Glasilo c. kr. kmetijskega društva v Gorici.
Ureduje: Ernest Klavžar.
,,Gospodarski List“ izhaja kot priloga „Soče“ dvakrat na mesec in sicer vsak 1. in 3. petek. Udje c. kr. kmetijskega društva in naročniki „Soče“ dobivajo list brezplačno; drugače pa stane list na leto 1 gold. 20 kr. — Naročnina naj se pošilja c. kr. kmetijskemu društvu, dopisi pa odgovornemu uredniku — Rokopisi se ne vračajo.
Štev. 18 in 19.	V Gorici, 12. oktobra 888.	Leto Vlil.
Kako hraniti in izkoristiti sadje,
To še ni zadosta, da kmetovalec prideluje lepo sadje; on je mora znati tudi hraniti, in sveže ali suho, ali kot mošt, ali vkuhano, ali na kak drugačen način pripravljeno kolikor mogoče dobro izkoristiti.
Da se pa more sadje kolikor mogoče drago oddajati, treba pred vsem, da se o pravem času potrže, in na naraven, različnim sadnim vrstam vgoden način ohrani. V tem oziru delajo kmetovalci še mnogo napak, ne tržejo sadja z roko, ampak otresajo ga ali cel6 klatijo, še preden je na drevesu dozorelo.
če klatimo sadje s kolom, poškodujemo je tem bolj, čem trdneje se drži veje, ker je še nezrelo; ono pade na tla, dobi madeže in začne kmalo na potolčenih mestih gnjiti; zraven tega pa poškodujemo in polomimo mnogo vejic, ki bi vteguile sadunosne biti v^ prihodnjem letu.
Če otresamo sadje, počepa na tla, se potolče in kmalo bo ognjito na ranjenih mestih. S tem zgubi skoro vso vrednost za kupčijo, ker nikdo ne mara za ognjito s«dje.
Plemenito, za kupčijo odmenjeno sadje, katero se ima dolgo ohraniti — ker mu cena porase, čim pozneje je prinesemo na trg, moramo po vsakem načinu z roko trgati. Zato rabimo najpriležniše navadne lestvice, ktere vtikamo lahko med vejevje ; sadje pa nabirajmo v platnen predpasnik s pasom pritrjenim čez levo ramo.
Vsak sadjerejec mora sprevideti, da se z roko nabrano, neomadeževano plemenito sadje dalje ohrani, in da se, ker je čisto in zdravo, še enkrat draže ali še več plačuje, kakor oklačeno ali otreseno, o-madeževano in ognjito sadje.
Tudi to je pozvedel in preračunil lahko uže vsak sadjerejec, da je več zgubil s tem, če je plemenito sadje klatil ali otresal, ker je vsled tega
madežasto in ognjito in so se tudi drevesa poškodovala, kakor bi bil potrosil za skrbno nabiranje.
Tem više se moramo čuditi, da ni škoda še vseh kmetovalcev spainetila, ampak da tu pa tam še marsikdo sadje klati in otresa.
Vsaka sadna vrsta naj se tudi o pravem času pobira. Skušnje nas učč, da moramo poletna jabelka in poletne hruške potrgati, kakor hitro so rumeni-kasto pobarvajo, preden so popolnoma zrele; če jih pustimo na drevesu popolnoma dozoreti, postanejo kmalo prezrele, mokaste ali pa testene, se ne držd dolgo, ne moremo jih daleč razpošiljati in vsled vsega tega pada njihova cena.
Jesenska iu zimska jabelka in hruške pa naj dozord na drevesu iu nikdar jih ne trgajmo pred oktobrom. Če pobiramo tako sadje prezgodaj, zger-banči se nam, bo pusto in ostane brezsočno.
Sadje za domačo rabo: jabelka in hruške, ki se porabijo za mošt, naj dozord na drevesu in lahko jih skrbno otresamo, saj jih takoj porabimo.
Na drevesu dogorelo moštno sadje ima več sla-dorja v sebi, daje torej bolji, vstrajniši mošt, kakor praskavo, kislo, ne popolnoma zrelo sadje.
Kedar imamo breskve ali marelice daleč pošiljati, moramo jih potrgati, preden dozord. Če jih pa mislimo kmalo použiti, potrgajmo jih prav previdno tedaj, kedar dobd uže močneji duh, pa mehkeji lup in se sad lahko odpušča od veje.
Črešnje naj se po tržejo zrele pri lepem vremenu; če so prezrele, zgubd lepo barvo in gnji-jejo rade.
Češplje, slive in mirabele naj se trgajo zajutra zgodaj in če jih imamo daleč pošiljati, kedar so popolnoma razvite in imajo svojo polno barvo, pa da so še trdikaste; kedar jih tržemo, prijemajmo samo za repek in ne tikajmo sadu, da ne pobrišemo onega prašca, s katerim so nadihnjone; obrisane češplje in slive niso več tako vabljive.
Tiste češplje, ktere porabimo za slivovec ali

— 70 —
ža čežano (povidl), otresimo še le tedaj z drevesa, kedar so temno modro, vele in zgrbančene; takrat so zrele, sladora polno in dajejo dober slivovec in dobro čežano; nasprotno so pa rudečkasto češplje, kakoršne vidimo večkrat na trgih, le na pol ali za silo zrele, torej kisle in nezdrave.
Orehi naj ostanejo tako dolgo na drevesu, dokler ijm no popocajo zelene lupine in dokler ui mogočo otresti orehov, ne da bi trebalo klatiti jih s koli; s tem se močno poškoduje drevje. Kedar orehi niso še zreli, moramo zeleno lupino z nožem otrebiti; taki orehi so črnikasti, niso očitni, nezrelo zrno se posuši v njih in zato nema tako blago cene v kupčiji.
Predou spravimo potrgano sadje, preberimo je skrbno, ločimo drobno od debelega, lepo barvano od revnejšega in to pri vsaki posamezni sadni vrsti; kajti dobro odbrano sadje je vedno lažej in dražej pro-lati, nego pomešano, ktero mora še le kupec odbirati. Se ve, da moramo nagrizeno, piškavo, pohabljeno ali ce!6 nagnjito sadje najprej odstraniti in kmalo porabiti.
Za obranenje sadja se najbolje sposobujejo bodi čistozračne, ne presuhe iu ne prevlažne, hladno, pa ne mrzle, temne kleti, bodi sadne shrambe, kder ni prepiha, pa je vstrajua temperatura mod 5—10 stopinjami gorkote.
V to prostore postavimo lesene police z več razdelki tako, da nam je lahko prekladati in prebirati vloženo sadje. Zato naj so posamezni razdelki k večemu 80 cm ali 30' široki in najmanj 65, cm ali 25" drug od druzega oddaljeni.
Da sadje ne počepa na tla, naj se napravijo na policah male stranske stene 10—25 cm visoke.
Na te police se položi sadje k večemu v tri plasti druga nad drugo v pesek ali gips, da se sadje po svoji teži ue tlači in da se med seboj ne dotika.
Pri vkladanji plemenitega sadja bodi nam poglavitna skrb, da
1.	potržemo sadje pri jasnem vremenu; kajti 'e suho sadje moramo pospravljati, a nikdar ne rosnega ali vsled dežja mokrega sadja ;
2.	da položimo sadje tako na police, da bodo krnice navzdol, a repki navzgor obrneni. Na pelinu pod in med vloženo sadje natrosimo suhega peska ali gipsa in zagrnimo je tudi ž njim.
3.	Preden vložimo sadje, moramo sadno klet ali shrambo prav dobro osnažiti iu prezračiti.
Da ne bo sadje gnjilo, prekadimo shrambo sč žveplom, katero zaduši gnjilobne glivice.
Če vžgemo v kleti aU v shrambi nekoliko arzenika prostega, sicilijanskega žvepla ter prostor prav skrbno zapremo, izcimi se v njem žveplikasta kislina, katera pokonča vse glivice in mrčese.
4.	Razume se samo po sebi, da ne sme biti v
teh prostorih ni podgan, ni miši iu tudi nobene stvari, koja bi razširjala neprijeten dali, kakor: zelje, krompir, repa, jesih, petrolej itd.
5.	Ko je sadje ležalo nekoliko teduov na policah, naj se preloži in pri tem naj se odstrani vse, kar jo ognji tega ali poškodovanega vmes.
Čem dalje moremo ohraniti sadje in čem kasneje bo na prodaj, tem više mu porase cena in tem veči dobiček nam bo dala sadjereja.
Kedar pospravljamo sadje za pošiljatve, ravnajmo po sadni vrsti in pa z ozirom na oddaljenost kraja, kamor imamo blago poslati.
Jabelka povijmo v mehek svilnat papir in vložimo jih tesno skupaj v skrinje, pletenice ali v male sode, katerih dno je zagrneno sd slamo, stene pa obložene s papirjem; površna plast bodi slama ali pa tako zvana lesena volna; posodo moramo trdno zapreti.
Hruške je pospravljati skoro enako, samo da jih vložimo po dolgič, da so repki ne polomijo iu pa samo v dve vrsti druga nad drugo.
Breskve, marelice, črešnje, slive, češplje, rein-claucl pospravljajo se, a ne vsipljejo, v plitvo, ob stenah s papirjem oblečene skrinjice, tako da je bolj trdo sadje spodej, a mehkeje zgorej; potem se pokrije z rženo slamo iu na pokrivalo skrinje se zapiše: zgorej. (Pri nas se črešnje pospravljajo v pletenice, tudi kedar gredč v zel6 oddaljene kraje).
Orehom je treba poprej sleči zeleno lupino, drugače plesnijo; potem se pospravijo v vreče, sode ali v skrinje.
Razno jagodičje in posebno grozdje zloži se skrbno v pletenice med zeleno listje, navadno med trtno listje.
Kmetijsko ali mostno sadje ne zahteva posebne skrbnosti pri razpošiljanji; navadno je naložimo v ladje, na vozove, železničue vagone; vedno pa je dobro, da je dno in da so stene oblečene s6 slamo.
Kedar pošiljamo tako sadje, bodi nam poglavitna skrb, 1. da pošljemo samo zdravo, trdo sadje, katero je skrbno odbrano in otrebljeno od ogujitega sadja, drugače mine kupce vse veselje do tacega ognjitega, raznovrstnega sadja, iz kterega se odceja rujava juha z voza in oni nam ponudijo za nje le revne cene.
Tudi je skrbeti, da ne pride dež do naloženega sadja;
2. da vsipljemo sadje kolikor mogoče rahlo na voz, ali kamor bodi iu da ne teptamo po njem sč škorujami.
Kmetijsko sadje — jabelka, hruške, češplje za sušenje naj se ne pošilja v prevelikih sodih ali skrinjah; ker pri prevažanji preveč trpi, ue daja mnogo vrednega sušja.
Landw. Ztsch. f. O. Oe.
71 —
Obadi in naša domače živali.
Med muhami, katero so živalim nadležne in ljudem škodljive, imenujemo v prvi vrsti obada. Teli je veš vrst in imenujejo se po živalih, katerih se posebno držč. Tako zalčga konjski obad (Oestrus equi ali Gastrus equi) svoja jajca konju na sprednji nogi. S tem, da konj noge ližč, spravi zalego v želodec, kder so črvi ustavijo na želodečni steni in od koder se pozneje iztrebijo z blatom Potem imamo ovčje obade (Oestrus ovis). Ta leže jajci v nosnico posameznih prežvekovacev, kakor ovac, ko-z&, jelenov ; puže (larve) se razvijajo v nosnicah, vsied česar se začenjajo napadenim živalim glave vrteti, kar pa ni prava vrtoglavost (metljaji), katero prouzročujo vrtovka (Coerurus cerebrulis). Naj-večo muko dela severnemu jelenu (sedlčnu) oni o-bad, ki se po njem imenuje (Oestrus tarmdi); ta mrčes živi v koži severnega jelena in prouzročuje tori. Enako nadležen je pri nas goveji obad (Oestrus loviš). On leže jajca bodi naravnost na kožo, bodi na dlako govede in ko izležejo črviči, začepijo se v kožo in prizadevajo velike, gnjile tori. V teh živč puže (črviči) do maja meseca, to je, dokler dorasejo; potem počepajo na tla, kder se spremene najprej v pupe in potem v muhe.
Bolečine, ki jih prizadevajo tori, so živalim ze!6 nadležne, a po njih trpi tudi koža, postane luknjasta in nema v kupčiji več tolike vrednosti, kakor kože te bolezni prostih živalij.
Goveda, katero trpinčijo na ta način obadi, ne daje tudi toliko mleka in toliko mesa kakor prosta ; torej imamo uzrokov zadosta, da preganjamo obade.
Kako jih pa uspešno preganjati ?
V južnih, vročih deželah je uže po naravi preskrbljeno, da obadi preveč no trpinčijo govede na paši; tam opravljajo to tako tiče (Buphaga africa-na in Buphaga erythrorhyneha), katere se na živali posedajo, obade izkljuvajo in pojedč. A ker pri nas nimamo take naravne obrambe, moramo si pa sami pomagati.
To dosežemo s tem, da aprila in maja meseca otiskamo obadje tori in s tem stremo živalice v njih, ali pa da julija, junija, septembra meseca, in če treba, še v prvi polovici oktobra govedo prav skrbno čedimo, da odstranimo na dlaki ali na koži viseča jajca in da s tem uničimo obade, še prodno se izvalč. Na ta način je mogoče zabrauiti, da se no morejo razširiti obadi, in doseči, da se ohranijo cele goveje kože in da nima kmetovalec škode ni na množini mleka, ni na teži mesa.
A. d. L.
O sodih za vino.
Napravlja so sod uajbolje iz^ hrastovega lesa in ta mora biti popolnem zdrav. če je le količkaj pirav, ni za sodo. Ako pa je hrastov les zdrav, tedaj trpi sod iz njega dolgo, če se ravna z njim, kakor je prav. Jemlje se tudi kostanjev les in ni slab sod iz njega, toda bolj! je že sod iz hrastovega lesh. Borov ali smrekov les pa ne kaže za sode, iz ene strani je premehek in za to hitro zgnjije, iz druge pa ne stori vino v njem dobro.
Ali vsakdo zna, da nov sod ni za to, da se vlije va-nj vino. ne da se sod za to pripravi. Hrastov les ima namreč nek okus iz čreslovine, katere je veliko v njem in zato dobi tudi viuo nek okus, ki nam ne ugaja. Po vrhu pa še izpremeni barvo vina, belo so v takem sodu precej potemni. Ako ti je torej vliti vino v nov sod, nalij v sod poprej vrele vode in dobro bode, čo prideueš kropu žveplove kisline. Na enem kratu pa še vrele vode ne bode zadosti, ampak vlij je 4 do 5krat, potem pa daj čiste vode v sod ter jo pusti čez noč v sodu. V jutru potem izliješ staro vodo iz soda in to se ponovi toliko dni, da postane voda popolnem čista in brez kacega okusa.
H koncu pa se zakuha sod z moštom, če ga imamo; če ne, pa s kalnim vinom. Kdor ravna tako z novim sodom, ni so mu bati, da izkazi v njem vino.
Če pa iztočiš vino iz soda in nimaš va-nj več vina naliti, treba je, da izmiješ iz njega vso ostaline vina. Ako ni bilo več droži v vinu, bode^ zadosti, če izpereš sod par krati s čisto vodo. Če je pa bilo še droži, tedaj je treba, v sod s krtačo ali z verigo. Tudi po zunanji strani so omije sod in kolikor moč, osuaži. Zatem pa postavi sod takč in pusti ga tako dolgo, da izteče vsa voda iz njega. Na zadnje še vžgemo žvepla v sod in zabijemo ga trdno, da osLne ta žvepleni dim v sodu.
Tak sod ostane ti potem več mesecev vinski in treba ga je le še semtertje žvepljati, če ostane več mesecev prazen. Ako pa hočeš zopet va-nj dati vina, izmij ga s čisto vodo in vžgi malo žvepla va-nj, da se prepričaš, je-li ti ni pri vsej skrbi še vendar-le kje splesnil.
Kedar je bilo vino „ua pipi“ in je dalje časa teklo, izgodi se rado, da na konci „cikne“, to pa daje tudi sodu cikast okus in treba je tak sod še posebno dobro izprati. Ako ni bilo tako vino dolgo v sodu, zndostuje, če se parkrati sod izplahne z vrelo vodo, sicer pa je treba ji pridjati nekaj sode in sod potem dobro žvepljati. Ko bi bil pa že močno cikav, tedaj ne kaže druga, kakor da se izbije sodu dno na eni strani in vlije v sed nekaj špirita ter se zažgč. Dno pa so v tem zopet zakrije na lehko.
_ 72 —
Zakaj je žvepljanje ? Pri vsej skrbi, ki jo ima človek za sode, izgodi se vendar še v časih, da kateri splesni, ali dobi kake druge glive va-se. Ako te ostanejo v sodu in se vlije vino na-nje, skazi se in ni mogoče spraviti ga več v denar in še doma se izpije le z nevoljo. Kedar pa se zažgd žveplo v sodu, zveže se žveplo s kislikom in napravi se neka sokislina, nekaj pa se jo izpreineni v žveplovo kislino in ti dve vkončate glivice. Nekaj pa jih vmori tudi to, da nimajo kislika, brez njega pa ni življenja, tudi glivic je zato konec.
Tudi pri žvepljanji ni vse dobro, kakor to delo opravimo. Sod mora biti trdo nabit in žveplo, ko izgori, ne sme kapati doli v sod, ampak mora se potegniti sopet iz soda. Ako ostane tak ogorek v sodu, raztopi se v vinu in vino dobi neprijeten okus in tega bili bi si sami krivi. H koncu se zabije sod in sedaj lehko čaka, da vliješ novega, rujnega vinca va-nj, ne da se ti skazi v sodu.
(Slov. Gosp.).
Okrajšana ravnava s pravicami, ki se imajo odkupiti ali vrediti po zemljiščno-odveznem patentu.
Po vladnem predlogu je deželni zbor v seji dne 29. septembra t. 1. sprejel načrt postave, s katero se ustanavljajo posamezne premembene določbe, kako ravnati s pravicami, ki se imajo odkupiti ali vrediti po ces. patentu dne 5. julija 1853 štv. 130 drž. zak.
Ta načrt postave je v kmetijskem oziru jako važen in zato se nam zdi tem primerniše, da ga tu objavimo, ker ni dvomiti, da zadobi v kratkem naj-višo potrdbo. Glasi se tako-Ie:
§. 1. Od dneva, ko se objavi pričujoča postava, mora jenjati delovanje zemljiščno-odveznih in vredilnili oblastnij gledč vseh pravic navedenih v §§. 1. in 2. ces. patenta dne 5. julija 1853 št. 130 drž. zak., katere se do tega dneva niso prijavile oziroma napovedale (provocirale) (§. 6. patenta) pri deželni zemljiščno-odvezni in vredilni oblastniji.
§. 2. Prepiri, ali obstojijo ; i ne v predstoje-čem §. zaznamovane pravice, ki se niso do sedaj prijavile oziroma napovedale, kakor čez v §. 7 ces. patenta 5. julija 1853 pod a. do vštevno f. imenovane točke, se toraj nimajo več razsojevati po vsled §. 34. tega patenta postavljenih zemljiščno-odveznih in vredilnili oblastnijah, ampak se zamorejo doga-njati odsihdob le pred sodnijami po okrajšanem postopanji.
§. 3. Razsodbe, katere izdajajo zemljiščno-od-vezne in vredilne oblastnije na podlagi §. 34 imenovanega patenta, in za katere ostanejo po §. 1
pričujoče postave te oblastnije še pristojne, ne morejo se tudi odsihdob spobijati po pravni poti.
§. 4. Odvezo ali vredbo v §. 1. zaznamovanih, do zdaj še ne prijavljenih oziroma napovedanih pravic imajo, če so neprepirne ali po sodnijski poti uže dognane, na prošnjo vpravičenca ali obteženca, namesto zemljiščno-odveznih in vredilnih oblastuij izvajati politične oblasnije.
§. 5. Odkupno ali vredilno razsodbo izdaja na prvi stopnji c. kr. namestništvo.
Kar potreba v ta namen poizvedovati, zgodi se po nalogu c. k. namestništva praviloma po onem glavarstvu, v katerega okoliši je obtežena nepremak-ljina. Ona mora opravljati vsa službena djanja, katera pripadajo lokalni komisiji v zmislu poduka objavljenega z ministerskim ukazom dne 31. oktobra 1877 št. 218 drž. zak. o zomljiščno-odvezni in vredilni zadevi.
§. 6. Proti namestništveni razsodbi se more podati rekus (ali vtok) v neprestopni dobi šestih tednov na ministerstvo znotranjih zadev, katero razsodi v porazumljenju s c. kr. poljedeljskim mini-sterstvom.
§. 7. Stroški, kateri narastejo vsled razprav o odkupu ali vredeuji, morajo se plačevati po dotičnih za politično postopanjo veljavnih določbah ter mora se razsoditi zarad njih plačila po iustaucijah.
§. 8. Pričujoče določbe veljajo tudi za pravice navedene v §§. 1 in 2 ces. patenta dne 5. julija 1853, katere so se zadobile še le potem, ko se je ta patent objavil (§. 43), za kolikor se niso te pravice pri deželni zemljiščno - odvezni in vredilni oblastuiji že poprej prijavile, oziroma napovedale, kakor se jo pričujoča postava objavila,
§. 9. Kar zadeva v §. 1 odstavek 4 ad a in h. patenta 5. julija 1853 imenovano vkupne postestne in porabne pravice na zemljišča, katere obstojijo med bdšimi gosposkaini in občinami, kakor tudi nekdanjimi podložniki ali med dvoma ali več občin, ostanejo določbe državne postave dne 7. junija 1883 št. 92 in 94 drž. zak. o zlaganji kmetijskih in o razdelbi vkupnih zemljišč, katera, zadevajo te pravice, s pričujočo postavo nedotakujene.
§. 10. Določbe ces. patenta 5. julija 1853 in z ministersko naredbo dne 31. oktobra 1857 št. 218 drž. zak. objavlje .ega poduka, ki se s pričujočo postavo ne sp eminjajo, ostanejo v veljavi in sicer toliko za sodnijo, kolikor za upravne oblastnije.
Kar zadeva pa pravice spadajoče pod §. 1 pričujoče postave, izgubijo moč ali veljavo določbe miuisterske naredbe dne 3. septembra 1885 št. 161 drž. žak. v odstavkih 1 in 2.
§. 11. Mojim ministrom za znotranje zadeve, pravosodje, poljedelstvo in finance je naročeno, da izvršijo to postavo.
— 73 -
Občni zbor c. kr. kmet. društva v Ogleji dne ?3. septembra.
Predsedoval je prevzv. gosp. grof France Goronini-Cronberg; c. kr. vlado je zaztopal gosp. okrajni glavar baron Conrad, deželni odbor pa gosp. dr. France Verzegnassi. Bruštvenikov je bilo postavno število, pa tudi mnogo drugih poslušalcev. Predsed-ništveni mizi je prisedel na predsednikovo vabilo tudi oglejski župan gosp Iv. Kr. Stalile.
Predsednik je s primernim ogovorom otvoril zborovanje spominjajo se nekdanjih slavnih časov svetovnega Ogleja in velikih nezgod, ki so ga pozneje zadele in v razvaline posule; rekel je, da je po minolej toliki slavi ostkl Ogleju in okolici edini vir dohodkov — kmetijstvo, katero s'0 je posebno začelo probujati in razvijati za časa velike cesarice! Marije Terezije, ona se je milostno ozrla na to do takrat po vladi zapuščeno stran ter je odredila dobrodejne naredbe v korist Ogleju. — Enako-tako je nadaljeval gosp. predsednik — je posvetil tudi naš presvitli vladar Franc-Jožef I. svojo posebno skrb tej strani in Njegova vlada ima v tukajšnjem prebivalstvu prav izdatno podporo sTojemu prizde-vanju.
»Uže se čistijo kanali držeči od Ogleja da morja, da se po njih more oživeti kupčijski promet; uže občuje mali parnik med Oglejem in Gradežem na Adrijanskem obalu in upajmo, da ne poteče mnogo časa, ko se Oglej z novodobnim sredstvom v zvevo spravi z veliko železnično mrežo v osrednji Evropi. V namen, da se neposrednje prežene ljudska beda, gradč v bližnjem Tercu kmečko peč, kder se bo dobivala dobra, zdrava hrana po zmerni ceni in nadejati se smemo, da to ne ostane edina taka peč v teh krajih in tako smerme zaupljivo pričakovati, da nastopi boljša bodočnost za to nesrečno stran“.
»Radi vsega tega“, — sklenil je g. predsednik svoj govor —• ne more zborovati naše društvo tukaj in v takej dobi, ko so vsi avstrijski narodi pripravljajo, da dostojno praznujejo štiridesetletnico vkuharstva našega preljubljenega Vladarja in najvišega pokrovitelja našega domačega kmetijstva, da ne bi prehvaležno in spoštljivo v misel vzeli tudi ustanoviteljice našega, društva, velike cesarice Marije Terezije in presvitlega njenega prevnuka, kateri zdaj vodi državno osodo in zato predlagam, naj blagovoli slavui zbor naročiti predsedništvu, da položi v društvenem imenu venec na spomiuk, s katerim so še le pred kratkim proslavili velezaslužeuo prednico naših vladarjev v njih stolici, in da izrazi ob enem presvitlemu našemu cesarju Francu Jožefu I. iskreno čestitanje o priliki vladarske štiridesetletnice ter Mn sporoči prehvaležno spoštljiv pozdrav od te skrajne strani njegovega cesarstva.
NatžoČni so z živahnimi »Evviva* - klici enoglasno sprejeli ta pred mg.
Na to je po prestopa na dnevni red — gospodi podpredsednik J. Bolle čital razpravo o vertnarstvu v beneškem pomorji in kako naj bi se uvedlo v niži goriški Furlaniji, skleuivši s predlogom:
»Današnji občni zbor e. kr. kmetijskega društva vabi svoj glavni odbor, naj podit Vis. c. kr. vladi dobro vtemeljeno prošnjo v dosego primerne podpore,, da se ustanovi v Ogleji vrstnarsko in sadjerejsko poskušališče, ktero bo služilo za razkazovanje in v poduk v teh kmetijskih strokah in bo ob enem pri-skrbljevalo semena in rastline najsposobnejših vrst za veliko kupČijoy da se v teh krajih dalje razširjo Zbor se je Čitatelju zahvalil za temeljito poročilo in je enoglasno sprejel njegov predlog.
Na 1o je čital gosp. T. Fruhauf jako podud-ljivo razpravo o borbi zoper Peronosporo, ktero priobčimo, če bo mogoče, v prihodnji številki.
Zbof je sprejel kot nova uda gg. prof. Henrika Majonica iz Gorice in Josipa Vianelli iz Terca.
S tem — in se ve, da s primernimi zahval-nicami je končalo zborovanje.
Razne kmetijske vesti.
Sadjarska razstava na Dunaji se je slovesno’ otvorila dud 2. tek. meseca. Do zdaj še nimamo1 prav zanesljivih poročil o njej; mogoče, da jih dobimo za prihodnjo številko.
Za danes omenjamo samo, da mora biti Goriško po našej sodbi dostojno zastopano na razstavi, samo da niso mogli naši razstavljavci po vsem zadostiti pogojem, ki jih je razglasilo avstrijsko po-mologično društvo v svojem programu. — Ta program je bil sestavljen bolj za sadjarske učenjake, nego za navadne, da sl razumne kmetovalce.
Sicer pa se ni priredila razstava za naše razmere v ugodnem času. Najlepše sadje je v tej dobi pri nas uže prezrelo, ali pa je uže pošlo. Naše krasne breskve, naši »reinclaudi,* naše češplje in kar je enacega sadja, ni moglo priti na razstavo, ker ga ni več; — pa tudi za mnogo prelepih in plemenitih hrušk je doba uže minula.
Vrh tega je letos sadje v obče piškavo iu je pred časom odcepalo z drevja in tudi, kar ga je ostalo je večinomo črvivo. Tu pa tam — kakor v korminskem okraji, v Brdih, na Kanalskem, spodnjem Krasu je toča sadje zelč poškodovala, da ni ne očitno lepo, ne vstrajno. Zato je letošnja letina zelč kriva, da se ni mogla dežela popolnoma spo-nesti na razstavi ter pokazati pravega napredka, ki so ga naši sadjerejci sč svojim trudom in sč svojo, razumnostjo naredili na sadjarskem polji.
— 74 —
Pri vsem tem je naše kemtijsko društvo poslalo prav lepe sadne zbirke na Dunaj, o kterib hočemo prihodnjič kaj več povedati.
Trsna pršica. — Na mladem perji prav mnogih trsnih poganjkov ali glav vidimo pogostoma nekake mehurčke na površni strani, s katerimi se vje-majo na spodnji strani rumenikasto - beli, volnati madeži. Kder so trto po tej bolezni hud6 napadene, tam je pač tudi površna stran listov z belim pre-vlakom zagrnena. Marsikdo meni, da je to glivica, morda strupena rosa. V istini pa prouzročuje to bolezen prav majhna živalica, tako zvana trsna prši• ca; po njenih vbodih jamejo listi tako bolehavo otekati. Vitka, malo nad J/ o milimetrom dolga živalica se kaj čvrsto in naglo giblje, da jo prav težko najdemo v volnati prevlaki. Ona ne dela niti približno toliko škode, kakor Peronospora.
Samo tisti listi, kteri so prav močno zagrneni (tudi na površji) naj se skrbno odberč in takoj požgč; drugo listje, naj je le po živalici napadeno, priskrbuje trti vendar še lahko kaj živeža.
Surovo maslo za kupčijo. — Kdor hoče surovo maslo (puter) pošiljati v daljne kraje, mora za to skrbeti, da bo vstrajno, da na potu ne postane žaltavo in se ne pokvari.
Ko narejamo tako maslo, moramo na to gledati, da je vporabljeno mleko popolnoma zdravo in brez napake. Posode, v ktere devamo mleko in potem surovo maslo, naj bodo vedno prav snažne in čiste. Kedar vzamemo surovo maslo iz pinje — ali sodčeka — moramo skrbno odstraniti vse mlečne dele, ki se ga drže, ker se ti najprej razkroje. Na to treba maslo prav dobro oprati in izgnjetih, močno osoliti in potem še 2-3 krat izgnjetiti, S tem dosežemo, da se maslo prav dobro premeša sč solijo in da se odstrani vlaga, ki jo sol popije. Gnjete naj se maslo tako, da preteče med enim gnje-tenjem in drugim blizo šest ur.
Če pospravimo maslo v kamneno ali porcelanasto posodo, moramo to poprej prav dobro z vročim lugom očediti in skrbno posušiti. Če je pa spravimo v lesene kade, pazimo na to, da so prav goste. Napolnimo jih poprej z gorkim lugom, ki naj ostane v nijh štiri do pet ur; potem moramo kade bobro očistit in prezračit in slednjič še parkrat z močno solneno raztoplino (1 ki. soli v 2 litrih vode) oplahniti in posušiti.
Na to stlačimo maslo kolikor mogoče gosto v posode, da ni nikjer nobene sš zrakom napolnjene votline ne na dnu, ne na stenah posode, pa tudi ne v maslu. Posode naj bodo ravno tako velike, da jih napolnimo vsakrat, kedar delamo maslo. V isto posodo ni nikdar staviti različnega masla.
Bike untervvaldenskega plemena, katere je vku-pilo c. kr. kmetijsko društvo iz letošnje državne pod-
pore ža zboljšanje govede, prevzeli so naslednji posestniki: Gg. Janez Kerkoč v Preserji n^u Rifen-bergom, Forčič Jožef v Preserji pri Komnu, Fabjan Anton v Kobdilu, Novak Jožef v Kostanjevici na Krasu, Slamič Jožef v Černičah, Tavčar Anton v Krepljah pri Dutovlji, Šuštaršič Janez v Prečniku pri Slivnem, Pahor France v Mirni in Bensa Valentin v Pevmi. Tako so ti plemenjaki precej primerno razdeljeni po vipavskem delu naše dežele, po Krasu in po goriški okolici, — za katere strani je odmenjeno untervvaldensko pleme — da se jih živinorejci, hoteči oplementi svoje krave, priležno poslužujejo. Za skok je plačati do 50 kr. in nikdar več.
Trtna uš na Goriškem. — Po uradnih poročilih so uspehi zasledovanja trtne uši na Goriškem po tem, kar smo poročali v zadnji številki o napadenih vinogradih v štijaški županiji, naslednji: — V šmarijski županiji so okužeui samo trtni zasadi v občinskem oddelku Potoku, 1 kilometer preč od Šmarij.
Napadene parcele leže druga blizu druge, in so tako rekoč vse skupaj eno filokserično ležišče obsegajoče na 18 hektarjih površja 27.000 okuženih trt.
Preiskovaje trtne zasade po drugih oddelkih šmarijske občine, to je pri Jakulinih, Stegovcih in v Svinem, niso našli drugih nadaljnih napadov. Pač pa so našli v gabrijski občini dva okužena vinograda, katera ležita ne daleč od Potoka v kraju imenovanem Za vrhom med vrhoma sv. Tihota in Ostrim vrhom.
V Gabriji je okuženih 2200 trt. Dalje so se preiskavah vinogradi po braniški dolini v županijah rifenberški, šmarijski in gabrijski, kder se je sumilo, da so napadeni zasadi. V Branici so preglodovali vinograde pri Kobolih, v Dolenji, v Podlazu, pri Čipih, v Branici, pri Lisjakih, Čehovinih in drugod pa niso nikjer zasledili trtne uši.
Po vsem tem, kar se je do zdaj preiskavalo in zasledilo, moremo reči, da imamo do zdaj v deželi samo tri filokserična ležišča to je v Štjaku, Gabriji in Šmariji, kamor se je uajbrže, ali skoro prav gotovo zanesla trtna uš iz obširniših sosednjih ležišč v kranjskem delu vipavske doline. — Tam so do zdaj okuženi, kolikor je znano, posamezni trtni zasadi v Lozicah, Vrabčah, Št. Vidu, Podragi, Mančah, na Gočah, na Erzelji in v Ložah.
Slednjič naj še dostavimo, da so se preiskali tudi nekteri sumljivi vinogradi na Vogerskein, v Dornbergu, Rifenbergu in v Ajdovščini, a hvala Bogu, nikjer ni bilo zaslediti filoksere. Trte so hirale po teh vinogradih bodi vsled nemarnega obdelovanja, bodi vsled tako imenovane plešnjobe na korenikah, katero bolezen prouzročujejo zajedave glivice.
— 75 -
Pomoč proti filokseri. — Ker je obče pripozna-no, da so osodepolni učinki trtne uši najizdatniše poravnajo s takimi novimi zasadi, nad katerimi se ta pokončevalka ne more razpasti — za-to namerava visoka vlada po predlogu državne antifilokse-rične komisije, kolikor mogoče pospeševati nasaje-vanje takih amerikanskih trtnih vrst, katerih se trtna uš no loti, ali katerim ne more zdatno škodovati. — V ta namen je naročeno našemu kmet. društvu, naj pozvedava in poroča, kje in kako bi se v naši deželi napravila obširna trtnica, v katerej bi posestniki vsled filoksere pokončanih vinogradov dobivali materjal za novo vstrajne zasade in bi se tudi drugi trtorejci lahko preskrbavali z amerikan-skimi trtami, v koje bi potem začepili domače trtne vrste.
Kmetijsko društvo spoznavši to potrebo pa je vže poprej prosilo vis. vlado, naj mu dovoli 6000 gld. podpore za napravo velike trtnice zasajene z amerikanskimi, vstrajnimi i”tami.
Kako se naredi sadni mošt? — Letos sadja najbrže ne bodemo tako lahko prodali, kakor predlanskim.	Na Nemškem,	kamor	so takrat	največ
sadja izvozili, je letos prav dobra sadna letina. Kaj torej s sadjem narediti? Najbolj se še izplača, ako ga prodati ne moremo, da naredimo iz njega mošt, ki je dobra in	prijetna	pijača	za poletje.	Sauui
mošt po	drugih	deželah	močno	delajo. Na	Fran-
coskem, kjer pridelujejo največ vina, so vkljub temu naredili 1. 1885 skoraj 20 milijonov kektolitrov sadnega mošta. Francoski sadni mošt je izvrsten, ker ga znajo prav napraviti. Sadje pustč ležati nekaj dni na	kupih,	da popolnoma	dozori. Potem ga
zmečkajo ali pa zmelejo na mlinu za sadje. Navadnemu sadju pride vajo po nekoliko drobnic ali pa lesnika, kar naredi mošt bolj trpžen. To zmečkano ali zmleto sadje denejo za 12-15 ur v kadi, potem pa pride v prešo ali stiskalnico. Mošt, ki teče iz sprešanega sadja, so dene v posodo, najbolje v vinske sode. Preše denejo potem še enkrat v kadi in prilivajo vode in sicer za vsacih 100 kilogramov sadja 20 litrov, najboljša je tekoča voda. To se dobro premeša in čez 12 do 15 ur se drugič dene v stiskalnico. Ta drugi mošt je nekoliko slabejši od prvega, vendar še dober. S sadnim moštom je potem ravno tako ravnati, kakor z grozdnim moštom. Klet, v kteri se mošt hrani, mora biti snažna in zračna; v njej ne sme biti zlasti korenje in zelje ne. Gorkota v kleti naj bode srednja, ne prevroče, pa tudi ne premrzlo. Pri vehi sod ne sme biti zabit, dokler mošt vrč, sicer bi ga razneslo. Da pa vendar zrak ne pride v sod, naj se položi na veho žakljiček napolnjen s peskom. Kedar mošt povrč, ga je treba nemuuoma p.e.očiti v drug čist sod, ter odstraniti drožje. Tudi še pozneje se mora sadni
mošt vsaj vsake tri mesece pretočiti, ako hočemo, da ostane dober. Gnjilo sadje, obrezki, preše od sadnega mošta (tropine) itd. moremo še porabiti za pridelovanje jesiha. To vse skupaj zmečemo v kako kad, kjer se skisa, potem pa spreša; te preše pa moremo še živini pokladati, če jih je pa preveč, jih pa posušimo, da jih dajemo živini tudi po zimi.
„ Mir*.
Deželna sadna razstava v Ljubljani. — V proslavo štiridesetletnega vladanja Nj. Vel. presvetlega cesarja Frana Josipa I. priredi ces. kr. kmetijska družba kranjska deželno sadno razstavo, v zvezi s pokušnjo kranjskih vin, ki bode od 18. do 21. dne oktobra t. 1. na starem strelišči v Ljubljani. Razstava bode slovesno otvorjeua v četrtek 18. dne oktobra ob 11. uri dopoludne. Razstava bode odprta vsak dan od 9. ure depoludne do 5. ure po-poludne in od 7. do 11. ure zvečer. Vsak večer bodo »azstavni prostori krasno razsvetljeni in igrala bede zvečer od 8. ure nadalje godba c. kr. 17. peš polka barona Kuhua. Na razstavi bodo razloženi pridelki in izdelki naslednjih skupm: Sveže- sadje, sadni izdelki, drevesnični pridelki ter sadjarsko orodje in stroji. Na razstavi bode tudi posebna iz ložba kranjskega šolskega vrtnarstva. Vinska pokušnja bode vsak dan od 1. do 5. ure popoludne in od 7. do 11. ure zvečer. Vinske pokušnje se bodo točile proti plačilnim listkom, ki bodo na prodaj pri blagajnici. V nedeljo due 21. oktobra zvečer ob 9. uri bode v razstavnih prostorih javno sreč-kanje razstavne loterije. Srečke te razstavne loterije, ki šteje 50 dragocenih dobitkov, dobiti je pri vseh podružnicah kmetijske družbe, pri podpisani družbi v Ljubljani in pri blagajnici v razstavi po 20 kr. Glavni dobitek je vreden 200 gld. Ustop-nina v razstavo in do vinske pokušnje bode v četrtek 18. oktobra od opoludne nadalje, v petek 19. in v soboto 20. oktobra stala po dnevi 20 kr. in ravno toliko zvečer, v nedeljo 21. oktobra pa po duevi 10 kr., zvečer pa 30. kr. Opomba: Kmetijska družba kot razstavni odbor je poskrbela, da bode dobiti v razstavnih prostorih mrzla jedila.
Učiteljski kmetijski tečaj je v tekočem mesecu na italijauskem oddelku deželne kmetijske šole za učitelje javnih ljudskih šol na Goriškem.
V ta namen je vis. ministerstvo dovolilo 300. gld. podpore, iz katere so se podelili štipendiji samo definitivno nameščenim učiteljem takih šol, katere imajo uže šolske vrte, ali jih bodo v kratkem imele.
češpljev pridelek na avstrijsko-ogerskem jugu.
Poročila iz Bosne se glasč prav povoljno. Tam so pridelali prav mnogo češpelj in sliv; kakih 3000
vagonov jih pojde v inozemstvo. Večina posušenega blaga se iztrži v Srčki, kder se shajajo kupci.
Slavonija bo poslala komaj 20 do 25 tisoč metričnih stotov blaga na trg. — Serbija je iztržila lani pri 30.000 metričnih stotov—letos pa k večemu 5000 do 6000 metr. centov. Banat, koji je poslal lani 15 do 16 tisoč metričnih centov na trg, ni letos prav nič pridelal za eksport. — Češko in Moravsko, obe deželi morati letos kupavati, ko ste bile navadno najboljši prodajalki.
Jabolčni molj (carpocapsa pomonama) dela piškava jabolka in hruške in s tem mnogo škoduje sadjarjem, ker piškavo sadje nima skoro nobene cene in kmalu gnije. Predno povemo, kako se ta mrčes pokončuje, popišimo ob kratkem njegovo življenje. Meseca junija ali julija se prikaže mali, lepo pisani metuljček, sedi po dnevi skrit na drevji, po noči so pa plemeni, po drevji sem ter tija letaje. Oplojena samica zaleže na mlado sadje po eno jajce, iz katerega se čez 8 do 10 dni izvali gosenica ter se precej v jabolko ali hruško zavrta. Dotična luknjica je včasih nevidna, včasih pa tudi zelo očitna. Gosenica živi v sadji kakih 6 do 8 tednov. Kadar do-raste, prejč se iz njega, zleze na deblo in se zaprede tam pod njegovo skorjo, pod mahom ali pa tudi v zemlji. Veliko sadja ima pa še jeseni gosenice v sebi. Te izležejo tudi potem iz njega in se pokrijejo po razpokah in razah po poslopjih in tam prezimijo, spomladi se šele zapredejo, iz zapredkov pa po leti zopet priletijo metuljčki. Ako hočemo zdravo, nepiškavo sadje imeti, moramo odpalo sadje vsak dan pobirati, sušiti ali pa prašičem pokrmiti. S sadnega drevja moramo dobro spomladi staro skorjo postrgati in vse sežgati. Tudi storimo prav, če pobelimo sadna drevesa z apnom. Po slivah ali češpljah živi temu podoben mrčes, ki se tudi tako uničuje in tudi tako, da se drevesa malo potresajo, da odpade vse piškavo sadje, katero se potem pobere. Kadar jemo piškavo sadje, pomečkajmo vse take črve ali gosenice, da ne zlezejo v zemljo ter se tam zapredejo in drugo leto v novič škodujejo. O gorkih letih se ta sadni molj lahko pomnoži po 2krat na leto.	„Vrt‘:.
Kako upliva mrzlota na mleko in na mlečne pridelke. Če razpostaviš kravje mleko hitro po molži raznim temperaturam med O in 36 °C in jo 24 do 36 ur ohraniš pri vedno enaki temperaturi, zapaziš to - le:
1. Čem bliže je temperatura O, tem bržč se naredi smetana. 2. Čem bolj se ohladi mleko, tem več dobiš smetane. 3. Tudi masla izdelaš več, čem više je mleko ohlajeno. 4. Posneto mleko, maslo, sir, vse je bolje, če je mleko močneje ohlajeno, ker ohlajenje obvaruje, da se ne morejo izroditi vrelne
snovi, ktere pospešujejo skaženje mleka in mlečnih izdelkov. Po tem takem ni res, kar nekteri menijo, da viša temperatura ali gorkota pospešuje narejanje smetane in da treba za uapravljanje masla (putra) primerne gorkote.
Kako se delavna živina obvaruje žuljev, katere prizadevajo komati ali leseni jarmi. Žulje delajo delavni živini komati ali jarmi, posebno ob deževnem ali meglenem vremenu. Vsak deževni ali megleni dan naj se volu vrat, kjer bi se utegnil žulj narediti, z navadnim žganjem pomoči in potem namaže z milom (žajfo). Če dela vol ves dan v dežji, treba to o poludne ponoviti. Vsak tak deževni delovuik zvečer naj se vrat malo pomaže s terpentinom. Kdor ravna tako, dela lahko brez vse skrbi ob vsakem dežji z živino, in ni se mu bati, da mu postane žuljava.
Tržne cene
6. oktobra t. 1. v Gorici.
		od gold.		do gold.	
Pšenica ....	100 k.	7	—	8	—
Koruza ....	79	7	—	7	50
Kž		79	7	—	7	—
Ječmen ....	79	6	50	7	—
„ pehan .	.	11	11	—	11	50
Oves		11	5	80	6	50
Fižol		11	8	—	12	—
Ajda		11	8	—	8	50
Riž (fin)....	79	22	—	24	50
Riž navaden .	.	n	20	—	21	50
Riž indijsk .	.	.	11	14	—	17	50
Seno		79	2	20	2	40
Slama ....	11	2	4	2	10
C ■ je (goriške črne)	79	14	—	20	—
Breskvice (suhe)	77	27	—	40	—
Fige (suhe) .	.	.	11	16	—	18	—
Maslo (kuhano)	lk.	—	95	1	08
Maslo (surovo) .	.	77	—	78	—	84
Sir (Bovški prav star)	11	1	25	1	30
„	„ star .	11	—	80	1	—
„	„ nov . Vino črno furlansko	11	22	56	25	60
100 litrov		—	—	—	—
Vino črno kraško .	79	25	—	35	—
Vino belo Dornber.	77	18	—	20	—
Vino belo briško .	11	22	—	26	—
Zal. c. kr. kmet. društvo
Tiska Paternolli.