IZ MLADIH PERES PRISPEVKI ZVONČKARJEVPOMLAD PRIHAJA                 začelo hitreje utripati. Sama sl nlsera upala
Ktegniti vrvi i/ vode; na pomoČ sem po-___„,„„  „..„„,„,                                  ca'a Helo.  Z /družcnimi močmi  sva iz-
7 ra<ln«ti^ n«« nuvdaia                 vleltli vrv- ln RIeJ* čudo! Na njej je visel
z tauostjo nas navdaja.                   Uk k,,     kj        .             k        ija, kak
Vse, kar žm.                                ka^a.
se veseli                                                Kričaje in skakaje sva odhiteli z njim
pomladnega sijaja                          v trgovino. kjer je že atek na najino vpitje
prihitel na prag. Snel je klina i vrvce in
~    ..                   ...                       dejal sitieje:  »S kredo napišem v  dimaik,
Cvetke se prebujajo,                    da vamfl je 5el venfc k|in na ie6u
ptiSke  pir  praznujejo,                         Ko je klina usmrtil. sva odhiteli z njim
povsod njih pcsem se giasi...     v  kuhinjo  k mami.  Ta  pa je  rekla;   »Kar
Zapojmo tudi mi!                          oderimo fia in na olje z njim!« Takoj smo se ga lotile in kmalu je lepo zadišaio pu
c             ..           .    .                           ribji pečenki.
Sonce sijc gorkeje,                              ge danes ffl. je ~al kar inlftm Us ua
starček v njem se grejc,                 ji]avi — in teh ni malo, to si lahko mislite!
vcselo ^leda v svet:                       — da vas nisem  takrat  povabiU  na našo
»?e si prišla   pomlad                     izvrstno   pojedino.   Tako   smo   se   uamreč
hvala ti tisočkrat,     '                    m^'u da nam *e vsem tekel bridki pot
da sem te doživel spet!«               P° p/^stiji je prinesel atck za vsakena
Stefan   Vinavc          ^osta   nflPrstn'k   hruSkove   vode,   da   smn
htetan   Vipavc.         Bi z njo pogasi|j žejo, saj vestc, da riba
•                                      mora   plavati,   ker  je  tejja  že  od   rojstva vajena. ln v hruškovi vodi se baje najbuljc
IZ MOJEGA LOVSKEGA ZAPlSNIKA      pučuti.
V. M.
V velikih poČitnicah sem  povabila se-
strično Helo iz Celja na ribji lov. Za trav-                                     • nikom pred našo hišo teče nararcč potok,
v katerem vsake počitnice pridno ribarira.                             ZVONČEK
Bil je lep sončen dan, ko sem šla Helo
čakat na postajo. To je bj)o pozdravljanja,               Zgodaj, ko Se sneg sneži
smeha in klepetanja! Medtem nania je atek               jn narava sladko spi,
v  trgovini   pripravil   vse  potrebno  za   lov.               ko še zemlja mirno sanja,
CJltste in Črve pa sem že sama poprcj na-               že zvonCck   nam  pomlad   ov.nanja. lovila v smetišču za vrtom.  Atek je dodal
še nekoliko sira ter nagajivo vpraaal: »Kjc               ()n prvi je, ki nas budi,
imata   pa  torbo,  če  bo   plen   kaj   bogat?«               lcpo  zvoni,  ponosno  kima.
Dal je vsaki dolgo palico s trnkom, nakar              saj  tudi njega radosti,
sva odhiteli k vodi.                                                   da  proč  je  zdaj   nadležnfl   /ima.
Ob obrežju sva dolgo stikali za ugud-
nejšim prostorom, Slednjič sem se ja/  po-               A komaj da se razcveti.
stavila  kraj  jirma.   Hela  pa  nekaj  mctrov               molče od nas se poslovi.
od mene. Na trnek sem nataknila par čr-               On, ki smo vsi ga radi imcli,
vov ter vrgla vrv daleč v vodo.. željno sem               sedaj  nič več nam   ne zvoni. čakala, kdaj se kaj ujame. Okoli trnka je
bilo polno malih, manjvrednih ribic, ki si              A prišel spet bo čas njegov.
potejjovale za Crve. Pod koreninami grmov-               ko bo oznanjai nam pomUd,
ja pa so se skrivale večje ribe, ki so bile               njeijov srebrnočisti glas
opreznejše. Niso in niso se dale izvabiti iz               vsaK izmed nas bo slušal rad. svojih skrivališč. Posledala scm k Heli in
ji z roko pomigala, da ni nič. Tudi ona mi               Spet on bo prvi k nam prišel,
je dala enako znamenje. Kar se domislim               iz spanja vse nas prebudil,
sira.  Nataknem koŠČek na trnek in ga vr-               na prsa vsak ga bo pripel,
žem   v  vgdo.  PoCasi   priplava   i/pod   grtna               se  zlatc   Vesne veselil... velika riba.  Nekaj  časa ogleduje sir, nato
se z močnim sunkom zažene vanj in ga po-                                  Terezija Sepetavževa,
goltne. Nemirna scm postala in stce mi je                                 Globoko  pri  Btežicah,
192