UradaUkl it uprav »liki prs' •Uril L'0f7 H. LawadaU tr. Qfflua of publication: W3T Ho. LawadaU m TiiUpkaue: Laws dalo 413ft, ENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE —1U..L -J-JI^—.......i.. i.axi -IF—«aa^Mii ■■ . ». -- » i ■ - ■ , , Chipota, 111., ponedeljek, 22. tv|wU (Aug. 22) 1921. ŠTEV.—NUMBER 194 EVEZNA VLADA PLAÛA OD ÔKODNINO SAEADI GOZDNIH POtAROV. Duluth, Miiui. — Kwinn vi«,In l»o resdelUg 20 milijonov dolarjev med uasoljeuikc in drugo, Ui trpe MAterijaluc isgufa Vtled tfoxdiiiti poiaioy, k¡ NO leu IttIH. »mirili ve lik elvi NUIU V severufahudui Min-uesoti in povzročili amrt vrč uto oseb. Vrhovno državno sodimV jo rsxsudilo, da ho imftar povzročilo ioiezidee, ki mu bile takrat pod kontrolo vlade. Američani imajo «vobodo gibanja v Rusiji, toda sorjoti smejo iagna-ti intrigante. HOOVEEJEVOI oeedo TA TE-dsv V RUSIJO. Ruski dsiavoi in kmetj«, ki niso prizadeti, vrle herojsko dalo na ozirajt it na tunanjo pomoč. HOOVER potrotl deset mi ljonov dolarjev v nekaj tednih. PROSVET LASTM1MA SLOV—M NARODNE FODPOEH1 [JSsSy ***** S KDO JE PASlC, JUGOSLOVANSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK? mÊ Gentleman, saj drugače bi ne postal ministrski pred-sednik, poreč«, marsikdo, ki ne pozna zgodovine Pssiča in krvavih dogodkov, ki se odigravajo na Balkanu že skozi desetletja. Kdor se zanima za Pasiča, njegovo zgodovino, naj čita spomine Augusta Bebla, znanega nemškega socialista. V tej knjigi bo čital, da so ob ¿asu preganjana s&cia-1 isto v, ko je bil v Nemčiji na krmilu železni kancelar Bis-marck, ki se je trudU, da so bile sprejete postave za preganjanja socialistov, živeli v Švici nemški socialisti v pregnanstvu. Imeli so stoj klub, v katerega sta pridno zahajala tudi Paste in Peter, bivši kralj Srbije. Peter je bil po^ian pod imenom "črni princ". Takrat ni bil Peter prestolonaslednik, pa tudi Pasič ni bil ministerski predsednik. Oba sta živela v Švici v pregnanstvu kot nemiki socialisti, kajti takrat je vladala v Srbiji družina Obrenovičev, ki je živela v krvno-osvetnem sovraštvu s Karad jord jeviči. Kralj srbski je bil znani vživač in rsssipnik Milan Obrenovič, ki bi dal Petra in Pasiča utakniti v jedo, če bi se prikazala v Belgradu. Seveda sta bila tako pametna, dase nista vrnflji v Belgrad, ampak sta drugim prepustila, da so *a ♦ nju kovali načrte in jih tudi izvedli. Znano je, da je bil Milanov malovredni sin Aleksander, ki je postal srbski kralj, ko so ga proglasili polnoletnim, umorjen. In takrat so javpo šepetali, da so imeli ljudje prste ms**! sdp) Igrajo veliko ulogo v Belgradu. Anglija ni hotela dolgo ¿asa priznati Petra vladarjem Srbije, češ, da je umor v belgrajskem konaku povabilo drugim zarotnikom, da se na ta način znebe svojih kronanih vladarjev in postavijo druge ljudi na prestol, ki so jim bolj všeč. V balkanski politiki so od nekdaj samokresi, hand-žarji, bodala, strup in druga taka nečedna sredstva igrala veliko, skoraj odločilno ulogo. Saj je kmalu po skleneje-nem premirju nekdo dejal na Bledu, da ima Pasič najmanj dvajset političnih umorov na svoji vesti. Seveda jugoslovanski žandar ali pandur ga je takoj aretiral, kakor da bi dptični tevršil razžaljenje veličanstva, ker je izrekel to, kar vrabci čivkajo na belgrajskih strehah. Za to se ni treba prav nič danes čuditi, če je sociali-stični dnevnik "Arbeiter Zeitung" na Dunaju poročal, da je navidezni atentat na regenta Aleksandra priredil Pasič iz političnih vzrokov. V koliko je Pasič kriv, kar ga dolŽi poročil o atentatu na regenta Aleksandra, se ne bo dalo tako hitro dognati, ako slepi slučaj ne porine prijateljem resnice dobrih dokazov v roke. Ampak fakt postoji, da ljudje Pasičevega kalibra so nemogoči v Ameriki kot de-partmenti tajniki in na Angleškem kot ministri. SIN SE JE PRIPRAVLJAL ZA SLAVNOST, OCE JE PA UMIRAL? zapoved, še manj pa ns pieteto. S slavnostnim kronanjem ps ne bo menda nič. Kajti porošMi iz Pariza je sin tako tefko bolan, da se ni mo- In ker se mora novi kntfj trsljevi smrti se to ni to ironija usode? dobro ssmemu biti. nas xriaili ¥ en prodor. Dva po dnevu, dv» p» po noči. To pe kafir ae jim slučajno zljul.i, da nas pokličejo na delo. Pogodba iU.M — Biro u itetje poroča, da se v / i, državah tiaka dnevno enajst mi. W. of A. govo- jard istisov časopisov (natančno H da morata dva mola imeti dva število je 11^70,553,316). W |DOPl#i.| Btoek F1niii~f. TTmf — Ks kor sem že prvikrat poi ■očal. so delsvske razassro v tem kraju »od ničlo, ker smo na.atv aki že f i mesece« radi znižanja plače in sicer $2.36 dnevno. Doscd Ojje bi- sil.— • Srbski kralj Peter se je boril s.. smrtjo, njegov sin seje pa pripravljal za slavnostno kronanje kraljevine najdaljšega imena po načinu, ki je bil v navadi pri Habe-buržanih. Ko je stari Peter zasedel srbaki prestol, ga niso kronali. Sel* kasneje se je nekdo spomnil da je pametno, če se kupi železen lonec in pozlati in poaadi Petru na glavo, da bo bolj podoben veličanstvu, kajti v Srbiji so živeli ljudje, ki so ga poznali kot sestradanega vstaša na Balkanu In beguna v Švici. Stari Peter je privolil v to maškerado in pajacado, ker je moral privoliti, toda pozlačeni lonec je nerad dal na glavo, ker ga ni bil vajen im najbrž se mu je sdei pretežak. Njegov sin regent Aleksander je seveda dntfh na-sorsv ki so se posebno utrdili v njem, odksr so se pričeH ruski caristi naseljevati v velikem številu v kraljevih i Srba, Hrvatu i glovenaca. Brzojav je poročal, da je srteke komisija hodila po Dunaju hi kupovsln staro ropotijo, ki je shitils Hsbeburinnom pri kronanju, ko se je stari Peter boril v smrtjo v Srbiji Sin ni mogi») počakati, da oče aa-Usne oče svoje oči, ampak naročil je. ko je oče še dihal, da ae pokupi starš habsburška ropotijn. ki kvečjem sodi v muzej. Duhovni rasnih ver rsdi pripovedujejo priproetamo _ ljudstvu, ds so kronani vladarji vzor vseh čednosti. PH^, le ie v8B imanje. da se bode stvar uredila. Toda. kakor eo ae pričeli sedaj Obnašati podjetniki Ugleda le slabo sa nalo organ iza: eijo U. M. W. of A. in za delavee ne le v tej naselbini, ampak po vsej okoliei, posebno pa v onih nsselbinali. ki so last PSerfie Coast premogovne konjenik I Cenjenim «tatdjsm Je gftovo z ns no, kar sam zadnjič poročal v Prosveti da je bankir kar izginil iz tukajšnje naselbine in S njim tudi ves denar, ker do danes sé if nič ne ve. če bodo vlagatelji sploh kaj dobili od svojih vlog. Prizadeti so v veliki veČini samo delavei. Toda to ie ni dovolj. ' Rov v tej naselbini je jake ne varen in j« globok 5600 čevljev, tako da ga je Vač, kakor polovica pod morako gladiuo. Preft ka kima dvema mesecema je usatal v omenjenem rovu zelo nevaren ogenj. Delalo Je kakih 160 unij skih delavcev skosi eel mesec, da so ogenj pogasili bi spfaviil rov v red. Kokor hitro je bife delo dokončano smo dobili popelje, da naselbino zapustimo in ie sovejO agente, da v s roje jo njihovo lastnino. XI li to sko smo rov obvarovali, ds potem ie kličejo varstva ter trde. da molijo imeti agente ker je v ne* varnosti njihova lastnina. Dpae-daj so bUi tukajšnji «rijaU M lawi zelo mirni, kakor bi no bilo nobene stavke. Laatnike jezi. da nismo ili na ,Alportovo povelj«, uasaj ua delo. Afcort je vodil ko/ inlaijo in pregledoval kompanlj» ske knjige, ae Je ševeda isjavil. da je kompanija delala a izgubo In da se moramo povrniti na delo s snišgno mezdo. Hoteli so. da bi volili in volitve smo odklonili. Pred tednom dni Je bila sklica na konvencijo 10. dlstrikta tt. M W of A. v Heattle, Waah. in J« saključila. da ne gremo na delo pod nobenim drugim pogojem, kakor ako ostsne plačilna lestvi-es. kl j« v veljavi do l.aprila 1922 Pacific Cooat premogovno kompanija Je na to prrtrgala vsa nadaUna pogaiasja s unijo in Jr isjsvils. da sploh noče nič več slišstl o naši organiaaciji V. M W. of A. In da bo pričela i odpr to drlavnieo. Kakor as čuja, abt rs dal s vre po vssh sdruženlh drla veh ia jim obljub^ jas. kar Ja v navadi pri kompauijsb Resno svarim vse rojake, da se ne dajo pregovorit! od kakšnih s-gentov, ket Je tu aa tisoče delov- ____bomo ni vse,__ Kaj bo prinesla bo > kratkem ogla Tuiio pogodbe so pri pSHSlielitiivragu, kadar brezposelne W. Va. — Ds ne bo kdo sMalii. da amo ŠU vsi rakovo pot. Jo treba kaj poročati iz te naselbine. O delavskih razmerah ie ne morem zahvaliti, ker so take. kot druirod. Od vsakih deset premoirorovov dela aamopo eden. a ie tisti tsko slabo. da se delavci le teiko preživimo. Več gospodov premogarskih mogotcev "ae Joka, do ne moremo pričeti z delom tako dolgo, dokler se unijski delavei na^izračejo. da gredo ns delo za 54 centov od tone. to4* delavei so vsi enih misli in veliko Je delavskih drmttn, od katerih očetje le po 5 meseeev ali pa ie več ne delajo. Klpb temu Stoji mo ua strani pogodbe 17 diatrikta (J. K. W. of A . ki Je do 1. aprila 1922. ker vemo. da bodo delavei v tom boju zmagali. julijo so zahtevali od poatf-je 4013 U. M. W. of A. svojol štev. 3. rov, «ki Je pričel obratova ti meseca aprila t. 1. Res so dela v ci pričeli s delom in dostavljati vozičke —iv do "fesa". Prostori so bili vaaki dan daljši in sprevideli so. da eo napravili sami se bi slabo, ker se je gospodar tudi adiL da mu ni bilo treba mul piti. »K so do delodajalca in ta btevatt, da mora dati ljudi za do vaisnje vozov ali pa, da mora pri toni 12c več plačati, da bodo vozove sami dostavljali in odvaia-li. Prišlo je do «tavke. V dveh dneh se je podjetnik podal in dobili so dovaievaice. To je lep uspeh. Poročal sem le enkrat v Prosveti. kako sem se usedel na 11-mance meseca marca t. 1.. ko je mislila gospoda pri U. 8. C. in C kompanija, da bo dobila »loven oe, da bi pričeli stavfcokaaiti v št. 40 rovu, kateri*) pod U. M. W. of A. Uspelo jim ni in po preteku 5 meaecev so zopet ponovili, kar «e jim je bolje obneslo, ker so dobili več skobov iz Lincha. Ky.. ip Qsryis, W. Va.. vseh skupaj je bilo okoli 100. Od prvega do 13. avguata so odslovili nad polovico organiziranih premogarjev in nastavili so neumijske delavce. Oats-U so samo oni unijski delavei, ki so delodajalcu obljubili, da so pri volji delati po 12 ur na dan. Mi-«Hm, da se jim ne bode obneslo, ker tu Je več zastopnikov od unije in nadejajo se. da bodo stavko-kazi v kratkem času izgnani in da bodo oopet stari premogarji ko pali črno zlato. Mislim, da med o-ttimi, ki bodo izgnani ni Hlovenes in oko bi bil. bi ga obelodanil liStu. Tu sem Je prišel mal. toda ši rokopleč Slovenec, ki se je izja vil. da prodaja delnice za dobro drušbo in imel je arečo, da jih je ssmo pri rojakih prodal za $b00 PaS račijo za delo. Hed vojno je Ulo gealo: "Work or fightH in ako nočeš, hajdi v Ječo. V Zapad Virginiji Je bila postava za v uioike do gotove ataroafi, kakor tudi druge, da mora vsakdo delati najmanj 36 ur v tednu. Sedaj ae nihče ne obregne čez kršilce te poatave, ker niti v celem mesecy človek ne napravi 36 ur dela. Sploh se po tudi ne spodobi, da bi sedaj delali vsaki dan, ker ne bi imeli časa občudovati in vlivati krasno svobodo in demokracijo, Jd ae jo razlila po oelem svetu dnem, ko je kajzer pričel lagati Kdo bi si bU preje mislil, da bo eno samp nj. veličanstvo nalagalo toliko drv. Preje smo s trudom-spravljali na dovršje zemlje veli kanske mnoline premoga, katerega so frela peklenskih peči Žrla dan na dan. Ni Čuda, da nam premnogi kralji pridigajo, da ni trga za premog, aaj gotovo je, da imajo na svetovnem trgu več ugleda kajzerjeva nalaga na drva, kakor nSš premog, kateremu drva VESTlT i Irta me. Je Mo tm dh,-n nikov a skupno dnevno eirkulseijo 32,795,937 istisov. Vseh je ae,481. ov SS^doviiuki tiskar _ i i» ruft va v ChicagiT nt roj spominja na burne dogodke let s ko so se vršili ostri boji za odpravo telesne stalnosti v Ameriki. Elijah P. Love jo jr, mnčciuk za svobodo sulnjev, je bil taKrst lastnik in urednik lista "The Alton Obeerver" v Altonu, HI. Lint j* bil glasilo aboHcioniatov, ki so zahtevali osvoboditev sulnjev. ]*>vc-joy je pisal plameneče članke proti aulnjediieem in pozival Ameriko, da odpravi evojo največjo sramoto. Ampsk Mižnje« i i / -ci so bili kakor današnji kapitali sti, ki ne izbirajo sredstev, kadar je treba «dariti po nasprotniku, ki ugrola njihov dobiček. Nahujska-' li so drhal, ki je udrla v tiskani«, ubilo Lovejoya in vrgla njegov ti-sksrski stroj v reko Mimiiuippi. Kasneje, ko je bila sulnest odpravljena, je starinar Onnthcr dobil stroj iz vode in ga hranil kot dragocen predmet svoje sgodo vinske zbirke. In sds j ga je dobilo Zgodovinsko društvo, ki ob priliki odlično konkurirajo. Ob enem nam ramtsvi znameniti stroj-občinstvu i vati potrebščin kar bi bilo zelo potrebno za obsto, raznih podjetij, kljub temu, da reveli atavijo blago na trg za ce no, ki jitn prinaša samo izgubo Poglejmo samo en primer.^Farmar v newyoriki državi dobi za samo tri teleta komaj leto stara celih S25, medtem ko jih plača konsu ment,,ko je blago čisto kar 16 unč za 45 do 50 centov. M T|^o je a premogom. Jaz dobim ako naloiim edih 10 tou premoga po S7.70 medtem ko ga proda pod jetnik na drobno 2000 funtov aa mo za $10 itd. Ni Čudo, ds je vso industrijo zsdcl mrtvoud, ker se je ves kapital in vse lisrodno gospodarstvo steklo v lepe nekda, delavske množice , Iz ljubezni do naroda so obratovala vss podjeta, sedaj pa vidi mo, kam smo po svojih mastnih plačah pritirali uboge podjetnike Mi pasemo lenobo, ta sedmi poglavitni greh in se naslanjamo po "fencih',' z bolnimi — pardon s polnimi trebuhi, ter se veselimo in vlivsmo sad svojega truda. I* uiivajmo svobodo brez ■krbi, saj zapreke po črevih ne bo nihče dobil, ker Je sestsvljcns z nsjboljiimi odvajalnimi stvarmi. Tudi 1'rha ne bo potreba nikomur Uieati na pomoč, če je prav kdo cn par poreij preveč spravil pod streho. I)oher tek sebi in vsm leti M. Rupnik gar" št. 437 8VPJ - Unijsld » nam go di prav dobm. V premog«rov gre na ogled. Star grški tampel odkrit. - h Aten se poroča, da so arheologi odkopali razvaline starega grškega templa v Sikiouu na južnem bregu Korintskega zaliva, ki je bilo v četrtem stoletju pred Kr. ene največjih mest na Grškem. Templje star okrog 2300 let in ji bil poaveČen boginji Artemiziji. Ki^iževne vesti. ima sledečo vscb>no v svoji številki za avguat: Ivan Zor-man: Metulju, pesem. — Ivan Zor-man: Spoznanje, pesem. — Frank Krže: V zarjah Življenja, povest. — Naša oMeka in nakit. — Janko N. Rogelj: Pri Čarovniku, povest. — JCako se je razvijal človek. -Med divjaki in k«nihali. — Jože Ambrbfič: Mati, črtk*. - Skrb za zdravje. — Češčenje svetega Ignorancija. — Vsebina priloge: O molih. Za naše gospodinje. Pre-zervirana in poaušena aladdka koruza. Razno. Naslov revije. Čas, 6033 St. Clair Ave., Clevelaud, l). slovanska OLMKJADA V ohioaou. OhlflSgo, HI. — Na vabilo češkoslovaških sokolskih društev v A-meriki se Tiii slovanska olimpijs-da v Chieagu. Slovanski telovadel iz Kanade, Združenih držav in Evropa se v torek zberejo v Dvors-kovem psrku, v Kolizcju pa v soboto in nedeljo, kjer se vrŠe razne vaje in tekmovanje - V solnito m> prišli telovadci iS St. Louisa. V nedelj«» popoldne ae je pripeljalo v Chicago petnajat čcŠkoslovsskih telovadcev ig Evrope in delegacije, olMtoječh il"pet šlanov, v kate ri je narodni socialist Klofač, zdaj senator v Čehoalovakiji. Več telovadcev je bHo pridržanih v Nes Vorku zaradi karantene. Na ladij i je neki paaaiir obolel na legarju iu tisti, ki so bili v tistem oddelku drugega razreda, so pridrlani v karanteni. Med telovadci je skupina, ki je odnesla prvo darilo pri oiimpija«1' v Antčerpuu v Belgiji. listw0a UmiDKlSTVA POPLAVA V A&aOMI Ariz. — Od tuksj so mslali sle, da posvarc ljudstvo, nsstsnjeno m nilinah med tnkaj-mrt # . .. r ^ - ,4nlur-nom, ki je dolgo SVfc milj. T^ iz* ogibal išče ostane letos najbrž sk<* xi vse leta Pazite ns past v Win field u na Uncohtovi cesti zgpad no od Wbcstons, ds vas ne pritt« jo zaradi hitre vožnje. MejaJ»<" steca so zaznamovane in ravnat* se morate po vozninskem red« miljo in pol «daleč. Kadar potre bujete še kakšne informacije, ksr püite in pršv radi Vam nstrelr mo, če so nam na razpolago Infor ije, ki jih zahtevata. DITBLDTU J« ustanovila ¥ PECUHU , .Pred nekaj dnsvi je Aasociated PreSa razširila kfatko veet, de eo Jugoslovani in Madžari oklicali v 1'ečuhu republiko Beranjo iu da ao znanemu ogrskemu grofu Ka-rolyju ponudili predsednik v o nove reflAiHke. Veet pi povedala kakšna je> ta republika. Samo republika je* Zadnji petek je pa znani kores poudent čikaške "J)aily Newa",A. K. Decker poslal iz Pariza brzojavno poročilo "da je tg republika v Baranji komunistična republika in da se je aatanovila s pomočjo jugoalovanake vlade. Poročilo ee glaai: VV Pariz ao prišla podrobna poročila o proklamaciji komunisti-čne republike v Baranji, na meji med Ogrsko in Jugoslavijo. Ko,so; bile lots 1918. porsžene ogrske če*: te, ao Srbi okupirali premogovni okoliš Peč u h a, kateremu pVavijo Avstrijci Fneafkicehen. Pečuk jc Klavnp mesto Baranje, premogov, nega diatrikts. Kljub vaem diplo-niatičnim naporom, da bi Srbi izpraznili Beranjo, so se Srbi tam držali, dokler ni bils sprejeta mirovna pogodba med Ograko in en-tcnto. Premogovna pisat v Baranji ja sicer majhna, toda važna zaradi -plovbe na Donavi in zato eo Srbi le pod pritiskom entente zapustili ta imenoval kraj. . Donava je bila internacionalizi-raus, ampak plovba na reki ni oživele, kor manjka premoga, in la-dije, ki Še niso razdeljene, iele ne-popsgvljene in gnijejo v prištetih. - Srbi, ki bi radi imeli Pečuh, eo pričeli igrati čudno komedijo. Poroča se, da so pomagali ustanoviti rdeče republiko v Baranji in vodja gibanja je grof Kero1yi, madžarski afistokrat, katerega seds-nja ogrska vlada bolj sovraži kot Belo Kuna, kajti njega dol že, da je pomagal ustanoviti sovjetsko republiko ns Ogrskem. Dublin, 21. avg. — Tukaj si popolnoma drugsče tolmačijo Lloyd Georgov govor kot v Londonu Voditelji ainfejnovcev tolmačijo govor , brkskega ministrskega predaeduika, da ima resno željo, da ae reši irsko vprašanje. Z druge strsni se pa ališi, da lr-ei iz Amerike pritiakajo na ainiej-novee. ds izvrže častno poravnavo. Kdo ao ti ameriški Irci, ki po. šiljajo ainfejnovcem brzojavke, ni mogoče izvedeti Uuioniati tudi niao vsi edini. Najbolj radikalni sahtevajo, da Lloyd George položi oatavko, ker je baje ponudil Ircem preveč "liberalne" pogoje. Drogi zahtevajo, da ae britaka armada spoprime z armado irake republike. Take vesti švigsjo semintje, ki imajo ne* meu Še bolj zaplesti iieko vprašanje, kot je aemoteno adej. Ze Fordneyjevo predlogo y glaaovalo 274 kopgreaaikov, proti uji pa 125. Trije demokratje so tudi glaaovali aaajo. V razpravi ae je petdeset republika m-ev pridružilo demokratom, ko jo bilo trebe glesuveti o predlogu, da se predloga še enkrat vrne dačuemu odaeku. Predlog je na glaaovauju propadel, kajti zanj je bilo oddanih le 16 glaaov, preti ps 230. feedtoga prid« adej pred eeaaq Hudi boji v Maroka. Madrid, Španij^, 20. gvg. — Ljuti boji mod španakimi četami in rebelnimi Mavri ae vrše v Sidi Ameranu, južno od MelUle v Maroku. Spanci so dobili velika pojs-čanja pa tudi Mavri ao pomnotili svoje Čete. Mavri ao napadli španske postojanke tudi v Cabo do Ag-na blizu meje francpake.Algerije. Lloyd CkorgsjWt lreem g novo ftU0KO.AMU]*KA POOODBA vojno London, 20. avgusta. — Anglija je včeraj aoglasno zaropotale a sabljo proti Ircem. Uoyd George izjavil v nižji zbornif j, de jo dati Ircem in zdaj .samo Anglija dala vae, kar je m store Irci. Drugi pristali vlsde so rekli, de oiJMonitov angleških pogojev pomeni novo civilno vojno na lrske«*i V 1 Bivši avstro-ogrski maršal je odprl trafiko. ;;> Budapešte, 21. avg. — Ogrska vlada je dovolila bivšemu feld-meršelu von Koeveszu, vrhovnemu poveljniku avatro-ogrskih Čet, da lahko odpre majhno trafiko v t ud a pest i. Rumunci so zaplenili veszu vsa poaestva in bivši JVoeveazu maršal je ja v Bara- nji se je bajft organizirale več mesecev. Srbi imajo zdaj.ponod, de podajajo okupacijo. V Jugoala viji je bilo aretiranih 5» komunističnih poslancev — in medtem ko Jugoalevija preganja komuniste doma, pomaga komunistični repu bliki na Ogrskem na noge. Kdo nty to razumet" ■ ■ p-' Imenitno goepofcrotvo t Alaaciji-Loreni! Berlin, 20. evg. — (Fed. Prans.) — "Dcr Republikanci-'socialistični list v Gornjem Porenju, poroča sledeče; . Železniška uprava v Alzaeijl- " " teden. Berlin, 21. avg,— Iz zauesljivih krogov ae Jevlje, da bo Nemčija še. ta teden podpiaale separatno mirovno pogodbo z Združenimi drža verni. Pogodba se predloži takoj parlamentu. Nemška vlade ta-i, da je bil kek apor pri pogajanjih. v Šolah. Berlin, 20. evg. — V Spandau, predmestju fterflne, je včeraj de- inoustriralo ua ulieeh 550 deaetlet nib Holefftov In loleric proti ver akemu pouku v šoli. Meli demon strani je ao prepevali "Iaternaeio-nalo" in nosili napis, da ae ne vrnejo v šolo toliko šeee, dokler ae ne odstrani veronauk iz šole.Otro-e| so večinoma komunističnih sta rišev. Polkeije ni motila otrok. MEHlfiKO VPRAAAJTJE illTÜ.^ < V SB D. 0. — Senator »Ashurat je sprožil v sonetu vprašanje priznanja mehiške vlade. Povdarjal je, de šeat držav zahte Nil je Obre kazala, mir. Izrekel je, de nobeua država ui toliko trpela zaradi revolucije« v Mehiki kot državi Arizona in Texas, in zdaj tudi drfsva Texas zahteva, da se Mehika prizns. ' Ugovarjal je seveda senator King is drieve monnoneev, ki u-govarja vsakemu pemotoemu avetu, če mu ni po volji. ■ mehiške vlade, ker 6ke druibe Kasneje je postal ■pnova administracija do- €iavni gvetovslse železniške tide zne vzdrževati red in prtve imenoval ga je glavni rav Fslpe Is OMSjjfc ZA POMOÖ. (Nadaljevanje g t etrenL) , prostorov se smejo vršiti le z vednostjo in v prisotnosti načelnika pomoine administrscije in to |e v podjetjih slučaju, kader aovjeti predlože za- niške opreme, v katerih ao ravjis Končno je pa sam postal glavni revnetelj. V neki prejšnji iajsvi je rekel Hohnaton pred odsekom, de miljo f(i, ki jih dolgujejo železniške družbe vladi, ¿>opolnouia krijejo Železniških družb. Fi-vdarjal je, da tek načrt ni drugega kot naročilo železiiiškim rsvnateljem, dn potratijo še več ato miljonov dolarjev, kar ao ie atorili pri avojem prizadevanju, da uničijo organizacije železniških ualužbeuoev, polog ps ns-prsvljo lepe profite v tovarnah iu popravljanje leies- dovoljive dokaze, ve potrebne..........i V ' 16. Sovjeti sa jamčijo A. P. A. svobodo in prednoet brezplačnih komunikacij, potom obstoječih ra-dijopoataj, telegrafa, telefone, pošte in kurirjev; »A. P. A. Iskko postavi svoje lastne telegrafake in telefdnske žice, tods le v sporazumu a sovjetskimi oblastmi. 17. Zeatopniki ln kurirji Ameri-fte bo organiziral Bergdoll pobegnil V Ženeva, ftvica, 21. e*g. — Gro yer Clevelau4 Bergdoll, znani a meriški Nemec, ki ae je med vojno odtegnil vojaški alužbi in pozneje |k>begnil v Nemčijo, je pred tremi dnevi pribežal v Švico iz Bsvsr-ske. Bergdoll se je zbel, da smeri šks vlada morda poatavi točko v Loreni potrebuje šest velikih vr mm talnih atrojev, kakršne je pred f^vno V^»^!*™ vojno imela odina tvnlko Lanz Mannltcimu, Nemčija. Tvrdka je dobile obvestilo/ de pošlje svoje cene, Ponujena eena je bile 60,000 frenkov za atroj. Toda vodstvo francoske železniške upi a ve .ni hotelo kupit,! strojev v Nemčiji in jc gledalo na to, da ee stroji nabavijo v Franciji ali v kateri onteutni državi Ogleaile ee je edine tvrdka Htepheneon-Sheffield v Meneke-sterju ne AagieŠkem s ceno 200.-000 frankov za etroj. Stroji eo bdi naročeni U Anglije! Ko ao atroj i dospeli v Alzacijo in eo delavci dvignili prvi del etroje v zrek dvigalom, ae čiUli z velikim zeču denjem ime tvrdke ne atroju. toda ime ni bilo angleško, tefnveč: Unz v Maunhcimu! — Prebifeana en-gleška tvrdka Je kupile stroje Nemčiji po 60.000 frenkov ln jih prodala Francozom po 200 00T», čitev iu vsled tega ae Je uinekull iz Nemčije. V Švici ae čuti var-nega. ... AMERIŠKE VESTI. ' PMDLOOL ške pomožne adminiatrecije imajo običejne diplomatične privilegije ne meji. ^ 18. Sovjeti preekrbe brezplačno olje ln gazolin v tranaportne sv», he. ® |l9. Sovjeti morajo dati brezpla čue potrebščine sa prtljago. 20. Sovjeti dovole uvoz in izvoz tranaportnlh, pisarniških in dru gih potrebščin carine in rekvizici je prosto. 21. Bovjeti seznanijo ruako 1 jud stvo a cilji in metodami Ameriške pomožne edminiatrecije in poma gaje t vsemi sredstvi, ds bo po-moftns skcijs toliko uspešnejše} sovjeti dsdo ameriškemu oaobju zanesljive in nepolitične informu eijo o obstoječih tivežnih ln zdrav atvenlli razmerah ln o napredku pomožne akcijo ter e tem pomore jo delu Ameriške administracije, da ae razvije finenčna podpora Ameriki v U namen. 22. Sovjeti trpe vae etroške pomožnega delovanja. Izvzcmši ameriških potrebščin in direktnih h datkov ameriškega oaobjai sovje U kontrolirajo vee pUčile Ameri-čenov in v splošnem pomsgejo s meriški sdmiaiatraeiji z vsemi njihovimi močmi. 28. Ameriška pomožna sdmiui st racija ae aevefte, ds orgenizife kekor hitro Je mogoče pomožno akcijo in zalege z živili, obleko iu zdravili otroke in edraščene bolni ke v Sovjetski Rusiji brez ozira na Waehingtaa, D. 0. — Ameriška »i.™^ jiaf —..... organizacije eo izdale energi- 27. A. P. A. ne bo uvažale v Sovjetske Rusijo alkohole, izvaccuši kolikor je absolutno potreben v zdravuiŠke svrhe; sovjetsko oblasti amejo v ta nameii pregledati materijal, ki pride v Rueijo, v dogovorjenih mestih na meji Riga, 21. svguata. r- Walter jS Brown jo nazhanil snoči, da pojde še te teden preiskoval ns komisija Ameriške pomožne administracije v Sovjetsko Rusijo. V komisiji bo osem ali deaet oaeb. Brown je že brzojavil v Hamburg iu Danzig, da se materijal, ki ae tam nahaja, takoj naloži na purnikc in pomije proti Rusiji, j" ORGANIZIRANEGA DELA V 8TVA HOÖEJO 8 Lil ATI (Nadaljevanje a prve atrane.) ga ravnatelja Aiahtoua, ki je bil predaeduik Northwestern železni f i^lisi laiasU npmtsmi O, LAWN D AL* AVE, Uffiavalnl odbori «ss aae tu P. SM IS*. OfML lni^ a| iMMM^a a^Mao^KmCSSU Nadaoroi odbori da je preisks- tslji finančno zainteresirani, laja vil je, da ao iajave «Tlrssposohno-ati delavcev v Železniških delavnicah "neresnično in prevarant-ne," ki so bile nalašč izdelane iti podane z nemenom, de zedobl javnost,predsodke napram železniškim uslužbencem. |Townsendovs predloga bo kmalu predložena senstu in Ls Follet-■ 1 eposisijs, 'ti, Skuša preprečiti aprejem predlogo. "*«••• ....... « m* "> t ( MM ..i.................. * odbori Alst. SIS« Ss. ss. ga, nr. v H, W* im sgss.nr m SVVAai. M m a n. g. J* m r. in SWNw MSMSiiB SSa Naivalil aajfcltiijl aaralki Vošsjai Slsas....... V.Jsi šsesk IS. Mi®^ O^k®®^^® Im iiiiiiiiiiiiiimmmtiiuuiiiiitimunintnii iiMiiiiiiiiiiiivnniiiimmniiiimviiiiiiiiiii NAZNANILO! M m slabo, nirvasn«, Izdslsnsle trpt v »Itd na regularna parioda, do* W odporno«, ko vzamejo , SEVERAL REGULATOR (Bavarcev Rsfulstnr). swisa moc, pramaguj« bol«4int j , tanalen forrVr.iia, 1 ¿anja Js dajgl akozt štir.daaai lat. C«oa $1,85. »i;- Dobit« ga pri arojam lakarju. Vv . r, SI Vi IIA t. n LLDAH UAPiOb. IOWA -a VELIKO POftl LJATZV SUHEGA OROZDJA nr BBOWL Muškgtsl, jako sladko debele Jggode, boksa 00 fantov. .$ I.D0 Olper grozdje, ngjvešje ln najsledkejšs jsgode, bokss 60 funtov..............4> Malo črno grško grosdjs, se-lo slsdko, bokse 60 funtov $ 7.60 Briajeve jagodo, sslo lepe rraše 182 funtov.......$10.00 Pri yečjem naročilu vprašaji« za posebno osno K naročilu priložite Money Or \šm IHBMMBiM Vaam inojlm ««ajosisi klijaatoai tatu jsitom asasanjam, da bo»Us» da« 1. sopteinbra, sit pa aiogeda jmr dal prej, (H-aMlil avojo pisarno ss ooavaa tta aad sutlib sts., piTTsauaan, va. l'r«-»«'lltl — morsn vslad >v Bskasrall psslapja MdsJ popra1 Hutlar uliaa ja saana aaliai roja! Hrom Amerika, la kdor Sall priti uo k «s«aiLasj vsama pohIimo atro it e v. M pri Pasnaflvanta poalsjt us 11. eaatl. Kakor doaodaj, tak« 6s> dota tudi v mojem novasa urada sprsv IJsI vaa v sstsroki poaal apadsjods dal«. Vaam rojakom m najtoplajš« priporočam. .. . . i j ' vu«. ikom antom Slovaii^jpil MATI. PB8DIB, w JIHäM los 772, 0ity NBW YORK. N. T. VAŠE KMJIQM. Po vast Ig lifijeaje slovenskih trpteov v AsttHH Vazaao. Htsns s noštnlne vred ▼ esaovt vpwMiw sg ^s^^otvhw v vstv $1.7». Zakoa Mogli ulje. Vilo poučot knjiga, ki pove, kako slthgrui človek ponavlja v seM rssvoj vith svojih živalskih la divjaških prednikov. S slikami, Ve-veno. 8 poštnino vred 11.60. , Obe knjigi, ki se nerošita obenem, ss tri dolarjs poštnino prosto. Nsročilš sprejema tsjnlk KnJI Ževns metlee S. H. P. J, t Frank Als«, SIM S, Crawford Ave., Ohleego, DL — Adv. v jugoslavijo v fm ue čen protest proti Fordneyjevl devčni predlogi, , ki odvseme davčno butaro s ram bogsUnov in jo naloži na hrbet delovnemu ljudstvu V protestu epeliraja na kongresno zbornico, de gleeuje proti poročilu večine o Fordney jevi devčni predlogi. Protest pravi, de voditelji t kongresu niao zvaeti IJudetvu sm pek s krparijo akušejo reformirati devke. ki Je ečivldno neklonje-ne bogetinom in mogočnim korpo-raeijem. a Apel končuje, de ee pre7 Bauer at . Ptttsbargk, Pa ss* \ r** —l yJnwrtm*. t J.,.. rfj J)Š : • . > v . . lü ' ViiliŽafctiMiiiiil...... nŽlAiiiiii kl i. . A' rndlkL. ■ i T m- ityai'iiiitf T^PW P' 'ifM prT^nV""^ '»'VT'V ROKICE IZ JUGDSUVUE. / Govor poaL fodr. Etbiaa Krtsta na na soji Ustavotvorae sknpšči no 10. junija.) .Jaz bi bil zato. d« dobi paaiv-na volilno pravico, kadar ima aktivno. Ampak č» sta za eoilaojo »kuptfmo zahtevali 25 let. ne postajajte reakciouarneJH, pa n* Zahtevajte eedaj 30 lat. In ne liojte ae. da bo narod volil aame mladeniče, dokler ima tudi kaj modrih etereev. Mislim, gospodje, da jc v ekupš&ni treba različnih elementov, in ludsr je dobro, da ao tukaj ljudje z mnogimi iz-k ušli jami. je treba tudi ljudi s mladimi kleeli in z motnimi elementi. Mislim, da ni vzroka, da bi m* bali mladino v našem javnem življenju. (Dr, Laaar Markovič* Vi imate temperamenta, kakor da ste mladi.) Kar ae tiče moje« gs temperamenta, ni sedaj v dc-tinti. (Dr. (Leoar Mai*ovič: Ho- t « I sem reči. da je temperamenta v skupščini.) Prav niš nisem danes razpoložen za šalo, zakaj Iz tr zbornice jo izginila tista at-mosfers, ki bi bila primerna za nekoliko šale. — Na vsak način mislim, da je koristno, če pritegnemo mladine na aodelovanje, da ne bo sposoben človek šele v poznih letih prihajal aem. ko ni imel prilike, da bi ae bil (al svo-Hh starejših tovarišev kaj nau- e Priznam, da nieo to najuaod-uejša vprašanja. Tu imamo tudi važnejši' reči, o katerih je treba govoriti. , Kdvu naših predlogov je bil sle deči; * V 74. «členku predlagamo, da ae namesto zahteve, da polagajo narodni poelanci prisego, spre j-me zaobljuba. Gospodje, če bi bi-li konaekventi, bi sprejeli ta a-mandraa, ker ete »prejeli v tej ustavi stavek, ki ga sedaj negirate. V nekem drugem oddelku, in sicer v 12. članku pravite "Garantira so »vdbuda vere in ve* sti Uživanje državljanskih in političnih pravic je neodvisno od svobod» vere. . . Nihče ni dolian javno izpovedovati svojega ver skega prepričanja. . . Nihče ni dolžan sodelovati pri verosakou-skiii aktih. , . račun . . • kolikor dološa zakon za osebe, ki so podložne očetovski, varuški ali vojaški oblaetL" Gospodje, mislim .da ni dvoma. da ne more biti dvoma, da je (.risega verozakonoki akt. Na eni etrani pravite, da je svoboda vere in vesti garantirana, in da nillče ni dolžan javno izpovedati hvojega verskega prepričanja, če ni podložen očetovski, tutor-aki aH vojaški oblasti. od poslancev pa zahtevate javuo izpovedovanje njihovega verekora prepričanja e priaego v religiozni o-bliki. Veste, da je to roganje. zakaj ljudi imate, ki ne verujejo, kar uči pravoslavna, ne kar uči katoliška, ne kar uči uuAame-daneka vera. poslanci ao, ki ne verujejo v Boga. vi pa zahtevate od njih — (Hedklic: (Dol z njim!) — če hočete "dol z njim', tedaj morate to zsadaali v ustavo, ne pa df imamo svobodo vere in vesti — vi pa zahtevate od poslancev, kar velja sicer le za lju-di, podložne očetovski, varuški ali vojaški oblasti. Če torej hočete, da bo ta od-atavdk veljal In da ne bo ves svet videl, da sauašate v ustavo ne-kaj, v kar sami ne verjamete, da zanašate v u*t*vo nekaj, kar v isti ustavi negirate, tedaj mora-te zavroči to prisego, brez Obzira na to. kakšno vsebino ji aploh dajete. Ne vem, sekaj bi moralo biti to prav v naši državi. Dovolj je drugili držav, ki uiso propadle, četudi uleo Imele podobnih priseg. Pri nas pat Neprenehoma se tukaj govori o vsakovrstnih svo-bodah. o enekoetlb, aH v skupščini, ki naj zeatopa voljo naro- da, ki naj dela za interese tega aveta, iu ki nima a tistim, kar je nad oblaki ali kaj vem kje. kadar ae zemlja obrne, hočete kar prvi dan, ko se zbornica snide .nekak ino religiozno demonstracijo. Te daj vsaj ne govorite, da lino na predni. ne recite, de imamo pogum. da gremo naprej, dokler nimate toliko potrtima, da bi odložili brezpomembno tradicijo, s katero ae amešino pred vacni svetom. (Valerijan Pribičevič: V Ameriki mora' iti predaeduik vsa ko nedeljo v cerkev.) Gospodje, če hočete iz vseh dežel pobrpti vee. kar je v njih reakcionarnega. vse, kar je v ujih neumnega, in spraviti v našo ustavo, tedaj ni dvoma, da ne bi bilo težko na previti iz nie monstrum. Prav gospod Valerijan Pribičevič je eden rzmed tiirtih. ki se ne liodo nikdar pozivali na to, kar je v drugfl» dežel ali dobrega, ampak če iztakue kje kakšno neumnost, jo hitro «prezentira naši skupščini. (Val. Pribičevič: Mi »tvarja mo napredno ustavo.) Gospod Valerijan če. smatrate, da je to napredno, bo tfreba iti še za neko Jfrko atoletij nazaj ill poglodati. če ne najdemo še kakšno abminl iiont. ki bi j» mogli spraviti v na šo ustavo. — A % Goapodje, za prehodne nared-be. ki so tudi s -tem oddelkom v stiku, smo podali predlog, ki se glasi: "Narodni poslanci bodo na skupščinski seji pred predsedni kom sknttene položili ofeljnfee. da se bodo v svojem poslaniškem delu ravnali po ustavi, da bodo ščitili pravice naroda in edinst vo države po svojem najboljšem znanju in prepričanju." (Med klici: To je dobro. )Mi*lim. da to povsem zadostovalo, zakaj poslanik se itak ne voli -za kuj drugega, >kokor da varuje pravi ice naroda, in interese naroda, med katere »pada narodno e^iu-atvo eo ipeo. Drugič pa pomeni •zaobljuba vpričo vse zbornice in pred predsednikom ua ^vaak nu-čin toliko, kolikor prisega na Boga, v katerega mnogi ne veru Portinfarjevo pomlajenje. spini stbin kb18tan. . CM« Zorko je čakal, čudno se mu je zdelo, da dobi prav za slovo o£ polkiiua tak alučaj, in ni ae mogel ubraniti <4>&jtika, da je tudi tukaj Ha ta ali oni način priaadot. Zanimivo m bilo izvedeti, Če imajo tudi drugi ljudje take čutke; vsaj ncvrtloga bi bilo dobro vprašati. Napoaled bi ae dala stvar Še nekoliko razlagati. Če je res človeštvo večji in višji organizem ,ki ga v njegovi o-not nosi i le zeto ne vidimo, ker so usše oČŠ nezadostne in ker del ne obsefe celote, je še mogoče, da se razpletajo po tem velikem bitju nem nevidni živel, ki rasngftgjo ugodne in neugodne oličut-ke po vsem velikem telesu, . . Vrata so se odprla; spremljan od justičnega pD/utka, ju vstupil iukulpat. Zorko ga je pogledal In osupnil je. Mrzlično ga je pretreslo t»o vsem livotu In po arčnem živcu je hitela Inten-zlvua bolečina sem In tja. sem iu tja. Pa ni ve-del. ml kod izvira. Navdaja! ga je strah pred ne-znano grozo, katero ui mogoče odvrniti. Pa tudi njegov klieut je atal in ga čuduo gbdal. Mil je lep fant simpatičnega, inteligentnega obraze. Lice mu je bilo bledo, a najbržc je hibi to le po»ledicn razburjenosti ob zločinu lil zatmru. Pod nosom so se mu komaj aaznamovali pr\i brki. (>d nosa proti očem pa ao bile neke čud-» tte poteae, ki so motile splošni prikupljlvi laraa: labko m» označevale eiuizeiu. lajjko jm tudi bolest prezgodaj ontgrclcga človeka. Nekaj časa sts s»- gledala. V Zorkovih očeh je gorelo mučno, neaigurno vprašanje.Vaplant* tevalo je in pojemalo. Mladeuičev pogled je bil izurva radoveden. 1'otem se je temnil bolj iu Isdi iu nekaj grosečega je leglo vanj. Naenkrat ae jo zgodilo nekaj povaein nepričakovanega. Hitrega koraka Je mladi zločince pristopil, bliakema dvignil roko In udaril bi bil odvetnika v obrat, da ga ni straŠotk zadnji hip t tako silo Hiinll V rebrn da je mUetvl do stene. Zorko je bil rešen strahu, le neiamcrua o-»oplost mu ¿0 jemala aap<» Strešnik se ie sadri nad sločineem in ga bolel ukleuitl. Zorko je pre-t »reč i 1 to. Nekaj a» je /tratilo, minila je groza toiavestnoati, "Hodite!" jo dejal a\oiemii namenjenemu klientu. (tla* mu je bil odločen, ca vendar prija-aen. in kakor da j« dobival tudi iti čar. ki mu je itnilegel mladenič, le v tUiui *vojo mo« , j^ e-mehlal» njrgov po»l«"«l r,U t n, kaj otroškega. Rr-del je in v komični *n.lr.M. uritiakal dUui na kolena, pa pogledata! «1*] um ««oje roke, rdaj na odvetnika. Zorko ae je «ibri.il k »t nhliku: "pustite naju »ania' I' •mmiti m> nu.rau» t n.Jsdim »nofcm Ksdhi gotova. Ir i»oiio. i.im "IIommmI dokl.ii >i,|.|i ,if lu,^. j če ti| ga postavili »a mrrl« " /"Ali pa vsaj da ne bi Imel prostih rok — razbojnik." sedal». "Zame se ne bojte! Zdaj ml nc stori ničesar, odgovornost prevzamem sani." i i Pogledal je mladeniča. * w ' "Ko, povejte sami! Kajneda bode mirni t" Zločinec ga je hvele&io pogledal: "Tudi če »ue vklenete, se nc bom branil.' ln resnični ga je rdečica oblila ob tejh bo- "Ui pojdite brez skrbi," je Zorko dejal-stražniku. Ta je aelutiral iu odšel. Zorko si je primaknil stol*, sedel in se zajedaj v mladeniča. Bilo j«1 vendar čudno. Nikdar še ni inogel videti tega fsuta iu vendar je bilo na njegovem obrazu, zlesti pa v njegovih očeh nekaj tako znunega, da je po sili moral premišljati, kani uaj to dene. Vprašujoče in nemirne oči eo bcasle pa sobi in včesi so se uprle v steno, kakor da jo morejo prodreti. Odkod pozna te radovedne poglede?. .. Po. zna jih. Ali od kodi - "Mladi moš," je napoaled nagovoril moril-«a. "potrudite se zdaj, da ml poveatc resnico. To je trško in lahko — kakor vzamete. Če mi ve rja» mete. Vam bo lahko. To pa mi morate verjeti 'i še zaradi tega, ker mi veleva dolžuost, da ščitim svojega klieuts, ki ga bodo napadali drugi, tudi po svoji dolšnoati. Če pa se vam »di preveč, da bi verjeli, ne smete pozabiti, da aem Človek, torej željan uspeha, ki pa bo tem večji, čim bolje s» ml posreči vaša obramba. Hočete mi H za-upati t" "Hočem," je tiho odgovoril aločinee. "Trrej čiato reanicol Pripovedovali jo bo-ste le meni in kerbi fa druge, ostane pri meni ka-kur v grobu. Če ee kaj amotite. popravite sami. Ni mara se vam bo zaoddo, «la morate kakšno reč plenšati. omiliti i še vam uide taka neresnim, sešite nassj. pa povejte po pravici." "Povem, gogpod doktor. A kje uaj začneuiT* "Kjer mislite, da je potrebno. Cc poveste kaj malega preveč, ne bo n«errče. Zdaj je moj Čas dolofeu za yas. Če poveste premalo, vsa vprašam." Mladenič je nagnil glavo in ae zamialil. Potem j» dejal: "Zgodaj hi morel začeti." "Teti. »»olje," je odgovoril Jeserakl. Fant se je zopet umialil. Polagoma se*mu je čelo nsgubančilo. «»čl šo se mu atenmile. tila na vratu ae je napela Nenadoma ae je etreael in vstal. "Pastitc me od tod!*' je mučno saklleal. "Naj me zagovarja kdorkoli, ali pa nihče. VI ne I VI ne!" 0*4er se je Zorko pogledal "Kaj pa Vas obhajat To je nceinlsel ... No, sedite, ^a se umirite! Zdaj Še niste pred sodni-kom. Ž Vami govori moš, ki ne posabi. da se xa-teka k njemu človek, nesrečen človek, potrclieu opore in utehe . . . Popijte poširek vode, da mine raaburjenost . . . Taki». *. In zdaj govorite kakor s očetom '* ^JBMI ar je zdrsnil. \el»i časa Je poširal. ka-kor da a» Itojuje s jokom. Napoaled je dejal: "H tem ae pač pričenja moja povest, t »čet a jejo. In gospodje, če hočete, tla i maiiio priliko, da sprejmemo tsk predlog pri prehodnih naredili mu ne «mete sedaj zapirati |M»ti s tem, da določate prisego. Nadalje mislimo, da more parlament le tedaj zaalužiti hue narodu« skupšehie, če je suve-rtm. Četudi »te odglaaovali nače- 0 mouaridje, ne smete v praksi tega načela tako razširjati, da bi io<>gio tangi rati uajoMttovuejaa iua ve tifroda in »ku|)ščiue. v ka- leri so te pravic«' rcprezciitirane. To pomeni, da ao mora ta skup-iKiaa t^irati po tu»t:oiiu, Ua se aiiko »bere, kadar sunia hoče, de se ne more odjtajati, da se ue more z njo iMiatopati «drugače, ku-Kor sama sklepa. Ko smo «ovorl- 1 o republiki in <> prednosti repu-blikanskih načel i»n>d «monarhi-stičnimi, si- »»an» je odgovarjalo, la ni ta monarhija pravzaprav nič drugega, kakor republika, le da ima namesto predsednika dosmrtnega kralja. (Medklici: Ta ko je !tTako bi po sedanjih raz mergh *lultko bilo ponekod, če bi bil ta kralj res le prezkleut za tiste slavnostne prilike, brez ka terik sedanja družba še vesti naše«ali govori o političnih, goapodar-države, kaže nam tudi bOrzniJakih in socialnih vprašanjih. 'kurz našega denarja. Če m' opa žajo indranji resni strankamki lioji ,ki bi utegnili postati nevarni obstoju države, ali nevarne lomniikeeije (»plošna mobiliza-eijal, tujec ne investira, ne do-)avfja na kredit, nc daje poaojil, vrednost našega denarja na borzah pada. »P^ načinu, kako obravnavajo narodi taka svoja politič- raku vpra-W*dl dr pravnega in žavniško zrelost v javnih naato pajočih mož in novinarstva. Vsakdo kdor *a5 javnost sti kdor kritikuje napake v tem pogledu, bi moral podrejati osebni ali strankarski interes držav, n i m interesom ter imeti ved m. pred očmi nuišne «in . loto in se zavedati «voje <„|. nosti za cvci||j^al^o škodo nas proti celoti aodrfcvljauov; korist celote mu bodf vedno «lavui na-men! Draginja. "»i r-1*-t*. V*;* "'k • Konec. Urez napak nt nihče iu zmoti se lahko vsakdo, ampak ue je na ekuponiranem mestu, lažje napako prizna in popravi ob izključitvi javnosti kakor izpostavljen javnenm obdelovanju in blatenju, kajti v tem primeru poizkusi vse, de bi pred javnostjo dokazal, da je vendar pravilno mvnal. čeprav je aem prepričan o nasprotnem. T oje pač poteza samoljublja. katerega menda ni nihče popolnoma prost. Opozicija uatvarja tako pri svojih pristaših o državni upravi in državnem gospodarstvu sodim, ki je' v dejanskih razmetali trt utemeljena. Kadar pa pridejo prej oposieionalne stranke na krmilo, se prejšnje vladajoče stranke obnašajo enako in sugerirajo neugodno sodbo svojim pristašem. Če ae vlade par-krat menjajo, pride do tega. da imajo vsi državljani elabo mnenje o državnem goapodarstvu. Naša lastne, splošna, neugodna sodba o državni upravi in državnem gospodarstvu odseva potem iz našega tiska in govora. To zmanjšuje po eni atrani direktno naš u-gled in kredit v inozemstvu, po drugi strsni po ustvarja tako raz pololenje, »la državljani ne spi» ¿tujejo vlade in njenih odredb, kar lahko privede do motci i" lavnega reda in mira ter posred no tudi do zmanjšanja ugleda in kredita, če ne do še hujših i»> slediev Taki pojavi ao tem škod liivejši aa mlado državo, v kateri je le razumnejši del prebivalstva ia prepričanja trden in hre« »Migojen privrženec državne ideje in državnega reda. precejšen del pa omahljiv in doetopen vplivom, prevratnih elementov vaake sme domača sdbavila I r o. ne? NIŠ ui trel« " "«le li umrl t" (l*Ue prihodnjič) baz 773, OH j ban iii yokk oitt NA VELIKO VESELICO Z VINSKO TRGATVIJO katere priredi Društvo "DOBRI BRATJE" št. 88, S. N. P. J. v Moon Run, Pa.f dne 27 avguata, 1921 v i Slovenski dvorani. Začetek točno ob 7 uri zvečer. Vstopnina za moška 75c, in za ženske po 25c. Igrala bode iavratna godba, zabave dovolj za vso. Uljudno vabimo slavno občinstvo in vaa društva domače in bližnje okolice, da ae polnoštevilno vdeleže te zabave. Torej pridite vsi k zabavi dne 27 avgusta. Na svidenje vabi veaelifini odbor. Samo 10 dni velja ta ponudba mmmmmmammmmm mmmmm mmrnmmm rnmmmmJmmm m—mm wLmmmmmmmmmmmtmmmmm. kalifornijsko grozdje "Najbeljie »e trgu" CROZDJE ZA VINO—Najboljše, sladko, debelo grozdje v zabojih po 30 funtov, stane vsak saboj...................$4.50 MOftKATELO DlSECE GROZDJE — Najboljfte KalifornUko grozdje v 80 funtov zabojih, atane zaboj po............ 5.00 MAMMOTH WALNUTS—Debeli tanke lupine orht najbolši na trgu, 10 funtov v papirnatih zabojih, stsne pe.......... 8.50 ROZtNE Sladke bres petkov rosins, 30 funtov zaboj, stane 5.50 MI vam garantiramo vse gornje produkte, ds so najfinejše vrste in da jih bodete prejeli v dobrem stanju. Grozdje vam pošljemo po ekspresu, vse drugo pa na froht, ra-zun ako vi sami zahtevate drugače. Da vstrežemo našim naročnikom, mi vam pošljemo z vsakim naročilom 100 fUntov, SLADKOR—Cisti v 100 funtov taklju za................\ .$4.98 Izpolnite tu apodnji kupon in ga pošljite paro z vašim na-<* ročllom. Naročilu je priložiti denar. MI(l>tlnlMtH>MIHnUIIIMIIilHIMMHIHimMaMNIMIIIIlUI