Poštnina plačana v gotovini.		> •* »' 9.1. '1932 ' - , , a
vs»Kim vedimrv Strohouni list za pouzdigo In napredek obrtništva Dravske banovine.		
„OBRTNl VESTNIK" Izhaja tedensko in sicer vsak petek ter stane: celoletno	Din 40'— polletno	Din 20'— posamezna številka . . Din 1*—	Glasilo obrtništva Dravske banovine. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Borštnikov trg štev. 1.	Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le ■/ navedbo vira. Stev. pri poštni hranilnici, podružuici v Ljubljani 1(1.860.
XV. letnik.	V LJUBLJANI, dne 8. januarja 1932.	Štev. 2.
•Vora
Na seji ministrskega sveta v ponedeljek je predsednik gosp. Peter Živkovič obvestil ministrski svet, da je sklenil podati ostavko vse vlade, ker je bila ta volilna in je svojo nalogo s končanimi senatnimi volitvami dovršila.
Nova delovna vlada se je sestavila že naslednjega dne in šteje 14 članov, kolikor je tudi ministrstev, med temi novo za telesno vzgojo. Nj. Vel. kralj je že podpisal ukaz o imenovanju nove vlade, ki je sestavljena takole:
Predsednik ministrskega sveta Peter Živkovič,
minister za zunanje zadeve dr. Vojislav Marinkovič,
minister za trgovino in industrijo dr. Albert Kramer,
minister za socialno politiko in narodno zdravje Ivan Pucelj,
minister za notranje zadeve dr. Milan Srskič,
minister za prosveto dr. Dragutin Kojič,
minister za pravosodje Božidar Maksimovič,
minister za gozdove in rudnike dr. Stanko Šibenik,
minister za promet in pošte inž. Lazar Radivojevič,
minister za kmetijstvo Juraj Demetrovič,
minister za gradbe Nikola Preka,
minister za vojsko in mornarico armijski general Dragomir Stojanovič,
V minister za finance dr. Milorad Gjorgjevič,
minister za telesno vzgojo naroda dr. Dragan Kraljevič.
Vsi ministri razen ministra za vojsko in mornarico so narodni poslanci. Novoimenovana vlada je takoj v torek dopoldne v novem dvoru opravila prisego v roke Nj. Vel. kralja in je popoldne prevzela posle.
Med novoimenovanimi člani vlade sta tudi dva odlična slovenska ministra. Posebno pa nas obrtnike veseli imenovanje g. ministra Kramerja za ministra trgovine in industrije, od katerega pričakuje slovensko obrtništvo, da mu bo v sedanjem položaju mnogo pripomogel.
Lovro Pičman, Ljubljana.
Kdo se bori za malega obrtnika?
O gornjem naslovu se danes mnogo sliši, posebno pa si hočejo to pravico prisvajati zagovorniki skupnih zbor* nic, igig. dr., tajniki zbornice za TOI na obrtnih zborovanjih, na katerih hočejo, oziroma imajo glavno besedo.
'Ker se nam na zborovanjih običaj* no onemogoči, da bi obrtništvo točno informirali, koliko pogrešk ima skup* na zbornica in sedanji njeni glavni funikcijonarji v obrtnem odseku zbor* ni.ee, ki so še sami pred nekaj tedni vneto zagovarjali ločene obrtne zbor* nice in udrihali čez skupno, smo mne* nja, da taki ljudje ne delajo po last* nem prepričanju in izkušnjah in tudi ne v dobrobit obrtništva! Že mnogo* krat smo stavili na obrtnih zborova* njih vprašanje, naj si bo gg. zbornic* nim tajnikom ali pa članom obrtnega odseka, kaj sc je delalo 80 let v tako važni in slavni inštituciji, kakor je na* ša skupna zbornica. Kdaj se je dala 'prilika obrtništvu in malemu obrtni* ku sploh, kar se tako rado poudarja, da se na vseh straneh zanj dola, in vendar mali obrtnik ne vidi uspehov, zbornica niti zastopstva v obrtnem odseku potrebnega, da bi obrtništvo, osobito malo obrtništvo zvedelo, da sploh obstoja zbornica, katera ima na* logo vsakega obrtnika ščititi. Koliko in v kakšni obliki je obrtništvo plača* lo za zbornico in koliko je od nje pre* jelo in kakšne pravice in ugodnosti lahko pričakuje od zbornice? Naj mi ne zamerijo gosnodje okrog skupne zbornice, ako trdim, da je še do zad* niega živel velik del obrtništva, ki sploh ni vedel, da taka zbornica ob* stoja; iz tega lahko vidi vsak obrtnik sam, kakšno je bilo zanimanje zbor* nice za malega obrtnika. Znano nam
je, da so pred letom 1928 zbornični gg. tajniki zelo redko posečali obrtniške zbore in bi nas zelo zanimala statisti* ka teh posetov pred letom 1928, ko ni bilo pri nas vprašanja o sistemu zbor* nic; ali pa od zadnjih let, ko jim je na tem, da bi ostale skupne zbornice, pri čemer se poslužujejo najnolojal* nejših sredstev. Odgovor na ta vpra* šanja je bil edino ta, češ, kje pa smo bili mi preje. Na to nam je lahko od* govoriti. Nobenega izmed pobornikov ločenih zbornic ne poznamo, da bi imel na hrbtu že 8 križev in tudi jih ni med nami takih, da bi bili kateri* krat za parado sedeli v zbornici za TOI, obrtništvo nam ni dajalo nika* kih prispevkov, skratka, mi nismo imeli aparata v rokah in ga nimamo niti sedaj. To, kar smo si s težkim trudom priborili z žrtvovanjem mno* go lastnega časa in težkega denarja, se nam hoče pa od gotovih ljudi odbi* jati, in to od tistih, ki bi nam morali v prvi vrsti pomagati.
Znano nam je, da je Ljubljanska Zbornica naslovila vlogo na kr. bansko upravo pod štev. 20.697, ki dobesedno pravi med drugim: Spričo te akcije je podpisani zbornici čast opozoriti kr. bansko upravo na nevarnost, da bodo plačani agitatorji skušali s falzifikati predložiti ministrstvu trgovine in im dustrije, da je večina zadrug razpoložena za sistem ločenih zbornic itd. Gg., ali ne pripada žaljivka plačani agitatorji baš vse drugim ljudem. Sicer vas pa še tudi prosimo, da nam navedete, kdo od nas je bil za to pla* čan in od kje. Ali morda to zato trdi* te, ker vam mora biti dobro znano, da zapravljamo na ta račun in za dobro* bit vsega obrtništva svoja premože*
nja, kar nam pa od vas še ni znano, da bi kdo le eno pot napravil zastonj.
Dokaz, da bi bila ločena zbornica boljša, je to, ker bi delovala brez viš* jega vpliva močnejšega. Dalje pa bi imeli namesto 16 članov, med kateri* mi so sedaj tudi gostilničarji in drugi, ki niso malemu obrtniku naklonjeni, v samostojni obrtni zbornici najmanj 32 zastopnikov, obrtnikov iz vsakega sneza po enega, iz glavnih središč, kjer je več obrtništva, pa po več za* stopmikov.
Obrtniki in gospoda, vprašam vas, ali ne bi prišel baš podeželski obrtnik v ločeni zbornici res do veljave, ker bi imel vsak srez svojega zastopnika, izvoljenega iz svoje srede, kateri bi pač čutil potrebo, obrtništvo zastopa* ti in mu dajati pojasnila. Obrtništvo bf pa tudi svojega zastopnika poznalo in bi se imelo kam zatekati po pojas* nila, ne pa tako kakor sedaj, ko obrt* ništvo zborničnih članov niti ne po* zna, ker je večina iz glavnih mest. Torej v ločeni zbornici bi bila tudi pri več članstvu lahko večina strok zasto* pana ter bi bile tako vse stroke zašči* tene in ne, da vlada par strok nad vsemi ostalimi.
Morda se bo kdo našel, ki bo zago* varial mnenje, češ, več zastopnikov več stroškov, toda to moram že sedaj poudariti, da bi bili. ti stroški tako mi* nimalni, da jih lahko krijemo iz dru* gih postavk, ki so precej visoke. Sicer pa mislim, da ni umestno, začeti šte* diti prav pri svojih, zastopnikih, od katerih pričakujemo uspehov, ker imamo dosti drugih postavk, ki. so previsoke.
Enako moram že vnaprej opozori* ti, da novi zakon predvideva, da se sedanje zbornično premoženje razde* li enako na vplačane prispevke. Tako, da nam nikakor ni potreba premišlje* vati, kako si bomo zgradili novo pa* lačo. Saj ima tudi samostojna obrtna zbornica lahko svoje uradne prostore v sedanji palači, saj je velika zadosti za vse, tako tudi te skrbi odpadejo.
Končno se povrnem k agitaciji o sistemu zbornic v št. 28 »Jugoslovan* skoga Obrtnika« z dne 31. dec. 1931, k članku od Splošne zveze obrtnih za* drug v Mariboru, in pripominjam sle* (.leče:
1. Mislim, da smo vsi v eni državi in, da kadar gre za važne skupne in* terese, imamo pravicO besede mi v mariborski oblasti, kakor vi v ljub* Ijanski, ker so vaše izjave v mnogem vezane tudi na našo pokrajino in ne maramo biti radi vas prikrajšani.
2. Na podlagi vlog od zbornice na kr. bansko upravo so izšle iz srezkih načelstev na vse zadruge okrožnice, da so veljavni le sklepi zadružnih obč* nih zborov, tor zato zvezni občni zbor v Ljutomeru ne more biti, veljaven, ker delegati niso imeli pooblastil od svojih zadružnih zborov. Ako se pa tak zvezni zbor smatra za veljavnega, tedaj nc bi bil potreben zadružni obč* ni zbor.
3. Po novem obrtnem zakonu odpa* dejo iz obrtnega odseka samo gostil* ničarji, kateri sc uvrstijo v trgovski odsek.
Sodaj vas pa vprašam: Kdo bega obrtništvo, obrtniki sodite sami. Re* čem pa eno, izjave, ki so podane za skupno zbornico, hočejo uveljaviti, pa če tudi so bile podane nepravilno mo* rabiti samo od načelnika, izjave pa, ki so za ločene zbornice, bi pa skoro ne prlšic do uspeha, če tudi so podane trikrat pravilno.
Torej je nastalo že res piavo boga* nje obrtništva in prav s strani zago* vernikov skupnih zbornic, pa naj ši bo
na obrtnih zborovanjih, kjer jiim niti žilna ne da miru, da hi mnovaii med govori zagovornikov ločenih zbornic, dočim mi nasprotne govornike mirno poslušamo in tako marsikateri obrtnik pcdltže vplivu zborničnega aparata, kateri ne štedi na vsei. zborovanjih z izjavami nezaupanja do naših južnih tovarišev. To smatram, da je nacio* nalno pogrešno, ker je vendar prvi po go j države, da se med seboj spoznt* varno in razširjamo zaupanje drug Jo drugega, ne pa, da grehe, ki jiih imamo :vami, zvračaimo na drug. .
Z ozirom na to nelojalne borbo iz nekih krogov tudi nam ve vse prešo da, ker smo iz lastnega žrtvovali že premnogo in sc pridlužujem .j tudi n: sklepom zveznega načelstva v Ljubija--ni, kakor bodete čitaii na drugi strani, ter smo mnenia, da ta podrobna zbo* rovanja nimajo pomena, ker se s ten*, obrtniške vrste le še bo.'j cepijo in se žito pridružujemo sk'cpom zveznega načelstva v Ljubljani.
»Tesarski mojster«
Tesarska obrt hira
Odkar se je začel uporabljati beton,
oziroma žellezobeton na vseh koncih in krajih, kjer se je le kaj gradilo, kot skoro edino gradivo, pada tesarska obrt od leta do leta navzdol. O pradn-o-sti betona tu ne bom razpravljal, 'niti mu ne -odrekam lastnosti, ki prednjačijo drugim gradivom, opozoril bi' le rad na 'posledice, ki jih trpi tesarstvo zaradi prevzemanja tesarskih del po zidarskih tvrdkah, bodisi za betonske opaže ali navadne zgradbe, ki ,so lesene konstrukcije, kakor tudi težjih .pomožnih konstrukcij za mostove.
iNavatdno se dogaja, da zidarska tvrdka, ki nima nikake tesarske koncesije, kratkomalo išče (po časopisju tesarske pomočnike, da tem ljudem prepušča potem vsa tesarska dela, ki spadajo po zakonu edino le v področje pooblaščenih tesarskih mojstrov.
Kvaliteta tega dela tudi jasno kaže nezmožnost takih šušmarjev, če tudi so tesarski pomočniki ali tesarski šušmarji z dežele, vendar brez pravega strokovnega vodstva.
Odkar se je ustanovila drž. obrtna šola v Ljubljani, sedaj Tehnična srednja šo.la, kjer so tudi delovodske šole, med njimi tudi gradbena rokodelska, je tesarska obrt zelo mapredo-vala in obrtništvo te stroke je v dosti primerili dokazalo konkretne zmožnosti proti takratnim nemškim kolegom, ki ,so bili pred tridesetimi leti na višku. Zakaj torej danes, ko srno v lastni državi, ne hi mogli doseči tistih pravic, ko smo jih že enkrat imeli; odnosno, zakaj se ne prepove navzlic številnim apelom neupravičenim osebam izvrševanje tesarske obrti. Kam naj gre ves tesarski -naraščaj, ki si je pridobil strokovno na-obirazbo na naši gradbeni rokodelski šoli, zdaj pa nima ai-obenih izgledov na izvrševanje svoije stroke? Nikdo ga ne more tolažiti, češ, da se premalo gradi, nasprotno, vsak ve, da so bile pretekle gradbene sezone jalko živahne in da je bilo tudi v tesarsko obrt spadajočih del ne malo.
Urediti t-o nepravilnost kakor nič manij nesocialen nered v pojmovanju del, ki spadajo v področje tesarskega mojstra, bi bilo za zbornico za TOI lepo i,n hvaležno delo, s čimer bi prav ona lahko pokazala, da ima smisel tudi za tesarskega obrtnika, ki ga doslej še ni pokazala, matveč nasprotno izkazala svojo avtoriteto v korist drugim obr-tom.
Ljubljana, dne 7. januarja.
Svetovna vojna kakor tudi povojne prilike in razmere so prizadele svetovnemu gospodarstvu zevajoče brazde, v katere se je naselila naraščajoča socialna beda delavnih slojev kakor neozdravljiv bacil raka, ki se navzlic še tako skrbnemu zdravljenju zajeda od dne do dne globlje v telo in življenje bolnika. Države, ki so v svetovni vojni podlegle nadmočnemu protivniku, so bile po mirovni pogodbi obsojene na povračilo vojne odškodnine. Gospodarski položaj štirih držav: Nemčije, Avstrije, Bolgarske in Turške, ki so po vseh pravičnih,. naravnih in človeških zakonih podlegle, je bil seveda zaradi popolne izčrpanosti že od vsega početka obupen in tako pri treh zadnjih sploh ni bilo dosti računati na kako odškodnino. Vse velikansko breme vojnih reparacij je torej padlo na poprej mogočno Nemčijo in svet se je v resnici v prvih povojnih letih do najbližnje preteklosti divil čudežu, da more Nemčija v resnici zadoščati prevzetim dolžnostim. Zilavost in patriotizem velikega nemškega naroda sta v resnici podala svetu s tem delom najlepše izpričevalo o njega visoki moralni in materialni kvaliteti.
Države pa, ki so na drugi strani prejemale vojno odškodnino, niso od tega dosti imele, ker so morale s temi sredstvi povračati dolgove napram tretjemu upniku, ki je s tem na račun izčrpane in obubožane Evrope obogatel. Položaj na eni strani Nemčije kot plačnice vojnih reparacij, na drugi strani zavezniških držav, se je radi tega prav kmalu približal eni točki. Izčrpanje financ, narodnih moči in sil, propadanje še preostalih večjih gospodarskih ustanov in industrijskih podjetij, kolikor jih ni že vojna upropastila, padec splošnega moralnega in socialnega nivoja človeštva samega itd., so bile hkrati-nevarne bolezni, ki so se polastile evropskega gospodarstva in katerim je danes v času, ko so zavzele že aktutni štadij, skoraj nemogoče izdatno odpomoči. Kolikor države že med in takoj po vojni niso bile zadolžene, toliko so se zadolžile še pozneje, v dobri veri, da se bo splošni položaj v kratkem izboljšal in da posledice vojne tudi ne bodo večno občutne. To pa žal ni bilo tako, ker so novi dolgovi v zvezi z že starimi le še poslabšali položaj in tako moramo, hočeš nočeš, danes priznati, da je splošni svetovni gospodarski položaj vsaj moralno šele danes na najnižji stopnji in slabši, kakor je bil tik po vojni. Vsemu temu pa je koncem konca v obilni meri pripomogel še ruski dumping, ki je s svojimi brezplačnimi delavnimi silami vrgel na svetovni trg produkte po tako nizkih in nelojalnih cenah, katerim pač gospodarstvo Evrope in ostalega sveta ne more konkurirati.
V splošnem življenju pa igrajo mnogokrat namišljeni momenti mnogo večjo vlogo, kakor pa dejanski stan in tak primer je tudi sedaj, ko se v splošnem presoja celotni položaj mnogo bolj pesimistično, kakor pa v resnici je. Vse to so pač moralne posledice več ali manj večnega poudarjanja in slikanja ter predočenja posledic vojne, ki bi se dale
Mojster Grča
Iz življenlja im delovanja slovenskega obrlfcnliika.
Rodil se jc nekak« pred 45. leti v neki vasi na Dolenjskem. Že pni roj* stvu so mu rojenice napovedovaile, da bo Franček, kakor jc bilo ime poznej* šemu mojstru Grči, veliko deloval in pretrpel v svojem življenju. Rojenice so mu prerokovale, da Firancek ne bo osital doma pri domači hiši, ker je bil njegov oče ile ubog dninar in je samo z zaslužkom dnin preživljal svojo ste* vilno družinico, temveč so mu za pot
v življenje določile, da bo obrtnik!
Ko je toliko dorastel, da je bil go*
den za šolo, sta ga roditelja poslala v uro oddaljeno vas in ga vpisala v pr*
vi razred. S tem trenutkom je Franček že čutil, da ni več sam in da ni več tako, kot bi sii želel. Tu je prišel v stik z drugimi tovariši od raznih dobro in slabo premožnih staršev ter jc tako kmalu spoznal še kot učenček ljudske šole kruto resnico, da je sam le revež, katerega so povsod prezirali, ker je bil sin navadnega dninarja. Imel je pa edino enega prijatelja, ki ni bil tak kot drugi tovariši, ampak mu je ob vsaki priliki pokazal srce, ki je prija* teljsko z njim tudi čutilo. Učitelj Jež mu je bil edini prijatelj, on je spoznal nadobudnega dečka, kateri je bil vkljub vsej svoji nesreči vesel in tudi pano* sen ob svoji revščini na znanje, ki si ga je s pomočjo šole pridobil. Vse to
vsaj moralno že davno vreči med staro šaro, kar bi vsekakor tudi znatno pripomoglo k materialnemu izboljšanju splošnih razmer.
Prvi odločilni udarec evropskemu gospodarstvu so brezdvomno zadali glasovi o eventualni ukinitvi nemških reparacij, četudi do danes dejansko do tega še ni prišlo. Dokaz pa je to neizpodbiten, v kakšni meri morejo že samo taki namišljeni in abstraktni momenti vplivati na tako občutljiv in fin aparat, kakor je svetovno gospodarstvo. Kakor se je torej zgodilo v velikem zunaj v svetu, tako se je dogajalo tudi v malem po posameznih državah in to celo po takšnih, kjer gospodarski in socijalni položaj ni bil baš najslabši. Tudi nezrušljiva Amerika je sledila slepo na lim in v par tednih je bilo tamkaj uničeno vse, kar so popreje skozi desetletja gradile in ustvarjale pridne roke. Evrope se je, spričo kraha močnega ameriškega gospodarstva polastila povsenfi naravno moralna potrtost, češ, saj še tamkaj preko luže niso vzdržali, kako bi naj tu v revni, obubožani in stari Evropi.
Tudi po naši državi so se v bližnji preteklosti pod vplivom teh momentov v svetovnem gospodarstvu pričele razširjati vse mogoče verzije, ki niso povedale nič določenega, so pa baš radi te svoje zakrinkanosti vzbudile v ljudstvu dvojni strah, in tako se je naenkrat čez noč pojavila v ustih beseda »kriza«, četudi se nam do tega trenutka o nji še sanjalo ni. Dejansko pa je položaj ostal neizpremenjen, kolikor pač panika, ki je neizogibna posledica vsakih takih verzij in škodoželjnih natolcevanj od izvestnih strani, ni imela za posledico nekaj neznatnih pretresljajev v našem gospodarstvu, ki pa je baš s tem dovolj dokazalo svojo solidnost in realnost.
Krize dejansko danes pri nas ni, če pa že je, je prav tista, kakor je bila takoj prva leta po vojni do danes. Kriza obstoja pri nas več ali manj le v tem, da smo se nehote spomnili, da moramo poudarjati splošni slabši položaj našega povojnega gospodarstva, na katero pa smo se že takorekoč privadili. Zato moremo po pravici trditi, da je kriza pri nas in tudi v svetovnem gospodarstvu v tej obliki, kakor jo vidimo danes, le bolj abstraktnega, namišljenega značaja in čas je, da se vsi streznimo ter napravimo konec početju onih, ki nam slikajo strahove na steno tam, kjer jih sploh ni v tako veliki meri, da bi jih bilo treba tako vehementno in neutrudno poudarjati.
Zahvala
Podpisani Ivan Lombar, bivši od* govorni urednik »Obrtnega Vestnika« v Ljubljani, se zahvaljujem Zbornici za trgovino, obrt in industrijo, da je od* stopila od kazenskega postopanja preti meni radi popravkov na članke, ki so vsehovali neutemeljene očitke napram Zbornici za trgovino, obrt in industrijo in katerih popravkov nisem v zakonitem roku priobčil.
Ivan Lombar.
je pa dobro videl učitelj Jež, pomagal je Frančku kjerkoli je mogel in dal tudi vedno njemu vidnega priznanja prod vsem razredom s tem, da ga je stavljal kot pridnega in vzornega učen* ca vsem za zg Itd.
Kakor vsaka stvar na svetu tako jc tudi življenje Frančku na osnovni šoli hitro minevalo. Osnovna šola v vasi jc imela samo pet razredov in tako srečamo tudi njega že v petem razrc* du, ko j c bil še vedno eden najmarlji* vejših učencev. Učitelj Jež, ki jc do* bro poznal socialne razmere Francko* vih roditeljev, je pa tudi vedno mislil na to, kako bi pripravil Franeku za prihodnje življenje in odločitev pri* merno mesto, kjer naj bi se pripravil za svoj poznejši poklic. Dobro je ve* del, da Franckovi starši ne bi zmogli stroškov, da bi se še naprej šolal ter je zaradi -tega dolgo razmišljal, kaj naj bi bilo dobro za Franokovo prihod* nost. Ko je tako razmišljal, se je spom* nil na svojega nekdanjega sošolca Ura* niča, mizarskega mojstra v mestu, ka* teremu j c tudi takoj pisal pismo in ga vprašal, če bi sprejel tega nadebudne* ga dečka v uk. Ni mu bilo treba dolgo čakati, in že je projdl pismo od moj* stra Uraniča, ki mu je sporočil, da vzame dečka v učenje. Ko je vse to pripravil, je poklical Franekove rodite* tje in jim na kratko obrazložil, da bo Franček končal v kratkem 5. razred, da bo odličnjak ter da je potreba od* ločiti se za njegovo prihodnost. Star* ša sta vzela besede učitelja na znanje
Neenaka borba
Kdor je prisostvoval zadnji seji Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani, temu je prav gotovo glolboko seglo v dušo, ko je preprost obrtnik iz Gorenjske vstal k besedi, sprožil dvoje žuljavih rok predse in dejal: »Tovariši, poglejte moje roke — jaz sem obrtnik!« Kratko in vse je s tem povedal nam, svojim tovarišem, in še več je povedal vsem onim navzočim, ki niso bili obrtniki, pač pa so prišli na obrtniško zborovanje podkovani s šolskim znanjem pod viso-ko-zvenečim titulom, prinesli s seboj polno glavo zakonov in juridičnih fines, s katerimi je prav igrača strahovati preprostega, zgaranega in premalo na-obražonega obrtnika, ki ima pa kljub temu, da se bori za košček svojega vsakdanjega kruha v današnjem težkem položaju, vendarle še v sebi idealizma in volje, priboriti obrtniškemu stanu boljši položaj ter mu ustvariti ipodlago za lepšo in srečnejšo bodočnost.
Ni le slučaj, da nas je ta dogodek napotil do tega, da tudi v javnosti pred-očimo vsem objektivnim opazovalcem našega pokreta in položaja neenakost borbe preprostega, idealno mislečega in čutečega obrtnika proti nadmoči visoke inteligence, ki si je prav nadela nalogo, ugonobiti svobodomiselnega obrtniškega duha, ki ne zahteva prav nič drugega, kakor samo svojih nekratenih pravic, ki mu po zakonu gredo. Dolgo že smo sami to videli in čutili, vendar tega doslej nismo hoteli še izrecno poudarjati, ker nismo mi obrtniki v svoji poštenosti in resnicoljubnosti nikdar pričakovali, da bodo nastopali proti nam s takimi neobičajnimi in neosnovanimi sredstvi, ki se vsakemu, še tako pohlevnemu človeku v njegovi notranjosti upirajo.
Mi obrtniki v resnici nimamo drugega, kakor vsak dvoje žuljavih rok, voljo za življenje in za delo ter pošteno srce. To so, gospodje, naša sredstva in to je naše orožje, s katerim gremo v boj za naše pravice in za naš ubogi, zapostavljeni obrtniški stan, kateremu naj bi vendarle enkrat zasijalo solnce. Naša borba je poštena, ker so naši nameni čisti in idealni in ker nimamo s svojim pokretom prav nikakih izvestnih namenov in še manj iščemo pri tem kjerkoli kakega dobička. Naš cilj je samo: Obrtnik naj o sebi v mejah danih mu pravic in dolžnosti sam odloča ter naj svoje življenjske interese zastopa sam brez pomoči drugih — neobrtnikov, ki obenem branijo in zastopajo tudi druge, več ali manj obrtništvu nasprotne interese!
Ali smo se s tem česa pregrešili? Naj sodi vsak uvideven človek sam. Ali pa je to na drugi strani v interesu stvari, da na takšne obrtniške skupščine, v katerih bi moral sleherni obrtnik gledati najobjektivnejši in napravičnejši forum, pred katerim lahko javno izreče svoje svobodno mišljenje, pošiljajo znane strani zastopnike, ki že s svojo navzočnostjo vplivajo kvarno in ovirajoče na svoboden razvoj zborovanja ter na svobodno besedo govornikov — obrtnikov, ki so vsak trenutek radi svoje premajhne diplomatske izvežbanosti v nevarno-
in mu povedala, da jima ni mogoče Francka še naprej šolati in da ga na* meravata poslati kam za pastirja, da si bo s tem že kaj zaslužil. Učitelj Jež jc vedel, da hi s tem uničila starša Franokovo bistroumnost, pa jima je re* k dl, da jc že on vse poskrbel, da po* stane Firancek mizar — obrtnik. Star* ša sta bila vesela tolike naklonjenosti učitelja napram njima in Frančku ter sta z veseljem in solzami v očeh spre* jela vest, da je za Franokovo prihod* njost že vse pripravljeno; učitelj je pripomnil, da potrebuje samo še pni* stanka roditeljev. Z veliko hvaležnost* jo sta sprejela to živo zanimanje uči* telja Ježa za njihovega sina in njegov prihodnji poklic na znanje ter rade volje privolila, da naj postaine Franček mizar.
Približal se je konec šolskega leta, učitelj je poklical Francka in mu spo* ročil, kar sta sc žc z njim starša dogo* varila in da ga je določil za mizarski stan. Frančku je bila stvar takoj všeč in se je tudi g. učitelju tudi sam za* hvalil s solzami v očeh, ker mu jc pre* skrbel tako mesto, medtem ko je bil že odločen, da bo moral postati pastir ali morda kdaj pozneje tudi hlapec ali dninar.
Kmalu nato je Franček odrinil po* slovivši se od vseh domačih in g. uči* telja Ježa s c/ulico v roki, v kateri je imel vso svojo obleko, v mesto. Ko je odhajal črez hrib, se je še enkrat ozrl z vrha in pogledal proti rojstni vasi, v očeh so se mu pa zasvetile solze. Za*
sti, da pridejo v konflikt z zakonom, kar jim seveda od strani zborničnih odposlancev še izrecno naglasa j o. Kako pa na drugi strani lepa beseda in pravičnost tudi lepo mesto in lep odziv najdeta, nam je dokaz, če primerjamo skrajno pravičen in objektiven nastop odposlanca banske uprave v Ljubljani z vse kaj drugega kot nepristranskim in pravilnim nastopom uradnika Zbornice za TOI. Pod vtisom govora oblastnega odposlanca so bili obrtniški zastopniki, posebno z dežele, vprav ginjeni in globoko hvaležni njegovim izvajanjem, ko je razložil navzočim namen in pomen novega obrtnega zakona ter posebej poudarjal, da naj se obrtništvu ne kratijo pravice po svobodnem, neoviranem delu in samoodločevanju v smislu zakonsko mu danih osnov. Spoznali smo teda> vsi, da kljub že dolgo trajajoči gonji proti našemu pokretu od /strani ljudi nam nasprotnega mnenja vendarle obstoja še forum, kjer imamo iskati pravičnosti in nepristranosti in kjer imamo prav gotovo pravične činitelje, ki bodo vsako nasilje primerno obsodili in kaznovali.
Povodom uvodno omenjene seje je bile govora tudi o našem strokovnem glasilu »Obrtnemu vestniku«, kjer so nekateri člani stavili interpelacijo glede nezakonite cenzure nad načinom pisanja našega lista, katero si hočejo prisvojiti eksponenti skupnih zbornic. Zastopnik banske uprave pa je pojasnil enkrat za vselej navzočim, da cenzure nad pisanjem lista ne morejo vršiti pristaši skupnih zbornic, še manj pa pravo do te cenzure obstoja, pač pa moreta imenovana likvidator in strokovni preglednik Zveze obrtnih zadrug pregledati le finančno stanje »Obrtnega vestnika« ter radi tega ni prav nobenega govora o kaki cenzuri v prej omenjenem smislu.
Taka in slična so torej sredstva in načini borbe proti obrtniški svobodi. Kako naj se ubogi obrtnik zavaruje proti taki nelojalnosti drugače, kot da si pribori samoodločevanje in samostojnost za čisto svoje potrebe. Končno torej je prišel na vrsto še naš list, ki že preko 15 let brani in zastopa obrtniški stan, ko se nekaterim gospodom, ki nas hočejo danes voditi v prepad, še sanjalo ni o doktorskih naslovih. »Obrtni vestnik« ni nikdar računal na kako subvencijo od strani Zbornice za TOI, ker je finančno, hvala bogu, še na trdni podlagi. Protestiramo pa proti temu, da bi se čisto obrtniška sredstva, ki bi v danem slučaju v prvi vrsti pripadala njemu, uporabljala za podporo lista, ki ob priliki volitev ni črhnil niti besedice in katerega je danes tako državotvorna zbornica proglasila, čeravno pod drugim naslovom, za list slovenskega obrtništva. Gospodje, izvolite primerjati pisanje našega lista ob volitvah s pisanjem svojega! Namen pač posvečuje sredstvo!
V kratkem lahko prav določeno povemo vsem, da se vodi danes proti obrtniku borba neenakosti, borba moči vla-stodrštva proti intelektualno slabšemu in socijalno bednejšemu obrtniku, ki se pričenja prebujati in zahtevati svojih temeljnih pravic, ki mu jih zakon daje v porabo. Poslužiti pa se jih obrtniki
svetile so se mu, a ne zaradi tega, ker miu je bilo hudo po svojcih, temveč za* radi tega, ker se je dobro zavedal, da odhaja v svet od doma. Od doma je odšel poln vere in upanja v bodočnost, zavedajoč se pri tem, da mu bodo vra* ta povsod odprta v življenje, ako se bo držal naukov, ki jih jc prejel od doma in v šoli ter ako ostane vedno tako preprost, kot je bil doslej.
Prišedši v mesto je takoj poiskal mojstra Uraniča, kateremu se je pred* stavil in mu izročil pismo g. učitelja Ježa ter njegove pozdrave. Tako jcbil sprejet popolnoma v redu. Mojster mu je po uvodnih besedah, ki so običajne pri vsakem sprejemu vajenca, odikazal, kakšno delo bo kot začetnik opravljal in ga predstavil tudi vsem pomočni* kom in vajencem.
Bo odložitvi culice v skupni spalnici, kjer mu je bilo odkazano stanovanje, se je takoj preoblekel in lotil tudi de* la v delavnici. Mojster Uranič je spre* jel najprej Francka na poizkušnjo za 14 dni. Po tej poizkusni dobi je spo* ročil mojster staršema, da naj se v najkrajšem času oglasita pri njem, da napravijo učno pogodbo. Res sta kma* lu prišla roditelja ter zvedela, da je prebil Franček svojo poizkusno dobo v popolno zadovoljnost mojstra, na* kar so sklenili tudi učno pogodbo, s katero je bil Franček zavezan, da se bo učil tri lota mizarske obrti. Hitro je mineval čas novemu vajencu v de* lavnici, kjer je opravljal odkazano mu delo.	(Dalje	sledi.)
ZkfiAlfKA BAiinA KRALJEVIN c JUGOSLAVIJE a. d. podružnica Ljubljana
Danajska cesta štev. 31 (hiša Zidarjevih dedičev)
Telefon štev. 30—20.	Račun	poštne	hranilnice	štev.	14.003.
Centrala: BEOGRAD	Glavna podružnica: ZAGREB	Podružnica:	SARAJEVO
Daje menične in kredite v tekočem računu obrt-	Sprejema hranilne vloge t ali brez odpovedi.	Kupuje in prodaja devize in valute za račun
tud^^brtai^n^^n^lom^ar^r^dSavne^ \^dtaostne	°tVOrja tek°če žiro račune' ***** kavc«e ln	obrtnikov in obrtnih kreditnih zadrug. Izvršuje
papirje.	garancijska	pisma.	vse	ostale	bančne	posle.
ne moremo, ker se nam od strani zbornice ne pusti niti svobodnih misli, kaj šele drugo. Prepričani pa smo, da bo takšna nelojalna igra s strani neodgovornih elementov kmalu dobila konec v pravicoljubnosti in objektivnosti merodajnih oblasti.
Obrtnik naj sam odloča!
Na zborovanjih za borbo ločenih ali skupnih zbornic se vedno pojavljajo •različni doktorji, ki so uradniki .skupnih zbornic .in zagovarjajo vse povprek skupno zbornico 'kot nedotakljivo svetinjo. Kdo iti odkod so ti gospodje • prisiljeni, da hodijo po zborovanjih' hvalit skupno zbornico? S tein samo ovirajo •svobodno delovanje obrtnega stanu v njegovih naj višjih organizacijah. Člani zbornic smo vsi samostojni obrtniki ter zahtevamo, da ostane uradmištvo nepristransko, vsaj tisti del, ki dela za obrtni odseik, drugi pa morajo biti toliko llo-jatllni. da nas ne motijo v vprašanju zbornice, kjeir srno po zakonu svobodni, da sami odločamo. iNe vem odkod se vrši pritisk, da se mora uradnik take institucije kot je zbornica, udeleževati debat in nastopati proti članom ene in iste organizacije ter priporočati sistem .zbornic.
iKonstatirati moram, da to ni svoboda obrtnika ih ne uradnika. Uradnik naj vrši svojo dolžnost in dela za korist obrtnega stanu. Juridična moč ini zato, da se vmešava v reorganizacijo in s tem omejuje prostost debat in samo-odiločitve -obrtnega stanu, da pripoveduje dolge pridige o tem, kar je bilo že •pred 80 leti, ter s tem hvali svoje lastno delo. Zavedamo se, da gospodom doktorjem ne moremo biti kos v govorih in njihovih velehvalah. Zavedamo se pa tudi, da imamo mi obrtniki pravico odločati o naših organizacijah. Zato je treba odločno zahtevati, da se v tem •pogledu napravi red. Gospodje doktorji nai delajo uradno svojo dolžnost, kjer je itak dela -čez glavo, ter naj jih ne pošiljajo po shodih in zborovanjih ter s tem silijo, da morajo pristransko nastopati proti lastnim članom. Uradni-štvo naj se izključi od Vprašanja sistema zbornic in ostane pri svojem delu ter s tem ohrani nevtralnost, da lahko dela za celokupno obrtništvo.
Saj so igg. zbornični svetniki v obrtnem odseku že sami izdali svoje pismeno mnenje o zbornici ter sami podpisali; naj ga tudi sami zagovarjajo. Gospode uradnike pa naj puste v miru ter naj za naš denar ne streljajo s temi kanoni proti nam. .Želeti bi bilo, da tudi oblast zaščiti svobodo obrtnika v tem vprašanju ter ne dovoli, da se z našim denarjem dela krivica proti nam.
Pravica .in svoboda naj bo za vse enaka!
VABILO na
II. redni občni zbor
»Obrtniškega društva v Ljubljani",
ki se bo vršil v soboto, dne 9. januarja 1932 ob 7. uri zvečer
v prostorih restavracije »ZVEZDA«, Kongresni trg, LJUBLJANA.
DNEVNI RED:
1.	Nagovor in poročilo poslovodečega podpredsednika. 2. Čitanje zapisnika I. rednega občnega zbora. 3. Poročilo tajnika. 4. Poročilo blagajnika (računski Eaključek). 5. Poročilo preglednikov računov. 6. Določitev članarine za 1. 1932. 7. Volitev odbora. 8. Raznoterosti.
Dolžnost vsakega zavednega obrtnika je, da po svoji najboljši moči pripomore do svoje stanovske organizacije. Zato pričakujemo, da se zavedate važnosti občnega zbora »Obrtniškega društva« v Ljubljani, katerega odlična naloga je združevati v svojem krogu obrtništvo vse Ljubljane in zastopati njegove interese. — Obenem opozarjamo vse one, ki so v zastanku s članarino, da jo činajprej poravnajo.
ODBOR.
Huj )e novega?
Uredba o cenah kruhu v obrtni in maloprodaji. Ban dravske banovine je izdal uredbo z veljavnostjo od 1. januarja 1932, ki so z njo določene cene kruhu v_ obrtni in maloprodaji na ozemlju dravske banovine. Beli kruh (iz pšenične moke 0) stane Din 4.40; polbeli (iz pšenične moke št. 4 s 30% primesjo moke št. 6 ali ržene moke) Din 3.80; črni kruh (iz pšenične moke št. 6 s 30% bele moke) Din 3.20 za kg. Ta cenik mora biti nabit v prodajalnih prostorih.
Zavod za pospeševanje obrti v Ma-riborui Te dni se je vršilo v .Mariboru važno gospodarsko posvetovanje, ki bo imelo za napredek obrti in industrije celotnega področja bivše mariborske oblasti velike posledice. Zborovanja so se udeležili predstavniki mariborske sekcije industrijcev, gospodarskega predstavništva, zveze obrtnih zadrug in gostilničarske zveze. Bilo. je zastopano. tudi mestno načelstvo po cvetniku iRodošku in .sreska oblast po nadzorniku Založniku, dalje celjska zveza obrtnih društev dravske banovine in Zbornica za ITDI po gein. tajniku Mohoriču. Konferenca je bila v (bistvu nadaljevanje ankete, ki se je vršila v Mariboru dne 5. februarja 1931., in na kateri je bilo sklenjeno', da se zahteva v Mariboru ustanovitev posebne poslovalnice zborničnega obrtno - pospeševalnega zavoda. Teii želji je Zbornica končno ugodila in so na konferenci že bili storjeni sklepi za začetek uradovanja poslovalnice. 'Določili so se člani ikura-:orija in upravnega odbora. či«ar predsedstvo je prevzel g. Bureš. 'Akcijo bo znatno podprla mestna občina mariborska, katera je že leta 1928. v to. s vrbo vstavila v proračun znesek 50.000 Dim. — Upati je, da se bodo temu zgledu priključila tudi1 ostala mesta s .področja te institucije, predvsem Ptuj in (Celje. O novem zavodu, ki pomeni velik, pirido-bitek predvsem za obrtništvo in industrijo, bomo še poročali. Poslovalnica je pričela poslovati s 30. dečembrom 1931 v uradnih prostorih v Vetrinjski ulici v gremijalni šoli.
Za ločene — zdravo! Naša uprava je dobila prav zadnji čas mnogo pisem in čestitk, da naj vztraja »Obrtni Vestnik« in zagovarja sistem ločenih zbornic ter razjasni sistem enih in drugih itd. Razveselil nas je pa pravkar prejeti €|dre-zek poštne položnice, kjer na hrbtu naročnik z dežele, ki je vplačal članarino, pozdravlja list z »Za ločene — zdravo!« Dovolj nam je že to jamstvo, da je naš pokret v zadostnem razmahu in pravilen ter kličemo vsem našim naročnikom in čitateljem: Vztrajajte i Vi in pridobivajte našemu pokretu novih moči, a »Obrtnemu Vestniku« naročnikov, da bomo kos invaziji — neobrtni-kov.
Registracija izvoznikov živine v kontingentu. V zmislu § 5 zakona o organizaciji in kontroli izvoza živine in živalskih proizvodov se pozivajo vsi izvozniki živine in živilskih proizvodov, da predložijo do 10. januarja 1932 Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu, Miloša Velikog br. 42, prijavo v svrho registracije za izvoz živine in živalskih proizvodov v kontingentu, da bi se mogli poslužiti ugodnosti, zajamčenih v trgovinskih pogodbah. Prijava mora vsebovati; 1. Ime in naslov podjetja, zadruge in osebe, katera želi izvažati. 2. Potrdilo o protokolaciji podjetja, odnosno zadruge in zadružne zveze, da je registrirana; za producente pa potrdilo občine, potrjeno od pristojne upravne oblasti, da je živina, katero hočejo izvoziti, njihova last. 3. Označba vrste živine, katero želijo izvažati (govedo, krave, voli, biki, konji, svinje i. dr.) in v katero državo. 4. Izvlečki iz knjig, na podlagi katerih se more dokazati, koliko je prošnjik od leta 1925, odnosno ako se je podjetje osnovalo kasneje, od dne osnovanja pa do dne predložitve prijave izvozil in to za vsako leto in državo posebej, po vrsti in količini.
Samski davek. S tein .se vsi privatni delodajalci opozarjajo na izalkom o dav-Ikiu na neoženiiene mo$ke osebe od 20. decembra 1930. Po oidredibah tega zakona iso (dolžni plačati davek na ne-•oženjene osebe: a) vsi neožanjeini ino-išfci, b) 'vdovci brez (zakonske dece, c) vsi moški, ki tso ločeni sodnijlsko, če ni/majo .zakonskih otrok in ne vzdržujejo žene in otrok. Ta obveznost velja za one, ki so izpolnili 30. leto in niiso prekoračili 60. leta in stanujejo v mestih, mestecih, trgih in v krajih s sedežem sireskega načelstva. Oproščeni pa so tega davka:	1. vse posvečene
osebe, ki jim je zakon prepovedan po cerkvenih predpisih, 2. osebe, ki se zaradi cerkvenih predpisov ne morajo ponovno oženiti, 3. vojaki in podoficirji pod zastavo in niižlii oficirji, 4, obsedenci v 'zaporih, 5. ttiujoi, 6. osebe, ki so po civilnem zakoniku nesposoibne upravljati (siv olj e imetje, 7. polni invalidi, 8. osebe v službenih odnošajih, či-jih plače ne znašajo več kakor 2500 dimaTjev mesečno'. Davek plačajo osebe od 30. do 35. leita v iznosu 50 odst. uslužbemskega davka (po členu 95 in 96); osebe v starosti od 35. do 40. leta plačajo 40 odst, od 40 do 50 (let 25 ddsit., od 50 do 60 let pa 10 odst Ta davek se plačuje skupno z usluž-benskilm davfcdm tako od ponavljajočih se dohodkov kakor od dohodkov od slučaja do slučaja. Organi, ki izplačujejo plače, so dolžni ugotoviti od vsalkega posameznega uslužbenca ali je samski, vdovec ali ločanec, dalje ali je kot vdolvec ali ločenec imel zakonito deco, razen tega pa tudi ali vzdržuje ženo in zakonske otroke. Prav tako so 'dolžni organi ugotoviti starost uslužbenca, ki je podvržen davku ob koncu davčnega leta. Posvečenim osebam, 'votiatocim in podoficirjem ter nižjim oficirjem, dalije onim uslužbencem, Skalte-riih mesečni dohodki so manjši od 2500 Din brutlto, ni trjba dokazati, da so oprdščeni tega davka, ker se to lahko ugotovi na podlagi uradnih podatkov. Vse druge oproščene osebe morajo pravico do oprostitve dokazati z listinami.
3$
Na seji zveze obrtnih zadrug v Ljubljani dne 30. decembra 1031 so bili med drugimi sprejeti tudi sledeči predlogi:
1. Zastopstvo obrtnega odseka zbornice za TOI v Ljubljani naj se nemudoma izmenja v smislu naše predzadnje vloge z dne 11. novembra 1931, vsekakor pa tudi vztrajamo na tem, da pride v odsek najmanj 8 zastopnikov in njih namestnikov od naše strani.
2. Da se pošljejo originalne izjave iz leta 1928 g. ministru za trgovino in industrijo. Vztrajamo na tem, da se uveljavijo, ker so bile izrečene od strani zadrug nepristransko in brez vsakega vpliva z ene ali druge strani z vpisom, kakor se je z istimi prijavami postopalo, itd. Vse nadaljnje izjave za bivšo ljubljansko oblast naj se pa anulirajo, ker so bile v veliki meri podane pod vplivom funkcijonarjev in uradnikov skupne zbornice.
3. Gospod minister za trgovino in industrijo se naproša, da blagovoli izdati odredbo, naj razpošljejo na vse obrtništvo v bivši mariborski oblasti poročila z izjavo po sistemu zbornice, kar naj bo strogo tajno ter naj se izjave pošljejo direktno na g. ministra za trg. in industrijo. Za revizijo naj se pa imenuje en član zanatske komore ali saveza iz Beograda in en zastopnik skupnih zbornic, katera pa ne smeta prepisovati ni-kakšnih naslovov ter imata samo ugotoviti številično stanje.
4. Skupina za ločene ali skupne zbornice v obrtnem odseku zbornice za TOI ima pravico, da izda v agitatorske svrhe eno do dveh Okrožnic ali strokovnih listov v enaki velikosti na vse obrtništvo in na račun zbornice za TOI, vsaka druga agitacija pa naj se zborničnemu uradništvu strogo prepove.
5. Komisar-likvidator pri Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani in njegov pomočnik naj se izmenja z našimi pristaši,
ker predstavljamo mi večino obrtništva ter se čutimo, da nam je tako naše delovanje otežkočeno. Smo mnenja, da obrtništvo z bojaznijo daje v sedanjem stanju zvezi kake izjave, ker se ga po-lašča strah pred zbornico. Enako imamo tudi vtise, da ima obrtništvo na občnih zborih velik rešpekt pred oblastnimi funkcijonarji ter se proti svoji volji izjavlja za skupne zbornice, to pa iz poslovnih vezi.
6. Dalje naj se ugotovi tudi zvezno delovanje pod bivšim načelstvom gosp. Rebeka ter se v vlogi primerno ugotovi. Vloga naj se pošlje g. banu in g. ministru za trgovino in industrijo, eventualno g. ministrskemu predsedniku. Zvezni načelnik in podnačelnik naj se pooblastita, da oddaste zadevno vlogo na merodajna mesta in si v to delegacijo pritegneta druge člane.
7. Prosijo naj se v tem smislu za vsestransko podporo srbski in hrvatski tovariši, katerih se sicer sedaj nismo posluževali.
Občni zbor zadruge prostih obrti za vranski okraj se je vrši! v nedeljo, dne
3.	januarja v šoli na Gomilskem. Občnega zbora so se udeležili zastopnik Zbornice za TOI v Ljubljani g. dr. Koce in zastopniki ločenih zbornic gg. Pičman, Mihelčič in Baraga. Med drugim je bila kot zadnja točka na sporedu tudi zadeva o sklepanju glede skupnih ali ločenih zbornic. G. Mihelčič je kratko pojasnil navzočim zborovalcem pomen ločenih obrtniških zbornic in jim tudi navedel dokaze, da bi ločene obrtniške zbornice ne bile dražje, pač pa mnogo koristnejše in večjega pomena, ker bi v njih odločal obrtnik sam o svoji usodi. Naslednji govornik zastopnik zbornice, je zagovarjal skupne zbornice, češ, videli smo, kaj je naredila skupna zbornica, kaj pa ločena, pa še ne vemo. Poudarjal je, da bi bile ločene mnogo dražje, ker bi moral biti aparat tudi primerno dobro plačan. Poudarjal je, da so trgovci in industrijci plačali v zbornico več in da je baš radi tega imel obrtnik več od tega, kot bi pa imel od ločenih zbornic. Ddtaknil se je tudi ljubljanske Zveze obrtnih zadrug in njenega delovanja. Pri skupni zbornici smo vsaj nekaj dosegli, medtem ko bi pri ločeni ne. Pri predlogih smo gledali, da se v glavnem upošteva male obrtnike in ne one iz mesta, ki že imajo. Vprašali smo malega obrtnika, ne pa onega iz mesta, ako mu je bilo prav ali ne. Pametno in trezno moramo misliti in vam rečem, da se odločite za skupne zbornice. Odgovarjal je g. Pičman in pojasnjeval na govor predgovornika, da smo brez vsake vezi z osta.lim jugoslovenskim obrtništvom in da je radi tega potrebno, da se osamosvojimo, da si tako obrtništvo zasigura, kar mu gre. če je pa zbornica dosedaj kaj za obrtnike naredila, je pa morala, ker so bili vsi predlogi od obrtništva in so tudi obrtniki vse to tudi plačali. Se-da.i zbornica dela mnogo več, a nam kljub temu ni dala na razpolago podatkov glede vplačil, ki jih obrtniki plačujejo za zbornico. Naglasil je posebno to, da ima naš obrtnik to slabost, da podleže hitro lepim govorom. Glede ljubljanske Zveze obrtnih zadrug je pojasnil, da ni mogla tako delovati, kot bi sicer, ker je bila vedno ovirana v delu. Končno je apeliral na zborovalce, da naj dobro premislijo, kako bodo odločili o svoji usodi. Zastopnik zbornice je nato še odgovarial in zagovarjal odločno sistem skupnih zbornic in med drugim seveda večkrat povedal tudi kaj takegči, kar ni spadalo na Zborovanje, da bi se objektivno informirali zborovalci in kar bi bilo v skladu z njegovo osebo kot uradnika zbornice TOI v Ljubljani, katere člani so vsi obrtniki brez izjeme, ali so pristaši skupnih ali ločenih zbornic. Za govorom zastopnika zbornice je predlagal zborovalec, ki mu je obrt, katero je zastopal na tem zborovanju, postranska stvar, ker je trgovec in gostilničar, da se naj glasuje. Ker se ni ugodilo želji zastopnikov ločenih zbornic, da se da še enkrat njim beseda, da bi se mogli zagovarjati z ozirom n* srovor zborničnega zastopnika, je dal načelnik zadruge predlog na glasovanje in °e ie izrazila za sistem skupnih zbornic večina zborovalcev.
J)o6
a ve
Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 11. januarja 1932 ponudbe glede dobave 670 komadov prašnic; do 12. januarja t. 1. pa glede dobave 400 komadov lopat za premog. — Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 12. januarja t. 1. ponudbe glede dobave kabelskega materijaia.
Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 7. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 6 garnitur nepremočljivih rudarskih oblek; do 14. januarja t. 1. pa glede dobave samozapornih zaklopk za parne piščalke. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do
8.	januarja t. 1. ponudbe glede dobave 40.000 kg sena, 2500 kg plinskega olja in 500 kg dieselmotornega olja; do 12. januarja t. 1. glede dobave 100 komadov jeklenih lopat in 100 komadov rudarskih želez, 1000 komadov bukovih držajev in 20.000 kg ovsa.
Direkcija državnega rudnika Velenje
sprejema do 11. januarja t. 1. ponudbe
glede dobave raznih pisarniških potrebščin; do 15. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 1000 kg surove kave, 600 kg dodatka za kavo, 3000 kg koruze, 1000 kg koruznega zdroba; do 18. januarja t. 1. glede dobave 160 m brezšivnih pocinkanih železnih cevi, 5 m gumijevega transportnega traku, 107 plošč cinkove pločevine in 30 kg čistega angleškega kositra.
Direkcija državnega rudnika Kreka
sprejema do 14. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 1800 kg strojnega olja; do
21.	januarja t. 1. glede dobave 2000 kg železne pločevine in 1000 kg pocinkane pločevine.
Direkcija državnega rudnika Vrdnik
sprejema do 15. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 200 m3 hrastovega jamskega lesa.
Direkcija državnih železnic Subotica sprejema do 15. januarja t. 1. ponudbe glede dobave kožuhov.
Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 21. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 2000 m žičnih vrvi.
Prodaja lesa sc bo vršila dne 18. ja* nuarja 1932 pri Direkciji šum brodske imovne občine v Vinkovcih.
Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 14. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 10.000 pol smirkovega platna; do 15. januarja t. 1. pa glede dobave kemikalij.
Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 15. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 20.000 kg pšenične moke.
Direkcija državnega rudnika Banja ! Luka sprejema do 21. januarja t. 1. po-! nudbe glede dobave 550 kg žice in 3200 | metrov jeklenih vrvi.
Direkcija državnega rudnika Kreka
sprejema do 21. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 1800 kg dinamo-olja; do 28. januarja t. 1. pa glede dobave 2 števcev za strujo.
Oddaja zakupa restavracije na postaji Lašva se bo vršila potom licitacije dne
22.	januarja t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu.
Oddaja zakupa buffeta na postaji Zlatar Bistrica se bo vršila potom ofertal-ne licitacije dne 23. januarja t. 1. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu. —
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled).
Prijeten radio sprejem nudijo naši radio aparati!
Najmodernejše tipe Radio aparati brez antene na električni tok. Zahtevajte ponudbe in brezobvezno predavanje!
Jugosport r. z. z o. z. Ljubljana, Dalmatinova ulica št. 13*
KDOR OGLAŠUJE -
VI SIGURNO RABITE
RAČUNE, PISEMSKI PAPIR IN KUVERTE Z VAŠO FIRMO TER DRUGE POSLOVNE TISKOVINE
TO VAM IZVRŠI SOLIDNO IN POCENI
TISKARNA GRAFIKA LJUBLJANA Resljeva cesta 4
TA NAPREDUJE!
I
SBe v 34 nrah
kemično snaži, plisira in barva obledele obleke, plašče, klobuke itd. — škrobi In avetlo-lika srajce, ovratnike in zapestnice. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH.
DNEVN O	SVEŽE
PRAŽENA	-
	KAVA
%	
"a 1	t
L_Z)LJE31	~U A, NI Ak -VODNIKOV trs ST. 5.—	
3can •Mihelčič
elektr. konces. podjetje
LJUBLJANA, Borštnikov trg 1
ima na zalogi vsakovrstni električni ma-terijal, žarnice in svetila. Prevzema v izvršitev električne instalacije. Jamči za solidnost in zmerne cene.
M
v mr*.
Tvornica ZA DUŠIK D. D.
in
AGA-RUŠE
mlrnžene jugosiov. tvornice acetilena in oksigena d. d.
/.»dovoljujeta s svojimi prvovrstnimi
proizvodi i
KARBIDOM-DISSOUS PLINOM in KISIKOM
Sirom vso Jugoslavije na stotine
)
avtogenskih varilcev
in nudita tisočerim mirno, lepo in solnčnobelo
acetilensko
luč
Izkoriščajte tudi Vi te njihove proizvode v svojo korist!
|. T~
Obrtniški
PLES
se bo vršil v soboto-
16.
januarja 1932
v Kazini
L
KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem •	računu	vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
Glavni In odgovorni urednik Ivan Mlhedčič ml. Za konzorcij »Obrtnega Vestnika« Ivan Mihelčič. Tlaka Narodna Tiskarna. Predstavnik Fr. Jezeršek. Vsi v Ljubljan'