ZVUENJ ifiasilo flelovnv shupnosti tavarnv ohutvc alpizia širf LETNIK 17 ŠTEVILKA 6 2IRI, JUNIJ 1978 Jubilanti s 30 ali več let delovne dobe I Letos nagrade za 20 In 30 let skupne delovne dobe Glede na spremembe pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke so bili letos nagrajeni tudi vsi tisti delavci, ki imajo skupne delovne dobe več kot 20 oz. 30 let in še niso prejeli jubilejne nagrade v Alpini. Po prejšnjem pravilniku so delavci prejemali jubilejne nagrade za delovno dobo v Alpini, po novem pravilniku pa se šteje za jubilejno nagrado skupna delovna doba. Nagrade so prejeli 22. aprila. Iskreno čestitamo in ielimo, da bi vsi skupaj nadaljevali prizadevanje za razvoj Alpine, da bi v prihodnje dosegali še boljše poslovne rezultate in rast samoupravnih t7iedsebojnih odnosov. K Jubilanti z 20 let ali več delovne dobe Letos nagrade za 20 in 30 let sliupne delovne dobe Nagrado v višini 2/3 poprečnega osebnega dohodka delovne organizacije v pretelciem letu so letos za najmanj 20 let sicupne delovne dobe prejeli naslednji delavci: DELOVNA BKUPNOST SKUPNIH SLUŽB: BURJEK Stanislav, 2819 COKAN Anica, 2100 ĆADE2 Alojz, 1738 CIBEJ Marijan, 2765 HRIBERMK JAKOB, 2200 JEREB Rafaela, 2484 KENDA Silva, 3390 LOGAR Franc, 2310 LOGAR Jožefa, 1996 MAROVT Franc, 1629 MORE Matilda, 2143 ORESNIK Vida, 2859 POLJANŠEK Alojz, 2535 POUANŠEK Villta, 1981 STRLIC Ana, 2900 STRLIČ Marija, 1659 SIFRAR Franc, 1652 ŠUBIC Ivo, 1936 TRCEK Leopolda, 2481 USENICNIK Marta, 2963 VEHAR Katarina, 1632 VERBIC Jože, 1756 ZALAR Franc, 1717 2AKEU Ivanka, 1734 2IBERT Anton, 2111 2AKELJ Stanislava, 2309 TOZD OBUTEV 2IRI: ALIC Cilka, 2364 ANDREUZZI Antonija, 1763 ANDREUZZI Marija, 2830 ARHAR Mihaela, 1683 BACNAR Marija, 1687 BAJT Marta, 1686 BEKS Anica, 1959 BOGATAJ Ciril, 2328 BOGATAJ Marija, 1808 BOGATAJ Vinko, 2939 CADE2 Mirko, 1705 DRMOTA Ivana, 1638 ERJAVEC Doroteja, 1623 ERZN02NIK Pavla, 2073 FRLIC Kristina, 1639 GABRIJEL Ivana, 1698 JERAM Štefka, 1703 JEREB Ivana, 1645 JEREB Juiijana, 1762 JEREB Marica, 1964 JEREB Stanislava, 2908 KAVCIC Vida, 1722 KLEMENCIC Marta, 1677 KOGOVŠEK Franc, 2823 KOLENC Anka, 1658 KOPAČ Anton, 1956 KOPAČ Bcrta, 3061 KRISTAN Ivanka, 1711 KROLNIK Karel, 1682 KUMER Ivanka, 1625 KUNC Alojz, 2817 LAMOVEC Rozalija, 1682 MLINAR Janez, 2137 MORE Stanko, 1910 NOVAK Ana, 1971 NOVAK Jelka, 2861 OBLAK Sliva, 1631 PODOBNIK Antonija, 2852 PODOBNIK Marija, 2505 PODOBNIK Marija, 3075 POLJANŠEK Jože, 1979 POUANŠEK Viktor, 3392 PRIM02IC Marija, 1712 PUC Marija, 3053 REVEN Ana, 1664 RUPNIK Marija, 1676 RUPNIK Viktorija, 1694 SLABE Stanislava, 2035 SEMRL Viktorija, 3150 ŠINKOVEC Antonija, 2709 SPEH Marjan, 1912 TRCEK Ceiestina, 2179 TRCEK Frančiška, 1663 TRCEK Frančiška, 1663 TREVEN Pavlina, 1781 VIDMAR Marija, 1714 TOZD PLASTIKA 2IRI: BOGATAJ Janez, 1906 CANKAR Antonija, 2834 ENIKO Viktor, 3658 JEZERSEK Ida, 1713 JUSTIN Tomlslav, 2524 KAUIC Derviš, Bihać KORAIANJOS Franjo, Subotlca KOSTELNIK Milica, Osijelc MARKOVIĆ Angelina, Beograd I NOVAK Pavla, Vinicovci RODEŠ Katarina, Varaždin SERDINSEK Karoiina, Ptuj SIMONCIC Anica, Sk. Loka II STOJKOVIC Jasna, Split SARIĆ Muhamed, Zenica ŠARIC Vinko, Karlovac SESTIC Nadžlja, Zenica SUBIC Rajko, 3067 SUSIČ Mahalda, Rijeka ŠORN Cirila, Jesenice TUSAR Stane, Ljubljana I URBANC Josipa, Zagreb 1 ZRINSKI Djurdja, Zagreb I 2AGAR Tanja, Trbovlje Nagrade so res zaslužili KAVCIC Vinko, 3395 LOGAR Helena, 1777 MAROVT Juiijana, 1653 PODOBRNIK Franc, 2779 PODOBNIK Janez, 2168 POLJANŠEK Antonija, 1813 TAVČAR Anton, 3393 TREVEN Ema, 2887 TOZD OBUTEV GORENJA VAS: CEHOVIN Bogomil, 2954 DEBEUAK Jožefa, 2499 FERLAN Vekoslav, 2381 KLEMENCIC Ivana, 2393 LAMPREHT Ivana, 2708 MIKLAVCIC-LUZNAR Katarina NOVAK Marijana, 2417 OMAN Gabrijela, 2995 PETRIC Pavel, 2424 PINT AR Anton, 2426 STR2INAR Francka, 2442 ŠUBIC Leopolda, 2449 TOZD PRODAJA 2IRI: ANTONOVIC Miiovan, Zrenja-nln BEDROSIJAN Pavel, Subotica BLEKAC Darinka, Velenje CAPUDER Ivan, 1634 DORIC Franc, Mežica GOLUBIC Josip, Koprivnica GRUBIŠIC Petar, Sisak GLAVINA Viktor, Cakovec JERKOV Jakov, SpUt Nagrada v višini enega poprečnega osebnega dohodka delovne organizacije v preteklem letu so letos prejeli delavci za najmanj 30 let skupne delovne dobe: DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB: BOGATAJ Cveta, 1487 DIKLIC JeUca, 410 DISIĆ Zlvadln, 1053 ERZNOZNIK Ivana, 510 ERZNOZNIK Metod, 754 FILIPIĆ Janez, 2772 FILIPIC Leopold, 1115 FILIPIC Angelca, 998 GREGORAC Alojz, 1081 GLUHODEDOV Ivan, 950 HEROVEC Ema, 320 JURJEVCIC Jakob, 1214 KAVČIČ Milan, 1179 KOLENC Alojz, 699 KOPAČ Alojz, 766 KOŠIR Francka, 723 MLINAR Franc, 2097 MORE Franc, 2882 OBLAK Štefka, 516 PAGON Vida, 2810 PECELIN Antonija, 398 PEČELIN Franc, 961 PIVK Anton, 1246 TOZD OBUTEV ZIRI: BAJT Ivan, 1169 BOGATAJ Marta, 1626 BOGATAJ Ciril, 781 ČEFARIN Anton, 417 DEMŠAR Alojz, 1072 ENIKO Cecilija, 544 ERZNOZNIK Ciril, 847 GREGORAČ Ljudmila, 1681 GREGORAC Marija, 1267 GREGORAC Štefanija, 480 GROŠELJ Justina, 456 JEREB Francka, 892 KAVCIC Heron, 1163 KOPAČ Franc, 523 KUNC Jožefa, 558 LAZAR Janez, 522 MLAKAR Ana, 449 NEVEDA Viktor, 581 OBLAK Viktorija, 317 OBLAK Vinko, 979 PISANEC Drago, 1876 PISANEC Frančiška, 479 PIŠEK Deša, 433 PLESEC Maks, 1116 PODOBNIK Ana, 891 POUANŠEK Janez, 524 RAVNIKAR Alojzija, 1774 SELAK Anton, 1016 SEUAK Alojz, 276 SLABE Ivan, 857 STREL Dominik, 1524 ŠANTEJ Berta, 461 ŠANTEJ Anton, 809 TUŠEK Janez, 943 VELKOVRH Albin, 971 ZAJC Vida, 463 2AKEU Veronika, 469 ZAKEU Vida, 496 2UST Alojz, 292 TOZD PLASTIKA ZIRI: JEREB Janko, 2479 KOGOVŠEK Tinka, 1263 KRISTAN Pavla, 2925 MOZINA Franc, 133 MRLAK Stanislav, 134 PECELIN Silvestra, 290 TOZD OBUTEV GORENJA VAS: ARNOU Jožef, 2365 HOJKAR Maksimiljan, 3370 JUSTIN Vencelj, 2388 LAVTAR Janez, 2408 PRIMOŽIČ Vera, 464 PROSEN Henrik, 2430 TOZD PRODAJA ZIRI: BERCIC Pavle, Zemun BOBINAC Zlatko, Rijeka JEZ Peter, Ajdovščina JOVIC Nikola, Beograd I LOKIČ Muhamed, Sarajevo MARGUČ Anči, Šk. Loka H PAVČEK Ana, Ljubljana III RADOSAVUEVIC Vejo, Sarajevo SERDINŠEK Alojz, Ptuj STRICEVIC Miloš, Zadar Ql&kcene čestitke! Stefan Kopač, predsednik OS TOZD Obutev 2lrl Izvršjii odbori osnovnih organizacij sindikata so v prcdkan-(Udacijskem postopku evidentirali možne kandidate, ki so jih nato predlagali na kandidacijskih konferencah. Z dodatnimi predlogi se ne moremo pohvaliti, na k^didacijskih konferencah je bilo namreč malo dodatnih predlogov. V prodkandidacijskem in kandidacijskem postopku je bilo evidentiranih 254 možnih kandidatov za delegate vseh samoupravnih organov, izvoljenih pa Je bilo 75 delegatov. Evidentiranih je bilo torej več kot trikrat yeč kandidatov, kot je bilo nato izvoljenih. Volili smo po posameznih delovnih enotah; SKUPNI DELAVSKI SVET: DISCIPLINSKA KOMISIJA: 9 delegatov TOZD Obutev Ziri — 2 delegata (1 šivalnica in prikrojevalnica, 1 ostali del TOZD Obutev Ziri) TOZD Obutev Gorenja vas — 1 delegat TOZD Plastika Ziri — 1 delegat DSSS — 1 delegat Disciplinska komisija, ki bo na ravni delovne organizacije, bo sestavljena še iz predsednika in dveh članov disciplinske komisije izven delovne organizacije, ki jih volimo vsi. KOMISIJA DELAVSKE KONTROLE TOZD OBUTEV ZIRI: 7 delegatov šivalnica Ziri in Col — 2 delegata sekalnica gornjih delov — 1 delegat sekalnica spodnjih delov — 1 delegat montaža lahke obutve, montaža športne obutve in ostali del TOZD Obutev Ziri — 2 delegata vzdrževailni obrati in avtopro-met — 1 delegat DELAVSKA KONTROLA TOZD OBUTEV GORENJA VAS: 5 delegatov ne glede iz katerega dela delovnega procesa. DELAVSKA KONTROLA TOZD PLASTIKA: 5 delegatov proizvodnja plastike — 3 delegate orodjarna kovinskih in nekovinskih form — 2 delegata DELAVSKA KONTROLA V DSSS: 5 delegatov tehnični sektor — 3 delegate splošno-organizacijski sektor — 1 delegat finančno-računovodski sektor — 1 delegat Izvoljeni so bili: SKUPNI DELAVSKI SVET: URSIČ Ivan, 1409 MLINAR Peter, 3097 VEHAR Janez, 1619 SOBIC (Dominik, 3254 KUMER Janez, 3636 TREVEN Ema, 2887 FERLAN Vokoslav, 2754 PUSTOVRH Frančiška, 2434 JUSTIN Vida, 2387 BURNIK Alojz, 1500 KOGOVSEK Franc, 2823 PODOBNIK Rado, 2363 KANJC Marjan, 3179 ВЛЈС Karolina, 3680 DELAVSKI SVET TOZD OBUTEV ZIRI: Sestavljen je iz delegatov oddelkov: BURJEK Stefan, 2515 POLJANSEK Vida, 841 JEREB Stana, 2908 ŽAKEU Nada, 2905 POUANSEK Slavka, 2287 JEREB Ivanka, 1645 KOPAČ Stefan, 1069 OBLAK Milka, 1324 ŽAKEU Miran, 3379 BEKS Anica, 1959 SINK Anton,.1729 FILIPIC Franc, 2292 KOREN Marija, 3051 KOVSCA Joži, 3023 OBLAK Vinko, 979 KLEMENCIČ Stane, 2927 VEHAR Raj ko, 2320 (Nadaljevanje na 4. strani) Z delavskega sveta TOZD Obutev Zlrl Imamo neve samoupravne organe že decembra lani je bil sprejet Zakon o volitvah in odpoklicu organov upravljanja. Čeprav ta zakon določa, da je potrebno uskladiti statute in druge samoupravne akte s tem zakonom do decembra letos, smo njegova določila upoštevali že na teh volitvah. Volitve so bile 25. aprila, razen v TOZD Prodaja, kjer bodo po sklepu izredne seje delavskega sveta, 31. maja. Volili smo skupni delavski svet, delavski svet DSSS, delavski svet TOZD Obutev Ziri, komisije delavske kontrole po vseh temeljnih organizacijah v DSSS. Statut DSSS in Statut delovne organizacije še ni bil sprejet, prav tako niso bile sprejete še spremembe statutov ostalih TOZD, zato smo se na zborih delavcev odločili, koliko delegatov bo v posameznem samoupravnem organu in kakšna bo sestava samoupravnih organov. TOZD Plastika Žiri — 3 delegate DSSS — 3 delegate DELAVSKI SVET TOZD OBUTEV ZIRI: 17 delegatov sekalnica gornjih delov — 2 delegata šivalnica gornjih delov Žiri — 4 delegate sekalnica spodnjih delov — 2 delegata montaža športne obutve — 2 delegata montaža lahke obutve — 2 delegata šivalnica Col — 2 delegata vzdrževanje in grupa za adaptacije — 2 delegata avtopromet — 1 delegat DELAVSKI SVET DSSS: 11 delegatov tehnični sektor — 5 delegatov finančno-računovodski sektor — 3 delegate splošno-organizacijski sektor — 3 delegate Pomembno Je, da dogovorjeno uresničimo v praksi 17 delegatov TOZD Obutev Ziri — 5 delega-tov (od tega 1 obrat Col) TOZD Obutev Gorenja vas — delegate Imamo nove samoupravne organe (Nadaljevanje s 3. strani) DELAVSKI SVET DSSS: V njem so zastopani vsi sektorji: ENIKO Vinko, 1891 KRANJC Franc, 2670 OBLAK Štefka, 516 PODOBNIK Anton, 1292 KAVCIC Rado, 3250 JESENKO Majda, 1740 OBLAK Anica, 2519 BOGATAJ Milena, 1529 JEREB Nada, 1995 ERZN02NIK Srečko, 3573 BOGATAJ Cveta, 1487 DISCIPLINSKA KOMISIJA: TRCEK Miran, 2331 BOGATAJ Bojan, 3537 2IVK0VIC Zorka, 2651 PIVK Marta, 572 RUPNIK Janko, 2789 Od zunanjih članov sta bila izvoljena: PERKO Andrej SIBINCIC Borica Za predsednika komisije je bil izvoljen GORJUP Anton. KOMISIJA DELAVSKE KONTROLE DSSS: POUANSEK Franci, 1274 MLAKAR Anton, 2296 GOVEKAR Anica, 1537 FILIPIC Anastazija, 1932 DOLENC Peter, 2929 KOMISIJA DELAVSKE KONTROLE TOZD PLASTIKA: VIDMAR Ciril, 3356 MLINAR Vili, 2528 USENICNIK Vinko, 1161 OBLAK Milan, 3232 VOLJČ Vinko, 2354 KOMISIJA DELAVSKE KONTROLE TOZD OBUTEV GORENJA VAS: FERLAN Vlasta, 3109 JUSTIN Voncelj, 2388 ARNOU Jože, 2365 HREN Helena, 2551 BERAS Silvija, 2669 KOMISIJA DELAVSKE KONTROLE TOZD OBUTEV 2IRI: CAPUDER Francka, 1757 BACNAR Marta, 2127 OBLAK Franc, 874 JEREB Franc, 263 POUANSEK Rudolf, 1397 STANONIK Ciril, 2530 KOGOVSEK Vili, 2477 Marinka TU6EK S prve seje DS DSSS Srečko Erznožnik, predsednik OS DSSS NALOGE DS DSSS V NOVEM MANDATNEM OBDOBJU DS DSSS, Jkl Je po dolgem mrtvilu končno oživel In dobil svojo vlogo v samoupravniii odnosih v DSSS in naši OZD, je prihodnjem mandatnem obdobju pred odgovornimi nalogami. Najpomembnejša samoupravna akta, ki jih bo moral DS sprejeti, sta statut DSSS, ki ga še vedno nimamo, in pravilnik o delovnih razmerjih. Mislim, da bodo glavne naloge povezane z zagotavljanjem zakonitosti in Javnosti dela delavskega sveta in komisij, ki so mu odgovorne za svoje delo. Da bo DS lažje in pravilno odločal, se bo moral bolje spoznati z Zakonom o združenem delu, Zakonom o delovnih razmerjih in samoupravnimi splošnimi akti v okviru OZD. Pomembno bo tudi pravočasno in ustrezno pripravljeno gradivo, kajti član DS, ki je delegat svoje delovne sredine, nepripravljen ne more odločati o problemih. Le tako bo DS lahko upravičil svoje naloge In bomo lahko govorili o resničnem In neposrednem odločanju. Srečko Erznožnik Bojan Bogataj, vodja konference delegacij združenih delegacij DSSS Gabrijela Tavčar, vodja delegacije v skupnosti zdravstvenega varstva, TOZD Obutev Gorenja Pavel Petrič, vodja delegacije v skupnosti za kulturo, TOZD Obutev Gorenja vas Zora Zivkovlč, vodja delegacije v skupnosti vzgoje in izobraževanja, TOZD Obutev Gorenja vas Somoupravllanle, zavest, kvaliteta Veliko govorimo o samoupravljanju, zavesti in kvaliteti. Kako pa te besede sliiimo in dojemamo? Lani smo poslovno leto zaključili z dobrim uspehom, kakor tudi letošnje prve tri mesece. Ne smemo pa se s temi rezultati zadovoljiti, da nas ne bi uspavali pri nadaljnjem poslovanju. Kljub majhnim naročilom v začetku leta, je sedaj položaj obrnjen, naročil imamo več kot pa so naše zmogljivosti, tako, da so pred nami še velike obveze. Pri taki obliki dela največkrat vidimo le izgotovljeno količino ne pa tudi kakovost izdelanih parov. Kakovost pa je dejavnik, ki odločilno vpliva na uspeh poslovanja. Veliko škodo delamo, če na račim kvalitete dvignemo količino izdelanih parov, pri tem Pa še tem bolj raste »škart«, ki nam zmanjšuje čisti dohodek. Za dvig kvalitete, bomo morali v bodoče poiskati taka merila nagrajevanja, da bo vsak posameznik v proizvodnem procesu zainteresiran za čimbolj šo kvaliteto. Delavce v proizvodni verigi bi glede kvalitete lahko oprede-lili v tri skupine in sicer; prva si prizadeva, da bi bili izdelki čim kvalitetnejši, druga se zadovolji že s povprečno kvaliteto, tretja pa pravi, da za ta denar naredi dovolj dobro, čeprav njihovi dohodki niso naj-nianjši. Pri takem mišljenju nekaterih članov kolektiva, se lahko vprašamo, kje je naša samoupravna zavest, o kateri vemo toliko posedati, kadar govorimo o drugih, kadar pa o sebi se pa nam zdi, kot da o tem ni pomembno raz-niišljati. Tako visoka stopnja samoupravnega socializma, ki smo Jo dosegli v naši socialistični Jugoslaviji, so sanje mnogih držav Po svetu, vendar pa je naš odnos včasih tak, da bi radi obirali samo sadove, ne pa sejali. Vsakdo bi moral najprej narediti svojo dolžnosti in šele potem zahtevati pravice, katere mu daje samoupravljanje, ampak se v praksi vse preveč pozablja na dolžnosti, pravice pa bi radi še povečali. Včasih so med ljudmi različna mnenja glede sprejemanja raznih aktov in sporazumov, ki smo jih imeli pri nas v zadnjem času veliko, češ da nekateri sprejemajo vse kar je predlagano. S tem se ne morem popolnoma strinjati, ker vsakdo hoče vedeti za kaj glasuje, je pa resnica, da se ravno pri tem kaže zavest in sposobnost dobrega sa-moupravljalca. Ne vem pa, če lahko upraviči svoja dejanja ti- sti, ki je za vsako stvar proti, če pa ga vprašaš zakaj, pa ne ve odgovora. Gospodarjenje pa je vedno bolj zahtevno. Tržišče je iz dneva v dan bolj zasičeno. Cez čas bo lahko delal samo še tisti, ki bo znal narediti veliko, dobro in poceni. Da pa bomo to dosegli, se bomo morali do skrajnosti prizadevati od priprave in organiziranosti proizvodnje, do vsakega posameznika na delovnem mestu, tako da bo vsak po svojih močeh poskušal najbolje in največ narediti. S takim dvigom produktivnosti bi se rezultati poslovanja še izboljšali in bi od tega imeli vsi skupaj še več kot pa imamo sedaj. Zavedati se moramo tega, da je naš kruh v delovni organizaciji, in da bodo kosi taki, kakršne bomo rezali sami. Vinko BOGATAJ Gorenja vas Zasedanje DS TOZD Obutev Gorenja vas Kako izpolnili vso noročilo v TOZD plastiko Vlasta Ferlan, vodja združene oelegaclje za socialno skrbstvo, Pokojninsko In Invalidsko zavarovanje, stanovanjsko gospodar-*'Vo, zaposlovanje, temeljno te-^no-kultumo skupnost, TOZD "butev Gorenja vas Letos smo planirali proizvodnjo približno za 10 °/o večjo kot smo jo lansko leto dosegli. Ob tem pa smo planirali le za 3 % več ljudi kakor jih je bilo preteklo leto. Vse to bi se dalo normalno izpolniti in obenem tudi nekoliko preseči plan. Pred dvema mesecema pa so začela prihajati naročila v večjem obsegu, kakor bi lahko kdorkoli predvideval. Večinoma za izvoz in to predvsem na zahodno tržišče. Sedaj smo pred dejstvom, kako zagotoviti tako proizvodnjo, da bomo pravočasno odpravili kupcem vsa naročila. Zanimivo je mogoče tudi to, da so naročila presegla vsa pričakovanja na vseh področjih — v brizganju termoplastov, polypropilena, PU izdelkov in v orodjarnah. Ce pogledamo vse to, lahko z optimizmom zremo v prihodnost. Vendar pa se moramo ob tem zavedati, da samo od sebe ne bo nič narejenega. Potrebno bo poiskati vse možnosti in storiti vse, da Izpolnimo obveznosti. Vsi v TOZD Plastika si bomo morali z največjo odgovornostjo prizadevati, da bo vsak svoje delo opravil čim bolje. Se bolj kot količina dela je važna kakovost, kajti vsi vemo, da delamo z dragimi surovinami. Poiskati moramo vse notranje rezerve, čim boljše organizirati delo in najti najustreznejšo razporeditev delavcev. Kjer bo le možno bo potrebno razporediti ženske, ker Jih je več. Nujno bomo morali bolje Izkoristiti delovni čas in ne podaljševati odmorov, kakor to delajo nekateri. Ce bomo vse to uresničili, bo še vedno manjkalo najmanj 5 moških, ki bi delali na 3 izmene in 4 ženske za delo v dveh izmenah. Prav tako bi rabili tudi nekaj orodjarjev ali rezkalcev, ker je tudi orodjarna zasuta z naročili celo za daljše obdobje. Kot primer dobrega sodelovanja naj spomnim, kako delajo orodjarji nekovinske orodjarne. Kadar Je potrebno vsi primejo za delo, ne samo nekateri, pa nI važno ali gre za prosto soboto ali nedeljo. Nujno bo morala tudi kovinska orodjarna spoštovati Izdelavne roke; navedni zgled pa naj pokaže, kakšen odnos bi morali imeti vsi In kakšne obveze in dolžnosti bomo morali začeti reševati takoj. Res, le z modrovanjem ne bomo prišli nikamor. Moramo biti pripravljeni priskočiti na pomoč drug drugemu z delom in nasveti; le tako bomo dosegli uspehe. Izpolnitev vseh zadanih nalog pa je hkrati jamstvo za nadaljnji obstoj plastike. Še enkrat bi poudaril, da bi morala biti v delavcu res delovna zavest, tudi kadar bo potrebno delati na prosti dan — soboto ali nedeljo. Vsak bi moral razumeti, da Je prva delovna organizacija, potem šele zasebne obveze. Pa naj gre za delo v soboto ali nedeljo. Stanko MRLAK Orodjarna je vedno pomembnejša razgovor za urednikovo mizo — razgovo v razgovoru na temo ZAKAJ SE NE ODLOČAMO ZA ČEVLJARSKE POKLICE so sodelovali: Olga FISTER, vodja splošno kadrovske službe; Karla BERNIK, poklicna usmerjevalka na osnovni šoli 2iri; Samo JEREB, učenec osnovne šole Zlri; Olga BANDELJ, strokovna sodelavka Skupnosti za zaposlovanje Kranj, izpostava Skofja Loka; Janez ZAVRL, ravnatelj Čevljarskega šolskega izobraževalnega centra Žiri; Jaka BOGATAJ, vodja TOZD Obutev Zlri. Razgovor sta vodila Vladimir PIVK in Nejko PODOBNIK. Zapiske je pripravila Silva PISEK. Vsako leto kadrovska služba objavlja razpise štipendij za čevljarsko poklice. Kakšne so letošnje potrebe, kdaj bodo razpisi, višina štipendij in ostali pogoji? Olga FISTER: Tudi v letošnjem letu je odbor za izobraževanje sklenil predlagati skupnemu delavskemu svetu, da razpiše štipendije za čevljarske poklice: — izdelovalec spodnjih delov 10 — šivalec gornjih delov 10 — tehnična čevljarska šola 2 Skupni delavski svet je sredi februarja že sprejel dokončen sklep o razpisu štipendij, s tem, da je sklenil razpisati za tehnično čevljarsko šolo 3 štipendije. O tem razpisu smo obvestili osnovne šole v Zireh, Gorenji vasi in na Colu, prav tako pa tudi Skupnost za zaposlovanje. Razpis je že bil objavljen v časopisu Glas 5. maja, razpis pa bo tudi v časopisu Delo konec meseca maja. Rok za prijavo je 30. junij 1978. Višina štipendije je odvisna od učnega uspeha in se določa na osnovi določil samoupravnega sporazuma o štipendiranju. V letu 1978 je višina štipendije po učnem uspehu naslednja: za učence srednjih šol: — za zadosten uspeh 750.— din — Za dober uspeh 860.— din — za prav dober uspeh 970.— din — za odličen uspeh 1.075.— din Za čevljarske poklice težko dobimo ljudi, zato smo se že lani oprijeli možnosti, ki nam jo dajo samoupravni sporazum o štipendiranju in sicer, da se število točk poveča do 200 točk (do 430.— din mesečno) za šolanje v tehniških strokah. Verjetno bomo morali tudi letos izkoristiti to možnost, kajti zanimanja Za čevljarske poklice ni. Iz tega razloga tudi odbor za izobraževanje, ki pripravi predlog za podelitev štipendij pri čevljarskih poklicih ne upošteva toliko šolsko spričevalo in slabše socialne razmere, kakor jih mora upoštevati pri podeljevanju štipendij za druge šole (npr. administrativna). Menim torej, da štipendijska politika (višina štipendije, način podeljevanja štipendij) ne vpliva na to, da ni zanimanja za čevljarske poklice. Vzroki za to tičijo drugje — npr.: — v Sloveniji so veliko bolj cenjeni strojni poklici (orodjar, strugar itd.) in zato se mladi rajši odločajo za te poklice; — v Zireh in okolici je večina ljudi zaposlenih v Alpini. Starši so že po svoji naravi nagnjeni k temu, da bi otrokom omogočili boljše življenje, kakor so ga imeli sami — torej naj se gre otrok izučit za vse drugo, samo za čevljarja ne. — eden od vzrokov je tudi v tem; če se nekdo izuči v Zireh za čevljarski poklic, potem ima samo dve možnosti: — da se zaposli v Alpini, — da se prekvalificira v drugi tovarni in opravlja delo za katerega ni izučen. Torej se pri tem pojavlja še problem možnosti zaposlitve, ki vsekakor tudi vpliva na odločanje za poklice. Osnovna šola Zirl, kot vemo, usmerja učence v poklice. Prosimo vas, da poveste nekaj besed o tem in kje so po vašem mnenju glavni vzroki, da za čevljarske poklice ni zanimanja? Karla BERNIK: V osnovni šoli v Zireh vodimo usmerjanje v poklice že dalj časa. Sama se s tem delom ukvarjam 3 leta. Opažamo, da zanimanje za čevljarske poklice izredno upada. Lansko leto so bile samo 3 prijave za čevljarsko šolo, letos pa trenutno ni še nobene. Zakaj? Z razredniki poskušamo čimbolje seznaniti učence s poklici in vplivati nanje. Veliko vlogo pri določanju imajo seveda starši, verjetno odločilno. Le-ti pa običajno pravijo: »Šuštar ne boš«. Drugo, kar bi rada omenila je, da Alpina daje veliko za reklamo, premalo pa propagira čevljarske poklice, v katere se lahko učenci vključujejo. Moram reči, da na šolo vsako leto dobivamo razne prospekte na primer Jelovica, o njihovi tovarni in o tem kakšne poklice potrebujejo. Iz Alpine pa tega ni. Tudi za sam ogled tovarne in slično je sedaj že pozno. To bi morali napraviti že v začetku leta. Mislim, da se bodo v čevljarske šole vključili tisti učenci, ki se ne bodo uspeli vključiti v druge tovarne. Veliko je zanimanja za Etiketo, Kladi-var. Zanimivo je še to, da tudi tisti učenci, ki ne končajo osemletke, ne kažejo zanimanja za čevljarske šole. Vpliv staršev je tu ponavadi močan in učenci se rajši zaposlijo v tovarnah. Ce jih vprašamo, zakaj se ne odločijo za čevljarsko šolo, pravijo, da jim starši povedo, da tudi če končajo šolo, da se jim pri osebnih dohodkih ne pozna, da take, ki končajo .čevljarsko šolo, pogosteje premeščajo iz enega na drugo delovno mesto in tako ne dosegajo norm. Nejko PODOBNIK: Kako pa izgleda poklicno usmerjanje v osnovni šoli? Karla BERNIK: Poklicno usmerjanje se začne že v 7. razredu z raznimi predavanji, s katerimi učence obveščamo in dobijo informacije o preživeti. Ni bilo možnosti, da bi se odločali za različne smeri. V kraju je bila samo Alpina, sedaj so še druge delovne orga- šolah in o možnostih šolanja. Nato pride na vrsto testiranje, ki ga izvede Skupnost za zaposlovanje. Ko dobimo rezultate, je sestanek in ugotovimo ali je želja učenca po njegovem poklicu usklajena z njegovimi zmožnostmi. Ce ne ustreza, se začno pogovori in učencu poskušamo svetovati poklic, ki ustreza njegovim željam in sposobnostim. Seveda, na odločanje vpliva tudi kadrovska politika. Vse to učencem povemo, oglasijo se tudi starši, v določenih primerih pa jih pokličemo. Organiziramo razne oglede šol in delovnih organizacij po interesih, ki jih pokažejo učenci. Mnogi starejši 2irovci so se v preteklih desetletjih odločali za čevljarstvo in ustvarili to kar imamo. Kaj učenci v Žireh menite o tem in kako ee boste letos odločali? Samo JEREB: V prejšnjih desetletjih so se mnogi Žirovci odločali za čevljarske poklice. Takrat tudi niso imeli druge izbire, morali so se nizacije in možnosti so tudi različne, da ljudje pridobijo ustrezno izobrazbo. Tudi starši vplivajo pri odločitvah. Vsak učenec vidi, ko pridejo starši domov utrujeni, vidi, da veliko delajo, da je delo naporno in se izogibajo temu poklicu. Dobiš slabo mišljenje o tem poklicu. S strani Alpine bi lahko dali več informacij in propagande, da bi pritegnili učence za poklice. Letos so se učenci odločali bolj za poklicne šole, v prejšnjih letih pa za tehnične srednje šole. Veliko jih je tudi za ekonomske in administrativne šole, predvsem za 3-letne. Vladimir PIVK: Ali Je vam, osnovnošolcem dovolj znan poklic izdelovalca zgornjih in spodnjih delov? Ali veste, da ima čevljarski poklic poleg slabih strani tudi veliko dobrih, delovni pogoji in drugo? Samo JEREB: Mi ne vemo, kakšne dobre in slabe lastnosti ima ta poklic. Mi; slim, da bi morali organizirati razne oglede in podobne stvari. Učenec vidi, da bo delal čevelj in ne vidi nič zanimivega. Karla BERNIK: Lahko ugotavljamo, da so učenci enostransko obveščeni Predvsem slišijo slabe strani Mogoče bi se zadeva kaj spre menila, če bi prišle manjše sku pine in bi si po večkrat ogledali določene oddelke, seveda, če je to z vaše strani mogoče. Morda bi se položaj kaj izboljšal? Skupnost za zaposlovanje spremlja In ugotavlja poklicne odločitve in jih tudi usmerja. Kako se bodo letos odločali učenci in kako predvidoma v bodoče? Kaj napraviti, da se bodo bolj odločali za že deficitarne polciice? Olga BANDELJ: Vprašanja so tako obsežna in široka, da bi bila potrebna širša razprava. Kako poteka usmerjanje? Vzgoja in izobraževanje naj pO" tekata že v predšolski dobi. ^ razgovor za urednikovo mizo — razgovor to štejem tudi poklicno usmerjanje. Teči mora že preko rednega pouka in do vrhunca pride v 1. razredu. Pri odločanju imajo velik vpliv na mlado generacijo starejši. To lahko deluje tako, da se mladi ne odločajo za čevljarske poklice. Res je tudi, da je izbor sedaj večji, tako pri izbiri poklicev kot pri štipendiranju. Več generacij nazaj se je pokazalo, da lahko študira vsak, če le hoče. To pa je pomenilo, da se je vedno manj mladih odločalo za poklice, ki zahtevajo 2 ali 3-letno šolanje. Mislim, da bo prav usmerjeno izobraževanje pri tem imelo izredno odločilno vlogo, ki bo te stvari rešilo. Kako izgleda v naši občini? Že vrsto let ugotavljamo, da želja za izobraževanje na štiriletnih srednjih šolah narašča. To smo s štipendijsko politiko tudi omogočili. V zadnjih letih se nad 50'% mlade generacije vključuje v srednje šole, ko smo izvedli anketo, je bil odstotek odločanja 53,5. Ce se fantom ne uresniči želja izobraževati se v srednjih šolah, se lahko odločijo za poklicne šole. Medicinska sestra, administratorka pa se na nižji stopnji ne bo mogla vključiti. Na stopnji 4-letnih srednjih šol najdemo poklice, kjer sodimo, da jih je pri nas že preveč. 41,3% je dalo predvpisnice na 2 in 3-letne šole, 5Д% pa je takih, ki še niso opredeljeni. Za nas v Skofji Loki je pol(> žaj še Jcar ugoden. Na Gorenjskem je razmerje vpisa še mnogo bolj v korist štiriletnih srednjih šol. Potreb v proizvodnji je več kot je zanimanja za šolanje zlasti na dve in triletnih srednjih šolah. V tem trenutku se interes seveda ne bo spremenil. Tu gre lahko tudi za boj med strokami. Interes mladih ljudi se pa lahko iz leta v leto spreminja, na kar vplivajo različni dejavniki. Prva faza poklicnega usmerjanja je prosvetljevanje, nato Usmerjanje in kasneje tudi spremljanje. Prosvetljevanje naj se začne v Petem razredu, tako bomo prar vočasni; vključiti bo treba razne Prosvetljevalne oblike; bolje informirati, s tem, da organizira- mo več ekskurzij, voč razgovorov, s filmi, letaki... S tem moramo začeti zgodaj, iskati moramo vse možne oblike. Prednost dajem neposrednemu stiku. Starši pogosteje govore svojim otrokom o slabih straneh poklica, mi pa učencem povemo, da so v vsakem poklicu dobre in slabe strani. Sicer pa je tako; dva človeka sta lahko različno uspešna na istem delovnem mestu. Potrebna bi bila srečanja z delavci, ki so zadovoljni s svojim poklicem. Mislim, da je zaviralni dejavnik tudi razmeroma manjše napredovanje kot v drugih poklicih. V škofjeloški občini so bile od leta 1974 naslednje potrebe po čevljarskih poklicih: Tehnična šola: 1974 — 1 1975 — O 1976 — 1 1977 — 1 Za poklic čevljarja: 1974 — 7 vključitev, 6 potreb 1975 — 12 vključitev, 2 potrebi 1976 — 2 1977 — 7 1978 — 1 Za celotno Gorenjsko 10 za tehnike, 9 za čevljarje. Položaj v nekaterih drugih poklicih ni nič boljši (ključavničar, mizar). Preveč dajemo resnične potrebe za 1 leto, ne pa za celotno srednjeročno obdobje. Eno leto je manj učnih potreb kot mest, naslednje leto pa lahko spet obratno. Planiranju v organizacijah združenega dela bo torej treba posvetiti mnogo več pozornosti. Veliko vlogo kar zadeva prosvetljevanje ima združeno delo. Kaj vi na Soli ugotavljate in kaj načrtujete, da bi se stanje popravilo? Janez ZAVRL Mislim, da položaj le ni tako težak. Lansko leto, konec meseca julija smo imeli 7 vpisanih učencev. Potem se je stanje poboljšalo, da jih je bilo 49. Ce pa gledamo letošnji pred-vpis je skoraj še bolj ^losten: Žiri 1 predvpis, Cmi vrh 3 predvpisa, Col 1 predvpis. Gorenja vas 1 predvpis, skupaj torej 6 predvpisov. Ce pa gledamo podatke za tri leta nazaj, opažamo, da interes upada. Leta 1975/76 je bilo 9 predvpisov, 1977 3 pred vpisi in letošnje leto 3 predvpisi. Največ učencev sedaj dobimo s Štajerske. Letošnje šolsko leto pa iz Modriča. Kje je vzrok? V Zireh zanimanje upada. Upam pa, da se bo Zadeva poboljšala, saj je nekaj prijav za štipendije v tovarni. Ko gledamo žirovske pred vpise v zadnjih treh letih, lahko ugotovimo, da se Z i rove i za ta poklic ne odločajo. Zastopano je obrobje. Centra Zirov ni. Se o seznanjanju učencev: do lanskega leta smo hodili po vseh šolah, letos pa ne, ker smo videli v predvpisu, da se ni nihče opredelil za ta poklic. Sami ljudi ne bomo nabirali, če Alpina za to nima interesa. Starši in učenci za čevljarske poklicc niso zainteresirani. Na Colu smo imeli 2 leti razgovore, naslednje leto pa so rekli, da nam ni treba hoditi več, ker da Alpini ne zaupajo. Rečeno je bilo, da se bo na Colu gradila hala, potem pa je vse obstalo. Pred kratkim mi je direktor pokazal zapisnik razgovora s predstavniki ajdovske občine, da se bo hala zanesljivo gradila. Takoj smo pisali na osnovno šolo Col, da pridemo in pomagamo tistim učencem, ki se še niso opredelili. Učenci, ki prihajajo iz drugih republik pa, razumljivo, zahtevajo ne samo delovno mesto, ampak še kaj drugega, npr. stanovanje. Mislim, da je velika krivda vrednotenje tega pdklica v tovarni. Učenci in učenke imajo znanje, vendar so razmere v praksi znane; kvalificirani se selijo iz onega na drugo delovno mesto, tisti pa, ki pride iz osemletke, dela neko fazo in dobro zasluži. Tukaj bi se moralo nekaj urediti. V Cicibanu imajo to tudi drugače urejeno. Res pa je tudi, da se za ta poklic odlc^jo učenci s slabšim učnim uspehom. Vendar mislim, da se tudi tu stanje izboljšuje. Včasih so nam druge tovarne zavidale šolo v Žireh. Torej je potrebno spremeniti miselnost. Prav tako je pomembna propaganda poklica in. dela. Vsak dan ste v neposredni zvezi s proizvodnjo in imate težave, kje dobiti ustrezno usposobljene ljudi, zlasti za montažne oddelke. Kaj bi kazalo napraviti? Jaka BOGATAJ: Veseli me, da se je tudi uredniški odbor lotil tako pereče problematike (pomanjkanja kadra) in da je k tej razpravi povabil predstavnike Institucij, ki imajo vpliv na usmerjanje učencev v poklice. Vse, kar so predgovorniki povedali je res, res je, da smo naredili premalo za to, da bi pridobili kandidate za učenje našega poklica, posebno pa še mon-tažista (sestavljalca spodnjih delov). Precej krivdo je tudi na starših samih, ko pravimo, naš ali pa naša pa ne bo šla za »šuštar-ja«. Toda, poglejmo, kakšne so razmere v našem poklicu v resnici: danes je prav malo delovnih opravil, da bi se moral delavec toliko naprezati kot v železarstvu in podobnih industrijah. Kar zadeva čistočo samega dela pa spet lahko trdim, da je malo del tako čistih kot je naš. Tudi pri osebnih dohodkih smo na republiški ravni. Ce samo pomislimo, koliko časa nam Žirov-cem čevljarstvo reže kruh in vse kar se je v našem kraju naredilo, je večino delo pridnih čevljarskih rok. Danes pa naj bi vse to, kar so naši predhodniki in mi s trdim delom prigarali, prepuščali tujcem in zobu časa! Morda je hUa manjša možnost napredovanja v našem poklicu tudi med vzroki, da se ljudje niso pogosteje odločali. Vendar so se stvari izboljševale in sedaj je možnosti za vse že zelo veliko. 2e predpisi in izkušnje v zadnjih časih kažejo, da se učenci rajši odločajo za gimnazijo, ekonomsko šolo, administrativno in podobno. Vse težje pa gredo v uk za poklice, pa naj bo to zidar ali čevljar. Razumljivo je, da je do tega pripeljalo tudi vrednotenje poklica pri nas. Toda tudi take dejavnosti se bodo morale opravljati, zato bo morala družba poskrbeti, da bodo taki poklici spet dobili pravo vrednost. 20. maja so se v Tržiču v okviru radijskih oddaj SREČANJA srečale ekipe slovenskih čevljarskih tovarn Peka, Planike, Cicibana in Alpine. Srečanje je imelo namen seznaniti širšo javnost z našim delom, bilo pa je tekmovalno in zabavno hkrati. Med gosti je sodeloval tudi naš rojak Roman Seljak. Oddajo so popestrili nekateri znani slovenski pevci in igralci ter znani humorist Tone Fomezzl-Tof. Vzdrževalci nepogrešljivi Delo vzdrževalne službe obsega opravila, za katera vsakdo še pomisliti ne more, s kom vse se ukvarjamo. Naj naštejem nekatera od teh: Vzdrževanje strojev v prikro-jevalnicah, šivalnicah, montažnih oddelkih in plastiki: v ta opravila sodijo vsa redna in izredna popravila strojev. Ta dela opravljajo v glavnem obratni mehaniki, obratni elektrikar-ji, po potrebi pa tudi ostali delavci v vzdrževalnih obratih. Vzdrževanje transportnih sredstev: dvigal, transportnih vozičkov, trakov v šivalnicah in montaži, kakor tudi v ostalih oddelkih, transporterjev za dviganje in razkladanje v skladiščih. Vzdrževanje objektov: v Zireh, na Colu in v Gorenji vasi. Popravljamo strehe in notranjost, pleskamo prostore, vrata, okna, popravljamo in zamenjujemo pode in opravljamo manjša zidarska dola. Vzdrževanje okolicc zgradb: či&čenje kanalizacije, greznic in čiščenje vseh delov kakor tudi ostalih prostorov v vsej delovni organizaciji. Ogrevanje prostorov: kurjenje peči, vzdrževanje prezračevalnih naprav, vodovoda, grelnih teles in instalacij. Pogon in vzdrževanje kompre-sorske postaje — kompresorjev. Vzdrževanje pisarniških strojev — opreme, evidenca nad vso strojno in ostalo opremo. Izdelava strojev, transportnih vozičkov, raznih pripomočkov in naprav in drobnega orodja za potrebe delovne organizacije. Načrtovanje in izdelava opreme Za potrebe lastnih prodajaln, prav tako obnova prodajaln in ostala popravila. To so zidarska, vodoinstalaterska, elektroinstala-cijska, pleskarska, mizarska, ključavničarska, pečarska in kamnoseška dela, kakor tudi steklarska in dela za izdelavo napisov, skratka, vsa obrtniška dela, ki jih je nujno treba usklajevati in razporejati časovno. Poskrbeti je treba, da so dela čimprej in čimbolje opravljena. Vsa našteta opravila se med seboj razlikujejo; od najzahtevnejše obdelave kovin, popravila elektronike pri strojih, do čiščenja sanitarnih prostorov. Kolektiv vzdrževalnih obratov svoje delovne naloge bolj ali manj uspešno opravlja. Vendar tudi pri tem ne gre brez težav. Manjka delavcev, zlasti čistilk, pleskarjev in vzdrževalcev v proizvodnji. Težave so tudi pri delu na terenu, za katera ne ve nihče, ki na terenu ni delal. Pri tem gre za daljša, nič kaj udobna potovanja s kombijom, delo v prahu pri rušenju in obnavljanju lokalov, največkrat v tesnem mestnem središču, kjer je otežkočeno celo razkladati in nakladati material, ki ga pri takih opravilih potrebujemo. Ob vsem tem tudi delovni čas ni običajen, kot v tovarni, temveč traja redno od jutra do večera, sicer ne bi Uspeli v tako kratkih rokih opra- viti vseh del, ki v poprečju za nobeno trgovino ni bil daljši kot mesec dni, od gradbenih del do končne postavitve opreme, kar se ni zgodilo nikdar, ko so adaptacijo opravljali drugi izvajalci. V ta dela je vključena celotna vzdrževalna služba, ker, kakor rečeno, del ne bi uspeli opraviti v tako kratkem času. Pri opravilih \'zdrževalne službe znotraj tovarne nam največ pomagajo vestni in dosledni sodelavci pri vseh strojih, na katerih, le-ti delajo. Posebno važno je, da delavci upoštevajo navodila o uporabi in negi zaupanega stroja ali inventarja. So pa tudi posamezniki, za katere bi lahko trdil nasprotno, kar pa nam pri vzdrževalnih delih povzroča dodatno delo, skupnosti pa večjo ali manjšo materialno škodo. Bliža se čas kolektivnega dopusta, vzdrževalno službo čaka, tako kot vsako leto v tem času, največ dela. Upamo, da bo letos nekoliko lažje kot je bilo lani. Vsaj upamo, da ne bo večjih selitev. Anton ZIBERT Ali delamo prav? Smučarska sezona jc za nami. Smučarske čevlje in ostalo opremo smo skrbno spravili za naslednjo sezono. Ob tem pa veija oceniti kvaliteto in dotrajanost opreme. Smučke bo treba zamenjati, ker so zastarele in že precej oguljene. Prav tako tudi smučarske čevlje. No, če bo žep dopuščal E RC 05, saj pravijo, da so najboljše. Ali pa se ob priliki odpeljemo v Italijo, kjer je dosti izbire. Tako modrujejo naši kupci pred nabavo smučarske opreme. Mi, Alpinci pa snujemo čevlje za zunanje in domače tržišče, ne da bi vedeli, kako so zadovoljni tisti, ki nosijo naše čevlje. Ali se bodo po dveh ali treh letih še odločili za čevelj z našim znakom, ali bodo kolegu, znancu, ali kdo ve komu svetovali, naj kupijo čevlje ALPINA. Upam trditi, da kvečjemu 10 ljudi, ki preizkusijo naš čevelj, pove svoje mnenje, vsi pa vemo, da je tudi do 6 različnih številk enega modela. Ce upoštevamo ves sortiment, celo 13 različnih velikosti, če pogledamo rast proizvodnje po količini smučarskih čevljev, vidimo, da le ta že več let skokovito narašča (indeks 150). V Jugoslaviji smo edini proizvajalci in upam, da bomo z dobrim, kvalitetnim količinskim delom ter zmernimi cenami to tudi ostali. Zato pa bomo morali imeti obsežen krog zunanjih sodelavcev, ki bodo dajali pripombe na naše izdelke, čevlje testirali na visokogorskih smučiščih pri — 20* C, na poledenelih in mokrih smučiščih. Obveščali naj bi nas, kje čevelj tišči, kje ima preveč praznine, kje je preslabo ojačan na upogib itd. Mislim, da je pri nas dovolj vaditeljev, učiteljev, trenerjev in profesionalnih trenerjev, da bi delali za nas, podobno kot za Elan. Ce smo edini proizvajalec te opreme pri nas, moramo to zvrst proizvodnje obdržati tako, da bomo lahko proizvodnjo povečevali po potrebi. Ne smela nas bi presenetiti vest, da bo leta 1984 v Sarajevu zimska olimpiada. Zavedati se moramo, da bi proizvodnja smučarske obutve bila ob boljši organizaciji bolj donosen posel. Na področju plastike bomo zelo težko pričeli izdelovati druge donosne plastične izdelke, kajti karkoli bomo začeli, bomo začeli skoraj na novo. Pri nas je zakoreninjeno mišljenje, da ne znamo narediti tekmovalnih čevljev. Mišljenje je pravilno, dokler ne bomo vsaj poskušali narediti tekmovalnega čevlja. Z malo truda bi moralo to biti izvedljivo, saj smo ogromno napravili; ostale so le še finese. Ni boljše reklame kot da nekaj tekmovalcev iz svetovne elite vozi z našimi čevlji. Poleg tega pa moram omeniti Se to, da kot proizvajalci smučarske opreme nimamo niti enega perspektivnega smučarja do 12. leta, ki bi lahko ponesel sloves Alpine. K pisanju so me spodbudile pripombe: da so čevlji premehki, ali preozki, da tiščijo, da imajo spredaj praznino, da ob močnejšem zapenjanju prekinjajo krvni obtok. Rado KAVČIČ AKUMULACIJA je pomemben gospodarski pojem, ki nam pove, koliko se v določenem razdobju ustvari sredstev za razširjeno reprodukcijo (novo opremo, zgradbo itd.). Cim večja je akumulacija v neki delovni organizaciji, tembolj je ta delovna or-ganzacija uspešna. CELOTNI DOHODEK predstavlja vse redne in izredne prihodke v določene m časovnem razdobju. DOHODEK dobimo, če od celotnega dohodka odštejemo materialne stroške in amortizacijo. FAKTURA je račun za prodano blago ali storitev. Mali leksikon pogostnili izrazov FAKTURIRANA IN PLAČANA REALIZACIJA je večja ali v skrajnem slučaju enaka plačani realizaciji. Včasih se je v obračunih upoštevala fakturirana realizacija. Ker pa medsebojnih obveznosti kupec — prodajalec nismo pravočasno poravnali (nelikvidnost), smo prešli na plačano realizacijo. Fakturirana realizacija se spremeni v plačano takrat, ko dobimo od banke obvestilo, da je kupec nakazal denar na naš žiro račun. Z novim zakonom, ki določa, da mora biti vsak račun poravnan najkasneje v 15 dneh, je razlika med plačano in fakturirano realizacijo manjša. Bojan STARMAN že leta se pogovarjamo o tem. Zakasnitev gradnje proizvodno-skladiščne hale v Zireh je potegnila za seboj tudi zakasnitev gradnje na Colu. Bili pa so še drugi razlogi, da še nismo začeli graditi, čeprav so bili načrti narejeni že leta 1974. Sedaj se na gradnjo resno pripravljamo. 23. maja je bil razgovor s predstavniki ajdovske občine, kjer naj bi razčistili vse nejasnosti in se dogovorili v zvezi z gradnjo. Novograjeni obrat Alpdna na Colu bo izdeloval zgornje dele obutve v dveh izmenah. Poleg šivalnice naj bi imel obrat tudi sekalnico zgornjih delov. Predvidoma bo 150 delovnih mest, od tega večina ženska opravila. V šivalnici bo trakasti transporter z okrog 50 delovnimi mesti, medtem ko se bodo ostala dela opravljala po grupnem sistemu. Že napravljen načrt pa bo treba delno spremeniti. Gre tudi za neproizvodne površine, katere se lahko dvigajo, s tem bi pridobili skladiščni prostor in prostor za sokalnioo. Po poročilu Marijana Bogataja Kdaj nova hala na Colu ' -fc • *1^* *ЗД>лпУ.г Л» иЖмГ ^ .« _,. .Jj + ,»t * .; Skica bodoče tovarne na Colu — s konca Samoupravno kroniko Qts, паМ^ pt&da^aLti Beograd II je jedna od prvih otvorenih prodavnica naše mreže, koju je otvorio dotadašnji poslovodja Beograd I Ratko Ignjatović. Taćno je, da se lokal nalazi u Beogradu, da se oćeki-vao možda vedi promet ali se tada malo mislilo, da je lokal van tržnog centra, van dometa potrošača. Tada se ni je moglo predpostaviti, da je lokal van tržnog centra ali se on iz godine u godinu udaljivao od lokacije naše pro-davnice. On je d anas u centru grada, gde je sve posvečeno trži-štu i potrošaču. Stvoren je ta-kozvani »Pešački centar« bez vozila i saobračaja. Milina je ra-diti u takvom tržnom centru kao Sto je ulica Knez Mihailova, gde se sa svih strana slivaju potro-šači. Prodavnica je udaljena od tog tržnog centra i teško se boriti i nositi sa takvim centrima, koji pri vlače potrošače. Ona nastoji uslugom i Ijubaznošću privoliti i pridobiti stalne potrošače, ko jih Alpina v Beogradu ima dosta. Od 1972. godine prodavnica je imala probleme, koje s vi znamo, ne samo radnid prodavnice, več cela mreža Alpine. Več od te godine prodavnica radi jednim istim osobljem: poslovodjem Mi-ličom Stefanovič, pomočnicima Slavkom Veljakovič i Desankom Veličkovič. »Od kako je otvorena prodavnica samo je jedanput krečena a več petnaest godina traži se adaptiran je ili renoviranje lokala. Nije se moglo ili nije htelo? Uslovi rada u njoj bili su vrlo teški tako da je lokal više ličio na skladište nego na prodavnica obuće«, kaže poslovodja. »Po-setom meseca maja prošle godine druga direktora Martina Kopača, vodje mreže Ivana Ca-pudera i predsednika sindikata Jakoba Čelik uvid j eno je stanje naše prodavnice i nakon toga doneta odluka o renoviranju lokala. Nemože se zamisliti, kolika je razlika izmed ju starog i novog lokala, da je jedna od lepših prodavnica u Beogradu. Osoblje prodavnice čak ju je nazvalo »butik«, produžuje drug Stefanovič. Danas je prodavnica čista i uredna sa puno svetlosti i vazdu-ha bez mirisa nafte i vlage. Jako uredan lokal može samo da vati bolji moral i ljubaznost usluži-vanja. Jasno je, da uslovi za rad utiču na rad i ljubaznost što je pokazalo osoblje prodavnice posle renoviranja. Radnici prodavnice su predložili rukovodstvu Alpine, da se zabavi o načinu i uslovima života osoblja van prodavnice i tada tražiti i zahtevati maksimum rada. Fotografija nije stigla na vreme. Delavski sveti so imenovali komisije za delovna razmerja, tako da sedaj poteka odločanje za sprejem novih delavcev in prenehanje delovnih razmerij po komisijah v temeljnih organizacijah. Na 1. redni seji komisije za delovna razmerja za DSSS, ki je bila dne 11. 4. 1978 so bili sprejeti naslednji sklepi: Magda čadež se razporedi za opravljanje nalog knjigovodstvo obratov za DSSS, Mihaela Ram-pe se razporedi za opravljanje nalog saldakonti kupcev, za določen čas, Danijela Vehar se razporedi za opravljanje nalog korenskpondenca v finančni službi. Objavijo se kot proste naloge posluževanje in vzdrževanje luknjača, točenje brezalkoholnih pijač. Na 2. redni seji komisije za delovna razmerja za DSSS, M je bila 21. 4. 1978 so bili sprejeti naslednji sklepi: Na objavljeno delovno opravilo strojno knjiženje se razporedi Sonja Abram. Marjeta Re-mic se razporedi za opravljanje nalog obračun osebnih dohodkov. Hermina Cankar se razvrsti za opravljanje nalog administracija v splošno kadrovski službi. Franc Sifrar se razporedi za opravljanje nalog v montažnem oddelku za določen čas. Viktorju Čadež se odobri 3 dni izrednega neplačanega dopusta. Komisija za delovna razmerja za TOZD Obutev Zirl je na 1. redni seji 25. 4. 1978 sprejela naslednje sklepe; V skladu s prostimi delovnimi opravili je komisija za delovna razmerja rešila večino prošenj pozitivno. Izjave za prenehanje delovnega razmerja so bi- le rešene pozitivno. Marjeti Oblak, Hermini Pečolin in Mariji Justin je bil odobren izreden plačan dopust. Komisija za delovna razmerja TOZD Prodaja je na 1. redni seji 26. 4. 1978 obravnavala predloge odločb za TOZD Prodajo in sprejela nekaj sklepov, ki jih bo poskušala rešiti v sodelovanju s posameznimi prodajalnami. Komisija za delovna razmerja za TOZD Obutev Gorenja vas je na 1. redni seji 4. 5. 1978 obravnavala prošnje za sprejel v delovno razmerje in jih rešila pozitivno. Prav tako so rešili tudi izjave za prenehanje delovnega razmerja. Komisija za delovna razmerja za TOZD Plastika je na 1. redni seji 11. 5. 1978 obravnavala prejete prošnje za sprejem v delovno razmerje in jih rešila pozitivno, prav tako je odobrila izjave za prenehanje delovnega razmerja. Komisija je odobrila nekaterim delavcem izredne dopuste. 10. seja komisije za delitev sredstev sklada skupne pora1>e 5. 5. 1978: sklop: — Komisija sklene, da Alpina stanovanja Tadeje Lubskij ne bo odkupila, ker ni v njenem interesu. — Na oglasno desko se da oglas, da je naprodaj stanovanje v Zireh 90 in naj se interesenti obrnejo neiposredno na lastnico stanovanja. Sprejeti so bili sklepi za podelitev dotacij: — šolskemu centru za blagovni promet Kranj (Nadaljevanje na 10. strani) Somoupravno kroniko (Nadaljevanje z 9. strani) — Društvu parapleglkov Slovenije — Predlog o dotaciji desetih parov odpisane obutve otroških tekaških čevljev za Zvezo gluhih in gluhonemih Bosne in Herce-govitie. 1. redna seja delavskega sveta TOZD obutev Zlrl 15. 5. 1978: — Za predsednika delavskega svota TOZD Obutev 2iri je bil soglasno izvoljen Stefan Kopač, Za podpredsednika pa Slana Jereb. — Nabavi naj se stroj za tiskanje. Stroški se delijo po nanciranju naloge v okviru Združenja čevljarske industrije. — V bodoče se k takim raziskavam oz. pogodbam, ki za nas niso koristne, ne pristopi in predstavniki Alpine so v organih na Gospodarski zbornici dolžni tako stališče zastopati. Zbor delavcev Alpine, ki je bil 15. maja je sprejel naslednja sklepa: — Delavci sprejemajo dodatke k samoupravnim sporazumom in temeljnim planom SIS v občini in republiki. — Dodatek k samoupravnim sporazumom TTKS sprejemajo je pojasnila predstavnica zdravstvene skupnosti, delegati v skupščini zdravstvene skupnosti iz Zirov niso poskrbeli, da bi v srednjeročnem planu bila tudi gradnja zdravstvene postaje v Zireh, Kljub temu se gradnja pripravlja predvidoma leta 1981. Veliko kritike je bilo izrečeno tudi na račun slabe organiziranosti zobozdravstva v Zireh, čeprav se vedno obljubljajo izboljšave. 1. redna seja DS delovne skupnosti skupnih služb 16. 5. 1978: — Za predsednika delavskega sveta delovne skupnosti skupnih služb je bil soglasno izvoljen Srečko Erznožnik, za podpredsednika pa Anica Oblak. r Periodični obračun smo obravnavali v hali TOZD-ih, glede na število zaposlenih na dan 1. 1. 1978. — Odobrijo se investicijska sredstva za razsvetljavo novega skladišča. — V komisijo za delovna razmerja se imenuje Vinko Oblak. — V šivalnici naj se doda 5 odstotkov na uspeh oddelka. Pregledajo naj se vse kritične norme: visoke in nizke. — Iz sredstev sklada skupne porabe se g. Wahrhoitu odobri DM 13,000.— za izdelavo kolekcije. Sprejme se samoupravni sporazum med Alpino in Tekstilno tovarno Okroglica. 14. redna seja delavskega sveta TOZD Plastika Ziri 15. 5. 1978: — Jože Stucin se sprejme v delovno razmerje za nedoločen čas in se razvrsti za opravljanje nalog vodenje TOZD Plastika od 1. julija 1978 kot vršilec dolžnosti. — Stanko Mrlak se razvrsti za opravljanje nalog vodenje oddelka Plastika od 1. julija 1978. — DS razpisuje referendum za sprejem Pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke na dan 9. 6. 1978. — Odobri se plačilo din 100.000 za plačilo participacije k sofi- pod pogojem, da se sredstva, ki se bodo v letu 1978 in 1979 zbirala za sanacijo Starega vrha in dograditev sistema žičnic na Soriški planini, v naslednjem letu (1980) zbirala in namenila za gradnjo športno-rakreacijskih objektov v Zireh. Delavci so kritično obravnavali razmere na področju zdravstva v Zireh, posebno še, kakor Vsi delavski sveti pa so sprejeli še naslednje skupne sklepe: — Sprejme se kaitalog delovnih opravil skupaj s pripombami. — DS potrjuje periodični obračun za I. tromesečje. — Delavski svet pooblašča komisijo za delovna razmerja, da sklepov, ki jih sprejme, ni potrebno dati v potrditev delavskemu svetu. Vsi zapisniki komisije pa naj se dostavljajo v vednost DS v prilogi gradiva. — Sprejmejo in potrdijo se stališča razširjenega kolegija v zvezi z razmerami v proizvodnji in izpopolnitvi obveznosti do dodatnih naročil. — Potrdi se predlog za delitev regresa za leto 1978. — Iz sredstev sklada skupne porabe se odobri 100.— din na zaposlenega za organiziranje strokovnih ekskurzij. — Viktorja Zaklja se začasno s 1. junijem 1978 razreši dolžnosti šefa splošno-organizacijske-ga sektorja. O tem se obvesti skupni delavski svet, ki ga je imenoval. — Na osnovi prošnje se Ano Strlič z 31. avgustom 1978 razreši dolžnosti šefa finančno-raču-novodskega sektorja. Viktor ZAKEU, predsednik SO Škofja Loka Interesne ekskurzije v okviru dejavnosti Slcupnosti za zaposlovanje, skupine poklicno usmerjanje sodi tudi organizacija ekskurzij. Ekskurzija je metoda kazanja ali demonstrlranja In se običajno veže z metodo predavanja ali diskusije ter nazorno dopolnjuje podatke o poklicu ali delovnem procesu. Poznamo več vrst ekskurzij. V naši praksi se srečujemo z ekskurzijami, ki imajo prosvetljevalnl namen, in interesnimi ekskurzijami. Cilj obojih je, da kondidatl neposredno spoznajo določene poklice, dobijo konkretne, nazorne informacije o poklicih oziroma delovnih mestih. Pri prosvetljevalnl ekskurziji še bolj v splošnem — zato na take ekskurzije vabimo učence, ki še niso opredeljeni za določen poklic, pri interesni ekskurziji pa učence, ki se že zanimajo za določen poklic, zato so te ekskurzije usmerjene predvsem na tista ožja poklicna področja, kjer je demonstrlran določen poklic. Le tako kandidati lahko dobe pravo predstavo o določenem poklicu v njegovem prlrodnem okolju, hkrati pa spoznajo tudi tehnična sredstva ter delovne pogoje In dobijo prvi stik z OZD, v katero se želijo vključiti. Olga BAXDELJ Peter PETRIC, predsednik IS SO Škofja Loka Otroški dodatek v letu 1978 - po dohodku Skupščina Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije jena seji dne 30. 3. 1978 sprejela sklop o spremembah sklepa o višini otroškega dodatka glede na dohodek v letu 1977. Višina otroškega dodatka ostane nespremenjena, sprememba se predvideva čez eno leto. Spremenijo pa se dohodkovni pogoji in sicer v letu 1978 ima pravico do otroškega dodatka za čas od 1. 5. 1978 dalje: 1. — 260 din prvi otrok — 360 din vsak naslednji otrok, če je dohodeik družine, v kateri otrok živi, oziroma v katero spada, manjši od 1400 din mesečno na družinskega člana; 2. — 220 din prvi otrok — 310 din vsak naslednji otrok, če je dohodOk družine od 1400 din do 1650 din mesečno na družniskega člana 3, — 170 din prvi otrok — 230 din vsak naslednji otrok, če je dohodek družine od 1650 do 2200 din mesečno na družinskega člana. — 130 din prvi otrok — 180 din vsak naslednji otrok, če je dohodek družine od 2200 din do 2600 din mesečno družinskega člana. Pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka se upošteva celotni dohodek, ki ga je družina prejela v preteklem letu. Sem štejemo ves osebni dohodek iz delovnega razmerja in vsi dohodki, ki se obravnavajo kot osebni dohodek: dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteva v šestnajskratnem znesku katastrskega dohodka. Tisti, ki prejšnja leta niso bili upravičeni do otroškega dodatka in po njihovi presoji dohodek družine v letu 1977 ni presegel cenzusa (omejitve) 2600 din mesečno na družinskega člana, naj se oglasijo v kadrovski službi, kjer bomo ugotovili upravičenost in vložili nov zahtevek, če bo seveda potrebno. Vse spremembe v virih dohodka družine, kot na primer: zaposlitev zakonca, upokojitev, sklenitev zakonske zveze, razveza zakona, prenehanje preživljanja staršev oziroma otrok, odselitev oziroma preselitev na posestvo sorodnika, pridobitev nepremičnin, prenehanje šolanja otrok itd. se upoštevajo od prvega dne naslednjega meseca po nastali spremembi. Vsakdo pa je dolžan .spremembo čimprej sporočiti kadrovski službi in priložiti ustrezna dokazila. Jernejka TRCEK Tu se ponavadi pokažejo napake vseh nas paragrafi §§§ VPRAŠANJE: Kakšne možnosti daje sprejeti zazidalni načrt kandidatu za individualno gradnjo, zlasti glede odkupa zemljišča in kakšna je pri tem vloga krajevne skupnosti. ODGOVOR: Sprejeti zazidalni načrt daje kandidatu za individualno gradnjo velike možnosti, seveda, če so v obstoječem zazidalnem načrtu še proste parcele in če Je lastnik zemljišča pripravljen prodati zemljišča je možno predlagati razlastitev takega zemljišča. Za razlastitev so pomembni trije kriteriji in sicer: — splošni interes; — odločba upravnega organa; — pravična odškodnina lastniku zemljišča. V primeru, da je zazidalni na-črt sprejet (sprejme ga občinska skupščina z odlokom) je to že dovolj, daje Izkazan splošni interes. Na podlagi tako ugotovljenega splošnega interesa izda pristojni organ oiičine odločbo o razlastitvi. Seveda je zemljiški kompleks možno razlastiti le v korist občine, na katerem območju se nahaja zemljiški kompleks. Seveda mora občina prejšnjemu lastniku povrniti pravično odškodnino. Na podlagi tako razlaščenega zemljišča občina poskrbi za prodajo parcel zainteresiranim individualnim graditeljem. Vloga krajevne skupnosti je v tem, da lahko predlaga občinskemu upravnemu organu, da izda odločbo o razlastitvi zemljiškega kompleksa, za katerega je sprejet zazidalni načrt. Dane VEHAR Ostala so opozorila, ki nas opozarjajo na naše pravilno ravnanje, da ohranimo čisto in zdravo okolje, v katerem iivimo prav vsi, ne le osnovnošolci in njihovi vodje pri čistilnih akcijah. Upatno, da bo takale akcija vplivala tudi na tistih nekaj neodgovornih odlagalcev odpadkov, da jih bodo odlagali na smetišče, ne pa na bregove voda. Cisto okolje pa je hkrati tudi ponos krajanov, ne samo obveza šolske mladine, ki je marljivo popravljala napake starejših. Zato vsi upoštevajmo geslo: »OHRANIMO CISTO OKOLJE«. Ribiška druiina Ziri WW Zadnji mesec je značilen velik dotok novih delavcev, ker so nastopili delovno razmerje naši štipendisti na poklicni čevljarski šoU. Z delovnim razmerjem pa je prenehalo 5 delavcev. V TOZD Obutev Ziri so nastopili naslednji delavci: Roman Miklavčič, Viktor Grof, Branko 2akelj, Milan Fortuna, Karmen Grošelj in Cirila Lazar, v obratu na Colu pa Lucija Pregelj in Ivi ca Puc. V TOZD Prodaja — v prodajalni obutve Alpina Ljubljana III je delovno razmerje nastopila Dominika Bilič, v TOZD Obutev Gorenja vas pa Marija Alič. Z delom v naši delovni organizaciji pa so prenehali: Jože Ba-lažič in Stanislava Slabe iz TOZD Obutev Ziri, Raj ko Mlinar iz TOZD Plastika Ziri, Janez Tavčar iz delovne skupnosti skupnih služb in Erik Pavkovič iz TOZD Obutev Gorenja vas. čistilcem hvala — odlagalcem opomin RibiSka druiina Ziri je letos spet bila pobudnik čiščenja bregov voda v našem kraju. Kot vedno doslej je akcijo podprla osnovna šola. Tako so konec aprila oiiveli bregovi, kajti sodelovali so učenci njihovi razredniki, prav tako tudi nekateri člani ribiške druiine. vrvenje je bilo hkrati odraz prizadevnosti mladih, toda malo->namosti tistih, ki neodgovorno odlagajo odpadke. Komunalni delavci Remonta iz Zirov so poskrbeli za odvoz zbra-MiA odpadkov. V POKOJ SO ODŠLI Marijam Novak, Janezu Tavčarju in Stanislavi Slabe ielimo ob odhodu v pokoj še vrsto zdravih let, čimboljšega počutja in zadovoljstva. (petCGtčiU đe Veroniki Dolinar iz TOZD Obutev Gorenja vas ielimo na novi življenjski poti veliko sreče. Hlastaje brskamo med snopi orumenelih fotografij. Tti i ntam izbrskamo mladostno podobo Francke Vrtovec, Jer-nejčkove F ranče. V noši preloma stoletij, v razgibanem ritmu sokolske telovadbe, naielnica v ,poravnanih vrsiah sokolic. »Leta 1897 sem pogledala v svet. Mladost je tekla kot običajno; izučila sem se za krojačico. Celo poučevala sem po tri, štiri učenke. To je trajalo tja do leta 1925. Potetn so prišle selitve: Maribor, Bohinjska Bistrica, Kranj, kjer smo bili kar 20 let.t Novi prelom pomeni druga vojna. Dinamična Zirovka je postala aktivistka. Zbirala je denar, cigarete ... Bila je v stalnih stikih tudi z gibanjem v Zireh. Po vojni takoj Ljubljana. Morda bo njeno zadnje ob. dobje najlepše Uustrircd tale citat Društva upokojencev Ljubljana-SiSka, kjer živi: "Mi jo občudujemo. Ne odreče nobenega dela, je od-bornica Društva prijateljev mladine, Rdečega krila, pri krajevni skupnosti je članica socialne komisije, poverjenica civilne zaščite, dalje pcmerje-nica v SZDL, ZZB, Turističnem društvu, društvu upokojencev. Gre po cesti kot vsa-ka mlada, urno zravnano. Pobira tudi članarino za vsa društva, zato jo precej dobro poznajo, Zasluieno je lani prejela le drugo odlikovanje. Medaljo zaslug za narod ima za aktivno aktivistiino delo med NOV, lani pa je dobila še medaljo dela.« Gledam našo rojakinjo. Verjetno bere moje misli: »Kako to more?* »O, saj grem tudi na počitnice, na morje, štirikrat po deset dni na leto.« In znova citat upokojencev iz Šiške: »Brez čitanja pravi, da je kakor brez jesti. Če jo vprašaš, kaj jo tako čvrsto drli pokonci, pravi, da zmerno liveti zmerno jesti in dobro spati. Pa delati je treba kar naprej. Bila je dobra šivilja in še zmeraj rada poganja svoj kolovrat kakor pravi Pfafarici. Delo najboljše uredi človeško livljenje.« »Res*, pravi, »šivam predpasnike po 7 din kos, po dva sešijem na uro.* In tako teče livljenje. Prav nič bolj počasi kot nekdaj, med drulbeno dejavnostjo, domom — in spomini. Fotografije: Franc JESENKO Tekst: Nejko PODOBNIK Naša rojakinja v zboru nekdanjih sokolic delovanje s Turističnim društvom za izvedbo akcije za čiščenje okolja. Komisija za splošni ljudski odpor bo pospeševala dejavnost za obnavljanje tradicij NOV ter sodelovanje z vojaki vojašnice Jože Gregorčič v škof j i Loki. Naslednja naloga bo izobraževanje in tekmovanje na področju SLO; streljanje, pohodi, predavanja in udeležba na vojaških vajah. Komisija za kulturo bo pripravila: obisk predstav v enem izmed lubljanskih gledališč; organizirala proslave za Dan mladosti (skupno s krajevnim svetom); ples v Gorenji vasi; pomagala pri proslavah in kulturnih večerih; vzpostavila tesne stike z DPD Svoboda Ziri. Komisija za šport bo skušala organizirati stalne oblike rekreacije in tekmovanja v košarki, malem nogometu in streljanju. Komisija za informacije pa bo pomagala pri obveščanju mladih o dejavnosti in delu 00 ZSM Alpina; pri izdaji časopisa; organizirala oglede sorodnih tovarn (Peko, Planika, Jadran). Ob vsem tem bo potrebno sodelovanje s krajevnim svetom ZSM Ziri in ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami ter občinsko konferenco ZSMS. Rudi KRVINA v vonju lepila za lepši Izdelek Dve zdravstveni ustanovi pod eno strelio Predstavniki Lekarne Kranj In Zdravstvenega doma škofja Loka so se s predstavniki krajevne skupnosti In projektantom dogovorili za gradnjo lekarne v Zireh že letos. Ta naj bi stala na vzhodnem delu sedanjega zdravstvenega doma, dograjena pa naj bi bila do 23. oktobra 1979. Temu bi po letu 1981 sledila gradnja novega zdravstvenega doma v Zireh. IViiadi sprejeli program dela za leto 1978 Delo bodo razdelili po komisi- stovoljno delo pri izgradnji mla- jah in sicer: dinskega doma na Zirovskem Komisija za mladinske akcije vrhu; prav tako tudi pri obnovi bo organizirala mlade za pro- TVD Partizana v Zireh in za so- Gradnja obeh objektov bi torej potekala v dveh fazah. Za lekarno so sredstva že zagotovljena, razen okrog 1 milijona dinarjev (100 milij. starih), ki ga bi pridobili v obliki premostitvenega kredita. Stroški za izgradnjo lekarne bodo znašali 4,5 milijona. Kaže torej, da so načrti dokaj realni. Predstavniki lekarne in zdravstvenega doma so se dogovorili s predstavniki krajevne skupnosti o delitvi nalog, da bi bila gradnja čimprej uresničena. To potrjuje tudi dejstvo, da je akcija dokaj odločna in učinkovita. Problemov z lastniki ni več, tudi sredstva za odkup zemljišča so zagotovljena in lastnikom bodo takoj plačali. Pridobiti je treba še lokacijsko dovoljenje, urediti komunalne naprave in dokončno izdelati projekt. Tako vse kaže, da bomo v Zireh imeli novo gradbišče že jeseni, naslednje leto pa novo lekarno. Nekaj besed so udeleženci razgovora spregovorili tudi o bodočem zdravstvenem domu, ki bi ga zidali kasneje, vendar z enotnimi načrti in skupno akcijo. Po sedanjih cenah bi zdravstveni dom stal okrog 14 milijonov din. Sredstva bi v glavnem zagotovili iz podaljšanega zbiranja 0,3 % OD, ki sicer že teče. Postavljeno je bilo tudi vprašanje, ali v Zireh toliko dodatno izpopolniti stavbo, da bi lahko montirali rentgen. Vendar so bili prisotni mnenja, da bi bil rentgen v Zireh uporabljen le deloma, pa so zato predlagali, da v tovrstno širjenje ne bi šli. Na vsak način pa je treba že lekarno zidati tako, da bo zdravstveni dom z lahkoto priključen vzhodneje od te stavbe in bo imel možnost nadaljnjega širjenja. V zdravstvenem pogledu bi v Zireh rešili probleme vsaj za nadaljnjih trideset let. NeJko PODOBNIK Pihalna godba Alpine na prvomajskem pioznovanju na Češkoslovaškem Za prvomajske praznike se nam Je ponudila prilika, da vrnemo obisk pihalni godbi Sandrlk iz Dolnjih Hamr na Slovaškem. S to pihalno godbo smo se seznanili na srečanju pihalnih godb v Trebnjem in smo jih že lani povabili v Ziri. Prisrčno so nas sprejeli, čeprav smo imeli kar sedemurno zamudo in smo prispeli tja šele po polnoči. Nastanili so nas v 15 km oddaljenem Sandrikovem domu ob Wchnavskih jezerih, kjer imajo rekreacijsko naselje. V soboto, dan po prihodu so nas peljali na ogled rudarskega mesta Banske Sčavnice (bana je rudnik), ki je precej podobna naši sosednji Idriji. V mestu je rudarska, gozdarska, železarska, kemijska in pedagoška šola. Tukaj so se šolali za časa Avstro-Orske vsi rudarski strokovnjaki. Zanimivo je, da so mnogi rudarski strokovnjaki dobili zaposlitev tudi v Idriji; njihove žene so naučile idrijske ženske kleklja-nje čipik, katerih domovina je tukaj. Celo nekateri priimki iz Idrije in okolice pričajo, da so njihovi predniki priselili iz ščavniškega območja. Gostitelji so nam pokazali muzej na prostem; leseno cerkev, lesni stolp nad jaškom, zavarovani s čeladami in pelerinami pa smo se z rudarskimi sve-kami podali še na ogled rudnika Bartolomej, ki je urejen kot muzej. SčavniSko pogorje, sploh pa vse slovaško rudogorje v smeri proti Karpatom je bogato nahajališče rudnin. Pridobivajo anti-mon, cink, svinec, baker, pa tudi srebro in zlato, pa zlitino medenino. V Zamovici pa pridobivajo aluminij. Pri ogledu okrajnega mesta Sanjska Bistrica so nam pokazali monumentalni pomnik Osvoboditeljev. Tu so nam v več ploskovni tehniki, ki izredno učinkovito prikaže deželo v vojni in svobodi. Banj ska Bistrica ima mod drugim tudi visoko peda-^ško šolo ter precej industrije, prednjači pa tovarna električnih aparatov Nikola Tesla. Vračali smo se skozi starodaven Zvolen, Ziar ob reki Hron v Zamovico. Spotoma smo pokukali tudi v trgovine, pa smo že preveč razvajeni, da bi bilo za nas kaj posebnega. Kazalo je že, da ne bomo mogli zapraviti tistih nekaj kron, ki smo jih zamenjali. Ugotovili smo, da je zaradi naše ugodne menjave (1 dinar za 1 krono) vse polovico ceneje, otroška obleka in obutev pa komaj eno tretjino naše cene. Mezde so seveda na Češkoslovaškem tudi polovico nižje, tako da je sorazmerno za njih v Jugoslaviji vse dvakrat dražje. Vsekakor pa bi se splačalo pri nas zaslužiti, na Češkoslovaškem pa živeti. Osebni življenjski standard precej zaostaja za našim. Ne vidiš toliko razkošja, avtomobilov, udobnih zasebnih hiš, bolj pa je razvit družbeni standard, kar pri nas rešujemo s samoprispevki. Zlasti v razvoju cestnega omrežja so nas daleč prehiteli. Res, da ceste niso posebno opremljene s cestno signalizacijo, dejstvo pa je, da skoraj ne vidiš makada-ma. S tem, ko so povezali vse gorske vasi s primernimi cestami in avtobusnimi zvezami, so že zgodaj preprečili beg z vasi v industrijska središča. Res pa je, da je tukaj industrializacija potekala polagoma, že po prvi svetovni vojni in deloma že tudi prej, medtem ko smo pri nas to ustvarili skoraj iz nič, po drugi svetovni vojni. Kjerkoli smo se vozili so ceste primemo široke za določeno gostoto prometa. Tudi avtomobilskih cest ne manjka. So pa njihove ceste ne- primerno manj obremenjene kot naše. Kmetje so večinoma v zadrugah, kjer imajo najboljše pogoje. Tudi delovni dan je tak kot v tovarnah. Malokateri od teh zadružnikov pa želi iti v tovarno. Zasebnih kmetij je malo. Večinoma so v odmaknjenih, strmih predelih, kjer bi se z zadružno mehanizacijo ne dalo kaj opraviti. Zadružniki si ob letu tudd razdele dobiček za uspešno gospodarjenje. Polproletarcem niso posebno naklonjeni, tako vidiš ob industrijskih naseljih zanemarjene koščke zemlje. Tudi vrtovi okrog hiš niso tako skrbno urejeni, kot smo vajeni pri nas. Pogrešali smo tudi cvetje. Ljudje so prijazni in bili smo deležni prisrčnega gosto-ljublja. Bili smo pa v gosteh kot poslanci miru, ki nas druži glasba in kulturno sodelovanje v enakih socialističnih idejah. Skušali smo premostiti pregrade, ki so nas razdvajale stoletja neusmiljene germanizacije in naselitve Hunov na nekdaj enotnem slovanskem ozemlju. Ime Slovaška je nemška popačenka, v resnici se še danes imenuje to ozemlje Slovenska. Za prvi maj smo navdušili prebivalce s slikovitimi narodnimi nošami. Pa tudi koračnice igramo bolj ostro kar je za nji- hova ušesa čisto nekaj novega, tako v načinu igranja, kot samih skladbah. S prijateljsko Sandri-kovo godbo smo sodelovali na velikem prvomajskem zborovanju v Zamovicd, nato pa še v veličastni povorki, kakršne smo tudi pri nas prirejali v prvih povojnih letih. Povorka je v mimohodu prod slavnostno tribuno nadaljevala do velikega stadi-onana, kjer se je nadaljeval kulturni spored. Popoldan pa smo s Sandrikovo godbo priredili lep promenadni koncert na Sandrikovem igrišču v Doljnih Hamrah v splošno zadovoljstvo številne publike. Ob družabnem srečanju in prvomajskem rajanju je naglo prišel čas, ko morajo tukaj zaključiti prireditev. Le prehitro smo se morali posloviti od naših gostiteljev in prijateljev. Zjutraj zarana nas je čakala še dolga in utrudljiva pot preko Bratislave in avstrijskih dežel domov. Za trajen spomin so predstavniki tovarne Sandrik poklonili vsakemu godbeniku lepo kristalno vazo. Vrnili smo se krepko utrujeni, toda zadovoljni, da smo izvršili lepo kulturno poslanstvo, hvaležni Alpini, ki nam je omogočila da smo ponesli tudi njeno ime izven meja naše domovine. Ivan Reven .IrC--4.. v Naši in slovaški glasbeniki so zaigrali skupaj Pošto šele po letu 1981 Vsi vemo, kako pomembna Je postala telefonija v sodobnem poslovnem svetu. To čutimo na vsakem koraku. Prav zato že nekaj let nazaj teče razprava o gradnji nove pošte In telefonske centrale, z ustreznimi zmogljivostmi, ki jih v Zlreh nujno potrebujemo. Pa se Je zatikalo. Trenutno je s strani krajevne skupnosti vse pripravljeno. PTT podjetje za Gorenjsko pa nima sredstev za gradnjo. Direktor podjetja PTT za Go- vembra dobile visokofrekvenčno rajsko je na razgovoru, ki je kontejnerslko telefonsko centra- oil v zvezi s tem v Zireh pouda- lo, hkrati z javno telefonsko go- da bodo Ziri letos do 29. no- vorilnico. Kontejnerska centrala bo v Zireh toliko časa, dokler ne bo zgrajena nova poŠta in telefonska centrala, omogočila pa bo lažje telefoniranje sedanjim naročnikom. Predstavnika PTT Pe-ternelj in Skrab sta zagotovila, da bodo za gradnjo pripravljali vso potrebno dokumentacijo, kot da sredstva so na razpolago; tak postopek pa običajno traja leto in pol. Ugotovljeno je bilo tudi, da je v Zireh več sto kandidatov za telefonski priključek. Priprave in gradnja tako zalitevnega omrežja traja nekaj let, zato bi kazalo pri krajevni skupnosti ustanoviti poseben iniciativni odbor, ki bo s pomočjo strokovnjakov PTT podjetja pripravil vse potrebno, da bi ob novozgrajeni pošti položili v Zireh tudi telefonsko omrežje. Nejko PODOBNIK Praznik v znomenju športa Sindikalna organizacija se je odločila, da popestri prvomajske praznike s tekmovanjem med delavci temeljnih organizacij Alpine. Kot gost je nastopila tudi ekipa Kladivarja iz 21rov. 30. aprila so se spopadle ekipe. Omenim naj, da se očitno še ne zavedamo, kako pomembna so lahko taka športna srečanja med delavci posameznih temeljnih organizacij. To se je lahko opazilo na vsakem koraku. Šahovske ekipe so prišle nepopolne, delavci TOZD Prodaja so morali šele na balinišču sestavljati ekipe, v namiznem tenisu je prišla le ekipa TOZD Prodaje, drugi so menili, da je dovolj če obljubijo, gledalcev pa skoraj ni bilo. Morda Je na vse to vplivalo tudi vreme, kar pa ni opravičilo za tako redka srečanja sodelavcev. No, kljub temu so se tekmovanja začela In odvijala v prijetnem razpoloženju. Rezultati pa so takile: MALI NOGOMET: 1. TOZD Prodaja 2. Kladlvar Žiri 3. TOZD Plastika SAH: 1. TOZD Prodaja 2. Delovna skupnost skupnih služb 3. TOZD Obutev Zirl 4. TOZD Plastika BALINANJE: 1. Delovna skupnost skupnih služb 2. TOZD Prodaja 3. TOZD Obutev ZIri NAMIZNI TENIS: I. TOZD Prodaja (tekmovanja ni bilo) N. P. Bilo Je napeto — pa tudi veselo Milan lEREB siovenski prvak Judo klub Alpina je v sodelovanju Judo zveze Slovenije, ki ima sedež v Mariboru, organiziral že drugič zapored republiško prvenstvo judoistov po pasovih. Tekmovanje je bilo 22. aprila v osnovni šoli v Zireh. To prvenstvo je zanimivo predvsem zato, ker nosilci posamezne barve pasov tekmujejo ne glede na težo in starost, pač pa tekmovalci s približno enakim znanjem. Prvouvrščeni v vsaki kategoriji pa si pridobi naslednji višji rang v judu, oziroma višji pas. Tega tekmovanja se je udeležilo 70 tekmovalcev iz vse Slovenije, odvijalo pa se je polne štiri ure. Najvažnejši naslov si je pridobil Kranjčič iz Murske Sobote, ki je zmagal mod tekmovalci rjavih pasov in si s tem priboril MIlan Jereb med borbo Modri pas: 1. Jereb (Alpina) 2. Skof (Nagaoka Ljubljana) 3. Slak (Murska Sobota) in Mer-har (Bežigrad Ljubljana) Tone MLAKAR Strelci SO spel tekmovali Strelska sekcija KLADIVAR je dne 23. 4. 1978 organizirala tekmovanje z vojaško puško na razdaljo 100 metrov. Udeležilo se ga je 26 članov sekcije, kar potrjuje veliko veselje in zanimanje za ta šport. REZULTATI: krogov 1. mesto Vinko Gladek 80 2. mesto Jože Subic 78 3. mesto Rado Kogovšek 75 4. mesto Raj ko Vehar 74 5. mesto Andrej Nagllč 73 Podobno tekmovanje so organizirali tudi člani sekcije MIZARSKO PODJETJE in LOVCI. Tekmovanje bodo organizirali tudi mladinci. Naštete sekcije so najaktivnejše v strelski družini, pogrešamo pa delo v strel-skill sekciji ALPINE In ETIKETE. Lado MRAK vezani z občinsko in krajevno konferenco ZSM, povezani bomo z mladino, na ta način pa bomo mlade pridobili v naše sekcije. S skupnimi akcijami MLADIH v novi organizaciji ZMS bomo pripravili poleg obiskov razstav, muzejev NOE, ogledov filmov s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite organizirali tudi nekaj množičnih tekmovanj v športih, ki so pomembni za krepitev obrambe usposobljenosti. Organizirali bomo tudi več izletov in pohodov, ki bodo spominjali na težko borbo med NOB in po njej. Upamo tudi, da bodo na novoustanovljeno osnovno organizacijo ZSM tudi finančno podprli. Lado Mrak mojsterski naslov ali črni pas. Drugi najvažnejši naslov pa si je priboril domačin Milan Jereb, ki je tekmoval v kategoriji modrih pasov. Izmed 17 tekmovalcev si je priboril 1. mesto in tako dobil eno stopnjo višji, rjavi pas in postal mojstersfki kandidat. Soliden je bil tudi domačin Vili Mlinar, ki je tekmoval v kategoriji zelenih pasov. Tu je bilo 16 tekmovalcev, zasedel pa je, tako kot lani, 3 mesto potem, ko je izgubil s tekmovalcem Impola Spesom, ki je stalni član ekipe Impola in je pokalni prvak Jugoslavije. Uvrstitev po kategorijah: Zeleni pas: 1. Murko (Drava Ptuj) 2. Sipes (Impol) 3. Mlinar (Alpina) in Cabrilo (Nagaootka Ljubljana) Ni dovoij biti član Ena največjih nalog, ki si jih je zadala strelska družina »TABOR« iz Zirov je tudi krepitev množičnosti v posameznih sekcijah družine. Ta množičnost v strelskih organizacijah pa je predvsem pomembna za krepitev SLO. Ni dovolj, da imamo na papirju 200 članov, ti člani morajo biti tudi aktivni, udeleževati se morajo vsaj množičnih tekmovanj in treningov. Ob tem naj poudarimo, da smo ustanovili 00 ZSM, ki bo delovala v družini. Na ta način bomo bolje po- >DELO ŽIVLJENJE. Je glasilo ALPINE, tovarne obutve 21rl, Stara vas 23 — n. sol. o., ki ima v svoji sestavi TOZD Obutev Zlri, TOZD Obutev Gorenja vas, TOZD Plastika Zlri, TOZD Prodaja in Delovno skupnost skupnih služb. Ureja ga uredniški odbor: Ivan Capuder Martina Gregorač Majda Jesenko Vladimir Pivk Janez Smeh Alfonz Zajec Silva Pišek — tehnični urednik Nejko Podobnik — odgovorni urednik Izhaja mesečno, naklada 1750 izvodov. Fotografije; Franc Jesenko Tisk: Gorenjski tisk, Kranj