Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45 163
Recenzije
katere naj bi se (oziroma bi se lahko) sodobni socialni sistemi prilagodili novim procesom na
trgu delovne sile. S tem knjiga poleg znanstvene relevatnosti pridobi tudi povsem prakti~no oziroma
uporabno vrednost.
Knjiga ponuja bralcu veliko informacij o trgu delovne sile, njegovem razvoju in zna~ilnostih
v postmoderni dru‘bi na zelo pregleden in berljiv na~in. Tako je primerna ne samo za strokovno
in znanstveno javnost, ampak tudi za {ir{o javnost, ki bi ‘elela dobiti vpogled v dogajanja na trgu
delovne sile v dana{njem ~asu v kontekstu evropskega razvoja ter razumeti vpliv modernih
(fleksibilizacijskih) procesov na posameznika in na dru‘bo kot celoto.
Literatura:
Zygmunt Bauman: Liquid modernity. Cambridge: Polity Press, 2000.
Tina Kogov{ek
Andreja Dobrovoljc, Valentina Hlebec, Sonja Klemen~i~, Livija Knafli~,
Rastko Mo~nik, Petra Nadrag in Andreja Isteni~ Star~i~ (ur.):
Evalvacija socialnointegracijske vloge programa Projektno u~enje za
mlaj{e odrasle. Ljubljana: Znanstveni in{titut Filozofske fakultete, 2003
237 strani (ISBN 86-7207-155-7), 2.800 SIT
Kot pove ‘e naslov, je knjiga rezultat evalvacijske {tudije programa Projektno u~enje za
mlaj{e odrasle (v nadaljevanju PUM), predvsem njegove socialno integracijske vloge. Program
je nastal leta 1999 v okviru nacionalne kurikularne prenove, ki je zajela vse ravni javnega
izobra‘evanja v Sloveniji. Program je bil zasnovan z namenom prepre~evanja oziroma re{evanja
problema {olskega osipa. Slednji je bil dlje ~asa precej zanemarjena tema, tako v strokovni, {e
bolj pa {ir{i javnosti, v zadnjem ~asu pa se mu vendarle posve~a ve~ pozornosti. Na to ka‘e vrsta
programov, ki so bili narejeni kot poskus re{evanja tega problema, pa tudi ozave{~anje {ir{e
javnosti v medijih. Tako je bila denimo v prilogi [olstvo v Delu, 1. marca 2004, tej temi posve~ena
celotna stran.
PUM je namenjen mlaj{im odraslim, ki so pred~asno zapustili {olanje, njegov temeljni cilj
pa je pripeljati te mlade nazaj v izobra‘evanje. V evalvacijski {tudiji so avtorice posku{ale ugotoviti
predvsem, kako je strukturiran kurikulum programa PUM, kak{na je usposobljenost mentorjev,
ali program dejansko slu‘i svojemu namenu, kak{ni so njegovi u~inki ter ali so ti u~inki zgolj
kratkoro~ni ali tudi dolgoro~ni.
Evalvacija je bila izvedena v letih 2000 do 2002. [tudija ima {tevilne vsebinske in metodolo{ke
pozitivne elemente. V vsebinskem smislu je pohvalno, da je pri evalvaciji sodelovala pestra skupina
raziskovalk (in enega raziskovalca) iz razli~nih disciplin (sociologija, psihologija, pedagogika,
dru‘boslovna metodologija), ki omogo~a ve~plasten vpogled v obravnavani problem in s tem
{ir{o veljavnost ter interpretativno bogastvo {tudije.
V sociolo{ko teoreti~nem smislu evalvacijsko {tudijo uvede poglavje R. Mo~nika o
socialnointegracijski vlogi PUM-a. Mo~nik pri teoretizaciji socialne integracije izhaja tako iz
klasi~nih kot tudi iz novej{ih sociolo{kih teorij. Ponovno aktualizacijo pojma socialne integracije
vmesti v globalna dru‘bena in ekonomska dogajanja v zadnjih desetletjih (npr. dol‘ni{ke krize
manj razvitih de‘el, razpad socialisti~nih sistemov in njihova neoliberalizacija), ki so pripeljale
do nara{~anja socialnih razlik in napetosti. Ta dogajanja gredo v{tric s slabljenjem socialne dr‘ave

164 Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45
Recenzije
in vedno izrazitej{o individualizacijo. Uspe{nost znotraj izobra‘evalnega sistema tako za~ne ‘e
zelo zgodaj dolo~ati parametre posameznikove uspe{nosti v nadaljnjem ‘ivljenju. Mlad ~lovek,
ki pred~asno izpade iz izobra‘evalnega sistema, je tako v veliki nevarnosti, da postane
marginaliziran v ve~ pogledih. Ni‘ja izobrazba nudi slab{e mo‘nosti zaposlitve, ki je pogosto
nestalna in slabo pla~ana, izstop iz izobra‘evanja pa praviloma pomeni tudi izklju~itev iz
nastajajo~ih socialnih omre‘ij, ki posamezniku nudijo razli~ne vrste opore. V najslab{i razli~ici
tak potek vodi v socialno izklju~enost, izolacijo, odvisnosti od drog ali celo kriminal. V tem
kontekstu imajo programi, kot je PUM, pomembno vlogo. Na individualni ravni posku{ajo
motivirati posameznika, da se vrne v izobra‘evanje in si pridobi poklic, ga spodbujajo k osebnostni
rasti in pripomorejo k njegovi (ponovni) integraciji. Na kolektivni ravni pa zmanj{ujejo {tevilo
marginaliziranih posameznikov ter vpeljujejo prakse solidarnosti in skrbi za ogro‘ene posameznike
ter tako na {ir{i dru‘beni ravni pripomorejo k ve~ji socialni koheziji.
Evalvaciji kurikula programa PUM  se posveti S. Klemen~i~. V svoji {tudiji ugotovi, da je
program zasnovan v skladu s sodobnimi kurikularnimi teorijami ter da ponuja nekatere kakovostne
izvirne re{itve, ki bi jih v dolo~enih primerih lahko uporabili tudi v bolj formalnih oblikah
izobra‘evanja. Program temelji na obse‘nih in poglobljenih analizah ciljne skupine, kar je gotovo
tudi pomemben dejavnik uspe{nosti programa, ki jo ugotavljajo druge {tudije v pri~ujo~i knjigi.
Cilji programa so se v praksi izkazali kot uresni~ljivi, ve~ pozornosti pa bi kazalo nameniti njihovi
prakti~ni izpeljavi, {e posebej z dodanim spopolnjevanjem mentorjev. Kot pomembno inovacijo
v slovenskem prostoru pa S. Klemen~i~ poudari tudi evalvacijo kot zahtevo in prakso vsakega
kurikula.
S psihosocialno podobo udele‘encev ter predvsem psihosocialnimi u~inki programa se ukvarja
L. Knafli~. V svojih dveh prispevkih ugotovi, da imajo udele‘enci programa praviloma zelo
ranljivo socialno omre‘je, ki ne nudi zadostne socialne opore, zato tudi ne presene~a, da imajo ob
vklju~itvi v program velika pri~akovanja glede pridobivanja novih prijateljev in bolj{ih odnosov.
Rezultati {tudije ka‘ejo, da so bila ta pri~akovanja v veliki meri izpolnjena. Prav tako so udele‘enci
osebnostno napredovali (ve~ja samozavest, zadovoljstvo s seboj, odkrivanje svojih talentov itd.),
si pridobili bolj{e delovne navade in za~eli bolj koristno izkori{~ati prosti ~as, hkrati pa so pridobili
nova znanja in dobili pomo~ pri izobra‘evanju in zaposlitvi. Videti je, da ima PUM tudi
dolgoro~nej{e u~inke, saj podatki o polo‘aju udele‘encev leto ali ve~ po zaklju~ku programa
ka‘ejo, da jih je pribli‘no dve petini vklju~enih v neko obliko izobra‘evanja, skoraj ~etrtina pa je
zaposlenih.
Eden od klju~nih dejavnikov uspe{nosti programa PUM je tudi strokovna usposobljenost
mentorjev, kar je pri tako ranljivi populaciji {e kako pomembno. A. Isteni~ Star~i~ se tako v
svojem delu evalvacije posveti prav tej temi. Kurikulum PUM je zgrajen na osnovi na~ela
avtonomije mentorja, ki naj bi pri svojem delu izhajal iz transformacijskega modela pou~evanja.
Po tem modelu ne gre za strogo hierarhi~en odnos u~itelj-u~enec ter le za golo posredovanje,
pomnenje in reprodukcijo faktografskega znanja, temve~ za enakopraven odnos, v katerem u~itelj
vodi u~enca na kar se da samostojni poti k znanju in ga spodbuja k celoviti osebnostni rasti.
U~itelj tako ni le prena{alec znanja, temve~ ustvarja u~no okolje, ki temelji na interakciji in
sodelovanju med u~iteljem in u~enci. Rezultati evalvacijske {tudije so pokazali, da so mentorji
ustrezno strokovno usposobljeni ter da jim je posebno izobra‘evanje za mentorje PUM dalo
dovolj ustreznega teoreti~nega znanja. Videti pa je tudi, da jih ima ve~ina {e vedno premalo
razvita bolj kompleksna, »vi{ja« pojmovanja pou~evanja, ki so zna~ilna za transformacijski model
u~enja. Mentorji tudi sami ugotavljajo, da potrebujejo ve~ dodatnih psiholo{kih in pedago{kih
znanj (npr. o skupinski dinamiki, re{evanju konfliktov, tehnikah komuniciranja).
Z evalvacijo pridobljenega znanja udele‘encev programa se ukvarja A. Dobrovoljc. Rezultati
ka‘ejo, da so v projektu vsebovane vsebine splo{ne izobra‘enosti in da so jih udele‘enci tudi
osvojili. Je pa tudi videti, da mentorji nekaterih podro~ij niso zaznali kot pomembnih in jih po
mnenju udele‘encev niso ponudili v zadostni meri (npr. umetnost, spoznavanje narave in dru‘be,

Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45 165
Recenzije
angle{ki jezik). V tem smislu bi torej kazalo na za~etku uvesti pogovor ali anketo, s katero bi
mentorji zaznali, katera podro~ja so za udele‘ence pomembna in jih tako lahko v ve~ji meri
vklju~ili v program. Prav tako je program uspe{en pri oblikovanju poklicne identitete, kar je {e
posebej pomembno glede na to, da je pri precej{njem delu udele‘encev eden od razlogov {olske
neuspe{nosti neustrezna izbira poklicne poti. Zelo pozitivni pa so bili tudi psihosocialni in
socialnointegracijski u~inki programa (pridobivanje novih prijateljev, ve~ja socialna prilagojenost,
strpnost, bolj{e delovne navade, ve~ja samozavest, zaupanje vase, odgovornost itd.), ki jih kot
take zaznavajo tako udele‘enci kot mentorji.
V metodolo{kem smislu je pomembno poudariti, da je bila uporabljena tako kvalitativna kot
kvantitativna metodologija, kar obogati interpretacijo rezultatov in ji da ve~jo veljavnost.
Uporabljena metodologija je bila skrbno pripravljena in testirana, celoten postopek pa tudi
podrobno opisan v posebnem poglavju V . Hlebec. [e posebej pomembno in pohvalno je dejstvo,
da je bil kvantitativni del instrumentarija poglobljeno ovrednoten z vidika kakovosti merjenja,
kar je {e vedno prej izjema kot pravilo. V. Hlebec in P. Nadrag tako v poglavju o zanesljivosti in
veljavnosti podrobno preverita notranjo konsistentnost merjenih spremenljivk, zanesljivost
merjenja po metodah enakovrednosti, vsebinsko, konvergentno in diskriminacijsko veljavnost. V
analizi ugotovita, da merjene spremenljivke (anketna vpra{anja) v veliki ve~ini konsistentno merijo
pri~akovane faktorje ter da z razli~nimi metodami pridemo do podobnih ugotovitev (kar tudi
ka‘e na dobro veljavnost). Tudi zanesljivost merjenja uporabljenih sklopov merjenih spremenljivk
je z nekaj izjemami zelo visoka. Skrbna priprava metodolo{kega instrumentarija se je torej
obrestovala v njegovi dobri merski kakovosti. Dobrodo{el dodatek so tudi v prilogah publicirani
vpra{alniki. Objava vpra{alnikov je po eni strani pomembna z vidika njihove avtorske za{~ite, po
drugi strani pa metodolo{ko radovednemu bralcu omogo~a podroben vpogled v uporabljene merske
instrumente.
Knjiga je kakovostna, podrobna, pregledna in zelo informativna deskriptivna analiza zna~ilnosti
in u~inkov programa PUM. V bodo~e bi spremljanje u~inkov programa in njegovo evalvacijo
veljalo sistemati~no spremljati ter ju morebiti nadgraditi z bolj poglobljenimi, kompleksnej{imi
metodami in {tudijami, podobno kot je v pri~ujo~i knjigi ‘e narejeno v poglavju o zanesljivosti in
veljavnosti.
Bla‘ Lenar~i~
Matej Kova~i~: Zasebnost na internetu/Privacy on the Internet.
Ljubljana: Mirovni in{titut, In{titut za sodobne dru‘bene in politi~ne
{tudije, zbirka Politike, 2003
111/105 strani (ISBN 961-6455-09-5), 2.900 SIT
prevod Olga Vukovi}
[e na za~etku devetdesetih let prej{njega stoletja je internet z vsemi storitvami, ki jih je tedaj
omogo~al, veljal za odpornega proti nadzorovanju s strani dr‘ave. Danes velja povsem obratno,
saj razli~ne dr‘avne zakonodaje s svojimi ukrepi in zakoni obvladujejo internet skupaj z vsemi
storitvami, ki jih ta nudi. Primer tak{nega ukrepa je leta 2000 izvedla ameri{ka vlada, ko je  na
stre‘nike ponudnikov dostopa do interneta namestila sistem Carnivore. S pomo~jo tega programa
vlada spremlja vse dejavnosti uporabnikov interneta, ki jih ti izvajajo v kibernetskem prostoru.
Kljub temu, da je uvedba sistema Carnivore naletela na mo~an odpor javnosti, to ni ustavilo
ameri{ke vlade pri nadaljnjem name{~anju programa na stre‘nike ponudnikov dostopa do interneta.