X. T. — Maribor:--------.....— a^ Pot do zralega cilja. Neustrašeno preko vseh ovir in predsoJkov moramo predvsem dvigniii smisel do dela in odstraniti vse, kar za-stavlja pot do tega cilja. Hočeš, nočeš: danaŠnja družba [v dolžna storiti vse, da dobi vsak delovni človek delo in za svoje de!o zadostno, človeškemu zivljen[u dostojno plačilo. Nevzdržno je in ne bo se držalo, da kopičijo kapitalisti svoja bogastva na ra-čun delovnih množic, brez katerih u[ gospodarskih dobrin. f Vsaka prva In zadnja delovna moč mora spoznati in občutiti, da ne dela sa-mo za enega, ki je nad njim, ampalf prav tako zase in za svojo družino. .; Nečlovečansko je, da se poedini ko-^ pajo v zlatu in drugi pa umirajo od gia-| du in bede ter svršijo žalosten konec| svojega bednega ž vljen'a po ječah. Eksf-1 sterična sigurnost mora biti jednaka zat* vst, ki delajo in naj je kapitalist, fabri-. ¦kant ali delavec. Delovni čas irrora'K-f ti tako urejen, da osta^e delavcu dovoljf^ časa za odpočitek za družino in za — iz-_obrazbo, ki ni najzadnejši faktor. — Le fekrat je mogoče, da se dvi^ne narod v celoto prave narodne sloge. Tem, samo-iobšebi razumljivim zahtevam se pi idru-Sijo še ta, ki pravijo, da ima vsak, ki hok če dclati, tudi pravico do deh. — Po-snanjkanje dela in vsakodnevni odpusi delovnih moči so problemi, za katere bi ^moral biti današnji družbi privzgojen čut, odgovorno>ti: Kako zaposliti b?z-poselne? — je to velik problem! — Ni čudače <5b pomanjkanju vsak-danjega kruha, Če ob joku nedolžnih ©trok in obupanih mater, zabrede brez-poselni oce v položaj, da postane neko>-dsten član clovečanstva tako v svoji m>-selnosti kot v svojih dejanjih! — Zmaterijalizirana in egoistična je da-našnja družba: Brez srca in duše. Prvo treba vse te nečedne lastno^ti, ki so y posmeh Slovečanstva, ki preprečujejb vzajemno življenje, odstraniti z revoluci-jo src. Ne z ubijanjern drugih, ampak z ubijanjem vseh nečednih lastnosti v samem sebi ustvarimo novega cloveka, kateremu bo brat dejstvo in solidarnost resnica. Kajti velika je razlika med bo-gatim in siromašnim elovekom, le zdru-žitev vseh teh slojev, le skupnemu na-poru vseh teh ljudi je mogoče doseči so-cijalni napredek, novo, boljšo človeško družbo. — - f •Vsi, ki trpite, imate v ,,Narodrii Slo .gi" svo|o 'zasčito - ^ ,M^ Kmečki pro'etarijat mora k izobrazbi skupai z delavskim, da se svetu enkrat za vse!ej pove: — ,,Brez kmeta in delav-ca ni življenjal'