St. 59.
V	Ljubljani, sobota 27. novembra 1920.	Leto	L
Nova Pravda
GLASILO NARODNO hSOCIJALISTICNB STRANKE.
Uredništvo:
Ljubljana, Stari trg št 19. Telefon St. 359.
izhaja dnevno
Posamezna številka velja 1 krono
Upravnifitvo: Ljubljana, Gradišče 7, levo. T. 77. Naročnina; Mesečno 12 K. Inserati po dogovoru.
Mi vstajamo in vas je strah!
bolite vsi narodno-socijalistično stranko!
Generalovo poslednje povelje.
JDS generalštab izdaja pred odločilnim spopadom poslednja povelj®. Nekatera so ganijivo otročja, tako n. pr. Kukovčeva »pohvala zvestim demokratom«, ki spominja na stare habsburške oglase >\lojim narodom«, druga pa so ostrejša in bolj sikajoča, kakor je pač temperament kakšnega generala.
Tudi vrhovni komandant vseh liberalcev, Dr. Gregor Žerjav se je oglasil v sinočnjem »Narodu« (medtem se bo zgodilo to seveda tudi v »Jutru«) s svojim zadnjim bejelom na JDS.
Iz tege fermana je treba ponatisniti zelo značilen odstavek, ki smo ga mi seveda prebrali s šklepetajočimi zobmi in drhtečimi koleni. Povelje oberkomandanta pravi:
»JDS bo po volitvah, kar se strankarske solidarnosti tiče, svoje stališče bistveno spremenila. Držali se bomo stališča: Zvestoba za zvestobo. Tisočim prošnjam sem ustregel (Ober-sultan Žerjav namreč op. ur.), ne d$ bi le za trenutek vprašal po stranki in po lastnem interesu. Sedaj pa treba strožje discipline (ali vam niso že polne hlače? op. ur.) Kdor nas v nedeljo ne bo poznal, tega mi ne bomo več poznali«.
Imenitno! Ali mogoče ne? General, ki je dosedaj mahal z bičem, kaže n« škorpijone, ki jih ima pripravljene.
O logiki v tem befelu ni treba govoriti. Volitve so tajne, toda bistroumni Groga jih bo že izvohal tiste, ki so zanj. Mogoče jih bo res — saj gniloba smrdi daleč okrog.
In s takimi grožnjami 'se upa JDS na dan, dan pred volitvami. Prokleto jim slaba prede, če mora sam najvišji general med feldžendarje. Seveda je pa to nam zelo razumljivo. Proti klerikalizmu rohneti in sedeti za kavarniško mizo ali pa v oštariji, to ni težko politično delo. Tako so delali politiko naši liberalci vedno. Medtem je pa klerikalizem organiziral po deželi in širil svoje politične šole in oklepal ljudstvo v verige duševnega suženstva. Liberalec je pa mislil, da je opravil vse, če je pri svojih litrih na veselicah, zabavljal
Volilo, v nedelj ©“metlo" v roko!
t
Dve leti se že^ pritožujemo nad neznosnimi razmerami, ki so zavladale v naši državi po krivdi naših strankarskih narodnih predstavnikov, ki so ves čas obstoja začasnega narodnega predstavništva Verificirali mandate in se kregali za kvorum. Namesto, da bi delali ter cieliii rane, ki nam jih je zasekala vojna, so se neprestano prepirali med seboj. Kar so sklenili, je bilo vse v škodo ljudstva in v korist kapitalistov. Tudi izguba Koroške in Primorske gre na njih rovaš. Sedaj so vendarle uslišali naše proteste in nam dali volitve. Usoda Jugoslavije je sedaj v naših rokah. Kakor si bomo postlali, tako bomo ležali! Da bi se stari grešniki spokorili, na to ni misliti. Če nočemo, da bi še zanaprej gospodarili v državi strankarji, ki jim je lastni žep in stranka vse, narod pa nič, moramo vzeti v roko metlo ter v nedeljo pomesti ž njimi. Smejali se nam bodo, če jih zopet volimo, ko smo tolikokrat protestirali proti njim. Zapomnite si, volilci! Ako ne pomedemo s strankarji, jim damo zaupnico! Če so doslej tako brezvestno sebično in strankarsko postopali, ko jih narod niti volil ni, se bodo kot voljeni poslanci izkazali še veliko slabše. Kdo je tako nezaveden, da bi tega ne vedel? Ne dajte se premotiti, volilci! Sedaj se vam hinavsko ližejo, da bi dohili vaše glasove, med seboj pa govore o volilnih backih. Izurjeni so v lažeh dobro plačani hlapci kapitalistov, ki sedaj hodijo okrog vas.
y ^ nomuiiKUi^ ■ »II   m	...
C s so vase interese dosedaj izdajali, jih bodo izdajali tudi za naprej. Sedaj je čas, zato premislite dobro, kar vam govorijo vaši prijatelji. Vi vsi, ki živite od dela svojih rok ali uma, dalavci, uradniki, mali obrtniki in kmetje, vi vsi, ki trpite pod pezo kapitalističnih pijavk, upoštevajte naše odkritosrčne besede! Širite jih med svojimi tovariši in pobijajte vstrajno prazne fraze naših nasprotnikov o cepitvi naprednih glasov, nezmožnosti naših kandidatov itd. Poštenih mož Čistih rok potrebujemo. Pobijajte agitacijsko premoč kapitalističnih milijonov z žilavo osebno delavnostjo! Vaša dolžnost je, da volite novo stranko, ki je bila za vas ustanovljena, namreč narodno-socijalistično stranko. Te stranke se boje kapitalisti, izkoriščevalci naroda, zato jo neprestane napadajo v svojih časopisih.
Ta stranka ni bila zastopana $e v parlamentu, ne v vladi in ni soodgovorna za grehe starih strank. Pomedimo s starimi strankami in volimo novo stranko, ki, zastopa interese vseh zatiranih, zapostavljenih in brezpravnih, ki je narodna in socialistična ob enem, volimo vsi
Narodn©-s©ci$aMstičn<o> stranko. Pometači.
čez farje. Zato je pa šlo naše življenje rakovo pot. @8$ .-JBH
Proti duševnemu suženjstvu, ki ga mečejo nad ljudstvo klerikalci, je eno edino orožje: iti med narod, med njim živeti, ž njim misliti, zanj se truditi; zanesti je treba izobrazbo med vse ljudske sloje in vse ljudi smatrati za svoje brate!
Tak je naš program in zanj bodo v nedeljo glasovali vsi, ki so zrastli iz ljudstva in se mu niso odtujili ter zašli med kaste, ki delajo politiko po kavarnah.
Poslednje povelje dr. Žerjava je nemoralen čin, s katerim vodja JDS zanika ljudstvo in prizna samo svojo stranko. V tem povelju obeta svojim pristašem kar očitno koruptno pro-tekcijo; ljudstvu, ki bi hotelo imeti drugačno voljo kakor gospod Gregor Žerjav, pa kaže gajžlo.
Da pa po Žerjavovih tvižah ne bo plesalo, bo pokazalo ljudstvo pri volitvah.
Salem alejkum, presvitli sultan!
Zgodovina naše stranke.
Somišljeniki!
Volilec je vsak jugoslovanski državljan, ki je dopolnil 21 leto in je vpisan v volilni imenik.
Za volitev se ne razpošiljajo nobene legitimacije, kakor je bilo do-sedaj običajno.
Vsak naj torej pride brez vsakega obvestila na volišče, kjer je vpisan v volilni imenik. Tam naj komisiji pove svoje ime, poklic in stanovanje. Vsak naj vzame s seboj domovni ali krstni list, ali delavsko knjigo, potni ali orožni
list, sploh kakršnokoli uradno legitimacijo, da izkaže svoje identiteto, ako bi zahtevala komisija.
Krogljico naj izpusti v volilno skrinjico s modro (plavo) listo. Za vse naše somišljenike obstoja, volilna dolžnost,
to
v.*;"š3
'V-.-
as
mm Hlapci.
Pes je vajen biča. Bolj ko ga bičaš, temrajšc te ima- Malo zacvili, pa je vse dobro. Tako je vajen biča, da brez njega ne mort^ živeti. Tudi mi smo se navadili biča. Stoletno robstvo je iz nas napravilo hlapce. Kaj bi na stvari izpreminjah, vse naj ostane pri starem. Naj ostanejo klerikalci in liberalci, ker bi bilo dolgočasno brez njih. Če smo tudi kleli in se priduševali, da hočemo obračunati ž njimi, sedaj ob volitvah naj bo vse zopet pozabljeno. Najboljše je, da tako ostane, kakor je. Mi nismo ustvarjeni za novi svet, od nekdaj smo bili hlapci in ne mogli bi se privaditi novemu življenju. Naj narodni socija-listi vpijejo kakor hočejo, naj nam še v tako živi luči slikajo naše sovražnike klerikalnega in liberalnega kova, mi jim ne moremo slediti, ker smo hlapčevske duše. V temi smo živeli, zato bi se težko privadili solncu. Oklepe smo imeli na rokah in nogah in duši in ne mogli bi se privaditi svobodnemu, novemu življenju. Smo zato, da nas bičajo do konca naših dni, smo rod, ki mora umreti v suženjskih verigah, v temi.
Povsod je svetovna vojna prinesla svež žarek svobode. Narodi so vstajali in se poslavljali od preteklosti. Tlačeni so začutili žarek svobode, porojen iz potokov krvi. Srce je zakoprnelo slehernemu po višjem življenju.
Pri nas smo praznovali samo par dni. Potem pa smo spet zahrepeneli po pasjem življenju. Nismo za svobodo, smo rojeni hlapci, ki ne morejo živeti brez gospodarja, ki jih biča. V davnih dneh so nam dali Ilirijo. Sli smo pod Avstrijo, pod katero smo vzdihovali dolga leta. Dali so nam Jugoslavije — spet nas vleče v avstrijske spone. Ne, mi nismo ustvarjeni za svobodo. Kar smrdi po starih geslih, vse je za nas privlačno. Klerikalizem in liberalizem, cerkvena hierarhija in posvetna^ plutokracija — vse, vse, kar je v diament-ralnem nasprotju s svobodo, nas vabi pod svoj ščit.
Vladajo naj klerikalci in liberalci, najbolj konservativne in strankarske stranke, da bo narod na večne čase zasužnjen; da bo, na mesto da bi ostal močan in jak, sposoben rešiti zasužnjene primorske in koroške brate, ležal brez moči pred svojimi despoti na tleh
r -vvr* •«. .~c
v prahu ter jin prosil odpuščanja, ce se’ je kedaj pregrešil proti njim.
Ne, ne, mi nismo ljudje, vredni svobode. Mi smo ustvarjeni za bič, nas se mora krvavo tepsti noč in dan, da se streznimo in spametujemo. Mi smo sužnji kapitalistov in narodnih nasprotnikov. Samo momenti so, ko se spomnimo, da smo na napačni poti, Sklenemo poboljšati se. Ne gre! Ostane naj vse pri starem! Hlapčujmo naprej, nad nami naj gospodarijo od boga postavljeni. Za sužnja ni samoodločbe, za sužnja je bič.
„Saj smo tudi mi z vami narodnimi socijalisti, ki rušite stari svet in ustvarjate novega, ki hočete novega človeka, prostega vseh predsodkov, duševno in telesno jakega, poštenega in dobrega, odklanjajočega vsako nasilje in krivico, toda naši gospodarji vajeni smo jih, no moremo se odločiti in stopiti na pot novega življenja." Koliko jih je, ki hočejo biti naši, pa nimajo moči, da bi strgali verige, ki jih priklepajo na njihove gospodarje. Nimajo moči, da bi se dvignili!
Mi smo se dvignili preko oklepov duha in ne poznamo obzirov. Gremo ravno pot. Svobodno se krečemo in bijemo po starem svetu, polnem krivic in nepoštenja. Prvi so se nam pridružili najbednejši med bednimi. Prole tarči pod zemljo in na zemlji, ki jim kapitalistična družba ni omogočila višjega duševnega poleta, so sc prvi odzvali pesmi svobode. Močna' pest, stiskajoča težko kladivo, ruši stare stavbe in ustvarja novi svet. Z vso silo hije po svetu ponižnih, neznačajnih hlapcev in seka pot v boljšo našo bodočnost. Rod hlapcev, ki so srečni samo pod mizo svojih gospodarjev, mora izginiti.
28. novembra se bije boj tned starim in novim svetom, med krepkimi svobodnimi in mislečimi značaji na eni in pomilovanja vrednimi hlapci na drugi strani. 28. november bo poda! jasno sliko, koliko nas je pijonirjev ki gradimo novo stavbo. Boj sc vodi proti gospodarjem starega sveta in njihdvim hlapcem.
Z vsemi močmi v agitacijski boj! - Mi nimamo miljonov! Nadomestimo jih z žilavo delavnostjo! Od osebe do osebe naj gre naša misel! Zadnji dan je!
nmišlieniM!
a
Za narodne socijalistc obstoja volilna dolžnost! V nedeljo vsi na volišče! „Malkontenti na plan!
Iz malih početkov se je razvila NSS. Korenine segajo sicer daleč pred vojsko. V Ljubljani se je osnovala leta 1908. Narodna delavska organizacija, (NDO), ki se je krasno razvijala in bila trn v peti avstrijski vladi in poziciji. Z vsemi sredstvi so jo zatirali in slednjič razpustili. Osnovala se je že prej v Trstu NDO, katere soustanovitelj in ves čas njenega obstoja zvest sodelovalcc je bil dr. Ribar. Da > se je slovenski živelj v Trstu tako okrepil in da je bila slovenska narodna zavest v Trstu tako živa, je zasluga baš NDO. Skoraj vsi uspehi Slovenstva v Trstu so zasluga NDO. V Ljubljani se je po polletnem presledku ustanovila narodno - socijalna zveza (NSZ) kot naslednica razpuščene ljubljanske NDO, ki se je krepko razvijala. Spomnimo samo na narodno -socijalistični kongres, ki ga je priredila Nar. soc. zveza 1- 1913 v Ljubljani v Narodnem domu, na izlet s posebnim vlakom v Trst in na poset tržaške NDO v Ljubljani avgusta 1913.
Kot. posebna veja NDO se je osnovala Zveza jugoslovanskih železničarjev (ZJŽ), ki si je stekla največjih zaslug za probujo in organizacijo ter obrambo slovenskih železničarjev pred in medvojsko.
Ob izbruhu svetovne vojne je avstrijska vlada takoj ustavila vso delovanje ljubljanske Nar. soc. zveze, ter 'udušila vsak narodni - socijalističen pokret, med tem ko je mednarodna, v resnici pa netnškutarska socijalno demokratična stranka smela neovirano delovati naprej.
Slovenske železničarje- člane ZJ2 so preganjali, isto tako odbornike in člane NDO v Trstu in NSZ v Ljubljani.
Po prevratu sta se postavili na vlado liberalna in klerikalna stranka ter sta v svoji zaslepljenosti privzeli tudi od avstrijske vlade čuvano soci-jalnodemokratsko stranko, popolnoma pa sta prezrli NDO v Trstu in NSZ v Ljubljani. Res je, da takrat formelno nista obstojali, ker ju je avstrijska vlada bila razpustila, a struja je obstojala, čeprav so bili njeni voditelji razpršeni po vsem svetu na vseh frontah, v vseh vojnih ujetništvih. Ker je bila prva narodna vlada v Ljubljani (191S-1919) sestavljena iz avstrofilskih zastopnikov JDS in SLS ter internaci-jonalno - nemškutarske socijaldemo-kraške stranke (JSDS), je bilo njeno delovanje v sramoto in pogubo slovenskega naroda. Korošci - Nemci so prosili naj bi zasedle jugoslovanske čete Celovec in Beljak, a „narodna“ vlada tega ni storila. Sc celo branila je poveljnikom čet in polkov, ki so se vračali s fronte, ter hoteli zasesti Koroško- Kratkovidni „vsemodri‘‘ dr. Tavčar, takratni poverjenik za prehrano, je dejal da še za Kranjsko nimamo živil, kaj še le, da bi mogel prevzeti Koroško. Medtem so pa na Koroškem iz velikanskih skladišč pri Beljaku in Celovcu kmetje cele tedne z vozovi odvažali živež in druge stva. ri. Ko bi ne bili gospodje prve narodne vlade tako oskosrčni, bi imeli Slovenci danes celo Koroško z bogatim plenom, lstotako so zamudili ugodno priliko radi Primorske, Maribora in Štajerskega bi tudi ne Imeli, da nista Narodni svet v Mariboru in general Majster na svojo pest nastopila ter rešila vse. Narodna vlada s svojim cincanjem in oskosrčnim staličšem je skvarila vse, in zgodovina bo o njej izrčkla bridko obsodbo.
Liberalci in klerikalci so v lepi slogi protežirali brezdomovinske so-cijaldcmokratje, ter jirr dajaii t «*sta pri vladi, od katerih jim ni po njih moči pristojala niti desotma. Celo stare - grče, kot dr lavčar, korifejc kot vitez Pogačnik so ležali na trebuhu pred nemškutarskimi so-ciji. Ti so pa položaj izrabljali kar najbolj, spravljati svoje ljudi v državne službe ter pridno krmili svoje organizacije iz državnih jasli. Postavili so vrtnarje; inženir Šte^i je postal obrtni nadzornik, dr. Lemcž visok uradnik
poverjeništva za socijalno skrb itd.
In kaj so delali ti ljudje?! Podpihovali so delavstvo vsepovsod in ga hujskali zoper državo in za republiko. Strajk je sledil štrajku, draginja pa je rastia.
Delavce in uradnike, ki so bili narodno zavedni ter niso hoteli trobiti v njih brezdomovinski, t. j. nemčurski rog socijaldemokratov so terorizirali in preganjali. V Mariboru n. pr. so slovenske delavce nemčurji metali s si-lo iz delavnic in ko je bilo celo ravnateljstvo južnih železnic prisiljeno, da je odpustila nasilneže, jih je morala vzeti nazaj, ker so intervenirali zanje soc. demokrati, druge slovenske .stranke pa niso zganile niti z mazincem v obrambo zatiranih slovenskih detav-cev.
Pod zaščito in protekcijo socijal-demokraške stranke JSDS, kakor tudi JDS in SLS se je širila komunistična propaganda, slovenskim delavcem 111 uradnikom pa so metali polena .pod noge. Slovenski železničarji so sc žrtvovali ter garali, v plačilo za to pa se jih je preziralo. Po polomu na Koroškem so bili baš narodno zavedni slov. železničarji, ki so vpostavili promet.
In kaj je bila zahvala? Da vlada ni • hotela niti sprejeti njihove deputacijc, pač pa je sprejela socijaldemokraško -
Slovenski narodno-zavedni uradniki, ki so zvesto delali, so se zapostavljali, protežirali pa so sc notorični mlačneži in celo nemškutarji.
Tudi pri vojaščini ni bilo nič bolje. Sprejemali so se nemškutarski oficirji, Slovenci pa, ki so se žrtvovali za jugoslovansko idejo, ki so bili pod vsled tega pod Avstrijo kot politično nezanesljivi preganjani, so se odkla njali. Odklanjali so se tudi dobrovoljci in to vse je bi! vpliv naše narodne vlade
Se sto m	sto grehov	bi	lahko-naštel,	ki jih je	povzročilo	napačno člo-
vekoljubje, nesrečna neodločnost in zločinsko samoljublje vodilnih inož vladajočih strank. Kaj čuda, da je postajal odpor čimdalje večji in da se je struja poštenomislečih narodnih delavcev	množila.	Slednjič se	je	ta opozicija	organizirala v Narodno	- socijali-
stični stranki. Liberalni mladini, ki so imeli, kakor je bilo videti, še nekaj idealizma v sebi, so skušali s to strujo doseči sporazum, ter vreči liberalne starine. Dr. Žerjav in tovariši so si mnogo prizadevali, da pride do kompromisa med NSS in njimi, a ker NSS ni popustila od svojih načel, ter se ni hotela vezati s koruptno JDS, so liberalni mladini zavrgli idealizem in sklenili premirje s starini.
Struja ali „strančica“ narodno čutečih delavcev in uradnikov pa je rastia. Pridružili so se jim tudi mali trgovci in obrtniki, katere so pritiskale krivične vladne odredbe, ki so ščitile veletrgovce in veleindustrijo, majhnim pa so hoteli izviti vsak krajcar iz rok. Ce je prodajal branjevec meter blaga za dve kroni dražje kot njegov konkurent, ki je kar z avtomobilom prevažal manufakturo iz Trsta ter zaslužil milijone, so ga že navijali radi navijanja cen. Velike pa, ki so verižili kar en gros, ter v resnici diktirali cene, ker odn jih so bili odvisni tisoči malih trgovcev — te so puščali na miru.
In tako je bilo v vseh vprašanjih. Narod bi moral biti že povsem otopel, da bi mirno prenašal tako vladanje-Na Hrvatskcm in v Srbiji, kjer ni bilo narodno - socijalistične struje, so se nezadovoljneži — poštenjaki pridružili komunistom. Le malo je tam prepričanih komunistov, vsi drugi vso le znak opozicije proti nezdravim in neznosnim razmeram, ki so jih ustvarile vladajoče stranke. Velika zasluga nar. socijalistov na Slovenskem je, da se baš vsled njihovega pokreta ni mogel okrepiti komunističen, in cujejo se čimdalje glasnejše zahteve iz Hrvatske in Srbije, da se organizira (udi tam NSS, ki bo dobila brez dvoma veliko pristašev.
Nobene tajnosti ne izdamo, da sc predejo močne narodno - socijalistične
\
„Ta plava je ta prava!“
0 4. skrinjico!
0 2. skrinjico! sni 0 3. skrinjico!
asar®
„Ta plava je ta prava 1“
program in cilj stranke, kakor tudi delovanje drugih strank, za kar sta žela burno odobravanje. Shod je trajal nad 'dve uri in je pokazal, da se delavstvo za našo stranko močno zanima in da jc zmaga naša.
Sevnica. Dne 23. nov. 1920 sc je vršil tukaj shod obrtnikov somišljenikov NSS, na katerem je. poročal tov. Vojska. Razložil je obrtnikom postopanje dosedanjih političnih strank napram obrtnikom in pojasnil stališče naše stranke v obrtniškem vprašanju. Shod je bil zelo dobro obiskan in so navzoči obrtniki z zanimanjem sledili izvajanju poročevalca.
Brežice. Dne 24. nov. se je vršil v Narodnem domu prvi shod NSS, ki je bil dobro obiskan. Poročal je tovariš Vojska. Njegova izvajanja so.navzoči sprejeli z odobravanjem. Ta prvi shod je pokazal, da se narodno - socialistična ideja širi po celi Sloveniji.
V Marbergu jc imela naša stranka zadnjo nedeljo volilni shod, ki se je prav povoljno obnesel. Dasi imajo tamkaj internacijonalci precej dobro upeljano organizacijo, pri kateri jim pa delajo zgago komunisti, vendar je šc mnogo ljudij, ki ne čutijo samo socijalno, ampak tudi narodno, kakor je pokazala udeležba na našem shodu,-Predsedoval je tovariš Jakob, poročal pa tov. Hren iz Maribora. —- Našo mlado stranko čakajo zlasti v večjih krajih na meji še mnogo prav potrebnega, a tudi hvaležnega dela, ki bode obrodil mnogo dobrega sadu v prid narodu in državi. Po volitvah bomo morali pričeti s sistematičnim podrobnim delom in uspeh nam je zagotovljen. Že te volitve pa bodo pokazale tudi v obmejnih krajih, da imamo dovolj treznomislečih mož, ki jim je za resno in stvarno delo in niso pristopni raznobarvnim hujskačem in demagogom.
Shd NSS v Celju. V ponedeljek, dne 22. nov. t. 1. se je ,vršil v Narodnem domu volilni shod NSS. Predsednik shoda tov. Žabkar je v ostrih besedah odbil ostudne napade in gnojnico raznih liberalnih listov na stranko, ožigosal pisavo celjskega lističa »Nove dobe“, koje dopisniki so v osebnih napadih zabredli že na najnižjo stopnjo nesramnosti in ostudnosti. Pribil je, da celjska gnojnica v Strossmajer-jevi ulici že sega v svrho svoje gnile politične agitacije v družinske razmere in druge zasebne zadeve naših kandidatov in somišljenikov, kar dokazuje propalo brezznačajnost raznih liberalnih elementov. Burno pozdravljen od občinstva je 'povzel besedo kandidat tov. Deržič, v stvarnem govoru je obrazložil grehe »državotvornih" strank, poisal delovanje vlad in njih eksponentov ter »velezaslužno delovanje" demokratsko - socialističnih kapacitet za blagor javnih nameščencev. Razkrinkal je v ostrih besedah mahinacije demokratskih samo-lastnežev ter v prepričevalnem govoru obrazložil smernice in program narodnih socijalistov. Burno odobravanje in živahno ploskanje je sledilo izvajanjem našega tov- Dcržiča. Tov. Zupanc je obrazložil obrtniški program, katerega je v nadaljnem govoru izpopolnil tov. Žabkar. Konečno se je oglasil k besedi tov. Dobovišek. Po-
novno je povdarjal oholost in taktiko starih strank, ki z zvitim laskanjem ljudstvo le slepijo. Konec mora biti sedanjega koritarstva in korupcije! Ljudstvo sc bo 28. novembra otreslo svojih pijavk. Ob burnem odobravanju in ploskanju je bil zelo dobro obiskan shod zaključen. Tudi domena dr. Kukovca sc maje.
Dopisi.
Zagorje ob Savi. Zagorjani! V nedeljo vrzimo vsi delavci, uradniki, obrtniki, železničarji in mali kmetje svoje krogljico v četrto skrinjico, volimo kakor en mož NSS, ker to je naša poštena stranka, ki nas bo vselej in vsikdar zastopala. Proč s starimi ko-rumpiranimi strankami! Pošten Zagorjan !
Sava. Naš g. župnik je sedaj pred volitvami neznansko delaven in vne za SLS To mu ne zamerimo, ker je to duhovska in ne ljusdka stranka. Da pa agitira na prižnici in z lažnjivi-mi trditvami straši in bega ljudstvo, to ne pristoja kristusovemu namestniku. Gospod župnik, učite raje narod, naj sc ljubi med seboj, kakor- je »Kristus" učil, ne sejte pa sovraštva, ker toJ je hudičevo delo in se za Vas kot duhovniku nc spodobi. Naši ljudje bodo volili Nar. soc. stranko, ki ni bila za vojno posojilo, kakor je bila Vaša stranka.
Ptuj. Na Bregu pri Ptuju pašujc še vedno občinski gerent Planinc. Uradne ure je naznanil od 7. do 8. ure zjutraj, v uradu ga pa sploh m dobiti, kajti on je zaposlen cel dan v bivši I. Jugoslovanski" sedaj po judovsko prekrščeni oziroma obrezani „Petovia“-tovarni za usnje in čevlje. Pa še to, kar vrši v uradu, je vse pristransko, naperjeno proti ubogemu ljudstvu in le v korist Židom tovarnarjem. Danes hočemo zopet posvetiti v njegovo pristransko delovanje v stanovanjskih zadevah. Ubogim strankam pošilja vedno še odloke v imenu »narodne" vlade. On menda niti ne ve, ali pa kot zagrizen nemčur in bivši avstrijski žandar noče vedeti, da imamo pri nas kraljevo vlado. Posebno piko ima na Artinjakovo hišo. V tej hiši stanuje obitelj našega zavednega orožnika. Orožnik sam je moral vsled svojih službenih vrlin, tekom enega leta menjati 6 provizoričnih službenih mest, ponajveč na Koroškem. Sedaj leži v ljubljanski bolnici. Tej obitelji je poslal gerent dne 8. oktobra pod štev. 1461 odlok, s katerim i odpoveduje štapovanje. Istotam stanuje že osem let domačin, upokojen že nad 70 let star uradnik, kateremu je bilo iz stanovanja pokradeno skoraj vse perilo in obleka. Menda iz »usmiljenja" ali iz »spoštovanja" do starosti je poslal naš »pravični" gerent tudi temu odlok, da mora izprazniti stanovanje v prid židu Pergsteinti. Ubogi starček je popolnoma obupan. Trdi, da če ne bo dobil pravice, gre s svojo ženo v Dravo. Slično je postopal s trafikantinjo in nekim žel. uradnikom. Povrhu vsega tega pa službuje še nadalje na Bregu tudi redar Lasbacher, zagrizen nemčur, ki jc pred in med vojno pridno vlačil v zapore Slovence in zbiral nemčursko druhal s pozivom »Kommts hauen den šerbischen
Hund!" To umazano nemčursko bando na Bregu, ki bo kmalu cela »Drau-republik", pa podpirajo in zagovarjajo gospodje okrog »ptujskega" lista. Saj vemo! Vezane so vam roke pri tovarni! Mi pa energično ponovimo: Proč s takimi za red in državo nevarnimi ljudmi! Drugič še več.
Sevnica. Dne 24. novembra so se na predlog NSŽ vršile ob navzočnosti zastopnika oddelka ministrstva trgovine in obrti g. dr. Kambiča, zastopnika poverjeništva za socijalno skrb gosp. kom. Šubica, zastopnika NSŽ tov. Vojska, zastopnika osrednjega društva lesnih delavcev g. Bradaške in sekvestra g. Guzelja, kakor tudi g. \Vinkleja, pogajanja radi nadaljevanja obrata in reguliranja mezd.
Podjetje je vsled pomanjkanja naročil bilo na tem, da so obrat ustavi. Ker bi bilo s tem čez 100 delavcev brez dela je NSŽ zaprosila poverjeništvo za socijalno skrb za posredovanje. Pri pogajanjih se je pokazalo, da tovarna res nima momentano naročil in da dela začasno z malenkostnim dobičkom. Pokazalo pa se je tudi, da je krivda na obeh straneh, da je prišlo do večkratnih prepirov, medtem ko bi se bila lahko cela zadeva rešila z mirnim, za obe strani zadovoljivim sporazumom, če bi delavstvo prav informiralo svojo organizacijo in bi privolil gospod sekvester v pogajanja ob navzočnosti zastopnika NSZ. Pri pogajanjih se je našemu zastopniku tov. Vojski s podporo zastopnikov vlade posrečilo doseči, da bo podjetje obdržalo vse delavstvo in še nadalje obratovalo in je dosegel celo nekaj povišanja mezd in sicer za vse delavstvo dnevno 1000 K.
Dne 28. t. m. je tov. Vojska pojasnil delavstvu Vsebino pogodbe in je opozarjal, da mora delavstvo v organizaciji videti svojo silo, zato pa ne sme škodovati z neresničnimi informacijami, ker s tem škoduje sebi samemu.
Pogajanja, ki so se vršila pod zelo neugodnimi razmerami, so imela, četudi nepopolen, vendar v teh razmerah na vsak način zadovoljiv uspeh, s čimer je pokazala NSZ, da ščiti delavstvo pred vsako škodo. Delavstvo je svoji organizaciji za njegov trud hvaležna.
Sevnica. V našem trgu se prav lepo razvija volilno gibanje in sicer v znamenju nar. socijalizma, ki pridobiva vedno več tal, ker samostojno misleči ljudje pač uvidevajo, da so jo takozvane »državotvorne stranke" popolnoma zavozile ter jim vsled tega obračajo hrbet. Gnusijo se tudi vsakemu pošteno mislečemu človeku strupeni napadi in cele golide gnojnice, ki jo izlivajo »državotvorni vsezr.alci" po svojih glasilih na novo se porajajočo Nardno Socijalno Stranko. In ravno ti napadi nas potrjujejo v našem mnenju, da jc stranka NSS na pravi poti. Gospoda, kar je gnilo — ni zmožno življenja, zato mora prej ali slej propasti, in ta proces razkroja se je pri starih strankah in naj se zovejo potem JDS, SLS ali JSDS — tudi že začel ; in to nam je v veliko zadoščenje. Nedeljski naš shod pri Valantu je bil zopet razveseljiv dokaz, da je nar* soc. ideja na pohodu in da se i pri nas dani in vedri Vsi stanovi so bili na shodu zastopani in so navdušeno pritrjevali poročevalcu tov. Kranjc-u iz Ljubljane, ki je prepričevalno in vsem razumljivo obrazložil program nar. soc. stranke. Le v socijalizntu je naš spas in da pokončamo kapitalističnega zmaja, je potrebna tesna združitev vseh malih ljudi, ki delajo z rokami ali pa uma svitlim mečem v enotno falango; ker le tako združeni bomo prodrli z najnujnejšimi soc. reformami in potlačili re^kcijonarsfvo, ki r.e širi po naši ljubljeni domovini.
28. november naj prinese obračun in takrat je dolžnost vsakega na^ šega somišljenika organiziranega — in neorganiziranega — da je na svojem mestu in odda svojo kroglico v škrinjico NSS z modro kandidatno listo. Parola je:	»Ta plava je ta
prava."
Zato vsi na plan dne 28. novembra, da pomagamo s tem streti za vedno sedmeroglavo kapitalistično hidro, ker le potem bomo lahko imeli mimo vest in pričakovali lepšo bodočnost zase in svoje potomce!
Izdaja konzorcij »Nove Pravde*.
Odgovorni urednik: H. Sever.
Tiska Zvezna tiskarna v Ljubljani.
Somišljeniki ! 0d Vas J'e odvisn°,a!i
—	9	ostane	„Nova	Pravda"
še naprej dnevnik. Plačajte naročnino! Pridobivajte nove naročnike! — Krajevne organizacije, razširjajte naš edini list!
o>
o
c
o
u
XI
c
o
N
o
Ut
•O
03
>
J2
#N
ca
e
>
Izkoristite priliko!
Elegantni in trpežni ’ čevlji Ročno delo iz lastne delavnice
Dragotin Roglič, Maribor
Tei. 157 Krekova ulica št. 3 Tel-157 CENE:
Čevlji iz boks-tisnja . . . K 550 — do 630 — Čevlji iz cheureaux-usnja K 580 —
Čevlji iz teletne in pittling-
usnja.............K	470— do 530—
Pri večjem naročilu popust po dogovoru.
O
o
“1
o
3
O
v>
o
pl
3
O
O.
n
KS
I!
Mm Pravdo1
SSJSS5SS3J2®3
Priporočamo tvrdko
Josip Peteline
^ Ljubljana, Sv. Petra nasip štev. 7 0^
ToTttrntgka zaloga ?tvnlolh strojev za «brtuu in rodbhigbe rabo ter njih posameznih delov. Potrebščine za kolesarje,  Šivilje, krojače, čevljarje na veliko in na malo.
Priporočam vsake vrste klobase, svinjsko gnjat, pravo svinjsko mast, in svežo slanino.
/fes j lepše in najcenjse darilo 3a M^iavja
Rudolf Welle
tverniSka prekajevalnica la klobasama Krčevlua pri Mariboru.
Razno drobnarijo, toaletne predmete, stročnice in papir za svalčice, potne košare, pletarske izdelke itd. na drobno in debelo
knjižica našim malim za zabavo in pouk s 45 slikami in k tem« spadajočim besedilom
Cena 20 kron.
Dobiva se v Ljubljani v
Zvtzni knjigarni, Marijin trg 8 Zvezni tiskarni, Stari trg 19,!.
JOSIP MARTINC
Priporočam slavnemu občinstvu lepo goveje, telečje in svinj*sko meso po najnižjih dnevnih cenah. Prosim obilen obisk
JAKOB STRA0S mesar, Maribor, Glavni trg.
velefrgOTlna x galanterijo
MARIBOR
Cenjenemu občinstvu se najtopleje priporoča v obilen obisk
Copetti Izidor
gostilničar — Dravska ulica, Maribor. Priporočam se cenj. občinstvu v obilen obisk
Priporočam slavnemu občinstvu svoj
do* Svarjeni čevljarski lokal.
Imam v zalogi elegantne ženske čevlje lastnega izdelka. Prodaja najrazličnejših vrst usnja
Najtopleje se priporoča mesar in gostilničar
p i p	r • i • v • v
Stefan Filipčič
KONJICE. sasS
Ana Zičkar
gostilna Maribor, Mlinska ulica 15
Zaloga čer«j ar- modernih Izdelkov,
Če želite dobro in pooeni
blago za obleke po meri, sukno, platno, perilo, nogavice itd, običčite trgovino
Kavarna „Pri Dravi“
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da imam v zalogi vedno svežo svinjsko mast in debelo slanino, kakor tudi žive dobro rejene svinje.
Leskovar Franjo
gostilničar Ju mesar? Pragerskem,
Car! Worsche
!	flflaribor
se priporoča v obilen obisk.	i
£>«ira v^aki ejen godba.
Maribor, Ciospo^ka ul J ca čtev. JO
Na dqyq preurejena.
Svira vsaki dan vojaška Boufca.
Za obilen obisk se pripoioea
MARIBOR
Vs2ki dan sveže mleko, jajca, mast, kvas, vsake vrste moke, orehi, jabolka in drugi deželni pridelki na drobno in na debelo
se priporoča
AL Pschunder
trgovina z mešanim blagom Maribor, Tvorniška cesta 26.
CENE SO PADLE!
IMPORT in EKSPORT
Priporočam cenjenemu občinstvu zalogo kave, čaja, kakava, čokolade, pristne domače ječmenove kave.
Prosim za obilen obisk. Centner Anton, Import in Ekspert
Maribor, Vrtna ulica 8.
Zaradi pomanjkanja prostorov in ogromne zaloge, a« po nsjnižjih cenah prodaja:
Spalnice, jedilnice, kakor tudi vsi v to stroko spadajoči predmeti. Divani, žimnice, z usnjem preoblečene klubne garniture, prvovrstni lastni izdelki.
ERNEST ZELENKO
zaloga pohišt. in tapetnik. Obl. zaprisežen strokovnjak. Jklaribor, Šolska ulica 5.
Priporoča se
cenjenemu
občinstvu
Izkoristite priliko 1 Elegantni m trpežni ČCVlji.
Ročno delo iz lastne delavnice
Dragotin Roglič, Maribor
Telef. 157. Krekova ulica 3. Telef. 157.
CENE:
čevlji iz boks usnja .... K 550-— <lo 630.— Oevlji iz eheureanx usnja, .	. K 580-—
(SeTlji iz teletne in pittiing usnja K 470'— do 530'—
Pri večjem naročilu popust po dogovoru.
čevljarski roojstsr Maribor Slovenska ul 24
Somišljenik?!
Razširjajte,
Priporočajte!
„Novo
Pravdo"
? Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem
otmll na oglu Gaspaske in Slovenske ulice«Mariboru novo § preurejeno trgovina z manufskturnim bisgom na drobne in debelo.
^ Jriam v zalegi vsakovrstnega 5' kna in platna za mošk° in jensko A obleko, kakor tudi v to stroko spadajoče predmete. Padite in prepri-® čajte sci v trgovin’	J,	trgovine	z	ma^u	fakturnim	blagom.
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, L j u b 1 j a n a, Maribor, Metko-vič, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien.
. \
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji ta- in y inozemstva
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji.
SI
»II
niti že po vsej Jugoslaviji in da se ta-1 koj po volitvah, organizirajo NSS' tudi na Hrvatskem in v Srbiji. Tako, bo nastala močna jugoslovanska NSS; ki bo tvorila s češko m poljsko NSS mogočno slovansko falango.
Pokret NSS ni torej le muha enodnevnica, temveč mogočna sila naroda, volja ljudstva, da konsolidira razmere, težnja zatiranih, da pridejo do svojih pravic, razveseljiv pojav sveže moči naroda, da se izkoplje iz teh težkih kriz k normalnemu redu in delu. hrepenenje po boljši bodočnosti.
Ob ustanovitvi NbS so bljuvali nanjo ogenj in žveplo soc demokrati, češ, da cepi delavske vrste. Prav kmalu nato pa se je njihova stranka s;*ma razcepila. Podobni očitki padajo danes iz JDS češ, d(i. cepijo nar. socljaHsti napredne Vrste. Pri tem pa poročajo listi, da so se demokrati v Srbiji razcepili kar čez noč na več struj,* ki kandidirajo druga poleg druge.
Pač pa je res da NSS političnemu
klerikalizmu zelo škoduje. Veliko je število onih ki so iz gnusa nad brezobzirnim strankarstvom klerikalne politike zapustili vrste SLS in se pridružili NSS.
Voiitve v konstituanto bodo prinesle mladi stranki časten uspeh, ki ji bo omogočil nadaljno uspešno delo za najširše narodne sloje. Tako bo s sodelovanjem vseh delavskih slojev potom evolucije narod veliko bolj približala socialističnim idealom, kakor bi ga bilo mogoče potom revolucije.
In zbirajo se v stranki res vsi proletarski sloji, tudi vedno več inteligence, čeprav se ji včasih očita, da te ni v njenih vrstah. Jare gospode, ki ljubi parade in mrzi delo res ni zato pa cela vrsta res pravih kulturnih delavcev, sodnikov, zdravnikov profesorjev itd., ki stavijo v narodno službo srce, glavo in roke. Zato napori združenih nasprotnikov ne bodo zalegli. Stare stranke so preživele. Bodočnost je na strani mladih, čistih in čilih in taka je stranka nar. socijalistov.
Begunci, ne pozalbite, da je edino JDS
preprečila kandidaturo dr. Rybara in dr. Gregorina in da je edino JDS kriva, da bodo begunci brez zastopnika v konstituanti!
Gospodom zastopnikom dr. Milka
Brezigarja.
Ne bom na dolgo odgovarjal na Vale tendenziozno pismo, ki ste mi
ga o izidu Vašega zastopstva v ured' ništvtt »Nove Pravde« priobčili v »Jutru« na naslov g. dr. Milka Brezigarja. Samo glede »možatosti« bi Vas opozoril, da •Vam j<? odgovorni urednik H. Sever izjavil, da prevzame za notico in članek od dr. Brezigarjevi aferi z zavestjo popolno odgovornost in da nastopi pred sodiščem rfke:z resnice. Glede »poguma« pa vprašajte moje tovariše-prosto-voljce s »črne fronte« pri Podrožci.
Vam seveda ni ljubo, da se nismo v uredništvu »Nove Pravde« dali ujeti na Vaš advokatski uik, da bi Vam podpisali nam predloženo iziavo, ampak
da smo kot svobodni državljani prepustili, da tudi svobodni državljan gosp. dr. Milko Brezigar nastopi proti nam tisto pot, ki jo določa državni zakon in na katero pot — na pot pred poroto — se bomo mi lahkega srca podali.
Situacijo je pač najbolje karakte-riziral član Vašega zastopstva gospod dr. Pestotnik, ko smo odklonili podpis izjave v prilog g. dr. Brezigarja -- kar je bil Vaš advokatski trik — ki je pri odhodu že med vrati dejal: »Škoda da nismo dosegli, po kar smo prišli, pa le niste tako neumni, kakor smo mislili!« Tako je!
Fakin, glavni urednik »Nove Pravde«.
Naša žilava delavnost naj premaga in pobije kapitalistične milijone! Od osebe do osebe naj gre naša misel. Vsak naj podvoji svojo agitacijo in naš uspeh bo sijajen.
Sokolstvu in narodu.
Ob ustanovitvi Češko - slovaškega - jugoslovanskega Sokolskega Sa-veza se je izdal sledeči proglas:
Ce^ko - slovaško in jugosloven-sko Sokolstvo se združuje težeč po obnovitvi skupnega dela za povzdigo narodov — v vidno obliko Savez Češko - slovaškega - jugoslovenskega Sokolstva.
Imajoč v živem spominu grozne posledice preživljene vojne dobe, uvi-devamo neobhodno potrebo, da posve-tijoSlovani v bodočnosti največjo skrb preporodu svojega fizičnega bistva in vzgojevanja novih pokoljenj, ki bi bila zmožna izpoljnjevati velike naloge, ki čakajo v bodočnosti Slovanstvo.
V	tem zmislu zahtevamo predvsem od držav samih, da posvetijo temu vprašanju vso pozornost ih mi Sokoli jirn radevolje nudimo v pomoč svoje sodelovanje,' svoje izkušenosti in silo svoje Organizacije.
S telesnim preporodom ne meni mo samo utrditve telesnega bistva slovanskega plemena in vzgoje k povečani njegovi obrambnosti, temveč tudi očiščenja od vsega, kar pogublja in ubija njihov zdravi razvoj in ovira daljši razmah.
Fizični razvoj smatramo za temelj nravstvenega in	duševnega	razvoja človeka	sploh in	izražamo	isti-
nito težnjo	ustvariti	dovršeni	tip
slovanskega	plemena,	ki spaja po	čis-
tih cestah k višinam ljudske dovršenosti.
Prav v delu za narod in za njegovo telesno in nravstveno povzdigo vdimo najtrdnejšo podlago in edino izhodišče z;f daljše delo v vsečlo-veško korist, za delo, ki naj od strani vse, kar narode med seboj deli in jih dovaja k medsebojnim bojem, zadržujočih jih na potu k idealom človeštva.
V	tem prizadevanju hočemo pred-
vsem zbližati vse slovanske narode in iz morja bede in trpljenja dvigniti vse to, kar tiči lepega vznesenega in človečanskega v slov. značaju, kar je £esto določevalo človeške smernice novemu življenju in življenju, ter vedlo k idejnim in moralnim prevratom prevratom vsega sveta.
Trdno verujemo v bodočnost slovanskega plemena in v njegovo možno;! dobiti pota k Vrhuncem človeških teženj; hočemo si krčiti pot v srce vsega Slovanstva ip zgradiit nove ceste drugim činiteljem in delavcem za njegov socijaini, kulturni in gospodarski razvoj; hočemo v ta namen pripraviti tla z najkrepkejšim delom v svojih narodih z vzgojo naraščaja v krepko pokolenje, prežeto po smislu za celoto, prodahnjcno v ljubezni do naroda in podrejajoče svoje osebne ko-
risti prospehu in povz.digi svojega naroda.
Stojimo v tern prizadevanju popolnoma v službi svojih narodov na temeljn velikih gesel jednakosti, svobode in bratstva in se ne oziramo na plemenske, stanovske, razredne in verske razlike, ne oziraje se na katerekoli interese politični) strank in prizadevajoč si, da zbližamo vse stanove in razrede s tem, da odstranjujemo vsake nadpravice in katerekoli socijalne neenakosti.
To hočemo, za tem stremimo in tako delamo!
Starešinstvo Češko-slovaškega sokol-\	skega Saveza.
V	Ljubljani, dne 22. novembra 1920. Dr. Scheiner 1. r. V. Stepsnek 1. r.
t. č. starosta
t. č. tajnik.
Somišljeniki 1
28. novembra vsi na volišče! Agitirajte za NSS
Kje bomo volili v Ljubljani.
t. Volišče v Mestnem domu.
(1097 volivcev). '
Tukaj volijo: Stritarjeva ulica. Šolski drevored. Pogačarjev trg. Lingarjeva ulica.	Pred škofijo.	Semeniška	ulica.
Vodnikov trg. Študentovska ulica. Krekov trg. Kopitarjeva ulica. Poljanski nasip. Poljanska cesta. Barvarska steza. Na stoibi. Strossmayerj©va ulica. Streliška ulica. Ciril Metodova ulica. Ulica Stare	pravde.	Vojvode Mišiča	cesta.
Domobranska cesta. Ambrožev trg. De-larnska ulica. Cesta na Kodeljevo. Mesarska cesta. Živinozdravniška ulica. Kapiteljska ulica.
II. in III. volišče v šentjakobski dekliški šoli.
(II. od A do N	767	volivcev; III. od 'O
do Ž	523	volivcev).
Semkaj spadajo: Megtni trg. Cankarjevo nahn/žje. Ribja ulica. Ključavničarska ulica. Krojaška ulica. Pod Trančo. Stari trg. Sv. Jakoba nabrežje. Sv. Jakoba trg. Vodna steza. Trubarjeva ulica. Ulica na grad. Reber. Privoz. Za gradom. Zatiska ulica. Sv. Florijana ulica. Osojna pot. Grajska planota. So-darslca steza. Rožna ulica. Hrenova ulica. Vožarski pot. Pred prulami. Na prulah. Žabjak. Zvonarska ulica. Tesarska ulica. Sredina. Grubarjevo nabrežje. Karlovška cesta.
IV. volišče v šoli na Cojzovem
grabnu.
)1003 volivci).
Tu volijo: Cojzova cesta. Emonska cesta. Na mirju. Krakovska ulica. Krakovski nasip. Vrtna ulica. Kladezna ulica. Rečna ylica. Gradaška ulica. Cerkvena ulica. Kolezijska ulica. Zeljarska ulica, Knrunova ulica. Pri brvi. Vogelna ulica, Veliki stradon. Pot na Rakovo jelšo. Pot na pasji brod. Trnovska ulica. Trnovski pristan. Konjušna ulica. Pred konjušnico. Jeranova ulica. Na mivki. Cesta v mestni log. Zelena pot. Cesta na loko. Stranska pot. Opekarska cesta. Mala čolnarska ulica. Velika čolnarska cesta. Cesta dveh cesarjev. Emonska cesta.
V. volišče na državni obrtni šoli.
(1038 volivčev).
Tu volijo : Breg. Križovnišlia ulica. Salendrova ulica. Valvazorjev trg. Turjaški trg. Čevljarska ulica. Jurčičev trg. Zidovska steza. Židovska ulica Dvorni, trg. Gosposka nlica. Vegova ulica (št. 10. in 12), Rimska cesta. Gorupova ulica. Aškerčeva cesta. Marmontova ulica. Glinška ulica. Na bičevju. Tržaška cesta Pred igriščem. Vrtača. Lepi pot. G.a dišče (št. 14, 15 in 17).
VI.	volišče na državni realki.
(1005 volilcev).
Semkaj spadajo: Kongresni trg. Wol" fova ulica. Prešernove ulica (3, 5, 7. 9. 11). Šelenburgova ulica. Gradišče (1* 2, 3, 4, 5, 7, 9, 10, 11, 13). Vegova ulica (2, 4, 5, 6, 8). Hilšerjeva ulica. Soteska. Simon Gregorčičeva ulica. Blei-vveisova cesta. Zadružna ulica. Pot v Rožno dolino. Cesta na Rožnik. Večna pot. Erjavčeva cesta. Levstikova ulica. Nunska ulica. Šubičeva ulica. Knafljeva ulica. Beethovnova ulica. Gledališka ulica (brez 7 in 10). Pod turnom. Aleksandrova cesta (leva stran). Muzejski trg. Zagata. Igriška ulica.
VII. volišče v I. državni gimnaziji.
(922 volivcev.)
Tu volijo: Aleksandrova cesta (desna stran). Tomanova ulica. Gajeva ulica. Dunajska cesta. Janez Trdinova ulica. Gosposvetska cesta. Cesta na Gorenjsko železnico. Za bežigradom. Hranilnična cesta. Vodovodna cesta (št. 24, 26 in 28). Kolizejska ulica. Krsnikova ulica.
VIII. volišče v justični palači.
(835 volivcev.)
Semkaj soadajo: Prešernova ulica fleva stran). Sv. Petra cesta do št. 34. Sv. Petra nasip do št. 35. Prečna ulica. Obrežna steza. Kolodvorska ulica. Miklošičeva cesta. Dalmatinova ulica. Kralja Petra tre. Sodna ulica. Cisaletova ulica. Komenskega cesta do Resljeve ceste. Slomškova u1'ca*do Resljeve ceste. Dovozna cesta. Linhartova ulica. Pokopališka ulica do št. 19. Cesta na južno železnico. Pražakovaulica. Frančiškanska ulica.
IX. in X. volišče, in sicer IX. na učiteliišču. od A do I. 568 volilcev,
X. volišče na šoli na Ledini.
od M do Ž 584 volilcev.
Tu volijo: Resljeva cesta. Tabor. Sv. Petra cesta od št. 36 do konca. Sv. Petra nasip od št. 37 do konca. Vrhov-čeva ulica. Metelkova ulica. Čopova cesta. Škofijska ulica. Stanko Vrazov trg. Usnjarska ulica. Radeckega cesta. Hrvatski trg. Ilirska ulica. Vojaška ulica. Prisojna ulica. Na Friškovcti. Pokopališka ulica od št. 29 dalje. Slomškova ulica od št. 7 dalje. Komenskega ulica od št. 16 dalje.
XI voliče v ubožnici v Japljevi ulici.
(648 volilcev).
Tu volijo: Ahacijeva cesta. Sv, Martina cesta. Zaloška cesta. Stara pot. Cegnarjeva utica. Holzapflova cesta. Bohoričeva ulica. Ravnikarjeva ulica.
Zalokarjeva ulica. Poljanska cesta. Japljeva uiica. Jenkova ulica. Korytkova ulica. Vodmatski trg. Na zavrteli.
XII. volišče na vojaškem strelišču.
(547 volilcev).
Tu Volijo : Ižanska cesta. Dolenjska cesta. Hradeckega vas. Rakovniška ulica. Galjevica. Orlova ulica. Crna vas. Ilovica. Hauptmanca.
Staro razpada.
Ako bi bili narodni socijalisti podivjani ljudje, kakor nas hoče naslikati JDŠ, ker ne trobijo v njen kapitalistični rog, bi bili vse JDS shode v Ljubljani kratkomalo razbili, posebno pa prvi shod v „Unionu‘', na katerem v velikem številu. Toda mi se boju-smo bili narodni socijalisti zastopani jemo z uma svetlim mečem, naši pristaši,. čeprav po večini dclavci, so bolj kulturni, kakor akademično izobraženi liberalci. Pribiti moramo, da se je liberalna inteligenca na našem shodu v „Unionu“ izkazala za mnogo slabšo od komunistov. Tako se bori le oni, ki se nahaja v smrtni agoniji. Naši pristaši so bili dolgo potrpežljivi, ko pa zgage le ni hotelo biti konec, so državotvorno gospodo prijeli, ter jo postavili pod kap. Obstoji vprašanje: čemu ta gospoda tako postopa, ali iz ljubezni do naroda, ali iz bojazni pred izgubo privilegijev, ki jih ta gospoda in njeni dobro plačani hlapci uživajo.
XIII. in XIV. volišče v šišenski šoli in sicer
XIII. s črkami A' do L, 743 volivcev,
XIV. pa s črkami od M do Ž. 778
volivcev.
Tukaj volijo volivci iz Spodnje Šiške.
Prvo vprašanje ostane za nas izven dizkuzije: tej gospodi mi odrekamo vsako ljubezen do naroda. Pod »narodom" mi ne razumemo oderuhe, ki s pomočjo goljufije živijo od dela ogromne večine ljudstva, oderuhe, ki narod izmozgavajo in ga zanemarjajo kulturno, socijalno in gospodarsko. Narod smo mi,k i delamo in ki tvorimo ogromno večino naroda in delo za narod pomeni za nas nalogo, pomagati temu narodu, dvigniti ga, ter ga pripeljati iz teme preteklosti v jasno, lepšo bodočnost.
Priznamo, da se nahajajo tudi v vrstah državotvorne gospode ljudje, ki se po svojem poklicu ne morejo prištevati k kapitalistom. Toda ti so ali po večini zapeljanci, ki še niso globje razmišljali o vzrokih sedanje bede in krivice, ali pa so hlapci kapitalistov, orodje s katerim' njihovi gospodarji operirajo proti teptanemu narodu.
Vidimo torej, da se gospoda boji | le za svoje privilegije in iz bojazni
pred porajajočo se zavestjo naroda, ki poruši stare prestole, na katerih udobno sedijo in komandirajo kapitalisti, lotila najnesramnejšega posla:	hoteli
so razbili shod narodnega proletari-jata. Ker niso imeli poguma pogledati našim trpinom v obraz kot trezni ljudje, so prišli na shod pijani. Fabri-kantom in verižnikom tega ne zamerimo, njih poklic je, braniti povsod svoje interese, boli nas pa, da so bili najbolj aktivni njihovi hlapci, nekateri uradniki in učitelji, ko vendar njihov stan v sedanji krivični družbi ravno tako trpi kot delavski. Hlapce kapitalistov si bomo zapomnili. Staro pada, mlado vstaja! Mi gremo za Cankarjem.
Sustercijanec Vavpotič zabarantal gorenjske obrtnike JDSarjem.
Znani bivši aktivni avstrijski nadporočnik in poznejši deželni uradnik, "dr. Šušteršičev osebni adjutant, Milan Vavpotič, je hotel z znanim Megličem od bivše glavne posojilnice, osnovati na Gorenjskem svojo obrtno stranko. Pri steklenicah vina je vjel ta psevdo-obrtnik, kateri se je i/u«\l svoje obrti pri znanemu župniku šu-šterc;jancu Pibru, nekaj obrtnikov, da so nasedli na njegove limanice. — Najlepše pa je, da je JDS tein privržencem dala na razpolago — — en milijon kron — — za kar so ti obljubili, da speljejo vse obrtnike v JDS tabor. Izdali so potem oklic na obrtnike, pod. katerim so podpisane same kori-feje obrtnega stanu! To je gola resnica, katere ne more nihče pobiti! Vsi pošteni obrtniki so radi tega pokazali JDS hrbet in sklenili, da korporativno volijo v stranko narodnih socijalistov. ‘Obrtniki operimo ta madež s tem, da vržemo 28. novembra volilno krogljico v četrto skrinjico, kjer je nosilec liste Juvan.
V boj proti korupciji! Poštene ljudi v konstituanto! Zavedni gorenjski obrtniki.
Poziv!
Včeiajšni »Slov. Narod« je priobčil notico, v kateri trdi/da sem med vojno ovadil svojega tovariša gospoda Puha vojaški oblasti kot Sokola in srbofila. Zato trditev so baje priče na razpolago.
Uredništvo »Slovenskega Narcda« poživljam, da takoj objavi priče, da se pogovorimo iz oči v očil Že danes pa javno imenujem dozdevne priče naj-podlejše breznačajneže in obrekovalce! Vsakdo kdor me pozna kot navdušenega starega Sokola z gnjevom zavrača podla in nečastna natolcevanja!
V Ljubljani, 26. novembra 1920.
Jakob Babnik, vodni inštalater, Ljubljana, Kapiteljska ulica 3.
Podle duše.
Da bi imeli volilci več sočutja z njimi, lažejo JDSarji v »Jutru« in »Slov. Narodu«, da je tov. Brandner na shodu v »Unionu« pretepel nekega invalida. »Naprej« je seveda na to laž takoj in rad nasedel. Ne vemo če je g. Turk mlajši invalid —vsaj zgleda ne tako — in edino s tem je imel tov. Brandner opraviti.
JDSarji bodo pač pri eventuelni sodni obravnavi debelo gledali, ko se bo s pričami dokazalo, da je dotičnega invalida udaril s palico po glavi razkačen JDSar. kije mislil da ima pred seboj narodnega socijalista. Corpus delikti — palica — je v našem uredništvu radovednežem na ogled.
Podli obrekovalci!
»Slov. Narod« je v včerajšni številki na nesramen način napadel rodbino tovariša Juvana in namiguje, kot bi Juvanova rodbina zagrešila pri mestni aprovizaciji ljubljanski kriminalne pogreške. Nepotrebno je povdarjati, da so vsa namigovanja podlost pcoestnih falotov, ki imajo izključni namen, oblatiti našega poštenega tovariša Juvana! Če se »Slov. Narode sklicuje na mestni magistrat, zakaj ni takoj vprašal bivšega voditelja mestne aprovizacije Ribnikarja. Kaj je na celi zadevi! »Slov. Narod« si je pač izvolil iz svojega te-aterskega uredništva nadštatirati dopis »iz občinstva«! Falotstvo!
Polom „nar. socijalcev“ v Ljubljani.
Pod tem naslovom poroča Jutro1 o našem shodu v Unionu. Človek ne
ve, ali so vsi Morgensternovci od besnosti znoreli, ali pa hočejo iz svojega židovsko - kapitalističnega lista napraviti humorističen list za nočne lokale z žensko postrežbo. Nas tako pisanje „Jutra“ samo veseli, kot nas veseli njihov pijano - besni nastop na našem shodu — vsaj se zadnji res inteligentni človek mora s studom obrniti od take tolpe. Da pa je „Jutro“ tako nečisto, da si upa priznati, da so zlorabili našo narodno himno v svrho motenja političnega shoda. Nečistniki !
Se nekaj takih shodov in JDS bo družila le še kapitaliste in plačane hlapce — poštenomisleče inteligence ima že sedaj bore malo.
Arnjvak tiči pa smo!
Osemdeset, nas je bilo na Unionskem shodu pravi »Jutro«, njih pa dvesto, pa smo jih sakratnensko zdelali. Se nepremagljivi Seidel je odnesel teiko glavo in nas je kar naenkrat videl deset tavžent 1 Pa JDS mu jo bo že,obvezala z izvoznicami za pet vagonov mesa.
»Saj že grem, saj že grem, samo ubranite me 1« je prosil dr. Pestot-nik ves bled, ko je bežal z našega shoda. Kje pa je bilo onih L->00 JDSarjev, o katarih pise »Jutro«, da ga niso mogli braniti, temveč je moral to storiti naš somišljenik?! Naj nam »Jutro« reši to uganko!
Atentat na žepe konsumentov!
Beograjska vlada, v kateri sede klerikalci in liberalci, je uvedla najkrutejši davek na najvažnejše življenjske potrebščine. Konsument naj plača vse, dočim so velekapitalisti oproščeni vsakih davkov. Carina, trošarina in monopolna taksa podražuje živila. Življenje je vsak dan neznosnejSe!
Za surovo kavo je predpisane carine in trošarine 12 kron za kg, za sladkor 6.40 K za kg, za kvas 12-80 K za kg, za volneno blago od 16 do 30 K za kg, za kmetijsko orodje 4 K /a Kg, za vžigalice monopolne takse 40 K za kg, za sol 4 K za kg, za petrolej 8(K za kg in za cigarctni papir 128 K za kilogram.
Revež konsument je s tem liberalno - klerikalnim zakonom najtežje prizadet. Dne 28. novembra bo zato ljudstvo obračunalo tako z JDS kot z SLS, ki sta oropali žepe konsumentov za milijone in milijone težko prisluze-nega denarja. Volili bomo NSS, ki je proti temu, da se še z db^ki obremenu-jejo že itak draga živila!
Verijjniki in vojni dobičkarji!
Vladajoče stranke se niso upale konfiscirati verižnikom in vojnim dobičkarjem premoženje. Cincali in odlašali so tako dolgo, da se je velika večina premoženja na vse načine poskrilo in odtegnilo obdavčenju. Vsakdo ve, da verižniki in vojni dobičkarji niso pridobili premoženja z delom, ampak so potom špekulacje ukradli denar ljudstvu, ki je moralo drago plačevati živila, obleko in obutev. Prigoljufani, ukradeni denar se mora zato vrniti ljudstvu. Ce hočemo, da se to zgfodi, volimo NSS!
Razširjajte ,Novo Pravdo4.
Vabimo nas
da se zanesljivo udeležite volilnega shoda NSS za Dvorski okraj, ki se vrši danes 27. t. m. ob pol 8. zvečer v gostilni ,MrakS Rimska cesta št. 4. Poročata tovariša DeržiČ in Est.
Volilno gibanje.
Kočevje. V nedeljo, dne 21. t. m. se je vršil v gostilni pri „Pami žagi“ dobro obiskan shod NSS. Tovariša Pompe in Medved sta v domačih, toda jedrnatih besedah razložila navzočim
Volila!
Klerikalci
so hujskali na vojno proti bratom Srbom in Rusom.
Načelnik JDS
dr. Tavčar je postavljal naše krvnike za častne Člane občine ljubljanske.
Socij aldemokracij a
je prodala svoja načela in glasovala za vojne kredite in denuncirala narodno misleče delavstvo kot srbofile.
Klerikalci
so spravili stotine Slovencev s svojim ovaduštvom v ječe in na vislice.
Liberalci
so se prodali velikosrbskim načelom.
Komunisti
hočejo v krvavi revoluciji uničiti še to, kar nam je po vojni ostalo.
Klerikalci
so še danes prikriti šuštercijanci in habsburgovci in bi nas radi izdali avstrijskim rabljem.
Liberalci
so zakrivili valutno reformo 1:4.
Socij aldemokratj e
hočejo potom internacijonale zasužniti naš delavski narod.
Klerikalci
predvsem so zakrivili naš polom pri koroškem blebiscitu.
Liberalci
so oropali begunce zadnjega zastopnika.
Komunisti
hočejo uvesti najhujši teror, pri katerem bi poginili tisoči naših zavednih delavcev.
Klerikalci in liberalci
so podpisali sramotni sporazum z Italijo in so skupaj s
Socij aldemokrati
zakrivili današnje neznosne razmere.
Volilci! Nobene kroglice za te stranke! Volite vsi čisto in pošteno narodno socialistično stranko!
SLS kandidira dr. Gosarja ki je obtožen veleizdaje, JDS dr. Brezigarja, kije bil zaprt radi uradne poneverbe in tatvine, JSDS pa kandidira Kristana, ki je postal milijonar iz delavskih žuljev. Takih ne bomo volili!
Politične vesti.
V	Ljubljani, nedelja 28. novembra 1920
GLASILO NARODNO-SOCIJALISTIČNE STRANKE
iiq
Klerikalci
so hujskali na vojno proti bratom Srbom in Rusom.
Načelnik JDS
dr. Tavčar je postavljal naše krvnike za častne člane občine ljubljanske.
Socij aldeniokracij a
je prodala svoja načela in glasovala za vojne kredite in denuncirala narodno misleče delavstvo kot srbolile.
Klerikalci
so spravili stotine Slovencev s svojim ovaduštvom v ječe in na vislice.
Liberalci
so se prodali velikosrbskim načelom.
Komunisti
hočejo v krvavi revoluciji uničiti še to, kar nam je po vojni ostalo.
Klerikalci
so še danes prikriti šuštercijanci in habsburgovci in bi nas radi izdali avstrijskim rabljem.
Liberalci
'io zakrivili valutno reformo 1:4.
Socij aldemokratj e
hočejo potom internacijonale zasužniti naš delavski narod.
Klerikalci
predvsem so zakrivili naš polom pri koroškem blebiscitu.
Liberalci
so oropali begunce zadnjega zastopnika.
Komunisti
hočejo uvesti najhujši teror, pri katerem bi poginili tisoči naših zavednih delavcev.
Klerikalci in liberalci
so podpisali sramotni sporazum z Italijo in so skupaj s
So cij aldemokrati
zakrivili današnje neznosne razmere.
Volilci! Nobene kroglice za te stranke! Volite vsi čisto in pošteno narodno socija-listično stranko!
SLS kandidira dr. Gosarja ki je obtožen veleizdaje, JDS dr, Brezigarja, kije bil zaprt radi uradne poneverbe in tatvine, JSDS pa kandidira Kristana, ki je postal milijonar iz delavskih žuljev. Takih ne bomo volili!
Napočil je dan, ki smo ga tako težko pričakovali, dan notranje samoodločbe našega naroda. Brez sredstev skoro smo šli v ta boj in edina opora nam je bila vera v našo idejo. Naj bo tudi danes na dan volitev ta vera v nas silna in močna.
Bodočnost je naša — naše delo za blagobit naroda se bo nadaljevalo po volitvah, med tem ko bodo ostale stranke pozabile na svoje obljube in svoje volilce, ki so jih žo tolikokrat ogoljufale in prevarale.
Danes gre zato, da pokažemo vsej javnosti, da smo močni, zdravi, mladi, da pokažemo da naš narod še živi in da noče trpeti več vsled koruptnosti in lenobe svojih dosedanjih voditeljev. Gre zato, da ustvarimo trden temelj naši bodočnosti, da pri prihodnjih volitvah pomedemo z zadnjimi preostanki gnilobe, ki danes po krivdi dosedanjih strank zastrupljajo naše politično in gospodarsko življenje. Naša zmaga bo častna — če stori vsak svojo dolžnost, bo naša zmaga sijajna!
V boj tovariši, v boj ne za mandate, v boj za našo
k Narodno socijalistično idejo.
Vse sc danes pritožuje nad korupcijo, ki se je razširila po celi naši državi. Pri nas v slovenskem delu države nam je bila do najnovejšega časa korupcija nepoznana. Sedaj pa steza svoje roke tudi že na našo pokrajino. V vseh časopisih čitamo dan na dan članke, v katerih se besni proti korupciji, nikdo pa ne pove, kje leži vzrok tej korupciji.
Dasi je najbrže prav malo število uradov, kjer ne bi cvetela korupcija, so vendar vsi ti uradi pravi pritlikavci napram carinski korupciji. To je tako-zvani ,,bakšiš“, po domače povedano neke vrsta napitnina oziroma podkupnina, ki naj jo stranka plača za raznovrstne „usluge“ pa morajo biti v večini primerov izvor direktne goljufije na škodo državnih financ. Iz raznih poročil v časopisju je uvideti, da se mnogi nepošteni carinski uradniki prav pridno poslužujejo koruptnega zvišavanja svojih mesečnih prejemkov.
Naredbe, ki so izšle glede carinskega postopanja so prava nesreča za vse konzumente. Ni je menda upravne panoge, v kateri bi bila koruptna samopomoč tako razširjena in udomačena, kot je ravno carinska. Med najvišjim uradništvom pa do zadnjega
Korupcija.
sluge bi bilo po prav dobro izvedeni preiskavi najti take koruptne elemente, tako da bi se te urade moralo pravilneje imenovati: urad za odpravo poštenosti! Carina na večino predmetov je tako visoka, da dosezajo cene višine, katerih navaden zemljan ne more zmagovati. Vse razumevanje naših ministrov za ljudstvo se zrcali v tem, da so naložjli za one predmete, katere rabi ravno delavsko ljudstvo, največjo carino, monopolno takso in trošarino. Imamo nebroj predmetov, katerih uvoz je prepovedan, toda če pogledamo po izložbenih oknih, vidimo vse polno takih predmetov. In če o tem razmišljamo, moramo priti samo do zaključka, da so šli ti predmeti mimo carinarnic skrivaj, ali pa — kar je bolj verjetno — je trgovec, ki je hotel uvoziti to blago, plačal „bakšiš“, katerega se skoro noben ca-rinar ne brani, ker to „nese“. Ni pa nobene oblasti, ki bi se pri trgovcih zanimala, kedaj, od kje in na kak način so se ti predmeti uvozili. Oblast bi morala tudi večkrat in strogo preiskati obisti raznih carinarjev in po izvedovati, od kje izvirajo razne ogromne svote denarja, k jih nekateri izmed njih razmetavajo po kavarnah, gostilnah itd. Kolikor je gmotni polo-
Ne dajte se preslepiti, ne dajte se zapeljati, ne verujte podlim lažem, ki jih trosijo v zadnjih momentih med Vas naši nasprotniki! Ostanite trdni v boju proti korupciji, volite može poštenega srca in čistih rok
m
§
•... .
Ne pustite se begati!
'.. '.	•	..vJ
Podla laž demokratov je, da je naš kandidat tov. Brandner udaril koroškega invalida.
Podla laž demokratov je, da je naš kandidat tov. Roglič v preiskavi radi veriženja.
Volilci! Ne pustite se begati od tako nesramnih laži! To je krik zločinca, ki kriči: „primite tatuP, da bi odvrnil pozornost od lastnih grehov.
žaj uradništva, si uradnik ne more kupiti najpotrebnejšega,
Carina jc tudi eden glavnih faktorjev, ki seje nepotrebno plemensko sovraštvo; vsaj javnosti je znano, da imajo vodilna mesta zasedena le Srbi. Na carinsko upravo in neznosne razmere zabavlja vse, vse se jezi, a zaman. Ce ne plačaš ,,bakšiša“, ne dobiš blaga ali pa šele po dolgem čakanju in po izpolnitvi vseh mogočih formalnosti. In krščen ali' tudi nekrščen trgovec pač zna preračunati, da je bolje plačati par tisočakov „bakšiša“, kakor pa pustiti blago na kolodvoru in plačati ležarino, posebno še, ker ,,bakšiša“ itak ne nosi trgovec, ampak konsument.
Brezglavi, zastareli, vsak promet in trgovino ovirajoči, vsnU ra7maU naravnost uničujoči absurdni carinski
Tako sc daje dovolj prib::.: r: elementom, da ruj e j n proti d-žr.vi, .a stranke, ki so imele na vladi svoje ljudi, temu vprašanju niso posvetile nobene pozornosti, ker so imeli posla z izvoznicami in strankinimi interesi, splošni blagor jim je bil pa zadnja briga. Imamo vse polno ministrov in celo finančnega ministra, ki se prišteva državotvorni stranki, ministre pristaše ,,ljudskc“ stranke" in tudi inter-nacijonalno - socijalističnega ministra, a proti korupciji ni podvzel nikdo ni-kakih resnih korakov. Vse so molče pustili iti svojo pot.
Splošna korupcija v javni uprayi je najboljši dokaz, da so vse stare stranke okužene in bode moralo ljudstvo, če se bo hotelo rešiti koruptne rak-rane, poslati v Beograd pristaše neomadeževane preteklosti, katerih med starimi strankami ni več.
Zato pa danes volite stranko, ki se bo borila proti korupciji z vsemi silami in bode dala ljudstvu svobodo, pravico in enakopravnost! Volite vsi, ki hočete imeti ujedinjeno Jugoslavijo, z nekoruvnpirano upravo Na-rodno-socijalistično stranko, ki se hoče z vsemi močmi boriti proti sedanjim koruptnim, obstoj države naravnost ogrožujočim razmeram!
Socijalizem in narodnost.
Liberalci se ogrevajo za socialdemokrate, čemur se ne čudimo, saj so sedeli z njimi v vladi pri eni in isti mizi. Trudijo se dokazati, da socijalist spada samo v socijaldemokracijo. Za socijaldemokracijo je to gotovo slaba reklama, ki si jo bodo naši delavci dobro zapomnili.
Smo socijalisti! Nikjer pa ni zapisano, da socijalist ne sme biti obenem tudi naroden. Narobe, ker smo narodni, ker želimo narodu boljšo bodočnost, ki jo mi vidimo le v socija-lizmu, zato smo socijalisti. Ako na znotraj odklanjamo intcrnacijonalo, delamo to zato, ker zanašanje na internacionalo slabi narodno voljo in
moč, ne glede na to, da nam interna-cijonala, osobito današnja, ki je razcepljena, kakor še ne nikoli, ne more prav ničesar pomagati. Pa tudi zato jo odklanjamo, ker naš narod še ni zrel za internacijonalo in jo vsled tega napačno umeva. Zato imamo dovolj praktičnih dokazov. Socialdemokrati nam zamerijo, da se vnemamo za neo-svobojeno domovino, socialdemokrati so proti sokolstvu. Pravijo: „Saj ničesar nimamo proti Slovencem, saj ste zaradi nas lahko Slovenci, ozir. Jugoslovani.“ Nam to ne zadošča! Mi hočemo, da se med našim proletariatom, ki je po krivdi stoletnega suženjstva in socijaldemokratičnega in-ternacijonalizma pod komando nem-kih sodrugov v narodni zavednosti močno zaostal, širi poleg socijalictične-tudi narodna ideja- Ljubezen do naroda, iz katerega smo izšli, Delavec ne more biti indiferenten napfam vprašanjem celokupnega naroda. Tudi on se mora zavedati, da je Jugoslovan in mora biti ponosen na to.	I
Ce smo se postavili proti komuni- II stični nasilni akciji, ki gre za svojimi zmedenimi cilji ne glede na interese države, kar nam „Slov. Narod" sedaj zameri, smo to storili iz ljubezni do Jugoslavije. Liberalci naj sc zato nikar ne čudijo nastopu narodnih železničarjev za časa zadnje železnic*., ske stavke. Tudi moramo odločno zavračati trditev, da smo si stranko ustanovili samo iz nezadovoljstva z JDS. JDS vstraja na sedanjem kapitalističnem družabnem redu, mi ta družinski red, ker je krivičen, odklanjamo in hočemo popolnoma nov družabni red in sicer socijalističen. Stranko smo nameravali ustaviti že pred vojsko. Voditelji bratske Cchoslovaške socijalistične stranke, med njimi tovariš Klofač so v ta namen večkrat posctili Trst in Ljubljano. Samo, da takrat m prišlo do ustanovitve stranke temveč šele po vojski. Podobne stranke obstojajo tudi drugje. Razen čeških narodnih socijalistov, ki so zelo močni, obstoja Poljska narodna delavska stranka, ki šteje 28 poslancev v državnem zboru 'Varšavskem. Zaenkrat stojimo v stiku s tema dvema strankama in bomo zvesti načelu našega programa delali na to, da čim-preje pride do ustanovitve slovanske socijalistične vzajemnosti. Bodočnost bo pokazala, da je pot, ki jo hodimo narodni socijalisti, edino prava.
Socijalni demokratje brez volilcev!
Ni tako klavrne stranke, kot je socijal demokratična. Vse delavstvo ji jc obrnilo hrbet. Ostali so samo še konsumarji, ki po trgovinah odirajo delavstvo in spravljajo dobiček brez kontrole in nadzorstva. 28. novembra bo pa še te konsumarje odnese! vihar obračuna in ostalo bo od cele stranke par žalostnih plakatov kot spomin na dneve „slave in časti"!
Zanimivo je opazovati, kako v
najprisrčnejšem objemu socijalni demokratje in liberalci napadajo NSS. Nikakor jim ne gre v glavo, kako je mogoče, da nastopa NSS v volilnem boju samostojno. Radi povprašujejo za tem, odkje ima NSS za volilni boj denar! Akoravno smo jim že zdavnaj dokazali, da smo bore krajcarčke nabrali med svojimi pristaši, še vedno skrivnostno namiguje o podkupovanju. S pravo barvo sc pa ne upajo na dan, ker se boje za brezstidne laži sodišča in ričeta.
Gospodarstvo socijalnih demokratovi
V	socijalno demokratičnem kon-suntu v Litiji so prišli na sled velikim dcfravdacijam. V blagajni je manjkalo 200.000 kron. Plačati jih bodo morali ubogi zadružniki! To je gospodarstvo! In take „gospodarje“ naj pošljemo v Beograd 1
C e je bil k-L, ; :no bili goto/o 'narodni socijalisti tisti, ki smo vedno in povsod zagovarjali poštenost volilnega boja. Vedno smo tudi povdarjali, da se ne gre za osebe, ampak za načela. Zalibog pa imamo med Slovenci žurnalistično kasto, ki je zadovoljna in srečna šele takrat, kadar začne z osebnostmi! To je stara metoda Kranjske liberalne in klerikalne žurnalistike, ki je vrgla nivo slovenske politike v pocestno blato psovanja in preklinjanja, 't ako je bilo tudi v tem volilnem boju. Najprvo so pričeli zmerjati našega kandidata dr. Rybara z avstrijakan-tom in mu očitali osebno nepoštena dejanja. S satansko zlobnostjo so se mladini okoli ,,Jutra" zakleli, da morajo preprečiti kandidaturo dr. Ryba-ra in to za vsako ceno! S poštenim in odkritim vezirjem ni šlo, ampak posrečile so se jim nakane z nožem v hrbet. Poteptali so vsenarodni interes in zagrešili zločin izdajstva nad primorskim ljudstvom, ki bo ostalo brez zastopstva v konstituantb Povdarja-mo še enkrat, niso se Jutrovci bojevali načelno, ampak osebno. Ravno tako Jutrovci niso proti našim odličnim somišljenikom in kandidatom vodili načelnega boja, ampak započeli osebno gonjo, vlačile neresnične in zlobno-zavite rodbinske zadeve na dan. Hodili so okrog naših kvalificiranih kandidatov, jim prigovarjali in grozili, da naj odstopijo od kandidatstva. Sedaj ko liberalci vidijo, da sc jim je vse ponesrečilo, pišejo po svojem časopisju najnesramnejše pamflete o našem gibanju. Toda, rudi to jim ne bo pomagalo. Obračun dne 28. novembra ne izostane!
Sovražniki delavstva!
Vodstvo delavske zavarovalnice v Ljubljani je v rokah socijalnih demokratov. Človek bi pričakoval, da vsaj v tem za delavstvo velevažilem zavodu socijalni demokratje ne lenuharijo, ampak delajo! Iz vseh delov Slovenije prihajajo na naše strokovne organi-
zacije pritožbe, da se s prizadetim delavstvom v delavski zavarovalnici postopa, kot z brezpravno ubogo paro. Prošnje delavcev leže po cele mesece nerešene, tako da je ncštevilno ponesrečenih delavcev brez vsake podpore prepuščeno največji bedi! Tako delajo socij - patrijoti tam, kjer imajo moč! Zato noben zaveden delavec 28. nov. ne bo volil socijalno - demokratičnih kričačev in lenuhov!
Socijalpatrijoti in socijalizem.
Da je postal socijalizem tako kompromitiran,temu so v prvi vrsti krivi naši socialdemokrati. Prvič so socijalizem napačno razlagali, drugič pa r.e žive tako, kakor učijo. V tem oziru so podobni Kristusovim naslednikom. Tudi pri teh življenje ni v nika’-,*'T) skladu z njihovimi nauki.
Socijalizem je stremljenje po boljši d: užbi, zalo bi n vrati i.. i :v cijalisli najboljši in u. j:o.: v j i iu: je. Toda oni so s svojo demagogijo delavstvo posuroveli, s prisvajanjem delavskega premoženja pa so ustvarili takšen položaj, da ni čuda, da se danes delavstvo s studom obrača od svojih nepoštenih voditeljev. Kdor napoveduje boj kapitalistom in je sam kapitalist, pa še iz delavskih žuljev nastali kapitalist, tak človek je največja spaka pod božjm solncem. Mi se zategadelj prav nič ne čudimo, če delavci ponekod s krampi naganjajo nepoštene socijaldemokratične voditelje. Osobito z zvezo, ki jo imajo s kapitalistično stranko, katera jim je tudi pripomogla na ministrski stolček, so so-cijalizmu silno škodovali. Danes ne pomaga prav nobena internacijonalna fraza več, med delavskim ljudstvom je socijalna demokracija izigrala za vedno.
Veliko dela nas čaka, da delavsko ljudstvo zopet utrdimo v veri do socijalizma. Kar so naši socijaldemo-krati zakrivili, se dolgo ne bo dalo popraviti. Ce še kak bacek koraka za za njimi, mora biti le duševni revež ali podkupljenec. Socijaldemokratična politika bo skrahirala 28. novembra. Proletarci bodo pognali zapeljivce in bodo dali svoje glasove poštenim delavskim voditeljem, ki so sami trpini in se jim doslej z nobene strani ni moglo ničesar nepoštenega očitati. Volili bodo tiste, ki so izšli iz bede in se še nahajajo v bedi. Volili bodo kandidate narodno- s ocijalistične stranke.
Moka in volitve!
Lansko leto smo plačevali moko po 5 kron za kilogram! Letos jo plačujemo po 16 kron in še dražje! Kruh je samo zato tako drag, ker so liberalci in klerikalci v Beogradu dopuščali, da so imeli edino nakupovalno pravico verižniki in oderuhi! Liberalci in klerikalci so s svojo kapitalistično gospodarsko politiko zakrivili draginjo!
Tiska Zvezna tiskarna v Ljubljani.