vsak las ** p realko*- ^ HoUdan. PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote -YBAB XXIV IENJE "DOU-KflZIA" farmarji m«k, poliMnJenl —inijo na Rusijo. — »reonji Z* V krčih velikega pran-kovanja. — Nov val politlč- K zmedenosti city, Kaaa. - (FP) gilni padec cen pšenice ima ^e posledice na vee agrarni abiji zapad in tudi na deželo, (jijo se v splošnem prapa-u individualnih farmarjev, Jj'edelj«kih bank in v bizniški Ignaciji. ■^Huisaipi*" dolini, podpirala Bethlenovo vlado, ka-je izšla zmagovita iz zadnje molilne bitke, je naznanila, da bo podpirala tudi novo vlado. Pričakuje se, da bo izvriena samo ena izpremefab* v kabinetu. Finančnega ministra Alexan-der Wekerla bo nadomestil Jo-hann Teleazky. Grof Bethlen, ki ga v zadnjem času muči bolezen, je izjavil, da je ogrsks kriza končana fn da njegov vpliv v vladi ni več potreben. ■{; JT; • ' Bifford Mtehiik Noavtr-jmi podobi akciji Predsednik odklonil zahteve sa sklicanje Izrednega zasedanja kongresa. Organiziranje po-msinih akdj šlrom Amerike D. G~ K), svg.— Sprememba v ogrski vladi PromUcr Bethlen In člani njegovega kabineta demisijonlraU. Grofa Karolyiju poverjena na-lam, da sestavi novo vlado Budimpešta, 20. avg. — Grof Štefan Bethlen, ki je bil deset let premijer in člani njegovega kabineta so včeraj predložili demi-sijo, ki je bila sprejeta. Bethle-na bo nasledil grof Karoly i in sestavil novo vlado. ' | Xarolyi je naznanil, da bo obdržal portfelj »u na njega ministra, katerega je aprsjel v proš-lem decembru, kar pomeni, da bo Ogrska uravnavala svojo zunanjo politiko v tej mednarodni Po vsej missiBsipivai uotini, krizi v isti smeri kot prejšnja je iitnica Amerike, stoje far. vlada, ifji pred alternativo: aU naj Združena stranka, ki je vedno ruiijo plotove in se zdrvftijo kolektivnih farmah, po naJtpij je, ali bodo pa to storile a-time korporacije. Farmarji tudi slutijo, kar dokaaujejo rsve. ki so ae zadnje čase tiele med n>imi o spajanju v družne farme. Velike industrijske farme v nsasu, Oklahomi in Texasu, 10 se razvile v zadnjih letih, jub krizi uspevajo ln porivajo irmarje ob steno. Na splošno »te farme situirane na slabej-zemiji, ampak radi popolne ehanizacije in nizke, kapltall-cijc delajo dobiček kljub nižin cenam pšenice in drugim -idelkom, medtem ko indivi-islni farmarji kljub rodovitni zemlji propadajo. W. J. Čase iz Dalharta, Texas, oroan kot "koruzni kralj" A-grike, pravi, da je mali far-iar doigral, in to zlasti v drža-ih, kjer je cena zemlji visoka, ivno tako tudi davki, zemlja i nerodovitna. On meni, da fte 0 dolgo, ko bodo vsi gigvnl pri-elki zrasli na industrijskih irmah, katere bodo upravljali Ueiaiisti. lansko leto je on pridelal 10,000 bušljev koruze, letoa je 1 pa pridelal 150,000 bušljev. jegova farma obsega osem tiri akrov in je vložil v njo $82,-DO ali štiri dolarje na aker. PBen mali farmar, ki ima 160 320 akrov sveta, ne moro ookurirati s tako* ogromnim idjetjem radi veliko večjih Mov, ki jih ima na, aker po-»vko v. Radi cenene produkcije na orporacijskih farmah, ki se UKrte bolj in bolj z vsakim le-», «e tudi cena pšenici ne bo vignile na nekdanjo stopnjor l«ki "farmar", ki ima v Texa- ■ pfenično farmo obeegajoč 2,000 akrov, je nedavno rekel, * ni pričakovati, da bi oena fcnici fte kdaj dosegla 78 een-•v ia buAelj. Njegovi stroški, lUjučivH obresti na kApitallz*-U«. značali 24 centov na bu- medtem ko znaAajo stroikl JleKa farmarja od 50 centov ® enega dolarja na bušelj. ■"Farmar bo prlmoran proda- ■ •vojo zemljo ali pa se adru-I« » sosedi v Hvrho obdelovali v velikem obeegu," pravi ne-P dnevnik v Oklahoma Cltyju. "•ka «pr« memba bo imela JJdnoKti |n tudi svojo katera bo eventucino Uniformirala vso človeško kul-jjr'odstranjenjem farmar nivoja kulture bodo isgl t« vrednoti in poeledlca bo popolnoma nove civilist 0>f L^'1' te-h v,likih gospodarskih ki prinašajo kataetro-P vel,ki.m„ farmarjev, je val radlkaliama , L i rni popolnomi ■ j,- konfuzna JU situacijH P novi W m«« '-»Padu nalik prorij- potaru. Jr:,tk >J* >e. dal logičen, ekonom- I tako je tudi kon-Ipopullzem", ki ss farmarji na arednjem * vrli bo to gi ■*novl polftlčn "**nem zborovanju ■ Monte Neju, Ark.. » ruste, kjer sa bo AMERIŠKA VLA IA 0 REVIZIJI VOJNIH B0LG0« Izjava komiteja mednarodnih bankirjev ni uradnega značaja, pravi Washington. — NoVa konferenca v Londonu menoval Walter S. Gifforda, predsednika American Telephone 4 Telegraph Q>., in mu poveril nalogo, da organizira pomoto* akcije šlrom Zdruignlh držav, ki bodo skrbele ln nudile pomoč žrtvam Industrijske depresije ifi brezposelnosti. Predsednik je. naročil Giffor-du, naj mobilizira federalne, državne ter mestne agencije vseh vrst, da bodo prevzele aktivnosti pomožnih akcij pod njegovim vodstvom. V pismu Giffordu predsednik naglafta, da bo vlada nudila vso mogočo kooperacijo GiffordovI organizaciji. iFred C. Crozton bo ostal *e nadalje načelnik Hooverjevega komiteja za pobijanje brezposelnosti, ki pa bo le ilel večje organizacijo, katero bo sestavil Gifford. fr 'v^-TV Imenovanje ,Oiffordp se mp tra kot odgovor predsednika ^looverja na zahteve, da skliče izredno zasedanje kongresa, kateri naj bi razpravljal o problemu brezposelnosti in odobrH od-močne mere. ! Ia tega Je jasno, da je predsednik zavrgel sugestije, ki so mu jih predložili vplivni člani republikanske stranke, demokrati in profreatagl. Njegovo mnenje je, naj driave in mesU skr be sa brespoeelne, poleg tega pa pričakuje, da se bodo posamezniki velikodušno odzvali pozivom sa prispevke. A Hrvatski voditelj dospel v Chl- Chlcago, 20. avg.—Dr. Auguat Košutič, voditelj hrvatake kmetske stranke In gibanja i| neodvisnost. Je včeraj prispel v Chlcago, kjer bo študiral tukajšnje Institucij* in skušal vzbuditi zanimanje aa sabteve JtfVit-akega naroda, "ki ga zatira srbska diktatopa, katera Js na kr-mllu JugoSlovanake vlade." Igja-vfl Je. da le kompletna sprememba vladnega sistema v Jugoslaviji more sadovoljltl člane nje-strsnke. zbralo najmanj dsatttisoč fsr marjev pod vodstvom Coin Har vejrja, ki vidi panacejo v denar nt reformi — v Isdajanju srebrnega denarja, podržavljanju bank in odpravi obreetl. 20. avg. — 'The Dal-ly Herald", glasHo laboritske vlade, piše, da diplomati razpravljajo o motnosti novega Hooverjevega načrta glede revizije repa-racijskih plačil in redukcije vojnih dolgov. Ta načrt bo, kot piše labor It s ko glaaflo, objavljen v povembru ali decembru. Waahtagton, D. C., 20. avg. — Ameriška vlada je včeraj Izjavila, dji ne prevzame nikake od-« govornosti glede poročila, ki ga je objavil komitej mednarodnih bankirjev v Baslu in v katerem nagiaša, da ae morajo politični spori v Evropi izravnati in ustvariti podlaga za revidiranje pogodb o nemških reparacijah v svrho restavriranja svetovne prosperltete. Vladni uradniki so povdarDl, da komitej, kateremu načelu je Albert H. Wiggin, newyorškl bankir, je striktno komitej bankirjev ter radi tega ne more govoriti v imenu vla^e, pač pa je nam odgovoren za avoja poro-čHa. London, 20. avg. — Premijer MacDonald namerava v oktobru sklicati drugo mednarodno konferenco v Londonu, ki naj bi razpravljala o priporočilih komiteja mednarodnih bankirjev, katera o na stabiliziranj* financ potom podaljša-kredltov. Poročilo dalje na-da se na tej konferenci | o revidiranju reparacij in redukciji medzavozniških dolgov. Chicnto, Dln peUk, 21. avfuaU (Adfugt 21), Ml TSTCT3 8u liifT Zakulisna Igra ialtnl-ikih magaalov Zahteva le pretv zvišanje vosnlne Je sa znižanje plač Chlcago. — (FP) — Nikdo v čikaških vvelebizniških krogih ne pričakuje zvišanja prevoznih cen na železnicah in nikdo ni vznemirjen radi zaališavanj pred meddržavno trgovinsko koml- Izglede, da je zahteva za zvišanje voznine dobro preračunjen manever š strani Morganovih strategov, da vjamejo v past or-ganhirane železničarje. In o tej pasti so dobro poučeni vsi vele-bizniški krogi. 'Njihov namen Je, da se šelsa-ničarske unije Izrečejo za zviša-nje voznine, kar bi pomenilo, dar unije nehote priznajo, da so še-leznlce v finančni krizi. Ako bi šle unije na led, bodo magnatje zahtevali od železničarjev, da pristanejo na znižanje plač, češ, da so s zahtevo ga zvišanje voznine odprto prignali, da železnice ne morejo obratovati s ssdanjimi dohodki. Nato bi sledila splo*-na redukcija plač tudi v Ind atrljah, kjer do tega še nI prišlo. Petsto kubanskih rebelov vbitih Vladne čete pognale rebele v beg in aavzelp Gibam po enodnevni vroči bitki. Bombe in krogle Is topov razdejale meeto a 30,-000 prebivalci, i Vlada ukinila cenzuro nad voitmf s ImjiMa Havana, Kuba, 20. avg. — Poročila, ki ao dospela sem, ae glase, da je bilo petsto rebelov ubitih v veliki bitki v Gibari v provinci Oriente. Poročila ne omenjajo število vladnih vojakov, ki ao padli v boju, ki je trajal ves dan, a domneva se je, da je vell> ko. Vlada je koncentrirala svoje sile infanterije, kavalerlje, obrežne artilerije, 16. vojaških letal, pomorščake in krišarke, da zlomi odpor rebelov,rki ao ae pred dvema dnevoma Izkrcali v Gibari z dveh inozemskih ladij. Zadnja poročila Javljajo, da je bilo lepo pristaniško mesto Gibs-ra, ki iteje 30,000 prebivalcev, razdejano vsled eksplozij bomb, ki so jih metala fojaška letala, ln od krogel ls tofov, ko je vlada napela vae sile, da s učinkovitim sunkom satfe rebertno gibanje. V mestu je vladala silna panika, ko so prebivalci prosili sa premirje in opaaovalf, ko je ogenj nasprotujočih si Ml uničeval po-alopja. Veliko šteVllo žensk in o-trok je bilo ubitih in ranjenih, ko Je aktivnost ia obeh straneh naraščala in je mcpto pričelo goreti na več krajih, Vest o zmagi nad rebell je napravila veliko vešfclje v vladnih krogih v Havani, Hnjor Ibrahim Consuegra, načelnik časopisnega biroja v predsednikovi palači, je takoj dvignil cenzuro mul brzojavnimi in telefonskimi vestmi ter Časopisjem, It se mu je vi-4ela nadaljnja ko*reU nepotrebna, ko so prihajoča poročila javljala, da so rsbelne eile v vseh distriktih Kube poražene ali razpršene. Predsednik Machado, ld se še vedno mudi v provinci Santa Cla-ra, je ainočl sklical izredno sejo svojega kabineta, Po končanem posvetovanju je ponovno podaljšal svojo ponudbo, da vlrtda ne bo prosekutlrala rebelov, Izvzem-šl voditeljev, ako se bodo vrnili na svoje 'domove ln prenehali z aktivnostmi v prihodnjih 24 u-rah. SS i 'r»dni4ki la egravstlki MIT a. Lswedale Av% Offks ef PskUcsMceu CT; m geetk Lawadala Ave, STE V.—NUMBER borah proti črtanji vojnih boloov On zahteva raaorošltev Kvrope In revidiranje SMdnarodnih Pogodb - ^K 20. avg. - 8e- ldaho, nator William E. Borih je včeraj isjavll, da je pripravljen u-poštevati sahteve za črtanje vojnih dolgov, toda prej ae morajo evropake države izreči sa razorožitev in revidiranje mednarodnih mirovnih pogodb. Načelnik senatnega komiteja -ra zunanje zadeve je v s komentarju o poročilu W vega komiteja bankirjev da črtanje vojnih dolgov mora spremljati realen program ponovne rekonstrukcije Evropa v ekonomskem in političnem oalru. Ako se to ne zgodi, Je dajal Borah, bi evropsks driave ne bile nič na boljem ln ameriški farmarji ter tovarnarji, 'ki šalijo ponovno otvoritev Inosemakih tržišč, ne bi imeli nlkaklh koristi. "Dokler ne bodo mirovne po-goddbe revidirane", /o raNl Bo-rah, "bodo evropske državo nadaljevale s oboroževanjem. A-merilen je reducirala vojne dolgove evropskim državam v vsoti sedem milijard dolarjev v pričakovanju, da bo to počivalo ekonomske aktivnosti v Evropi, kar pa se ni zgodilo. Evropske drša-ve so porsblle dsnar za oboroše-vanje In situacija je poetajala od leta do leta mlzernejša." k Svilni delavci zmagujejo Pogodbo Je pa.-Tu je u-tonil pri kopanju sedemletni Wll-<^lan mladinskega Otvoritev UksAklh kteoglsdališč Chicago, 20. avg. — Lastniki kinogledališč, ki ao izprll filmske operatorje, so včeraj naznanili, da bodo otvoril! gledališča v petek vsHc svarilu mestnih oblasti, da ne morejo izdati v tem kratkem čaeu licenc operatorjem, kateri so bili importlrenl iz Mew Yorka. . Uradniki unije filmeklh operatorjev so nsnvali importlrsne e-perstorje ta sUvkokaze ln neznanih, da bodo nadaljevali s bo-jem do konca. _ Lesni delavci zaetavkali Seattle, Wash. — Lesni dsUv-ci na parnih žagah so zaaUv-kall, ker J4m je bila znižana mezda za deset odstotkov. Maksimalna plača je bila določena na $8.20 na dan Krog 700 delavcev je prizadetih. He Grebene, oddelka SNPJ'pri št. 107 in sin poznane alovensks darilne Jos. in Mary Grebene. Zapušča poleg žalujočih staršsv dva brata ln tri sestrs. Pokopan Je bil olvll-no na jugoslovanskem pokopališču v Bessemerju. I Is Yovngniowna, O—V Mil ton Jszeru Je utonila Ifcletna Danvina Petrič, rojena tu in hči znanega rojaka Johna Petriča bivšega čiksšana. Poleg žalujočega očeta zapušča brntn ln sestro. Pogrsbnl obrsd jo bil civilen in pokojnlca Je blU upepeljena v Clevelapdu, U Clevelanda.—Tukajšnja na-1 selblna Js dobila novega odvet, nika. Charles Lauachs j« nnredll Ispit .te dnL—V sosednjem Lo-rsinu sta dva naznanen napadla trgonea Louiaa Mihelčlšn in ga tako pretepla, da Je moral iti v bolnišnico. Cleveland, O. Zapo#snost v .sto industrijskih podjetjih je padla za 4.1^ v juliju, kot se glasi poročilo Clevelandake trgovske zbomiee. vvroča ekonomska krisa.' Ksr nI mogla torljskn vlada dobiti 911,000,000 posojila V potrsbovala Žrtvam kri-se, je bila podpora brezposelnim ukinjena. Nova Zslandija Je imela koncem Julija več kot sto tisoč brsaposelnih. Vlada Ja fto poprej snižala plača ln mesde gradnikom ln d* lavcem potom arbitražnega go- lil ^J^^iO^A O Prvo snlžanjs Js bilo ia dsset odstotkov, drugo ga dvajset ln potem spet sa deset, tako da ao bile mezde reducirane sa 40%, Rudarji, katerim so prej plačevali dnevno meudo, ao bili prisiljeni vsetl delo kot tribut Pogoji, katere so Jim naložili operatorji, ao taki, da rudarji, kolikor Jih Jo zaposlenih, ne saalu-šijo niti sa ŠIvljsnilM potrebščine. V več krajih ao iabruh-nlle jtavke. fte nikdar v zgodovini ni bil poloijkj delavcev v Novi Zelandiji tako obupsn kot Js sedaj. Htradanjg ln mlzerlja prevladujete vsepoveod, brezpoaelnoat narašča in revne družine ss lz-ganjš is stanovanj, ker ne morejo plačati stanarine. Jih po- ni v kupovanju delnlo. pred krotki« tdstM ne tla Mlse Bari—sllja, O. aeeb >e bile ebMIk. ipnnljn pripravlja drantlčn re proti klerikalce« | Madrid, 20. avg. — Mlguel Maurn, minister za notranje sadove, Je isjavll, da bo vlada izdala Jutri draetlčno naredbo proti aktivnostim katoliška cerkve. Minister ni pojaenll detajlov naredbo, toda dobro poučeni vladni krogi pravijo, da bo naredba na-perjena proti duhovščini, ki huj slu vernike, naj se upro določbam, ki JSftz vsebuje ustava ro-i»j bilke In katero so naperjeno proti katoličanom. Finančna krisa na Poljskem Varšava. — Nepokoj ss jo pričel širiti po vssj državi potem, ko Js vlada odrsdlla drostl čno mero, da ublaši finančno kriao. Večina mest Js suspen dirala plačevanje mesd uaiuž-bencem in kontroktorjem, dr tevaa gledališča, uključlvšl opero, Je vlada sa tvorila sa nedo-. ločen čas in poljske industrije 1 je objele pnpH \ vrednost hove-gakapitauzma za delavce - Jeklarski delavci Izgubili $21 500,000,iker ao kupUi "laat-nlnske" delnice. Napovedi Jeklarskih kraljev zatonlle New York. - (FP) - Kljub dnevnim optimističnim izjavam jeklarakih kraljev, v katerih napovedujejo konec krise in novo prosperiteto, Je jeklarska industrija popolnoma nema za ta hokus pokus. Namesto da bi bisnm Isboljšal, se kljub skoraj dveletnim preroškim pppev-kam bolj ln bolj pefrosa v stagnacijo. 8 kapitalističnega stališča je najbolje merilo boranl barometer o oenah delnic. Ako so osne delnloam visoke, aU vsaj atabU-ns, Je dešela — adrava. Tgku so sacotavljall ljudstvo tudi predsedniki ramih jeklarakih drušb lansko Isto ln tudi št zadnjo spomlad, 8 svojimi prerokbami so nekoliko utihnili, ko so v večji mori padle osne delnloam U. 8. Steel korporacije, Id je med najmočnejšimi podjetji v deželi. Začetkom avgusta t. 1. Je bila oena navadnim delnicam te kor-poracije $88.80, ali več kot polovico manj kot. lansko leto. Tem prerokbam so najbrž vo*. Isll tudi Jaklarakl delavci, želt-I ao postati "bogntr (h "solastniki" korporacije In ao tudi lansko leto podpisali nJim oAr merjeno število delnlo, Bodnj PA lahko premliljujojo, da pot do bogastva ni teko gladka ln da V Itlrih letih, od 1906 do 1888. Je 40,818 delavcev U. 8. Steel korporacije podpisalo navadnih delnic ali oommon stock, sa kašo plačali $58,400,000. Po tržnih cenah v začetku avguste ao bile delnlee vredne $81.800,-000, kar pomeni, da oo delavdi Izgubi J i vonj na papirju —> $sn,5oo,ooo. Prodajanja delnlo uslušben-cem jo sns flavnlh značilnosti ^novega" ', kapitalizma. Prod vojno ss to nI dogajalo. Povojni pa ao lanašll "novo demokracijo" s tem, da so kapitalisti Jo-' mali v sodeležnlKvo tudi delav-oo ln v nekaterih olučajih Javnih naprav — elektrika in plin — tudi odjemalce. To se jo Iskasalo m bolj ali manj uspešno sredstvo, o katerim-Jo |KNl jetnik dobil naklon je-noot svojih delsvcov, ki so po-I "solastniki" in "kaplteli-g lestovanjem nekaj dolnio. vni delničarji ao ao o tem pa bolj utrdili v kontroli podjet-j ksr čimveč maMh delničar-, jev Ima podjetje, tembolj so kontrolne delnice rantresoBO Radi tega kontrolirajo mnoga korporacije skupine ali PA PO-samssniki, ki imajo komaj deset do dvajset prooentov delnic. Delsvse-delnlČar na te goveda ne polaga nobene važnosti. Dokler so eene delnicam plesala kviško, ss Je "solMtniir U. 8. Steel korporacije — alt katerokoli druge — počutil kot največji milijonar. Sedaj, ko je bres dela ali pa dela komaj par dni v tednu In ob znižani plači, Je v največjih slučajih primo-ran delnlos prodati ln končati svojo "kapitalistično" kariero. Pri tem seveda Isfubl polovico ali pa še vol svojega teško pri slu lenega denarja Delnice, sa katere so kapitalisti prejeli visoke cane, kupujejo sedaj fl-načnlkl po nizkih cenah. Vae te pomeni, da bodo bogatini prišli iz te krize šs bogatejši, delavci pa revnejši. 8 to krizo Je tudi zaključeno prvo poglavje "novega" kapite-llzma, ksr pa ne bo Izpamrtova-lo tistih — vsej ne vseh ki so nsjbolj udarjeni od povojne "demokracijo." o n PROSVETA P R O 8 uzmuru TUZ riDOLAVm V Mineaburgu Ovguat^f «r*itanice hvaleinč. Enaka Baroni premoga flokajo Usti poročajo, da so m magnatje mrkega premoga obrnili na federalno vlado sa pomoč. Magnatjs tožijo, da so na robu bankrota in zda! bi bili zadovoljni, če bi svetna vlada kupila premogovnika ali postavila nekako kontrolo nad njimi. Podrobnosti niso znane. Dalje nl znano, kf ko je to ponudbo sprejel inženir Hoover, ki je\odločen nssprotnik vaškega javnega obratovanja ali nadsorovsnja industrij. Razume ss, ds bi operatorji rovov rsdi videli, če bi jim kdo plačal visoko ceno za njihova zavožena podjetja. Dokler podjetje dobro nese, mora ostati nedotakljiva privatna last in vssks misel o nacionalizaciji je prokletf — ko pa začne sveta privatna last propsdatl, je Javna last do-brodožla, ako plača izgubo lastniku. Staro dejstvo js že, ds so smerižki baroni premoge ncle največji izkorižčevalci delsvstvs na Um kontinentu, temveč tudi najslsbžl upravitelji in gospodsrji msd vsemi lastniki smori-žkib privstnih Industrij. Aaarhljs v premo-govni industriji je notorlčns vse zadnje deeet-letje. Dansžnjs spložns kriza je to anarhijo le povečala in obenem je potlsnlls rudsrje v največjo bedo. Ponudba, če je resnična, ni resna. Kar baroni premoga hočejo in kar bi jim Hoover-jeva administracija najbrž dala, nl nacionall-zscijs vovov, temveč subvencioniranje bankro-tirsne industrije. Operatorji bl prej dobili podporo od vlade kakor rudarji. Kadar ras pride vpašanje frodržavljenje industrij ns dnevni red, bodo v WsshingtonU drugačni ljudjs kot so Hoover, Mellon ln osts-Is mumije. 8 premogovniki vred morajo biti nacionalizirani tudi oljni vroloi,, elektrarne, železnice, sploh vse; ker služi produkciji kuri-vs in gonilne sile ter distribuciji teh dobrin ; premog ssm ne bl nič salegel ljudstvu. Cena teh Industrij mora bitk^dočena po vrednosti zs bodočnost, ne po vradnosti iz preteklosti. Dalje morajo Imeti rudsrjt ln ostali delavci besedo v upravi. Delsvd, ki izgube delo sa Čass reorganizacije In konsolidacije vseh teh industrij. morajo prejemstl federalno podporo toliko čsss, ds dobe drugo delo, če staregs ne bo več. To je edini način režltve tegs problema. Vsskdo pa lahko vs, da ss magnstje premoge s Hooverjem vred nsjmsaj ogrevsjo ss ta način. Magnatje hočejo Imeti kož in hružke. Doakova inkvizicija Wickershamova komisljs, sestavljena Is ssmth konservstlvcev, ki je nažla na pravosodnem in kasenskem sistemu Združenih drŽav ns kupe madežev barbarstvs, js v svojsm poročilu ožlgossls tudi metode de ps rt men ta sa delo, kateremu načeluje Willlam Doak. Metode ee tičejo deportiranja tujerodnih delavcev. Iz poročila* je razvidno, da je Doak uvedel metode barbarske Inkvislalje Is srednjsga veka pri teroriziran ju in dapavtiranju tujerodcev. Preisksve eb privatne, aretiranim osebam Je odrečene pravica zagovornika, izpraševanja ss sučejo okoli sssebnlh verovanj In osebne morale ki ns stotine delsvcev je nssllno Izgnanih lz Ameriko pod pretveso, ds so "neverni slo-člncl". Med temi Je seveds mnogo takih, ki so bili aktivni v delavskih organizacijah la stav-kah in ki ao navadno obtoženi "komunistične propagande". Wkkershsmovs komisljs zlasti obsoja de-portlranje Inosemcev v dežele njihovega rojstva, v katerih jih čaka gotove smrt. Omenjen je slučaj nekega Italijana, protlfsžlsta, kote-rsga hoče department sa delo po vss j sili deportiran naravnost v Italijo, dasl dobro ve, da čaka Italijana tamkaj smrtna kasen. Do-klor je bil Dsvis tajnik delevekega depsrtmen-U. Je bilo drportirancem dovoljeno, da so st «emi Izvolili detelo. e katero hočejo Iti, eko niso hoteli iti v rojatno deželo. Tako ne primer js več komunistov odžlo v Rusijo. 8edanJI tajnik Desk pa nalašč vztraja, da je deportacija amrtns kasen kot poroča Wickerahsmovs ko-miatjs. V drugem alučaju Jo Doak odredil depor-tacijo dvajsetih tujerodnih delsvcev, ki nteo hotali delsti sa oaemnajet dolerjev na teden In ao sestavka I i sa večjo mesdo. Vss to se sliši, kakor da so se vrailt Psi-merjevl časi tik Izza vojne, ko so v Washlngto-nu trepetali pred revolucijo la ko eo ss celo »vezni sodniki zgražali nad terorjem, ki ga je izvajal Justlčnl tajnik Palmer (WTIsonov de-mokrat). Palmer je is pozabljen Tako bo tn. di D^skl H arvrood. W. Vs. — Pokaj je stajo gnezdo ekebanje. Lokalni premogokop Koetanova drn*e je svo(ečasao last premogokopne dnrf^ va dražba lestve v hNfttaš to* rove, v Ohlo okraju J( . rovov. Razmere v tukkjžnjem rovu so bile že tako slabe, da je bilo nesnoeno. Tehtnisa.je bila tako qlabe, da so dobili plačano samo polovico naloženegs premogs. Izkoriščanja na vseh koncih in krajih, preroofpsrji ps morajo sam; nositi v rovu opora, prage in tračnice, dasi bi to morali vrttti družbi ni delavci. Poleg tega pa je treba opraviti še mnpgo takosvanega mrtvega dela. Ponekod pa M pehajo polne kare premoga ven, prav kot muki, družba pa je z vsakim dnem l>ogatejša» Tisti, ki vss to bogaatvo u-atvarja, ne more niti svojs družine pošteno preživeti, ampak mora hoditi v mesta prosjsčit. b tega lahko pač vsak čltatelj vidi, kakšno življenje ima danes premogar, če ni orgSfniairan. Ker nismo mogli ved prenaŠatl priganjanja ter izkoriščanja, smo • . -Vg'-r'- . . Na piket smo hodili več lmt mesee dnl, a seda) nara jf to, zabranjeno in mnago članov od* obeh unij je bilo fts aretiranih. V Proaveti z dne 6. avgusta eem čRal, kako je radarjem Lewls zapovodal, naj sa vrnsJo takoj aa delo, ali pa bedo izgubili dalo in bodo isobčsai ia organiaa-eije. Dragi čitatalji, ali ni to živ dokaa, da Lewis dela roka v roki e pramogokopnimi bsro-nlTl Jsvnosti jo tudi snano, da je v teku stavka v Penni, Ohiju Itd., toda Lewia nl nikjer pozval premogsrjev na stavko, podpisal' pa Je v nettatprih krajih pogodbo a operatorji za nižjo mesdo. V Morgsntoamu so na-primsr pred stavko tiremogtivji dobili 380 ss tono premoga; sedaj pa le 30c. Stično se je zgodilo po drugih krajih. V Bellairu, O., se predatavko prejemali 28c od toaa, sedaj pa la f Prsmogarji, sotrpini, obrnite Levrlsu hrbet in tako tudi Ho-watu ter ee pridnMa N MU. Nikar seje ns bojte, četudi nasprotniki govore, da je komunistična^ rdeča. Naj le bo, samo da sastopd nafte interaee, pa bo magari hudičeva. (Naj do stavim še to, da Ima tttkaj UMW of A evojega lokalnega predsednika, ki je obenem tudi kompa-nijekl nožni čuvaj. Dragi čltata-tel j i, kaj porečete nato?) ■ Joka talec. Član držtva |B ftNPJ in lekala št. 8f KMU. | ftmrt mladega liana HI ump C*ropa, Pa*—Dne 8. a v-gus^e takaj utoni 8-letni Stanko Kos, sinček rojaka Fraa-ka Koča, ko se Js s tovarišsm istih let nahajal pri bllftnji vo-dl. Dael mu )e tovarn Mirko Rehar svetoval, naj Aiksr ae gvs v vodo, ja 8tanko skočil vanjo ln čes par minut je utonil. Mirko Je proell dva večje renta v bližini, naj redita 8tanka s sU se bala, nakar ja Mirto brž it* kol po Stankovega očeta, k\- je hitel na Hee mesta, da prepreM ncs-ečr». s jO bilo Ae prepozno. Skočil je v vode In lake I £ Vsak si lahko predatavlja. kakšno žalost je občutilo mate rino srce, ko so jih prinesli nje nega ljubljenca mrtvega domov, ki ga je jodva pred eno uro k lepo očedila in preoblekla kot Je navada ob 'sobotah. Pokojni Stanko Kos je bil član mladin skega oddelka SNPJ la član JSKJ. Pogreba sta ae udeležili obe društvi z. zastavama. Tako lepega pogreba v naši naaelbtai Še ai biku Hvale gre obema društvoma, poeebno še zato, ker eo prišli tako daleč na potreb, ka kor tudi sorodnikom Tomsžin h Robinzona. Pokojni Stanko počiva v Sons villu, Ps. "Življenja tvojega na črt, velike upe, pade, prekrižala je britka smrt, ki jemlje tud' mlade." Bodi mu lahka rodna zemlja, staršem pa naše globoko sožalje! • -M. ■ Ivanke Rehar. Vae Hho . . . Greeneboro, Ps—Vse je tiho. nihče se ne oglasi. Morda, še obirajo pečeno gos, ki je bila oh ljubljena nam delavcem še fetu 1928. Da, Hoover je mOž na me sto. Obljubiti in dati-^o je preveč. Delavci so se uprli suženjstvu pri Polsnd družbi, ki je zaprla preinogorov in odgnala Vse jam ske konje na fsrmo, češ, le štrajkajte, se boete že nsveličali. Prišli so orgsnizstorjl od National Miners unije in so narsdili dvs pohoda na Oilnut Hill, upajoč dobiti ondotne premogarje, pa so imeli neko pogodbo z tfe odvisno unijo. Kakšna unija je to, ve vsak, ker za 4 tone naloženegs premogs plsča 90c. Seveda ni tehtnioe, ker je nihče ne zahteva. Razatrellvo in drugo plača premogar. Kompanij »ki šiht je 18.60 in 94. Dne 8. julija pa je bil narejen zopet .pohod iz Moffeta na Oilnut Hill po Nstionsl uniji, Pohod je bil miren, dokler ni prišel šerif in njegovi pomsgači a nsmenom, da rasbljejo sbod. 1x4111 so se najprej onega, ki je nosil ameriško zastavo. Poboj* niki so zshtevall, da ss jim izn*, či zastava. Ker ni šlo s lepe, so se poslužUi sile. Eden gs je udaril od zadaj po glavi, da se jo zgrudil na tla, a sastava je bila že v njegovih rokah, potem jo je Žerif zagrabil, lastnik pa se je oklenil okoli drogs že s nogami tako, da če je vzdignil sestavo, je moral še Isstnlka z njo. Potem se je šerif uprl še o koleni prelomil drog. Tako je šerif odnesel zastavo, premaganemu pa je oetaft drog. 8!ed!le so are* taci je osmih, med njimi tudi dveh žensk, ki ps sU bili izpu* ščeni čez por dni. Nosltelj za-stave pa je še v ssporu s pre- pohod na Wes* Co., št. 4 In 8 na Matrerfin Clyde Pet Tisoč jih je korakalo neeeč za- rttave, pa jih nihče ni motil. Dne 2. avgusta pa je bil sklican shod * Mapletownu. Shod je Ml Sklican z namenom, da se organizirajo VSi tukajšnji premogarji. Shoda pa se niso udeležili, kskor se Je pričakovalo. Strah pred z gubo dela, kdor ga še ima. Ako ga izgubi, ga težko dobi. Kom-panijskih vohunov kar mrgOli; nobenemu ne more človek več zaupati. Ako se shajaš s kom-i»aniji sovražnim delavcem, si v nevarnosti, da dele zgubiš. Kaj tele na take shode hodit, ki io boljševiški! Ker stoprocentneži pravijo, da oni hočejo staro unijo,^ns "boljševiške," to Jo NMU. Vse kaže, da bo boj bud.( Ludje, ki to opazujejo in so bili' med Lewisovci in so jih pustili, pripovedujejo, da se oborožuje UMW of America. Proti komu? To ve vsak, da Lewis ne bo na-stopH z orožjem proti magnetom, ampak nastopil bo proti National uniji. Ko pa jih vprašaš, kaj je boljševik in kaj hočejo, pa ne vedo odgovora. Cud-no pa jefjb, nje so Lewisovi organizatorji, da jih ni, ko pa pridejo "boljševiki", potem pa pridejo mešat ter razkladat kaj so: "Mi iiismo "fornerji", mi smo Amerikanci Mi nočemo, da bi "fornerji" K ronali Ameriko. Evropejci so priplavali sem kot race. Morali bi jih pognati na- zaj od koder so prišli." Take govore čujemo po shodih UMW. Kaj ne, lepo bratstvo! AU ni izkoriščan Amerikanec kot "hun-ky"? Da, oba enako. Pred par meeecl je hodil tod neki krojač. # Rekel je, da je doma z Loža pri Rakeku. Pobiral je "naročila" za obleke. Ce je dobil veliko "naročil", mi ni znano, vem le, da je naročil hlače neki rojak, pa do danes ni nazaj ne dveh dolarjev ne hlač. Mogoče Je "zgubil" naslov, da ne ve kam poslati, ali pa obira tudi on pečeno gosko. (Pozdravljam /ise zavedno delavstvo ši-rom Unije, posebej pa Še France« fcinkovec V Breezy Hillu, Kans., da se bo tudi ona kaj o-glasila.) r * vsota v roka Unija sa civilne svo. bodščlne, de Vaa sadevs pred sodnika Johaaa Pečjak. Poročilo o piknika VVaukegan, No. Chlca#>, 111.— 2enski zadružni odsek je priredil dne 2«. julija svoj prVl piknik. Ker vsako društvo ali klub rabi denar, tako je tudi ta odsek morsl na kakšen način priti do njega. Na tem pikniku Je bil doaežcn lep uapeh ln čisti prebitek znaša nad |80. Na obrazih peeetni-kov se je brala aadovoljnost, kajti poleg sence pod košatim hrastom so dobili vsega dovolj za želodih po najnlšji ceni. Da pa je bilo mogoče znižati oene, ee razume, da je odsek dobil veliko jestvin zastonj od kompanij. Posebno pa ao se odlikovali Anton 2agsr, slovenski pek, Marvsn's Bkkery in Whi. Bott, ki so poleg lepih dsrov tudi pose tili naš piknik. No smemo poT sabitl, da je dP vseh darovanih Jestvin največ pripomogel naš hvala tudi članki Mary Lukan čič, Id je podarila lep dar za de tfiškb tekmo. W Nikakor pa ne moremo, da ne bi oronili naših mož in fantov, rojeni v Jugoslaviji, ki so nam nudiH obflo zabave v igri indoor basebaH Neverjetno je, da M možje (in nekateri še precej okorni) mogli premagati mlade in čvrste fanta—in to že< drugič. Na tem pikifiku smo priredili tudi našihi otrokom *e posebne sabavo š tem, da se jim je dalo nekaj igrač zastonj. Pa ee je slišalo nekaj opazk, "kam bo klub z denarjem" in "kam ga bo zabil." Ta denar se bo rabil le za khibove stvari, to je sa plačevanje dvorane za ob-državanje sej, za izobrazbo in agitacijo zadružništva. V slučaju razpuste tega kluba pa vsa klubova imovina pripade sadruž-zvezi^—Odbor. Se malo odgovora Yakon, Pa. — V 186. številki Prosvete z dne 11. avgusta sem čital dopis iz te naeelbine, v katerem se namiguje, da eem jas dotienemu dopisniku priporočal Smithe pri zadnjih predsedniških volitvah, češ, da nam bo on dal pijačo. To ni res, res pa je, da sem bil proti Smlthu in Hoover ju. Morda pa je sam glasoval za demokrate, kajti na soc. volilni knjigi on ni omenjen, kar mi lahko potrdijo vsi, ki so z menoj imens šteli. Itssnica jc, kar semi v mojem prvem dopisu trdil, da ni vseh 17 glasovhic naših, slovenskih pa je polovica od teh ali še več. Ni treba, da bi tukaj imena navajal, ker morda ne bi prizadetim sodrugom ugajalo. Glede pijače pa rečem le to, da gre menda njemu bolj "po glavi" kot meni, vsekakor pa je to privatna zadeva vsakega posameznika. Z "agitacijo", da se v javnosti bobna o privatnih stvs-reh, pač ne bomo prišli daleč. Dobro mi je znano, da Je on Član soc. kluba in se mi zdi neumestno, da se v javnosti hvali, ker mene prav nič ne zanimajo njegove privatne sadeve. Pričakujemo pa, da nas pusti v miru. Ako bi bili tako nazsdnjsški kot se nas skuša prikasatl, ne bi i-meli Štirih delavskih podpornih društev v naselbini. Poleg tega pa se neprestano borimo, da bodo postsle jsčje in v še večjo korist nsm vsem. Naš dopisovslec pa . ni član nobene teh organizacij. Upam, da bo s tem konec tega preplrčka, kajti jaz mu ne bom več odgovarjal v Prosvetl, ker je škoda čass^in pa fte bolj prostora v našem dnevpiku, ki se lshko porabi zA bolj koristne stvsri, ne za osebne prepire, kakršne je on pričel. Končno pa a-pelirsm na tukajšnje rojake, da se zavzamemo in organiziramo političen klub, da pokažemo dopisniku, da niamo nobeni nazad-njaki.—Rudolf FradeL Papeževa enciklika na reiet» eejšnjlmi poškodbami. Stvar ja< poelovodja Math Ogrin, ki tudi veliko deluje, da bi se naš avgusta pa pri- družni odsek rasvll v močno ss- družno postojanko. Za kar smo močni, da kontrolirajo mnogo mest v tri! državi kakor na jugu je tekstilna industzS glavna, od katere zavisi eksistenca stotisoS rih delavcev in njihovih družin. p0lit3 prevladujejo demokratje na jugu in v mno|a! mestih Msesachusettsa — na jugu protesta* tovski demokratje in v Jdassachu8ett.su k3 liški demokratje. Ali je kaj razlike med aB jimi z ozirom na postopanje z delavci? Več zadnjih dasolletij beleži hude boje» massachusettski tekstilni industriji, 'v^ magnatov tekstilne induetrije je protesUnto«. ske Vere, ampak katoližki kapitalisti imaj, tudi svoj kapital investiran tu. Redno se dogaja, da katoliški demokratje vladajo v dotič-nlh občinah. Velika masa delavcev je katofi. ške vere in ti delavci so se že mnogokrat ud* ležili stavke. In zgodilo se je ponovno in ponovno, di so katoliški mestni uradniki zapovedah kat* liikim policajem, naj pretepajo katoliške sta* kar je hi zlomijo itrajk v interesu protesta* tovekik lattnikov induetrije l Razbili so d* lavcem shode, metali jih v zapor in 'drugi* bruiaino postopali s njimi, namreč — katolik župani in katoliški policaji s katoliškimi d« lavcJ. Vera ni štela nič v teh boiih. Razreda antagonizem, ki ga omenja Papež Pij, je naj krilil vse druge obzirnosti. V J Zdaj se pa ozrimo na jug, kjer vladajo pw testsntovski demokratje in kjer se redno p« javljajo enaki boji v tekstilni industriji. Al je tam kaj razlike? Nobene. Protestanti m čelu občin in v policijski službi vsak čas p n tepajo protestantovake delavce, ki se drzne> stavkati v uporu proti izkoriščanju po prs testantovskih lastnikih tekstilne industrije. Ve ra ne šteje nifi kakor ne šteje pri katoliški delodajalcih in oblastnikih. B/^ Se er Zgled z juta. V Elizabethu, Tenn. So velike tovsme, ki so last katoliškega Nem ca. Mestni oblastniki v tem mestu so pa pro testsiiti in delavci v tovarnah so tudi proti stanti. Nekateri teh delavcev so se med voji bojevali proti Nemcem. Ob zadnji veliki stav ki v teh tovarnah pa so protestantovski mests uradniki terorizirali protestantovake delavce \ interesu nemJhega katoliškega magnata! Vi ra nI igrala nobene vlogo. > . . To se pa ne dogaja samo v Ameriki. Nt šteto zgledov imamo tudi ia drugih dežel, k dokazujejo, da LoonoVa endkiika pred ttiri desetimi leti ni učinkovala človeško na kapita liste in oblsstnike katoRške vera. (Daljs prihodajtč.) V-V<1 , , i- ->1 i i iii*" zatonu V zadnjem čaau je izšla kopica brošur ii knjig, ki močno napadajo stvaritelje paito analistične teorije prof. dr. Freuda. Napada jo ga zaradi njegovih naukov, Češ, da so ssk pomanjkljivi in pravijo, da gre slava Freudos psihoanalize h koncu. Med drugimi obravaa vata Freudove kompleksa Albrecht Frieaš Isender Iz Freiburga v Breisgsu in Siegfri* Placzek is Berlina. Prvi ostro križizirs P»«x> analitično zdravljenje, drugi pravi, ds ji Freudova metoda Sgrešena in selo nevarna bd nikom. Temeljni nauk prof. Freuda pravi, ds s sanje ispolnltev želje. ' Ni ga, M ne bi ss n« v življenja primerilo, de je kdajkoli v podaj vesti Isrfnil kakšno misel Is mešganov. T< • "pregnane" miali zahtevajo svoj dsvek in i* Majo barvo ter dajejo vsebino našim ssnjaa Fralknrškl profesor Alfred Heche ps izpod* ja Freudovo trditev, da človek prežene nepn jetne doživljaje v podzavest, odkoder ae m vračajo V drugi. strašnejM obHki. Njef«" stalfIN M da doba "izrinjeni" doživljaji ko* kratno podobo v maščevanju, prepiru, besnosti, reeignaciji aH spovedi. Ko so as J ta način isvihrall, izgabe življensko moč it )>< nl več. T<* kar imenuje Freud tipičen ni proces, nl nič dmgegs, kakor ^rsni>ot ševnegd življenja. Freudova hipoteza da aa stajaje živčne mošnje In bolesni jm podlagi » rinjenih doživljajev, ja sgrsšens. Kar «matrt utemeljitej paihoeaaHSe aa normalen p^vjf samo izjemna prikaasa. M0e prof. Hoche, "da so dnevno zdravi moije P^ oeaK doživljaj kot jo a. pr. bila bHka na iS"* ni hres posledic sa svoje duševno življenje " sdl naravnost smešno, da ee poloti prid. ^ ne šsaake psihoza sato, ker al kot deklicii* adrala. ko jo ja vltfpnil evak v močo k ^ mradi takšnih doAivljajev stoli, mu m tr«" šele aholetl, ker jo bil bolan la poprej. v^tem pomenu, da je bU samo nagnjen h ^ Napadi ns Frattds so vsasmirili pr Javo okoheo, ki še raavira v prilog utemeUaj Ija psihoanaliz, Na edložit^. kdo bo zmajF v tem boju. t* bo treba* nekoliko pocaks* AVGUSTA. Svetovni eter Sovjetsko časopisje vsemirja \esti iz Jugoslavije iin, ki j?a je pripravljale ia nad svojim delavstvom, vršen. Sestradanemu de-cu je družba položila nož nt. Tisoči radarjev in delati iena in otrok je pre-»* hujii lakoti in pomanj- icin He je dogodil. Nihče od tonih zaščitnikov reda in i ni črhnil niti beaede. Po-i mirno in javno se ubija ti-ljudi. še neizvežban, s Lidija S4jfwlku: r w< p"1* ,11 'i. r, riOSVET* VIRINEJA Za Pro—to pmMd Mih Klopčič t Tinto prvo noč po Anjutkinem odhodu Je legla Virka »kupuj ž njim »pet Tako neien je bil z njo. da ae je Vlrka čudila. Celo Vaajka ni znal tako pazljivo in tako svojevrstno delati nelepo reč na tako lep način. Pavel je nI božal z besedami. S strastnim vzdihom je dejal samo: "Ti moja ljubica r In tako je ravnal t njo. kot bi bila njegova prava, zaanubena in naproiena iena, ki leži pri njem kot pri prvem moškem, ne pa razvpita, razuzdana fantka. Virka je bile vzradoKena in zmedena hkrati, vendar je zmedenost prekrila radoat. In od tega dne dalje se je čutila, kot de je polna krivde. Bilo ji je. kot bi aa na akrivaj odela v tujo obleko. Ce opazijo ljudje, ji bodo strgali obleko s teless, jo ozmerjali in oplju-vali. Zato se je zdelo, kot bi med Pavlom in VI;ko vedno nekaj bilo. Nekega dne se je od jeze napila kot nekoč. V svoji pijanosti je kričala dolgo v noč: "Kaj vihal teko visoko svoj nos pred vsemi ljudmi, kot bi bil sam car? MUHI nemara, da ne vidim tega? TI mislil pač, de sem bpgve kako vesela, da me imel pri sebi? Gnusi se ml tvoj rilec s zevihenim nosom ln vse tvoje nelno početje. Ju^ri grem! Ne morem te videti več." Pavel je mirno pdpel eeoj pes ln jI lsgro- zil: > "Molči, sicer to pretepom kot pse. 8lebo mi postane, čt vidim lenako pijano; Jas kratko in malo tega ne prenesem 1 Leel na peč ln ne. čenčaj več! Ko as streznil, ae pogovoriva. Mogoče te sam vrlem Čez prag." Ni dvignil svojsga glasu, toda govoril Je strogo in odločno. Njuni pogledi so ss srečslL Njegove svetle oči so ss zmračile. Niso ss za-iskrile v strasti, kakor Virkina, marveč so odre-venele In izgubile ves blesk... In Virka Je prva poverila oči. Zjutraj Je dolgo čaaa mučno oklevala, hotele je proč, e Je potem vendarle ostala. Pavel pe Je kot zmerom govoril I njo o stvareh, o katerih je bilo peč trsba govoriti. In prihodnjo noč je Virke prvič Jokala na kme-- tovlh ramenih. "Saj seme ne vem, kako naj livim s teboj. — Ce bi bilo teko, kot Je idej, bi ti reda umivala noge in popila vodo. liveti s teboj in ml je hudo, tedaj bi ti najrajši sbelsls, da le ne bi videla tebe." Odgovoril Je tiho: "Le niker učenosti ln ne delaj neumnosti. Zlvi, kot pač živiš. Opravljaj tvoj posel, skrbi sa moje otroke In miši! tUdI name. Teko, edaj bi rad apel. Dovolj bšeOd! Se nikoli nisem Imel toliko opraviti s kako lenako. Spi zdaj I" In tako sta torej ilvele skupaj, na videz rss sloino, ps vendar ne docela enodušno. Dolgih pogovorov ni bpo%»ed njima. Poeebno ponoči ne. Pri poljabtjiinju je bil strasten ln nošen, s bsssdsml ps je bil skop. Danes ste, lešeč drug ob drugam, dolgo govorila. In sicer Pavel vsč kot Virka. Pripovedoval je o mestu In o carju vse slebe vesti, ki Jih je bil svefel. Pripovedoval Je o vsem svojem iivljenju, pripovedoval o tem, sekaj js teiko človeško iivljenje za siromake in ponižane na zemlji Is poeebno trdo. Govorila sta o kmetih. Vlrka je posluiala njegovo besede, kot bi bile pesem v njej bližnjem, sorodnem, ps vendsr tujem jeslku. Zvok besed Je Je ganil, besed pa ni rasumela vseh. Zato Je hotele slišati še vsč, ds bi rssumsla besede. Podnevi pa Je spet malo govoril I njo. Potem ee Je odpeljal v meeto In ostal tem cele dve tedne. V meetu je ssprsvll vee. In morala ata prodati ovco. ki sta jo bile komej kupila. Virko je jezilo, e sl mu nI upale toge povedati. Sej ni bi- la njegova iena, marveč samo začasno najeta gospodinja! Naj počne, kar hoče. Spet je bilo, kol bi ee še bolj oddaljila drug drugemu. Po pomladi je bilo ljudstvo iposleoo na nov način. Vsšks zborovanja so imenovali zdaj "mitinge", stari "mir", vaško občino — "sodruge" ali tudi •'državljane". Bilo Je mnogo novih besed, novih radi nenavadnosti njihovega zvoka. Koiljale eo kot ielezo: Inetruk clje, resolucije, ustavotvorna zborovanja. Spočetka so ae kmetje radi sestajali in razgrajali od navdušenje. Potem jih je to utrudilo. Zdaj so bile volitve, potem kongresi, dočlm Je zemlja ukazovalno zahtevale, da se kmet pripravi na setev. Polagoma eo začeli zborovanja zanemarjati. Pa tudi izpremenllo se v resnici ni prav nič, če ne vštejt-mo volitev v različne urade Blago v prodajalnah ob progi se Je še podražile. Stvari, ki jih kmet nujno potrebuje, Je bilo še manj na prodaj, fcebljev ni bilo v vsej okolici, In sol se Je podražila- Posestvs so ostala ista: nekateri eo imeli vsega v izobilju, drugi so imeli zdo malo ali pe sploh ničesar, dobro razpo-pri vratih je za vpil: •Dober e*er, Uubček!" -'Končno dfagec!" Pavel je poljubil rožnati nosek svoje žene. "Kako lepo Je vendar doma," Je vzdihnll očarano. "Kje »i Pe Ml*" Je vpre-šala Mia fttno. "Pomisli, ko sem stopil i* hiše, je prišel najin | prijatelj Peter okoli ogia. Vzel me Je e sabo v klub, kjer sem i igral karte — kakor, ti... Rom saaWv«N »tU.: ftitstaa sivka rvfftiN f^1"* *"v je *v"4 'r . ■ Bila Je pomlad, dražeča pomlad. Cesto Je eedel v pogovpru z dekletom, v širokem vrtu ** hišo. Divje* rastoče raatlinje je I omamljalo a evojim. vonjem. Nobena pomlad ni bila lepša od te. In dvakrat-emamjjivejša je bila ona, kadar /e neopažena pela ob | zatonu, ko ee jo hi|e pogrezala v mrak, (■■■■ I JI Je bil ao bili ■■ , . . ■■ duše. Toda nihče nI mogel vide-| ti, kaj ae jeodogajalo v njej, kako bolestno je občutila ozkoto saen Shaw uredi "Saj to tudi niso Rodinova dela," Je odgovoril Shaw;"to Je napravil Michelangelo!" Dobrota toplic Tašča brzojavl svojemu zetu iz Karlovih varov: V dveh mesecih izgubila pol svoje teže. Kako dolgo naj ostanem?" ZOBOZDRAVI i,Z0t. 'Se dva meseca," ji brzojavi >Y avo Bernard ke pri nekem velikem llštu. V tej evoj i elužbl je morel brati nešteto knjig in flel rasnih pisateljev. w____„ . ,#ruj< govorov niso poslušen jI Begunci iz berek in siromaki iz zpodnje Aglrovke so se vsak praznik shajali pri ko-veČnici, ne da bi se bili poprej domenili. Dol go časa so nespretno in zsmolklo godrnjali In govorili; o razdelitvi zemljo, o bogatih kmetih S Velikimi poeeetvJl in o teto* da ao siromaki v drugih krajih vsaj zen^o vzeli velepoeeetni kom. Tu pa nleo storili ničeear ln ničeeer dosegli! Celo domačij s okrožnega predstojnika se niso smsli dotakniti. Zaetražlll so jo. Za- _ čeli eo gledati Pavla S ušlo ve postrani, dasi | m«. I ^ »JU,ovlh. Bo- h?L ^ tarovernl, eo prihajali k nje- ., _ ... .. „uu< <« +.V/> ««<___ Pri neki gatejšl kmetje, etaroverni, eo prihajali k nJemu spoštljivo Ur ga Skušali 'pridobiti Bil je ahujšan, obraz mu je zbledel ln Jezen ee je vračal domov. Z Virko je govoril skozi zobe ln do otrok je bil neprijaaan. Neko nedeljo je vstal zelo zgodaj, sklical je vaške fantallne in jih rasposlsl, naj skličajo kmete na sboro-vanje: "Ns odnehajte prej, dokler ne pojdejo z doma. Povejte jim, da Jim bo Pavel sporočil nekaj selo vašnega." (Dalje prthsiaJH.) Pavel je prineeel elabo voljo domov. Posli niso III, kakor bi človek hotel te a namelčencl se js bilo treba jeziti. Teko je sto-pil brez pozdrava y evoJo udobno sobo, se spustil težko v naslanjač In sa jo poglobil v večer-nik. Svoji mičnl, mali Aenkl ni privoščil niti pogleda. Kje naj IH človek iztrasel svoj srd, če ne dome. Gospa Mia. ki Je bila še na pol vstala, da bi mu prineela čaj. je Spet sedla. Takšnega vedenj* ras nI treba mirno pošre-ti. Sklenila Je, da bo molčala. A za četrtjo ure molke Jo je sa-tn«.premagovanja pustilo na cedilu. Prej nego bi m človek zardel. ja bil še prepir tu. Beae-**Uim slove, plAite navedite eteri in novi Naši zastopniki ao vd At veni tajniki In dragi saafc ki, pri katerih lahko plsčsis hi«Naročnina se eslo Isto ji I to ae pol Uta pa $3.00. SNPJ doplečejo $4 M t m pol letafS.40. Za meeto Chicego ln Ckee leto $7 JO, pel leta $3.75, ■ ne $6.30. Ze Evropo stane sz H $4.60, za vee leto pa $9.01 Tednik stene ss Evropo H Člani doplačajo aamo Sle Mladinski List stane a Isto $1.20. Naročnino lahko toči pošljete na naelov: Upravniitvo "PROSVE 2657 S. Lewndele Ave* stvu je bil po opojne Breadna s sedanjim. jO šene k rečico in . no od mesta do ptič pevec, ki m je bil Isgubtl v je menfi, da je i kroje le eaallš*) nje uličnem hrupu, v veaallh in peto "Ne rasuemm, kako moreš ko-šare ceneje prodajati kekor Jas. Saj tudi Jaa krade« vrbove ve- jtosr "E, vidiš, jaa pa kar košara 8PU6JBMABU v ttskmuo obrt spadajoča dela * -•"« if i v'1BSf\ ^ 11 jt i.-jt t • 4 ' r \ .k jgj Jt iA '.;y « :■> * V , ij TUu toMU ca tm^Im in tkod^ rititai*, iafiiilM, knjiga koUdv-K toUka Itd. j dorvnakam, hiratakam, atoraikam, bBum, namikem, angledkem j^dkn lo drugih VODSTVO TISKARNE AESI.IEA MA ČLANSTVO 8.N.PJ-DA TBKOVINB NAROČA V SVOJI TISKARNI JU pojasnile 9sje utjsfis delo prvt vrsta. 8. N. P. J. PRINTERV fMfTA^ftl wf TAM Sl DOBI KA ^EUO ttJDI VSA USTMENA POJASNICA ffi'\ .