Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne r— sprejemajo. :::.■" , Za odgovor znamka 15 vin. rr Izhaja vsako soboto. S3 Štev. 7, V Ljubljani, v soboto 22. decembra. Velja do konca 1. 1917 -- K 1*50. - Naročnina: na leto .... K 8"— pol leta . . . „ 4'— četrt leta ... , 2 — Posamezna Številka 16 v. = Inserati po dogovoru. ~ Leto 1917. Kako dolgo Se!?... (Božično premišljevanja) . . . Božič se bliža... Četrti Božič v svetovni vojski... Vsako leto smo se tolažili: Zadnji B žič v vojsKi. Drugo lt to ga bomo praznovali v miru. — A če dalj gremo, po tej krvavi poti, dal) nam kažejo. Cesar bi ne bil nikdo sanjal, to imamo: četrti B)žtč v vojski... Kako dolgo še!? Kako dolgo bomo zastonj vzdihovali pomtru?K^ko dolgo ne bo konca te blazne morije?! .. Naši vojaki, ti ubogi trpini, ki prezebajo v tem mrazu tam pod milim nebom, da jim odmrzuiejo roke, nege in ušesa . . . Kako dolgo še, kako dolgo bodo obsojeni v to trpljenje? Kako dolgo jih bo taka sila še ločila od dragega doma? Kolikokrat bodo še razpršeni po širnem sveiu v L j sveti noči, ko človeka srce tako silno vleče pod domači krov? Kako d >lgo bodo še neše žene osamljene samevale in vzdihovale po ljubem možu? Kako do'go bodo zapuščeni otroci zastonj vpraševali po debrem očetu? Kako dolgo še?! . . . Zdaj vidimo, kako se je zmotil tisti, ki je leta 1914 govoril: .Preden bo Božič, oziroma preden bo listje odpadlo, bimo doma!" — Vidimo pa tudi, kako se je zmotil tekiet, ko je rekel: „N?jboliše poroštvo za mir je, da smo dobro oboroženi". Usodna zmota ! Prejšnja leta so nam časniki pisa.i in pesniki peli O božičnih zvonovih, ki tako skrivnostno — milo pojo in tako globoko v srce segajo. Krasna harmonija zvonov, ki se je razlegala čez snežno plan, nas je dvigala vsaj za nekaj časa nad zemljo in nas zazibaia v krasne sanje o lepšem življenju, kjer ni sovrašt va in monje ... Zdaj niti te tolažbe več n mamo En sam zvonček se oglaša iz zvonika in nam pripoveduje, kako nas je vojska oropala najdražjega ... Že se tudi orgije zasegajo. Utihnila bo glasba v svetem hramu, ki nam je božala uš sa in blaž la srčne bolečine; utihnila bo glorija . . . Saj res! „Quomodo cantabimus in terra aliena ?" Kako bomo peli veselo pesem v tej deželi, napolnjeni s krvjo in bolečino? . . . O ti, vojska brezsrčna, kaj si nam napravila! O ti, militarizem nesrečni, kako si nas osrečil! O vi, mogočniaki in veljaki, kako ste nam zagospodarili 1 Kam nas je privedia vaša visoka politika — v kako brezno nesreče! . . . ,Et nune reges intelligte! Erudi-mini, qui iudicat s terraml" In sedaj, vladarji, umejte! Spreglejte vi, ki sodite narode I Spoznajte se in spreglejte, kako ste vi, ki vara je izročena usoda narodov, kako ste jo zavozili! V kako pogubo ste spravili sebi izročena ljudstva ! Spreglejte in spoznajte že vendar, kake sadove rodi, sila, zvijača, krivica! . . . „Servite domino in timore et exsultate ei cim tremore! Ntquan-do irascalur Dominus et pereatis de via iusta, cum fxarserit in brevi ira eius". Služite G >spodu v strahu in častite ga trepetaje. Da se ne razsrdi, Gospod in ne zaidete v pogubo s pravega pota, kadar se razvname v kratkem njegova jeza. Vedite in pomnite, da ste za svojo politiko odgovorni človešt u in še bolj gospodarju človeštva — Bogu najvišjemu Vedite, da vas bo za tako nesrečno in nerodno politiko sodila in obsedila zgodovina, a da vas bo še bolj ostro sodil Bog. .Potentes potenter tormenta patientur". Mogočrnki, ki so svojo moč zlorabili, bodo trpe i mo g< čne, silne bolečine . . . Sj oznajte, da kiiv ca nima trajnega obstanka, da se maščuje prej ali slej. Najboljši dokaz temu — ta vojska! Nehajte delati krivico, prisodite narodom pravico ! Nehajte d 1 e kovati morilno orožje, nehajte misliti, kako bi drug drugega uničili; poslušajte glas očeta miru — Benedikta! Dovolj je krvi, dovolj smrti, dovolj vsega gorja I Odložite orožje, umijte si svoje krvave roke in podajte si jh — v spravo! .Jugoslovana" poznate — pacifist (mirol ub) je od nog do gla^e. Kako bi ne bil in kdo bi ne bil, kdor gleda razdejanje te vojske, ki se vleče brez konca 1 Kdo bi mogel želeti, da bi se še kdaj vrnili časi, v katerih imamo nesrečo, da živimo ravno mi? Kdo bi hotel še nase sprejeti odgovorn st pred svetom in pred Bogom, da je kolikaj zakrivil toliko nesrečo nad človeštvom ? Kdo bi ne storil vsega, kar more, da tako nesrečo zabrani, prepreči, odvrne? .Vojsko vojski!" moia biti po tej vojski nas vseh geslo. Da, prav je rekel češki poslanec Zahradnik v državnem zboru: »Žrtve te vojske so tolike, da jih mo remo prinašati samo za eno ceno, namreč za to: da nikoli nobene vojske več ne bo." Naj bi bilo res takol Naj bi bila ta vojska mejnik v zgodovini človeštva; mejnik zatiranja, sovraštva, krivic ki so kotišče vojska ; mejnik tudi temu, da bi se pravica delila in odločevala z mečem. Niti v zasebnem dvob >ju, niti v dvoboju narodov ni meč primerno m poklicano sredstvo, da meri in odločuje pravico Konec dvoboievanja vsake vrste, konec nasilnosti, konec barbarstva l Vojsko voi3ki! Mir I udem! Pa še eno! žrtve te vojske so tolike, da jih moremo prinašati samo za eno ceno s^mreč za to: da nikoli nobene vojske več ne bo. In oa — m iramo dostaviti — za to, da vsak pride do svoje polne, neskraj-šane pravice. Mi avstrijski Jugoslovani tudi! Združena Jugoslavija — to mora biti poleg občne ga miru c na, za katero polagamo take ogr. mne žrtve trdo>rčnemu Mjrsu. To — in nič manj I Kar bi bilo manj, bi ne dosega;© naših žrtev. Naš minimalni program. Vojsko vojski! In združena Jugoslavija! — to mora biti naše geslo v tej vojski, to odkuonina za naše žrtve, ki jih prinašamo, za nepopisno gorje, ki ga gledamo in okušamo že čet:to leto Kako dolgo še ? 1 . . . .Levate capita vestra, ecce, appropinquat redemtio vestra I" — Dvignite svoj: glave, glejte, pnblžuje se vaše odrešenje I Te besede, ki jih kliče cerkev v gr:h in bedo pogreznjenemu č oveštvu bas v teh- predbo-žičn h dnrvih, te besede donijo tudi nam Jugoslovanom iz te vojske na ušesa. Kdaj bodo zopet zapeli božični zvonovi in nam naznanili, da sta mir in rešenje tukaj? — Kdaj b >do zabučale orgle in bomo veseli zapeli glorio in pax: slavo in mir!? Mir ljudem — slavo Jug .slaviji! . . . Nekdaj In sedaj. Svojega gorja smo si v veliki meri krivi sami. Naša zemlja je tako majhna, da imaš lahko vpogied v razmere in potrebe vsakega zadnjegi kotička in ker nas ni preveč, bi lahno poznali slehernega našega človeka. Prav zato, ker nas je malo na majh iem prostoru, bi bilo l.-h da v zadnjih 20. ietih. AH so se ti ljudje resno trudili, da bi dobili pravo narodno šolo v slovenskem duhu, ali so kdaj začeli kako resno in vztrajno akcijo, da vržejo tuji upravni sistem v n<;š h kraj h? Ali so nas vzgojili v taki meri. da bi si ne pustili niti enkrat samotiti svojega maternega jezika? An so nas umsko in duševno vzgojili tako, da bi se sleherni naš človek vsakega stanu brigal za narodne razmere in potrebe obmejnih Slovencev? ali jim je bilo kdaj na tem, de dajo vsem povsod tako voljo, da se celi narod ob vsaki priliki postavi proti najmanjši narodni krivičnosti? Ali so in koliko so voditelji storili, da bi sleherni naš človek vedel, kake pravice ima v LISTEK. Nai božični vešer. Božični večer je najlepši družinski praznik Ko se naredi mrak, vzame oče v roko kadilnico, mati blagoslovljeno vodo in v sprevodu gre Cela družinica po vseh izbah in shrambah in vse se blagoslovi. Potem nareiajo otroci jasl ce, ostali sedejo okrog peči in pripoveduj« jo se čudežne reči: Kdo bi šel spat pred polnočnico? Pa kaj bi vse to natančno pripovedoval, saj ni več tako Kje so časi? Letos in že par let se praznuje božič vse diugače. Otroci pri jaslicah izprašujejo novorojenega Jizuščka, kdaj se pač vrne ljubi atek, kje stoji ta večer na straži ? Kar strese j h misel, kako ga morebiti zebe kje zunaj v snegu. Mati si skrivaj obriše solzo. Da bi že Bog dal mit, da bi spet cela družina, Skupaj krščansko praznovala ta lepi večer! Starejši vojak ima v svoji" kotlini kako sliko svoje družmice pred očmi in zraven se mu vsiljuje spomin na pretekle božične večere. Kako bi mu ne bilo težko? Pa so še hujše skrbi. Koliko otročičev se spominja ta večer očeta, ki ga nikoli več iz vojske ne bol Koliko očetov ju- vseh ozirih kot človek in Slovenec kateremu ravno njegova krščanska vera daje najkrepkejšo nravno oporo, obenem pa najsvetejšo dolž io t za odločen boj — za pravico. Kako strašno demorabzujoče je moralo vplivati na ipaše narodno mišljenje in vzgojo, da je dr šu->teršič rta mesto predsednika dež^ne sodmje v Ljubljani pustil posaditi — Nemca. O nenjeni bivši v.ti, ki bi mu smela kratiti to pravico do svobodnega življenja in razvoja poAvo!ji božji, zaveda se. da je dovolj zasramovanja, bičanja, udarcev, grenkobe, ve, da mora biti Kalvarija že — za nj:m. i Diugi IjuJje smo in zato-bežijo dosedanji .voditelji" od naroda in iz naroda proč, ker sami čutijo, da jih narod podi s sveto jezo iz svojega svetšča — Narod je danes ene misli in ene volje, da ue sme več grešili proti svoji narodni dolž losti, da tesno sklenjen proti vsem zaprekam pribori sebi in zarodu — mir in svobodo. Skrb za knteiko stanovsko izobrazbo. Dasi je ruski narod p > ogromni večini za takojšen mir vendar sedanja vlida .boljše»ikov" ni piiklenila ljudskih mas nase v taki meri, kakor so pričakovali prijatelji takojšnjega miru po celem svetu. Zlasti čudno se je zdelo v zače ku, da ruski kmetje niso s takim navdušenjem šli za Ljeniriom, kot se je pričakovalo. Tak ij pa je b ia st^ar jasna, ko se je objav>l agrarno politični program Ljeninove vlade. V uradnem glasilu sedanje vlade objavljeni odlok za iv j d Utev zemlje se gla-i: »Lastnina grajščakov na kmetih se odpravi takoj brez vsake odškodnine. Lastnina grajščakov, vsa posestva krone, Cerkvena in samostanska posestva z vsem živim in mrtvim inventarjem, s poslopji in vsemi pri-padki se izroče deželnim odborom in okrožnim kme-tiškim odborom in sicer tako dolgo, dokler se ne sestane ustavodajni zbor. Vprašanje zemljiške posesti v vsem obsegu se reši lahko le v ustavodajnem zboru Najbolj pravična rešitev tega vprašanja mora biti urejena tako-ie: 1 Pravica do privaine lastnine na kmetih se mora odprav ti za zmeraj; zemljišča se ne smejo niti prodati, niti kupovati, ne dajati v najem, se ne >ratjo zastavljati tli ni katerikoli način razlastiti. Vsa zemlja se razlasti brez odškod line, postane skupna ljudska posest in se prepušča v obdelovanje vsem, ki deiaio na kmetih. O li, ki vsled tega trpe na svojem premoženju, dobe prav co do ja ne podpore, a le za oni čas, ki je po tuben, da se privadijo novim eksistenčnim pogojem. 2. Vsi zemeljski zakladi, kakor rudnine, petrolej, premog, sol itd., ravnotako gozdovi in vode, ki so splošnega pomena za državo, preidejo v izključno uporabo dižave. Mile reke, mah jezera in mali gizdovi itd. preilejo v uporabo občin s pogojem, da jih upravliaio krajevne samoupravne oblasti. 3. Zemljišča zvisoko kultiviranim gospodarstvom, kakor vitovi, plantaže, dreves oce, ra4linjaki itd se ne razdele, temveč se u mraoijo za učne namene in jih smejo uporabljati le drŽava ali občine in sicer po njihovi velikosti in njihovem pomenu. Kmet je, mestna in vaška posestva z domačimi in zelenjadr.imi vrt ivi ostanejo dosedanjim lastnikom, da jih uporabljajo; obsežnost teh posestev in višina oddaje se določi z zakoni. v . 4 Žrebčarne, državni in privatni zavodi za rejo govedi in perutnine se zaplenijo, postinejo la^t v ega ljudstva. Uporabljati jih smejo le d žava ali občine m s'Cer po nnhovi veliKOsti in važnosti. 5. Ves živi in mrtvi gospodarski inventar zaplenjeni zemliišč sme izključno uporabljati brezplačno le država ali občine. Zaplemba inventarja ne zadene malih kmetov. 6 Pravico, da smejo uporabljati zemljo, dobe vsi ruski državljani brez razlike spola, ki hočejo obdelovati zemljo z hstnim delom s podporo svoje družine ali v obnki z drug, toda le tako dolgo, dokler so v stanu da obdelujejo zemljo. Pomožnih delovnih sil se ne smejo najemati. Poljt delci, ki vsled starosti ali dela-nezmož losti izgube za vedno zmožnost, da bi sami obdelovali zemijo, izgube tudi pravico do uporabe zemlje, a dobe namesto tega od d žave pokojnino. 7. U o aba zem je mora biti izenačena, to se pravi da mora biti razdeljena zemlja med delovne sile v razmerju z krajevnimi pogoji, z delovnim in uporabnim redom. Oblika uporabe mora biti popolnoma svobodna, urejena po posameznih domovih, posestvih, v obliki občinske lastnine ali na zadružni podlagi, kakor določijo to po posameznih občinah. 8 Po razlastitvi se združi vsa zemlja v posestnem zakladu vsega ljudstva. Razdelitev med one, ki obdelujejo zenilj i, vodijo krajevna in centralna samoupravna obiastva, ki se pričenjajo z demokratično organiziranimi vaškimi in mestnimi občinami m se končajo v centralni okrajni oblasti. Posestni zaklad se od časa do časa razdeli in sicer na podlagi prirastka prebivalstva in na podlagi pomnožene produktivnosti in kulture poljedelstva Če sa izpremene meje, mora ostati prvotno jedro razdelitve zemlje nedotaknjeno. Organizacijo prest ljevanja, razdelitev inventarja itd. prevzame država. Preseljevanje se izvrši po sledečem redu: Najprej kmetje, ki mmajo doslej n č zemlje, potem zloglasni člani občin, dezer-terji »td. končno razsodi žrebanje ali se doiičniki sporazume. P sestva kmetov in kozakov, ki so last občin, se ne zaplenijo vnasprotstvu s posestvi samostojnih kmetov." To je agrarni komunizem skrajne vrste. Da se za tak agrarni komunizem ne bo pridobil nikoli kmečki stan, mora biti jasno vsakemu, kdor količkaj pozna dušo pravega kmeta. Vsak resnični kmetovalec hoče biti na svoji zemlji res svoj gospod. Vsako vmešavanje od strani javnih oblasti odiočno odklanja. Kdor tega ne ve, naj govori s kmeti v sedanjih razmerah, ko je vlada vskd vojnih razmer tako gsoboko pos gia v agrarno produkcijo in zlasti v razdeljevanje kmečkih pridelkov. Kmetje to težje prenašijo kot vsa ostala vojna bremena. In lahko rečemo da je ta poskušnja za večne čase pieprečila, da bi se kdaj kmečki stan mogel pridobiti za kak državni ali občinski agrarni komunizem. Kmet dela na svoji grudi od zore do mraka, dostikrat ni njego o delo niti od daleč tako plačano kot obrtno ali uradniško delo, tudi nima odmerjenih uradnih ur, zato pa ima ponosno zavest, da je g ispodar svojega zemljišča. In tega ponosa si ne da kratiti. Za ped zemlje je že mar-ikak posestnik zapravdal vse svoje premoženje. Meščanski krogi so raduega kmeta že mnogokrat zasmehovali, vendar stvar ni čisto nič d ugačna kot pri različnih junakih, ki so za načela tv> gdh vse. Kmetovalčevo prvo načelo je pač g ispod tvo nad zemljo, ki jo obdeluie. Zahteva po popolnem gospodarstvu zemlie ima svojo korenino v ljubezni njegovi do grude, kateri je s težkim delom svo|ih rok in znojem svojega obraza vtisnil svoj osebni pečat. In da tudi ruski kmet tako čut, je naravno in naravno je, da je odklonil Ljeninov agrarno politični program. Zato smo se res začudili, ko smo, v uvodnem članku zadnjega Domnjuba" od 13. decembra 1917 Citali sled če vrstce: .Prebrisani Ljenin pozna ruske želje in jih je oklica! za svoje zahteve: mir, pa kmetom vso zeml|ol V ruskih armadah so skoraj sami kmetje, kaj bi j h moglo bolj veseliti, kakor sladka beseda mir! Vrnejo naj se zopet domov it svojim družinam, saj tako ne vedo, čemu se vojskujejo. Rusija je tako velika, da se ni vred o razburjati, če si vzamejo Poljaki svojo deželo nazaj! Tako si mislijo ruski vojaki-kmetje. A Ljenin jim je zapel ši drugo prijetno pesem. Ruski kmetje imajo splošno premalo zemlje Od zadnje vojske z Ja »onsko so sicer razdelili med nje že mnogo državnega sveta. Tudi Car jim je bil odstopil veliko svoje zemlje. Vendar je še na milijone in miljone kmetov, ki imtjo le boren kos zemljišča, poleg njih so pa nepregledna posestva bogatašev in bogatih samostanov. Te bogate zemlje se le kmetom že davno nakov je, ki jim greni ta sladki večer bojazen, da njihove žene in otroci praznujejo božič v mračni izbi, ob nezakurjeni peči, pri prazni skledi . . . Čisto posebne občutke vzbuja čarobni b žični večer fantom, ki so se že davno naveličali c grškega fantovskega življenja, napravili lepe načrte. Ka, da ne bodo sten pre drle strupene sape (d vseh stani in s*eta harmonija božičnega večera naj krahuje v njem brez konca. Novorojeni Jezušček, ki je posvetil s prvim ob skoin revni bet ehemski hlev, bo pa dal blagoslova med gradnjo in pozneje. — B. H. Evangelist uči .. . .Pomni Slovenec. Hrvat in S'b, da si sin enega slovanskega naroda na ju ju Evrope, da ti sp< nuna na to enotnost ne more vzeli nihče, ako st ga sam ne daš vzeti". .Pomni: majhen si, s separatizmom pa se delaš sam še manjšega in ta separatizem ti je zapreka kulturnega in gospodarskega razmaha v veliki beli svet". „Pomni: narodno ž vljenje brez državne konkretne oblike je nemogoče. Beseda o enakoprivnosti je stara. Z njo so varali mnog j t opti ljud , a gola realnost je^, pokazala, da je enakopravnost brez svobodnoga, samostojna ga državnega razvoja nemogoča. Narodno avtonomij.) proglašajo sedaj kot zdravilo za narodne bolesti. Vedi in uči se od Poljakov, ki trpijo vkljub svoji takoz>ani narodni avtonomiji v sedanji vojni da nima narodna avtonomija brez državne konkretne obl.ke predpogoja za življenje! Ne boj se! Stremljenje po svobodi, pravičnosti, po tvojem dobrobnu in d brobitu človeštva, ni vele-izdajalsko. Suženjstvo je veleizdaja— ker izdaja človeka, obuelj, narod in s tem tudi državo". Kreku članku ,Za narodno zedinjenje'. mmmmm mmmmmmmm Naročajte in širite naš list! /ah telo, d*) j|m je pa Ljenin kar z jezika vzet bestdo: v-< zer?n o m t m! Kai bi ne bil s t^nim n> že m / (h v Ijni! Ka' kvi ku o začei metat' čap*e in klicati: Mi mo za L < ni ia, in kdor je zo >er njega, gr m< > na te ') I" C' se k k> mu d > vmku v vr *in> dne nega b ja primeri kaka tak smešna zmota, se smejemo. kaj se danes vse ne trdi po različn h listih kar že drugi ali tretji dan hudomušno na laž postavi V .D.mol.ubu" ki je danes na bolj razš r en list za agrarno poi tično vzgojo našega kmeta, nas pa st-ar spravlja v slab) voljo. Če bi bii člankar dejal svoio modrost med no. vice za vaške potovke bi mu še tudi odpustili Da pa je tak nesm sel v uvodniku, na me-tu kjer je rajnki dr. Krek trko bog^t » delil zlata zrna svojega res ega agrarno pol>tič<) ga štud ja. nam je pa preveč. Za ma okatero znansiveno delo se je d .Krek tako skrbno pripravljal kot za u odne članke v D m ljubu z zavesti pač, da je za kmeta najboljše komaj dobro dovoli. Njtgov raslednik pa si menda misli, v senci junakov se ni dobro bojevati in piše tja v en dan. E o je gotovo, če se .D >moljub" prav korenito ne spreobrne in popravi, ga b> naše zavedno Jud ko vrglo v koš. Prit žbe se si š |o povsod Naše ljudstvo od svojega lista ne zahteva s mi temelptega znania in možate sodbe, ampak tudi načelno jasnost .Do moljub, pa ne ve samo napačno, kakšen je agrarni pr g'am ruskih b Ijševikov, am/>ak je tudi ne dločen, ali naj bi šel v Slovensko kmečko stranKo za dr Šu-steršičem v boj proti deklaraciji, ali naj bi šk< fa po slušal. Če .D« moliub" kmalo ttga ne bo zvedel, bodo naši kmetje z rjm obračunali, kakor zasluži. Narodi in mirovna pogajanja. Ta četrtek se je odpeljal nas zunanji minister grof Czernin v Brest Litovsk, kjer se začno mirovna pogajanja z Rusijo. Tja pride nemški državni tajnik Kiihlmann, kateri je pred odhodom imel razgovore z voditelji nemškega »rajhstaga". Avstrijski podanik, — imenujemo našega človeka rajše s tem imenom, ki je še v marsikateri avstrijski postavi ostalo kot priljubljen izraz iz časov absolutizma, — bi si mislil, da bi tudi pri nas ne škodilo, ampak odgovarjalo pravici in koristi ljudstva, da tudi naš zunanji minister vzame s seboj na pot nekaj ljudskih zastopnikov ali vsaj nekaj njihovih nasvetov Iz vladarjevih ust smo začuli nadepolno obljubo prave demokratizacije našega javnega življenja. Ljudstvo, pa naj si bo vojak na fronti ali ostalo prebivalstvo v zaledju, je tekom vojne krvavo čutilo, kaj mu prinaša vsak dan, če samo nima besede v notranji in zunanji politiki. Zato je svojčas začelo boj za obnovitev parlamenta, da se državljanom vrne brezmejno omejena svoboda 11 politična pravica, javna uprava ki se je tako slabo izkazala in ljudstvu naložila toliko težkih bre n en in gospodarskih težav, pa postavi pod nadzorstvo ljudstva. Glede zunanje politike držav pa je po vsem svetu ljudstvo postavilo odločno zahtevo, da se naj odpravi tajna diplomacija, ki je po svojem skritem delovanju časih res zgolj vsled lastne ne-spretnosti povzročila m rsikak mednarodni spor; ljudstva so postavila zahtevo, da ne bodi diplomata na služba predpravica tega ali onega stanu, ampak pristopna najboljšim možem iz vseh stanov, iz srede ljudstva. Jugoslovanski, češki, ukrajinski državni poslanci so v zvezi s socialnimi demokrati začeli odločen boj za pravo demokratizacijo našega javnega življenja v notranji in zunanji politiki. Majniške deklaracije slone na misli, da ima pač ljudstvo pravico vedno in o pravem času govoriti, ko se odločuje njegova usoda. Na tem sloni naša zahteva, da naj tudi jugoslovanski narod dobi svojo lastno državo v kateri naj se vlada ljudstvo demokratično in brez vsakega tujega gospodstva, na tej misli sloni tudi zahteva, da naj se naša monarhija preosnuje v „zvezno državo narodov", ki naj v zvezi s cesarjem po svojih zastopnikih vodijo tudi zunanjo politiko. In zvesti in dosledni v razlagi našega programa 6o nenemški poslanci stavili v državnem zboru predlog, da naj vlada sporoči cesarju željo zbornice, da naj se k mirovnim poga;anjem pritegnejo kot svetovalci zastopniki posameznih narodov monarhije. Takoj naj se izvoli 52 članska komisija, v katero bi po razme rju prebivalstva po zadnjem ljudskem štetju prišlo: 12 Nemcev, 10 Madžarov, 10 Cehov in Slovakov, 7 Jugoslovanov, 5 Poljakov, 4 Ukrajinci, 3 Rumuni in 1 Italijan. Predlog ne pomenja nič drugega, kakor zahtevo po spremembi sedanje ustave. Sam na sebi je predlog upravičen v demokratičnem načelu in ljudski koristi, stavljen pa je tudi v zakoniti obliki in želi zakonite rešitve. Izraža željo ljudstva, enega ustavnega čini-telja, da naj cesar, drugi ustavni činitelj, „s privoljenjem državnega zbora" spremeni ustavo, v kateri je rečeno, da cesar odločuje o vojni in miru, da vodi zunanjo politiko po svojem ministru in da mora mednarodne pogodbe odobriti državni zbor. Ustavne določbe niso nič takega, kar bi se ne smelo spremeniti, samo da se to izvrši v zakoniti obliki, pri nas po dogovoru med cesarjem in ljudstvom. In ljudstvo se v sedanjem trenutku dobro zaveda, da je prav, da se v tem odločilnem trenutku pobriga, da mu mirovna pogajanja prinesejo res pravi in trajni mir; Zato je predlog naših poslancev prav umesten in odgovarja ljudski želji in koristi; odgovarja tudi pravi demokraciji, ki naj tudi v naši monarhiji bodi vrhovno politično načelo. Državni zbor sedaj razpravlja o tem znamenitem predlogu. Imamo že nekaj govorov in tudi odgovor vlade. Čudno bi bilo, da ne bi bili proti predlogu Nemci in Madžari, kajti oživljenje tega predloga pomenja konec nemško madžarske nadvlade ln dua- j listične ustave. Tudi odgovoru avstrijskega ministr- j skega predsednika se ne bo čudil nihče, kdor ve, < da si je naša vlada postavila za program: ohraniti svetost in nedotakljivost dualizma. Pri takem odgovoru človek postane samo pozoren na vlado, kaj je z njeno obljubo o pravi demokraciji. Vprašanje se vsili človeku, kdaj misli vlada s to demokratizacijo začeti. Ministrski predsednik Seidler je nakratko odgovoril: sedanja ustava ne pripušča take posvetovalne komisije ljudstva pri mirovnih pogajanjih, i zato take komisije ne bo. Kar bomo z Rusi sklenili, dobi državni zbor svojčas, čisto podrobno izdelano in dovršeno, kot gotovo dejstvo - na mizo. Ljudstvo si bo ta vladni odgovor dobro zapomnilo, ker ga zelo dobro razume. Hrvati. Z"g*eb iS grudna. Zanimivo je pn Hrvatrečnejši pristaši |ugosiovaris«č dek arac ie tisti, katere so do zadnjega časa imenovali črne internacijonatce. nenarodne klerikalce. To so mladi katoličani, Krekova okoli .Novin". Na drugi strani stoje bojevniki sa hrvstsko-srbsko ed n4vo, nositelji jugoslovanske ideje iz davnih dni, v nasprotnem taboru. Hrvatsko srbska koalicija obre-mtnju e danes ssmo tebe s ttiko odgovornostjo pred narodom. Na sredi stoje starčevičanci, navdušeni pristaši dtkiaraciie. Samo to je, 41 se zdi, da se vedno ie mnogi starčev čanci neopravičeno b »je »slavosrbstva*. Koalicija h če z volilno rtfvmo, medic n s ko fakulteto, novim lolskim rakonom vgdržati simpatije naroda na površju; pri tem pa pozablja, da vs te nove ustanove niso kak dar koalicije, ampak njena dolžnost. Za uresničenje teh naprav sodeluje ognjevito ves sabor, vse stranke. Glssilo koalicie .Hr-atsks R ječ" hvali te .zasluge* koal cije. pa ta hvala se slil>, kakor da bi hoteli reči: »Glej, narod, vse to bi biis koalicija Utuo preprečila, pa tega vendar bi storila . . D^ber poznavalec rasmer se ne bo varal, če trdi. da pride slej ali prej v vrstah koalicije do razdora. Madžarsko tiranstvo in čist« jugoslovansko domoljubje ne bosta mogla dolgo fiveti v obiemu. Mnogi upajo, da se bo politično ozračje po uzakonjenju vulune reforme izredno razjasnilo. Hrvatski listi trpe danes pod jarmom cenzure vnovič prav tako neznosno kakor v začetku vojne. Tudi to ni v čast vladni stranki, ki je v svoj program postavila demokratizacijo javnega iivijenja. Druga izda.a frankovcev, bosanski .einundfU t zigerji", so javno nastopili proti samoodločbi narodov. Take duše sploh drugače delati ne morejo. V Istri in Dnlm. «»j» je podoba, kakor da je zamrlo vse politično življenje. V e, česar Istra in Dalmacija danes potr- bujeta, se da povedati v treh besedah: »Kruha, kruha, kruha 1* O. č. GesslerJev klobuk. Politiki, ki so vedno smatrali sa edino solidno politično podlago zaupanje ljudstva, so se čudili dr Susteršiču, ki je proti strankinemu sklepu, proti želji dr. Kreka, ki je tvoril edino vez med njim in med ljudstvom, na vsak način hotel postati deželni glavar vojvod ne Kranjske. Razmere so pri nss take d« de-želn* glavar, ki mora giedaii. da najde v vseh uplet Ijajih izhod in sporazum z nemškim birokrati zrnom, pri ljudstvu skoraj ne more ohraniti aijaja ki si gs lahko pridobi kot ne ezani voditelj močne ljudske stranke. Politiki pa nio up -števah čin>0nice, da možie, ki niso ustaneni, da bi vzbujali ljudsko zaupanje, skoraj vedno kažejo veliko spretn st in pripravljenost op rati svoj o moč na ljudski strah Dr Šusteršič kot predsednik stranke je bil popolnoma navezan na dr Kreka in njegovo ljudstvo, strahovainih sred-tev ni imel nikakih, k večjemu terorist čne govore, kot deželni glavar pa je dobil v roke moč in denar, vajeti in bič. Dr. Kreka, čegar iskreni demokratizem ga je neprestano težil kot mora, se je začel obešat', mislil je, da mu ni več neobhodno potreben, sam pa je krepko stisnil bič deželnih podpor in doklad. Vse deželne podpore so dobile zoperen značaj .B jim se Danajcev ce o, kadar mi podpore dele* Duh po vaj«t>h in biču je nepri eten. — Tudi .Zadružna z^eza* j< ug zntla v kislo jabolko. Deželn' zt>.r ji je v st ji 18. -večana 19 1 odstopil kot brezobrtzno posoiilo vseučilišči zaKlad, ist ča no pa tudi u4a .ovi deželni z d u!m u ad, da jo n«dz raje. Obenem se ie zveza morala zavezat, da svoje delo vanje po možnosti orne.i na — Kranjsko deželo. Vs' pravi zadrugarii so z brtk stj v srcu čuti" od prvega trenutka, d e ta zveza d^elmg, odbora z Z druž o iv zo tuj>- telo v zadnžnem organ^zmu. Zadr žna zve^, kate e jugoslovanski značaj, kakor g* e že v pr em p ičet>>, ker preko mej v jvodirie Kranjske dr. Šust ršicev bič in va en ne sežeio Vemo da je pod bne želje im» I tudi umi rjeni — StQ g*z C>>a "»i se akrči in odse«» da »'0 m gla c la p. d d. ž'I i G ssieriev klebuk Mučn razpo ( žen|e je lajšala sam' zavest, da bo zadružništvo k t vsak zdrav < rganizem premag>io tujo snov v svojem tmsu in j« vrgio iz Stbe in vs«k resnic i z drugar ie t žko čakal tega trem tka. Uv del pa je to tudi dr. Šusteršič in njtgovi mah I u i je m začeli so se pripravljati na ta trenutek. O gan z rah so vse zadruge, ki j;m je pnjal ozki G ssler ev Klobuk deželneg. glavarja dr. Šusteršiča, v zadružni Cvntrali. Tako je danes jasnost na zadružnem polju. N4 eni st am zad užništvo p« d znamenjem Gtssler* jevega klobuka, vaieti in b 8i, na dru»{i strani avto-m mno zadružništvo z jugosio-anskim obzorjem in razgledom. Zdi se, da je dr. Šusteršič s sklepom de-Želnt ga odb ra d u 17. dt o mora 1917 da »e Zadružni zvezi • dpov vs uči išu zaklad, spustil vaieti zad už-n štva iz rok. Dičm klobuk ie pokril z izključno pravico a gavo Za ružn centrali v ponos in veselje vsth mal h duhov. „Jugoslo>an to dejstvo s svojega progr»mnega stal šča iskrtno pozdravlja. Prepričani smo tudi, da bodo raz rave, ki jih bo sprožil U sklep, pravemu zadružnemu pojmovanju v korMt. Kultura. Osemdesetletnica Antona Poersterja Zasužni slovenski skladatelj Anton Foerster je obha al 20t m osemdesetletnico rojstva Čut sp< što anja in hvaltfnosti nas sili, da se v t h d m h iskrenim srcem spominjamo jubilarja in megovih zaslug na polju slovenske glasbe, ter mu čestitamo k časut jivim letom ki mu jih je Vsemogočni in ne skočno dobri d <1 dočakati. Anton Foerster se je rodi 20. decembra 1837 v Os nicah na Češkem kot sin tamoš ijega nadučitelja in vode cerkvene glasbe Jožefa F etsteria Z gla bo sta se pečata že njegov ded in praded. Tudi njegovi trije bratje so si vsi izvolili glasbo za poklic Po od- lično dovrSeni srednji š Mi je vstopil Foerster v cister-djanskt samostan v Višjem Brodu kjer pa je cveživel le novciat m se potem zopet vrntl v svet. V Pragi je pohajal pravoslovno fakulteto hkrati pa se obilno ukvarjal z glasbo, ki jo je liubil in negoval od zgolnje mladosti. Pa das< je tudi pravo pop Inoma absolviral ga je vleklo vendar boli k glasbi. Tako se je slednjič odločil, da se posveti edino tej stroki, in pri tem je ostalo. Leta 1865 je prevzel Foerster službo organista in pevovodje pri škofij ti cerkvi v Senju na Hrvaškem Par let pozneje — 1867 — pa ga že dobimo v Ljubljani, kp-r sta ga angažirala .Citaln ca" za vod a pet a in .Dramatično d uštvo* za kapelnika Leta 1868 je postal glasbeni vodia v ljubljanski sel, ampak je nastopil tudi kot reformator cerkvene glasbe. Takratna naša cerkvena glasba je bila pač še v povoiih ; skladb, potrebnih za bogoslnžbe, je še zelo primanjkovalo in kar smo takrat imeli, slasti cerkvenih pesmi — Riharjevih in drugih —, jih je bilo mnogo vzniklo pod nezdravim vplivom tedanje lahkokrile italijanske opere. Foerster-jevo cerkveno glasbeno ref rmativno delo je bilo težko in združeno z mnogimi neprilixami; rodilo je marskaj odpora, loda Foerster, v svesti si dobre stvari, je delal dalje in njegovo stremljenje ni bil - brezuspešno V;>liv Poersterjevega cerkvenoglasbeno ref nmatornega delovanja se je iz ljub janske stoln ce širil polagoma tudi v druge cerkve v stornem mestu, iz mesta pa po v*ej deželi Tako je k' nčno v naši cerk eni glasbi prodrla prava cerkvi dostoina in umetniško višje atoječa smer, ki jo je zareial Foerster. K preosnovi cerkvene glasbe na Slovenskem za-početi od Foersterja, je bistveno pripomogla I. 1877 ustanovljena orgljarska šola C cilijtnega društva za ljubljansko škofi|o, ki jo je F erster vodil do I. 1908 in vzgojil v nji okrog 200 organistov. Cerkvenoglas beno prebudo in preosnovo je istotako pospeševal list .Cerkveni Glasbe ik", ki mu je Foerst r urejal glasbeno prilogo od početka lista od I 1877 do I. 1908 ko je uredništvo priloge prešlo v m ajše roke. V istem oziru |e važ a od Foersterja prireje >a cerkvena pes marca .C cil'|a*, ki jo je izdala M h rjeva družba 1. 1884 I. 1901 pa v diugi povečani zdaji Preo-nova cerkvene glasbe na Slovenskem so motno podpirale tudi številne Fiersterjeve Cerkvene: slovenske in latinske skladbe. Pa ne le kot cerkven skladateli ima Foerster med Slovenci neprecenljive zasluge, temveč tudi kot skladatelj posvetn h skladb itn ških in meša ih zborov, samospevov, klavirskih in diugi skladb Z >mrn>ta je njegova opera .Gorenjski sla ček* iz I. 1872, « bdaro-vana s prvim dt-želnim darilom. Foersterieve skladbe so vsesi-oz izrazite, največ liričnega značaja polne nežnega občuta hkrati pa kr pke — markantne v k n-CiCiji, mojstisko vzorne v apeli«vi F erster nam je ustvaril tudi več del glasbeno pedagoške vsebine Pevsko šoio, Nauk o harmoniji in kontrapunktu, Klavirsko šolo. Kot pedagog je deloval razun v orgijarski šoli tudi še na gir- n«zi|i in realki, v duhovskem in deškem semenišču in v Huthovem zavodu Klavir je poučeval tudi privatno N-.d 40 let je Foerster neumorno deloval kot izboren orgamst, pevovodja in glasbeni učitelj. Kot skladatelj deluje še sedaj v pokoju, ki ga je nastopil leta 19)9 Foe ster je položil naši glasbi trden soliden temtli, na katerem d nes mla ši rod dalje zda. Ob F ersterjevi osemdes-tietn ci nam vro iz rca iskrene žeiie: Naj B »g 7.aslužn ga moža še dolg ohrani zdravega in siečnega v naši sredi S P. Nova založba je izdala Levstikovega Martina Krpana, v kasnem tisku in obliki H oko Snrekar je nas ikal 13 elikth risb. K j'g" bo vzel prav z »eseliem v r ke tak otrok ka«or odrasel čl vek C na ji je 5 K Ivan« Cankana .Podobe iz sanj" so me da n egova namol ša knj ga, res pisana v liu''ezni v teh st^h tn h lenh našega nar dntg gorja Knj'ga Tn e 4 K D< b včevi .Vzori in boji" z d |o zaradi t. žkoc v t ska ski brti tako iO novem I-tu. K jig so irodai po ^eh kn gamah, na oči a pa spreienia Kat hška Bukvama Ljubl^ni. Da koncert'. V sr> do z v č r V ika d orana v .U i'onu". K mai 500 posiuša cev. Pela je slavljenKa zagrebške < pere M a | a pl. S t r zzi, ^preml al jo je Bela pl. PeCič. Njeno petie je bilo kulturno dei«nje v |Ug>slov.n-ki pesmi Navzoči so obema umet ikoma iZKa'8»i svojo hvaležnost z i-kreno Zahvalo in željo: ,Na sp mlad na svidenj, k k( r ob tub | no". — Petek averer D želno gieda š:e — L* destheater ali K n< C tal. H ul,iK »Grazer Tagb a ta". Prodana umetnost D žel m olb r kranjski je gospodar deželntga gleda išča, ki bi urn lo nalogo in možnost da veliko stori za slovensko dram • in opero Naše stališče in iskrena p treba po slovenskem gl^i'4-lišču je znana Brez gledališča nismo popolnoma kulturen narod. K'anjski deželni odb >r, ki |e edini slovenski, je imel dnžnost, da v polni zavesti stori vse, da dobimo umetniško dobro m denarno t>dno geddiišče V str*nkarsk razdivianosti pa se tega nikdar resno n loti. K'"> je izb-uhnila voiska, s-1 n prav nič pobrigal, da reš slovenske umetn ke in i h ohrani gledališču. D ugol so to st iri'i n ob dSP s ugodile tak m želiam. S«1 zi Liubliano je šlo ,»ravo pres I eva ije narod iv, Pfi jko in dolžnost smo im»li pokazati svojo umetnost, d kazati jim, da smo kutum . Pav d želno pledališre smo dobili nemški kmofnm G Št fe je bi duš.jvn> oče teh .bežečih slik", ki so bile v svoji padajoči um-tniški in moralni vrednosti žal sten dokaz kako so veljaki zavrgli sloveiSKO umetnost. ŠteLtov kino pa je bil dobro obisk n, kajti v Ljub'jan je bilo obilo voi-štva, ki |e tudi pitcej civilne L|Ubijane potegnilo v dežeino hišo. Prav za prav nam niso znani obratni računi, vendar je deže'ni odb-r pre el v dveh etih za gleda-! lifkif md 116000 K, gr Stefe pa za svoie ravnateljevanje 18000 K, kar (e pr merno veliki mu in vnetemu tiuJu Tisti gledališki fond ie namenien zvi^eni nai gi, da omogoči otvoritev d želncga gledališča ; pji kakor so razmere danes, se to tako hitro ne bo zg 'duo V gie-i dahšču je treba t liko poprav, da bo 200 000 K komaj zadosti. In tu bo morda ključ, zakaj ie deželn odbor izroč 1 gied'šče g, Sttf tu ki je -edai na tih m dobil lastno koncesijo, baš za letnih 70000 K naiemnme. 1IC 000 m 70000 K bi bilo ravno za popr via če ne bo Zj kino navdušeno občinstvo celo prih dnje I« to prav nič pok arilo gled ške oprave. Mi sicer nimamo j prav nohtnega vpogieda. koliko kino nese na Uto, vendar bo težava, ker so zvesti ob:skova'ci vojaki odšli iz Ljubljane Pa to bodi skrb g. Š < feta ; da skrbi za popravi o te polomije. Za nas je zadeva le tega pomena, da še eno leto ne bomo imeli nobenega gledišča, ker tega ne bo dovolil g Štefe, čeprav bi se za gedišče našli umetniki in denar; čez eno leto pa ne bomo imeli tudi nobenega gledališkega fonda, ker bo ves š l za popravila razbite in razdranane oprave. Počen^anje deželnega odbora proti slovenskemu deželnemu gledališču je pa tako, da zasluži najstrožjo obsodbo vsakega narodnega in kulturnega človeka. Drobtine. .Resnica".. . tako je ime Šusteršičevemu glasilu, Ker imamo to nalogo in priliko, da večkrat prvi kako stvar razjasnimo, bodi nam v imenu resnice dovoljeno povedati nekaj resnic o „Resnici\ Na čuden način je svojčas Šusteršič prišel do oblasti čez Zadružno tiskarno v Ljubljani. Ta pa ni pripravna, da bi v zadostni meri in dovolj obširno širila „resnico\ Povprašali so v bivši Hribarjevi tiskarni. Resnica — odklonjena. Kupovali so Učiteljsko tiskarno. — Tudi tarn^ niso bili vzprejemljivi za „resnico". Proti »resnici" je bil zakrknjen celo nemški tiskar Bamberg. Ti uboga resnica 1 Pa je že tako. Resnica ima povsod težave. Sli so nazaj v svojo staro Zadružno tiskarno, bivši Hribarjevi tiskarni so skoraj za dvakrat višjo plačo in še neko drugo ugodnost odpeljali faktorja, ki naj bi za seboj potegnil tudi stavce. In začelo se je; resnica je silila v črke, pa tiskarski stroji v zadružni tiskarni niso mogli prenesti te vrste resnice. In zopet so romali v bivšo Hribarjevo tiskarno, katere sedanji lastnik je veljal kot narodno radikalen človek. Šusteršič je klical moža k sebi in mu vso »resnico" naslikal v tako čisti luči, da je mož napol sprejel; kar mu stavci povzročijo hišno revolucijo proti resnici. Apostoli ali agenti ali poganjači resnice so morali stavcem dati svečano obljubo, da bo resnica v resnici za deklaracijo v polnem obsegu. Brez zahteve so dobili še za vlado in vladne ljudi strašno in grozno obljubo, da bo list v narodnem oziru tako radikalen, da »resnica" v tem oziru resnično ne bo imela para. Recimo, da so stavci dobili še kake druge obljube, ampak zgodi se nekaj drugega. Ker je v bistvu »resnice", da sili na dan, je »Resnica* že pred svojim rojstvom udarila po čuječi Ljubljani. Nebogljenka je prehitro zavekala. V isti tiskarni se tiska leposlovna revija »Slovan", njegov urednik je tak nasprotnik resnice, da ji noče pustiti življenja pod isto streho, zato odloži uredništvo »Slovana", čegar sotrudniki postanejo kar naenkrat neusmiljeni ne samo proti »resnici" ampak tudi proti »Slovanu® v toliki meri, da odnesejo svoje za »Slovana" namenjene rokopise. Danes v resnici nimamo prostora, da bi pisali še druge resnice. H koncu povemo samo to: V trenutku, ko to pišemo, kupuje Šusteršič to tiskarno. »Denar ne igra nobene vloge", je tudi pri kupu te tiskarne — resnica. Zaenkrat je samo t > gotovo, da iziue prva številka pod dosedanjim gospodarjem Ali se kupčija sklene in kakšna bo na-daljna usoda Susteršičeve »resnice", bo resniceželjna in resnicoljubna javnost izvedela že v večernih listih. Ob prvem svitu novoro jene Šusteršičeve resnice, si mi dovoljujemo staviti samo uljudno vprašanje na javnost: Ali je kdo med nami, ki bi le količkaj dvomil in ne verjel, da bomo tudi mi pisali o .resnici" — resnico?" Domoljub in dr. Korošec. V otvoritveni seji avstrijskih delegacij je imel načelnik »Jugoslovanskega kluba" dr. Korošec govor, v katerem je podal živo sliko groznih razmer na jugu. Utis, ki ga je napravil govor na navzoče je bil tak, da je po koncu govora zavladala velika tišina. K dr. Korošcu so prihajali nemški poslanci in mu priznali: »Ce je tako, potem se ne čudimo, da ste Jugoslovani taki . . . Vlada naj prvo ni pustila objaviti niti daljšega izvlečka iz govora, pač pa omleden odgovor vojnega ministra, o katerem pravijo resni listi, da ni nič drugega kakor zmašilo že obrabljenin starih fraz in praznih obljub, kakor smo jih vajeni že desetletja. No in »Domoljub?" O celem Koro-ščevem govoru ve »Domoljub" povedati samo 33 besed in sicer sledeče: »Zastopnik dr. Korošec je med drugim n vajal tudi pritožbe proti preganjanju Jugoslovanov med vojsko, naštel več posameznih dejanj ter izjavil, da njegova stranka kljub osebnemu spoštovanju do vojnega ministra ne more glasovati za vojni proračun." To je tisti znameniti govor. Pač pa »Domoljub" prinaša ministrov odgovor v dolgem obsegu, konec, ki naj bi izbrisal mogočen utis govora, pa dobesedno. — Poro ila dtželnega odbora so sicer redka, paše tistikrat nepopolna bodisi glede oblike bodisi glede vsebine. Listi so ugotovili, da pri zadnji seji ni bilo ne nemSkega ne slovenskega naprednega odbornika, deželni odbor pa poroča, da je sklenil »soglasno". Za tak slučaj bi bilo bolj pravilno, če bi gg. pristavili »v odsotnosti dveh deželnih odbornikov"; potem bi javnost vsaj vedela, koliko je vredno „Bog'asjeu tistih, ki jih deželni glavar začuje. Nikakor tudi ni v redu, da deželni odbor v svojem uradnem poročilu izpusti še nekaj, kar je bilo sklenjeno tudi »soglasno". Listi so neoficijalno poročali, da je deželni odbor v tej seji določil iz zadružnega fonda, ki znaša, kolikor je nepoučeni javnosti znano, 100.000 K za sanacijo nekaterih zadrug po deželi 250000 K. To poročilo je potrebno popravka v toliko, da je deželni odbor za »asanacijske namene" določil nekaj čez 450.000 kron. Podrobnejših pojasnil vsaj o polovici te svote dobi radovedni bralec v Cerknici in v Št. Petru na Krasu. Pozdrav Iz fronte V zadnji števijki »Pozdrava iz domovine", ki je namenjen našim ljudem pri vojakih, beremo, da je tudi dež. odbornik dr. Lampe posvetil svojo skrb temu listu. Ker nam je znano mišljenje in delovanje omenjenega politika prav tako dobro kakor našim možem in fantom pri vojakih in njihovo mišljenje ravno tako d >bro zato se nikakor ne bomo čudili, če bi fantje začeli izdajati in na zgorajšnji naslov pošiljati »Pozdrav iz fronte". Sedanji ozki stik vsekakor zahteva, da si omenjeni prav pogosto pišejo, seveda kot prijatelji - odkrito. pravičen po'.Iv. Ljubljanski zaupniki »Slovenske ljudske stranke" bo pozvali občinske odbornike dr. Zajca, Kregarja, Lillega in Štefeta, da naj odložijo svoje občinske mandate, ker niso več v »S. L. S." Poziv je pravilen. V Ljubljani imamo proporčni volilni red in zato pri volitvah ne volimo posameznih oseb ampak liste oziroma stranke kot take. Omenjeni gg. niso več člani takrat izvoljene S. L. S. Zato zahteva politična dostojnost, da odložijo mandate S. L. S. Sodražlca, Ne moremo pozabiti tega imena, zakaj g. župan nam piše, da od občine, pa tudi od njega novoustanovljena kmečka stranka ni dobila nobenega pozdrava, Radi to priob ujemo, čeprav še ni nasičena naša radovednost, ali je občinski zastop vsaj sklepal o takem pozdravu. Slavno upravnlštvo In uredništvo! Ogorčen 9em, ker mi niste poslati vrlega „Jugoslovana". Al ste s tem hoteli reči, da me ne prištevate slovenskim izobražencem' ali da me hočete izključiti iz jugoslovanske države in napraviti iz suhega človeka debelo nemško okrožje. Tudi nikar ne mislite, da imam z ustanavljanjem kmečke stranke toliko dela, da nimam časa za eitanje Vašega Usta! Naj si prizadenem kar hočem, v naši prekmečki soseski mi nihče ne verjame, da bo konec rekvizicij? če pa rotim vojaka, ki je slučajno na dopustu, me najprej boječe, potem pa z gorečimi očmi zavrne: „Gospod, ne zamerite, kaj pa tisto zborovanje v juliju 1914, ko je nekdo na vojsko pozivali" „Ja nikar vsaj naprej ne govorite tega!'" — „Saj ni treba, ko ž® vsa fronta odmeva klet-Tine". — Bodite vendar pametni, jaz takrat nisem bil zraven in nemorem verjeti."— „Gospod, mi vojaki smo utrujeni, sicer pa, ati nimate, Jugoslovana 1" — Torej, za božjo voljo, pošljite mi ga, da me ne bo vsak kmečki vojak v zadrego spravil! Z odličnim spoštovanjem Jos. Šimenc, kaplan, Predoslje pri Kranju. Vabilo na dne 27. dec. t. 1. ob 2. uri popoludne v dvorani hotela »Union'4 v Ljubljani. DNEVNI RED: 1. Nagovor začasnega načelnika. 2. Državni zbor. 3. Deklaracija. 4. Stališče stranke. 5. Volitev načelstva in vodstva. 6. Slučajnosti. * Pri vstopu se je izkuzatl s povabilom. Za vodstvo S. L. S.: A. Kalan, 1. r. Dnevne novice. Vsem svojim trpečim rojakom voščimo sveti mir božičnih praznikov in jih spominjamo, da je bil to sveto noč rojen naš Gospod, ki je prinesel pravi mir človeštvu, zatiranim in slabotnim pa evangelij resnice, pravice in svobode..... Jeruzalem. Listi poročajo iz Rima: .Kardinal-vikar je naznanil Rimljanom, da je Božji grob osvobojen, kar spada med najvažnejše dogodke krščanske povestnice. Odredil je javne piolitve in zahvalno službo božjo v baziliki Sv. križa v Rimu." O padcu Jeruzalema piše vatikansko glasilo „Osservatore Romano*: „Vsi kristjani morajo pozdravljati, ker se nahaja sveto mesto sedaj v rokah krščanske, mesto nekrščanske velesile". Drugi rimski isti poročajo, da bo sv. oče vsem škofom po celem krščanskem svetu poslal okrožnico, v kateri bo rečeno, da Božji grob ne sme nikdar več priti pod turško gospodarstvo. Ta izjava je namenjena menda v prvi vrsti avstrijskim in nemškim škofom. Za svobodno domovino, kakor jo zahteva maj-niška deklaracija se je izjavilo, na temelju zadnjič objavljene veličastne izjave ljubljanskega narodnega ženstva nad 10.000 Slovenk. Podpisi 6e množijo dan na dan. Nadalje so se izjavile za deklaracijo občine: Dolenji Logatec, Cerklje pri Kranju, štajerske občine: Št. Vid nad Valdekom, Št. Ilj pod Turjakom, Mislinje pri Slov. Gradcu, Grušovje in Vrhpolje pri Prihovi; nadalje mesto Postojna, občine Mavčiče pri Kranju, Blagovica, Studenec pri Krškem, osvobojeni Kobarid, Moravče pri Litiji, Osilnica, Orehova vas, Okolic* - Šoštanj, Dol - Otlica, Trojane, Velika vas, Zlato polje, Ajdovec, Bela cerkev, Žužemberk, Velika Loka in velika Dolina. Deklaraciji se je pridružila duhovščina dekanije Gornji grad! »Domoljub" ve poročati, da se je za deklaracijo izjavila tudi občina Planina pri Rakeku, v kateri je bila v ta namen trikrat sklicana seja, a trikrat nesklepčna vsled nasprotavanja. Nam ni znano, če je dotična ovira že odpadla. Po listih pa beremo tudi vprašanja iz Trbovelj, Gorij, in Cerknice itd., kje je zavednost teh znanih krajev. Prepričani smo, da bo ljudska volja zmagala povsod za deklaracijo in z deklaracijo. Iz učiteljskih krogov nam izra?ajo željo, da bi se tud slovensko učiteljsno izjavilo za mi-el izraženo v majniški deklaraciji. Prec» jšnja ovira pa je p;edsidmk .Slomškove zveze* — poslanec Jaklič, ki je bil izst pil iz »Jugosl. kluba" D pis se konča z besedami: »Naj bi tudi nam veljale besede načelnika .Jugoslovanskega kluba", ki jih je govoril jug' slovanskim akedemikom: »Vsi se moramo strniti v eno čvsto in neprodirno falango in pieko tist h ki uskakujejo v drug tabor in sejejo razdor, je treba enostavno iti daije. — To vsem enakomisltdim tovarišem in tovariš.cam v preudarek." Dr. Korošec — častni član Občina Lipi jene je dne 8 decembra v znak hvaležnosti, priznanj in čislan ja izvolila načelnika Jugosl. kluba „preč g, dr. Korošca ia častnega občana". Zadružna zveza v Ljubljani ima občni zbor v četrtek, 27 dtcembia i. I. ob pol 10. v dvorani Roke delskega doma. GorišM deželni poslanci so poslali .Jugoslovanskemu klubu" slidečo zaupnico: Slovenski deželni poslanci goriški lzrekaio državnozbor-kemu „Jugosl. klubu* svoje polno zaupanje in odobruj^jo njegovo deklaracijo z dne 30 maja t. I. — Fran Duninko Dr. Alojzij Franko, Fran Furlani, Fran G Tjup, Fran Grg č. Ignac Kovač, Fran M klavčič, A 'ton Mikuž Dr Karol Pudgornik, Ivan R .|ec Matija Rutar. — (D> želna poslanca Dr. Anton Gregorčič in Josip Fon sia hkratu državna poslanca in kot taka člana „Jugosl kluba* ; deželni poslanec Dr. Gustav Gr gorin, ki je tudi državni poslanec, je odsoten — Opomba uredništva.) V pregnanstvu... O begunskem taborišču v Brucku na Lavi nam poroča očividec nekaj malenkost: V nasprotju z gospodi od uprave, begunci po barakah trpijo lakoto. Že .Slovenec" je zapisal kako slaba je hrjna. Z^ kosilo smrdljiva koza in pol repe. Juha je kakor žabja mlakuža. Na juhi nič. Za večerjo kapus in lepa brez zabele. Nove bara^ so prane, v starih pa ljudje zmrzujejo. Tudi drva so na karte; na teden dobi ena soba 3 drv Barake piškive, otroci brez obleke ji čejo vsled mraza Celo poletje je bi a voda v taborišču, sedaj ko je sneg, jo hodijo isk^t četrt ure daleč v Bruck. Kadar pride kak gospod pre gieduvat, Skuhajo voiovsko me^o, pa na iuh' tudi tedaj ni nič. Država daje moko in mast za begunce, ki pa ne dobijo Vsega. Kdor si v okoiici za drag d.-nar pribori kaj živeža, je v nevarnosti, da mu ga na poti vzame — mož postave." Naš poročevalec ima na koncu to željo: „Bog nas reši z tega pekla .." Prošnja, vredna posebnega priporočila Ogski SloveiiCi, ki štejejo okoli 100.000 uuš in -o v zadrij h 20 letih prišli navzlic vsem madžarskim na-ilstom do kr pke narodne zavesti, pa imajo — svoje zemlje le malo in morajo obdelovati za skromtn zaslužek obširna polja madžarskih in židovskih velikašev, — sedaj med vojno z veiiko težavo vzdržujejo svoje i ste: mesečnik „lMarijin 1 st," tednik .Novi.it" in .Koledar." Če ti listi pienehajo, bi izgub u edine svoje zastopnike, ki krepko branijo p av.Ce in Zelje nagega n roda po naiounem življenju in ^diužeuju Naročnina na vse tri liste znaša letno 8 K. Pa ne pošiljajmo Samo naročnine ampak tudi posebne darove na nas o«: Jožef Klehel, vpokojeni župnik — P Cseifoid, (Črensoic j, Z latmgye OgiSisO. Naš delavec in Kruh na domači zemiji. Delavec nam piše : „B io je na ,esen pred vojSko v Tisiu. ko je bilo dovolj de.avmh moči na ra/polago. Pred plavži Kranjske industrijske družoe je čokola velika gruča delavcev. Šel sem slgčaino mim > ko pride višji inženir, ki ie vsprt iernal deluvce v delo. Najt r ovpnša, kdo razume nemško, bila sta dva Potem vpraša, kdo razume italijansko. Bili so trije in teh pet je sprejel v delo. Ostali pa, ker niso znali nemškega in italijanskega jezika ali bolje rečemo kdor ni Nemec ali Italijan, da zanj ni dela. — Na naši zemlji za naše ljudi ni bilo kruha, protežirali in impor-tirali so drugorodce da so domačim delavcem odjedali iz pred ust kruh in sicer boljši kruh. Potem s» ni čuditi, zakaj je toliko naših ljudij v Ameriki » d ngod. Vil. izkaz darov za KreVov spomenic izkazuje 4.897-10 K, do noslej skupnabranih 32.869 36 K. Slovenska Socijalna Mat c* Prejeli smo obvestilo, iz katerega povemo sledeče: Slovenska socialistična omladina, je ustanovila .Slovensko Socijal-no Matico" r. z. z. o. z v Ljubljani. Izdajala bo socijalist čno revijo „Demokracija", ki prične izhajati 15 januarja 1918. Glavna naloga revije bo, da razmotriva socijalistične probleme, razbistri pojme o demokraciji in da seznanja v obširnem .Pregledu* svoje čitatetje z vsemi važnimi pojavi na političnem kulturnem, socijalnem in gospodarskem polju. Revija bo hkratu tudi svobodna tribuna za razglabljanje vseh vprašanj, ki so danes važna. Socialistična omladina noče posegati v strankarsko politične boje, njen edini namen je kulturno delo. Zato bo izdala „ Slovenska Socijalna Matica" poleg revije tudi znanstvene knjige Prvo znanstveno publikacijo izda prve mesce prihodnjega leta. To publikaci o pripravljata Dr. Lončar in Abditus. Revija bo izhajala dvakrat na mesec. Anton Tisteniak, zaslužen slovenski pisatelj je te dni odšel k večnemu počitku. N. v. m. p. Za .Jugoslovana": 5. neimenovanih 21)0 K Šribar Josip, p. Zaprešic, Hrvatsko. 8 50 K. Za Krekov spomenik smo prejeli: Veselo omizje pri Štefinu v Postojni (po Ivanu Vugu, naduč. Hrenovice, p. Hrašče pri Postojni) 11 K. Jug. železničarji, Herpel je p. Kozina 50 K. Neimenovan 50 K Neimenovan 50 K. Dr. Anle Kodre Bol, Dalmacija. 100 K Ivan Cerar nabral pri zavednih. Novomešča-nih v kavarni »Central" v N. M. 121 K. Franc Mi-helčič mlinar in pos. Studa pri Domžalah. 40 K. Slovensko italijanska družba v Unionski kleti 59 K. g. Pehani 10 K. Vojska. Pretečem teden nam ni prinesel nič novega. Pač je pa premirje na rusko-romunski fronti podaljšano do 14. januarja. Veliko upanja na skorajšen mir zaenkrat še ni; razmere na Ruskem so tako zamotane, da niti za najbližjo bodočnost ne moremo ničesar vedeti. Sedaj vladajoči boljševiki hočejo vso zemljo na novo razdeliti in sicer 'akoj. Menjševiki tudi zahtevajo novo razdelitev posestva, a šele po vojski, ko bodo razmere urejene. Njihov program je splošno boljši, ker je treznejši. A sedaj so boljševiki na krmilu Narodno gospodarstvo. Nekaj številk o jugns'ovanskem ozemlju. Izločimo zaenkrat Bačko in Banat o kter h še n mamo v vsakem rzru natančn h podatkov. Od Koroške moramo prišteti slovanskemu ozemlju naiman) tetiino, je 3000 kn.* od Šiaierske ravnotoliKo = 700) km2, Kraniska j h ima 10000, Primorska 8000, Dalmacija 13000, Hrvaška in Slavonija 43.000, Bosna in H rcegovina pa 51.000, skupaj 135000 km'. Ta površina je dos i večja nego ona Srbije ali B >lg<»ri|e, pribl fno ista kot R munija, skoro polovica Italije, ki meri 287 000 kn* z Bačko in B Italije. (B lg'ja meri 29.000 km« Nizozemska 34.000, Švica 4'.000 Portugdska 91.000 km1 Pr< b va cev slo venskega dela K roške je kak h 120—130.000, na Sta-ierskem nad pil milijona, na Kranjskem ravnot I i <<>. Pr'tn irska št-je 900000 liud . od teti naimarij 500000 Slovanov, Ddmaeia 650 000, od t h niti 3%I'a jmov. Hrvaška-S avomja 2,670 000 med nprni -am . 10 ®/0 Ne Slovanov (Nemcev in M djirov) Bosna - Hercegovina je popolnoma slovanska, 1,900.000 prebivalcev. Vsegi skuoaj bi bilo prebivalce* 7,300.000, brez sed ni h odrskih delov (Š^ca 3800.000, P murska 5800000, Nizozemska 610)000, B.igija 7500000, Italija 35 milijonov.) Vseh Ne-Siov^nov je v tem ozemlju samo malo nad 700 000, torej, niti 10% Slovencev |e okroglo 20% torej ena petina, 70 % jc pa Hrvatov in Srbov. Te- je težko ločiti. Pa poglejmo ero ziovedanja. Slovenci in Hrvatje so katoliki, Italijani in Nemci ter oni Midjari večinoma tudi V Dalmaciji je kato ikov nad 83 % pravoslavnih nad 16% teh t Jrej nekaj n Hiv-škem je* bilo pravoslavnih ravno ena čeutiua ' — c-i 670000 Vs h pravoslavnih torej nekij nad 1 600000 = dobrih 22%. Če prištejemo še 8% mo-slinov in nekai pra-osia^n h v I-tn ter par vrotcsiaiitjv, b .bilo razmerje to-le: S aoa tretii a ne kat > ikov, dve dobri,tretjini katolikov. Od t h 68 aii 69% pi pr d_j na Slove ce kakor om-nj n>c 2Jo/0, svoro vsedrugj na Hrvate Torej bi šteli H valje iiar dnostno skuro polovico vseh pieb valcev, versko z naini vred pa nad dve tretjini. To zapišemo zžraditiga, ker straši po glavah frankovcev-siovensk h ni hrvaških pošast, da nas bodo Srbi zadušri Suno številke naj pogledajo. Če st pa tudi tigri male a števila bojij tedaj pa tužna jun m jka Kakor vidimo iz primerjanja velik sti in prebivalstva Jugoslavije z dotičnimi faktorji diugih omenjenih drži v, smo g ede gostote prebivalstva še z lo na sldbem; posledica dosedani h slabih g ispodankih razmei, t ačenja od zg raj zato i>se'jeya >je. Vneoovpi-l'če so še vedno r. zmeie v B. H. n v Da m~ci i D-imatnCi s > skoraj zmirom zunaj po svetu, kar samo • 'bsebi i*i slab >. Gostota p ebiva'St a bi-se d še spusti h B čko in Binat Prebivalce" jJ pn seveda dosti več; 6 770 000 + 2 622 000 -f 757.000 -f - ca 2,000.000 = nad 12 m lijon .v, nad 100 na km* Ker se j>a da Slovaška še visoko d v gniti m bila številka kiiia u viŠjV. Pnb,-valstvo bi seveda ne hi|r> ta*o enotno kot pr nas; na eni ^rani 8 600.000 Čeho -S1 >vakov na drugi 3.550.000 Nemcev, v odst. ik h 70°/» in 30°/o. Ker meri cela mo arh'ja 676 000 km2 in so našteli Uta 1910 v n»ej 51312000 prebivalcev, nast-ne še vprašanje, kohkeii del p ejšnje celote bi obsegali novi slovanski državi — se-eda vedno še izpus m» Bičko in Banat, kar bomo pnh >dn|ič pridejali—. Jug islavi a bi obsegala natančno 20% površi e c-le monarhije, Cešk -Slovaška pa c- 17 o/°. skup < j 37°/o nad tretjino. Rle: Jugoslaviia nad 14°/o, Če^ke>-S.ovaška pa skoro 24 •/». skupaj 38V; š|evilka ista kot pri površini, sam i da smo naipr o mi na prvem mestu, potem pa naši severni bratje. Drugi članki skdi|0 Kaj bo z Vipa\o? Prvi dopisnik nam piše: ,Imamo lakoto." Drugi vprašuje, kdo re-i to uganko: ,K a k o se bomo letos preživi^ ali v vipavski dolini? Lani je bilo ob tem času z živili brez primere bolje. Ljudje so imeli nekaj krompirja, da se ga je tu ali tam od njih celo kupilo po nekaj kg, poleg je na Pivki in v Beški dolini naša županska zveza kupila več vagonov krompirja in ga razdelila med prebivalstvo. Ziedili so prešiče, sicer ne prav debele, a vendar je bilo nekaj mesa in zabele, renske so si prihranile slaokorja in drugih reči, šli z njim gori na Pivko ter zamenjavale za fižol itd. Pile so grenko kavo, a bilo je nekaj živeža. Repe je bilo pa toliko da je je dobil, kdor je ni imel doma, za lastno potrebo pri sosedu zastonj. In vkljub temu je bila spomladi tako trda, da je povprečni Vipavec v najslabših časih živel takole: Z utraj ob „čistem" (samo kava brez kruha ali polente), opoludne ,skulia" (v vodi plavajoča kisla repa in nekaj fižolkov), zvečer zopet ob čistem. In § to hrano naj koplje v vinogradu! Letos pa: Krompirja nima nikdo niti za seme in ga ni dobiti od nikoder, repe ne kupiš nikjer niti kg, so-čivja nobenega, vrtnjave nobene, sena je bilo v jeseni, ko je bilo stanje največje, manj, kot druga leta o svetem Jurju, ko je stanje najmanjše, in še tega so nam večji del pobrali. Meso dobimo na karte in nam ga je deželno mesto za klavno živino prisodilo 8 dekagramov na teden za osebo! Prešiči majhni in suhi, popolnoma brez zabele. Če je lani šlo tako trdo, kako bomo ži eli letos, ..ko nimamo ničesar drugega kot brezmejno zaupanje v našo slavno vlado, da nas bo obilo preskrbela z odredbami na papirju. Toda mi moramo ne samo živeti, ampak se tudi navduševati pri vseh mogočih prilikah za vse mogoče reči. Navduševali se še bomo, če ne z lepa, pa z grda, kako bomo živeli? N. ši DaiihO^Cl. Pri avstroogrsli banki znaša drža ni doig 1.5,2 milnard in s cer dolguje Avstrija 9 m lijard, Ogrska 4 2 milijarde Sta je bankovcev je b lo ob izbruhu vojne nekaj n d 3 milijarde, i-rtji* v ziatu je ted-j znašdo 10919 milijonov in 175 milijonov v tuiih vrtdnoslih B nk • ci so bili kriti nad tetiino, ktk r zalrteva zakon S da imamo zlati samo 264 2 milic nov in v tuj h vrednost h toliko, da ima K r 11 ta za 1081 1 milijon kron. Bankovcev pa kroži za 17*7 Posebno za kmeta! V četrte'c, 13 decfcmba t. 1. je t bči a Medvode oddajala po povelju pristojnega ohlastva (d želno mesto za oddajo klavne živine?) živino. Poziv je zahteval, da morajo ljudie živino ob 8 uri zjutraj piignati do tehtnice v Medvodah. Ker je prejšnji dan zapadel snetr, so ljudje s hribov na vse zgodaj že odr nili cd d ma in sneg na celo gazili Skozi žamete z VsO nagi co, da pridejo ob napovedani uri. Pač so se zakasniti, t da vsi premočeni od snega in od truda so morali na prostem čakati do 12. ure, Ko se je g spodom pri komisiji zljubilo da so se prikazan ; pieden se je oddaja izvršila, so pretekle >e štiri ure, tako da se je bilo ubogim vsem premrazenim l,udem že ob štinh popoldne mogoče domov oditi. — Ali je to tudi tisto veliko delo .za kmeta?" Politika. Zadnji teden je gosposka zbornica sprejela zakon o m n sterstvu za socnalno preskrbo. V proračunskem odseku sta poslanca B ankini in Lag nja bičala cenzuro in pravosodje v naših kraj h. Delegat Fon je naslikal ljudstvu neprijazno postopanje vojaštva in sijajno zavrnil odgovor vojn g* ministra na dr Korošca govor, V ogrsk h delegatih so Madžari zopet Zahtevali najstrožjm odredo proti Čehom in Jugoslovanom; zopet so t din, da je teklo največ madžarske krvi D*zaviti zDor ,e imel sejo v sredo. Naši poslanci sj vložui več interpelacij n. pr.: glede prometa na južni žeieznci, krompirja, usnia, čevljev, pomanjkanja volne in zanemarjene ovčjereje, konfinacije učitelja Šiga, kouf.skac je »Slovenca" in »Jugoslovana*, po-seDno pa rad gidega postopanja piujskegi okr. glavarstva. razmer pri 27. črnovojniš^em p.lku in zloglasnem postopan u ministerske kom sije, ki naj preišče pritožne Jugoslovanov. Na drugem mestu govorimo o mirovni razpravi. Iz razprave je vredno ohraniti v spominu trditev znanega Wolfa, „da s tem predlogom nočemo nič drugega, kakor da naj se za mir z Rusijo pritegnejo v posvet notranji sovražniki države." Koroški drž. poslanec Waldner trdi, da „so Jugoslovani in Cehi priiatelji entente in zato bi bila, njihova udeležba pri mirovnih pogajanjih velika nesreča. Nemci so proti geslu .brez aneksij in kontribucij;" zahtevajo sicer mir brez teritorialnih in gospodarskih nasilstev, vendar pa takšen mir, ki nam bo zagotovil bodočnost in naše meje." Nemci, kakor vlada nikdar ne povedo, kako si zadnje predstavni0 v vsakdanji resničnosti Češki poslanec Stanek je poudaril: „Češki narod si ne bo dal iztrgati pravice do samoodločbe; pa naj velja, kar hoče." Češki socialni demokrat Habermann poudarja, da morejo gospodje v Brest Litovsku zastopali samo cehovsko tajno diplomacijo, ne pa naiodov. Mi hočemo pogajanj od naroda do naroda. Katoliški Čeh Kadlčak: »Hočemo mir brez aneksij ne samo na zunaj, ampak tudi v notranjosti ; nočemo miru samo na fronti, ampak tudi v no-tranjosti". Stališče Jugoslovanov je označil dr. Korošec sledeče: »Boljševiki predlagajo, da se k mirovnim pogajanjem pritegnejo zastopniki vseh narodov, ki so zapleteni v vojno in trpijo vsled vojne. Zato Slovani nikakor ne morejo veljati kot motilce mirovnih pogajanj. Grof Czernin je v svojem ekspojeju potrdil, da Bolgarija stremi po aneksijah, kar je Radoslavov večkrat izjavil. Važno je tudi, ali Czernin pod besedo „aneksija" umeva isto kot boljševiki v svojem oklicu. Czerninu ne zaupamo, ker jugoslovanskega vprašanja sploh ne pozna, pa tudi zato ne, ker avstrijski javnosti ni v celoti sporočil manifesta boljšev kov. Glede samoodločbe narodov noče jasno govoriti. Smešna pa je trditev avstrijskega ministrskega predsednika, da pravico samoodločbe narodov že izvršujejo ljudski zastooniki o avstrijskem državnem zboru, kaj šele v ogrskem. Zastopniki ljudstva pa morajo biti tudi zato navzoči pri mirovnih pogajanjih, da se na licu mesta prepričajo, ali se bo storilo vse, da se razruši — militarizem. Zunanji uunisttr se je odpel ai k mirovnim pogajanjem z Rus jo. Niša vlada sama s'ari, da se ne smemo udajati prehitrim nadam. V Rusiji je držav-lianska vojna; boliševiki p>i volitvah niso dobili večine in so sedaj v ostrem sporu z ukrajinsko republiko, ki je razorožila oo jševiške čete Liemnov zunanji minister TruCki grozi eotenti, da p ekliče ru.ke dolgove, če se entenia ne prid uži mirovnim pogajanjem. Duševni vodja ent nte Lloy 1 G.orge ni slep za nevarnost, ki bi jo pnnesei sepaiat n ruski mir, ker bi osrednji sili s podvojeno silo udarili na entento, še vedno trdno upa ua Ameriko in doma kliče nove in nove može k vojakom. Premirje je določeno ^o 14. januvarja. Miru pa ne pričakujmo ši tako hitro; preveč je še na svetu poželjivih narudov, ki noCejo vedeti, da smo\si Očeta eneg. sinovi, bratje vsi narodi! B >t čni kralj m ru naj v si c h sto in slo miljonih trpečih judi po vseh državah rodi tisto sveto hrepenenje in odločnost, da bodo prepiičali obiasn ke, da h.čeiuo: Mir vsem 1 j u-uem na celi z e m 11 i. ROJAKOM. i * Za praznike in novo leto vam priporočamo: »Skrbite, da se sle' erm Slovenec in Slovenka po občinah ali dmgače izjavi za majniško d^Klar^cijo". • » » Kakor bratje in sestre si delite med seboj svoje bogastvo v živil h, obleki, obutvi ; prav tako v veri, upanju in l|Ubezni, v potrpežljivosti in odločnosti, v težkem bo,u za mir in svobodo. • • • Posebno vam priporočam > vojne invalide, slepce, ujetnike, pregnance — btgunce in njihovo deco, katero spr> jm U pod svoje zavetje, dokler se vsi ne vinejo v solnčno domovino. • * « Za blagor in svobodo domovine je zmagovito orožje — vztrajna molitev. Naročajte vse dobre li>te in ne pozabite lif II Jugoslovana! Uredništvo In upravnlitvo. Delniška glavnica 10.000.000 kron. Stritarjeva ulica štev 2. Poslovnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Rezervni fondi okroglo 1,500 000 kron. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, :i, sedal v Ljubljani, in v Celju. ———Kupuje in prodaja vse vrste Sprejema vloge na knjižice vrednostnih papirjev, ffinan- in tekoči račun proti ugodne- cira erarične dobave in dovo- ===== mu obrestovanju. = ljuje aprovizaciiske kredite. Stanje vlog koncem ssptemUra 191/ n K 1,1.1- Glavnica K 1.01»'-. Mffiine Mi Huje. Me t bi. A razredna lote®, lian vojnim ujetnikom. »■■"■i adranska Banka Delniška glavnica: K 12,000.000 Rezerve: nad K 1,000.000 na Centrala: Trst. Podružnice: Dubrovnik — Dunaj Kotor HetkovIC Opatija — Spljet Sibenik — Zadar Brzojavni naslov: JADRANSKA Telefon štev. 257. SPREJEMA: Vloge na knjižice in jih obrestuje po čistih 4„/• Vloge na tekoči in žiro ra^un proti najugodnejšemu obrestovanju. Dviga se lahko vsak dan brez ozira na moratorij. Rentni davek plača banka iz svojega. KUPUJE IN PRODAJA: Devize, valute, vrednostne papirje itd. in srečke c. kr. razredne loterije. ESKONTIRA: Menice, devize, vrednostne papirje itd. IZDAJA: Čeke. nakaznice in akreditive na vsa tu- in Inozemska mesta. DAJE PREDUJME: na blago, ležeče ▼ javnih skladiščih. PkEVZEMA: Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje. GOSPODARSKA ZVEZA centrala za skupni nakup m prodajo v Ljubljani ————— registrovana zadruga z omejeno zavezo. ■■ Stalna zaloga poljedelskih strojev: motorjev, mlatilnic, viteljev, slamoreznic, reporeznic, brzoparilnikov, plugov, bran, Čistilnikov itd. Prodaja: umetnih gnojil, kolonljalnega in špecerijskega blaga ter poljskih pridelkov. ............... ■ Zaloga: travnih in deteljnih semen, pese, korenja,repe. ............... m..... Zaloga: pristnega domačega In ogrskega vina, žganja itd. —...........................■ ■ ■ " ■ Lastna izdelovalnica in prekajevalnica klobas. Lastna zeljarna. reglstr. zadruga z omejeno zavezo. Letni zaključki Tiskovine za Sole, županstva in urade. Najmodernejši plakati in vabila za shode in veselice Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, muzikallj itd. Stereotipi ja- Litogr affi ja ZAVAROVANJE NA VOJNO POSOJILO. Do K 5000 -~ brez zdravniške preiskave! Brez poviSka za vojake na bojnem polju! Za nabavo K 1000'» VII. VOJNEGA POSOJILA v 12 letih „ 15 » SO letno 63»» 48'« 35-- »e plača poluletno 32-10 24-40 17.33 četrtletno 16-30 12-40 9-10 Za primer smrti se izplača dedičem takoj ptlno vojno posojilo. Nezapadnost hranilnih vlog Police »e morejo odkupiti ali obremeniti »d prvega hipa naprel. Kdor sklene n pr. zavarovanje za K 1000 — na 12 let, pa ustavi plačevanje premij po preteku prvpga lata, so mu izplača neglede na morebitno male razliko — K 59.4$ če tudi je bil zavarovan oelo leto. Zavarovanje ga jo stalo torej le K 3 54. Pojasnila dajejo in predloge »prejemajo deželna poslovalnica c. k. avstr. vojaSk. zaklada za vdove in sirote, zavarovalni Oddelek, Ljubi]..na, Frančevo nabrežje 1, okrajna poslovalnico in njih pooblaščenci. Najnižjo premije! Polni obrestni pro- Zahtevajte pojasnila o naSih otroikih bitki v prid zavarovancem ! zavarovanjih ! Nadomestiino parfumirano, v elegantnih kartonih, fino opremljeno. Drat ji to 40 vii. Trgovci večji popust! Dobiva se pri tvrdki Sv. Petra cesta štev. 26. Mini iiw ■■ lil i in - in iiii ii r»| I Za prešamco j I I I i i i i L od jabolk in hrušk bodisi svežo ali suho Kolinska tovarna kavnih primesi v Ljubljani. l i i I l i B I II • • e e ki razume tudi slovensko, češko in nemško korespondenco se sprejme takoj ali z novim letom pri OSEL Tolstovrška slatina, pošta Guštani, Koroško. Sprejme se tudi invalid :: Fran Levstik: Martin Krpan. S 13 velikimi risbami H. Smrekarja. Ivan Cankar: Podobe iz sanj. Jože Debevec: Vzori in boji. IMa sprejema: Katolilka bukvama v Ljubljani. sadjevec in a m 99 Silva vrelec i« A. OSET, GuStanJ — Koroško. Kupim sode, steklenice In suho sadje. Izdajatelj: Konzorcij Jugoslovana. — Odgovorni urednik: Jožef Gostinčar, državni poslanec. — Tisk: Učiteljske tiskarne v Ljubljani.