-----    32    ------
Naši dopisi.
Iz Labovič na Gorenjskem 10. pros. M. B. — Naj
tudi o novem letu pozdravim svoje bralce z željo , da bi to leto mir se vrnil med narode našega cesarstva in da tudi mi Slovenci dobimo ravnopravnost, ki nam pred Bogom in svetom gre in katere zahtevati ne bomo od-jenjali po 4. zapovedi božji, ki nam veleva: ljubi svoja mater! — Vreme nam je nastopilo ugodno. Kupčija je živahna z govedi in konji, s presiči pa slabeja, čeravna je tega blaga obilo in debelega. Pšenica (mernik) je po 2 gold. 45 kr., rž po 1 gold. 90 kr., proso po 1 goid. 50 kr., ječmen po 1 gold. 40 kr., ajda po 1 gold. 35 kr., oves po 80 — 85 kr., s or si ca po 2 gold. 5 kr., krompir cent po 1 gold. G0-—70 kr. L a-neno seme po 3 gold., za laneno olje ni kaj kupca najbolj zato, ker ga petrolej spodriva; preže se pa precej lahko spečajo, nekaj za prešiče, nekaj za goveja živino, in to je prav, vsaj so preše dobra krma za pitanje. — Zdaj pa, ko je nastopil norčavi pust, še ea opomin starisem, naj svojih otrok ne puščajo po ulicah letati za navadnimi pustnimi brkljarijami, katere mladino pohujšajo, pa jej tudi na zdravji škodujejo, če se otroci prehladč itd.
Izpod Gorjancev 19. jan. — Nisem mogel verjeti, ko sem prvikrat bral, da Žirovci prosijo, da bi s© njihova deca tudi nemščine v šoli učila. Pa je vendar le res. Nehotč se mi vsiluje vprašanje: kaj je vendar trde hribovce napotilo k temu koraku? Vsaj dobro ved6^ da v davkariji radi vzamejo denar, čeravno se jej v slovenskem jeziku ponuja; ved6 pa tudi, da pri sodniji v Idriji vsi uradniki slovensko znajo, ter da jih postava veže,   v domačem   jeziku   ž   njimi govoriti.    Kje tedaj
------    33    ------
pride Žirovec v dotiko z Nemci, da bi se moral zavoljo njih tujščine učiti, namesti da se Nemec uči slovenščine, Če pride v našo deželo. Ce se omika, v domačem jeziku deljena, ne prime ljudstva , bo šlo v tujem jeziku še težje. A naj je kakor koli, gotovo ni bil moder sam, kdor je Žirovcem dal tako moder svet! Da bi bil to sprožil nadučitelj g. Božič, morebiti iz hvaležnosti do okrajnega nadzornika, da je šola na tri razrede razširjena, skoro ne morem verjeti, ker je bil zmiraj na* rodnjak in je tudi izvedea učitelj. Ker je pa bila ta stvar gotovo v seji kraj nega šolskega sveta obravnana in je g. Božič tu priliko imel, možem njihovo bedarijo pojasnki, zato on ni nedolžen, če ne še cel6 največ kriv. Ce je pa temu tako, kaj pa Te je nagnilo, dragi Polde, da si mahoma postal uskok iz domačega tabora in zatajil zdravo pedagogiko? Res, da sem že nekaj časa nahajal v ,,Laib. Schuizeitg." spise pod Tvojim znamenjem (kar je vselej rado znamenje prevratka narodnega učitelja v nemčurja), pa od Tebe se tega nisem nadjal, da bi se zdaj, ko vse na bolje kaže, pravični narodni reči izneveril, ter še ubozega kmeta, ali bolj rečeno, mladino, ki ti je v pravo odgojo izročena, po-tujčevati pričel. Kakošen sad neki rodijo take izpri-dene ljudske šole? Sad je ta, da otroci, ko šolo za-puste, ne znajo ne slovenski pravilno govoriti ne pisati, tem manj pa še nemški. S tujimi besedi, ki so si jih s trudom v glavo zabili, pačijo lepo slovenščino, da je joj. In kar je še najhuje, je to, da po taki odgoji ne ved6, kaj so prav za prav, in da imajo skoro za najveČo čast, če govore godljo, ki ni nikomur podobna.
Iz Ljubljane. — Danes teden, to je v sredo 29. dne t. m. je občni zbor družbe kmetijske, ki je v zadnjem našem listu tudi razglasiti dala obravnave tega zbora, med katerimi bo nekatere posebne važnosti. Zato bi bilo želeti, da se tega zbora udeleži prav veliko družbenikov ne samo iz Ljubljane, temuč tudi iz dežele in da posebno prvomestniki podružnic skrbijo za to, da so dostojno zastopane. Kakor pri drugih družbah, tako tudi je pri kmetijski družbi zanikern izgovor: ,,e, bodo uže drugi opravili". Kakor je uže razglas v zadnjih „Novicah " povedal, se bode tudi sadnih dreves, trt in vina iz deželne Slapenske sadje in vinorejske šole razstavilo v tem zboru, in po željah si. deželnega odbora pride tudi vprašanje v obravnavo: v katere kraje na Dolenjsko —če si. ministerstvo kmetijstva napro-šeno državno podporo dovoli — naj bi potoval vodja Slapenske sadje-in vinorejske šole, in katere predmete naj bi si posebno izbral za svoja popotna predavanja? Gospodje iz Dolenjskega so v stanu o obojnem oziru najbolja vodila na roke dati popotnemu učeniku. — Ob enem se naznanja, da ravnokar družba kmetijska razpošilja na svitlo dano knjigo ,,Naz o anila c. k. d ruž be kmetijske, letnik 1878.", kigaimajo podružnice vsem udom svojega kraja izročiti; obseg te knjige je: poročilo o občnem zboru družbe kmetijske 21. nov. 1877, — nekaj opazek o reji bek (Korbweide), — razmere pašnikov v Bobinji, — zgodovinske črtice in osnova pod-kovske in živinozdravniške šole v Ljubljani, — zgodovinske črtice in osnova deželne sadje- in vinorejske šole na Slapu. Podružničnim odborom pa je tudi razposlano ^Poročilo centralnega odbora o delovanji njegovem leta 1878".
— (Nas mestni zbor) je 14. dne t. m. med drugimi rečmi obravnaval tudi ogledovanje klavne živioe in mesa. Čuditi se moramo, da magistrat o tako važnih zdravstvenih zadevah ne pokliče v posvet tistih faktorjev, ki so izvedenci o teh rečeh in s kater m bode opraviti imel; gotovo bi bil izvedel, da to, kar je sklenil mestni zbor, namreč, da se prešiči in teleta imajo ondi, kjer se koljejo, ogledavati, je neizpeijiv sklep;   tej
postavi se pač sme reči, da je „mrtvo rojeno dete". Čuditi se pa tudi moramo dopisniku v 6. listu „Slovenca"f da skoro ogledovanje klavne živioe in mesa za nepotrebno smatra; meso v Ljubljano voziti bi on tako prosto rad imel, kakor se drva prosto v mesto vozijo. Ko bi se bil gosp. dopisnik obrnil na magistrat, natanko bi bil izvedel, koliko nezdravega mesa, mesd od po-ginjeae živine, da! celč od nerojene živine se čez leto in daa kontiscira. Čuditi se dalje moramo dopisnika „Siov.", da trdi, da se domačim našim mesarjem le na ta način zamore pomagati, ako se nova klavnica napravi in prodajalnice mesarjem sezidajo. Zmirom in zmirom se govori in dobatira o novi klavnici in tudi mi je želimo , al dokler nimamo postave, katera zapoveduje, da vsaka živina, katere mesč se ljudstvu v Ljubljani prodaja, se mora v mestu klati in postavno ogledati, bode tudi nova klavnica le polovična naprava! Le taka postava bi zabra-nila, da bi se ne moglo meso „vsake baze" v mesto voziti iu po hišah in gostilnicah dober kup prodajali. Tudi našim mesarjem bi se le po taki postavi pomagalo, kajti takrat, kedar je živina draga in je pri mesu zguba, ne pripelje (razen mesa od poginene živioe) nobeden mesa v Ljubljano; kedar se pa kaj dobička kaže, takrat se od vseh strani meso v mesto vozi in mesarjem škoda dela. Kdor hoče za ljubljanske mesarje skrbeti, naj bi magistratu svetoval, da se magistratno tarifo vanje mesa odstrani, kajti ceno mesu delati brez natančne vednosti, koliko da živina veljd, je delo brez pravične po dia'ge.
— (Goveje živine v Ljubljani) je bilo lansko leto zaklane 3585 glav; — na vseh 16 sejmih v Ljubljani je pa bilo lani 4140 k6nj na prodaj  pripeljanih.
—  Prestava gimnazijskega našega nadzornika gosp. Šolarja v Dalmacijo, po kateri zgubimo celo lastnega nadzornika, je po vsi deželi naredila tako senzacijo, da bi, ko bi bila to vedila si. državna pravdnija, smela zavoljo „Storung der offentiicheo Ruhe" konfiscirati dati oni članek lista 11. ,,Laib. Zeitg.", v kateremv minister bogočastja in nauka razglaša prestavo gosp. Šolarja iz Ljubljane in da se bodo ljubljanske srednje šole v humanističnih predmetih nadzorovale iz obalov Adrije. Tudi vnanji časniki so se zavzeli o tej prestavi, katero „Soča" imenuje ,,Stremajerjev zadnji poljub". Dalma-tinci pase, kakor ,, Narod, list" iz Zadra piše, se jako in to po pravici radujejo, da pride tak šolski strokovnjak Slovenec k njim, in so dr. Stremajerju hvaležni za to dejansko znamenje ,,hrvatsko slovenske vzajemnosti".
—  Gosp. dr. Franc Papež je odprl lastno advo-katno pisarno v Ljubljani.
—  Dr. Jos. Zajic pride za finančnega prokura-torja v Iospruk.
—  Prečastiti gosp. Karun obhaja danes 251etnico, odkar je postal župnik trnovski. Vrli naši Trnovčani, svojemu dušnemu pastirju ijubeznjivo udani, so naprosili čitalnične gospode pevce, da so mu včeraj zvečer zapeli lepo serenado.
—   Tukajšnja kmetijska in obrtnijska zbornica je pod naslovom „Statistischer Bericht iiber die volkswirtb-8chaftlicben Zu3tande in Krain fur das Jahr 1875" na svitle dala poročilo, ki ga je o gospodarstvu, obrtni)-stvu in trgovinstvu Kranjskem od leta 1875. predložilo c. k. ministerstvu kupčijstva. Da je zbornice tajnik g. Jan. Murnik imel z nabiranjem gradiva in sestavo vsega tega, kar knjiga na 20 polah obsega, ogromno delo, vidi vsak na prvi pogled njen, ki je čez in čez polna številk, če tudi je vsako statistično delo več ali manj lažojivo, to je, da sostavljavec ne bi glave za to dal, da so vse številke popolno resnične, kakor jih je bil prejel   od svojih   poročevalcev,   morejo vendar vsaj
------   34   ___
primerna podlaga biti drugim delom, ki se nanje opirajo. Poročilo začenja s številom prebivalcev na Kranjskem v posamesnih okrajih, koliko ljudi je bilo rojenih in koliko jih je umrlo leta 1875. in koliko por6k je bilo (3855 katoliških, 14 druzib) , potem našteva kranjske cesarske, okrajne in občinske ceste, rudarstvo Kranjsko, koliko se je pridelalo različnega žita, sadja, mrve, strdi, vozka, mleka, surovega masla, sira itd. Zdaj prestopi poročilo na obširni popis malih obrtoij (rokodelstev) in velikega obrtnijstva, na popis opekarnic, giažut, olarnic, žganjarij, papirnic, suknarnic, sitarij, slamnikarstev, čip-karnic in vseh druzih obrtnij, fabrik itd. Na kratko rečeno: ne ena reč se ne pogreša, ki se je in koliko se je na Kranjskem pridelalo leta 1875. Konečno je tudi šolstvo omenjeno, ki sega v pospeh obrtnijstva in našteti so sejmi kranjski, katerih je vseh skupaj 556. Iz tega poročila izvemo tudi, da je v Metliki bila založnica (Vorschusskasse), v katero so z&drugi leta 1875. vložili 1220 gold. 50 kr., družbeniki pa 632 gold. v njej denarja hranili. — To je kratek posnetek Murnikovega velikega in velike hvale vrednega truda*
—  Za c. kr, okrajnega glavarja v Kočevje je imenovan okrajni komisar g. Jožef Mer k. — Baron G u-sich, c. k. okr. glavar iogaški, dejan je v pokoj.
—  Iz gotovih virov vemo, da ni resnica, da bi se bil gosp. Dreo odpovedal predsedstvu kupčijske zbornice in deželnemu poslanstvu.
—  (Valvazorjeve kronike) je prišel uže 49. snopič na svitlo.   JLičen je zopet ta zvezek s 15 podobami.
—   (Čitalnica) napravi v nedeljo zvečer drugo pustno veselico, pri kateri gode oddelek gledališkega orhestra.
—  „Osten", velecenjeni politični tednik, ki uže 13 let izhaja na Dunaji, prinaša v zadnji številki: Politi-sche Uebersicht. — Die Magyarisiruog aller nichtma-gvarischen Schulen in Ungarn. — Das Organisations-Statut fur Bosnien. — Funfzehn Tage auf der Donau. Vom Kronprinzen Rudolf von Oesterreich. — Inland (Lemberg. Czernovitz. Kizdia im Baoat.) — Ausland (London. Sofia. Constantinopel. Newyork.) — Kleine Chronik (Die Pest in Russland. Eine seltene Himmeis-erscheinung.) — Volk8wirthschaftliches. — etc. etc. — Der „Osten" sammt „Lesestubchen" kostet vierteljahrig blos 1 gold. 50 kr.
—  („Brencelji{), znani edini Šaljivi slovenski list s podobami, je vkljub mnogim zaprekam stopil letos v 11. leto svoje starosti. Pretekli teden je prišla 1. številka tega letnika na svitlo, iz katere je razvidno, da se ,?Bren-celj" v teku 10 let, ni postaral marveč pomladil in postal tako mnogovrsten, da vsakemu čitatelju kaj mikavnega prinese. — Prvi letošnji list rešetari politične dogodbe zadnjega časa in kaže bralcem njih šaljivo stran, za politično manj izobražene bralce pa se tudi ne manjka kratkočasnih reči. Na zadnji strani priloge se nam kaže podoba generala Filipoviča, kako ima na verigi priklenjenega in s pasjo ujzdo vkrotenega turškega zmaja. Ker je že od nekdaj bilo to: „Brencelj", kateremu načelo je ,,z zasmehovanjem šibati napake", naši narodni stvari uže marsikaj koristil, zato želimo, da dobi naročnikov na kupe. Velja 3 gld. za celo leto, 1 gld. 50 kr., za pol leta in 80 kr. za četrt leta. Naroča se pri lastniku gosp. J. Alešovcu v Ljubljani.