PROLETAREC JE DEAVSK1 LIST ZA MISLECE ČITATELJE
PR01ETAREC
Official Organ Yugo»lav Federation, S. P. - - Gladilo Jugoal>van»ke Socialistične Zvez«
GLASILO PROSVETNE MATICE
J. S. Z.
RUSIJA MED "AGRESORJI". — NEMŠKA ARMADA OB BELGIJI IN NIZOZEMSKI. — ŠVEDSKA V STRAHU PRED ZAHTEVAMI MOSKVE. — VADUANJE ZA RUMUNIJO
Iz Finske poročajo, da ko so prišli zastopniki finske republika v drugič v Moskvo, da po-slusi jo zahteve sovjetske vlade za "vzajemno pomoč", je govoril skoro ves čas Josef Stalin, njegov premier in vnanji komisar Molotov pa je /večinoma molčal, dasi je zgovoren človek, Stalin pa molčeč.
Nova Stalinova politika
Stalin je Fincem na svoj mire način pojasnil nrčelo, da je pravica na strani onega, ki je močnejSi. Ruija je ogromna. A Finska je na tako strategičnem kraju, da lahko ogroža varnost Leningrada in interese Sovjetske Unije na Baltiškem morju. Finska je bila do padca cariz-ma prav radi tega del Rusije. Zdaj je samostojna in Stalin ji ne želi vzeti ničesar, razen da .se Finska sporazumno, kakor so se tri baltiške državice, odloči za skupno obrambo s Sovjetsko Unijo. V ta namen mora seveda dovoliti, da sovjetske čete zasedejo najvažnejše finske strategije točke, da finski otoki pridejo v varstvo Rusije, in da se strategična finska pristanišča prepusti v oblast ruski vojni mornarici. Vse drugo lahko ostane kot je.
P od jarmi jen je brez vojne
Zastopniki Finske so odgovorili. da bi to v praksi ne pomenilo nič drugega kot to, da je Finska spet postala del ruskega državnega in mil i taristič nega sistema. Ne bi vzelo dolgo, ko bi postala tudi politično in ekonomsko to, kar so druge ta-kozvane avtonomne sovjetske republike. Ministri, katerim bi vlada v Moskvi več ne zaupala, bi bili "likvidirani", kot so bili člani avtonomne sovjetske republike Karelije, ki je po narodnosti finska, kakor so bili
nezanesljivi člani vlade azijskih avtonomnih republik, U-krajine itd. Stalin je govoril, Finci so ugovarjali, Molotov je rekel ksj le mimogrede. Finci so se vrnili v svoje glavno mesto, da se posvetujejo znova z ostalimi ministri, narod pa je v strahu za svojo svobodo. Pod Rusijo si nikakor ne želi, pa naj bo taka ali taka. Toda kaj morejo trije milijoni proti državi 180 milijonov ljudi! Vseeno, pripravljeni ?o braniti svojo neodvisnost, ako Stalin ne popusti niti v končnih pogojih.
Zaradi težav, ki jih je Rusija povzročila Finski, in vsled nove** položaja na Raltiku, je zavela skrb za bodočnost tudi nad Švedsko. Ta dežela je ena najkulturnejših in ekonomsko najboljše situiranih držav na svotu. Od nikogar ne zahteva ničesar nego želi in hoče živeti v miru z vsemi deželami. Toda preobrat v Stalinovi vnanji politiki je spravil Švedsko prvič po dolgih desetletjih v nevarnost za svojo neodvisnost. Nihče na Švedskem ne drugje ne ve, kaj namerava storiti ta aH oni diktator jutri. Švedi in drugi vedo le, da je Stalin zavrgel svojo prejšnjo vnanjo politiko, ki jo je vodil v njegovem imenu prejšnji komisar vnanjih zadev Maksim Litvinov in se pridružil "agresorjem".
Vse male dežele v opasnosti
Ne le Švedska in Finska, tudi Norvežka, Danska Nizozemska in Belgija so v nevarnosti, slednji dve pred Hitlerjem. Kar se tiče baltiških državic Estcnije, Latve in Utvinske, so samostojnost izgubile s s prej e-momo pogodbe z Rusijo za vzajemno pomoč. Zdaj so protek-torat Sovjetske Unije in s ča-
(Nadaljevanje na 5. strani.)
ST. — NO. 1677. »	* ii.	.h ,	> "" CHICAGO, ILL., 1. NOVEMBRA (November 1), 1939.	P-MUk* W~Jd, 2301 S.. LmuUU Ar..	L2TO.-VOL. XXXIV.
DIES SNUJE NAPAD NA USTAVNE PRAVICE
Temna doba za bodočnost malih dežel v Evropi
DOMA
DOGODKOV PO SVETU
Hitler vesel sovjetske pomoči
Dočim »« ? krili« n«praii«k*ma
hvalijo « pomoJjo, ki jo nudi Rusija Nemčiji, * Moskvi nUo tako odkriti. Svoj« sodelovanju f Hitlerjem Mo-zakriva z propagando proti 1 im-
perialitični ?«JaT, ki jo rodita Francija in Anglija.
Kako u toani »rosi »ta diktatorja r Berlinu in Maukri, dokasuto slučaj amsriikoga tovornega paraika "Clly of Flint". Nemftka rajna ladja ga ja Atlantiku, ka ju kil na poti s to-'oiom e Anglija, ustavila in ga pro-glasil« sa sraj plan. Kar ai mogla s njim preko Atlaatika direktno r kako r, mik« pristaniMe. ki jik klokira •ifleika vojna »omarica, ja nemika Pt.sdka rodila ugrabljeni paruik da-ke na teror ia (a privedla v sovjetsko pristanišča Murmansk, kamor jo prod angleškimi ladjami ubeial aa Poli ii Now Yorka tudi aoiatki pot-»»ki parnik Bremen Rusija ja a Nemčijo "kooperirala", dovolila na Pamiku potrebna paprarila, ga aalo->il* • kurirom ia ga iarotila nasaj ••mtkl posadki. A morilka rlada ja P^testirala pri raski vladi, savoda uspeha,
Drug slučaj, ki dokasuio aavo«*-'••t •cvjetske vnanjo politiko na H t-tretji rajk, ja agraianjo so-*j*tskega časopisja rad ameriškim •'"•tom, ker jo r ameriški nevtral-•"»•tni postav« odpraril določbo, ki je prepovedovala prodajsnje municija ln «»gik sličnib sredstev e vajna ra-pl-tenim dele lam. Roosevelt s >daj ^»munistlčna propaganda proglaša sa
'glavnega hujskača v ameriški vajni stranki".
v Berlinu se te dni mudi rolika sovjetska trgovska komisija, ki šteja 45 veičakov rasnik oddelkor sovjetske vlad«, da sa posvetuje • nemško vlado, kako iimprej isboljšati prometa« srese in trgavino med Nemčijo ia Rusijo.
Nacijska propaganda pravi, da bo ta ruska pomoč v blag«, sirovinah in ftivilih uničila efektivaost angleško klokada, ki preprečuje dovos potrebščin v nemški Inki Bremen in Hsn-bui g.
Na Škotskem v Angliji, kjer
je mnogo premogovnikov, je bilo v eksploziji v rovu bli«u Dunfermline dne ?8. okt. ubitih 34 njdarjev. Sličnih nesrcJ je bilo zadnje čase precej tudi v Aziji. Oziroma, take katastrofe so stalen pojav. Delavci *o v nevarnosti za svoja življenja — posebno Če delajo pod zemljo, tudi če ni vojne.
Zveza učiteljev v New Yorku (The Teachers' Allianee of Ne vv Vork Cfty) zahteva, da se naj v šolskih poslopjih in pod avspiciio šol (v kolegijih in vseučiliščih) nikar ne dovoli nikakih privilegijev Uniji dijakov (Študent'* Union), češ, da fe pod komunističnim vplivom. To ne bo n:č pomagalo, kajti ko hitro komunisti izgube vpliv in privilegije pod enim imenom. se "razpuste" in znova združijo pod kako drugo označbo.
o
Harrv Rrdges. načelnik unije pomorski delavcev na zapadli, je vedno predmet napadov. "Je komunist, zato se ga naj droortira." zahtevajo Darntfke in druff korporacije. On trdi. da ni. Navihani uredniki kapitalističnih listov pa ta slučaj izrabljajo, če*, glejte, komunist, ki ni niti državljan te dežele, pa lahko ovira in u-jtnja sabotažo v vsi ameriški paroplovbi! Ali bi mu to dovolila Rusija? Ali Nemčija in Italija? Te vrste propaganda vleče. neglede. ali je Bridges res bolj služabnik kominteme kakor pa svoje unije, za katero se je veliko boril, če iskreno ali ne, o tem še ni dokazov.
Kongresnik Diet zahteva, da zvezna vlada uvede sodno postopanje proti odbornikom Lige za mir in demokracijo (preje liga proti fašizmu in vojni), ker se niso oznanili "za agente tuje vlade", kakor zahteva zakon. Dies trdi, da svojo taktiko uravnavajo od početka po ukazih iz Moskve. Ligin odbor to
taji, češ, morda prej, a zdaj ne. To je slab izgovor.
Federalna vlada je v Chicagu uvedla preiskavo, da dože-ne, koliko je tu "radikalnih skupin", ki delujejo "neameriško". Ampak nikjer ni nikake določne definacije, kaj so "neameriške aktivnosti" in kaj a-meriške. Na primer, stavke so označevane že od nekdaj kot "neameriške aktivnosti", enako tudi socialistično politično gibanje.
Zvezni senat se je zameril vsled odprave prepovedi za prodajanje naše municije v vojno zapletenim deželam ne samo Nemčiji nego tudi Rusiji, časopisje v Moskvi je sklep a-meriškega senata proglasilo za zmago *vojne stranke" v korist "imperialistične vejne". V Berlinu so pisali bolj vzdržno.
William Sentner, organizator unije CIO med delavci Maytag Washing Maehine Co. v Iowi, je bil obsojen na $2,500 globe na podlagi zakona proti "kriminalnemu sindikalizmu". Poroti je bil predstavljen za komunističnega hujskača in prfkucuha. Mož je priznal, da je član komunistične stranke, pa je zadostovalo, četudi ne bi ničesar drugega zakrivil. Vrh-tega je menda Žid, kar v današnjih dneh človeka tudi o-bremenjuje. |
Italiji je dne 24...oktobra praznovala 17 obletnico svojega fašizma. Mussolini je obljubljal še večji napredek svoji deželi, a običajnega grmenja ni bilo. Uglušilo ga je bobnenje osi Moskva-Berlin.
Čehi so dne 28. oktobra praznovali 21. obletnico ustanovitve ivoje republike. Lani so bila ,taka slavja po čehoslovaškem še organizirana, a zdaj pa so imela le demonstrativni značaj. Naciji nočejo demonstracij pro-|ti sebi, ipa so več tisoč Čehov vsled tega zaprli in štirje — bržkone več, so bili ubiti.
Prireditev kluba št. 1 JSZ prošlo nedeljo sijajno uspela v vsakem oziru
Minulo nedeljo je klub št. 1 v Chicagu vprizoril Gogoljevo komedijo v treh dejanjih, "Ženitev", ki je pripravila polno dvorano občinstva v tako dobro voljo, da je zabava po predstavi trajala skoro do polnoči.
Priredba je bila uspešna v vsakem oziru. Torej tudi v gmotnem.
Predstava prošlo nedeljo Ln zanimanje zanjo je dokaz, da klub lahko svoje aktivnosti na tem polju spet obnovi v nekdanji meri, kajti občinstvo je željno take zabave.
Ta igra bo ponovljena v VVaukeganu v nedeljo 19. novembra.
Norman Thomas bo govoril v Chicagu
V	soboto 11. novembra, torej na dan obletnice premirja (Ar-mistice Day) bo govoril v Chicagu Norman Thomas. Shod, na katerem bo servirana tudi večerja, se bo vršil v Normandy House, 800 No. Michigan Ave. Prireja ga soc. stranka čikaške-ga okraja. Predmet Thomaso-ve/a govora bo "Armistice Day and New War". Predsednik shoda bo Maynard C. Krueger.
Priprave za konferenco Prosvetne matice in klubov J. S. Z.
V	nedeljo 19. novembra bo v W*ukegami konferenca Prosvetne matice in klubov JSZ. Prične se ob 9:80 dopoldne. Popoldne bo v korist konferenčne organizacije v veliki dvorani Slov. nar. doma vprizorjena komedija "Ženitev", po predstavi pa bo plesna in prosta zabava.
RAZLIKA V POLITIKI SLOVAKOV V AMERIKI IN NA SLOVAŠKEM
Slabo za bolnike
V Nemčiji so bile izdane kru-Sne karte tudi za bolnike. Vsa-I ke vrste pacijentom je po njih določeno, koliko smejo dobiti na teden kruha, koliko jajc. mesa, sočivja, rib itd. Pore i je so tako nizko odmerjene, da se marsikdo vsled pičle hrane ne bo nikdar več vrnil Živ ali zdrav iz bolnišnice.
KAMPANJA PROTI AKTIVNOSTIM KOMUNISTOV DOBRO SREDSTVO ZA OČRNJEVANJE UNIJ C.1.0.
VSE RADIKALNE DELAVSKE ORGANIZACIJE IN UNIJE V NEVARNOSTI. — ROOSEVELT IN KONGRESNIK DIES V SPORU. — ZAHTEVA ZA PERSEKUTIRANJE "RDEČKARJEV"
Prejšnji teden je imela v Chicagu konvencijo Slovaška narodna sveža. V nji so zastopane slovaške svobodomiselne, protestantske in tudi nekatere katoliške organizacije. Obsodile so hitlerizem in sklenile boriti se za obnovitev čehoslovaške republike. Izrekle eo svojo solidarnost s Čehi in brzojavno »pozdravile bivšega predsednika njihove republike Edvarda Beneša v Angliji.
Par tednov pred to konvencijo se je vršila na Slovaškem konferenca zastopnikov Tisove "narodne" stranke, ki je edina stranka v deželi. Druge po zatrte. Monsignor dr. Tiso, "voditelj in osvoboditelj slovaškega
naroda", je poročal o svoji politiki. "Slovaška je zdaj neločljivo zvezana z Nemdjo, ki je za**itnica naše svobode," je dejal Tiso. "Tako bo ostalo za zmirom. Bilo je pošteno in pravilno, da so se naši polki borili skupno z nemškimi iproti Poljski, ki je s svojimi provokaci-jami ogrožala varnost nam in Nemčiji."
Monsignor Tiso je torej Hitlerjev služabnik kakor je bil, ko je šel v Berlin izdajati svobodno čehoslovaško republiko. Slovaki tam so nezadovoljni, a morajo reči. da jim je položaj, v katerem žive, kar všeč. Tukaj pa so svobodno izrazili, kaj mislijo o "voditelju" Tisi in njegovih izdajstvih.
Dnevniki v Italiji zdaj le na
štirih straneh
Od 9. seipt. t. 1. dalje izhajajo dnevniki v Italiji samo na 4. straneh, da se omeji potrošnja celuloze.
Osvobojevanje
Ko človek vsa poročila o o-svoboditvi in razdelitvi Poljske končno pretehta, vidi, da se je šlo le za za teritorije, oljne vrelce, rude, žita, živino ln take reči, čisto nič pa za svobodo in blaginjo prebivalstva.
Posledice vojne
Cene življenskih potrebščin v Angliji so se od 30. sept. do srede oktobra dvignile 10 odstotkov.
Povzročitelji krize očitajo izdatke za relif
Nobenega denarja ni "ekonomskim rojaliatom" žal bolj kot enega, i katerim se lajš* pomanjkanje v družinah brezposelnih in med drugimi revnimi 1 »ud m i. V svojih dnevnikih, na shodih in v radiu pišeio in kriče proti potratnoeti vlade, ki je zapravila ie ENAJST MILIJARD DOLARJEV sa relifne akcije. Nič pa ne povedo, da so oni pripravili ljudstvo ob veliko veliko več kot ob enajst milijard — bodisi na zaslužku, na zdravju, v rušenju družin, ki so
razpadle vsled brezposelnosti in bede in še več pa ker so jim upropastili domove in uničili prihranke.
Norčujejo se is WPA in is drrgih vladnih javnih del, dasi so bila do malega vsa konstruktivna. brezpcrelni pa so v njih zaslužili le do b-rih $50 do $93 na mesec. Toriji pa, ki kriče o f »pravi Hvosti vlade, se kopljejo v iscbilju. Oni, ki imajo rav-natcljske rlužbe v svojih kor-poracijah, se ne zadovoljujejo s plačami, ki znašajo manj kot
$100,000 n« leto, zato si pomagajo oni, ki imajo od $30,000 na leto, in drugi, ki prejemajo trikrat toliko, še s postranskimi viri, vse na račun onih, ki so v krizi največ izgubili.
Enajst milijard za relif je malo, v primeri r bedo, ki jo je
*ik ralo trpeti milijone ljudi in ni še pri kraju. Je malo v primeri z obupom, ki je zadomo-val v neštetih družinah delavcev In farmarjev. Je malo ob
nomirli, da milijoni, ki so iagu-bili delo ob pričetk« te krize,
ne bodo dobili več zaposlitve v privatnih obratih, ker so te med tem po*tarali in je mladih
I
j v izobilju.
Ekonomski rojalisti nimajo nikake pravice kričati proti po-troikom sa pomožne akcije. A vmdir kr?če, ker so vladajoči sloji Ce delavci in farmarji hočejo, lahko ta sloj odpravijo in s tem izgine tudi vzrok za relif. Kajti bogastva te deiele bodo potem služila v skupno debro.
Z razkrinkavanjem komunističnih spletk, njihovih financ, njihovih skokov iz ene taktike v drugo in njihovega službovanja vnanji politiki Moskve si je kongresnik Dies dobil v javnosti mnogo oglašanja in ugleda, posebno v krogih reakcionarnih "patriotičnih" organizacij, med Židi in drugimi nasprotniki hitlerizma pa tudi vsled njegovih pritiskov na nemški Bund in Bundovega predstavnika Kritza Kuhna.
Slaba stran preiskave
Diesova komisija za preiskovanje "neameriških aktivnosti" je spravila v javnost marsikaj dobrega, na primer delovanje agentov, ki spletkarijo v tej deželi edino v korist tujih diktatur, katere jih financirajo. Socialistom na primer je bilo to znano že prej, enako mnogim drugim, ki poznajo metode ko-minterne ter fašističnih skupin, ampak javnost se za to ni zanimala, pač pa se je začela šele ko je Dies dramatiziral svoja "odkritja" s patriotičnimi gesli.
V	prvi preiskavi je bil Diesov odsek v javnosti diskrediti-ran, ker je pokazal preočitno svoje sovraštvo ne le proti "rdečkarjem", nego tudi proti "new dealu", liberalcem, unijam itd. Namreč Dies in večina njegovega odseka.
V	drugi preiskavi, za katero mu je kongres dovolil nadaljno znatno vsoto, pa je svoj pravi namen zakril z razkrinkavanjem agentov tujih režimov.
Komunisti izgubili ugled
Diesov boj proti komunistom v prvi preiskavi ni dobil za-slombe v liberalni javnosti, druga pa je bila brezbrižna. Komunisti so takrat še paradi-raii s protifašističnimi gesli, se navduševali za vojno proti "a-gresorjem", slavili Roosevelta in njegov "new deal" in v volilnih bojih agitirali za demokratske kandidate. Rusija je bila tedaj smatrana za protifašistično deželo in njen vnanji
komisar Maksim Litvinov je bil odkrit na.*7protnik nacijev in fašizma.
Toda ko je Stalin Litvinova odslovil in sklenil pakt s Hitlerjem, je zavelo o Rusiji povsem drugačno mnenje, še bolj pa o komunistih, ker so svoja protifašistična gesla nadomestili z obrambo zveze z Nemčijo, opravičevali Hitlerjev vpad na Poljsko in začeli blatiti Anglijo in Francijo. To je služilo Diesu kakor nalašč, ker je s tem javnosti brez težave dokazal, da ni komunistična stranka v Zed. državah nič dmgega kakor dekla ukazov iz Moskve, ki jo na razne načine tudi financira.
Prilika za ščipanje unij CIO
V tem diskreditiranju komunistov je reakcija s sodelovanjem načelnika Diesa udarjala posebno po unijah CIO in njih-nih stavkah, češ, da jih vodijo komunisti, ki so se urinili v plačane službe v njih.
Kongresna komisija za dokaze o komunističnih intrigah, namenih in taktiki ni bila v zadregi, ker ji ni bilo treba drugega kakor da so časopisi citirali obdolžitve bivših komunistov — to je, bivših tajnikov komunistične stranke in drugih bivših plačanih funkcionarjev komunističnega gibanja, ki so udarjali po tistemu, kar so pred nekaj leti za denar, ki so jim ga prispevali pristaši tukaj in Sovjetska Rusija, sami počeli.
Bund postranskega pomena
Nacijski Bund in druge fašistične organizacije, katerih predstavniki so bili tudi pozvani pred komisijo, so bili sicer oglašani za agente tuje države, in poslanec Dies jih je včasi celo ostro kritiziral, toda njegov namen ni bil in ni danes boj proti fašizmu, pač pa proti "komunistom". Komunist ipo njegovem mnenju pa ni le tisti, ki je član Browderjeve stranke, ampak vsakdo, ki je v
(Nadaljevanje na 5. strani.)
VEČ NAROČNIKOV!
Prispevki v tiskovni sklad Proletarca ho potrebni, ako hočemo list vzdržati. Toda od take podpore bi bil Proletarec odvisen veliko manj, če inu pridobimo več naročnikov kakor jih ima. Omenili smo že na tem mestu, da jih je v desetih letih sedanje krize veliko izgubil, največ vsled brezposelnosti. A tudi smrt jih je nam prilično pobrala. Ostali so list pustili vsled brezbrižnosti.
Pred nami je torej glavni problem, kako v nadomestilo teh dobiti nove naročnike. Nedvomno bi Proletarec ugajal stotinam rojakov, ako bi se nanj naročili in ga čitali. Če jih želimo v naš krog, je treba poleg želje tudi agitacije. Vsakdo lahko pomaga v nji. Skoro vsak naročnik ima tu in tam priložnost vprašati prijatelja in znanca, naj se naroči na Proletarca. Štirideset zastopnikov ne zmore vsega dela. Ako se jim pridružimo vsi tistif ki smo za razširjenje Proletarca, bo krog naročnikov vidoma rastel. Poskusite, pa bomo uspeli.

i 7 : :	. i:


sx=rsr
PROLETAREC
UST ^A INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
Poljski vojni ujetniki pognani delati na ntmike kmetije
IZHAJA VSAKO SREDO.
Iidaj« Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druiba, Chicago, III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA v Zedinjenih državah ra celo leto $3.00; za.pol 'eta $1.75,
za det rt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.M); za pol letu $2.00.
Virt rokopisi m ugl»si morajo bitt v na Aem uradu najpozneje do pondeljka
popoldne za priobČitev v itjvilki tekolejru tedna.
PROLETAREC
ihibli.shed every Wedne»day by the Juiroslav Worknie»'a Publuhing Co.,
Inc. &*Ublhbed 1U06
Editor„..........................................................Frnrik ZaiU.
liuaineaa Manager.......................................Charles Pogoralac.
Asat. Editor and Asat. Buaineaa Manager......Joavpb Drasler
SUBSCRLPTION RATESt United Statea: One Year $3.00; Six Month« 51.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Slx Months $5.00.
PROLETAREC
2301 S. L avvndale Ave.
CHICAGO, ILL.
PISMO IZ CLEVELANDA
TMrphon.s ROČKWELL 2864.
i-s-
Bankrotiranje etičnosti
in idealizma
Včasi, ko je bil idealist obsojen v smrt. se je zavzel zanj ves liberalen, ves svobodomiselni svet, in tu in tam še celo višji cerkveni krogi, na primer v slučaju smrtne obsodbe nad Fran-ciscom Ferrerjem.
Danes pokončujejo politične jetnike v totalitarnih državah zaradi njihovega prepričanja na debelo, ne da bi se kdo mogel resno zavzeti zanje.
Včasi je javnost v vseh deželah glasno izrazila svoje simpatije vsaki mali deželi, ako je grabila po nji imperialistična sila, in vsakemu pod jarmi jenemu narodu, ako se je uprl proti t|ačiteljem.
Zdaj takega javnega mnenja ni več v velikem delu sveta. Nihče v totalitarnih deželah ne sm* javno misliti drugače kot mu narekuje diktator. Kadar se diktator premisli in začne danes trditi predvsem nekaj drugega kot pa je trdil včeraj, mora vsakdo v državi misli enako okreniti. Citati smejo samo in edino to. kar jim dovoli vlada in poslušati le take govore in sporede v radiu, ki jih ona odobri.
Včasi je poštenje nekaj veljalo tudi v fevdalni in v kapita-litični družbi. Danes je med staro iaro. Pogodbe sprejemajo zato, da jim čim prej zavržejo in državniki sklepajo zveze za hrbtom svojih prejšnjih zaveznikov s kom drugim v zavratne namene.
Govore o svobodi in demokraciji ter prisegajo, da je še ni bilo boljše kot je v njihovih deželah, toda to. kar oni imenujejo demokracija, je absolutizem najbolj tiranske vrste. Norčujejo se iz volitev in naganjajo ljudi na volišča kakor živino v hleve, toda glasovati ne smejo za drugega kakor za vlado. Izvolijo parlament, ki ima manj pravic kakor pri nas konvencija kake podporne organizacije, in ga oznanijo za "najdemokratičnejšo zbornico na svetu'*.
Narodne manjšine so danes zatirane brutalnejše kot so bile med in pred svetovno vojno. Nikjer ni sodišča, ki bi imelo pravico obsoditi krivico in zločincem v vladah naložiti zasluženo kazen.
Dežele, kar je še svobodnih in demokratičnih, so v tej de-generaciji poštenja in etičnosti brez moči, da bi mogle s svojim javnim mnenjem vplivati odločilno in primorati današnji barbarizem v popuščanje od svojih metod.
Poljski narod je moral slediti češkemu v novo podjarmi je-nje. ki je pod Hitlerjem hujše kakor je bilo pod carjem.
Male dežele, ki so se veselile svoje svobode in naraščajočega blagostanja, so danes kakor črvi, ki jih hlastajo gladni ptiči drugega za drugim. V Aziji, v Evropi in Afriki je zadivjal imperializem diktatur.
V tem položaju je nastala nova evropska vojna.
Mar bo njen izid boljši, kakor je bil izid prejšnje svetovne vojne?
Ne, dokler ostane na svetu sistem, kakršen je, ne, dokler bodo ljudstva pod masko svobode in demokracije trpela nad seboj diktaturo, v kateri prevladuje volja enega samega človeka nad vsemi drugimi.
To, kar je, ni civilizacija, nego poslabšanje tistega, čemur smo rekli civilizacija, kakoršno smo poznali v prejšnjih letih.
Svet ne more postati idealen brez ljudstev, ki bi verjela v idealizem in to z dejstvi izpričala. Vzajemnosti ne bo, dokler ne bodo izbrisani s sveta sistemi in režimi, katerih namen je ropanje, zatiranje in izkoriščanje.
Izhod iz teh tragičnih razmer bankrotirane civilizacije nudi socializem. Ne tak socializem, s kakršnim se odevajo diktatorji in demagogi, nego socializem, v katerem bo ljudstvo svobodno, v katerem se človeku ne bo treba bati vohunov in ovaduštev za vsako izgovorjeno in neizgovorjeno besedo.
Za socializem je treba ljudstev, ki bodo zrela za sodelovanje — torej resnično civiliziranih narodov. V sedanjih homati-jah, v krvavih orgijah, v osvojevanjah in mučenjih imajo priložnost, da vidijo samega sebe kot so in se nauče, kakšni bi morali biti, ako hočejo svet, v katerem bo staro geslo "svoboda, enakost in bratstvo" dobilo pravilno in resnično veljavo.
Nemška armada ja aajala v tvoji Mptinbtriki okupaciji Polička rmi sto liioč poljskih fantov. Nemška komanda jik ja poklala na kmetijo v Nemčijo, namesto na kmetijo njihovih staršev. Na for nji sliki ja skupina
poljskih vojnih ujetnikov, ki pobirajo krompir na poljih
v P rasi ji. Na levi jo ora*. ki 9a preobrača is sem I je. Na
• licna prisilna dela jo bilo poslanih tisoče čeških delavcev, dasi niso vojni vjetniki, a godi se jim prav tako, kot če bi bili. Vsled tega se Cehi Hitlerjevi diktaturi čas-daljo bolj upirajo.
NEKAJ RAZLIK, KI JIH JE 0 DEMOKRACIJI DOBRO NAVESTI
I>o te vojne je bila Francija v političnem oziru demokratična dežela. Enako Anglija. Isto mnoge druge buržvazne dežele, kjer človek ni bil v skrbeh, da mu je za hrbtom neprestano vohun in si je upal govoriti pred ženo in ojtroci ter v družbi kakor je mislil po svojem prepričanju. V totalitarnih deželah tega ni in okrutnost v njih je zdaj še večja.
Mnogi delavci so se norčevali iz demokracije, ker niso še nikoli okusili, kaj je ječa, tudi ako nisi v nji zaprt z devetimi zapahi. "Delavska Politika" je objavila k temu sledeči stvarni članek:
O demokraciji se sedaj mnogo razpravlja, govori in piše. Popolna demokracija prav gotovo ne obstoja nikjer v Evropi, <pač pa se lahko razločuje med državami, v katerih jo je največ ali pa najmanj, oziroma v katerih je sploh ni, kjer vlada diktatura.
Kako je bilo z demokracijo v Franciji do izbruha vojne:
Kljub vsem napakam, ki jih lahko očitamo francoski demokraciji, je bila vendarle taka, da ni bilo treba nikomur bežati preko mej republike radi svojega političnega prepričanja ali pa, ker je izpovedoval drugačna načela, kot pa reiim. še več: Francija je zadnjih testih letih postala takorekoč edino zatočišče za preko Miri milijone emigrantov, socialistov, komunistov, Židov in ljudi vseh mogočih političnih prepričanj, ki jih ni hotela sprejeti nobena druga država. Nuditi zatočišče političnim preganjancem se je smatralo vedno kot najosnovnejše politično načela in načelo humanitarnosti ter ao se zlasti delavske stranke vseh dežel vedno najodločnejše borile za takozvano azilsko pravo. Toda Francija ni bila zaščitnica po-
litičnih emigrantov samo po svetovni vojni, ampak tudi pred njo. V Franciji (in fivici) ao živeli v prognanslvu vsi tisti ruski revolucionarji, ki bi bili, da so padli v roke carski policiji, plačali svoje prepričanje z glavo. V Franciji se je lahko svobodno tipkala in širila emigrantska politična literatura, ki se je potem izvažala preko vseh mogočih mej v Evropi. Vae to, če nič drugega označuje Fra ncijo kot zemljo demokracije.
Tudi Anglija je bila že od nekdaj zatočišče emigrantov. Omeniti moramo, da je dala gostoljubno streho samemu u-temeljitelju znanstvenega marksizma Karlu Marksu, ki je v Londonu dovršil svoje nesmrtno Življensko delo in sklenil svoje življenje v emigraciji, kamor ga je pognala reakcija, ki je tedaj zagospodarila v Nemčiji. Iq tam na enem izmed londonskih pokopališč spi se dants mirno svoj poslednji sen, med tem ko so v mnogih drugih državah prekopali grobove in podrli spomenike vseh režimom neljubih politikov, zlasti pa revolucionarjev.
Demokracija v zapadnih državah torej ni bila samo prazna beseda, ampak dejstvo, ki ga lahko izpričajo milijoni političnih borcev najrazličnejših pravcev. Take politične demokracije si želimo povsod in kjer je ni, lahko govorimo o politični reakciji. S tem 'pa še ni rečeno, da je demokracija v Franciji in Angliji bila popolna. Ondotno delavstvo se je tega samo najbolj zavedalo. Zato je vodilo boj za popolno demokracijo in svobodo na osnovi socialne pravičnosti. Ta boj je bil težfk in napadeni kapitalistični razred je branil gvoje privilegije, toda dejstvo, da je delavstvo smelo in mo^lo razviti de-
lo za svoje ideale in voditi boj za njih uresničitev, nam je dokaz več, da je v teh državah vladala politična demokracija v na-protju z državami, kjer se je dolavsko gibanje ne samo o-msjevalo, ampak tudi nasilno dušilo in zadušilo. Največja sovražnica demokracije pa je vojna s svojimi izrednimi ukrepi in omejitvami človekove svobode.
Ako je delavstvo proti vojni, potem ne samo iz razlogov humanosti in radi tega, ker ne u-vidi potrebe za krvava razra-čunavanja, ampak tudi radi ohranitve demokracije in svobode.
Jugoslavija ima mnogo nepotrebnih diplomatskih zastopnikov
Špijoni v komunističnih vrstah
Komunistični listi imenujejo bivšega glavnega tajnika svoje stranke Benjamina Gitlovva špijonom.
Komunistična "Slobodna Misao" v Kanadi našteva vrsto bivših vodilnih komunistov, ki ao bili špijoni, med njimi tajnika nekdanje komunistične stranke v Jugoslaviji Gorkiča, o katerem pravi, da je vršil ovaduško sluibo več let, med hrvatskimi komunisti v Kanadi pa Petko Miletič.
Komunistični pokret po svetu je gnezdo špijonov in to tudi ostane, dokler se bo namesto poštenih metod posluževal za-vratnosti, izdajstev in provokacij v delavskih vrstah.
Stenica je parazit. Kaj so tisti, ki se kopljejo v bogastvu,
katerega so tz,prešali iz delavčevih in farmarjevih srajg?
Dokler ljudje ne bodo imeli dovolj vsega kar potrebujejo, ne more biti nadprodukcfjc.—Henry George.
Predvojna Srbija je bila zastopana s svojimi diplomati le v onih deželah, v katerih je imela interes na tem, da je bila z njimi v stikih. V nekaterih je imela le takozvane "častne konzule". V tistih državah, v katerih ni imela posebnih interesov, pa je bila brez zastopstva.
»
Zdaj ima Jugoslavija, ker je večja in bogatejša kakor njena prednica Srbija, zastopnike v večini dežel. Hrvatski list "Nova Riječ" je nedavno vlado v Beogradu zelo grajal, ker ustanavlja poslaništva in konzulate tudi v deželah, v katerih jih ji ni prav nič treba. Nedavno je poslala poslanika v Teheran v Perzijo, dasi bi po mnenju imenovanega lista tam lahko zastopal interese Jugoslavije — kolikor jih ima, navaden konzul.
Isti list se ob enem jezi nad vlado, ker je ustanovila poslaništvo tudi v Rigi, l*tva. (Ta deželica je nedavno postala protektorat Sovjetske Rusije,
zato je poslaništvo v nji za Jugoslavijo še bolj brez pomena.) Nedavno je Jugoslavija poslala svojega poslanika tudi v Madrid s plačo po 100,000 dinarjev (dva tisoč dolarjev) na me-aec ... Cemu ji je sploh treba poslanika v Madridu? Predstavljate si lahko, da če ima jugoslovanski poslanik tolikšno plačo v Madridu, kjer Jugoslavija nima posebnih interesov, koliko več šel« prejemajo jugoslovanski diplomatični zastopniki v Franciji, Italiji, Angliji, Nemčiji, Zed. državah itd.
"Nova Riječ" pravi, da ima tolikšno plačo, kot novi poslanik v Madridu, tudi jugoslovanski poslanik v Švici, čemu?' List ne kritizira visokih plač jugoslovanskih diplomatov' v onih deželah, kjer je za interese Jugoslavije potrebno, da je dobro zastopana, niso pa potrebne visoko plačane službe v državah, kjer si jugoslovanski diplomati le ubijajo čas, ker jim I služba ne daje nikakih poseb-nis poslov.
Klubu JSZ v Collinwoodu
Akron, O. — Urednik se bo morda začudil, čemu pišem iz Akrona. Vzrok je, da aem bil poslan sem od SNPJ na državno konvencijo narodnega bratskega kongresa (National Fraternal Congress) zaeno & C. Zamikom, distriktnim podpredsednikom SNPJ.
Obiskal sem ob tej priliki Martina Bolho v Kenmoru. ki je predmestje Akrona.
Ker je ravno poldne in imam nekaj časa, sem se domislil važne stvari, tikajoče se kluba št. 49 JSZ v Collinwoodu. V petek 3. nov. bo imel sejo, na kateri bo treba vse potrebno ukreniti radi veselice, ki se bo vršila 25. dec., torej na božični večer, v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. člani so pro-šeni, da pridejo na sejo, ker bomo imeli na dnevnem redu tudi druge važne zadeve. Na primer, koliko bomo naročili "Am. druž. koledarja" in kako sodelovali, da ga bomo čimveč raz-pečali. Upam, da kmalu izide.
Dalje, "Proletarec" je v stiski, kakor je bilo Že pojasnjeno in je potrebno, da storimo zanj kolikor mogoče. Nekateri ao že obljubili nabirati prispevke na nabiralne pole.
Okrajna stranka nas tudi vprašuje za gmotno pomoč. Dela in nalog imamo v klubu torej dovolj.
Ne pozabite veselice društva "V boj", št. 53 SNPJ, ki bo v nedeljo večer 12. nov. v Slov. del. domu na WaterIoo.
Direktorij Slov. del. doma ima sklep, da sme dati oglas le onim, ki imajo tu svoje priredbe. Zato so člani direktorija nabrali vsoto za oglas v Am. druž. koledarju kar med seboj. Hvala jim za oboje.
Frank Barbič.
Tudi jabolka sporno vprašanje
Meseca oktobra je prišla v Beograd nemška trgovska komisija, da okrene čim več jugoslovanske izvozne trgovine v Nemčijo. Mešatarilj so tudi za jabolka. Nemčija jih je želela kupiti vse, kar jih je v Jugoslaviji blizu nemške meje za izvoz, toda nemška trgovska komisija je ponudila zanje znatno nižjo ceno kot jo je določil merodajni odbor jugoslovanskega ministrstva za trgovino. Poročajo, da se za ceno niso pobotali, prizadeta pa je s tem najbolj Slovenija, ki je dozdaj odvišni pridelek jabolk pošiljala v Nemčijo.
Piše IVAN JONTEZ
cev.
Nemčija potrebuje dejav< V Bolgariji jih je najela *e 10
tisoč.
Mislim, da je bilo pred štirimi leti, ko sem nekoč nekaj dni urejeval "Enakopravnost"
v odsotnosti njenega tedanjega urednika Grilia. Bilo je po leti
in vroče da veselje za ljubitelje vročine. Na zaipadu, zlasti v pokrajinah takozvane 'prašne kotline' je razaajala suša, združena s prašnimi viharji in vsem kar spada k 'pošteni' suši. To pa je bila tudi največja novica dneva vse dni mojega začasnega urednikovanja. Skozi dva tedna me je pestilo da le ka/, ker ni bilo dovolj 'velikih' novic in mi ni kazalo drugega kot posnemati ameriške velednev-nike ter pisati o suši, suši, SUUU6I... Bila je res prava suša, tudi časnikarska -. r
Vročina, auia, (puščoba: takšna kombinacija!
Potem se je pa začelo obračati 'na bolje': Japonska je stegnila kremplje po Mandžuriji, Mussoliniju so se pocedile sline po črni Etiopiji, Hitler je začel utrjevati Porenje, v Španiji je zagorelo ... In doma: pojav CIO, sit-down štrajki itd. Časnikarske suše je bilo mahoma konec in nastopila je docela drugačna situacija: novic je bilo preveč! In poslej se suša ni več vrnila, čeprav bi bilo dobro za nas vse, ako bi se pomudila pri nas vsaj nekaj tednov...
Namesto suše pa so bili zdaj časnikarji udarjeni z drugo kaznijo: s kugo propagande. Ta kuga se je v zadnjih letih tako strašno razpasla, da je že vse pokrito z njenimi pogubnimi lisami in je že težko razločevati med navadnimi novicami in najbolj navadno in prozorno propagando. Zašli smo v vrtinec krržajočih se propagandnih tokov, ki nas obračajo in vrtijo, da je sleherni poedinec v nevarnosti, da izgubi glavo... Pa ne samo to: kakor hitro katero svojo zineš, že si v nevarnosti, da ti prilepijo na grbo pečat te ali one propagandne mašine!
V tem pogledu se mi vidi značilen slučaj Lindbergha. Ko je lani podal sv^je mnenje, da je Hitlerjeva zračna oborožena sila močnejša in bolje pripravljena za boj kot združena letalska sila Rusije, Anglije in Francije, ga je komunistična propaganda brž razkričala za fašista in Hitlerjevega zavetnika, ker takrat še niso vedeli, da bo napočil čas, ko bo ta naziv pri njih nekaj častnega. Tudi Chamberlaina so mu obesili na grešno grbo, ker je ta mož z marelo z njegovimi izjavami opravičeval svoj monakovski 'mir za našo dobo'.
Nu, in zdaj je isti Lindbergh spet pod* bobnečim ognjem vseh kalibrov. To pot ao začeli kanonado angleški torijski pro-pagandisti, ki so se še lani skrivali za njegove izjave, zdaj ga pa zmerjajo z gobezdačem in Hitlerjevim agentom. Zameril se jim je, ko je posodil svoj glas in vpliv propagandi, katere namen je videti, odvrniti Združene države od vtikanja prstov v evropsko žrjavico. če bi propagiral idejo, da je dolžnost Združenih držav, iti na pomoč 'idealistični' Vtliki Britaniji in reševati' evropsko 'demokracijo' na evropskih bojnih poljanah, tedaj bi isti angleški pro-pagandisti povzdigovali istega Lindbergha do sinjega neba ter ga kovali v zvezde, češ, svet še ni videl tako pametnega, demokratičnega in sploh vsestransko sijajnega človeka kot je on! Jaz sem celo pripravljen staviti dolar iproti centu, da bi v tem slučaju pozabili na tisto Hitlerjevo kolajno, ki mu jo zdaj oponašajo (lani je niso videli) ...
Jaz seveda ne vem, ali se je Lindbergh res udinjal kaki propagandi in kateri, ali pa ima samo to smolo, da se vselej o-glasi ob nepravem času na 'nepravi' strani in z 'napačnimi' nasveti; vem le, da v naših dneh ni nobenemu viru več verjeti. In pa čudno se mi vidi, da isti ljudje skačejo zdaj po Lindberghovi grbi, ki mu lani niso imeli kaj očitati, Umveč so se celo skrivali zanj, čeprav je že takrat imel — Hitlerjev častni red ... Ali ne diši to zoprno po hinavičini?
Resnično pp^dano, kdor danes zavida uVednikom njihove stolčke, je neizknšen bedak! Kajti srečen tisti urednik, ki bo odnesel iz današnje zmede *a-mo eno miljo dolg nos...
V "Prosveto" se je razvlekla polemika o dopisnikih in dopisih, ki je prav ztutčilna za nase razmere. Ampak tujec, ki bi se slučajno pozanimal za to polje našega udejstvovanja, bi se »najbrž ne čudil toliko dopisnikom kolikor urednikom, ker dovoljujejo, da taki dopisniki zlorabljajo njihovo dobro voljo, tvobodo tiska in pa potr-pežljKost čitateljev.
Jaz se seveda dobro zavedam, da povprečni urednik ne more vsemu kaj: treba se je ozirati na to,,na ono in paziti, da se ne nabere zamera tam, kjer bi utegnila IMu ali organizaciji 4kodoyatit,Tudi nimajo vedno povsem prostih rok pri odlečtvanju o tajkih rečeh. Ampak toliko moči pa že še imajo, da bi lahko odločno povedali: "Pravilo o sebnostih in o prav-ljivem Čvekanju,... ki ne etpada pred javnost, .se tiče vseh dopisnikov brez izjeme in brez o-zira na to, kako dolg jezik inn kak posamezni dopisnik, kako 'visoko* stoji v našem društvenem življenju jn Čfe ima na piki naše prijatelje ali nasprotnike!" — in se potem tudi držali tega.
Koliko nepotrebnega, malenkostnega in bedastega prerekanja je že bilo v naših časopisih samo zato, ker se je v tem pogledu tolikokrat popuščalo oziroma zanemarjalo uredniški dolžnost! In naši dopisniki so že izpostavljali sebe in časopise sodnemu zasledovanju, ker so s svojim neumnim čvekanjem metali sehco nepoštenja ali nemoralnosti na privatno življenje nasprotnikov, ker so uredniki ^pali spanje pravičnega.
In nikar ne mislite, da imam v mislih samo enega ali dva dopisnika. Vsakdo, kdor gleda na to situacijo odprtih oči, lahko ve, da je pri has le prepogosto edine merilo pri sprejemanju plitvih, neslanih, Čvekavih dopisov vprašanje, ali je dopis naperjen proti nasprotniku. V tem pogledu se tudi v Cievelandu ne moremo pritoževati, da bi bili 'zapostavljanj', kajti le prevečkrat se kolone na stežaj odpro sicer neljubim ali celo zoprnim dopisnikom samo in edino le zato, ker v svojih dopisih udrihajo »po ljudeh, ki so urednikom ali izdajateljem neljubi.
Najdejo se ljudje, ki temu pravijo — svoboda tiska in demokracija. Ampak jaz pa pri najboljši volji rte morem videti Jftem drugega kot anarhije in. če hočete, svobodo čvekanja in opravljanja. In *e kdo verjame, da nam je ta situacija v čast in da nam koristi, naj bo toliko prijazen in mene odšteje . . .
Magazin The Ne\v RepuMie
(Nadaljevanje na 4. strani.)
' no
Tole mi ne gre v glavo?
Kako je mo^o&Tda tiili, ki jr aa avo j evengelij poudarjal "Smrt marksizmu!" in pobijal mark ai*!*, »klene prijateljstvo in zvezo s onim, ki ae je proglašal sa svetovnega zaščitnik« marksizma?

PREKO ATLANTIKA PO 31. LETIH
FRANK ZAITZ
(Nadaljevanje.)
Najin namen v Beogradu je bil Kajpada obiskati tudi Delavsko zbornico Radničko komore). Njena palača je večja in novejša nego v Ljubljani, zidana v novem evropskem atilu. Bilo je koncem avgusta, ko ava ie oglasila v nji, da pozdraviva naše sodruge Srbe in druge, ki bi slučajno sešla z njimi. Vsi nameščenci v Radnički komori, ki .v> nama bili predstavljeni, so Ktli socialisti, med njimi poleg irbikih tudi nekaj hrvatskih in pa slovenska sodruga Vinko Vrankar in Rakovec. Večina nameščencev je bila sicer na počitnicah, toliko več pa je bilo v poslopju zidarjev, težakov, pleskarjev itd., ki so predela-vali. čistili in barvali stene. Ko «va jih izprasevala, kje je u-prava. so nama pokazali urad tajništva Radničke komore.
Popotrebni predstavitvi, od kod sva in čemu prihajava, smo bili kmalu v pomenku kot da smo »\ stari znanci. Srbski sodnici so se za ipokret slovenskega delavstva živo zanimali ie desetletja nazaj. Pa tudi za nas v Ameriki. Jugoslovanska socialistična zveza jim je znana najbolj vsled dopisovanja, ki so pa imeli sodrugi v Beogradu z njenimi člani srbske narodnosti v Zed. državah. Po vojni so te stike z njimi negovali najbolj ^lani srbskega kluba JSZ v Chi-čaffu. a poslednja leta je z nji-^ni dopisoval večinoma le Geor-ge Maslach.
Voditelja jugoslovanskih socialistov. dr. Živka Topaloviča, ni bilo v komori, toda ga je eden uradnikov kmalu pozval telefonično, da sva se na ta način prvič osebno pozdravila. Pismeno sva si bila znanca ie i prej. Rad bi bil govoril tudi z Bogdanom Krekičem, voditeljem svobodnih (socialističnih) strokovnih organizacij, a je o-bo\e\. Zatopili smo se v pome-nek. Kmalu so bile pred nami skodelice "turške" kave. Tak je običaj. V pisarnah ameriških buznismanov ti postrežejo z panjem ln smotkami, v sloven-' akih vinorodnih krajih z vinom, tu pa s kavo. čašice, v katerih jo servirajo, so sicer dokaj manjše kot v ameriških restavracijah, kajti ta kava je več kot "^navadna" kava, pomešana z mlekom.
Vpraševali smo drug dru-
času more opraviti.
Tudi midva sVa vpraševala. Kaj obeta sedanji razvoj v Jugoslaviji bodočnosti socialističnega gibanja? Je tu kaj socialistične agitacije in vzgojnega dela med ženstvom? Kako uspevajo na prosvetnem polju? Jih cenzura zelo ovira? Kako sindikati (unije)?
ministrstev jugoslovanske vlade. V eni teh je centralni pres-biro, načelnik nad njim je notranji minister (one dni je bil dr. Korošec), še višje nad tem birojem je minister vnanjih zadev in glavni "boes" teoretično) pa kabinet v celoti.
V ta centralni presbiro prihaja edini izvod Proletarca, ki sme v Jugoslavijo. Upravnik Pogorelec pravi, da naročnino i Proletareu točno pošiljajo.
Eden najbolj poučenih so-drugov o našem gibanju, s katerimi sem govoril v Radnički komori, je bil dr. Leon Staj nič. Njegov uradni naziv je bil "nacionalni dopisnik medjunarod-nog biroa rada u Jugoslaviji". | V njegovo področje je spadala
TUDI NACIJI NISO NACIJI!
Za bodočnost socialističnega pokreta se ne boje vzlic tem-
ki 86 Zbiraj° nad korespondenca1 med delavski
^nT; J'^h°VV12KojnVn/r" I Anicami in centralo v Beo-
1° ^p meVen- Vadu ter med jugoslovansko s vom. posebno v Beogradu pa delav,ko centra|o in mednarod.
tud, drugod po Jugoslaviji, ze- nim delaVMkim birojem liRe na_
lo napreduje, so rekli. Na Hr- rodoy y fty| , Dr Stajn/se je
vatskem so sicer težave zaradi telefonk<no ft centralnim prel-
,n nr^ti H p a »'T™"0 birojem kmalu domenil za se-in proti vladi v Beogradu, a na- s(anek fte, je z nami4 y
ši sodrugi v Zagrebu se dobro drža. Beogradska centrala Radničke komore je z zagrebško in sarajevsko ter z delavskima zbornicama v Ljubljani in Mariboru v najboljših odno-sajih, pa tudi z drugimi socialističnimi postojankami v Jugoslaviji, na primer v Dalmaciji.
Politično se socialisti ne smejo udejstvovati. Obnovitev njihove stranke jim je še vedno nedovoljena. Toda socialisti so vzlic temu aktivni. "To lahko vidita v našem glasilu 'Radni-čke Novine* in v drugih naših strokovnih in političnih glasilih," je nama zatrdil mlad u
smo v palačo in korakali po prostornem vestibulu do vhodne sobe v urad presbiroja. Sprejel nas je njegov tajnik Nenad Jovanovič. Dr. Stajnič je pojasnil namen našega prihoda. Jovanovič, mlad, visok, vitek in vljuden Srb, je nas poslušal in le mimogrede kaj vprašal. Nedvomno je imela vlada vzrok da je izdala do-tični ukaz, je dejal. Ponavadi se dodobra prepriča, da-li ji je
ČUai nemikega Bunda, ki j« bil v Zed. državah ustanovljen v namenu, da »iri propagando sa bitleriiem, »o na aailiievaajib pred •itnjaikim Diefto-kongresnim komitejem vitrajao tajili, da »o naciji. Na gornji sliki na lavi j« votlja nemikik nacijev v Ameriki, Fnta Kuka, ki ja kongresniku Dieta odločno iijavil, da oa ai aaci, nego ameriški državljan ia ničetar drugega, raaoa da jo kol avest Američan tudi proti komuniamu. Ko ga jo dragi kongreaaik vprašal, če odobrava pakt med Hitlerjem ia Rusijo, ja pritrdil, ai pa kotel pojasaiti, čemu ga odobrava, čet, da ima sa tako utemeljitev premalo čaaa. Na desai je Kttbnov odvetnik Wilbur Keigaa. Fritm Kaka jo preja delal pri Forda, kjer jo prejemal okrog $200 aa tedea, kar ja lepa plača. Pred aokaj meseci jo bil v Nw Yorku obtočen, da je poneveril ali po krivem potrosil nad $14,000 Bundovega deaarja.
širokem odprtem oknu kupeja
sva sedela žena in jaz in na-
. . .	sproti nama ženska, ki je bila
list, ki ga ima na zatožni klopiMMara blizu 90 ,et ^^ je te„
sovražen ali ne, predno kaj do
ločnega sklene.
Nasproti njega je zaspal deček, ki je prišel z njim. Starka iz Zagreba pa je godla še bolj vso ostalo noč nad tolikšno pre-
v Ljubljani so mi pripovedovali da četudi jim neizpod-
radnik, ki je dejal, da če ao i*,/"11a'T » _____—' '	b,tno dokažem, da je Proleta-
preboleli svetovno vojno, bodo lahko tudi druge težkoče.
Zelo dobro znamenje za naše sodruge v Srbiji je, da delajo sporazumno stari in mladi za skupno stvar, kar je zdravo za pokret.
Naravno, da se je naš pome-nek večkrat dotaknil tudi "Proletarca". V Jugoslaviji je prepovedan od leta 1929, ko ga je oblast v svojem uradnem listu proglasila za "ekstremno komunistični list". Dohajanje v Jugoslavijo mu je bilo ustavljeno na vrbe" in prisegal zvestobo žave. "Slovenec" v Ljubljani, ki je do leta 1918 vpil "s Srbi na vrbe" in prisegal zvestobo Habsburžanom, pa lahko izhaja. Kajti njegov poglavar dr. Anton Korošec, dasi je prisegal zvestobo habsburški dinastiji — je po razpadu črnožolte monarhije postal minister in s tem dobil moč udarjati po onih, ki so delovali za združenje jugo-
kla ob oknu in nagloma mahala drznostjo "bosanskih neotesan-z roko v pozdrav, kakor je tam cev Treba bi jih bilo dati v
slovanskih narodov v skupno
re mnogo Na primer, oni naju: aku'tu™ * P.oli^no "Kaj je vzrok, da v demokra- še 1takrat» ko b,1° ^ Pre*>°
...	vailonn m nnun »n n T«
ktičnih Zedinjenih državah nimate močnega socialističnega ribanja in delavskih strank, 3kot so v drugih demokratičnih
deželah po svetu?" Sicer oni vedo, kako in kaj, a bi radi o tem se več mnenj.
Vendar jim je stvar nerazumljiva. V največji kaipitali-stični demokratični deželi — pa nimamo socialisti v kongresu nobenega zastopnika!
Dalje: "Kakšne vtise sta dobila na Dunaju? Na Češkem? V Ljubljani in Mariboru?"
Odgovarjala sva In pojasnjena, kolikor se to v kratkem
vedano in nevarno. To načelo so pred svetovno vojno gojili pred vsem socialisti, in sicer iz humanitarnih, socialnih in pro-tiimperialističnih nagibov. Toda oni, ki so vpili "s Srbi na vrbe", so prišli do oblasti in izrabljali zakon "za zaščito države" svojim sebičnim, verskim in političnim namenom v korist.
Moj namen v Beogradu je bil, če le mogoče, izvedeti, kdo vse so bili oni v Ameriki in v Sloveniji, ki so izposlovali prepoved proti "Proletareu".
Kaka dva ameriška bloka daljine od Radničke komore je palača, ali bolje, skupina palač
rec bil od početka za edinstvo jugoslovanskih narodov in za socialno ter demokratično uredbo njihovega kulturnega in e-konomskega življenja, ne bo nič pomagalo. Kajti oblasti ni na tem, da bi ugajala idealom. Zato sem tajniku omenil le mimogrede, da bi rad izvedel prave vzroke prepovedi.
Pojasniti ni mogel ničesar, bodisi da ni hotel, ali pa res ni vedel. V sobah biroja, ki sem si jih v naglici površno ogledal, sem videl na mizah kupe časopisov, ki izhajajo v Jugoslaviji, v drugih pa so časopisi iz evropskih dežel, iz Severne in Južne Amerike in mogoče še rz kakega drugega kontinenta. Na neki mizi sem videl kak ducat izvodov Proletarca poleg drugih slovenskih, srbskih in hrvatskih časopisov, ki- izhajajo v Zed. državah. Rad bi bil pogledal posebno Proletarca, a kam se pelje, od kje je doma in vodnik je nas vodil naglo skozi Itake stvari. Po rodu Madžarka.
obrčaj. Tudi Angeli je šlo na jok. "Nimam rada, da kdo pla-ka." je rekla ienska nasproti nama. "Vedita, stara, zelo stara sem že, a ne jočem. Moje
hčere pa plakajo vselej, kadar	________________
jih pridem obiskati in še bolj, c
ko odhajam. In sem jim ukaza-1 Ste izvolili zastopnike
madžarske šole ... je godrnjala. A nama je rekla: "Nič ne porajtajta, ker se jezim. Boljše je to, kot da bi plakala."
Dalje prihodnjič.)
la: nikoli več ne pridem v Beograd, če se ne boste samo veselile. Ne prenesem joka.
Govorila je zdržema in mi je bi!o kar žal, da je v istem ku-peju kakor midva. Pa je reklaT "Jaz ne morem spati. Sem stara ko zemlja. Zmerom govorim, kakor zemlja. Nič se ne menita za to. Zlcknita se po klopeh, eden na moji, eden na svoji strani. Jaz bom sedela pri oknu in momljala. A naj to vaju nikar ne moti. če bo kdo
na konferenco Prosvetne matice?
Chicago.—V nedeljo 19. novembra ob 9. dopoldne bo v VVaukeganu konferenca društev Prosvetne matice in klubov JSZ, popoldne pa bo vpri-zorjena komedija "Ženitev".
Kolikor znano publicijskemu odseku kluba št. 1, so dosedaj izvoljeni v Chicagu za zastopnike na konferenco sledeči: Za Slavijo, št. 1 SNPJ, Anton Gar de n in Ivan Molek; za društvo
Nemčija ponuja Jugoslaviji umetno volno
Nemških nadomestil se v Jugoslaviji jako boje. Zdaj uvaža Nemčija v zameno za surovine in živila tudi volno, ki ni volna, nego umetno, s pomočjo kemikalij narejeno blago. Tega bi Nemčija rada iprodala še več in se v ta namen pogaja z vlado v Beogradu. "I). P." piše o tem:
"Blaga iz umetne volne pa res ni treba pustiti uvažati. Iz trgovskih krogov se širijo vesti, da bodo s prihodnjim letom začeli uvažati v našo državo velike količine blaga iz umetne volne, katerega bo dobavljala Nemčija. Naši uvozniki manu-fakturne robe pravijo namreč, da so k temu prisiljeni, ker u-voz blaga iz drugih držav ni mogoč radi pomanjkanja deviz. Vsekakor bi morala vlada nujno preprečiti uvoz blaga iz umetne volne (ki se že tudi u-važa), ker to blago ni primerno za nas. Ako pa se že ne odloči za tako prepoved, potem je nujno potrebno izdati ukrepe, da bo blago v prodajalnah točno označeno kot blago iz u-metne volne. V tem primeru gre za zaščito konzumentov in je zato treba prav odločnih ukrepov."
Hrvati plačujejo brez pri zanašanja
"Zob za zob", je zdaj pravilo na Hrvatskem. Nedavno je bil umorjen eden izmed vodij Mačkove seljačke stranke, Peter V ratar. Hrvati so pomorili v zadnjih tednih mnogo žan-darskih in drugih uradnikov centralizma "v plačilo za mučenje, ki so ga uganjali nad Hrvati." Ko pa je bilo umorov le preveč, je dr. Vladko Maček apeliral na svoje ljudi, naj jim napravijo konec, ako žele Hrvatski ohraniti dobro ime.
skušal priti v kupe in vama Narodni vitezi št. 39 SNPJ, Ch. vzeti prostor za ležišče, ga bom Pogorelec; "Pioneer" št. 559
že odgnala. Ni mi bilo
za pomenek, a
SNPJ, Oscar Godina in Joseph Drasler; "Nada" št 102 SNPJ, Kristina Turpin; za klub št. 1
vseeno sem skušal doumeti, ™™ lurPm/ za kiud ^ i kam npli. swt Vio io	JSZ«	Beniger, Chas. Po-.
SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE
Največja slovenska knjigarna v Zed. državah
Pišite po cenik PROLETARCU
2301 S. Lavvndale Ave, Chicago
in se ne bi spodobilo kazati zvedavost.
Tajnik je dejal, da so prepovedani le listi, ki škodijo narodovemu edinstvu in splošnim koristim države. "Proletarec" je označen med njimi. Ampak ako hočem o tem več pojasnil, naj grem na Bled. kajti tam se zdaj mudi šef oddelka, ki ima v področju ameriške jugoslovanske časnike, in pa glavni načelnik presbiroja. Izvedel sem približno toliko kot sem pričakoval. Na Bled tedaj nisem u-tegnil. In če bi tudi mogel iti, ne bi šel v tak namen, ker bi to bila potrata časa in denarja.
Ob slovesu sem dr. štajniču dejal, da sem mu zelo hvaležen za uslugo, kajti videl sem presbiro, v katerem se v veliki meri odločuje, kaj ljudje v Jugoslavijo smejo in kaj ne smejo čitati. Tujci navadno ne zahajajo vanj, razen taki iz Francije, Anglije, Italije, Nemčije in od drugod, ki pridejo nalaAč v namen da se potegujejo za liirte in za ljudi, ki so prišli v nemilost zaradi svojih tiskanih ali kako drugače izrečenih besed. Kajti cenzura je bila tolikšna, da je lahko ustavila katerikoli list v Jugoslaviji brez prizanašanja, ako se je vladi ali kakemu njenih članov zazdelo, da je treba odločno nastopiti.
Namen mojega obiska v Beogradu je bil s tem dovršen. Poslovila sva se od sodrugov v Beogradu in zvečer itega dne se odpravila na pot v Zagreb, kjer sva imela zaradi odložitve povratka v Ameriko urediti še nekaj stvari. Na postajo sta naju spremili moji sestri. Ena je rekla, da naju bo še videla v Ljubljani, a druga, ki ja ostala v Pančevu v svoji tovarni bate-'rij, je močno zaplakala, ko se je vlak premaknil a poataje. Ob
Naseljena v Zagrebu s svojim možem že davno pred prtfet-kom svetovne vojne. Njuni o-troci se čutijo Hrvate. Oziroma žive med Hrvati in Srbi in so pozabili materinski jezik. Njen mož je umrl že pred 40. leti. Ona pa je trdna, nihče je ne more pokopati. Govori madžarsko, hrvatsko in nemško. Za silo tudi rumunsko. Je bila v šolah že takrat, ko je imel silno red ko k do priložnost učiti se celo pisanja in branja. Zdaj obiskuje omožene hčere, pri eni pa stanuje. Ta je v Zagrebu.
gorelec in Fred A. Vider.
Pevski zbor "Sava" izvoli za stopnika ta teden.
Koliko drugih ipoleg omenjenih je izvoljenih v Chicagu za zastopnike, bo poročal tajnik konferenčne organizacije Anton Garden. — P. O.
Nevtralnost in mali narodi
Vprašanje nevtralnosti je za male narode povsem nekaj dru gega, kakor za velike, meni "Hrvatski dnevnik" v Zagrebu, ki je politično glasilo hrvatske seljačke stranke. Citira, kako
_____.. .	Je neko^ pokojni Stjepan Radič
Govorila je še in še, a sem se deJal' da "kadar se veliki tol-zleknil po klopi kot je svetova-	'' ~
la in zadremal. Nekje, mislim da v Novem Sadu — bilo je okrog 2. ponoči, je vdrla v vlak množica potnikov. Naš vagon, dasi I-n. razreda, je bil nov, moderen nemški voz mednarodnega vlaka. Nekdo je hipoma odprl vrata v naš kupe, v kate-
rem smo imeli luči ugasnjene, in ukazal ženskam zmetati svoje košare, jerbase in cule v sredo naših dveh klopi. In res, hipoma je bil iprostor napolnjen prtljage, da nisem imel kam postaviti nog. Na klopi pa so se tlačile ženske, njih moški vodnik in deček, star kakih 17 let. Naša znanka iz Zagreba, dasi stara 90 let, kakor je trdila, je vpila nad njimi nekaj časa po nemško, nekaj po madžarsko, rumunsko in hrvatsko, z Angelo pa sva ji pomagala v angleščini. Vzelo je precej časa, predno smo čudno družbo pripravili, da je pobrala cule. košare in drugo ropotijo ter odšla v druge vagone. A moški, ki jim je velel sem, ni odšel. Potegnil je iz žepa suknje (dasi mu suknja v vročini ni bila potrebna) veliko steklenico, pil z dolgim požirkom, vtakni! steklenico nazaj, ugasnil luč in zasmrčal.
čejo — mali pod mizo
O težavah malih narodov in malih detel v vojnah pravi o-menjeni dnevnik dalje tole:
"Majhni narodi se mnogo težje opomorejo od vojnih nesreč, kot veliki narodi, ki žive izključno od svoje moči in svoje delavnosti, medtem ko imajo drugi narodi tudi druge dohodke. Oni ne delajo sami za se, nego garajo za nje tudi drugi. Pa tudi sicer mnogo lažje prenašajo zgube, ker večkratni milijonar ne pogreša niti milijona, siromak pa čuti zgubo dinarja. Zato je vlada narodnega sporazuma čvrsto odločena voditi politiko nevtralnosti ter s tem pravilno tolmači tudi voljo in razpoloženje tako Hrvatov, kot Srbov in Slovencev."
Varujte se jerobov
Hitler se je proglasil za zaščitnika Nemcev Širom sveta. Zdaj obljubljajo tudi naslednika carjev za zatfitnika Slovanov. To je stara komedija, a
pogubna stvom.
"zaščitenim" Ijud-
Kadar srečate razumnega znanca, vprašajte ga, da se naj naroči na "Proletarca".
Mučitelji jetnikov dobe povračilo
"Nova Riječ", glasilo samo-stalnih demokratov v Zagrebu piše o premeščanju policijskih uradnikov na zagrebški policiji in zaključuje: "Sedaj je na vrsti tudi policija ... Vsa naša javnost zahteva, da se že vendar enkrat začne postopanje po teh tožbah pred sodišči in da se kaznujejo po zasluženju vsi oni policijski uradniki in a-genti, ki so delovali protizakonito in na naravnost zverinski način mučili politične jetnike."
Tekma med Nemčijo in Anglijo
Anglija skuša pokupiti v nevtralnih državah v Evropi čimveč tistega blaga, ki ga Nemčiji najbolj manjka in bi ga inače ona dobila. Anglija na primer poskuša kupiti v Jugoslaviji večino takih stvari, ki se jih na vse kriplje prizadeva dobiti Nemčija, seveda največ na upanje ali pa za stroje in nadomestila. Tako želi na tem polju Anglija izpodriniti Nemčijo, da kupi zase v Jugoslaviji odvisne količine masti, mesnine, posebno šunke, perutnino, jajca, rude, kovine in razne druge sirovine.
Nemški dolg
Klirinški dolg Nemčije Jugoslaviji je znašal dne 30. septembra 1939 15,128,000 mark, in sicer brez Češkega protekto-rata, s češkim protektoratom pa 33,032,000 čehoslovaških kron. To vsoto je treba pomnožiti s 14.30, znesek, ki ga tako dobimo predstavlja dolg Nemčije Jugoslaviji v dinarjih.
Tudi Jugoslavija manipulira z zlatom
"D. P." piše v novi določitvi vrednosti zlata v jugoslovanski dr£avni banki, ki služi v kritje njenega papirnatega denarja. V ta namen je vlada dala na-redbo, s katero se Narodna banka pooblašča, da na novo določi vrednost zlata, ki služi kot kritje za naše papirnate bankovce. Doslej je Narodna banka računala vrednost zlata na podlagi cene iz 1. 1935. Takrat je stal kg čistega zlata 37,736 dinarjev, sedaj pa stane 61,700 dinarjev. Vsled ponovne ocenitve zlata bi Narodna banka lahko izdala še za 1200 milijonov bankovcev. Toda v zakonu je določeno, da pride dobiček od nove ocenitve zlatega zaklada v korist državi, ki bo s tem denarjem odplačala Narodni banki dolg, ki ga je napravila pri njej v obliki tako-zvanih blagajniških zapisov.
Kajne, zelo enostavno za od-križanje dolga!
Kako je poslanik bogatel na račun tvojih uradnikov
"Nova Riječ" ipiše: Gospod Vasilij Protic, poslanik v Pragi, je izposloval, da mu je vlada izstavljala čeke, glaseče se na švicarske franke, za izpla-I čilo plač uradnikom poslanstva, j (Poprej nekoč so uradniki sami prejemali čeke in jih menjali.) Poslanik Protič je v dobi jesenske in pomladne krize lani in letos v ČSR s temi čeki špekuliral. Menjal jih je na črni borzi po kurzu 20 do 22 čeških kron za švicarski frank, uradnikom pa je izplačeval po sluibenem kurzu 6.50 do 7 čeških kron za frank. Na ta način je Protič mesečno postrani zaslužil od 250 do 300 tisoč din. (do $3,00 v ameriški vahiti). Ko so se uradniki pritožili in je preiskava ugotovila točnost njih navedb, je bil Protič — upokojen.
Spadal bi v resnici v glav-njačo.

Za socialiste v Jugoslaviji še ni demokracije
V Jugoslaviji je po sporazumu med Beogradom in Zagrebom cenzura precej popustila, ker je dobil z avtonomijo Hrvatske prejšnji centralistični državni aparat težak udarec. Tudi socialistični listi so že nekaj tednov manj počečkani s cenzorjevim dletom. Ampak socialistične organizacije se še zmerom ne smejo svobodno gibati. Sestanek socialističnih zaupnikov, ki se bi imel vršiti mesec?. oktobra t. 1. v Mariboru, je bil oblastveno prepovedan.
Bazar soc. stranke
Soc. stranka v Chicagu bo imela bazar 9. in 10. dec. O pripravah zanj bo poročano.
Španski begunci v Franciji
50.000 španskih beguncev je Francija uposlila v svoji industriji po pričetku sedanje vojne, ostalih 60,000 pa je še brez dela. Žive v posebnih taborih ob bori hrani.
MILLER'S CAFE
820S St. Clair Ava., Cleveland, O.
Fino pivo, vino in ifranje. Vuk petek ribja večerja, ob sobotah ko-koAja. — Fina postrežba. Dobra godba.
*................mini
PRISTOPAJTE K
; SLOVENSKI NARODNI ; PODPORNI JEDNOTI
! NAROČITE SI DNEVNIK j
i •'PROSVETA**!
Slaaa aa cala lata $6.00, pol lau $3.00
Ustanavljajte nova društva.	<
Deset članov(ic) j« treba sa	|
novo druitvo. Naslov m list in	1 ta tajništvo jt:
2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL


ZA LIČNE TISKOVINE . VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
1838 n. haijsted street, chicago, ill.
Tel. Lincoln 4700
PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
♦ Ml.............................................
• •
KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE
KOMENTARJI
Industrija, v kateri ni bojazni za "nadprodukcijo"
Na Hrvatskem praznujejo to jesen tisoč letnico prestopa Hrvatov v krščansko vero. V Zagrebu so v proslavitev tega jubileja otvorili In blagoslovili krasno novo baziliko. Ampak krščanstva — pravega krščanstva še ni na Hrvatskem, kot nikjer drugod ne, Kajti v istih dneh, ko so se Hrvati pripravljali na to slavje, je bil ubit e-den njihovih vodij, mačkovec Peter Vratar. Poleg njega je bilo minule tedne po Hrvaškem umorjenih par ducatov drugih politikov ter bivših in sedanjih uradnikov. Nova avtonomna vlada hrvatske banovin** je prevzela od centralne vlade žan-darmerijo pod svojo upravo. Uposlila je tri tisoč orožnikov, katerim vlada v Zagrebu zaupa bolj kakor tisočletnemu
krščanstvu Hrvatov.
★
JSKJ je včasi oglašala v A-meriškem družinskem koledarju. kar je častno za vsako nepristransko organizacijo. Pa je prišel v odbor Janko Rogelj in se v Clevelandu pobahal, da dokler bo on kaj zmogel v glavnem odboru, JSKJ ne bo oglašala v Koledarju. Res je uspel, ker je pristranski in so mu pomagali pristranski odborniki.— J. P.
★
V Zed. državah imamo zvezo lažnjivcev, ki se v vsakoletnih tekmah kosajo, kdo se bo najboljše zlagal, da dobi prvo nagrado. Ampak ti lažnjivci so pritlikovci v primeri z diktatorji in njihovimi državniki v totalitarnih deželah. V lažeh jih
nihče ne poseka.
★
Proti Bigelowemu načrtu za
večje pokojnine v Ohiu se je o-glasil tudi "Glas", glasilo Slovenske dobrodelne zveze, ki v uredniškem Članku apelira na svoje člane, da naj glasujejo proti. Enako nasprotna načrtu je "Ameriška Domovina". Najpametnejše torej je, da človek umrje mlad, pa ne bo treba nikomur skrbeti za stare, ker jih ne bo.
★
Rev. J. M. Tmnk pravi, da se ne boji ruskih osvajanj. Naj le pridejo vsi slovanski narodi pod "politični vpliv" velike slovanske Rusije. Saj jih je že zdaj 180 milijonov pod njeno oblastjo, pa se vsi svobodno razvijajo, meni Trunk. Vrh tega je "komunizem v svojem bistvu pristno krščanski nauk. Izrodkov se bo iznebit.. ." Kaj, če Diesov kongresni odsek izve za tega gospoda župnika v Leadvillu in ga pozove predse na zagovor, ker ni obvestil vlado, da je agent tuje vlade (ruske), ne pa župnik? Najbrž bi bil Trunk zelo v zadregi, če bi ga kdo izmed preiskovalcev vprašal, da ako je ruski komunizem v bistvu pristno krščanski nauk, čemu ni tega mnenja tudi papež, ki je nezmotljiv? . ..
V. A. Tanner, finski socialistični voditelj in finančni minister, ter »edanji sovjetski diktator Stalin sta bila skupno v boju proti carizmu. Nekoč, ko je Stalina zasledila carjeva policija. ga je pred njo skril omenjeni finski socialist v Helsing-forsu (sedanjem glavnem mestu finske republike). Tanner in Stalin sta bila nedavno spet skupaj, toda v povsem drugačni vlogi. Tanner je prišel k njemu v Moskvo z ostalo finsko delegacijo, da ga vpraša za popust v njegovih zahtevah proti Finski. Nekoč je Stalin Tanner-ju pisal, da nikoli ne pozabi njegove pomoči, ko se je skrival pred .preganjalci.Ali postane morda v kratkem Tanner
titsi, ki se bo moral skrivati. ★
"Ameriška Domovina" priporoča slovenskim volilcem za prihodnjega clevelandskega župana 0'Donnella. Je sicer republikanec, a nič ne de. Med demokrati in republikanci ni razlike. To je nedavno poudaril tudi newyorški župan La Guardia, ki je bil do pred par
leti sam republikanec.
★
..Sovjetska vlada je sklicala svoj parlament, ki se je zbral 31. oktobra, da odobri pakte za vzajemno pomoč, ki jih je sklenil Stalin z baltiškimi deželami, in pa anektiranje vzhodnih krajev bivše poljske republike k Rusiji. Parlament bo seveda odobril vse brez razprave. Nihče ne bo kritiziral vlade, kot to dovoljuje v svojem parlamentu Anglija še celo zdaj, ko je v vojni. Opozicija v ameriškem senatu se je tepla proti vladni predlogi več tednov, predno je popustila, oziroma dovolila glasovanje. Nekateri pravijo, da so taki parlamenti, kot ga imata na primer Nemčija in Rusija boljši, kot pa oni, ki zborujejo venomer in se poslanci kritizirajo drug drugega in napadajo vlado. Ako bi morali taki ljudje iti nenadoma za stalno v totalitarne dežele, bi svobodo, ki jo doma ne znajo
ceniti, jako pogrešali.
★
Nevtralne dežele se ustrašijo vselej, kadar Hitler ali kak njegov minister zagotavlja, da
bo Nemčija spoštovala njihovo nevtralnost. Tako poroča ameriški žurnalist M. W. Fodor iz Nizozemske. Ta in pa Belgija sta v nevarnosti, da se bo Hitler odločil marširati v Francijo in proti Angliji po njunem ozemlju. Kako zelo je ta strah upravičen, ve Belgija iz izkušnje. ★
Prerekanje med ljudmi, ki pravijo, da imajo enake nazore. ne koristi njihovim nazorom ali načelom, pač pa prinaša de-
moralizacijo v njihove vrste. ★
Papež Pij XII. je izdal svojo
prvo encikliko. Boli ga poraz Poljske, kjer je bila cerkev vla-
PISMO IZ CLEVELANDA
(Nadaljevanje z 2. strani.)
je pretekli teden komentiral slučaj letalca Lindbergha, o katerem pravi, da je sicer nedvomno dober mehanik In letalec, toda izredno neroden kadar zaide na (politično polje: kakor se prestopi, tako se spotakne in se tako rekoč prekopi-cne po tleh; in kakor hitro odpre usta, že zine kako nerodnost, da ga potem lasajo z leve in desne. Zato bi bilo bolje zanj. če bi se držal svojih motorjev in letal . . .
Uredniki omenjenega maga-zina so torej približno enakega mnenja o Lindberghu kot jaz. Na led hodi, drsati se pa ne zna .
★
Zaganjanje v komuniste je dobilo obliko besnega derviške-ga plesa: vsekrižem se kaže na komuniste (če so tam aH niso) in vsega zlodja jim obetajo.
Jaz sicer nimam simpatij za ljudi, ki so še včeraj proglašali za tepce in reakcionarje vse ljudi, ki niso hoteli trobiti v njihov rog, pri tem pa si sami skuhali prevročo kašo, bojim se pa, da bo današnja proti-komu-nistična gonja naposled bolj u-darila poštena delavska tn liberalna politična gibanja v Ameriki kot komuniste same. Komunisti se bodo lepo poskrili, drugi bodemo pa trpeli.. . Mislim, da bi bilo v interesu napredka, da si naši protikomunistični derviši zlijejo čeber ledenomr-zle vode za vrat, da se bodo streznili. To, kar se ipočne danes v imenu proti komunizma, je videti prav za prav voda na mlin komunistov, demokracijo pa potiska preko nevarnih čeri, ki jI utegnejo postati usodne.,. Z ognjem je treba previdno ravnati, sicer si lahko opečemo prste in osmodimo glave!
Tovarne, v kaltriK isdeljujejo vojn« letala, delajo • koro poviod po iv*tn po 24 «r dnevno »edem dni v tednu. Na tej »liki je tovarna sa vojna letala v Angliji. Vlada v Londonu pravi, da je to industrije i s popoln tla do viiine, kot je v Nemčiji, kjer je bila najbolj ra«.
vita. in adaj jo Aaglija v produkciji ie prekaša. Tisoče teknično najbolj isurjenih delavcev je uposlenih v teb obtntik in priganjajo drug drugega, da bo čimveč letal sa ubijanje in rušenje. Zdaj se Francija in Anglija na. de jata dobave vojnih letal tudi ia Zed. drftav.
dajoč faktor, pa se huduje nad totalitarnimi državami, ker zameta vajo Boga. Ako bi se hu-doval nad totalitarnim sistemom vlade načelno, bi moral encikliko sestaviti tako, da bi zadela tudi Španijo. Mar ni tudi Francova vlada vrgla v ječo več sto duhovnikov in nekatere celo poslala v smrt, češ. da so pomagali španski republikanski vladi? A je vendar razlika. General Franco je cerkvi bogastva v Španiji vrnil, Hitler jih ji je večinoma vzel naj prvo v Nemčiji, nato v Avstriji in zdaj na Poljskem. Isto je storila v še večji meri Rusija. In to je, radi česar se papež huduje.
IZ KANSASA
Ker ima že vsako mesto, mestece in vas, svojo posebnost, na katero je ponosno, tako v tem ne sme zaostajati tudi naš Pittsburg, ki se ponaša za središč* kansaške premogovne Industrije. Pa prireja letne svečanosti, takozvani "Coal Festival", za podvig in oglašanje te industrije.
Aranžma je v rokah trgovske komore, Ameriške legije in raznih drugih patriotičnih organizacij. Od zadaj so pa lastniki moderne mašinerije za o-bratovanje odprtih jam. Prejšnja leta je sodelovala tudi pre-mogarska unija, toda zadnjih par let noče več delati štafaže. Posrečilo pa se jim je pritegniti razne šolske oblasti, da šole tekmujejo zraven s svojimi "kraljicami premoga", godbami in podobno parafernalijo. ★
Letošnje praznovanje se je vršilo 4. -6. oktobra. Sodijo, da je bilo navzočih nad 40 tisoč ljudi, kar je že nekaj, če se u-pošteva, da se število prebivalstva v Kansasu stalno niža. Ker nočem biti drugačen od drugih, sem šel še jaz "firbec past". Parada, 'King Coal", razni oblastniki, governer Ratner, 36 šolskih godb, zastopajočih toliko raznih šol iz bližnjih krajev Kansasa in Missourija, vsaka s svojo kandidatinjo za "Queen Coal". In potem kronanje "kraljice" ter razni govori, opevajoč važnost te industrije za naš
"solnčni" Kansas.
♦
Pozabili so na bivše premo-garie, ki so ali pri WPA ali pa popolnoma brezposelni. Neradi omenjajo, da jih je sedanja modema mašinefija pognala na cesto. Letna produkcija v tem okrožju skoro nič ne zaostaja za ono pred 25 leti. Toda takrat je zaposlevala 12 tisoč delavcev, zdaj jih ne zaposluje niti dva tisoč.
★
Na primer: Rov št. 22, West-em Coal Co. (kjer zdaj dela le še okrog sto delavcev) je pred par leti. ko je bil na višku produkcije, u posle val 400 delav-ceV. In teh 400 delavcev je po-
vprečno produciralo na šiht 1500 ton premoga. Največja produkcija je bila 2000 ton na šiht, ko se je šlo za rekord. Premogovna družba pa, ki obratuje odprto jamo (strip pit) bbzu Yala, producira z moderno mašinerijo na električni pogon povprečno 2750 ton premoga na šiht in rekord je bil 3500 ton na šiht. Zaposluje pa
— 15 petnajst delavcev. ★
I)asi se razni "big bizniania-ni" in patriotje napihujejo in ponosno trkajo na prsa, ko kažejo na to moderno mašinerijo, pa trgovci stoje na pragu svojih na »pol bankrotiranih trgovin in čakajo kupcev, katerih od nikoder ni. Bivši premogarji so brezposelni in brez cvenka; ogromna moderna mašinerija na električni pogon pa ne kupuje "overalls", čevljev in živeža. Prošperiteta je le za lastnike te mašinerije.
★
Po šestmesečnem "odmoru" sem bil spet poklican na delo. Trajalo je le en mesec dni. Tako sem spet na "listi", najbrž to pot še za dalj časa, če bodo sploh še "potrebovali" moje "pomoči". Rov gre h koncu, pa ni dela za vse. Večina dela obstoji iz pobiranja premoga, ki je prej ostal za opore v rovu. Unija pravi, da je razdeljevanje tega dela striktno stvar kompanije. Toda nekateri "dobri" delavci, ki so z vsem "zadovoljni" in ki kupujejo vsakdanje potrebščine v kom pa ni j-ski prodajalni, delajo stalno, to je v kolikor obratuje rov, med tem ko so drugi večino časa na čakalni list. — A. Shular.
Savin koncert bo 26. no-' vembra
Chicago.—.Jesen je tu, doba koncertov, iger in drugih "notranjih" zabav. Pevski zbor "Sava", odsek kluba št. 1 JSZ, se bo zopet poklonil čikaškemu občinstvu, vsem prijateljem zbora in lepe pesmi, na svojem jesenskem koncertu v nedeljo popoldne dne 26. novembra v dvorani SNPJ.
Sava ima za seboj že nad četrt stoletja zgodovine. Ta zgodovina je bila včasih težka, včasih prijetna in gladka, kakor pri vseh zborih. V tem času je podala že mnogo lepih koncertov. Tudi prihodnji se bo lahko primerjal z najlepšimi. Vsaj tako upamo.
Namen teh vrstic je v prvi vrsti, da vas seznanimo t da-tumomo tega koncerta toliko, da si ga boste vsi čikažanl in okoličani rerervirali za Savo In s sabo pripeljali tudi svoje prijatelje. To bo edino zadoščenje f>evcfcm in pevkam — nabita dvorana za ves njih trud in tudi stroške, ki jih imajo v zve^i s posečanjem vaj. Vsi se moramo zavedati, da bi bila br*z zhorskega petja med na* mi tako velika verzel, da bi sploh ne mogli govoriti o "nnši kulturi". Manjkalo bi najlepše,
kar je v našem javnem življenju: lepa pesem, ubrano zapeta. In nihče drugi kot tLsti, ki imajo skušnje in odgovornost zborov, si ne more predstavljati, koliko truda vzame predno je uglajena posebno težja pesem, predno je izdelan koncert. In to delo naši zbori — vsi zbori — vrše leto za letom.
Torej poset koncerta naj si nihče, ki čuti kaj za skupnost in napredek, ne šteje kot nekaj težkega ali kot neko žrtev, marveč kot svojo dolžnost kot civiliziran človek, kot borec in stremitelj za boljšo človeško družbo. V tem smislu apeliramo na vse naše prijatelje, na vse čitatelje Proletarca v Chicagu in okolici, da kooperirate s Savo, s svojim delavskim zborom in agitirate med svojimi prijatelji za poset tega koncerta.
Vstopnice so že v pred/prodaji in stanejo 40c, pri vhodu pa bodo 60c. Po programu bo ples v obeh dvoranah. Po koncertu pa se zavzemite in pristopite k zboru, posebno pa nagovorite dobrega pevca ah pevko, da to stori. Na tem koncertu bomo imeli tudi posebne atrakcije, o katerih bomo Še poročali. Naj živi naša pesem 1 Vsi na delo za veliko udeležbo na prihodnjem koncertu Save 1 — Odbor.
Klub št. 1 posije v Wauke-gan tri zastopnike
Chicago. — Na *e;i kluba še. 1 prošli petek so bili za zastopnike kluba na konferenci Prosvetne matice, ki bo 19. novembra v Waukeganu, izvoljeni Chas. Pogorelec, Fred A. Vider in Louis Beniger.
Dramski odsek bo ob tej priliki ponovil v Waukeganu komedijo "Ženitev", ki je bila prošlo nedeljo vprizorjena v Chicagu z velikim uspehom.
V klub je prestopil sodrug John Sodnik, ki je bil dozdaj član kluba št. 21 na Arml v Kansasu. Sodrug Sodnik se je preselil sem pred psr meseci. Živel je blizu Pittsburga v Kan-sasu. V Chicagu stanuje pri svojemu sinu Franku, ki je upo-slen v upravnlštvu Prosvete.
Mnogi klubovi člani in članice so se pri razpečevanju vstopnic na omenjeno igro eelo potrudili in s tem zaeno z drugimi klubovimi prijatelji pripomogli k veliki udeležbi.
Klubov pevski rbor "Sava" se pridno pripravlja na koncert, ki ga priredi v nedeljo 26. novembra v dvorani SNPJ. Del njegovega koncertnega sporeda bo opereta "Piknik v gozdu". — P. O.
Masaryk in Pilsudski
Masaryk je bil predsednik in glavni graditelj demokratične čehoslovaške republike. Pilsudski pa diktator Poljske, iz katere je želel razviti velesilo. Ko se bi vrnila, bi ostrmela, ko bi videla, kaj je nastalo iz njunih dežel..
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA
Zbral Charles Pogorelec
Chicago, III. Chas. Pogorelec je dobil zadnjih par tednov 15 naročnin na Proletarca in 13 o-glasov za koledar; 15 pa jih je dobil Frank Udovich. Joseph Drasler 2 naročnini; Fred A. Vider je nabral $8 v tiskovni sklad Proletarca, Joško Oven pa prispeval $5 v isti namen. Klub št. 1 JSZ ie pripeval od končnega prebitka piknika 4. julija še $19.25. Skupaj je klub pripeval od tega piknika $192.-45.
Cleveland. O. Jennie Dagarin je poslala 4 in pol naročnine. Tone Jankovich je poslal še 9 oglasov za koledar, Avgust Ku^nik pa 7.
Strabane, Pa. Z oglasi sta se dobro postavila naša sodruga John Terčelj in John Zigman; pni jih je poslal 8, drugi pa 12, poleg tega je naročil tudi 100 iztisov koledarja.
Moon Run, Pa. Tudi Jakob Ambrozich noče zaostajati za drugimi agiinimi delavci v našem pokretu v zapadni Penni. Poslal je 7 oglasov in $1 podpore Proletarcu.
Herminie, Pa. Tone Zornik. naš potovalni zastopnik po za-padni Penni pravi, da kar se a-gitacije za list tiče, se ne boji nikogar. Poslal je 26 naročnin in bo gotovo na prvem mestu v prihodnjem izkazu "agitatorjev na delu". Poslal je tudi 50c podpore, ki jih je prispeval Joe Hrvatin iz Pitisburgha.
Jennera, Pa. Jože Tursich je poslal 2 novi naročnini. Vprašal je tudi za ceno oglasom v koledarju. Pravi, da bo i v tem poskusil svojo srečo. s Akron, O. Maks Kotnik je poslal še en oglas za koledar.
Piney Fork, O. Frank Završ-nik, naš novi zastopnik tu, je spet poslal dve naročnini.
Weat Newton, Pa. Jos. Zorko se tudi rad spomni Proletarca. Poslal je 4 naročnine ter dolar v tiskovni fond.
Bridgeport, O. Joseph Snoy dobi kljub vsehi ne pri likam, s katerimi je obložen zadnje čase, še vedno nekaj časa za agitacijo. Poslal je še tri oglase za koledar in dve naročnini.
Parkhill, Pa. Frank Podboy je poslal še dve naročnini.
Sharon, Pa. Jože Cvelbar je poslal dva oglasa za koledar in 90c podpore listu. To je prvič, da smo prejeli kak oglas za koledar od<tu.
Girard, O. John Kosin pravi, da si ne more kaj, da bi malo ne poagitiral. Poslal je 6 naročnin in 3 oglase za koledar.
Burgettatown, Pa. Tudi Joseph Krmel ne miruje. Poslal je eno naročnino. Pravi, da ka-
dar se Časi izboljšajo, bo kaj več storil.
St. Michael, Pa. Od tu se večkrat oglasi Fratik Kunstek. Zadnji teden je spet poslal eno naročnino.
No. Chicago. III. Mary Spa-capan je poslala nadaljne tri oglase za koledar.
Forett City, Pa. Tu poskrbi vsako leto Frank Drasler, da koledar ne ostane brez oglasov. Poslal jih je 5,
Arma, Kana. Tone Shular je poslal še dve naročnini.
Milwaukee, Wia. Tu je na delu za oglase Leonard Alpner. Poslal jih je 18, Jacob Rožič pa dva in 8 naročnin. Pravi, da bi več storil, pa ga muči že delj časa bolezen.
Springfield, III. Joseph Ovca je poslal dve naročnini, en ogla^ za koledar in naročil 30 iztisov koledarja. Klub Št. 47 JSZ bo imel v nedeljo 26. novembra v Slovenskem domu domačo zabavo v prid Protetarca. na katero že sedaj vabi vse prijatelje in somišljenike od blizu in daleč.
Johnatown, Pa. langerholc in Rak sta poslala še 3 naročnine in en oglas za koledar ter naročila 50 iztisov istega za začetek. Klub št. 5 JStZ je prispeval $10 tiskovnemu fondu, Anton Gabrenja pa $1.00.
Ely, Minn. John Teran je poslal dve naročnini in še en o-glas za koledar.
Gowanda, N. Y. Od tu je poslal John Matekovich 4 naročnine in en oglas za koledar.
La Salle, III. Na delu za oglasi je tudi Tone Udovich. Dozdaj je poslal tri oglase in tri naročnine.
Diamondville, Wyo. Anton Tratnik je poslal še en oglas in naročilo za 12 koledarjev.
Detroit, Mich. John Zornik ie poslal zadnji teden 6 naročnin in še tri oglase za koledar.
it
Domač kruh za domače ljudi"
Od kar ima Hrvatska avtonomijo, je uvedla geslo, "domač kruh za domače ljudi". Srbe in Slovence oblast avtonomne Hrvatske odslavija in namešča zveste pristaše Hrvatske seljačke stranke. V omenjenem geslu je lahko nekaj dobrega, toda kaj, če bi ga začeli povsod uveljavljati? Kam bi dala Hrvatska Hrvate, ki imajo službe po Srbiji, v Sloveniji in <po svetu, če bi povsod rekli, "domač kruh za domače ljudi"?
Na agitaciji v pomoč Kitajski
Kitajska noviaarka in pisateljica Helen Gin čin Kuo je minulo poletje potovala po Evropi, največ v Franciji,
Sokolstvo na Hrvatskem
Po mariborski "Delavski Politiki" povzemamo izjavo hrvatskega voditelja dr. Mačk« o sokolstvu, v kateri pravi, da Hrvati nikakor ne mislijo na obnavljanje hrvatskega Sokola. Sokoljo po njegovem mnenju "izključno češka ustanova, v ostalem pa stvorjena po nemškem vzorcu. Hrvati bodo imeli svojo telovadno organizacijo, ki bo na popolnoma drugI obnovi in v skladu z duhom hrvatskega naroda".
Tako je s tem konec tudi so-kolstva na Hrvatskem in bržkone po razpadu čehoslovaške v vseh slovanskih deželah. Pasi je bil Sokol v Jugoslaviji do sporazuma s Hrvati edina od države priznana telovadna organizacija, ni imel v Sloveniji pod klerikalci nikake opore in ne na . Hrvatskem pod mačkove!.
in dospela meseca oktobra v Zed. dr-»ave. da pomaga po svojih močeh pri-dobiti simpatije javnosti v prid Kitaj, ske, ki se bori a japonskimi napadalci. Pravi, da je uverjena. da bo njena deftela laila smagnvito ia borbe, dasi s trrkimi irtvami.	_
Židje na Litvinskem v
veliki bedi
Na Litvinsko je pribežalo if Poljske zelo veliko Židov, da jih je skupno z litvinskimi v tej mali deželi že nad 300,000. Begunci so večinoma brez sredstev in v velikem pomanjkanju, ker jim litvinski židje ne morejo zadosti pomagati.

strah v sloveniji pred grozotami vojne
Nemčija in Italija sta obljubili Jugoslaviji spoštovati njene meje, toda ljudstvo, posebno še v Sloveniji, ve, koliko se je zanesti na Hitlerjeve in Mua-solinijeve obljube. Saj niti ta-kozvanih "častnih pogodb" ne držita!
Tudi Jugoslovanska vlada prav dobro ve, da se eden ali drugi diktator lahko hi*poma premisli in udari, ali pa predloži poniževalne pogoje, ki pomenijo konec neodvinosti prizadete dežele.
Dasi je nemški firer knezu Pavlu obljubil prijateljstvo in ga zagotovil, da se Nemčija ne bo dotaknila Jugoslavije, je jugoslovanski generalni štab že v začetku minulega poletja odločil utrditi mejo Slovenije ob Nemčiji. Zato je bilo okrog Maribora skozi vse naslednje mesece prav živahno, ker so delavci vseh strok pri gradnji utrdb razmeroma dobro zasluži':!
Dne 27. oktobra so v Mariboru aretirali nekega častnika in .'U) drugih. Obdolženi so Špijo-niranja v prid nacijev.
1*0 Sloveniji je med ljudstvom velik strah pred novim klanjem, kot je razvidno iz pisem, ki jih pišejo sorodniki svojim ljudem v Ameriko. Ob italijanski in ob nemški meji Sloven! ie so množice jugoslovanskih vojakov. V armado so pozvali vse, dasi uradno mobilizacija ni bila oznanjena in je sploh ni — namreč časopisje ne sms nič vedeti o nji, da se ljudje še bolj ne ustrašijo.
Neko pismo z Gorenjskega pravi: "Tu so pozvali k vojakom vse od kraja. Iz te in te hiše ie moralo v armado vseh pet sinov, še celo kmečki posestniki so morali iti, njihove žene in mali otroci pa so bili vsled tega s pospravljanjem poljskih pridelkov preobremenjeni. Ljudstvo je prepričano, da mu bo ukazano iz teh krajev takoj be-ati, ko hitro napade Jugoslavijo bodisi Nemčija ali pa Italija. lite se dobro spominja grozot, ki jih je prestalo v zadnji svetovni vojni, je silno obupano.
Drugi piše: "Tako so nam zatrjevali, da se nam od Italije ni ničesar več bati, a zdaj grade utrdbe proti nji na meji noč in dan. Okrog Logatca je vse pod minira no. Ob mejah so postavili žične ograje."
Iz škofjeloškega okraja piše nekdo: "Pri nas je zdaj toliko vojakov kakor da vsak čas izbruhne vojna. Polja in travniki so jih polni. Kmet je velik revež. Konje je moral dati armadi. Drva mu kradejo ob belem dnevu. V naše mirne vasi se je naselila žalost in strah. Kam bomo bežali, se vprašujejo ljudje. Pravijo nam, da kam na Hrvatsko ali v Srbijo, če ne bodo udarili po Jugoslaviji z vseh strani in jo potolkli."
Pisma iz starega kraja v A-meriko in tja prihajajo z veliko zamudo. Pošto iz Jugoslavije
vozijo sem zdaj italijanske ladje.
Ker mora časopisje pod pezo cenzure molčati, je ljudstvo še bolj zbegano, ker ne verjame časopisom, ne radiu, kajti oboje se mora ravnati po vladinih navodilih. Ljudje si mislijo, da jim nihče ne govori po pravici ' in da vlada resnico skriva pred njimi. To mnenje je upravičeno. Ako bi vlada ljudstvu hladno tolmačila potek dogodkov kol so, bi vedeli, pri čem da so in ne bilo bi toliko strahu, ki meji že na paniko, kakor ga je v sedanjih okolščinah.
M
II
Ameriška Domovina in
starostno pokojnino
Cbkago. — Pri nekemu naročniku "Ameriške Domovine" sem čital v nji uredniški članek, priobčen v izdaji z dne 21. oktobra. Naperjen je proti Bi-geloNvemu predlogu, ki določa za državo Ohio starostno pokojnino po (50 na mesec za samce in po $80 na mesec za zakonce, ako sta oba upravičena do nje. V omenjenem članku "A. D." straši volilce, naj nikar ne glasujejo dne 7. novembra za Bigelow predlog, ako nočejo s tem sami sebe uničiti.
Ko sem dotični Članek pre-čital. mi je bil priča, da se "A. D." bori za interese posedujo-čih slojev in proti koristim razlaščenih in starih ljudi. "A. D." mi ni posebno znan list, a iz o-menjenega članka sem razvi-del, da obožuje zlatega teleta, in da je sovražna naukom onega, h kateremu verniki vsak dan molijo, kajti tudi on je rekel, da sin človeka nima mesta, kamor bi položil svojo trudno glavo. Bil je torej tudi eden izmed neposedujočih.
Za one, ki imajo, dovolj imovine — in teh je majhen odstotek, ni skrbi, kaj bodo jedli in kje bodo pod streho na starost. Ampak kaj pa aa one milijone, ki so zaslužili za sproti, ali pa vsled krize, Izprtja. stavkovnih bojev in bolezni še toliko ne I
"A. D." pravi, da ae jt borila zmerom za starostne pokojnine in za brezposelnostno zavarovalnino. A omenjeni članek me je overil, da se ona za take stvari začne boriti šele ko so že sprejete... Drugače pa je proti njim. — J. Zore.
Prtbhrolstvo Krekovo
Krakov, ki je bil nekdaj glavno mesto poljskih kraljev, v tej vojni pa prišel pod Hitlerja, ima 254,000 prebivalcev, med njhni 40,000 Židov.
Sejo eksekutive JSZ
V petek 3. novembra bo v
Slov. del. centru seja odborov JSZ in Prosvetne matice.
Zaposlena industrija
Municijska industrija v Turčiji mora na ukaz vlade obratovati noč ln dan.
C !
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI

{ USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA DESET B
V ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO ^ ^ - ^
^	NAROČITE SI DNEVNIK	s
j "PHOSVETA" i
k Nara«aftea aa Zdruftene Mlv< (ima CbsceCo) km Kanado $6.00 k
k n* leto; $3.00 aa pol lota; $1.80 ao četrt lota; aa CMcago ia Clc.ro ^
iinillnii
Naslov za list in tajništvo je:	I
^ '2ft57 K«. Lanntlal« Avenue ^ ^ " < hieugo. Illinoi«	^
Iz zapisnika seje odborov J. S. Z.
DNE 6. OKTOBRA 1939
-Navzoči Frank Alesh, Anton |na prihodnji seji, ker bomo Garden, Frank Udovich, L. Be- med tem dobili odgovore iz niger, Angela Zaitz, Joško O-1 Ljubljane in Maribora, ven, Justin Zajec Joseph Drasler, Vinko Ločniškar D. J. Lotrich, Frank Zaitz ln tajnik Ch.
hitler kuce_nesce v rajh
i
$7.60 aa aolo loto; $3.7» sa pol loto t aa Imno Sva $#00.

Pogorelec. Odsotna Mary Oven in Kok Boži^nik. Slednji je sporočil, da ne more prisostvovati tej seji.
Zs predsednika izvoljen Fr. Alesh. *
Zapisnik prejšnje seje sprejet kot predložen.
Poročilo tajniki. — Tajnik Ptgorelec pravi v svojem poročilu med drugim, da v JSZ od proAle do te seje ni bilo posebnih sprememb. Klub št. £8 v Newburghu (Cleveland) je bil reorganiziran in s. Lever sporoča, da se nadejajo zdaj v tem klubu večjih aktivnosti, šteje sedem Članov.
JSZ je vsled sedanjih razmer finančno zelo prizadeta, ker ao se njeni dohodki znižali. Nazadovali smo minula leta v članstva, vrh tega pa prejemajo mnogi člani vsled brezposelnosti izjemne znamke. V mesecu avgustu smo izdali. 180 izjemnih znamk, kar pomeni $54 za JSZ manj dohodkov kot pa jih bi imela, če bi plačali redno članarino. Ker imamo enake težave tudi pri listu, je treba kaj ukreniti, da se temu odpomore.
Proavetna matica. — Za to ustanovo smo naročili od C. D. v Ljubljani povestno knjigo "KaramcKalVTčvjo je spisal pokojni ruski pisatelj Mak.*im Gorki, in knjigo^Marseljeza", spiral Herman VVendel.
V	teku meseca sta pristopili k Prosvetni matici še dve društvi. Vseh je v nji sedaj 183'.
V	poslugo z našim arhivom smo bili od prošle do te seje dram. društvu "Verov*ek", federaciji SNPJ v Milwaukeeju. pevskemu zboru "Naprej" v Mihvaukeeju, klubu št. 1 v Chicagu in dramskemu klubu "Zora" v Pueblu, Colo.
V	ražpravi o Ptosvetni matici izražajo nekateri dvom. da nam bo knjige vsled sedanje vojne iz stare domovine sploh mogoče dobiti. Ako jih ne dobimo, moramo pravočasno tu eno izdati. O tem se bo sklepalo
C led« atanja J&Z in njenih dohodkov pravi Fr. Zaitz, da bo potrebno podvzeti akcijo za je .lovenska upiava^iloma uril
Hitler je sklenil izseliti nemške narodne manjšine iz baltiških dežel, Madžarske, Husije,
Jugoslavije itd. v rajh.
Pravijo, da je v Jugoslaviji nad 600,000 Nemcev, in nemška propaganda trdi, da je Maribor nemško mesto, toda mu
ustanavljanje pomožnih klu bov, kateri bi pomagali v miših akcijah, poutbno v agitaciji za na$ tisk, imeli priredbe prosvetnega značaja in zabave, katerih prebitek bi deloma lahko rrUpovali v tiskovni sklad Proletarca in v druge koristne namene, ob enem pa bi ti klubi vršili v naselbinah tudi drugo podrobno delo v smislu našega programa. Ako se socialistična stranka kmalu ne pojača toliko, da bo dala potrebni zamah za
njena; dalj» da so mnogi kraji na Spodnjem Štajerskem popolnoma nemiki. Nemci pa silno zatirani. Lani in letos se je na h |>o in je Štajerskem dogodilo nekaj demonstracij za Hitlerja, ki pa jih nacijski tisk v rajhu ni dramatiziral, pač pa je bil povabljen v Berlin regent Pavle.
Po osvojitvi Poljske je Hitler s kolonizacijo oziroma s preseljevanjem Nem:ev resno začel, kajti Iz bivšega nemškega dela
agitacijo zanjo tudi v naših na- Poljske, katerega si je spet pri-selbinah, ne bomo mogli usta- |ttrtt]lf >lt aapodi, , domttdj in iz
noviti zanjo novih klubov, pa in,iu,trije ter trgovine Poljake
tudi v obstoječe je težko vsled teh okolščin pridobivati nove* člane.
Za cbstoj našega gibanja je torej to življensko vprašanje, s
kočevske Nemce je nacijski tisk pretakal solze. Berlinski list "Die Getrenten" je pred nekaj meseci pisal o njih med drugim:
"Enega najstarejših katoliških hi nemških kulturnih otokov na jugovzhodu predstavlja 18,000 Kočevcev, ki »prebivajo danes ua ondotnem ozemlju 860 km2 v 170 seliščih kot kmetje in so izpostavljeni vsem manjiinjskim težavam. Po državnem preobratu so nemško gimnazijo v Kočevju in meščansko šolo "Marienheim" slovenl- j zirali, razpustili nemško stro- j kovno šolo za obdelavo lesa,
prodajo svojTe posesti ter se izselijo v rajh, je dvomljivo, če se jih bo mnogo odzvalo, dasi so življenske razmere v kočevskem okraju jako slabe. • Med Nemci pod Italijo pa je bil odpor tolikšen, da se je italijanska vlada končno udala apelom ljudi, ki nikakor niso hoteli misliti na ločitev od kraja, ki je njihova prava domovina. Italija zdaj od njih žahte-vn le, da se odpovedo nemštvu in se prištejejo k Italijanom. Tudi to jim je težavno.
Tudi v Bundu imajo
n______
renegare
V rnrrib, nekster. bi rekli, v "(*• odvzeli Nemcem nemški dija- moanib" zasliiavanjib pred Dieso-Ški dom S posestvom in gotovi- Zborom, niso priftali samo komo
no vred ter izročil novo ustanovljenemu društvu. Zdaj je o-grožena tudi nemška ljudska šola. Do leta 1919 je bilo v 36 krajih nemška ljudska šola skupno z 71 razredi. Od teh so in Žide, da je s tem dobil pro- jim Kočevcem vzeli vse do 22
risti Ji ug proti drugemu, namreč biv.
-ter za okrog tri milijone Nemcev, ki jih bi rad privabil iz o-menjenih dežel in Italije. Ker *o tudi v nameravani "novi"
katerim se bomo morali pečati. polj ki državici, ki bo pod Hit-
Chas. Pogorelec pravi, da bemo razpravljali o našem tisku in agitaciji takoj ko bo končana ta seja, zato se naj na tej omejimo le na na;važnejše.
Alesh povdarja. kakor že na prejšnji seji, da je potrebno izdati letak, ki bo obrazložil naše stališče in se ga razširi v naselbine v svrho agitacije. Gar-
lerjevim protektoratom, pridržane vse boljše službe za Nemce, ima tretji rajh zdaj res priliko izvesti te kolonizacijo. Poljski narod pa je vržen v mi-zerijo in sužnost.
Nemci, ki so pozvani iz Estonije in Latve za naselitev v Nemčijo, niso priseljenci v o-menjenima deželama, nego po.
dsn meni, da je zdaj za letak |tomci Nemcev, ki so ae naselili
že prepozno. Izdati bi se ga moralo prej. Aleš izvaja, da je izdajanje letakov zmerom potrebno. Zaitz pojasni, da je besedilo za letak pripravljeno.
Predsednik ugotovi, da je s tem dnevni red seje odborov JSZ končan in se prične seja upravnega odbora Proletarca, na kateri so ostali vsi, ki so navedeni v začetku zapisnika.
Froncova vlada se nastanilo v Madridu
Francova fašistična vlada se je dne 19. oktobra formalno j preselila iz Burgosa v Madrid, i
tam že davno. Enako so Nemci pod Italijo na tisti zemlji Že stoletja. Ni čudno, da plakajo ob zahtevi, da morajo zapustiti domove, na katerih so živeli rod za rodom.
Z organiziranim izseljevanjem Nemcev iz Jugoslavije v rajh se ni še pričelo. Skozi par let, do nedavna, je nacijski tisk napadal posebno oblasti v Sloveniji, češ, da nemško manjšino nesramno zatira. Čemur je treba napraviti konec. Tudi za
razredov, ki trenutno še obstojajo. Nemškega značaja pa jezikovnemu otoku kljub ysemu zatiranju niso mogli zabrisati. Neka ministrska določba jasno govori, da je na vseh ljudskih in meščanskih šolah treba poučevati v materinem jeziku. Kljub temu pa nemške šole stalno slovenizirajo. Iz Kočevja samega so še nedavno brez najmanjšega povoda prestavili sedem nemških učnih moči na ziy nanre popolnoma slovenske šo-
Enako so nacijski listi pisali, kako so Slovenci v Ljubljani, Mariboru in drugje v Sloveniji rzeli Nemcem gledališča (se-

iH	Hitlerja i« naciama Na tej »liki je
danje slovensko dramsko gle- Richard T. Fcrboa, ki j« prod preisko
j p. ,	f • i t •	.. ,.,	/	.	.	... ■ • a , .	..
dališče v Ljubljani je bila pri vatua nemška svojina), tiskarne itd.
Po okupaciji češke je tako pisanje pojenjalo, ker so Hitler jevci zasegli in jih proglasili za nacijsko last neštete češke ustanove.
Ako pride na primer kočevskim Nemcem vabilo, da naj n 1.	ii ,
kampanja proti aktivnostim
komunistov dobro sredstvo
-.i.«b™ k" - ™ za očrnjevanje unu c. 1.0.
potrebo«, sbirajmo priapevk?* njegov tiakovni sklad.
Temna doba za bodočnost malih dežel v Evropi
(Nadaljevanje s 1. strani.) soma postanejo popolnoma del njenega političnega sistema.
Poljske, kl je bila največja izmed "malih" dežel v Evropi, nI več. čehoslovaška republika je pogažena. Albanija je postala italijanska kolonija. Slovaška je Hitlerjev protektorat.
Kaj bo z Rumunijo?
Tako "agresorji" nagloma spreminjajo zemljevid in izgleda, da bodo prerisali tudi rumunske meje, Rumunija ni pravičoo sestavljena dežela. Po svetovni vojni je dobila teritorije, ki po narodnosti ne spadajo nji. Zdaj jI je to v škodo, kajti če vzame Rusija Besara-bijo. Bolgarija Dobrudžo in Ogrska Transilvanijo, bo konec rumunske gospodarske in politične tvorbe, na kateri je sedaj uveljavljena. Tako tudi ona izgine z zemljevida.
In kaj druge dežele?
Nemčijo, toda toliko dramatizirana os Rim-Berlin je izgubila praktično vrednost. Nadomestila jo je os Moskva-Beriin.
Italiji ne more biti vseeno, kdo zagospodari nad Balkanom. Smatra ga za svojo sfero vpliva, a v tem ima zadaj nevarnega tekmeca v Nemčiji in Rusiji. Jugoslavija v tej tekmi med njimi ne more storiti ničesar razen Čakati in skušAti ugoditi vsaki velesili nekaj.
Turčija upa rešiti svoj položaj in kontrolo nad Dardane-lami s pomočjo Anglije in Francije, s katerima je sklenila zvezo. V Berlinu ji prete, da ji bosta Rusija in Nemčija zaigrali tak konec kakor sta ga poljski republiki.
Imperializem bohoti
Male države so danes torej glavni pohlep agresorjev, vrh tega pa sanjajo vse štiri agresivne velesile (Nemčija. Ja-
Na usodo Rumunije strahoma ; k*» luliiR in Ru4ia) o raz-pazijo Jugoslavija, Grčija in i Padu Velike Britanije. Kaiti če Turčija. Bolgarija je svojo vna-	to, bo plena v iftoto-
njo politiko obrnila pod vpliv Rusije. Madžarska ima težko notranjo politično krizo. Nezadovoljni najemniki na madžarskih ve le posestvih, in mali srednji sloj, se oprijemljejo na-cijskega gibanja, ki jim obljublja zemljo in pa trgovine ter »*v®ri, *> toki politike to denar Židov. Ljudstvo je revno tallUrnlh držav veliko bolj od
lju. Račune pttejo sicer še vedno brez krčmarja, a upajo, da se jim iztečejo v njihovo korist. Tako vidimo, da dočim se je v prejšnji svetovni vojni poudarjalo načelo demokracije, samo-od ločevanja narodov in take
in vlada ima v naporih da za tr? nacijsko gibanje, vetike tei-koče. Hitler želi spremeniti Madžarsko v svoj protektorat, kot je Slovaška. S tem bi prišel na mejo Jugoslavije tudi z ogrske strani. Namen ekonomije tretjega rajha je Jugoslavijo, če ne tudi politično, vsaj ekonomsko podjarmiti. Tu pa se križajo nemški interesi z interesi Italije.
Mussolini v razcepu
Italija je sicer še v zvezi z
kriti v roparske namene. Anglija in Francija sicer ne zahtevata zase ničesar, pač pa nove razmere v Evropi, v katerih bo vzajemnost med deželami mogoča. Ako zmagata, pa bo mir bržkone spet versailskemu podoben. če pa zmagajo agresorji, zavlada nad svetom okrut-nejii imperializem, kot je bil angleški ln francoski, V enem kot v drugem slučaju je rešitev človeštva le v preobratu, kl bi pri vede I v socialistično svetovno uredbo.
(Nadaljevanje s 1. strani)
kaki njeni frontni organizaciji, kot je na primer Liga za mir in demokracijo. V njo so komunisti dobili mnogo naivnih pro-gresivcev vseh vrst. Nekateri še zdaj ne verjamejo, da so bili prevarani, ker so pač še zmerom tudi taki idealisti na svetu, ki verujejo, da v idealističnih gibanjih ni izkoriščevalcev, goljufov in zavajalcev. Tako je Liga za mir in demokraci>o, ki jo kontrolira komunistična stranka od početka, dobivala pod vabljivimi idealističnimi gesli v svoje vrste mnogo liberalcev, izmed katerih je zdaj marsikdo v vladni službi. Dies je najprvo dokazal (kar so zavedni delavci vedeli že prej), da ie ta liga le vaba v korist komunistične stranke in vnanje politike Rusije.>0na je ustanovitev te lige tudi financirala. Ko je Dies to ligo srečno vpisal med komunistične priveske, je objavil imena več sto vladnih ursinikov, ki so bodisi njeni člani, ali pa v njenem naslovniku. Torej brez posebnega dokaza, da so 'komunisti" in da na stroške Zedinjenih držav u-ganjajo Stalinovo politiko.
Roosevelt nejevoljen
Objavljanje imen, ki jih je D lesova komisija dobila v naslovniku Lige za mir in demokracijo, ni razjezilo samo mnoge kongresnike in senatorje, nego tudi predsednika Roosevelta. Dies je vsem skupaj odgovoril. da bo deloval dalje proti "neameriških aktivnostim", pa če se njegovi kritiki radi tega magari na glavo postavijo.
Dejal je, da je primoral ju-stični department podvzeti sodno postopanje proti tajniku kom stranke Browderju, ker je parkrat potoval v inozemstvo s ponarejenim potnim listom, včasi pa s pravilno izpolnjenem. Tako so potovali leto za letom v inozemstvo tudi drugi ameriški komunistični voditelji. Dies pravi, da ima dokaze, ki so vladi na razpolago,
ii kooivniati^ai funkcionarji proti sedanjim, ampak tudi kivii člani Kutinovega Evnda proti današnjim bundov-cem, c H, da *vao drogega ko« agonti
valro kcmisija dejal, da jo pristopil » Biird samo sat o, da »o masni a as-cijtkimi metodami.
PRIHEUflE: KLUBOV
j. s: i.
NOVEMBER
V	i
VVAUKEGAN. ILL. — Konferenca klubov JSZ in druitov Prosvetno matice ao severni Illinois in Wisconsin v nedeljo 19. novoatbra v SND.
SPRirtCFlELD, ILL—Domača aa-bava kluba st. ST JSZ v korist Proletarca v hcM|o 26. nov. v Slov: dosnro.
CHIČAGO. ILL. — Koncert "Šoto*' v nedeljo 26. novembra v ' dvorahi
SNPJ.
CLEVELAND, O. — Koncert soc. Zarjo no Zahvalni dan 30. nov. v SND na St. Clair Ava.
DECEMBER
CLEVELAND, O. — Ploana veseh-ca kluba ftt. 49 JSZ na botttni dan 25. decembra v Slov. dol. doom na Water|oo Rd.
CHICAGO. ILL. — Silvestrova nabava kluba it. I dne SI. doc. 199« v dvorani SNPJ. "
1940 MAREC
CHICAGO. ILL. — Priredbo v ko
ako hoče vršiti njen justični department "svojo dolžnost". -
Polje za peraekucije ugodno
Tako je Diesova komisija s svojim načelnikom, ki hodi na shode raznih organizacij Šlrom dežele, ustvarila razpoloženje, v katerem se zahteve za nastop proti 'rdečkarjem" in "naci-jem" množe. čemu vlada ne deportira 'komuniste", ki še niso državljani? čemu ne nastopi proti tiranskim metodam unij OIO? Vlada zagotavlja, da vrši svojo dolžnost, toda re- ritt Pr°l*«**«a V nedeljo 3. marca v akcija jo dolži ščitenja "komu- d*9tmui SNPJ-nistov", ki izpodjedajo smeri- ^^jVr ~	"fl
.	.	.	,. .	vo ▼ nedeljo JJ, marca o dvorani
ške »stanove in pripravljajo te- snpj.
ren za "nasilno strmoglavlje-	junij
nje vlade".	chicago, ill. — Piknik v korist
Xt a. t* . . ...	Proletarca T nedelje 30. jaaijl aa
V tem patriotlčnem navdu- I Koglovea. vrta - W»llow Sprmgso.
še vanju je še celo zvezna po- ......___________ -
licija v Washingtonu. D. C., iz- " '" "1.1"! " " " l gubila glavo ter segla po arhi-vu in Zapiskih lokala socialistične stranke in zasežene liste poslala Diesovemu odboru. V zapadnih državah, posebno v Californiji, v Washingtonu. dalje r Chicagu in po vzhodnih mestih so a«gentje justičnega departmenta na pritisk reakcije zaposljeni s preiskavanjem "radikalnih skupin".
Ob enem Dies snuje s pomočjo svojih častilcev načrt, ki naj bi zavrl svobodščine, kakršne ameriškemu ljudstvu jamči ustava.
i BARETINCIC & SON i
POGREBNI ZAVOD
\
Te L 1475
424 Broad Street JOHNSTOWNt>A.
>#Mft»MMMMHMIM
Delavske in farmarske politične organizacije in unije, bodisi OIO kot AFL, imajo zdaj še priložnost odbiti nevarnost, ki jim preti pod označbo zatiranja "neameriških aktivnosti".
Dr. Jobn J. Zavertnik
PHTSICIAN AND SURGEON
OFFICE HOtTRS: 2:0C—4:00; T:00—«:S0 Daily At 3724 W. 26th Street
tol. Crafrfoed 22IS
At 18IS W. Cermak Rd
4:110—6:00 p m. D*ilj' Tal. Canal 1100
Wertne»day and 3unday bj appointment« ofilp
Residenca Tal.: Crawford 0440 If no saivsr — tsK Aaatin 8700
■ ■■iiii>|iiiiai^|v|99SBti«l
^ Prva slovenska pralnica se pripdroča rojakom v Chicagu, S
Clceru in Berwynu.	*
l.aii nd r j Co. I!
■	FRANK GRILL in JOSEPH KOZDRIN, lastnika	'
■	Fina postrežba — Cene smerne — Delo jamčeno	M
"	Telefoni: CANAL 7!t2—tlff	•
m 1727-1731 W. Sls« Street	CHICAGO, ILL.	*
mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmi
A Yugo*lav Weedfly Devoted to the lntereet of the Workera
OFF1CIAL ORGAN OF Yuiroalav Federation S. P.
PROLETAREC
KDUCATION
ORGANIZATION CO-OPERATIVE
COMMONWEALTH |
NO. 1677.
P..UUk*d W««kly at 2301 5». L*w»d*lc Ar*.
CHICAGO, ILL., November 1, 1939.
VOL. XXXIV
The Test of Democracy
lf the proof of the pudding is in the eating of it, then the test of democracy is in the using of it. A nation is a democracy so long as civil liberty is secure, so long as the rrghts of minor-ities are respected, so long as individuals have a right to be wrong. When those conditions cease to exist democracy has also vanished.
With that standard in mind, our thoughts go to France, vvhere the Communist party has been outlavved and vvhere, more recently, legally-elevated representatives of the tpeople who were elected as Communists were arrested and jailed for the erime of urging that the vvar against Germany be ended.
We vvonder how many Americans pondered upon the signi-ficance of those arrests. If the same :hing would have happened in America vvould people stili be fatuous enough to assert that they have a democratic government?
If America vvere to follow in the footsteps of France, Senator Gerald P. Nye vvould be in jail. So vvould many others, j including Senator Lundeen and "Lindy," vvho recently suggest-ed that British influence in this hemisphere should be removed.
Yet modern France, like our ovvn nation vvas bom in re-volution and nurtured on the democratic principles of liberty, j
fraternity and equality.
We need not look far for a reason why France vvent to the extreme of gagging the people's representatives. The explana-tion can be given in a single word: WAR!
When vvar comes democracy dies. Apologists for suippres-sion condone repression in vvar time: "lt must be so," they de-clare. Probably—certainly it IS »o. VVhat happened in France is not a result of national character. It is vvar.
Self-boasted "democrats" vvho insist upon marching along the road vvhich leads to vvar are attempting the impossible. They just can't hold fast to privr.te capitalism and expect political democracy to meet the needs of the dominant class. As the old economy vveakens the beneficiariea and vested interests vvill sacrifice civil rights and regiment populations to preserve the privileges of the dominant economic group. That is vvhat happened in Germany—vvith the approval and con-nivance of "democratic" statesmen. That is vvhat is novv hap-pening in France. That is vvhat vvill happen here if the American people permit the ovvning class to run their racket complete^ into the ground.—Reading (Pa.) Labor Advocate.
ItECOKD CROWD SEE "ŽENITEV"
CHICAGO. — One of the largest audiences in many years svvarmed to the SNPJ hali last Sunday, filling it to cupacity for the play "fcenitev" stugid by the dramatic group of Brunch No. 1 JSF. Not another empty seat *us to be found by the time the curtain vvent up for the first act.
Produced vvith a stellar array of talent, the ahovv went on merrily and to the great delight of the audience vvhich, in many scenes, was kept in contiiiuous uproar.
To the many friends in attendance and to all who co-operated with us, our sincere appreciation.
The next city to vvhich the play will travel is Waukegan, where it will be staged on November 19, the date of our JSF conference there, in the same hali, the Slovene National Hoir.a.
Flash! Flash! "Zarja" Concert
ALLIED PROPAGANDA
News from the countries now at war is subject to rigid censorship. Every day statamenta come from.the capitala of the warring nations, back-ed by part truths, and more often none at all, deaigned to dampen the ardor of their foe« for the conflict or to enlist the sympathies of the neu-trals, especially the United SUtes.
Every American cltizen has the right—as a matter of fact It is his duty—to do his own thinking. He should not permit himself to become a vietim of emotionalism, whipped into a frenzy of hysteria by propaganda.
Lord Duff Cooper, former lord of the British admiralty, arrived in Nevv York recently. He told reporters that there will be an early right-wing re-vo lu tion in Germany. He said he be-lieves the revolt, which will start in the army, will not result in a military dietatorship, but in restoration of a monarchy.
In New York was printed an article, vvhich state ' that recognition of a de jure German government was under consideration. Such a government, arhich would be seated in London, U> one thought to be the proper one to deal with, rather than the one actually in control of Germany.
There ia no doubt that both of these statements were inspired, and intend-ed for American consumption—hook, line and sinker.
Let us not aa individuals do any-thing which would endanger the peace of our country, and as citisens let us help to guide the leaders of our government along paths which will preserve peact.
America went to war in 1917 "to make the arorld safe for democracy." It vras the war to end all wars.
We left behind many of our dead on tha battle-acarred fields of Europe; ve brought some of them back to rest with their lovtd ones.
On the wall« of man? homes hang pietures of a son, a father or a brother who gave hia life, and in our hos-pitals there are stili with u« the erip-pled, the maimed, the blind, as grim reminders of the futility of war.
Not only did we give of our min-hood, but our money as well. And to
UNITE ON ONE GREAT AIM
It took the united struggle of so-vet-al generation« of workers to win the right« vvhich labor enJoys today. Organized labor in the past has found solutions for its problems through reason and pratical common sense; and organited labor is not less com-petent today. With the same deter-mination and effort and will the dif-ferent groups of American life must lay a/»ide their differences and selfish viewpoints and unite on the one great •im—the expansion of indnatry, the raising of our levels of living, and the supreme necesslty Of all — getting men back to vrork and keeping them there!
this day, 21 years since the armistice was signed,'those debts of caah and hotior have net been repaid. Instead the moneys that could have been re-turned to America have been spent for rearmaments on a greater scale than ever dreamed of during thc World War, and once more these nation* are again at euch others' throata.
The people of this country want no part of this nevv conflict.
Beware of propaganda. KEEP AMERICA OUT OF WAR!
—Milwaukee Post.
About $1,000,000 worth of ash-trays, linens and silvervvare are stolen from U. S. hotels every year.
Thc American Hotel Assn. believes that this is carrying consumer distribution too far.
The weakest »pot in every man is vvhere he thinks himself to be wisest.
More than 10,000,000 trains are operated annually over the railroads of th«. United States.
CLEVELAND, O. —The Socialist churuH "Zarja" vvill present another of its superb concert« on Thursday, November 28.
The program vvill contain an oper-etta i ntitled "Ponočnjaki" and choral numbers. One of the featured songs vvill be the well-known Strauss walt,x, "Tale.* From the Vienna Woods." A number of aolos, duets. and oetet numbers vvill complete the program.
B/ the way, Jittcrbugs, after thu concert you vvill have the privilege of trocking to the music of Frankie Yankovich and his orchestra.
Did I hear someone ask the priče? Well, it's only 40c for the concert and dance, or SOc for the dance alone.
Remember:
Plače—Slovene National Home, St. Clair Ave.
Time—3:00 P. M.
Date—November 23, 1939.
Priče—40c, concert and dance, and 30c for the dance alone.
Be seeing you there.
"Zarja" Publicit? Comraitt*«.
Elect Your Delegates For Waukegan JSF Conference, Nov. 19
CHICAGO.—Attention of all comrades, friends, unionists and fraternal ist* is called to the JSF Eduvation-al Bureau Distriet conference meeting in the Slovene National Home in Waukcgan, Illinois, on Sunday, Nov. 19. Elect your delegates novv for this important conference.
Represented vvill be delegates from all fraternal and cultural organizations affiliated with the JSF Educational Bureau (Prosvetna matica), JSF Branches and other groups. meeting at a time vrhich is critical in our ovvn immediate scope of aetiv-ity as vvell as in the national and vvorld scenes.
With both the A. F. of L. and CIO conventions concluded, prospects for peace in American labor movement are no brighter. Nevv developments in the labor, political and fraternal movementa, rapidly transpiring from day to day, vvill be on the agenda for diaeussion.
Every comrade, un'»oQist, and friend of labor ahould make it a point of duty to be present.
1'onsiuner Notem
A COLUMN OF USEFUL HOUSEHOLD INFORMATION
K««p Your Fur Coat Ovit Of Th* Rain
A small amount of rain does not hurt a fur coat, but a soaking can ruin the leather, informs the Con-sumers' Guide, publication of the Consumers' Counsel Division of the Agricultural Adjustment Administration.
If a fur does get wet, It should be com bed lightly vvith the grain of the fur and then brushed in the same direetion. To dry the fur it should be hung where cool dry air circulates rapidly. When dry, the fur should be shaken lightly.
Nover hang a wet fur near a radiator, or in an overheated room, or in a crowded closet. This may cause the leather to become brittle, and crack or peel.
Some furs are treated to make them vvater repellent, but these patente d treatmenta, vvhile they do make furs water resistant, do not make them vvaterproof.
Turk»jr Talk
Age makes a difference in cooking turkeys, but you don't have to resort to guessarork in judglng your Thanks-giving turkey's years if you buy one that is Government-graded.
Be sure vvhen you select your tur-key that you knovv vrhether you are buying a young or old bird.
About 3 hours are required to cook a young 10- to 12-pound turkey, and about V/, hours for a 16-pound tur-key Ihat ia a year or ao old.
If you buy a Govemment-graded turk*y, the tag vvill teli vou vvhether | It is "Young" or "Old." Turkeys are 1 cla^ified as "Young Hens" and
"Young Toms"—both usually less than one year old, are soft meated vvith a flezible breast bone. "Oki Hens" and "Old Toms" are turkeys more than a year old vvith a tough-ened flesh and hardened breast bone.
U. S. graded turkeys are aome-times individually tagged, but mora often the boz containing several birds j is »tamped vvith the grade. The four grades of U. S. dressed turkeys are: U. S. Special or U. S. Grade AA; U. S. Pvime or U. S. Grade A; U. S. CHoice or U. S. Grade B: U. S. Commercial or U. S. Grade C.
Grade difference« depend largely on the degree of fat over the entire carcass, the amount of flesh covering the hreasts, thighs, and back of the turkey, and the care vvith vvhich the bird has been bled and dressed.
If you buy a bird that is ready to be put in the oven you vvill only have to wipe out the body cavity vvith a soft damp cloth. As a sanitary pre-caution, serub the outside vvith a wet cloth and a little soda, or com meal.
If vou let your turkey soe* in vvater, it vvill lose flavor and food value.
UNCLE SAM GOOSE
The sky was full of airplanes,
The sea was full of shipa; The air was full of rumom, The press vvas full of tips; The graves were full of dead men— Mars, pick up your chipsl
—The Dubuque Leader.
A FOREIGN LANGUAGE NEVVSPAPER SURVEY
Purtoining to Foreign Language Nevvspapers Published
in Cleveland, Ohio
By IVAN JONTEZ
There ia a saying, in many lan-guagea, that there is no evil vvithout good, and the aame could be said about the economic Crisis vvhich is troubling America ten years already. It brought os, for instance, the first buda of most needed social reforms; it brought forth a recognition of the principle that the state is not here only to care for the vvelfare of the rich, but in the firat plače, because of the people themselves; and, besides helping the bankers and industrial-ists, it brought us also eztensive public relief works or W. P. A.
W. P. A. during these years vvas a subject to more or less original and sometimes healthy and witty, and oftener unoriginal and shallovv jokes. That is why vve stili have in America many people vvho do not take this in-stitution seriouslv. and are unvvilling to admit that it did any good.
Yet, huge and eztremely important projeets were carried out under the auspices of the W. P. A., althought at the Kimf time, much vvas done to hinder its progress and to ezploit it for personal and political purposes. Hovv man v roadc, bridgea, and differ-ent buildings the W. P. A. vvorkers have built! Hovv many rivers they have regulated! And hovv many parks and piaygrounds they have put in order! As it iz, it is hard to find in the country a municipal or state pro-ject not being asaisted by the W. P. A!.
Culture nnd history vvere not for-gotten either. The W. P. A. organized the Federal Theater project vvhich w«i its pride until suppressed by a Congress vvhose conservative members evidently thought that the masses of people did not need the theater—this should remain reserved for the richer people!—and that unemployed actors do not deserve help and bread; under the P. A. program painters and aculptors got a chance to put their talent to use and at the same time eat n a modest eHistenec on different art projeets; with the help of unem-ploved teachers. thousands of educational courses for the young and old alike vvere undertaken; unemploved newspapermen, writem, and office vvorkers, vvere given jobs on differ-enr! writer** project« vvhich have al-readv produced hundreds of books in vvhich one finds the hi«tory of different places and institntions r.nd much of other material that has long demanded attention. The vvork ac-complished by these projeets, despite many hindrances, vvas so huge it can be said without exaggeration that the lauded "private inRiative" vvould have fallen under ita vveight before it could have even made a start The scope of this task is too vast for the means of any private group, especial-lv Mnce there are no returns in the form of financial proflts.
Among the Federal relief projeets of this type vvhich deserve attention and support, is also The Foreign Language Nevvspaper project, started in 1939 in Cleveland. ' Of this, it is said, that it represents the first ex-periment of this kind in the country. The purpose of this project is to tako from the Cleveland foreign language nearipepers all information on the economic, social, cultural and political life of the respeetive nationality groups In Cleveland, and compile it in ahstracted form in some sort of an encyclopedia of the activities of our nationality groups. When com-pleted, the volumes of this ency-clopedia, bearing the name of Foreign Language Nevvspaper Digest,
vvill be put on the shelvcM of the Cleveland Public library, vvhere they vvill be at the diaposal of all študenta of the colorful nationalities mosaic which representa the majority o* our population.
VVas this vvork nece.ssary and uae-. ful? And hovv! The time ia nearing wh.»n our foreijtn language preaa vvill begin to weaken and die. This is a fact that cannot be hid or turned away. Its fate is the fate of all living things: as long as a thing is needed, it live«; but as soon as the task that called it to life is accomplishad, U must step aside and die. Such ia the lavv of life vvhich recognizes no ex-ceptions, including the American foreign ianguage press.
This press is much more important than it seems to a majority of people, including Americans. In countleaa volumes of their nevvspapers ia printed thi history of nationality groups vvhich form a vast part of the pre-sent-day American population, of their successes and failures, progreas and of melting into a nevv national alloy vvhich vvill be the American nation of tomorrovv. And America cannot remain indifferent to the fate of these historical records vvhich she vvill need vvhen ahe vvill finally try to find out, vvhence she came and vvhat forces have influenced her in the great melting pot where she was born. It is in her own interests that these re-cords be preserved as long as possible.
But how? Nevvspaper pulp is no good. In a few years it begins to fall apart; and vvhen that happens to a nevvspaper, the hiatory vvritten in it is lost too. Besides, complete volumes of individual nevvspapers in most ease* can be found only by their pub-lishers, and it is very easy for these volumes to get lost, just as were lost alrvady many volumes of eziating or discuntinued nevvspapers. in thia rea-pect, it vvas high time something had been done about it. That's why this undertaking —The Foreign Language Nevvspaper project, W. P. A.—ahould be sincerely vvelcomed.
Hovv is this vvork done? The Cleveland project, vvhich employs about 90 people, handles eleven nationality nevvspapers. Slovenes are represented vvith Enakopravnost and Ameriška Domovina. Every volume is handled separately. The translators take from every iasue all local newa, reporta on economic. social, cultural and political events directlv concerning each in-div:dual nationality group, all editor-ials and comments, letters to the editor, poems, and other articles written by immigrants or their children; and then thev translate into English tho core ot all such nevvs items, letters to the editor, articles and so on. Then their absttacts are sent to the editorial department vvhere this material is systematically edited and madv ready for publication »n book form.
As I am writing thia, they have not yet finished the 1937 volume, vvhich was the first one to be abstraeted. But not so long ago a sample book was published, containing the first two vveeks* abstracts of every news-paper represented. This book, which was favorably commented upon by the Cleveland American and foreign language press, gives a fair idea as to hovv this Digest »ill appear.
The Digest vvill have six parta: Individuals, Nationality, Organizations, Local Settings, Nevv Country, Old Cotintry, and World. Part one vvill be a mirror of the activities of individu-' als as reflected in their presa—cul-
NATIONAL SECRETARY REPLIES TO CZECH FEDERATION'S PROTEST
CHICAGO. — Ansvvering the protest made by the Czech Federation against the Socialist Party's position on the embargo, in vvhich they call the present lavv supported by the party "friendly to Nazi-faaciam," Travers Clement, National Secretary, isaued a lengthy reply published in the Call of Oct. 28, from vvhich vve quote the follovving paragraphs.
To the Czech comrades:
"We agree vvith you that there ia a difference betvveen capitalist democracy and faacist totaJitarian-ism and that the former ia vvorth pre»>erving against the lattere r We diaagree, hovvever, on the poasible methods of preserving It. Our motive«, of course, differ from those of the pure isolationlvt and the pure pacifist.
"We are not m«rely concerned vvith American neutrality as such, nor vvith the moral iniquity of war as such. We are concerned vvith the International vvorking claaa and with international Socialism. It ia on this basi* that the issue should be dia-cu«sed.
Pittman'« Potiti**
"You vrrite that the preaent lavv 'ia friendly to Nati-faacism.' Yet Senator Pittman vvho is leading the administration fight againat the lavv streaaes the point that thia reviaion vvould be more genuinely neutral than the present act becauae under them goods could flovv free)y to Germanj through Ruaaia or aome other neutral nation like Italy.
PREPARATION OF A HELLISH POISONOUS BREW
SAVA;S CONCERT NOVEMBER 26TH
tural and other public workera, writ-era, business men, profesaionals and ao on; Part two vrill §how the actfv-itias of every local organisation from the first to the last day of the year; under Local settings vvill be found local affairs, differences of opinion and fights (in thia reapect the Slovene seetion vvill be very interesting, because ot the many fight« betvveen their local dailies and groups represented by them); th« chapter Nevv country vvill reflect the mentaltty and sentiments of immigrants concerning this country; Part f|v« <01d country) will pieture the relations of th« im-m igra nt and his children tovvard the old country; vvhile the last part (World) will show the American hovv vve have looked at the arorld and the vvorld'« problem«.
Thus vvill these Digest« become miniature pietures of our life and efforts. A« such, they vvill be priceless for American historians and aociolog-j ists u ho before—becauae of lack of linguistic knowledge, lost records, and other handicaps—perhaps never had a chance to study the hi«tory of the immigrant part of America at it« roota. That some Americans already are aware of the great importance of this vrork, vvas shovrn «l«o by the Pre-face to the Digest'« aample book, vvritten by Robert C. Binkley, chairman of the Joint Committee on Materials for research of the Social Science Research Council and the American Council of Learned So-cieties, where I find, among other«, the follovving »entencea:
"In the making of the American nationality, the era vrhich began vvith the maas immigration of the second half of the 19tb century, and alowed down vvith the restrietion« of immigration introduced in the po«t-war period, is a time of decisive developments. The second part of the 19th century brought the continental European to the urban scene. The proces« by which these continenUl Eurupeans become part of the American nationality may already be paa-sing ita crest and in tvro more gen-erations may be a thing of the past,..
"The foreign language press contain« part of the priceless record of the process of aasimilation. Bot it is In large part a cloaed book to the American scholars vvho are othervvise best pre ps red to study it, because no one could make a comprehensive study of it without an extraordinary command of foreign languagea.
"If thing« are allovved to run their course. thi« record will disappear vrith the disintegration of the pulp paper on which it is printed, and wlth the disappearance of the generation of immigr«nt« who are now living and abU to translate it. Therefore, it seems significant that the trinslation and indexing of significant material in the foreign language press .,. are appropriate task* for elerkal vvorkers In a vvork relief program."
Binkley surely i«n*t the only American who underatands and correctly Interprets the neces«ity for presrrv ing the hi«tory vvhich eah be found ia the immigrmnta' presa. If they, vvho pas« decision« on auch matters, have as much understanding for this thing, then wc can hope that some day vre will have on the shehres of our public Hbraries a complete abstacted his-tory of our immigrant groups, as much of It as there Is recorded In their press. It would be a great loss if this project, for vvhatever raasona, be put to sleep—not m because of thoae people who, arorking at It, earn a modest exi«tence, but because thi« wou1d create a situation In vrhich vre vvould Ione all the«e record« found In the imrnigranta' pre«« and containing their—and American history.
"I think that thi« f« a hypocritic«l motive on Pittman'« part, but it is true that as long as the neutrals can buy arms, Germ«ny vvill get them. The real aolution vvould be to atrengthen the present act so that the shipment of arms vvould be barred to any nation.
"The Socialist party has never chitmpioned the present neutrality act as a perfect piece of legislation vrhich vvould of itself keep u« out of vvar. What we have objeeted to, hovvever, more than anything else, vvas its application by President Roosevelt. He refused to apply it to the Japan-ese-Chinese situation and thus rendered aid and continues to render it, to Japan.
"He invoked it at once in the Span-iah conflict, barring aH shipment^ to the loyaliata vvhile he permitted the free flovv of munitions to Germany and Italy for transshipment to Franco.
Spanish Situation
"On the subject of the Spanish situation, by the way, I think that you fail to take into consideration that for a long period — up to the time of complete domination by Stalinist agenta—the vvorking class of Spain vras the dominant element in the Spanish government and that this government was not only waging a vrai againat Franco-Hitler-Mussolini, it vvas also fighting against its ovvn backvvard, feudal economy.
A considerable degree of collecti-visation had taken plače and to some extent, at least, the vvorkers vvere fighting for their own economic and social conquest. In this respect, one cannot compare the governments of France snd England vvith that of Spain before Negrin.
Strang* B*df*llow* ' "Vou point to the fact, comrades. that vve have strange bedfellovvs. But so have you. If vve vvere to cravvl into your bed on this iasue, vvhat should are find? Al Smith and the Liberty league, E. T. Weir and similar labor haters, the Du-ponts and the House of Morgan. The Communists, by the way, have adopted the 'Keep America Out of War' slogan; but they say the embargo iasue is not important.
MYou aay that you agree vvith the party's vvar position and that you want us to keep out of war. But if I believed as you do, that the vvar is rea!y a fight betvveen democracy and fascism, then I vvould not agree vvith the party's vvar po*it!on. \Vhat right would vve have to keep out under those conditions and let our European comrades do the fighting for us? If that vvere really the issue, we should be doing our part."
FOR THIS
B j COVINGTON HALL
Then gazed I on the Wcrks of Man in «we,
And asked: "This his Fullfilment of the Lavv?
Thi« World of Landles«, Jobless, Homeless hordes
Thal choke the City Streets and County Roads?
"Was It for This the Buddhas liwd and died?
Was it for This the Christs vvere crucified?
For This the Rebels marched snd fought and bled?
For This the Seas of Blood and tears vrere shed?
"For This Ten Million Corpses stenehed the plains.
For This Democracy vvas put in chains?
For This—for these Gaunt Hordes by Hunger stalked,
These Ragged Legions lost, and of life balked?
"The tow'ring, glifring Temples that a rise,
For This they Pierce the Clouds snd Scrape the Skies?
This the boasted 'Progress'; This the Goal—
Triumphant Science measuring out a Dole?"
THOMAS CVKALE S FIRST CONCERT A BRILLIANT SVCCESS
CHICAGO.—Thomas Cukale's concert In Waukegan on Oct. 15, 1939, was a great succesa. Hia singing was excellent on thi« occasion. His voice has hnproved tremendously since I heard him laat May in the same hali. If he keepa on going that way, his final goal vvill undoubtedly be attain-ed in the near future. The audience waa pleaaed and enthoaiastic, The aupport given him by the Slovene eommunlty in Waukegan, for vvhich he ia grateful, indeed, was aplendid, but it could, in fact. It ahould have been greater.	,
Some admission tickets sre stili outatanding. All those vvho stili have them, are reque«ted to return them a« soon aa poaaible.
Zronk* A. Navali.