^ sp* —1 -m, ' PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI. GESLO: ZA VEHO IN NAROD — ZA PRAVICO iN KKSNiCO — OD BOJA DO ZMAGE! 5TEV. (No.) 147. GLASILO S. K. DELAVSTVA — DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU — IN S. P. DR. SV. MOHORJA V CHICAGO. CHICAGO, ILL., ČETRTEK 18. SEPTEMBRA — THURSDAY. SEPTEMBER. 18. 1974. LETNIK XXXIII. Izza kulis londonske konference. (Izvirno poročilo za A. S. in Edinost.) Poroča Rev. L. Kuhar. (Dalje.) Mi se spominjamo, da je njen čar. Stopoma je slednja med drugimi velikimi sanja-; izvrševala svoj načrt, stopo-mi Nemčija izza Bismareka ma se bližala mavrici na obljubila z gorečo ljubeznijo lepo vizijo nemškega naroda — gospodarja svetovne železne industrije. Na lastni zemlji i-ma neizčrpljive zaklade na premogu, ki bi gonil njene tovarne ven do sive daljne bodočnosti. Onstran Rena, v Francoski Lotaringiji pa leži železna ruda v množinah, ki jih nobena država razen A-merike nima. Vmes, med premogom in železom, teče Ren. velikanski vodovod, ki se izliva v široki ocean. Ideja združiti obe rudi v eni sami državi jih udinjiti enemu skupne: mu vodstvu ter postaviti na obalih Rena največje tovarne na svetu, ki bi splavljale svoje železo in svoje jeklo dol po Renuv do morja in odtod po širnem svetu, je vabljiva in gigantična. Porenskemu pre-mogovno-železnemu trustu bi se nikdo ne mogel upirati. RAZNE VESTI. UPORNIŠKO GIBANJE KAUKAZU. Trozky z mrzlično naglostjo pošilja rdeče čete nad upornike. Trebizond, na ruski mejiJ pa na kvar tudi podjetnim A- Ruski Kaukazi so se uprli pro — Washington. — Senator McKinley, ki se je vrnil* iz Evrope je obiskal v Beli hiši Coolidgea in mu povedal, da je Evropa močno za Davesov načrt, kateri se bo izkazal zelo koristen za Evr0D0, ne bo zorju. Iznašla je v to svrho svojo reparacijsko teorijo: merikancem. Poleg te novice ti tiranski boljševiški vladi. Nemčiji se morajo naložiti je še zvedel prezident ob is-! Ogenj, ki je bil zaneten v dr bremena, ki jih ne bo mogla tem Času, da ima lepo priliko' žavi Georgia dne 28. avgusta, nositi, nato pa porabiti nem-j republikanska strarka, da se je bliskoma razširil po češko plačevalno nezmožnost zmaga v državi Maryland. To lem Kaukazu. Sovjetska vla-za nadaljne nasilne vojaške novico mu je prinesel senator da pošilja tisoč za tisočem vo-korake napram njej in sled- Weller. i jakov proti upornikom; v ak- nji, spričo popolne onemog-; — Kingston, N. J. — Tru- ciji je tudi cela flotila Crne-losti nemškega naroda iti v plo pogrešane šolske deklice ga morja, ki si prizadevajo za-Nemčijo in se plačati — s stare 15 let, so našli ob jeze- dušiti upor, kateri preti, da premogovniki. Na vrata west- ru Carnegie. Imela je rano od bo napravil novo zgodovino_ falskega premogovnega ' re- krogle na levi strani glave, le- Rusije. V Batumu so oblasti vir j a pa se obesi listek z napi- va roka ji je bila odrezana pri masakrirale že tisoče oseb, ki som: Začasno zasedeno. Ka- rami, naigroznejše je pa tru-dar bomo plačani odidemo. plo deklice imelo izruvane oči. Detektivi so na delu. Dekle se piše Elizabeth Johnson iz Aqueduct, N. J. in je bila zelo lepa. Pogrešala se je od 12 avgusta. Lafayette, La. — Miss Boudreaux, stara Iz Jugoslavije. ODKRIVANJE KORUPCIJE BIVŠEGA REŽIMA — KRI. ZA OPOZICIJE. — DUHOVNIŠKE VESTI. — DRU-GE ZANIMIVE VESTI. Kako so kradli ljudsko možen je. Ministrski svet je v eni svo jih poslednjih sejah sklenil da morajo vse institucije, ki so se bavile z nabavo hrane pasivnim krajem, od države prejete kredite vrniti. Največ od teh kreditov je dobilo znano Hrvatsko-slavonsko društvo. Vrniti mora 19 milijonov dinarjev, ker je bivša pre-1 migi o Zardi, ki je bil letošnjo pomlad obsojen na osemletno ječo, ker je ponarejal desetdinarske bankovce. ——o- Ponesrečen delavec. 36-letni tovarniški delavec Iv an Berce na Savi pri Jesenicah se je obuval na oknu svojega stanovanja. Zgubil je ravnotežje in padel s prvega vlada, nadstropja na cesto. Pri pad- ob- Logično temu koraku so sledili separatisti in manevri v Porenju, ki naj bi most med, Ruro in Lotaringijo tudi politično odtrgali od nemške države, ter predali Franciji Ren j in s tem izvozni kanal iz svo-! Anastazia jega gospodarskega srca ven na široko morje. Francija je kupovala gla dragim denarjem. Slovanske države so se popoJnoma naravno naslonile nanjo. Belgijo si je privila k sebi z vojaško pogodbo in z morebitnimi obljubami mastne participacije Anglijo je kupovala v Versailles s tem, da se je desinte-resirala nad nemškimi koloni- konkurenca bi podrl pod svo- sove svojih zaveznikov z jo težo. Nadalje vemo, da je jeklo in železo glavno obrambno in transportno sredstvo Kontrola nad ruhrskim premogom in nad lotarinškim železom bi izročila Nemčiji v roke ne samo železni trg ampak tudi vse' ladjedelnice, trgovska in vojna brodovja, želez--nice po suhem in trgovske poti po zraku. Ni čuda torej, a-ko se je Nemčija vdala tej veličastni viziji, in z očmi zgubljenimi o blestečih bar vah tope bodočnosti, nepre • mišljeno stopila v prepad, ki ga ni videla. Tukaj iščimo vz rok za angleško intervencijo na strani Francije. Ne invazi-i mo, ako je bila motivirana ja Belgije, ne strah pred ob j posebnimi misli na prihod stoječo nemško konkurenco j njost Porenja, kjer je Fran 18 let, se bori v bolnišnici s smrtjo na zadobljenimi ranami, katere ji je prizadjal njeni 5-letni bratec s sekiro na vratu. Dekle je bilo sito življenja in ko je bila sama doma s svojem bratcom mu je dala sekiro in položila glavo na pripravni prostor, nato mu pa dala navodilo kam in kako naj udari, tako je udaril trikrat, ker pa je bila dečkova roka prešibka, ji ni mogel so bile osumljene, da simpatij žira j o z revolucijonerji, Poročilo tudi pravi, da so vsa polja v rokah upornikov, u-stavili so tudi ves transport olja v notranjost Rusije. 1 V Georgiji so bili uporniki premagani, iz Azerbaijana pa poročajo, da zmagujejo. Bolj-ševiki so zavzeli mesto Ku-tais, kjer so uporniki imeli svojo provizorično vlado. 30.000 delavcev na oljnem polju se je pridružilo uporni- kom, tako tudi podpirajo re- kak način so Prebičevič in volucijo — kmetje. j žeriavova skupina ropali Revolucija podpir:/ Turči- ljudsko premoženje. Ker je temu društvu priznala 10 mi-lcu si je zlomil tilnik m je lijonov dolga, kot fond per du. ležal na mestu mrtev. To društvo svojega dolga ne _o_ more povrniti, ker je napravilo veliko nepravilnosti. Dokazano je, da je znani Pribi-čevičevec Poljak vzel 1,800.-j 000 dinarjev na svoj račun. V Belgradu je organiziral podružnico, samo da bi mogel; prejemati dnevnice v znesku 900dinarjev če tudi v Belgradu nič ni delal. V imenu društva je nabavljal na račun države sol na Romunskem. Pri _0_ teh nabavah je država izgubi- Lovska sreča, la silno mnogo denarja. Od-| Divjega marjasca je ustre-knle so se tudi druge nepra-ilil posestnik in zaprisežen vilnosti, ki jasno kažejo, na grajski lovec Jože Senica iz Avtomobilska nesreča. Na poti v Logarsko dolino, blizu svojega gradu je trčil graščak Faltar s svojim avtomobilom na ostrem ovinku ceste v avto svojega sorodnika. Obeh avtov potniki so odleteli na cesto, pri čemer je domača hčerka dobila težke poškodbe. Oba avtomobila sta popolnoma razbita. upornike z s častniki. jami, ji izročila večji del tur- prizadejati smrtnega udarca. ških mandatornih pokrajin zapustila velika petrolejska bogastva v Mosulu, in pozneje na konferenci v San Aemu, kjer ji je stavila na razpolago skoroda vsa svoja petrolejska posestva. Vsa ta po- — Washington. — Amerika, Anglija in Italija se pripravljajo za tekmo z morskimi letali v oktobru. Do sedaj ima Amerika rekord v hitrosti. — South Bend, Ind. — Bur pustijivost se da razumeti sa- Lee, 1* let stara deklica je bi- ja, katera zalaga municijo in tudi i -o- Davis v borni opre~rii. Množica 60,000 demokra-; tov, radovednežev in nas-protnežev je poslušalo, oziroma so hoteli slišati v Bunce-ton, Mo. Davisovo kanonado. namerjeno proti Dawesu. Ljudstvo mu je burno aplav-diralo, ko je rekel, da je Dawes bolan na duhu, katero bo-, lezen si je nakopal skozi pri-velegije. Udrihal je tudi po J ur ki ostra. Mrjasec je 170 cm dolg, 90 cm visok in tehta 165 kg. -o- Rudarska nesreča. V Roginskogoriškem rudniku blizu Mestinjega, se je dogodila težka nesreča. V rudniku je nastal požar, kjer je izgubilo 5 rudarjev življenje, ko so hoteli gasiti. -o- ampak strah, da se Nemčija izvije premagani Franciji iz rok njenih železnih rudnikov, je gnal V. Britanijo v vojsko in odločil njen izid. Mir je te sanje razgnal o-ziroma sanjalce zamenjal Francija je dobila nazaj železne rudnike, ki jih ji je iz-; cija hotela roko. imeti svobodne (Dalje sledi.) la mrtva, dve druge njene pri- veiegije. i cirihal je tudi po šičem je zdrknila v politično jateljice pa težko ranjene, ko kapitalistih, rekel je celo, da' preteklost oseba ki je bila v se je avto v katerem so se vo- je sedanja vlada kapitalistič- napotje normalnemu razvoju žile preobrnil m jih pokopal " 'III I -o- Boljševiško gibanje kanu. na Bal- Neko poročilo iz pravi, da boljševiško trgal Bismarck pred 50 leti in! s svojimi reparacijskimi pra vicami je dobila v roke bič, ki ga lahko suče r^ad glava mi premagane Nemčije. Fran coske čete so prišle dol do Rena, kot svoje dni pod Ludo-vikom in pozneje pod Napo- Dunaji gibanje na Balkanu napreduje. Pravijo da to potrjuje dejstvo, o množenju političnih umorov kakor tudi o napadih komita-šev na Srbijo in Grško. Zadnji umor te vrste je bil, ko je bil umorjen Todor Alexan-drov, vodja macedonskih re volucijonarjev, kateri je pa tudi že sam več svojih poli- ln pod spboj. — Ženeva, Švica. — Charles Zueblin, dobro znani sociologist in bivši član čika-ške univerze, je nanagloma u- ieneve { Ne wYorka v Plumouth na Angleško v štirih dneh, 21 urah in 57 minut. — Chicago, 111. — Na po- apotje normalnemu razvoj na, kjer imajo kapitalisti prednost. No, s tem ni nič novega povedal, pač pa je ljudstvo zelo navdušil. -o- Iz kitajskega bojnega polja. Šanghaj, Kitajsko. — Iz glavnega stana Checiang, poročajo, da so se ljuti boji za posest Šanghaja zopet obno- rupcijonistov. Nasprotno se vili na celi fronti. Chang Tso- množijo glasovi, da iščejo po-lin, mandžurski vojni lord, je šteni elementi Srbstva nova pomaknil svoje čete proti ju- pota političnega in kulturne- sodelovanja s Slovenci in pa ta denar potreben za od-škodovane po toči, se more denar vrniti. -o-- Kriza opozicije. Bivši režimski stranki sta pod vodstvom Pašiča in Pri-bičeviča zabredli v zagato, iz katere ni videti možnega izhoda. Pašič je samo dokazal,j Prepir radi dedščine kar so čivkali že vsi vrabci naj V Zidanem mostu so se spr-strehi vladne palače: da jej li po domače Mlakarjevi za-moz star, otročje-trmast, na- , radi dedščine. Med prepirom iven m zloben obenem. S Pa- : je sunil eden domačih Mlakarja z nožem v prsi, tako da je bil v pa rminutah mrtev. Ker niso mogli ugotoviti, kdo je morilec, so zaprli vse, ki so bili takrat v Mlakarjevi družbi. mrl v svoji vili blizu v Švici. Star je bil 58 let, za-pušče ženo in eno hčerko. — Plymouth, Anglija. Mauretania, ki je last paro-brodne družbe Cunard, je napravila rekord v vožnji preko atlantika in sicer je prišla iz gU in tako napravil novo fron-- ga naše notranje ureditve. Izkazalo se je, da Pašič ni mogel trajno ovirati razvoja, ki je, že šel nujno svojo pot. V Bje-f lini je segel v naglo se vrteče \ Tatvina, kolesje tega razvoja. Danes Antonu Valjavcu iz Leš je bi-ie Srbija mirna. Kmet sprav-, \0 ukradeno 15,000 K., ko je lja svojo žetev in se ne meni j bil z družino dne 17 m. m na za pobesnelost Pašičevih ko- ! Brezjah. (Dalje na 4. ri kateri ie bil Rov Kdo je bil Mr. Burgar, ve cela Amerika. To je lij'°' katerega se je udeležilo na vse najlepši utis. J lepo število naših mož in fan- Po večerni smo imeli sejo v cerkveni dvo- a c bil mož poštenjak, kakoršnih smo do sedaj Slovenci v,!epoTs . , Ameriki še malo imeli Bil je to mož strogo katoliške-h't^oXi ran, Na IfJ ^Ve^niH .......... ga prepričanja m življenja, da v vsakem oziru vzor, naše mladeniče fantovskega stvari ukrenilo. Zlasti se je Flower Vir^ moza, da ga je spoštoval in ljubil vsakdo, kdor ga je Najsv. Imena. Za njim pa razmotrivalo, kako naj bi se beth Maed-i' nA7nol T1« ___ __________v i ^ I ocetip in mnš-ip Riln i o /»«1« __-i ' ' " c P Cl Rev F. M. di- kon in /nthonv Bratina že-pobožnosti pa ninov brnt seminarist, subdi- ^riča °ta bila Miss Ma-in Joseph Benčič. p-iHs na Miss Eliza-in Catheri- Tomec, Miss Mary Dragovan, Miss Mary Rajk, Miss Anna Starašenič, Miss Theresa Ko-eevar. O d fantov pa John ^enkovič, Frank Kočev&r . 1 ^ favcwui, ceiu LIUIJU, "u^i uu&puumi in po arugi botih večerih pozno v noč ho da se ima Frank Sakser za vse, kar ima danes, zahva- strani na obeh straneh pa so dijo okrog- pijani. Ti ponoč liti samo vestnosti, pridnosti, posebno pa zvestobi tega odhai[lJ1 v. formaciji na-Jnjaki sicer niso Slovenci. Pač moža. Ko je Frank Sakser popival cele noči je Mr. f^^cf^nedelje Jasno po- j Z Ki^^f Burgar delal m se murni po 10 do 12 ur, da, celo 16 ur pazala, d*a to cerkveno druš- raznih beznLah opS'anijo in JkoL Frank Kočevdr na dan v pisarni, da je izvrševal delo in ohranil tvrd- (tv°- klJe' bi rekel nekak naj-( potem delajo nečast tukajšni Frank Simonič, Joseph Kam-ki dobro ime. Da, da je danes Mr. Burgar že V grobu,' >rd|nej'S' ste'Jer . katoliškega I soseščini. Dr. Najsv. Imena je bič. Znano poročno himno enako trdijo tisti, ki so bili zadnja leta v ozki zvezi z1 mo^Tvedno ~ Siva fd'^fna t 7 ^"T * ^ ^ njim, je kriva samo njega zvestoba do podjetja, kajti vpliv med našim ljudstvom, j SKte Teč dotZ. ^j in ^ m " Br'atinT'Velika rnSa aelal je skoraj noc in dan in si ni privoščil nobenega nanf J'h Je le še malo, da ni-: je glavni V2rok da seJto ^ » bif/ , "^kvi pri sv ma?f počitka, tako da je slednjič omagal in padel v prezgod-, " u,dje.fte«a IePe*a cerkvene-. i„ kje ti ponočnjaki dobijo o- Skazali so čast priljubljenima nji grob. . nojne pijače bodo člani skr- novoporočencema, ki sta bila Toda, ko je umrl ta mož, žrtva podjetja, ali se še tori ito d n^-JSskup-" p^ebte trlke^ da S-£> "ESf? ^ PeterS spominjate, ameriški Slovenci, kako je ta Glas Naroda. no sv tt 1 - --J^L e' da se z-atne Club- Kakor tudl korna Pevca kako je Frank Sakser objavil smrt svojega največjega dobrotnika? Pred nami leži letnik tega lista iz do-tičnega leta. Zastonj prelistujemo, da bi našli vsaj nekoliko priznanja temu možu. Smrt Burgarjevo so naznanili v nekem skritem kotu lista, kakor se naznani •, - . • smrt kakega meksikanskega bandita, pa še to bi Milj^Si^ oznam i kje na vrhu kolone. Toraj za toliko zvestobo, | vanje pri vzgajanju mladine, za toliko let zveste službe za življenje, pa je dobil tajRekel Je med druK'm tudi to: največji podpornik in steber podjetja, samo malo noti- .hočete- da boste imeli _______ eo v kotu. Vse se je že takrat zgražalo nad noriWi v V "V; da Vam "e.b°do: sprejelo list A. s. in Ed. za u^tvu lista, ki so se ^^ Tt^ v svoji največji in najodurnejši ostudnosti. I vllno in sodelujte z učiteljica-1 znanilo in svoj oglas Pa tudi, ko je bil še živ, so ga napadali v listu Po-! mT>du^°vniki Vaše ,farne' Mrs- Mary Blaj z 1934 KSS Pk? je bil y lastnf- Hftu -pa- ^ oen. zloglasni Benedik, ki je se danes duša lista Glas prihaja sin pogostokrat h tej iNaroda, ki je bil izbacnen iz katoliške Jednote zato mizi Gosvodo\l ako ne vidi ker je bil in je baje še prostozidar, ga je sovražil in de'1 * sv°ie lal riv^rki-i , ^ , J ^ 111 i starise. Ko doKonča šolo skr- «^Tir ?unnVV.T fT Z °.d,0Čn0 P°stavno ^ sta se udeleževala in delo- ci c. g župnik Rev. Father proti onim, ki so tega krivi.'vala pri vseh prireditvah v Kazimir Zakrajšek prekras- Zakaj skrajni čas je, da se en- koristCerkvi Po^Nasipa "oh no pridigo. Istotako pri ve-: krat takim ljudem stopi na Cet." - Xobene^ r^ci nfman^ S r P-rSte- LiUdjf hOČej? PO vse^ je bilo v ^zobSjuJ spiejem naših tantov, ki so do-, ci mir in za tega se bomo od- tudi Volsteada smo lomili sa-1 kone.li solo. Naj prvo je na-; slej borili z vso odločnostjo. | mo, da Smo^iAnJ Vsi člani Dr. Najsv. Imena mu se ni domu mudilo tako naj pa pazijo na to in stvar smo se dobro imeli do 7 ure; sproti sporoče odboru dru- zjutraj. Igrali je tudi god- XT . ba Frank Kočevarja, ki zna- Najsv. Imena je tudi jo tudi slovenske komade. K Po praznovanju sta se podala novoporočenca na ženi-tovanjsko potovanje v Buffalo, Lorain in Cleveland. Obilo blagoslova in sreče želimo novoporočencema. — Bog Vaju živi. Pozdrav vsem čitateljem li- S. K. J. se nahaja v St. Mary bolnišnici bolana. Bila je o- sta A. S. in Edinost penrana in zdravje se ji že o-' Poročevalec. braca na bolje. Članicam ime-| _0_ novanega društva bodi s tem i Ely* Minn naznanjeno, da naj radi dru-! Kolikor bolj se krčijo dne- toliko bolj hladno vreme Tam izza kanadske -oi . . . „ , ------ nam pošiljajo vedno veselje svojim roditeljem, sa-: ji ljubi BoXalu\rne zdii301'' ^"Vf^ ^ b° kma" memu sebi in svojemu naro- ie' U P°staIa tako ostra' da bo . . ________________ ncoiitiiiiio ,dU " KrasPe besede so sega-|' _ Mrs. Terezija Lovše se P° na"H °braZih" ah m to podlo? Ko bi vsaj mrtvece pustili pri ^ £ Je nagovoril še faX'v^ lal proti njemu, kjer je mogel. Grenke ure je imel pJ Kla^o tstafta^ aian kojm Burgar pri društvu sv. Jožefa zaradi tega. ' " ' Qorloi nr> ----X____. ° * —Vlačiti gr< hijene v svoje umazane boje in napade. Vsi, ki ste poznali gospoda Burgarja, ki ste ga ljubili in spostovali, kaj pravite na to? Ali ni to nesramno Na Vermilloin jezeru sta v predzadnjo nedeljo utonila (Dalje na 3. strani.) James Oliver Curwood: KAZAN, VOLČJI PES Takoj je šel na delo. Naj j la v eno izmed njih " prej je položil eno jekleno Volkulja Sivka in Kazan in oba nasprotnika sta se zadela ob rame. Zobovje voljčjega psa je skušalo zagrabiti risa za vrat,! a je udarilo v zrak. Preden je past, ki jo je priklenil na ve- liko vejo. Okoli te je pa po- rakov proč mimo podrtega stavil v krogu kakih desetih ( drevesa. Izborni volkuljin nos Čevliev ŠP npf drncriVi mani. -i^ ------j__i v. čevljev se pet drugih manj-' je takoj zavonjal duh" člove-sih pasti, ki so bile enako zve- j ka, ki je bil tod hodil Pove-zane z verigami z ostalimi ve- dala je to Kazanu na ta način, jami. Slednjič je položil na da je še bolj tesno pritisnila veliko past vabo in jo dobro pokril, kot tudi ostale, z mahom in vejevjem. "Velika past in vaba je določena za risa," je dejal Pavlu Weymanu. "Ostale pa, ki jo obkrožajo, so za oba vol kova. Ko bo ris ujet, in ko bosta prišla, dal ga raztrgata se bosta pri boju gotovo uje zgodi o Henri pa se ni raz-| Ris je bil vsled poskusov burjal. Razložil je profesor- oprostiti se, utrujen in je le-1 ju, da je tudi ris bil metodi- žal na trebuhu, ko sta se Ka-cen ovec, ki se je brez dvoma zan in volkulja Sivka prika- bavil z raziskovanjem sledov, zala pod drevesom nrpd niim o ^ , , ^ « „„,.,., pr« le Kazan je {-SKS S £fa,„ SjaT 5SJS?l£ ie šest aH wH™ r^k'i111' 1 klenih klešč. Volkulja Sivka je sest ah sedem let, bil je je začula, kako So se treale krepak m težak Njegovi pa- mišice i„ meSo. Zveznim fen!' krivHen? ^^ Ža"jem se Kazan naglo vr-1 knvliem kot kavlji. Ce bi ga gel nazaj. Rama mu je že bi- f Kazan in volkulja Sivka, ki' bimu^o" Z^STJ la strgana do kosti! sta hodila četrt milje daleč, za nogo je b/ogromn?™^ hoLa daletnrolirr^ ciilnrv Šla. k°-|PadIeSa drevesa in stopal na ravnogt k. ^ pazil v votlini pod vejami. -Jast z ostrimi zobmi se je za-.prla m zagrabila eno zadnjih nog živali. svojo ramo na njegovo in o-ba sta se obrnila proti vetru in opazovala sumljivo mesto. Naslednji dan je padel kot vlekel za vericro h« IV^™----C*"'^ preos za nalašč lahen Ug, ki je s«! Deset S®' Jozneje st°a : 1 čeljusti so zaVabiTe izbrisal človeške sledove in bila pri njem. i umaLff nLaf HvZ ' •JG 6n° Sprednjih šaP velikega njegov duh. . | Noč je bila tako čista in ja-' iT^jo dTsi n^pT Ka2an Si J"6 °ddah" sna m toliko zvpzH io oiioi« m* ___ ™__. , .. ^ , ; sta čula, kako se je jeklc silno nevaren nasprotnik Ta ' U/,Je lzpFožl1 1 sprožilo in kako je ujet ris zen te?a je bil Pro^^; ~ ^ - - rešil _ >o- Tri naslednje zelo mrzle'sna in "toliko zvez d ""jI shafo ^ prostora*'T^h^v!^^' ' """ ! ta" dm >n noči, v katerih so se jas- na nebu, da bi bil Henri sam nastf od t J . -0 VolkulJ'a Sivka sicer ni ni- .e- no svetile zvezde, se ni nič'lahko šel v tej luči™,"""1 Si Lzln'vZuVn^' t'T ^ PaČ pa hipu je naskočil znaTa, 'da's: nTen tovariš na-' Epilog. Zakon narave je krut in neusmiljen. Nobenemu nepriza-nese, kosi na levo in desno pod njegovo kruto peto ni našel še nihče usmiljenja, zastonj se prosi milosti in'usmiljen j a, zakon narave ga ne pozna ... Na njegovem pra-porju je napisano, vsega mora biti enkrat konec. Ta kruta usoda, ki je d0 letel a doslej še vsakega, je doletela tudi cortlandtskega Napoleončka trčenega falot-ka Zgago. Kdo se ne reši rad . . ? Kdo bi ne lovil zadnjih bilk ko bi se potapljal . . .? Tako tudi netrezr.i zgagar vse je porabil, mobiliziral vse sile svoje zlobnosti, se zaganjal te dni, kakor kača klopotača, da bi v tem boju za življenje in smrt še katerega oklal. Po-rabil je vse, kar mu je prišlo na njegov okajeni um — po. stal je zelo katoliški, narod-ri in požrtvovalen v svoji smrdljivi koloni — povedal ie, da ni še nikdar nikomur ničesar očitni itd. — Vrgel se je na t^a in se valjal v pasji ponižnosti — nrosil in rotil se je. kakor najbolj .^k^sani grešnik, da bi zadobil še enkrat usmiljenje — pa vse zaman! — Ježa se ne sprejme več pod streho — preveč izkušenj je bilo z niim — čez vrata! — O. ti slepota, kam sem jaz ubogi Peter gledal. — Če bom .še kaj časa tako delal, ne bodo me marali niti na luni . . ... Po njem je . . . Poklican sem bil, da ga balzami-ram, takoj kakor hitro je bilo odglasovano, da mora umreti G. N. za J. S. K. J. Dan 12. sept. bo dan, na katerega se bo Peter spominjal, kakor nemški naduti kajzer na 11 nov. Balzamirali smo ga . . Slovesni pogreb pa je prestavljen na 1. jan. 1925. Pripomnim naj še to, da iz žepa mu ni vzel nihče niti enega samega centa — Kdor bi se hotel udeležiti slavnostnega pogreba 1. jan. naj to sporoči, da se pripravi dovolj avtomobilov. Kralj Matjaš. NAZNANILO IN PRIPORO ČILO. Rojakom po državi Wisconsin in državi Michigan naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Frank Kurnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za liste "Amerikanski .Slovte-nec in Edinost," "Ave Maria" in St. Francis Magazine ter vse, kar je v zvezi z imenovanimi listi. Rojake prosimo, da mu gre-jo na roke in da mu povsod pomagajo širiti katoliške liste, za katere Mr. Kurnik agi-tira. Uprava A. S. in Ed. Ave. Maria in St. Francis Magazi-na. ŠIRITE ^ agr* A. S. in EDINOST ^ haja v veliki nevarnosti, kajti čula je, kako je bil bolestno zacvilil. Da mu pomaga, je stopala naprej. Skočila je proti risu in padla takoj v tretjo past, ki jo je brezobzirno zagrabila in vrgla ob tla. Volkulja je hlastala okoli sebe in renčala. Kazan pa, ki se je vrnil v boj in vrtel okoli risa, je kmalu nato zadel ob četrto past, a se je umaknil ravno, ko je vdarila. Pri tem pa je prišel z eno zadnjih šap v peto past. Ta ga je pa pošteno zagrabila. Bilo je malo čez polnoč. - V votlini, ki so jo tvorile veje, na sneženih tleh, so se do jutra premetavali in tulili volkulja, volčji pes in ris. Vsak se je hotel oprostiti pasti in verige, na katero je bil priklenjen. 'AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST." WW J. M. Trunk: PODOBE IZ NARAVE. 3. Poezija gora. (Dalje.) Vse to pa tem krajem ne iemlje veličastne krasote, temveč jo le povekša. Ravno 0 teh krajih velja, kar poje pesnik o planinah sploh. Lepšega nikjer ni kraja kakor kraj je vrh planin, vselej radost me obdaja, ko se nanj vzbudi spomin. Razmakni predgorja se tem nega zid, zavesa meglena izgini, naj svobodno zopet se pase mi vid po moji, po moji planini. O j, pašniki solnčni. lesovje temno, vi viri, potoki, studenci, ti slap moj grmeči, ti selo mirno, pri srci, ko nekdaj, ste meni. te na skalnate, solnčne vrhove. Videti hrepeni mirno ravan gorskega jezera, uživati hoče krasoto, ki kraljuje na pečinah, Čereh in 'grebenih med večnim ledom in blišče-čimi ledeniki. Tam med pestrimi cvetlicami, pri brhkih živalih, dasi v revni koči, tam je njegov dom, tam je zadovoljno njegovo srce. Mesto mi je tuje, hiše in palače puste, vrtovi brez lepote. -o- Pogostoma menimo, da so : Željno, ko ded naš v izgub glave gorskih velikanov dne-: ljeni raj, črno, ne- jaz gledam na trate planinske se lahko} solzeč se oziram na mesta na za j, kjer sanjal sem sanje detin-ske. do si- Tam, srečen pastirček, sem, glasno pojoč, veselje srca razodeval, poslušal je potnik, po dolu gredoč, moj drug mi je z onkraj od-peval. Bridkosti in boli poznal, ve in dneve zavite v prozorno meglo. Pa varamo. Oblaki segajo le gotove višine. Ned njimi je najkrasnejše solnce in pih-lja najčistejše zrak. Vrhovi se dvigajo kakor otoki iz sivega, meglenega morja. Morda si kdaj že prispel na kaki nižji gori po več dnevnem meglenem vremenu na višino, kjer je zabliščalo zlato solnce. Kaj ne, da je bil prizor nepopisen ? A prodri skozi sivo meglo na višave kjer jih krije večni led in sneg in zgrudil se boš na ko-Lpijoč le sladkosti lena ob krasoti solnčnega bli- da bil bi pač vedno šča. Nedosežno lepo žarijo ri ostal sr.ežniki in ledeniki. V njih in čede očetove pasel. razpoklinah se zrcalijo vsej boje v naj nežnejših potezah od svetlomodre, ki tekmuje z j žarom neba. do'temne, ki prekaša azur. Pri tem pa nj nič enoličnega. Različna lega in razsvetljava pouzroči, da prizori menjajo, kamorkoli se o-zreš. Cestokrat izgine modra barva in na njeno mesto stopi drug mikaven sestav, ki je v svoji celoti podoben mehko j zeleni barvi valovitega mor ja. Lepšega nikjer ni kraja, kakor kraj je vrh planin. Čudovito. Toliko naravne lepote je nakopičene na vseh koncih sveta, a obilnost vse krasote je Stvarnik razmaknil na sinje višave najvišjih planin, kamor vendar večina ljudi ne pride nikoli. Le posamezniki prestopijo in ti tu di le redkokdaj in za nekaj ur prag tega divnega kraljestva, da vedo pripovedovati tam nisem I sem rasel; tam go- A vrgla osoda nemila me je od doma že v rosni mladosti, in s kupo modrosti pojila me je, še bolj me je s kupo bridkosti. Postal dru- sem med svetom gačen pastir in čredo zdaj čuvam slovečo; a vsahnil veselja je prejšne-ga vir, izgubil življenja sem srečo. petja veselega Onemel je glas, srce mi tero bolečine; zakaj sem zapustil te, rojst- vena vas, zakaj sem vas pustil, plani ne? Življenje v gorah ni posejano s cvetjem. Sin planin pa ljubi to življenje. Nesrečnega Deževanje rib. Marsikdo bo zmajal z glavi, ko bo prečital ta naslov. Toda stvar je resna, in vsak prirodopisec bo vedel, da zgodovina omenja slučaje, ko so deževale ribe. Seveda je vprašanje, da-li so ribe v resnici deževale, popolnoma umestno. In če so deževale, kako naj si razlagamo ta nenavadni naravni pojav. Najstarejši slučaj, ki ga o-menja zgodovina, sega v konec drugega stoletja po Kristusovem rojstvu. Naslednji slučaj pa se je zgodil šele 1666. Kronika iz leta 1698. ( poroča namreč, da je na nekem pašniku v okolici Kenta! padla z neba velika množica] rib "med silno nevihto, med gromom in deževjem." Ribe so ležale raztresene po tleh v veliki množini in nešteto ljudi jih je opazilo. Drug slučaj deževanja rib je zabeležen v letu 1771. V Cotbusu v Nemčiji je takrat divjala silna nevihta, med katero so padale na zemljo ribe, dolge 12 do 15 centimetrov. Poročilo pristavlja, da so ribe dospele na suho najbrž vsled tega. ker je reka prestopila bregove. Toda ta razlaga nikakor ne zadostuje pri deževanju rib ki se je zgodilo o priliki hudega dežja v letu 1809. Ribe so takrat padale z neba v o-kolici Pondlicheryja na kora-kajočo vojaško četo. Mnogo so jih vojaki našli celo na svojih kapah : vse so bile mrtve, toda k^kor so se takoj prepričali, dobre in užitne. našteli malih, 7 do 8 centimetrov velikih rib nekaj stotin Kje žive te vrste "dežujo-čih rib?" V morju, med peskom, ki ga oseka razkrije; velike množine so jih opazili tudi, ko so plavale ob obrežju, v mali globini pod morsko gladino. Kraj, o katerem smo govorili, pa leži kakih 400 metrov oddaljen od mor ja. Vrjetno je celo, da so ribe, ki so padale med dežjem na tla, prišle iz morja iz razdalje kakih 800 metrov. Stvar si je mogoče razlagati z morsko trombo (Meerho-se,) ki vsrka pesek, vodo in male ribice in potegne vse skupaj seboj. Škoda le, da nobena izmed navzočih oseb tega ni opazila. A kljub temu je ta razlaga edino vrjetna, ker vse osebe, ki so takrat našle ribe na suhem trde, da so ribe padale izpod neba. Tudi razmeroma majhna dimenzija prostora, na katerem so se našle ribe, govori za gornjo razlago. Vse ribe so bile mrtve, nekatere že celo otrple. Nevrjetno se sliši morda, da vzdigne morska tromba ribe v ■zrak; toda zgodilo se je že da je vzdignila tudi dosti večje predmete s seboj in jih i vrgla več sto metrov daleč na tla. i Kaj je prav za prav morska tromba? Zračni vrtinec ,ki ga imajo mornarji pogosto priliko opazovati. Razširja se v obliki vertikalnega stebra, ki vsrkava na morju vodo ter jo dvigne na vpično pogosto do višine oblakov. Tromba se giblje s precejšnjo hitrostjo: 30 do 50 km na uro, a vobče ne dospe daleč: vrtinec kmalu poneha in voda, ki jo je poprej vsrkal in dvignil seboj v zračne višine pade zopet, na zemljo in z njo tudi bitja, ki jih je vrti nec z vodo vred potegnil s seboj. Deževanje rib je dokaj redek naravni pojav; najbolj vrjetna razlaga zanj pa je morska tromba. Najnovejši slučaj, ki ga po-".:>1 se je zgodil 24. avgu- j so Zemljanom, kako krasne so višave. Povsem naravno je, ako lju-1 bimo gore in nas vleče na višave, v planinski svet. Sinovi planin ljubijo svoje planine. Vzemi jim planine, in vzel si jim vse. Njih srce drhti in hrepeni po planinah. Nedosežno lepo izraža to drhtenje Simon Gregorčič v svoji pesmi: "Pastir.' se čuti, ako mora stanovati oddaljen od svojih planin. Naj mu življenje nudi tudi vse udobnosti, ako nima svojih gor, nima ničesar. Kje prijazne ste višave, ki obdajate moj dom? Kje cvetoče ste planjave, vas le kdaj še videl bom? znamo, sta 1918. leta na Angleškem. ) Na prostoru, dolgem kakih 50 | in širokem 25 metrov, so med j silnim dežjem padale ribe z j in bilo je prisotnih mno- j go ljudi, ki so videli, da so ri- .j be res padale z neba; našli so jih potem na strehah in v sodih, kamor se je odtekala dež-nica s streh. Ta nenavadni dež i je trajal dobršnih deset mi ( nut, in po končanem dežju soj Tam gori, tam gori goro • Planina dviguje v nebo se, iz dalje srce omedleva na njo, obrača na njo mi oko se. Kje predraga si dolina, kjer preživel sem mladost? Kje višina, kje planina, kjer užil sem tolk radost? Kaj lepa mesta, kaj udob-za tretje nosti mestnega življenja ? Gor-janc se čuti v mestih tujca Njegovo srce je na zelenih planjavah, pri bistrih vodah v hladnih jarkih. Misli mu le- ZA R° Ž E I I telefonirajte 65 Chicago Carnation Co. 407 Jefferson Street Joliet, Illinois. i i ! I ! i Tekom vašega življenja V vsakem važnem momentu bodete spoznali in cenili ugodnosti zveze z močno in sigurno banko, in zato se z zaupanjem obračajte na nas. Pošteni zanesljivi in postrežljivi uradniki vam bodo postregli pri: Vlaganju denarja, Kupovanju prvih hipotek (rnorgidž), Potovanju v staro domovino, Pošiljanju denarja v Jugoslavijo in druge kraje, Kupovanju državnih, županskih, mestnih in obrtnih bondov, Dviganju posojil za nakup domov in zavarovanje istih itd., Zapuščinskih poslih, nasljedstvu, kakor tudi pri vseh ostalih bančnih poslih, ki jih nam poverite. K ASP AR AMERICAN STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL. kovina $20,000.000 Glavnica in prebitek.......L.. $2,000.000. VARNA BANKA ZA VLOŽITI VAS DENAR. JOS. MURN SLOVENSKI ČREVLJAR 1011 N. Chicago St. JOLIET, ILL. J. K0SMACH i&o* W. sand St. Chicago. I Koiakom se priporočana v nakupu raznih BARV. VARNIŠEV. ŽEL& TA. KLTUČAVNJC IN STEKLA. Naibalj^- delo. narmrir r^r PpevEatDMn barvam* h?* »urin enotTai, t>okUdarn oam*". LOUIS STRITAR 2018 WEST 21st PLACi Prevaža pohištva — premo* — les — in vse kar spada ' prevažalno obrt. Pokliči* ga po telefonu! Phone Roosevelt: 8221 IZ SLOV. NASELBIN. (Nadaljevanje s 2. strani) dva dečka. Vozili so se štirje delčki po jezeru v Čolnu, v katerem je nastal ogenj. Da se rešijo iz gorečega čolna, so poskakali v vodo. Dva sta srečno priplavala k obrežju dva pa sta postala žrtve vode. Dečka sta bila doma iz Dulutha. Društvo sv. Ane štev. 106, bo imelo svoj zabavni večer v| soboto dne 20. sept. Za prigri-' zek bo serviran na ražnju pečen janc. Za vse tiste, ki jih radi srbijo podplati, bo' pa1 skrbel Rosie Orchestra. Torej pridite vsi v soboto večer na ta sestanek. Delavske razmere ne bodo! prizadete mnogo z volitvami to jesen, tako se čuje od strani delodajalcev. Rudo se bo zopet iz majn spravljalo na površje, kakor vsako zimo. I Ko pa se bo spomladi odprlo parobrodstvo na jezeru, bodo začeli bolj počasi z delom v maini, kakor je to vsako poletje, ker tedaj spravljalo rudo naprej in delajo bolj na1 površju. S tem seveda pa ni rečeno, da se tukaj lahko delo dobi, ali pa da imamo delav-j ci tukaj zlata nebesa. Je prav' tako, kakor povsod drugod j Delati je treba jako težko plače pa so bolj pičle. Pozdravljam Slovence sirom prostrane Amerike ! X. -o- Joliet, III. — V četrtek 11. sept. zju-j traj sta bila slovesno poroče-; n*1. v naši slovenski cerkvi sv. Jožefa Miss Margaret Marion Kočevar hči ugledne slovenske družine Mr. in Mrs. Michael Kočevar na 301 Ohio St. z Mr. Friderikom J. Troppe sinom poznane Mrs. Mary Hu-j dolin z 1118 N. Broadway St. Poroka se je vršila s slovesno sv. mašo ob 8. uri zjutraj, katero ie daroval domači č. g. župnik Rev. J. Plevnik, ob azistenci Rev. M. Butala in Rev. Horvata, oba pomožna' župnika cerkve sv. Jožefa ; Častna tovarišica je bila Miss' Mayme Jerman. Tovarišica je bila Julija Matichok. Tovariši pa je bil Mr. Joseph E. Koče-, var nevestin brat. Kot vodi \ tel j pa je bil Mr. John Težak, j Takoj po cerkveni slavno I sti pa se je vršila ženitovanj-j ska zabava na domu nevesti j nih starišev. Mladi par bo gnezdil na 1151 N. Broad-i way St. Ženin je v službi znane South Western Insurance Co. Novemu paru naj Bog da obilo srečnih zadovoljnih dni, 6RDINA IN SINOVl! PRVI SLOV. POG. ZAVOD 1053 E. 62nd St. CLEVELAND, O. Randolph 1881_ Fine prekajene in "sugar cured" šunke in slanina last nega izdelka, najprijetnejše ga duha in okusa. Poskusite jih še danes. THE J. C. ADLER CO. Telefon 101 Bluff and Jefferson Sts. v novem zakonskem stanu! — V petek pa sta se poročila v slovenski cesrkvi sv. Jožefa Miss Molly Klepec hčerka poznane družine Mr. Nick Klepec s 1311 N. Broadway St. z Mr. Leopoldom Boox iz Chicage. Poročne obrede je izvršil naš pomožni g. župnik Rev. M. Butala. Tovariša sta bila Mr. J. Mejaski in Miss Mary Lazar. Novoporočenca bosta živela v Chicagi, katerim želim obilo sreče v novem stanu f — Tatvine. — John Mar-ketcu na 206 Morgan St. je bil ukraden avtomobil tire za na kolo. — John Šprajtzerju na 514 N. Hickory St. pa so odnesli vrtna vrata. — Mr. Eichelbergu iz Lemonta pa so ponoči tatovi odnesli iz avtomobila dva para čevljev, ru-berje in eno obleko za na delo. Ukradli so mu iz avtoja medtem, ko je avto ustavil v mestu in šel nekaj kupiti v neko trgovino. Tako je torej razvidno, da razni dolgoprstneži nikdar ne počivajo. Rojaki i-mejte svoje stvari dobro pospravljene pred njimi! Poročevalec. ZAHVALA. Dolžnost naju veže,(~da se najiskreneje zahvaliva Mr. Jakobu in Mr. Jožefu Kranjc za prijazno gostoljubnost za časa, ko sva obiskala mesto Cleveland. Nadalje se zahvaljujem Mr. in Mrs. Gabrenju za lepo postrežbo in gostoljubnost. Hvala njihovemu sinu, ki je naju vozil z avtomobilom okrog po mestu. Dalje tudi hvala Mr. Mulecu, ki je nas tudi vozil okrog, da smo si tako ogledali vso belo Ljubljano, ki je zares krasno mesto. Hvala in pozdrav! Frank in Antonija Požun. Johnstown, Pa. (Ad.) The Will County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS Prejema raznovrstne denarne vloge, ter pošilja denar na vse dele sveta. Kapital in preostanek $300,000.00. C. E. WILSON, predsed. Delavec! Sleherni dan se vprašaj: ALI REDNO PLAČUJEM ALI REDNO ČITAM ALI REDNO DOPISUJEM V ALI ZADOSTI AGITIRAM ZA AMERIKANSKI SLOVENEC IN EDINOST Phone: Randolph 6095—R. CLOVER DAIRY CO. MEGLICH & ANDOLEK Priporočava gospodinjam svojo moderno urejeno mlekarno. Mleko razvažamo vsaki dan na dom točno in zanesljivo. Pri nas dobite tudi vedno najboljšo smetano, sirovo maslo, itd. Rojaki podpirajte svoja rojaka ! 1003 — East 64th Street, CLEVELAND, OHIO. Well Installed i THE I MONCRIEF I FURNACE Postavimo jih v bližini 50 milj od Jolieta. Imamo zalogo železnine vseh vrst. Joliet Slovenian Sheet Metal Shop Jos. M. Klemenčič, lastnik 1214 N. Broadway TELEPHONE 1255-M. Gutter, Cornish, Slating, Ceiling Work. "AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDlNOai. ' U" fl' .U- .U- .fi .Ti - PEGAM IN LAMBERCAR POVEST. Spisal Dr. Fr. Detela. ' o*' i * ' < • C- ' 1 ■«. ' CJ!! - '. . .-<.' ■ v* ' * ' ^Zivx -• Sanjač ni bil Vitovec; a ko so mu dohajala od vseh strani tako ugodna poročila, se ni mogel ubraniti prijetnim mislim, da postane kmalu gospodar tam, kjer je bil pred kratkim časom sluga, in da bode mogel kmalu drugač govoriti s ponosno vdovo. Premnog^ kraji, Rogatec, Planina, Krško, Ribnica, Radovljica, sodili potegnili s kneginjo, in Vitovec sam ji je donašal te vesti in čakal radoveden, kdaj da bode kaj omenila o njegovi srčni zadevi. Njo pa je navdajala čudna mrž-nja proti sebičnemu možu, in njegovo laskanje, ki se je kazalo zdaj v drugem svitu, ji je bilo mnogo zoprnejše od prejšnje robatosti. A krotila je svojo strast in preprijazno se je menila z njim. Le o snubitvi je molčala, kar je pa Vi-tovca jezilo. Treba bo podrezati, si je mislil in jo vprašal, če je že preuredila njegovo ponudbo. Ona se je izgovarjala, da mora še žalovati po soprogu, in mu zagotavljala svojo naklonjenost z vso žensko ljubeznivostjo. Njemu se je dobro zdelo., kadar mu je tako govorila; a kadar je bil sam in je premišljeval njene besede, je videl, da mu ni obljubila čisto nič, in prijemala ga je nejevolja. "Zvila me pa ne bo!" si je trdil razjarjen. Tudi Ostrovrharju ni ugajala ta dolga snubitev. "Menda vendar ne pričakuje," se je hudoval, "da ji ti zagodeš podoknico, Vitovec? A zagodi ji eno, da se ne bode norčevala s teboj, in trdo jo primi; da ali ne! kakor je zapisano v Svetem pismu. Dobrikanje in obeti so pa samo zanke, v katere nas love ženske, in le glej, Vitovec, da ne bodeš goljufan!" "Ne bodem!" si je prisegal Vitovec natihem in nadlegoval vedno silneje kneginjo. Ona mu je v stiski budila u-panje, izmišljevala pa si je tisoč izgovorov obotavljanja in odlašanja in ga črtila tem bolj. VII, •i To bil je vihar, to bil je vihar Do zora vso noč, In bliskov je žar, in gromov je vdar Razsajal na moč. S. Gregorčič. Slovenskim gospodinjam je znano, da se dobi najboljše svežo meso, suho pre-kajeno meso, perutnino ali druge vrste meso, kakor tudi prave KRANJSKE DOMA NAREJENE KRVAVE IN MESENE KLOBASE edino pri domačem mesarju : Math Kremesec SLOVENSKI 1912 W. 22nd STR. MESAR CHICAGO, ILL. Phone: Canal 6319 Tako je napočil usodni dan, petek 29. aprila. Navsezgodaj je ostavil Gregor, ki mu skrivnost ni dala miru, speče tovariše in se napotil po mestu v dvobarveni suknji, pisano čepico na glavi, da bi ga niti Tajda ne bila spoznala. Postajal je s citrami pod pazduho zdaj tu, zdaj tam, se šalil z meščani in izkušal izvedeti, kaj da mislijo o kneginji, kaj o cesarju. Spoznal je, da so za oba, in da bodo stali, če se bode treba odločiti, na močnejši strani. Mešal se je med vojake po stražnicah in zapel in zacitral kako cesarsko. A lepo je naletel! Toliko da ga niso tepli; vse je vpilo, da naj zapoje o Vitovcu ali Ostrovrharju. Gregor je pregledal ves svoj težavni položaj, in zadnje upanje je bilo, da pride sam do cesarja. In zagledal ga je, ravno ko je šel ta v cerkev; a na eni strani mu je koračil širokopleči Vitovec, na drugi orjaški Ostrovrhar in okrog premnogo vojakov. Gregor je planil proti cerkvi in rinil z vso močjo skozi množico, da se je preril do spremstva; a tu sta ga zgrabila dva vojaka in ga potisnila nazaj. Množica je godrnjala o glu-maški predrznosti, in marsikatera pest se je dvignila proti njemu. Bridkost je stiskala mladeniču srce, ko je videl, kako blizu je cesarju, a kako daleč od njega. Ali naj bi za-vpil, da naj se varuje izdajalcev? A kaj bi pomagalo to cesarju, obdanemu od toliko sovražnikov! Saj bi ne prišel do njega glas; zadušen v njegovi krvi! Žalosten se je vrnil Gregor k svojim novim tovarišem. Poskusili so še enkrat svoje igre in šli na določeni kraj. Kmalu se je zbrala tolpa ljudstva pred preprostim odrom. Z mnogovrstnimi gluma-mi je zabaval gledalce, z malim zadovoljne, poglavar, ženski sta plesali in skakali, Gregor pa je pel in igral s svojimi drugovi in pogledoval željno proti dvorcu, kdaj da jih bodo poklicali pred veliko gospodo. Potekala je ura za uro. Solnce je jelo pripekati, in ljudje so se ozirali proti zahodu, kjer so se zbirali hudourni oblaki. "Naj zagrmi!" je dejal marsikateri. "Imeli bodemo dobro vinsko letino." Največ pa so se menili o političnih rečeh in povpraševali, kaj da je novega v knežjem dvorcu. Kadar se je prikazal kak dostojanstvenik, so pozdravljali spoštljivo, lovili besede in jih tolmačili po svoje. Vse je bilo nezaupljivo in izbega-no. Vsak bi se rad v miru pokoril prijaznemu cesarju, a nerad se odpovedal svoboščinam in koristim, ki so izvirale iz samostalnosti grofije. Krajevno domoljubje je bilo vrhu-tega takrat mnogo bolj razvito nego dandanes; in bolela je Celj ane zavest, da izgubi Celje kmalu svojo veljavo in zaostane za Gradcem, morda celo za Ljubljano. Prišlo je poldne. Ob tolikih skrbeh ni dišalo Gregorju skromno kosilo, presedalo mu je laskanje igralk in pohvala načelnika, ki je zadovoljen prešteval prejemke. Zdelo se mu je, da je vse že izgubljeno, vse že prepozno. Dosledno ga preganja nesreča. Težko je čakal, da bi šli zopet pod knežji dvorec, in kakor nesvesten je korakal za tovariši. Prišla je vest, da bode imela gospoda pred mestom turnir ali viteške igre, in ta novica je podrla njegovo poslednje upanje. Sklenil je v obupnosti, da se vrže cesarju pred konja ; tako ga bode opozoril nase in ga posvaril. Zdaj so se' odprla grajska vrata, in prijezdila sta na okrašenih konjih f dva trobca. 1 IZ JUGOSLAVIJE (Nadaljevanje s 1. strani.) Roparski napad. Na cesti med Gorjem Pijan-škim in inpolško graščino sta dva neznana roparja napadla! trgovskega potnika Ivana Vranetiča in mu vzela 8700 dinarjev gotovine. -o- Žepne tatvine. Trgovcu Sandalu iz Boljun-ca v Istri so žeparji ukradli med vožnjo iz Zagreba do Zidanega mosta listnico, v kateri je imel 1580 lir, 100 dinarjev in svoj potni list. — Trgovcu Adolfu Kordinu je bilo ukradenih med vožnjo iz Lesc v Ljubljano 1000 dinarjev in razne listine. -o- Podgana povzročila kratek stik. Dne 18. m. m. zvečer se je del Zagreba nenadoma zavil v temo. Vse kavarne in gostilne so morale prenehati z obratovanjem, ker ni bilo luči. Tako je ostal Zagreb v temi do 2. ure zjutraj. Uslužbenci mestne elektrarne so ugotovi | li, da je v Kukovičevi ulici skočila neka podgana preko varnostne naprave ter s tem izzvala kratek stik. Podgano je veljala ta šala življenje.1 Zagrebčanje so pa morali kmalo pod odejo. -o- Sleparski agent. Na več krajih po Dolenj skem se je zglasil potnik Dim, ki se izdaja za zastopnika Singerjevih šivalnih strojev in sicer iz Zagreba in Bjelo-vara. Možakar je osleparil več strank na ta način, da je sprejel naročnino in nakupni-j no in je odšel. Ta mož je na-| vaden slepar in ni imel od tvrdke nobenega pooblastila, -o- Nevaren kaznjenec. Konrad Strohmaier, po po klicu kovač, ki je bil obsojen kot nevaren vlomilec in tat na več let težke ječe, je pobegnil iz kaznilnice v Karlau v Gradcu. Imel je še pet let kazni. Sumijo, da je pobegnil v Ju* gosi a vi j o. -o- — Durban, Južna Afrika. Colninske oblasti so tukaj pridržale in zastražile parnik Nordmark, ki ima na krovu 1000 pušk, množino strojnic in veliko municije, kar pa ni zabeleženo kot bi moralo biti na listi parnika. Parnik prišel iz Hamburga in menijo da je orožje namenjeno za Kitajsko. DRUŠTVO SV. DRU2lN£ (Holv Family Society) st. 1. D. D. D. Joliet, Illinois Ustanovljeno 2. nov. 1914. Geslo: "Vse za vero, dom narod, vsi za enega, eden za vse." Odbor za leto 1924: Predsednik .... George Stoni6 Podpredsed. .. John Kramarie Tajnik Paul J. Laurich, Zapisnikar ........ Frank Videe Blagajnik ............ Jos. Gršifc Reditelj ............ Martin Bluth Nadzorniki: Anton Šraj ml., Anton Bar«-bich, Frank Vranickar. M POVRŠNE SUKNJE - IN OBLEKE Z DVOJNIMI HLAČAMI NAZNANILO IN PRIPORO ČILO. Cenjenim naročnikom, bla gim dobrotnikom in prijateljem in vsem rojakom po državi Colorado, Wyoming in Montani naznanjamo, da jih bo obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mladich, ki je pooblaščen pobirati naroč nino za liste Amerikanski Slovenec in Edinost, Ave Maria in St. Francis in vse dru I go, ki je v zvezi z našim podjetjem in imenovanimi listi. Rojaki prosimo Vas, pomagajte požrtvovalnemu in za katoliški tisek vnetemu možu Mr. Mladichu širiti dobro kat časopisje. Prigovarjajte svoje sosede in prijatelje, da s | na liste naroče, da se tako za; nese dobro časopisje v vsako1 slovensko hišo. Mr. Mladicha vsakomur najtopleje priporo-i čamo! Uprava A. S. in Ed. Ave Maria in St. Francis. Društvo šteje 494 članov ia članic ter 182 otrok. Za 50c. na mesec se plača v slučaju bolezni $1.00 bolniške podpore na vsak delavni dan. Od ustanovitve do sedaj se je izplačalo $12,149.50 bolniško podpore. Dne 1. marca 1924. se je nahajalo v blagajni $4788.87. Rojaki pristopite v naše veliko društvo, kjer se lahko zavarujete za posmrtnino in bolniško podporo. Društvo plača $1.00 nagrade za vsakega novega člana* kakor tudi Družba sv. Družine plača $1.00 nagrade; torej $2.00 za vsakega novega kandidata, ki ga pridobite v dru štvo. Naš Mladinski oddelek van nudi lepo priliko, da zavaru jete svoje otroke. Ta oddelek rjtfete od dne do dne in bodft v kratkem eden izmed naj močnejših. Za vsa nadaljna pojasnila obrnite se na odbor: Predsednik: Geo. Stonich, 815 N. Chicago St.; tajnik: Paul J. Laurich, 512 N. Broadway; blagajnik: Joseph Ger-sich, 401 Hutchinson St. Vsi v Jolietu, 111. Established 1857 Boste Vi poslali kaj denarja v stari kraj to jesen? Ako boste, potem se bo Vam] dobro izplačalo, da pridete v to, banko. ŽE SEDEM-IN-ŠESTDESET LET smo mi v bančnem businesu in veliko tega časa smo posvetili Špecialiteti pošiljanja denarja v stari kraj. Radi naših svetovnih zvez za pošiljanje denarja ste lahko vedno ugotovljeni, da boste pri nas dobili NAJNIŽJE CENE TUJEZEMSKEGA DENARJA. Pridite! VELIKA ZALOGA VSAKOVRSTNIH JESENSKIH OBLEK PO: $30.00 - $35.00 - $40.00 in višje Ta vrednost je mnogo večja, kakor smo jo mogli še kdaj ponuditi v drugih sezonah. Pa ne samo, da je vrednost večja, ampak tudi izbira je večja in dobro zamišljena, bolj kakor kdaj preje v tej trgovini. — Fantje in mladi možje bodo našli v naši trgovini različnosti v oblekah, natančno narejene po najnovejšem modelu in prihajajočem stylu, katere kupovalci sedaj najbolj zahtevajo. Od-raščeni možje pa bodo našli v tej izbiri sedanje in konservativne prejšne mode obleke, ki so priljubljene njihovemu okusu. Povabljeni ste, da se zglasite v naši trgovini in si ogledate naše nove jesenske obleke. V torek, četrtek in soboto imamo odprto zvečer. Ob nedeljah imamo odprto našo trgovino dopoldne. /T Premoženje te banke znaša $13,000,000.00 JELINEK & MAYER, LASTNIKA, 1800—1808 Blue Island Ave., Cot. TGtt Street. (C.) \ 4 A 'I A ELY, MINNESOTA GRAMOFONI so pri zabavah kakor nalašč. Vam odslužijo pri domačih zabavah, kakor vsak godec. Alflo .ga še nimate ▼ Vaši hiši, pridite v našo trgovino, ki jih imamo v zalogi in oglejte si jih. Imamo vsakovrstne slovenske in angleške pl®-s če. POLEG DRUGEGA imamo v zalogi vsakovrstno blago za šivilje. — Vsakovrstne narejene obleke, za žene, dekleta, male deklice in otroke. IMAMO veliko izbero moških oblek, močne trpežne hlače in cele obleke za na delo. Vsakovrstne srajce za praznike in za na delo. — Raznovrstno spodnjo obleko. — Klobuke in kape in vse druge potrebščine, ki spadajo v trgovino z mešanim blagom. TRPEŽNE in močne čevlje za praznike in za na delo- Kakor tudi galoše, "over shoes" za mrzlo vreme, dobite pri nas vsake vrste. GROCERIJO imamo v zalogi vedno najboljšo, zakar se posebno priporočamo našim gospodinjam. Pridite in prepričajte se! Slogar Bros. /N ELY, MINNESOTA, Phone: Ii4