Medtem ko imamo v mestih praviloma ne- moten dostop do energije, pa še vedno obstajajo ne- okrnjeni deli našega okolja, kjer dostop do energije ni sam po sebi umeven. Med take kraje sodijo tudi pla- ninske koče, kjer po prijetni turi prija hladna pijača ali topel čaj, topla malica in obvezno polnjenje mobilnih telefonov, morda pa še wi-fi, da lahko svoja doživetja s poti na družbenih omrežjih ohranimo pred poza- bo. Zavedati pa se moramo, da je vse to ugodje nepo- sredno povezano s porabo energije. Kjer ni dostopa do električnega omrežja, je treba zagotoviti primeren vir električne energije, ki bo kadar koli in zanesljivo dobavljal zadostno količino električne energije. V ta- kšnih primerih se kot najpreprostejša rešitev pokaže- jo električni agregati na fosilna goriva, ki pa imajo po- leg preproste uporabe pomembne negativne vplive na okolje, še posebej opazne v zavarovanih območjih, kot je Triglavski narodni park. Gre za t. i. emisije, med katere sodijo tako plinasti kot trdni delci in ne naza- dnje tudi hrup, ki ga taki agregati povzročajo. Zato se je v takšnih primerih za oskrbo z energijo primerneje ozreti k alternativnim in za okolje manj škodljivim vi- rom energije. T o so t. i. obnovljivi viri energije – v pri- meru planinskih koč so to najpogosteje sonce, veter, voda in biomasa. Energetske sisteme, ki se zanašajo samo na lastno proizvodnjo električne energije in toplote, kakršni so tudi planinske koče, imenujemo otočni sistemi. Osnovna značilnost takšnega sistema je, da ni pove- zan v širše električno ali toplotno omrežje za doba- vo energije. Sistem je tako sestavljen iz dveh osnovnih delov – na eni strani so različni porabniki energije, na drugi pa sistemi za pridobivanje energije. Pravilneje bi zadnje imenovali sistemi za pretvorbo razpoložlji- vih virov energije v uporabnejšo obliko, torej elektri- ko in toploto. V takšnem sistemu je nujno potrebno, da velja t. i. energijska bilanca – proizvedene mora biti ravno toliko energije, kot je tudi porabljene. Višek proizvedene energije je mogoče do določene mere shranjevati, v skrajnem primeru tudi zavreči. Nikakor pa ni mogoče porabiti več energije, kot jo je bilo pro- izvedene. Pri energijski bilanci z električno energijo je treba pogledati še korak dlje. V stabilnem energetskem sis- temu mora energijska bilanca veljati v vsakem tre- nutku, izenačeni morata biti proizvodnja in poraba električne moči, in ne samo energije. Če želimo biti kot porabniki energije svobodni in neodvisni, potre- bujemo vir energije, ki bo sposoben v vsakem trenut- ku slediti našim potrebam in takoj zagotoviti primer- no količino energije oziroma obratovati s primerno močjo. Sočasnost proizvodnje in porabe električne energije pa je ključna pomanjkljivost energetskih PLANINSKE KOČE Mitja Mori, Boštjan Drobnič, Dušan Prašnikar, Tadej Auer Koče le na obnovljive vire energije Sonce, veter in biomasa na Kriških podih Električna energija je danes nepogrešljiv del vsakdanjega življenja. Visoko razvite tehnologije pridobivanja in distribucije električne energije zagotavljajo dobavo z visoko zanesljivostjo in razpoložljivostjo, zato se redkokdaj sprašujemo, kje, kdaj in kako električno energijo dejansko uporabljamo. Pogačnikov dom na Kriških podih po energetski sanaciji: zgoraj levo in spodaj sončne celice skupne inštalirane moči 8,55 kW , zgoraj desno vetrna turbina 1 kW električne moči. Arhiv GK PZS 70 sistemov, ki temeljijo na obnovljivih virih energi- je. Ti se ne ravnajo po porabnikovih zahtevah ozi- roma željah, temveč po dnevnih in sezonskih ciklih ter lokalnih podnebnih in vremenskih razmerah. Med porabnikom in proizvajalcem električne ener- gije mora biti zato še primeren vmesnik, zalogovnik energije z ustreznim nadzorom in upravljanjem, ki pokriva neusklajenost proizvodnje in porabe energi- je. Da lahko otočni energetski sistemi z več različni- mi viri energije, shranjevanjem in množico različnih porabnikov energije uspešno in zanesljivo delujejo, pa je treba sistem načrtovati, upravljati in vzdrževati primerno uporabnikovim zahtevam in okoliščinam, v kateri sistem obratuje. Planinske koče so poseben primer otočnega sistema tako glede dinamike pora- be električne energije in toplote kot tudi glede okoli- ških pogojev. Da bi v naravno okolje in planinske koče pripeljali tehnologije, ki so prijaznejše do lokalnega okolja, se je Planinska zveza Slovenije pridružila mednarodne- mu projektu SustainHuts (http://sustainhuts.eu/sl/) v okviru raziskovalnega programa LIFE, ki ga sofi- nancira Evropska unija. V projektu sodelujejo še Fa- kulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani in Razvoj- ni center za vodikove tehnologije skupaj s partnerji iz Španije, Italije in Francije. Glavni namen projekta je raziskati možnosti trajnostne in okolju prijaznejše oskrbe planinskih koč tako z električno energijo kot tudi s toploto, s poudarkom na specifičnih zahtevah, ki jih predstavlja obratovanje v visokogorju. V okviru projekta je bil z novim sistemom oskrbe z električno energijo, ki v celoti temelji na energi- ji sonca in vetra, opremljen Pogačnikov dom na Kri- ških podih. Sistem sestavljajo vetrna turbina z mo- čjo 1000 W , dva sklopa sončnih celic s skupno močjo 8550 W , sklop litij-ionskih električnih akumulatorjev, ki lahko shranijo 20.000 Wh energije, pretvorniki ele- ktričnega toka in že obstoječi agregat na fosilna gori- va, ki služi le še kot rezervni sistem (glej shemo ener- getskega sistema). V prvi sezoni obratovanja, ki se je v tem času že izte- kla, se je pokazalo, da so obnovljivi viri energije uspe- li pokriti vse potrebe po električni energiji in toplo- ti, kljub rekordnemu obisku koče. Obiskovalcem je tako še vedno na voljo vse udobje, ki ga je koča po- nujala tudi prej, hkrati pa so se vplivi na naravno oko- lje Triglavskega narodnega parka bistveno zmanjšali. Glavne emisije v okolje so bile pred preoblikovanjem energetskega sistema posledica delovanja dizelskega in občasno tudi bencinskega električnega agregata, ki sta skrbela za zadostno količino električne energije za potrebe delovanja različnih porabnikov v koči in za či- stilne naprave. Po naložbi sta oba agregata brez funk- cije oz. v rezervi, saj sončne celice in vetrna turbina skupaj s skladom litij-ionskih baterij skrbijo za zado- stno količino električne energije za potrebe koče. Do- daten dizelski agregat, ki poganja žičnico za transport materiala h koči in je nameščen na spodnji postaji žič- nice, pa ostaja še naprej v uporabi. Ogrevanje je še ve- dno zagotovljeno z mešano biomaso. Po opravljenih študijah okoljskih vplivov starega in novega sistema oskrbe z energijo je razvidno (glej diagram na Sliki 3), da se bodo v enem letu ob podobnem vzorcu delova- nja koče emisije ogljikovega dioksida (CO 2 ) znižale za 44 odstotkov, dušikovih (NO X ) in žveplovih oksidov (SO 2 ) za 42 odstotkov, trdih delcev (PM) pa za 13 od- stotkov. Zadnji so v največji meri posledica ogrevanja Shema energetskega sistema, ki deluje na osnovi obnovljivih virov energije. Znižanje ciljnih emisij projekta SustainHuts v okolico v kilogramih po energetski sanaciji Pogačnikovega doma na Kriških podih z biomaso, ki ostaja nespremenjeno, zato tudi zmanj- šanje ni tako izrazito. Na podoben način bodo slovenski partnerji v pro- jektu SustainHuts, ki ga sofinancira Evropska unija v okviru programa LIFE, v prihodnjem letu izvedli energetsko sanacijo tudi na Domu Valentina Staniča pod Triglavom. Izkušnje obeh slovenskih in tudi tu- jih koč, ki so vključene v projekt, pa bodo izhodišče za prihodnje ureditve oskrbe z energijo v specifičnih pogojih, v kakršnih planinske koče sočasno zagota- vljajo udobje uporabnikom in oskrbnikom koč, hkra- ti pa povzročajo čim manjši vpliv na občutljivo gor- sko okolje. m 71 december 2019 PLANINSKI VESTNIK