Ceste. (Piše deželni poslanec.) Za marsik,atero panogo nagega narodnega gosimdarsiva se Sirja javnost m brigala, dokler ni bilo ¦Slovensko kinečke zveze, Prej se je vsa naša politika začola in nehala v tem, da smo se borili za libetalne pristaše in slovenske napise po naših uradih. 1'rogram za politično delovanje med našim ljudstvom se pa zadnja leta vedno bolj izpopolnjuje in razširja. Kdo se je prej k.edaj n. pr, brigal za naše ceste ? Sedaj pa smo tako dalec, da mopajo pelo J[ili>era^pi Skrici ven med ljudstvo ter govoriti o cestnili pragraraih. Ceste so občinske, okrajne in državne. Dežela sama ne gradi oest, ampak daje svoje prispevke k zgradbam okrajnih cest. (Država še sicer vzdržuje svoje stare ceste, toda novih ne gradi, razun 6e to zahtevajo vojaSki oziri, Kakor nam naznanjajo poteze v obrazu, ali je čiovek več ali manj izobražen, tako nas učijo ceste v licu kake ob&ine ali okraja, spoznavati, ali je vodstva občine, oziroma okraja, v izobraženih rokah ali ne. Slabe oeste, slabi obfiinski in okrajni zastopi, Ceste nimajo pomena samo za velikega kmeta in pogostega voznika, ampak za vso sloje prebivalstva, za kmeta kakor za delavca, za posestnika kakor za gostaca. Vsi jih rabijo, vsi se jiji veselijo, ako so lepe, jih zmerjajo, ako so slabe. Zato najdejo tudi obinski in okrajni zastopi najmanj odpora, ako lahko ei svoje izdatke zagovarjajo s stroški za ceste. Kakor smo že rekli, dežela sama ne gradi cest, ampak daje le podpore za zgradbo ia vzdrževanje okrajnib. cest, Veb podpore dobijo isti okraji, ka gradijo več cest, In po dosedanjih izkušniali moramo refii, ua so to nemSki na Srednjem in Zgornjem Stajerskem. Te poclpore daje in plačiije vsa dežela.. Zf.ata pa Je Slovenski Stajer oškodovan, ker se gradi na niem prirneroma najmanj okrajnih: cest, in to po krivdi naših okrajnih zastopov, ki so žal vecinoma Se v: nemškutarskih rokah. Tudi v sedanjem obstrukciiskem boju igrajo ce-,te precejSnjo vlogo, in sicer takozvani cestni program, katerega liberalci v svoji neumnosti izrabljajo ])roti naSi stranki. Deželni odbor je namreft v sporazumu z okrajniini zastopi sestavil imenik onih okrajnitt cest, katere nameravajo okrajni zastopi zidati v bodočili desetih letih. Seveda, in tega liberalci ne razumejo, se vsled tega imenika ne bodo okrajne ceste gradile morebiti od dežele, ampak od okrajnili zastopov, in torej obstrukcija ni nobena ovira za zgradbo teh cest. Tem manj je ovira, ker so spodnještajerski okrajni zastopi — s par izjemami — paS prijavili v Gradec, katere ceste bi radi zidali prihodnje desetletje, toda dalje kot do te izjave niso priSli. Ne obstrukcija torej, arapak pocasnost ali drugi okrajni oziri so krivi, da se na Spodnjem Stajerskem ne gradijo nove okrajne ceste. Toda glede cest se bodo morali ganiti vsi okrajni zastopi, ako nocejo, da boipo 38 nadalje plaCevali vecinoma le za ceste na Spodi>jem in Gornjem Stajerskem. V tem pogledu ne zadene deželnih poslancev nobena krivda. Še nekaj. Liberalci krieijo sedaj tudi naokoli, ¦ia okraji ne dobivajo vsled obstrukcije prispevkov za vzdrževanje okrajniii oest. To je res, in velja za vse Štajerske okraje, nemške in slovenske. Da se to spremeni, naj gredo — tako modrujejo liberalci — naSi deželni poslauci brezpogojno v deželni zbor in; opustijo obstrukcijo brez vsaie odškodnine, Po liberalnem nasvetu bi naj torej dovolili tudi naši poslanci zvi&anje doklad, ki bo znašalo najmanje 25%. Toda teh 25% bo znašalo za vsak okraj nepriraerno vec kakor zna&ajo prispevki za okrajne oeste, kajti s tomi 25% se bodo zvišale tudi ufciteljske, uradniške (deželne) plače in še marsikaj drugega. Tega seveda liberalei ljudstv.ii ne povedor ker so stari sleparji.