SKUPŠČINA OBČINE UUBUANA-ŠIŠKA Ljubljana, december 1984 Na podlagi dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1981—1985 in ob upoštevanju ocen in analiz uresničevanja druž-benega plana v letu 1984, skupnih usmeritev in ciljev razvoja SR Slovenije in mesta Ljubljane v letu 1985 ter na podlagi 189. člena statuta občine Ljubljana- šiška in 156. člena zakona o temeljih sistema druž-benega planiranja in družbenem planu Jugoslavije je skupščina občine Ljubljana-Šiška na zasedanju zbora združenega dela dne 20. 12.,zbora krajevnih skupnosti dne 20.12. in družbenopolitičnega zbora dne 20. 12. sprejela Resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1981—1985 vletu 1985 Z resolucijo delovni Ijudje in občani sprejemamo obveznosti za uresničevanje temeljnih ciljev druž-benega plana 1981 —1985, programa gospodarske stabilizacije ter soodgovornost za izvajanje dogo-vorjene politike za pospeševanje družbenoekonom-skega razvoja SFRJ SR Slovenije, mesta Ljubljane in občine Ljubljana-Siška. V letu 1985 se bomo zavzemali za: — nadaljnjo pospešitev uveljavljanja ustavnega položaja delavcev v TOZD ter delovnih Ijudi in obča-nov v krajevnih skupnostih, za hitrejše uveljavljanje pravic, obveznosti in odgovornosti delovnih Ijudi in občanov, za učinkovitejše zagotavljanje pogojev njihovega dela in življenja ter razvoja. Zavzemali se bomo, da bodo delavci, delovni Ijudje in občani čim-bolj obvladovali vsebino in načine medsebojnih te-meljnih samoupravnih povezav med samouprav-nimi organizacijami in skupnostmi, na podlagi kate-rih nemoteno delujejo proizvodni in delovni procesi ter potekajo zveze v materialni proizvodnji in sa-moupravnih interesnih ter krajevnih skupnostih, — stalno in dosledno uresničevanje ustavne za-snove občine kot komune in komunalnega sistema v Ljubljani, pri čemer je potrebno še odločneje in hi-treje prilagoditi vsebino in oblike delovanjater orga-niziranost spremenjenim razmeram, ki nastajajo s hitrim rnaterialnim razvojem družbenoekonomskih in družbenopolitičnih odnosov v temeljnih samou-pravnih organizacijah in skupnostih, — dosledno uveljavljanje ustavnih določil, si-stemskih zakonov ter statutov in učinkovito uresni-čevanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov v zvezi z družbenimi plani in nalogami ekonomske stabilizacije pri vseh nosilcih odločanja v okviru njihovih pooblastil in preko njihovih delega-tov v širših oblikah samoupravnega povezovanja. Pri medobčinskem sodelovanju in še zlasti v mestu Ljubljani bomo pospeševali samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje za za-dovoljevanje tistih skupnih interesov in potreb, ki jih je zaradi njihove narave mogoče dosečf le v okviru takšnega sodelovanja. I. OSNOVNE USMERITVE IN MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA Zaostreni pogoji gospodarjenja v svetu in doma, neskladja v razvoju družbe, pomanjkanje akumula-cije, surovin in energije ob povečanem številu iskal-cev zaposlitve narekujejo, da s poglabljanjem sa-moupravnih družbenoekonomskih odnosov v zdm-ženem delu, občini, mestu in drugih družbenopoli-tičnih skupnostih uresničimo naslednje osnovne usmeritve: 1. večje vključevanje v mednarodno menjavo in delitev dela ter pospeševanje deviznih prilivov, 2. ohranjahje rasti industrijske in kmetijske proi-zvodnje ter družbenega proizvoda, 3. nadaljnje povezovanje združenega dela v re- produkcijske celote za zagotavljanje surovin in skupnega izvoza na dohodkovnih osnovah, 4. racionalno porabo razpoložljivega dohodka po vrstah porabe s prioriteto odplačevanja zunanjih dolgov, 5. pospeševanje pričetega združevanja prostih investicijskih sredstev v združenem delu za skupne projekte, ki so izvozno usmerjeni in za projekte, ki zagotavljajo surovinsko osnovo z dohodkovno moti-vacijo, 6. spoštovanje skupno dogovorjene rasti cen, 7. pospeševanje vključevanja dosežkov znan-stveno raziskovalnega dela v proizvodne procese in postopno zmanjševanje tehnološke in surovinske odvisnosti do tujine, 8. opredelitev prioritetnih nalog v programih druž-benih dejavnosti ter uveljavitev svobodne menjave dela na podlagi neposrednih docjovorov med upo-rabniki in izvajalci. 9. zagotavljanje smotrne rabe prostora in varova-nje naravnih virov, 10. nadaljnja krepitev splošne Ijudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite ter varovanja družbene lastnine, 11. razvijanje vseh oblik prostovoljnega dela. Predvidevamo, da bo družbeni proizvod večji za 2—3%, kar pa bo odvisno od rasti industrijske proi-zvodnje, zagotovitve surovin in vzpostavljenih ra-zmerij med cenami surovin in izdelkov višjih stopenj obdelave. Fizični obseg industrijske proizvodnje bo porasel za 5—6% na osnovi boljše izkoriščenosti obstoječih kapacitet in vključevanja zaključenih in-vesticij v redno proizvodnjo. Organizacije bodo or-ganizirale delo v več izmenah tam, kjer bo zagotov-Ijer reprodukcijski material. Kmetijska tržna proi-zvodnja bo v globalu po stalnih cenah za 3% višja. Izvoz na konvertibilno področje bodo organizacije združenega dela povečale za 18% glede na dose-ien izvoz v letu 1984, da si bodo zagotovile devizna sredstva za potreben uvoz surovin, repromateriala in nujne opreme. Uvoz s konvertibilnega področja bodo organiza-cije uravnavale v odvisnosti od višine konvertibil-nega izvoza, likvidnosti gospodarstva in države kot celote ter v okviru usklajenih planov v SISEOT. Zaposlovanje novih kvalificiranih delavcev in stro-kovnjakov bodo predvidele predvsem organizacije združenega dela na področju industrije. Z ukrepi davčne politike bomo podpirali odpiranje novih delovnih mest v drobnem gospodarstvu. Skupno število zaposlenih bo poraslo za 1,5 %. Investicije v gospodarstvu bodo usmerjene v na-bavo nove opreme za povečanje izvoza in za ocva-janje modernejših tehnologij. Osebna, skupna in splošna poraba bodo zaosta-jale za nominalno rastjo dohodka. Ena izmed te-meljnih nalog na tem področju je zaustavitev nadalj-njega padanja realnih osebnih dohodkov. Ob sprejemu resolucije o politiki izvajanja družbe-nega plana občine Ljubljana-Šiška je upoštevati, da veljajo kot obvezne vse usmeritve iz zvezne, repu-bliške in mestne resolucije za področja razporejanja dohodka, mednarodnih ekonomskih odnosov, cen, rezerv, finančne, bančne, kreditno-monetarne in davčne politiRe ter politike na področju splošne po-rabe in uprave. Za doseganje z resolucijo zastavljenih usmeritev In predvidene rasti osnovnih kazalcev razvoja je po-trebna zavestna politična akcija vseh družbenopoli-tičnih organizacij za motiviranje vseh delavcev, de-lovnih Ijudi in občanov, kajti naloge \z resolucije in dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije zahtevajo večjo delovno angažiranost, izboljšanje odnosa do dela in socialističnih vrednot, racionalno gospodarjenje, opiranje na lastne sile in izkoriščanje notranjih rezerv. Ob tem je samoupravljanje kot te-meljni družbenoekonomski odnos pogoj za uresni-čevanje dolgoročnega programa gospodarske sta-bilizacije, ki ga praviloma ne bi smeli motiti z admini-strativnimi ukrepi republiških in zveznih organov. II. NALOGE IN USMERITVE NA GOSPODARSKEM PODROČJU 1. Ekonomski odnosi s tujino Čeprav je pretežni del gospodarstva občine že izvozno orientiran, ostaja izvoz na konvertibilno po-dročje "osnovna strateška naloga, ki naj zagotovi polno izkoriščanje kapacitet in stopnjozaposlenosti, potreben uvozni repromaterial ter pričenja ustvarfali možnosti za uvoz opreme. Organizacije s področja gospodarstva morajo: — povečati izvoz na konvertibilno področje in po-večati devizne prilive, — zmanjšati uvozno odvisnost na področju suro-vin, znanja in opreme ter enakopravneje na lastnih znanstvenih dosežkih sodelovati v mednarodni me-njavi, — izdelati svoje izvozno-uvozne plane menjave blaga in storitev, plane deviznih prilivov in odlivov ter programe vračanja tujih posojil, jih uskladiti v okviru SISEOT in sprejeti odgovornost za njihovo izvaja-nje, — povezovati se na principu skupnega deviz-nega prihodka z dobavitelji surovirr, — vključiti drobno gospodarstvo pri izvozno usmerjenih programih in pri preprečevanju uvoza. Delovne organizacije bodo z izvozom v letu 1985 ustvarile vsaj 18 % delež v celotnem prihodku, kar predstavlja povečanje za 3 odstotne točke. Na kon-vertibilnem področju bodo realizirale izvozne poste v t višini 160 milijonov dolarjev in s tem dosegle 150-odstotno pokritje uvoza z izvozom. Načrtovana stopnja povečanja izvoza velja v glo-balu za celotno gospodarstvo občine. Zaradi različ-nega obsega zunanjetrgovinske menjave je treba izvozne naloge sprejemafi selektivno po organizaci-jah, tako da bodo izvoz nadpovprečno povečale or-ganizacije, ki imajo pogoje in možnosti za intenziv-nejšo ekspanzijo na tujih trgih: TZ Litostroj, Iskra-Mikroelektfonika, Zmaj, Elektrozveze, Avtomatika, Dekorativna, IMP-IKO, Donit, Gorenje-Tiki. 2. Energlja Preskrbo z energijo na območju Ljubljane obrav- .. navamo enotno. V letu 1984 je bila ustanovljena SIS za energetiko vseh Ijubljanskih občin, ki bo ugotav-Ijala realne potrebe uporabnikov po energetskih sto-Htvah, skrbela za racionalno izkoriščanje energet-skih virov in odločala o združevanju dela in sredstev, o cenah, o energetski bilanci, standardih in normati-vih in o drugih problemih uporabnikov in izvajalcev. V okviru politike združevanja dela in sredstev in politike cen se bodo izvajalci in uporabniki dogovorili za nov sistem financiranja razširjene reprodukcije in o prioritetnem vrstnem redu nujnih investicij v mestu Ljubljana. Za gospodarski in dmžbeni razvoj občine je nemotena oskrba z energijo temeljnega pomena, zato bo zagotavljanje zadostnih količin prednostna naloga. V energetski bilanci oskrbe bodo ohranili svojo dosedanjo vlogo elektrika, plin, natta, premog in vročevodno ogrevanje. Dosledno bp potrebno varčevati z energijo in in-tenzivno ukrepati za prehod od kurilnih olj na kla-sične vire energije in na zemeljski plin. Za zanesljivo oskrbo porabnikov, učinkovitost delovanja plino-vodnega sistema in zagotovitev raznolikosti virov Petrol, DO Zemeljski plin, načrtuje tri večje investici-je: priključitev novih uporabnikov na obstoječi si-stem, priključitev na nov vir (zemeljski plin iz Alžirije) in izgradnjo podzemnega skladišča. DO Energetika bo v sodelovanju z mestnim komitejem za industrijo in energetiko ter komitejem za urejanje prostora ob-čine Ljubljana-Šiška proučila smotrnost in ekono-mičnost gradnje plinskega omrežja v primestnih območjih. Varčevanje in racionalno obnašanje pri uporabi energije mora dobiti svoje mesto pri poslovnih odlo-čitvah in v vsakodnevnem življenju. Vse organizacije združenega dela morajo v svoje planske dokumente obvezno vgraditi plane varče-vanja z vsemi vrstami energije ter predvideti ukrepe za varstvo zraka. Delovne organizacije Elektrogo-spodarstva Slovenije, Savske elektrarne, TOZD HE Medvode, Pelrol, DO Zemeljski plin in DO Energe-tika morajo zagotoviti čimvečjo obratovalno priprav-Ijenost naprav. Delovne organizacije in delovne skupnosti. ki de-lajo v eni izmeni, morajo računati tudi na spreme-njen delovni čas, če bodo razmere to zahtevale. Zaradi vedno večjih težav pri nabavi kvalitetnej-ših vrst premoga bodo potrebna dogovarjanja o so-vlaganju sredstev v premogovnike. V letu 1985 bomo z izgradnjo primarnega in sekun-darnega komunalnega in energetskega omrežja za-gotavljali pravočasno priključitev objektov usmer-jene stanovanjske izgradnje ter priključitev objektov zgrajenih iz samoprispevka III, na energetske vire. 3. Industrija Industrijske organizacije združenega dela bodo v letu 1985 prevzele največji del bremena za rast družbenega proizvoda in večino izvoznih obvezno-sti. Organizacije načrtujejo 5—6% rast fizičnega obsega proizvodnje predvsem z večjim prilagaja-njem proizvodnih programov izvoznim usmeritvam z boljšim izkoriščanjem obstoječih kapacitet, boljšo oskrbo z reprodukcijskim materialom in rezervnimi deli ter na podlagi aktiviranja investicij v teku. Za realizacijo predvidenih rezultatov bo potrebno dosledno varčevanje z vsemi vrstami materiala in energije. Glede na veliko izrabljenost proizvodnih zmogljivosti bo za doseganje rasti proizvodnje po-trebna selektivna obnova in pospešeno posodablja-nje obstoječih proizvodnih zmogljivosti s poudarkom na panogah z najvišjo stopnjo odpisanosti osnovnih sredstev (kovinsko-predelovalna dejavnost, del strojegradnje, proizvodnja končnih lesnih izdelkov, proizvodnja končnih tekstilnih izdelkov, del proi-zvodnje in predelave papirja, proizvodnja preje in tkanin, proizvodnja živilskih proizvodov). Eden naj-pomembnejših kriterijev za obnovo bo usposablja-nje za konvertibilni izvoz. Posebno pozornost bo potrebno posvetiti hitremu razvoju tehnološko in razvojno intenzivnih progra-mov, ki so izvozno usmerjeni in imajo največje po-tencialne možnosti za razvoj v elektroniki, stroje-gradnji, farmaciji, kemični industriji, elektro in kovin-sko predelovalni industriji. Oskrbljenost proizvodnje s potrebnimi reprodu-kcijskimi materiali in surovinami bo eden od ključnih dejavnikov proizvodnje. Za zagotovitev boljše pre-skrbe z reprodukcijskimi materiali in surovinami bo potrebno v letu 1985 aktivnejše dohodkovno pove-zovanje in združevanje sredstev v reprodukcijskih celotah. Organizacije s področja industrije bodo iskale možnosti za povezovanje z drobnim gospodarstvom in zasebnimi obrtniki, da bi čimbolj zmanjšale svojo uvozno odvisnost. Zaradi uspešnejšega vključeva-nja v mednarodno delitev dela in zagotavljanja večje družbene produktivnosti dela in socialne varnosti delavcev bodo pospeševale vse oblike proizvod-nega in poslovno-tehničnega sodelovanja. V svoje razvojne programe bodo vnašale lastno znanje in dosežke znanosti prenašale v prakso. Količinsko povečanje proizvodnje prinaša do-datno onesnaževanje okolja, zato je potrebno še bolj racionalizirati porabo materiala in energije. uporab-Ijati tipizirano embalažo, ki se ponovno uporablja ali reciklira, preprečiti širjenje škodljivih in onesnažujo-čih stvari v okolju in izboljšati tehnološke postopke. Na povečanje fizičnega obsega industrijske proi-zvodnje, družbenega proizvoda in izvoza bodo v letu 1985 vplivale tudi investicije, aktivirane v letu 1984 (Color TOZD Premazi, Iskra Mikroelektronika, Aero TOZD Tovama celuloze, Donit TOZD Filtri in Slovin Slovenijavino) ter nekatere investicije v teku, ki bodo dokončane v letu 1985. V letu 1985 bodo organizacije združenega dela nadaljevale z gradnjo develih večjih investicijskih projektov. Projekti so že v teku ali pa bodo do konca ieta 1984. Vsi investicijski projekti v teku s predra-čunsko vrednostjo nad 100 milijonov din so na po-dročju industrije. So izvozno usmerjeni in bodo v letu 1985 ter prvih letih naslednjega srednjeročnega ob-dobja pripomogli k povečanju konvertibilnega izvo-za. V letu 1985 bodo OZD nadaljevale izvajanje na-slednjih investicij: ISKRA AVTOMATIKA, TOZD Naprave za ener-getiko in teleinformatiko — sovlaganje v izgradnjo proizvodnega objekta (industrijska avtomatika III) LEK, TOZD FARMACIJA — modernizacija farmacevtske proizvodnje, II. faza COLOR, TOZD SMOLE — razširitev proizvodnje poliesterskih smol SLOVIN SLOVENIJA VINO, UUBLJANA — polnilna linija za vino ISKRA ELEKTROZVEZE, TOZD Radio relejnl in navigacijski sistemi — MURA 82-83 ISKRA IEZE, TOZD Keramika — razširitev in modernizacija proizvodnje, I. faza DONIT, TOZD Laminati — rekonstrukcija in sanacija proizvodnje, I. faza DONIT — začetek gradnje industrijske cone Vodice, I. faza — proizvodna hala za filtre ISKRA TELEMATIKA, TOZD Montažno servisna organizacija — projekt Iskra 2000 Organizacije združenega dela načrtujejo, da bodo v letu 1985 pričele z 22 novimi investicijami s skupno predračunsko vrednostjo 15.200 mio din. Od trinajstih investicij s predračunsko vrednostjo nad 100 milijonov din bo pet investicij s področja elektro industrije (investitor SOZD ISKRA), po ena s področja strojegradnje (Litostroj), tekstilne industrije (Tkalnica Vižmarje) in proizvodnje papirja (AERO Tovarna celuloze). Vse naložbe so izvozno usmer-jene. Ob tem organizacije, ki to napovedujejo, niso upoštevale določil zakona o zagotavljanju obratnih sredstev, zato v celoti prevzemajo obveznosti za realizacijo napovedanih investicij: ISKRA MIKROELEKTRONIKA — mikroelektronika, III. faza ISKRA AVTOMATIKA, TOZD Sistemi — industrijska avtomatika, II. faza ISKRA AVTOELEKTRIKA, TOZD Žarnice — modernizacija proizvodnje in uvedba novih proizvodov ELD ISKRA ŠIROKA POTROŠNJA ŠKOFJA LOKA, TOZD Pržanj — tiskana vezja ISKRA CENTER ZA ELEKTROOPTIKO — center za elektrooptiko III. ZPS UTOSTROJ, TOZD Obdelava inTOZD Proi-zvodnja zvarjencev in odkovkov — razširitev proizvodnje energetske opreme AERO CELJE, TOZD Tovarna celuloze Medvode — rekonstrukciia papirnega stroja I. TEKSTIL, TOZD Tkalnica Vižmarje — nabava strojevln priprava na priključitev ze- ¦ . meljskega plina AVTOMONTAŽA, TOZD Tovarna vozil ' ,- . — modernizacija lakirnice. 4. Kmetijstvo Na osnovi razpoložljivih površin. agrotehničnih ukrepov in obveznosti iz dogovora 0 pndelavi pše-nice v SR Sloveniji bomo v letu 1985 dvignili tržno proizvodnjo po stalnih cenah za 3 % v primerjavi z , ¦ : letom 1984 Najpomembnejše količine proizvodov in kulturza tržno proizvodnjo bodonaslednje: — 2.450.0001 mleka v družbenem sektorju in 4.700.0001 mleka pri združenih kmetih; — 3.500 mlade pitane govedi v družbenem sektorju in 880 pri združenih kmetih; • - — 350 ton pšenice na zemljiščih Agroemone, 210 ton na družbenih zemljiščih KIT KZ Medvode in 350 ton pri združenih kmetih: — na družbenih zemljiščih KIT KZ Medvode bomo pndelali še 320 ton koruze v zrnu in '50 ton ogrščice, — združeni kmetje bodo pridelali 2.000 ton krompirja. Agrarne operacije bomo nadaljevali na Rašici in v Polhograjskih Dolomitih (ca. 30 ha) in na področju Seničice in Bonovca V ravnini bomo izvedli agrarne operacije približno na 70 ha. Pri vseh operacijah bosta poleg Kmetijske zemljiške skupnosti sodelo-vali še Emona, Agroemona, TOZD Poljedelstvo-govedoreja Domžale in KIT KZ Medvode — vsaka za svoje področje zemljišč. Ribiška družina Medvode bo v letu 1985 v Žlebeh pričela z izgradnjo ribnika, s čimer bo na nekvalilet-nem zemljišču omogočena proizvodnja hrane, usposobitev požarno varstvenega bazena in uredi-tev okolice. Kmetijska zemljiška skupnost bo posebno skrb posvetila kvalitetni obdelavi zemljišč, odkupovala bo vsa ponujena kmetijska zemljišča in zagotavljala ostarelim kmetom preživninsko varstvo v pnmeru odkupa zemlje. Skupnost za pospeševanje kmetijstva bo v okviru razpoložljivih sredstev sofinancirala izobraževanje združenih kmetov in nabavo kvalitetnih semen. gno-jil, zaščitnih sredstev, plemenjakov in opreme Emona, Agroemona. TOZD Poljedelstvo-govedo-reja in KIT KZ Medvode sta odgovorm, da zagotovita pravočasno in zadostno oskrbo s kakovostnim se-menom, zaščitnimi sredstvi, gnojili in rezervnimi deli za svoje potrebe in za združene kmete 5. Promet S tesnejšim povezovanjem med udeleženci v transportni verigi bomo pospešili razvoj integralnega transporta m s tem zmanjšali visoke transportne stroške. Vse organizacije združenega dela so dolžne, da z ' organizacijo racionalnega transporta omogočijo prj-hranKe pri energiji in v kar največji možni men preu-smerijo blagovne prometnl tokove s ceste na želez-nico. .' Na področju mestnega in obmestnega potmškega prometa bomo izboljšali kakovosl prevoznih ston-tev, v prometnih konicah pa bomo morali povečati prevozne kapacitete. Za uresničitev teh ciljev bi bilo potrebno letno nabaviti 50 novih vozil za mestni m obmestni promet. Temeljni organizaciji mestnega in obmestnega potniškega prometa zaradi obstoječih pogojev poslovanja ne zmoreta prevzeti odgovor-nosti za nakup vseh potrebnih vozil, zato bo po-trebno najti rešitev na ravni mesta Ljubljane. Tehnična baza za vzdrževanje vozil je v celoti za- • • starela. Zaradi večjih potreb po voznem parku, zlasti zglobnih vozil, je nujna obnovitev obstoječih kapaci-tet za vzdrževanje vozil. Pogoji poslovanja zahleva- l jo, da pri obnovi tehnične baze združujemo f inančna sredstva v okviru mesta Ljubljane. • Viator, TOZD Tovorrn promet Ljubljana že izvaja v okviru delovne organizacije izgradnjo pretovornega terminala v občini Vič-Rudnik. Obe TOZD, ki se uk-varjata z mednarodnimi prevozi, t. j. Viator Tovorni promet in Vektor izredni prevozi bosta povečali obseg svoje dejavnpsti na konvertibilnem področju, za kar morata modernizirati in obnoviti svoj vozni park- . :... ;: 6. Trgovina Osnovna preskrba v Ljubljani je urejena enotno kotzadeva skupnega pomena na mestni ravni. Poslovodje trgovin z živilskjmi proizvodi morajo s pravočasnim naročanjem zagotavljati enakomer-nost oskrbe. Obratovalni čas bo potrebno v okviru enotne akcije v mestu prilagoditi potrebam potroš-nikov. SZDL bo spodbujala delovanje potrošniških sve-tov, ki naj postanejo aktivni sooblikovalci izboljšanja ponudbe in založenosti trgovin, posredovanja želja krajanov in usklajevanja obratovalnih časov trgovin glede na potrebe delovnih Ijudi in občanov. Mercatot DO Rožnik, TOZD Grmada bo v letu 1985 nadaljeval z investicijo iz združenih sredstev SOZD za izgradnjotrgovine v soseski ŠS 8/2 v Drav-Ijah. SOZD Emona, DO Emona Merkur — TOZD Maloprodaja se bo lotila preureditve trgovine na Prušnikovi cesti v Sentvidu. Iniciativni odbor za izgradnjo nove tržnice bo na-daljeval z aktivnostmi za pridobitev investitorja. Druge trgovske organizacije v Šiški morajo skle-niti ustrezne sporazume z OZD, s katerimi trajneje sodelujejo. Vse te organizacije se morajo vključiti v izvozna prizadevanja, zlasti pa prevzeti pobudo za vključevanje in povezovanje drobnega gospodar-stva v dohodkovno povezane reprodukcijske verige in proizvodnjo za domači trg in izvoz SOZD Slove-nija avto mora nalogam prilagoditi tudi svojo orga-niziranost. 7. Turizem in gostinstvo Turistično ponudbo bomo izvajali v sklopu pro-grama ponudbe mesta. Zaradi tega lahko turistična društva računajo s pritokom sredstev iz turistične takse le za poživitev dejavnosti, ne pa za investicije Amatersko dejavnost turističnih društev je treba po-živiti. Njihova nalogaje, dazdružijointeresenosilcev gostinske in turistične dejavnosti. Organizacija združenega dela s področja gostin-stva in turizma (Mercator, DO Hoteli — Gostinstvo, TOZD llirija, Integral DO -Golfturist TOZD Gostin-stvo, KOMPAS, TOZD Motel Medno in Nastanitveni center) bodo skupno z drugimi nosilci te dejavnosti (POZD Kanu, Gostinski šolski center v hotelu Belle-vue, bifeji trgovinskih organizacij združenega dela), s samostojnimi gostinci in turističnimi društvi izbolj-šali gostinsko in turistično ponudbo z izboljšanjem postrežbe, odnosa do gostov, spoštovanjem časov obratovanja in popestritvijo izvenpenzionskih stori-tev. Temeljne organizacije s področja gostinstva in tu-rizma v občini se morajo v letu 1985 pri pripravi ¦ srednjeročnih planov za obdobje 1986-1990 opre-deliti, kakšno politiko bodo zavzele do posameznih rekreacijskih področij oziroma kje je njihov interes (Koseški bajer, Sora, Zbilje) ter prevzeti za oprede-Ijeno politiko tudi odgovornost. Pri tem se bodo po-vezovale TOZD s področja gostinstva in turizma z organizacijami združenega dela z drugih področij ter nosilci osebnega dela. V letu 1985 ne bo novih kapacitet na podrodju kmečkega turizma zaradi trenutne kreditne politike. 8. Gradbeništvo Obseg izgradnje novih investicijskih objektov v gospodarstvu (predvsem v industriji), v infrastruktu-ro, v stahovanjske soseske in v objekte družbenega standarda bo manjši zaradi nižje ekonomske zmož-nosti organizacij in zaradi restriktivnih administrativ-nih in monetarnih ukrepov. Sedanje stanje stagna-cije v gradbeništvu se bo postopoma reševato orga-nizacijsko s povezovanjem interesov gradbenih or-ganizacij znotraj delovnih in sestavljenih organizacij in poslovnotehnološko z modernizacijo proizvodnih procesov ob uvajanju novih tehnologij. Gradbene organizacije se morajo postopno spe-cializirati, krepiti panožno in medpanožno poveza-nost, da bodo sposobne pridobivati dela v tujini in na domačem trgu. Stanovanjska in komunalna skupnost bosta pod enakimi pogoji vključevale gradbeno operativo s po dročja Šiške k izvajanju del. 9. Drobno gospodarstvo Razvoj drobnega gospodarstva bomo pospeše-vali predvsem v družbenem sektorju in na področju defičitarnih storitvenih dejavnosti zasebnega sek-torja. Od delovnih organizacij s tega področja načr-tuje investicijo le Obrtno podjetje Usluga. Zavzemali se bomo za uresničitev predlogov go-spodarske zbornice občin Ijubljanskega območja za pospeševanje drobnega gospodarstva, po katerih je treba uveljaviti naslednje kriterije: — zmanjšati osnovo za davke in prispevke iz do-hodka za znesek vlaganj v drobno gospodarstvo, — uveljaviti beneficirane obrestne mere za kredi-tiranje razvoja in za zagotavljanje obratnih sredstev, — odpraviti vse omejitve ter ukiniti carino za uvoz opreme za novo ustanovljene OZD drobnega go-spodarstva in za občane, ki nameravajo začeti z obrtno dejavnostjo; enake ukrepe je treba uveljaviti za organizacije združenega dela in občane, ki širijo dejavnost. — bistveno poenostaviti postopke za ustanavlja-nje novih organizacij združenega deladrobnega go-spodarstva in s spremembo predpisov poenostaviti njihovo poslovanje. Za postopno razreševanje problematike poslov-nih prostorov bo stanovanjska skupnost pri usmer-janju stanovanjskega gospodarsfva in upravljanju s poslovnim fondom oblikovala politiko do vključeva-nja drobnega gospodarstva v izgradnjo kompleksnih sosesk. Pri oblikovanju politike najemnin za obsto-ječe poslovne prostore bo potrebno izhajati iz opre-delitve namembnosti in selektivnosti politike naje-mnin, še posebej za deficitarne storitvene dejavnosti drobnega gospodarstva. Ob revitalizaciji stanovanj-skega fonda bomo upoštevali vse možnosti za po-večanje poslovnih prostorov za potrebe drobnega gospodarstva. Komunalna skupnost Ijubljanskih občin bo omo-gočila izgradnjo proizvodnih obrtnih delavnic v so-seskah SS 9 Koseze, ŠS 12 Podutik in Mep 1, 2. V letu 1985 si bomo prizadevali za prostorsko ra-zrešitev problema delovne organizaoije Gaivana. Povezovanje organizacij združenega dela i eno tami drobnega gospodarstva bo potskalo na osnovi delitve dela, specializacije, kooperacije in drugih oblik poslovnega sodelovanja, kar bo dalo drob-nemu gospodarstvu več možnosti za vključevanje v izvoznš tokove V skladu s postopno rastjo števila obratovalnic samostojnih obrtnikov pričakujemo tudi povečanje števila pri njih zaposlenih delavcev. Samostojni no-silci osebnega dela morajo prevzeti odgovornost za zagotavljanje vzgoje lastnih kadrov s politiko štipen-diranja, za kar so z odlokom o davkih občanov pred-videne tudi davčne olajšave. III. KOMUNALNO IN STANOVANJSKO GOSPODARSTVO 1. Urejanje prostora Glavna pozornost na področju urejanja prostora v letu 1985 bo posvečena izdelavi dolgoročnih plan-skih dokumentov »Ljubljana2000«. Ti dokumenti so precejšnjega pomena za nadaljnji razvoj občine in mesta v celoti in so osnova za načrtovanje v nasled-njih srednjeročnih obdobjih. Primerno pozornost bo potrebno posvetiti sistematienemu vodenju razprav v vseh sarnoupravnih okoljih. Drugo pomembno področje pri urejanju prostora predstavlja usklajenost družbenega plana občine za srednjeročno obdobje 1981—1985 z zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem na-membnosti in temelji družbenega plana SR Slove-nije ter skladno s tem novelacija urbanistične doku-mentacije z upoštevanjem nove zakonodaje na po-dročju prostora. Nova zakonodaja s področja urejanja prostora zahteva izdelavo urbanistične dokumentacije v sprernenjeni oz. dopolnjeni obliki, vključevanje idej-no-izvedbenih projektov, kar narekuje nove pove-zave in obveznosti med DPS in samoupravnimi inte-resnimi skupnostmi. Naloge s tega področja bodo v letu 1985 narekovale večino aktivnosti na področju urejanja prostora. Posebna aktivnost bo na področju urejanja pro-stora posvečena spremljanju izvajanja kmetijske politike, varovanja in uporabe kmetijskih zemljišč ter smiselnega povezovanja in oblikovanja akcij v pro-storu pri realizaciji nalog, opredeljenih z dolgoroč-nimi in srednjeročnimi planskimi dokumenti za po-dročje graditve. V smiselni povezavi z navedenimi aktivnostmi bomo za posamezna območja naše občine vodili postopke izdelave in sprejemanja naslednje doku-mentacije: —' priprava strokovnih osnov za izdelavo sred-njeročnega družbenega plana -občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1986-1990 za vsa tista območja, katera bomo namenili organizirani in individualni stanovanjski gradifvi, za posege v prostor, ki so opredeljeni v investicijskih programih organizacij združenega dela ter za področje infrastrukture, — pripravo posebnih strokovnih podlog, oprede-Ijenih s programom izvršnega sveta, za naslednje zazidalne otoke: ŠP 4, ŠP 5 industrijska cona _, ŠP 218/1 Vodice " ' MeP 1/1, 1/2 Medvode §S 5/2 Pod hribom , '¦> ŠS 12 Podutik za južni del , , . ' ŠS 12 Podutik, II. faza II. etapa pokopališče Medvode ŠP 11 Stenežiče — sofinanciranje naloge izdelave informacij-skega sistema spremljanja urbanistične dokumen-tacije — sofinanciranje naloge vrednotenja obsav-skega prostora — sofi nanciranja naloge urbanistične in krajinske uredifve območja Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba, — priprava študije natečajnih osnov za izdelavo zazidalnega načrta ŠS 1/2 Stara Šiška, — poleg naštetih nalog bomo izdelovali zazi-dalne načrte za naslednje zazidalne otoke: MeC-1, 2, 3 Center Medvod ŠP 1 Union ŠP 2/2, ŠP 2/1, ŠM 1, ŠS 102/2 industrijska cona šS 108, ŠO 6, šl 6, ŠP 14 Šentvid MeS10/2Žeje ŠS 101, ŠS 1/1 Stara Šiška \ ¦ : ¦ ¦ " ŠR 2/1, ŠR 2/2, ŠS 102/2 Hermes MeS 2, Mel 2 Sora MeS 16/3 Pirniče — sprejeli bomo naslednje zazidalne načrte: ŠP 8Skip . s. '¦ . > šS 12/11. faza, 2. etapa Podutik . . : -¦ ' .' ŠO 13 Dravlje .,- . \ . ŠP 6 Agrostroj ' ¦' ¦ ' > ¦¦ > MeS 7/3 Preska V interesu čimbolj racionalne izrabe zazidljivih površin bomo ugotovili možnosti dopolnilne gradnje v smislu zapolnjevanja vrzeli med že zgrajenimi ob-jekti povsod tam, kjer za to obstoje objektivne mož-nosti in pod pogoji, ki bodo ustrezali normativom glede kvalitete bivalnega okolja. Pri načrtovanju nove stanovanjske zazidave bomo izhajali iz potrebe po čimbolj racionalni izrabi razpoložljivih zazidljivih površin. Zato bomo dali prednost organizirani zazidavi, upoštevali omejitve, ki jih določajo kriteriji kvalitenega bivalnega okolja ter oblikovne kriterije, ki izhajajo iz ambeintalnih ka-rakteristik. Nadaljevali bomo izdelavodokumentacije za pre-novo objektov v Stari Šiški ter pripravo za prenovo na drugih območjih občine v naslednjem srednje-ročnem obdobju. V sodelovanju z regionalnim zavodom za spome-niško varstvo bomo izdelali osnutke aktov za zava-rovanje umetnostnih, arhitekturnih in etnološklh spomenikov ter jih predložili skupščini v sprejem. Iz-peljali bomo postopek za razglasitev Šmarne gore za krajinski park. V skladu z načeli smotrne izrabe vseh razpoložlji-vih zemljišč bomo proučili možnost začasne upo-rabe gradbenih rezervatov, na katerih še ne bomo pričeli z gradnjo v bližnji prihodnosti, v druge na-mene (začasni provizorni objekti, kioski, stojnice, organlzirano vrtičkarstvo ipd.)... 2. Komunalno gospodarstvo V letu 1985 bo pričela delovati komunalna ikup-nost Ijubljanskih občin, zato bo potrebna vrsta aktiv-nosti, ki se bodo istočasno povezovale s pripravo novih srednjeročnih in dolgoročnih planskih doku-mentov. Komunalna skupnost Ijubljanskih občin bo v letu 1985 uresničevala naloge na naslednjih področjih: — urejanje stavbnih zemljišč, — urejanje ulic, trgov in cest, t. — komunalne naprave individualne rabe, — komunalne naprave kolektivne rabe — eno-stavna reprodukcija. Resolucijske naloge za leto 1985 temeljijo na za-črtanih programih v obdobju 1981—1985 ob upoš-tevanju stabilizacijskih ukrepov. Na manjši obseg nalog bo vplival nižji dotok finančnih sredstev v letu 1985. Za posamezna področja bodo v tetnem pro gramu navedene prioritetne naloge. Zaradi nižjega dotoka finančnih sredstev investi-torjev v letu 1985 bomo izvajali le prioritetne naloge zagotavljanja pogojev za nemoteno uresntčevanje programov stanovanjske in industrijske gradnje ter izgradnje cestne infrastrukture. Urejanje stavbnih zemljišč bomo izvajali v stano-vanjskih soseskah ŠS 4/1 Stara cerkev, ŠS 7/1 Dravlje, ŠS 12/4 a Podutik, ŠS 107 Šentvid ter indu-strijskih soseskah ŠP 3 Iskra — IMP ter ŽP 4, 5 (in-dustrijska cona ob Celovški cesti). Pričeli oziroma nadaljevali bomo z odkupi in pri-pravami zemljišč v zazidalnih otokih na območju Podutika, Šentvida in Medvod, kjer je s programi stanpvanjske graditve načrtovana intenzivnejša gradnja v začetku naslednjega srednjeročnega ob-dobja: Pri urejanju cestnega omrežja bodo leta 1985 na vrsti naslednji objekti: — cesta na Trati, — Tacenska cesta — pločnik, — obodna cesta Stanežiče. — Kovotanska od Oakovičeve do mestne obvoz-nice, — pločntk Tacen-Šmartno, — cesta Vikrče-Verje. — cesta Sora-Tmovec. — cesta Selo-Utik Poleg tega bomo_ izvajah naloge iz programa »Čista in zelena Ljubljana«. Glede na predvidena sredstva v letu 1985 bodo imele na področju izgradnje objektov in naprav indi-vidualne komunalne rabe prioriteto naloge s po-dročja ¦stanovanjske izgradnje, izgradnje objektov Samoprispevka III in investicije, vezane na rekon-strukcijo cest po programu izgradnje cestnega omr&žja. Opremili bomo soseske na območju Podutika, Šentvida in Medvod V skladu s smernicami za pri-pravo srednjeročnega družbenega plana si bomo prizadevali s kanalizacijskim omrežjem opremiti ob-stoječa naselja in območja IV varstvene cone vod-nih virov, to je področja Šentvida, Vižmanj in Stane-žič. Razreševali bomo tudi problem odvodnjavanja na območju Pirnič in Vodic Zaostreni pogoji gospodarjenja v letu 1985 in sprejeti dopolnilni stabilizacijski ukrepi, s katerimi se je zmanjšala prispevna stopnja od 1,10% na 1 %, po kateri se združujejo sredstva za vzdrževanje ob-jektov in naprav kolektivne rabe, bodo vplivali na manjšidotok namenskih sredstev in stem nazniža-nje obstoječega standarda vzdrževanja teh objektov in naprav. V občini Ljubljana-Šiška bodo v letu 1985 vključeni v vzdrževanje vsi novozgrajeni objekti in naprave kolektivne komunalne rabe (ŠS 7/1. ŠS 8/2, ŠS 8/1). V programu bodo opredeljenatudi sred-stva za sanacijo Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba, vzdrževanje PST, del sredstev pa bo namenjeno za mehanizacijo komunalnih TOZD in obnovo komu-nalnih objektov in naprav. Na področju energetike bomo izvajali sprejete programe in iskali rešitve za izvedbo toplifikacije osnovne šole, zdravstvenega doma in VVO v Šen-tvidu ter nekaterih športnih objektov. V skladu s sprejetimi srednjeročnimi planskjmi dokumentibodo potekale tudi nadaljnje aktivnosti za postopno izenačevanje komunalnega standarda na celotnem območju občine Ljubljana-Šiška 3. Stanovanjsko gospodarstvo Za boljše zadovoljevanje potreb z novimi stano-vanji na območju občine bo nujno, da z razpoložlji-vimi sredstvi za stanovanjsko in komunalno gospo-darstvo dosežemo čim večji učinek. Optimirali bomo število gradbišč in z dopolnilno gradnjo na komu-nalno opremljenih zemljiščih in z dopolnilno gradnjo na komunalno opremljenih zemljiščih dokončali iz-gradnjo na pričetih območjih stanovanjske graditve Individualno stanovanjsko gradnjo bomo usmer-jali na zemljišča slabše nosilnosti, neprimerna za kmetijsko obdelavo ali manj kvaliteten gozd Na področju usmerjene zasebne gradnje si bomo prizadevali za večjo in organizirano uveljavljanje za-družništva, tako da bodo imele vse zadruge z ob-močja občine enakopravno možnost razreševanja stanovanjskih problemov svojih članov. Pri tem se bo samoupravna stanovanjska skupnost aktivneje vključevala kot mesto dogovarjanja in skupnega na-črtovanja stanovanjskih zadrug. Podpirali bomo za-družno blokovno gradnjo z zagotovitvijo lokacij. Za delavce in občane z nižjimi prejemki ter upoko-je.ice bomo odpirali možnosti solidarnostnega in vzajemnega razreševanja njihovega stanovanj-skega problema. Z doslednim uresničevanjem pla-nirane stanovanjskegradnje v občini, organiziranim odkupom in opremo zemljišč bomo preprečevali ne-dovoljeno gradnjo Na področju občine bo v naslednjern letu dograje-nih.148 stanovanj, in sicer v ŠS 107/1 Zvezda, MeS 8/1, Svetje in ŠS 12 Litostrojska zadruga Na oovo bomo pričeli v letu 1985 graditi 352 sta-novanj, in sicer v naslednjih območjih: ŠS7/1.DravljeS-1 144 ŠO 6 Šentvid 60 MeS 8/1 Svetje 2 A do D. 4 A do E, 5 SD 148 Zaradi spremenjenih razmer v prostoru bo po trebno pospešiti izdelavo projektne dokumentacije za organizirano stanovanjsko izgradnjo v nasled-njem srednjeročnem obdobju, predvsem na površi-nah, ki niso namenjene mtenzivni kmetijski rabt, upoštevaje novo zakonodajo s področja urejanja naselij in drugih posegov v prostor Sofinancirali bomo tehnični del zazidalnega načrta za zazidalna Otoke, katerih gradnja je predvidena v letih 1986—1990 S prenovo bomo celovito in usmerjeno obnavljali posamezne predele na podlagi že začetih aktivnosti V skladu s temi izhodišči in pridobljeno dokumen-tacijo bo potekala prenova in dopolmlna gradnja na Medvedovi 18, Žibertovi 22. Frankopanski 23 in nadzidava stanovanjskega bloka Prušnikova 3-15 Izdelali bomo dokumentacijo za druga podobna območja vStari Šiški, Podhribom, v Šentvidu in dru-god Tudi v lem letu bomo nadaljevali z nadaljnjo kvali-tetno sanacijo v soseski Draveljska gmajna po spre-jetem programu in prioriteti, pri tem pa upoštevali realne materialne možnosti izvajalcev sanacije in odgovomih investitorjev. Stanovanjska skupnost mora v okviru celovite po-litike novogradenj zagotoviti minimalne pogoje za komplementarno izgradnjo prostorov osredn|ih m servisnih dejavnosti v soseskah s politiko vlaganj v družbeni fond najemnih prostorov \z združemh sred-stev amortizacije lokalov. Problematiko barakarskih naselij bomo razreše-vali v skladu z možnostmi združenega dela Izdelali bomo enotna merila za Odpravo stanovanj VI. in VII. kategorije Prav tako bdmo pospešili akcijo ustanav-Ijanja skupnosti stanovalcev, katenm naj bi na pod-lagi letnih programov zagotavljali, del sredstev za vzdrževalna dela. 4. Požarna varnost V skladu s sprejetim srednjeročnim planom bomo sofinancirali: — program Gasilske brigade Ljubljana, — program skupnih investicij Ijubljanskih občin, — program Mestne gasilske zveze Ljubljana, — stroške skupnih strokovnih služb pri zvezi SIS mesta Ljubljane. Posebna komisija bo izdelala načrt požamega varstva občine. V okviru finančnih možnosti bomo nabavili gasil-sko opremo in orodje Iz sredstev skupnosti bomo sofinancirali gradnjo rezervoarjev za požarno vodo, nabavo gasilskih orodnih vozll in adaptacijo nujno potrebnih gasilskih domov na osnovi pridobljene gradbene dokumentacije Skrbeli bomo za usposabljanje članov operativnih gasilskih enot ssemiriarji in tečaji. Organizirali bomo predavanja po šolah in skrbeli, da bodo obstoječi vodni viri vzdrževani in usposobljeni za gašenje IV. SOCIALNI RAZVOJ Življenjsko raven si bomo ižboijšali le z uspešnej-šim in gospodarnejšim delom V letu 1985 bomo na področju socialnega razvoja "s^aljevali z uresničevanjem usmeritev in nalog, ki smo jih opredelili z družbenim planom občine za te-koče srednjeročno obdobje in pri tem namenjali po-sebno pozornost doslednemu uresničevanju načrta dolgoročne gospodarske slabilizacije na vseh po-dročjih skupne porabe. Ocenili bomo učinke dosedanjih stabilizacijskih aktivnosti po posameznih področjih družbenih de-javnosti ter preverili strukturo elementov vseh pro-gramov SIS z vidika njihove vsebinske pnoritete, da bi tako zagotovili pogoje za čim bolj racionalno po rabo družbenih sredstev in izboljšali daižbeno eko-nomski položaj delavcev v teh dejavnostih. Dosledno bomo uresničevali načelo selektivnosti in izločanja tistih sestavin znotraj posameznih pro-gramov, za katere je treba zagotoviti sredstva v ok-viru neposredne menjave dela oziroma v okviru pro-stovoljnih aktivnosti. Glede na to, da matenalni okviri v zaostrenih po-gojih gospodarjenja ne bodo dovoljevali širjenja de: javnosti, bodo imeli pri zagotavljanju sredstev pred-nost programi otroškega varstva, osnovnega šoi-stva, osnovnega zdravstvenega varstva in razisko-valne dejavnosti s poudarkom na ohranjevanju do-sežene ravni družbenega standarda kot celote. Poseben poudarek bomo namenili izvajanju kon-kretnih akcijskih stabilizacijskih programov v vseh OZD in SIS družbenih dejavnosti za čim bolj smotrno izkoriščanje obstoječih prostorskih in kadrovskih zmogljivosti in opreme ter izboljševanje kvalitete storitev. Pri pripravi osnutkov in predlogov planov SIS družbenih dejavnosti za obdobje 1986—1990 bomo zagotavljali pogoje, da bodo o temeljih nadaljnjega razvoja družbenih dejavnosti v občini odločali vsi de-lava, delovni Ijudje in občar«. V letu 1985 bomo predali namenu: ¦ ¦ — vzgojno varstveni prostor v KS Na jami, — vzgojno varstveni objekt v KS Dolomitski odred, — prizidek pri OS Stane Kosec v KS Edvard Kar-delj (štiri učilnice, telovadnica. kuhinja, večnamenski prostor), — osnovna šola v KS Bratov Babnik z 18 učilni-cami in drugimi pripadajočimi prostori, — varstveno delovni center v KS dr. Petra Drža-ja, — v izdelavi bo projektna dokumentacija za iz-gradnjo prizidka pri OS Hinko Smrekar. Z navedenimi objekti bo na območju občine zak-Ijučen program gradnje objektov, ki so bili zajeti v tretji samoprispevek Pri tem bo potrebno opredeliti obveznosti SIS in OZD družbenih dejavnosti do vzdrževanja vseh objektov družbenega standarda, ki se pomembno vključujejo v naslednje srednje-ročno in dolgoročno obdobje kot temeljna mate-rialna osnova za izvajanje posameznih programov posebnega družbenega pomena Na področju otroškega varstva bomo z enako-mernim vključevanjem otrok v vse VVO v občim od-pravljali prostorski pnmanjkljaj, s katerim se bo še vedno srečevala VVO Koseze Še nadalje bomo uvajali m razvijali skrajšane oblike vzgoje in varstva otrok (5,5-urni program), če se bodo za to pokazale potrebe in interes staršev. Nadaljevali bomo z izvajanjem 180-urnega pro grama pnprave otrok za vstop v osnovno šolo za tiste otroke, ki niso vključeni v VVO, utrjevali vzgojo in varstvo motenih otrok v sedanjem obsegu ter izvajali druge dejavnosti iz osnovnega programa. Na področju razreševanja kadrovske problema-tike bomo usmerjali napore v nadaljnje izvajanje ustrezne štipendijske politike in pripravništva v VVO, hkrati pa bo treba več pozornosti posvetiti izobraže-vanju vzgojiteljic na višješolski stopnji ter dodat-nemu izobraževanju varuhinj, ki nimajo ustrezne izobrazbe za delo, ki ga opravljajo V letu 1985 bo vključenih na območju občine Ljub-Ijana-Šiška v osnovnošolski pouk okoli 9300 učen-cev, nad 700 učencev pa bo obiskovalo pouk predv-sem v osnovnih šolah občine Ljubljana-Center. Zaradi nadaljnjega porasta števila šoloobveznih otrok se bo povečal prostorski primanjkljaj zlasti na OS Veljko Vlahovič in Milan Mravlje. Zato bo po-trebno v prvem polletju šolskega leta 1985/86 smo-trno izkoristiti vse razpoložljive prostorske zmoglji-vosti na OŠ Valentin Vodnik, Franc Rozman-Stane m Alojz Kebe, da bi do izgradnje šole v KS Bratov Babnik premostitveno razbremenili OŠ v KS Koseze in v KS Dravlje. V vsebinskem pogledu bomo v letu 1985 do-sledno izvajali nov program življenja in dela v osnovni šoli, ki širše uveljavlja koncept celodnevne šole. Vključevanje vseh tJČencev v eno izmed inte-resmh dejavnosti, izvajanje proizvodnega dela ter vseh drugih oblik vzgojno izobraževalnega dela bo terjalo preverjanje pogojev dela v posameznih šolah glede opremljenosti z učili in pripomočki ter kadrov-ske zasedenosti -. ¦¦ „.. ¦'. - Pri tem si bomo prizadevali, da bomo v okviru danih materialnih možnosti pospešili posodabljanje učne tehnologije (uvajanje računalnikov idr.), da bi tako fahko zagotovili pogoje za dvig kvalitete vzgojno izobraževalnega dela v osnovnih šolah. Pri uresničevanju kulturnih, naravoslovnih, šport-nih in obrambnih dnevov ter delovnih akcij, ki so se-stavni del pouka in elementov COŠ, bo potrebno osnovnim šolam nuditi večjo pomoč s strani družbe-nopolitičnih dejavnikov ožjega in širšega okolja, predvsem društev, klubov, kulturnih, tehničnih in drugih organizacij. V letu 1985 bo potrebno na področju usmerjenega izobraževanja prioritetno razrešiti vprašanje do-končne ureditve delavnic v vajenskerp domu v Šen-tvidu za potrebe srednje šole za elektroniko, ker sicer šola ne bo veriticirana. Na področju raziskovalne dejavnosti bomo usmerjali napore v nadaljnje uveljavljanje razisko-valnega in razvojnega dela, ki mora postati kako-vostni dejavnik razvoja na vseh področjih. Zato bomo morali: — izkoristiti obstoječe raziskovalne organizacije in izdelati konkretne programe skupnih nalog, pripra-viti ustrezne dogovore in sporazume o združevanju sredstev za te naloge, — usposobiti razvojne, konstrukcijske, projek-tantske, analitične in podobne sektorje ali oddelke posameznih organizacij združenega dela, da bodo najmočnejša opora tehnološkemu napredku, varče-vanju z energijo in surovinami, varstvu delavcev in človekovega okolja, — za vse organizacije združenega dela, ki ni-majo svojih raziskovalnih enot, zagotovili ustrezen način in povezavo, da ne bodo tehnološko zaosta-jale za razvojem, — pridobivati in usposabljati kadre za takšne (vse zahtevnejše) naloge, poskrbeti za ustrezno in-formiranje, razvijati kontrolo kakovosti, pospeševati inovativno dejavnost, skrbeti za ustrezno dopolnilno izobraževanje delavcev in štipendiranje mladine, razvijati računalniško metodologijo itd. Za uresničevanje zgoraj navedenih nalog bodo vse organizacije podrobneje opredelile svoje cilje, naloge in program ter določile izvajalca nalog. Večji poudafek bomo namenili kadrovski strukturi zaposlenih ter vključevanju sposobnih in ustvarjal-nih kadrov v spedalizacijo oz. strokovno izpopolnje-vanje v cilju povečevanja inovativnih pobud in njiho-vega konkretnega uveljavljanja v posameznih OZD. Posebno pozornost bomo namenili tudi perma-nentnemu izobraževanju kadrov, še posebej pa vzgoji učencev v šotah in njihovemu vključevanju v organizirane oblike delovanja v okviru glbanja »Znanost mladini«. . Na področju izvajanja osnovnega zdravstvenega varstva bomo še nadalje usmerjali napore v opti-malno izkoriščanje obstoječih prostorskih zmogljj-vosti, opreme in kadrov z intenziviranjem dispanzer-ske metode dela in dviga kvalitete storitev. Posebna skrb bo namenjena izboljševanju zdrav-stvenega varstva aktivnega prebivalstva, zdrav-stveno vzgojni dejavnosti ter negi bolnika na domu. Uresničevanje vseh oblik socialno varstvenih po-moči bomo izvajali na podlagi že sprejetega samou-pravnega sporazuma, s katerim so podrobneje opredeljeni normativi in pogoji za dodeljevanje na-vedenih pomoči. Glede na to, da se v letu 1985 še nadalje zaostrujejo pogoji gospodarjenja, bomo namenjali posebno pozornost tekočemu razreševa-nju najbolj perečih problemov pri zaposlovanju inva-lidov in izvajanju materialne pomoči v okviru pravice do priprave za zaposlitev, subvencioniranju ter do-deljevanju solidarnosinih stanovanj in pri izvajanju vseh drugih socialno varstvenih pomoči (otroški do-datek, denarna pomoč za brezposelnost, varsfveni dodatek k pokojnini, doplačila oskrbnih stroškov v socialnih zavodih idr) Na področju socialnega skrbsfva bomo na osnovi enotnih kriterijev in meril tekoče spremljali izvajanje dogovor/enega obsega družbeno denarnih pomočf s poudarkom na zagotavljanju socialne varnosti naj-bolj prizadetim občanom. Pri razreševanju celotne problematike s podroCja socialnega skrbstva bo center za socialno delo in-tenziviral sodelovanje s socialnimi komisijami v KS, s patronalno službo in drugimi dejavniki v cilju utrje-vanja preventivnega dela v KS in pri pravočasnem & odkrivanju primerov socialne ogroženosti občanov, ki jim bo potrebno zagotoviti v okviru danih material-nih možnosti osnovne pogoje socialne varnosti. Posebrto pozornost bomo posvetili nadaljnjemu vključevanju prizadetih predšolskih in šoloobveznih otrok v ustrezno varstvo in specializirano nego. Center za socialno delo bo v sodelovanju z vsemi odgovornimi dejavniki uresničeval vse aktivnosti v zvezi z razreševanjem problematike mladinske de-linkvence ter sodelovai z zdravstveno službo pri izva-janju preventivnih dejavnosti, ki so vključene v pro-grame klubov zdravljenih alkoholikov. Dom starejših občanov Marija Draksler-Marjana bo v letu 1985 poleg redne dejavnosti pospeševal tudi dnevno varstvo odraslih, ki niso vključeni v dom ter izvajal druge aktivnosti za starejše občane izven doma (nudenje družbene prehrane, osnovnega zdravstvenega varstva v ambulanti doma, razvijanje interesnih dejavnosti, predavanja). V letu 1985 bomo nadaljevali z uresničevanjem politike produktivnega zaposlovanja. Stopnja rasti zaposlovanja bo večja v gospodarskih dejavnostih; v družbenih dejavnostih pa bo število zaposlenih po-rastlo predvsem tam, kjer se bo povečal obseg dela (Varstveno deiovni center, VVO Koseze-enote v KS Dolomitski odred, OŠ v KS Bratov Babnik). Vse OZD in skupnosti bodo morale dosledno izva-jati določila družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike tet samoupravnega sporazuma o usklajevanju letnih načrtov zaposlo-vanja. Z vidika zagotavljanja socialne varnosti bomo na področju zaposlovanja uresničevali vse aktivnosti za dosledno izvajanje zakona o zaposlovanju in za-varovanju delavcev v primeru brezposelnosti. Poseben poudarek bomo namenjali tudi kadrov-skemu štipendiranju, ki mora postati element dolgo-ročnega kadrovskga planiranja v združenem delu ter zaposlovanju invalidov. Kulturne dejavnosti bomo razvijali in uresničevali v okviru obstoječih društev in skupin v KS, OZD in v šolah, s poudarkom na še večjem uveljavljanju pro-stovoljnih aktivnosti pri izvajanju posameznih pro-gramov. V letu 1985 bomo nadaljevali s sanacijo stanja v centralni knjižnici šiška in dokončno opredelili status Vodnikove domačije. V okviru danih materialnih možnosti bomo še na-dalje razvijali sodelovanje s pobraleno občino Ka-vadarci ter zagotavljali sredstva za gostovanje druš-tev, ki so se v preteklem obdobju vsestransko uve-Ijavila doma in v tujini. Na področju telesne kulture bomo dograjevali si-stem organiziranosti telesne kulture ne le v občini, temveč tudi v mestu Ljubljana (racionalizacija stro-kovnih služb, enotni koncept izvajanja in organizira-nosti programa vrhunskega športa, ustrezna sektor-ska razporeditev del in nalog). V letu 1985 bodo imele prednost množične oblike telesnokulturne aktivnosti. Poseben poudarek bomo namenili Izvajanju telesnokulturnih dejavnosti v VVO, osnovnih ter srednjih šolah ter delovanju ZPM, društev upokojencev in invalidov. Še nadalje bomo usklajevali program občinskih panog vrhunskega športa z namenom racionaliza-cije programov in vključevanja v vrhunski šport le ti-stih športnikov in ekip, ki v celoti izpolnjujejo kriterije za uspešno uvrstitev. Nadaljevali bomo z gradnjo nadomestnega igrišča za TVD Partizan v skladu z zazidalnim načr-tom ŠR 9/1 Pržanj. V. SPLOŠNA PORABA Občinska skupščina bo v skladu z zakonom, od-loki in družbenimi dogovori oblikovala obseg splošne porabe tako, da bo zaostajala za rastjo do-hodka gospodarstva. Na področju davčne politike se bomo zavzemali, da bodo stopnje od osnov davkov \z dohodka in osebnega dohodka, prometnih davkov in takse enake v vseh Ijubljanskih občinah in ušklajeni. \ SR Sloveniji. Za skupne naloge. o katerih so se Ijubljanske ob-čine dogovorile, oziroma za tiste, ki jih po določilih statuta in drugih normativnih aktih financira skupš-čina mesta Ljubljane, bomo iz sredstev proračuna občine namenili dogovorjeni delež v breme splošne porabe občine. Skupščine občin in mesta Ljubljana bodo sklenile dogovor o splošni porabi v Ljubljani. Splošno porabo bomo oblikovali in razporejali po enotnih kriterijih in merilih za tiste namene porabe, ki bodo v dogovoru določene. Proračunske prihodke, ki.presegajo dovoljeno maso splošne porabe iz prihodkov davkov občanov, bomo združevali preko posebne partije proračuna pri skupščini mesta Ljubljane za v dogovoru dolo-čene namene Iz občinskega proračuna bomo zagotovili sred-stva za racionalno in kvalitetno delo upravnih orga-nov temeljnih pravosodnih organov, izvajanje pro-grama dela ijudske obrambe, teritorialne obrambe, deiegatskega sistema. krajevne skupnosti, družbe-nopolitičnih organizacij in drugih organov, organiza-ctj in skupnosti, ki se financirajo iz splošne porabe občine. V skladu s sprejetimi dogovori in sporazumi bomo sofinancirali izvajanje programa izgradnje cest v Ljubljani, programa del fia Krvavcu in Veliki planini, krili razlike v ceni Dnevnika in daige naloge, dolo-čene s sklepom skupščine in izvršnega sveta. V ok-viru enotne bilance splošne porabe v Ljubljani in razpoložljivih sredstev bomo financirali postajo mi-lice v Šiški. Bolj ekonomično moramo uporabljati proračunska sredstva ter nadaljevati z modernizacijo opreme upravmn organov. \z proračuna botno še nadalje izločali posamezne odhodke, ki ne sodijo v splošno porabo. VI. SPLOŠNA UUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA Na področju splošne Ijudske obrarnbe in druž-bene samozaščite bomo v letu 1985 nadaljevali z izvajanjem nalog, ki so začrtane v srednjeročnem planu. Tudi v letu 1985 bomo morali smotrno gospodariti z zaupanimi družbenimi sredstvi in zagotoviti kako- , vosten in kvaliteten razvoj splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite v občini. Prednost bodo imele prioritetne naloge, ki zagotavljajo kontinuiteto obrambno-samozaščitnih priprav. Še nadalje bomo skrbeli za višji nivo izurjenosti občinskega štaba in enot teritorialne obrambe in narodne zaščite ter v okviru materialnih možnosti nadaljevali z njihovim opremljanjem. V skladu s sprejetimi programi borno nadaljevali z organiziranjem in usposabljanjem na-rodne zaščite. Narodno zaščito bomo na vseh po-dročjih življenja in dela občanov strokovno usposab-Ijali za delo v primerih naravnih nesreč ali vojne ne-varnosti. Usposabljanje in materialno izpopolnjenost šta-bov in enot civilne zaščite bomo v še večji meri prila-godili potrebam občine, oziroma specifičnostim de-lovnega in bivalnega okolja. Za potrebe občine je potrebno dopolniti in izuriti združeni odred civilne zaščite, ki predstavlja mobilno jedro pri opravljanju nalog in izvajanju ukrepov civilne zaščite. V okviru programov dela in sklepov sveta za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito -ter tzvršnega sveta občine bomo redno spremljali stanje obrambnih priprav v organizacijah združe-nega dela. krajevnih skupnostih, samoupravnih in-teresnih skupnostih ter drugih samoupravnih orga-nizacijah in skupnostih. Skrbeli bomo za kvalitetno vzgojo in pouk prebi-valstva s področja obrambnih priprav ter samozaš-čitnih in varnostnih ukrepov. Še nadalje bomo spod-bujali samozaščitne aktivnosti s posebnim poudar-kom na varovanju zasebnega in družbenega pre-moženja ter v okviru tekočih akcij zaostrili osebno in kolektivno odgovornost do družbene lastnine. VII. KRAJEVNE SKUPNOSTI , * Ustavno zamisel krajevne skupnosti kot speči-fične in temeljne samoupravne skupnosti je treba v praksi hitreje uresničevati in v ta namen še zlastirto-grajevati sistem planiranja ter zagotoviti tesnejše sodelovanje z združenim delom tn samoupravnimi interesnimi skupnostmi. KrajeVne skupnosti bodo ob podpori SZDL v prvem trimesečju 1985 določile osnove in merila ' za udeležbo SIS pri financiranju delovanja delegat-skega sistema in za udeležbo organizacij združe-nega dela pri financiranju splošne dejavnosti v kra-jevnih skupnostih. V skladu s stabilizacijskimi priza-devanji je potrebno zelo preudarno sprejemati pro-grame, ki se f inancirajo iz krajevnih samoprispevkov in zagotoviti, da bo prišla pri tem do veljave solidar-na dejavnost delovnih Ijudi in občanov ter aktivnost krajevnih skupnosti. V to obliko je potrebno vključe-vati tudi vse samoupravne interesnfe skupnosti. V okviru možnosti bomo še nadalje reševali pro-storske probleme krajevnih skupnosti.