042 16,6 40,0 22,1 9,6 7,5 1,8 0,0 2,4 SJM061 17,3 47,4 20,5 7,5 5,4 1,2 0,0 0,8 SJM082 19,4 43,6 22,3 8,2 4,0 0,5 0,9 1,0 SJM101 20,0 51,7 16,0 5,1 4,2 1,0 0,9 1,1 SJM122 30,2 46,9 13,0 4,9 3,8 0,6 0,4 0,3 SJM141 26,3 50,7 11,8 4,8 2,9 0,6 2,3 0,6 SJM162 21,9 51,3 14,3 5,6 5,2 1,1 0,2 0,5 SJM182 26,0 50,0 13,0 4,6 4,5 1,0 0,3 0,6 Q Zanj(o) je pomembno, da si pridobi spoštovanje drugih. Rad(a) vidi, da ljudje storijo to, kar reče. SJM022 9,7 35,2 28,3 11,8 10,8 2,0 0,0 2,1 SJM042 9,8 32,4 29,9 13,5 10,0 1,7 0,0 2,8 SJM061 11,2 41,4 26,2 9,4 9,3 1,6 0,0 0,7 SJM082 12,7 37,7 27,1 9,1 10,8 0,8 0,7 1,1 SJM101 12,8 44,2 22,6 8,1 8,4 1,4 1,4 1,1 SJM122 19,6 45,8 20,0 7,2 5,3 0,6 0,9 0,5 SJM141 14,1 46,7 20,3 7,3 8,0 1,0 2,0 0,7 SJM162 11,1 40,6 25,1 8,0 12,5 1,9 0,2 0,6 SJM182 10,3 47,7 23,1 8,0 8,7 1,1 0,5 0,5 R Zanj(o) je pomembno, da je vdan svojim prijateljem. Rad(a) se razdaja bližnjim. SJM022 16,1 48,0 21,5 7,6 3,3 1,2 0,0 2,3 SJM042 18,4 44,9 22,7 7,7 3,3 0,9 0,0 2,2 SJM061 21,0 55,4 15,7 4,5 2,4 0,3 0,0 0,7 SJM082 22,5 51,2 16,5 4,6 3,3 0,2 0,6 1,1 SJM101 22,9 53,7 14,7 3,8 2,3 0,4 1,1 1,2 SJM122 28,3 50,4 13,7 4,7 1,5 0,5 0,5 0,5 SJM141 26,6 53,8 12,1 2,5 1,9 0,1 2,4 0,7 SJM162 24,7 52,1 15,5 3,1 3,1 0,2 0,7 0,7 SJM182 27,7 53,3 12,4 3,9 1,4 0,4 0,5 0,5 624 zelo malo čisto malo sploh podoben/ podoben/ podoben/ podoben/ ni mi mi ni/ podobna podobna podobna podobna podoben/ podoben/ ne b.o. mi je mi je mi je mi je podobna podobna vem + 1 2 3 4 5 6 8 9 S Močno je prepričan(a), da bi morali ljudje skrbeti za naravo. Skrb za okolje ima zanj(o) velik pomen. SJM022 26,6 46,1 18,3 5,1 1,4 0,4 0,0 2,0 SJM042 28,1 45,6 17,3 4,9 1,6 0,3 0,0 2,2 SJM061 27,5 47,9 17,1 4,7 1,9 0,2 0,0 0,7 SJM082 31,7 46,5 13,6 3,8 2,3 0,4 0,6 1,1 SJM101 31,7 51,0 10,1 3,3 1,4 0,4 1,0 1,2 SJM122 51,2 37,6 7,9 2,0 0,7 0,1 0,2 0,3 SJM141 48,4 41,3 6,7 1,1 0,4 0,1 1,6 0,5 SJM162 37,1 48,4 10,7 2,0 0,9 0,2 0,2 0,5 SJM182 46,6 42,9 6,9 1,9 1,0 0,1 0,2 0,5 Tradicija je zanj(o) pomembna. T Skuša se ravnati po ustaljenih običajih svoje družine in vere. SJM022 14,9 38,9 23,4 10,8 7,4 2,4 0,0 2,2 SJM042 16,0 35,9 23,6 11,0 8,4 3,1 0,0 2,1 SJM061 14,6 41,9 21,8 9,8 8,1 3,0 0,0 0,7 SJM082 15,3 39,3 24,3 9,6 7,3 2,3 0,9 1,0 SJM101 17,0 47,3 19,8 6,6 5,3 1,9 1,0 1,1 SJM122 24,2 37,8 19,7 9,1 6,4 2,0 0,5 0,3 SJM141 19,5 45,0 17,6 6,5 6,9 1,6 2,1 0,7 SJM162 19,8 44,4 18,7 6,9 7,5 1,9 0,2 0,6 SJM182 21,2 42,9 19,1 6,6 7,3 2,0 0,4 0,6 Išče priložnosti, da bi se zabaval(a). U Zanj(o) je pomembno, da počne stvari, v katerih uživa. SJM022 18,8 32,9 20,7 12,2 10,4 3,0 0,0 2,0 SJM042 18,2 35,1 20,7 10,5 9,8 3,6 0,0 2,1 SJM061 18,0 40,4 19,9 10,4 8,5 1,9 0,0 0,8 SJM082 19,0 36,9 18,9 11,5 9,5 2,3 0,9 1,2 SJM101 19,9 37,1 17,7 12,0 7,3 3,7 1,0 1,3 SJM122 17,0 38,2 20,0 11,6 9,1 3,3 0,6 0,3 SJM141 15,8 38,2 21,0 10,5 9,6 2,3 2,0 0,7 SJM162 15,6 43,8 20,0 9,0 8,7 2,1 0,2 0,7 SJM182 15,3 42,0 21,8 8,4 8,7 3,1 0,1 0,6 625 Povprečna ocena: 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162 20182 A 2,57 2,64 2,53 2,54 2,36 2,36 2,23 2,22 2,36 B 4,15 4,21 4,31 4,17 3,97 4,25 4,23 4,38 4,43 C 2,02 2,05 1,99 1,96 1,81 1,66 1,71 1,83 1,84 D 2,84 2,85 2,78 2,59 2,45 2,40 2,45 2,59 2,45 E 2,23 2,21 2,28 2,14 2,06 1,75 1,83 2,04 1,93 F 2,54 2,61 2,53 2,56 2,41 2,47 2,39 2,43 2,44 G 3,12 3,23 3,11 3,11 2,99 3,07 3,03 3,06 3,06 H 2,42 2,53 2,36 2,35 2,27 2,17 2,15 2,21 2,08 I 2,31 2,29 2,18 2,19 2,11 1,83 1,86 1,94 1,88 J 2,95 2,77 2,70 2,60 2,53 2,49 2,43 2,62 2,59 K 2,08 2,08 2,01 1,97 1,95 1,89 1,81 1,89 1,83 L 2,31 2,26 2,16 2,09 1,93 1,81 1,79 1,91 1,86 M 2,69 2,85 2,68 2,66 2,49 2,53 2,43 2,54 2,51 N 2,22 2,31 2,32 2,24 2,04 1,75 1,84 1,91 1,87 O 3,82 3,86 3,66 3,67 3,62 3,78 3,71 3,72 3,77 P 2,55 2,56 2,40 2,34 2,23 2,06 2,06 2,24 2,14 Q 2,84 2,86 2,69 2,69 2,58 2,34 2,50 2,76 2,60 R 2,36 2,34 2,12 2,14 2,08 2,01 1,96 2,07 1,98 S 2,08 2,05 2,05 1,98 1,90 1,63 1,61 1,81 1,67 T 2,63 2,69 2,64 2,60 2,41 2,41 2,39 2,43 2,42 U 2,71 2,69 2,56 2,62 2,60 2,67 2,66 2,57 2,62 626 NAKLJUČNI RAČUNALNIŠKI IZBOR OSEBE (PRESKOK) IZBOR OSEBE - ENAK KOT PRI C31 SKUPINA 1 POJDI NA UVOD PRED IF1 33,9 SKUPINA 2 POJDI NA UVOD PRED IF4 33,2 SKUPINA 3 POJDI NA UVOD PRED IF7 32,9 BLOK A, N=447 Da bi v prihodnje izboljšali kakovost naših raziskav, vam bomo na koncu zastavili še nekaj podobnih vprašanj. Prosimo vas, da se ne trudite spomniti, kako ste odgovorili prej. Vprašanja jemljite kot povsem nova. Zdaj pa nekaj vprašanj o tem, kako vidite delovanje demokracije v Sloveniji danes. IF1 KARTICA 70 S pomočjo te kartice povejte, v kolikšni meri po vašem mnenju, dobijo vladajoče stranke v Sloveniji na volitvah manj glasov, če so delale slabo? Vladajoče stranke na volitvah Vladajoče stranke na volitvah sploh ne dobijo manj glasov, dobijo veliko manj glasov, zavr- ne če so delale slabo. če so delale slabo. nitev vem 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 77 88 6,7 3,4 8,3 10,3 8,7 16,3 7,2 14,5 10,5 2,7 5,1 3,4 2,9 Povprečna ocena: 5,03 IF2 KARTICA 71 Zdaj pa s pomočjo te kartice povejte, koliko po vašem mnenju vlada v Sloveniji državljane ščiti pred revščino? Vlada sploh ne ščiti Vlada v celoti ščiti zavr- ne državljanov pred revščino. državljane pred revščino. nitev vem 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 77 88 14,5 5,4 12,3 19,2 12,3 13,4 9,8 4,7 2,7 1,1 2,0 1,4 1,1 Povprečna ocena: 3,56 IF3 KARTICA 72 In zdaj s pomočjo te kartice povejte, koliko po vašem mnenju vlada v Sloveniji volivcem pojasnjuje svoje odločitve? Vlada volilcem sploh Vlada volivcem v celoti zavr- ne ne pojasnjuje svojih odločitev. pojasnjuje svoje odločitve. nitev vem 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 77 88 12,3 8,5 13,0 14,8 12,1 17,2 9,2 4,0 2,0 1,1 1,6 1,3 2,9 Povprečna ocena: 3,53 627 BLOK B, N=438 Da bi v prihodnje izboljšali kakovost naših raziskav, vam bomo na koncu zastavili še nekaj podobnih vprašanj. Prosimo vas, da se ne trudite spomniti, kako ste odgovorili prej. Vprašanja jemljite kot povsem nova. Zdaj pa nekaj vprašanj o tem, kako vidite delovanje demokracije v Sloveniji danes. IF4 KARTICA 73 S pomočjo te kartice povejte, v kolikšni meri po vašem mnenju, dobijo vladajoče stranke v Sloveniji na volitvah manj glasov, če so delale slabo? Vladajoče stranke na volitvah Vladajoče stranke na volitvah sploh ne dobijo manj glasov, dobijo manj glasov, zavr- ne če so delale slabo. če so delale slabo. nitev vem 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 77 88 7,3 4,3 10,0 13,9 9,1 13,7 12,6 11,9 5,7 5,7 2,1 3,7 Povprečna ocena: 4,53 IF5 KARTICA 74 Zdaj pa s pomočjo te kartice povejte, koliko po vašem mnenju vlada v Sloveniji državljane ščiti pred revščino? Vlada sploh ne ščiti Vlada ščiti državljane zavr- ne državljanov pred revščino. pred revščino. nitev vem 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 77 88 17,1 5,3 12,6 17,6 10,5 13,9 10,0 6,6 2,7 1,8 0,5 1,4 Povprečna ocena: 3,46 IF6 KARTICA 75 In zdaj s pomočjo te kartice povejte, koliko po vašem mnenju vlada v Sloveniji volivcem pojasnjuje svoje odločitve? Vlada volilcem sploh ne Vlada volivcem zavr- ne pojasnjuje svojih odločitev. pojasnjuje svoje odločitve. nitev vem 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 77 88 13,0 7,5 17,4 18,5 11,6 14,8 8,9 2,7 1,8 2,3 0,5 0,9 Povprečna ocena: 3,31 628 BLOK C, N=433 Da bi v prihodnje izboljšali kakovost naših raziskav, vam bomo na koncu zastavili še nekaj podobnih vprašanj. Prosimo vas, da se ne trudite spomniti, kako ste odgovorili prej. Vprašanja jemljite kot povsem nova. Zdaj pa nekaj vprašanj o tem, kako vidite delovanje demokracije v Sloveniji danes. KARTICA 76 S pomočjo te kartice povejte, v kolikšni meri drži vsaka od naslednjih trditev za Slovenijo. PREBERI … sploh povsem zavr- ne ne drži drži nitev vem IF7 V Sloveniji vladajoče stranke na volitvah dobijo manj glasov, če so delale slabo. 8,3 2,5 10,9 12,0 9,7 9,7 11,5 11,3 11,1 3,5 6,0 0,2 3,2 IF8 V Sloveniji vlada ščiti državljane pred revščino. 11,8 6,7 13,9 15,5 11,3 15,2 9,5 9,5 2,5 0,7 1,4 1,2 0,9 IF9 V Sloveniji vlada volivcem pojasnju- je svoje odločitve. 9,0 6,2 17,3 21,0 10,9 12,2 7,4 8,1 1,8 1,2 1,2 1,2 2,5 Povprečja: IF7 IF8 IF9 4,93 3,74 3,59 ODGOVARJAJO VSI! Sledita še zadnji dve kratki vprašanji. SL1 KARTICA 77 S pomočjo kartice povejte, ali menite, da ljudje starejši od 70 let predstavljajo breme za slovenski zdravstveni sistem, ali ne? 0 pomeni, da niso breme in 10, da so hudo breme. zavr- ne niso breme so hudo breme nitev vem 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 77 88 22,0 8,6 8,4 9,4 6,4 15,0 7,5 9,4 5,5 2,6 2,8 0,6 1,7 Povprečna ocena: 3,69 629 SL2 KARTICA 78 Kaj menite, ali ima večina ljudi starejših od 70 let dober ali slab vpliv na slovenske navade in način življenja? Ocenite s pomočjo kartice, kjer 0 pomeni izjemno slab vpliv, 10 pa izjemno dober vpliv. izjemno izjemno zavr- ne slab vpliv dober vpliv nitev vem 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 77 88 1,4 1,0 1,7 3,6 5,2 20,3 10,5 16,2 20,5 7,4 8,6 1,0 2,6 (sploh nima vpliva) 55 Povprečna ocena:6,54 IZPOLNI ANKETAR/KA: J1 Kako pogosto je anketiranec spraševal za pojasnila pri posameznih vprašanjih? 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162 20182 1 - nikoli 27,2 31,8 29,1 29,2 34,0 52,5 53,9 55,5 55,2 2 - skoraj nikoli 34,2 37,3 36,8 39,7 40,6 27,2 26,1 26,4 26,4 3 - vsake toliko časa 21,2 21,6 23,5 19,8 16,4 14,7 11,8 13,9 12,9 4 - pogosto 7,9 5,2 7,0 6,8 4,1 3,7 4,9 2,6 3,6 5 - zelo pogosto 4,5 2,4 2,2 3,2 1,8 1,7 3,2 1,3 1,5 8 - ne vem, b.o. 5,0 1,7 1,4 1,5 3,0 0,2 0,1 0,3 0,5 J2 Kako pogosto ste imeli občutek, da je anketiranec nerad odgovarjal na nekatera vprašanja? 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162 20182 1 - nikoli 42,7 48,3 42,6 44,6 47,5 57,6 69,9 71,6 71,4 2 - skoraj nikoli 34,6 34,1 34,3 34,8 33,9 24,3 17,1 17,0 17,1 3 - vsake toliko časa 12,2 12,4 15,4 14,2 10,6 11,9 6,9 7,2 7,5 4 - pogosto 3,9 2,6 4,2 3,5 4,0 4,4 2,7 2,1 1,8 5 - zelo pogosto 1,4 0,8 1,9 1,3 0,9 1,6 3,3 2,0 1,7 8 - ne vem, b.o. 5,0 1,7 0,7 0,1 0,1 0,2 0,0 0,1 0,4 J3 Kako pogosto ste imeli občutek, da se je anketiranec trudil odgovarjati po svojih najboljših močeh? 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162 20182 1 - nikoli 3,4 3,4 1,6 1,0 1,7 0,6 1,2 0,3 0,9 2 - skoraj nikoli 4,6 3,5 2,4 2,1 1,6 1,8 0,6 0,5 0,8 3 - vsake toliko časa 10,6 8,5 7,7 8,4 6,3 8,8 3,2 3,2 3,5 4 - pogosto 32,7 31,2 36,1 33,5 33,6 30,4 20,5 23,9 18,1 5 - zelo pogosto 43,4 51,4 50,5 53,5 53,5 58,4 74,0 71,9 76,6 8 - ne vem, b.o. 5,3 1,9 1,7 1,5 3,3 0,2 0,5 0,2 0,2 630 J4 Kako pogosto ste imeli občutek, da je anketiranec razumel vprašanja? 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162 20182 1 - nikoli 0,6 0,5 0,5 0,5 0,4 0,4 0,7 0,5 0,8 2 - skoraj nikoli 3,3 1,9 1,6 2,8 1,3 1,1 1,1 0,5 1,0 3 - vsake toliko časa 13,7 11,9 10,3 10,8 6,8 13,2 4,9 4,9 5,0 4 - pogosto 36,0 34,3 40,1 39,6 33,3 31,5 30,5 29,5 27,0 5 - zelo pogosto 41,1 49,4 45,9 44,7 55,1 53,5 62,9 64,6 65,9 8 - ne vem, b.o. 5,3 2,0 1,6 1,6 3,1 0,3 0,0 0,2 0,3 J5 Ali je bil prisoten še kdo, ki se je vmešaval v potek ankete? 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162 20182 1 - da 17,0 15,0 16,5 14,2 12,3 6,9 9,0 7,4 6,8 2 - ne 83,0 82,9 82,2 84,1 84,7 93,0 90,9 92,5 93,0 9 - b.o. 0,0 2,1 1,3 1,7 3,0 0,1 0,1 0,1 0,2 Preskok (J5=1) J6 Kdo je bil to? Obkrožite vse ustrezne odgovore. 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162 20182 n=231 n=215 n=243 n=182 n=173 n=88 n=110 n=97 n=90 1 - zakonec / partner_ka 47,5 63,7 53,9 53,4 60,1 55,2 61,1 57,7 63,3 2 - sin / hči 28,8 23,7 24,7 22,1 18,5 25,3 21,3 26,8 26,7 3 - mama / oče / tast / tašča 14,2 14,4 14,4 11,3 13,3 18,4 14,8 13,4 15,6 4 - drug sorodnik_ica 11,7 11,6 9,9 7,4 6,9 9,2 7,4 9,3 7,8 5 - nekdo, ki ni sorodnik_ica 8,3 6,0 7,8 2,9 1,2 5,7 1,9 4,1 1,1 7 - b.o. 0,0 0,0 4,9 12,7 2,9 0,0 0,9 0,0 0,0 8 - ne vem 0,4 0,9 0,0 0,0 0,0 1,1 1,8 0,0 0,0 J6a V kolikšni meri je anketiranec/ka uporabljal/a pokazne kartice? 20162 20182 1 - anketiranec/ka je uporabljal/a vse potrebne pokazne kartice 85,5 90,2 2 - anketiranec/ka je uporabljal/a le nekatere od pokaznih kartic 10,6 6,4 3 - anketiranec/ka je zavrnil/a; ni bil/a sposoben/na uporabljati kartic 3,6 2,8 8 - ne vem, b.o. 0,4 0,5 631 J6b Navedli ste, da je anketiranec_ka uporabljal_a le nekatere od pokaznih kartic ali jih ni uporabljal_a. Prosimo vas, navedite razloge za to: PODATKI SO V DATOTEKI J6c Kje je bilo opravljeno anketiranje? 20182 1 - doma, v stanovanju 84,7 2 - izven stanovanja, nekje v bližini 3,3 3 - v službi 3,4 4 - v šoli, na univerzi, v knjižnici 0,5 5 - v baru, restavraciji 7,7 6 - nekje drugje 0,5 8 - ne vem 0,0 Velikost naselja: 20141 20162 20182 1 - hiša na samem, zaselek ali manjša vas (oddaljena od pošte, šole, trgovine) z do 500 prebivalci 21,2 28,4 23,2 2 - vas, kraj (s šolo, pošto, trgovino), trg z nad 500 do 2000 prebivalci 32,1 31,9 30,1 3 - kraj z nad 2000 do 4000 prebivalci 9,5 7,7 9,9 4 - kraj z nad 4000 do 10.000 prebivalci 13,0 9,2 9,4 5 - kraj z nad 10.000 do 50.000 prebivalcev 11,8 9,5 12,4 6 - kraj z nad 50.000 prebivalci (Ljubljana, Maribor) 12,4 12,9 14,6 9 - ne vem, b.o. 0,1 0,5 0,4 Dosedanje meritve: 20022 20042 20061 20082 20101 20122 1 - hiša na samem, zaselek ali manjša vas (oddaljena od pošte, šole, trgovine) z do 500 prebivalci 35,3 27,7 32,0 24,7 32,1 27,3 2 - vas, kraj (s šolo, pošto, trgovino), trg z nad 500 do 2000 prebivalci 24,3 30,9 29,3 30,2 22,5 27,7 3 - kraj z nad 2000 do 4000 prebivalci 7,4 8,9 9,1 8,6 8,6 5,4 4 - kraj z nad 4000 do 10.000 prebivalci 6,8 8,5 8,2 11,2 10,0 13,5 5 - kraj z nad 10.000 do 50.000 prebivalcev 13,0 10,7 9,4 10,1 12,5 9,3 6 - kraj z nad 50.000 prebivalci (Ljubljana, Maribor) 13,2 13,3 12,1 13,6 13,5 16,6 9 - ne vem, b.o. 0,0 0,0 0,0 1,5 0,9 0,2 632 Tip krajevne skupnosti: 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162 20182 1 - mestna 28,5 34,7 28,0 31,9 27,1 35,6 35,5 34,1 34,4 2 - primestna 17,8 12,5 23,4 15,1 18,2 10,6 8,7 9,6 13,2 3 - vaška 53,6 52,9 48,5 52,4 54,1 53,5 55,9 56,3 52,0 8 - b.o. 0,0 0,0 0,0 0,6 0,6 0,3 0,0 0,1 0,4 633 3.2 ESS: MEDNARODNE PRIMERJAVE ZA DEVETNAJST DRŽAV, ESS 2018 Slavko Kurdija, Brina Malnar, Mitja Hafner Fink, Samo Uhan, Niko Toš, Vlado Miheljak, Karl H. Müller, Tina Vovk, May Doušak, Živa Broder, Rebeka Falle Zorman, Špela Zajšek V drugem poglavju (3.2) so podani rezultati meritev ESS 2018 v osemnajstih evropskih državah. Mednarodne primerjave vključujejo države na osnovi dostopnih nacionalnih datotek.1 Vsebinski pregled je omejen na nabor dimenzij oz. vprašanj, ki predstavljajo tri temeljna tematska področja raziskave ESS, to so bloki A, B in C. V bloku A so zbrana vprašanja, ki zadevajo osebno zaupanje in zaupanje v ljudi (socialno zaupanje). V bloku B, vsebinsko najobsežnejšem, so umeščena vprašanja, ki zajemajo odnos ljudi do države oz. sistema, razumevanje demokracije, zaupanje v institucije sistema in dojemanje lastne vloge v njem, tudi vprašanja o odnosu do politike, političnih strank, politikov, in končno, vprašanja o zadovoljstvu z danimi razmerami in o njihovem osebnem doživljanju delovanja države. Ta tematski blok vključuje tudi vprašanja o vrednotnih orientacijah ljudi (zavzemanje za več enakosti, manj diskriminacije in odnos do migracij). V bloku C so umeščena vprašanja o intimni vključenosti ljudi v okolje, torej o njihovi socialni vključenosti, o osebni sreči, o zaznavanju ne-varnosti, o osebni religioznosti in verskih aktivnostih itd. Skupna značilnost vseh izbranih vprašanj (dimenzij) iz teh treh blokov je, da predstavljajo t. i. železni repertoar raziskave ESS in so bila vključena v vse dosedanje meritve. V gradivu so prikazane meritve v polnem obsegu, če merila to omogočajo, pa tudi kot srednje vrednosti. In končno, velja, da so nacionalne datoteke, vključene v osrednjo datoteko ESS, bile poenotene; pri črpanju podatkov smo uporabili program design weight in s tem izboljšali njihovo primerljivost. V tem poglavju objavljena mednarodna primerjalna gradiva lahko služijo kot iztočnica za poglobljeno medkulturno analizo vrednotnega sveta in stuktur evropskih družb v prvih dveh desetletjih 21. stoletja – pred pandemijo COVID-19. 1. Mednarodna podatkovna baza ESS 2018 v času redakcije te knjige še ni bila zaklju- čena. 634 O MEDIJIH, ZAUPANJE V LJUDI IN POLITIKO A1 Približno koliko časa na običajen dan porabite za gledanje, branje ali poslušanje novic s politično tematiko oziroma tematiko aktualnih dogodkov? Prosimo, navedite odgovor v urah in minutah. Država AT Avstrija 44,25 BE Belgija 152,73 BG Bolgarija 107,87 CH Švica 59,62 CY Ciper 65,49 CZ Češka 39,30 DE Nemčija 62,96 EE Estonija 79,51 FI Finska 60,50 FR Francija 103,29 GB Velika Britanija 97,67 HU Madžarska 127,05 IE Irska 77,96 IT Italija 174,21 NL Nizozemska 68,76 NO Norveška 104,12 PL Poljska 88,34 RS Srbija 78,10 SI Slovenija 50,27 Skupaj 87,80 635 A2 Ljudje lahko uporabljajo internet na različnih napravah npr. računalnikih, tablicah in pametnih telefonih. Kako pogosto uporabljate internet na teh ali drugih napravah bodisi za službeno bodisi za osebno uporabo? 1 - nikoli 2 - zgolj občasno 3 - nekajkrat na teden 4 - večino dni 5 - vsak dan Država 1 2 3 4 5 AT Avstrija 15,5 4,4 7,3 8,8 63,9 BE Belgija 10,6 4,2 7,4 8,0 69,7 BG Bolgarija 37,1 11,6 5,7 6,0 39,6 CH Švica 7,4 4,5 4,9 8,6 74,6 CY Ciper 28,0 4,0 6,0 4,4 57,6 CZ Češka 9,1 7,5 11,1 16,7 55,6 DE Nemčija 11,1 5,6 4,4 7,5 71,4 EE Estonija 17,7 4,4 4,6 8,1 65,2 FI Finska 8,5 3,2 4,6 4,1 79,6 FR Francija 12,5 5,3 5,6 9,1 67,5 GB Velika Britanija 9,1 3,6 3,4 10,2 73,7 HU Madžarska 27,2 4,9 10,1 13,5 44,3 IE Irska 13,6 3,6 4,7 11,0 67,1 IT Italija 21,8 7,7 6,9 13,2 50,4 NL Nizozemska 5,1 3,4 3,0 6,2 82,2 NO Norveška 1,6 1,9 1,6 7,5 87,4 PL Poljska 24,7 7,1 9,1 5,3 53,8 RS Srbija 30,4 10,7 4,3 11,5 43,2 SI Slovenija 20,6 8,0 5,7 5,3 60,4 Skupaj 16,3 5,7 5,9 9,2 62,9 636 A3 Približno koliko časa na običajen dan porabite za uporabo interneta na računalniku, tablici, pametnem telefonu ali drugi napravi bodisi za službeno ali za osebno uporabo? Prosimo, navedite odgovor v urah in minutah. Država AT Avstrija 147,24 BE Belgija 201,33 BG Bolgarija 200,84 CH Švica 182,54 CY Ciper 209,52 CZ Češka 162,96 DE Nemčija 197,72 EE Estonija 251,06 FI Finska 192,22 FR Francija 184,18 GB Velika Britanija 223,04 HU Madžarska 160,05 IE Irska 205,28 IT Italija 164,93 NL Nizozemska 231,88 NO Norveška 252,47 PL Poljska 182,42 RS Srbija 204,10 SI Slovenija 183,24 Skupaj 196,31 637 A4 KARTICA 2 Če govorimo na splošno, ali bi rekli, da večini ljudi lahko zaupamo, ali menite, da je treba biti z ljudmi zelo previden? Izberite ustrezno vrednost na lestvici od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni, da je treba biti z ljudmi zelo previden, 10 pa, da večini ljudi lahko zaupamo. treba je biti večini ljudi zelo previden lahko zaupamo 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 A5 Ali menite, da bi vas večina ljudi skušala izkoristiti, če bi za to dobila priložnost, ali pa bi večina skušala ravnati pošteno? večina bi me večina bi skušala skušala izkoristiti ravnati pošteno 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 A6 Kaj menite, ali so ljudje večinoma pripravljeni pomagati drugim, ali pa večinoma gledajo predvsem nase? večinoma gledajo večinoma so pripravljeni predvsem nase pomagati drugim 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 Povprečne vrednosti: Država A4 A5 A6 AT Avstrija 5,52 6,26 5,64 BE Belgija 5,17 5,85 4,91 BG Bolgarija 3,51 4,19 3,57 CH Švica 5,89 6,55 5,84 CY Ciper 3,74 4,28 3,84 CZ Češka 4,96 5,42 4,99 DE Nemčija 5,40 6,18 5,44 EE Estonija 5,61 5,92 5,13 FI Finska 6,94 7,02 6,26 FR Francija 4,68 5,99 4,85 GB Velika Britanija 5,19 5,75 5,79 HU Madžarska 4,76 4,82 4,70 IE Irska 5,50 6,16 6,14 IT Italija 4,78 4,82 4,32 NL Nizozemska 6,21 6,67 5,74 NO Norveška 6,76 7,04 6,19 PL Poljska 4,04 4,89 3,98 RS Srbija 3,75 3,93 3,00 SI Slovenija 4,48 5,18 4,94 Skupaj 5,11 5,64 5,03 638 B1 Kaj bi rekli, koliko se zanimate za politiko? 1 - zelo se zanimam 2 - še kar se zanimam 3 - komaj kaj se zanimam 4 - sploh se ne zanimam Država 1 2 3 4 AT Avstrija 15,3 35,9 36,3 12,5 2,46 BE Belgija 10,2 34,5 34,4 20,9 2,66 BG Bolgarija 5,4 25,0 38,2 31,4 2,96 CH Švica 16,4 37,0 34,2 12,5 2,43 CY Ciper 8,7 15,4 40,8 35,1 3,02 CZ Češka 2,3 15,4 48,8 33,6 3,14 DE Nemčija 24,1 42,3 29,4 4,2 2,14 EE Estonija 7,2 31,6 44,2 17,0 2,71 FI Finska 10,5 48,5 33,5 7,6 2,38 FR Francija 16,9 24,4 39,5 19,2 2,61 GB Velika Britanija 15,8 41,7 26,3 16,2 2,43 HU Madžarska 4,1 21,4 44,7 29,8 3,00 IE Irska 15,8 39,3 24,3 20,5 2,50 IT Italija 5,4 24,8 38,2 31,5 2,96 NL Nizozemska 12,7 49,8 28,6 8,9 2,34 NO Norveška 13,1 40,1 40,4 6,3 2,40 PL Poljska 5,6 30,2 41,1 23,1 2,82 RS Srbija 4,8 17,4 40,8 36,9 3,10 SI Slovenija 6,6 30,9 38,6 23,9 2,80 Skupaj 10,8 31,9 36,7 20,6 2,67 639 B2 V kolikšni meri politični sistem v Sloveniji omogoča ljudem kot ste vi, da imajo besedo pri tem, kaj počne vlada? 1 - sploh nič 2 - zelo malo 3 - do neke mere 4 - precej 5 - v veliki meri Država 1 2 3 4 5 AT Avstrija 17,4 40,7 34,0 6,4 1,5 2,34 BE Belgija 24,0 37,5 31,9 5,7 0,9 2,22 BG Bolgarija 45,2 26,3 21,2 4,9 2,4 1,93 CH Švica 9,5 16,3 36,1 32,5 5,4 3,08 CY Ciper 38,6 27,6 28,9 4,7 0,1 2,00 CZ Češka 20,4 35,6 33,7 8,8 1,5 2,35 DE Nemčija 14,8 35,9 35,7 12,7 1,0 2,49 EE Estonija 24,8 38,6 29,6 6,4 0,6 2,20 FI Finska 14,5 45,4 33,2 4,3 2,6 2,35 FR Francija 28,9 36,8 26,0 6,8 1,5 2,15 GB Velika Britanija 14,4 42,9 34,2 7,3 1,2 2,38 HU Madžarska 35,6 31,5 27,2 4,7 1,0 2,04 IE Irska 18,4 40,0 32,0 8,0 1,7 2,35 IT Italija 36,3 48,3 13,9 1,5 0,2 1,81 NL Nizozemska 11,5 30,9 42,7 13,6 1,2 2,62 NO Norveška 5,3 25,6 49,2 18,4 1,5 2,85 PL Poljska 20,8 37,8 33,4 6,6 1,4 2,30 RS Srbija 47,9 28,6 17,0 5,3 1,2 1,83 SI Slovenija 32,6 43,2 21,7 2,1 0,4 1,94 Skupaj 24,0 36,2 30,2 8,2 1,4 2,27 640 B3 V kolikšni meri mislite, da ste zmožni prevzeti aktivno vlogo v skupini ljudi, ki se ukvarja s političnimi vprašanji? 1 - sploh nisem zmožen_na 2 - le malo sem zmožen_na 3 - dokaj zmožen_na 4 - zelo zmožen_na 5 - povsem zmožen_na Država 1 2 3 4 5 AT Avstrija 25,7 35,0 25,1 9,3 4,9 2,33 BE Belgija 38,1 30,3 25,3 4,8 1,5 2,01 BG Bolgarija 66,5 16,8 13,1 2,9 0,7 1,54 CH Švica 29,2 33,9 22,5 9,8 4,5 2,27 CY Ciper 47,1 28,9 16,8 5,7 1,4 1,85 CZ Češka 45,7 34,1 16,3 1,9 1,9 1,80 DE Nemčija 22,8 37,0 25,2 11,4 3,6 2,36 EE Estonija 40,7 35,1 16,5 5,8 1,8 1,93 FI Finska 19,1 48,1 18,1 11,6 3,1 2,32 FR Francija 37,9 30,7 23,0 5,3 3,2 2,05 GB Velika Britanija 29,5 32,1 25,0 9,5 3,9 2,26 HU Madžarska 46,0 28,3 18,6 6,2 0,8 1,87 IE Irska 27,2 27,2 28,7 12,6 4,3 2,40 IT Italija 37,4 38,6 20,5 2,7 0,9 1,91 NL Nizozemska 39,3 29,1 23,7 5,9 1,9 2,02 NO Norveška 10,0 31,8 33,8 19,1 5,3 2,78 PL Poljska 35,2 32,2 24,2 5,8 2,6 2,08 RS Srbija 53,6 24,7 12,6 4,3 4,7 1,82 SI Slovenija 42,8 32,7 18,4 3,5 2,7 1,91 Skupaj 36,2 32,2 21,5 7,2 2,9 2,08 641 B4 In v kolikšni meri politični sistem v Sloveniji omogoča ljudem kot ste vi, da vplivajo na politiko? 1 - sploh nič 2 - zelo malo 3 - do neke mere 4 - precej 5 - v veliki meri Država 1 2 3 4 5 AT Avstrija 18,3 39,5 34,0 7,0 1,2 2,33 BE Belgija 25,6 42,1 27,2 4,5 0,6 2,12 BG Bolgarija 58,3 24,6 15,2 1,7 0,2 1,61 CH Švica 13,1 20,7 37,8 25,2 3,2 2,85 CY Ciper 35,9 26,4 31,6 5,5 0,5 2,08 CZ Češka 29,6 39,4 26,0 4,2 0,8 2,07 DE Nemčija 14,5 35,6 36,6 12,0 1,2 2,50 EE Estonija 28,4 40,6 26,9 3,6 0,5 2,07 FI Finska 7,6 36,1 45,9 9,2 1,1 2,60 FR Francija 34,7 34,9 25,3 4,7 0,5 2,02 GB Velika Britanija 17,3 44,8 32,1 5,2 0,6 2,27 HU Madžarska 36,6 34,0 24,6 4,2 0,6 1,98 IE Irska 19,8 42,6 30,0 6,5 1,1 2,26 IT Italija 37,7 49,4 11,4 1,4 0,1 1,77 NL Nizozemska 12,8 32,0 41,8 12,5 1,0 2,57 NO Norveška 5,0 25,1 42,7 24,2 3,0 2,95 PL Poljska 25,2 39,9 28,8 5,0 1,2 2,17 RS Srbija 46,2 33,0 14,4 5,3 1,1 1,82 SI Slovenija 33,7 44,8 18,7 2,2 0,5 1,91 Skupaj 26,4 37,1 28,4 7,2 1,0 2,19 642 B5 In koliko se čutite sposobni za sodelovanje v politiki? 1 - sploh se ne čutim sposobnega / sposobno 2 - le malo se počutim sposobnega / sposobno 3 - čutim se dokaj sposobnega / sposobno 4 - čutim se zelo sposobnega / sposobno 5 - čutim se povsem sposobnega / sposobno Država 1 2 3 4 5 AT Avstrija 22,0 33,3 24,3 11,5 9,0 2,52 BE Belgija 37,2 32,0 24,7 4,6 1,5 2,01 BG Bolgarija 62,1 20,6 12,7 1,9 2,7 1,63 CH Švica 13,8 32,0 31,6 17,1 5,5 2,68 CY Ciper 46,3 27,9 18,0 4,7 3,0 1,90 CZ Češka 55,3 30,2 11,0 2,5 1,1 1,64 DE Nemčija 9,6 32,3 34,3 17,4 6,5 2,79 EE Estonija 45,4 33,7 15,7 3,6 1,6 1,82 FI Finska 21,7 48,6 18,9 9,0 1,7 2,20 FR Francija 26,0 40,1 28,1 4,0 1,8 2,16 GB Velika Britanija 28,8 29,3 27,8 10,1 4,0 2,31 HU Madžarska 51,0 26,8 16,8 4,3 1,1 1,78 IE Irska 27,9 31,2 24,9 11,7 4,2 2,33 IT Italija 24,9 43,4 26,1 4,7 0,8 2,13 NL Nizozemska 38,4 28,2 24,8 6,4 2,2 2,06 NO Norveška 13,0 26,7 38,4 18,0 3,9 2,73 PL Poljska 35,1 31,2 24,6 6,9 2,1 2,10 RS Srbija 53,8 25,8 12,1 4,5 3,7 1,78 SI Slovenija 42,8 32,5 19,5 3,0 2,2 1,89 Skupaj 33,6 32,4 23,0 7,8 3,2 2,15 643 Prosimo, da s pomočjo lestvice od 0 do 10 ocenite, koliko vi osebno zaupate vsaki od naslednjih ustanov. 0 pomeni, da ustanovi sploh ne zaupate, 10 pa, da ji povsem zaupate. Najprej ... sploh ne povsem zaupam zaupam 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 B6 Državnemu zboru B7 pravnemu sistemu B8 policiji B9 politikom B10 političnim strankam B11 Evropskemu parlamentu B12 Organizaciji združenih narodov OZN Povprečne vrednosti: Država B6 B7 B8 B9 B10 B11 B12 AT Avstrija 5,44 6,66 7,38 4,23 4,13 4,41 4,86 BE Belgija 4,80 5,34 6,54 4,26 4,26 4,88 5,29 BG Bolgarija 2,49 2,98 3,78 2,11 2,15 3,30 3,29 CH Švica 6,40 6,80 7,37 5,37 5,25 4,76 5,39 CY Ciper 3,64 4,39 5,32 2,75 2,65 4,66 4,70 CZ Češka 4,22 5,23 5,92 3,61 3,61 4,17 4,88 DE Nemčija 5,10 6,13 7,10 3,96 3,99 4,56 4,90 EE Estonija 4,86 5,93 7,03 3,89 3,75 4,63 4,94 FI Finska 5,91 7,17 8,12 4,90 5,03 5,40 6,52 FR Francija 4,15 5,31 6,51 3,54 3,08 4,01 5,03 GB Velika Britanija 4,32 5,84 6,67 3,51 3,58 3,51 5,13 HU Madžarska 4,63 5,56 6,39 4,02 3,91 5,08 5,66 IE Irska 4,67 5,29 6,26 3,94 3,86 5,01 5,61 IT Italija 4,25 5,36 6,65 3,04 2,92 4,34 4,85 NL Nizozemska 5,93 6,64 7,02 5,39 5,39 5,30 5,94 NO Norveška 6,75 7,51 7,63 5,28 5,40 5,45 6,96 PL Poljska 3,83 4,32 5,75 3,11 3,17 4,64 5,50 RS Srbija 3,86 3,88 5,02 2,69 2,51 3,05 3,48 SI Slovenija 3,58 3,92 6,15 2,67 2,70 3,84 4,43 Skupaj 4,66 5,51 6,47 3,78 3,73 4,43 5,10 644 B13 Danes je običajno, da se nekateri ljudje iz takšnih ali drugačnih razlogov ne udeležujejo volitev. Ali ste se vi udeležili zadnjih volitev v xx (Državni zbor junija letos)? 1- da 2- ne 3- nisem imel_a volilne pravice Država 1 2 3 AT Avstrija 79,7 13,2 7,1 BE Belgija 76,6 10,2 13,1 BG Bolgarija 76,7 18,9 4,5 CH Švica 49,6 25,7 24,7 CY Ciper 67,8 23,1 9,1 CZ Češka 59,3 36,1 4,7 DE Nemčija 78,9 11,0 10,1 EE Estonija 61,4 24,6 14,0 FI Finska 79,3 11,9 8,8 FR Francija 58,9 27,8 13,3 GB Velika Britanija 74,5 18,5 7,0 HU Madžarska 71,1 24,3 4,6 IE Irska 72,0 17,9 10,0 IT Italija 73,6 18,9 7,5 NL Nizozemska 77,3 14,8 7,9 NO Norveška 82,3 8,8 8,9 PL Poljska 65,3 25,8 8,9 RS Srbija 73,1 22,0 4,9 SI Slovenija 63,3 31,8 5,0 Skupaj 71,0 20,0 8,9 645 Obstaja več načinov, kako bi v xx (Sloveniji) lahko izboljšali stvari ali pa preprečili, da bi šlo kaj narobe. Ali ste v zadnjih 12 mesecih naredili kaj od navedenega? Ali ste... B15 stopili v stik s politikom ali predstavnikom državne ali občinske oblasti 1 - da 2 - ne Država 1 2 AT Avstrija 19,6 80,4 BE Belgija 19,5 80,5 BG Bolgarija 2,4 97,6 CH Švica 16,1 83,9 CY Ciper 16,5 83,5 CZ Češka 13,9 86,1 DE Nemčija 18,9 81,1 EE Estonija 17,2 82,8 FI Finska 22,0 78,0 FR Francija 12,4 87,6 GB Velika Britanija 18,6 81,4 HU Madžarska 5,8 94,2 IE Irska 21,3 78,7 IT Italija 9,8 90,2 NL Nizozemska 19,4 80,6 NO Norveška 25,1 74,9 PL Poljska 9,1 90,9 RS Srbija 10,3 89,7 SI Slovenija 15,3 84,7 Skupaj 15,2 84,8 646 B16 delovali v politični stranki ali skupini aktivistov 1 - da 2 - ne Država 1 2 ATAvstrija 5,3 94,7 BE Belgija 4,3 95,7 BG Bolgarija 1,2 98,8 CH Švica 6,4 93,6 CY Ciper 4,9 95,1 CZ Češka 4,0 96,0 DE Nemčija 4,7 95,3 EE Estonija 3,7 96,3 FI Finska 3,8 96,2 FR Francija 2,9 97,1 GB Velika Britanija 2,4 97,6 HU Madžarska 0,6 99,4 IE Irska 4,3 95,7 IT Italija 1,1 98,9 NL Nizozemska 4,0 96,0 NO Norveška 8,0 92,0 PL Poljska 2,8 97,2 RS Srbija 6,7 93,3 SI Slovenija 3,9 96,1 Skupaj 3,8 96,2 647 B17 delovali v kakšni drugi organizaciji ali zvezi 1 - da 2 - ne Država 1 2 AT Avstrija 18,9 81,1 BE Belgija 21,8 78,2 BG Bolgarija 1,1 98,9 CH Švica 17,9 82,1 CY Ciper 8,2 91,8 CZ Češka 9,6 90,4 DE Nemčija 30,9 69,1 EE Estonija 5,8 94,2 FI Finska 39,0 61,0 FR Francija 15,1 84,9 GB Velika Britanija 7,4 92,6 HU Madžarska 2,8 97,2 IE Irska 12,2 87,8 IT Italija 6,6 93,4 NL Nizozemska 33,9 66,1 NO Norveška 31,9 68,1 PL Poljska 7,5 92,5 RS Srbija 11,4 88,6 SI Slovenija 12,2 87,8 Skupaj 15,2 84,8 648 B18 nosili značko ali nalepko v podporo neki politični akciji 1 - da 2 - ne Država 1 2 AT Avstrija 4,5 95,5 BE Belgija 8,8 91,2 BG Bolgarija 2,0 98,0 CH Švica 6,1 93,9 CY Ciper 6,8 93,2 CZ Češka 8,6 91,4 DE Nemčija 5,6 94,4 EE Estonija 6,1 93,9 FI Finska 21,4 78,6 FR Francija 13,0 87,0 GB Velika Britanija 8,4 91,6 HU Madžarska 1,4 98,6 IE Irska 11,6 88,4 IT Italija 6,2 93,8 NL Nizozemska 5,3 94,7 NO Norveška 38,4 61,6 PL Poljska 7,5 92,5 RS Srbija 4,2 95,8 SI Slovenija 2,9 97,1 Skupaj 8,5 91,5 649 B19 podpisali peticijo 1 - da 2 - ne Država 1 2 AT Avstrija 29,3 70,7 BE Belgija 25,5 74,5 BG Bolgarija 5,6 94,4 CH Švica 34,9 65,1 CY Ciper 8,7 91,3 CZ Češka 21,5 78,5 DE Nemčija 38,0 62,0 EE Estonija 12,2 87,8 FI Finska 41,2 58,8 FR Francija 33,8 66,2 GB Velika Britanija 41,9 58,1 HU Madžarska 3,9 96,1 IE Irska 27,8 72,2 IT Italija 14,5 85,5 NL Nizozemska 27,3 72,7 NO Norveška 40,4 59,6 PL Poljska 14,4 85,6 RS Srbija 17,3 82,7 SI Slovenija 13,2 86,8 Skupaj 24,3 75,7 650 B20 se udeležili zakonitih demonstracij 1 - da 2 - ne Država 1 2 AT Avstrija 6,3 93,7 BE Belgija 7,0 93,0 BG Bolgarija 3,5 96,5 CH Švica 5,0 95,0 CY Ciper 6,9 93,1 CZ Češka 10,1 89,9 DE Nemčija 9,4 90,6 EE Estonija 2,5 97,5 FI Finska 3,9 96,1 FR Francija 14,5 85,5 GB Velika Britanija 5,0 95,0 HU Madžarska 2,6 97,4 IE Irska 10,1 89,9 IT Italija 8,2 91,8 NL Nizozemska 3,3 96,7 NO Norveška 12,6 87,4 PL Poljska 6,3 93,7 RS Srbija 5,5 94,5 SI Slovenija 5,3 94,7 Skupaj 6,9 93,1 651 B21 bojkotirali določene izdelke 1 - da 2 - ne Država 1 2 AT Avstrija 6,3 93,7 BE Belgija 7,0 93,0 BG Bolgarija 3,5 96,5 CH Švica 5,0 95,0 CY Ciper 6,9 93,1 CZ Češka 10,1 89,9 DE Nemčija 9,4 90,6 EE Estonija 2,5 97,5 FI Finska 3,9 96,1 FR Francija 14,5 85,5 GB Velika Britanija 5,0 95,0 HU Madžarska 2,6 97,4 IE Irska 10,1 89,9 IT Italija 8,2 91,8 NL Nizozemska 3,3 96,7 NO Norveška 12,6 87,4 PL Poljska 6,3 93,7 RS Srbija 5,5 94,5 SI Slovenija 5,3 94,7 Skupaj 6,9 93,1 652 B22 objavili ali delili z drugimi karkoli o politiki na spletu, na primer v blogih, po elektronski pošti ali na družbenih omrežjih kot sta Facebook ali Twitter 1 - da 2 - ne Država 1 2 AT Avstrija 15,1 84,9 BE Belgija 18,8 81,2 BG Bolgarija 3,9 96,1 CH Švica 15,3 84,7 CY Ciper 7,3 92,7 CZ Češka 16,8 83,2 DE Nemčija 19,4 80,6 EE Estonija 11,6 88,4 FI Finska 19,3 80,7 FR Francija 23,2 76,8 GB Velika Britanija 22,9 77,1 HU Madžarska 4,5 95,5 IE Irska 16,9 83,1 IT Italija 14,5 85,5 NL Nizozemska 15,7 84,3 NO Norveška 30,5 69,5 PL Poljska 7,1 92,9 RS Srbija 11,2 88,8 SI Slovenija 10,8 89,2 Skupaj 15,3 84,7 653 B23 Ali je kakšna politična stranka, ki vam je bližje kot druge stranke? 1 - da 2 - ne Država 1 2 AT Avstrija 51,4 48,6 BE Belgija 49,4 50,6 BG Bolgarija 43,0 57,0 CH Švica 53,4 46,6 CY Ciper 37,0 63,0 CZ Češka 38,4 61,6 DE Nemčija 56,3 43,7 EE Estonija 40,9 59,1 FI Finska 55,0 45,0 FR Francija 43,8 56,2 GB Velika Britanija 53,6 46,4 HU Madžarska 43,9 56,1 IE Irska 36,4 63,6 IT Italija 46,8 53,2 NL Nizozemska 55,7 44,3 NO Norveška 68,0 32,0 PL Poljska 34,0 66,0 RS Srbija 34,5 65,5 SI Slovenija 36,8 63,2 Skupaj 46,4 53,6 654 B26 V politiki se včasih govori o levici in desnici. Kam bi vi uvrstili sami sebe na lestvici od 0 do 10, kjer pomeni 0 levo in 10 desno? levo desno 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 Država 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 AT Avstrija 2,8 2,8 6,3 10,9 9,5 40,2 11,4 8,6 4,8 1,2 1,5 4,80 BE Belgija 2,8 2,0 5,5 11,8 10,3 34,6 12,5 11,1 5,9 1,5 2,0 4,96 BG Bolgarija 4,9 3,4 5,5 7,7 7,2 29,7 9,0 11,4 10,9 3,7 6,6 5,35 CH Švica 1,9 1,8 7,1 10,2 10,4 31,3 12,7 11,7 9,7 1,9 1,1 5,10 CY Ciper 8,0 2,1 3,2 3,7 4,8 38,5 8,7 9,1 8,0 3,9 9,8 5,46 CZ Češka 1,2 2,0 4,6 8,0 8,9 29,2 14,1 15,6 9,4 3,5 3,4 5,52 DE Nemčija 4,2 2,8 8,2 15,0 13,4 36,6 8,8 5,5 3,8 0,6 1,1 4,39 EE Estonija 2,0 1,3 2,7 5,6 7,2 47,5 10,3 10,9 6,9 2,7 3,0 5,37 FI Finska 1,7 1,4 4,3 7,7 10,0 27,4 9,4 17,1 13,5 4,7 2,7 5,64 FR Francija 4,7 3,1 6,4 9,9 11,3 33,3 9,6 10,6 6,3 2,1 2,7 4,86 GB Velika Britanija 2,9 1,5 6,2 10,4 10,8 39,1 10,2 10,8 4,7 1,0 2,5 4,92 HU Madžarska 5,5 4,1 4,7 5,9 9,7 27,7 10,5 11,0 7,7 3,4 9,9 5,39 IE Irska 1,9 1,3 5,0 9,9 12,1 39,7 11,5 10,3 5,9 0,9 1,5 4,99 IT Italija 3,4 2,4 6,1 10,3 11,6 24,0 11,2 12,7 11,2 2,2 4,9 5,27 NL Nizozemska 1,7 1,5 6,5 11,1 12,0 27,5 13,3 15,1 8,6 1,1 1,4 5,12 NO Norveška 2,9 3,5 9,5 13,9 10,9 19,6 8,8 14,5 9,5 2,8 4,0 5,02 PL Poljska 3,2 1,9 4,3 6,9 7,1 30,7 7,9 11,6 10,4 5,8 10,3 5,80 RS Srbija 12,0 4,3 7,1 8,8 8,3 39,5 3,6 5,0 3,3 1,3 6,7 4,38 SI Slovenija 6,5 2,6 6,7 9,3 8,0 40,2 5,8 6,7 5,7 2,0 6,6 4,87 Skupaj 3,5 2,4 5,9 9,7 10,0 33,5 10,3 11,1 7,6 2,3 3,8 5,09 655 B27 V celoti gledano, kako zadovoljni ste sedaj s svojim življenjem? Izberite ustrezno vrednost na lestvici od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni, da ste izredno nezadovoljni, 10 pa, da ste izredno zadovoljni. izredno izredno nezadovoljen_na zadovoljen_na 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 Država 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 AT Avstrija 0,6 0,4 1,0 1,8 1,4 4,1 5,5 15,5 31,1 20,3 18,4 7,91 BE Belgija 0,6 0,4 0,6 1,5 2,2 5,4 7,8 20,4 37,0 15,8 8,2 7,53 BG Bolgarija 5,2 6,0 6,5 10,1 12,9 19,9 9,9 13,7 7,9 4,0 4,0 4,94 CH Švica 0,2 0,3 0,6 1,3 1,4 3,6 4,1 12,7 29,5 26,0 20,3 8,15 CY Ciper 1,5 0,4 1,7 3,0 2,6 13,9 7,6 21,5 24,3 11,5 12,1 7,06 CZ Češka 0,1 0,2 1,0 2,6 4,4 10,9 12,3 22,5 26,1 12,6 7,2 7,08 DE Nemčija 0,7 0,6 1,3 2,3 2,8 6,1 6,0 14,1 30,0 21,4 14,7 7,66 EE Estonija 1,1 0,5 1,2 2,9 2,9 13,5 10,4 20,9 25,9 12,3 8,6 7,02 FI Finska 0,1 0,3 0,9 1,3 1,3 3,1 4,1 12,5 33,0 33,5 10,0 8,04 FR Francija 1,6 1,2 2,8 5,4 5,6 13,5 10,6 17,8 25,1 9,7 6,9 6,57 GB Velika Britanija 1,4 0,7 1,4 3,2 3,4 6,8 7,9 19,3 27,8 15,3 12,8 7,31 HU Madžarska 1,6 2,0 4,0 6,2 6,8 14,3 15,1 19,7 18,2 6,2 6,0 6,17 IE Irska 0,5 0,5 1,0 2,7 4,1 10,1 9,7 18,4 27,6 13,8 11,7 7,25 IT Italija 1,2 1,1 2,3 2,9 3,7 7,9 14,2 22,7 27,4 8,7 7,9 6,89 NL Nizozemska 0,1 0,1 0,3 1,1 1,1 2,6 4,9 17,0 42,7 21,8 8,1 7,90 NO Norveška 0,1 0,1 0,7 1,5 1,7 5,1 6,2 17,7 29,5 22,6 14,7 7,86 PL Poljska 0,9 0,4 1,6 3,0 4,1 13,0 10,5 18,4 24,7 11,9 11,4 7,05 RS Srbija 6,4 1,8 3,5 5,1 6,0 19,3 9,2 13,0 15,6 7,8 12,2 6,08 SI Slovenija 0,7 0,6 0,8 2,6 2,3 13,1 6,9 17,4 28,9 12,9 13,7 7,33 Skupaj 1,4 1,0 1,8 3,3 3,9 9,7 8,8 17,6 26,8 14,9 10,8 7,12 656 B28 Kako zadovoljni ste na splošno s sedanjim gospodarskim stanjem v xx (Sloveniji)? Prosimo, uporabite enako lestvico. izredno izredno nezadovoljen_na zadovoljen_na 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 Država 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 AT Avstrija 0,7 0,6 1,3 2,9 4,3 9,9 14,8 26,0 23,7 10,5 5,4 6,87 BE Belgija 2,3 0,9 3,1 5,5 9,5 19,2 19,1 23,3 13,8 2,8 0,6 5,77 BG Bolgarija 13,5 11,4 16,0 15,6 14,8 17,8 6,0 3,2 0,7 0,5 0,6 3,12 CH Švica 0,3 0,2 0,9 1,2 2,9 7,5 10,0 23,2 32,4 14,0 7,5 7,37 CY Ciper 8,6 5,0 13,9 11,9 11,2 19,6 13,3 11,5 3,5 0,5 1,0 4,14 CZ Češka 1,0 1,7 3,4 5,6 7,3 12,6 16,1 23,1 18,6 7,2 3,5 6,24 DE Nemčija 1,0 0,7 2,3 3,7 6,3 12,1 11,1 19,9 24,0 12,0 6,9 6,77 EE Estonija 2,7 1,6 4,2 9,3 10,5 19,9 16,4 18,1 13,0 2,7 1,7 5,49 FI Finska 0,7 1,3 2,0 3,9 7,3 9,7 17,2 29,3 21,5 5,9 1,3 6,40 FR Francija 8,5 5,2 14,1 17,1 15,7 21,0 10,2 6,3 1,6 0,2 0,1 3,73 GB Velika Britanija 4,5 2,8 7,6 12,1 14,7 21,5 15,1 12,8 6,9 1,2 1,0 4,76 HU Madžarska 4,8 3,9 8,7 12,7 14,2 17,0 14,4 11,8 8,6 2,2 1,9 4,76 IE Irska 3,2 2,6 4,0 9,3 11,2 16,0 17,6 18,0 14,2 2,7 1,4 5,46 IT Italija 8,3 4,0 10,4 13,6 17,3 20,3 15,5 7,2 2,6 0,5 0,3 4,09 NL Nizozemska 0,2 0,1 1,0 2,2 3,8 6,9 16,7 30,4 30,1 7,4 1,4 6,92 NO Norveška 0,4 0,4 0,9 2,5 3,0 8,1 8,8 21,0 28,2 16,9 9,8 7,38 PL Poljska 2,2 1,3 3,2 6,2 7,3 22,1 18,7 19,7 12,9 3,9 2,5 5,79 RS Srbija 18,6 5,7 11,1 12,8 10,0 19,8 8,4 5,8 4,1 1,3 2,5 3,65 SI Slovenija 3,7 2,1 5,6 10,8 10,6 20,6 16,0 16,0 10,6 2,3 1,6 5,21 Skupaj 4,5 2,7 5,9 8,5 9,8 15,8 14,0 17,0 14,1 4,9 2,6 5,45 657 B29 Kako zadovoljni ste s sedanjo xx (slovensko) vlado, s tem, kako opravlja svoje delo? Uporabite enako lestvico. izredno izredno nezadovoljen_na zadovoljen_na 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 Država 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 AT Avstrija 6,2 3,3 5,0 9,4 8,3 16,6 14,4 14,8 11,1 7,1 3,8 5,39 BE Belgija 5,3 2,9 5,2 9,3 12,0 24,1 19,8 15,0 4,8 0,9 0,6 4,87 BG Bolgarija 16,9 13,4 16,1 16,5 14,1 13,3 4,6 2,3 1,5 0,5 0,8 2,87 CH Švica 0,5 0,3 2,0 3,1 4,4 13,1 15,9 26,3 24,0 6,5 4,1 6,66 CY Ciper 8,6 6,9 11,3 12,3 9,3 21,0 13,0 9,5 5,6 1,2 1,3 4,22 CZ Češka 2,8 5,2 9,1 12,3 10,5 15,9 13,8 15,8 8,7 3,4 2,5 5,01 DE Nemčija 6,6 4,1 10,4 16,4 15,3 16,5 13,3 11,2 4,5 0,9 0,8 4,28 EE Estonija 6,1 3,6 7,4 12,4 12,2 23,1 14,6 12,1 5,3 1,7 1,5 4,65 FI Finska 4,4 4,4 6,0 8,3 10,5 14,7 16,1 20,0 11,8 3,4 0,5 5,22 FR Francija 13,7 7,3 13,0 13,9 13,6 18,7 10,2 5,9 2,7 0,7 0,4 3,56 GB Velika Britanija 13,5 6,1 10,9 14,5 13,4 16,6 10,3 9,0 4,3 0,6 0,8 3,80 HU Madžarska 9,8 5,8 10,7 11,6 10,3 13,9 10,4 12,1 9,2 3,6 2,7 4,52 IE Irska 6,6 3,7 8,0 10,9 11,6 17,9 14,8 15,2 9,0 1,8 0,6 4,77 IT Italija 7,2 5,1 8,4 10,4 11,9 19,8 17,7 11,5 6,1 0,8 1,0 4,52 NL Nizozemska 1,3 1,5 3,0 5,5 8,6 15,8 26,4 27,5 8,7 1,4 0,4 5,74 NO Norveška 1,6 3,0 5,0 8,7 11,3 16,8 16,6 20,0 12,1 3,6 1,4 5,50 PL Poljska 10,8 5,0 8,4 9,3 7,9 18,0 12,1 11,7 9,9 3,7 3,1 4,69 RS Srbija 17,3 6,9 9,9 11,0 7,6 17,4 6,7 7,4 6,2 2,4 7,2 4,12 SI Slovenija 10,8 5,9 12,6 14,9 9,2 21,4 9,4 8,3 4,9 1,3 1,4 3,98 Skupaj 8,0 5,0 8,6 11,3 10,9 17,5 13,6 13,2 7,6 2,4 1,8 4,62 658 B30 Kako zadovoljni ste na splošno z delovanjem demokracije v xx (Sloveniji)? izredno izredno nezadovoljen_na zadovoljen_na 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 Država 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 AT Avstrija 1,5 1,4 3,3 6,6 7,3 12,2 11,2 17,4 23,0 10,8 5,3 6,41 BE Belgija 3,8 2,1 5,2 7,1 9,4 19,9 18,4 19,4 10,5 2,8 1,4 5,41 BG Bolgarija 16,0 11,8 15,8 17,2 15,2 14,3 4,8 2,4 1,4 0,3 0,7 2,94 CH Švica 0,2 0,3 0,9 1,3 2,8 7,2 9,0 19,5 30,0 17,3 11,4 7,54 CY Ciper 7,0 4,9 8,3 12,3 11,9 21,8 13,9 10,9 6,3 1,3 1,4 4,51 CZ Češka 2,7 3,6 5,8 10,1 9,2 15,4 13,9 17,2 14,8 4,9 2,4 5,50 DE Nemčija 2,4 1,9 5,1 8,9 9,2 12,3 12,8 18,2 18,3 7,6 3,3 5,89 EE Estonija 3,8 3,1 5,8 10,9 8,5 20,5 12,2 15,5 13,1 4,2 2,3 5,32 FI Finska 1,3 1,6 2,4 5,1 6,8 11,0 12,9 23,7 23,8 9,5 1,8 6,41 FR Francija 9,0 4,8 9,9 14,7 12,0 17,5 9,2 11,4 7,7 2,3 1,4 4,36 GB Velika Britanija 6,1 3,2 6,3 10,6 10,4 19,0 12,0 14,7 12,1 3,6 1,9 5,08 HU Madžarska 9,8 5,8 9,2 12,5 11,2 14,2 10,3 11,4 9,9 3,1 2,6 4,52 IE Irska 3,6 2,6 4,4 7,0 9,7 18,2 13,5 17,6 16,5 4,8 2,0 5,62 IT Italija 4,0 2,7 6,6 7,6 12,4 18,7 21,2 15,2 9,0 1,3 1,2 5,12 NL Nizozemska 0,6 0,6 1,4 4,1 6,5 12,3 19,3 26,2 21,8 6,0 1,4 6,44 NO Norveška 0,6 0,6 1,9 3,4 3,5 8,5 9,5 19,4 25,9 17,4 9,1 7,20 PL Poljska 4,7 2,7 6,0 8,6 7,3 20,9 12,1 15,1 14,2 4,6 3,8 5,45 RS Srbija 20,5 7,1 10,9 11,9 7,4 18,4 6,3 6,6 4,2 2,2 4,6 3,69 SI Slovenija 7,9 5,2 11,0 15,1 12,8 17,5 10,2 10,3 7,4 1,0 1,7 4,30 Skupaj 5,5 3,5 6,3 9,2 9,2 15,7 12,4 15,5 14,2 5,4 3,0 5,36 659 B31 Kakšno je po vašem mnenju splošno stanje šolstva danes v xx (Sloveniji)? izredno izredno slabo dobro 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 Država 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 AT Avstrija 1,6 1,3 3,5 7,0 8,5 12,7 11,9 19,9 19,4 8,5 5,8 6,27 BE Belgija 1,1 0,7 2,3 3,9 5,0 11,6 17,5 26,6 23,2 5,4 2,6 6,47 BG Bolgarija 7,9 5,2 7,3 11,0 15,5 22,5 10,7 9,2 5,8 2,2 2,6 4,49 CH Švica 0,4 0,3 1,5 3,4 5,0 7,7 10,6 20,5 29,3 12,9 8,2 7,12 CY Ciper 6,3 5,2 9,7 12,7 13,6 22,9 12,3 10,2 5,6 0,7 0,9 4,37 CZ Češka 0,4 0,9 2,4 6,1 7,6 12,1 16,6 22,6 20,4 7,4 3,5 6,37 DE Nemčija 3,5 3,0 7,0 14,6 14,4 14,0 14,0 15,0 9,8 2,7 1,9 5,00 EE Estonija 0,7 1,1 2,2 4,5 5,0 11,7 11,7 20,1 26,5 10,7 5,7 6,74 FI Finska 0,2 0,1 0,2 1,1 2,4 3,5 6,4 17,3 36,6 25,3 6,9 7,80 FR Francija 2,8 1,7 6,7 10,5 14,8 19,6 17,1 15,9 8,0 1,9 1,0 5,09 GB Velika Britanija 2,4 1,6 5,1 8,7 10,2 17,5 16,4 21,0 11,8 3,6 1,7 5,55 HU Madžarska 6,1 2,9 8,3 13,2 13,0 16,4 11,9 15,0 7,9 3,0 2,3 4,83 IE Irska 0,9 0,9 2,2 3,7 6,5 11,2 13,2 21,6 26,8 9,1 3,9 6,65 IT Italija 3,0 1,2 4,2 7,6 9,9 15,2 23,6 20,6 10,9 2,2 1,4 5,55 NL Nizozemska 0,5 0,4 1,8 3,9 8,3 11,6 20,8 29,8 18,1 4,1 0,8 6,30 NO Norveška 0,0 0,1 0,9 2,4 2,5 4,7 11,0 23,3 31,2 15,3 8,4 7,44 PL Poljska 2,1 1,7 4,0 7,2 7,9 16,9 12,6 16,9 16,8 7,8 6,0 6,07 RS Srbija 10,1 3,3 8,8 11,6 8,6 18,0 10,9 10,4 10,0 2,7 5,6 4,79 SI Slovenija 2,6 1,9 5,7 9,5 9,9 18,8 13,0 17,2 13,7 4,7 3,2 5,57 Skupaj 2,7 1,7 4,3 7,5 9,0 14,0 14,2 18,8 17,3 6,7 3,7 5,92 660 B32 In kakšno je po vašem mnenju splošno stanje zdravstva danes v xx (Sloveniji)? izredno izredno slabo dobro 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 Država 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 AT Avstrija 0,5 1,0 1,6 3,3 5,9 7,5 9,6 18,9 25,7 15,1 10,8 7,15 BE Belgija 0,5 0,4 0,6 2,1 2,7 5,9 11,4 26,6 32,9 12,8 4,1 7,23 BG Bolgarija 14,2 10,3 12,4 12,9 14,0 17,5 7,6 5,2 3,4 1,2 1,3 3,50 CH Švica 0,3 0,7 2,2 3,5 5,1 9,2 10,5 19,0 25,4 15,2 8,9 7,07 CY Ciper 9,1 4,3 10,1 14,2 13,2 16,7 13,9 8,7 7,4 1,4 1,0 4,30 CZ Češka 0,8 1,0 3,7 5,9 7,4 13,2 13,7 22,0 21,0 8,6 2,7 6,30 DE Nemčija 1,4 1,6 5,0 9,3 9,8 13,5 13,8 18,1 17,0 6,8 3,7 5,90 EE Estonija 2,9 2,4 6,3 11,7 12,3 16,7 15,0 16,1 11,1 3,1 2,4 5,26 FI Finska 0,3 0,7 1,3 2,3 3,6 4,6 9,1 21,8 33,1 18,4 4,8 7,33 FR Francija 1,3 0,8 3,5 6,7 8,0 13,8 14,6 20,8 20,2 6,3 4,1 6,21 GB Velika Britanija 3,0 2,2 5,0 8,8 10,7 14,3 14,8 16,6 13,9 6,4 4,4 5,70 HU Madžarska 13,7 7,0 12,1 14,7 14,4 12,8 8,7 8,7 5,9 1,4 0,7 3,77 IE Irska 7,7 7,7 12,7 14,2 13,4 14,6 11,1 8,3 6,1 2,7 1,4 4,14 IT Italija 3,6 2,2 4,4 6,8 8,1 13,2 16,7 21,4 16,7 4,8 2,1 5,77 NL Nizozemska 0,2 0,7 2,6 4,4 6,8 8,9 16,3 25,5 25,9 7,2 1,6 6,55 NO Norveška 0,1 0,4 1,4 2,1 4,3 6,6 11,4 22,2 26,8 16,8 8,0 7,29 PL Poljska 7,2 4,3 12,2 15,7 12,2 18,7 12,2 9,2 4,9 2,3 1,2 4,27 RS Srbija 17,1 5,5 11,4 13,1 8,7 16,5 7,0 7,5 6,7 2,8 4,0 3,96 SI Slovenija 4,3 4,7 10,1 11,2 12,4 15,6 13,3 12,6 9,6 3,3 3,0 4,90 Skupaj 4,5 3,0 6,0 8,4 9,0 12,6 12,2 16,6 16,7 7,2 3,8 5,64 661 Povejte, koliko soglašate ali ne soglašate z vsako od naslednjih trditev? B33 Vlada bi morala sprejeti ukrepe za zmanjšanje razlik v dohodkih med ljudmi. močno ne sploh ne soglašam soglašam niti-niti soglašam soglašam 1 2 3 4 5 Država 1 2 3 4 5 AT Avstrija 28,4 50,8 12,3 6,2 2,4 BE Belgija 23,3 49,5 14,3 10,5 2,5 BG Bolgarija 41,2 46,7 8,7 2,1 1,3 CH Švica 18,5 44,9 17,7 15,6 3,4 CY Ciper 31,6 47,2 15,9 3,6 1,7 CZ Češka 15,0 34,1 25,1 19,4 6,3 DE Nemčija 26,1 47,3 13,2 11,3 2,1 EE Estonija 16,8 49,4 21,5 10,4 1,8 FI Finska 28,2 45,0 17,0 8,3 1,6 FR Francija 39,5 39,5 11,8 6,3 2,9 GB Velika Britanija 22,6 44,1 20,2 11,4 1,7 HU Madžarska 46,2 37,8 13,6 1,9 0,5 IE Irska 19,9 52,6 14,2 11,2 2,1 IT Italija 32,9 52,9 10,8 2,8 0,6 NL Nizozemska 16,1 46,2 17,2 18,2 2,3 NO Norveška 23,4 45,7 20,4 9,1 1,4 PL Poljska 24,5 46,6 15,5 11,1 2,3 RS Srbija 30,3 47,8 14,0 6,1 1,8 SI Slovenija 39,1 45,3 8,5 6,1 1,0 Skupaj 27,4 46,1 15,3 9,1 2,1 662 B34 Homoseksualci in lezbijke morajo imeti svobodo, da si uredijo življenje po lastnih željah. močno ne sploh ne soglašam soglašam niti-niti soglašam soglašam 1 2 3 4 5 Država 1 2 3 4 5 AT Avstrija 40,4 39,0 11,6 5,9 3,1 BE Belgija 56,5 32,4 5,5 3,6 2,0 BG Bolgarija 9,2 25,6 36,5 13,9 14,8 CH Švica 45,7 40,5 8,0 4,3 1,4 CY Ciper 14,1 37,9 27,7 12,1 8,2 CZ Češka 20,4 42,4 23,4 9,3 4,6 DE Nemčija 48,5 39,6 6,2 3,3 2,4 EE Estonija 15,0 39,1 22,6 14,1 9,2 FI Finska 45,9 37,2 10,5 4,4 2,0 FR Francija 66,7 22,6 6,0 2,4 2,4 GB Velika Britanija 48,5 39,6 8,1 2,5 1,3 HU Madžarska 7,8 26,0 28,5 17,8 19,8 IE Irska 48,3 42,6 5,2 2,6 1,3 IT Italija 26,0 45,6 15,1 7,8 5,6 NL Nizozemska 62,5 32,0 3,3 1,5 0,8 NO Norveška 65,4 28,4 4,3 1,0 0,9 PL Poljska 16,4 37,8 20,6 13,9 11,3 RS Srbija 7,8 27,7 21,2 19,3 24,0 SI Slovenija 17,7 53,4 14,4 9,7 4,8 Skupaj 35,7 36,5 14,1 7,5 6,1 663 B35 Če bi bil ožji družinski član gej ali lezbijka, bi me bilo sram. močno ne sploh ne soglašam soglašam niti-niti soglašam soglašam 1 2 3 4 5 Država 1 2 3 4 5 AT Avstrija 5,6 9,0 14,3 25,8 45,3 BE Belgija 3,1 7,5 8,1 25,7 55,7 BG Bolgarija 13,4 24,1 35,0 16,3 11,3 CH Švica 1,7 5,8 10,3 30,4 51,9 CY Ciper 12,5 17,1 26,3 28,5 15,7 CZ Češka 6,7 18,6 26,2 27,8 20,6 DE Nemčija 2,6 5,6 10,9 25,9 54,9 EE Estonija 12,4 20,5 19,1 32,5 15,6 FI Finska 2,8 3,5 8,7 31,0 54,0 FR Francija 3,5 5,0 6,6 10,3 74,6 GB Velika Britanija 1,5 3,8 8,0 31,3 55,5 HU Madžarska 15,7 20,9 23,6 26,3 13,5 IE Irska 2,3 7,6 6,7 27,5 55,9 IT Italija 3,8 11,0 16,8 32,1 36,3 NL Nizozemska 1,0 3,0 2,9 25,4 67,7 NO Norveška 0,4 2,2 4,1 23,2 70,0 PL Poljska 11,6 21,1 18,4 30,3 18,7 RS Srbija 25,6 27,3 16,9 20,3 9,9 SI Slovenija 5,3 12,9 15,9 43,3 22,5 Skupaj 6,5 11,5 14,3 26,8 40,9 664 B36 Gejevski oz. lezbični pari bi morali imeti enake pravice do posvojitve otrok kot raznospolni (heteroseksualni) pari. močno ne sploh ne soglašam soglašam niti-niti soglašam soglašam 1 2 3 4 5 Država 1 2 3 4 5 AT Avstrija 24,4 25,4 19,2 15,8 15,1 BE Belgija 37,0 31,9 12,7 10,0 8,4 BG Bolgarija 3,5 7,2 24,7 26,1 38,5 CH Švica 23,9 30,0 17,6 17,5 11,1 CY Ciper 2,8 13,3 18,4 31,6 34,0 CZ Češka 7,0 19,5 25,6 25,0 23,0 DE Nemčija 30,2 36,8 11,2 13,7 8,1 EE Estonija 6,1 15,1 21,8 27,1 29,9 FI Finska 27,7 26,1 17,7 18,4 10,0 FR Francija 38,5 21,6 16,7 10,5 12,8 GB Velika Britanija 31,7 34,7 16,1 11,8 5,8 HU Madžarska 3,5 14,0 21,2 21,9 39,4 IE Irska 33,0 35,6 15,0 10,6 5,9 IT Italija 7,3 19,5 21,1 24,5 27,6 NL Nizozemska 45,2 35,2 9,6 7,6 2,3 NO Norveška 43,6 30,0 13,6 8,5 4,2 PL Poljska 3,2 9,6 13,4 23,7 50,1 RS Srbija 2,6 7,8 12,4 28,9 48,3 SI Slovenija 7,8 23,5 15,9 29,9 22,9 Skupaj 20,5 23,6 17,2 18,6 20,1 665 B37 Nekateri menijo, da bi se morala Evropska unija navznoter še bolj poenotiti, drugi pa pravijo, da je že tako preveč poenotena. Kaj menite vi? Ocenite s pomočjo te lestvice. poenotenje je poenotenja šlo že predaleč je še premalo 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 Država 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 AT Avstrija 12,4 9,7 6,6 10,6 8,1 18,2 8,3 9,2 6,6 3,8 6,4 4,44 BE Belgija 3,7 2,6 4,6 6,4 7,9 23,4 12,6 15,6 13,3 4,6 5,3 5,65 BG Bolgarija 7,1 4,8 6,2 6,8 9,3 22,6 9,4 11,1 8,1 6,5 8,2 5,27 CH Švica 5,6 4,4 8,6 9,8 9,4 28,0 11,5 8,7 8,6 2,6 2,8 4,79 CY Ciper 7,5 3,8 5,1 5,2 7,8 25,1 9,8 12,6 12,1 2,7 8,2 5,38 CZ Češka 8,0 7,1 9,7 10,5 10,4 19,5 11,2 11,3 6,5 2,7 3,2 4,51 DE Nemčija 4,2 1,7 4,0 6,8 6,9 16,3 8,6 12,9 16,7 7,2 14,7 6,26 EE Estonija 9,7 5,1 7,8 7,8 7,4 24,7 9,2 10,5 9,2 3,0 5,7 4,83 FI Finska 4,0 2,3 5,5 8,7 11,3 25,4 14,5 15,6 9,3 2,2 1,4 5,15 FR Francija 6,3 2,6 6,2 7,6 8,7 27,0 8,4 10,6 12,1 4,7 5,8 5,29 GB Velika Britanija 10,3 5,5 7,9 9,1 8,8 29,3 9,0 8,4 6,5 1,8 3,4 4,46 HU Madžarska 9,5 5,3 9,9 10,9 9,1 19,4 10,7 11,3 8,7 2,0 3,3 4,55 IE Irska 3,8 4,7 7,4 7,7 7,6 28,2 11,9 12,9 9,1 3,1 3,5 5,12 IT Italija 10,8 5,5 8,7 7,7 9,2 15,3 11,2 10,8 10,2 3,2 7,4 4,87 NL Nizozemska 2,6 2,9 4,4 8,5 9,2 22,6 14,8 16,6 13,2 2,9 2,3 5,47 NO Norveška 4,6 3,4 5,6 10,1 9,0 36,8 11,7 8,8 5,9 2,2 1,8 4,82 PL Poljska 3,8 2,2 4,4 5,1 6,1 20,1 11,0 16,0 12,3 5,9 12,9 6,11 RS Srbija 20,0 3,8 5,3 5,8 4,9 16,0 5,4 6,4 6,4 2,8 23,2 5,17 SI Slovenija 3,3 2,1 3,9 6,2 8,8 24,6 9,5 12,6 15,3 4,8 8,9 5,87 Skupaj 7,6 4,4 6,6 8,1 8,4 22,7 10,4 11,5 9,9 3,6 6,8 5,12 666 B38 Kaj menite, v kolikšnem obsegu naj xx (Slovenija)dovoli priseljevanje ljudi s podobnim narodnostnim izvorom, kot ga ima večina prebivalcev Slovenije? 1 - mnogim naj dovoli priselitev 2 - nekaterim naj dovoli 3 - zelo redkim naj dovoli 4 - nikomur naj ne dovoli priselitve Država 1 2 3 4 AT Avstrija 21,3 48,6 21,9 8,1 BE Belgija 24,6 58,2 14,4 2,8 BG Bolgarija 19,6 33,6 27,9 18,8 CH Švica 28,5 57,2 12,2 2,1 CY Ciper 9,3 37,5 48,4 4,8 CZ Češka 6,5 36,2 35,6 21,7 DE Nemčija 44,1 46,5 8,2 1,2 EE Estonija 24,9 50,3 20,9 3,9 FI Finska 21,1 53,9 23,7 1,3 FR Francija 22,8 57,0 15,3 4,8 GB Velika Britanija 23,0 55,0 17,5 4,4 HU Madžarska 20,9 28,3 30,3 20,5 IE Irska 30,6 48,7 15,1 5,6 IT Italija 19,9 39,9 29,2 11,0 NL Nizozemska 18,2 54,6 23,2 4,0 NO Norveška 34,1 52,3 13,3 0,4 PL Poljska 11,8 47,6 29,1 11,5 RS Srbija 38,1 30,5 18,3 13,1 SI Slovenija 19,7 58,3 17,5 4,5 Skupaj 23,6 46,7 21,6 8,0 667 B39 Kaj pa ljudem z drugačnim narodnostnim izvorom, kot ga ima večina prebivalcev xx (Slovenije)? 1 - mnogim naj dovoli priselitev 2 - nekaterim naj dovoli 3 - zelo redkim naj dovoli 4 - nikomur naj ne dovoli priselitve Država 1 2 3 4 AT Avstrija 8,9 34,3 40,9 15,9 BE Belgija 16,5 54,3 21,1 8,1 BG Bolgarija 6,0 27,0 30,7 36,3 CH Švica 17,1 52,2 26,2 4,5 CY Ciper 3,4 16,8 67,1 12,8 CZ Češka 1,4 20,2 35,3 43,0 DE Nemčija 22,4 50,5 23,5 3,6 EE Estonija 6,8 41,0 37,7 14,4 FI Finska 11,2 37,9 43,6 7,3 FR Francija 16,9 50,8 21,8 10,5 GB Velika Britanija 19,8 54,1 20,1 6,0 HU Madžarska 2,4 13,5 42,2 41,9 IE Irska 24,2 46,2 21,2 8,4 IT Italija 13,8 35,6 35,0 15,6 NL Nizozemska 17,0 51,2 26,6 5,2 NO Norveška 29,2 52,9 16,8 1,1 PL Poljska 4,6 31,1 38,9 25,5 RS Srbija 20,4 29,7 26,9 23,1 SI Slovenija 9,3 46,4 32,0 12,2 Skupaj 13,6 39,6 30,9 15,9 668 B40 V kolikšnem obsegu naj xx (Slovenija) dovoli priseljevanje ljudi iz revnejših držav zunaj Evrope? 1 - mnogim naj dovoli priselitev 2 - nekaterim naj dovoli 3 - zelo redkim naj dovoli 4 - nikomur naj ne dovoli priselitve Država 1 2 3 4 AT Avstrija 9,1 29,7 40,6 20,7 BE Belgija 16,3 53,2 22,5 7,9 BG Bolgarija 5,5 24,4 30,3 39,8 CH Švica 16,1 49,8 29,1 5,0 CY Ciper 3,0 13,0 67,6 16,4 CZ Češka 2,1 19,6 36,1 42,2 DE Nemčija 20,9 47,2 26,5 5,5 EE Estonija 5,0 31,6 38,4 25,1 FI Finska 10,3 33,9 49,1 6,6 FR Francija 16,4 49,1 22,6 11,9 GB Velika Britanija 18,2 49,0 23,1 9,7 HU Madžarska 0,8 7,4 34,2 57,7 IE Irska 21,6 46,0 22,8 9,5 IT Italija 16,3 34,7 33,2 15,9 NL Nizozemska 13,3 46,7 29,7 10,4 NO Norveška 26,2 50,8 21,1 1,9 PL Poljska 6,3 34,0 39,7 20,0 RS Srbija 18,3 26,5 27,0 28,2 SI Slovenija 9,4 44,6 31,7 14,4 Skupaj 12,8 36,7 31,8 18,7 669 B41 Ali menite, da je na splošno dobro ali slabo za slovensko gospodarstvo, da prihajajo živet k nam priseljenci iz drugih držav? slabo za dobro za gospodarstvo gospodarstvo 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 Država 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 AT Avstrija 5,7 3,4 5,0 8,1 8,3 22,0 14,0 13,7 10,8 3,7 5,2 5,33 BE Belgija 3,6 1,7 5,8 9,2 7,0 26,2 14,6 18,6 9,7 2,3 1,4 5,30 BG Bolgarija 10,8 8,7 9,4 11,1 11,2 22,3 8,2 8,4 3,9 3,2 2,9 4,13 CH Švica 0,9 1,3 2,9 5,3 7,5 20,3 12,5 20,5 19,3 5,0 4,5 6,18 CY Ciper 9,3 5,4 11,5 12,8 9,9 27,7 8,8 7,2 4,5 0,9 2,0 4,12 CZ Češka 8,9 7,8 9,0 10,7 10,8 19,4 13,2 12,1 5,1 1,8 1,3 4,31 DE Nemčija 2,5 1,9 3,6 5,5 6,1 20,1 10,8 18,7 17,7 6,6 6,6 6,13 EE Estonija 6,7 3,5 6,1 11,0 9,5 26,3 12,6 11,1 8,0 2,5 2,7 4,85 FI Finska 2,5 2,6 4,6 7,6 8,4 17,6 13,0 20,6 16,1 4,8 2,0 5,72 FR Francija 6,4 2,7 7,7 7,8 9,2 24,7 11,1 13,5 10,0 3,4 3,7 5,09 GB Velika Britanija 3,4 2,4 3,8 5,1 7,1 21,2 11,5 16,2 16,5 7,2 5,7 5,96 HU Madžarska 13,2 6,8 12,7 15,1 13,1 21,1 8,0 5,1 3,5 0,6 0,8 3,60 IE Irska 2,8 2,5 3,1 5,6 6,0 17,5 11,7 18,0 19,7 6,1 6,9 6,16 IT Italija 10,2 3,9 8,6 10,0 9,1 18,2 14,3 12,2 7,2 2,4 3,8 4,67 NL Nizozemska 1,2 1,8 3,9 6,1 9,9 24,9 17,9 22,7 9,4 1,3 0,9 5,55 NO Norveška 1,8 1,1 4,0 5,4 7,5 24,2 13,4 21,5 13,7 4,1 3,2 5,86 PL Poljska 4,1 2,1 4,3 6,3 6,8 24,7 13,6 15,3 12,6 3,8 6,3 5,67 RS Srbija 22,1 5,4 7,1 8,5 7,7 24,7 6,3 6,3 3,8 0,9 7,4 3,93 SI Slovenija 9,7 5,3 9,8 12,4 9,9 20,1 8,3 10,3 8,7 3,0 2,6 4,46 Skupaj 6,6 3,7 6,3 8,4 8,6 21,9 12,0 14,5 10,7 3,5 3,8 5,14 670 B42 Ali menite, da je kulturno življenje v xx (Sloveniji)zaradi priseljencev na splošno ogroženo ali obogateno? kulturno življenje kulturno življenje je ogroženo je obogateno 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 Država 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 AT Avstrija 6,6 4,4 8,3 12,5 12,0 19,7 8,6 10,3 8,5 3,7 5,5 4,84 BE Belgija 2,1 1,7 3,8 6,7 6,2 16,8 13,5 21,0 18,6 5,6 4,0 6,06 BG Bolgarija 10,7 10,5 9,3 11,3 10,6 22,8 8,2 6,7 4,5 2,5 3,0 4,04 CH Švica 0,8 1,7 3,5 6,8 7,4 16,2 11,5 19,8 19,8 6,2 6,4 6,25 CY Ciper 7,9 4,1 11,9 13,4 11,8 20,1 11,9 10,4 5,7 0,8 2,0 4,33 CZ Češka 10,1 8,7 12,7 16,8 13,3 18,5 9,9 6,1 2,2 1,0 0,9 3,67 DE Nemčija 3,0 2,4 5,0 6,8 7,0 16,7 10,9 16,5 15,6 7,9 8,1 6,02 EE Estonija 5,1 3,0 7,4 9,7 7,6 25,0 12,4 12,6 10,0 3,3 3,8 5,13 FI Finska 0,8 0,9 2,4 3,7 3,1 10,8 9,8 21,6 25,6 13,8 7,6 6,98 FR Francija 6,1 2,8 6,1 6,6 7,8 18,1 11,3 14,4 14,2 6,1 6,5 5,59 GB Velika Britanija 4,3 2,6 4,9 6,6 7,4 15,8 10,3 16,6 14,4 7,3 9,8 5,98 HU Madžarska 12,6 5,4 11,5 12,9 13,3 21,8 10,0 6,5 3,1 1,2 1,7 3,88 IE Irska 1,9 1,8 4,9 5,6 6,9 15,9 10,0 18,8 19,5 6,9 7,7 6,23 IT Italija 10,4 4,4 8,4 10,9 8,6 15,8 12,7 12,1 9,0 2,9 4,8 4,74 NL Nizozemska 0,7 1,6 2,5 5,3 6,7 14,8 14,6 24,9 20,1 5,6 3,2 6,29 NO Norveška 1,2 1,8 3,2 5,2 7,1 19,2 10,1 19,1 16,2 9,0 8,0 6,32 PL Poljska 4,1 2,0 5,4 6,5 6,6 25,0 13,4 14,0 12,0 3,8 7,3 5,65 RS Srbija 17,2 3,6 5,9 6,6 6,5 27,3 6,0 6,6 5,9 2,7 11,7 4,68 SI Slovenija 8,1 4,2 9,3 10,4 9,6 24,4 9,2 9,4 9,3 2,7 3,6 4,69 Skupaj 6,1 3,6 6,6 8,7 8,4 18,9 10,7 14,0 12,3 5,0 5,7 5,33 671 B43 Ali menite, da je xx (Slovenija) zaradi priseljencev iz drugih držav postala slabša ali boljša dežela za bivanje? slabša dežela boljša dežela za bivanje za bivanje 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 Država 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 AT Avstrija 7,3 4,2 9,4 13,6 11,8 29,6 8,0 5,7 5,9 1,4 3,0 4,38 BE Belgija 2,4 1,9 4,9 7,7 9,9 32,9 13,8 13,6 9,1 2,3 1,4 5,25 BG Bolgarija 11,5 8,7 10,9 11,1 11,5 25,1 7,0 6,3 3,7 2,1 2,1 3,91 CH Švica 0,8 0,9 3,6 5,1 7,5 38,7 12,1 14,3 10,9 3,1 2,9 5,64 CY Ciper 7,4 4,0 11,0 12,8 10,4 24,6 10,6 11,3 5,2 0,4 2,2 4,39 CZ Češka 9,1 9,1 13,1 15,3 14,1 20,4 8,1 6,1 3,2 0,6 1,1 3,72 DE Nemčija 3,6 2,2 4,6 8,3 8,9 31,5 10,0 12,6 11,0 4,1 3,2 5,35 EE Estonija 6,1 4,3 8,5 10,8 11,6 34,5 9,9 8,0 4,1 0,9 1,4 4,43 FI Finska 1,9 2,2 4,4 5,6 9,5 26,5 12,7 17,6 13,7 4,0 1,9 5,63 FR Francija 4,0 2,8 6,4 6,8 9,2 35,9 10,7 10,7 8,3 2,0 3,2 5,08 GB Velika Britanija 4,0 2,7 5,1 6,5 6,7 21,8 10,7 15,0 14,5 6,0 7,0 5,78 HU Madžarska 8,3 4,5 10,2 15,2 16,9 27,0 9,2 5,1 2,6 0,7 0,3 3,94 IE Irska 1,7 1,8 3,7 4,7 5,4 17,6 11,6 16,7 22,4 7,4 7,1 6,35 IT Italija 12,0 5,6 9,8 11,8 10,8 21,0 13,0 7,9 5,0 1,2 1,8 4,12 NL Nizozemska 0,6 1,0 2,2 5,4 10,0 31,2 16,5 18,7 10,1 2,8 1,5 5,68 NO Norveška 1,5 1,1 2,2 6,1 6,9 30,7 11,2 16,4 13,8 5,1 5,0 5,93 PL Poljska 2,5 1,8 3,6 7,1 7,1 32,2 12,6 13,1 10,2 3,6 6,1 5,63 RS Srbija 17,1 4,0 6,1 7,1 7,3 27,9 5,0 7,2 6,1 2,0 10,1 4,55 SI Slovenija 8,1 5,0 8,4 12,1 9,8 32,1 6,8 8,2 5,3 2,1 2,1 4,38 Skupaj 6,0 3,7 6,8 9,2 9,8 28,0 10,5 11,1 8,8 2,8 3,4 4,93 672 O SREČI, SOCIALNIH STIKIH... C1 V celoti gledano, kako srečni bi rekli, da ste? Izberite ustrezno vrednost na lestvici od 0 do 10. zelo zelo nesrečen_na srečen_na 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 Država 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 AT Avstrija 0,1 0,1 0,7 1,3 2,3 4,9 5,7 16,9 32,4 19,9 15,6 7,87 BE Belgija 0,2 0,1 0,7 0,7 1,5 4,0 4,4 19,6 40,1 20,4 8,4 7,81 BG Bolgarija 3,1 3,1 5,4 7,6 10,9 19,7 13,4 13,6 12,7 4,6 6,1 5,58 CH Švica 0,1 0,1 0,6 1,0 1,2 2,9 4,9 11,8 32,4 28,0 17,2 8,18 CY Ciper 0,5 0,3 1,5 1,8 1,5 10,3 6,0 19,5 31,6 15,7 11,3 7,46 CZ Češka 0,0 0,3 1,1 2,8 4,2 10,5 11,8 24,1 26,9 12,1 6,2 7,06 DE Nemčija 0,3 0,2 0,7 1,6 2,0 5,4 5,9 16,4 30,6 23,8 13,2 7,82 EE Estonija 0,4 0,3 0,6 2,2 2,8 11,3 9,3 20,2 27,0 15,9 10,1 7,33 FI Finska 0,1 0,1 0,6 0,9 0,7 2,2 3,5 11,5 36,0 34,1 10,4 8,18 FR Francija 0,1 0,1 0,8 1,7 2,2 10,6 9,0 21,1 31,1 13,9 9,2 7,37 GB Velika Britanija 0,6 0,5 1,0 2,1 2,2 6,3 6,0 17,2 29,9 20,6 13,5 7,65 HU Madžarska 0,8 0,9 1,7 4,3 5,5 11,8 16,1 21,0 22,1 8,1 7,8 6,69 IE Irska 0,2 0,1 0,6 1,1 1,9 6,1 6,5 19,1 32,0 19,7 12,7 7,75 IT Italija 0,9 0,5 1,8 2,2 3,7 6,7 13,7 25,3 28,9 8,9 7,4 7,03 NL Nizozemska 0,1 0,1 0,3 0,4 0,7 1,4 3,7 18,0 43,7 24,3 7,4 8,02 NO Norveška 0,1 0,2 0,3 1,0 1,6 4,3 5,3 16,7 31,6 23,4 15,6 7,99 PL Poljska 0,3 0,5 1,1 2,0 3,6 10,7 11,3 20,3 24,2 13,8 12,1 7,26 RS Srbija 2,6 1,0 2,3 3,1 4,7 14,2 9,5 13,1 19,5 11,2 18,9 6,99 SI Slovenija 0,5 0,2 0,5 1,6 1,5 9,9 7,8 16,8 29,5 17,7 14,1 7,62 Skupaj 0,6 0,5 1,2 2,1 3,1 8,1 8,3 18,2 29,3 17,3 11,3 7,42 673 C2 Ocenite, kako pogosto se iz družabnih razlogov dobivate s prijatelji, sorodniki ali kolegi z dela? 1 - nikoli 2 - manj kot enkrat na mesec 3 - enkrat na mesec 4 - nekajkrat na mesec 5 - enkrat na teden 6 - večkrat na teden 7 - vsak dan Država 1 2 3 4 5 6 7 AT Avstrija 0,8 3,9 6,8 22,4 21,8 35,4 8,9 BE Belgija 1,0 5,1 6,1 19,1 18,3 34,9 15,6 BG Bolgarija 2,1 14,9 9,8 20,5 12,1 19,8 20,8 CH Švica 0,5 3,1 6,7 18,0 21,3 37,5 12,9 CY Ciper 1,8 15,7 13,8 26,9 18,3 14,2 9,2 CZ Češka 0,5 9,6 10,4 27,9 18,8 22,2 10,5 DE Nemčija 1,2 5,7 8,2 25,1 19,8 31,0 8,9 EE Estonija 1,5 15,2 16,5 23,3 20,0 17,5 6,0 FI Finska 0,2 5,2 8,5 20,9 23,9 31,0 10,3 FR Francija 1,0 3,0 8,0 19,8 17,9 32,8 17,5 GB Velika Britanija 2,1 8,0 11,4 16,4 22,8 26,6 12,6 HU Madžarska 9,2 30,6 16,2 22,7 10,5 8,7 2,1 IE Irska 2,1 11,7 15,0 11,7 24,8 24,4 10,3 IT Italija 3,7 8,3 6,6 21,1 19,6 27,8 12,9 NL Nizozemska 0,2 2,9 3,9 18,3 14,4 41,5 18,7 NO Norveška 0,1 1,7 4,8 14,7 11,8 36,8 30,1 PL Poljska 3,0 18,1 17,0 30,5 14,9 12,3 4,2 RS Srbija 1,7 8,6 7,4 17,5 11,7 23,8 29,4 SI Slovenija 2,1 8,5 12,9 23,2 19,7 23,9 9,8 Skupaj 1,8 9,2 9,8 20,9 18,3 26,8 13,2 674 C3 S koliko ljudmi, če sploh s kom, se lahko pogovarjate o osebnih in intimnih stvareh? 0 - nič 1 - 1 2 - 2 3 - 3 4 - 4 do 6 5 - 7 do 9 6 - 10 in več Država 0 1 2 3 4 5 6 AT Avstrija 1,8 10,7 19,8 26,5 30,3 5,6 5,3 BE Belgija 2,6 10,4 16,5 25,5 32,8 6,2 6,0 BG Bolgarija 16,4 28,0 29,0 16,0 9,0 0,9 0,7 CH Švica 1,8 7,0 13,5 24,0 36,5 10,0 7,2 CY Ciper 7,4 21,4 30,9 24,7 12,7 1,5 1,4 CZ Češka 10,5 21,5 28,3 22,9 13,4 1,6 1,8 DE Nemčija 1,0 5,1 12,8 20,5 42,8 10,3 7,6 EE Estonija 6,6 22,6 26,3 22,3 17,7 2,7 1,7 FI Finska 1,9 10,7 15,8 30,7 31,4 6,1 3,4 FR Francija 6,9 15,7 22,9 22,5 23,0 4,8 4,3 GB Velika Britanija 2,8 12,7 15,2 23,0 33,4 6,9 6,0 HU Madžarska 3,9 25,3 33,3 18,7 14,2 3,5 1,1 IE Irska 2,2 14,7 21,6 24,7 27,3 6,2 3,4 IT Italija 10,5 24,7 28,4 18,2 14,5 2,0 1,6 NL Nizozemska 1,3 5,0 14,2 21,4 41,1 9,2 7,7 NO Norveška 2,1 11,0 15,2 21,9 33,6 8,4 7,7 PL Poljska 4,9 13,6 24,2 22,1 26,6 3,3 5,3 RS Srbija 9,3 24,7 25,9 20,3 15,0 2,4 2,5 SI Slovenija 3,7 18,9 18,8 26,0 25,8 3,5 3,3 Skupaj 5,3 16,1 21,7 22,6 25,3 5,0 4,1 675 C4 Če se primerjate z drugimi ljudmi vaše starosti, kako pogosto bi zase rekli, da se udeležujete različnih družabnih srečanj? 1 - precej manj kot večina drugih 2 - manj kot večina drugih 3 - približno enako 4 - več kot večina drugih 5 - precej več kot večina drugih Država 1 2 3 4 5 AT Avstrija 6,7 24,4 48,2 16,5 4,2 BE Belgija 13,0 32,0 35,7 15,9 3,4 BG Bolgarija 13,0 19,8 45,1 11,4 10,7 CH Švica 7,6 32,4 42,4 14,6 3,0 CY Ciper 16,3 29,9 42,3 9,4 2,1 CZ Češka 10,5 21,9 55,4 10,0 2,2 DE Nemčija 9,4 30,1 39,7 18,3 2,5 EE Estonija 13,2 36,5 35,3 12,9 2,1 FI Finska 9,4 31,9 37,9 16,9 3,8 FR Francija 3,3 20,8 58,9 13,7 3,4 GB Velika Britanija 11,3 31,4 37,0 17,6 2,7 HU Madžarska 16,3 28,9 44,4 9,2 1,2 IE Irska 9,8 26,9 45,9 14,8 2,6 IT Italija 5,5 17,0 68,6 7,9 0,9 NL Nizozemska 7,6 27,7 42,9 19,2 2,5 NO Norveška 4,9 22,5 53,4 16,4 2,8 PL Poljska 12,0 27,8 50,3 8,3 1,7 RS Srbija 11,5 24,2 41,6 18,3 4,4 SI Slovenija 12,9 28,3 40,9 15,2 2,6 Skupaj 9,9 26,6 46,3 14,1 3,1 676 C5 Ste bili vi ali kdo od članov vašega gospodinjstva v zadnjih petih letih žrtev vloma ali fizičnega napada? 1 - da 2 - ne Država 1 2 AT Avstrija 6,8 93,2 BE Belgija 22,2 77,8 BG Bolgarija 9,2 90,8 CH Švica 16,5 83,5 CY Ciper 15,1 84,9 CZ Češka 9,6 90,4 DE Nemčija 11,6 88,4 EE Estonija 12,9 87,1 FI Finska 23,9 76,1 FR Francija 21,2 78,8 GB Velika Britanija 16,7 83,3 HU Madžarska 3,0 97,0 IE Irska 14,3 85,7 IT Italija 13,6 86,4 NL Nizozemska 15,1 84,9 NO Norveška 15,5 84,5 PL Poljska 6,0 94,0 RS Srbija 11,1 88,9 SI Slovenija 11,3 88,7 Skupaj 13,3 86,7 677 C6 Kako varno se počutite (bi se počutili), kadar zvečer hodite (ali bi hodili) sami po vaši soseski? 1 - zelo varno 2 - varno 3 - ogroženo 4 - zelo ogroženo Država 1 2 3 4 AT Avstrija 38,2 44,7 14,9 2,2 BE Belgija 22,9 60,3 15,0 1,8 BG Bolgarija 5,2 42,2 37,6 15,0 CH Švica 48,5 42,3 8,1 1,1 CY Ciper 27,5 49,4 19,5 3,6 CZ Češka 12,7 69,1 16,5 1,7 DE Nemčija 28,3 48,5 18,3 4,8 EE Estonija 25,2 59,3 14,0 1,5 FI Finska 46,2 46,4 6,6 0,8 FR Francija 37,9 39,7 15,4 6,9 GB Velika Britanija 28,5 48,6 16,8 6,2 HU Madžarska 10,4 68,1 19,4 2,1 IE Irska 32,9 46,0 16,6 4,6 IT Italija 14,0 56,2 22,9 6,9 NL Nizozemska 24,4 62,8 11,4 1,5 NO Norveška 64,0 30,7 4,3 1,0 PL Poljska 30,1 59,8 9,3 0,8 RS Srbija 30,3 50,2 16,1 3,4 SI Slovenija 40,8 52,9 5,8 0,5 Skupaj 28,6 51,6 15,9 3,8 678 C7 Kako bi na splošno ocenili vaše zdravje? Bi rekli, da je… 1 - zelo dobro 2 - dobro 3 - zadovoljivo 4 - slabo 5 - zelo slabo Država 1 2 3 4 5 AT Avstrija 33,3 41,9 20,1 4,1 0,5 BE Belgija 21,8 54,6 18,8 4,1 0,8 BG Bolgarija 15,8 41,6 31,0 8,9 2,7 CH Švica 37,1 47,4 12,8 2,5 0,3 CY Ciper 40,8 34,4 19,8 4,0 1,0 CZ Češka 26,1 42,7 24,1 6,5 0,6 DE Nemčija 17,0 45,5 28,3 7,8 1,5 EE Estonija 10,5 41,0 37,3 9,3 1,9 FI Finska 21,7 46,5 27,6 3,8 0,5 FR Francija 17,6 43,0 31,3 6,8 1,3 GB Velika Britanija 29,0 42,6 20,9 5,8 1,6 HU Madžarska 17,2 45,3 28,2 6,8 2,5 IE Irska 39,8 41,1 15,4 3,2 0,6 IT Italija 22,3 45,4 26,2 4,9 1,3 NL Nizozemska 18,4 53,8 23,3 3,9 0,6 NO Norveška 32,8 43,9 17,9 4,5 0,9 PL Poljska 26,1 40,5 25,4 6,7 1,3 RS Srbija 21,6 31,3 32,2 11,3 3,6 SI Slovenija 21,4 43,5 27,0 6,8 1,4 Skupaj 24,2 43,5 24,9 6,0 1,3 679 C8 Ali vas pri vaših vsakdanjih opravilih kakorkoli ovira kakšna kronična bolezen, invalidnost ali psihična težava? Če da, koliko vas ovira? 1 - da, precej 2 - da, do neke mere 3 - ne Država 1 2 3 AT Avstrija 4,1 17,4 78,5 BE Belgija 7,0 16,6 76,3 BG Bolgarija 3,5 13,9 82,6 CH Švica 3,6 16,2 80,2 CY Ciper 4,3 16,6 79,0 CZ Češka 4,1 24,5 71,4 DE Nemčija 7,3 25,7 67,1 EE Estonija 8,5 23,1 68,5 FI Finska 7,9 26,6 65,5 FR Francija 7,9 18,1 74,0 GB Velika Britanija 8,9 17,5 73,7 HU Madžarska 4,3 16,6 79,1 IE Irska 4,6 14,4 81,0 IT Italija 2,2 12,1 85,7 NL Nizozemska 6,4 22,0 71,6 NO Norveška 5,6 21,7 72,7 PL Poljska 5,7 19,3 75,0 RS Srbija 5,9 17,0 77,2 SI Slovenija 8,0 22,6 69,5 Skupaj 5,7 18,9 75,4 680 Ljudje lahko občutijo različno močno navezanost na državo, v kateri živijo, in na Evropo. C9 Koliko se čutite čustveno navezani na xx (Slovenijo)? Prosimo, ocenite s pomočjo lestvice od 0 do 10, kjer 0 pomeni, da sploh niste čustveno navezani, 10 pa da ste zelo čustveno navezani. sploh nisem zelo sem čustveno navezan_a čustveno navezan_a 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 Država 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 AT Avstrija 0,5 0,3 0,6 1,4 1,6 6,3 4,5 11,5 22,4 17,5 33,3 8,22 BE Belgija 1,4 1,1 2,3 3,8 4,0 10,5 9,9 21,2 27,8 9,7 8,4 6,87 BG Bolgarija 0,5 0,5 1,5 3,2 3,0 9,6 7,5 14,3 15,3 14,5 30,2 7,73 CH Švica 0,3 0,1 1,5 1,9 2,0 4,6 5,3 16,0 26,7 19,8 21,9 7,93 CY Ciper 0,6 0,4 0,5 1,5 2,0 5,2 4,5 8,7 14,4 11,7 50,3 8,53 CZ Češka 0,7 0,3 0,8 1,5 2,2 7,0 8,2 17,4 21,9 17,6 22,3 7,79 DE Nemčija 1,1 0,8 1,9 3,1 3,3 7,4 8,0 14,9 25,0 14,2 20,4 7,48 EE Estonija 1,2 0,3 1,3 2,0 2,2 8,9 5,3 12,0 19,4 16,4 31,0 7,91 FI Finska 0,1 0,1 0,6 0,9 0,7 2,7 2,9 9,4 21,9 27,3 33,6 8,59 FR Francija 0,6 0,5 1,3 1,5 2,0 6,8 5,6 14,4 26,0 17,4 23,9 7,87 GB Velika Britanija 2,9 1,9 3,1 4,1 4,3 9,5 9,6 15,6 21,1 11,4 16,6 6,89 HU Madžarska 0,2 1,4 1,8 3,6 3,1 6,5 6,9 12,2 17,8 9,9 36,6 7,85 IE Irska 0,6 0,5 0,9 2,1 2,8 4,7 6,2 14,2 24,3 17,4 26,3 7,94 IT Italija 0,6 0,3 0,7 1,2 1,4 4,6 7,5 15,2 25,4 13,8 29,4 8,06 NL Nizozemska 1,4 0,4 2,0 3,5 3,2 7,6 10,3 23,2 30,5 12,0 5,9 7,01 NO Norveška 0,2 0,3 0,9 1,7 0,8 3,7 5,2 11,8 22,1 20,0 33,3 8,33 PL Poljska 0,5 0,2 0,8 1,0 2,0 6,6 5,4 11,4 17,8 14,9 39,4 8,29 RS Srbija 5,6 1,2 1,9 2,9 2,9 8,9 4,2 8,2 13,2 8,7 42,2 7,59 SI Slovenija 2,1 1,0 1,6 2,5 2,9 9,5 5,7 11,8 18,8 14,5 29,5 7,64 Skupaj 1,1 0,6 1,4 2,3 2,5 6,9 6,6 14,1 22,0 15,2 27,3 7,79 681 C10 In koliko se čutite čustveno navezani na Evropo? sploh nisem zelo sem čustveno navezan_a čustveno navezan_a 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 Država 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 AT Avstrija 2,7 1,6 3,2 5,4 6,7 15,5 14,1 17,4 16,1 7,0 10,3 6,30 BE Belgija 2,8 2,3 3,6 5,7 6,6 16,1 16,2 20,2 16,4 5,3 4,8 5,99 BG Bolgarija 7,0 4,9 7,3 10,3 8,8 22,1 9,3 11,2 8,9 4,7 5,5 4,99 CH Švica 2,7 1,6 3,9 6,4 6,0 15,9 15,4 20,0 18,1 5,9 4,1 6,03 CY Ciper 7,1 2,1 5,4 8,6 9,8 25,4 12,2 13,1 10,4 2,8 3,2 5,11 CZ Češka 1,5 1,1 3,2 4,4 5,5 15,3 14,4 16,9 18,0 10,6 9,0 6,53 DE Nemčija 2,8 1,0 2,9 4,9 5,8 14,8 13,3 16,3 19,9 8,9 9,5 6,46 EE Estonija 8,0 2,9 5,4 8,0 8,4 19,5 13,2 12,1 12,4 4,7 5,5 5,29 FI Finska 2,0 1,6 2,7 3,6 5,0 11,9 13,3 23,8 22,7 9,9 3,7 6,51 FR Francija 4,6 1,5 4,9 4,2 6,0 17,2 13,4 16,8 17,2 7,3 6,8 6,03 GB Velika Britanija 12,9 4,0 7,6 8,4 9,4 15,1 11,8 14,3 9,5 3,9 3,1 4,70 HU Madžarska 0,8 2,0 3,8 3,8 4,1 11,3 11,0 14,4 15,9 9,9 23,0 7,07 IE Irska 4,0 2,9 4,2 6,7 7,5 18,5 14,8 15,0 15,4 6,9 4,1 5,74 IT Italija 5,9 2,4 4,7 5,9 6,6 15,1 18,1 18,8 13,1 4,0 5,4 5,66 NL Nizozemska 3,5 1,3 4,3 5,7 7,3 14,9 22,3 22,1 14,6 2,8 1,1 5,73 NO Norveška 1,5 0,7 2,6 3,7 3,9 16,3 15,6 19,1 18,1 8,1 10,4 6,63 PL Poljska 2,0 1,6 2,2 2,2 4,9 16,9 11,8 17,7 17,7 6,8 16,2 6,76 RS Srbija 25,2 4,3 7,2 7,6 7,0 17,2 6,1 6,9 7,7 3,3 7,4 4,07 SI Slovenija 6,2 2,5 4,7 7,1 6,3 19,7 11,3 12,6 14,6 7,7 7,3 5,72 Skupaj 5,5 2,3 4,4 5,9 6,6 16,4 13,6 16,3 15,1 6,4 7,4 5,86 682 C11 Ste pripadnik_ca kakšne religije ali veroizpovedi? 1 - da 2 - ne Država 1 2 AT Avstrija 76,4 23,6 BE Belgija 46,0 54,0 BG Bolgarija 78,7 21,3 CH Švica 57,4 42,6 CY Ciper 95,3 4,7 CZ Češka 19,8 80,2 DE Nemčija 56,8 43,2 EE Estonija 27,0 73,0 FI Finska 56,0 44,0 FR Francija 52,9 47,1 GB Velika Britanija 46,0 54,0 HU Madžarska 49,6 50,4 IE Irska 67,8 32,2 IT Italija 79,1 20,9 NL Nizozemska 31,3 68,7 NO Norveška 45,4 54,6 PL Poljska 87,2 12,8 RS Srbija 83,3 16,7 SI Slovenija 56,9 43,1 Skupaj 58,0 42,0 683 C12 Katere? 1 - rimokatoliške 2 - protestantske 3 - pravoslavne 4 - druge krščanske 5 - judovske 6 - muslimanske 7 - vzhodnjaške (hinduizem, budizem) 8 - druge nekrščanske Država 1 2 3 4 5 6 7 8 AT Avstrija 81,9 6,6 2,5 1,4 0,3 6,8 0,4 0,1 BE Belgija 74,6 2,8 2,7 1,7 0,5 14,9 1,4 1,4 BG Bolgarija 0,9 1,2 80,4 0,7 0,0 16,7 0,0 0,1 CH Švica 47,5 33,9 4,3 1,9 0,3 9,0 1,7 1,4 CY Ciper 0,5 0,1 98,4 0,1 0,1 0,3 0,0 0,4 CZ Češka 87,0 4,8 0,9 4,1 0,4 0,0 0,6 2,2 DE Nemčija 39,1 47,2 1,6 3,7 0,0 5,9 1,6 0,9 EE Estonija 2,0 31,3 57,4 4,9 0,4 0,0 2,0 2,1 FI Finska 0,3 93,6 2,1 2,2 0,1 1,0 0,4 0,3 FR Francija 80,4 3,7 0,3 1,8 1,1 10,6 1,0 1,0 GB Velika Britanija 22,9 57,6 1,9 3,8 0,0 6,8 5,3 1,7 HU Madžarska 75,4 23,7 0,1 0,7 0,0 0,0 0,0 0,0 IE Irska 89,5 4,0 0,7 3,1 0,1 1,5 0,2 0,8 IT Italija 92,5 / 1,9 1,1 0,1 3,3 0,9 0,2 NL Nizozemska 36,5 41,7 0,8 5,6 0,2 12,2 1,9 1,2 NO Norveška 3,3 86,4 1,4 1,7 0,0 3,9 2,4 0,8 PL Poljska 98,3 0,4 0,6 0,7 0,0 0,0 0,0 0,0 RS Srbija 4,6 1,0 91,9 0,3 0,0 2,1 0,1 0,0 SI Slovenija 86,8 1,5 3,9 1,1 0,1 6,2 0,0 0,4 Skupaj 51,9 18,7 20,3 1,8 0,2 5,5 0,9 0,6 684 C13 Ali ste se v preteklosti čutili pripadnika kakšne religije ali verske skupnosti? 1 - da 2 - ne Država 1 2 AT Avstrija 55,5 44,5 BE Belgija 34,7 65,3 BG Bolgarija 6,9 93,1 CH Švica 45,6 54,4 CY Ciper 36,8 63,2 CZ Češka 4,0 96,0 DE Nemčija 38,0 62,0 EE Estonija 5,0 95,0 FI Finska 30,1 69,9 FR Francija 26,9 73,1 GB Velika Britanija 28,5 71,5 HU Madžarska 5,0 95,0 IE Irska 50,7 49,3 IT Italija 24,1 75,9 NL Nizozemska 35,9 64,1 NO Norveška 31,9 68,1 PL Poljska 43,7 56,3 RS Srbija 16,6 83,4 SI Slovenija 16,0 84,0 Skupaj 25,2 74,8 685 C14 Katere? 1 - rimokatoliške 2 - protestantske 3 - pravoslavne 4 - druge krščanske 5 - judovske 6 - muslimanske 7 - vzhodnjaške (hinduizem, budizem) 8 - druge nekrščanske Država 1 2 3 4 5 6 7 8 AT Avstrija 86,7 7,4 0,3 0,3 0,0 4,6 0,6 0,0 BE Belgija 92,4 1,2 0,3 1,2 0,3 2,1 1,2 1,2 BG Bolgarija 0,0 0,0 73,5 0,0 0,0 26,5 0,0 0,0 CH Švica 56,4 37,8 1,0 1,7 0,3 0,7 1,7 0,3 CY Ciper 0,0 0,0 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 CZ Češka 79,7 0,0 0,0 9,5 2,7 0,0 1,4 6,8 DE Nemčija 37,0 56,8 1,3 1,6 0,0 3,1 0,3 0,0 EE Estonija 4,3 40,0 30,0 14,3 0,0 1,4 0,0 10,0 FI Finska 1,3 91,4 3,0 2,1 0,0 1,3 0,0 0,9 FR Francija 90,5 2,4 0,8 0,8 0,0 2,4 2,8 0,4 GB Velika Britanija 24,6 67,5 0,0 3,3 0,0 0,0 1,5 3,3 HU Madžarska 70,0 27,5 0,0 2,5 0,0 0,0 0,0 0,0 IE Irska 93,3 3,1 0,0 3,4 0,0 0,0 0,0 0,3 IT Italija 97,8 0,0 0,0 0,0 0,7 0,7 0,7 0,0 NL Nizozemska 61,1 35,3 0,0 1,2 0,2 1,0 1,0 0,2 NO Norveška 3,3 88,1 0,8 1,6 0,0 1,6 1,6 2,9 PL Poljska 98,9 0,0 0,0 1,1 0,0 0,0 0,0 0,0 RS Srbija 5,4 3,6 91,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 SI Slovenija 91,0 0,0 2,2 0,0 0,0 4,5 1,1 1,1 Skupaj 58,2 32,3 3,6 2,0 0,2 1,8 0,9 1,1 686 C15 Ne glede na to ali pripadate kateri od religij ali ne, prosimo, ocenite, koliko ste verni? sploh zelo nisem veren_na sem veren_na 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 Država 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 AT Avstrija 13,3 3,4 7,1 7,8 6,1 17,1 10,7 13,2 11,4 3,0 6,8 4,94 BE Belgija 18,3 6,6 6,6 6,9 5,3 12,9 10,8 11,0 9,6 4,8 7,0 4,59 BG Bolgarija 8,5 8,5 11,9 11,7 9,6 21,3 7,2 9,1 5,9 2,6 3,7 4,27 CH Švica 14,6 6,2 8,0 7,6 6,5 13,7 10,7 11,8 11,0 4,0 5,9 4,69 CY Ciper 4,0 0,9 2,2 2,7 3,7 15,4 10,3 16,9 16,0 10,4 17,6 6,82 CZ Češka 42,1 12,6 8,3 6,6 4,3 8,0 5,0 6,6 4,1 1,6 0,7 2,37 DE Nemčija 20,7 5,8 7,7 8,6 6,2 14,6 9,3 11,3 8,8 3,1 3,9 4,16 EE Estonija 31,6 7,9 8,5 8,1 6,0 14,1 6,2 6,0 5,4 1,7 4,6 3,27 FI Finska 10,5 6,4 8,2 8,6 6,3 11,9 11,6 15,8 12,5 5,3 2,8 4,90 FR Francija 23,3 5,0 4,5 4,7 4,5 14,7 8,5 9,0 10,4 4,9 10,6 4,67 GB Velika Britanija 25,7 7,9 9,6 8,7 6,4 12,6 8,5 7,2 6,8 2,6 4,0 3,61 HU Madžarska 21,4 7,9 8,2 8,3 8,5 15,5 9,2 8,7 6,6 1,7 4,0 3,85 IE Irska 13,4 5,0 6,5 6,8 6,6 16,1 13,0 13,1 11,8 3,6 4,2 4,84 IT Italija 8,7 3,0 5,2 6,1 6,1 13,1 14,8 16,0 14,3 4,3 8,4 5,59 NL Nizozemska 25,0 7,0 8,0 6,7 6,0 10,1 9,9 11,0 10,0 3,7 2,8 3,94 NO Norveška 24,2 10,5 11,8 11,0 6,9 13,8 7,4 6,3 4,8 1,4 1,8 3,21 PL Poljska 5,8 2,2 3,5 5,3 4,9 16,6 12,6 15,4 15,9 6,7 11,1 6,10 RS Srbija 8,9 1,7 4,4 4,9 5,0 20,6 10,4 9,3 12,0 5,9 16,8 5,93 SI Slovenija 18,9 4,0 7,1 7,3 5,0 17,5 8,3 9,5 9,6 3,7 9,1 4,66 Skupaj 18,3 6,0 7,4 7,4 6,1 14,7 9,8 10,8 9,7 3,7 6,2 4,48 687 C16 Če odštejete posebne priložnosti kot so poroke ali pogrebi, kako pogosto obiskujete verske obrede? 1 - vsak dan 2 - več kot enkrat na teden 3 - enkrat na teden 4 - vsaj enkrat na mesec 5 - le ob posebnih verskih praznikih 6 - še redkeje 7 - nikoli Država 1 2 3 4 5 6 7 AT Avstrija 0,4 1,4 8,9 13,6 27,5 20,7 27,5 BE Belgija 1,0 2,0 5,4 6,5 13,5 18,6 52,9 BG Bolgarija 1,8 2,1 5,5 7,3 41,1 22,1 20,2 CH Švica 0,8 1,2 5,8 8,8 24,5 21,4 37,4 CY Ciper 1,1 5,9 23,1 24,3 36,1 5,4 4,1 CZ Češka 0,2 1,0 4,4 4,3 14,4 13,6 62,2 DE Nemčija 0,3 1,7 5,3 10,1 20,1 18,9 43,6 EE Estonija 0,2 1,2 2,2 5,2 27,5 24,8 38,9 FI Finska 0,2 1,4 3,1 6,2 22,7 37,2 29,2 FR Francija 0,8 1,7 4,9 5,4 16,9 17,2 53,1 GB Velika Britanija 0,8 2,5 9,0 5,4 14,7 18,5 49,1 HU Madžarska 0,4 1,4 8,4 7,6 19,9 23,7 38,5 IE Irska 1,6 5,1 22,6 13,4 15,3 18,8 23,1 IT Italija 1,0 4,2 21,1 13,4 23,1 16,8 20,5 NL Nizozemska 0,1 2,6 7,4 4,4 12,0 12,2 61,4 NO Norveška 0,1 1,2 2,6 5,5 23,2 23,3 44,1 PL Poljska 0,5 4,4 41,1 20,3 20,7 6,6 6,3 RS Srbija 1,7 2,1 5,9 14,0 41,4 22,8 12,0 SI Slovenija 0,5 1,3 10,3 9,0 32,5 14,9 31,5 Skupaj 0,7 2,3 9,9 9,4 23,0 19,2 35,4 688 C17 Če odštejete udeležbo pri verskih obredih, kako pogosto sicer molite, če sploh molite? 1 - vsak dan 2 - več kot enkrat na teden 3 - enkrat na teden 4 - vsaj enkrat na mesec 5 - le ob posebnih verskih praznikih 6 - še redkeje 7 - nikoli Država 1 2 3 4 5 6 7 AT Avstrija 17,6 13,2 8,1 7,5 7,3 18,2 28,1 BE Belgija 14,6 6,6 4,2 5,1 2,1 13,8 53,6 BG Bolgarija 10,1 4,9 7,6 7,0 21,5 24,4 24,4 CH Švica 20,1 7,7 7,1 7,4 3,5 18,0 36,2 CY Ciper 47,6 13,4 10,0 8,8 6,7 8,0 5,5 CZ Češka 3,5 2,8 2,9 2,7 6,0 13,4 68,8 DE Nemčija 16,5 7,8 5,1 5,9 2,2 19,9 42,5 EE Estonija 10,2 4,6 3,9 4,7 4,2 15,8 56,6 FI Finska 17,0 6,1 4,4 5,4 0,9 30,4 35,8 FR Francija 13,1 5,5 3,4 6,0 3,1 12,8 56,0 GB Velika Britanija 16,7 5,2 5,3 4,9 1,7 15,5 50,7 HU Madžarska 10,2 8,1 6,1 5,0 11,5 19,3 39,8 IE Irska 33,3 10,6 10,6 7,0 2,9 13,9 21,8 IT Italija 22,2 13,4 8,7 7,6 7,5 18,9 21,6 NL Nizozemska 19,0 3,4 2,6 2,8 1,2 9,1 61,9 NO Norveška 10,1 3,6 3,2 4,1 1,4 18,1 59,4 PL Poljska 30,5 15,8 12,2 9,8 12,6 6,9 12,2 RS Srbija 22,1 7,7 6,3 8,7 17,8 21,9 15,4 SI Slovenija 13,9 5,8 5,9 6,0 8,9 13,8 45,7 Skupaj 17,4 7,7 6,1 6,1 6,4 16,9 39,4 689 C18 Ali bi zase lahko rekli, da pripadate kakšni skupini, ki v naši državi trpi zaradi diskriminacije, neenakopravnosti? 1 - da 2 - ne Država 1 2 AT Avstrija 6,1 93,9 BE Belgija 8,8 91,2 BG Bolgarija 7,0 93,0 CH Švica 5,4 94,6 CY Ciper 6,7 93,3 CZ Češka 3,6 96,4 DE Nemčija 7,1 92,9 EE Estonija 7,8 92,2 FI Finska 9,7 90,3 FR Francija 13,7 86,3 GB Velika Britanija 15,2 84,8 HU Madžarska 2,7 97,3 IE Irska 6,5 93,5 IT Italija 3,9 96,1 NL Nizozemska 8,7 91,3 NO Norveška 7,8 92,2 PL Poljska 3,8 96,2 RS Srbija 9,8 90,2 SI Slovenija 4,7 95,3 Skupaj 7,4 92,6 690 C19 Na podlagi česa je ta skupina neenakopravno obravnavana? 01 - barve kože ali rase 02 - tujega državljanstva 03 - vere 04 - jezika 05 - narodnostne pripadnosti 06 - starosti 07 - spola 08 - spolne usmerjenosti 09 - invalidnosti 10 - drugo____________________ Država 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 AT Avstrija 0,6 2,8 2,5 1,4 1,0 0,4 0,8 0,2 0,2 1,1 BE Belgija 1,8 1,9 2,9 0,3 1,2 0,3 0,7 0,9 0,4 1,9 BG Bolgarija 0,9 0,5 1,0 1,2 3,3 1,5 0,1 0,0 0,6 0,4 CH Švica 0,6 2,1 0,6 0,8 0,5 0,2 0,7 0,4 0,3 1,1 CY Ciper 0,0 0,8 0,5 0,4 0,0 1,5 1,2 0,4 0,4 2,7 CZ Češka 0,8 0,5 0,0 0,0 0,6 1,1 0,4 0,2 0,5 0,8 DE Nemčija 0,9 2,0 1,3 0,9 0,9 0,4 1,0 0,5 0,6 2,0 EE Estonija 0,2 3,4 0,3 3,4 0,8 0,9 0,7 0,3 0,4 0,8 FI Finska 0,6 0,2 1,2 1,1 0,7 1,7 1,1 0,9 0,5 4,4 FR Francija 3,5 1,9 2,9 0,3 1,4 1,1 2,5 0,9 0,9 4,3 GB Velika Britanija 3,9 2,0 3,8 0,4 1,4 2,2 2,3 1,5 1,4 3,5 HU Madžarska 1,5 0,5 0,1 0,2 1,4 0,2 0,1 0,1 0,4 0,2 IE Irska 0,5 0,5 1,4 0,2 0,7 0,4 1,2 0,9 0,4 1,5 IT Italija 0,7 1,7 1,0 0,3 0,5 0,2 0,3 0,2 0,1 0,7 NL Nizozemska 2,0 1,9 2,0 0,4 0,7 0,7 1,1 1,4 0,5 2,0 NO Norveška 1,2 0,5 1,8 0,4 1,1 0,3 1,6 1,0 0,9 2,3 PL Poljska 0,0 0,0 0,6 0,0 0,1 0,5 0,5 0,2 0,8 1,4 RS Srbija 1,1 1,7 0,4 0,2 0,7 1,4 0,8 0,0 0,8 4,0 SI Slovenija 0,2 0,2 0,8 0,2 0,5 0,2 0,9 0,4 0,3 1,4 Skupaj 1,1 1,4 1,4 0,7 1,0 0,8 0,9 0,5 0,5 1,9 691 C20 Ali ste državljan_ka xx (Slovenije)? 1 - da 2 - ne Država 1 2 AT Avstrija 92,5 7,5 BE Belgija 90,7 9,3 BG Bolgarija 99,7 0,3 CH Švica 80,3 19,7 CY Ciper 93,5 6,5 CZ Češka 99,5 0,5 DE Nemčija 92,9 7,1 EE Estonija 87,9 12,1 FI Finska 98,2 1,8 FR Francija 94,7 5,3 GB Velika Britanija 93,3 6,7 HU Madžarska 99,9 0,1 IE Irska 90,3 9,7 IT Italija 94,0 6,0 NL Nizozemska 96,5 3,5 NO Norveška 95,1 4,9 PL Poljska 100,0 0,0 RS Srbija 99,6 0,4 SI Slovenija 96,9 3,1 Skupaj 94,5 5,5 692 ODGOVARJAJO VSI! C22 Ali ste bili rojeni na ozemlju današnje Slovenije? 1 - da 2 - ne Država 1 2 AT Avstrija 87,6 12,4 BE Belgija 84,3 15,7 BG Bolgarija 99,3 0,7 CH Švica 72,4 27,6 CY Ciper 90,7 9,3 CZ Češka 97,6 2,4 DE Nemčija 87,2 12,8 EE Estonija 86,2 13,8 FI Finska 95,2 4,8 FR Francija 87,5 12,5 GB Velika Britanija 84,6 15,4 HU Madžarska 98,8 1,2 IE Irska 81,4 18,6 IT Italija 90,4 9,6 NL Nizozemska 89,3 10,7 NO Norveška 89,4 10,6 PL Poljska 99,2 0,8 RS Srbija 92,0 8,0 SI Slovenija 88,2 11,8 Skupaj 89,6 10,4 693 C26 Ali se čutite pripadnika katere od manjšinskih narodnosti v xx (Sloveniji)? 1 - da 2 - ne Država 1 2 AT Avstrija 5,0 95,0 BE Belgija 5,2 94,8 BG Bolgarija 12,5 87,5 CH Švica 7,3 92,7 CY Ciper 1,7 98,3 CZ Češka 2,9 97,1 DE Nemčija 7,7 92,3 EE Estonija 16,7 83,3 FI Finska 2,3 97,7 FR Francija 5,1 94,9 GB Velika Britanija 9,3 90,7 HU Madžarska 3,3 96,7 IE Irska 4,2 95,8 IT Italija 4,0 96,0 NL Nizozemska 8,2 91,8 NO Norveška 6,3 93,7 PL Poljska 2,5 97,5 RS Srbija 11,6 88,4 SI Slovenija 1,7 98,3 Skupaj 6,4 93,6 694 C27 Je bil vaš oče rojen v xx (Sloveniji oz. v eni od republik nekdanje Jugoslavije)? 1 - da 2 - ne Država 1 2 AT Avstrija 81,6 18,4 BE Belgija 77,1 22,9 BG Bolgarija 98,7 1,3 CH Švica 62,1 37,9 CY Ciper 90,8 9,2 CZ Češka 93,6 6,4 DE Nemčija 80,8 19,2 EE Estonija 74,8 25,2 FI Finska 94,8 5,2 FR Francija 80,5 19,5 GB Velika Britanija 80,3 19,7 HU Madžarska 97,4 2,6 IE Irska 82,1 17,9 IT Italija 89,8 10,2 NL Nizozemska 85,4 14,6 NO Norveška 86,9 13,1 PL Poljska 97,5 2,5 RS Srbija 85,0 15,0 SI Slovenija 82,9 17,1 Skupaj 85,4 14,6 695 C29 Je bila vaša mati rojena v xx (Sloveniji oz. v eni od republik nekdanje Jugoslavije)? 1 - da 2 - ne Država 1 2 AT Avstrija 82,4 17,6 BE Belgija 78,0 22,0 BG Bolgarija 99,1 0,9 CH Švica 60,4 39,6 CY Ciper 89,0 11,0 CZ Češka 94,7 5,3 DE Nemčija 82,3 17,7 EE Estonija 75,4 24,6 FI Finska 95,6 4,4 FR Francija 82,0 18,0 GB Velika Britanija 80,9 19,1 HU Madžarska 98,0 2,0 IE Irska 82,6 17,4 IT Italija 89,8 10,2 NL Nizozemska 85,5 14,5 NO Norveška 87,7 12,3 PL Poljska 97,9 2,1 RS Srbija 85,7 14,3 SI Slovenija 85,0 15,0 Skupaj 86,0 14,0 696 C41 Denimo, da bi bil naslednjo nedeljo referendum o članstvu xx (Slovenije) v Evropski uniji. Ali bi glasovali za to, da xx (Slovenija) ostane članica Evropske unije, ali za to, da iz Evropske unije izstopi? 1 - glasoval_a bi za to, da ostane članica Evropske unije 2 - glasoval_a bi za izstop iz Evropske unije 33 - (oddal_a bi prazno glasovnico) 44 - (pretrgal_a bi glasovnico) 55 - (ne bi volil_a) 65 - (nimam volilne pravice) Država 1 2 33 44 55 66 AT Avstrija 75,6 15,2 1,8 1,1 4,4 1,9 BE Belgija 89,1 8,4 1,2 0,1 0,6 0,6 BG Bolgarija 71,2 11,1 2,5 0,7 12,5 2,1 CH Švica 78,5 15,1 1,2 0,0 1,4 3,7 CY Ciper 66,5 21,3 1,9 0,7 9,3 0,3 CZ Češka 86,8 8,5 0,7 0,4 1,8 1,7 DE Nemčija 80,4 15,3 1,2 0,0 2,5 0,6 FR Francija 74,1 16,5 4,3 0,0 2,9 2,2 HU Madžarska 80,4 10,9 0,1 0,3 7,1 1,1 IE Irska 89,5 5,8 0,3 0,0 1,9 2,4 IT Italija 70,5 18,3 2,3 0,5 6,2 2,2 NL Nizozemska 84,1 10,4 1,2 0,1 3,1 1,2 PL Poljska 87,1 4,7 1,9 0,8 4,3 1,3 SI Slovenija 82,7 11,9 0,2 0,1 3,0 2,1 Skupaj 79,3 12,6 1,5 0,4 4,5 1,6 697 O MLADIH IN STARIH, RAZLIKOVANJU MED SPOLOMA... D1 Ali ste kadarkoli imeli plačano zaposlitev ali plačano pripravništvo, ki je obsegalo vsaj 20 ur dela tedensko in je trajalo vsaj tri mesece? 1 - da 2 - ne 7 - (zavrnitev) Država 1 2 AT Avstrija 92,5 7,5 BE Belgija 83,2 16,8 BG Bolgarija 86,6 13,4 CH Švica 89,5 10,5 CY Ciper 76,6 23,4 CZ Češka 84,1 15,9 DE Nemčija 91,6 8,4 EE Estonija 94,7 5,3 FI Finska 92,5 7,5 FR Francija 88,9 11,1 GB Velika Britanija 90,0 10,0 HU Madžarska 83,6 16,4 IE Irska 77,4 22,6 IT Italija 68,2 31,8 NL Nizozemska 89,9 10,1 NO Norveška 84,7 15,3 PL Poljska 87,0 13,0 RS Srbija 68,2 31,8 SI Slovenija 86,0 14,0 Skupaj 84,9 15,1 698 D2 Katerega leta ste prvič pričeli s tako zaposlitvijo? 1 - do 1960 2 - od 1961 do 1975 3 - od 1976 do 1990 4 - od 1991 do 2006 5 - od 2007 do 2018 Država AT Avstrija 1986 BE Belgija 1988 BG Bolgarija 1983 CH Švica 1987 CY Ciper 1989 CZ Češka 1989 DE Nemčija 1985 EE Estonija 1986 FI Finska 1984 FR Francija 1986 GB Velika Britanija 1986 HU Madžarska 1986 IE Irska 1989 IT Italija 1987 NL Nizozemska 1987 NO Norveška 1989 PL Poljska 1989 RS Srbija 1988 SI Slovenija 1987 Skupaj 1987 699 D3 Katerega leta, če sploh, ste prvič zapustili svoje starše za dva meseca ali več in pričeli živeti v ločenem gospodinjstvu? 1 - do 1960 2 - od 1961 do 1975 3 - od 1976 do 1990 4 - od 1991 do 2006 5 - od 2007 do 2018 Država AT Avstrija 1989 BE Belgija 1990 BG Bolgarija 1982 CH Švica 1991 CY Ciper 1988 CZ Češka 1989 DE Nemčija 1988 EE Estonija 1988 FI Finska 1987 FR Francija 1988 GB Velika Britanija 1989 HU Madžarska 1987 IE Irska 1991 IT Italija 1987 NL Nizozemska 1989 NO Norveška 1991 PL Poljska 1990 RS Srbija 1987 SI Slovenija 1988 Skupaj 1988 700 D4 Ali ste kdaj živeli z zakoncem ali partnerjem vsaj tri mesece ali več? 1 - da 2 - ne Država 1 2 AT Avstrija 86,1 13,9 BE Belgija 76,0 24,0 BG Bolgarija 77,9 22,1 CH Švica 78,1 21,9 CY Ciper 77,1 22,9 CZ Češka 78,0 22,0 DE Nemčija 82,0 18,0 EE Estonija 87,6 12,4 FI Finska 85,7 14,3 FR Francija 87,1 12,9 GB Velika Britanija 85,9 14,1 HU Madžarska 75,3 24,7 IE Irska 73,6 26,4 IT Italija 68,5 31,5 NL Nizozemska 75,4 24,6 NO Norveška 82,2 17,8 PL Poljska 73,9 26,1 RS Srbija 74,6 25,4 SI Slovenija 82,2 17,8 Skupaj 79,3 20,7 701 D5 Katerega leta ste prvič živeli z zakoncem ali partnerjem tri mesece ali več? Država AT Avstrija 1989 BE Belgija 1990 BG Bolgarija 1982 CH Švica 1991 CY Ciper 1988 CZ Češka 1989 DE Nemčija 1988 EE Estonija 1988 FI Finska 1987 FR Francija 1988 GB Velika Britanija 1989 HU Madžarska 1987 IE Irska 1991 IT Italija 1987 NL Nizozemska 1989 NO Norveška 1991 PL Poljska 1990 RS Srbija 1987 SI Slovenija 1988 Skupaj 1988 702 D6 Ste bili kdaj poročeni? 1 - da 2 - ne Država 1 2 AT Avstrija 72,5 27,5 BE Belgija 63,1 36,9 BG Bolgarija 79,5 20,5 CH Švica 64,6 35,4 CY Ciper 78,7 21,3 CZ Češka 68,1 31,9 DE Nemčija 67,3 32,7 EE Estonija 62,0 38,0 FI Finska 65,6 34,4 FR Francija 64,3 35,7 GB Velika Britanija 71,2 28,8 HU Madžarska 69,1 30,9 IE Irska 66,8 33,2 IT Italija 62,9 37,1 NL Nizozemska 63,6 36,4 NO Norveška 59,1 40,9 PL Poljska 71,8 28,2 RS Srbija 75,0 25,0 SI Slovenija 62,1 37,9 Skupaj 67,7 32,3 703 D7 Katerega leta ste se prvič poročili? Država AT Avstrija 1988,19 BE Belgija 1985,29 BG Bolgarija 1980,29 CH Švica 1990,46 CY Ciper 1986,49 CZ Češka 1987,77 DE Nemčija 1987,32 EE Estonija 1983,96 FI Finska 1985,26 FR Francija 1985,68 GB Velika Britanija 1987,75 HU Madžarska 1984,37 IE Irska 1989,96 IT Italija 1985,62 NL Nizozemska 1987,46 NO Norveška 1988,95 PL Poljska 1987,99 RS Srbija 1985,53 SI Slovenija 1984,44 Skupaj 1986,41 704 D8 Ali se vam je kdaj rodil otrok? 1 - da 2 - ne Država 1 2 AT Avstrija 72,0 28,0 BE Belgija 67,8 32,2 BG Bolgarija 79,2 20,8 CH Švica 59,2 40,8 CY Ciper 77,8 22,2 CZ Češka 68,4 31,6 DE Nemčija 65,4 34,6 EE Estonija 75,9 24,1 FI Finska 69,1 30,9 FR Francija 74,2 25,8 GB Velika Britanija 71,3 28,7 HU Madžarska 67,1 32,9 IE Irska 69,5 30,5 IT Italija 61,3 38,7 NL Nizozemska 64,9 35,1 NO Norveška 63,9 36,1 PL Poljska 69,4 30,6 RS Srbija 74,4 25,6 SI Slovenija 73,6 26,4 Skupaj 69,5 30,5 705 D9 Koliko otrok skupno se vam je doslej rodilo? (Upoštevajte živorojene otroke.) Država AT Avstrija 2,14 BE Belgija 2,19 BG Bolgarija 1,82 CH Švica 2,12 CY Ciper 2,46 CZ Češka 1,88 DE Nemčija 2,00 EE Estonija 2,09 FI Finska 2,29 FR Francija 2,21 GB Velika Britanija 2,33 HU Madžarska 1,81 IE Irska 2,85 IT Italija 1,89 NL Nizozemska 2,25 NO Norveška 2,26 PL Poljska 2,18 RS Srbija 1,96 SI Slovenija 2,03 Skupaj 2,13 706 D10 Katerega leta se je rodil vaš prvi (tj. najstarejši) otrok? Država AT Avstrija 1989 BE Belgija 1990 BG Bolgarija 1983 CH Švica 1992 CY Ciper 1988 CZ Češka 1990 DE Nemčija 1988 EE Estonija 1987 FI Finska 1987 FR Francija 1990 GB Velika Britanija 1991 HU Madžarska 1987 IE Irska 1992 IT Italija 1988 NL Nizozemska 1990 NO Norveška 1992 PL Poljska 1989 RS Srbija 1987 SI Slovenija 1988 Skupaj 1989 707 D11 Katerega leta se je rodil vaš najmlajši otrok? Država AT Avstrija 1993 BE Belgija 1994 BG Bolgarija 1987 CH Švica 1994 CY Ciper 1993 CZ Češka 1992 DE Nemčija 1992 EE Estonija 1992 FI Finska 1992 FR Francija 1994 GB Velika Britanija 1994 HU Madžarska 1989 IE Irska 1997 IT Italija 1990 NL Nizozemska 1993 NO Norveška 1995 PL Poljska 1993 RS Srbija 1991 SI Slovenija 1991 Skupaj 1993 708 D12 Koliko vnukov imate, če sploh? 1 - imam vnuke 2 - nimam vnukov Država 1 2 AT Avstrija 3,3 8,4 1,55 BE Belgija 3,1 8,5 2,13 BG Bolgarija 6,3 14,3 1,68 CH Švica 1,4 4,7 1,63 CY Ciper 12,8 0,0 2,62 CZ Češka 2,9 8,6 1,54 DE Nemčija 2,7 8,9 1,69 EE Estonija 8,3 11,1 2,26 FI Finska 4,2 11,4 2,37 FR Francija 3,8 10,9 2,13 GB Velika Britanija 4,7 8,7 2,40 HU Madžarska 7,1 8,6 1,97 IE Irska 1,5 6,5 2,70 IT Italija 1,9 10,4 1,49 NL Nizozemska 1,7 7,7 2,25 NO Norveška 2,8 7,8 2,20 PL Poljska 3,1 8,5 2,32 RS Srbija 5,6 11,6 1,83 SI Slovenija 4,0 11,4 2,04 Skupaj 4,0 9,2 1,99 709 D13 Katerega leta se je rodil vaš prvi vnuk? Država AT Avstrija 2003 BE Belgija 2003 BG Bolgarija 2000 CH Švica 2005 CY Ciper 2003 CZ Češka 2003 DE Nemčija 2002 EE Estonija 2000 FI Finska 2003 FR Francija 2003 GB Velika Britanija 2004 HU Madžarska 2002 IE Irska 2005 IT Italija 2002 NL Nizozemska 2004 NO Norveška 2003 PL Poljska 2003 RS Srbija 2001 SI Slovenija 2002 Skupaj 2002 710 Zdaj vam bom zastavil_a nekaj vprašanj o dekletih in ženskah, medtem ko bo druga polovica anketirancev odgovarjala na vprašanja o fantih in moških. D15a Ljudje imajo različne poglede na to, pri kateri starosti dekleta oziroma ženske odrastejo, pridejo v srednja leta oziroma ostarijo. Kaj bi vi rekli, približno pri kateri starosti dekleta oz. ženske postanejo odrasle? Država AT Avstrija 16,80 BE Belgija 18,77 BG Bolgarija 21,71 CH Švica 17,06 CY Ciper 18,18 CZ Češka 15,30 DE Nemčija 17,98 EE Estonija 18,25 FI Finska 19,42 FR Francija 18,86 GB Velika Britanija 18,21 HU Madžarska 18,96 IE Irska 18,25 IT Italija 18,75 NL Nizozemska 17,20 NO Norveška 19,03 PL Poljska 16,87 RS Srbija 19,97 SI Slovenija 19,07 Skupaj 18,31 711 D16a In kaj bi rekli, približno pri kateri starosti ženske stopijo v srednja leta? Država AT Avstrija 39,15 BE Belgija 39,31 BG Bolgarija 38,60 CH Švica 35,75 CY Ciper 44,13 CZ Češka 34,91 DE Nemčija 37,49 EE Estonija 40,12 FI Finska 43,10 FR Francija 33,16 GB Velika Britanija 43,97 HU Madžarska 41,13 IE Irska 45,11 IT Italija 48,71 NL Nizozemska 42,90 NO Norveška 45,31 PL Poljska 39,51 RS Srbija 42,32 SI Slovenija 37,75 Skupaj 40,68 712 D17a In približno pri kateri starosti ženske dosežejo starost? Država AT Avstrija 63,14 BE Belgija 65,89 BG Bolgarija 63,26 CH Švica 57,62 CY Ciper 62,90 CZ Češka 52,21 DE Nemčija 59,72 EE Estonija 56,14 FI Finska 66,96 FR Francija 63,79 GB Velika Britanija 67,49 HU Madžarska 62,33 IE Irska 68,35 IT Italija 67,22 NL Nizozemska 66,48 NO Norveška 66,12 PL Poljska 61,23 RS Srbija 59,52 SI Slovenija 60,65 Skupaj 62,70 713 Zdaj vam bom zastavil(a) nekaj vprašanj o tem, katera je za dekleta ali ženske idealna (najprimernejša) starost za določene stvari in kdaj so za nekatere stvari premlade oziroma prestare. Prosimo, da v vsakem od teh primerov ocenite približno starost. D18a Kaj bi rekli, katera je za dekle ali žensko idealna starost, da začne živeti v paru z osebo, s katero ni poročena? Država AT Avstrija 17,20 BE Belgija 23,49 BG Bolgarija 31,31 CH Švica 19,29 CY Ciper 27,46 CZ Češka 18,35 DE Nemčija 21,07 EE Estonija 24,00 FI Finska 20,38 FR Francija 21,37 GB Velika Britanija 22,99 HU Madžarska 23,07 IE Irska 23,87 IT Italija 21,94 NL Nizozemska 23,52 NO Norveška 21,12 PL Poljska 29,84 RS Srbija 32,43 SI Slovenija 23,05 Skupaj 23,09 714 D19a In katera je po vašem mnenju idealna starost za to, da se dekle ali ženska poroči? Država AT Avstrija 18,87 BE Belgija 24,32 BG Bolgarija 23,83 CH Švica 20,45 CY Ciper 25,19 CZ Češka 18,15 DE Nemčija 23,80 EE Estonija 22,05 FI Finska 23,28 FR Francija 22,93 GB Velika Britanija 22,63 HU Madžarska 22,34 IE Irska 23,97 IT Italija 19,91 NL Nizozemska 22,83 NO Norveška 23,46 PL Poljska 20,68 RS Srbija 22,71 SI Slovenija 24,65 Skupaj 22,17 715 D20a Katera je po vašem mnenju idealna starost za to, da dekle ali ženska postane mama? Država AT Avstrija 20,53 BE Belgija 25,83 BG Bolgarija 23,90 CH Švica 23,20 CY Ciper 26,19 CZ Češka 21,45 DE Nemčija 25,41 EE Estonija 23,46 FI Finska 24,55 FR Francija 24,44 GB Velika Britanija 23,72 HU Madžarska 24,15 IE Irska 25,16 IT Italija 21,46 NL Nizozemska 25,40 NO Norveška 24,37 PL Poljska 22,33 RS Srbija 24,23 SI Slovenija 24,74 Skupaj 23,72 716 D21a In katera je idealna starost za to, da se ženska dokončno upokoji? Država AT Avstrija 48,47 BE Belgija 58,05 BG Bolgarija 57,49 CH Švica 45,92 CY Ciper 58,38 CZ Češka 50,50 DE Nemčija 52,21 EE Estonija 54,15 FI Finska 61,61 FR Francija 53,21 GB Velika Britanija 56,12 HU Madžarska 56,79 IE Irska 55,71 IT Italija 55,55 NL Nizozemska 58,45 NO Norveška 60,00 PL Poljska 50,22 RS Srbija 55,07 SI Slovenija 55,54 Skupaj 54,64 717 Včasih se nam ljudje zdijo premladi, da bi naredili ali počeli nekatere stvari... D22a Kaj bi rekli, do katere starosti je dekle ali ženska na splošno premlada, da bi prenehala z rednim šolanjem? Država AT Avstrija 13,89 BE Belgija 17,41 BG Bolgarija 16,47 CH Švica 15,40 CY Ciper 17,34 CZ Češka 14,86 DE Nemčija 16,51 EE Estonija 17,07 FI Finska 18,35 FR Francija 17,42 GB Velika Britanija 16,67 HU Madžarska 16,54 IE Irska 16,78 IT Italija 15,25 NL Nizozemska 16,99 NO Norveška 18,22 PL Poljska 16,64 RS Srbija 17,70 SI Slovenija 18,44 Skupaj 16,58 718 D23a Do katere starosti je ženska na splošno premlada, da bi pričela živeti v paru z osebo, s katero ni poročena? Država AT Avstrija 19,19 BE Belgija 20,46 BG Bolgarija 26,65 CH Švica 20,00 CY Ciper 22,98 CZ Češka 19,54 DE Nemčija 18,93 EE Estonija 20,81 FI Finska 18,55 FR Francija 19,45 GB Velika Britanija 21,09 HU Madžarska 20,77 IE Irska 23,04 IT Italija 25,68 NL Nizozemska 20,76 NO Norveška 19,42 PL Poljska 30,78 RS Srbija 31,79 SI Slovenija 19,78 Skupaj 22,05 719 D24a Do katere starosti je ženska na splošno premlada, da bi se poročila? Država AT Avstrija 19,29 BE Belgija 19,70 BG Bolgarija 18,91 CH Švica 19,77 CY Ciper 20,37 CZ Češka 17,35 DE Nemčija 19,44 EE Estonija 18,70 FI Finska 18,74 FR Francija 19,61 GB Velika Britanija 19,37 HU Madžarska 18,90 IE Irska 20,68 IT Italija 19,72 NL Nizozemska 19,27 NO Norveška 19,24 PL Poljska 18,27 RS Srbija 18,64 SI Slovenija 19,82 Skupaj 19,22 720 D25a Do katere starosti je ženska na splošno premlada, da bi postala mama? Država AT Avstrija 18,43 BE Belgija 19,44 BG Bolgarija 18,66 CH Švica 19,14 CY Ciper 20,45 CZ Češka 17,84 DE Nemčija 19,20 EE Estonija 18,71 FI Finska 18,79 FR Francija 19,33 GB Velika Britanija 18,67 HU Madžarska 19,09 IE Irska 19,71 IT Italija 18,89 NL Nizozemska 19,65 NO Norveška 18,70 PL Poljska 17,85 RS Srbija 18,52 SI Slovenija 19,41 Skupaj 18,91 721 D26a In do katere starosti je ženska na splošno premlada, da bi se dokončno upokojila? Država AT Avstrija 47,62 BE Belgija 48,96 BG Bolgarija 52,00 CH Švica 42,51 CY Ciper 51,75 CZ Češka 45,46 DE Nemčija 43,98 EE Estonija 49,81 FI Finska 50,90 FR Francija 44,62 GB Velika Britanija 44,17 HU Madžarska 50,69 IE Irska 51,39 IT Italija 51,20 NL Nizozemska 49,15 NO Norveška 54,28 PL Poljska 46,67 RS Srbija 44,50 SI Slovenija 48,04 Skupaj 48,16 722 Tako kot se nam včasih zdijo premladi, se nam ljudje včasih zdijo tudi prestari, da bi naredili ali počeli nekatere stvari... D27a Kaj bi rekli, pri kateri starosti je ženska na splošno prestara, da bi še vedno živela pri svojih starših? Država AT Avstrija 21,63 BE Belgija 26,01 BG Bolgarija 19,43 CH Švica 21,61 CY Ciper 26,90 CZ Češka 22,49 DE Nemčija 25,17 EE Estonija 19,94 FI Finska 23,72 FR Francija 25,57 GB Velika Britanija 22,32 HU Madžarska 26,07 IE Irska 21,45 IT Italija 22,18 NL Nizozemska 24,07 NO Norveška 24,05 PL Poljska 19,65 RS Srbija 20,89 SI Slovenija 26,77 Skupaj 22,96 723 D28a Pri kateri starosti je ženska na splošno že prestara, da bi imela še kakšnega otroka? Država AT Avstrija 43,61 BE Belgija 41,52 BG Bolgarija 40,63 CH Švica 41,09 CY Ciper 41,66 CZ Češka 38,93 DE Nemčija 41,98 EE Estonija 42,57 FI Finska 41,98 FR Francija 42,18 GB Velika Britanija 41,36 HU Madžarska 41,35 IE Irska 39,64 IT Italija 41,81 NL Nizozemska 40,81 NO Norveška 41,06 PL Poljska 38,92 RS Srbija 35,92 SI Slovenija 41,70 Skupaj 41,02 724 D29a In pri kateri starosti je ženska na splošno že prestara, da bi hodila v službo 20 ur ali več tedensko? Država AT Avstrija 46,86 BE Belgija 54,96 BG Bolgarija 57,41 CH Švica 41,07 CY Ciper 60,34 CZ Češka 50,68 DE Nemčija 54,57 EE Estonija 55,37 FI Finska 60,60 FR Francija 55,76 GB Velika Britanija 52,78 HU Madžarska 59,24 IE Irska 46,65 IT Italija 53,54 NL Nizozemska 50,23 NO Norveška 58,23 PL Poljska 55,22 RS Srbija 52,83 SI Slovenija 56,87 Skupaj 53,43 725 Koliko odobravate oziroma ne odobravate, če se ženska … D30a … odloči, da nikoli ne bo imela otrok? sploh ne ne močno odobravam odobravam niti-niti odobravam odobravam 1 2 3 4 5 Država 1 2 3 4 5 AT Avstrija 6,7 15,4 34,8 24,5 18,6 BE Belgija 4,6 7,2 18,1 34,3 35,9 BG Bolgarija 36,0 33,7 24,9 4,8 0,6 CH Švica 1,6 4,9 44,3 27,0 22,2 CY Ciper 7,5 30,1 37,9 14,9 9,6 CZ Češka 12,2 25,9 35,4 20,7 5,7 DE Nemčija 3,4 8,1 63,2 15,8 9,5 EE Estonija 18,5 33,0 39,0 7,3 2,2 FI Finska 0,8 4,7 21,6 32,6 40,4 FR Francija 6,7 10,1 40,9 10,0 32,3 GB Velika Britanija 1,7 2,5 49,0 23,9 22,9 HU Madžarska 16,7 24,7 52,1 5,7 0,9 IE Irska 2,5 4,8 54,1 23,7 14,9 IT Italija 7,0 18,1 45,3 24,7 4,8 NL Nizozemska 2,3 4,8 14,9 29,0 49,1 NO Norveška 0,4 2,8 17,3 23,9 55,6 PL Poljska 10,5 21,9 19,2 38,8 9,6 RS Srbija 28,4 38,8 18,4 10,7 3,8 SI Slovenija 6,5 16,1 19,5 48,5 9,3 Skupaj 9,4 16,1 35,8 21,6 17,3 726 D31a … živi v paru z osebo, s katero ni poročena? sploh ne ne močno odobravam odobravam niti-niti odobravam odobravam 1 2 3 4 5 Država 1 2 3 4 5 AT Avstrija 3,0 5,1 28,4 38,4 25,0 BE Belgija 3,6 4,6 10,5 36,8 44,5 BG Bolgarija 11,1 17,2 35,4 29,1 7,2 CH Švica 1,4 4,0 35,5 30,5 28,6 CY Ciper 5,9 13,6 35,1 31,6 13,8 CZ Češka 3,1 9,9 31,1 41,4 14,4 DE Nemčija 1,6 5,3 56,4 24,2 12,6 EE Estonija 3,5 12,8 53,6 24,8 5,3 FI Finska 1,5 2,7 9,8 38,0 48,0 FR Francija 3,7 3,2 29,8 15,0 48,3 GB Velika Britanija 2,8 4,9 44,5 26,0 21,7 HU Madžarska 4,4 8,7 59,0 23,8 4,0 IE Irska 2,1 5,5 40,9 33,3 18,2 IT Italija 4,3 10,5 30,8 43,1 11,4 NL Nizozemska 2,6 4,6 9,7 31,5 51,5 NO Norveška 0,4 1,4 4,2 19,5 74,4 PL Poljska 6,3 13,6 13,7 48,3 18,1 RS Srbija 10,6 19,7 17,3 41,7 10,8 SI Slovenija 2,0 6,5 8,8 64,4 18,3 Skupaj 3,9 8,1 30,6 33,6 23,8 727 D32a … ima otroka z osebo, s katero skupaj živi, a z njo ni poročena? sploh ne ne močno odobravam odobravam niti-niti odobravam odobravam 1 2 3 4 5 Država 1 2 3 4 5 AT Avstrija 3,9 7,5 28,3 36,2 24,1 BE Belgija 3,9 5,7 10,4 35,6 44,4 BG Bolgarija 9,8 15,4 34,6 32,7 7,5 CH Švica 2,3 8,0 35,5 29,9 24,3 CY Ciper 5,3 18,3 34,5 31,6 10,3 CZ Češka 4,0 12,8 34,8 36,2 12,1 DE Nemčija 2,5 9,3 54,6 22,9 10,7 EE Estonija 3,4 13,6 51,3 26,0 5,7 FI Finska 2,2 4,4 10,9 38,5 44,0 FR Francija 3,8 3,9 30,2 15,2 46,9 GB Velika Britanija 3,0 7,1 44,2 25,5 20,1 HU Madžarska 2,1 8,2 58,3 25,7 5,7 IE Irska 2,4 6,5 41,2 33,8 16,1 IT Italija 4,2 12,5 31,2 41,9 10,3 NL Nizozemska 2,7 5,5 10,5 33,1 48,2 NO Norveška 0,4 2,3 4,3 22,4 70,5 PL Poljska 4,7 12,4 15,0 52,4 15,5 RS Srbija 9,0 17,4 19,2 46,8 7,7 SI Slovenija 1,7 6,1 7,2 66,3 18,7 Skupaj 3,8 9,3 30,8 34,0 22,1 728 D33a … je zaposlena s polnim delovnim časom, čeprav ima otroke mlajše od treh let? sploh ne ne močno odobravam odobravam niti-niti odobravam odobravam 1 2 3 4 5 Država 1 2 3 4 5 AT Avstrija 12,8 35,8 26,2 16,8 8,4 BE Belgija 3,0 14,5 14,0 37,7 30,8 BG Bolgarija 12,2 22,0 34,9 27,1 3,8 CH Švica 8,3 34,8 31,0 17,5 8,3 CY Ciper 0,5 6,4 28,3 50,9 13,9 CZ Češka 7,5 24,6 34,4 26,7 6,9 DE Nemčija 8,2 35,5 36,6 16,6 3,1 EE Estonija 5,5 32,1 45,4 15,3 1,6 FI Finska 0,7 7,6 13,3 46,8 31,6 FR Francija 5,2 16,3 26,7 18,3 33,5 GB Velika Britanija 2,1 16,5 41,6 24,7 15,1 HU Madžarska 12,1 26,4 42,9 13,9 4,7 IE Irska 2,1 10,6 36,4 37,0 13,8 IT Italija 4,5 17,7 38,4 32,8 6,6 NL Nizozemska 4,2 31,4 17,2 26,8 20,3 NO Norveška 0,6 5,5 6,5 28,0 59,4 PL Poljska 2,5 15,0 15,3 51,1 16,2 RS Srbija 12,2 45,2 20,3 19,3 3,0 SI Slovenija 2,5 16,4 14,3 54,4 12,4 Skupaj 6,0 22,8 29,0 28,0 14,2 729 D34a … se loči, čeprav ima otroke mlajše od 12 let? sploh ne ne močno odobravam odobravam niti-niti odobravam odobravam 1 2 3 4 5 Država 1 2 3 4 5 AT Avstrija 5,6 16,2 43,9 22,0 12,2 BE Belgija 3,8 12,2 20,1 37,5 26,5 BG Bolgarija 13,8 20,7 48,8 13,6 3,2 CH Švica 4,5 16,3 49,1 20,3 9,8 CY Ciper 5,6 20,4 42,2 22,0 9,7 CZ Češka 4,7 16,6 47,8 24,7 6,2 DE Nemčija 4,1 16,2 58,5 16,2 5,0 EE Estonija 4,7 24,1 58,7 10,5 1,9 FI Finska 1,7 10,6 18,5 37,3 31,9 FR Francija 5,1 12,9 34,4 15,2 32,4 GB Velika Britanija 2,3 9,5 52,4 23,5 12,2 HU Madžarska 9,7 23,1 56,6 8,8 1,8 IE Irska 3,9 12,3 44,9 27,7 11,2 IT Italija 10,9 20,8 44,3 19,9 4,2 NO Norveška 1,3 9,9 11,3 28,0 49,5 PL Poljska 8,6 23,4 22,9 36,5 8,6 RS Srbija 12,2 32,1 27,1 24,5 4,1 SI Slovenija 4,5 15,2 19,2 51,5 9,5 Skupaj 6,1 17,3 40,5 23,6 12,5 730 D15b Ljudje imajo različne poglede na to, pri kateri starosti fantje oziroma moški odrastejo, pridejo v srednja leta oziroma ostarijo. Kaj bi vi rekli, približno pri kateri starosti fantje oz. moški postanejo odrasli? Država AT Avstrija 18,47 BE Belgija 20,55 BG Bolgarija 23,64 CH Švica 18,47 CY Ciper 19,32 CZ Češka 17,43 DE Nemčija 20,31 EE Estonija 19,86 FI Finska 21,29 FR Francija 20,06 GB Velika Britanija 19,27 HU Madžarska 20,81 IE Irska 19,72 IT Italija 20,57 NL Nizozemska 18,78 NO Norveška 21,19 PL Poljska 17,97 RS Srbija 20,66 SI Slovenija 20,89 Skupaj 19,97 731 D16b In kaj bi rekli, približno pri kateri starosti moški stopijo v srednja leta? Država AT Avstrija 40,59 BE Belgija 39,82 BG Bolgarija 39,99 CH Švica 37,33 CY Ciper 46,30 CZ Češka 36,19 DE Nemčija 38,89 EE Estonija 39,73 FI Finska 43,53 FR Francija 33,52 GB Velika Britanija 44,65 HU Madžarska 42,88 IE Irska 44,41 IT Italija 49,63 NL Nizozemska 43,30 NO Norveška 45,81 PL Poljska 40,86 RS Srbija 42,75 SI Slovenija 39,39 Skupaj 41,49 732 D17b In približno pri kateri starosti moški dosežejo starost? Država AT Avstrija 64,51 BE Belgija 65,87 BG Bolgarija 65,55 CH Švica 60,49 CY Ciper 64,33 CZ Češka 54,88 DE Nemčija 60,94 EE Estonija 57,86 FI Finska 66,98 FR Francija 64,50 GB Velika Britanija 67,37 HU Madžarska 63,79 IE Irska 68,08 IT Italija 67,40 NL Nizozemska 66,13 NO Norveška 66,90 PL Poljska 63,26 RS Srbija 61,12 SI Slovenija 62,15 Skupaj 63,80 733 D18b Kaj bi rekli, katera je za fanta ali moškega idealna starost za to, da začne živeti v paru z osebo, s katero ni poročen? Država AT Avstrija 18,67 BE Belgija 24,50 BG Bolgarija 31,77 CH Švica 21,38 CY Ciper 28,12 CZ Češka 19,16 DE Nemčija 22,48 EE Estonija 22,89 FI Finska 20,81 FR Francija 21,97 GB Velika Britanija 22,64 HU Madžarska 25,34 IE Irska 24,60 IT Italija 21,41 NL Nizozemska 23,44 NO Norveška 22,74 PL Poljska 32,49 RS Srbija 28,14 SI Slovenija 24,14 Skupaj 23,63 734 D19b In katera je po vašem mnenju idealna starost za to, da se fant ali moški poroči? Država AT Avstrija 21,32 BE Belgija 25,74 BG Bolgarija 25,68 CH Švica 23,33 CY Ciper 27,45 CZ Češka 20,01 DE Nemčija 25,37 EE Estonija 24,09 FI Finska 24,16 FR Francija 24,80 GB Velika Britanija 24,48 HU Madžarska 24,93 IE Irska 26,23 IT Italija 20,69 NL Nizozemska 24,73 NO Norveška 25,54 PL Poljska 22,61 RS Srbija 23,79 SI Slovenija 26,11 Skupaj 24,01 735 D20b Katera je po vašem mnenju idealna starost za to, da fant ali moški postane oče? Država AT Avstrija 21,47 BE Belgija 26,87 BG Bolgarija 25,39 CH Švica 25,44 CY Ciper 27,88 CZ Češka 21,11 DE Nemčija 26,71 EE Estonija 25,23 FI Finska 26,00 FR Francija 25,98 GB Velika Britanija 24,95 HU Madžarska 26,41 IE Irska 26,71 IT Italija 22,97 NL Nizozemska 26,89 NO Norveška 26,22 PL Poljska 22,91 RS Srbija 24,79 SI Slovenija 25,82 Skupaj 25,03 736 D21b In katera je idealna starost za to, da se moški dokončno upokoji? Država AT Avstrija 51,92 BE Belgija 59,52 BG Bolgarija 60,16 CH Švica 52,03 CY Ciper 58,73 CZ Češka 51,35 DE Nemčija 56,39 EE Estonija 56,72 FI Finska 61,72 FR Francija 55,73 GB Velika Britanija 60,40 HU Madžarska 60,13 IE Irska 60,33 IT Italija 52,88 NL Nizozemska 58,21 NO Norveška 60,22 PL Poljska 53,19 RS Srbija 57,49 SI Slovenija 57,79 Skupaj 56,88 737 D22b Kaj bi rekli, do katere starosti je fant ali moški na splošno premlad, da bi prenehal z rednim šolanjem? Država AT Avstrija 13,36 BE Belgija 17,35 BG Bolgarija 16,76 CH Švica 16,33 CY Ciper 17,33 CZ Češka 14,94 DE Nemčija 16,76 EE Estonija 17,00 FI Finska 18,87 FR Francija 17,08 GB Velika Britanija 16,87 HU Madžarska 16,74 IE Irska 16,76 IT Italija 15,37 NL Nizozemska 17,26 NO Norveška 18,34 PL Poljska 16,75 RS Srbija 17,22 SI Slovenija 19,15 Skupaj 16,69 738 D23b Do katere starosti je moški na splošno premlad, da bi pričel živeti v paru z osebo, s katero ni poročen? Država AT Avstrija 19,10 BE Belgija 20,24 BG Bolgarija 27,17 CH Švica 19,99 CY Ciper 24,19 CZ Češka 19,07 DE Nemčija 18,62 EE Estonija 19,83 FI Finska 18,80 FR Francija 19,23 GB Velika Britanija 20,83 HU Madžarska 22,14 IE Irska 22,90 IT Italija 23,30 NL Nizozemska 20,49 NO Norveška 20,17 PL Poljska 32,60 RS Srbija 26,26 SI Slovenija 20,46 Skupaj 21,63 739 D24b Do katere starosti je moški na splošno premlad, da bi se poročil? Država AT Avstrija 20,77 BE Belgija 20,13 BG Bolgarija 20,29 CH Švica 20,32 CY Ciper 22,16 CZ Češka 18,99 DE Nemčija 20,56 EE Estonija 19,78 FI Finska 20,10 FR Francija 20,63 GB Velika Britanija 20,33 HU Madžarska 20,27 IE Irska 21,79 IT Italija 21,40 NL Nizozemska 20,28 NO Norveška 20,20 PL Poljska 19,75 RS Srbija 19,83 SI Slovenija 21,43 Skupaj 20,44 740 D25b Do katere starosti je moški na splošno premlad, da bi postal oče? Država AT Avstrija 20,11 BE Belgija 20,77 BG Bolgarija 20,33 CH Švica 20,50 CY Ciper 22,42 CZ Češka 19,23 DE Nemčija 20,93 EE Estonija 20,43 FI Finska 20,39 FR Francija 20,70 GB Velika Britanija 20,35 HU Madžarska 21,07 IE Irska 21,10 IT Italija 20,78 NL Nizozemska 21,26 NO Norveška 20,11 PL Poljska 19,68 RS Srbija 19,91 SI Slovenija 21,34 Skupaj 20,53 741 D26b In do katere starosti je moški na splošno premlad, da bi se dokončno upokojil? Država AT Avstrija 50,72 BE Belgija 52,14 BG Bolgarija 52,88 CH Švica 47,93 CY Ciper 56,01 CZ Češka 47,35 DE Nemčija 49,46 EE Estonija 52,12 FI Finska 50,56 FR Francija 47,46 GB Velika Britanija 47,25 HU Madžarska 52,29 IE Irska 54,43 IT Italija 49,61 NL Nizozemska 51,27 NO Norveška 54,75 PL Poljska 49,35 RS Srbija 45,98 SI Slovenija 50,89 Skupaj 50,40 742 D27b Kaj bi rekli, pri kateri starosti je moški na splošno prestar, da bi še vedno živel pri svojih starših? Država AT Avstrija 23,38 BE Belgija 27,45 BG Bolgarija 20,04 CH Švica 25,55 CY Ciper 27,96 CZ Češka 23,85 DE Nemčija 26,79 EE Estonija 23,06 FI Finska 24,27 FR Francija 26,81 GB Velika Britanija 25,82 HU Madžarska 27,86 IE Irska 24,22 IT Italija 26,14 NL Nizozemska 26,10 NO Norveška 24,69 PL Poljska 20,92 RS Srbija 19,19 SI Slovenija 27,14 Skupaj 24,74 743 D28b Pri kateri starosti je moški na splošno že prestar, da bi imel še kakšnega otroka? Država AT Avstrija 48,63 BE Belgija 44,45 BG Bolgarija 40,68 CH Švica 44,42 CY Ciper 45,31 CZ Češka 35,94 DE Nemčija 47,71 EE Estonija 45,36 FI Finska 47,99 FR Francija 47,34 GB Velika Britanija 44,63 HU Madžarska 47,45 IE Irska 44,15 IT Italija 44,52 NL Nizozemska 44,53 NO Norveška 46,98 PL Poljska 41,43 RS Srbija 36,29 SI Slovenija 44,50 Skupaj 44,30 744 D29b In pri kateri starosti je moški na splošno že prestar, da bi hodil v službo 20 ur ali več tedensko? Država AT Avstrija 46,41 BE Belgija 58,69 BG Bolgarija 59,50 CH Švica 50,96 CY Ciper 62,07 CZ Češka 49,56 DE Nemčija 58,35 EE Estonija 56,86 FI Finska 60,75 FR Francija 58,89 GB Velika Britanija 57,66 HU Madžarska 61,63 IE Irska 51,58 IT Italija 54,15 NL Nizozemska 56,55 NO Norveška 60,21 PL Poljska 57,04 RS Srbija 53,49 SI Slovenija 59,75 Skupaj 56,03 745 Koliko odobravate oziroma ne odobravate, če se moški … D30b … odloči, da nikoli ne bo imel otrok? sploh ne ne močno odobravam odobravam niti-niti odobravam odobravam 1 2 3 4 5 Država 1 2 3 4 5 AT Avstrija 6,4 18,1 38,1 25,9 11,6 BE Belgija 5,1 11,0 24,7 34,5 24,7 BG Bolgarija 31,4 33,8 29,2 4,5 1,1 CH Švica 2,8 9,2 50,9 22,9 14,3 CY Ciper 7,3 27,8 46,5 12,8 5,8 CZ Češka 9,2 25,7 38,4 20,3 6,3 DE Nemčija 6,2 9,4 65,7 13,8 4,9 EE Estonija 19,1 35,5 37,6 6,8 0,9 FI Finska 4,2 11,6 33,8 27,4 23,1 FR Francija 9,0 11,4 46,6 10,9 22,1 GB Velika Britanija 1,9 4,6 59,3 18,0 16,3 HU Madžarska 14,5 27,6 51,9 5,3 0,8 IE Irska 2,4 7,0 57,4 19,9 13,3 IT Italija 6,2 17,9 48,5 23,6 3,8 NL Nizozemska 1,9 7,4 18,6 31,7 40,4 NO Norveška 1,6 3,7 26,1 23,6 45,1 PL Poljska 9,7 22,2 19,9 38,0 10,2 RS Srbija 27,9 37,6 19,3 12,2 2,9 SI Slovenija 7,6 23,9 22,5 40,7 5,2 Skupaj 9,4 18,0 39,8 20,1 12,7 746 D31b … živi v paru z osebo, s katero ni poročen? sploh ne ne močno odobravam odobravam niti-niti odobravam odobravam 1 2 3 4 5 Država 1 2 3 4 5 AT Avstrija 2,7 7,0 31,8 39,8 18,8 BE Belgija 2,8 6,3 14,4 38,6 37,9 BG Bolgarija 10,3 12,9 37,7 32,0 7,2 CH Švica 1,6 6,2 39,5 32,4 20,3 CY Ciper 3,8 14,0 39,3 28,6 14,3 CZ Češka 2,1 9,6 31,7 41,9 14,7 DE Nemčija 2,8 5,2 63,4 19,5 9,1 EE Estonija 3,5 17,5 54,5 21,6 3,0 FI Finska 1,6 3,6 16,2 41,7 36,9 FR Francija 2,8 4,5 37,3 15,8 39,6 GB Velika Britanija 3,6 6,2 50,6 21,6 17,9 HU Madžarska 4,2 7,8 58,9 25,6 3,6 IE Irska 2,5 5,7 46,8 27,6 17,3 IT Italija 3,8 9,2 32,2 44,9 9,9 NL Nizozemska 1,5 5,1 11,5 34,9 47,0 NO Norveška 1,0 2,4 8,8 23,9 63,9 PL Poljska 6,5 13,8 15,0 47,1 17,6 RS Srbija 8,6 15,5 18,6 45,4 11,9 SI Slovenija 1,7 6,8 12,5 65,0 14,0 Skupaj 3,6 8,3 33,8 33,8 20,4 747 D32b … ima otroka z osebo, s katero skupaj živita, a z njo ni poročen? sploh ne ne močno odobravam odobravam niti-niti odobravam odobravam 1 2 3 4 5 Država 1 2 3 4 5 AT Avstrija 4,5 10,1 29,0 37,8 18,6 BE Belgija 4,0 5,4 14,4 40,2 35,9 BG Bolgarija 8,6 13,0 35,9 34,6 7,8 CH Švica 2,2 12,1 37,7 31,1 16,9 CY Ciper 4,5 19,3 37,1 29,1 10,0 CZ Češka 3,4 12,3 35,3 36,6 12,5 DE Nemčija 3,0 9,2 59,4 21,0 7,4 EE Estonija 4,2 16,4 48,8 27,8 2,8 FI Finska 1,3 6,1 16,3 43,2 33,1 FR Francija 2,8 4,6 35,7 16,8 40,1 GB Velika Britanija 3,9 9,2 49,2 23,2 14,5 HU Madžarska 2,6 8,5 55,1 29,1 4,7 IE Irska 1,7 7,0 46,7 28,8 15,8 IT Italija 3,4 12,4 30,6 45,6 7,9 NL Nizozemska 1,7 6,3 10,7 39,0 42,3 NO Norveška 1,0 1,7 7,9 28,2 61,2 PL Poljska 4,8 13,4 15,4 50,1 16,2 RS Srbija 7,5 17,2 18,0 47,3 10,0 SI Slovenija 0,6 7,5 9,5 66,3 16,2 Skupaj 3,6 10,0 32,4 35,1 18,9 748 D33b … je zaposlen s polnim delovnim časom, čeprav ima otroke mlajše od treh let? sploh ne ne močno odobravam odobravam niti-niti odobravam odobravam 1 2 3 4 5 Država 1 2 3 4 5 AT Avstrija 4,2 6,9 24,7 42,1 22,1 BE Belgija 1,3 5,1 12,2 43,3 38,2 BG Bolgarija 5,8 9,2 27,5 42,0 15,5 CH Švica 3,4 14,6 31,6 35,4 15,1 CY Ciper 1,0 3,8 27,8 47,6 19,8 CZ Češka 1,2 8,3 23,3 38,8 28,3 DE Nemčija 1,5 9,4 45,7 32,7 10,7 EE Estonija 0,7 6,8 30,1 48,8 13,6 FI Finska 0,3 2,4 12,4 54,9 29,9 FR Francija 2,2 5,3 26,9 23,7 42,0 GB Velika Britanija 1,2 2,9 33,1 35,2 27,6 HU Madžarska 5,2 10,1 36,8 23,7 24,2 IE Irska 0,8 1,9 26,8 34,4 36,1 IT Italija 1,3 9,2 31,2 44,6 13,7 NL Nizozemska 0,7 8,5 15,4 46,2 29,2 NO Norveška 0,0 1,6 6,8 32,3 59,4 PL Poljska 1,0 3,8 7,4 51,1 36,7 RS Srbija 3,7 17,4 13,5 49,5 15,9 SI Slovenija 0,3 6,4 10,3 66,4 16,6 Skupaj 2,0 7,2 24,3 41,0 25,5 749 D34b … se loči, čeprav ima otroke mlajše od 12 let? sploh ne ne močno odobravam odobravam niti-niti odobravam odobravam 1 2 3 4 5 Država 1 2 3 4 5 AT Avstrija 5,9 20,1 45,5 22,8 5,6 BE Belgija 6,2 17,8 23,7 34,4 18,0 BG Bolgarija 12,9 19,0 53,2 12,5 2,3 CH Švica 4,8 22,7 50,1 15,1 7,3 CY Ciper 9,0 25,5 40,0 19,3 6,3 CZ Češka 6,7 22,7 42,4 21,6 6,6 DE Nemčija 7,3 24,4 55,3 10,2 2,8 EE Estonija 8,4 32,9 52,1 6,4 0,2 FI Finska 3,9 19,1 29,1 34,0 13,8 FR Francija 6,2 15,4 43,9 12,6 21,9 GB Velika Britanija 3,9 18,1 56,9 15,7 5,3 HU Madžarska 12,6 21,5 57,3 7,3 1,2 IE Irska 4,8 15,7 48,3 20,7 10,5 IT Italija 9,8 26,2 42,6 18,8 2,5 NO Norveška 3,3 15,1 16,1 33,9 31,5 PL Poljska 11,1 28,3 23,7 29,1 7,8 RS Srbija 11,4 33,5 25,9 26,2 2,9 SI Slovenija 7,2 29,6 18,2 39,0 6,0 Skupaj 7,5 22,5 41,6 20,4 8,1 750 D35 Ali svojo prihodnost na splošno načrtujete, ali živite bolj iz dneva v dan? Prosim ocenite na lestvici od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni 'svojo prihodnost kolikor je mogoče načrtujem', 10 pa 'živim bolj iz dneva v dan'. Svojo prihodnost Živim bolj kolikor je mogoče načrtujem. iz dneva v dan. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 Država 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 AT Avstrija 5,9 7,0 14,9 19,2 12,5 14,5 6,5 7,8 6,8 1,9 3,1 BE Belgija 4,2 4,2 10,6 12,5 8,8 12,8 7,1 12,6 13,1 5,7 8,3 BG Bolgarija 6,7 5,1 10,0 11,8 12,5 18,3 6,7 8,4 8,8 3,9 7,6 CH Švica 3,2 4,1 12,1 14,5 9,2 13,2 7,1 10,6 12,8 5,3 7,8 CY Ciper 8,8 7,8 9,2 7,6 5,9 15,5 7,3 6,5 7,4 4,9 19,1 CZ Češka 1,4 3,5 7,5 11,6 9,9 15,0 8,9 12,7 13,7 7,6 8,1 DE Nemčija 6,0 5,0 12,3 15,3 8,6 13,9 6,1 9,6 8,5 3,9 10,7 EE Estonija 6,3 4,1 10,1 9,5 8,2 15,0 7,6 10,5 10,4 4,8 13,7 FI Finska 3,0 4,4 10,8 14,9 10,6 11,1 8,1 11,1 13,4 5,2 7,4 FR Francija 4,3 4,9 9,6 8,7 6,9 16,3 8,9 12,1 12,7 4,9 10,9 GB Velika Britanija 6,7 5,0 9,4 12,5 9,4 11,3 6,3 10,1 10,2 5,0 14,2 HU Madžarska 13,7 9,8 17,5 15,2 11,6 11,6 7,1 5,5 4,4 1,3 2,3 IE Irska 5,8 6,2 11,5 9,1 6,8 10,2 8,0 10,3 11,3 6,6 14,1 IT Italija 7,0 4,3 11,4 14,1 9,9 14,2 9,4 9,4 7,6 3,3 9,5 NL Nizozemska 1,3 3,7 8,6 13,9 10,3 11,1 8,6 15,9 15,5 5,9 5,4 NO Norveška 4,7 4,1 11,8 14,9 8,5 14,7 9,2 12,4 10,4 3,4 6,0 PL Poljska 4,2 4,5 10,8 13,6 8,4 16,7 7,5 9,1 9,0 4,1 12,1 RS Srbija 31,1 7,3 7,8 6,7 4,8 12,6 3,5 4,0 4,9 2,3 15,1 SI Slovenija 8,6 5,6 10,7 13,5 8,4 15,5 6,3 9,6 8,9 4,2 8,8 Skupaj 7,0 5,2 10,9 12,7 9,2 13,8 7,4 9,9 10,0 4,4 9,5 751 Sledi nekaj vprašanj o tem, kako v xx (Sloveniji) deluje politični sistem. G1 Kaj menite, koliko politični sistem v xx (Sloveniji) zagotavlja, da so možnosti za sodelovanje v politiki enako odprte za vse? sploh nič zelo malo do neke mere precej v veliki meri 1 2 3 4 5 Država 1 2 3 4 5 AT Avstrija 6,2 27,5 43,6 18,3 4,4 BE Belgija 9,6 25,9 40,0 19,5 4,9 BG Bolgarija 36,4 30,6 25,6 5,7 1,7 CH Švica 2,0 9,0 30,8 49,1 9,1 CY Ciper 22,3 42,9 30,5 3,9 0,4 CZ Češka 9,6 36,6 39,8 12,6 1,5 DE Nemčija 3,2 17,7 39,1 34,2 5,7 EE Estonija 10,5 29,1 37,7 20,3 2,5 FI Finska 1,9 11,3 40,7 36,7 9,5 FR Francija 16,9 34,8 33,3 11,4 3,7 GB Velika Britanija 7,0 25,1 43,2 20,6 4,1 HU Madžarska 27,7 27,4 34,5 7,2 3,2 IE Irska 8,9 30,6 43,6 12,5 4,4 IT Italija 19,5 55,3 22,9 1,9 0,3 NL Nizozemska 2,6 15,2 37,4 40,5 4,3 NO Norveška 0,9 6,2 34,7 48,3 10,0 PL Poljska 11,1 35,5 39,9 10,5 3,0 RS Srbija 28,4 30,9 26,1 11,8 2,8 SI Slovenija 12,6 37,5 40,8 7,1 2,0 Skupaj 12,3 28,4 36,2 19,2 4,0 752 G2 Kaj menite, koliko vlada v xx (Sloveniji) upošteva interese vseh državljanov? sploh zelo do neke v veliki nič malo mere precej meri 1 2 3 4 5 Država 1 2 3 4 5 AT Avstrija 6,2 31,1 49,2 11,8 1,7 BE Belgija 10,5 27,8 47,9 12,0 1,9 BG Bolgarija 36,8 32,5 24,7 5,0 1,0 CH Švica 1,6 10,0 43,3 42,3 2,8 CY Ciper 19,8 31,5 43,5 4,9 0,4 CZ Češka 11,2 38,7 39,9 9,4 0,9 DE Nemčija 4,4 29,0 51,2 14,7 0,6 EE Estonija 9,5 36,8 45,6 7,8 0,4 FI Finska 4,7 22,6 54,7 16,6 1,4 FR Francija 20,4 40,1 32,9 6,0 0,6 GB Velika Britanija 8,7 31,4 48,0 9,9 2,0 HU Madžarska 24,3 28,3 34,0 10,6 2,7 IE Irska 10,9 29,4 45,8 11,6 2,4 IT Italija 17,0 62,9 18,9 1,0 0,2 NL Nizozemska 3,3 17,0 48,0 30,6 1,1 NO Norveška 1,9 16,1 55,5 23,9 2,6 PL Poljska 10,7 36,1 42,9 9,2 1,1 RS Srbija 25,8 33,0 27,9 10,3 3,1 SI Slovenija 12,7 50,2 33,9 3,0 0,2 Skupaj 12,7 32,9 40,9 12,1 1,4 753 G3 Kaj menite, koliko so politične odločitve v xx (Sloveniji) transparentne, to pomeni, da lahko vsakdo vidi, kako so bile sprejete? sploh zelo do neke v veliki nič malo mere precej meri 1 2 3 4 5 Država 1 2 3 4 5 AT Avstrija 8,6 33,4 44,3 12,5 1,2 BE Belgija 14,5 37,6 38,8 7,9 1,2 BG Bolgarija 37,8 31,3 25,7 4,3 0,9 CH Švica 2,2 16,3 44,7 33,8 3,0 CY Ciper 23,2 35,4 38,2 3,2 0,0 CZ Češka 14,0 39,1 36,0 10,0 0,8 DE Nemčija 12,2 40,1 36,9 10,1 0,7 EE Estonija 12,9 41,4 37,3 7,9 0,5 FI Finska 6,7 25,3 45,7 20,3 2,0 FR Francija 32,6 37,8 22,6 5,8 1,2 GB Velika Britanija 18,6 41,2 33,8 5,1 1,3 HU Madžarska 28,1 29,3 30,5 9,9 2,2 IE Irska 15,5 37,0 37,6 7,7 2,2 IT Italija 20,2 58,1 20,3 1,2 0,2 NL Nizozemska 5,9 30,4 45,7 17,2 0,8 NO Norveška 3,6 24,5 48,7 21,4 1,8 PL Poljska 15,2 38,6 36,5 8,5 1,2 RS Srbija 30,8 31,0 25,2 10,7 2,3 SI Slovenija 13,9 40,4 37,2 7,4 1,1 Skupaj 16,9 36,2 35,4 10,3 1,3 754 G4 Koliko po vašem mnenju naslednja trditev drži za vas? V primerjavi z drugimi ljudmi v xx (Sloveniji) sem imel enako dobre možnosti doseči stopnjo izobrazbe, kakršno sem želel. (Še nisem dosegel sploh povsem končne (želene) ne drži drži stopnje izobrazbe) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 55 Država 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 55 AT Avstrija 4,1 1,0 2,5 4,7 3,6 7,2 6,4 11,1 17,0 9,8 30,4 2,2 BE Belgija 3,2 0,7 1,9 3,9 3,2 11,3 5,9 12,5 20,7 14,4 20,1 2,1 BG Bolgarija 6,3 3,9 5,4 8,1 8,7 14,4 9,9 10,0 9,5 7,0 15,7 1,0 CH Švica 2,0 0,5 1,5 2,4 2,2 5,3 5,0 10,9 19,5 15,7 34,5 0,5 CY Ciper 8,7 2,9 8,8 9,1 7,2 19,7 6,4 11,2 9,7 5,5 9,7 1,1 CZ Češka 1,4 0,9 1,5 3,2 3,4 8,5 8,7 12,1 17,8 15,6 22,1 4,8 DE Nemčija 2,8 0,6 1,5 2,5 2,0 5,9 3,5 8,5 16,3 14,7 39,3 2,6 EE Estonija 2,2 1,0 1,0 1,5 2,1 6,9 5,0 7,8 16,7 13,7 40,8 1,4 FI Finska 1,0 1,0 1,1 1,7 1,8 4,7 4,6 10,6 21,4 20,5 29,4 2,2 FR Francija 4,5 1,2 4,6 4,6 4,0 12,8 7,2 12,0 19,8 9,8 16,9 2,7 GB Velika Britanija 3,9 0,9 2,1 2,8 3,6 9,6 7,1 12,4 19,6 14,7 22,5 1,0 HU Madžarska 3,5 3,4 4,3 8,2 6,8 12,3 11,7 14,4 12,6 4,1 18,1 0,6 IE Irska 3,1 1,6 2,8 4,3 4,6 10,9 7,6 11,5 20,9 13,6 18,3 0,8 IT Italija 6,3 1,9 5,8 7,2 6,4 12,5 12,8 15,1 14,7 5,8 10,2 1,4 NL Nizozemska 1,3 0,9 1,0 2,2 1,6 4,8 4,4 13,4 28,4 18,7 22,2 1,1 NO Norveška 0,7 0,2 0,1 1,7 1,3 4,6 3,7 9,7 19,2 18,8 38,5 1,4 PL Poljska 3,6 1,6 4,4 5,3 5,8 14,1 11,2 13,0 15,7 7,4 16,3 1,7 RS Srbija 12,3 2,8 3,4 4,4 3,3 10,1 5,3 6,7 8,3 6,4 34,9 2,3 SI Slovenija 6,0 1,9 3,0 3,6 2,4 9,4 3,5 5,8 14,8 10,8 36,4 2,4 Skupaj 4,0 1,5 2,9 4,2 3,9 9,5 7,0 11,1 17,1 12,0 25,1 1,8 755 G5 Predstavljajte si, da bi danes iskali službo. Koliko bi po vašem mnenju naslednja trditev držala za vas? V primerjavi z drugimi ljudmi v xx (Sloveniji) bi imeli enako dobre možnosti, da bi dobili službo, ki bi jo iskali. sploh povsem ne drži drži 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 Država 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 AT Avstrija 5,6 1,5 4,1 5,1 3,8 12,0 9,8 11,4 16,2 7,9 22,7 BE Belgija 5,1 1,7 4,1 5,8 5,4 14,7 9,3 16,2 20,5 9,0 8,2 BG Bolgarija 11,6 8,5 8,7 10,7 11,0 16,4 8,4 8,7 5,7 3,2 7,2 CH Švica 3,6 1,2 3,0 4,4 4,4 9,1 7,1 14,6 22,6 12,1 17,8 CY Ciper 8,8 4,6 10,9 11,3 7,7 20,2 8,0 10,6 7,8 3,6 6,5 CZ Češka 1,0 1,3 1,5 3,6 3,9 10,0 12,9 23,0 22,1 11,5 9,3 DE Nemčija 6,0 1,1 2,7 3,8 4,1 9,8 6,6 10,6 19,7 12,0 23,6 EE Estonija 4,8 1,7 3,6 5,4 4,9 12,7 10,5 13,4 16,3 10,2 16,5 FI Finska 4,7 2,0 2,9 4,0 4,2 7,7 6,7 12,8 20,6 17,1 17,4 FR Francija 6,2 2,1 7,3 8,3 9,0 18,6 9,5 12,5 14,1 4,8 7,5 GB Velika Britanija 4,1 1,2 3,2 4,6 4,4 13,9 9,4 17,8 19,3 10,1 12,1 HU Madžarska 5,5 3,4 5,8 9,5 9,1 15,8 13,7 14,2 10,2 4,0 8,9 IE Irska 3,2 2,0 3,4 5,1 5,0 12,7 8,6 16,5 20,7 10,5 12,3 IT Italija 12,3 4,4 8,8 10,2 9,4 17,7 14,2 10,6 7,2 2,3 2,9 NL Nizozemska 4,0 1,4 2,7 4,1 4,3 7,2 7,0 17,1 29,1 11,9 11,3 NO Norveška 3,9 2,5 3,5 4,8 3,9 7,8 6,4 15,1 21,1 14,3 16,8 PL Poljska 6,6 3,3 7,1 6,6 7,0 17,8 11,0 14,4 12,5 5,3 8,4 RS Srbija 24,9 6,2 7,4 7,7 4,7 12,9 3,9 6,4 6,5 3,4 16,0 SI Slovenija 10,6 3,5 6,8 9,5 7,1 14,3 7,0 9,9 12,6 7,0 11,7 Skupaj 7,0 2,7 4,9 6,4 5,9 13,1 9,1 13,6 16,2 8,5 12,7 756 G6 Koliko po vašem mnenju za xx (Slovenijo) drži naslednja trditev? Gledano na splošno, ima vsakdo v Sloveniji enako dobre možnosti doseči stopnjo izobrazbe, kakršno si želi. sploh povsem ne drži drži 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 Država 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 AT Avstrija 2,4 0,8 3,0 5,2 6,5 14,1 10,3 14,0 16,6 12,8 14,4 BE Belgija 1,9 0,7 3,7 6,8 8,3 18,5 17,4 17,2 16,7 4,6 4,2 BG Bolgarija 4,0 3,3 5,7 8,8 10,8 16,7 11,1 14,3 10,1 6,4 8,8 CH Švica 0,5 0,4 2,4 5,0 7,9 11,9 12,7 19,6 21,7 9,8 8,0 CY Ciper 4,0 1,9 7,0 11,5 7,5 20,3 7,6 11,9 14,6 6,7 6,9 CZ Češka 0,4 0,3 1,5 2,0 4,3 8,8 10,5 18,8 26,8 15,9 10,6 DE Nemčija 1,3 1,1 4,1 7,9 8,3 15,1 11,8 13,6 16,3 8,0 12,4 EE Estonija 1,3 0,5 1,6 2,8 3,2 10,4 9,4 13,6 18,9 14,1 24,0 FI Finska 1,0 1,4 2,6 3,9 5,3 9,0 13,6 20,9 20,4 12,9 9,1 FR Francija 4,3 3,4 9,2 15,0 14,5 18,6 11,4 9,6 8,3 2,0 3,7 GB Velika Britanija 2,6 1,7 4,6 8,2 9,3 17,0 11,6 17,3 14,9 6,1 6,7 HU Madžarska 3,7 3,9 6,2 9,7 9,3 17,0 14,3 13,3 10,4 3,3 8,9 IE Irska 1,6 0,9 4,3 7,3 8,3 14,2 11,4 15,8 19,9 9,2 7,1 IT Italija 4,0 2,0 7,1 10,0 10,7 16,8 16,5 14,7 10,5 4,1 3,5 NL Nizozemska 0,7 0,9 1,8 4,6 6,9 10,7 17,2 24,8 22,6 6,3 3,5 NO Norveška 0,5 0,2 0,7 3,0 3,5 7,8 8,5 20,8 26,7 13,7 14,5 PL Poljska 2,2 1,1 2,9 6,4 6,4 17,0 12,2 15,4 15,9 7,8 12,7 RS Srbija 12,8 3,4 5,2 8,2 6,2 15,2 6,0 8,1 9,2 5,4 20,3 SI Slovenija 5,0 1,7 4,7 6,7 7,4 12,4 7,5 10,8 15,6 8,7 19,4 Skupaj 2,9 1,6 4,1 7,0 7,7 14,3 11,8 15,5 16,5 8,4 10,3 757 G7 Koliko po vašem mnenju za xx (Slovenijo) drži naslednja trditev? Gledano na splošno, ima vsakdo v Sloveniji enako dobre možnosti, da dobi službo, kakršno išče. sploh povsem ne drži drži 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 Država 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 AT Avstrija 2,9 1,1 5,0 10,4 13,7 20,7 13,0 12,0 9,3 4,8 7,2 BE Belgija 2,4 1,3 5,6 8,9 11,1 22,3 16,8 19,1 8,9 2,1 1,5 BG Bolgarija 9,4 11,1 10,9 13,9 14,5 17,9 8,9 7,5 3,5 0,8 1,6 CH Švica 0,8 1,2 3,1 7,3 12,4 17,9 18,0 20,1 13,5 4,1 1,7 CY Ciper 9,2 5,2 12,3 18,5 12,4 23,6 9,4 5,0 2,2 0,5 1,8 CZ Češka 0,9 1,8 1,8 4,3 5,8 13,3 16,4 20,0 20,6 10,2 5,0 DE Nemčija 2,1 1,3 5,8 10,2 12,4 20,8 15,2 13,4 10,8 3,4 4,6 EE Estonija 3,6 2,4 6,0 10,5 9,3 21,1 13,6 12,1 9,8 4,9 6,5 FI Finska 1,7 1,9 5,1 8,3 9,8 14,1 17,8 19,3 14,5 4,6 2,9 FR Francija 4,8 4,9 11,3 18,4 17,1 20,9 10,6 6,4 3,2 1,0 1,4 GB Velika Britanija 3,7 1,9 6,3 12,1 12,3 22,6 13,8 13,8 7,7 3,1 2,6 HU Madžarska 6,4 4,7 8,2 11,8 10,5 17,2 14,4 13,2 8,1 2,4 3,2 IE Irska 1,8 1,6 5,2 9,7 10,7 19,1 14,8 15,3 14,3 4,5 3,0 IT Italija 12,2 6,5 13,9 18,8 13,8 14,6 11,2 6,0 2,2 0,5 0,3 NL Nizozemska 0,7 0,9 2,2 6,6 10,2 17,0 24,8 23,1 11,0 2,6 1,0 NO Norveška 0,7 0,5 2,4 6,8 8,1 17,5 20,1 22,1 14,8 4,2 2,8 PL Poljska 7,2 3,1 7,6 9,1 10,1 21,3 13,6 12,7 8,1 2,8 4,4 RS Srbija 31,5 11,7 12,1 11,6 5,7 11,7 4,2 3,1 2,0 1,4 5,2 SI Slovenija 13,1 5,6 13,5 15,8 13,0 16,4 9,5 6,3 3,6 0,6 2,5 Skupaj 6,0 3,6 7,2 11,2 11,2 18,2 13,9 13,1 9,0 3,3 3,2 758 G13a Ali bi rekli, da je vaša bruto plača nepošteno nizka, poštena ali nepošteno visoka? Nepošteno nizka plača Nepošteno visoka plača skrajno zelo nekoliko malce poštena malce nekoliko zelo skrajno nepoštena nepoštena nepoštena nepoštena plača nepoštena nepoštena nepoštena nepoštena -4 -3 -2 -1 0 +1 +2 +3 +4 Država -4 -3 -2 -1 0 1 2 3 4 AT Avstrija 1,2 6,1 16,0 17,7 56,2 1,7 0,8 0,2 0,2 BE Belgija 1,9 4,6 14,2 10,8 58,7 4,5 4,5 0,6 0,2 BG Bolgarija 17,3 22,4 21,0 17,4 18,7 2,0 0,9 0,2 0,0 CH Švica 2,1 4,1 9,2 22,9 56,0 4,0 1,1 0,2 0,3 CY Ciper 10,8 15,5 19,7 10,3 33,9 1,5 2,7 3,7 2,0 CZ Češka 5,8 14,6 22,1 18,9 33,2 2,5 1,6 1,1 0,3 DE Nemčija 3,3 8,7 17,9 15,1 48,7 3,6 1,9 0,5 0,3 EE Estonija 5,1 9,8 23,0 23,4 37,6 0,6 0,5 0,1 0,0 FI Finska 3,2 5,2 14,7 22,1 50,1 3,4 0,9 0,3 0,2 FR Francija 5,5 8,6 22,5 21,6 36,2 3,1 1,8 0,2 0,5 GB Velika Britanija 2,5 4,8 13,7 16,0 59,3 2,1 1,1 0,5 0,1 HU Madžarska 7,2 18,0 30,0 23,5 20,9 0,1 0,1 0,1 0,0 IE Irska 2,1 4,7 14,4 15,0 58,7 2,4 2,2 0,4 0,2 IT Italija 5,8 8,0 23,1 20,1 37,9 2,1 1,9 0,8 0,3 NL Nizozemska 1,5 5,0 10,7 7,0 66,2 5,5 3,3 0,8 0,0 NO Norveška 1,3 1,5 7,3 19,1 61,6 5,9 2,8 0,2 0,2 PL Poljska 6,0 16,1 28,0 15,6 30,1 1,4 1,8 0,8 0,1 RS Srbija 30,4 15,9 17,9 12,1 18,9 1,2 2,0 1,1 0,5 SI Slovenija 9,3 13,2 20,0 18,1 37,2 0,6 0,7 0,3 0,6 Skupaj 5,7 9,2 18,0 17,4 44,6 2,6 1,7 0,5 0,3 759 G14a Ali bi rekli, da je vaša neto plača nepošteno nizka, poštena ali nepošteno visoka? Nepošteno nizka plača Nepošteno visoka plača skrajno zelo nekoliko malce poštena malce nekoliko zelo skrajno nepoštena nepoštena nepoštena nepoštena plača nepoštena nepoštena nepoštena nepoštena -4 -3 -2 -1 0 +1 +2 +3 +4 Država -4 -3 -2 -1 0 1 2 3 4 AT Avstrija 2,8 7,5 17,4 16,9 52,8 1,3 1,0 0,2 0,0 BE Belgija 5,1 11,3 21,4 12,0 44,1 3,7 1,9 0,4 0,1 BG Bolgarija 30,7 24,9 18,1 12,3 11,8 1,4 0,7 0,2 0,0 CH Švica 2,7 4,2 12,0 23,0 52,4 3,6 1,4 0,3 0,2 CY Ciper 14,2 17,6 19,8 10,6 31,4 1,4 1,9 1,9 1,1 CZ Češka 8,2 17,1 22,2 18,2 29,0 2,1 1,8 1,2 0,3 DE Nemčija 5,0 13,5 20,3 14,5 40,6 3,1 1,7 0,7 0,5 EE Estonija 10,2 14,1 25,7 21,3 27,8 0,4 0,3 0,1 0,1 FI Finska 5,3 7,1 18,4 24,7 41,0 2,1 0,7 0,1 0,6 FR Francija 8,4 12,1 22,5 19,7 31,3 2,9 2,1 0,7 0,3 GB Velika Britanija 4,1 6,6 14,5 15,3 56,1 1,7 1,3 0,3 0,2 HU Madžarska 12,8 22,0 27,2 18,9 17,8 0,8 0,1 0,3 0,1 IE Irska 3,6 6,2 17,3 15,3 51,8 3,5 2,0 0,2 0,2 IT Italija 9,2 12,3 25,1 20,3 29,4 1,1 1,6 0,7 0,2 NL Nizozemska 1,7 7,4 15,7 7,9 59,9 3,8 3,0 0,6 0,1 NO Norveška 1,6 2,4 9,2 22,2 58,2 4,2 1,7 0,2 0,2 PL Poljska 10,3 20,5 27,2 14,5 23,1 1,4 2,1 0,7 0,2 RS Srbija 36,9 15,7 16,7 10,2 16,6 1,4 1,3 0,8 0,3 SI Slovenija 13,9 15,8 21,5 16,5 31,6 0,2 0,4 0,0 0,1 Skupaj 9,4 12,2 19,6 16,7 37,8 2,1 1,4 0,5 0,2 760 G17a Gledano na splošno, ali menite, da je v xx (Sloveniji) plača ljudi, ki delajo v enakem poklicu kot vi, nepošteno nizka, poštena ali nepošteno visoka? Nepošteno nizka plača Nepošteno visoka plača skrajno zelo nekoliko malce poštena malce nekoliko zelo skrajno nepoštena nepoštena nepoštena nepoštena plača nepoštena nepoštena nepoštena nepoštena -4 -3 -2 -1 0 +1 +2 +3 +4 Država -4 -3 -2 -1 0 1 2 3 4 AT Avstrija 1,8 8,7 20,0 14,7 51,9 1,5 0,9 0,5 0,1 BE Belgija 4,8 8,8 20,5 12,3 44,5 4,0 4,1 0,9 0,1 BG Bolgarija 34,9 27,3 18,0 9,5 7,7 1,6 0,4 0,4 0,2 CH Švica 2,4 4,3 14,1 21,6 50,0 5,5 1,4 0,3 0,6 CY Ciper 9,6 23,5 19,5 11,8 29,5 2,7 2,1 0,8 0,6 CZ Češka 7,1 17,6 23,5 18,6 26,9 2,9 2,3 0,6 0,4 DE Nemčija 4,3 12,3 20,2 12,6 42,8 3,2 2,8 1,5 0,4 EE Estonija 9,2 17,8 26,0 19,9 24,5 1,5 0,8 0,1 0,1 FI Finska 4,2 7,6 18,9 21,3 43,4 2,7 1,3 0,3 0,3 FR Francija 7,1 11,6 25,3 20,5 29,2 3,0 2,3 0,6 0,4 GB Velika Britanija 3,9 7,6 15,4 17,2 50,9 3,0 1,1 0,5 0,4 HU Madžarska 13,0 28,5 29,5 16,1 12,2 0,4 0,1 0,1 0,1 IE Irska 2,6 5,9 16,7 15,3 54,1 2,8 2,4 0,2 0,1 IT Italija 7,4 14,4 25,6 20,4 28,6 1,7 1,0 0,8 0,1 NL Nizozemska 1,1 6,3 15,6 8,8 58,7 3,9 4,2 1,2 0,1 NO Norveška 1,6 2,6 12,0 22,7 54,4 4,4 2,0 0,1 0,2 PL Poljska 7,6 18,5 29,8 15,4 23,0 1,8 2,8 0,9 0,2 RS Srbija 34,7 19,0 17,5 10,2 12,0 1,8 2,3 1,9 0,6 SI Slovenija 12,8 18,6 25,2 18,0 23,2 1,2 0,9 0,1 0,0 Skupaj 8,8 13,3 20,7 16,2 35,8 2,6 1,8 0,6 0,2 761 G14b Ali bi rekli, da je vaš dohodek od pokojnin(e) nepošteno nizek, pošten ali nepošteno visok? Nepošteno nizek dohodek Nepošteno visok dohodek skrajno zelo nekoliko malce pošten malce nekoliko zelo skrajno nepošten nepošten nepošten nepošten dohodek nepošten nepošten nepošten nepošten -4 -3 -2 -1 0 +1 +2 +3 +4 Država -4 -3 -2 -1 0 1 2 3 4 AT Avstrija 3,2 6,7 13,6 16,6 58,3 0,6 1,0 0,0 0,0 BE Belgija 7,8 13,3 22,9 8,2 42,0 3,1 2,0 0,3 0,3 BG Bolgarija 40,8 29,1 16,2 7,4 5,4 0,7 0,5 0,0 0,0 CH Švica 3,4 4,8 18,4 15,0 53,1 4,8 0,5 0,0 0,0 CY Ciper 17,4 16,8 18,6 11,8 31,7 2,5 1,2 0,0 0,0 CZ Češka 12,1 20,8 25,9 15,1 20,8 1,6 1,9 1,3 0,5 DE Nemčija 4,2 9,4 17,7 13,2 50,2 3,5 0,5 0,5 0,7 EE Estonija 18,7 24,3 26,7 14,3 15,0 0,0 0,3 0,3 0,3 FI Finska 7,8 7,3 15,6 20,4 45,5 1,7 0,8 0,0 0,8 FR Francija 10,0 14,3 19,8 16,3 32,8 3,8 1,8 1,5 0,0 GB Velika Britanija 3,1 4,9 11,4 10,0 67,7 1,7 0,9 0,3 0,0 HU Madžarska 18,8 20,9 25,7 16,4 17,8 0,3 0,0 0,0 0,0 IE Irska 2,5 4,6 15,1 7,7 65,8 1,8 2,2 0,3 0,0 IT Italija 9,8 14,3 22,4 20,1 30,8 0,7 1,4 0,2 0,2 NL Nizozemska 0,0 4,0 12,4 5,0 70,6 5,5 1,5 1,0 0,0 NO Norveška 1,0 2,6 10,3 19,0 62,1 2,1 2,6 0,5 0,0 PL Poljska 16,4 26,1 24,2 12,6 15,9 1,3 2,7 0,5 0,3 RS Srbija 41,3 13,6 14,7 9,2 17,6 1,5 0,9 0,4 0,7 SI Slovenija 17,7 19,5 24,2 15,0 22,2 0,3 0,7 0,0 0,3 Skupaj 14,2 14,4 18,7 13,3 35,8 1,8 1,2 0,4 0,2 762 G17b Gledano na splošno, ali menite, da je v Sloveniji dohodek od pokojnin(e) pri tistih, ki so delali v enakem poklicu kot vi, nepošteno nizek, pošten ali nepošteno visok? Nepošteno nizek dohodek Nepošteno visok dohodek skrajno zelo nekoliko malce pošten malce nekoliko zelo skrajno nepošten nepošten nepošten nepošten dohodek nepošten nepošten nepošten nepošten -4 -3 -2 -1 0 +1 +2 +3 +4 Država -4 -3 -2 -1 0 1 2 3 4 AT Avstrija 0,4 8,4 19,4 14,0 53,3 1,7 1,9 0,6 0,0 BE Belgija 6,7 13,8 23,8 9,6 38,7 2,5 3,2 1,4 0,4 BG Bolgarija 43,3 30,0 14,4 5,9 4,9 0,8 0,3 0,2 0,2 CH Švica 4,2 3,0 16,7 18,5 51,8 4,8 0,6 0,6 0,0 CY Ciper 12,3 27,7 16,9 8,5 28,5 3,8 1,5 0,0 0,8 CZ Češka 9,7 27,6 22,5 15,1 17,7 2,6 3,7 0,6 0,6 DE Nemčija 4,8 12,0 20,1 12,5 43,1 2,0 2,8 2,0 0,8 EE Estonija 15,1 30,9 28,1 11,6 11,9 1,1 1,1 0,0 0,4 FI Finska 5,9 6,7 18,5 19,1 45,7 1,8 1,8 0,6 0,0 FR Francija 7,5 11,3 25,1 18,3 31,8 2,4 2,2 1,1 0,3 GB Velika Britanija 2,7 4,9 13,1 13,1 60,1 4,3 1,2 0,3 0,3 HU Madžarska 16,6 29,3 25,1 17,3 10,2 1,1 0,4 0,0 0,0 IE Irska 1,3 4,7 12,9 11,0 65,2 1,9 3,1 0,0 0,0 IT Italija 9,6 16,5 24,5 18,0 28,1 1,9 0,7 0,7 0,0 NL Nizozemska 0,5 4,3 13,4 5,3 66,3 5,9 3,7 0,5 0,0 NO Norveška 0,5 2,7 14,0 21,0 59,7 1,6 0,5 0,0 0,0 PL Poljska 11,7 22,2 29,3 14,0 17,1 2,0 2,8 0,9 0,0 RS Srbija 38,6 17,3 11,4 12,0 13,9 2,0 2,3 1,8 0,7 SI Slovenija 15,2 22,5 27,2 13,4 18,5 2,5 0,7 0,0 0,0 Skupaj 13,0 16,4 19,8 13,4 32,5 2,2 1,8 0,7 0,2 763 G14c Ali bi rekli, da je vaš neto dohodek, ki ga prejemate iz naslova socialnih prejemkov in/ali dodatkov, nepošteno nizek, pošten ali nepošteno visok? Nepošteno nizek dohodek Nepošteno visok dohodek skrajno zelo nekoliko malce pošten malce nekoliko zelo skrajno nepošten nepošten nepošten nepošten dohodek nepošten nepošten nepošten nepošten -4 -3 -2 -1 0 +1 +2 +3 +4 Država -4 -3 -2 -1 0 1 2 3 4 AT Avstrija 6,6 13,2 17,9 14,2 48,1 0,0 0,0 0,0 0,0 BE Belgija 9,6 17,3 25,0 15,4 26,9 1,9 2,9 1,0 0,0 BG Bolgarija 48,9 21,3 6,4 6,4 14,9 2,1 0,0 0,0 0,0 CH Švica 5,6 8,3 25,0 25,0 33,3 0,0 2,8 0,0 0,0 CY Ciper 21,4 28,6 35,7 0,0 14,3 0,0 0,0 0,0 0,0 CZ Češka 26,8 14,1 19,7 15,5 18,3 0,0 2,8 1,4 1,4 DE Nemčija 5,5 16,4 17,8 15,1 38,4 2,7 2,7 0,0 1,4 EE Estonija 17,5 7,9 20,6 15,9 38,1 0,0 0,0 0,0 0,0 FI Finska 5,0 8,9 15,8 19,8 44,6 3,0 1,0 0,0 2,0 FR Francija 11,6 8,4 26,3 15,8 35,8 1,1 1,1 0,0 0,0 GB Velika Britanija 12,4 12,4 10,3 12,4 51,0 0,7 0,7 0,0 0,0 HU Madžarska 30,8 30,8 15,4 7,7 15,4 0,0 0,0 0,0 0,0 IE Irska 9,0 5,8 17,5 21,1 43,9 0,9 1,3 0,4 0,0 IT Italija 22,2 22,2 22,2 11,1 8,3 2,8 5,6 5,6 0,0 NL Nizozemska 3,4 9,2 26,1 5,0 53,8 1,7 0,8 0,0 0,0 NO Norveška 6,1 8,2 18,4 22,4 40,8 4,1 0,0 0,0 0,0 PL Poljska 26,5 29,4 19,1 8,8 14,7 1,5 0,0 0,0 0,0 RS Srbija 69,4 13,9 5,6 0,0 2,8 0,0 0,0 2,8 5,6 SI Slovenija 12,2 4,9 12,2 17,1 51,2 0,0 2,4 0,0 0,0 Skupaj 14,0 12,5 18,5 14,5 37,1 1,2 1,2 0,4 0,4 764 G17c Gledano na splošno, ali menite, da so v Sloveniji dohodki, ki jih ljudje dobijo iz naslova socialnih prejemkov, nepošteno nizki, pošteni ali nepošteno visoki? Nepošteno nizek dohodek Nepošteno visok dohodek skrajno zelo nekoliko malce pošten malce nekoliko zelo skrajno nepošten nepošten nepošten nepošten dohodek nepošten nepošten nepošten nepošten -4 -3 -2 -1 0 +1 +2 +3 +4 Država -4 -3 -2 -1 0 1 2 3 4 AT Avstrija 3,9 16,5 18,4 8,7 45,6 4,9 0,0 1,0 1,0 BE Belgija 10,7 18,4 25,2 15,5 21,4 1,0 4,9 1,9 1,0 BG Bolgarija 52,1 22,9 10,4 2,1 10,4 2,1 0,0 0,0 0,0 CH Švica 11,1 8,3 22,2 30,6 25,0 2,8 0,0 0,0 0,0 CY Ciper 4,5 31,8 27,3 0,0 27,3 0,0 0,0 9,1 0,0 CZ Češka 22,5 19,7 19,7 15,5 12,7 2,8 2,8 1,4 0,0 DE Nemčija 10,0 14,3 21,4 14,3 34,3 1,4 2,9 0,0 1,4 EE Estonija 18,5 21,5 38,5 6,2 13,8 1,5 0,0 0,0 0,0 FI Finska 0,9 8,5 18,9 23,6 38,7 5,7 1,9 0,9 0,9 FR Francija 11,2 12,2 25,5 24,5 24,5 1,0 0,0 1,0 0,0 GB Velika Britanija 13,2 11,8 11,1 16,7 43,1 2,8 0,7 0,7 0,0 HU Madžarska 27,6 41,4 20,7 6,9 3,4 0,0 0,0 0,0 0,0 IE Irska 4,2 7,4 22,2 17,6 43,1 2,8 1,9 0,9 0,0 IT Italija 22,9 28,6 14,3 8,6 14,3 0,0 5,7 5,7 0,0 NL Nizozemska 1,8 10,5 23,7 11,4 44,7 4,4 1,8 1,8 0,0 NO Norveška 4,3 2,1 23,4 31,9 36,2 2,1 0,0 0,0 0,0 PL Poljska 22,5 21,1 31,0 9,9 11,3 1,4 2,8 0,0 0,0 RS Srbija 66,7 19,4 11,1 0,0 2,8 0,0 0,0 0,0 0,0 SI Slovenija 16,2 2,7 24,3 18,9 29,7 2,7 5,4 0,0 0,0 Skupaj 12,8 14,3 21,4 15,2 30,7 2,5 1,7 1,0 0,4 765 G18 Prosimo, pomislite na zgornjih 10 zaposlenih za polni delovni čas v xx (Sloveniji), ki zaslužijo več kot 2900 € na mesec. Ali so po vašem mnenju ti dohodki nepošteno nizki, pošteni ali nepošteno visoki? Prosimo, pomislite na splošno na ljudi, ki prejemajo takšen dohodek. Nepošteno nizek dohodek Nepošteno visok dohodek skrajno zelo nekoliko malce pošten malce nekoliko zelo skrajno nepošten nepošten nepošten nepošten dohodek nepošten nepošten nepošten nepošten -4 -3 -2 -1 0 +1 +2 +3 +4 Država -4 -3 -2 -1 0 1 2 3 4 AT Avstrija 0,6 1,7 2,3 1,5 27,1 15,4 20,5 19,5 11,7 BE Belgija 1,2 2,0 5,6 3,4 33,0 8,3 22,3 17,4 6,6 BG Bolgarija 4,5 2,2 4,8 8,3 57,5 9,5 7,3 3,7 2,2 CH Švica 0,4 2,2 4,1 5,2 35,5 15,7 19,1 10,6 7,2 CY Ciper 1,8 2,8 3,0 3,0 19,2 5,9 13,1 19,9 31,3 CZ Češka 3,2 6,9 10,5 8,7 30,2 8,8 11,9 13,9 6,0 DE Nemčija 2,3 4,9 6,1 4,5 40,9 10,8 15,6 10,7 4,2 EE Estonija 0,9 1,5 3,1 3,5 57,8 12,8 12,9 5,1 2,4 FI Finska 1,5 1,3 3,7 4,9 43,4 15,1 17,3 8,9 3,9 FR Francija 1,4 1,2 4,2 4,2 49,6 11,3 16,7 7,4 4,0 GB Velika Britanija 0,9 1,2 3,4 4,3 53,5 11,9 13,2 8,1 3,5 HU Madžarska 4,6 10,0 9,6 8,6 21,1 10,6 15,3 13,5 6,8 IE Irska 0,7 1,3 3,7 5,8 51,4 13,6 13,6 5,6 4,3 IT Italija 1,9 2,7 4,3 3,5 18,3 11,2 23,6 18,3 16,2 NL Nizozemska 0,4 1,2 2,9 1,3 41,3 8,6 25,1 15,1 4,1 NO Norveška 0,1 0,4 1,5 3,9 50,6 21,5 15,4 5,4 1,2 PL Poljska 3,3 8,0 10,0 6,9 31,3 8,4 15,7 13,0 3,2 RS Srbija 5,5 3,7 7,1 6,4 32,5 9,5 11,0 8,2 15,9 SI Slovenija 0,8 1,3 3,1 2,6 33,3 15,1 20,1 15,9 7,8 Skupaj 1,9 2,9 4,9 4,8 38,8 11,9 16,3 11,4 7,0 766 G19 Zdaj pa pomislite na spodnjih 10 zaposlenih za polni delovni čas v Sloveniji, ki zaslužijo manj kot 900 € na mesec. Ali so po vašem mnenju ti dohodki nepošteno nizki, pošteni ali nepošteno visoki? Prosim, pomislite na splošno na ljudi, ki prejemajo takšen dohodek. Nepošteno nizek dohodek Nepošteno visok dohodek skrajno zelo nekoliko malce pošten malce nekoliko zelo skrajno nepošten nepošten nepošten nepošten dohodek nepošten nepošten nepošten nepošten -4 -3 -2 -1 0 +1 +2 +3 +4 Država -4 -3 -2 -1 0 1 2 3 4 AT Avstrija 40,0 30,0 11,6 6,4 8,7 0,8 1,0 0,7 0,8 BE Belgija 12,6 27,3 33,5 8,9 11,7 1,7 2,0 1,3 1,0 BG Bolgarija 64,3 21,8 7,1 2,2 1,3 0,8 0,3 0,9 1,2 CH Švica 17,1 25,8 29,9 13,9 8,6 2,0 1,3 0,9 0,5 CY Ciper 65,7 20,7 3,9 3,1 5,0 0,8 0,3 0,4 0,1 CZ Češka 21,1 26,2 16,8 10,2 11,6 3,2 4,1 4,4 2,5 DE Nemčija 22,8 34,3 21,3 5,6 7,7 1,0 2,3 3,5 1,5 EE Estonija 41,6 31,5 14,7 5,5 4,3 0,4 0,3 1,1 0,6 FI Finska 10,4 18,9 31,2 20,7 14,9 0,8 1,4 1,1 0,8 FR Francija 15,5 22,0 31,6 15,1 10,1 1,7 2,0 1,3 0,6 GB Velika Britanija 19,9 24,2 23,5 12,8 12,8 1,4 1,3 2,0 2,0 HU Madžarska 27,2 31,8 20,9 10,8 7,9 0,5 0,5 0,3 0,1 IE Irska 15,7 23,6 24,2 13,8 17,3 2,6 1,6 0,9 0,3 IT Italija 41,6 28,5 16,9 4,0 3,3 0,9 1,5 1,8 1,5 NL Nizozemska 6,2 26,6 34,6 8,5 20,1 0,8 2,1 1,0 0,1 NO Norveška 9,3 25,3 32,2 19,0 8,2 2,0 1,5 1,7 0,8 PL Poljska 21,5 31,8 24,5 7,6 9,9 1,1 2,0 1,2 0,5 RS Srbija 63,0 19,4 6,3 3,1 2,7 1,2 1,3 1,9 1,3 SI Slovenija 38,5 31,6 17,1 7,3 4,1 0,1 0,3 0,6 0,4 Skupaj 29,0 26,5 20,9 9,2 9,0 1,3 1,5 1,5 1,0 767 G20 Ali so po vašem mnenju v xx (Sloveniji) razlike v premoženju ljudi nepošteno majhne, poštene ali nepošteno velike? Nepošteno majhne razlike Nepošteno velike razlike skrajno zelo nekoliko malce poštene malce nekoliko zelo skrajno nepoštene nepoštene nepoštene nepoštene razlike nepoštene nepoštene nepoštene nepoštene -4 -3 -2 -1 0 +1 +2 +3 +4 Država -4 -3 -2 -1 0 1 2 3 4 AT Avstrija 1,2 2,7 3,2 3,9 13,6 12,7 22,9 26,7 13,1 BE Belgija 2,8 5,7 9,0 5,2 16,4 6,2 21,1 25,9 7,7 BG Bolgarija 21,7 14,3 9,9 4,6 1,3 4,0 10,6 18,4 15,1 CH Švica 1,1 3,7 9,0 9,9 19,1 12,5 22,0 14,7 8,0 CY Ciper 3,2 3,7 5,5 3,7 9,0 4,1 13,6 32,4 24,7 CZ Češka 4,5 10,7 14,1 13,1 20,0 7,8 9,8 12,9 7,2 DE Nemčija 4,3 8,3 8,1 5,0 12,3 5,7 17,1 26,0 13,2 EE Estonija 1,9 4,1 6,0 4,9 12,0 11,7 23,2 23,5 12,8 FI Finska 2,1 3,7 9,1 11,0 21,6 14,6 21,2 11,0 5,7 FR Francija 6,5 6,9 10,0 6,5 9,4 5,6 21,1 20,2 13,7 GB Velika Britanija 2,9 4,4 5,7 4,6 20,0 10,2 19,0 19,4 13,9 HU Madžarska 1,6 4,2 6,8 4,8 7,7 5,8 14,9 28,5 25,8 IE Irska 2,8 4,4 8,7 8,9 25,4 10,1 18,7 14,0 7,0 IT Italija 3,4 4,5 8,3 3,3 5,7 7,4 28,7 24,3 14,4 NL Nizozemska 0,8 3,5 4,6 2,3 24,7 5,2 25,9 25,7 7,3 NO Norveška 0,8 2,2 3,8 6,2 27,2 19,1 22,3 14,0 4,4 PL Poljska 3,7 10,7 13,3 6,6 14,4 5,9 20,4 20,0 4,8 RS Srbija 6,6 6,1 5,1 4,1 4,5 4,3 9,6 19,9 39,9 SI Slovenija 1,6 3,2 3,8 2,7 8,2 10,0 21,4 29,9 19,2 Skupaj 4,1 5,8 7,7 5,9 14,2 8,6 19,3 21,1 13,4 768 Koliko po vašem mnenju, v xx (Sloveniji), vsak od naslednjih dejavnikov vpliva na odločitev o tem, ali oseba dobi službo ali ne? G21 Znanje in veščine te osebe. nima dosti oz. ima ima kar ima nima vpliva nekaj vpliva dosti vpliva veliko vpliva 1 2 3 4 Država 1 2 3 4 AT Avstrija 1,8 15,3 43,3 39,6 BE Belgija 2,4 18,5 38,2 40,8 BG Bolgarija 4,7 28,7 40,0 26,6 CH Švica 1,6 16,9 45,0 36,6 CY Ciper 2,3 21,3 45,8 30,6 CZ Češka 1,4 14,4 44,1 40,1 DE Nemčija 1,6 12,7 49,3 36,4 EE Estonija 1,6 12,9 51,9 33,5 FI Finska 0,7 10,5 40,5 48,2 FR Francija 2,6 15,3 53,3 28,8 GB Velika Britanija 2,2 18,4 38,8 40,6 HU Madžarska 4,3 28,2 32,4 35,1 IE Irska 1,6 17,0 33,4 48,0 IT Italija 6,8 36,6 32,4 24,1 NL Nizozemska 0,8 7,5 31,3 60,4 NO Norveška 0,8 11,5 52,6 35,2 PL Poljska 1,7 10,3 48,2 39,8 RS Srbija 23,8 33,3 26,2 16,6 SI Slovenija 9,0 35,9 35,3 19,7 Skupaj 3,9 19,4 40,8 35,9 769 G22 Predhodne delovne izkušnje te osebe. nima dosti oz. ima ima kar ima nima vpliva nekaj vpliva dosti vpliva veliko vpliva 1 2 3 4 Država 1 2 3 4 AT Avstrija 2,4 14,8 44,8 38,0 BE Belgija 2,4 19,3 46,8 31,5 BG Bolgarija 4,5 26,2 41,7 27,6 CH Švica 1,1 17,6 51,4 30,0 CY Ciper 1,0 12,6 49,5 36,9 CZ Češka 1,4 11,5 42,8 44,4 DE Nemčija 1,5 16,6 55,8 26,1 EE Estonija 1,5 14,7 51,7 32,1 FI Finska 0,4 11,4 51,5 36,6 FR Francija 1,9 12,9 58,0 27,3 GB Velika Britanija 2,5 22,8 44,5 30,2 HU Madžarska 4,0 23,2 33,9 38,9 IE Irska 1,7 15,9 40,5 41,9 IT Italija 4,9 33,5 36,0 25,6 NL Nizozemska 1,0 12,1 44,9 42,0 NO Norveška 0,5 17,2 57,4 24,8 PL Poljska 1,0 8,0 42,4 48,6 RS Srbija 18,6 33,3 29,9 18,3 SI Slovenija 5,8 33,9 39,3 21,0 Skupaj 3,2 19,2 45,0 32,6 770 G23 To, ali oseba koga pozna v tej organizaciji. nima dosti oz. ima ima kar ima nima vpliva nekaj vpliva dosti vpliva veliko vpliva 1 2 3 4 Država 1 2 3 4 AT Avstrija 8,9 29,4 33,4 28,3 BE Belgija 12,6 40,1 31,6 15,8 BG Bolgarija 9,4 26,0 32,8 31,8 CH Švica 10,3 41,1 32,4 16,2 CY Ciper 2,5 14,8 32,8 50,0 CZ Češka 5,2 18,7 37,4 38,7 DE Nemčija 9,0 40,8 31,7 18,5 EE Estonija 6,1 34,3 39,0 20,6 FI Finska 9,7 42,3 30,0 18,0 FR Francija 7,9 37,9 35,0 19,3 GB Velika Britanija 19,7 44,2 22,7 13,3 HU Madžarska 5,5 24,2 30,2 40,0 IE Irska 10,7 33,4 26,7 29,2 IT Italija 8,6 30,7 30,5 30,3 NL Nizozemska 14,6 35,6 31,4 18,4 NO Norveška 16,2 41,7 29,5 12,7 PL Poljska 3,5 12,4 42,0 42,2 RS Srbija 7,4 12,3 31,5 48,8 SI Slovenija 3,9 19,8 28,8 47,5 Skupaj 9,3 31,1 32,0 27,6 771 G24 To, ali ima oseba priseljensko poreklo. nima dosti oz. ima ima kar ima nima vpliva nekaj vpliva dosti vpliva veliko vpliva 1 2 3 4 Država 1 2 3 4 AT Avstrija 15,5 39,4 31,2 13,9 BE Belgija 18,3 38,7 27,0 16,0 BG Bolgarija 52,9 29,1 9,7 8,2 CH Švica 18,5 47,0 25,9 8,7 CY Ciper 16,2 44,7 28,4 10,7 CZ Češka 10,4 37,4 34,3 18,0 DE Nemčija 15,8 45,1 29,3 9,9 EE Estonija 13,5 46,3 30,0 10,3 FI Finska 8,3 40,0 32,0 19,7 FR Francija 21,0 36,1 29,8 13,1 GB Velika Britanija 37,9 45,3 11,9 4,9 HU Madžarska 23,2 23,7 28,9 24,3 IE Irska 32,9 39,6 17,1 10,4 IT Italija 32,9 39,1 19,8 8,2 NL Nizozemska 18,1 33,0 32,6 16,3 NO Norveška 24,1 44,8 24,0 7,1 PL Poljska 23,0 38,0 25,0 14,0 RS Srbija 49,8 24,7 14,8 10,8 SI Slovenija 26,4 49,3 17,5 6,9 Skupaj 23,9 39,1 24,9 12,1 772 G25 Spol te osebe. nima dosti oz. ima ima kar ima nima vpliva nekaj vpliva dosti vpliva veliko vpliva 1 2 3 4 Država 1 2 3 4 AT Avstrija 22,3 46,9 24,4 6,4 BE Belgija 35,7 39,4 19,9 5,0 BG Bolgarija 30,3 45,3 16,2 8,2 CH Švica 27,9 49,2 18,4 4,5 CY Ciper 16,3 48,9 29,4 5,4 CZ Češka 9,7 37,2 39,0 14,1 DE Nemčija 23,8 48,5 23,2 4,5 EE Estonija 29,4 51,4 17,0 2,1 FI Finska 29,1 49,4 18,9 2,6 FR Francija 24,0 44,2 25,9 5,9 GB Velika Britanija 41,2 45,4 10,6 2,8 HU Madžarska 14,3 39,9 30,2 15,6 IE Irska 32,1 39,7 17,7 10,5 IT Italija 26,8 44,5 21,8 6,8 NL Nizozemska 33,9 37,0 23,8 5,3 NO Norveška 38,7 48,7 11,4 1,2 PL Poljska 12,5 33,3 41,6 12,6 RS Srbija 32,6 35,0 23,1 9,3 SI Slovenija 27,8 49,4 17,3 5,5 Skupaj 27,0 43,7 22,5 6,8 773 Obstaja veliko različnih pogledov na to, kdaj je neka družba pravična oziroma nepravična. Koliko soglašate ali ne soglašate z vsako od naslednjih trditev? G26 Družba je pravična, kadar sta dohodek in bogastvo enakomerno porazdeljena med vsemi ljudmi. močno ne sploh ne soglašam soglašam niti-niti soglašam soglašam 1 2 3 4 5 Država 1 2 3 4 5 AT Avstrija 14,3 40,3 20,8 15,3 9,3 BE Belgija 16,3 42,7 14,9 21,3 4,8 BG Bolgarija 16,1 35,3 26,1 17,7 4,8 CH Švica 9,7 37,7 21,4 25,2 6,0 CY Ciper 23,8 41,3 19,8 12,7 2,3 CZ Češka 7,2 30,4 29,6 24,4 8,4 DE Nemčija 9,8 30,5 23,0 29,9 6,8 EE Estonija 3,7 20,8 25,4 41,5 8,6 FI Finska 5,9 30,6 22,4 34,1 7,0 FR Francija 32,1 36,5 13,5 13,8 4,2 GB Velika Britanija 11,1 34,3 20,3 28,8 5,5 HU Madžarska 16,6 31,5 32,9 16,2 2,7 IE Irska 14,1 45,8 15,3 20,5 4,3 IT Italija 25,5 50,2 16,7 6,5 1,2 NL Nizozemska 5,2 23,9 16,7 45,8 8,3 NO Norveška 4,3 17,5 21,2 44,5 12,5 PL Poljska 10,5 37,9 23,6 22,3 5,8 RS Srbija 19,7 40,6 18,0 17,6 4,1 SI Slovenija 16,9 55,0 14,2 12,1 1,8 Skupaj 13,9 36,1 20,9 23,3 5,8 774 G27 Družba je pravična, kadar tisti, ki trdo delajo, zaslužijo več kot drugi. močno ne sploh ne soglašam soglašam niti-niti soglašam soglašam 1 2 3 4 5 Država 1 2 3 4 5 AT Avstrija 39,2 51,8 7,0 1,6 0,4 BE Belgija 22,6 60,0 11,6 5,1 0,7 BG Bolgarija 28,5 51,7 13,8 4,7 1,2 CH Švica 14,3 64,3 15,1 5,8 0,4 CY Ciper 27,9 55,9 10,7 4,4 1,0 CZ Češka 24,5 45,1 19,5 8,7 2,2 DE Nemčija 22,9 63,2 10,0 3,4 0,5 EE Estonija 22,2 66,4 7,7 3,4 0,4 FI Finska 14,3 60,7 14,8 9,2 1,0 FR Francija 34,7 48,5 11,1 4,6 1,2 GB Velika Britanija 14,0 62,6 13,9 9,2 0,2 HU Madžarska 26,4 45,6 16,1 5,6 6,4 IE Irska 19,8 58,8 12,7 7,6 1,2 IT Italija 27,2 54,9 13,3 3,6 0,9 NL Nizozemska 12,1 66,0 13,4 7,8 0,7 NO Norveška 15,6 65,9 12,6 4,9 0,9 PL Poljska 24,8 56,2 11,9 5,2 1,9 RS Srbija 31,4 51,8 7,9 6,8 2,0 SI Slovenija 23,0 64,3 6,7 5,5 0,5 Skupaj 23,9 57,1 12,2 5,6 1,2 775 G28 Družba je pravična, kadar poskrbi za revne in tiste, ki potrebujejo pomoč, ne glede na to, če lahko kaj vrnejo družbi. močno ne sploh ne soglašam soglašam niti-niti soglašam soglašam 1 2 3 4 5 Država 1 2 3 4 5 AT Avstrija 30,6 50,4 13,8 4,5 0,6 BE Belgija 18,6 56,9 16,4 7,6 0,5 BG Bolgarija 20,8 40,9 25,0 9,0 4,2 CH Švica 21,4 61,1 13,1 4,0 0,4 CY Ciper 26,0 57,7 12,7 3,6 0,0 CZ Češka 11,0 36,0 34,7 13,7 4,6 DE Nemčija 21,0 62,7 10,8 4,9 0,6 EE Estonija 11,7 61,5 20,2 6,0 0,6 FI Finska 19,4 56,6 14,2 8,6 1,2 FR Francija 29,8 51,0 11,5 6,3 1,4 GB Velika Britanija 16,4 56,2 16,8 9,9 0,7 HU Madžarska 13,9 40,0 32,4 10,6 3,1 IE Irska 20,4 58,6 12,7 7,0 1,3 IT Italija 27,2 52,2 16,7 3,3 0,6 NL Nizozemska 14,6 60,7 15,8 8,2 0,7 NO Norveška 23,4 60,5 10,9 4,9 0,4 PL Poljska 11,9 47,6 24,0 13,0 3,5 RS Srbija 22,0 53,0 14,6 8,2 2,2 SI Slovenija 19,5 67,2 7,9 4,9 0,5 Skupaj 20,2 53,7 17,3 7,3 1,5 776 G29 Družba je pravična, kadar ljudje iz družin, ki pripadajo visokim družbenim slojem, uživajo privilegije v svojem življenju. močno ne sploh ne soglašam soglašam niti-niti soglašam soglašam 1 2 3 4 5 Država 1 2 3 4 5 AT Avstrija 4,6 17,0 20,5 29,7 28,2 BE Belgija 1,9 14,1 15,4 46,3 22,3 BG Bolgarija 2,7 10,2 30,4 32,2 24,4 CH Švica 0,9 9,4 18,4 46,8 24,5 CY Ciper 1,6 8,1 22,4 35,7 32,3 CZ Češka 2,4 18,8 34,2 27,1 17,6 DE Nemčija 1,0 11,3 20,8 47,6 19,3 EE Estonija 1,5 16,8 33,3 40,4 8,0 FI Finska 0,8 3,6 11,0 54,0 30,7 FR Francija 0,7 6,1 11,8 39,7 41,7 GB Velika Britanija 0,8 15,2 27,0 42,1 14,9 HU Madžarska 2,8 10,2 18,4 24,7 43,9 IE Irska 3,7 24,6 22,6 36,1 13,0 IT Italija 1,4 6,6 13,3 31,1 47,7 NL Nizozemska 0,6 5,4 8,3 53,5 32,3 NO Norveška 1,2 12,9 30,2 40,9 14,8 PL Poljska 1,8 14,3 19,9 38,9 25,1 RS Srbija 4,4 16,4 18,2 42,2 18,9 SI Slovenija 0,6 9,0 14,7 51,5 24,2 Skupaj 1,9 12,5 20,7 39,4 25,5 777 G30 Menim, da ljudje v glavnem dobijo to, kar si zaslužijo. močno ne sploh ne soglašam soglašam niti-niti soglašam soglašam 1 2 3 4 5 Država 1 2 3 4 5 AT Avstrija 7,1 46,7 22,2 18,1 6,0 BE Belgija 5,0 30,8 25,8 33,3 5,1 BG Bolgarija 4,6 19,7 33,7 30,0 11,9 CH Švica 4,7 46,0 25,8 20,6 3,0 CY Ciper 3,4 27,3 25,0 37,9 6,5 CZ Češka 1,5 19,8 27,8 37,2 13,6 DE Nemčija 3,6 38,4 30,9 22,9 4,2 EE Estonija 3,2 48,5 25,6 21,0 1,7 FI Finska 3,7 31,1 26,8 33,1 5,3 FR Francija 6,0 22,7 27,9 33,1 10,3 GB Velika Britanija 2,9 36,9 25,3 31,4 3,5 HU Madžarska 9,5 26,6 31,3 25,8 6,8 IE Irska 5,7 37,8 22,9 28,3 5,3 IT Italija 5,3 29,3 28,7 29,3 7,3 NL Nizozemska 1,6 31,5 25,1 38,9 3,0 NO Norveška 2,4 33,8 30,0 30,1 3,7 PL Poljska 4,8 37,4 26,9 26,9 4,1 RS Srbija 6,7 27,1 22,1 36,3 7,7 SI Slovenija 1,6 29,1 24,1 40,3 4,8 Skupaj 4,5 32,8 26,8 29,7 6,2 778 G31 Prepričan_a sem, da pravica vedno prevlada nad krivico. močno ne sploh ne soglašam soglašam niti-niti soglašam soglašam 1 2 3 4 5 Država 1 2 3 4 5 AT Avstrija 11,3 38,0 21,4 21,1 8,2 BE Belgija 5,4 38,0 21,4 29,8 5,5 BG Bolgarija 6,3 22,7 36,5 23,4 11,1 CH Švica 4,3 37,5 29,5 25,6 3,1 CY Ciper 1,7 21,3 24,2 42,8 10,1 CZ Češka 2,1 15,4 25,1 38,1 19,3 DE Nemčija 5,2 34,8 28,2 26,2 5,6 EE Estonija 3,7 31,7 25,5 35,1 3,9 FI Finska 6,9 37,5 18,1 33,2 4,3 FR Francija 4,7 23,5 23,7 38,5 9,6 GB Velika Britanija 1,9 28,1 22,8 41,1 6,0 HU Madžarska 9,4 27,3 30,4 26,7 6,2 IE Irska 4,7 30,4 19,6 35,4 9,8 IT Italija 7,0 37,9 27,4 22,5 5,2 NL Nizozemska 6,1 47,7 18,6 25,6 2,1 NO Norveška 2,4 16,3 21,2 50,9 9,2 PL Poljska 7,1 34,5 24,1 28,6 5,6 RS Srbija 8,1 28,6 21,6 33,6 8,2 SI Slovenija 2,9 25,2 19,7 43,4 8,8 Skupaj 5,5 30,7 24,3 31,9 7,6 779 G32 Prepričan_a sem, da bodo na dolgi rok ljudje poplačani za krivice, ki se jim dogajajo. močno ne sploh ne soglašam soglašam niti-niti soglašam soglašam 1 2 3 4 5 Država 1 2 3 4 5 AT Avstrija 8,4 34,6 25,4 22,6 9,0 BE Belgija 4,0 31,0 24,0 35,0 6,1 BG Bolgarija 6,4 20,0 36,3 24,1 13,2 CH Švica 2,8 31,8 30,2 31,3 3,9 CY Ciper 3,1 29,8 28,3 30,2 8,5 CZ Češka 1,7 15,1 26,6 35,3 21,3 DE Nemčija 2,3 29,3 29,5 33,0 5,9 EE Estonija 1,9 25,6 27,5 40,0 5,0 FI Finska 1,8 27,8 26,6 39,9 3,9 FR Francija 3,4 24,5 25,1 36,2 10,8 GB Velika Britanija 1,0 27,2 24,5 42,0 5,3 HU Madžarska 8,1 23,2 30,6 28,7 9,3 IE Irska 3,3 30,6 21,6 35,6 8,8 IT Italija 7,4 35,2 31,0 21,0 5,4 NL Nizozemska 1,9 32,9 24,3 38,1 2,8 NO Norveška 0,9 16,1 24,9 53,0 5,1 PL Poljska 5,8 38,0 25,1 25,6 5,6 RS Srbija 6,6 29,3 22,9 34,2 7,0 SI Slovenija 2,7 31,8 19,8 38,1 7,6 Skupaj 4,0 28,1 26,6 33,4 7,8 Študije in dokumenti 783 DRUŽBA V PREHODU IN VREDNOTE Projekt Slovensko javno mnenje 1966–20091 Niko Toš Od „prvotnega liberalizma“ do razpada SFRJ: obdobje 1968–1990 – Vrednote v prehodu I. Prva knjiga zajame obdobje od prve raziskave SJM v maju 1968 do raziskave v februarju 1990, torej tik pred prvimi demokratičnimi volitvami in pred osamo-svojitvijo Slovenije. Slovenijo in zavest Slovenk in Slovencev v tem času ozna- čujejo po eni strani razvoj med avtoritarnostjo in samoupravnostjo, enopartijski sistem, ideološki monopol, državna lastnina in na njih utemeljena represija in po drugi strani humano bistvo socializma, enakost, zamisel o družbeni lastnini in upravljanju, osvobajanje posameznika, relativna gmotna blaginja. To je pri ljudeh sproščalo, ustvarjalo (nestvarne) predstave o svetu, v katerem živijo, o možnostih preživetja in razvoja posameznika in družbe kot celote, hkrati pa jih je vse bolj tiščalo k tlom, k realnosti tega sveta, proč od iluzij. Kot narod smo Slovenci v tem obdobju izživeli dogmo o bratstvu in enotnosti v večnarodni skupnosti; razvijali smo novo narodno samozavest, znotraj enotnih federalnih okvirov živeli s svojo (socialistično) republiko, ki se je končno udejanjila v lastni suvereni državi. Izsledke iz začetnega obdobja raziskav javnega mnenja (1968–1971) lahko, pa čeprav nimamo primerjav za nazaj, označimo kot obdobje postopno sproščujoče se odprtosti in kritičnega razmišljanja o razmerah v družbi in politiki. V zavesti in opredelitvah ljudi najdemo nastavke (ostanke) pozitivnega vrednotenja političnega pluralizma, razvijanje pozitivnega odnosa do družbene lastnine in na njej temelječega sistema (samo)upravljanja, hkrati pa ohranjanja funkcionalnega odnosa do zasebne lastnine, sproščanje zavor v izražanju osebne religioznosti itd. Odprtost družbenega prostora, vizija samoupravne participacije ter visoko postavljena socialna varnost pa krepijo iluzijo o dolgoročnosti in perspektivnosti takšne ureditve. Raziskovalne zaznave razmer v sedemdesetih in začetku osemdesetih let – tudi zaradi samozaznave raziskovalcev – nakazujejo neko zastrtost, zaprtost druž- 1. Prvi del poglavja pod enakim naslovom je objavljen v knjigi Vrednote v prehodu IV. 784 benega, političnega in kulturnega ozračja in klime. V tem obdobju prevladujejo konformnost javnega mnenja, prevzemanje sistemskih postavk in pritrjevanje tem postavkam, v začetku sedemdesetih let pa tudi poizkus takrat vladajočih političnih sil, da bi raziskavo javnega mnenja, zgrajeno na „meščanskih idejnih in metodoloških vzorih“, ukinile. To obdobje je sociološka samorefleksija ozna- čevala kot svinčena leta in čas mortifikacije kritične sociologije. Kriza sistema vse bolj vstopa v zavest ljudi. Obdobje, ki ga prikazujejo raziskave, zbrane v prvi knjigi, je obdobje postopnega poglabljanja družbene krize, vse izrazitejšega osveščanja o družbeni in sistemski krizi in hkrati vse bolj izraženega zavračanja sistemskih postavk. V tem času – in še posebej na prehodu v osemdeseta leta – postaja kritičnost splošna sestavina stališč in opredelitev ljudi ter zajame politično in socialno zgradbo sistema in njene nosilce. Lahko ponovimo (Toš, 1987): prehod v osemdeseta leta označujejo množična frustracija ter nerazumevanje in pretresenost ljudi zaradi sprememb, ki nastajajo v njihovem življenju. Stališča ljudi se sproščajo (vsakršnih) dogmatskih kopren in pritiskov. Sekularizacijski procesi so hkrati procesi trganja ideoloških spon. Izkustvo odpira spoznavni dostop do gole stvarnosti: danes živimo mnogo slabše kot včeraj, kot pred desetimi leti; ideja o vplivu mnogih delavcev na odločanje o bistvenih vprašanjih dela in življenja se zaostruje v kritiko prakse odločanja, v spoznavanje o nedemokratičnosti in prilaščanju odločanja; iluzije se razblinjajo. Ljudje svoje eksistenčne probleme, ki so se zdeli v preteklosti že razrešeni, postavljajo znova. Vse bolj prepoznavajo krizo družbenih razmer, še posebej njene družbenogospodarske razsežnosti, in si zastavljajo vprašanja o vzrokih in krivdi. Zabrisujejo se meje med aktivizmom in fatalizmom, angažiranost nadomešča apatija – in vendar je angažiranost še vedno prikrita značilnost zavesti, še vedno usmerja k iskanju – in utemeljena je na kritiki. Nova kritična zavest, ki se izraža tudi v vrednotenjih, se ne kaže le v odnosu do političnih institucij, do države, temveč tudi na drugih področjih. Na primer v dedogmatizaciji religiozne zavesti in spoznanju o minljivosti in končnosti ideolo- ških dogem ter v zavračanju vsakršnega dogmatičnega urejanja družbe. Na novo se oblikuje in izraža zavest o lastni narodni, kulturni samobitnosti, o potrebi po varovanju narodnih dobrin, o jeziku, o enovitosti kulturnega prostora; oživlja zavest o širši pripadnosti, o možnostih in potrebah naroda; skratka, oblikuje se nova narodna samozavest. Zavest o krizi se še posebej izraža v vrednotenju materialnega področja življenja, v vrednotenju razmer pri delu, gospodarjenju, v odnosu do novih tehnologij, v pripisovanju pomena poklicu in znanju itd. Raziskave v tem obdobju nakazujejo postopne, kdaj pa kdaj pa celo sunkovite preobrate v smeri spreminjanja prevladujočih pogledov oz. nakazovanja alternativnih rešitev. To se kaže še posebej v odnosu do sistema oblasti, moči in politike, v postopnem odklanjanju avtoritarnih prvin sistema, v visokem vrednotenju 785 alternativnih družbenih gibanj, v uporu proti centralistični državi, proti vsakršni indoktrinaciji in manipulaciji. Izraža se tudi v zavzemanju za višje vrednotenje osebnosti, svobode, človekovih pravic, demokracije, samoodločbe, avtonomije naroda, odprtosti v širši kulturni prostor, v vznikanju družbenih gibanj in tvorb civilne družbe. Prevladujoča kritičnost in dedogmatizacija se v tem obdobju torej ne izražata zgolj v odnosu do pojavov ideologije, moči, oblasti, politike, temveč tudi v odnosu do drugih področij življenja. Na to opozarja tudi religijski izsek raziskave, ki nakazuje dve, na videz protislovni težnji: razmeroma stabilno in rahlo naraščajoče izražanje cerkvene religioznosti ob hkratnem sproščanju njenih dogmatskih okvirov. Religioznost ljudi je torej vse bolj sproščena političnih omejitev, a hkrati vse manj cerkveno dogmatska in vse bolj svetna, zemeljska. Še posebej vidne pa so tudi spremembe v vrednotnem razsežju, ki ga označuje pojem ekološke zavesti (Toš, 1993). Raziskave kažejo, da se naravne možnosti za življenje privzdigujejo na raven vrednote in merila usmerjanja družbenogospodarskega razvoja. Vse bolj se uveljavlja zavest o potrebi po družbeno-ekološkem usmerjanju tehnološkega napredka in gospodarskega razvoja. Odpirajo se novi pogledi na ekonomsko racionalnost varstva narave. Nova tehnologija ni apriorna vrednota. Končno se kažejo spremembe tudi v instrumentalnem vrednotenju dela, še posebej vseh oblik tako imenovanega neformalnega dela kot nujne podlage za preživetje. Seveda je prav takšno razumevanje dela v mnogočem izraz prevladujočih kriznih družbenih razmer konec osemdesetih let in odgovor na vse bolj zaostrene življenjske razmere, kot jih občutijo ljudje. Obrat k novemu, kritičnemu vrednotenju se izrazi v ocenjevanju družbenih razmer konec osemdesetih let (Toš, 1988). Odnos do političnih institucij tega časa se kritično izostri. Jasno se izrazi zahteva po odpravi monopolne, t. i. avantgardne vloge partije, opredeljene v ustavi, in njenega oblastniškega položaja v stvarnosti. Močno je poudarjeno zavzemanje za demokracijo (kot temeljno sistemsko prvino), odpravo hierarhične zgradbe družbe, odpravo jugoslovanskega centralizma ter svobodno pobudo posameznika, osnovnih skupnosti in naroda. To se še posebej izrazi v zavzemanju za večjo samostojnost nacionalne politike ter poudarjanju (povečevanju) samostojnosti republik in pokrajin oz. Slovenije kot republike. V zavesti tega časa se začrtuje zahteva po političnem pluralizmu, odpravljanju sle-hernega monizma in priznavanju pravic avtonomnega organiziranja na podlagi mnogovrstnih opredelitev in interesov ter zagotovitev dejanske enakopravnosti različnih nazorskih in drugih interesnih skupin ter možnost njihovega samostoj-nega političnega organiziranja. Kritična presoja zadene tudi do takrat tabuizirano področje sistema varnosti, obrambe in vojske. To se še posebej izrazi v zahtevi po demokratizaciji odnosov znotraj takratne jugoslovanske vojske, priznanju temeljnih človekovih pravic, zagotavljanju etnične identitete ter pravice do izpo- 786 vedovanja religioznosti znotraj vojske. V Sloveniji se v povojnem času (po letu 1945) tako prvič uveljavi civilno gledanje na vojsko. Seveda pa kritična presoja političnih razmer še posebej zadene delovanje federacije, predvsem s krepitvijo zavesti o avtonomiji naroda, republike. To se izrazi v zahtevi po spoštovanju razlik med republikami in pokrajinama, kar naj omogoči vsaki republiki oz. narodu, da si oblikuje svojo lastno ureditev političnega življenja in gospodarstva tako, da ne ovira drugih republik in pokrajin oz. narodov v njihovem razvoju ter da samostojno razvija svoje kulturne, politične in gospodarske ustanove in jih ne vsiljuje drugim. Izraža se v zavzemanju za odprtost oblik političnega, družbenega in gospodarskega življenja, v uveljavljanju oblik neposrednega demokratičnega odločanja, za referendum, neposrednost volitev in dejanski politični pluralizem ter v zavračanju voluntaristične teze o enotnosti. Kritični pogledi v času pred prehodom (1990) se še posebej osredotočajo na temelje družbenega in gospodarskega sistema. To se izrazi v zavzemanju za načelno in praktično izenačitev vseh lastninskih oblik, dopolnjevanje oz. nadomeščanje družbene in državne lastnine z alternativnimi lastninskimi oblikami, predvsem še z zasebno, zadružno in delničarsko lastnino povsod tam, kjer to lahko prispeva k oživitvi proizvodne funkcije lastnine. Dalje, za uveljavitev prvinske pravice posameznika, da lahko samostojno začne z gospodarsko dejavnostjo, uveljavitev temeljev podjetništva, racionalno organizacijo podjetja ter odpravo vseh oblik normativnega in političnega omejevanja njegove tržne samostojnosti; skratka, za usposobitev podjetja za njegovo samostojno nastopanje na trgu ter za njegovo samostojno razpolaganje z dohodkom in delitvijo dohodka. Kritičnost pri presoji družbenogospodarskih razmer se izraža tudi v odklanjanju lažnega solidarizma med skupnostmi na različnih ravneh. Ob vsem tem pa se še jasneje izrazi zahteva po avtonomiji naroda, republike in suverenem urejanju vprašanj nacionalnega in kulturnega razvoja. Vse jasneje in močneje se izražata nacionalna identiteta in nova narodna samozavest. Ideja o enotnem kulturnem prostoru v tem času se prepleta po eni strani z zavzemanjem za ohranitev sorazmerne etnične homogenosti kot značilnosti slovenskega matičnega prostora, s priznavanjem pravic sestavinam naroda zunaj matice, da sodeluje pri presoji vprašanj narodovega razvoja, in hkrati s priznavanjem etnične identitete pripadnikov drugih narodov, ki živijo znotraj slovenskega narodnega okolja, in zavzemanjem za njeno ohranitev. Da to ni zgolj zapiranje v lastni kulturni prostor in samozadostnost, kaže prevladovanje težnje po odprtosti v evropski in svetovni družbeni, gospodarski in kulturni prostor. V pogovoru ob raziskavi SJM 1989 se je zdel „osupljiv, tako rekoč srhljiv poda-tek“, da skoraj polovica Slovencev ni izražala več vere v socializem, češ da nima perspektive, da so se ljudje čutili popolnoma nemočne, ker so brez vpliva na politiko itd. Očitno se je predstava o demokraciji, ki temelji na množični soudeležbi, 787 sesuvala. Realni socializem je izgubil veljavo in zaupanje, hkrati pa so bile vse očitnejše težnje po „novem sistemu neznanega imena“ (Klinar, 1989). Čeprav je vera v samoupravni univerzalizem splahnela, pa je v zavesti ljudi samoupravljanje delovalo še vedno kot sinonim za demokracijo, za spoštovanje individualnih in kolektivnih pravic. Izhod iz krize bi torej mogel biti „sistem samoupravljanja, zgrajen na demokraciji, svobodnem gospodarstvu in spontanih političnih giban-jih“. V tem času je slovensko javno mnenje v iskanju alternativ valovilo med optimističnimi tezami o možnostih reform in obremenjenostjo s slutnjami, da bodo izhodi iz jugoslovanske krize tudi težki. Raziskave konec leta 1989 in v začetku leta 1990 so jasno pokazale, da ljudje terjajo spremembe ter da so pojmi človek, posameznik, narod in demokracija v presečišču želenega „prevratništva“. Hkrati pa so v tem času ljudje še vedno optimistično presojali možnosti za preživetje Jugoslavije kot večnarodne državne skupnosti in samoupravljanja kot regulatorja gospodarskih in političnih odnosov. Čeprav se je v javni zavesti vse bolj oblikovala zamisel o samostojni slovenski državnosti, se je zdelo še vedno verjetno, da bosta znotraj predrugačene federacije, morda v obliki konfederacije, mogoča umiritev mednacionalnih sporov in nadaljnji samostojen razvoj posameznih narodov. Seveda pa se je prav konec osemdesetih let jasno nakazovala tudi možnost, da se bodo nesoglasja in mednacionalni spori nadaljevali in poglabljali, da se bo Slovenija osamosvojila, Jugoslavija pa razpadla (Klinar, 1989). To je bilo torej obdobje, ko se je nacionalna samozavest čustveno izražala tudi v prevrednotenju lastnega naroda, v nekakšni blaženosti, pričakovanju vsega, kar bi mogla prinesti bližnja prihodnost. Med Slovenci se je utrjevalo prepričanje, da bi lahko preživeli in se razvijali kot narod: družbeno, kulturno, gospodarsko tudi zunaj okvirov Jugoslavije. Predvsem pa je bila jasno izražena težnja k visoki stopnji samostojnosti, avtonomiji in narodovi suverenosti. Slovenija po prvih demokratičnih volitvah in osamosvojitvi (1990–1998) – Vrednote v prehodu II. Raziskave s konca osemdesetih in začetka devetdesetih let se vse bolj usmerjajo k prepoznavanju temeljev in bistva avtoritarnega sistema ter možnosti in nuje njegovega spreminjanja, spremembe v demokratičen sistem. Raziskave iz tega obdobja, še posebej ob t. i. ustavnih amandmajih, kažejo na aktivno razumevanje temeljnih človekovih in državljanskih pravic: naravne pravice do življenja, svobode in lastnine, do svobodnega razvoja vsakega posameznika itd. To se izrazi v razumevanju temeljnih ustavnih pravic, kot so svoboda oblikovanja mnenj, svoboda govora in shodov, svoboda združevanja, svoboda veroizpovedi in verovanja, enakost pred zakonom, enakost političnih pravic, enakost socialnih pravic in pogojev, solidarnost itd. 788 Novo razumevanje demokracije, ki je značilno za ta čas, pa se ni omejevalo zgolj na pritrjevanje načelom o človekovi individualni svobodi, temveč tudi na razumevanje in poudarjanje načela svobode ljudstva oz. naroda. Pokaže se, da je v izhodišču takega razumevanja demokracije legitimna oblast, se pravi na svobodnih, tajnih in neposrednih volitvah izvoljena oblast. Oživi zavest o pomenu delitve oblasti, o pomenu in zagotavljanju možnosti za obstoj civilne družbe, postopoma se vzpostavlja novo razumevanje legitimnosti oblasti, pravne države in civilne družbe, ki neločljivo povezane ustvarjajo razmere za demokratični razvoj. Raziskave pokažejo večinsko pritrjevanje načelom, ki so v temelju druž- benega preobrata in demokratične zasnove nove slovenske države, zavzemanje za ta načela in njihovo sprejemanje. Gibanja za družbeni preobrat in nacionalno osamosvojitev so imela široko, lahko rečemo plebiscitarno podporo. Hkrati pa se v teh razmerah prvič pokaže razumevanje pomena volitev, parlamenta in političnih strank in ob tem spoznanje, da demokracije ne zagotavlja predvsem neposredna vladavina ljudstva, temveč demokratično izvoljen parlament, torej na svobodnih volitvah izbrana oblast in opozicija. V primerjavi s starim sistemom, ki je temeljil na enotnosti in kontinuiteti oblasti (in oblastnikov), temelji demokratična oblast na izbiri med tekmujočimi političnimi strankami in na opoziciji. „Kjer ni opozicije, tudi demokracije ni.“ Opozicija opravlja nadzorno funkcijo nad sicer legitimno izbrano (izvoljeno) oblastjo. Legitimna oblast, oblast v parlamentarni demokraciji, je zato vselej le začasna oblast, pa naj bo na ponavljajočih se volitvah še tolikokrat izvoljena (Toš, 1989). Že v tem obdobju, še posebej pa po družbenem obratu (1990) in osamosvojitvi (1991), prihaja poleg političnega bistva demokracije vse bolj do izraza tudi njena socialna razsežnost. Torej, razumevanje demokracije skozi razmere in oblike življenja, skozi soodločanje, sodelovanje in soupravljanje z razmerami v neposrednem okolju (gospodarskem, kulturnem, civilno-družbenem). Spremembe, kot so se nakazovale ali se v novem sistemu uveljavile, so zamejevale ali odpravljale nekatere prvine dotedanje socialne in ekonomske demokracije (egalitarizem, pravica do dela, varnost zaposlitve, visoka socialna varnost, dostopnost zdravstvenih, izobraževalnih in kulturnih dobrin itd.). Nadomeščanje po svojem bistvu avtoritarnega, a po svojem učinkovanju in razumevanju participatornega in socialnega sistema s parlamentarnim, tržnosocialnim sistemom, ki je zgrajen na političnih strankah, posrednem zastopstvu, zasebni lastnini in tekmovanju, je sprožalo protislovne poglede in razumevanja. Raziskave v tranzicijskih družbah Srednje in Vzhodne Evrope v devetdesetih letih so pokazale na močno prisotnost „retardirane“ zavesti in na prevladujoče kritično ocenjevanje delovanja demokratičnih institucij v novih razmerah. Pokaže se, da ljudje na načelni ravni sprejemajo postulate parlamentarne demokracije s političnimi strankami, zasebno lastnino in načeli delovanja trga vred, na empirični ravni pa so do demokratičnih institucij, in še posebej do političnih strank, skrajno nezaupljivi. Zavračajo vse 789 tiste posege legalne oblasti, ki zaradi uveljavljanja tržnih načel in avtonomizacije gospodarskih subjektov zmanjšujejo obseg socialne države in solidarnosti na področju zdravstva, izobraževanja, socialnega varstva itd. Čas, v katerem so potekale raziskave v začetku devetdesetih let, je «čas pred tem in čas po tem», je čas dogajanja preobrata; v določenih pogledih je to čas pred «preobratom», v drugih pa čas po njem (Toš, 1992) – in celo daleč proč od njega. Raziskave v tem času zajemajo subjektivne razsežnosti «prehajanja», torej stališča, vrednotenja in poglede ljudi, njihovo intimno doživljanje sprememb in izpovedovanje pričakovanj. Izsledki raziskav pokažejo značilna in prevladujoča gledanja na ključna družbena vprašanja – in torej tudi na premike v zavesti nasploh. V obdobju ustanavljanja in mednarodne uveljavitve nove nacionalne države se tako slovenska narodna samozavest izraža v visokem vrednotenju institucij, ki zagotavljajo narodno samostojnost, izraža se v svojevrstnem nacionalnem aktivizmu, zavzetosti za vse lastno narodno in vse bolj izraženem razlikovanju do drugačnega, do drugega in tujega. To dobiva svoj negativni odzven v izražanju nacionalne nestrpnosti, v zanikanju enakih pravic ljudi v okolju in v posameznih primerih celo v agresivnem nacionalizmu. Na podlagi izsledkov raziskav te pojave analizira in o njih izčrpno poroča P. Klinar (1992); najprej v svojih zapisih o slovenski nacionalni zavesti med osamosvajanjem in malo pozneje v članku O medetničnih odnosih v Sloveniji po osamosvojitvi ter o nacionalni identiteti in etnonacionalizmih v Sloveniji v prehodnem obdobju (1994). Pri tem opozarja na družbeno strukturno determiniranost narodne samozavesti, ki je sicer nasploh močno izražena, na evforično vzdušje v zvezi z razglasitvijo osamosvojitve, predvsem pri socialnih kategorijah, ki živijo v izobilju. Dalje, da se je med redefiniranjem položaja slovenskega naroda v slovensko nacionalno državo zasidral prikriti nacionalizem, predvsem še pri nižjih socialnih slojih in med mladimi, ki je našel svoje politične posrednike tudi med novimi strankami, itd. Poleg vprašanj, povezanih z uveljavljanjem nacionalne države, so v tem času v ospredju vprašanja razumevanja razmerja med demokracijo in gospodarskim prestrukturiranjem družbe, še posebej vprašanje odnosa do enakosti in do preživetja vseh v razmerah, sprejemljivih za človeka. Ti vidiki so prikazani na podlagi izsledkov raziskav v obravnavi lastninskega in blaginjskega sindroma pri Slovencih. Čeprav je težnja k enakosti v družbenih razmerah po preobratu še močneje izražena, ugotavlja V. Rus (1992), da za večino Slovencev enakost ni pogoj za demokracijo in da je še manj nekaj, kar kaže enačiti z demokracijo. V tem pogledu so Slovenci prerasli iluzijo zgodnjega socializma, ki je v socialni enakosti videl hkrati tudi politično svobodo. Pokaže se, da je slabitev vloge socialne države v kriznem obdobju po sodbah Slovencev izrazito nezaželena. Kakršno koli zmanjševanje socialne varnosti nižjih slojev je lahko usodna politična zmota, ki temelji na zanemarjanju dejstva, da z naraščanjem krize zavest o solidarnosti 790 kot trajni sestavini sistema oz. kot regulatorju krize izrazito narašča. Določanje zgornje mere neenakosti je torej pomembno tako z vidika ohranjanja socialnega ravnovesja, pa tudi zaradi ohranjanja dinamike gospodarskega prestrukturiranja in s tem preobražanja celotne družbe. Pomembno je ohranjanje ravnotežja med javnim (socialnim) sektorjem in vse bolj tekmovalnim zasebnim sektorjem. Ljudje se izrekajo za vzpostavitev tega ravnovesja s priznavanjem pomena dejavnosti, utemeljene na zasebni lastnini, in potrebe po njenem razvoju, hkrati pa se močno zavzemajo za ohranitev in nadaljnji razvoj socialne države. Poznejše raziskave, vse do konca devetdesetih let, le še dodatno okrepijo vtis, da je ohranjanje socialnega ravnotežja odvisno od delovanja socialne države. Tako si ustanove, ki zagotavljajo socialne storitve in vsaj pretežno ohranjajo pridobljeno raven splošno dostopnih javnih programov na področju varstva brezposelnih, socialnega varstva, pokojninskega zavarovanja, zdravstvenega varstva, izobraževanja, kulture in znanosti, pridobijo (poleg klasičnih nacionalnovarnostnih ustanov: vojska, policija) visoko stopnjo zaupanja med ljudmi. Da je zavest o pomenu socialne države močno zasidrana in uveljavljena vrednota ne le v Sloveniji oz. v državah v prehodu, temveč univerzalna vrednota evropske civilizacije, jasno pokažejo izsledki mednarodnih primerjalnih raziskav, še posebej mednarodna raziskava o razumevanju vloge države (ISSP, 1992, 1999, 2009) in svetovna oz. evropska raziskava vrednot (WVS 1992, 1995, 1999, 2005 in 2008). Vrednotenja v tem obdobju zaobjamejo nove oblike, ustanove in odnose. To še posebej velja za politični oz. strankarski pluralizem, kot se izraža v parlamen-tarnem političnem sistemu, ter za volitve in politične stranke (Markič, 1992). Te „ustanove“ smo v obdobju sedemdesetih in osemdesetih let raziskovali s pomočjo „lastnih“ konceptualizacij, v devetdesetih pa smo jih lahko raziskovali v mednarodnih primerjalnih okvirih. V presečišču vrednotenja ljudi v tem času je vidna preglednost demokratične institucionalizacije: potek politične igre v parlamentu, spopadi med strankami, strankarskimi prvaki, interesno usklajevanje, oblikovanje in razpadanje vladnih koalicij in predvsem – nedozorelost vse te igre, ki temelji na slabi pripravi igralcev in nizki igralski (politični) kulturi. Tako so se v javnosti izoblikovale predstave o vrednem in nevrednem, učinkovitem in neučinkovitem, pravnem in nepravnem ter končno o demokratičnem in nedemokratičnem v vsa-kodnevnem političnem življenju. Demokratična praksa v tem obdobju ljudi ne zadovoljuje, zato prevladujeta odklonilen odnos do nje in kritičnost. Nove politične ustanove so neposredno po prehodu sicer uživale začetni bonus, kar se je izražalo v večjem začetnem zaupanju. Še posebej visokega zaupanja so bile deležne nacionalnovarnostne institucije, kot so: teritorialna obramba, milica oz. pozneje policija in vojska, ki so zadostile pričakovanja ljudi med osamosvajanjem oz. vzpostavljanjem slovenske državnosti, pozneje pa se je to zaupanje umirilo in deloma ali pretežno splahnelo. Nacionalne gospodarske in finančne ustanove 791 (podjetja, banke, nacionalna valuta) na začetkih slovenske državnosti med ljudmi niso vzbujale nikakršnega zaupanja, vendar so si ga do konca devetdesetih let postopoma (nekaj) pridobile. Politične institucije (parlament, politične stranke itd.) pa so (začetno) zaupanje že kmalu na začetku zapravile – kar še posebej velja za politične stranke. Če so se ljudje do strank neposredno ob prehodu le stežka opredeljevali zaradi neizkušenosti, se konec devetdesetih let do njih neradi opredeljujejo, ker stranke v njih ne vzbujajo zaupanja, ker jih odklanjajo. V nazorskem in političnem spopadu, ki se je razplamtel z obratom, stopajo v ospredje tudi vprašanja vrednotenja preteklosti (Roter, 1992). Na razumevanje prehoda in odnosa ljudi do strukturalnih sprememb seveda lahko odločilno vpliva vrednotenje preteklosti. Prav zaradi ostrine spopada ob tej temi smo o „vrednotenju preteklosti“ izvedli dve raziskavi (1995 in 1998) – in kasneje to smer raziskovanja (vrednotenja preteklosti) nadaljevali. V središču kulturnega boja pa je hkrati z vprašanjem o vrednotenju preteklosti tudi vprašanje položaja ter zgodovinske in aktualne vloge cerkve. Vprašanj odnosa do cerkve smo se v tem času lotevali v okviru širših religioloških mednarodnih primerjalnih projektov. Tako smo v letih od 1991 do 1998 izvedli pet obsežnih (religioloških) raziskav, ki kažejo na potek sekularizacijskih procesov v Sloveniji in v evropskem prostoru in ki ponazarjajo novodobno religioznost Slovencev. Ugotovili smo, da se prebivalci Slovenije po izražanju religijske zavesti, pa tudi glede na dinamiko in potek procesov sekularizacije v zadnjih desetletjih, nekako normalno razvrščajo v evropski prostor. Normalno pri tem pomeni, da se Slovenija glede na porazdelitev odgovorov na religijska vprašanja in glede na izražanje vernosti uvršča v evropski kontinuum, nekako blizu Nizozemske, Zvezne republike Nemčije, Madžarske, je pa oddaljena od vrednostnih vzorcev in izražanja verovanj, kot se kažejo na podlagi raziskav v Italiji, na Poljskem, pa tudi v novodobni Hrvaški; torej v državah z izrazito katoliško kulturno tradicijo oz. z izrazito novodobno katoliško presnovo. Izsledki raziskav kažejo, da se štiri desetletja vladajoče ateistične ideologije sicer izražajo v strukturi vernosti in odnosu ljudi do cerkve; to velja še posebej za obdobje neposredno po drugi svetovni vojni. Od tu dalje – in to ponazarjajo podatki – pa se ljudje v svojem vrednotenju pretežno osvobodijo vpliva sistema, moč ideološke indoktrinacije upade in prevladujoče sekularizacijske težnje se zaobrnejo šele konec osemdesetih let. V zadnjem obdobju je v vzponu „sekularizirana religioznost“, torej neko novodobno izražanje religioznosti, ki ni predvsem in izključno povezano s cerkvijo in cerkveno dogmatiko in ki se na vrednotnem področju od nje celo močno oddaljuje. To je pojav, ki je bolj kot s cerkvijo (v Sloveniji) povezan z dinamičnim spreminjanjem vrednot v zahodnoevropskem kulturnem in vrednotnem prostoru. Družbeni preobrat sam po sebi tako ni globlje zarezal v religiozni svet, pač pa je nastal premik v vrednotenju delovanja cerkvenih institucij. Kljub visokemu soglasju o pastoralni, moralni in socialni vlogi cerkve uživata cerkev in duhovščina med ljudmi le omejeno zaupanje, saj ju skupaj s političnimi strankami in parlamentom razvrščajo na dno lestvice zaupanja. 792 V tem obdobju (1990–1998) smo raziskovali tudi vrsto drugih tem, ki jih tu lahko le omenimo. To so npr. teme o: vrednotenju družine, vzgojnih vrednotah, razumevanju in vrednotenju zdravja in zdravstva, športnih dejavnostih in rekreaciji, okolju kot vrednoti in pogledih na biotehnologijo, varnosti in občutkih ogroženosti, kulturnem delovanju, vključenosti ljudi v medijski prostor, medsebojnih povezavah ljudi in socialnih omrežjih, družbeno-prostorskem in prometnem razvoju in vrednotah, ki naj ga usmerjajo itd. Vse te in druge teme in vidiki prav tako prispevajo k spoznavanju razmer in Slovenčevih vrednotenj v tem raznolikem in hkrati razvojno bogatem obdobju. Lahko bi rekli, da je to obdobje „v prehodu“ in vrednote ljudi v tem času so „vrednote v prehodu“. Utrjevanje demokratičnega (tržno-socialnega) sistema (1999–2004) – Vrednote v prehodu III. Raziskave, opravljene v letih 1999–2004, označujejo izrazito dinamično družbeno-razvojno obdobje s konca devetdesetih let, ko postajajo prepoznavne nove družbene strukture in procesi. Demosovo oživljanje lastniškega (denacionalizacija) sloja že na začetku devetdesetih, postopna privatizacija oz. razkroj t. i. družbene lastnine, skoraj deset let razvoja, utemeljenega na zasebni lastnini, torej na kapitalskih odnosih temelječega gospodarstva – vse to rojeva nov lastniški „podmladek“ in družbeno prepoznaven sloj premožnih ljudi, kapitalistov, na eni strani in jasneje zamejen sloj revnih (družin) na drugi strani, katerih socialno-ekonomski položaj je odvisen od delovanja socialne države v obliki podpor brezposelnim, nezaposljivim, nesposobnim za samostojno preživljanje in hkrati od ohranjanja prvin socialne države na področju zdravstva, izobraževanja, medgeneracijske solidarnosti itd. Raziskave iz tega časa na eni strani pokažejo protislovnost v razumevanju države, ki naj se po možnosti umakne iz gospodarskega okolja in omejuje svoje poseganje vanj, ki naj zmanjšuje obseg obdavčitve dohodkov iz dela in kapitalskih dobičkov in naj gospodarstvo prepusti (neoliberalnemu) tržnemu urejanju, ter na drugi strani hkrati pripisovanje visoke odgovornosti državi za ohranjanje temeljnega socialnega ravnotežja v družbi, za odpravljanje socialnih neenakosti, za izenačevanje dostopa vseh do ključnih dobrin, kot so: zdravje, izobrazba, socialna varnost, pa tudi pripisovanje odgovornosti državi za delovanje pokojninskega sistema oz. sistema medgeneracijske solidarnosti, za zavarovanje in ohranjanje naravnih in okoljskih vrednot itd. Protislovnost v oblikovanju in izražanju interesov, vrednot in stališč zaostruje vrednotna cepitev na „levo in desno“, na „konservativno in liberalno“ ter dodatno še poglabljanje razhajanj na etnično-nacionalni podlagi in na podlagi vrednotenj oz. prevrednotenj razlik iz preteklosti, medvojne in povojne, na vprašanje t. i. narodne sprave itd. Vsi ti pojavi so v novih demokratičnih okvirih in razmerah prišli do izraza že v začetku devetdesetih – za temeljne vrednote, za prevladujočo podporo in posledično za zadosten delež (legitimno) 793 pridobljene moči pa spopad traja – vse v sedanji čas. Edina točka razmeroma visokega nacionalnega soglasja se je pokazala v prizadevanju za vključevanje v t. i. evroatlantske povezave, torej za polnopravno vključitev v EU ter v manjši meri in le deloma tudi za vključitev v Nato – sicer ob izrazito razlikujočih se motivih in argumentacijah za obe vključitvi. Oglejmo si, kaj kažejo raziskave SJM iz tega obdobja. Visoka nacionalna in deželna (državna) identifikacija je skupna značilnost prebivalstva Slovenije, delež nizko identificiranih na tej podlagi je zanemarljiv. Poleg tega so vrednostne usmeritve, ki izkazujejo popolno ali pretežno podporo in so visoko uvrščene v hierarhiji vrednot: enakost med spoloma, majhne socialne razlike, evropska usmerjenost, narodna identiteta, pravica do splava, varstvo pravic delavcev, pozitivno vrednotenje NOB, zavzemanje za odpravo smrtne kazni; na sredino vrednostne lestvice se uvrščajo: vračanje premoženja ter pojmi liberalizem, socializem in globalizacija; na dnu vrednostne lestvice pa pojmi kapitalizem, domobranstvo, zavzemanje za verouk v šolah. Prevladujoče vrednotenje se kaže tudi v izražanju nezaupanja v institucije demokratičnega sistema oz. nosilce formalnih sistemskih vlog. Na vrh lestvice zaupanja se tako uvršča družina, visoko so umeščeni izobraževalni sistem, pa tudi označevalci ekonomskih razmerij, kot so slovenski tolar, banke in gospodarstvo nasploh. Politične institucije oz. označevalci odnosa do političnega sistema se uvrščajo mnogo niže; med njimi se institucije, ki zagotavljajo varnost (vojska, policija), uvrščajo višje, medtem ko se uvrščajo nižje in nizko institucije, ki zagotavljajo legitimnost sistema in udeležbo ljudi v njem (državni zbor, politič- ne stranke, vlada). S prevladujočim nezaupanjem so obremenjena sodišča, ki naj zagotavljajo legalitetno načelo in delovanje pravne države; prav tako nizko pa je uvrščena tudi cerkev z duhovščino, ki sicer simbolizira vrednotno najdejavnejši del civilne družbe, ki se v aktualnih slovenskih razmerah, bolj kot s svojo pastoralno vlogo, ukvarja in spopada za uveljavitev oz. vrnitev svojih zgodovinskih, nazorskih, statusnih in premoženjskih položajev, pravic ter privilegijev. Na to, da kritična presoja stanja in poteka demokratične institucionalizacije ni slovenska posebnost, da gre za splošen pojav, še posebej izražen v t. i. državah v prehodu, smo že opozorili. Mera kritičnosti pa je v Sloveniji izostrena, na kar opo-zarjajo mednarodne primerjave. Deloma to popravljata še vedno visoka odzivnost volivcev na volitvah ter podpora ob ključnih političnih in nacionalnih odločitvah, izražena npr. na plebiscitu o samostojnosti ter referendumih o pridružitvi EU in Natu. Skrajno kritično pa je vrednotenje političnih strank, pa tudi državnega zbo-ra, sodišč idr., kar nas opozarja na prevladujočo nizko raven politične kulture in profesionalizma nosilcev političnih vlog, na nizko raven kulture politične elite. V političnem odločanju, tako znotraj zakonodajne in izvršne oblasti kot tudi v prostoru delovanja opozicije, je še vedno opaznih vse preveč značilnosti hierarhičnega odločanja in uveljavljanja hierarhičnih avtoritet. Prevladujoča kritičnost še posebej 794 zadeva razumevanje demokracije kot politične metode, ko udeleženci odločanja niso pripravljeni upoštevati skupnih, istih pravil – in sprotno odločanje temelji zgolj na preglasovanju in nadzor opozicije zgolj na zavračanju in izničevanju odločitev vlade. Seveda pa je spopad brez upoštevanja demokratičnih pravil oz. z zanikanjem nekaterih temeljev demokratične ureditve politično opravičljiv le, če ustreza svojim mnenjskim zaledjem, če jih krepi oz. jih spodbuja. Tako zavzemanje za avtoritarno urejanje kot nadomestitev neučinkovitega parlamentarizma ali pa ksenofobični odzivi javnega mnenja na prizadevanja za pravno ureditev položaja neke obrob-ne skupine oz. poizkus netenja „spopada civilizacij“ oz. „kulturno-religijskega spopada“ o vprašanju graditve verskega objekta na podlagi ustavno opredeljene pravice do svobode izražanja veroizpovedi in enakosti državljanov glede na vero dobijo svoje pragmatično politično opravičilo v spopadu za oblast – in seveda svoj javnomnenjski izraz. Vprašanje politične kulture torej ne zadeva zgolj politične elite, temveč politično kulturo prebivalstva, volilnega telesa nasploh in potek njegove politične socializacije. Politični spopad, ki poteka znotraj političnih elit, je sicer medijsko pregleden, ljudje pa se čutijo potisnjene na rob, zunaj dogajanja, zato tem prej podlegajo manipulacijam. Visoka mera kritičnosti, celo izostrena kritičnost do institucij sistema in njihovih nosilcev, je pri tem najmanj moteča. V tem obdobju (1999–2004) je Slovenija, sicer tradicionalna udeleženka mednarodnih raziskav, vse pogosteje vključevana tudi v aktualne mednarodne primerjalne analize. Seveda brez vztrajne sleditve mednarodnim družboslovnim primerjalnim programom to ne bi bilo mogoče. Spodbuda za primerjalno raziskovanje pa je prav gotovo v dejstvu, da se je Slovenija leta 2003 dokončno vključila v evropsko zvezo narodov. Slovenija je v tem obdobju postala zanimivejša za Zahodno Evropo. Ta si je zastavljala vprašanja o tem, kakšne so prevladujoče politične, ekonomske, kulturne in vrednotne strukture v srednje- in vzhodnoevropskih državah, ki vstopajo v t. i. evroatlantske povezave. Temu zanimanju je sledil tudi R. Inglehart, eden najdejavnejših raziskovalcev vrednot v zadnjih desetletjih. Svoje opazovanje in analizo je usmeril v poizkus oblikovanja vrednotne tipologizacije sodobnih družb na razsežnosti materialistične – postmaterialistične vrednotne usmeritve. Prišel je do prepoznave več kulturno vrednotnih tipov: prvič, kulturnozgodovinsko sicer neenotno, a vendar dovolj vrednotno enotno združbo držav Zahodne Evrope (EU); drugo enotnejšo celoto sestavljajo nekdanje socialistične (komunistične) države; tretjo obsežno vrednotno območje enači z angleško kulturno-jezikovnim območ- jem; prepoznava pa še azijsko, latinskoameriško in afriško kulturno vrednotno območje. Med nekdanjimi komunističnimi državami posebej opazuje Češko, Madžarsko, Poljsko – med njimi tudi Slovenijo. V njegovi uvrstitvi je Slovenija na razsežnosti „tradicionalno – sekularno“ uvrščena visoko v racionalno sekularni smeri. Znotraj take opredelitve Slovenija po njem velja za sodobno, racionalno in sekularizirano družbo, ki se na razsežnosti materialistične – postmaterialistične vrednotne usmeritve uvrsti nekako na sredino in na obrobje prostora, v katerem 795 je uvrščena večina zahodnoevropskih držav. Inglehart ugotavlja, da glede na prevladujoče vrednotne usmeritve omenjenih štirih družb ni nobenega razloga, ki bi govoril proti vključitvi srednjein vzhodnoevropskih držav v EU, saj gre pri tem za kopičenje vrednotno istorodnih družb. Drugače rečeno, vrednotni svet štirih družb je enak oz. podoben vrednotnemu svetu družb oz. držav članic EU. Z vidika prevladujoče kulture, pa tudi z vidika gospodarstva in politike so te države lahko združljive z drugimi članicami EU. Pri tem Inglehart ugotavlja, da se ZDA sicer uvrščajo visoko na razsežnosti materialistično – postmaterialistično, a hkrati izjemno nizko na razsežnosti tradicionalno – sekularno racionalno in s tem potrjuje ugotovitve vrste drugih družboslovcev (npr. Lipseta), da je ameriška družba zelo neenotna, polarizirana in da v njej še vedno prevladuje tradicionalna in nesekularna usmeritev. Na tej razsežnosti se ZDA uvrščajo značilno nižje kot Slovenija in druge evropske države. Gre za obdobje v razvoju ameriške družbe z očitnimi težnjami k tradicionalnim in nesekularnim vrednotam. To se še posebej izostreno pokaže v zadnjem času, po 11. septembru 2001, ko se zruši mit o ameriški nedotakljivosti in varnosti, kar se močno odrazi v vrednotah Američanov. Seveda pa ameriška kultura prevladujoče določa spreminjanje vrednot v sodobnem svetu. Pri tem je mogoče prepoznati dvoplastnost vpliva ZDA na svetovne vrednotne in kulturne razmere: ena plast določa prevladujočo konservativnost in nesekulariziranost, druga pa je globalistična usmeritev svetovnega gospodarstva, ki sicer povratno deluje tudi na ameriško družbo, ko se ta pogosto odziva skrajno egoistično in na tej podlagi ureja svetovne razmere. Da to vpliva tudi na prevladujoče vrednotenje pri nas, nakazujejo zadnje raziskave (SJM 2001–2003), ki kažejo sicer na izredno močno izraženo vrednotenje svobode in enakosti, vendar sta ti dve vrednoti v primerjavi z varnostjo degradirani: varnost se uvršča višje (Toš, 2003). Neposredneje kot Inglehart se vrednotnih usmeritev Slovencev lotevata norveška sociologa U. Listhaug in K. Ringdal, ki v svojo analizo na podlagi raziskav ESS in WVS vključita petnajst evropskih držav. Glede pomembnosti vere in vernosti se Slovenija v njuni analizi znajde nekako na sredini – skupaj s Švico, Nizozemsko, Finsko – in značilno odmaknjena od držav z visokim vrednotenjem cerkve in vernosti (Portugalska, Irska, Poljska, Grčija) oz. držav z najvišjo stopnjo sekularizacije (Češka, Švedska, Norveška itd.). Položaj Slovenije je glede vernosti bližje sekulariziranim zahodnoevropskim državam kot pa državam z močno krščansko tradicijo, tako zahodno- kot vzhodnoevropskim. K aktualni razpravi o „srečnosti Slovencev“ lahko dodamo njun preizkus povezanosti „zadovoljstva z življenjem“ in „srečnostjo“ v omenjenih evropskih državah. Pokaže se, da smo prebivalci Slovenije, tudi kar zadeva ti dve razsežnosti, uvrščeni nekako na sredini prostora, skupaj z Izraelci, Grki in Čehi, z odmikom od „zadovoljnejših“ in „srečnejših“ Švicarjev, Fincev, Norvežanov, Nizozemcev itd. ter in bistveno nad Madžari, Poljaki, Portugalci, ki jih označuje manj zadovoljstva in sreče kot Slovence. Njuna analiza opozori na visoko vrednotenje enakosti ter ureditve in 796 akterjev, ki jo zagotavljajo. Slovenci skupaj z Grki, Portugalci, Španci, Madžari, Izraelci in Finci poudarjajo odgovornost vlad za zmanjševanje dohodkovnih razlik in potrebo po močnih sindikatih – ob hkratni usmerjenosti k zagotavljanju enakosti. Težnja po enakosti torej ni zgolj oz. predvsem pokomunistična vrednotna usedlina, temveč značilna evropska, tudi zahodnoevropska, vrednotna usmeritev. Norveška raziskovalca opažata tudi, da se odnos do ključnih političnih institucij izraža v nezadovoljstvu z demokracijo, nezadovoljstvu z vlado, pa tudi z opozicijo itd. Slovenija se tu znajde skupaj z Irsko, Anglijo, Španijo, Grčijo, Nizozemsko, Norveško itd. Torej tudi nezadovoljstvo s političnimi institucijami ter načinom in učinki njihovega delovanja ni nič posebej značilno „pokomunističnega“ ali posebej „slovenskega“. Norveška družboslovca sta svojo analizo sklenila z ugotovitvijo, da je sprejemanje vrednot proces, na katerega sicer vpliva položaj družb in kulturnih področij, da pa se glede na njihovo odprtost in prepletenost povezav omenjene družbe vse bolj približujejo skupnim vrednotam. Ugotavljata pa, da so vrednote Slovencev sekularizirane, brez izrazitega vpliva katoliške preteklosti, po čemer se Slovenija razlikuje od mnogih drugih pokomunističnih držav s katoliško tradicijo. Po njunem mnenju Slovenija dobro obvladuje prehod k demokraciji. To se še posebej izraža v zmanjšani nestrpnosti do etničnih manjšin, kar pa ne velja za večino javnosti v drugih pokomunističnih državah. Hkrati pa opozarjata, da je pokomunistična javnost bolj nestrpna kot javnost v tradicionalnih demokracijah Zahodne Evrope. K navedenima prikazoma iz primerjalnih analiz dodajmo še opažanja iz lastne analize pojavov religioznosti v izbranih srednje- in vzhodnoevropskih državah (Toš, 2003). Analiza je bila usmerjena k razkrivanju notranje religioznosti, oprta na trditve v razsežju verovanja v boga, vere v posmrtno življenje in ortodoks-nost. Analiza odgovorov na petnajstih trditvah je omogočila oblikovanje tričlene tipologije notranje religioznosti: cerkveno religiozni, avtonomno religiozni in nereligiozni. Glede na razmerja deležev treh tipov v posameznih državah se oblikuje uvrstitev, ki po deležih cerkveno religioznih v vrh uvršča Poljsko (44,6 %) in Hrvaško (39,6 %), z značilnim zaostankom pa sledita Litva (29,9 %) in Slovaška (28,0 %); bistveno nižje pa se uvrščajo Slovenija (18,7 %), Madžarska (14,9 %) in najnižje Češka (11,3 %). V tej uvrstitvi se visoko uvrščene države ravno tako visoko uvrščajo po deležu avtonomno religioznih (Poljska 34,1 %, Hrvaška 29,8 % itd.). Po deležu nereligioznih pa se najviše uvrstijo Češka (76,8 %), Madžarska (65,5 %) in Slovenija (60,1 %). Očitne so torej razlike v izražanju notranje religioznosti med prebivalci Slovenije ter med prebivalci Poljske in Hrvaške na eni strani ter Češke in Madžarske na drugi. Torej tudi v prostoru srednje- in vzhodnoevropskih družb, kljub (pretežno) katoliški tradiciji, Slovenija zavzema sredinski položaj z značilnim odmikom od tradicionalnih katoliških držav – in bliže Madžarski in Češki. Glede na bližnjo zgodovino je Slovenija sicer najbližje Hrvaški, s katero je delila usodo skupne države. Med opazovanimi pa je bila Slovenija v zadnjih 797 desetletjih pred sistemskim obratom brez dvoma daleč najbolj evropsko odprta med njimi. Na kulturne in nazorske razmere v Sloveniji so iz sredine petdesetih let neprimerno bolj vplivali evropski duhovni tokovi kot pritiski avtoritarnega sistema. Sekularizacije nista spodbudili duhovna in fizična prisila in zamejenost (prisilna sekularizacija), temveč predvsem družbeni procesi, ki so jo določali oz. sprožali tudi drugje po Evropi. Vrednotna umestitev Slovencev na kulturnem zemljevidu sveta; preizkus demokratičnih načel in liberalno-tržnih praks (2004–2009) – Vrednote v prehodu IV. Obdobje 2004–2008. Zaključek predhodnega obdobja (2002–2004), po letih liberalno-leve vladavine, označuje sicer uspešna izpeljava dokončne umestitve Slovenije v družbo evropskih narodov in držav, hkrati pa, v notranjih odnosih, vse bolj izrazito prevladovanje klientelističnih praks, ki so predmet vse izrazitejše kritike z desne in odklanjanja volivcev. Takšne razmere se izrazijo v rezultatih volitev (2004), kar prvič po ustavnem konstituiranju RS privede do frontalne zamenjave političnih sil; desnosredinske stranke prevzamejo zakonodajno in izvršno oblast. Potrdi se demokratično načelo o izmenljivosti nosilcev oblasti. Opozicijska predvolilna kritika razkriva klientelistične prakse in korupcijo, hkrati pa opozarja na zastoje v družbenem in političnem razvoju, ki poteka neskladno z ustavno opredelitvijo socialno-tržno utemeljenega demokratičnega sistema. Tako je konec leta 2004 volilno telo močno podprlo politični obrat in hkrati izrazilo velika pričakovanja glede izboljšanja družbenih razmer ter ponovno prebujalo zaupanje v demokratične institucije sistema. Zdelo se je, da se s tem odpira daljše obdobje umirjenega reformnega razvoja slovenske družbe na socialno-tržnih izhodiščih, z izrazitejšimi konservativnimi vrednotnimi poudarki. Raziskave v tem časovnem preseku pokažejo značilno višje zaupanje v nosilce izvršilnih vlog, kopičenje podpor vladajoči stranki, pa tudi več pričakovanj glede spreminjanja življenjskih in delovnih razmer na bolje. Slabo leto po tem „obratu“, konec leta 2005, vladajoče politične sile nastopijo s programom gospodarskih in socialnih reform „za povečanje blaginje Slovenije“ (Vlada RS, 2005) z izrazito neoliberalističnih izhodišč in ob zgledih razvojnih paradigem nekaterih drugih tranzicijskih držav (npr. Slovaške). Pokaže pa se tudi, da te politične sile še bolj kot v preteklem obdobju uveljavljajo klientelistične prakse ter kažejo pohlep po absolutni oblasti in kapitalu, povsod in na vseh področjih. Šlo je enostavno za popolno usvojitev vseh vidikov politične in ekonomske oblasti, za izločitev „nekompatibilnih“ ipd. Vse to – in še posebej pospešen tok razslojevanja in krepitve kapitalskih in političnih interesov – vzbudi odziv ekonomske in sociološke stroke (Toš, 2005) ter močan odpor v civilnodružbenem in opozicijskem političnem okolju nasploh. Izrazi se tudi v najmnožičnejših 798 sindikalnih odporih in demonstracijah v vsem obdobju samostojne države dotlej. Prvotni videz povečanega sozvočja med nosilci politične moči in volilnim telesom že leto dni po volitvah izrazito upade in dve leti po tem, po preveranjih v stran-karskem prostoru, razpade. Vlada je namesto visoke podpore deležna večinske kritike in odklanjanja. Ocene razmer na ključnih področjih razvoja in preživetja se prevladujoče kritično ostrijo. Idilična razmerja med tremi osnovnimi akterji: civilno družbo, kapitalom in državo s konca prejšnjega desetletja, se vse bolj zaostrujejo in vzpostavljajo na novo. Socialna regulacija države vse bolj izrazito popušča. Država dopušča in celo spodbuja, da dobrine socialnega sistema postajajo vse težje dostopne in plen zasebnega prilaščanja. Socialne razlike se vse bolj poglabljajo, pospeši se proces razslojevanja. Kljub izraziti zavrnitvi liberalističnih konceptov usmerjanja družbenega in gospodarskega razvoja osnovne družbene „servise“ vse bolj razgrablja in razkraja privatizacija. To se kaže na področju šolstva, kjer se uveljavljajo zgolj k dobičku usmerjeni projekti, in še posebej na področju javnega zdravstva, katerega krizo poizkušajo reševati s privatizacijo zdravstvenih ustanov, specialističnih služb, celo sestavin kliničnega centra, vse tja do področja medicine dela – prav tako z dobičkom kot ključnim motivom. Trgajo se solidarnostna omrežja, raztaplja se zaupanje v nosilce sistema. Pospeši se tok koncentracije gospodarske in finančne moči v rokah maloštevilnih premožnežev; iluzija o udeležbi vseh pri prevedbi nekdanjega družbenega v zasebno premoženje (certifikati) je dokončno odpravljena (Toš, 2008). Vse bolj se razkraja socialni kapital. Vse to naj bi domnevno služilo vzgonu gospodarskega razvoja. Ljudi vse bolj izrazito prizadeneta revščina in brezposelnost, ki postajata osrednja družbena problema. Dostop do dela je vse težji in brezposelnost je vse bolj žgoča grožnja. Razmere za preživetje ljudi ocenjujejo kot slabe, kot slabše. Menijo, da se je socialni položaj delavcev iz obdobja pred zadnjimi volitvami (2004) še poslabšal. Kritično presojajo prevladujoč vpliv politike na gospodarstvo, zaznavajo širjenje korupcije in klientelizma, občutijo vse manjšo dostopnost do socialnih dobrin ter slabšanje razmer na področju zdravstva, izobraževanja ... Aktivno se postavljajo v razmerje do države in kapitala, kar se izrazi v oživljeni vlogi civilnodružbenih gibanj, predvsem še v aktiviranju sindikatov, ki v spopadu z državo in kapitalom terjajo ohranitev znosnega materialnega položaja zaposlenih. Razmerje med dr- žavo, kapitalom in civilno družbo se torej postavlja na novo. Reakcije volilnega telesa postajajo vse bolj kritične, prevladuje nezadovoljstvo z razmerami. Čeprav se je ob prehodu zdelo, da v politični spopad ne bodo več vstopale teme iz polpretekle zgodovine in t. i. kulturni boj, se to izkaže kot iluzorno. Prav obratno, kulturni boj se je zaostril. Vanje je močneje kot v preteklih obdobjih, poleg vladajoče konservativne politike in njenih strankarskih protagonistov, vstopila še cerkev, ki vse bolj razmejuje prostor laične države in vanj vstopa s svojimi kapitalskimi in evangelizacijskimi projekti. Temu primerno se cerkev uvršča na dno lestvic zaupanja, skupaj s političnimi strankami, parlamentom, sodstvom ... 799 V vsem tem obdobju se nosilci politične oblasti trudijo „osvojiti“ bližnjo nacionalno zgodovino (spopad za zgodovino) in utrditi lastno vlogo v njej. Namesto sproščanja družbenih, političnih, kulturnih in socialnoekonomskih razmerij, se ta vse bolj zaostrujejo. To se še posebej kaže na medijskem področju, ki ga nosilci nove politične oblasti v prvem obdobju „uspešno“ normativno podredijo lastnemu nadzoru in interesom. In vendar to obdobje označujejo tudi značilni pozitivni premiki, predvsem v rasti produktivnosti, utrditvi Slovenije v evropskem gospodarskem in monetarnem prostoru, v izpostavljeni vlogi Slovenije v evropskih upravljalnih mehanizmih itd. Raziskave SJM v tem petletnem obdobju označujeta prevladujoča mednarodna povezanost in vključenost. Čeprav zanje velja velik časovni zamik v dostopu do mednarodnih primerjalnih analiz oz. nacionalnih analiz in poročil, pa izmed njih lahko pokažemo najznačilnejše za ta čas. Posebej izstopa obsežna mednarodno primerjalna študija vrednot Slovencev in Evropejcev (Rus, Toš, 2005), zgrajena na svetovni in evropski raziskavi vrednot, v katero je Slovenija s projektom SJM vključena od leta 1991. V izhodišče analize je postavljena teorija modernizacije, ki gradi na predpostavki, da gredo vse sodobne družbe skozi dolgotrajne procese modernizacije iz predmoderne avtoritarne v postindustrijsko družbo. Avtorja sta ob usmeritvi na vrednotne procese v Sloveniji v svojo primerjalno analizo vključila štirinajst evropskih družb ter kulturno-vrednotne procese in značilnosti v njih. Pri tem svoje analize nista gradila na (zunanjih) kulturno-zgodovinskih in politično-ekonomskih okoliščinah, temveč na t. i. mehkih (notranjih) kazalcih, ki so po svoji naravi mnogo bolj kočljivi in nezanesljivi kot rezultati objektivnih meritev. Oprla sta se na rezultate Inglehartove (2004) analize kazalcev postmo-dernizma in postmaterializma, ki se večinoma ne razlikujejo od liberalnih vrednot moderne; postmoderna je sinonim za visoko liberalizirano moderno. Med kazalce postmoderne vrednotne usmeritve sta (Inglehart, 2004) razvrstila: prevlado sekularnih usmeritev prebivalstva nad religioznimi, prevlado racionalnih pogledov nad iracionalnimi, relativizacijo podedovanih pravic, večji individualizem, večjo strpnost itd. Opozorila sta, da „vse omenjene vrednote srečujemo v celotnem obdobju modernizacije, ki je v zadnjih dveh stoletjih potekala hkrati z industrializacijo in urbanizacijo itd. Zaradi tega je težko govoriti o prehajanju moderne v postmoderno. Ker gre prej za nadaljevanje kot za spremembo, bi bilo ustrezneje govoriti o pozni moderni, ki povzroča kulturno krizo prav zaradi večnega vračanja k starim vrednotam moderne. To razvojno zagato je Inglehart izrazil z besedami, da „noben trend razvoja ne gre za vedno v isto smer“. Ob tem spoznanju dobi tudi Fukujamovo (1992) sporočilo „o koncu zgodovine“ nov pomen: zmaga liberalne demokracije se razkriva kot razvojna nemoč, ne pa kot vrhunec zgodovine. V tem teoretsko metodološkem kontekstu sta opravila analizo stanja in sprememb ključnih vrednotnih razsežij, kot označujejo sodoben evropski in slovenski vrednotni prostor. To so: kakovost življenja, razumevanje socialne 800 države, odnos do civilne družbe, delovanje družinske skupnosti in zakonske zveze, religioznost ter potek sekularizacije, odnos do politike ter razumevanje temeljev demokratičnega sistema ipd. Pomemben zaključek, do katerega sta se dokopala, je izražen v pritrjevanju že prej omenjeni (Inglehartovi) umestitvi sodobnih družb v t. i. kulturni zemljevid sveta, ki ga zamejujeta dve temeljni dimenziji: prva (vertikalna) se nanaša na vrednosti med tradicionalno in racionalno avtoriteto. Pri tem tradicionalno Inglehart označuje kot religiozno, pa tudi kot hierarhično, avtoritarno, paternalistično itd. Racionalno vrednotno usmeritev pa označuje kot moderno, inkluzivno in funkcionalno. Druga (horizontalna) dimenzija zajame razsežje od materialistične usmerjenosti, ki pripisuje prednost materialnim dobrinam, do postmaterialistične usmerjenosti, ki daje prednost personalnim vrednotam. V prvem primeru gre za preživetje v družbah pomanjkanja, kjer so v ospredju materialne dobrine, v drugem pa za uveljavljanje osebne integritete, osebnega razvoja in osebne samopotrditve. Umestitve, torej bližine oz. oddaljenosti posameznih držav oz. skupin držav v tem dvodimenzionalnem prostoru, pokažejo na njihova kulturno-zgodovinska razmerja, bližine oz. oddaljenosti. Med njimi so najbolj prepoznavne skupine držav: evropske protestantske, evropske katoliške, angleško govoreče, konfucijske, postkomunistične, latinskoameriške, južnoazijske in afriške. Inglehart se je pri interpretaciji umestitve držav oprl na Huntingtonov (1996) zemljevid kulturno-zgodovinskih območij. Pokaže se, da je večina istovetnih družb, držav umeščenih znotraj nakazanih območij, kar, poleg gospodarske razvitosti, opozarja na pomemben vpliv kulturno-zgodovinskega sedimenta. Na sploh se pokaže, da je religija pomemben dejavnik umestitve. Po tem kriteriju so najpregledneje umeščene „protestantske“ države, v katerih je postmaterializem in proces sekularizacije dosegel takšno stopnjo, da jih nekateri označujejo kar za postkrščanske družbe. Ni naš namen, da bi povzemali sklepe omenjene analize, temveč le, da pokažemo na umestitev Slovenije, ki ne sodi v t. i. komunistični blok, pa čeprav ustreza sistemskim karakteristikam tja umeščenih držav. Najbliže Sloveniji umeščene države v vrednotnem zemljevidu so namreč: Nemčija, Gr- čija, Finska, Izrael itd. – in to bliže kot Hrvaška, ki jo mnogo bolj kot sobivanje (s Slovenijo) v skupni državi označuje katoliški vrednotno-kulturni kontekst, ki je različen od slovenskega. Slovenija torej ne spada v družbo vzhodnoevropskih postsocialističnih držav, če jo presojamo z vidika omenjenih vrednotnih usmeritev. Morda je to posledica tega, da smo stoletja živeli v Avstro-Ogrski, morda je posledica prekinitve odnosov s Stalinom, morda pa posledica tega, da smo imeli svojevrsten tip samoupravnega tržnega socializma in najverjetneje vseh treh skupaj – in še vrste drugih okoliščin. Vsako uvrščanje Slovenije v postsocialistično srednjeevropsko skupino držav je torej hoteno ali nehoteno podcenjevanje tega, kar so generacije pred nami že dosegle. Vrednotno usmerjenost Slovenk in Slovencev, kot jo nakazujejo analize in rezultati raziskav SJM, opravljenih v času 2004–2009, ilustrira vrsta tekstov, objavljenih v 801 knjigi „Pogledi na reforme“ (Toš, 2006), med njimi tekst Vrednote državljanov in reforme vlade (Rus/Toš, 2006). Avtorja opozarjata na simbiozo med egalitarizmom in liberalizmom. Kaže se, da egalitarizem v slovenski populaciji ne usiha; zdi se, da gre za tip „konzervativnega egalitarizma“, ki lahko zavre sleherno reformo, saj je tistih, ki so proti socialni diferenciaciji, dobra polovica in le ena petina takih, ki pristajajo na socialno diferenciacijo kot nujno spremljevalko razvoja“. Avtorja opozarjata, da gre pri tem za izrazito homogena stališča, ki prevladajo pri vseh sociodemografskih skupinah, tudi pri najmlajših, visoko izobraženih, pripadnikih zgornjih socialnih slojev, in celo pri tistih, ki se sami opredeljujejo za desno politično opcijo. Uveljavljanje ekonomskega liberalizma na račun socialne diferenciacije je potemtakem v neposrednem nasprotju s stališči državljanov. Isti problematiki je posvečen tudi sestavek Vrednote in reforme (Malnar, 2006), ki skozi analizo pogledov na družbene neenakosti, socialno vlogo države, odnos do dela in nagrajevanja, odnos do podjetništva in socialno-ekonomskih tveganj v sklepu ugotavlja, da vrednot kot splošnih konceptov ni mogoče povsem neposredno povezovati s specifičnimi reformnimi ukrepi, pač pa gre lahko predvsem za primerjavo (ne)skladnosti obeh vrst strateških orientacij ... ter da so vrednote reform na nekaterih točkah (meritokratizem, razvojnost, povečana avtonomija) komplementarne, na nekaterih pa prej kontrakulturne obstoječim vrednotam (povečanje tveganja, povečanje neenakosti). Načeloma sicer ni mogoče trditi, da javnost ni pripravljena sprejeti argumenta odložene koristi, še zlasti, če so razmere očitno krizne ... Kot pozitiven razvoj v izražanju stališč in vrednotenju analiza poudarja rast pomena in moči sindikatov, ki oblikujejo in zastopajo interese najšibkejših skupin zaposlenih in se vzpostavljajo kot nov nosilec zaupanja v okolju povečanih tveganj itd. V sestavku Vrednote in volitve (Bernik et al, 2006) avtorji raziskujejo fenomen egalitarizma in demokratične naravnanosti ter pri tem ugotovijo, da med egalitaristično in avtoritarno vrednotno naravnanostjo ni nujne povezanosti. Očitno je, da večina privržencev egalitarizma v Sloveniji meni, da je družbene neenakosti mogoče obvladovati in zmanjševati z demokratičnimi sredstvi. Naklonjenost demokratičnim političnim načelom pa ne izključuje dokaj visoke kritičnosti do delovanja političnega in ekonomskega sistema. Ugotavljajo še, da je dodaten dokaz, da je v Sloveniji v novih družbenih okoliščinah egalitarizem izgubil avtoritarne podtone tudi v vrednotenju enakosti in svobode. V zadnjem desetletju se je pri odgovorih na vprašanje, ali anketiranci bolj cenijo enakost ali svobodo, tehtnica rahlo nagnila v prid svobode. To kaže, da se je egalitaristična vrednotna orientacija, ki so jo nekateri šteli za značilnost socialistične družbe, sicer ohranila v novih okoliščinah, vendar brez težav sobiva s podporo demokratičnim načelom in sprejemanjem temeljnih značilnosti tržne ekonomije. Ne glede na njegovo prilagojenost novim razmeram pa egalitarizem še vedno pomeni visoko občutljivost za družbeno razlikovanje, še zlasti za neenakost na ekonomskem področju. Ta občutljivost vključuje tudi nenaklonjenost do ekonomske in politične 802 elite in prepričanje, da so ekonomski in politični privilegiji pogosto pridobljeni po nelegalnih ali vsaj moralno spornih poteh. Poleg tega je egalitarizem pogosto povezan s predstavo, da znaten del slovenskega prebivalstva živi v revščini. Vendar pa le neznaten del anketirancev uvršča sebe med revne. Večina raziskav SJM, opravljenih v tem obdobju, se je ukvarjala tudi z razume-vanjem poteka demokratične institucionalizacije, oblikovanjem odnosa do politič- nih strank, političnih in civilnodružbenih institucij itd. Glede na visoka vstopna pričakovanja volilnega telesa ob izmenjavi nosilcev politične oblasti leta 2004 in prve pozitivne odzive je nastal vtis, da bo oživelo razmerje med elektoratom in nosilci sistema. To je nakazal tudi hipen dvig zaupanja in povečana podpora vladi, več „zadovoljstva z demokracijo“, visoka podpora vladajoči stranki ipd. Kasnejše raziskave in analiza (Toš, 2008) pa pokažejo, da je šlo zgolj za privid, da je ta pozitivni vzgib zamrl, odnos do politike na sploh, do strank in državnih institucij pa se je kritično izostril. Če izhajamo iz Almond/Verbove (1963) predpostavke, da je izražanje zaupanja pomembno za ugotavljanje legitimnosti sistema, je obrat v izražanju in padec zaupanja v zadnjem obdobju (2006–2008) mogoče interpretirati kot upadanje legitimnosti sistema. Nizko izraženo zaupanje določujoče zamejuje in omejuje druge oblike participatornega delovanja državljanov in izvajanjem nadzornih vlog nosilcev oblasti. Procesi političnega odločanja tako zgubljajo svojo široko demokratično bazo in so preneseni v roke maloštevilnih profesionaliziranih političnih upravljavcev. V takšnih razmerah ostajajo politične stranke pravzaprav v lasti ozkih gremijev – in v svoji sprevrženi vlogi. Njihovo delovanje pri ljudeh ne vzbuja zaupanja. Ob zmanjšanju zaupanja v politične institucije je v danih razmerah v Sloveniji posebej pomembno visoko zaupanje v institucije civilne družbe. Zmanjšanje oz. spodnašanje zaupanja v ustanove sistema na sploh in še posebej v politične ustanove, kaže na prevladujo- če kritično ocenjevanje tega sektorja. Če bi se prevladujoča kritičnost političnih institucij izrazila tudi v prevladujoči kritičnosti civilnodružbenih institucij, bi se to lahko kazalo v notranjem neravnovesju v družbeni zgradbi, kar bi vplivalo na legitimnost sistema kot celote (Toš, 2009). Pa to vendarle ni verjetno, saj se nezaupanje v politični sektor in torej nezadovoljstvo z nosilci politične oblasti in strankami lahko izrazi skozi vsakokratno volilno preizkušnjo, ki legitimizira obstoječe nosilce ali pa zadolži nove nosilce. In pred to dilemo stoji volilno telo v parlamentarnih sistemih – in tudi v Sloveniji. To dilemo je volilno telo na volitvah 2008 rešilo z odpoklicem nosilcev izvršilne oblasti (desnih strank) in postavitvijo nove (leve, socialdemokratsko-liberalne) vlade. Dodamo lahko, da obdobje po letu 2004, kot je prikazano na osnovi raziskav SJM iz tega časa, še ni končano in da je le izsek potekajočih socialno-ekonomskih in kulturno-političnih procesov, ki ob že opravljenih in bodočih raziskavah terjajo poglobljeno analizo. Še posebej, ker konec tega obdobja (2008–2009) označijo: globalna finančna, gospodarska in družbena kriza ter iskanje poti za izhod in njihovo obvladovanje – tudi v Sloveniji. 803 Raziskave 2008–2009. Seveda Slovenija pri tem ni izvzeta. Globalna finančna in gospodarska kriza (v svetu in pri nas) močno prizadene vsa (finančno, gospodarsko in vsa družbena) področja in sili k tehnološkemu, ekonomskemu in posledično tudi socialnemu prestrukturiranju. Ob tem se v celoti izrazi kriza neoliberalnih konceptov in načinov vladanja, torej kriza vrednot socialne in pravne države. Država (in njeni pooblaščenci) je dopuščala in celo spodbujala grabež družbenega, državnega, pa tudi zasebnega premoženja in njegovo kopičenje v rokah maloštevilnih posameznikov in skupin ter posledično potisnila slovensko družbo v grobo razslojenost. Sloji, ki v tržni menjavi nastopajo le s svojim osebnim fizičnim ali umskim delom, so potisnjeni na socialno dno, „v brezdelje“, brezposelnost, celo v revščino. Gre torej za stek svetovnih, globalnih in domačih, avtohtonih okoliščin, ki poganjajo tudi slovensko gospodarstvo in družbo kot celoto v krizo in skozi njo. Potres, ki ga kriza povzroča, zadene celotno družbeno zgradbo, razmerja med sektorji in področji, med družbenimi sloji in skupinami ter neposredno posega v družino in posameznika. Propadajo podjetja, povečuje se delež brezposelnih, znižujejo se dohodki zaposlenih, povečuje se splošen občutek ogroženosti, upada dotok sredstev v socialne sklade (za zdravstvo, izobraževanje, pokojnine) itd. Skratka, po desetletju razvoja, v relativni blaginji in nenehnem vstopnem vzponu in rasti, Slovenija doživlja učinke globalne krize in recesije, ki je sama ne zmore, ne more in ne zna obvladovati. In ljudje to opazijo in kritično vrednotijo. Prevladujeta negotovost in nezadovoljstvo. V takem socialnem in političnem kontekstu so potekale na pomlad 2008 Evropska raziskava vrednot (v razmerah bližajoče se recesije, vendar pred njenim izbruhom), na jesen istega leta Evropska družboslovna raziskava (po državnozborskih volitvah, nekako sočasno z izbruhom recesije), na pomlad 2009 (ko se je globalna kriza in recesija v celoti prelila v slovenski gospodarski in družbeni prostor) pa smo v okviru dvojnega projekta SJM izvedli dve tematski meritvi o neenakosti in o religioznosti (program ISSP), raziskavo stališč do varnosti, meritev v okviru mednarodne raziskave volilnih procesov (CSES) ter meritev v okviru longitudinalnega koncepta SJM, ki je zajel odzive na krizne razmere. Izobilje empiričnega gradiva, ki označuje stanje socialne in politične zavesti Slovenk in Slovencev ter njihove vrednotne orientacije, nam je doslej uspeli le pregledati, ne pa tudi pod-robneje analizirati. Na tem mestu posredujemo le nekaj raziskovalčevih vtisov in prvih zaznav, ki ponazarjajo stanje duha v kriznih razmerah. Iz teh raziskav tako lahko povzamemo, da vse več ljudi izraža občutek ogroženosti (10 % leta 2007; 17 % leta 2009). Med okoliščinami, ki ogrožajo Slovenijo kot socialni sistem, po pogostosti navedb izstopajo brezposelnost (88 %), revščina (83 %), kriminal (82 %), uničevanje okolja (80 %), gospodarski problemi (77 %), nar-komanija (76 %), razprodaja in grabež državnega premoženja (74 %) itd. Klasični viri ogrožanja, kot so vojaške grožnje s strani drugih držav (14 %), terorizem (17 %), 804 konflikti na ozemlju nekdanje Jugoslavije (27 %) ipd., po pogostosti navedb ostajajo na obrobju. Zaznava krize je splošna, skoraj tri petine vseh vprašanih krizo občuti osebno oz. v lastni družini in nanjo reagira s spreminjanjem potrošniških in življenjskih navad. Krizo ljudje zaznavajo in občutijo predvsem kot ogroženost oz. izgubo zaposlitve, kot zmanjšanje ali kot izgubo dohodkov in plače, pa tudi kot zmanjševanje vrednosti premoženja (nepremičnin, delnic ipd.). Država in njene institucije, pa tudi politika in politične stranke na sploh, izgubljajo zaupanje med ljudmi. Izostrujejo se pričakovanja ljudi glede delovanja države in njenih učinkov. Smisel države ljudje vidijo v njeni vlogi socialnega regulatorja. Država je dolžna skrbeti za dostop do dela, zmanjševanje socialnih razlik, zagotavljanje znosnih razmer za preživetje in ustrezno socialno zaščitenost za delo nezmožnih in brezposelnih; za zagotavljanje zdravstvenega varstva in enak dostop do zdravstvenih storitev, delovanje sistema pokojninskega zavarovanja, ohranjanje in zaščito socialnega položaja zaposlenih, enak dostop mladih do izobraževanja itd. Skratka, aktualno razumevanje države, njen smisel in opravičilo za njen obstoj v večinskih predstavah ljudi, je njena socialno regulacijska vloga. Ljudje so vse bolj prepričani, da je proces privatizacije ter razgrabljanja nekdanjega družbenega oz. državnega premoženja pregloboko zarezal v socialna razmerja, da je bila država v obvladovanju in omejevanju kapitalskih interesov nemočna. Nereguliranost (kapitalsko) tržnih razmerij in zaznavanje (neugodnih, nesprejemljivih) posledic za položaj posameznika, skupin in slojev, ki živijo le od lastnega (fizičnega, inte-lektualnega) dela, nujno sprožata prevrednotenja oz. vrednotne obrate v gledanju na zasebno lastnino, na socialne učinke kapitala, na koncept socialnih pravic in posledično na vrednotenje socializma in kapitalizma. Če se je v obdobju zgodnje tranzicije, po obratu in osamosvojitvi, zdelo, da so zasebna lastnina, kapital in kapitalistični sistem pridobi(va)li legitimnost, se je s časom – in še posebej v aktualnih kriznih razmerah, ta predstava zameglila in celo zaobrnila. Zgodil se je ponoven vrednotni obrat. Še pred sprejetjem slovenske ustave (1991) smo Slovenci v kapitalizmu videli sistem, ki sicer temelji na konfliktnosti, neenakosti in sebič- nosti, ki pa družbo vodi v blaginjo, napredek, načrtovanje in učinkovitost. Zdelo se je, da v vrednotenju ljudi v primerjavi s socializmom kapitalizem prednjači in tako predstavlja perspektivno smer razvoja družbe. Res je tudi, da je bil ob obratu dosežen nacionalni konsenz (predvsem in le) glede osamosvojitve, ne pa tudi glede temeljev in narave novega (kapitalističnega) sistema. Druga meritev, deset let po tem (1999), je že nakazovala smer vrednotnega obrata, ta pa se v celoti potrdi s tretjo meritvijo, še deset let kasneje (2009). Pri prikazu tega obrata se omejujemo na pojme: svoboda, blaginja, pravičnost in napredek. Glede na stopnjo svobodnosti ljudje obeh sistemov (kapitalističnega, socialističnega) vseskozi ne razločujejo izostreno. In vendarle se je na izhodišču zdelo, da kapitalizem veže nase več (predstav) svobode, ob zaključni meritvi pa, da je socializem (v predstavah ljudi) bolj svoboden kot kapitalizem. Blaginja je bila na izhodišču (1991) promocijska 805 postavka kapitalizma; te lastnosti ljudje socializmu skoraj niso pripisovali, niso priznali. Ob zadnji meritvi (2009) pa je blaginji pripisana lastnost socializma, kapitalizem pa se je kot nosilec blaginje (v zavesti ljudi) povsem izgubil. Glede pravičnosti sicer ni prišlo do vrednotnega obrata, se pa je vseskozi prevladujoča predstava o tem, da je socializem pravičen sistem, močno okrepila; kapitalizem je v predstavah ljudi še dodatno (povsem) izgubil atribut pravičnosti. Le v zvezi z napredkom velja, da ga ljudje še vedno v večji meri pripisujejo kapitalističnemu kot socialističnemu sistemu. Ta predstava se še vedno ohranja, čeprav je skozi čas oslabela, vidneje pa se je okrepila povezava med napredkom in socializmom. V razumevanju kapitalističnega in socialističnega sistema je torej v preseku 1991–2009 viden vrednotni obrat na dimenzijah svoboda, blaginja in pravičnost. Kapitalistični sistem, ki se je na začetku tranzicije zdel legitimen, je po dvajsetletju svojega delovanja, torej „izkustveno ovrednoten“, izgubil svojo družbeno legitimnost. Ali so to morda zgolj nostalgične refleksije in ideološke usedline v zavesti? V razmerah družbene krize se ponovno odpira vprašanje izbire ciljev in sistema, tudi vprašanje t. i. „tretje poti“ itd. Kakšna je lastna ali posredovana izkušnja ljudi iz polpreteklosti, kakšne so njihove zaznave preteklega dvajsetletnega obdobja, ki ga domnevno označuje delovanje socialno-tržnega sistema – in končno, kakšna so njihova stremljenja, predstave, cilji za vnaprej? Gre za vprašanje, katere temeljne vrednote naj usmerjajo razvoj in naj bodo vgrajene v družbeno zgradbo, v družbeni sistem in v odnose med ljudmi. Vrednote so v bistvu ciljne usmeritve, ki pojasnjujejo, kaj je zaželeno in kaj manj zaželeno, kaj je pravično in kaj nepravično. Vrednote naj torej oblikujejo politiko, če gre za demokratičen družbeni sistem, demokratično družbo. In če torej v neki družbi prevladujejo težnje k enakosti in k avtonomiji posameznikov, potem tak vrednotni sistem opravičuje vlaganje države v blaginjo posameznika (Schwartz, 2007). Velja tudi nasprotno. Če obstaja družba, kjer so te vrednote razmeroma pomembne, država pa ne vlaga v blaginjo posameznika, se bodo znotraj te družbe pojavili konflikti. Večina posameznikov ima v tem primeru drugačen vrednotni sistem, kot naj bi ga uresničevala država, zato večina državljanov njenih ukrepov ne razume kot pravičnih, njeno delovanje pa vrednoti kot kritično ali ga celo zavrača. Ne gre torej za nostalgične refleksije in ideološke usedline, temveč prej za – še vedno, ponovno in izrazito – odprto vprašanje modela družbe in osnovnih ciljev družbenega razvoja. Gre torej za vprašanje skupnega, vrednotno skladnega druž- benega razvojnega projekta. Ali lahko pričakujemo, da bo glede ključnih ciljev razvoja in vrednotnih izhodišč za delovanje sistema prevladalo soglasje? Še več neskladja kot dosedanji spontan in nereflektiran razvoj je v slovenski družbeni vrednotni prostor vnesel neoliberalni koncept družbenega in gospodarskega razvoja (Vlada RS, 2005; Toš, 2006), ki je v razmere relativne blaginje in neizostrenih socialnih razmerij vnesel koncept razgradnje socialne države in povečevanja 806 socialnih razlik. Težnja k večji enakosti je v temelju vrednotnega sistema sodobnega Evropejca in še posebej izrazito sodobnega Slovenca in Slovenke. Hkrati pa se ljudje zavedajo protislovnosti svojih zahtev in pričakovanj, ki izhajajo iz take vrednotne opredelitve. Vsi oz. velika večina njih terja od države, da zagotovi primerno zdravstveno oskrbo za bolne (91 %), da zagotovi primeren življenjski standard za starejše (92 %), da zagotovi otroško varstvo zaposlenih staršev (88 %), da zagotovi zaposlitev vsakomur, ki to želi in zmore (73 %), primeren življenjski standard za brezposelne (67 %), itd. itd. Hkrati pa se ljudje zavedajo, da visok „socialni standard“ pomeni veliko breme za gospodarstvo (34 %), velik strošek za podjetja (34 %), da bi država morala zmanjševati davke (26 %) itd., pa tudi, da previsoka socialna zaščitenost pri ljudeh vzbuja lenobo, da si vsi brezposelni ne prizadevajo dovolj, da bi našli zaposlitev, itd. Ob zahtevah po ohranitvi ravni socialnega standarda ljudje davke vendarle čutijo kot breme. Skladno s prevladujočo egalitarno normo pa hkrati menijo, da davki preveč obremenjujejo tiste z nizkimi dohodki in premalo one z visokimi dohodki. Znotraj danega vrednotnega okvira je ideja o progresivnem obdavčenju dohodkov močno podprta. 807 VREDNOTE SLOVENCEV IN EVROPEJCEV1 Veljko Rus, Niko Toš Umestitev. Vključevanje Slovenije v Evropsko UNIJO je večplastno, saj gre za vzporedno vstopanje v politični, gospodarski in kulturni prostor Evrope. Pri tem se moramo zavedati, da bo takšno večplastno vključevanje porajalo številna nesoglasja zaradi nesočasnosti teh procesov: politično povezovanje poteka hitreje kot gospodarsko in gospodarsko hitreje kot kulturno. Najpočasneje bo potekalo kulturno povezovanje, pri katerem gre predvsem za konvergiranje vrednotnih usmeritev prebivalcev. Počasno kulturno zbliževanje je neizogibno, saj je ena od glavnih lastnosti vrednot, da so razmeroma stalne in se praviloma ne odzivajo na trenutne spremembe v okolju. Omenjena nesočasnost bo verjetno pozitivno učinkovala na razmerja med političnimi in gospodarskimi spremembami, saj bodo razmeroma hitrejše institucionalne spremembe omogočile pravno regulirano gospodarsko kolonizacijo, ki se z globalizacijo širi zunaj in znotraj Evropske unije. Politično povezovanje, ki poteka pred gospodarskim, naj bi bilo predvidoma dokaj neboleče. Povsem drugo vprašanje pa je, kako bo hitrejše politično in gospodarsko prilagajanje vplivalo na vrednotno oziroma na kulturno integracijo prebivalcev srednjeevropskih držav. Iz jugoslovanske izkušnje vemo, da sta možna dva povsem nasprotna izida: tako imenovani učinek “fuzije” in tako imenovani učinek “kontrasta”, se pravi združevanja in razdruževanja med nacionalnimi kulturami. Brez večjega tveganja lahko sklepamo, da bo pravno in gospodarsko varna Evropa delovala blažilno, se pravi integrativno tudi pri kulturnem povezovanju. Vendar pa niti prvo niti drugo ni v prihodnji Evropi zagotovljeno. Toda tudi če bi se to uresničilo, ni nujno, da bi se s tem izognili nesoglasjem med nacionalnimi kulturami, saj je jasno, da se s tesnejšim političnim in gospodarskim povezovanjem zmanjšuje socialna distanca med narodi ter s tem povečuje občutljivost do drugačnih kulturnih vzorcev. G. Germani (1965) meni, da je učinek kontrasta verjetnejši med starimi profiliranimi in v vsakodnevno prakso globoko zasidranimi kulturami, medtem ko je med manj profiliranimi verjetnejše zbliževanje ali celo zlitje. Glede na to, da so v Evropi 1. Na tem mestu objavljamo dele iz uvodnega poglavja knjige Rus/Toš (2005), Vrednote Slovencev in Evropejcev. 808 vse nacionalne kulture močno profilirane, ne moremo v prihodnosti izključiti možnosti zaostrovanja medkulturnih odnosov, tudi če bo Evropi uspelo postati vzorna pravna država s homogenim socialno-tržnim gospodarstvom. Verjetnejše pa je, da se v EU kljub institucionalnemu omejevanju gospodarske globalizacije ne bomo mogli izogniti vsem tistim procesom, ki potekajo zunaj nje, že zaradi tega ne, ker ni mogoče preprečiti Mulderjevega učinka tesnejšega povezovanja med (pravnimi, gospodarskimi ali individualnimi) subjekti. Mulder je namreč eksperimentalno dokazal, da tesnejše povezovanje in še posebej tesnej- še sodelovanje zmanjšuje razlike med sodelujočimi, če so te razlike majhne, in povečuje, če so velike (Mulder 1971). Gospodarska kolonizacija se bo zaradi okrepljenega sodelovanja med gospodarskimi subjekti zelo verjetno širila celo hitreje znotraj EU kot zunaj nje. Če bo potekala v skladu s pravno ureditvijo, ne bo prišla v spor s političnim sistemom, ampak ga bo celo utrdila. Verjetno pa bo povsem drugače vplivala na medkulturne odnose prebivalcev. To pa pomeni, da vzroki za kulturna nesoglasja ne bodo ideološke ali verske narave, ampak tako imenovani ekonomski imperializem, ki bo nacionalne kulture potiskal sprva v obrambno držo, pozneje pa v ekskluzivne kulturne enklave, ki bodo pravo nasprotje ameriškemu “talilnemu loncu”. Medtem ko bi se z naraščajočo kulturno zaprtostjo povečevala možnost socialnih in političnih nesoglasij ter s tem zmanjševala stopnja societalnega povezovanja, bi po drugi strani ta zaprtost delovala tudi v smeri ohranjanja nacionalnih kultur in vse bolj folklorne provincializacije. Delovala bi torej v smeri njihove politične dezintegracije in kulturne mumifikacije, kar bi zniževalo duhovno raven v celotni EU. Nevarnosti takšne kulturne dezintegracije se večji del politikov in ekonomistov ne zaveda. Pri tem ne gre le za to, da podcenjujejo možnost takšnih nezaželenih disfunkcij, ampak se tudi ne zavedajo njihove teže za celotno družbeno dogajanje v EU. Razlog za to je dosedanja obrobna vloga nacionalnih kultur v procesih modernizacije. Ti so potekali predvsem v znamenju industrializacije, urbaniza-cije in birokratizacije evropskih družb v 19. in 20. stoletju. V njih se je krepila standardizirana množična potrošnja, ki je delovala egalitarno in anacionalno ter tako prispevala svoj delež k povezovalnim procesom modernizacije. V postindustrijskih in postmodernih družbah pa kultura (oziroma vrednotna usmeritev) postaja vse pomembnejša. Razlog za to je tako imenovani “the law of diminishing return” (Inglehart 1997), ki pri ljudeh zmanjšuje zanimanje za povečevanje gmotnega standarda v materialno zasičenih industrijskih družbah. V teh družbah se zlasti pri mladih generacijah dokaj hitro širi tako imenovani postmaterialistični sindrom, ki vse bolj poudarja samoaktualizacijo in osebno integriteto posameznika. Zdaj, ko ne gre več za biti ali ne biti v gmotnem smislu preživetja, se povečuje potreba po nematerialnih dobrinah oziroma storitvah. 809 Obsežne empirične analize kažejo, da ne gre za kratkotrajno spremembo, ampak za logično in nepovrnljivo preusmeritev od gmotnih k nematerialnim dobrinam. Ta preusmeritev se kaže predvsem pri tistih generacijah, ki so mladost preživele v dokajšnji gmotni blaginji (Inglehart 1997). Gre torej za preusmeritev življenjskih ciljev od “to have” k “to be”. Pri tej preusmeritvi lahko tudi pričakujemo, da bo ekonomski determinizem družbenega razvoja, kot ga je Karl Marx nekdaj povsem utemeljeno ugotavljal pri gospodarsko revnih družbah, vse bolj nadomeščal kulturni determinizem Maxa Webra v gospodarsko razvitih družbah. Z veliko verjetnostjo lahko torej pričakujemo, da bo v evropskih družbah imelo kulturno zbliževanje ali pa razhajanje vse bolj osrednjo vlogo pri združevanju evropskih narodov, s tem pa bo tudi odločilno vplivalo na stopnjo politične stabilnosti in gospodarske uspešnosti celotne EU. Seveda ni namen te knjige, da bi reševala omenjena pereča vprašanja, želi pa po-nuditi zelo bogato empirično gradivo vsem tistim, ki se ukvarjajo z dolgoročnimi vprašanji vključevanja Slovenije v EU. Raziskava, iz katere črpamo empirične podatke za primerjavo Slovenije z drugimi 14 članicami EU, ima naslov World Values Survey (WVS). Zajela je 80 držav in nad 200 000 respondentov. Raziskava je reprezentativni vzorec za 85 % svetovnega prebivalstva (Inglehart in drugi 2004). Nanaša se na stališča respondentov do politike, gospodarstva, vere, družine, civilne pobude, lokalne pripadnosti, varstva okolja, tehnologije in kakovosti življenja. Raziskava je potekala v letih 1980, 1990 in 1999, zato omogoča tudi analizo časovnih gibanj. Slovenija je bila vključena v raziskavo leta 1990,2 potem ko je postala samostojna država in je zaradi tega upoštevana le pri zadnjih dveh snemanjih. Zasnovo do zdaj najobsežnejše empirične študije o vrednotah je izoblikovala European Value System Study Group (EVSSG). Ta skupina je izvajala prvo snemanje že leta 1981, vendar le v 10 zahodnoevropskih državah. Izsledki te raziskave so bili tako odmevni, da se je naslednje leto v raziskavo vključilo še nadaljnjih 16 zahodnoevropskih držav. Raziskava je namreč jasno potrdila, da se dogajajo sistematične spremembe v vrednotnih usmeritvah mlajših generacij, v katerih hitro narašča delež tistih, ki so postmaterialistično usmerjeni in imajo do večine temeljnih vrednot drugačna stališča. Metodološko skrb za kakovost podatkov je prevzel Institute of Social research v Ann Arborju, ZDA, hkrati pa je tudi zbiral, prečiščeval in obdeloval podatke raziskave. 2. Prva meritev na osnovi WVS je v Sloveniji potekala januarja 1992, druga meritev leta 1995 (v okvirih t. i. Evropske raziskave vrednot – EVS) in tretja leta 1999. Vse tri meritve so zajele reprezentativne vzorce polnoletnega prebivalstva Slovenije. 810 Knjiga ima, poleg uvodnega dela, pregleda rezultatov treh meritev v Sloveniji, metodoloških in tehničnih podatkov ter tabelarne priloge, devet delov. Vsak je namenjen analizi vrednot, ki se nanašajo na določeno področje družbenega dogajanja. Analiza vrednot je torej področna in ne problemska. Za takšno področno analizo vrednot smo se odločili iz dveh razlogov: – zaradi same narave instrumenta, ki omogoča predvsem opisno in le v manjši meri razlagalno analizo vrednotnih usmeritev; – zaradi namere avtorjev, da bi analizo vrednot nadgradili s sugestijami regulativnih ukrepov za določeno področje dejavnosti. Zgradba poglavij posameznega dela knjige je bolj ali manj enotna. Tipična zgradba poglavij je naslednja: – opredelitev temeljnih pojmov, pomembnih za analizo vrednot na posame-znem področju; – primerjava med Slovenijo in tistimi štirinajstimi državami EU, ki so po mnenju avtorjev najpomembnejše za Slovenijo; – sociodemografska analiza vrednotnih razlik med subpopulacijami; tovrstne primerjave so omejene samo na slovenske respondente in se praviloma nanašajo na spol, starost, izobrazbo in sloj (v katerega se respondenti sami uvrščajo); – analiza trendov, ki temelji na razlikah med leti 1990, 1995 in 1999; tudi v tem primeru gre le za primerjave slovenskih podatkov. Sociodemografske analize smo uporabili za oblikovanje novih raziskovalnih hi-potez. Prav tako naj bi nam analiza trendov omogočila generiranje regulativnih sugestij (policy implications). Skušali smo torej preseči konservativni tip opisne analize, s tem da smo oblikovali tako raziskovalne kot tudi regulativne sugestije, ki izhajajo iz zgoraj omenjenih ugotovitev. Teorija modernizacije in postmoderna. Izhodišče te raziskave je teorija modernizacije. Modernizacija ima osrednjo vlogo pri konstruiranju raziskovalnih instrumentov, kakor tudi pri interpretaciji rezultatov. Njena osrednja vloga izvira iz predpostavke, da gredo vse sodobne družbe skozi dolgotrajne procese modernizacije, zato je na podlagi tega skupnega imenovalca upravičena primerjalna analiza tega, kje je posamezna država na poti iz predmoderne avtoritarne države v postindustrijsko družbo. Seveda v takšno mednarodno primerjavo kulturnopo-litičnega razvoja prebivalstev posameznih držav ni mogoče vključiti bodisi tistih, ki v procese modernizacije še niso vstopili, bodisi tistih redkih, katerih razvoj je procese modernizacije obšel. Za avtorje je torej ključna predpostavka, da lahko prav vseh 14 držav, ki so vključe- 811 ne v primerjalno analizo, med seboj primerjamo z vidika razvoja od predmoderne, prek moderne v postmoderno vrednotno usmeritev. Dokler kazalce modernizacije prevzemamo iz zunanjih kulturnozgodovinskih in politično- ekonomskih okoliščin, nimamo velikih težav, saj se v obdobju modernizacije v vseh državah pojavljajo spremembe, kot so npr. občutno manjša umrljivost dojenčkov, občutno povečanje pismenosti, povečanje števila občil in daljša življenjska doba. Prav tako ni sporno, da so procesi modernizacije povsod potekali v znamenju geometrijske rasti energentov v primerjavi z rastjo prebivalstva, da je v “stari Evropi” industrializacija sledila urbanizaciji, medtem ko je bila v “novi Evropi” – nasprotno – pred njo. Vzporedno z industrializacijo in urbanizacijo se je širila tudi država in z njo birokratizacija upravljanja (Inglehart in drugi 2004). Veliko kočljivejši pa je izbor tako imenovanih mehkih kazalcev, s katerimi se skuša meriti in celo primerjati kultura oz. vrednotna usmerjenost prebivalstev v teh 14 državah. Že verske značilnosti, ki so pravzaprav eden od najbolj ključnih kazalcev za merjenje kulturne usmerjenosti prebivalstev, so prepogosto med seboj izključujoči vrednotni sistemi, ki naj bi bili po definiciji med seboj neprimerljivi. Pa tudi, če so primerljivi po vsebini, so v svoji funkciji določanja vedenjskih vzorcev lahko dokaj različni. Pri opredeljevanju kazalcev, s katerimi naj bi merili kulturno usmerjenost ob prehodu iz moderne v postmoderno, se težave ponovijo: na eni strani imamo dokaj zanesljive objektivne kazalce, s katerimi merimo postindustrializem; merimo ga lahko s prevlado storitvene dejavnosti nad industrijsko, z intelektualizacijo dela, s specializacijo poklicev itd. Na drugi strani pa imamo dokaj nejasne in nestabilne kazalce, s katerimi merimo postmaterializem kot osrednjo vrednoto postmoderne. Inglehart se intenzivno ukvarja z indikatorji postmaterializma, vendar se zdi, da ne najde dovolj specifičnih. Večinoma se ne razlikujejo od liberalnih vrednot moderne, zato se postmoderna nehote spreminja v sinonim za visoko liberalizirano moderno. Med takšne kazalce postmoderne vrednotne usmeritve Inglehart uvršča: prevlado sekularnih usmeritev prebivalstva nad religioznimi, prevlado racionalnih ved nad iracionalnimi, relativizacijo podedovanih pravic, večji individualizem, večjo strpnost itd (Inglehart in drugi, 2004). Kot vidimo, smo vse omenjene vrednote srečevali v celotnem obdobju modernizacije, ki je v zadnjih dveh stoletjih potekala hkrati z industrializacijo, urbanizacijo itd. Zaradi tega je težko govoriti o prehajanju moderne v postmoderno. Ker gre prej za nadaljevanje kot za spremembo, bi bilo ustrezneje govoriti o pozni moderni, ki povzroča kulturno krizo prav zaradi večnega vračanja k starim vrednotam moderne. To razvojno zagato opazi tudi Inglehart. Izrazi jo z besedami, da “noben trend razvoja ne gre za vedno v isto smer” (Inglehart 2004, 7). Ob tem spoznanju 812 dobi tudi Fukujamovo sporočilo o “koncu zgodovine” nov pomen: zmaga liberalne demokracije se razkriva kot razvojna nemoč, ne pa kot vrhunec zgodovine. Manj problematični so tisti kazalci materializma oziroma postmaterializma, ki oblikujejo osrednji sindrom pri prehajanju iz moderne vrednotne usmeritve v postmoderno (in seveda predvsem v postmaterialistično usmeritev). Kot vemo, gre za te kazalce: a) gospodarsko rast, b) omejevanje inflacije, c) ohranjanje reda, d) soodločanje ljudi, e) zaščito svobode govora, f) boj proti kriminalu. Čim bolj respondenti poudarjajo pomen vrednot, navedenih pod a), b), c) in f), tem jasneje se opredeljujejo kot osebe z materialistično usmeritvijo, medtem ko se tisti, ki poudarjajo vrednote, navedene pod d) in e), kažejo kot osebe s postmaterialistično vrednotno usmeritvijo. Z vidika pojmovne koherentnosti (“construct validity”) zgornji sindrom ni preveč prepričljiv oziroma vsebinsko skladen. Prav tako ne more biti deležen visoke “face validity”, se pravi ni očiten. Kljub omenjenim pridržkom pa je treba omeniti, da zgornji kazalci v številnih študijah sovpadajo v isti faktor in pojasnjujejo več kot polovico variance. Še več: njihove faktorske vrednosti imajo dokaj konsistentne signifikantne povezave z že omenjenimi kazalci moderne oziroma postmoderne. Glede na to lahko govorimo o sindromih, ki statistično učinkovito diskriminirajo vrednotne usmeritve posameznih respondentov. Mesto slovenskih vrednot na kulturnem zemljevidu sveta. V tem poglavju bomo pojasnili mesto slovenskih vrednot v soseščini 80 držav. Države so na sliki 1 razmeščene glede na vrednosti, dobljene pri dveh faktorjih, ki tvorita dvodimenzionalno klasifikacijo omenjenih 80 držav. Prva, vertikalna dimenzija se nanaša na vrednosti, ki se nahajajo med tradicionalno in racionalno avtoriteto. Avtorji to razsežnost različno označujejo, saj včasih tradicionalno usmeritev označujejo kot religiozno, drugič spet kot hierarhično, avtoritarno ali birokratsko, racionalno vrednotno usmeritev pa kot moderno, inkluzivno ali funkcionalno (kar povzroča velike težave pri interpretaciji, saj gre za bistveno različne vrednote in ne za sinonime). Druga, horizontalna dimenzija označuje na levi strani materialistično usmerjenost, ki daje prednost materialnim dobrinam, medtem ko desna označuje postmateria- 813 listično usmerjenost, ki daje prednost personalnim vrednotam. V prvem primeru gre za preživetje v družbi pomanjkanja in so zaradi tega v ospredju materialne dobrine, v drugem pa gre za uveljavljanje osebne integritete, osebnega razvoja in osebne samopotrditve. Po pričakovanju se bogatejše države večinoma umeščajo v zgornji desni kot, manj razvite pa praviloma v spodnji levi kot. Zadovoljitev materialnih potreb preusmerja prebivalce posamezne države v zadovoljevanje novih, višjih, nematerialnih potreb, saj se tako izognejo prenasičenosti z materialnimi dobrinami in s tem bogatijo svoje življenje. Če bi opisana logika delovala v celoti in ne samo delno in če ne bi bilo pri oblikovanju neavtoritativne in postmaterialistične vrednotne usmeritve tudi drugih dejavnikov, ki jih v tej raziskavi nismo merili, bi morale biti na primer ZDA umeščene v zgornjem desnem kotu. Dejstvo, da so precej nižje, opozarja na to, da delujejo tudi drugi, od gospodarske razvitosti neodvisni dejavniki. Gre za religijo, ki prav tako vpliva na razporeditev vrednotnih usmeritev posameznih držav. Slika: Razvrstitev držav glede na prevladujoče vrednostne usmeritve Vir: WVS 1990-92 (Inglehart, R. et al., 2004) 814 Črte, ki jih je Inglehart zarisal na tej sliki, je povzel po Hungtingtonovem zemljevidu kutlurnozgodovinskih območij (Hungtington 1993 in 1996). S slike je razvidno, da je večina religiozno istovetnih držav umeščena znotraj teh območij, kar kaže, da je poleg gospodarske razvitosti zelo pomemben dejavnik tudi kulturnozgodovinski sediment. To je še zlasti razvidno iz tega, da sta (tedaj še ločeni) Vzhodna in Zahodna Nemčija bliže druga drugi kot ZDA in Kanada, čeprav je bila v zadnjih 45 letih njuna politična ureditev povsem različna, med ZDA in Kanado pa zelo podobna. Očitno je kulturno-zgodovinski sediment še vedno vplivnejši kot so zelo različne politične ureditve. Religija je tudi pri drugih državah zelo pomemben dejavnik umestitve. Najpregledneje so umeščene protestantske države, in sicer veliko više proti zgornje-mu desnemu kotu kot katoliške. Iz tega je razvidno, da je protestantizem bolj naklonjen postmoderni usmeritvi. Sekularizacija in postmaterializem sta v teh državah dosegla takšno stopnjo, da jih nekateri označujejo kar za “postkr- ščanske” družbe. Pregledno so razvrščene tudi pravoslavne države. Umeščene so v zgornji levi kot, kar pomeni, da gre za sekularno in pretežno materialistično vrednotno usmeritev. Muslimanske države (razen tistih, ki so bile 70 let pod Sovjetsko zvezo) so zbrane v spodnjem levem kotu slike, kar pomeni, da so razmeroma nesekularne in materialistično usmerjene. Seveda je tudi nekaj izjem, vendar ne toliko, da bi občutno omajale zgornje ugotovitve. Najpomembnejša izjema so ZDA, ki naj bi bile poleg Švedske v zgornjem desnem kotu. Dejansko jih najdemo precej blizu spodnjemu desnemu kotu, kar pomeni, da se pri prebivalstvu ZDA dokaj visoka stopnja postmaterializma povezuje z dokaj nizko stopnjo moderne hierarhije. Inglehart v zvezi s tem opozarja, da “ZDA niso prototip kulturne modernizacije za druge države, kot so to domnevali nekateri teoretiki modernizacije po drugi svetovni vojni. ZDA so odklonski primer, saj imajo veliko tradicionalnejši vrednotni sistem kot katera koli druga razvita industrijska družba” (Inglehart in drugi 2004, 15). Glede na dokaj nacionalistično usmerjenost in konservativne verske nazore so ZDA bliže nekaterim državam v razvoju kot srednje razvitim družbam. Pri večini drugih držav, ki se na obravnavani sliki znajdejo na neobičajnem mestu, je v ozadju zelo verjetno kolonialna zgodovina, ki jih je odmaknila od njihovega naravnega okolja. Primer za to so Filipini, ki so na drugem koncu sveta, vendar imajo zelo podobno vrednotno usmeritev kot ljudstva v Latinski Ameriki. Razlog za to je skupna španska kolonialna zgodovina. Inglehart opozarja tudi na konvergenco med državami, ki so bile del nekdanjih “imperijev”. Najpomembnejši je vsekakor britanski, ki še zdaj poraja dokaj sorodne vrednotne usmeritve v vseh angleško govorečih državah. 815 Inglehart omenja tudi “komunistični imperij”, ki je zajel v svoje meje tretjino svetovnega prebivalstva. Avtor v nadaljevanju ugotavlja, da “so vse družbe s komunističnimi režimi uvrščene v grozd, ki je v zgornjem levem kotu” (Inglehart 2004, 16). Zanje je značilno, da so bile, vključno s Kitajsko, usmerjene v materializem oziroma pridobivanje materialnih dobrin in v priznavanje sekularne avtoritete države. Toda prav ta slika, ki nam kaže umestitev držav glede na vrednotno usmeritev njihovega prebivalstva, opozarja na to, da Slovenija po omenjenih merilih ni spadala v “komunistični blok”, tudi če se je razglašala za socialistično. To velja vsaj od takrat, ko je leta 1948 Tito prekinil s Stalinom. Najbližji sosedje Slovenije na tej sliki niso nekdanje vzhodnoevropske države (razen Češke), ampak Nemčija, Grčija, Finska in Izrael. Bliže kot Hrvaška, ki ji je od nekdanjih jugoslovanskih republik najbližja, je vrsta držav, med njimi celo Belgija, Francija in Južna Koreja. Slovenija torej ne spada v družbo vzhodnoevropskih postocialističnih držav, če jo presojamo z vidika omenjenih vrednotnih usmeritev. Morda je to posledica tega, da smo stoletja živeli v Avstro-Ogrski, morda je posledica prekinitve odnosov s Stalinom, morda pa posledica tega, da smo imeli svojevrsten tip samoupravnega, tržnega socializma in najverjetneje – vseh treh skupaj. Vsako uvrščanje Slovenije v postocialistično srednjeevropsko skupino držav je torej hoteno ali nehoteno podcenjevanje tega, kar so generacije pred nami že dosegle. 817 NA ROB (ZADNJE) KNJIGE VREDNOTE V PREHODU XIII. O raziskovalni poti urednika, sociologa N. Toša Zdravko Mlinar1, Hans-Dieter Klingemann2 Znanstveno delovanje urednika knjižne serije Vrednote v prehodu I.–XIII., sociologa Nika Toša spremljava skozi desetletja, dobro poznava in visoko ceniva. Ob pripravi tega zapisa sva se oprla tudi na sestavek: Niko Toš, Pioneer for the Social Sciences and for Social Science Research Infrastructures in Slovenia.3 Niko Toš (N. T., 1934) sodi v generacijo snovalcev slovenske akademske, pedagoške in raziskovalne sociologije. Že kot študent prava se je na spodbudo prof. J. Goričarja posvetil sociologiji. Njegovo več kot polstoletno znanstveno delovanje na področju družbenih ved, še posebej sociologije in njenega metodološkega ter empirično-raziskovalnega utemeljevanja, je pustilo globoke in neizbrisne sledi. Prvopodpisani Z. M. sem o delovanju N. T. zapisal (2014), da skoraj ni področja družboslovja in družbenega življenja, na katerega ne bi posegalo njegovo delovanje. Pri tem se prepričljivo izkazujejo vrednote njegovega prizadevanja; presegal je miselne okvire trenutnih zavzemanj, četudi je s tem izzival nasprotovanja in kritiko; družboslovno raziskavo je uveljavljal kot instrument demokratizacije in hkrati kot plodno osnovo empirično zasnovane sociologije in politologije; svoje znanstveno delovanje je umeščal v osrednja področja sociologije in t.i. posebnih sociologij, kar se kaže v raziskovanju mednarodnih migracij, družbene neenakosti, socialne strukture in slojevitosti, stališč in družbenih vrednot ter v raziskavah na področju kulture, religije in cerkve, ruralne in urbane oz. prostorske sociologije, športa, zdravstva, socialne medicine, gospodarstva itd. V zadnjih treh desetletjih, 1. Zaslužni profesor dr. Zdravko Mlinar, FDV, UL, akademik, član SAZU in dopisni član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti. 2. Profesor dr. dr. h. c. (multi) Hans-Dieter Klingemann, WZB, FU Berlin, akademik, član Nemške akademije znanosti Leopoldina ter dopisni član Finske akademije znanosti in Slovenske akademije znanosti in umetnosti, častni senator UL. 3. V. Rus, Z. Mlinar in T. Hribar (2017) v: Malnar, B., Müller K. H., (eds.), Social Enlightnment in Turbulent Times, A Festschrift for Niko Toš, Edition Echoraum, Wien, 2017, 335 str. 818 po demokratičnem prehodu, se je posebej posvečal osrednjim politološkim temam in izzivom, problematiki političnega pluralizma, političnih strank, potekom demokratične institucionalizacije, zaupanju v institucije itd. Njegovo delovanje je prikazano in ovrednoteno v naslednjih vsebinskih presekih: (1) Vstop v družboslovje. Med kratkotrajnim študijskim bivanjem in vključenostjo v politološki podiplomski program na Inštitutu za družbene vede v Beogradu (december 1958 – april 1959) se je seznanil in povezal z vidnimi družboslovci iz beograjskega, zagrebškega in drugih univerzitetnih središč. Po prehodu na Inštitut za sociologijo (ISU, 1960) je sodeloval pri snovanju prvih empiričnih družboslovnih raziskovalnih projektov, predvsem še pri zasnovi prve, najobsežnejše empirične sociološko-komunikološke raziskave v Sloveniji in Jugoslaviji »Sredstva množičnega komuniciranja na Slovenskem – MKS 1962«, ki je bila pomembna iztočnica za kasnejši razvoj sociološkega empiričnega raziskovanja v Sloveniji. Leta 1962 je za Inštitut za javno upravo PF pripravil prvi program raziskovanja javnega mnenja, za Visoko šolo za politične vede pa program predmeta Metodo-logija družboslovnega raziskovanja. Pri tem se je oprl na raziskovalne izkušnje t. i. »marienthalske skupine« (Lazarsfeld idr.), na izkušnje t. i. kölnske sociološke šole (R. König, E. Scheuch idr.) ter na metodološki priročnik R. Supka. V letih 1961–1963 je na FNT predaval Uvod v družbene vede. Od tedaj, vse do danes, je delovanje N. T. tesno povezano z VŠPV-FSPN-FDV. Kot učitelj metodologije (1963) je najprej pripravil učni pripomoček, ki ga je postopoma razvijal v učbenik (1975, 1978, 1988, 1997); pomembno je prispeval k oblikovanju novih disciplinarnih in študijskih programov, kar je takratni visoki šoli odprlo univerzitetna vrata kot Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo (1970); že od začetka je študente sistematično uvajal v raziskovalno delo; izhajal je iz stališča o nujnosti povezovanja pedagoškega in raziskovalnega dela; zavzemal se je za uveljavitev »družboslovnega središča«, ki naj povezuje temeljne družboslovne discipline in tvorno deloval za njegovo uresničitev.4 (2) Nastanek programa Slovensko javno mnenje (SJM). N. T. je bistveno prispeval h gradnji in rasti raziskovalnega stebra današnje FDV in njenih predhodnic: pripravil je zamisel prve raziskovalne enote VŠPV, Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij (CJM), ki je bil ustanovljen jeseni 1966; kot predstojnik je CJM vodil skoraj pet desetletij (1966–2014); v obdobjih 1979–1989 in 1999–2002 je kot direktor Raziskovalnega inštituta FSPN oz. Inštituta za družbene vede skrbel za raziskovalno utemeljevanje in rast novo nastajajočih družboslovnih disciplin. V tem času se je inštitut razvil v osrednjo slovensko družboslovno raziskovalno 4. Z ustanavljanjem infrastrukturnih programov (ODK, ADP, RC itd.) ter za izgradnjo fakultetnega gradišča FDV, ki ga je kot dekan snoval in kot predsednik gradbenega odbora (1987-2006) usmerjal. 819 ustanovo, okrepljeno s pridružitvijo Inštituta za sociologijo Univerze v Ljubljani, 1991. Prav to in obsežna prenova izobraževalnih programov FSPN, ki je bila zaključena v času njegovega dekanovanja (1989–1991), se izrazi v postavitvi novih družboslovnih disciplin (kulturologija, družboslovna informatika,obramboslovje, tržno komuniciranje idr.) in v njeni preobrazbi v Fakulteto za družbene vede in Inštitut za družbene vede. Raziskovalno delovanje N. T. je bilo sicer vseskozi osredotočeno v CJM, še posebej v raziskavo Slovensko javno mnenje (SJM), ki jo je zasnoval (1966/68) in jo kot longitudinalni program vodil od leta 1968. Že ob njeni 20-letnici so ocenjevalci raziskavo SJM ocenili kot dolgoročno, sistematično, empirično utemeljevanje družboslovnih disciplin. Ugotovili so, da si razvoja nekaterih disciplin brez raziskave SJM enostavno ni več mogoče predstavljati. Med discipline, ki jih je raziskava SJM postopoma empirično utemeljevala, so navedli: politično sociologijo, sociologijo religije, medetničnih odnosov, kulture in vrednot, politične kulture, socialne strukture, stratifikacije in mobilnosti, športa, množičnih občil, mednarodnih odnosov, itd. Začetki raziskovanja javnega mnenja na Slovenskem zaznamujejo obdobje trdne akademske institucionalizacije sociologije; program SJM je v sociologijo vnesel kritični razvojni impulz. S SJM je po metodološki plati neločljivo povezan razvoj empiričnega družboslovnega raziskovanja; po svoji problemski plati pa se je vključeval v družbena gibanja za demokratizacijo sistema in bil vsled tega izpostavljen politični kritiki. Ocenjevalci so že tedaj poudarjali pomen programa SJM kot največje datoteke družboslovnih podatkov za najdaljše časovno obdobje, kar je SJM uvrščalo med najpomembnejše tovrstne raziskave v Evropi. V okviru SJM so bili v vsem njegovem poteku zbirani, sistematično obdelovani in izčrpno dokumentirani podatki o praktično vseh razsežnostih duhovnega in materialnega razvoja Slovenije in Slovencev, ki jih je mogoče zbrati z anketnim instrumentarijem. Kasnejši razvoj raziskave, 1990–2018, je le še dodatno poudaril njeno enkratnost v prostoru slovenskega in evropskega družboslovja. V obdobju 1960–1990 so se v jugoslovanski sociologiji uveljavile tri sociološke šole. Prvo, beograjsko sociološko šolo lahko označimo kot socialno-filozofsko, marksistično, drugo, zagrebško sociološko šolo, kot sistemsko-teoretsko in tretjo, ljubljansko sociološko šolo, ob značilnosti obeh navedenih, z lastnimi značilnostmi kot družbeno kritično empirično sociološko šolo. In k uveljavitvi značilnosti te šole in njene empirično-raziskovalne utemeljitve je bistveno prispeval prav N. T. s svojim znanstvenim in raziskovalnim delovanjem, še posebej s postavitvijo programov družboslovne metodologije ter zasnovo in vodenjem programa raziskav Slovensko javno mnenje (SJM) in z njim povezanih empiričnih socioloških raziskav v zadnjih petih desetletjih (1968–2018). (3) Metodološka in vsebinska rast raziskovalnega programa (SJM). Pod vodstvom N. T. je program SJM v vsem obdobju 1968–2018 metodološko rastel in se vsebin- 820 sko razvijal. K temu so skupaj z N. T. bistveno prispevali člani ustanovne skupine SJM, med njimi predvsem sociologi P. Klinar, Z. Mlinar in Z. Roter, matematik C. Trampuž in politolog B. Markič – vsi profesorji FDV. Razvijanje timskega dela v okviru programa SJM je izjemen primer dolgotrajnega uspešnega sodelovanja več desetin uveljavljenih in mladih družboslovcev pri skupnem projektu. In to je bila zasluga N. T. Program SJM je že zgodaj, konec šestdesetih let, pokazal na potrebo pritegovanja in razvoja statistično-analitičnega in računalniško-informatičnega znanja in strokovnjakov s teh področij. Izhajajoč iz potreb SJM in razvijajočih se posebnih socioloških, komunikoloških in politoloških disciplin se je na fakulteti utrdil program družboslovne statistike in računalništva ter razvil program informatike. N. T. je poleg tega bistveno prispeval k zasnovi in ustanovitvi Osrednje družboslovne knjižnice in dokumentacije Jožeta Goričarja, Računalniškega centra, Arhiva družboslovnih podatkov in Anketne delavnice in telefonskega studia itd. – kot infrastrukturnih predpogojev razvitega družboslovnega raziskovanja. (4) Raziskovalno utemeljevanje posebnih družboslovnih disciplin. Z vsebinskim usmerjanjem longitudinalnega programa SJM je N. T. pomembno prispeval k utemeljevanju posebnih družboslovnih disciplin in smeri, kar se še posebej po-kaže na področjih: politične sociologije, politološke tematike. Daleč največji je prispevek N. T. pri vključevanju in analizi politoloških vidikov v okviru longitudinalne zasnove programa SJM in pri izvajanju tematskih raziskav: participacije v sistemu (samoupravljanje), odnosa in vključenosti v družbenopolitične organizacije, razumevanja vloge države in vrsto drugih vidikov delovanja socialističnega sistema; to se izrazi v vrsti kritičnih analiz in publikacijah N. T. Politološki vidiki njegovega raziskovanja pa so še posebej vidni po družbenem prehodu (1990), ko se v svojem raziskovanju in analizi osredotoča na ključne nosilce potekov demokratizacije in demokratičnega sistema, na politične stranke, politično participacijo, volitve, zaupanje v institucije sistema, itd. Ob temeljni raziskavi (SJM) je N. T. razvil in uveljavil tudi koncept aplikativnega politološkega raziskovanja za tekoče raziskovalno vrednotenje političnih potekov in njihovih nosilcev (Politbarometer, 1994–2013)5; sociologije religije. N. Toš je skupaj z Z. Roterjem že v prvi raziskavi SJM (1968) zasnoval in skozi njen nadaljnji tok utrjeval in razširjal raziskave v religiološkem polju. Skozi desetletja se je oblikoval v Evropi edinstven in neponovljiv nacionalni podatkovni sklad in vir za analize odnosa do cerkve in religije, procesov sekularizacije itd. Analitične možnosti, še posebej po vključitvi SJM v Evropsko 5. To smer ilustrirajo knjige: Zaupanje v vlado (skupaj z M. Kaasejem in K. Newtnom), Znanstvena knjižnica, Ljubljana, 1999; Slovenia Between Continuity and Change, 1977, skupaj z V. Miheljakom, Sigma, Verlag, Berlin in Political Faces of Slovenia (skupaj s K. H. Mὕllerjem), edition Echoraum Wien 2005. 821 in Svetovno raziskavo vrednot, so spodbudile N. T., da je v času po 1990 opravil vrsto religioloških analiz6 in se s tem uvrstil med raziskovalce na področju religiologije. Kot priznanje za delovanje na tem področju lahko štejemo, da je bil povabljen v raziskovalno skupino, ki je zasnovala obsežen empirični religiološki in pastoralno-sociološki projekt Religija in cerkev v Vzhodni in Srednji Evropi, publiciran po knjižni seriji Gott nach dem Kommunismus7, katere sourednik je bil; socialne strukture, socialne stratifikacije in mobilnosti, migracije. V začetku sedemdesetih let je N. T. (kot nosilec) skupaj s P. Klinarjem in S. Saksido zasnoval in vodil projekt Sociološki vidiki emigracije, vključevanja v emigrantsko družbo ter vračanja v domovino. Gre za primer sistematične teoretske in empirične obravnave mednarodnih migracij Slovencev. Projekt je bil raziskovalni »poligon« za študente sociologije. V isti tematski kontekst sodi tudi raziskava iz sredine osemdesetih let pod naslovom Razredna bit sodobne jugoslovanske družbe.8 prostorske sociologije. Z. Mlinar in N. T. sta že v raziskavi SJM 1969 opredelila prostorske vidike, vrednote v prostorskem načrtovanju, odnos do bivanjskih razmer, poglede na razmerja med urbanim in ruralnim, itd. Najprej se je prostorski vidik v programu SJM izrazil v raziskavah SJM 1969 in SJM 1971, Stališča o razvoju cestnega omrežja; sicer aplikativno ciljani, sta obe raziskavi široko po-segli v področje prostorske sociologije in prostorske politike – in povzročili ostro politično kritiko; s programom SJM je N. T. sistematično posegal tudi na področja sociologije športa, sociologije kulture, sociologije zdravstva, sociologije družine, ekologije, kriminologije itd, kar se izrazi v interdisciplinarnih povezavah in številnih knji- žnih publikacijah in člankih.9 (5) Podpora emancipacijskim gibanjem. N. T. je z raziskavami SJM podprl emancipacijski tok ter civilnodružbena gibanja v osemdesetih letih in dokumentiral prevladujoče kritične poglede ljudi na družbene razmere in socialistični sistem. Posebej omembe vredne so zgodnje raziskave SJM (1969, 1971) o odnosu javnosti 6. Npr. knjiga Podobe o cerkvi in religiji (na Slovenskem v devetdeset-ih), Dokumenti SJM, Ljubljana, 1999. 7. Iz te zbirke knjiga Religion und Kirche in Ost (Mittel) Europa: Ungaren Litauen, Slowenien; Schwabenverlag, Ostfildern, 1990. 8. Ta raziskava je bila prvi in hkrati zadnji empirični sociološki projekt, izveden kot standardizirana anketa na reprezentativnih vzorcih polnoletnih prebivalcev vseh republik in pokrajin SFRJ. Raziskavo so zasnovali P. Jambrek, V. Goati, I. Šiber in N. T. – kot nosilec projekta. Obe raziskavi sta obsežno dokumentirani v knjigi Toš, N., ured., Vrednote v prehodu IX., Ljubljana, 2014, 577 str. 9. Npr. Družbeni vidiki zdravja (skupaj z B. Malnar), Dokumenti SJM, Ljubljana, 2002 in Ekološke sondaže, Dokumenti SJM, Ljubljana, 1992. 822 do sistemskih (ustavnih) temeljev, npr. do »zasebne lastnine proizvajalnih sredstev« in njenega omejevanja, (npr. agromaksimuma), do vloge družbeno-političnih organizacij, delegatskega sistema itd. Raziskovalno poseganje v to tematiko je sprožalo ostre politične kritike in pogosto oviralo potek programa SJM in delovanja njegovih nosilcev. Z družbenim prehodom se je N. T. s SJM osredotočal na raziskovanje procesov demokratizacije in njihovih institucionalnih nosilcev: na razumevanje vloge države, oblikovanje in izražanje političnih interesov, na zaupanje v institucije demokratičnega sistema, politične stranke, volitve in volilne preference, razumevanje delitve oblasti, odnos do parlamenta in vlade, zaupanje v sodstvo, notranja varnost, odnos do policije, odnos do vojske itd. (6) SJM – Vključevanje v mednarodne primerjalne družboslovne programe in projekte. V letih 1990/91 je N. T. uspelo s programom SJM prodreti v vse osrednje mednarodne longitudinalne primerjalne družboslovne raziskovalne programe: International Social Survey Programme (ISSP, 1991); World Value Survey (WVS, 1991); European Values Study (EVS, 1991); The Comparative Study of Electo-ral System (CSES, 1996); European Social Survey (ESS, 2000) 10 idr. Kot član mednarodnih teamov in nacionalni koordinator je v obdobju 1991–2014 vodil izjemno zahteven in obsežen mednarodni raziskovalni program, ki je potekal v več kot petdesetih tematskih mednarodnih primerjalnih projektih. V tematskem središču vseh naštetih mednarodnih programov so družbene vrednote in njihovo spreminjanje. Na osnovi rezultatov teh raziskav se je Slovenija prvič umestila v sociološki oz. vrednotni atlas sveta, rezultati raziskav iz Slovenije so uvrščeni v vse pomembne svetovne podatkovne baze; raziskovalna skupina SJM je ob velikem osebnem angažiranju N. T. uspešno vključena v vsa pomembna mednarodna družboslovna omrežja. Za vseh pet omenjenih mednarodnih projektov velja, da so podlaga za vrsto slovenskih in mednarodnih analiz, študij in objav. Na tem mestu omenimo predvsem objave v okviru knjižne serije Vrednote v prehodu, ki obsega dvanajst obsežnih knjig (I.–XII; 1997–2018 skupaj 8382 strani). Zasluga N. T. je, da so bili vsi ti projekti vključeni v program SJM in da jih je vodila ena raziskovalna skupina, kar je enkraten primer v evropskem družboslovju. CJM je pod vodstvom N. T. postal najpomembnejši nacionalni center komparativnega empiričnega družboslovnega raziskovanja v Evropi. SJM se je s tem vpisal v evropsko družboslovno zakladnico11. Poleg tega se je N. T. pridružil in vključeval še v vrsto drugih mednarodnih raziskovalnih programov; pomembnejši med njimi so: Politične orientacije v Srednji in 10. Navedeni mednarodni programi so opisani v knjigi Toš/Müller, ured., Primerjalno družboslovje, dokumenti SJM, Ljubljana, 2011, 444 str. 11. Kot najznačilnejši publikaciji N. T., ki sta nastali na osnovi tega programa, sta knjigi Modern Society and Values, ZUMA, Mannheim, FDV, Ljubljana, 1999 in Vrednote Slovencev in Evropejcev, Dokumenti SJM, Ljubljana, 2005. 823 Vzhodni Evropi; raziskava je bila zasnovana in je potekala 1991 (ponovljena 1999) pod vodstvom S. Barnesa (Georgetown University), H.-D. Klingemanna (WZB, FU Berlin), L. Bruszta (Madžarska akademija znanosti), N. T. in vrste drugih družboslovcev; Religija in cerkev v Vzhodni in Srednji Evropi; to raziskavo so zasnovali pastoralni sociolog P. M. Zulehner (Katoliška teološka fakulteta Univerze na Dunaju), religiolog M. Tomka (Budimpešta) in N. T. – pod pokroviteljstvom Pastoralnega foruma, Dunaj itd, itd.12 (7) Metodološke inovacije. V dolgoletnem poteku programa SJM je N. T. uvajal in usmerjal vrsto metodoloških in vsebinskih inovacij, ki se celostno izrazijo v konceptu Social survey – kompleksne longitudinalne vzorčno zasnovane nacionalne družboslovne raziskave. Program SJM se je razvijal sočasno oz. pred podobnimi nacionalnimi programi v ZDA (General Social Survey, NORC, 1972) in ZR Nemčiji (Allbus, ZUMA, 1980). Kot primere metodološke inovacije lahko štejemo njegova zavzemanja za vnos in vključevanje matematičnega, statističnega in programerskega znanja, rešitev in orodij v raziskovalne postopke in analize na področju sociološkega raziskovanja. To se je sčasoma izrazilo v postavitvi družboslovne informatike kot študijske smeri in raziskovalnega programa na FDV. Posebej se je posvečal postopkom zbiranja, nadzora in obdelave empiričnih podatkov ter osnovam in postopkom vzorčenja itd. (8) Dokumentiranje petdesetletnega poteka programa SJM – in uredniško delovanje. N. T. je uspelo izpeljati izjemen raziskovalno-dokumentarni knjižni projekt Vrednote v prehodu I.–XII., ki vključuje popolno objavo raziskovalnih gradiv vseh raziskav nacionalnih in mednarodnih raziskav SJM, 1968–2018. V tem okviru je objavljenih več kot trideset uvodnih in tematskih monografskih študij, pretežno v njegovem avtorstvu. Program publikacij Vrednote v prehodu je njegova izvirna zamisel in dokaz izjemne doslednosti in vztrajnosti pri uveljavljanju raziskovalče-ve odgovornosti do znanstvene, strokovne in splošne družbene javnosti. Poleg gornje serije je N. T. v obdobju svojega delovanja zasnoval in urejal še: Sociološko in politološko knjižnico, skupaj s F. Vregom (24 knjig), Znanstveno knjižnico FDV, skupaj s T. Hribarjem (63 knjig), knjižno serijo Gott nach dem Kommunismus, skupaj s P. Zulehnerjem in M. Tomko (7 knjig), Dokumente SJM (15 knjig), Vrednote v prehodu (12 knjig, ki obsegajo skupaj 8302 strani), zbirka Refleksije (8 knjig) itd, itd. Kot (so)urednik in (so)avtor je deloval pri zasnovi štirinajstih knjig, ki so izšle v angleškem oz. nemškem jeziku pri založnikih v Berlinu, na Dunaju, Pragi. Trenutno ureja knjigo Vrednote v prehodu XIII. 12. Izkušnje iz mednarodnega primerjalnega raziskovanja je N. T. skupaj s K. H. Müllerjem, Wisdom, Dunaj, prikazal v knjigah: Primerjalno družboslovje, Dokumenti SJM, Ljubljana, 2011 in Three Roads to Comparative Research: Analytical Visual and Morphological, edition Echoraum, Wien, 2009. 824 (9) P omen programa SJM za novejšo politično zgodovino. 50-letni tok empiričnega raziskovanja v okviru programa SJM dajeta obsežnemu raziskovalnemu gradivu poseben pomen in težo. Slovenski zgodovinar P. Vodopivec je zapisal, da objava rezultatov SJM v dokumentarni seriji Vrednote v prehodu zgodovinskemu raziskovanju odpira povsem nove možnosti in perspektive. Ta gradiva, ki zajemajo čas dobrih dveh desetletij jugoslovanskega pogrezanja v končno krizo in razkra-janje jugoslovanskega socialističnega sistema ter četrt stoletja po-komunističnih sprememb in slovenskega življenja v samostojni državi, raziskovalcem prvič omogočajo, da z relativno gotovostjo, dokumentirano in v daljšem časovnem loku sledijo spreminjanju političnega, javnega in družbenega ozračja, razpoloženja, opredelitev in vrednot prebivalstva, odnosov med različnimi družbenimi skupinami, gledanja na politiko, politične elite in politične razmere… Za vse, ki danes pišejo zgodovino zadnjih štirih in več desetletij ali raziskujejo njihove različne razvojne vidike, so izsledki raziskav javnega mnenja v tej luči nepogrešljiv in neprecenljiv vir. (10) Prispevki k zgodovini sociologije na Slovenskem. V zadnjih letih (2016–2019) se je posvetil pregledu, ureditvi in ovrednotenju znanstvene zapuščine slovenskega sociologa in filozofa, akademika Veljka Rusa. Tako sta nedavno izšli knjigi Filozofsko-sociološki spisi Veljka Rusa (2019) in Veljko Rus v pogovorih z javnostjo (2020)13. Koncem osemdesetih let je pripravil obsežen prikaz in oceno znanstvenega delovanja sociologa, akademika Jožeta Goričarja. Oboje lahko štejemo kot prispevek k zgodovini sociologije na Slovenskem. (11) Pomembnejša knjižna dela N. T. Bibliografski pregled del N. T. na osnovi dostopne baze bibliografij raziskovalcev beleži okoli 960 enot, od tega 215 znanstvenih in strokovnih člankov ter poglavij v znanstvenih in strokovnih monografijah; med njimi je dobra petina objavljenih v tujih revijah in znanstvenih monografijah, manjši del pa v angleščini v domačih publikacijah. Med temi je dobra petina takih, v katerih N. T. nastopa kot soavtor z raziskovalci iz tujine in nekaj več enot, pri katerih nastopa s slovenskimi soavtorji. Tematski pregled bibliografije pokaže, da se v člankih in monografijah osredotoča: na tematiko razmerja državljan-država, odnos do sistema, do politike oz. v novih sistemskih okvirih do procesov demokratizacije, zaupanje v institucije sistema, politične stranke, volitve ipd.; na tematiko iz širšega sociološkega področja (stratifikacija, mobilnost, vrednote, družina itd.); na religiološko tematiko; na metodološko, spoznavno-teoretično in tematiko s področja sociologije znanosti itd. Pregled tematskih variacij in tematskega zgoščanja skozi čas pokaže, da je po letu 2000 13. V knjigi Veljko Rus v pogovorih z javnostjo je objavljena obsežna študija N. T. Od ustvarjalnosti do svobode do tretje poti med antikapitalizmom in postsocializmom, prispevek k opisu in oceni znanstvenega opusa Veljka Rusa. 825 nastala večina njegovih pomembnih monografskih študij, ki obravnavajo procese demokratizacije Slovenije v mednarodnem kontekstu ter študije s področja primerjalne analize vrednot in primerjalne religiologije. V zgodnjem obdobju se je N. T. ukvarjal s pedagoško konceptualizacijo metodologije, v zadnjih letih pa s poglobljeno obravnavo metodoloških in spoznavno-teoretičnih problemov primerjalnega raziskovanja ter razvoja in dometa empiričnega raziskovanja na sploh.14 To smer njegovega znanstvenega delovanja ponazarja knjiga K. H. Müller, N. Toš (2012): Towards a New Kind of Social Science, Echoraum, Wien, 201215, ki je v postopku prevajanja v slovenščino. (12) Delovanje v sociološkem društvu in strokovnih ustanovah. Ugled, ki ga je N. T. kot sociolog užival v slovenski in jugoslovanski strokovni javnosti, se izrazi v vrsti vlog, ki so mu bile zaupane, med njimi: v Slovenskem sociološkem društvu (SSD) je bil od ustanovitve (1965) podpredsednik in nato štiri mandate (1969–1977) predsednik. Sedemdeseta so bila t.i. svinčena leta za slovensko in jugoslovansko sociologijo; v tem času je N. T. uspelo ohranjati delovanje SSD in Jugoslovanskega združenja za sociologijo (JUS), predvsem z organiziranjem znanstvenih posvetovanj kot npr. Determinante družbenega razvoja, Maribor, 1971; Družbeni konflikti in socialistični razvoj Jugoslavije, Portorož, 1972 (skupaj z Z. Mlinarjem in V. Rusom). N. T. je skupaj z R. Supkom, kot predsednikom, sodeloval pri vodenju JUS (podpredsednik, 1975–1979); kot predsednik JUS je N. T. skupaj z V. Rusom (v dveh mandatih, 1981–1985) obnovil povezave med jugoslovanskimi sociologi, predvsem s posvetovanji Sodobna jugoslovanska družba: Sociološke dimenzije krize in izhodi iz nje, Ljubljana, 1982; Integracijski in dezintegracijski procesi v jugoslovanski družbi, Portorož, 1983. Ob teh posvetovanjih se je ponovno močno zaostrilo razmerje med sociologijo in centralistično dogmatsko politiko. N. T. je bil tudi član raziskovalnega sveta Mednarodne sociološke asociacije (ISA, Research Council, 1983–1987), sodeloval je pri ustanavljanju t. i. Mednarodnega sociološkega instituta, ISA 1989, itd, itd. N. T. je bil ustanovni direktor Centra za razvoj univerze UL, ki se je v času njegovega vodenja uveljavil kot razvojno-svetovalno in raziskovalno enoto na področju visokega šolstva. Bil je tudi član in predsednik Sveta za znanost in tehnologijo RS ter predsednik in član Upravnega odbora ARRS ob njeni ustanovitvi. * * * N. T. je brez dvoma eden najpomembnejših slovenskih sociologov – raziskoval-14. V prilogi je ilustrativni izbor iz njegove osebne bibliografije. 15. Knjiga Towards a New Kind of Social Science ponuja konceptualno nov, inovativen pogled na razvoj družboslovnega raziskovanja, posebej anketnega, v spremenjenem družbenem okolju. 826 cev in pedagogov, ki se je v zadnjih desetletjih s svojim obsežnim raziskovalnim opusom trajno vpisal v razvoj slovenske sociologije in ji dal pečat ljubljanske druž- beno-kritične empirične sociološke šole. Medtem, ko je sociološko raziskovanje v drugih republikah bivše države zastalo in razpadlo, se je sociološko raziskovanje v Sloveniji prav s programom SJM povzpelo in se po osamosvojitvi vključilo v vse pomembne mednarodne primerjalne družboslovne raziskovalne programe in se mednarodno uveljavilo. Lahko še enkrat potrdimo, da je sociolog Niko Toš s svojim znanstvenim delom pomembno vplival na razvoj slovenskega in evropskega (empiričnega) družboslovja, posebej sociologije. Bil je vseskozi odprt do javnosti – sledil je načelu javne sociologije. Izjemna tematska širina, družbena vpetost, mednarodna povezanost, odzivnost na ključne probleme sociologije ter longitudinalna zasnova njegovega petdesetletnega raziskovanja – vse to je njegov izjemen življenjski dosežek. Akademik Veljko Rus, sopodpisnik prvotnega predloga, je v priložnostni oceni (2014) zapisal, da so redke družbe, ki imajo tako bogato in zanesljivo empirično dokumentacijo o svoji nedavni preteklosti, ki omogoča oblikovanje samopodobe in s tem tudi samozavedanje v širšem evropskem prostoru. In to je zasluga N. Toša. Aleš Debeljak, ugledni slovenski kulturolog in pesnik je (2006) dejal, da je program Slovensko javno mnenje nemara najbolj dolgoročni in daljnosežni projekt slovenskega družboslovja. Slovenski zgodovinar, član SAZU Peter Vodopivec, je ob priložnosti zapisal, da si kot zgodovinar dobesedno ne more več predstavljati raziskovanja polpreteklega časa, ne da bi se oprl na raziskave SJM. Drugopodpisani H.-D. Klingemann (2015) pa sem o delovanju N. Toša zapisal: »Niko Toš has contributed to Slovenia’s recognition within the European and world social science community in an outstanding manner… he has become a European example of best practice in empirical social research…«. Prvopodpisani Z. Mlinar tem ocenam v celoti pritrjujem. Kljub visoki starosti je N. T., tako kot vseskozi, izjemno raziskovalno aktiven, kar se kaže v tem, da je po dopolnjenem sedemdesetem letu spisal, uredil in izdal več knjig (27). Nazadnje, v začetku leta 2019, je uredil knjigo Vrednote v prehodu XII., v istem letu je uredil in izdal dve knjigi, posvečeni sociologu Veljku Rusu, trenutno pa ureja knjigo Vrednote v prehodu XIII., s čemer zaokroža raziskovalno-dokumentarno knjižno serijo, ki prikazuje rezultate njegovega petdesetletnega raziskovalnega dela v okviru programa SJM. In s tem verjetno še ni zaključil svojega raziskovalnega delovanja. Ljubljana, Berlin, 4. 4. 2020 827 RECENZIJI Ocena knjižnega dela N. Toš, ured., Vrednote v prehodu XIII., Slovenija v mednarodnih in medčasovnih primerjavah, ISSP, ESS, SJM 2017–2020 Ocenjevalec: akad. prof. dr. Slavko Splichal Knjiga Vrednote v prehodu XIII., Slovenija v mednarodnih in medčasovnih primerjavah, ISSP, ESS, SJM 2017–2020, je po navedbi urednika in soavtorja dr. Nika Toša zadnja v seriji Vrednote v prehodu, Dokumenti SJM. Knjiga zajema pregled rezultatov empiričnih družboslovnih raziskav, ki so v okviru programa Slovensko javno mnenje potekale v obdobju 2017 do 2020, torej v zadnjih treh letih. V središču mnogotematskih socioloških raziskav je raziskovanje vrednot in njihovega spreminjanja skozi čas. Knjiga Vrednote v prehodu XIII. prikazuje nabor temeljnih socioloških problemov in tem, aktualnih v slovenskem in mednarodnem kontekstu, prikazanih v medčasovnih in mednarodnih primerjavah. O pomenu tovrstnega raziskovanja in objavljanja rezultatov sem ob knjigi Vrednote v prehodu XII. opozoril na vrsto kvalificiranih ocen, med njimi še posebej Malnar, Mὕller, 20151. Gradivo v knjigi je razvrščeno v štiri dele in priloge. V prvem delu so prikazani presečni rezultati raziskav SJM v zadnjih treh letih. V drugi del so umeščeni rezultati mednarodne družboslvone raziskave v medčasovnih in medkulturnih primerjavah, v tretjem delu pa primerjalno prikazani rezultati Evropske druž- boslovne raziskave. V četrtem delu so trije avtorski zapisi, med njimi predvsem nadaljevanje in zaključek prikazne študije Spreminjanja vrednot prebivalcev Slovenije 1991-2000 (N. Toš) in Prikaz znanstvenega delovanja urednika te knjižne serije (Z. Mlinar, H. D. Klingemann). V prilogah bo uvrščeno stvarno kazalo in zapisi recenzentov. Knjiga pred dokončno postavitvijo za tisk obsega od 550 do 600 strani. V prvi del knjige so uvrščeni pregledi petih družboslovnih anket z vprašalniki, sumarnimi rezultati in prikazi izvedbenih značilnosti posameznih raziskav. S tem 1. Surveys and Reflexitivity, Socond-Order Analysis of European Social Survey of the European Social Survey. 828 je dokumentiranih zadnjih pet raziskav v nizu od leta 1968 do 2020. V tem okviru so prikazane letne meritve longitudinalne raziskave SJM – Ogledalo javnega mnenja (SJM 2018/1, 2019/1, 2019/2 in 2020/1) ter meritve v okvirih mednarodnih programov ISSP (Social Networks, ISSP 2017; Social Inequality, ISSP 2019) in Evropske družboslovne raziskave (ESS 2018); v prikaz je vključenih še osem tematskih raziskav, izvedenih za potrebe raziskovalnih skupin drugih raziskovalnih centrov FDV in drugih raziskovalnih inštitutov. Gre torej za izjemno tematsko bogato in pestro raziskovalno gradivo. V drugi del knjige so vključeni dokumenti, povezani s programom Mednarodne družboslovne raziskave (ISSP) za obdobje 2017–2020. Gradiva prikazujejo rezultate na medčasovni primerjalni ravni za slovenski niz raziskav ter na mednarodni primerjalni ravni v časovnih presekih 2017 in 2018. V tem delu so prikazi raziskav socialnih omrežij in socialnih virov, stališč o religiji in cerkvi ter stališč o neenakosti. Tretji del knjige predstavlja rezultate Evropske družboslovne raziskave (ESS) z medčasovnimi primerjavami vseh meritev v okviru te raziskave na slovenskih vzorcih v časovnem razponu 2002–2018 ter mednarodnimi primerjavami v časovnem preseku 2018 v devetnajstih državah. V četrtem delu knjige je objavljen drugi in zaključni del študije N. Toša Spreminjanje vrednotnih orientacij prebivalcev Slovenije v obdobju po družbenem prehodu. V ta del knjige je uvrščen tudi zapis Z. Mlinarja in H. D. Klingemanna Na rob (zadnje) knjige Vrednote v prehodu XIII., O raziskovalni poti urednika sociologa N. Toša. Nova, že trinajsta po vrsti in po navedbi urednika in soavtorja dr. Nika Toša zadnja v seriji monografij Vrednote v prehodu, Dokumenti SJM, utrjuje mojo oceno, ki sem jo zapisal ob izidu prejšnjih dveh zvezkov (VP XI. in XII). »Bogastvo podatkov, objavljenih v dosedanjih in najnovejši publikaciji iz zbirke Vrednote v prehodu, dokazuje izjemni pomen vključenosti slovenskega družboslovnega raziskovanja (oziroma CJM) v mednarodno družboslovno raziskovanje tako za znotrajakademske kot zunajakademske akterje: za prve je sodelovanje v mednarodnih projektih preskusni kamen usposobljenosti za vrhunsko (mednarodno primerjalno) raziskovanje in zagotovilo veljavnosti raziskovanja, za druge pa so rezultati tega raziskovanja izjemna priložnost za spoznanja o pomembnih spre-membah, ki potekajo v slovenski družbi, in za presojo (ne)uspešnosti povezovanja slovenske družbe v evropske integracije. Projekt »Slovensko javno mnenje« ni le bistveno prispeval k razvoju empiričnega družboslovnega raziskovanja v Sloveniji, ampak je z odpiranjem kritičnih vprašanj o dejanskosti in dejanskih možnostih pomembno širil prostore intelektualne svobode v Sloveniji«. Temu stališču tokrat le dodatno pritrjujem. 829 Na koncu naj dodam, da je ureditev gradiv, zbranih v knjigi Vrednote v prehodu XIII., nedvomno terjala velik napor urednika, tehnične urednice in vseh soavtorjev. Podpora v višini stroškov tiskanja in računalniške ureditve je najmanj, kar lahko prispeva ARRS in s tem omogoči izdajo pomembne publikacije, ki dokumentira rezultate raziskave SJM. Ljubljana, 5. maj 2020 Ocenjevalec: prof. dr. Marjan Malešič Knjiga urednika prof. dr. Nika Toša Vrednote v prehodu XIII. zaokrožuje predstavitev raziskovanja javnega mnenja v Sloveniji v obdobju 1968-2020 in je del izjemne knjižne zbirke, ki v trinajstih knjigah dokumentira obsežno gradivo iz prispevka Centra za proučevanje javnega menja in množičnih komunikacij pri Inštitutu za družbene vede, Univerze v Ljubljani k nacionalnim, evropskim in svetovnim raziskavam vrednot, stališč, prepričanj, mnenj in odnosov javnosti do vrste ključnih družbenih vprašanj, ki posegajo na politično, ekonomsko, socialno, kulturno, varnostno, okolijsko in zdravstveno področje. Vrednote v prehodu XIII. prinaša družboslovnim teoretikom, raziskovalcem in praktikom spoznanja iz še neobjavljenih raziskav Mednarodni družboslovni program (International Social Science Program-ISSP), Evropska raziskava vrednot (European Social Survey-ESS) in Slovensko javno mnenje (SJM). V knjigi so prikazane vse izvirne meritve oziroma ponovitve meritev tematskih sklopov, ki so jih raziskovalci Centra za proučevanje javnega mnenja in množičnih komunikacij izvedli na vzorcih polnoletnega prebivalstva Slovenije in meritve iz drugih sodelujočih držav, kar odpira možnost mednarodno primerjalnih analiz podatkov na različnih časovnih točkah in celovito interpretacijo podatkov. V knjigo je vključen tudi primerjalni pregled rezultatov zadnjih meritev v okviru projektov ISSP in ESS, opravljenih v Sloveniji in osemnajstih drugih državah. Knjiga Vrednote v prehodu XIII. dopolnjuje dosedanji pregled podatkov z raziskavami SJM, ISSP in ESS opravljenih v letih 2018-2020. Knjiga je sestavljena iz kazala vsebine, uvoda, štirih delov in stvarnega kazala. V uvodu ponudi študijo prof. dr. Nika Toša, ki predstavlja raziskovalni program Slovensko javno mnenje, kot podlago za razumevanje širšega konteksta proučevanja vrednotne usmerjenosti slovenskega prebivalstva v polstoletnem obdobju. Raziskovanje na obravnavanem področju se je v svojih začetkih osredotočilo na odnos ‘nacionalnega’ javnega mnenja do sorazmerno omejenega števila družbenih tem v nekdanji SFRJ, v zadnjih desetletjih pa izkazuje globoko mednarodno vpetost, ki Slovenijo neizbrisno zariše na zemljevid evropskega in svetovnega empiričnega 830 družboslovnega raziskovanja ter širino tematskih področjih, ki jih raziskovanje v svoji multidisciplinarnosti pokriva. Prvi del knjige prinaša podatke iz raziskav SJM v letih 2018-2020 in ponuja izvirno gradivo, ki odpira več tematskih področij, od stališč ljudi do prostora in okolja, uporabe sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije, do dela in družine ter prehranskih navad. Vsekakor po pomenu izstopajo vedno aktualna vprašanja o družbeni neenakosti in sovražnem govoru. Nekatere od obravnavanih raziskav so bile del skupnega raziskovalnega napora v večjem številu držav. Tako v drugem delu knjige beremo rezultate mednarodne družboslovne raziskave o socialnih omrežjih in virih, o religiji in cerkvi ter o družbeni neenakosti. Našteta tematska področja so bogata s presečnimi in medčasovnimi prikazi ter s pojasnitvijo metodoloških in izvedbenih značilnosti raziskav, kar je v empiričnem družboslovnem raziskovanju pomembna prvina preverljivosti, s tem pa tudi objektivnosti in verodostojnosti podatkov. Tretji del knjige je posvečen raziskavi ESS, ki ponudi medčasovni primerjalni pregled rezultatov meritev javnega mnenja v obdobju 2002–2018 in mednarodno primerjalno analizo rezultatov raziskave ESS 2018, v kateri je sodelovalo devetnajst držav. V četrtem delu knjige avtor prof. dr. Niko Toš najprej predstavi vzorec spreminjanja vrednotnih usmeritev prebivalcev Slovenije v obdobju po družbenem prehodu, se pravi po razpadu SFRJ in oblikovanju samostojne slovenske države ter po radikalni spremembi politične in ekonomsko-socialne ureditve družbe. Nadaljuje s prikazom empiričnega raziskovanja družbe in družbenih pojavov v Sloveniji v obdobju 1960-2020, katerega rezultat je empirično utemeljena sociologija. Prikaz ni plod zgolj pozitivistične analize, ampak je obogaten z avtorjevo osebno raziskovalno izkušnjo. Ta del knjige zaključi premišljanje akad. prof. dr. Zdravka Mlinarja in prof. dr. Hansa-Dieterja Klingemanna o prehojeni znanstveni poti sociologa in urednika knjižne zbirke Vrednote v prehodu, prof. dr .Nika Toša. V zaključnem delu knjige je stvarno kazalo, koristen pripomoček za raziskovalce, ki bodo opravljali sekundarne analize zbranih podatkov. Knjiga Vrednote v prehodu XIII., kot tudi celotna knjižna zbirka, katerega del je, je izjemen vir družboslovnih podatkov, ki omogočajo vpogled v (dis)kontinuiteto vrednotne usmerjenosti slovenskega prebivalstva ter cikličnega gibanja njegovega odnosa do različnih družbenih vprašanj. Prek empiričnega preverjanja številnih teoretičnih predpostavk tovrstno raziskovanje presega sholastičnost družboslovnega raziskovanja in ohranja trden stik z družbeno stvarnostjo, prek triangulacije različnih teoretičnih konceptov kot podlage za empirično proučevanje in interpretacijo podatkov ter prek navzočnosti raziskovalcev iz različnih družbenih in drugih ved, ki prina- šajo specifičen pogled na proučevane pojave, pa se izogne omejenemu empiricizmu. 831 Knjiga ima poslanstvo in potencial, ki presegata interes omejenega kroga raziskovalcev, saj ponuja rezultate raziskav, ki so lahko podlaga vsaki politiki, ki stremi k legitimnosti svojega delovanja pri reševanju številnih družbenih vprašanj. Knjiga je dokument nekega obdobja, ki krepko presega aktualni trenutek spopada družbe z epidemijo, ki jo povzroča virus covid-19. Kljub temu je njena aktualnost in uporabnost v tem, da v krizi ponuja odločevalcem empirično utemeljeno in verodostojno podlago za sprejemanje optimalnih odločitev, ki se nanašajo na člo-vekove pravice, med njimi zdravje, obveščenost, svobodno gibanje, delo, druženje ipd. Kriza aktualizira v knjigi predstavljene rezultate merjenj javnega mnenja o okolju, neenakosti v družbi, delu, družini, sovražnem govoru, veri, ogroženosti, prvi pomoči…Na temo krize pa je bila izvedena tudi posebna raziskava z naslovom ‘Življenje in stališča v času pandemije covid-19’. Knjiga bo zanimivo branje za raziskovalce, saj jim predstavljena vsebina omogoča ekonomičen vpogled v bogastvo družboslovnih podatkov zbranih na enem mestu. Lahko bo koristno orodje politikov, uradnikov in drugih delavcev v javnem prostoru, ki se pri vsakdanjem delu srečujejo z ljudmi, njihovimi potrebami, interesi, pravicami in dolžnostmi. Študentje bodo knjigo uporabljali pri študiju metodologije in pisanju zaključnih del, zanimiva pa bo tudi za javno angažirane laične bralce. Raziskovalci in urednik knjige Vrednote v prehodu XIII. so v pripravo rokopi-sa vložili neprecenljiv napor, o čemer pričajo obsežnost zbranih podatkov ter sistematično in pregledno urejena vsebina, zato si pri sofinanciranju izdaje s strani Agencije Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost zaslužijo skrajno naklonjeno obravnavo. Ljubljana, 9. maj 2020 833 STVARNO KAZALO A 14, 97, 173-174, 178, 180, 323, 399, 401, aktivno, se ukvarjati, se odzivati, 66-67, 96, 404, 406, 421, 429, 507-508, 821, 828, 830 135, 144, 252, 305, 504, 572-574, 590-591, civilna zaščita, 304 640, 787, 798 Č aktivnost, dejavnost, 40-41, 51-52, 54, 77, 81, časopisi, 73, 217 135, 144, 221, 224, 253, 275, 279, 310, 314, črnogledi, pesimisti, 176, 236 572, 574, 590-591 čudeži, verjame v, 182, 411, 445 alternativna medicina, 189, 419 D angleščina, znanje, 36, 43, 55 datoteke, 7, 49, 497, 633, 819 ateist, ateisti, 84, 189, 227, 283, 315, 419, 479 delež, davka, 239, 300, 487, 792-793, 803, avtomobilski, promet, 69 808-809 B delo, 10, 19, 57, 60-61, 66, 73, 77, 79-83, 100, bančne, storitve, 40, 46, 48, 51, 54, 598, 603 135-136, 138, 140, 144-145, 214, 217, 221, bankam, zaupanje, 97, 247, 507-508 223-226, 233, 243, 253, 255-256, 260, 262- begunci, ogrožanje, 191, 250 264, 274-275, 277-282, 298, 310-312, 314, beseda pri odločanju, 20, 329, 359 329, 358, 492, 516, 572-576, 578-579, 581- beseda, imeti besedo, 96, 503, 639 582, 590-592, 598, 602, 657, 804, 818, 831 biomasa, vir energije, 192 delo, družina 253-266 bivališča, 60, 72, 250, 320 delo, plačano, 77-78, 80-81, 83, 114, 135-136, bivalno okolje, 59-60, 62, 72 140, 144, 221, 224, 226, 263-264, 275, bivanje, način, 62, 64, 69, 71, 103, 251, 270, 278-279, 281, 310, 312, 314, 537-538, 294, 521, 671 572-576, 582, 590-591, 697 bližja stranka, preference, 86, 317 delo, vrste dela, odnos do dela, vrste dela, itd., Bog, vera, zaupanje, 182, 409-410, 440-441, 3, 9, 14, 77-83, 88, 104, 114, 135-137, 139- 796 140, 144-145, 147, 149, 193, 221-226, 229, bogati, razlike med bogatimi in revnimi, 233, 250, 253-256, 258, 260-262, 264, 240-241, 488-489 272, 275-281, 286, 289, 293, 310-312, 314, bojkot, bojkotirati izdelke, 99, 252, 512, 651 522, 537-538, 572-577, 580-582, 590-594, bolečine, 212, 273 597-598, 601-602, 673, 697, 784-785, 788, bolečine, fizične, 273 792, 798, 801, 804, 810-811, 818, 820, bolezen, 35, 80, 83, 105, 207-208, 224, 226, 824, 826-827, 830 278, 281, 292, 312, 524, 679 delovanje, 101, 177, 236, 296, 516, 658, 819 boljša, služba, povezava, stanovanje, 60, 103, demografija, 76, 220, 274, 309 192-193, 251, 294, 521, 671 demokracija, 30, 101, 112-113, 167-169, 177, brezposelni, 140, 583, 806 190, 236, 248, 296-297, 509-510, 513, 516, bruto, dohodek, osebni, družinski, 152, 154- 535-536, 626-628, 633, 658, 785, 787-788, 155, 160, 606-609, 614, 758 794, 799, 812 budisti, 189, 419, 477 demonstracije, 99, 252, 511, 650 C denar, 21, 37, 91, 163, 199, 201, 208, 246, 331, cepiva, 309 365, 495, 618 cerkev, cerkvi, zaupanje, vloga, 3-4, 9-10, depresivno počutje, 28, 273, 339, 394 834 desnica - levica, samoopredelitev, 86, 100, energije, viri, 3, 9, 173-174, 192-199 228, 284, 318, 514, 654 epidemija, 293, 303-307, 311, 314-315, 831 dežela, podeželje, 70, 103, 251, 294, 521, 671 etnične skupine, narodnosti, 228, 284, 318, 796 diskriminacije, neenakopravnosti, 9, 93, 107, Evropa, 30, 97, 295, 506, 508, 643, 807 527, 633, 689 EU, Evropska unija, 29, 114, 247, 537, 696 divjad, 202 evro, 97, 247, 508 dno - vrh, visoko - nizko, samoopredeljeva- evtanazija, 29, 191, 298 nje, 84, 227, 242, 244, 316, 490, 492, 793 F dohodek, osebni, gospodinjstva, neto - bruto, Facebook, 40, 47-48, 51, 54, 99, 215, 217, pričakovani, itd., 18, 31, 60, 77, 81, 88-512, 652 89, 101, 141-142, 152-153, 155-160, 162, finančno stanje, ocena, 175, 235, 291 179, 221, 224, 229, 234, 238-240, 246, fizična, razdalja, 303, 797 248, 253-254, 256, 266, 275, 279, 286, G 300-301, 310, 314, 320, 328, 340, 351, 403-404, 425, 485-488, 494, 518, 584- geografske skupine, 57, 295 585, 587, 606-607, 610-617, 661, 761-766, glasovanje, preference, 85, 98, 114, 317, 509, 773, 786, 803, 806 537, 696 domobranstvo, slovensko, 29, 793 glava družine, poglavar, 268 dostop, do interneta, izobraževanja, storitev, gledati, brati, poslušati, medijev, 94, 500, itd., 7, 33, 35, 43, 48, 50, 55, 250, 784, 634, 786 798, 804 globalizacija, 29, 308, 793 družabne, dejavnosti, 24, 293, 335, 383 gospodarsko stanje, zadovoljstvo, 100, 176, družbe, vrste družb, 8, 244, 325, 493, 633, 236, 296, 515, 656, 789, 807 794-796, 799-800, 808 gospodarstvo, 103, 251, 294, 520, 669, 792- družbena neenakost 239-246, 483-496 793, 798, 803, 806 družbena, družbene, teme, omrežja, razmer- gospodinjsko delo, 263-264 ja, 3, 9, 15, 46, 73, 93, 99, 173-174, 181, grožnje, 219, 803 214-217, 220, 233-234, 298, 399, 409, 439, H 481-482, 512, 652, 784-785, 789, 797, 799, hidroelektrarne, 192-196 801, 817, 829-831 hindujci, 189, 419, 476 druženje, omejevanje, 302-303 hiša, bivališče, 65, 71-72, 270 druženje, pogostost, kraj, 24, 70, 335, 383 hišni ljubljenčki, 202 družina 268-274 homoseksualci, 101, 250, 518, 662 družina, 19, 23, 57, 135, 144, 162, 175, 179, honorarno delo, 263-264 233, 235, 253, 265, 268-270, 291, 298, hrup, 66 306, 326, 328-330, 334, 354-355, 381, I 403-404, 425, 482, 572-574, 590-591, 617, ilegalni migranti, 251 776, 792-793, 800, 824 industrija, prostor za, 65 državljan, 298, 528, 824 infarkt, 209-210 Državni zbor, 29, 97, 180, 247, 404-405, 427, inovativnost, 262 505, 508, 643 instagram, 40, 47-48, 51, 54, 215, 220 E internet, 3, 14-15, 25-27, 29, 33-38, 43-46, elektronska pošta, 39-40, 47-48, 51, 54 48, 52, 55-56, 72, 91, 94, 173-174, 208, enakost, vrednota, 31, 188, 299-300, 417, 469, 214-216, 231, 321, 336-338, 385, 387-392, 481, 783, 787, 789, 793, 801 501, 635-636 835 istospolni partnerji, 30, 191, 298 L izkoristiti, ravnati pošteno, 22, 95, 332, 373, letaki, 66 502, 637 levica, desnica, 86, 100, 228, 284, 318, 514, izobrazba, 62, 76, 80, 134, 143, 146, 148, 151, 654 220-221, 243, 275, 310, 313, 492, 570-571, lezbijke, 101, 518, 662 587-588, 594-595, 598-599, 605-606, ljubljenčki,hišni 202 754, 756 luknje, v zakonu, 30, 248, 297 izobraževanje, 76, 134, 143, 146, 148, 151, M 220, 250, 275, 282, 570-571, 588-589, mačka, 203 594-595, 599-600, 605, 789-790, 792, manjšinske narodnosti, 110, 532, 693 798, 804 Marija, 182, 411 izstop, iz EU, 114, 537, 696 maše, 185, 414, 459 J materialne razmere, 175, 235, 291, 800, 813 jedra, mest, 69 materialne razmere, ocena, 32, 190, 271, 292 jedrske elektrarne, 192 mati, 90, 110-111, 149, 184-185, 230, 281- jeza, zaradi razlik, 24, 240, 274, 335, 382, 488 282, 287, 413-414, 454, 457, 534, 598, jezik, pogovorni, materin, znanje, 89, 109, 601, 695 250, 340, 531 medicina, 189, 419 joga, 189, 419 mediji in zaupanje v soljudi 93-95, 500-503 judje, judovsko, 106, 189, 250, 419, 478, 525- mediji, 249, 304 526, 683, 685 meditacija, 189, 419 Jugoslavije, 58, 63, 109-110, 529, 532, 534, medvedi, 202 694-695, 787, 804, 825 mestna jedra, 69 K mobilni telefon, 33, 49, 215 kakovost, 38, 59, 167-169, 259, 262, 272, 626- mobing, 267 628, 799, 809 molitev, 107, 186, 415, 460, 527, 688 kap, možganska, 207, 209-210 muslimani, 106, 189, 250, 419, 475, 525-526, kapitalizem, 30, 793, 804-805 683, 685, 814 karierno napredovanje, 260 N kazen, smrtna, 29, 191, 298, 793 nadnaravne sile, 182, 411, 446 kmetijska, zemljišča, 65, 68, 153, 607 nadzor državnih meja, gibanja, 58, 305 konflikti, 234, 241, 261, 482, 489, 804-805, nakupovalne navade, 39, 43, 55, 59, 63, 65-66, 825 72, 232, 270 koronavirus, 14, 302-305, 307 napredovanje, 237, 260, 483 korupcija, 247, 797 narava, varovanje, 66, 70, 166, 195, 205-206, kraj, naselje, bivanja, preselitve, 57, 59-60, 255, 624, 799 65-67, 90-91, 172, 177, 187, 230-231, 287- narod, narodnosti, 29, 87, 110, 228, 284, 318, 288, 295, 320, 416, 464, 631 532, 693, 783, 787 kristjani, 189, 419, 474 naselja, 71, 172, 231, 631 kronične bolezni, 105, 292, 524, 679 NATO, 23, 97, 152, 193, 233, 247, 334, 378, kulturno življenje, 103, 251, 294, 520, 670, 508, 606, 793, 825 787, 791, 794, 799-800, 802, 807-809, navezanost, na krajevno okolje, na Slovenijo, 811, 814, 829 57, 62, 105-106, 177, 203, 524, 680-681 kvalifikacija, 79, 82, 223, 278, 312 nebesa, verovanje 182, 410-411, 443 836 neenakost, 3-4, 9-10, 14, 233-234, 237, 323, P 481-483, 790, 792, 801, 803-804, 817, pandemija, 3, 9, 14, 289, 302, 325, 831 828, 830-831 partizani, slovenski, 29 nepoštenost pri delitvi, 154-161, 245, 493, partner, 24, 27, 40, 42, 52, 54, 80-83, 131-132, 608-616, 758-767 213, 224-226, 265, 268-271, 279-281, 313- nesrečnost, depresivnost, počutje, 28, 273, 314, 335, 338, 382, 390, 556-567 339, 394 pekel, verovanje 182, 411, 444 neverni, 84, 227, 283, 315 pes, 203 nosečnost, 191, 298, 404 plača, 152-155, 258, 260, 607-613, 615-616, nove tehnologije 33 758-760 O plin, vir, 192-193 o religiji in cerkvi 401-420 počitek, 263-264 oblike verovanja 410-412, 442 počutje, 70, 266, 307 obnovljivi viri energije 192-202 podjetje, 22, 180, 277, 333, 376, 404, 428 obredi, obiskovanje, udeležba, 84, 107, 227, poklic, 17, 58, 79, 82, 140, 145, 147, 149, 223, 283, 315, 527, 687 225, 253, 277-278, 280, 282, 312, 327, obrok, preskočiti, pomanjkanje, 246, 495 341, 581-582, 592-593, 597-598, 601-603 oče, 90, 110, 126-127, 131-132, 146-147, 171, pokojnine, 141-142, 156-157, 250, 584, 611- 184-185, 230, 281-282, 287, 413-414, 455, 612, 803 458, 532-533, 550, 552, 556-567, 594, 597, policija, 29, 97, 247, 304, 506, 508, 643 630, 694, 735, 740 politika, 57, 190, 251, 298, 301, 482, 804 odgovornost, 249, 258, 299, 792, 796, 823 politiki, 86, 95-96, 99-100, 150, 202, 228, odločitve, odločanje, 56, 112-114, 138, 150, 249-250, 284, 318, 505, 512, 514, 605, 167-169, 180, 236, 255, 407, 432, 535-537, 642, 652, 654, 751, 783, 831 580, 605, 626-628, 753 položaj, 8, 15, 41, 56, 79-80, 83, 210, 223-224, odnosi, 14, 130, 178, 253, 261-262, 265, 271, 226, 267, 278, 281, 312, 792, 795-796, 306, 402-403, 422-423, 556, 633, 784- 798, 804 785, 790-791, 805, 808, 821 pomagati, pomoč, 14, 20-21, 23, 37, 39, 52-53, odrastejo, kdaj, dekleta, fantje, 118, 124, 542, 95, 162, 206, 208, 213, 241, 253, 262, 270, 548, 710, 730 298, 304, 306, 330-331, 334, 360, 365- odsotnost z dela, 272 368, 379, 488, 503, 617, 637, 775 ogledalo javnega mnenja 175, 235, 291, 515- poroka, 80, 115, 132, 224, 279, 298, 313, 539, 517, 655-660 568, 702 ogroženost, strah, koronavirus, 307 posameznik, 8, 15, 249, 299, 301, 783, 785- oltar, 186, 416, 463 787, 803-805, 808 omejevanje, koronavirus, 303, 812 pošta, 39-40, 47-48, 51, 54, 172, 631 omrežija, internetna, 3, 73, 173-174, 214-216, potovanje, 40, 46, 51, 54, 64 325-326, 828 pozidava, površine, 68-69 onesnaženost, okolja, 66 pravice, 29, 85, 98, 101, 114, 227, 248, 250, osebnosti, medijske, politične, 249, 785 283, 299, 316, 508, 518, 537, 644, 664, otrok, 23, 26-27, 65, 88, 101, 116-117, 123, 129, 696, 785-787, 794, 831 179, 184-185, 229, 270-271, 285, 319, 334, pravična, družba, 18, 162, 328, 352, 617, 337-338, 377, 389-390, 403-404, 413-414, 773-776 425, 454-455, 457-458, 518, 539-541, 547, pravoslavna, vera, cerkev, 106, 525-526, 683, 554, 664, 704-707, 725, 745 685, 814 837 predsednik, republike, 247 revni - bogati, 32, 112-113, 167-169, 190, 240- prehranjevanje, vegetarijanstvo, 204, 270 241, 245, 248, 271, 292, 299, 488-489, premog, vir, 192-193 494, 535-537, 626-628, 792, 802-803, 809 prepričanje, 180, 408, 435 rimokatoliška, cerkev, veroizpoved, 106, preselitve, 59-62, 72 525, 683, 685 prihodnost, 130, 176, 236, 555, 750, 787 rojeni, 76, 108-109, 130, 220, 241, 274, 309, prijatelji, socialni stiki, 17, 19, 21, 23-24, 27, 489, 529, 556, 692 41, 45, 56-57, 61, 70, 104, 166, 217, 293, roke, vzeti v svoje, 249, 297, 302, 802 298, 327-329, 331, 334-335, 338, 341, 354- rokujem, se, koronavirus, 302 355, 379, 381-383, 391-392, 522, 623, 673 romi, 250 pripadnik, pripadnost, 87, 482 S priseljenci, priseljevanje, 58-59, 66, 102-103, samozaposleni, 77-78, 137, 221-222, 254, 251, 294, 519-521, 666, 668, 670-671 275-276, 310-311, 576 privilegiji, 162, 617, 776 sindikat, 83, 97, 141, 147, 149, 226, 238, 250, problemi, 8, 14, 21, 248, 262, 268-269, 273, 264, 282, 486, 507-508, 583, 597, 601-602 299, 323, 330, 363, 825, 827 sistem, zaupanje v, 97, 180, 405, 430-431, 505, promet, 66, 69 508, 643, 787-788, 790, 805, 820 prosti čas, 19, 57, 272, 298, 329, 356 skrajneži, 181, 409, 438 protestantska, vera, verska skupnost, 106, skromnost, vrednota, 164, 620 525-526, 683, 685, 800, 814 skupine, 7-9, 11, 15, 84, 160, 189, 206, 219, protesti, protestni, 67, 252 227-228, 232, 234, 242, 250, 284, 286, prva pomoč 206-213 295, 316, 318, 325, 419, 474, 482, 490, 614, ptica, 203 785, 794, 800-801, 803-804, 818, 820, 828 R slog, življenski, 37 radio, 73 Slovenija, slovensko, 1-3, 7, 10, 13, 15-16, rase, 108, 250, 528, 690 18-19, 22, 29, 31, 44, 58, 61-62, 64-66, raziskave, 3, 8-10, 13-16, 91, 93, 173-174, 68, 70, 73, 85-86, 90, 93, 96, 98-103, 109-232-233, 253, 289, 399-400, 481, 497, 110, 112-114, 150-151, 155, 157, 159-161, 499, 633, 783-785, 787-790, 792-793, 167-169, 173-174, 176-177, 188-193, 202, 795, 797, 799, 802-803, 809-810, 818-821, 207-208, 216-217, 228, 230-231, 233-234, 823, 826-830 236, 238-241, 244-245, 247-248, 251-252, razkuževanje, okužbe, 303 254, 284, 287, 289, 294-296, 298, 300, razlike, v dohodkih, izobrazbi, 18, 30-31, 303, 309, 316-318, 325, 328, 333, 341-397, 93, 101, 161, 238-241, 248, 299-300, 308, 399, 418, 421-482, 485-489, 493, 499, 328, 351-352, 485-486, 488-489, 518, 616, 503-504, 509-510, 512-513, 515-517, 519- 661, 767, 786, 792-793, 796, 798, 804, 521, 531-532, 534-537, 605-606, 610, 612, 806, 808, 810 614-616, 626-628, 634-779, 783, 786-787, razvajam se, uživam, vrednota, 165, 621 789-791, 793-797, 799-803, 809-810, 815, reklame, 66 818-819, 822, 825-830, 834 rekreacija, 65 služba, 32, 60, 123, 129, 151, 161, 255, 258, religija, 83, 106, 174, 180-181, 188, 226, 283, 263-264, 274, 547, 554, 606, 616, 724, 315, 408-409, 417-418, 434, 438, 469-470, 744, 755, 757, 768 524-525, 682, 684, 817, 819-820 smrad, 66 republike, bivše Jug., 110, 532, 534, 694-695, sms, 27, 33, 232, 338, 392, 510, 513 785-786, 815, 821 socializem, 29, 786-787, 793, 804-805 838 socialna omrežja in socialni viri 328-340 šole, zaupanje, 180, 405, 407, 431 socialne razlike, majhne - velike, 18, 30, 161, šolstvo, ocena stanja, 101, 176, 296, 517, 659, 328, 352, 616, 767, 793, 808 798, 825 sodišča, zaupanje, 22, 97, 180, 247, 333, 375, šport, 19, 59-60, 65-66, 177, 208, 295, 329, 356 405-406, 430, 507-508 T sončne elektrarne, 192-202 tablični računalnik, 34, 48 sosedi, soseska, 250, 293-294 tehnologija, 3, 8, 14-16, 33, 784 sovražni govor, 3, 14, 173-174, 218 telesne ovire, bolezen, 35 spanje, 263-264 televizija, 73, 180, 207, 217, 405, 500 splav, 29, 179, 191, 298, 403, 425, 793 temeljne vrednote 57, 289 spletne, strani, nakupovanje, 9, 39-40, 43, temeljni, UTD, 301, 792 46, 49-51, 54-55, 73, 91, 217, 232, 289- težave, 28, 209, 273, 292, 339, 395, 811-812 290, 321 tovarne, 180, 404, 428 spodobnost, vrednota, 165, 623 tradicija, 166, 624 spol, 76, 130-131, 161, 220, 274, 309, 556-567, trpinčenje 267 616, 772, 810 trpinčenje, 267 spori, 241, 489, 787 tujina, 61-63, 70 spoštljiv, spoštovanje, 164, 166, 254, 620, turizem, 65 623, 787 tveganje, pustolovščina, vrednote, 165, 622 sreča, srečnost, 17, 103, 175, 178, 235, 291, twitter, 40, 47-48, 51, 54, 73, 99, 215, 217, 401, 421, 521, 672, 795 220, 512, 652 stan, zakonski, 89, 133, 229, 286, 320, 569 standard, življenjski, 18, 238, 249, 255, 299, U 328, 485, 806 ukrepi, vlade, korona, 302-304, 801 stanovanje, stanovanjski, 32, 59, 65, 71-72, umivanje rok, okužba, 302 171, 270, 294, 307, 631 upokojenec, upokojitev, 32, 79-80, 82-83, starost, 32, 41, 56, 76, 104, 108, 118-129, 213, 223-226, 253, 277-278, 280-281, 312 220, 274, 523, 528, 542-554, 556-558, 675, uporaba interneta 214-220 690, 710-724, 730-744, 810, 826 uspešnost, vrednota, 165, 622 stiki, 15, 25-27, 41, 56, 61, 293, 326, 336-338, uživanje, zabavanje, vrednota, 166, 624 385, 387-392 V storitve, 19, 40-41, 44, 46, 48, 51, 54, 56, 64, varnost, ogroženost, občutek, 31, 36, 43, 55, 69, 140, 145, 259, 261, 328, 354, 581-582, 58, 64, 70, 105, 164-165, 199, 202, 263, 592-593, 790 294, 300, 523, 619, 622, 633, 677, 783, strankarske preference 85, 316-318, 509-510, 785, 788-789, 792-793, 795, 803, 822 512-513 vegetarijanstvo 204-206 strategije, 259 vegetarijanstvo, 3, 173-174, 204 stroški, 35, 51, 59, 62, 89, 246, 270, 305, 340, velike, razlikev premoženju, dohodku, 161, 494-495 199, 308, 616, 767, 808, 812 sveti spisi, kraji, 186-187, 415-416, 462, 464 vera, vernost, 57, 84, 107, 173, 178, 181-182, svoboda, vrednota, 31, 165, 299-300, 621, 187-188, 227, 283, 298, 315, 399, 408-410, 787, 804-805 416-418, 437-438, 441, 465, 467, 470, 472, Š 521, 526, 686, 787, 791, 794-795 šolanje, 76, 134-135, 143, 146, 148, 220, 275, veroizpovedi, 83, 106, 226, 283, 315, 524, 302, 570-572, 587-589, 594-596, 598-600 682, 787, 794 839 verouk, 29, 793 266-267, 270, 272, 275-281, 305, 310-312, verske skupnosti, 19, 21, 84, 106-107, 173, 314, 331, 366, 537-538, 575-577, 579, 583, 180-181, 183-187, 189, 227, 283, 315, 328- 697, 806 329, 331, 354-355, 358, 365-369, 399, 404, zasebno življenje, 23, 269, 334, 380 407-409, 412-416, 419, 429, 432, 435-436, zaskrbljenost, 199, 201, 305 438, 452, 454-455, 457-458, 461-464, 525, zaščita, zaščite, 67, 204, 303 527, 633, 684, 687-688, 808, 811, 814 zaupanje v institucije 185, 247, 405, 427-431, vetrne elektrarne, 193-198, 202 505-508, 643 viber, 47-48 zaupanje v institucije 22, 29, 97, 333 viri dohodka, 141-142, 156, 192-198, 212, 584, zaupanje, 14-15, 17, 22, 29, 70-71, 95, 97, 176, 610, 813, 820, 824, 830 180, 205-206, 235, 246-247, 273, 292-293, vlada, 15, 18, 20, 93, 95-97, 100-101, 112-114, 304, 332-333, 374-376, 404-408, 427-431, 150, 167-169, 173, 233, 237-239, 247, 289, 433, 495-496, 500, 502-503, 505-508, 304, 325, 328-330, 359, 399, 481, 484- 633-634, 637, 643, 787, 790-791, 797-798, 486, 499, 503, 507-508, 516, 518, 535-537, 802, 804, 820, 822, 824 605, 626-628, 633, 639, 657, 661, 752, 793, zdravilec, 189, 419 796-798, 802, 805, 820 zdravje, 28, 105, 177, 194, 196, 198-199, 201, voditelj, voditelji, močni, 30, 180, 190, 248, 208, 273, 292, 305, 339, 393, 419-420, 297, 407, 432 480, 523, 678, 792, 831 vojska, 29, 247, 304 zdravniki, zaupanje, 304 volitve, 85, 98, 227-228, 283-284, 316, 508, zdravstvo, 14, 101, 176, 296, 517, 660, 789, 644, 786, 788, 797 792, 798, 817, 821 vrednote – Schwartz 163 -166, 618-624 zelene površine, 69 vrednote pojmi 29 zemeljski plin, 192 vrednote prostora in okolja 57 zlorabe, 216 vrednote svoboda, enakost, varnost 31 znanje, 36-37, 42-43, 55-56, 145, 149, 161, vrednote, 1-3, 5, 7-8, 10-11, 14-16, 53, 57, 93, 206-207, 260-262, 269, 592, 603, 616, 266, 325, 399, 482, 497, 783, 785, 787, 768, 820, 823 792, 796-797, 799, 801, 805, 807, 811-812, znanost, 180, 408, 433, 825 817, 821-824, 826-831, 834 zveri in hišni ljubljenčki 202-203 vulgarne besede, kletvice, 219 Ž Z žaljivke, 219 zadovoljstvo z razmerami 17 ženske, 118-119, 183, 268, 412, 453, 542-543, zadovoljstvo, 15, 17, 28, 32, 100-101, 175-178, 710-713 190, 235-236, 270, 272, 291, 296, 340, življenje po smrti, verovanje, 182, 410-411, 397, 402, 422, 515-516, 655-658 442 zakonec, zakonci, 80, 115, 132-133, 143-144, življenje v času pandemije 302-309 224, 279, 313, 538-539, 568-569, 587, 590, 700-701 zakoni, zakonitost, 30, 89, 133, 229, 248, 286, 297, 320, 569 zamisli, nove, ustvarjalnost, vrednote, 163, 618 zaposleni, 21, 62, 77-83, 114, 136-138, 140, 206, 221-226, 253, 257, 260-261, 263, KNJIŽNA ZBIRKA VREDNOTE V PREHODU I.–XIII., 1997–2020; zasnoval in urejal Niko Toš – Vrednote v prehodu I. (1997), Slovensko javno mnenje 1968–1990, 840 str. – Vrednote v prehodu II. (1999), Slovensko javno mnenje 1990–1998, 939 str. – Vrednote v prehodu III. (2004), Slovensko javno mnenje 1999–2004, 641 str. – Vrednote v prehodu IV. (2009), Slovensko javno mnenje 2004–2009, 806 str. – Vrednote v prehodu V. (2012), Slovenija v evropskih primerjavah 2002–2010, 578 str. – Vrednote v prehodu VI. (2012), Slovenija v mednarodnih primerjavah, EVS/WVS, 1992–2011, 593 str. – Vrednote v prehodu VII. (2013), Slovenija v mednarodnih in medčasovnih primerjavah SJM–ISSP, 1991–2012, 844 str. – Vrednote v prehodu VIII. (2014), Slovenija v srednje in vzhodnoevropskih primerjavah 1991–2011, 658 str. – Vrednote v prehodu IX. (2014), Iz zakladnice socioloških raziskav: Migracije Slovencev (1973–1987) in Socialne strukture jugoslovanske družbe (1983–1987), 577 str. – Vrednote v prehodu X. (2016), Slovensko javno mnenje 2010–2016, 585 str. – Vrednote v prehodu XI. (2017), Slovenija v evropskih in medčasovnih primerjavah ESS 2002-2016, 621 str. – Vrednote v prehodu XII. (2018), Slovenija v mednarodnih in medčasovnih primerjavah, ISSP 1994–2018, ESS 2002-2016, EVS/WVS 1992–2017, SJM 2018, 1099 str. – Vrednote v prehodu XIII. (2020), Slovenija v mednarodnih in medčasovnih primerjavah ISSP, ESS, SJM 2017–2020 Vrednotni atlas sveta na prehodu tisočletij. In danes? Vir: Inglehart, R. et al., 2004, Human Belies and Values, Giglo XXI., editors Buenos Aires.