PROSVETA » * * • GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE' Uredniški in upravnllkl p MAT South Lawndala A „ j i " OfflM of Publfcottae MAT South Laarndale A Talephona. Rockwall 4 leto-veab Cona lista jo M-00 žg^cas s slgjfgg CHICAGO 23, ILU ČETRTEK, 31, AVGUSTA (AUGUST 31). 1044 Subocrlption »0.00 Veartj ŠTEV.—NUMBER 171 Acceptanca for malllng it special rata of poataga providad let in mcUoo 1103, Act of Oct A. 191T, authorizad on Jun« 4, llld. Ruske čete zasedle romunsko oljno polje Nemci beže iz severne Francije pred ameriškimi oklopnimi kolonami. Zavezniška mo-. stišča na vzhodni strani Luviersa in Vernona konaolidirana. Bitka za južno Francijo bo kmalu zaključena z uničenjem ostankov nemške armade.—Ruske sile okupirale Kon-stanco, največje rumunsko pristaniščno mesto ob Cmem morju. Sovjetske čete v bližini bolgarske meje.—Novi bombni napadi na japonske baze LONDON. 30. avg.—-Premier I mesto ob Črnem morju, ki je bi- stalin je naznanil« d« so ruske lo tri leta največja nemška mor- * oWupirale Pleito. Vse oljno narična baza ob tem morju. Z\ v rokah rdečo armado. Okupacija Konstance, ki ima polje Je v roica prebivalcev> je sledUa MOSKVA. 30. avg.—Sovjetska I okupaciji Suline. V zadnjih dveh mehanizirana pehota, okl°Pn0 dheh so Rusi prodrli 85 milj da-kolone in kosakl domlnlrajo po- le prvi ruski oddelki so dospe-lovico vzhodna Rumunije. ae h. do ozemija( fc je oddaljeno glasi uradni komunike. * Odpor I samQ 25 milj od bolgarske meje. nemške sile se krha pod atraho- Uradni komunike, objavljen ▼itimi udarci ruskih kolon, ki sa danes zjutraj, pravi, da so ruske tale proti Bukarešti ln bolgarski kolone okupiraie Bazau, želtez- meji. niško križišče, in 150 drugih na- Zaveznlakl stan v FranclJL 30. selbin v prodiranju proti Plešti, . v o—Nemci beže iz severne bogatemu oljnemu polju, in Bu-« pred ameriškimi oklop-1 kareštl, glavnemu mestu Rumu- nimi kolonami, ki so udrle Soissons, 55 milj proč od belgijske meje, v Champagne in Cha-lons, pozorišča ljutih bitk v prvi svetovrii vojni. Oddelki tretje ameriške ar nije. Zavezniški stan na Pacifiku. 30. avg.—Glavni stan generala Douglasa MacArthurja poroča da so ameriški letalci bombardirali japonske baze na Moluc-made" solonlJ" ru po zakljuienju sedanje vojne.priimek Kuzar, i, .... . .. . J 1 41 1 4 f. -il« -I Jolleta. Semkaj je prišla z mo- narodl delat.i kot motor"a v0,lla' nalfPunv * *em na obisk ali rudi senene enot* v naporih za preprečenje vojaki kakor Je prihajala ie tretje svetovne vojne," je rekel Lila so odhajala U Pariza. ^ g bi,u ^ y Roosevelt na sestanku s časni- Nekaj članov nacijske admi- VMi DoUna rf Beli cerkyl na karjl nistracije je zapustilo Pariz že d^j,^ odkoder je prišla v Predstavniki "velike trojice" v juliju, ko so bile zavezniškeJollet 1. 1901. Poleg moža za so izjavili, da je bil sporazum armade daleč proč od puWa pet hčera in sina pri voja- * ' - začele tovarne zapira-1 r,. Mllwauškl grobovi dosežen o ustroju mednarodne Potem so zaceic ^v«..« |kih organizacije. Izrekli so se za ti vrata zarad pomanjkanja go- ustanovitev skupščine, katero riva in električne sile. Brezpo- naj bi tvorili reprezentantje vseh selni delavci sd ae začeli zbirali. Milwauke6| wis.-Po enoletni miroljubnih narodov na podlagi °b ulicah in plazova h beg Nem-^ ^^ ^ načela suverene enakopravnosti. | ^ ne^kih vojaških avg. umrl Gregor Cesar, rojen posadk so pripovedovali podre- v Ziljski dolini na Koroškem. V jenim častnikom, du gredo do-1 Ameriki je bil 43 let, prvih 20 mov na počitnice, ln da.se bodol|et v jolietu, UI. Zapušča ženo, kmalu vrnili, th pozdravljale. zaščita," je dejal. "Bojna mor- rj , narica ima veliko in težavno na- Hj avg.—Bitka za južno ker mora gkrbeti za dosUv- "nJ" b,» kmalu zaključena z n]e vojnega materiala zavez-unlc«-rij<.ni ostankov devetnajste |J.koJv ng ygeh (ron*k. Glavne ^ k, armade. Ti beže pred L, {eh ao v Rusiji, Angliji, na I« 'lusko Kilo preko ozemlja ob Kltajgkem, Havajih in Aleutskih Hhone in puščajo orožje za A.:.„ v dveh predmestjih, toda dvanajst ur poana^ao val policaji v Parizu zastavkali in izpustili Mikolajczyk predla- I iz ječ čez tisoč političnih jetnikov. Splošna stavka je izbruh-. nllu 18. avgusta, naslednji dan začasne vlade .o se P^^ 45 let. Vzrok smrti je ne- Lublln. Poljska. 30. avg.-Bo- J1^ Inla tL članov avtne unije CIO. ni bilo spopadov med notranjo__ ailo in poljskimi četami, ki isel j 0n$ki poslanik bore na strani ruskih srmad," delal Zymierski. Veliko število\zapušttl MO$*VO AuttMk«v Doliske notrsnie sile| San Franclsco, < al., M avg.~ Radio Tokio por^Ka, da Je C#oro Morišima, Japonski poslanik v častnikov poljske notrsnj ae nam je pridružilo. jul. Je bil v 'trapnela Pfc. Joaeph Kužni k, ki te zdravi v bolnišnici v Angliji V Franciji Je bil 13. Julija ra njen Pvt. Willlam Novak, kakor tudi Cpl. Rudolph A. Peakar in Pvt. John Kolovich ml. I Bodočnost Evrope zavisi / zavetniki. Le nekajao-|^v'^ane proti" napadom lz' , . . . I Moakvi, na poti domov, kjer bo , A »;• C ranči i* Ji"'kov si. Je izmotalo lz^ pa- D^tavljanje vojnega ma-[Nemške induštrije in k(inferir.l s član, japonske vla |oJ AnKl,te, Kance V, ceste v dolini ob reki Ru«ji g* vrši preko Sred-1 bodo zdrobi/Ml de. Dospel Je iz Ruaijev Man Hho > natrpane z razbitimi I, vzhoda in preko Murman-kimi motornimi vozili. Lkt ob Arktiku. PotdoMurman-'Kipf,r nemške sile v L ■ ulo nevarns, ker nemške ' Je M včeraj Lodmornice In bombniki sUlno • je čez 7000 vojakov *LTeijc na parnlke. Potežkoče v Zavezniško poveljstvoKransportaciji so ogromne razda-« ameriške čete oku-L. Konvojska pot do Srednjega es v prodiranju proti yJrboda okroK Afrlk€ je dofga 12.000 milj, de Kitajske preko Indije pa 14,000 milj. Tr.nspor- ■"i^nkKi meji. Un' runiun*ko pristaniščno „ , džurho na svoji |x»ti v Tokio. Washlngton, D. C., 30 avg^- ______ Federalni Justlčnl tajnik F/Vn Vlada ZOSegla Hiddle le lz avli. da bodo I" laua ******* ^Tndi:tri?.aVln^;, ,V, lastnino kompanije karteli zdrobljeni po zaključen ju nastopil pred vojne. Biddle je člani senstnega odaeka za vojaške zadeve, katerim Je povedal, da so karteli delovali pred Iz- .—,, ^--------na bruhom vojne kot department! u mv i Vl.de v gradnji oboro- vse fronte ln doslej m du ie j ^^ ^ ben potopljen. Wa»hington. D C., 30, avg. Vojni tajnik 8iim*m je na j»"d lagi Ro»>aeveltove e zaae-| London, avg.—Zunanji minister Anthony Eden Je dejal, da beralee ln bil je vodja bolgarske demokratske stranke. London. 30. avg.—Hitler je lz silil resignacijo ogrske vlade pre mierja Doemeja SztoJaJa ln for miranje lutkarskega vojaškega režima. Admiral Nicholas Hor thy, ogrski regent, Je Imenoval generala Geza Lakatosa za predsednika nove vlade. Poročilo pravi, da nemške čete odhajajo iz Bolgarije nu Ogrsko in da bodo vržene v boj proti Rusom, ki so že prekoračili rumunsko mejo in udrle v ogr-nko Transilvanijo. Vlada premier ju SztoJaJa Je bila formirana v marcu tega leta, ko so nemške čete okupirale Ogrsko. SztojaJ Je bil prej ogr-hki poslanik v Berlinu. Kakor hitro je prevzel predaedništvo vlade, je odredil |>eiaekuelje Židov. Nepotrjeno poročilo iz Ankare, Turčija, pravi, du so ogrski diplomat Je v Bernu, »'»vlca, dobili navodila, naj proaijo zavez-nike za sklenitev premirja. Nemške čete so okupirale Hlo-vakijo zaradi aktivnosti merilcev. To je razkril general Ferdinand Čatloš, poveljnik slovaške oborožene sile, v svojem govoru po radiu. Slovaklja je razglasila obsedno stanje 12. avgusta. Stockholm. Ivadaka. 30. avg —Tu prevladuje mnenje, da sku ša maršal Mannerhelm, pred Mednlk finake republike, obnovi ti pogajanja z Rusijo glede sklenitve premirja. Njegovs vlada je že poslala zadevno prošnjo Moskvi. Juho Paasikivl, finski mirovni odpoelanec, Je bil pozvan v Hel sinki. Poročila la zanesljivih vi rov trdijo, da bo Imenovan za člana kabineta ln poalan v Moa kvo kot načelnik misije, ki bo pogajala za aklenitev premirja z Rualjo. gej lastnimi International Nickidldeve Pred vojr^" Je ,ekel Co, v Huntlngtonu, W Ve . žara- Kden, "smo ^" potrebo sporedi stavke, ki Je zavrla produkei-1 zuma med Ariglljo^n FraMiJo. Jo zlitin. V stavki Je zavojeva ' nlh čez 2500 delavcev. ae Tekma med D&wey-jem in Hillmanom Chicago. 30. avgusta.—Herbert Brownell, načelnik osrednjega odbora republikanske stranke, je dospel sem c vrečo starih političnih zvijač. Takoj po prihodu Je imel razgovor s časnikarji. Brownell je skušal ustvariti vtis, da komunisti tvorijo največjo nevarnost v Ameriki. Namignil Je, da odbor za politično akcijo Kongresu induatrijakih organizacij, čigar načelnik Je Sidney Hillman, predsednik uni-e Amalgamated Clothing Work-•rsf, skuša s pomočjo BrowderJa ln drugih komunistov priti v Belo hišo skozi zadnja vrata. Tekma Je med governerjem De-woyJem, predsedniškim kandidatom republikanske stranke, Hillmanom in Browderjem, Načelnik osrednjega odbora republikanske stranke nl Informiral časnikarjev, katera at^an-ka je nominirala Browderja ali Hillmana za predsedniškega kandidata. Dejstvo, da je demokratska stranka nominirala Rooae-volta, je prezrl. "Manevri političnega odbora CIO so resna stvar," je rekel Brownell. "TI v bistvu glavno vprašanje v tej volilni kampanji. Mi odločno protestiramo proti aktivnostim lega odbora. Strinjamo se s člani onih unij .CIO, ki so se uprli plačevanju prispevkov v sklad tega odbora za financiranje volilne kampanje." Brownell Je dalje rekel, da bo Dewey vztrajal pri zahtevi, da moru dobiti toliko časa za radijske govore v volilni kampanji kot predsednik Roosevelt. Bojazen pred porazom v Nemčiji General Dittmar priznal kritično situacijo London. 30. avgusta.—General K u rt Dittmar, nemški radljakl komentator, le priznal kritičen položaj nemških armad na frontah, obenem pa Je namignil, da bo Nemčija ustavila bojevanje, če bodo zavezniki revidiran roj*, ne cllje, ,,« t CUc^o) a»d C.nada $«.00 por rear. Chicago and Cook Counif g7M por yeer. lortifn countrlo. $».00 por yw. „.M«o4emh C mm ogUsov po dogor o* u. Rokopte! dopteov to oonafoc«« člankov m no vraiajo. RokopiU Utorar«. ir«A«. potmi itd.) m vrnejo pošiljatelju 1« v »lučaju, če Je pruosu ^A4veriuing rate. on .greement—Marnuaript. ot communicatten. ^ uiuoliciied article. wiil not bo returned. Other manuecrtpi.. ^h ^iorie.. plan. P~m.. .ic.. wiU be mturned to s~dor onlr ercompaniod by »oli .ddi.Mo4 and stamped eovotepo. ^m^^^mmtm —i ---„ M.»iov na vte. bar ima »tik i lislomi PROSVETA 2157-M Sa Lswo4*te Ave.. Chicago 23. HUnote MEMBER OF THE rEDLHATED PRESS Glasovi iz naselbin Datum v oklepaju na primer (Auauat 31, 1944) poleg vašega imena na naslovu pomeni, da vam Je . Um datumom potekla naročnina. Pono- vite jo pravočasno. da »e vam list ne ustjvl. Brihtna sugestija! Kongres sedaj razpravlja o zakonskem osnutku (teh je več), na kak način se naj vlada iznebi za okrog sto milijard dolarjev vrednosti raznega blaga, ki ga je nabavila za oborožene sile in ki ji bo po vojni ostalo na rokah. V tej v$otl je zapopadena tudi vrednost vojnih tovarn in osem milijonov akrov zemlje. Tako velikanska množina vsakovrstnega blaga i rt potrebščin, vse od šivank do največjih strojev, raznega živeža, obleke in obutve in tisočerih drugih stvari, je res kompiciran problem, kako vse to spraviti na trg tako, da bo vlada na eni strani dobila primerno ceno, drugič, da ne pride do dislokaclje industrij in tretjič, da te ogromne zaloge ne pridejo v roke špekulantom—kot so po zadnji vojni—ki bi kovali težke milijone ali milijarde profita na račun vlade in ljudstva. • Pred kongresni odsek je oni dan prišel z najbolj brihtno idejo newyorški župan La Guardia (pravijo mu tudi "Little Flower— Mala Rožica"), ki je sugeatiral z vso resnostjo in vehemenco, naj vlada absolutno uniči vse ogromnf zaloge konsumnega blaga, ki ji bodo ostale na rokah. Vrednost vsega tega blaga, ki bi ga "Mala Rožica" iz New Yorka "zdumpala" v morje ali na kak drug način uničila, se ceni do 50 milijard dolarjev. Rekli boste, da more le kak norec kai takega sugestirati—cinično uničiti nekaj, kar predstavlja taka ogromno premoženje in katerih dobrin toliko primanjkuje v tej , deželi, še bolj pa širom sveta. Ampak La Guardia ni norec—"Mala Rožica" je le zelo omejena, toda nič bolj kpt je bil omejen H«x>ver, ali pa "new deal," ki je na podlagi Hooverjeve teorije na dobelo uničeval živila in plačeval za unlčenjo živil in živine zato, da te stvari ne pridejo na trg in še bolj znižajo cene farmskim pridelkom. Vse to v času, ko je polovica dežele stradala in iskala bornega zavetišča v—Hoovervlllih, druga polovica pa je premišljala o samomoru. . . Ta sugestija "Male Rožice" tudi nI nič bolj cinična ali bedasta kot je cinično in bedasto človeštvo, ki posveča vse svoje zmožnosti, sredstva in energije iznajdbam in produkciji najbolj učinkovitih morilnih in destrukcijskih strojev zato. da se lahko kolje med seboj, da dežela deželi lahko uničuje mesta in vasi, polja ln gozdove in naravne zaklade. . . Ta sugestija "Male Rožice" ni nič bolj cinična in bedasta kot je ciničen in bedast ves militarizem, ki le žre narodno bogastvo, napravi ja iz mladih fantov strumne gosjake, opaja narode z nacionalizmom in šovinizmom ter 'šče "poslanstva" svoje dežele v imperializmu in oblivanju sveta s človeško—in živalsko krvjo. Ta sugestija "Male Rožice" tudi ni nič bolj cinična ln bedasta kot je cinično in bedasto kapitalistično gospodarstvo, ki omejuje produkcijo zato. da lahko vzdržuje, čim višje cene (profite), ki zapira tovarne zato, ker "ni trga," oziroma preveč delavskih in far-marskih družin s prenizko kupno silo; dalje, ki išče rešitve brezposelnosti in novih profitov v pognanju dežele v vojno, ali ki se u fašizmom hoče rešiti pred—"boljševizmom" . . . Lahko bi našteli še veliko drugih ciničnih in bedastih, toda realnih primerov v zagovor "Male Kožice" iz New Yorka, ampak naj povemo, zaka) je La Guardia podal to brihtno Idejo pred senatorji in kongresniki. Njegov argument je bil, ako vlada vrže vso to ogromno količino pieostalega vojnega blaga in potrebščin na trg, bo s tem le povzročila veliko brezposelnost. D"|al je, ako se to zgodi, bodo mnoge industrije paializirane za dclgo dobo in tisoče tovarn bo ostalo zapitih do petih let po vojni. , Ncwyorškega župana torej skrbi velika brezpoaelnoat, ki se zo|*t obeta iki tej vojni. In obeta se še veliko večla brezposelnost kot je bila jned vojno, ko Je bilo v avgustu leta 1939 še vedno več kot deaet milijonov brezposelnih v tej deželi, ko je bilo v novem-bi u 11)41, ko m* je dežela že mrzlično oboroževala do zob na vsej ci ti, Uf vedno 3,900.000 delavcev brez dela. In po tej vojni .se obeta še veliko večja brezposelnost—pod ae daniim kapltelletlčnlm slalomom -zaPomnite si to: pod kapIt^lU-mora! Oni dan )c lekel Chcslti llowles, načelnik OPA, ako ostane produkcija po vojni na uit: višini kot je bila leta 1940—na naj-v mji točki v mirnem času v vsej zgodovini dežele—tedaj bo še tetino tiatalo bivz dala nič manj kot I9,fMM),tK>0 delavcev, alt skoraj dvakiat toliko kot jih je bilo poametna" in "modra" sugestija, da mora svet k.«r naprej klati m uničevati: da mora sedanja totalna vojna trajat« v nedoglodno dobo. neprestano iz generacije v gc-neiacijo. Za popolno ali maksimalno uooslenuat pod kr»plt^llsmom oi boljša Irka. rti boljšega programa ali zdiavila kot jc nepro-nehn. totalna s\ .lovna voln*-. Kapitalizem ae more ubraniti veliki brez(Ki»eln(*ti le pod tem pogojem. Kdoi je torej za kapitalizem, za kapitalistične stranke in za kapi-t i Ust line kandidati »e mora spiijn/nili tudi z ma.no brezposelnostjo, najbr>c . d\ .krat tako veliko kot Jc bila pred vojno. In fcprtjazniti m* mora tudi r novo svetovno vojno, še mnogo bolj um-rev al no, barbarsko in krvavo od sedanje. $c več: kdor Je za kapitalizem, se nu ta »trnja/niti ne samo i veliko nui.no brezpta»vl-noetjo in r novim svetovnim klanjem v doglodni bodočnosti, marveč tudi s fašizmom kajt1 tega bruha iz mM* velika brezpoaelnoat. sploh bolna člo\e*ka družba Izhod bi morda bil tudi v filozofiji ' Male Kožice," toda k njej se bomo drugič vrnili. KONVENCIJA IN SHOD SANSa Cleveland. Ohlo.—Kakor je že slovenski javnosti znano, se bo pričela prva konvencija Slovenskega ameriškega narodnega sveta v soboto 2. septembra v Clevelandu, O. Pričetek je ob deveti uri zjutraj v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair ave. Zborovalo se bo , dva ali tri dni. Ob tej priliki se | bo vršil tudi velik shod, ki ga prirejata podružnici št. 39 in 48 SANSa. Sbod se bo vršil v Slovenskem delavskem domu na VVaterloo rd., in sicer v soboto zvečer ob osmi uri. Shod bo brez dvoma zelo zanimiv, kajti na njem bodo nastopili dobri govorniki, kot so Etbin Kristan/ Louia Adamič, rev. Miletlč, Mirko Kuhel in drugi. Povabili smo tudi dva govornika ln starega kraja, toda do sedaj Še nismo dobili odziva. V primeru, da prideta, se bo shod vršil v ^arodjnem domu na St. Clair ave. Če pride do tega, bo pravočasno naznanjeno v časopisih. Na shod vabimo vse, ne oziraje se na prepričanje. Pridite, boste slišali vse plati zvona. Tako boste lahko sami presodili kdo ima prav in kdo nima. Vstopnina je prosta. Odbor je že pridno na delu, da preskrbi vse, kar je potrebno. Imeli bomo tudi nekaj prigrizka in pijače. A opozarjam, da pridete na shod pravočasno, pridite rajši prej kot pozneje. Pregovor pravi, kdor prej pride, prej melje. Torej, na svidenje! Anton Jankovich. SLOVENSKI UJETNIKI SE ZAHVALJUJEJO Fort Meade. Met—Naša želja je, da se zahvalimo slovenskim rojakom iz Johnstowna, Pa., ki so nas nepričakovano obiskali v tem taborišču. Obiskali so nas-v nedeljo 20. avgusta. In sicer sledeči: Frank in Angela Fikct, Elsie Snyder, John ln Jennie Stušek, Josephine in Mary Stu-šek in Sgt. John Stušek, kateri se nahaja tu v vojaški službi. Nam bo njih obisk ostal vedno v globokem spominu, zato se jim ponovno najlepše zahvaljujemo. To je bil naš najlepši dan, odkai živimo v Ameriki, rešeni izjx>d fašistične pete. Hitro nam je poteklo popoldne v veseli družbi, potem pa so se morali posloviti od nas, kajti imeli so še dolgo pot do doma. Kljub temu, da se nismo še nikoli prej videli, je naš razgovor potekal v tako prijateljskem du hu. kakor da bi bili vsi člani ene družine. S seboj so imeli tudi fotografski aparat in smo se fotografirali v raznih pozah. Ni bilo nam lahko ločiti se od tako prijazne družbe. Da bi nam bila sreča mila in da bi pogosto-ma srečali tako prijnzc ljudi. S Sgt. Stuškom smo postali veliki prijatelji. On nas večkrat obišče. V tem kraju se gotovo nahaja več ameriških slovenskih voja kov, toda se ne poznamo in ne vemo drug za drugega. Sedaj imamt) svobodo in lahko obiskujemo drug drugega. Do sedaj nam ni bila sreča mila velikokrat, kajti smo se samo nekajkrat srečali z ameriškimi slovenskimi vojaki. Odkar smo v Ameriki, se imamo jako dobro. Naši cenjeni obiskovafd so nas vprašali, kako se nam godi. Z veseljem smo jim povedali, da prav dobro. Poprej niso verjeli, da Amerika tako dobro postopa z Ujetniki, a sedaj, ko so slišali zatrdilo iz naših ust, so bili zelo veseli in rekli: Do sedaj smo ljubili Ameriko, sedaj jo bomo pa še bolj." Še daleč se nismo nadejali, da bodo z nami ameriške vojaške oblasti tako dpbro postopale. Gotovo, da smo Ameriki zelo hvaležni. Seveda, Slovenci smo tu v vrstah z ostalimi vojnimi ujetniki, lahko rečemo po nedolžnem, kajti mi smo bili v srcu vedno na zavezniški strani in v duhu z veseljem jaozdravljali zavezniške zmage. Toda fašisti so nas pahnili v italijanske uniforme in v internacijo. To je vzrok, da sedaj tu v ujetništvu zelo tež-ju> živimo skupno z italijanskimi ujetniki, zlasti pa nas boli, ker jmo oddel jeni kot italijanski ujetniki. To so naši obiskovalci dobro razumeli. Na koncu se še enkrat najlepše zahvaljujemo našim obiskovalcem in pozdravljamo ameriške Slovence po vsej Ameriki. Filip RrecelJ. rojen v Šturjah, Josip Gruden iz Nabrežin pri Trstu, Anton Magajna. Dolenji Britof, CM iz Trsta» Jo#lp Poldrugo iz Sv. Nedelje, Jurllna lz Pole. PRIPOROČILO KONVENCIJI SANSa Ellsabetk' N. Y.-2elim in priporočam delegaciji prve konvencije Slovenskega ameriškega narodnega sveta, ki se bo vršila 2. in 3. septembra v Clevelandu, da razpravlja in napravi kakšen sklep glede primorskega vprašanja. Priporočam, da bi osvojili sklep, da bi se dalo tiskati številne tiskovine z zemljevidom Primorske, Goriške in Istrije ter razkrinkalo, kaj vse so počenjali Italijani s primorskimi rojaki. Na vsak način je potrebno, da svet izve, kako so naše ljudi, zlasti izobražence kot so učitelji, dijaki, profesorji in druge, Mus-solinijevi Italijani izganjali iz Trsta in drugih mest Primorske ter jih pozaprli v koncentracijska taborišča, a na njih mesta so pa pošiljali Italijane. » Italijani niso nič manjši barbari, mislim italijanske fašiste, kot so nacisti. Danes hoče pa časopisje napraviti iz fašistov, kot so Badoglio in drugi, za demokrate. Rad bi videl, da bi se ustanovil poseben fond, v katerega bi zbrali primerno vsoto, katero bi potem razdelili med one uboge študente, ki so po krivdi italijanskih, nemških in madžarskih fašistov izgubili vse in bili pahnjeni v bedo in pomanjkanje. Lepo bi bilo od nas, če bi nudili tudi pomoč učiteljem in učiteljicam, ^kateri so zgubili vse razen svojega življenja in sc da- i zt l Maršal Tito ln angleški premier Churchill ata ao dala slikati ob priliki ni une sadnjo konferenco v Rimu. Zanimivo bi bilo vedeti, kaj sla sklonila. Vaokakor le rasvldno. da taveanlki prlsnav.Jo Titovo osvobodilno qiban)e ln n)oqovo proviiortčno vlado kot "de lacto vlado Jugoslavije, kajti drugače bi Churchill ne konferiral s nJim. nos junaško bojujejo v svobodil-ni vojski za svobodno Slovenija v federativni demokratični Jugoslaviji Ako lahko Italijani pošiljajo denar'V staro domovino, tedaj mišjim, da mi ne more nihče braniti, ako darujem za ubuge slovenske študente, kateri se bore ves čas na zavezniški strani. Prosim, darujmo vsak najmanj $2 za uboge šolske otroke. Pezdrav čitateljem Prosvete. Andrew Sprogar. VSI NA SHOD , Cleveland. O*—Vabim Slovence in Slovenke iz Clevelanda in okolice, da v soboto zvečer gotovo poselijo veliki shod, ki ga je aranžirala podružnica štev. 46 SAtySa. Shod ^e bo vršil v Slovenskem delavskem domu na Waterloo rd. Na shodu bodo nastopili dobri govorniki, poleg tega'pa bo tudi podanih nekaj lepih pevskih in glasbenih točk. Pridite v velikem številu. Na shodu boste tudi imeli priliko srečati mnoge delegate, ki se bodo tedaj nahajali v Clevelandu na konvenciji Slovenskega ameriškega narodnega sveta. V Slovenski delavski dom se lahko pripeljate s St. Clair-Collinwood-Euclid Beach poulično. Izstopite pa Waterloo rd. in East 156. cesti. Pojdite 300 čevljev nazaj, pa ste na mestu. Frank Barblč. MALO ŽIVLJENJEPISA Walsonburg. Colo.—Dopisi iz življenja preteklih dni so navadno zelo zanimivi; vsak jpove po svoje o svojih doživljajih, o rojstnem kraju itd. Nekateri me še vedno vprašujejo od kje sem doma in o drugih stvareh, zato sem se namenil, da malo opišem kraj, kjer >em se rodil in druge doživljaje. Krašovce nekateri zelo radi zapostavljajo. Če jim poveš, da si doma s Krasa, kar zavrešče. Toda jaz nisem vedel, ds sem Krašovec, dokler niaem prišel v Ameriko. Rodil sem se v Baču, to je v bližini gradu Kalca, kjer je pisal pesmi pesnik Vilhar. Grad Kale ima št. 1 v naši vas|. (Več o gradu Kalcu in okolici pozneje). Kaj sem torej jaz? Najprvo sem Bačan, drugič Piv-čan, tretjič Krašovec, četrtič No-tranjec, petič Kranjec, šestič Slovenec, sedmič Avstrijec, osmič Italijan (ko sem prišel v Ameriko, sem bil italijanski državljan), devetič Amerikanec. Ko sem prišel v Ameriko, sem poskušal razložiti, da nisem Italijan in da ne maram biti, ampak sem Slovenec, toda me niso razumeli, kaj pravzaprav hočem. (To $e bilo tedaj, ko sem dobil državljanski papir). Torej, še danes ne vem, kaj sem. Naša vas je podružnica županstva in župnije v Knežaku, kjer so navadno vladali klerikalci, dočim smo v Baču imeli liberalnega župana, čeravno samo po imenu. Imeli smo tudi vaške može. Ali so kdaj zborovali ali ne, mi ni znano. Ako bi, bi najbrže kaj dobrega in koristnega storili za našo vas, ki je tedaj štela 200 hiš. Najprvo se bom dotaknil vaških studencev. Naši vaški možje najbrže niso videli potrebe večjih studencev. Imeli smo dva studenca, novega in starega. Oba sta bila- plitka, največ deset do dvajset stopnjic globoka. Po zimi in ob normalnem vremenu smo imeli zadosti vode, kakor hitro pa je bila suša, sta bila tudi studenca suha. Akp bi studenca poglobili, bi imeli vedno dovolj vode, toda govorili so, da so se vaščani na spodnji strani vasi bali, da bi jih voda zalila, če oi ju poglobili. Koliko je resnice na te"m, ne vem, vem pa, da ne bi poglobitev nikomur škodovala. temveč vsem samo koristila. Naša vas je bila razdeljena na tri strani. Vašeane lz spodnje strani smo imenovali "zdulonci," iz zgornje "zguronci," glavno ulico pa rep. kakor jo je imenoval Jože iz Clevelanda, ko sem ga vprašal, katera je glavna ulica v Baču Kakor sem že omenil, vaščani z vaškimi možmi in županom na čelu, se niso pptrudili, da bi po- i globlll studence in so raje vozili vodo od drugod, kadar Je naatala suša. Pr* nas smo imeli svoj vodnjak, zato nas nI skrbelo glede vode. < Tem dobrim in marljivim gospodarjem je manjkalo izobrazbe, kaiti drugače ne bi vozili vodo od daleč, temveč- po-glbbtfi studence. Unija strojnikov (ADF) U pogodila dobro skemo, ko jo izbrala skupino lepih unionlsHn) in )lh poslala ▼ akcijo, da pridobe v organizacijo alohernoga delavca v veliki letalski tovarni Lockheed Copp. r Los Angeleau. = V Baču smo imeli lepo cerkev sv. Ane, kateri pa so v času zadnje svetovne vojne pobrali vse zvonove. Tedaj, ko sem šel od doma, sv. Ana še vedno ni imela zvonov, da&iravno je bila naša vas ns prilično dobrem stališču. Razumljivo je, da je gospod župnik bolj potreooval denar kot pa sv. Ana zvonove! Vsaka vas ima svoje navade in tradicije, ki jih sprejema rod za rodom. Tako je bilo tudi pri nas. Dva glavna dneva za ve-seljačenje in zabavo sta bila pust in pa praznik sv. Ane, to jo na necffeljo po 26. juliju. Na ta dan so fantje tudi plačevali fantovščino, kajti pri nas se ni nobene ga smatralo za fanta, dokler ni plačal fantovščine. Seveda, fant je so tudi pri nas včasih komu pretipali kosti, posebno ako je kdo iz sosednjih vasi pričel za hajati k domačim dekletom. Naše kmetije niso bile posebno bogate, največ zaslužka pa je do našal les. V naši vasi smo imeli dve parni žagi. Ena je bila ve lika in moderna, a druga pa bolj majhna, ki pa je pozneje pogo rela. Tu so delali tudi delavci iz drugih vasi, posebno tisti, ki so vozili les na postajo, v St. Peter ali Trnovo. Da smo se razgubili po svetu je vzrok, ker so družine štele po deset, dvanajst ali štirinajst čla nov, poleg teh pa še stari očetjo in stare matere. Grad Kale je poznan med Slovenci, Kajti tam se je rodil pesnik Miroslav Vilhar. Stoji ob obronku malega griča. Okolica okrog gradu je resnično lepa Od gradu proti Zagorju pelje krasen lipov drevored. Ko ;o razprodajali graščino, so kmetje iz Bača pokupili razdeljene parcele. K gradu Kalcu je mladina hodila na sprehode. v V stolpu gradu je bila velika okrogla dvorana, kjer se je marsikateri za ljubljeni parček prvič zavrtel ob godbi piščalke. Tam se je mla dina shajala ob nedeljah popoldne. Prišli so večkrat tudi iz sosednjih vasi.' V Knežaku je bila župnija ali fara, v katero so spadali Kneza k, Bač, Juršice in Koritnice. V Knežaku je bilo tudi županstvo, katero pa je bilo pod kontrolo župnika. Kako se je v času zadnje- sveiovne vojne delila pod pora tii odmerki živil, si lahko vsak misli. Klerikalci so imeli vse v rokah. Tega dogodka ne bom nikoli pozabil. Ko sem se pripravljal, da odpotujem v Ameriko s trebuhom za kruhom, sem moral v župnišče po krstni list. Mož, ka teri me je tudi krstil, me je najprej prijazno sprejel, nato pa sva šla v njegov urad. Reče ml nato naj sedem in me vpraša po kaj sem prišel. Ko mu povem, mi pa začne brati levite, češ. da sem bil dolgo časa pobožen in vzoren mladenič, zadnje čase pa sem pričel zahajati v slabo tovarišijo. Seveda ie vse vedel, kajti iz nas je skozi linijo v spovednici vse iztegnil in poznal vsakega posebej. Mesec poprej sem bil pri spovedi, a on mi ni hotel dati odveze. češ, da imam prevelike grehe. On je smatral za velik greh, ker sem včasih plesal ali pa šel malo na sprehod s kakim dekletom. Seveda, bil sem bedak in sem mu pri spovedi vse povedal, kar me je vpraša). Ko mi tako here levite, mi je bilo kmalu za dosti; vstanem se in mu rečem, da sem prišel po krstni list ako mi ga hoče dati, je prav, ako pa ne, pa takoj grem. Odprem vrata in grem. Ako je bil zaradi tega potem hud, ne vem, kajti po krstni list nisem šel več, temveč je šel ponj občinski tajnik, kateri ni vedel,.ali bi se jezil name ali smejal, ker sem ga tako potegnil. V Ameriko sem se napravljal na hitro in brez vednosti staršev. Povedal sem jim samo nekaj dni, preden sem odšel. Malo so se jezili, a ne preveč, kajti vedeli so, da nisem preveč pobožen (oni so dejali, da sem izprijen), ter privolili in mi dali potreben denar. In tako sem zapustil svojo rojstno vas z obljubo, da se kmalu povrnem, kar pa še v sanjah nisem mislil. Ko smo se vkrcali na ladjo v Trstu, nas je bila lepa družba Slovencev. Povečini so bili iz Julijske Krajine ter nekaj Tirol-cev in obmejnih Italijanov. Vozili smo se 38 dni in v tem času se je marsikaj primerilo. Plesali smo, peli in pijančevali. Tudi brez tepeža ni bilo. Zaradi tega smo se bali, da nas bodo poslali nazaj, odkoder smo prišli. V Nevv Yorku smo se razšli in se odpeljali v razne kraje Združenih c^ržav. Najdalje smo se peljali oni (pet po številu), ki smo šli v Trinidad, Colo., ter eden izmed nas, ki se je naselil v Ra-tonu, New Mexico. Na svoj cilj smo prišli lačni, kajti tista jedila, *ki smo jih dobili v New Yorku, so kmalu pošla. Pozdrav vsem čitateljem Prosvete. Edward Tomšič. PRISPEVKI ZA JPO IN SANS Nokomte, IIL—Naše društvo št 209 SNPJ se je zavzelo in izvolilo dva člana, da sta šla nabirat prispevke za SANS in pomožno akcijo od hiše do hiše. Nabral« sta lepo vsoto, in sicer $35.75. To vsoto smo razdelili na dva kraja. Večji del vsote, $25.75, pošiljamo za JPO-SS, $10 pa za SANS. Prispevke sta od hiše do hiše nabirala Jacob Goznikar in Ma-ry Pechnik, za kar jima tfre vse priznanje. Po $2 sta darovala Jacob Ja-nesh in Paul Obregar; po $1.50 Louis Cirar; $1.25 Ignaz Pechnik; po $1 pa sledeči: mrs. Mon-gat, George Grabovac, Jeronim Leskovšek, Anton Berger, mrs. Anna Sabol, Jacob Goznikar, Paul Blazich, Frank Stražar. Joseph Porenta, Steve Milavcc, Jerry Kosmach, Louis Mehevc, Lucas Hribar, John Zuponci. Anton Stolšek, Oswald Luclmifl, Matt Stimac, Valentine Blatnik. George Janzekovich in John Deželak; 75 centov Joseph Haupt-man; po 50 centov pa sledeči Valentin Cirar, Steve Dasovich, A. Napote, M. Bolte. Tony J*n' sich, mrs. Bellinittini. Mafy 0o-regar, Cola Čase, Antonia B**-Leopold Kolenc, Louk Zugmai-ster, Mary Ovca. Louis Kocovar; po 25 centov sledeči: Jesn Mid-dleton, John Jachino, B. U VcrJ netti, John Rak Jr., John Ka« Sr.. Louis Maček in August GrOl John Deselak. tajnik For VICTOm • UT ORITi; • TATU »iriMi bonds rrAMff — Dednost v naravi Laon Dotela Posaroeznf r^čke ene in iste avalslu' ali rastlinske vrste, povzročene po različnih pogojih , katerimi so se razvijali J^ujemo modifikacije. V svojih razmatrivanjih smo spozna , dolinsko in planinsko modifi kacijo regrata in planike, pitane in nepitane modifikacije domačih živali itd. Vse modifikacije se ne ločijo vedno med seboj tako ostro kakor omenjene 0vce v čredi, fižolova semena nastala na isti rastlini, regrati, ki rastejo po na&ih nižinskih travnikih, se med seboj le ma lenkostno razlikujejo, nik4ar pa niso med seboj popolnoma ena-ki, ker nikdar se nista razvijala dva poedinca pod popolnoma enakimi pogoji. Kakor so pripadniki modifikacij ene in iste živalske in rastlinske vrste lahko med seboj različni, vendar imajo vsi nekaj skupnega: Vsi so podedovali od svojih staršev eden in isti značilni način odzivanja ali reagiranja na zunanje življenjske pogoje. Če bi bili vsi ti pogoji med rastjo posameznih poedincev popolnoma enaki, bi bili tudi izrasli poedinci med seboj popolnoma enaki Vprašali se bomo sedaj: "Kje pa tiči vzrok za značilen način reagiranja na zunanje življenske pogoje, ali zakaj bi zrasli vsi regrati pod istimi življenjskimi pogoji enako? Kaj povzroča da more in mora regrat le 'posvoje' reagirati na zunanjo temperatu ro, vlago, svetlobo, da se more in mora le 'na sebi lasten način' prilagoditi spremenjenim življenjskim razmeram?" Preden si odgovorimo na to vprašanje, si bomo pogledali, kako nastaja regrat in ogromna večina vseh višje razvitih živali in rastlin.' Dolgo je že znano, da niso živa bitja v svoji notranjosti tako zgrajena kakor predmeti mrtve prirode. V kosu stekla ali železa sledi najmanjšemu delu stekla ali železa zopet popolnoma enak delec iste snovi. Ti najmanjši delci snovi, ki dosezajo velikost desetmilijonskega dela milimetra, so razmeščeni vedno na isti način, naj bo kos železa ali stekla težak 1/1000 g ali 1000 ton. Če opazujemo z drobnogledom ali mikroskopom kapljico mleka, vidimo v motni tekočini vse polno po par tsiočink milimetra velikih maščobnih kroglic. V motni tekočini so vse vprek pomešani med seboj različni najmanjši delci vode, beljakovin, sladkorja, masti, različnih soli itd., v maščobnih kroglicah pa sledi najmanjšemu delcu maščobe zopet tak delec enake velikosti. V kocki granita, ki ga rabimo za tlakovanje cest, opazimo že s prostim očesom zrna treh različnih rudnin: kremenjaka, živca in sljude. Če Pa preiskujemo natančneje posamezno zrno rudnine, n. pr. kre-Nenjaka, spoznamo, da sledi najmanjšemu delcu kremenjaka *«pet enaj najmanjpši delec iste *i"vi. Popolnoma drugače je to Pn živih bitjih. Če opazujemo z Mikroskopom kateri koli del rastlino ali živali, opazimo, da je sestavljen iz majhnih kamric ^licno, a v večini slučajev več manj okrogle oblike, v kate- rih se nahaja drobna kepica ne- ke sluzaste, navadno sivkasto barvane snovi. Prvič so opazovali take kamrice ob koncu 17. stoletja v plu-tovini, snovi, iz katere izdelujejo zamaške. Ker so p6 svoji pravilni obliki in pravilni razmestitvi spominjale na satovje če bel, so jih nazvali celice. Pri nas se je zanje bolj udomačil izraz Staniče. Z imenom celice so pozneje označevali tudi valjasto kroglasto, ploščato, zvezdasto vretenasto in drugače oblikova ne kamrice v živalskih in rastlinskih telesih. Za vsako živo bitje je značil no, da je zgrajeno iz stanic. Vsa ka stanica vsebuje kepico sluzaste snovi, ki jo navadno obdaja taka stanična kožica. Prvotno so mislili, da je stanična kožica najvažnejši del stanice. Pozneje so odkrili tudi stanice, ki nimajo staničnih kožic in danes dobro vemo, da je kepica sluzaste snovi v notranjosti stanice njen najvažnejši del. To sluzasto snov imenujemo pratvorivo ali s tujim imenom protoplazma. Protoplazma je živi del stanice, dočim je stanična kožica važna, ker daje vsej stanici trdnost in ji določa obliko in veli kost. Povprečno so stanice velike 1/00—1/10 mm, nekatere nekoliko več, druge manj. Na dolžino 1 mm bi torej lahko položili kakih 10—100 takih kam ric. Vsako živo bitje je sestavljeno ali iz ene same stanice, kot n pr. bakterije, ali pa iz mnogih, dostikrat dvanajst milijard stanic. Vsaka stanica je živo bitje zase in živi svoje-lastno življenje. Iz telesnih sokov ali pa iz okolice sprejema vase hrano, ki o po svoje predeluje. Kar je zanjo uporabnega, prebavi, česar ne more prebaviti, izloča iz seje v telesne sokove ali v okolico. Vsaka stanica je zelo občut-jiva za najrazličnejše vplive, cakor so toplota, svetloba, vlaga, strupi itd., in skuša vedno uravnati svoje delovanje tako, da sebi koristne vplive Čim bolj izrabi, pred kvarnimi vplivi pa se skuša čim bolj zaščititi. Ob nezadostni hrani začne hirati in propade, ob obilni pa raste in $e tudi razmnožuje. V protoplazmi skoraj vseh živih bitjih, izvzeta so nekatera najnižje razvita, kot n. pr. bakterije, opažamo drobno kroglico neke gostejše snovi, ki je podobno kakor protoplazma sestavljena iz vode, beljakovin, maščob, ogljikovih hidratov (skupine snovi, kateri prištevamo n. pr. sladkorje in mokin škrob), različnih soli itd. To gostejšo živ? kroglico v živi protoplazmi imenujemo stanično edro. Posebno važna je vloga jedra jri razmnoževanju stanice. Ko ie dosegla mlada stanica veli« cost, ki je za dotično vrsto stanic značilna, se razdeli stanično edro, navadno na zelo zamotan način, na dva natančno enako velika jedra. Delitvi staničnega jedra sledi delitev protoplazme, navadno tudi na dva enaka dela. Tako ima sedaj ena sama stanica dvoje staničnih jeder, toda samo za nekaj časa. Na novo nastala stanična jedra se začneta namreč kmalu odmikati drugo od drugega na nasprotna konca stanice in med obema deloma protoplazme se stvori po sredini stanice nova stanična kožica, tako da nastaneta iz ene same stanice dve, katerih vsaka ima svojo protuplazmo in eno samo stanično jedra Vsaka na novo na stala stanica sprejema vase hrano in, ko doraste, se lahko zopet deli. ^^ Če se mladi stanici po delitvi ločita druga od druge, nastajajo nova enostanična bitja, če pa ostaneta stanici po delitvi še vedno skupaj, naataje bitje, kl ima vedno več stanio. Vsaka stenica živi torej avoje lastno življenje. Vsota življenj vseh posameznih stanic teleaa je to, kar imenujemo življenje živali ali rastline. Pri enoataničnih bitjih, n. pr. pri bakterijah ali pri praži valih, pa obstoje vse življenje v življenjskih opravi-lih ene same stenice. Za nas je predvsem važno, da začne življenje vsakega živega bitja z eno samo staaioo. Počet-na stanica nastane pri vseh bitjih, ki se razmnožujejo spolno, potom združitve dveh stanic, kl se ločita od telesa družečih ae staršev; ženske ali jajčne stanice in pa moške ali semenske stanice. Obe spolni stanici ae vsaj pri višje razvitih živalih in reat-linah zelo razlikujeta med seboj. Jajčna stanica je navadno negibljiva in neprimerno večja kakor semenska, ker ima v sebi vs$ polno redilnih snovi za prvi razvoj bodočega bitja. Semenska stanica pa je v primeri z jajčecem zelo majhna in lahko gibljiva, ker ima nalogo, da sama poišče jajčno stanico, da vde-re v njo in da se združi z njo, z drugimi besedami, da jo oplodi. Pri človeku n. pr. so jajčeca velika 2—3 desetine mm, dočim dosezajo semenske stanice le velikost 5—6 stotink milimetra. Da bi se oplodnja čim sigurneje izvršila, se poda na pot na mill-ione in milijone semenskih stanic, od katerih se združi z jajčno stanico le tista, ki jo doseže prva. Le-ta se zarije v njo in jotuje potem počasi proti njenemu staničnemu jedru. Stanični edri jajčne in» semenske stanice se združita, enako tudi protoplazmi obeh stanic in iz dveh stanic je nastala ena sama: oplo-ena jajčna stanica ali zasnova mladega bitja. Za vse semenske stanice pa, ki pridejo za prvo do ajčne, je jajčna stanica nesprc-emljiva, ker tvori na svoji površini trdnejšo kožico, katere semenske stanice ne morejo več predreti. Pred oploditvijo sc ajčna stanica ni mogla deliti, oplojena jajčna stanica pa se začne Kmalu deliti in po številnih delitvah nastane iz nje novo mlado bitje, ki začne samostojno živeti. • m Deuiina vdova Mary Rex Thompsonove ls Clevelanda. katar! je upreva svesne socialne saščlte Izročila milijonski 6»k. a čimer je poatala milijonski "kllent." Ako se ne poroči, bo druiinsko pen silo $66 na masa o aa pokojnim moftem, kl je bil ubit pri delu. pro Jeauda, dokler otroka ne dosešeta starost 11 let. Domača fronta (Office of War Information, Washington, D. C.) Vsakemu živemu bitju, ki začne svoje življenje z oplojeno jajčno stanico, morajo hiti določene vse razvojne možnosti že v tej sami oplojeni stanici. In ker je nastajala oplojena jajčna stanica potom popolne združitve ene očetovske in ene materinske spolne stanice, je jasno, da morajo izvirati njene lastnosti, oziroma, kakor sedaj že vemo, njene zmožnosti deloma od očeta, deloma od matere. (Dalje prihodnjič.) <7 V Prosveti so dnevne svetovne ln delsvske vesti. Ali jih čltste vsak dan? ■ ' i — i i "DOKLER HE PADE ZADNJI STREL" V naslednjem9 naj dete najvažnejše dele izjave in navodila ravnatelja za vojno mobilizacijo Jamesa F. Byrnesa, kako preskrbeti potrebne delavske sile za bistveno važne vojne industrije. "Javnost v tej deželi se vara z mislijo, da je konec vojne neposredno pred nami. Nlkdo ne ve, kdaj se bo vojna končale. Mi pa moramo producirati vse do-telj, dokler ne pade zadnji strel. "Pri Cassinu in na obalah Normandije smo se naučili, da moremo ohraniti življenja mnogih naših vojakov, akO so na razpo lego zadostne količine artilerije in bomb. Naši čaatniki na boji Ščih zahtevajo radi tega, kot je to njihova pravica zahtevati, da se jim da še večje množine arti lerlje, bomb in municije. "Na polju onih maloštevilnih programov, kjer je produkcija zdaj nujno potrebna in obenem kritično pomanjkljiva, zahtevajo dejstva odločnega dela, da na bavimo vojski in mornarici te težke topove in municije, bom be, radarska naprave, tovorne avtomobile, tanke, materijal zu zidanje, plašče in šotore za brzc pohode naprej, katere delajo naše oborožene aile na vseh bojiščih a ve ta. • "Vojaške potrebe morajo biti na prvem mej^u — nad vsako mislijo, da bi se povečale izdelavo civilnih potrebščin.. Naš sovražnik ae opoteka, Ves je zmeden in kolena mu klecajo. Čas ja, da končamo svoje delo. Svojih mož, ki služijo v oboroženih silah, ne smemo pustiti na cedilu. "Odgovornost za preskrbe zadostnih delavskih moči za naše vojne tovarne Je jai-na in neoporečna ter pripada občinam. Občine pa morajo zadostiti tej svoji nalogi, ako hočemo biti zmožni, končati vojno brez uvedbe splošnega zakona za delo. Oni izmed nas, kl ao doma, morajo ravno tako trdo delati, kot se trdo bore vsi oni, ki so na bojiščih." težji industrijski fronti, jo dodal. Njih sloga je, da izdelujejo žile in mišice za naše vojake. VOJNA SE NI KONČANA! OSTANITE NA SVOJEM POSLU! zu i*"*«* letala .m.,«* boln. carico sap«**.,o štiri *or*sU4* ¥ «> I* obdala 414 « kombami v Haba JimaJu oa Boninakom otočja «00 mili od Tokia. MOSTIŠČA TU PRI NAS DOMA "Bojišča ao oddaljena na ti-aoče milj od nas. toda tudi »ni (mamo tukaj doma svoja mosti-šča," Je dejal ned »vno ravnatelj War Manpovver komisije McNutt, govoreč o delavskem vprašanju. On je objasnil, da so ta mostišča, na katera misli, bistveno važne vojne tovarne kot livarne, ladjedelnice, popravljal-nlce in lesna induNtrija. Spretnost in mišica ameriških delavcev, Je dejal McNutt, so del vojne* Bile naš« ga naroda — del udarnih čet naših armad invazije, McNutt Je dejal, da Jr pomanjkanje delavcev v kritičnih okrajih In v kritičnih Industrijah, kjer ae je pojavilo v tovarnah težke artilerije, municije, radarskih nsprsv, tankov, materiala za zidanje, pleščev In šotorov -r nevarnost za državo, v kateri se mora odzvati na dolžno«!-vsak delavec. V LADJEDELNICAH PRIMANJKUJE 30,000 DELAVCEV Ralph A. Bard, podtajnlk mornarico, nujno pozivu na "delo, podvojeno delo" v ludjedel-nicah mornarice in vseh nodjet-Jlh, ki delajo za mornarico, ter v priataniŠčnih napravah in zasebnih tovarnah in ladjedelnicah v vsej državi, ki delajo z mornarico. Naznanil je, da primanjkuje 30,000 delavcev v ladjedelnicah, pred vsem na obrežju Tihega oceana. Bard Je zahteval, da vsi mornariški nastavljene! "ostanejo na svojem poslu," neglede nu to, da je mnogo govoric o miru ln navzlic dogodkom v Evropi, ter da tako omogočijo naši mornarici, da "zvali na Japonce vae nakopičene sile nnfoga brodovje in naše produkcijo." Produkcijska bitka mornarice se ne bo končala, predno na !><» Japonska popolnoma potolči na Je dejal Bard, tako dn bl moralo biti zaposlenih v onem lotu ravno toliko delavcev v nuui mornariški industriji kot sedaj. "Mornarica se /anašu nu vas — In mi vemo, da je ne boste pustili ha cedilu," je Bard zaključil avoj pozive delavcem. Kaj je S" nemško vojno mornarico? ravno tako visok kot pu normalnem zdravljenju s penicilinom. racioniranje olja za kurjavo Urad za administracijo cen je zaustavil izdajanje odmerkov zu olje za kurjavo za naslednje potrebe: vroča voda, domača kurjava, domača razsvetljava, in sicer v vseh slučajih, v katerih ima gospodar na razpolago električne naprave za omenjene potrebe. Ta korak Je postal neizogibno potreben radi pomanjkanja petroleja in drugih vrst olja za kurjavo. Tum, kjer električne naprave niso primerne, bo odmerek zmanjšan nu maksimalno množino, kutero je mogoče prihraniti, ako se poslužuje gospodar svojih električnih naprav. kampanja za obiskovanje Sol je začela Sirom dežele Ameriški urad za vzgojo, federalna agentura za varnost In otroški urad pri ameriškem ministrstvu dela, so začeli s podporo Wur Manpovver komisije splošno kampanjo za obiskovanje šol, da hi tuko popravili naraščajoče pojema nje vplsova-nnja v srednje Šole (blgh schools). Urad za vzgojo in otroški u-rad sta povabila vae občinske skupine — učitelje, starše, delodajalce, delavske organizacije, politične prvake, dobrodelna društva in mladinske organizacije, ter tudi miudino samo — naj podpiru v svojem domačem ikiaju to šoslko kampanjo, v cilju, da se "dečki in deklice našega naroda vpišejo in ostanejo svojih srednjih šolah, dokler so v tej" starosti, vse doklt i ne dokončajo svojih tečajev, bodisi da Mi ves čus v Ml, bodisi da sledijo dobro sestavljenim pio-grarnom istočasnega dola In šolanja. Statistike vpisovanje v srednjih šolah in dela mladice naglaša jo veliko potiebo tega "r* ganiziranegu napora, uradi poudarjajo, da število vpisanih dijakov od h ta 11*40, ki Je bi J o najvišje v pogl du mladine v šolah v vaej /go-1 dovlni Amerike, /a nič manj kot 1,000,000 dijakov POSPEŠENO ZDRAVLJENJE GONOREJE Zdravniki ameriškega Publlr Hear It b Service pri federalni agenciji varnosti poročajo.* da pri čemer bolnikom ni treba več v bolnice. Serija S zdravljenj je končana v samo 7 in pol uruh. Druga metoda zahteva le eno zdruvlje-nje naslednji dan zjutraj. Bol-1 . niki morajo biti pri zdravniku1 London' (ONA)—Dobro infor-klinlki uli v njegovi ordlnaci- nulrnnl ncvtra,nl vlrl tfde- d» Jc ji le za nekaj minut vsakokrat vr,\ovnl l*^™1* nemške mor- - torej po petkrat ali šestkrat n?rice' •dmiral Doenitz, Izdal — kadar dobivajo injekcije pe- u , 'J?a moraJ° V8e nemške voj-nicilina ' ne ladJe. nastanjene v francoskih Ti dve metodi bOsta uporab- ,uk"h od Brest* do BUrritza, ljeni, ako potrebno in umeatnof^1^ prlatan« čim se za-nekoliko spremenjeni, povsod v?*niške *®te približajo njiho-tam, kjer čas ali druge okidnosti VJm ba*?m'tfr v *Pun- onemogočajo uporabo nonnal- sk" u,i*w M nega zdravljenja s penicilinom. I* J » b"riti ki zahteva 12 do 24-urno idrav- inJff'to Je> dokltr *c ne P<,to^ 1 Janje. Tako bo postalo mogo-l Mornariški iavadfnci sodijo, če, da bo penicilin še na bolj se ^ulo morale te nemško po- roki bazi uporabljen v okviru inu)uke ki že dwnM J«ko državnega programa za pobija-1 ^"MJ*™ ,n v nevarnem polo-nje veneričnlh bolezni. Obe umakniti v trenutku, ko novi metodi sUi zelo uspešni in do"eieJ° zavezniške aile kraje odstotek ozdravljenj je skoraj i S*un\wt in Tout> v Franciji, ker bo s tem pretrgana Še zadnja direktna zveza s zaledjem v Nemčiji in severni Franciji. Zavezniški pomorski izvedenci nočejo povedati, kolike so to nemške pomorske silo. Splošno sodijo pošnavald razmer, da velikih pomorskih enot ni v teh pristaniščih. Pač tja se nahajajo številne manjše ladje, od moU»rnlh torpednih čolnov pa do najmodernejših torpednih rušilcev, najbrže Še vedno v bazah ležečih v Biskajskem zalivu. Nobenega dvoma ne more biti o tem, da so zavezniki že ukrenili vse potrebno, da prestrežejo nemške ladje še predno dosežejo omenjena španska pristanišča kot: San Sebustian, Santander, Hilbao uli Gijon. Obenem pa sta ameriška In britanska vlada tudi že poskrbeli za to, da bodo nemški pomorščaki in njihove ladje zares internirani, ako bi jim uspelo uiti v Španijo. Zavezniki nikakor nočejo, da bi se ponovilo, kar ae Je sgodilo t moštvom nemške ladje Graf Spoc, ki Je po potopitvi avojo ladje imelo možnost, da se vkrca na druge nemške bojne ladje. Mogoče je tudi, da bodo nekatere nemške htdjc poskusile pobegniti v argentinske in Japonske luke, V vsakem slučaju pa bo oavobodltev Biakajakrga šaliva pomenila konec bitke na Atlantiku, Nemška pomorska grožnja bo s tem dejansko od-nravljena, prav kot Je bila nemška Luftwaffe po zavzetju Sicilije v Sredozemskem morju izločena kot grožnja za zavezniško plovbo. Nemške podmornice bodo še mogle prežuti tu in tam na zavezniške ladje, toda dejansko bo vendar pomorsko poglavje druge nemške svetovne vojne a tem /u kij učeno. kdo ne dobi olja za kurjavo Urad za administracijo cen je pooblastil lokalne War Priče & Rationing Boards, da zadrŽe odmerke za kurjavo z oljem vsem onim, ki oddujo naprave za kurjavo s premogom ali lesom, ali ki bi prodali te naprave brez zadostnega vzroka, le v cilju, da dobe olje za kurjavrr. znamka za sladkor At. 33 Sladkorna znamka št. 33 Wur Rution Book IV stopi v veljavo zu nakup pet funtov sladkorja dne 1. septembra 11144, Je naznanil urud u\ kontrolo cen. Kot druge sladkorne znamko, kl so zdaj v veljavi, bo ostala tudi znamka št. 33 veljavna brez o-mcjltve. Znamko, ki ao zdaj veljavne za pet funtov, ao št. 30, 31 in 32, Sladkorna znamka št. 40 velja za pet funtov sladkorja za kuhanje vse do 2H. februarja 1945. Načela OPA je, da stopi V veljavo po enu znamka /a sladkor vftaka dva ln pol meseca. položaj za papir je skrajno kritičen Ilarold Boeschensteln, |>oslov-nI ravnatelj Forcst Prod ur t* Mureau od uradu za vojno produkcijo, je podal izjavo, du popravi in objasnl nekatera ne-sporazumljenja glede položaja za lesno celulozo ln papir v Z jed, državah. Naglasuje naslednje torke: 1) pa|»ii m "karton" sta danes dvoje izredno kritičnih materij, kljub temu, de Je produkcija papirne celulozo mogočno narasla. 2) vojaške sile nimajo nobenih rcanlh rezerv - nasprotju s tem, kar trde ne-katerji krogi. 3) posledica je, da I Ki morda potrebno nekatere vojaške in druge bistveno važne zahteve kriti na ta način, da bodo dobave za civilne potrebe zmanjšane 4) povečanje produkcije papirja in vseh papirnih proizvodov je nujno potrebna. hise za sj00.000 vojnih delavcev John B. Blandford Jr., ravnatelj National Housing A»/«*ney pravi, da je bilo ser.idanlh o<1 ll>40 aem preko 2 7M 0OO hiš /u Tito pozdravlja Združeni odbor Združeni odbor Južnoslovan-sklh Amerlkuncev je prejel* od ministra Sava Kosanovlča sledeči branja v: "Bili smo sedem dni v domovini, Imel sem izvanrednu Izkustva ali v splošnem je bil to popolni dokaz mojega doaedanje-ga Kidanja. Bil sem toplo sprejet. Itaztolmačil sem obširno dobro delo Združenega odbora, kar je bilo sprejeto z velikim zadovoljstvom. Maršal Tito mi Je dal za načelnika La tiuardio avoj lastni revolver ln lepo pismo s slikA, Tito ln vsi voditelji pošiljajo celokupnemu odboru pozdrave." V zvezi z gornjim brzojavom Jo New Vork Times z dne 2ft, sv-gusta prinesel sledečo vest od AsNoclated Pressa: "f»lavni štab maršala Tita v Jugoslaviji, 24 avgusta. Maršal Tito pošilja svoj revolver, katt rctfa je skozi tri lete borlie v Jugoslaviji nosil s seboj, županu Nevv Yorka, La (iuardlli kot izraz svojega apoštovanjs. Dr, Suva Kosanovič, minister del v Jugo*lovanskl n,.«.nuni *rn pieso ms /a ......... - j««-----. jY, pat milijonov «00,000 vojnih do- vladi, ki Je nedavno poselil mar-! . lavcev In njih rodbin Skoro vm šala Tita, nosi (a dar za U zgradb*-začasne I šene njih /a vojne potrebe ao le in bodo po vojni potu* Dolžnost vsakees zdravega io zdaj na razpolago pospešene može napram donvrvtnl je, da se in jako enostavne metode /diav-prostovoljno Javi na posel v naj-1Ijenje gonoreje s penicilinom, r Ciuardlo, K« j«, pred kratkim, tekom svojega bivanja v New Voiku g. Kosanovič bil Imenovan na nedanje mesto, ga Je tu-n I«a (iuardta naprosil, da Izkazi njegovo občudovanje napram partizanski borbi Titu in narodni osvobodilni vojaki. V znak priznanja dolgega pri-I |atelj*tva župana za narodno o-»vol*»dlino vojsko, maršal Tito IMišlIjs avoj revolver skupno s odgovoi um."—- ZGJS A MIHAIL AKCIBASEV SANIN (Nadaljevanj«) Pri bufetu sta Sanin in Ivanov nekoliko pila. 'Torej srečno pot!" je žalostno rekel Ivanov. "Prijatelj, jaz imam vedno enako pot," se je nasmehnil Sanin; "jaz ne prosim od življenja nič m tudi ne pričakujem od njega nič. Konec pa ni nikoli srečen — starost in smrt, nič d rite« gega!" Prišla sta na peron in stala na prostem kraju pred vlakom. 'Torej zbogom!" "Zbogom!" Za oba se je nehote izšlo tako, da ste se poljubile. Vlak se je škripa je premaknil. ' "Eh, prijatelj! Kako sem te imel rad, kako sem te imel rad!" je nepričakovano zakričal Ivanov. 'Ti si bil zame edini pravi človek!" "In samo ti me še imaš rad!" se je nasmehnil Sanin. Skočil je na stopnice mimovozečega voza. "Se že peljemo!" je veselo zavpil. "Zbogom!" "Zbogom!" , , Hitro so stekli vozovi mimo Ivanova, kakor ds bi se nenadoma zmenili, da bodo nekam zbežali. V temi se je zasvetila rdeča svetiljka in še dolgo rdela v temi, kakor da ne bi šla dalje. Ivanov je gledal za vlakom in je bil žalosten in otožen. Pobito je lezel po mestnih ulicah in gledal njene drobne, revne luči. "Napil bi ae ali kaj?" se je vprašal in bleda, suha prikazen dolgega, brezbarvnega življenja je atopila ž njim v pivnico. XVI. V soparnem in tesnem vozu so medlo brlele svetil j ke in med zibajočimi se sencami od dima in motnimi lisami od lučič so mrgoleli pobiti, razmršeni ljudje. Sanin je sedel zraven treh kmetov. Ko je vstopil, so se nekaj pogovarjali in eden, ki ga je bilo slabo videti v temi, je dejal: 'Tak praviš, da je slabo?" "Nič ne bo," je odvfoil z visokim, hrapavim glaaom star, okoren kmet poleg Sanina. "Oni gledajo samo zase, za nas ne bodo hoteli obubožati. Govoriti je lahko, ampak kadar pride za kožo, potem ti pa tisti izpije kri, ki je močnejši." "Kaj pa še vendar čakate?" je vprašal Sanin, ki je takoj razumel, kaj je predmet težkega in zoprnega pogovora. Starček ae je obrnil k njemu in razprostrl roke: "Kaj pa hočeš napraviti?" Sanin je vstal in odšel na drug kraj. 2e pre«, več je bil alt teh ljudi, ki ao živeU kot živina in ki Še do sedaj niso ne sami poginili, ne drugih uničili, ampak vedno životarili svoje živinsko življenje in medlo upali na nekak čudež, ki ga ne bodo učakali in ki ao v pričakovanju 1 nanj pomrli že milijoni in milijoni njim podobnih ljudi. * - ' Bila je noč. Vsi so že spali, samo nasproti Sanina se je malomeščan v dolgi suknji hudobno zmerjal z ženo, ki je boječe molčala in samo krčevito obračala svoje prestrašene oči. "Le počakaj, mrha, bo že prišel čas, ko ti jih bom pokazal," je sikal meščan kot pohojen gad. Sanin je že zadremal, ko ga je prebudila ženska s svojim bolestnim stokom. Meščan je urno opustil roko, toda Sanin je še utegnil videti, kako je on s prati vrtil ženski prsi. "Dragi moj, ti si pa živina!" je jezno rekel Sanin. - Meščan je prestrašen molčal, ga plaho gledal z majhnimi, hudobnimi očešci m nekako kazal zobe. Sanin ga je z gnusom pogledal in odšel ven. Ko je šel akozi vagon, je videl množico ljudi, ki so bili malone zavaljeni drug na drugega. Že se je svitalo in skozi okno je prihajala bleda, modrikasta svetloba; pri njej so bili videti obrazi mrtvi, nekake pliriie m otožne sence so begale po njih ter jim dajale onemogel in mu-čeniški izraz. ' Zunaj je Sanin na vao moč dihnil vase sveži, jutranji zrak. # "Zoprna reč je človek!" je Sanin ne mislil, ampak čutil in rad bi takoj vsaj za nekaj časa odšel stran od vseh teh ljudi, od vlaka, od soparnega zraka, doma ln ropotanja. Zarja je že očitno zaaijala na obzorju. Zadnje, blede in občutljive nočne sence so brez sledu uhajale nazaj v nočno temo, ki je izginjala daleč v stepi. Ne da bi se dolgo pomišljal, je atopil Sanin na zadnjo stopnico vagona, zamahnil z roko nad svojim praznim kovčegom in skočil na tla. Ropotaaje in z žvižgom je švignil mimo njega vlak, zemlja mu je skočila izpod nog in Sanin je padel na vnoker pesek na naaipu. Rdeča, zadnja 8vetiljka je bila že daleč, ko se je Sanin dvignil in se samemu aebi amehljal. "Tudi to je lepo!" je rekel glaano in z užitkom avobodno in glaano zavriskal. Široko in proatrano je bilo krog njega. Še zelena, jeaeneaka trava se je razproatirala na vse atrani po neakončnem, ravnem polju in tonila v daljnih,jutranjih meglah. Sanin je lahko dihal m veselih oči zrl v neskončno zemeljsko daljavo. Širokih, krepkih korakov je odhajal vedno dalje in dalje proti svetlemu in veselemu evitu zarje. Ko ae je pe prebudila stepe in vzplapolala v svojih zelenih in sinjih daljavah, ko se je odela z neob-sežno nebesno kupolo in je naravnost proti njemu vzšlo smejoče se, svetlo polnce, je bilo videti, kakor da bi šel Sanin njemu naaproti. (Konec.) ČRTICE (1911-1913) IVAN CANKAR MONA LISA Prav v tistem trenotku je mož spustil zatvornico svoje besedne povodnji in je vsta čiato brez povoda. "Nikar ne zameri... toda glej, moji ženi se pozna, da je zaspana. Če Je človek navajen na domače ognjišče ... na skrivnostni vrt . . f Zbogom, dragi prijatelj, zbogom! Lahko noči" Stisnil in stresel ml je trikrat obedve roki; gospa se jo narahlo poklonila, zelo narahlo. Dolgi fant je šel za njima kakor senca.— Jaz sem bil premagan, na tla pobit, kakor sem že povedal. Nobene pametne miali nisem zalotil tisti večer, ne vso dolgo noč. Gorelo mi je v glavi, bolan sem bil. Kar je pleealo pred mojimi očmi, nleo bile ne misli, ne podobe, temveč ose in muhe. Od zgodnje mledoeti aem človek, ki imam načela in ae nikoli nisem pehal za ideali. V šoli ni- Ko ao aort amertikl nadboaabniki B tt metali bombe na Jeklar ne v Anehanu. Mandiurlja ... To ao )e agodilo N. tulijo in poeledi ce ao vae) dol on vidne aa oliki. 4 aem bil nikoli zaprt. V uradu nikoli nisem dobil ukora. V javnem življenju, tako literarnem kakor političnem, sem bil zmerom navdušen ... ne navdušen, temveč nevdan za zmeren na predek. Moje življenje je čiato in belo kakor arlatokrataka dlan. Če ae izprašam avojih grehov, oetaneta prazna papir in apoved-nica. Svojo ženo ljubim, kakor ae apodobl; ne pretepam je ln jI tudi ne kratim nobenega veselja, kl se strinja z mojim sta-novakim ugledom. Svoje otroke vzgajam v versko-nravnem duhu, kakor je zaplaano. Tako bi atal lahko pred vaaklm sodnikom v življenju in po smrti vea trd in miren kakor ^tala na JCfMU. jDrugače se je zgodilo. Tisti večer se Je zasukalo moje življenje, pogledalo je na mračno večerno stran ln ni moglo odvrniti oči. Vse, kar je bilo v meni, Je izginilo, utopilo ae; oatalo mi je komaj še ime. Saj al rekel sam, da je moj obraz mrtvaški in da sem puat in aiv. Zjutraj po tistem večeru aem poskušal zbrati svoje misli—kakor da bi segal za kapeljni v plitko vodo. "Sanj«- pač niso bile ... Takih irnkastih prismojencev ni v sanjah. Tudi Monne Lise ne ... Zdaj pojdem tja, v kajbico, v skrivnostni vrt . . . Kako bi tja, kod drži cesta?. To je zdaj poglavitno. je vse!" Takrat se je vzdignilo pred mojim čelom kakor zid. Ne mo* rem ga prodreti z očmi, da bl videl paradiž; ne morem ga pre-skočiti, da bi planil v večno življenje ah v brezdanjo smrt; kako bi ga i / pod kopel a temi noh-tovi? Nikjer ni poti. na vseh štirih atraneh je zastražen paradiž . . . Če bi prišel in pozvonil, bl se prikasala med durmi stara alu-žabntca a mozohčaatim obrazom. 1 Po odkritju večje oficirsko sarote proti Hitlerju Je nemški dlkia tor dal poete viti pred "ljudsko sodišče" več visokih JunkerJev. Na sliki Je videti feldmaršala von Wltslobena. ki ao Je šaman aago-t ar J al pred "aodiščem." BU Je obsojen na smrt s obešen Jem. ka kor tudi aedem drugih višjih oficirjev. JunkerJl ao proti Hitlerju začeli kovati sarote šele potem, ko so uvideli, da Je Nemčija usojena por asu. Dokler Je "blltskrlegal" in odrejal največje barbar ščine. ao »u burno ploskali... srepim pogledom in škrbastimi ustmi. "Kaj bi radi?" "Ali je gospod ..." "Ne gospoda in ne gospe ni doma; nikoli jih ni!" In $uri bi se ropotoma zaprle. Pozneje so mi povedali, da je bilo, rea tako, vselej kadar je trepetajoča roka trkala na duri paradiža. Če bl mu rekel: "TI, pridi k meni; jutri je moj god..." . "Ne morem, ne morem!" bi hitel. "Ne morem nikamor zdoma!' Domače ognjišče, sveti hram .. . Sploh pa—kaj je god? Stara šega, ki ljudem le nepri-like dela ..." Pozneje ao mi povedali, da je bilo res tako; vselej, kadar se je koprnenje po krivih potih oj?o-tekalo v paradiž. Če bi ju Obadva pozdravil na cesti in se jima spoštljivo pridružil: v ' /'Dovolite . . ." * "Nikakor ne, prosim, gospod! Tolika ljubeznivost ... pozna se ti, da si truden, počitka potreben . . . Tudi moja žena, sirota . . ." In tako dalje, vrag ga vzemi! Povedali so mi, da je bilo res tako, kadar je vzdihovala za njima trubadurska ljubezen.— Vse to so bile same nesjjamet-ne misli, blodne podobe, ki so se užigale in so ugašale, kakor se vzdigajo in padajo iskre iz plamena v plamen. Ena sama misel je bila v moji pameti kakor zagozda, tista misel: "Kako v kajbico, kako v paradiž, v skrivnostni vrt?" ' Misel je bila vsa otroška in neumna; ali bila je kakor smrt, ki ne odneha do zadnjega. In bila je kakor človek, ki se utaplja, utopiti neČe ter lovi z rokami, da bi zgrabil zrak. V vsem tem blodnem Iskanju, v vsej bolesti se je svetil pred mojimi očmi njen smehljaj ln je vabil, kakor vabi solnce jetnika. Ne vem, kakšni so bili, kako so minili tisti dnevi. V uradu sem dobil prvi ukor v svojem dolgem, poštenem življenju. Svetnik me je jpoklical in me je vprašal s takim glasom, kakor da bi, me ošvrknil po licu: "Kako je, gospod Lamut? Ali vam je teta umrla?" "Kakšna teta?" sem jecljal osupel in neumen. "Nimam tete!" "Saj ste si bili dovolili čisto samovoljno tridneven dopust!" Strmel sem, ker nisem vedel prav ničesar o dopustu. Mislil sem ves čas, da sem bil v pisar ni, pa sem hodil ne vem kod. "Ali ste bolni?" je vprašal svetnik in me je pogledal srepo izpod naočnikov. "Ne . . . kako bolan?" "Torej ste pohajkovali tri dn| in tri noči, brez dovoljenja pohajkovali in pijančevali tudi, oči vas razodevajo! Če bi ne bili pametno služili že sedem let... poberite se v božjem imenu!" Grob človek je, toda v srcu blag. Ob njegovi pridigi sem iz prveidel, da ni v nevarnosti le moja sreča in moje življenje, temveč tudi moj stanovski ugled. Vse se je zibalo na klini. Zato sem sklenil, da nagnem klino, pa naj pade vse kamorkoli, na to ali na ono stran; vse, življenje, sreča in stanovski ugled. Ko sem šel tisti večer iz pisarne ter stopil iz veže na ulico, sem ugledal Bennatija skoraj nos ob nos. Odskočil je za korak, nato pa me je zgrabil za roke ter jih je stiskal in stresal po svoji gnusni navadi. "Ali je mogoče? Ali je mogoče?" "Pozdravljam!" sem rekel in nisem vedel, kaj bi. "Tolikokrat sem te videl, hitel za teboj, iskal sem te, pe si Izginil kakor megla ... kakor vešča v grm!" "Kje videl?" sem se začudil. Nato se je začudil sam ie bolj, tako da je tlesknil z rokama ter povzdignil oči. kuharska knjiga: Recipes of Ali Nations . RECEPTI VSEH NARODOV NOVA IZDAJA STANE SEDAJ »3.00 —■►Knjiga je trdo vezana in Ima 821 atrani^— Recepti aa napisani v »«dl v Jesttna naroda, ki mn Ja kaka Jed Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zaninttjo za kuhanje in se hočejo v njem čimbolj izvežbati in IzpopolnflBV Naročite pri KNJI6ARNI SLOVENIC PUBUSHIN6 CO. tli Weet lttk Street Hew York IL M. T. "Kje videl! Ali nisi bil pod mojim oknom vsak večer—pol dne in pol noči! Saj ne vem, če si prihajal nalašč pod moje okno; morda si se tam le izpreha-jal, ker ti je cesta všeč, dasi nič posebnega ni ta naša cesta in temna je in ozka in tlak je ves razdejan . . , To mestno gospodarstvo! Magnatom elektriko, nam petrolej, pa še ta skopo merjen! . . . Sploh pa ima vsak človek svoj poseben okus; jaz< na primer, se najrajši izpreha-jam po kolovozih na ljubljanskem polju; včasih obtičim do gležnjev v blatu. Zakaj bi se ti ne izprehajal po naši cesti? Morda študiraš ljudstva, njega pocestne šege in navade ... ti, ki stojiš takorekoč sredi kulturnega viharja m gledaš z drugačnimi očmi nego mi, ki smo, kako bi rekel, le smeti v domačiji človeštva ... V nedeljo, na primer, sem bil v Jakopičevem paviljonu ... ali si bil že tam?" Ne vem!" sem odgovoril. Ploha me je bila vsega omamila. "Kako ... ne vem!" se je začudil, skoraj prestrašil. "Tak dogodek, mejnik bi rekel... pa bi šel človek mimo in bi pozabil... Ali, prijatelj, ne varaj me! Poznam te, vidim tvoj nasmeh!" Nisem se bil nasmehnil; njegove besede so mi padale kakor trda toča v obraz, tako da je bil ves leden. "Misliš si: kaj bi razodeval vi soke občutke ljudem, ki stoje takorekoč pod hribom, ko se ti razgleduješ, po vesoljnosti? . . . Toda vprašam te: čemu bi tudi pohleven črviček ne pogledal v solnce? ... Ko sem bil v paviljonu, sem občutil vso svojo ne-vrednost. Kakor cestninar v cerkvi ... Še 'svojemu srcu si nisem jupal reči: glej, to je umetnost, je lepota! Kaj veš, cestninar, kaj je lepota!" Poklekni in moli! . . . Prosim te, prijatelj, nikar me ne zasmehuj! Ti, seveda, stojiš pokonci pred lepoto, kakor pravičnik pred Bogom." Nenadoma se je čudno spačil njegov obraz; zadobil je ko odurno, zlagano, čisto ško ponižnost. "Kako bi sodil umetnost ko jo gledati komaj upam ' Ti n. učen in moder, stojiš takoi* sredi kulturnega viharja jatelj! Jutri bo -praznik in* nedeljah in praznikih, saj J se zanimam za umetnost stopim v božji hram Ali bi hotel, ali bi se ne i>oni/al previsoka je prošnja!" "Kaj bi rad?" sem vpriy sam sem čutil, da se mi plas se od srda in studa. "Ali bi ne hotel pomagati t* mojim nevrednim očem daU gledale, kakor se lepota SDOd gledati?..." 1 Še preden je vse do kra' zblebetal in zvihral, mi je bilo pri srcu, da bi zavriskal in