GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA OBMURSKE OKRAJE Štev. 1 — Leto III. Murska Sobota, 4. januarja 1951 Cena 3 din NAŠA NALOGA - pogljabljanje demokratičnosti ljudske oblasti Stopili smo v zadnje leto petletke. Storjeno pregledujemo in ocenjujemo, da bodo naši uspehi v prihodnosti, na podlagi ugotovitev dobrih in slabih strani dosedanjega dela, še boljši in večji: da se ne bo zgodilo, da bi katero od storjenih napak ponovili ali pa ostali pri že doseženi obliki dela, temveč, da bomo iz dobrih oblik dela vedeli najti še boljše, a slabe izločiti. Naše dosedanje oblike dela so docela nove po svoji vsebini in to nam zatrjuje, da smo v prehodu v socializem že daleč — torej si ne bomo belili glave s tem v dolgih diskusijah. Dejstvo je neizpodbitno: zbudili smo aktivnost v širokih množicah, dosegli smo revolucionarno preobrazbo, toda s tem se ne zadovoljujemo, kajti še vedno nismo izločili iz našega življenja prav vsega, kar je ka-rakteriziralo staro že ocenjeno in na propad obsojeno življenje. Preglejmo številke našega lokalnega časopisa in spoznali bomo, da je mnogo prispeval v gibanju, usmerjenemu k graditvi socializma, da pa je doživel prav takšno razvojno pot, kot sleherni delovni kolektiv. Brez dvoma je bilo v začetku mnogo nejasnosti v vprašanju, kako usmeriti delo, da bo časopis prvič ljudski, vzgojen in da bo v pravem pomenu mobilizator na vseh področjih ustvarjanja. Popolnoma jasno je da ljudje različne izobrazbe in različnih področij dela, katerim časnikarstvo nikdar ni bil poklic, niso mogli najti kar naenkrat najboljših oblik dela. Ker pa jih vsakdanje delo čvrsto povezuje z življenjem, so polagoma prišli tudi do pravilnih zaključkov, na podlagi teh pa so postopoma tudi izoblikovali delo uredništva in mu dali takšno vsebino kakršno zahteva socialistični časopis. Včasih je naš časopis samo poročal dogodke v takšnem zaporedju, kot so se vrstili. Marsikateri dogodek pa je tudi spregledal. Moramo priznati, da se marsikaterega problema tudi ni lotil, kajti bistvo dogajanja v nekaterih podjetjih, ustanovah, pa tudi v kateri tovarni in zadrugi v obmurskih krajih mu je ostalo prikrito. Zato se je dogajalo, da je podajal dogodke tako, kakor jih vidi vsak povprečen opazovalec. Neizpodbitno drži trditev, da je bilo tako tudi zato, ker je ljudem, vključenim v uredništvo, manjkalo tudi izkustev.. Toda še nekaj jasnejšega, je vzrok temu: mnenja Številnih vodilnih ljudi tovarn, podjetij in različnih- ustanov so vsebovala in ponekod še vsebujejo stare misli, da je notranja organizacija. stvar zase, da je področje o katerem javnost nima kaj razpravljati. Jasno je torej, da v primeru, če je jedro dogajanja v podjetju, tovarni, zadrugi ali katerikoli ustanovi skrito, ne more ostala vsebina koristiti ostalim kolektivom, vsaj v večji meri ne. Na takšen način je težko zadovoljiti nalogi gospodarsko prevzgajati ljudstvo! Samo takrat če prodremo v jedro notranje organizacije, če spoznamo vse oblike dela, katere nastajajo z ozirom na različne okolnosti v različnih krajih, različno lahko dosežemo nalogo. Še bolj škodljivo je lahko to skrivanje! V samem podjetju v zadrugah in ustanovah lahko vzbuja pri ljudeh prepričanje da za njih ne sme biti važna organizacija, da so zato samo tisti maloštevilni, v opravi, katerim, se ne morejo poroditi v glavi vse raznolike oblike, do katerih vodi vsakega posameznika vsakdanje delo. Tako je v neki meri v tovarni perila. Vzemimo samo primer iz zadnjega tekmovanja. Medtem ko delavke dosegajo važne uspehe, ko se dogaja v podjetju nekaj novega, so v pisarni ljudje odmaknjeni od vsega tega. kot da živijo na onem svetu. Celo med člani Partije je bilo najti takšne, ki niso vedeli, kako pravzaprav poteka tekmovanje. Prav gotovo pa je bilo tako zato, ker se je z organizacijo tekmovanja ukvarjal samo ozek krog ljudi, od katerih je izšel tudi predlog za tekmovanje, katerega so nato sprejele delavke, ne da bi v širši diskusiji obravnavali uspehe, način dela najboljših In slično. Sicer pa ima to globje korenine prav v mnenju nekaterih, da je notranja organizacija poglavje zase. Toda prav nasprotni uspehi kot tudi mišljenje je v Okrajnem magazinu v Murski Soboti. V tem podjetju je dana možnost iskanja različnih poti do skupnega uspeha prav vsem in zato je to podjetje najboljše v Sloveniji. Ima ljudi, ki so zainteresirani v organizacijskem ustvarjanju, ljudi s sproščeno iniciativo, ljudi ki vedo za vsak ukrep in za vsako najmanjšo obliko dela. Pri njih pride do izraza podjetnost posameznika, nov odnos človeka do dela, a hkrati pa se daja poudarka posebni odgovornosti posameznika do izvrševanja poverjenega mu dela in tako je v najstrožjem redu poudarjena pravilna vloga odgovornega voditelja v katerega volji je izražena njihova enotna volja Vsekakor ne smemo trditi da je po delu in sestavi tovarna perila enaka okrajnemu magazinu v Murski Soboti. Gotovo so bistvene razlike med obema, toda bistvena razlika je tudi v vodenju samem. Bistveno je to, so v enem iskali vse možne poti do popolnejše oblike in sicer vsi člani delovnega kolektiva dočim so v drugem delali tako le nekateri kot vse kaže le upravni organi. V enem so uporabili organizirano obliko javnega mnenja v obliki delovnih posvetovanj, v drugem pa samo tekmovanje — kar pomeni javno mnenje, od katerega imajo korist! iz vsakdanjih pogovorov te ali one delavke, toda ne podjetje, katerega oprava ni izkoristila vseh možnosti iskanja novih oblik dela. Iz tega primera je vsakemu jasno, kako težko je prikazati vprašanje dela tako, kakor se pojavlja v neposredni praksi. Toda pra tako jasno je, kako važno je splošn javno obravnavanje življenja te ali one delovne skupnosti, da bodo uspehi čim večji, da ne oviramo zaradi kakršnih koli predsodkov množic pri zelo podrobnem pretresanju novih nalog — nasprotno, še pomagati jim moramo na vse načine pri tem pretresanju, da bodo samostojno prišle: do pravilnih rešitev. In to nalogo vrši, kot nas republiški in zvezni, tako tudi naš lokalni časopis! »Če bomo uvedli načelo javnosti na tem področju, bo to že samo na sebi velikanska reforma in bo pomagalo pritegniti ljudske množice k samostojni udeležbi pri rešavanj teh vprašanj, ki se tičejo predvsem množic.« Tako je dejal Lenin za razmere v dobi graditve socializma v Rusiji, a te besede veljajo tudi za naše razmere, kljub poseb-nostim v graditvi socializma pri nas. To pa so naši časopisi že delno izvršili, v nekoliko manjši meri tudi naš lokalni časopis. Tudi prav v zadnjih mesecih je ubral v svojem delu pot, ki vodi prav v tej smeri. Vse bolj določeno vrši naš tisk, »ki odkriva nedostatke gospodarskega življenja vsakega delovnega kolektiva«, kot je poudaril Lenin, svojo nalogo, »ki neusmiljeno žigosa nedostatke, ki brezobzirno razkriva vse rane našega gospodarskega življenja in na ta način apelira na javno mnenje delavcev zaradi zdravljenja teh ran.« Toda s tem še ni končano in ne bo tako kmalu. Pravilno bomo Izvrševali svojo nalogo šele takrat, ko bodo udeleženi v javnem pretresanju vseh vprašanj dela vsi tisti državljani, ki so neposredno udeleženi v delu tega ali onega podjetja, tovarne, zadruge in slične skupnosti, kajti le ti ljudje vedo najbolj določene prikazati pomanjkljivosti in uspehe v svojem okolišu, kajti neposredno so navezani na ustvarjanje in vsaka najmanjša napaka prizadene prav njih. Edino s tem bomo dosegli svoj pravi namen, bomo zmanjšali ali pa sploh odstranili še tisto zadnje nezaupanje do poročanja časopisa; nezaupanje, katero povzroča več ali manj površno. včasih samo polovično in tu in tam tudi več ali manj napačno podajanja življenja, zaradi preslabega poznavanja področja dela, katerega opiše ta ati oni časnikar, kateremu so vse v preveliki meri merilo za pisanje zunanja zapažanja in povprečno pripovedovanje o delu, katerega opravlja kolektiv. Dovolj jasna ugotovitev iz vsega tega je trditev: da je tudi na področju časnikarstva važno najtesnejše sodelovanje, čim večja vzajemnost, kajti trud in delo nas vseh je eno in isto: premagovati vse težave, ki se nam vrivajo na vseh področjih v ustvarjanju, najti še bolj popolne oblike dela in upravljanja v preobrazbi našega življenja v socialistično. Središčani so obljubili — da bodo obdržali prehodno zastavico Danes je bila frontovcem v obmejni prekmurski vasi Središče svečano predana prehodna zastava Izvršilnega odbora OF Slovenije kot najboljši vaški frontni organizaciji v Sloveniji v tekmovanju v Čast 10. obletnice Osvobodilne fronte. V dosedanjem tekmovanju so se vsi prebivalci Središča, kjer žive pripad niki madžarske narodne manjšine, vključili v Osvobodilno fronto. 110 članov Fronte fe pomagalo frontovcem iz sosednje vasi Prosenjakovci bri gradnji zadružnega doma in izvršilo 4.000 prostovoljnih delovnih ur. V Tednu cest so opravili 600 delovnih ur. Predvideni znesek, drugega ljudskega posojila so vaščani v Središču visoko presegli in že v mesecu novembru ves znesek vplačali. Tudi vsi davčni zaostanki v vasi so poravnani. Na dan volitev Okrajno ljudsko skupščino so frontovci v Središču napovedali tekmovanje sosednjim vasem, že ob sedmih zjutraj so volitve stoodstotno zaključili in vsi volili kandidata OF. Frontna organizacija v Središču je bila kot najboljša v okraju že 1948. leta nagrajena od Izvršilnega odbora OF Slovenije z radijskim sprejemnikom. Nedavno pa je prejela tudi prehodno zastavico okrajnega odbora Or. Ob prevzemu predhodne zastave je s kretar Fronte Vereš Kolman v imenu vseh frontovcev v vasi obljubil, da bodo prehodno zastavo poskušali obdržati v svojih rokah. Ob prevzemu prehodne zastave so se frontovci v Središču tudi porazgovorili o predlogu Zvezne vlade, da še petletni načrt podaljša še za eno leto. Ta predlog so z navdušenjem pozdravili in izjavili, da bodo pomagali pri izvedbi tega sklepa s tem, da bodo pravočasno izpolnjevali vse odkupne obveznosti. Izjavili so, da uvidijo, da je to edini način, s katerim bo naša država lahko premagala težave, ki jih je povzročilo ravnanje Inormbiroja. H. K. Ljutomerska invalidska podjetja ne zaostajajo za drugimi Delovni kolektiv invalidskega podjetja v Ljutomeru stopa v zadnje leto Petletke s prepričljivimi uspehi. V mizarstvu in kolarstvu je podjetje doseglo 30 odstotkov proizvodnega plana I., plan II pa je preseglo za 200 odstotkov. Finančni plan je podjetje doseglo s 120 odstotki. Neupravičene izostanke so uspeli znižati za dva odstotka. Proizvodni plan I. niso dosegli iz opravičljivih razlogov. Podjetju je manjkal kritični material za proizvodnjo po planu I. določenih proizvo-dov. Za nekatera naročila ni sprejelo potrebnih načrtov. Zato je preusmerilo svojo proizvodnjo v uslužnostna dela strankam, ter je plan II. visoko preseglo. Po kakovosti in količini izdelanih proizvodov je na prvem mestu delavnica na Kamenščaku. Jelen Avgust je najbolj prizadeven delavec v tem obratu. Njegovi vajenci Žižek, Murgec in Filipič so zgled vsem vajencem v podjetju in izven njega. Odlikujejo se po iznajdljivosti, disciplini in delovnem elanu, kar so najlepša svojstva današnjega vajenca .Izredno kakovostno delo opravljajo v kolarski delavnici Stročja vas. Poleg poslovodje Puconja Janeza, je lahko pohvaliti še pomočnika Hedžet Anto- na. Precejšen delež k skupnim uspehom kolektiva pripada tudi pomončiku Sever Janku iz obrata v Ljutomeru in Magdič Janku, upravniku podjetja. r pozor! Zaradi velikega formata in materialnih težav ki so nastale pri izdajanju časopisa, opozarjamo naročnike, da smo spremenili letno in. polletno naročnino. 1. januarja dalje znaša letna naročnina 130 din in polletna. 65 dinarjev, dočim četrtletna odpade. Posamezna številka stane 3 din, s prilogo pa 4 din. |Še posebno opozarjamo, da se naročnina plačuje najmanj pol leta vnaprej, sicer bomo vsem tistim, ki ne bodo do 1. februarja poravnali naročnine (vsaj za pol leta), pošiljanje lista ustavili. Prav posebno pa prosimo tiste naročnike, ki so prejeli zadnji opomin, da nemudoma poravnajo, ker v nasprotnem slučaju bo primorana uprava, vsa ta imena v eni izmed naših prihodnjih številkah objaviti in pošiljanje lista ustaviti. Uprava »Ljudski glas« Murska Sobota Glavne naloge - jih je treba izpolniti v letošnjem letu Z zasedanja Okrajne skupščine v Murski Soboti Kakor smo pričeli v letu 1949 s požrtvovalnim delom na melioraciji v Prekmurju, tako nadaljujmo! V lanski jeseni so nam večkratne poplave poudarile nujnost končati začeto delo. Slika: Prizor s kopanja kanala Lendava-Mura. Novoizvoljeni odborniki Okrajnega ljudskega odbora so se sestali na prvem zasedanju odbora. Ob tei priliki so se navzoči seznanili z delom in z uspehi prejšnjega odbora ter določili smernice za leto 1951. Prejšnji odborniki so delali napake v tem,1 da so se premalo sestajali s svojimi volivci po volilnih enotah. Na ta način so na skupščino prenašali premalo problemov, o katerih bi morala Okrajna skupščina razpravljati. Svoje mnenje o takih odbornikih je izrazilo ljudstvo ob priliki zadnjih volitev v okrajni odbor. Sestanki z volivci so prepotrebni, ker na teh sestankih se ljudstvo lahko dobro seznani z gospodarskimi in političnimi ukrepi nase ljudske oblasti in obenem lahko da svoje mnenje o, izvedbi takih ukrepov. Sestanki volivcev prav tako izboljšujejo razne akcije. Če sestankov ni, ni močnega sodelovanja ljudstva v teh akcijah, to pomeni, da se v tem dogajajo napake v delu in da se mora nujno za takšne akcije uporabljati veliko število kadra, ki bi bil nepotreben, Če bi ljudstvo samo sodelovalo in opravljalo delo ter ne bi povzročalo pri ljudeh nepotrebnega političnega razburjanja. Za prehrano delovnih množic — važno kmetijsko gospodarjenje Čeprav je murskosoboški okraj skoraj v celoti agrarni okraj se vprašanju kmetijstva ni posvečalo mnogo pažnje. Ako na kratko pogledamo uspehe oziroma neuspehe, ki so vzporedno rastli od leta 1948, lahko ugotovimo, da so bili doseženi prav lepi uspehi, toda vendar isti niso zadovoljivi. Brez evidence ne gre ... Pomanjkljiva evidenca nad površino zemljišč; katero posedujejo posamezni kmetje, KLO ali okraj kot celota, je bila vzrok, da se setveni plani niso izvrševali tako, kakor bi to bilo potrebno. Ko so se v letu 1947 izdelovali »SG obrazci«, so se v iste vnašali netočni podatki. Lani se je še nudila možnost za izdelavo gospodarskih listov, da se take napake popravijo. Vendar vsi KLO te naloge niso pravilno razumeli in so bili v nekaterih KLO gospodarski listi le nekak prepis »SG obrazcev«. Jasno je, da niso imeli taki krajevni, odbori pregled nad površino posameznih kmetov ali KLO v celoti. Razen pri setvi industrijskih rastlin so se setveni plani v glavnem izvrševali. Da pa pri setvi industrijskih rastlin niso bili doseženi primerni uspehi, je predvsem krivda v tem, ker, se kmetom ni vedelo pravilno prikazati važnosti in nujnosti, da sejemo industrijske rastline. Že v začetku leta 1948 je bilo namesto pet velikih živinorejskih zadrug ustanovljeno pri splošnih kmetijskih zadrugah 65 živinorejskih odsekov. Vendar so ti odseki slabo delali in jih je bila večina na koncu leta 1950 le na papirju. Število goveje živine se je zvišalo od leta 1948 do 1950 za 1725 komadov, Število prašičev pa se je povečalo v tem času za 5738 komadov, dočim se je število konj zmanjša na 253 komade. Vprašanju živinoreje se je posvečalo premalo pažnje in bo potrebno v bodoče temeljito zboljšati dvig živinoreje. Preprečimo propast sadnega drevja! Med madžarsko okupacijo se je v Prekmurju razširila kalifornijska šči-tasta uš — zajedalec sadnega drevja. Takrat še nišo ljudje zajedalca prav poznali, tako da se je ta zajedalec svobodno širil in sistematično uničeval sadno drevje. Po osvoboditvi se je pričelo načrtno uničevati tega izredno nevarnega sadnega škodljiva. Vendar niso vsi razumeli važnosti škropljenja sadnega drevja tako, da kljub prizadevanju oblasti niso bili doseženi pravilni rezultati. Po sedanjih podatkih je izsekanih 5260 sadnih dreves, ki jih je škodljivec uničil. K tej številki je potrebno dodati Še 4065 pomlajenih dreves, ki so tudi v nevarnosti pred uničevanjem. V letošnjem letu se bo množično pristopilo k uničevanju škodljivca in če bodo pri tem sodelovale vse delovne množice, bo tudi dosežen uspeh. O čem še fe razpravljala okrajna skupščina? Ravno tako so nekateri odborniki posvečali premalo pozornosti KZ. Na ta način se naše zadruge niso razvile do one stopnje, do katere bi lahko razvile svoje delovanje. Če bi bile pravilno usmerjene. Mnogokrat so imele značaj »branjarije«, ki nima blaga, kar je ustvarjalo slabo razpoloženje pri ljudstvu. Sestanki zadrugarjev in pogovori z njimi bi nujno morali roditi izboljšanje dela v zadrugah, saj je, našem okraju 79 splošno kmetijskih zadrug. V glavnem so bile le-te na papirju, saj so se no večini bavile le s trgovino, tako da so izgubile ves vpliv na razvoj gospo- darstva in na proizvodnjo. Prav tako je s kmetijskimi delovnimi zadrugami. Tem je tudi posvečeno premalo pozornosti. Kmetijskih delovnih zadrug je 10, ki imajo skupno 775ha njivskih površin. Te površine so močno razkosane na številne majhne parcele Brez dvoma KDZ še niso dosegle tistih uspehov, kakor bi to bilo za pričakovati. Vendar s ne more trditi, da bi bile vse zadruge slabe. Brez dvoma so KDZ Puconci, Tešanovci, Kramarovci dosegle viden napredek in so se trudile, doseči čimboljši pridelek. Na drugi strani pa KDZ Krplivnik, Fikšinci, Hodoš ne kažejo niti najmanjše vneme za izboljšanje proizvodnje. Mora se pa priznati, da tudi politični in oblastni forumi niso dali v letu 1950 potrebno moralno in gospodarsko podporo KDZ, ki so se borile z neštevilnimi začetnimi težavami. Z ustanovitvijo zadružnega sveta in sklada za mehanizacijo in investicijsko graditev zadružnega kmetijstva se bo stanje temeljito izboljšalo. Bolj aktivno delo v KZ bi bilo pogoj, da bi se naše KDZ veliko bolj razvile. Postale bi bolj samoiniciativne KZ in KDZ, kar bi pomenilo veliko večji gospodarski in politični uspeh. Ekonomij Kmetijskih zadrug je v okraju 22, ki imajo 221 ha njivskih površin. Ekonomiji v Topolovcih in v Dokleževju delata po načinu delovnih zadrug ter sta dosegli še pomembnejše uspehe, posebno ekonomija v Topolovcih, Tudi ekonomije v Borejcih, Murskih Črncih in Černelavcih so dosegle lepe uspehe. Dosedanje izkušnje kažejo, da so dobre le one ekonomije, ki so se vključile v gospodarstvo z inventarjem. Slabo pa uspevajo tiste ekonomije, od katerih je kmetijska zadruga prevzela samo zemljo. Ta ugotovitev je zelo važna ter nam daje smernice za bodoče ustanavljanje EKZ. Letošnja jesenska poplava je marsikaterega prepričala, da je melioracija Prekmurja mnogo koristila. »Zakaj1 ni bila do kraja izvedena melioracija?« so ponavljali prizadeti v času poplave. Letos bo naloga vseh odbornikov, da se do kraja izvede melioracija in da se končajo dela na kanalu Mura-Lendava. Še so večja dela, ki jih bomo morali v tem letu končati. Potrebno bo zgraditi cesto Rogaševci-Kramarovci, prav tako dograditi cesto Mačkovci—Šalovci. To naj bo osnovna naloga prizadetih KLO. Razumljivo je, da bodo ostale vasi prav rade pomagale pri cestnem delu. Pri odmeri dohodnine se dogajajo mnogokrat napake zaradi nesodelovanja vsega ljudstva. Volivci se ne udeležujejo sestankov za ugotovitev dohodnine v polnem številu, kar nujno poraja napake, a s tem tudi ugovore, ki mnogokrat niso na mestu. Predstavniki ljudske oblasti delajo z najboljšim načinom, le da se zaradi malega števila ljudi dogajajo napake, ki jih odbor volivcev odstranil, če bi vršil svoje pravice, pa tudi dolž-nosti. Potem bi to delo lahko bilo pravilno pravočasno končano. O vsem tem bi se dalo na dolgo in široko razpravljati. Za razumevanje (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1 strani) vsega gospodarskega in političnega dogajanja moramo dvigniti svojo osebno izobrazbo na višji nivo. Prav posrečena oblika, kateri so doslej v nekaterih vaseh posvečali premalo pozornosti, so izobraževalni tečaji. Ta oblika ljudske izobrazbe in prosvetnega dela je dostopna vsakemu človeku, treba se je samo udeležiti predavanj. Na teh predavanjih lahko ljudje mnogo diskutirajo in zboljšujejo delo v naših enotah ljudske oblasti, poleg tega pa bodo lahko nudili vsestransko pomoč višji oblasti in izboljšali pogoje svojega življenja. Seveda bodo veliko bolj razumeli demokratične ukrepe oblasti in bolj aktivno -sodelovali v njej. Stran S »LJUDSKI GLAS« M. Sobota, 4. januarja 1951 Med rudarji v Presiki... Prva okrajna razstava lokalnega gospodarstva v Ljutomeru. Obiskovalci so se ustavljali ob stranskem rudniškem jašku. »Kaj pa je?« je mrasikdo pomislil. Mar imajo tudi v Prlekiji rudnike, ali pa kopljejo črni zemeljski zaklad? V polnem vagončku se je šopiril premog. Mnogo obiskovalcev razstave je mislilo, da uspeva po prleških goricah samo vinska trta po rodovitnem Murskem polju pa žito in drugi kmetijski pridelki. Da je pod nedrijami viničarske zemlje premog — so dvomili mnogi od gostov. V tistem času so se v rudniku Rinčetove grabe menjavale rudarske grupe. Iz bližnjih vasi so prihajali rudarji * karbidovkami. Borba za premog i bila lahka. V tem rudniku bo le male plasti premoga. Od 14 do 16 centimetrov merilo. Povrh tega pa že droben premog. Dvanajst rudarjev je v blatu in vodi kopalo zaklad in ga spravljalo na dan. Lanska proizvodnja ni dosegla začrtanega plana. Od 880 planiranih ton premoga so nakopali nekaj čez 400 ton. Delali so s primitivnimi sredstvi. Večkrat je prišlec lahko videl, da so premog vozili z samokolnicami iz jame. Zaradi slabih ležišč in tankih plasti premoga ni kazalo, da bi rudnik razširili in mehanizirali. V Veličanah, Rinčetovi grabi, Pre- siki in Radomerju so nastajali, novi poizkusni jaški. Že v prejšnji Jugo-slaviji je bilo znano, da se tod nahaja rudno bogastvo, številni privatniki so v tistih časih kopali premog. Odpirali so manjše rudnike, po navadi kar na vrhu — niso pa šli dalje v globino. Takratnim gospodarjem ni šlo ra koristi In napredek delovnih ljudi. Kopali so toliko časa, dokler se jim je izplačalo. Najeli so ceneno delovno silo. Sama proizvodnja je zahtevala mnogo od delavca. Delo v rudnikih je bilo zelo primitivno. Rudarji so poznali kramp, lopato, sekiro, samokolnico — le včasih tudi vagončke. Se danes je med vinogradi mnogo starih rudniških »lukenj«, mnoge pa le izravnala priroda. Najti je bilo treba premog, četudi z ročnim vrtanjem In kopanjem poizkusnih jaškov. V Veličanah so kopali 240 metrov globoko, brez uporabe lesenih podpornikov. Nevarno delo. Naleteli so le na tanke plasti premoga. Navzlic temu le niso odnehali... Poskusili so v Presički grabi. Geološka raziskovanja iz prejšnje Jugoslavije so dala zatrdno slutiti, da je v Presički zemlji največ premoga. Sedanji delovodja Vezjak Je to vedel. Pa tudi v Ljubljani ni bila skrivnost. Vezjak je dal pobudo. Zarili so se v zemljo, kakih petdeset metrov vstran od presičke ceste. Pod prostranimi vinogradi so pričeli s krampi In lopatami. Meter za metrom se je večala jama. Že pri desetih so naleteli na črni premog. To jih je vzpodbudilo, da so šli dalje. Uspeh je bil tu. Zadeli so ob obilne plasti Črnega premoga. Nekatere merijo 60 cm, čeprav so začeli na vrhu. Kaj pa bo globlje? Skrivnost, ki dolgo ne bo ostala prikrita. Spet je v jašku postalo razpoloženje. V črne plasti so se zarili krampi. Največkrat udarijo v rokah Kolarič Alojza, delavnega rudarja. S tovarišem Jerebič Francem delata v rudnikih že preko 15 let. Poznata velenjski rudnik in mnogo okoliških jaškov po Medjimurju. V njih sta si nekdaj trdo služila kruh. Kolarič ima ob strani sina Milana. Skupaj rijeta v plasti črnega zaklada. Večkrat pouči Kolarič svojega sina, kako je treba zagrabiti za delo. Mladinec Horvat Jože iz Globoke se je tudi uvrstil med najboljše kopače. Pri delu — sklonjen v ozkem stranskem odkopu — rad pove kakšno o njihovi globočki mladinski organizaciji. Nič kaj ni zadovoljen. Pravi, da je zadnji čas mladinsko delo nekam zaspalo. V novem jašku gre delo hitreje naprej. Pri normah so na boljšem. Poprej, v Rinčetovi grabi jih niso dosegali, sedaj pa so jim kos. Štirinajst dni je od tega, ko so začeli — in že se je pred jaškom nagrmadilo preko 30 ton premoga. Letos bodo po tračnicah tekli novi vagončki premoga. Plan jim nalaga, da ga nakopljejo 1610 ton. Od presiških radarjev Je novozgrajen električni transformator v grabi. Tudi njim bo dajal energijo. Sedaj čakajo ugodnega vremena, da bodo napeljali žice. Do marca bo v Presički dolini zasvetila električna luč. Ta bo mnogo pomenila za rudarje in njihove zamisli. Nov poizkus vrtanja v presičko zemljo pomeni samo uvod v rudarsko življenje. Nadaljevanje tega bo planirani vpadnik. Nahajal se bo malo nižje od sedanjega začasnega jaška. Ob njem bodo zabrneli stroji. Delo bo lažje. Mnogo rudarskih rok bo zamenjal stroj. Načrti so veliki. Vpadnik bo dolg do 500 m s stranskimi rovi, ki bodo segali po km v nedrije presičke ilovice. Za načrtom stoji ljudska oblast, ki bo storila vse, da se tudi ti rudniški zakladi dvignejo iz zemlje in dajo na razpolago delovnemu ljudstvu. Že sedaj, ko je proizvodnja skromna, prihajajo okoliški kmetje In delavci ter odvažajo premog. Ob sedanji proizvodnji je premog precej drag. Oskrbovanci iz garantirane preskrbe ga kupujejo po dinar za kg. na prosti prodaji pa stane kg din 1.80. To je le sedaj, ko je delo v rudniku dražje in opravljeno s preprostimi sredstvi. Čez nekaj let bo drugače. Pričujoči načrti bodo postali resnica. Nov rudnik bo dajal obilne količine premoga. Že sedaj računajo z ležišči premoga, ki bodo v bodočih 15 letih zadostovala za preskrbo treh okrajev. Spet se bodo pomladila lica starega rudarja Kozar Karela iz Presike, ki je navzlic visoki starosti pripravljen pomagati. Že Avstrija ga pomni kot rudarja. V 18 rudnikih je pustil svoje mladostno življenje. Kot upokojenec pa Se vedno zatrjuje, da bo mlajšim rudarjem pokazal, kaj zmore njihov starejši tovariš. Povečana proizvodnja bo koristila vsemu okoliškemu prebivalstvu. Ljudstvo se bo ob toplih pečeh spominjalo na napore presičkih rudarjev, ki še borijo za nove količine dragocenega premoga ... —r Ali smo dali tehniko ljudstvu? Od komisije Tehnika in sport do Okrajnega odbora LT v M. Soboti Nekaj se zdi, da se v organizaciji v štirih letih sploh ni spremenilo. V tem času, ko bi razvoj moral doseči že izredno močne oblike organizacije, se opaža v Okrajnem odboru Ljudske tehnike prav taksna nestalnost in nesigurnost, kot se je opažala v samem začetku, ko je organizacija šele dobila svoje oblike in iskala pravo vsebino dela pod imenom »Komisija tehnike in športa« v sklopu Fizkulturne zveze. Nekoliko nas to dejstvo preseneča, toda, kdor ve dobro zapažati, ta bo z lahkoto ugotovil, da je tu vzrok v nenehnem menjavanju ljudi v društvenih ali pa okrajnih forumih. Ko sem pred dnevi prišel na okrajni odbor Ljudske tehnike po informa- cije. v kolikor jih nisem dobil od drugod, sem našel zopet v pisarni dva sekretarja okrajne ljudske tehnike. Bila sta zaposlena z opravkom, ki je prinašal enemu skrbi, drugemu pa veselje. Dosedanji sekretar Skok Jože je predajal nerešene probleme in posle novemu sekretarju tov. Bokanu, ki je zaskrbljeno ogledoval spise in dopise in spoznaval vso težavo novega dela. Tako se ni dogajalo samo v zadnjih mesecih, temveč v vseh štirih letih obstoja Ljudske tehnike. Organiziranje okrajnih odborov Ljudske tehnike se je do nedavnega kazalo pomanjkljivo, kajti nobeden od postavljenih ni bil dovoj delaven, da bi se lahko osiguralo zadovoljivo delo organizacij Ljudske tehnike. Tako je bilo formiranih dokaj okrajnih odborov Ljudske tehnike, seveda vedno samo iniciativnih, kajti do tega, da bi bili tudi potrjeni z volitvami, nikdar ni prišlo. Nekoliko boljše je zdaj, ko je plačan sekretar okrajnega odbora, toda še vedno ni tako, kot bi z ozirom na objektivne pogoje lahko bilo. Od vsega začetka je bilo tako tudi z društvenimi forumi. Temu so vzrok več ali manj trenja med posameznimi funkiconarji in ta trenja so nastala pretežno zaradi tega, ker so vsi hoteli, naj obvelja njihova beseda kot vodilna. Temu je bila posledica ta, da nihče ni vedel, komu je za svoje delo odgovoren, in še to, da je vsak izmed članov rad zavijal po svoje in tako je delo šlo v vsakem društvu, krožku ali grupi po svoji docela samostojni, vse premnogokrat nepravilni poti. Organizacije tehnike so pričele z delom spomladi 1947. leta in sicer pod naslovom »Komisije tehnike in športa«. a ta komisija je delovala v okviru Fizkulturne zveze. Spomladi 1947. leta je bilo prav živahno zanimanje za to novo organizacijo. Zbirali so se mladi ljudje in se pogovarjali o vsebini dela, ki ga naj zavzamejo te organizacije. Ločeni v sekcijah. katere je predvidevala ta organizacija, so zelo živahno diskutirali in prav kmalu jih je bilo dovolj z društveno obliko »Avto-moto sekcije« in prav toliko je bilo letalcev. Toda kljub temu je ostalo le pri diskusijah, kajti za uresničitev je bilo potrebno precej materialnih sredstev, katerih pa niso od nikoder dobili. V gruči letalcev je bil največ pionirjev nekaj starejših in nekaj mladine. Ti so se udeležili tudi prvomajske povorke z dvema modeloma. Dva modela so izdelali že nekoliko izvežbani člani v modelarstvu. Medtem se je »Avto-moto društvo« že izoblikovalo v pravilne društvene oblike in je začelo z delom takrat, ko je pričela organizacija mladih letalcev propadati zaradi pomanjkanja izvežbanih kadrov in zaradi pomanjkanja pomoči višjih forumov in domačih masovnih organizacij. Premor je trajal vse do jeseni, ko je »Avto-moto društvo« s svojim delom tako daleč prodrlo, da si je dobilo društveno delavnico, v kateri naj bi bil prvi tečaj, Ker je poznalo svoje težave, se je vodstvo »Avto-moto društva« odločilo pomagati grupi letalcev, ki se je pričela na novo formirati prav v tem času. Od letalcev so bili najbolj vestni pionirji, ki so takoj pričeli z delom. Delavnica je bila prazna, brez opreme in materiala in zato je bilo potrebno, najprej poskrbeti za material, orodje, mize, stole, klopi — za vse, kar potrebuje modelarska delavnica. Vse to so priskrbeli pionirji sami. Seveda je vse to bilo v takšnem stanju, da je bilo komaj uporabno za delo, kajti ves inventar, orodje in ostalo so dobili doma zato, ker so pač imeli njihovi starši za uporabo kaj boljšega. Toda njihovo veselje do dela je bilo veliko večje, kot pa nejevolja zaradi težav. V tem času so se zbirali v delavnici tudi tečajniki »Avto-moto društva« in se šolali v vozaški umetnosti. V delavnico so pripeljali staro šasijo »Forda«. Ta je bil kljub neuporabnosti vseeno porabljen za pouk. Vzajemno delo »Avto-moto društva« letalske grupe je trajalo vse do spomladi 1948. leta. V vrste mladih letalcev — tokrat modelarjev — se je zbralo nad dvajset mladincev in mladink in ti so v januarju dobili priznanje kot najboljša grupa Slovenije. Toda s pomladjo je delo zamrlo, kajti dijaštvo, osnovnošolci in vajenci, vključeni v grupo, niso imeli toliko sredstev, da bi se vzdrževali. Nekateri pomočniki so dajali mesečno tudi po 500 din in še več za material in orodje, ki je bilo' nujno potrebno za delo. Bilo pa je preveč stroškov, preveč nekoristnega dela, kajti kljub lepim uspehom ni bilo prave perspektive za razvoj. Tako se je preneslo delo iz delavnice na domove posameznih članov in v tem je bilo le nekaj dobrega, kajti modelarstvo ni popolnoma zamrlo, temveč se je polagoma razvijalo s samostojnim delom posameznikov, ki so s svojim delom pritegovali še svoje prijatelje in tako razvijali neke vrste neorganiziranih krožkov. Društvo avtomobilistov in motoristov se je v tem času dokaj dobro razvijalo. Prirejali so tečaje, organizirali grupe in krožke, toda prave čvrstnosti organizacija ni imela. V društvu so se včlanili večinoma posamezniki — lastniki avtomobilov in motorjev — in tako je prišlo do tega, da so posamezni člani v društvu zasledovali osebne koristi in tako spreminjali pravo vsebino dela in namen društva v navadno klubaštvo, v katerem je najbolj nevarno apolitično življenje. Vendar je društvo kljub vsemu temu doseglo v praktičnem delu izredne uspehe in si tako priborilo drugo mesto v Sloveniji. Tudi letalci so imeli možnost, postati v 1948. letu eno izmed najboljših društev v Sloveniji, kajti dobili so od razpadlega društva v Radgoni letala in ves ostali inventar. Toda zaradi tega. ker v društvu ni bilo enotnega vodstva niti ne dovoli razvite discipline, še manj pa samodiscipline, je bilo delo pomanjkljivo, kajti kljub mnogemu delu uspehov ni bilo zaslediti in to zato, ker le bilo vse, kar je bilo napravljeno, sproti tudi zapravljeno. Tudi poskus organiziranja iniciativnega okrajnega odbora Ljudske tehnike ni uspel, kajti člani tega odbora, večinoma sindikalni funkcionarji, so bili nedelavni. Prav ta neuspeli poskus pa je dal še več možnosti za raz- vijanje apolitičnosti in klubaštvu v društvih in to je mejilo že na anarhijo. Morda bi bili uspehi boljši, če bi kdo posredoval, toda ne samo z ostro in včasih tudi pretirano kritiko, temveč s praktično pomočjo in nasveti, kajti d teh napak je prišlo le zaradi tega, ke je bilo vodstvo v glavnem neizkušeno in usmerjeno praktistično. Pomoči pa ni bilo ne od Glavnega odbora ne od masovnih organizacij okraja. Seveda je nekoliko krivde tudi v vodstvu samem, kajti ni vedelo najti pravega načina, s katerim bi pristopilo temu ali onemu forumu s prošnjo za pomoč. Pomanjkanje osebne odgovornosti in vse te napake, katere smo našteli, so se vrstile v društvenih odborih v vedno ostrejših oblikah in to, kar je bito storjenega na podlagi požrtvovalnega dela posameznikov, bi prav kmalu razpadlo, kajti ne samo v odborih — tudi med članstvom se je začelo pojavljati strankarstvo, katerega so povzročili posamezni naprotujoči si člani uprav društev. Vsa škoda takšnega več ali manj kampanjskega dela, bolj določeno: neodgovornega dela — dela brez določene jasno izčrtane perspektive — je jasno izražena v nenehnem nihanju števila članstva, po katerem lahko sodimo aktivnost društva, grupe ali krožka. Tako je štela letalska grupa v prvem četrtletju 1948. leta okrog 50 članov — mladine in pionirjev, jeseni 1948. pa je članstvo narastlo že na 100. Pripomniti je potrebno, da je v poletnem času grupa popolnoma razpadla in da so modelarji delali samo še po domovih. Spomladi 1949. je štela že čez 200 članov, toda tretji -na teh je bila neaktivna, med ostalimi pa tudi ni bilo pravih organizacijskih ‘oblik. V vsem poznejšem času ni bilo opaziti pravega gibanja In to v glavnem zato, ker so se člani naveličali ob izredno klavrnih okoliščinah delati in živeti v nenehnem pričakovanju pomoči in razumevanja od strani Republiškega odbora letalske zveze, ki je pošiljal na teren namesto materialne podpore samo svoje člane v kontrolo in še te v glavnem takrat, kadar je šlo ta izvedbo občnih zborov, za priprave modelarskih tekem in slično. Nekoliko trdnejše oblike je' imelo »Avto-moto društvo«, toda slabost tega je izražalo delo, ki je zahtevalo najbolj določene organizacijske oblike To so bili šoferski tečaji, ki so bili v glavnem vedno vzvod za prepire oziroma za nasprotovanja med posameznimi člani uprave društva in zaradi tega nikjer v delu ni bilo prave doslednosti. Tako se je dogajalo, da so tečaji trajali od dveh do Sest mesecev. včasih pa še dali časa. Seveda so odbori našli vedno Izgovore v »objektivnih težavah«, ki so tudi bile, toda skoraj vedno in pretežno po njihovi krivdi. Podobna je bila tudi pot fotoama-terskega krožka, ki je nastal jeseni 1949, a razpadel že takoj po prvih dneh januarja 1950. Sicer pa je bilo leto 1950 eno izmed najmanj plodnih let v delu Ljudske tehnike, kolikor se lahko sodi po storilnosti, toda če vzamemo stremljenje po utrditvi organizacije, so bili uspehi le precejšnji, kajti v tem se je odlikovalo predvsem delo okrajnega odbora, ki je dobil plačanega sekretarja, in potlej se je preneslo na članstvo samo, tako da so se v glavnem vrste Ljudske tehnike že toliko razčistile, da je pričakovati v tem letu vidnih in pomembnih uspe- hov Seveda bi v delu lahko še veliko več dosegli, da v tem kratkem času, odkar obstoja okrajni odbor Ljudske tehnike v Murski Soboti, ni bilo tolikih sprememb v Okrajnem odboru. še posebej pa so važne po svojem slabem vplivu večne spremembe sekretarjev, saj je prav v teh dneh prevzel posle sekretarja že četrti, kar je zaradi tega. ker vsak porabi za to. da se uvede v delo vsaj en mesec, zelo negativno za dober in pravilen razvoj organizacije same. Pričakovati je, da bo delo Ljudske tehnike v soboškem okraju v tem letu vidno napredovalo, da bodo od- pravljene vse napake, ki so se dogalale in kar je najslabše, se vedno znova pojavljale. Predvsem lepo razvojno pot so začrtali v Aeroklubu, v katerem je zdaj čez 80 članov in 15 padalcev. V tej pomladi nameravajo začeti z gradnjo hangarja, o katerem se je že dokaj časa brez uspeha govorilo. Tako bo v tem letu končno omogočeno šolanje jadralnih letalcev, kajti začela bo delovati jadralna šola II. reda pod vodstvom začasnega upravnika in sekretarja tov. Lednika. Prav tako bodo razširili delo modelarjev na področje vsega okraja. Slične perspektive ima tudi »Avto-moto društvo«, ki je v tem letu zavzelo doslej že nedosežen uspeh, kajti tokrat šteje čez 500 članov in ima d bre predavatelje in tudi najprimernejši upravni odbor. Prav kmalu bo pričelo z delom radioamatersko društvo in še poleg teh bodo v delu dobili obilo pomoči Klubi tehnike in krožki po vaseh, kajti ti so osnova za razširitev organizacije v okraju. el— V letošnjem letu. bodo tudi v Soboti gradili hangar. V prihodnjih letih bodo v njem tudi naša bodoča letala Iz vrst klubov tehnike prihajajo dobri traktoristi NOVOLETNO VOŠČILO IZ ARMIJE Naše uredništvo je ponovno prejelo dopis iz Armije s prošnjo, da priobčimo Novoletna voščila naših kmečkih fantov, ki so na odsluženju kadetskega roka. Spilak Kalman, Kuhar Franjo, Žalig Jožef, Flisar Karel, Kuronja Josip, Bohar Aleksander in Kokaš Jožef iz komande 76 odreda 6 Pale, Sarajevo in Jakič Štefan, vojna pošta 6206, Niš-Srbija. Vsi ti žele svojimi domačim, znancem in sorodnikom mnogo uspehov v Novem letu 1951. PO SVETU Vojna v Koreji. Kitajske in severnokorejske čete, ki so prispele do 38. vzporednika, še niso začele s pričakovano ofenzivo. Po splošni oceni je vzdolž 38. vzporednika — meje med Severno in Južno Korejo — zbranih okrog 250 tisoč Kitajcev in Severnokorejcev, ki čakajo v udarnih formacijah na povelje za napad. Manjši spopadi med oddelki VIII. ameriške armade in patrolami severnih so znak bližne ofenzive. Ameriške veletrdnjave redno napadajo zaledje severnih v večjih skupinah ter povzročajo veliko škodo na materialu. Novo poslopje ZN. V New Yorku so Otvorili novo poslopje Organizacije združenih narodov, ki je stalo 65 milijonov dolarjev. Do julija bo zgradba popolnoma končana. Do tedaj pa ostanejo še številni uradi v dosedanjih prostorih v Lake Successu. M. Sobota, 4. januarja 1951 »LJUDSKI GLAS« Stran 3 KULTURA IN PROSVETA Po dolgem premoru se je začelo delo 1 Prebivalci Murske Sobote — po enoletnem premoru — že nestrpno pričakujejo obljubljen nastop dram- ske skupine. Vsa leta doslej vajeni kulturno-umetniških nastopov igralske družine, so bili neprijetno prizadeti, ko so slišali, da igralska družina ne bo imela prilike vaditi na odru v Fizkulturnem domu, kamor se je vselil mestni kino. Slutili so s tem premor v kulturno-prosvetnem delu in življenju in ravno to so najbolj pogrešali. Da, kultuno-prosvetno življenje je tudi eden izmed pogojev za ustvarjanje. Delo samo, delo brez vsakršnega drugega doživljanja, brez vzgojnega vpliva in obenem razvedrila ob kulturnoumetniškem prikazovanju, pa postaja življenje vse preveč enolično in ozko, kajti človek se ne more dodobra razživeti... Vse leto je trajal premor. Prostorov ni bilo, odra ni bilo in tudi režiserja ne, ker je odšel na orožne vaje. Dramatska skupina je počivala. Upra, va SKUD »Štefana Kovača« je ni vedela razživeti, morda pa je pustila v nemar iz kakršnega drugega vzroka. Tako ali drugače— ni blio prav. »Tovariš Zrim, ali bomo začeli?« »Bomo!« je odgovoril nasmejan krepak mož, kadar mu je kdo zastavil vprašanje. Tovariš Zrim se je vrnil z orožnih vaj in zbral stare igralce. Iskal pa je tudi nove. Poznamo ga kot igralca in režiserja že dokaj dolgo. Pred nedavnim je pokazal svoje zmožnosti z uprizoritvijo Gogoljeve komedije »Ženitev«. V kratkem času — v petih tednih — je bil nastop pripravljen. Seveda bi bilo . prav, če bi še vadili, toda naši igralci, ki so zaposleni še z vsakdanjim delom v pisarni ali drugod, so nestrpni in prav lahko bi se zgodilo, da bi zavlačevanje pomenilo razsulo. Pa so vseeno presenetili s svojo kvalitetno igro. Pravici na ljubo povem, da nismo pričakovali kaj takšnega... Zato pa zdaj tem več -pričakujemo. Ob večerih se zberejo v bivši osnovni šoli. V razredu z dvoriščne strani so izdelali v grobem oder za vaje. Ozek je. Toda dober je, ko ni odgovarjajočega. Marsikaj bi potrebovali še poleg dobrega odra. Kulis ni zadovoljuločih, kostumov prav tako nimajo. Reflektorji manjkajo in sploh je raz- svetljava slaba. To so seveda po- manjkljivosti odra v Fizkulturnem domu. Toda Če bi že hoteli kaj izboljšati, je vmes težava — kino. Z upravo kina so sicer prišli do sporazuma, toda to je zopet v škodo SKUD, kajti od vsakega nastopa bo treba odbiti nepopolno zasedbo dvorane, toliko, kolikor bi imeli zaslužka od redne kinopredstave. O vsem tem se pogovarjajo pred vajami in po njih. Marsikaj pretresajo, a najbolj jih spravlja v nevoljo dejstvo, da bodo morali vaditi brez predpriprav kar na odru. To bo brez dvoma velika motnja, ki se bo poznala na kvaliteti. Kar dve skupini vadita! Doslej smo poznali v Murski Soboti samo eno dramatsko skupino. Toda razvijajoče se mesto terja več ljudi, voljnih za sodelovanje. Toda ti dve skupini še vedno nista popolni. Nekateri sodelujejo kar v obeh. To pa je posledica dolgega premora, neprimerno dolgega razdobja, ko ni bilo sistematičnega dela. Zato pa je zanimanje za bližnje nastope tem večje. Vnema skupin je tudi precejšnja, toda težave so tudi večje. Nove člane moti nekoliko za- četna nesproščenost, starejše težave vigravanja z mlajšimi, toda z voljo premagajo vse . Vzajemno se izpopolnjujejo, če je potrebno tudi večkrat zaporedoma ponovijo prizor, čeprav gre enemu ali drugemu težje. Tovariša Zrima je srečati vsak popoldan v ljudski knjižnici. Že tu ima ima dokaj skrbi in tudi uspehov, saj je dosegel že lep razvoj s prejšnjo, nekoliko zanemarjeno knjižnico. Zvečer pa je neutruden pri vajah. Vse vidi in v vsem pomaga. Ve prikazati prav tako dobro, konkretno, mlado deklico, kot jezljivega, kapricioznega berača. Prav hitro se vživi iz vloge natakarja v vlogo gospodarja in tako nazorno prikaže vsakemu posamezniku njegovo nalogo, da lahko vsak razume. Toda prav tako je težko tako pristno doživljati tuj značaj, kot ve to tovariš Zrim. To še ni vse. Na odru brez kulis in vsega, kar zahteva nastop, le težko prikazovati. Ko vadijo komedijo »Pri belem konjičku«, daje Žan — natakar gospodarici šopek rož, a rož ni nikjer, samo s kretnjo ponazori dejanje. In k vsemu temu pridaja še prstno občutje, kakršno ima mož, ko daje ljubljeni ženi šopek rož. In ob vajah »Hasanaginlce«. Vživeti se je treba v vse tiste navade, v nji-hov način govorjenja in izražanje občutij. Vsega tega marsikdo ne upošteva, ko govori o dramatski skupini, ko ocenjuje ta ali oni nastop in marsikdo je grob v kritiki, kajti življenje skupine pred nastopom z vsemi težavami mu je neznano. Igralci pa gredo mimo vsega tega z močno voljo, katero jim krepi veliko veselje in tisto prijetno doživljanje ob nastopih. Zakaj glasbena vzgoja? Na prošnjo ravnatelja glasbene šole iz Ljutomera, objavljamo v celoti, brez popravka članek — »O glasbeni vzgoji«. Uredništvo Povedal bi rad v kratkih vrsticah sta šem in sploh vsem, ki se za glasbeno vzgojo zanimajo ali bi se morali zanimati, kakšne so danes možnosti in kal današnja šolska mladina gleda na glasbeno vzgojo. Predvsem pa moram povedati to, da so v novi Jugoslaviji tudi v glasbenem šolstvu nastale velike, prav revolucionarne spremembe. Pred vojno je bila glasbena izobrazba tesno povezana in odvisna od zmogljivosti plačevanja ukovine, mnogokrat pa tudi vsled njihove nezainteresiranosti do izobraževanja svojih otrok. Danes je pouk na glasbehih Šolah brezplačen ter dostopen vsakemu, ki ima do glasbe veselje, dar in dobro voljo. Nekatera somoiniciativnejša vodstva šol vsakoletno preizkušajo otroke delovnih ljudi ter odkrijejo marsikateri talent. Na ta način dobijo glasbeno vzgojo tudi taki učenci, katerih starši na glasbeno vzgojo svojih otrok niso mislili. Četudi se bo od vseh te nekaj posvetilo glasbi kot glavnemu poklicu, jim bo koristilo znanje enega ali drugega glasbila pri njihovem študiju n. pr. v učitelišču in tildi pri poklicu, ker se bo v bodoče upoštevala pri namestitvah drž. uslužbencev njihova usposobljenost za delo izven službe tal na političnem kakor na kulturno-prosvetnem polju. Ker obravnava pouka ne spada sem, se bom omejil le na najnujnejše. Dejstvo, da pravilna glasbena vzgoja plemeniti in utrjuje značaj človeka, so dognali že stari Grki. Da je to dejstvo neizpodbitno, potrjujejo tudi mnoge izjave roditeljev, ki imajo svoje otroke na glasbenih šolah. Poleg strogo glasbenega pouka posvečamo posebno pozornost rodoljubnosti. Takoj po prvih tednih pouka uvidi vsak učenec, da jo lahko obiskuje edino z redom in disciplino in da morajo biti predvsem uspehi na glavni šoli zadovoljivi. Zelo napačno je dostikrat mnenje staršev. da zaradi pouka na glasbeni šoli trpi pouk na gimnaziji ali osnovni šoli. Tisti učenci, ki so pridni so povsod pridni in imajo na obeh šolah zadovoljive uspehe. Odkar smo uvedli tekmovalni način pouka, so se uspehi zelo izboljšali. Najboljši učenci dobijo primerne nagrade in pridejo pozneje v poštev za republiška tekmovanja itd. Pred kratkim so v Ljubljani tekmovali najboljši učenci-violinisti iz republike Slovenije. Na tem tekmovanju so bili zastopanj tudi učenci glasbene šole iz Ljutomera ter je 14-letni Krajnčan Alojz, učenec 4. razr. glasbene šole, dobil tretjo nagrado. 10-letna Olga Bajuk, učenka prvega razreda, je pa vsled prekoračenja starostne dobe, ki je bila določena za tekmovanje, dobila samo pohvalo za svojo lepo igro. Pri skupinskem pouku se zelo dosti Dogovarjamo o smislu glasbene vzgoje. Od časa do časa pišemo o tem tudi domače naloge v obliki prostega spisja. Vsako leto enkrat pišejo vsi učenci nalogo z naslovom: »Zakaj sem se vpisal v glasbeno šolo«. In ravno iz teh nalog potem vodstvo šo vidi glasbeno-vzgojni napredek učencev. Na žalost te naloge (posebno v prvem razredu) največkrat pričajo, koliko še manjka našemu delovnemu ljudstvu do vsaj malo pravilnejšega razumevanja glasbe. Pri nas namreč izhaja vsa volja do glasbe od enega najprimitivnejših glasbil, t. j. harmonike; toda mi jih kmalu potom prepričevanja preusmerimo in že pri naslednji šolski nalogi pišejo n. pr. ravno tisti, ki jim je bila harmonika najlepši in največji ideal: »Zelo srečen sem, da mi je ravnateljstvo šole dodelilo violino, do katere imam veliko ljubezen. Harmonike si itak ne bi mogel kupiti, ker so predrage. Z violino bom že prihodnje leto lahko igral v mladinskem orkestru in to je za nas učence glasbene šole nekaj najlepšega.« Imamo pa tudi precej takih učencev, ki imajo že takoj pri vpisu jasno in pravilno določene želje. Med njimi je posebno zanimiv primer hčerka skromnih delovnih ljudi. Makoter Frančiška iz Cezanjevec. Makoter piše v svoji prvi nalogi: »Že odkar pomnim, sem rada poslušala petje in glasbo. Ko so lansko leto prišli na cezanjevsko šolo gostovat učenci glasbene šole iz Ljutomera in so nam igrali same lepe skladbe posamezno in v skupinah, sem se trdno odločila, da se bom tudi jaz vpisala v glasbeno šolo in sice za violino, ki je za mene najlepše glasbilo. Kot učenka glasbene šole se počutim zelo srečna ter se trudim, da v vsem izpolnim želje svojih učiteljev, ki so z menoj vsi dobri.« Zelo lepo se je v svoji nalogi izpovedala Benko Jožefa, doma iz Logarovec in je učenka 3. razreda oddelka za klavir: Že v osnovni šoli sem si želela se učiti klavir, toda želja se mi je izpolnila šele, ko sem prišla na gimnazijo v Ljutomer. Po treh letih učenja na glasbeni šoli občutim, da sem se zelo spremenila. Največkrat so ravno nove skladbe, ki se jim učim igrati, tiste, ki mi dajejo izredno voljo do svojega ostalega učenja in dela. Danes se že dobro zavedam, da glasba res utrjuje naš značaj in da glasbeno vzgojen človek tudi drugače gleda na življenje in se v življenju tudi lažje prebije, ker je povsod zaželjen. Ker so moji starši delovnega stanu, moram gledati, da se bom čim več naučila, da bo potem za mene in za njih življenje lažje.« Starejše tovarišice in tovariši, ki so se vpisali v večerni glasbeni tečaj Da no navadi pišejo: »Zelo sem srečen, da lahko obiskujem večerni glasbeni tečaj, ker sem že večkrat občutil, da mora vsak dobro vzgojen človek poleg splošne vzgoje imeti tudi vsaj delno glasbeno vzgojo.« Zanimivo je poslušati tov. Jakše Slavo, drž. uslužbenko. Če se ji tov. čudijo, kako je mogoče, da se uči pozavno, jim ona ponosno odgovarja: »Veste, saj nas včasih z upravičenostjo imenujejo zaostale, to se tudi najbolj čuti psi izbiri glasbil, vsaka misli, da je za žensko samo klavir ali še kvečjemu harmonika. Če smo že enakopravne in hočemo biti napredne potem bodimo v vsem. tudi v izbiri glasbil. Zelo sem vesela, da se učim ravno pozavno, ki ima lep baritonski glas; tudi rog se mi zelo dopade, toda obeh glasbil se ne morem naenkrat učiti.« Navedel sem le nekaj primerov, je pa po navadi 25 odstotkov pozitivnih nalog. Torej ne dosti, pa vendarle zadovoljivo število, če pomislimo, da le to njihovo osebno prepričanje. V bodoče naj bo dolžnost vseh vzgojiteljev, staršev ter kulturno-prosvetnih forumov, da se bo potreba po glasbeni vzgoji čimbolj razširila, ker je ravno glasbena vzgoja zelo len in velik prispevek k izgraditvi socialističnega človeka, predvsem na nujen prispevek kulturni dvig delovnega človeka. Kajti če bomo v čim večjem številu poleg splošne vzgoje tudi glasbeno vzgojeni bomo lahko v polnem pomenu besede resnično doživljali »Boljšo In srečnejšo bodočnost.« Loparnik Avgust ravnatelj glasbene šole v Ljutomeru Učna ura v ljutomerski glasbeni šoli. IZOBRAŽEVALNI TEČAJI — VAŽNA NALOGA KLO Splošna ljudska izobrazba in njen dvig so ena najvažnejših nalog KLO. Naši krajevni ljudski odbori so pokazal: veliko elastičnosti In mnogokrat veliko volje, da so častno izpolnili naloge pri raznih akcijah. Sedaj pa |je njihova dolžnost, da se čim več ljudstva vključi v izobraževalne tečaje. Seveda, da bodo to odborniki dosegli z zgledom, da se sami vključijo v tečaje in da pokažejo ljudstvu važnost tečajev. S svojo, vključitvijo V tečaje bodo ne samo sami pridobili novega znanja, ampak bodo na ta način najlaže prenašali tudi svoje znanje na ljudi. Od uspeha izobraževalnega tečaja je odvisno skoraj vsako delo v vasi, oziroma v KLO-ju. Ni slučaj, da so prav naši najboljši KLO-ji imeli že dve zimi izobraževalne tečaje. Taki tečaji so bili n. or. v Prosenjakovcih, Čepincih, Križevcih že dve leti in delo v teh KLO-jih gre veliko laže. Zato je naloga naših KLO-jev, da se pobrigajo, da se čim prej začne z delom v izobraževalnih tečajih. Lep primer je tudi KLO Černelavci-Veščica, ki je skupaj s frontno organizacijo zaprosil za predavanja. Koordinacija vseh faktorjev v KLO -ju je pogoj dobro obiskanih tečajev in kakovosti predavanja. Prepričani smo, da bodo KLO-ji takoj pristopili k reševanju te naloge in da bomo v kratkem lahko registrirali delo nekaterih KLO-jev. v Še o izobraževalnih tečajih V zadnji številki »Ljudskega glasa« smo pisali o izobraževalnih tečajih v soboškem okraju. Pisali smo o uspehih posameznih vasi. ki jih dosegle v lanskem letu in o možnosti otvoritve novih tečajev v letošnjem letu. Naša sodba je bila dokaj pravilna In javna razprava o tečajih v našem časopisu je dosegla močan odziv po naših vaseh. Močno je posegel vmes tudi OOOF, pa tudi mladinska organizacija. S tem ni rečeno, da mladinska organizacija ne bi nudila še več pomoči izobraževalnim tečajem. V BAKOVCIH ŽE DELAJO S POLNO PARO 15 mladincev in 16 mladink je v tečaju. Mladinke obiskujejo tudi kuharski tečaj, in sicer vsak ponedeljek in četrtek, a vsa mladina se sestane v torek in petek na predavanju, ki ga ima šolski upravitelj tov. Deškovič. Ostale predavatelje so našli tudi v vasi. Zopet predava tov. Kousova in tov. Obalova. Seveda jim bomo pomagali s predavatelji iz M, Sobote. Tako bodo v Ba-kovcih tudi letos, kakor izgleda, odnesli ponovno prvo mesto obiska in dela v tečaju. PROSENJAKOVČANI NE ZAOSTAJAJO V zadnji številki »Ljudskega glasa« smo prerano izrekli sodbo o Prosenjakovčanih. Takoj so javili, da bodo imeli tečaj. Pa ne samo enega. V petek in torek bo tečaj v Prosenjakovcih, a enkrat tedensko v Središču. Torej Prosenjakovčani organizirajo dva tečaja. Pionirjem so za Novoletno jelko priredili igrico »Dedek Mraz«, a za odrasla pripravljajo Finžgarjevo »Razvalina življenja«, ki jo bodo uprizorili 7. januarja. S tečaji bodo začeli takoj po Novem letu. Opravičujemo se Prosenjakovčanom, saj morajo vedeti, da naše pisanje ni nikoli zlonamerno. Želimo jim v tečaju obilo uspeha in čim večje udeležbe. VAŠKI ODBOR OF IN KLO V ČERNELAVCIH IN V VEŠČICI DELATA PRAVILNO Oba odbora sta nas prav iznenadila. Od njih smo sprejeli dopis, v katerem prosijo, da bi vsak torek in četrtek prišli iz M. Sobote predavatelji in imeli predavanje v njihovem zadružnem domu. Seveda smo to željo KLO in VOOF prav radi izpolnili. Prvo predavanje so že imeli v torek po Novem letu. V BRATONCIH SO ŽENE PRAV AKTIVNE Naše žene vse bolj aktivno posegajo v gospodarsko in politično življenje. Dokaz temu je vas Ižakovec, kjer skupina AFŽ prav lepo dela. Sedaj so se oglasile žene iz Bratonec. Tudi mladinke so znale pritegniti h kuharskemu in šiviljskemu tečaju. Seveda bodo imela tudi predavanja. Naloga Beltinc je, da pošljejo predavatelje in pomagajo želji Bratončarov do izobrazbe, Bratončani pa bodo morali ob priliki predavani, pritegniti še ostale vaščane. Najbrž bodo žene kos tej nalogi. V BELTINCIH ŽE DELAJO — TODA... 19. decembra 1. 1. so začeli z delom za Izobraževalni tečaj. Pomanjkljivo je to, da so se omejili le na slovenski jezik, čeprav imajo na razpolago dobre predavatelje. Prav te predavatelje bo treba mobilizirati še za druge tečaje. V programu imajo copatarski in kuharski tečaj. V program bodo morali vnesti tudi predavanje o splošnem gospodarstvu. Vse priznanje dajemo agilni organizaciji AFŽ, ki je organizacijsko problematiko pravilno rešila. V MAČKOVCIH BODO POPRAVILI Šibkosti »Takoj po Novem letu začnemo s tečajem,« so rekli te dni predstavniki iz Mačkovec. Mi jim verjamemo, ker bo sedaj le njihova držala. Ob ustanovitvi svojega društva niso zajeli vsega ljudstva, tako da je društvo dve leti spalo. Sedaj pa je drugače Ljudstvo prireja tečaj in to je pogoj, da bo njihovo društvo oživelo. V Mačkovcih bodo to v kratkem dokazali. KRIŽEVČANI ne Želijo omadeževati SVOJIH TRADICIJ Oni so tudi začeti. Zakaj bi dovolili, da jih kdo prehiti? Oni so zmožni. Moramo Križevčanom svetovati, da si bodo morali prav v tem tečaju vzgojiti nove ljudi, ki se bodo bolj zanimali za ljudsko prosveto.. Če bodo predavatelji v tečaju letos nudili kvaliteto, bo ta tečaj še boljši, kakor je bil lansko leto. Lahko pa računajo na pomot iz Murske Sobote. V DOMANJŠEVCIH JE ZIMSKO SPANJE... Domanjševčani sami sebi nagajajo. Iz nekega, ne vemo kakšnega vzroka ali maščevanja, nočejo začeti s tečajem, kakor bi v ostalih vaseh ne bilo odkupa, ampak le v Domanjševcih. Mi smo prepričani, da bo sleherna vas, ki bo imela pravilno usmerjene tečaje, veliko laže premagovala težave. Če pa so Domanjševčani dovolj izobraženi, da sedaj ne potrebujejo tečaja in ne izobrazbe, potem bi bilo dobro, da pomagajo s predavatelji ostalim vasem, ki imajo že svoj tečaj. V PUCONCIH ZAČNEJO PO NOVEM LETU Ljudstvo v okolici Sobote se močno poteguje za izobrazbo tako, da bo okolica Sobote dosegla neprimerno večjo izobrazbo, kakor ostale vasi, kar bi pa bilo nepravilno, ker. manj ali več, imajo vse vasi našega okraja, enako možnost izobrazbe Puconci bodo to v polni meri izkoristili. V FOKOVCIH PRAVIJO, DA BO TUDI NJIH ZAČETEK PO NOVEM LETU Spodnji del Sela se je vključil v prosenjakovski tečaj. Tako je tudi prav. Ostali bodo šli v Fokovce, »Po Novem letu začnemo,« so nam telefonirali iz Fokovc. Naj ne mislijo Fokovčani, da bi pozabili nanje, saj jih bomo v kratkem vprašali ali so res začeli. V KROGU SO LJUDJE ŽELJNI IZOBRAZBE Vaščani Kroga so že lansko leto dokazali, da zelo radi obiskujejo predavanja in da so disciplinirani, Saj jih Je bilo na predavanju Ljudske univerze kar okrog 90. Svetujemo, da posnemajo Černelavčane. Sicer pa prebivalstvu Kroga ni treba tega svetovati, ampak jim je treba poslati predavatelja. Prepričani smo, ako bo dober predavatelj, ne bo izostal uspeh, saj bodo Krožani napolnili šolsko sobo, če bo predavanje dobro. Mi jim pa obljubljamo, da bomo pošiljali samo dobre predavatelje. RAKIČAN BO MORAL PO STOPINJAH KROGA IN ČERNELAVEC V Rakičanu imajo vse pogoje ca izobraževalni tečaj, saj imajo odlične predavatelje v vasi. Izgleda, da se mora nekdo najti, ki bo v Rakičanu organiziral in mobiliziral ljudi za predavanja. V prihodnji številki bomo poročali, kaj so napravili Rakičanci. ... A MARTJANCI? V Martjancih nekaj ni v redu. Njihovo društvo, ki je bilo v začetku zelo agilno in delavno, Je popustilo. Mi smo že veliko pisali o možnosti dela v Martjancih in moramo ponovno poudariti, da tamkaj delo šepa. Martjančani niso ravno taki ljudje, ki bi se izmikali izobrazbi. Poizkusili bomo pripeljati iz Sobote predavatelje, da se bodo Martjančani lahko udeležili dobrih predavanj. V tem članku nismo omenili, da v Ižakovcih delajo, da imajo v Čepincih 32 tečajnikov itd., toda ml bomo v naslednji številki registrirali vsak trud v izobrazbi naših ljudi. Prav tako bomo razpravljali o vzrokih, zakaj ni še tečaja v Rogaševcih, Kuzmi, v Doliču, kjer si vaščani želijo v tečaj; v Pečarovcih kjer je mladina uprizorila igro, a da spomnimo Kančevčane. katerim je tečaj deveta briga. Tudi v Petrovcih bi že morali začeti z delom, katero ljudstvo si želi izobrazbe. O tem se je prepričal naš okrajni delegat, le da niso začeli z mobilizacijo ljudi. S Tišine še ni nobenih poročil, a prav Tišinčarji imajo vse pogoje za dober tečaj. Mnogoče se bodo tudi zadružniki in privatni posestniki iz Tešanovcev oglasili. Kaj pa vasi na cesti iz Puconcev v Cankovo. AH so res te vasi zadremale? VSEM SKUD. KUD IN IZUD OKRAJA MURSKA SOBOTA Dne 11. januarja 1951 bo zasedata v M. Soboti okrajna skupščina Ljudske prosvete. Zasedanje bo ob 8. uri zjutraj v kino dvorani. Vsa društva naj se ravnajo po okrožnici Okrajnega odbora Ljudske prosvete in pošljejo določeno število izvoljenih delegatov na skupščino. Okrajni odbor Ljudske prosvete Murska Sobota OBVESTILO Obveščamo vse kmete, da se bo vršil 10. januarja 1951 SEJEM DELOVNIH KONJ na sejmišču v Murski Soboti. — Okrajno podjetje za odkup živine, živalskih proizvodov, Murska Sobota. MESTNI KINO V MURSKI SOBOTI predvaja od 9. do 11. januarja nemški film: »KEMIJA IN LJUBEZEN« in od 12. do 15. januarja angleški film: »LJUBAVNA ZGODBA«. Ureja in odgovarja uredniški odbor — Naslov uredništva in uprave »Ljudski glas« Murska Sobota, Trg Zmage. — čekovni račun: Narodna banka Murska Sobota štev. 641-903-121 Naročnina: Celoletna 130 din, polletna 65 din — Tiska Mariborska tiskarna 1951 »LJUDSKI GLAS« 1951 JANUAR 1 P Novo leto 2 T Makar 3 S Mirna 4 Č Angela 5 P Simeon 6 S Mojmir 7 N Zdravko 8 P Maksim 9 T Julijan 10 S Dobroslav 11 Č Gregor 12 P Tatjana 13 S Veronika 14 N Srečko 15 P Pavel 16 T Tomislav 17 S Anton P. 18 Č Vera 19 P Hranimir 20 S Fab. in Seb. 21 N Neža 22 23 T Rajko 24 S Felicijan 25 Č 26 P Pavla - Janez 28 N Draguš 29 P Franč. S. 30 T Martina 31 S Vanja Gibanje sonca: dan vzhaja zahaja dolž. dn. 1. 7.44 16..26 8.42 16.. 7.40 16..43 9.03 31. 7.27 17.04 9.37 Gibanje lune zadnji krajec 1. jan. ob 8.48 uri mlaj 7. jan. ob 21.10 uri prvi krajec 15. jan. ob 1.23 uri polna luna 23. jan. ob 5.47 uri zadnji krajec 30. jan ob 16.13 uri Spominski dnevi 3. januarja 1942. leta so padli v Begunjah na Gorenjskem prvi talci. 6. januarja 1943. leta je umrl slavni Jugoslovan Nikola Tesla, oče moderne elektrotehnike. Rojen je bil 10. julija 1856. 12. januarja 1942, leta se je pričela Druga sovražna ofen-ziva proti enotam NOV in POJ. 17. januarja 1943. leta se je pričela Četrta sovražna ofenziva proti enotam NOV in POJ. 21. januarja 1924. leta je umrl Vladimir I. Lenin, največji genij človeštva, vodja in organizator Boljševiške partije. ustanovitelj Sovjetske 23. januarja 1878. leta je bil rojen Oton Župančič, veliki slovenski pesnik. Umrl je 11. junija 1949. FEBRUAR 1 Č Budimil 2 P Ljubomira 3 S Blaž 4 N Bojana - 5 P Agata 6 T Pust 7 S Pepelnica 8 Č Janez 9 P Polona 10 S Dušan l1 N Zvezdica 12 P Damijan 13 T Katarina 14 S Valentin. 15 Č Vesela 16 P Danilo 17 S Silvin 18 N Dragoslav 19 P Miroslav 20 T Leon 21 S Irena 22 Č Marjeta 23 P Marta. 24 S Matija 25 N Saša 26 P Andrej 27 T Gabrijel 28 S Roman dan vzhaja zahaja dolž. dn. 6. 7.19 17.13 9.54 16. 7.05 17.28 10.23 26. 6.48 17.43 10.55 Gibanje lune mlaj 6. febr. ob 8.54 uri prvi krajec 13. febr; ob 21.55 uri polna luna 22. febr. ob 22.12 uri zadnji kraj. 28, febr. ob 23.59 uri Spominski dnevi 3. februarja 1758. lete je bil rojen Valentin Vodnik, prvi slovenski pesnik. Umrl je 8. januarja 1819 8. februarja 1849, leta je umrl dr. France Prešeren, Naj-večji slovenski pesnik. Rojen je bil dne 3. decembra 1800. 10. februarja 1837. leta je umrl Aleksander S. Puškin, največji ruski narodni pesnik. Rojen je bil dne 6. junija 1799. 18. februarja 1950. leta le umrl v Maribora Prežihov Vo- ranc — Lovro Kuhar, veliki jugoslovanski pisatelj. Rojen je bil dne 10. avgusta 1893 19. februarja 1922. leta je pričela izhajati v Zagrebu »BORBA«, glasilo Komunistične partije Jugoslavije. MAREC 1 Č Albin 2 P Pavel 3 S Milena 4 N Kazimir 5 P Janez 6 T Danica 7 S Tomaž 8 Č Bojanka 9 P Frančiška 10 S 40 mučenikov 11 N Krištof 12 P Gregor 13 T Kristina 14 S Matilda 15 Č Klemen 16 P Velislav 17 S Ljubislava 18 N Edvard 19 P Jožef 20 T Aleksandra 21 S Bilka 22 Č Vasilij 23 P Slava 24 S Simon 25 N Velika noč 26 P Predrag 27 T Rupert 28 S Janez 29 Č Ciril 30 P Branimir 31 S Benjamin dan vzhaja zahaja dolž. dn. 6. 6.34 17.54 11.20 16. 6.15 18.08 11.53 26. 5.55 18.2 1 12.26 Gibanje lune: mlaj 7. marc. ob 21.50 uri prvi krajec 15. marc, ob 18.40 uri polna luna 23. marc. ob 11.50 uri zadnji kraj. 30. marc.ob 6.35 turi Spominski dnevi 4. marca 1844. leta je bil ro jen Josip Jurčič, slovenski pisatelj. Umrl je 3. maja 1881 14. marca 1883. leta je umrl Karl Marx, utemeljitelj znanstv. socializma, genialni voditelj in učitelj svetovnega proletariata. Rojen je bil dne 5. maja 1818. 15. marca 1942. leta se je pričela Tretja sovražna ofen-ziva proti enotam NOV in POJ. 22. marca 1832. leta je umrl veliki nemški pesnik Johann W. Goethe. Rojen je bil 28. avgusta 1749. 27. marca 1941. leta so se svobodoljubne sile Jugoslavije oprle protiljudski politiki Cvetkovič-Mačkove Vlade in jo strmoglavile. APRIL 1 N Boško 2 P Franč. P. 3 T Žarko 4 S Izidor 5 Č Vincenc 6 P Ivo 7 S Radivoj 8 N Viljenka 9 P Ljubomir 10 T Sreča 11 S Filip 12 Č Lazar 13 P Ida 14 S' Valerij 15 N Helena 16 P Božislava 17 T Rudolf 18 S Mirt 19 Č Tihorad 20 P Božidar 21 S Dragomir 22 N Leonida 23 P Vojko 24 T Jurij 25 S Marko 26 Č Zdeslav 27 P Ustan. OF 28 S Valerija 29 N Marina 30 P Katarina Gibanje sonca: dan vzhaja zahaja dolž. dn. 6. 5.34 18.36 13.02 16. 5.16 18.49 13.33 26. 4.59 19.02 14.03 Gibanje lune: mlaj 6. apr. ob 11.52 uri prvi krajce 14. apr. ob 13.55 uri polna luna 21. apr. ob 22.30 uri zadnji kraj. 28. apr. ob 13.17 uri Spominski dnevi 1. aprila 1809. leta le bil rojen Nikolaj V. Gogolj, slavni ruski pisatelj. 6. aprila 1941. leta sta Nemčija in Italija razbojniški napadli Jugoslavijo. Tega dne je bil Beograd težko bombardiran. 11. aprila 1941. leta je Italijanska vojska zasedla Ljubljano. 11. aprila 1950. leta je umrl dr. France Kidrič, sloven- ski znanstvenik, predsednik Akademije znanosti in umetnosti Rojen je bil 25. marca 1880. 22. aprila 1870. lete je bil rojen Vladimir I. Lenin, veliki voditelj delovnega ljudstva vsega sveta. 27. aprila 1941. leta je bila na pobudo Komunistične partije ustanovljena Osvobodilna fronte Slovenije. MAJ 1 T Praz. dela 2 S Živana 3 C Aleks. 4 P Florijan 5 S Irenej 6 N Jan. Ev. 7 P Stanislav 8 T Mihael 9 S Dan zmage 10 Č Izidor 11 P Žiga 12 S Pankracij 13 N Jasna 14 P Bonifacij 15 T Zofija 16 S Janez N. 17 Č Bruno 18 P Dubravka 19 S Vitoslava 20 N Bernard 21 P Dan javlj. 22 T Milan 23 S Janez 24 C Cvetka 25 P Roj. d.m. Tita 26 S Dragica 27 N Volkaš. 28 P Gojko 29 T Majda 30 S Milica 31 Č Angela Gibanje sonca: dan vzhaja zahaja dolž. dn. 6. 4.43 19.15 14.32 16. 4.30 19.28 14.58 26. 4.19 19.39 15.20 Gibanje lune: mlaj 6. maja ob 2.35 uri prvi krajec 14. maja ob 6.32 uri polna luna .21. maja ob 6.45 uri zadnji kraj. 27. maja ob 21.17 uri Spominski dnevi 3. maja 1941. leta je fašistična Italija priključila del slovenskega ozemlje k svoji državi kot Ljubljansko provinco. 10. maja 1876. leta je bil rojen Ivan Cankar veliki slovenski pisatelj Umrl je 11. decembra 1918-11. maja 1943. leta se je pričela Peta sovražna ofenziva proti enotam NOV in POJ 25. maja 1892. leta je bil rojen Josip Broz-Tito. generalni sekretar CK KPJ in predsednik vlade FLRJ 26. maja 1944. leta se je pričela Sedma sovražna ofenziva proti enotam NOV in POJ. 28. maja 1641. leta je bil rojen v Ljubljani Ivan Vajkard Valvasor, zgodovinar. JUNIJ 1 P Radovan 2 S Velimir 3 N Pavla 4 P Franč. 5 T Ferdinand 6 S Milutin 7 C Zorica 8 P Medard 9 S Prim. in F. 10 N Marjeta 11 P Feliks 12 T Čedomir 13 S Anton P. 14 C Metod 15 P Vid 16 S Beno 17 N Gorazd 18 P Bogdan 19 T Iskra 20 S Nenad. 21 22 P Gostimir 23 S Agripina 24 N Janislav 25 P Jaro 26 T Gruda 27 S Ema 28 C Zorana 29 P Peter in Pav. 30 S Emilija Gibanje sonca: dan vzhaja zahaja dolž. dn. 6. 4.12 19.49 15.37 16. 4.10 19.55 15.45 26. 4.12 19.56 15.44 Gibanje lune: mlaj 4. jun. ob 17.40 uri prvi krajec 12. jan. ob 19.52 uri polna luna 19. jun. ob 13.36 uri zadnji krajec 36. jun. ob 7.21 uri Spominski dnevi 5. junija 1941. leta so se začeli na Jelovici prvi boji med partizani in Nemci. Nemci so začeli preseljevati prebivalstvo Gorenjske 8. junija 1508. leta je bil rojen Primož Trubar, utemeljitelj slovenske književnosti. Umrl je 29. junija 1586 14. junija 1941. leta so bile izvedene po Savinjski dolini prve uspešne napisne akcije, na križiščih cest pa so bili kažipoti in prometni znaki. 22 junija 1941 leta je bilo ustanovljeno Glavno poveljstvo partizanskih čet S1o- 27 junija 1941, leta je odšla iz Maribora prva skupina partizanov na Pohorje, kjer so ustanovili Pohorsko četo JULIJ 1 N Bogoslav 2 P Marija 3 T Nada 4 S Urh 5 Č Ciril in Met. 6 P Lacija 7 S Manica 8 N Milojka 9 P Veronika 10 T Ljubica 11 S Olga 12 C M. in F. 13 P Dragan 14 S Franc 15 N Vladimir 16 P Dan tank. JA 17 T Aleš 18 S Miroslav 19 Č Vincenc 20 P Marjeta 21 S Zorka 22 N Pribina 23 P Branislav 24 T Kristina 25 S Jakob 26 Č Ana 27 P Natalija 28 S Zmagoslav 29 N Marta 30 P Krilan 31 T Ignac Gibanje sonca: dan vzhaja zahaja dolž. dn. 6. 4.17 19.55 15.38 16. 4.26 19.50 15.24 26. 4.36 19.40 15.04 Gibanje lune: mlaj 4. jul. ob 8.48 uri prvi krajec 12. jul. ob 5.56 uri polna luno 18. jul, ob 20.17 uri zadnji krajec 25. jul. ob 18.59 uri Spominski dnevi 3. julija 1941. leta je bil osnovan prvi partizanski odred Srbije. 13. julija 1941. leta je bil pod vodstvom Komunistične partije zaneten v Črni gori upor proti okupatorju. 17. julija 1941 leta je bil prvi sestanek vojaških zastopnikov kranjskega in jeseniškega okrožnega komiteta KPS. 20. julija 1941. leta je bila ustanovljena iz rudarjev iz Trbovelj in Zagorja Revirska četa. 23. julija 1918. leta je bila v Ljubljani ustanovljena slo-venska univerza. 27. julije 1941. leta te je pričela na Hrvatskem ter Bosni pod vodstvom Komunistične partije ljudske vstala proti okupatorju. AVGUST 1 S Čedomir 2 Č Bojan 3 P Lidija 4 S Dominik 5 N Marija Snež. 6 P Vlasta 7 T Kajetan 8 S Miron 9 Č Janez 10 P Lovrenc 11 S Suzana 12 N Klara 13 P Hipolit 14 T Demetrij 15 S Darko 16 Č Rok 17 P Radigoj 18 S Helena 19 N Ljudevit 20 P Bernard 21 T Ivana 22 S Os tri voj 23 C Zdenka 24 P Jernej 25 S Dragorad 26 N Peruša 27 P Zlatko 28 T Avguštin 29 S Boleslav 30 C Maša 31 P Borivoj Gibanje sonca: dan vzhaja zahaja dolž. dn. 6. 4.49 19.26 14.37 16. 5.01 19.11 14.10 26. 5.14 18.53 13.39 Gibanje lune mlaj 2. avg. ob 23.39 uri prvi krajec 10. avg. ob 13.22 uri polna luna 17. avg. ob 3.59 uri zadnji kraj. 24. avg. ob 11.20 uri Spominski dnevi 5. avgusta 1895. leta je umrl Friedrich Engels, soustanovitelj znanstvenega socializma. Rojen je bil 28. novembra 1820. 5. avgusta 1941. leta sta se Jeseniška in Jelovška četa partizanov združili v bataljon. 6. avgusta 1941. leta je bila ustanovljena XV. majeviška partizanska brigada. 16. avgusta 1941. leta so Nemci zažgali prvo slovensko vas Rašico na Gorenjskem. 27. avgusta 1941. leta so srbski partizani osvobodili mesto Užice. 31. avgusta 1941. leta je padel narodni heroj Slavko Šlander, na Gorenjskem pa so Nemci tega dne ustrelili prve talce. SEPTEMBER 1 S Mladen 2 N Maksima 3 P Darja 4 T Ida 5 S Lovrenc 6 C Zaharija 7 P Mirna 8 S Sergij 9 N Peter 10 P Nilkita 11 T Milan 12 S Marija 13 C Filip 14 P Jelenko 15 S Nikodem. 16 N Ljudmila 17 P Frančišek 18 T Irena 19 S Vitodrag 20 C Brane 21 P Matej 22 S Mavricij 23 N Slava 24 P Nadja 25 T Uroš 26 S Justa , 27 C Radomira 23 P Venceslav 29 S Miha 30 N Jelka Gibanje sonca: dan vzhaja zahaja dolž. dn. 6. 5.27 18.33 13.06 16. 5.40 18.13 12.33 26. 5.53 17.54. 12.01 Gibanje lune: mlaj . 1. sept. ob 13.49 uri prvi krajec 8. sept. ob 19.16 ari polna luna 15. sept. ob 13.38 uri zadnji kraj. 23. sept. ob 5.13 uri Spominski dnevi 3. septembra 1883. leta je umrl Ivan S. Turgenjev, slavni ruski pisatelj. 3. septembra 1941. leta je nemška oblast, prestrašena po uspelih partizanskih akci jah, proglasila v Mariboru obsedno stanje 4. septembra 1941. leta je bil ustanovljen Štajerski partizanski bataljon 20. septembra 1941. leta je bil iz partizanske Čete na Mokrcu in čete na Žali sestavljen Krimski bataljon. 28. septembra 1831. leta je bil rojen Fran Levstik, slovenski pisatelj in pesnik, literarni kritik, politični delavec in jezikoslovec. Umrl je 16. novembra 1887. OKTOBER 1 P Valja 2 T Miran 3 S Vitomir 4 Č Frančišek 5 P Dunja 6 S Dalibor 7 N Marija 8 P Simeon 9 T Abraham 10 S Daniel 11 Č Samo 12 P Maks 13 S Rosica 14 N Nedeljko 15 P Terezija 16 T Jadviga 17 S Mira 18 C Luka 19 P Etbin 20 S Felicijan 21 N Urška 22 P Zorislava 23 T Severin 24 S Rafael 25 Č Zlatica 26 P Demetrij 27 S Svetopolk 28 N Simon 29 P Ida 30 T Sonja 31 S Gorazd Gibanje sonca: dan vzhaja zahaja dolž. dn. 6. 6.05 17.34 11.29 16. 6.19 17.16 10.57 26. 6.33 16.59 10.26 Gibanje lune: mlaj 1. okt. ob 2.57 ari prvi krajec 8. okt. ob 1.00 uri polna luna 15. okt. ob 1.51 uri zadnji kraj. 23. okt. ob 0.55 uri mlaj 30. okt. ob 14.54 uri Spominski dnevi 10. oktobra 1920. leta je bil Izvršen na Koroškem krivični plebiscit, ki je odtrgal Slovenski; Koroško od našega narodnega telesa. 11. oktobra 1941 leta je bila pod vodstvom Komunistične partije organizirana prva skupina makedonskih partizanov za borbo proti oku- patorju. 16. oktobra 1941. leta sc je pričela v Slavoniji narodna vstaja proti okupatorju. 28. oktobra 1918. leta je bilo proglašeno v Ljubljani in Zagrebu združenje avstrijskih Jugoslovanov v samostojno državo Jugoslavijo. 31. oktobra 1941. leta je bil konstituiran SNOO — slovenski narodnoosvobodilni NOVEMBER 1 Č Vsi sveti 2 P Tobija 3 S Silva 4 N Drago 5 P Savina 6 T Lenart 7 S Zdenka 9 10 11 N Martin 12 P Emil 13 Stanislav 14 S Borislava 15 C Polde 16 P Jerica 17 S Ljuba 18 N 19 P Liza 20 21 23 P Milivoj Janez 25 N Katarina 26 P Januša 27 T Bernard 28 S Jakob 29 Č Ust. n. J, 30 P Andraž Gibanje sonca: dan vzhaja zahaja dolž. dn. 6. 6.48 16.42 9.54 16. 7.03 16.30 9.27 26. 7.16 16.21 9.05 Gibanje limet prvi krajec 6. nov. ob 7.59 uri polna luna 13. nov. ob 16.52 uri zadnji kraj. 21. nov. ob 21.01 uri mlaj 29. nov. ob 2.00 uri Spominski dnevi 4. novembra 1944. leta so partizanske sile osvobodile Zader, ki je trpel 24 et pod italijanskim jarmom. 7. novembra 19ll leta se je pričela V Rusiji velika Oktobrska socialistična revolucija. 20. novembra 1910. leta je umrl Lev N. Tolstoj, slavni ruski pisatelj. Rojen je bil 9. oktobra 1828. 23. novembra 1941. leta se je pričela Prva sovražna ofen-ziva proti enotam NOV in POJ. 29. novembra 1943. leta je bilo v Jajcu Drugo zasedanje AVNOJ-a. To je dan ustanovitve nove Jugoslavije. 30. novembra 1943. leta se je pričela šesta sovražna ofenziva proti enotam NOV in POJ. DECEMBER 1 S Marjan 2 N Blanka 3 P Franč. Ks. 4 T Barbara 3 S Stojan 6 C Miklavž 7 P Urban 8 S Marija 9 N Savica 19 P Smiljen 11 T Daniel 12 S Aljoša 13 C Lucija 14 P Vojmir 15 S Ljubica 16 N Albina 17 P Lazar 18 T Rastoje 19 S Darij 20 C Svetozar 21 P Tomislav 22 S Dan jug. 23 N Vlasta 24 P Eva 23 T Božič 26 S Stefan 27 C Janez 28 P Tepežni d. 29 S Tomaž 30 N Branimir 31 P Silvester Gibanje sonca: dan vzhaja zahaja dolž. dn. 6. 7.28 16.17 8.49 16. 7.38 16.17 8.39 26. 7.43 16.21 8.38 Gibanje lune prvi krajec 5. dec. ob 17.39 uri polna luni 13. dec. ob 10.30 uri zadnji kraj. 21. dcc. ob 15.37 uri mlaj 28. dec. ob 12.43 uri Spominski dnevi 2. decembra 1941. leta so partizani zavzeli Poljane v Poljanski dolini. 3. decembra leta 1800 je bil rojen dr. France Prešeren. največji slovenski pesnik 12. decembra 1941. leta je bilo v Novem mestu izključeno iz gimnazije čez dve sto dijakinj in dijakov, ker so se udeležil manifestacije z molčanjem, ki jo je v šoli organizirala Osvobodilna 22. decembra 1941. leta je bil ustreljen narodni heroj Ljubo Šercer. 31. decembra 1941. leta se je pričela ljudska vstajo proti okupatorju v Bohinju, Poljanski in Selški dolini, v Kranjski gori in na Jeseni- UREDNIŠTVO IN UPRAVA MURSKA SOBOTA, TRG ZMAGE Širite in dopisujte v LJUDSKI GLAS Čekovni račun 641-903-121