Uto LXX. št. 69 LfaMJaaa, petek z*. Din Lznaja vsa* dan popoldne, izvzema? nedelje in praznike. — inserati do 30 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst 4 Din 3. večji inserati petit mta Din 4.— Popust po dogovoru, tnaeratni davek posebej. — »Slovenski Narod« vel Ja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. sa Inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO EN DPRAVN1STVO LJUBUANA, Knafljeva olicm Hev. 6. Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 us 31-26 Podružnice: MARIBOR, Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c telefon St. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon St. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101 Postna hranilnica v Ljubljani St. 10.351 Uspeh beograjskega sestanka: Nove osnove odnos a je v z Italijo Včeraj sklenjene pogodbe naj tvorijo p riče tek nove dobe iskrenega prijateljstva med Jugoslavijo in Italijo — Dr. S to jad ino vic in grof Ciano sta napovedala ugodne posledice za našo narodno manjšino v Italiji — Vsi politični jetniki so bili včeraj v proslavo sklenitve tega sporazuma izpuščeni Mnenje Prage BEOGRAD, 26. marca. r. Prej, kakor se je pričakovalo, so bila končana pogajanja med Beogradom in Rimom za novo ureditev medsebojnih političnih in gospodarskih odnošajev. Ž.c sinoči sta namreč ministrski predsednik dr. Stojadinovič in italijanski zunanji minister grof Ciano podpisala dve po godbi: politični in gospodarski spora zum, ki naj Tvorita osnovo bodočega razvoja medsebojnih odnošajev. Posebno važen ie političen sporazum, ker vsebuje medsebojne obveznosti o spoštovanju državnih meja, določbe o nevtralnosti v primeru vojnih zaplet-Ijajev, o skupni obrambi skupnih interesov in končno tudi določbe, ki naj preprečijo vse akcije, naperjene proti varnosti in notranjemu redu obeh dr« žav Gospodarski sporazum vsebuje dopolnilne določbe k prejšnji trgovinski pogodbi in ima za cili noHohitcv gospodarskih odnošajev. Politični sporazum Politična pogodba, ki je bila sinoči podpisana in objavljena, se glasi: § 1. \ is°ki pogodbeni stranki se zavezu. jeta, da bosta spoštovali svoje skupne meje na kopnem kakor tudi pOmOrsk* meje obeh držav na Jadranu in da bo v primeru, če bi bila ena izmed njiju neizzvano napadena od ene ali več sil, druga stran, ka opustila sleherno akcijo, ki bi lahko koristila napadalcu. S 2. Za primer mednarodne komplikacije in če se visoki pogodbeni stranki sporazumeta o tem, da so njuni skupni interesi ogroženi ali da bi mogli biti ogroženi, se zavežeta da se b°sta dogovorili o ukre. pih, ki jih bosta pod v zeli za njihovo očuvanje, S 3. Visoki pogodbeni stranki ponovno potrjujeta svojo voljo, da v svojih medsebojnih ulnošajih ne bosta segli po vojni kot imtrumentu svoje nacionalne politike in da bosta vse spore in nesoglasja ki bi nastali med njima, uredili z mirnimi sredstvi. s 4. Visoki pogodbeni stranki se obve-r. ujet a, da na svojih ozemljih ne bosta, ne \. pel niti na kakršenkoli način podpirali kakršnekoli aktivnosti, kj bi bila naper. Jena proti teritorialni integralnosti ali ob. stoječemu redu druge pogodbene stiske aH ki hi h'la rakecra značaja, da hi škodila prijateljskim odn<>s«jem ni*-d 4 bema državama § 5. Da bi se dala obstoječim trgovm-skim odnosa jem med obema državama m_ va pobuda v sklada s prijateljskim snošajem, določen m med n'ur.!ma o'rema državama sta se visok pogodbeni stranki sporazumeli da ojačita in razširita svojo .•sedanjo medsebojno trgovino ter da proučita pogoje za obilnejše go podarsko sodelovanje. V to svrho bodo v najkrajšem roku sklenjeni specialni sporazumi. § 6. Visoki pogodi*.*! i i stranki st:i *e sporazumel:, da se v tem sporazumu nič ne bo smatralo za nasprotno »b*t je im mednarodnim obveznostim, ki m> v ostalem javno. § 7. Ta sporazum bo trajal 5 let. Razen v primeru odpovedi šest mesecev pred potekom se bo avtomatično podaljševal od leta do leta § 8. Ta .sporazum bo ratificiran. Stcpil bo v veljavo onega dne, ko se bodo izmenjali ratifikacijski instrument*. Izmenjava se bo izvršila v Beogradu čimprej mogoče. V potrditev vsega tega sta pooblaščenca podpisala ta sporazum. Sestavljeno v Beogradu dne 25. marca 1937 leta v dveh primerih, izmed katerih je bil po eden Izročen vsaki izmed obeh vleoUfa pogodbenih strank Gospodarski sporazum Gospodarski sporazum v dopolnitev trgovinske pogodbe iz leta 1924 in poznejših dopolnilnih sporazumov sc glnsi: § 1. Italija prizna Jugoslavij, dopolnilne kontingente izven kontingentov, predvidenih in določenih v sporazumih, ki »o bili sklenjeni pred sedanjim. Ti kontingenti bodo naknadno določeni v svrho. da se olajša izkoriščanje kontingentov Glede uvoznih dovoljenj bodo pristojne oblasti obeh držav sodelovale v obliki id na način, ki ju ima določiti stalni jugosiovenski-italijanski odbor, predviden v členu 4. tega sporazuma. i i. »us^oslavija prizna Italiji plačila v kl i ringu za dojoeene specialne proizvode katerih količina in vrednost se ima posebej dc ločiti in za katere se za zdaj zahte-V? plačilo v devizah. § 3 Visoki pogodbeni stranki ae obvezujeta, da bosta ena drugi priznavali enakost v post°panju izven onega, kar izhaja iz normalnega izvajanja kvazule o naj. večjih ugodnostih, ki je osnova vseh nju. n#h gospodarskih odnošajev, tako da &e ne bo pojavilo nikakor razlikovanje v škodo ene ali druge izmed obeh držav, v odnosu napram katerikoli tretji državi in napram kateremu proizvodu Vzpostavitev t? enakosti, določitev njenega obsega in njenega odnosa napram carinskim režimi; K ločite proizvodov, na katere se im nanašati, in držav, napram katerim Sc ma izvajati, bo izvedel stalni jugosio-ve > ko-talijan-ko gospodarski oibor. > ! Visoki pogodbeni stranki soglašata v tem ia ^e najkasneje v meecu dm po j 1 vf javljanju tega sporazuma sestavi stal. t*j ugosl« \ ensko-itaiijanski gospcdar*ld , Kteu v protokolu dopolnilne- i ga sporazuma z dne 25. aprila 1»32. leta. Razen nalog, označenih v cmenjenem protokolu, se bo imel odbor baviti s kontrolo nad izvajanjem posameznih pogodbenih dol:čb in stalnim iskanjem zboljšanja medsebojne trgovine In razširjenja gospodarskega sodelovanja med obema državama. Ta odbor se ima sestati vsaj enkrat na leto. Prvi sestanek bo v roku treh mesecev po uveljavljenju toga sp: razuma. Število članov tega odbora bosta določili po skupnem sporazumu vladi obeh držav. Ni pa nujno, da morajo vsi člani sodelovati na sestankih odoora. ker je lahko njihova prisotnost odvisna od značaja predmetov, o katerih se ima na dotičnih sestankih razpravljati. § 5. Ta dopolnilni sporazum ustvarja samo preliminarno osnovo za širše gospodarsko sodelovanje, ki pa lahko dobi cb-liko ožjega regionalnega sporazuma. Stalni odbor bo imel nalogo preučevati osnovne smernice, odnošaje in obseg takega ožjega sporazuma. § 6. Trajanje tega sporazuma je vezano na trajanje političnega sporazuana, podpisanega na današnji dan. § 7. Ta sporazum bo ratificiran in uveljavljen onega dne, ko se bodo izmenjali ratif ikacijski instrumenti. Ta izmenjava se bo izvršila v Beogradu, čim prej bo mogoče. V potrditev vsega tega sta imenovana pooblaščenca podpisala ta spora, zum. Sestavljeno v Beogradu, 25. marca leta 1937 v dveh primerih, izmed katerih je bil po eden izročen vsaki taa&ed vnsokih pogodbenih strank. terim sem pri tej priliki sklenil tudi osebno prijateljstvo. Jugoslavija in Italija sta že danes na potu politike dobrega sosedstva in sodelovanja. Na to pot gremo s prepričanjem in zaupanjem, ter sem gioboko uverjen. da bodo ta naš korak z zadovoljstvom sprejeli vsi ki iskreno in resnično žele mir v Evropi Prepričani pa smo tudi. da bodo naši sklepi in naši sporazumi povoljno vplivali tudi na druge narode kot zgled dobre volje realizma in onega duha vzajemnega rn "\-anja in solicarnosti. ki je omogo-<* -^im med Jugoslavijo in Ttaliio ter i do medsebojnih odnošajev glede katerih želimo da bi bili \raird in solidni«. Vpliv Egjpragoapa sta na£o mat?>šiđio v atalmfi Prepričan »eui, da bo Imele to tudi uaj-pov< IjnejSe postecUee za obmejno preht-vnl«-i\ o teh -**ž;tv. ki h«> v na.jkra jšera ea- I .u občutilo povorjnl Učinek spora/nma. ; sklenjenega med Italijo in Jugoslavijo, s strani sem l»\ estii va$4 ;a pred- , sodnika •«':.">• tudi o povoljnih navodilih, ki «n jih Izdale danes merodajne italijanske oblasti in k; se nanašajo nn pouk in 1 uporabo srbsko-hrvatsko slovenskega Jezika ;n m uporabo tega jezika pri bo- 0??2tošajf do sosedov Pr: pogajanjih tei skiepanju teh sporazumov pa nismo im^li ,v vidu samo koristi naših v^zi Fašistične vlada ie ?! oboke !prepričana, da je bilo za zagotovitev dolge dobe miru, dela in obnove, ki je Evropi 1 absolutno potrebna, predvsem neobhodno 1 potrebno, da se nnsj državi, ki imata skup-1 ne meje, medsebojno sporazumeta ter uredita medsebojne odnošaje zaupanja in varnosti in da si prizadevata odstraniti vsak vzrok konfliktov, ustvarjajoč stvaren položaj zaupanja in sodelovanja. Skupnost narodov in vseh človečanskih ustanov nam nalagata predvsem dolžnosti do sosedov in predvsem je potrebno, da živimo v miru s svojimi najbližnimi. Fašistična vlada je prepričana, da bo razvoj dobrih in prisrčnih odnošajev med Jugoslavijo in Italijo koristen za V90 Evropo in da sta Jugoslavija in Italija doprinesli k temu cilj': ? tem. da sta na praktičen in konkreten način pripomogli k reševanju problemov evropskega miru in stvarnosti. Srečen sem. da pta se v tei nameri srečah volji naših dveh vlad in da mi je bilo danes dano la v tem cilju stvarno in uspešno sodehije: s vašim odličnim pre I sodnikom vlade dr. Stoj .diru vičem, s ka- V*A Biovansfei politični obsojenci iupulčeni Grof Ciano je nato s posebnim zadovoljstvom sporočil novinarjem, da je pravkar prejel od predsednika italijanske vlade Mussolmija brzojavko, s katero ga obvešča, da so bili danes v proslavo sklenitve in podpisa sporazuma med Italijo in Jugoslavijo izpuščeni iz zaporov In internacije vsi politični jetniki slovanskega porekla, v kolikor n«so bili že prej deležni amnestije ob priliki radostnega dogodka v kraljevski rorlbini. Od drmes naprej ni ▼ zaporih in konfinacfn nobenega političnega fctgoalo%enSfce naiodnostL 25. maiva b. ćoskoslovaSka tiskovna pisarna objavlja is Rima naslednje poiočilo o pomenu Ctan-Vega obLak 1 v Beogradu: • V rimskih uradnih krogih se opaža ve. lika rezerviran ost glede ciljev potovanja grofa Ciana v Beograi. Omejujejo se samo na poudarjanje miroljubnosti italijanske politike. Gre za zbliianje z Jugoslavijo, s katero je Italija do sedaj živela v veliki napetosti. Pomiijenje obeh držav naj bi služi K> tuii splošnemu pomirjen;u. Velik pomen pripL-^ujejo v Rimu doistvu, da Ciano ne 30 nadaljeval iz Lie grada svoje poti v Atene in Ankare, kakor se je to prvotno mislilo. V italijanskih p li tičnih krogih so mneiuH, da s« zbli/^iiije med Jugoslavijo in Italijo ne bo IzvrSilo brez upoštevanja jugodo\ enske nu\mn" s»ti na Malo antanto ltaaja Ss v p»»lni meri zaveda, da Ja Jugoslavija članica Male antante in tli n>orH iij«'n:t /vesttrtia do te srednjeevropske zv« ze ustati ms»kr-njersa tudi jh> p«"ilpi-»u sporu/uma z Rimom. Tra\ t-tko i,e misli Italija rušiti Balkaitske z\4'/.t- Najvišje odlikovanje groSa Ciana UKOGRAD. 20. marcu. r. Z ukan.m krd-ih namestnikov jc bil italijanski zunanji minister grof Ciana ixilik(n\m z najvi šjim jugosloi^nskim odlikovanjem, / re-I dom belega orla I. stopnje. Odlikovanje mu j je včeraj opoldne izročil po kosilu na sVo> ru S'j. \ is. knez namestnik Pavle. I^jtiva predsednika vlade dr, Sii>jadinovica Dr. Stojadinovič jc potrdil izvajanja italijanskega zunanjega ministra in naglasi] tudi s svoje strani, da predstavljajo le pogodbe pričetek nove boljše strani naše zgodovine. Med obv-ma narodoma in državama naj zavlada iskreno prijateljstvo. S tem sporazumom pa nikakor niso prizadeta naša stara ortjatelistva in zavezništva. Glede na obseg tn pomen medsebojnih trgovinskih zvez v preteklosti, kakor tudi glede na možnost razvoja v bodočnosti, mora biti gospodarskemu momentu v našem današnjem sporazumu posvečena še posebna pozornost. Zato je bil sklenjen tudi poseben sporazum, ki ureja gospodarske odnošaje na naslednji osnovi: 1. Poglobitev in razširjenje že obstoječih trgovinskih zvez izven okvira veljavnih trgovinskih pogodb. To razširjenje se ima doseči predvsem s povečanjem izvoznih kontingentov, izenačenjem konkurenčnih osnov. r. novimi nH^lM'lM*jnimi u^'-dnt>-tini itd. 2. Ustanovitev posPbnegi organa za Izvajanje vsega tega gospodarskega programa, predvspm s kontrolo nad izvajanjem pogodbenih določb ki naj bi jo ;zvajal stalni go-podarski odbor. Na ta na^in so medsebojnem gospodarskim odno^Rjem postavljeni določeni smotri in določene meje v svrho popolnega izkoriščanja vseh gospodaiskih možnosti, a njih nadajjno izgraditev zavarovana s kontingenti. Ne morem zamolčati. kolikšno je moje zadovoljstvo, da sem Imel priliko nele pozdraviti g. zunanjega ministra grofa C'ana kot dragega gosta, nego s tem najodličnej-šim zastopnikom Mussolinijeve Italije tudi sodelovati. Sporazum, ki sva ga podpisala, bo služil, kakor sem preprčnn, tako v korist Italije, kakor Jugoslavije, pa ne le njima nego tudi vsem on'm, ki streme po miru v tem delu sveta. Odmev v Italiji Najvažnejši dogodek v povojni zgodovini — Jugoslavija je s tem priznala italijanski imperij Izjava grofa Ciana u poupisu pogodbe sta dr. Stojadi *; ič in grof Ciano sprejela novinarje ter Jim podala daljše izjave, v katerih št* tolmačila pomen sklenjenih po-grr^ik Crof Ciano jc med drugim dejal: |/<»ra/.umi pomenijo mir in varnost u*-' Italiio In Jugoslavijo, pomenijo, da Jlitivo*lfivita in Italija želita pričeti In iz-v»»~* rtoiitikn dobrega sosedstva, s ka-t«*i-- ni j ne samo odklonijo med obema --- *v^|vm v«»l vzroki sporov, marveč tudi ,v*vnr »Timosc prs vj med drugim, da je treba Italiji in Jugo slavij i čestitati. Sporazum med Italijo m Jugoslavijo bo s stališča miru pozitivno dopolnilo britansko-italijanskega dogovora 1 dne 2. januarja t. 1. Tudi liberalni >MsDehe* ster Guardian« poudarja- da so glasovi s sklenitvi sporazuma med Italijo in Jugoslavijo zbudrli v Londonu " Iz Španije Pariz, 26. marca br. Na španskih bojiščih tudi dan** ni >»;k> vedjih vojaških opetracin. Na on,i ka>'.*oi ua dnir-i KUtui; zbirajo BSSS 7«i n*»vo ofen/.\.. Ivliul. tspio^ntnuiu ins-rojti so vinilne i".-ie dane« na uiiad i!:mi*M konti ajva napodit' m sto RonaJ***. odkn i\v« postoj riike pri Asjtasjsjosjsj, Iz FrarK-.ovrjra trtbora ]K>ročajo na*.iwx>t-no, da je po'oža; a:» v&e-h frontah np»izpTf m0si en Na Ki^dsiajssnlBl fronti ter pri Oordobj so na-iojviJ^^ odbiti napade vlail-nih čet. i%aaOOva l^»t«%!a so »ku^li pcepne-»Mri kor«en»racJo via-J^ih c*--t v posamozn ik v l^ek ih. Vladna ofenziva na jugu l'oiencija, 26. marca. A\. Po vesteh z južnega bojišča e*o vladne (>te predle v ofenz|\-o In prebile nasprotne poi>toJHnke jiri Pozol»!anri na ceslj jz Alkare v Kaz^H*. Sovra/nik. ki je bil docela |SJVB*JMOSB, ■! nudiil večj^ja o-diKtra »n ma \m*\e izcni^e. Cmaknji ee je za 5 km nazaj. Nemška sodba o položaju Madrida Heviin, 26. marcu. A A. Nemški 1 i > ti priznavajo, da je Francova ofenziva doživela nepričakovan neuspela E^^en^ka >Vbtosae tun^*: pravi: PsfcftftaJ bataljoni fenorall Franra, sestavljeni iz tujih prostovo cev no doživeli poraz, ko ~o prv;č t:\ili as fronii prj Ciua.la!a>art oi> bataljone »imfnsroclrin bi.iiade. KepubLikanci so zelo »{»re'iio "1 biii slabo vreme |sj predli v protinapad, ki ni samo ustavil prodiranje nacionalistov, temveč je prisljl č'*te generala i'ranca. da Francija protestira Pari*, 26. marca. br. Franoosk zunanji minister Delbos je povabil snoči k sebi nemškega in italijanskega poslanika ter Jima razložil stališče francoske vlade -de prostovoljcev v Španiji. Pn tej priliki je naglasU, da smatra francoska vlada za docela nedopustno postopanje Italijan :ks vlade, ki je tudi po 20. februarju, ko ss obvezala, da ae ne bo vme&avaL v španske zadeve, pošiljala prostovoljce v Španijo, priznal pa je. da Nemčija lojalno izpolnjuje prevzete obveznosti in ne pošilja ve5 svojih čet generalu Francu. Ksf predstavlja postopanje Italije krili r pakta Društva narodov, je apeliral na ita. lijanako vlado, naj ne izziva novih komplikacij, ki bi sicer mogle nastiti. K!m-ka >Trtbuna« danes ostro nap*» la Delboi 1 ki paše, naj Francija najprej t/ nude prod svojim pragom m ustavi pošiljanj« *<*"vto voljcev madrilski vladi. Naš delecrat v kontroln* komi*.v. London, 26. marca. p. V feontroAno ki * siuo za Špamjo jo bil knenor M do 12. ure Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, petek. 96. marca JS3T. Za oba spola enake pravice Važno zborovanje Jugoslovenske ženske zveze — Proti veliki krivici, ki se je zgodila učiteljicam Ljubljana, 26. marca. Kadar skliče naše ženstvo zborovanje, gre navadno za resne zadeve. Zal zboro-valke ob takšnih prilikah nikdar ne slavijo zmag, temveč ugotavljajo vselej kakor po pravilu, da jim kršijo osnovne, naravne človeške pravice. Zelo značilno pa je ,da se mora naše ftenstvo navadno zav-vzeti sajno zase ter da jih nihče ne podpre v njihovem pravičnem boju. Snočnjc zborovanje, ki ga je sklicala Jugosloven-ska ženska zveza v magistratni zbornici nam je pa zopet pokazalo, da naše ženstvo ni nič manj odločno ter vztrajno v svojem boju, čeprav dandanes najdemo možatosti, odločnosti in značajnosti zelo malo celo pri moških, ki bi jih že po naravi morale odlikovati te lastnosti. Zborovanje je vodila predsednica banovinske sekcije J2Z ga. M. Go vek ar jeva, ki je v uvodnem govoru naštela številne manifestacije za ženske pravice, prirejene po JŽZ v zadnjih letih. Na dnevnem redu sta bila dva do. bra referata, ki sta živo dokazala, kako velika krivica se je zgodila učiteljicam, saj jim z znano zakonsko določbo kršijo naravne m državljanske pravice. POLOŽAJ /ENE V N*Afil DRŽAVI Najprej je poročala predsednica 2enske_ ga pokreta ga. C. štebi-Plesko o statutu žene. Statut žene je pregled sedanjega pravnega, socialnega tn ekonomskega položaja žene v naši državi. Naloga Društva narodov je tudi, da skuša uvesti enakopravnost med lju.imi, med moškimi in žen_ skami. da bi v vsaki državi živeli povsem enakopravni državljani. Zato je pozvalo svoje članice, da mu sporoče, kakšne pravice uživajo žene v njihovih državah. Naše ženske organizacije so izdelale pregled splošnega položaja žene v naši državi. V statutu i=o pa tudi predložile potrebne ukrepe za izboljšanje Fedanjega položaja. tTpcštevale so načelo, da mora vsaka ma_ ti. kakor tudi vsako dete uživati zaščito ter da sta mati in otrok, ne glede na to ali je mati poročena ali ne. nerazdružljiva relota. Na konferenci Mednarodne ženske sveze pretekli mesec v Curinu je naš Statut izročila predsednica Zveze ženskih po-•vretov dr. Vodvafka-Kočenda. Na konfe. renči je bilo sklenjeno, da bo Mednarodna genska zveza izročila za jesensko zasedanje DN sintetičen pregled vseh statutov z apelom, da svet Društva narodov predloži vsem svojim članicam zahtevo, da po_ stane ?ena enakopravna z možem — v ta namen ie treba sprejeti posebne zakone in izvajati zakone o enakopravnosti žene z možem, kjer že obstoje. Naš statut obsega 6 poglavij: eno najvažnejših poglavij je nedvomno o politič-riih pravicah. Po ustavi je določeno, da bo poseben zakon uredil žensko volilno pravico. Zakonodajalec priznava torej možnost za enakopravnost obeh spolov glede na volilne pravice, toda možnosti še ne daje. V mednarodni politiki se naš.i žena ne more udejstvovati. Naša vlada doslej ni poslala žene na seje DN niti kot dele, gatke niti kot eksperta. Naše ženstvo predlaga k prvemu poglavju statuta: L naj se čim prej sprejme zakon, ki naj določi politično enakopravnost moških in žensk brez vsakega omejevanja; 2. žene morajo sodelovati tudi v banske m sanitetskom svetu na osnovi zakona o banski upravi: ;;. vlada naj imenuje v delegacije za DN in njegove ustanove tudi žene. Fo zakonu o državnih uradnikih iz leta ;iOol so žene povsem enakopravne z moškimi v pogledu sprejemanja v službe, nn-grad in napredovanja. Toda posebne ured_ be in zakoni za posamezne stroke ta načela kršijo. Naše ženstvo zahteva po statutu: da se ukinejo vse izjeme v zakonih, k j se nanašajo na sprejemanje žen v državne |n samoupravne službe: da se urad_ ništvo sprejema in napreduje samo glede na sposObnoei I in kvalifikacijo; da so upošteva vselej nadelo: za enako delo enako plačilo. Referentka je končno navedla zakone, ki je po njih bil kršen zakon o državnih uradnikih. Med te kršitve spada tudi amandman k finančnemu zakonu za leto 1937/38, ki jemlje učiteljicam pravico, da se poroče z neučitelji. ZAKAJ JE PRI NAS UČITELJSTVO NEZAPOSLENO O učiteljici ženi in prosvetni delavki je govoril prof. V. Čopič. Orisal jc tudi zgodovinski razvoj učiteljstva pri nas. Učiteljski stan je še mlad pri nas, saj je ljudsko šolsko učiteljstvo doseglo svojo samostojnost šele 1. 1869. V prejšnjem stoletju ni nihče poznal pojma ; nezaposleni učitelj*. N'eposredno r>o vojni je pa pri nas še celo zelo primanjkovalo učiteljev, ker med vojno ni bilo učiteljskega naraščaja, ker je na bojiščih padlo mnogo učiteljev in ker je mnogo učiteljev stopilo v druge poklice, kjer so bili bolje plačani. Ker tedaj ni bilo dovolj učiteljev, so jih pač nadomestile učiteljice. Predvsem so pa izpopolnili kader učiteljstva učitelji emigranti s Primorskega in Notranjskega. Do 1. 1929 pri nas ni bilo nezaposlenih učiteljev, ko se je pa začela gospodarska kriza, država ni več nameščala učiteljev. Zato je ostalo v šestih letih od 1931 doslej vsako leto po 120 učiteljskih moči nezaposlen ih. Toda pri nas ni preveč učiteljev, temveč jih je še vedno premalo. Po izjavi prosvetnega ministra je v Eržavi 230.000 šolo obveznih otrok, ki ne obiskujejo šole. Samo v naši banovini je izveden S-letni obisk ljudske šole, cločim je v nekaterih banovinah izvedena samo 4-letna šolska obveznost. Potrebovali bi še 3400 učiteljev, ako računamo, da odpade na enega učitelja 50 učencev, toda pri nas odpade nad 200 učencev na enega učitelja, V vsej državi je nezaposlenih 1800 učiteljev, od teh 715 v naši banovini. Pri nas je zaprtih 251 razredov, ker ni dovolj učiteljev, odpreti pa bi še morali 250 razredov in nihče bi več ne mogel govoriti o nadprodukciji učiteljskega naraščaja. CELIBAT NE BO ODPRAVIL NEZAPOSLENOSTI V drugem delu svojega poročila se je referent bavil z zakonsko določbo, ki uvaja celibat učiteljic ter dokazoval, da si učiteljstvo ne sme vzeti pravic, ki si jih jc izvojevalo po dolgih letih že v Avstriji. Govornik je tudi dokazoval, kako nesmiselno je deliti učiteljice na kategorije po tem s kom so poročene. Naglašal je, da bi uveljavljenje delnega celibata pomenilo omejitev zakonito zajamčenih pravic učiteljic in da bi povsem nič ne zmanjšalo nezaposlenosti. V korist presveto m uči-teljstva pa bi bilo, da bi odprli novo razrede povsod, kjer je število učencev večje, kakor ga določa zakon o narednih šolan, da bi upokojili vse učitelje, ki so se dosegli službeno dobo; da bi ae zopet uveljavil § 87 zakona o narodnih šolah, da se po želji upokoje učiteljice matere, ki imajo več kakor 4 otroke; da bi se zopet znižala učiteljska službena doba na 32 let, kakor je bilo pred 1. 1929. S temi ukrepi bi bila res odpravljena nezaposlenost učiteljstva in naša ljudska šola bi bila rešena krize. Z vrača ti vse breme krize na žen- ske učiteljice z uvajanjem delnega celibata, pa ne bo odpravilo krize in nezaposlenosti. Zborovalke so nagradile oba referenta z ognjevitim odobravanjem. Soglasno je bila sprejeta resolucija, ki v nji nase ženstvo odločno protestira proti uvajanju delnega celibata učiteljic in zahteva, da se zagonski amandman ukine. Soglasno je bil tudi sprejet predlog, da nase ženstvo pošlje zahvalo senatorjema Puclju in dr. Kramarju, ker sta se zavzela za interese naših učiteljic v senatu. Solidarnostno izjavo je pedala v imenu sekcije JUU podpredsednica Zavrsanova. Ministru presvete so pa odposlali brzojavko: Zahtevamo, da se preklice zakonska določba o celibatu učiteljic. tečaj v Radovljici Radovljica. 25. marca. Obrtniško društvo v Radovljici je priredilo na pobudo obrtnikov in s pomočjo podpore Kr. ban«?ke uprave ter e prispevki drua stva in udeležencev za svoje člane knjigovodski tečaj, ki ga je z velikim uspehom vodji g. Jos Gojiala. direktor trgovske šole v Ljubljani. Tečaj se je pričel 5. januarja 1937 in se je priglasilo zanj 23 obrtnikov in obrtnic od katerih jih je 22 vztrajalo do konca. Dne 11. marca t. 1. se ie vršil slovesen zaključek, katerega so se udeležili gg. sreski načelnik dr. Ivo Vrečar, dekan Jakob Fatur, župan Franc Resman in pred sednik društva Tono Wagner. Ko je g. Gogala zaključil svoje predavanje in na kratko opisal obdelano snov, ee je predavatelju jn v«*em. kj so pripomogli k dobro uspelemu tečaju, zahvarlil v inv>uu udeležencev g. Alojzi i Vumik. Nato je pozdravil tečajnike g. dokan Fatur, ki jih je vzpodbujal k poštenemu in moralnemu pos slovanju. G-Wagner Se je zahvalil Kr. banski upravi za podporo, Mestni hranilnici v Radovljici za odstopljeno učilnico, udeležni-koen pa Je zolol, naj bi znanje vporabfH v svojo korist. Končno je g. Gogala v im«nn Kr. banske uprave ž>lel tečajnikom veliko uspeha pri njihovem delu, nakar jim je razdelil obiskovalna izpričevala. Od priljubljenega predavatelja, ravnate* lia g- Gogale, so se tečajniki poslovili pri zakuski, kjer so bile že izrečene zahvale in pobude k vztrajnemu delu za napredek obrtniškega stanu, pri čemer je poleg strokovnega znanja potrebno tudi knjigovodstvo. Ptujske občinske zadeve Ptuj, 2b. marca V pone-leljek ee je vršila javna občinska seja pod predsedstvom £• dj Remca, ki je sporočil veselo vest da je po r'lloči-tev padla, ko bodo mestni občini predložena načrti isn na proračun stroškov za te poti. Občina se tudi poteguje, da ostane še dosodanji lesen most, da bi s tem popolnoma izumrl promet, na Drave k] ulicj. S 1. 4. t 1. se otvori nova avtobusna progn P tu i --Sv. Barbara—Leskovec — j&v. Vid—Ptuj, katero progo vzame v oskrbo poškia uprava. Dola se tudi na tem da s^ izpromeni /.»rlezniški vozni roi. da dobi Ptuj boljše opoldansk«' zveze. Mehaniku Sinom Francu s*» je priznala krajevna potreba za a.vto-izvoščka. Prorfnjji Laha za brezplačno prepustitev 6000 kv. m. zemiiisce v bližani dosedanje tvornico slamnatih tulcev Wes6oljja> se je ugodilo, ker namerava Lah tu zgTaditi tekstilno tvornico, pod pobojem, da. pričn«? z zidanjem najpozneje letos s 1. majem. ^ngtasno se jc eklenilo. da pristopi občina k županski zvezi Kulturnim društvom so se razdelile nod-j>ore v skupnem znesku Din 8.000.—. Med drugimi o D;n 500.—. V kooališčti ja*1 *jradj no\- bazen v izmeri 33x12 m. Zadružna šola v Ljubljani Ljubijanah 26. marca. Na Drž. dvora zre dni trgovski Soli v Ljub-Haxn se priredi vsako leto poseben zadružni tečaj, ki ima namen podari kmečkim posestnikom in njihovim sinovom temeljno izobrazbo j z zadružništva, da morejo po končani soli ustanavljati in voditi zadruge. Letos jc bil prirejen dvajset tretji zadružni tečaj in v sredo, dne 24. marca t. I. se je vršil slovesen zaključek, katerega so se udeležili referent za zadružništvo g. Puš kot zastopnik kr. banske uprave, g. direktor Remec kot zastopnik Zadružne zveze in g. načelnik Sancin za Zvezo slovenskih zadrug. Direktor zadružne šole g. Gogala je pri zaključku pozdravil gg. zastopnike tn navedel nekaj statističnih podatkov. Letošnji zadružni tečaj se je pričel 12. okt. 1936 in je trajal do 24. marca 1937. Priglasilo se je za tečaj 74 izključno kmečkih fantov, od katerih ie bilo sprejetih 39, kolikor je prostorov v učUniči. Tečajniki so bili stari od 18 do 28 let in so prišli iz 17 različnih srezov dravske banovine, dva sta pa bila iz Koroške* kamor se bosta zopet vrnila. Po poročilu g. direktorja Gogole se je vršil izpit iz vseh dvanajst predmetov, da so i*, zastopniki dobili pregled čez predelano snov. Učenci so odgovarjali prav dobro, tako da so se gg. zastopniki čudili, kako je mogoče v tako kratkem času tako intenzivno predelati toliko snovi. Po ispitu so nagovorili tečajnike gg. Pus, direktor Remec in načelnik Sancin, ki so čestitali k izbom emu uspehu, bodrili absolvente k nesebičnemu zadružnemu delu in se zahvalil7 gg. predavateljem za njihovo pozrtvoval nos t in trud. V imenu tečaju iko%T se je prav lepo zahvalil Ivan Brodar, ki je izrekel za . hvalo g. banu dr. Netiseon za naklonjene štipendije iz banovinskega proračuna m obema zadružnima zvezama, ki sta s svojo moralno in materijalno podporo omogočili, da se je vršila zadružna šola K zaključku se je g. direktor Gogala zahvalil gg. zastopnikom za udeležbo ter prosil g. Pusa, da poroča g. banu o uspehih šole ter se v imenu šole zahvali za izposlova-nje državne podpore v znesku Din 40.000.— m za naklonitev banovinske podpore v znesku Din 38.000.— ter mu izreče priporočilo sole, naj ji g. ban tudi v nadalje phrani svojo dosedanjo naklonjenost. Enako se je zahvalil gg. zastopnikom Zadružne zveze in Zveze slovenskih zadrug ter prosil, naj ohranita obe zvezi svojo naklonjenost zadružni šoli, da bodo zopet novu" tečajniki deležni vzgoje in izobrazbe, ki jo nudi zadružna šola. Tečajnikom je priporočil, naj radi in pridno sodelujejo pri zadrugah in vedno izvajajo teme'jno zadružno misel, da delajo za druge. Pripor*>cal jim jc, naj pr trgovskem poslovanju pot tavi jo na prvo mesto katoliško moralo in naj vedno visoko dvigajo zastavo naše slovenske vasi. Po tem nagovoru je g. razrednik Kralj razdelil izpričevala in s tem jc bila končana lepa interna zaključna slovesnost. --——i - Vse to ljubezen stri •.« Kamnik, 25. marca. Pomlad je prišla v deželo in ekoraj vsako leto se ob tem Času pojavijo razne ljubezenske motnje. Lani se je polastila kamniških zakoncev ločitvena i>trai*t — kar cel kup jih ie bilo, ki so se hoteli ločiti od svojih življenjskih dragov in družic. Letos prav lahko pričakujemo sličnih primerov, eai je ta čas tako nevaren za take reci. Kot uvon v to sezono na smo doživeli v sredo popoldne komično razburljiv dogodek s tragičnim začetkom, zato pa e toliko bolj veselim Koncem. V Kamniku je pri nekem i>osesLniku slu-žilo lepo dekle iz zelene Štajerske. Kakor vsako dekle, tako je imela tud t ona «f»voje-ga izvoljenca v domaČi vasi. Pa ji je menda postalo dolgčas in kaj kmalu je oni iz štajerske dobil tekmeca v Kamniku. Proti vm; kenrm pričakovanju pa je prvi ljubimce našel službo pri neki apnenici v okolici Kamnika in tu se jc dekle znašlo v škripcih. Toda Kamničani so vroči in no popuste kar tako hitro in tudi v tem primeru nj novi ljubček dovolil, da bi ga dekle postavilo v kot. Izmisli] si je poseben načrt, kako bo odvrnil tekmeca, da deki** pusti-Poiskal ga je in ga našel pri delu. Pričel mu je pripovedovati o njegovem >au ostem dekletu tako gorostasne reči, da so se siromaku kar lasje ježi-li jn se je pred njim zaklel, da ne bo tc grdobe nikoli več pogledal. Zadovoljen z uspehom **e je Kamničan vrnil domov misleč, da bo lepa Stajerka se> daj samo njegova. Toda bridko se je zmo; til. Oni drug} 6e je ob apnenici zopet ogrel za svojo izvoljenko, pohite] je v me^to in jo povabil na sprehod proti SLranjam. šla sta ob dolgem, pustem zidu t?mo&nisuice in tu ji je prevarani ljul>ček bral Jevite za njeno nezvestobo. Pri »liga je morala bili grozna, kajti dekle je vedno bolj lezlo v dve gubi in jokalo, da je biJo strah. Ko pa sta prispela do brvi, ki vodi na koncu emod-nisndce preko Bi^rice, ae je v njej porodil tArašen rklep. Uničiti je hotela svoje mlado življenje, za katero *ta se pulila kar dva I tekmeca. Kakor blisk je ulla gromovniku in se pogn*ia v ledeno mrzle valove narasle Bistrice, iznenađeni ljubimec pa jo i rokami v žepu obetal kot pribit na bregu tn gledal. K sreei se je v tem tronut kn pripeljal mimo kamniški mesar g. Janko Cusak, ki Jo vso stvar videl. Ustavil je konja, skočil s voza, prijel za bič in s njim nagnal >uiakrfcenegaz ljubimca v vodo, da rešj svojo ljubljenko. Morda ta tega ne bi nikoli storil, toda bič je pomagal in kmalu je bilo dekle rešeno iz objema smrti Kar se Je pa sedaj zgodilo« vas bo prav gotovo iznenadilo. Mrzla voda dela včasih tudj čudeže. Pravijo, da je dobra za ohla-jenje preveč vročih ljubimcev, toda v na« sem primeru jo to pravilo odpovedalo. Preje tako vročemu sodniku in hladnemu ljubimcu se je namreč srce v mrzli vodi mahoma ogrelo, hladni obkledki pa so izvlekli iz njega vse, kar je o svojem dekletu slabega mislil. V tem trenutku je pripeljal po cesti avtobus, ki vozi v Logarsko dolino in sklep je bil hitro storjen. Oba sta kar mokra sedla v avto in se odpeljala domov na štajersko, lepši bodočnoerti naproti. Res lep, skoraj bi rekH tfsknski konec, ne priporočamo pa kamniškim dekletom, da bj delala slične poskuse, ker je Bistrica zdaj premrzla. To naj si raje prihranijo za po= let je, pa še takrat le v kopalnih oblekah in v Nevljiri- Iz Ptuja — Z živilskega trga. Na trgu se pozna, da smo tik pred prazniki. Na trzni dan je bil trg bogato založen in tudi kupcev je bilo zelo veliko kakor redkokdaj. Kmetje iz okolice so prinesli na trg vse dobrote, kolikor jih pač je sedaj. Veliko je bilo kokoši, ki so jih prodajali po Din 20 do 25. Tudi zelenjave je bilo obilno, le da se je malo podražila. Repinc (motovileč) so prodajali kupček po 1 Din, špinačo kupček 1 Din. Jajca prodajajo po 50 par komad. Veliko je bilo mlečnih izdelkov, zlasti surovega masla. Tudi sadja je Se bilo nekaj, je pa zelo drago. — Umrl je v Ptuju splošno znani in priljubljeni sreski kmetijski referent v pokoju g. Zupane Josip, star 61 let. Pokojni je bil izboren strokovnjak in se je rad udej-stvoval tudi pri naprednih društvih. Dolgo let je bil tudi član načelstva prve slovenske Posojilnice v Ptuju. Pokojnega so spremili v sredo k zadnjemu počitku ob veliki udeležbi občinstva. — Tatvina. V stanovanje sodnega uradnika g. Gobca Antona se je splazil uzmovič in mu odnese! novo obleko, vredno Din 1200. Tatvina je bila takoj prijavljena policiji, ki zasleduje tatu. — Najboljši strokovni list za rejo malih živali je postala živalca:, ki se zadnje čase. tudi v tretji Številki, bavi samo s strokovnimi, rejskimi zadevami. Pri nas je malo strokovnih listov, ke b* služili našemu malemu človeku s tako poljudno pisanimi, a vendar strokovno zrelimi članki. Kdor se hoče posvetiti perutnina rstvu, reji kuncev ali drugih malih živali, potrebuje stalnega strokovnega vodnika in svetovalca, ki ga najde v dobrem strokovnem listu. Naj omenimo le. da člani društva, ki izdaja list, prejemajo društveno g-Iasilo brezplačno, kar pač najlepše dokazuje idealizem društva. Iz Kamnika —■ Občni zbor podružnice SPT* preložen. V sredo zvečer bi se moral vršiti v dvorani Narodne Čitalnice občni zbor podružnice SPD, za katerega je vladalo v Kamniku veliko zanimanje. Znano je. da odbor podružnice že vse leto bije boj z opozicijo mladih planincev, ki očitajo odboru nedelavnost in premalo i niči jativnost ter hoče vodstvo v svoje roke. Tem bolj nas je začudilo, da je bil občni zbor zadnji trenutek odpovedan. Na dan pred občnim zborom je podružnica dobila pismo osrednjega odbora v Ljubljani, naj stopi v stike z opozicijo in najde morda kompromisno re-iitev nastalega spora. Ker pa v 24 urah ni bilo mogoče doseči nikakega trajnega aranžmana z opozicijonalci, je bilo sklenjeno, da se občni zbor preloži na 7. april. Sedanja uprava podružnice ae namreč na noben način noče izpostavljati morebitnemu očitku, da ni izčrpala vseh sredstev za dosego pametnega in koristnega sporazuma za sodelovanje z opozicijo, želja in tudi zahteva odbora podružnice pa je, da glavni odbor pri ustvarjanju tega sporazuma po svojem odposlancu aktivno sodeluje. To je potrebno radi tega. da se bo glavni odbor neposredno podučil o zahtevah opozicije. Sestanek meti odborom in vodstvom opozi- cij« se bo vinu .'»i. i i., /.j -.jc4«.wij neuspelega sporazuma bo moral osiulnji odbor ugotoviti odgovoiiios« Ui i f$ Din v splošnem na trgu, temveč, da jc p" 18 do 22 Din. Ni res tudi. da jfe gnjat *fJ šunka pri trgencih po 2$ Din, temveč f€ res> da so po 26 Dm ^jhjo trnke*. Tolažim se .s prijetna zavesi jo, da Imam zelo fankn vasi, kajti :\f> gega mesarja. Tolažim se pa tudi z upi njem, da bodo mesarji dokler je še ča*. prodajali tudi »male šunke« p<> taktni ceni, da jih ne bo nihče opeharil, kar je lahk<> res in ni res. Mesarjem pa tudi želim, da hi danes in jutri Imati toliko dala* da bi na utegniti pisati popra\ kov, s čimer -ni *c mendt dovolj pokesal. Iz Poljčan — Koncert bratoT Živkor ▼ Poljanah Na velikonočni poeedi l.ek prtredj mani septet bratov Zjvkov. k ^ c > svojim šterrimri nastopi uveljavil po \>=eh vofijlh kra jih na£e banovin«', konced lOpet v Pfl nah. Prvič se nam )a ^ept«' pr i Vo je bil ^e v po\*oi:b svojega .-no\anja pr«*-! tremi leti. zato bo ni.bov asSSee đast] SS one>, k, so ii htakrat slišali, "*edfl> le sehno zaninrv O&tek pa bo imH sleherni, Rccp-ment po resti jTrer kot temi •/. ossslmfi spf membami. dal'^ Oomeee »Hs trku bolan« :n Devovp 'Hladna jesen«'. "»Lu^tno ye> v viared«, >8plavanska - in >Oj jesenske de £e noČi< ird. Kazen H bratov (Avgusti ha we Srečko, Janko, V m ko in Alb n '/. i v k. - > | Jelujc kot sedni učitelj Prenio Logar N ie sloves je že znan, oaj so lani nastopili * prodornim lispfilinifl na novinar-k cm kos rerhi. Zanimivi »septrt. k: c §e*o r.^fa j>o jav pri nas in drucod, fe sbudU na ■ koncertih posebno pozornost Povsod. k;er kofi so peli. so bilj sprejet j t velikim vdusemjem. Umetniško vod- ja edin- stvenega zborčka fe • rešetk rokah prof s* r*orja Mirka VasfHJa, DOBRA KUPČIJA — Poglejte, tale klavir sem kuril na mesečne obroka po 500 Din. — Za koliko obrokov si se p i pogodil ? — Vidiš, to sem pa pozabil vprašati. Ob bridki uri ločitve od našega dobrega očeta, brata, deda, strica, tasta in svaka, gospoda Zahvala URALTB industrijalca smo bili deležni mnogo sočustvovanja, ki nam bo ostalo v tihem in trajnem spominu. Kljub temu pa čutimo šc dolžnost, da se toplo in iskreno zahvalimo vsem Vam, kl ste blagopokojnomu z veliko požrtvovalnostjo lajšali trpljenje, dokler ni legel večen sen na njegove trudne očl Iskrena hvala vsem Vam, ki ste mu prinesli vencev in cvetja, Vam, ki ste se s pesmijo poslovili od njega, Vam, ki ste z godbo počastili njegovo poslednjo pot, in končno topla in iskrena hvala vsem Vam, mnogoštevilnim, ki ste , pospremili od ljubega mu doma v njegov novi dom, tam na sončni strani ►ričice. DOMSAL.E. 27. marca 1937. Rodbine KURALT, SVETLIN, KANC in sorodniki. ?tev. GQ »SLOVENSKI N A ROD«, petek. 26. 1937. Stran 3 MORSKE RIBE v veliki izbiri, poljubno pripravljene V VTNARNI KAJFJE2 — NEBOTIČNIK DNEVNE VESTI — Vseučiliški profe>orji proti degradaciji naslova v>cučiliški protesor. Včeraj so t>e zbrali v Zagrebu delegati osrednje uprave Združenja vseučil ških profesorjev iz Beo grada, Ljubljane in Zagreba, da na izredni seji prouče nove uredbe finančnega zakona. Po daljni debati je bilo sklenjeno obr» nit i se na mpiodajnc Činitelje in javnost z izjavo, v kalerj vseučiliški profesorji protestirajo proti sprejetim amandmanom, ki dajejo prosvetnemu ministru pravico, da lahko po svoji uvidevnosti brez sodelovanja avtonomnih univerzitetnih oblasti upokoji 'urofesorje. Čim dosežejo starost 65 let, ali let službo. Protestirajo tudi proti degra-aaciji začetnega ranga vseučili.-kega profes >orja, kar utegne imeti Škodljive posledice za znanstveno delo. Nove uredbe bodo položaj vseučiliškega naraščaja £e poslabšale- — Vprašanje proge Varaždin — Čakovec. Po dograditvj proge Koprivnica—Varaždin bodo vozili brzovlaki tudi na progi Osijek— Maribor preko Varaždina in Čakovca. Glede zgraditve proge Varaždin— Čakovec sta bila prvotno dva nacrta. Zagrebška direkcis ja je predlagala naj bj 6c zgradil trikot, ki bj vezal progi Varaždin—Čakovec in Čakovec—MariLvor tako. da bi vlaki spToh ne prihajali na kolodvor v Čakovec. Občinski svet v Čakovcu je sklenil poslati prometnemu ministru deputacijo, da bj v tej stvari posredovala, toda predno ie deputacija od« potovala |e prišla iz Beograda vest, da je ministrstvo odklonilo vse dosedanje predloge, ker ni denarja. Proga Čakovec—Varaždin ostane zaenkrat takSna kakršna je. — Nove cigarete >BIed«. V tobačni tovar* ni v Sarajevo začno v kratkem izdelovati nove vr?te cigaret, k:' se bodo imenovale >Bled<. Prodajale se bodo v Škatlicah po 10 komadov po 3 Din Škatlica. — Tudi na Kofcah je dovolj snega. Po naših planinah je zapadlo toliko snega, da £3 je za smuko povsod dovolj, samo mo-k*r. težak je bil zadnje dni zaradi južnega vremena. Zdaj pa kaže, da se bo vreme zboljšalo, saj je postalo precej hladno in tudi težki deževni oblaki so se nehali poditi od juga. Ce ostane vreme čez praznike tako kakor je danes bo smuka v planinah prav dobra. Na Kofcah bodo za velikonočne praznike v kapelici pri domu cerkveni obredi. S Kofc nam poročajo, da je bil pokril saharski prah tudi nase planine. Prej lepo bele Karavanke so postale naenkrat rjavkaste, da je bil pogled na nje žalosten. K sreči je krralu zapadel nov sneg in vrnil planinam lepo belo barvo. Na $iji planini je zdaj nad 2 metra snega, in tudi povsod pod grebeni nad Kofcami je smuka prav dobra. — Za praznike na izlet na Dolenjsko. Mnogi se že vesele velikonočnih praznikov, da bodo lahko po dolgih pustih dednih dneh pohiteli v prosto naravo, seveda če sc nas bo nebo usmilile* da nam nakloni kolikor toliko ugodno vreme. O Icrem vremenu se koraj ne upamo več govoriti, tako smo že vajeni dežja megle in blara. Kar čudno sc nam zdi. če posije solnce. Upajmo, da ga bomo tudi čez praznike tu pa tam videli. Marsikdo se pripravka na izlete in gotovo mnogo izletnikov tudi na Dolenjsko, kjer se narava že prebuja v novo pomlad dočim je naše planine prav zadnje dni pokrila nova snežna odeja Posebno priporočljivo je za izlete med velikonočnimi prazniki Polževo, kicr sc zbere vsako leto mnogo domačinov tn i/letnikov. — Turni toča j SPD bo od 4. do 11. aprila. Odhod iz Ljubljane v soboto dne 3. aprila z vlakom ob 15.40 tako, da se tečajniki zberejo ta dan zvečer v Mojstrani v hotelu >Trjglav . - - Rabič. V nedeljo zjutraj krene skupina skozi Zgornjo Krmo na Kredarico, nadalje druci dan na Hribance. tretji dan v Dom na Konnii, četrti dan izleti v okoli-c Komne, pet; dan na Vogel, šesti dan na črno Prst :n sedmj dan povratek. Vsakud^-lešenec mora prinesti s seboj nahrbtnik, kozo za vzpon, očala, kapo za u.^e*>a, rezerv n dej stremen, malo medium, klister, mix in parafin Smuči naj bodo okovane. Prijave sprejema pisarna SPD Ljubljana, Alek? eandrova cesta 4-1. — Bodimo dosledni in pravični. Nemcem zamerimo, če nalašč ali nehote po svoje pri kroje naša ki a evns imena. Po pravici smo hudi. če naletimo v nemških zemljevidih ali v nemških listih na imena Marburg. Cil-1 . Laibach itd. Toda pri nas se nihče ne spomni, da meramo biti dosledni in pravič-n . :a ram ne smemo izpreminjatl nemških krajevnih imen 'ako, kakor nam prija. Xem5 c. ne pozna;o krajevnih imeu L peko, Mo-nakovo. Kelmorajn (zakaj ne Kelmoren?), Angleži in Amerikanci b{ se nam smejali, ce b; iznreminjali njihova krajevna imena recimo Xe\v Vork. New Jersey, Newhaven itd in če bi jih hoteli prikrojiti po svoje, da b nastala iz njih Nova mesta. Nova pri-stan:5ča itd. Če zah'evamo. naj drugi spoštujejo nas jezik in rabijo v svojem jeziku naša kra ovna imena, moramo storitj isto tud: mu iruL'ace te pravice n mamo. — Ali bomo res 40 dni — mokri? 10. marca je bil dar 40 mučenikov Od tega dne je skoraj redno vsak dan dež, po planinah je pa zapadlo Se nekaj novega snega. Marcev sneg. če pade na polje, pravijo da je za kmeta gnoj, o dežju pa sodijo, da bo dobro storil travnikom m vrtovom. Trave že bujno zelene. Za . eliko noč bodo števimi planinci posetili naše planine. SPD je izobrazilo številne vodnike, ki so na razpolago v Mojstra-n:. Kranjski gorj in Sv. Janezu ter Zlatorogu Za neizurienega planinskega smučarja ie zelo pr poroči-:vo. da se poslužuje izpra-šanih volnikov. Za prenos prtljage, ki je vsakemu planincu smučarju veliko breme, so v zhodišenih krajih na razpolago nosači, k; nosi-o prtljago v planine po fiksno določen -en i. — Divjačina je letos dobro prezimila, zlasti po loviščih, kjer so ji pokladali krmo in drugo. V kočevskih (Auerspergovih) in ribniških gozdovih se je medved zaradi zaščite že močno pomnožil — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, spremenljivo vreme. Vćeraj je deževalo v Zagrebu. Sarajevu, v Splitu in na Rabu. Najvišja temperatura ie znašala v Skopliu 20. v Beogradu 18, v Splitu 13, v Zagrebu in Sarajevu 12. v Ljubljani 9.6. v Mariboru 8. Davi je kazal barometer v Ljublianl 762.9. temneratura y zm^^n 0.8. — Tatvine In vlomi. Tatovi kradejo vse-kar jim prde pod roke. V sredo zvečer je nekdo vlomil v prostore Sokola II. v Sokolski ul;ci na Prulah ter pobra! razne gledališke rekvizite, flobertovko, 10 m belega platna ter nekaj orodja, v skupni vrednosti blizu 1500 Din. Včeraj ponoči je bilo vlomljeno v gostilno Kos na Vidovdanski cesti. Vlomilec a: je privoščil v gostilni razne dobrote, poiskal pa je tudi denar, ki je bil last natakarice. Prav tako je obiskal drzen vlomilec tudi gostilno Karla Jeršina na Ruds n;ku m ukradel več litrov vina. nekaj cigaret in za 100 Din drobiža. V noči na sredo je nekdo vdrl v kletno pralnico na Friškov* ca 8 itn odnesel na Škodo Sebastjana Čen čurja ter neke druge stranke za 1070 Din perila. — Pred novimi presenečenji v aferi Živka Popadiča. Vse kaže, da se obetajo v aferi beograjske električne centrale nova presenečenja. Zivko Popadič ]e baje v preiskavi izjavil, da bo na obravnavi povedal kako se je kradlo v beograjski občini in kdo vse je spravljal občinski denar v svoj žep. Preiskovalna komisija ki je pregledovala blagajno, je bila odstavljena ker ni točno preiskala Popadieevega poslovanja. Glede denana. ki so ga našli skritega na Popadičevem domu trdi njegova žena. da je deloma njen. ker je baje mnogo zaslužila. — Samomor TOlotne starke. Včeraj zjutraj se je v Osijeku obesila Josepina Gerars dova, 71 let stara hišnica. Našli so jo že mrtvo. Vse kaže, da jo je pognala v smrt težka bolezen. — Vešalom so ušli. V Belovaru ie r»ila včeraj obsojena razbomiška tolna Tome Jakšiča in cigana Gomana. Vs| obtoženci ^o bili obsojeni in sicer Milan Goman Pecija-jac Peter in Josip Goman na dosmrtno robijo. Milan Trivulov in Ivan Zlatan Goman na 00 lot. Dane Goman na IS. Zlatan Go man na 13. Janko Kubek pa na 2 leti robije. Občinstvo je mislilo, da bodo glavni tolovaji obsojeni na smrt, — Dva mlada delavca utonila. V torek popoldne «=c je pripetila v Gomirju pri Ogu* linu težka nesreča. V Dobri, ki je zaradi deževja močno na-a^la sta utonila delavca Ružo IvoševiČ in S;mo Mrvoš. zaposlena na žagi Vladimirja Ba=n ca Tovariši so ju sicer videli kako se borita z valovi, pa jima niso mogli priskočiti na pomoč, ker ie bilo že prepozno. Iz Ljubljane —Ij Upravi opernega gledališča! V sredo je ponovno gostoval v Verdijevem >TruDaz durju« Šimenc in imel zopet izreden uspeli. Navdušeno občinstvo ga ie ponovno klicalo pred zastor in po siiajno odpet; streti] — *Tam že grmado . . je moral kar 8krat pred zastor. Ob tej prilki ponovno apeliramo na cenjeno upravo, naj povabi :ega odličnega pevca vsaj na enkratno gostovanje v operj >Ero z onega šv^Lar., v kateri pride do največje veljave njepov junaški te nor m izvrstna igra. V Zagrebu jc imel v tej operi sijajne uspehe in zato pros mo ce-njeno upravo, da bi ga tudi Ljubljančani vsaj enkrat lahko si i šal j v tej vlogi. Operno poslušalstvo — lj Obrezavanje trte na hišnih b raj dah se je te dni pričelo: na vrtovih so odstranili smrekovo vejevje, ki je varovalo pozimi mraza vrtnice. — lj Stavbne parcele v mestu so postale cenejše, toda tudi pri prodaji takih parcel igra tu m tam važno vlogo špekulacija! V splošnem pa so padle cene za 20 do 80 Din pri kvadratnem metru. Povpraševanje po stavbnih parcelah v mestu ni veliko, pač pa ob periferiji. — lj Pri stavbi univerzitetne kn jižnice se bo porabilo, kakor čujemo, nad 10.000 kub. metrov betona: vozniki peska so zaposleni že od novembra. — lj Obrezavanje drevja in grmičevja v parkih je že povsod v teku. Mestni gospodarski urad bi dobro storil, če bi dal polomljene lesene klopi v drevoredih in parkih popraviti. — lj Predmestne ceste brez hodnikov. Ljubljana ima v centru nekaj svojih in nekaj državnih cest z urejenimi hodniki za pešce, vse dnuračna na ie slika, ko prideš iz centra ven: Greš po Zaloški, Hrad^ckesra, Tržaški. Podrožniški cesti ali pa po Poljanskem nasipu od Ambroževega trga dalje, po Tomšičevi ulici i. dr., pa nimaš kam umakniti se ne kolesarjem, ne avtomobilom, ne tovornim vozovom! V moderni in Veliki Ljubljani kažejo ceste brez urejenih hodnikov na vaške razmere, pa naj hodi po njih domačin ali tujec! —1; Velikonočni prazniki v kinu Mo«de Kino Moste je pripravil svojim pr-jateljem za velikonočne prazmke dva lepa filma >Si-novj pustinje« in »Kirurg bolnice St- Ge-orge. V prvem nastopajo trije najslavnejši komiki sveta Stan Laurel. Oljver Hardv in Charlie Chase. Smeha in razvedrila bo tore i dovolj, 6aj dobe priljubljeni komiki v filmu nepovoljne odgovore na vprašanja ali sme mož prevaritj ženo, ali sme lagati, ali sme žena metatj v glavo lonce, ali sme mož zvečer hodit! z doma. ali je dobro Če ima žena orožni list itd. itd. Dočim je prvi film odlična komedija, ie drrugi resnega značaja tako da ie zapisala kritika o njem, da je močnejši od gledališkega dela. V njem vidimo požrtvovalnost, delo in življenje zdrav; nikov. ko rešujejo ljudem zdravje -n ž;vl;e-nje. —I j Nenavadna nezgoda Na Tvrsevi cesti pred kavarno Evropo se je pripetita vče-ra; popoMne nenavadna nezgoda. Okrog 16. je hotel prekoračiti cesto trgovski zastopnik Janko T. Baš v tistem hipu pa mu ie privozfl nasproti avto pivovarne Union, ki ga ie šofiral Frarj.ce PraŠnikar. Janko T., ki je že starerši cospod pa 63 je avtomobila tako prestrašil, da se je preden je prišel do n/eera. zgTudi' hi so ga morali nezavest-nesra prepeljati v bolnico. —1| Dva koneeHa domafih umetnikoT. Takoi prvi teden po velikonočnih praznikih bomo imeli dva zanimiva koncerta prizna nih naših umetnikov in sicer nastopita v petek dne 2. aprila zvečer odtfčna *opra-nistka. operna pevka «:dčna Anita Mezeto va in p;am>t e- Pavel Sivir. Prihodnji po? nedeljek 5. aprila pa čelist Bouomir Le-skovic in pianistka 7d pri Sv. Krištofu — lj Vse kradejo! Te dni je nek brezposeln mladenič ukradel iz veže v Ilirski ulici dve roži s posodama vred: to pa baje zato. ker ni dobil pri stranki podpore. —I i Redni letni občni ibor društva >Skrb za mladino« v Ljubljani bo 14 aprila ob 20. zvečer v gostilni Zupančič Leopold na leg!;čevj ceeti 15 Vremensko poročilo po stanju z dne 26. in. ob 7. uri zjutraj Rateče-Planica: —3, solnčno, mirno, 25 srena. Planica-SIatna: —5, solnčno, mirno, 60 srena. mala in srednja skakalnica uporabni. Peč, Petelinjek: —7, solnčno. mirno, 30 pršića na 110 podlage. Kranjska gora: —4, barometer se dviga, 15—25 srena. Vršič, Krnica; solnčno, 50 pršiča na 180 podlage. Pokljuka: —10: solnčno, 40 pršiča na 70 podlage. Bohinjska Bistrica: 2. megleno Triglavska ferera: —5 solnčno. zapadmk. 320 snega pršič. Komna: —5, sončno. 300 snega. Vogel: —6, solnčno mirno, 300 suhega snega. Kofce. —4, solnčno, 80 suhega snega. Krvavec: —4, solnčno, 170 suhega snega. Velika Planina: —4 solnčno. 20 suhega snega na 100 podlage. Klopni vrh: —2. solnčno. mirno, 15 oršiča. Pesek: —6. solnčno, mirno. 30 pršiča na 40 podlage. Seniorfev dom: —3, solnčno. mirno. 30 pr- fiiča na 40 podlage. Po st»nhi r. dne 2^ TTf ''oif>nir^: —3. oblino rrrr^o fin pr*i*a. T'^icnvn'r'a • oblačno ^irno 20 novega ^ne- ga na 40 porij^g-e. esto pirhov se obdarujejo ljudje danes s praktičnimi darili. Ako hočete pred prazniki imeti v svoji trgovini velik promet, opozorite takoj občinstvo nase z inseratom v našem listu, ker uspeh ne more izostati. Posebno velik uspeh bodo imeli inserati v velikonoeiu" številki našega lista, ki izide v zelo povečani nakladi in ostane v rekah ^itateljev tri dni Naročite oglas takoj pri upravi, ker jih sprejema samo do -o t. m. Vlomi po Kranju in okolici Kran«i, 25. marca Po Kranju in okolic-,- s° vlomi zadnje čase silno množe. Februarja ie bilo vlomljeno v župnišče v Besnici. pre šn i teden v restavracijo na Sm-ir-etni crori, par dni potoni pri nekem poee?tniku na Beli ta teden pa je bil izvršen drzen vlom v Kran|u in Straži u po.es: te.fra pa £e neka i manjših tatvin. &li se, da je na delu spretna vlomilska tolpa, ki pozna razmere in jzrahlja pravo trenntke ter vedno srečno odnese plen in pete. Tnkajšnj- hofe«! »Union* ima skoro vse leto kako 2Tlasheno in pevsko skurvno. ki ost:>ji^ v KraiLii po par mesecev Tudi se- vedeli vlomilci, ki so pr°jVnjo noč vdrl; v stanova- nje na pristavi. Vrata, ki niso bua preveč trdno zaklenjena, so odprli na ta način, da so kra tko malo polomili zapahe, sa/i ropota nihče ni slidal potem pa so obe sobi teme-iiito prebrskali. Največ škode so prizadeli Slovenki Brezovsek Zofiji kateri so ukradli 6 tisočakov. 15 stotakov in en bankovec za Din 500.—, skupno D n 8.000—. Rrezov-Škova je hranila denar, da bi nekaj kupila. Dalie so pokradl; precej ženske in moSke obleke. sra*ico. kravate, eno za pes t cu> uro. eno namizno uro Čevlje, rokavice in Že več drugih drobnarij. Okna so odprl: da bi v slučaju potrebe poskakali na prosto, p.javili pa. so tud? stražo. T>o za4nj^ podrobnosti se ni mpotovVeno. kaj vse so zli'kovoi rx>brali. V Stražišču *o vlomilci vdrli v dojavnico čevljarja Demšarja Janka. k; ima stanovanje- dnur.je \n je ponoči delavnica turo-, varana. Vrata so odprl; s Huičem Demšarju so nokrr»d^! Č/,v!jev molkih in 7pn«Vh ter raznih kož v vTMnneti čez 3000 Din ter ok^li 100 Din drobiža. Mw>rju Ostermanu e ti t ukrade1 h. ve-lr na'ivVjče kolo in eno šunko. — Mesarju J^rš'nn Jerneji je tat tnđj ukrad 1 Sur/'o. Tecn. so orožnfk.- že tisteđBl ifn pH$eH ostalo vlon^.e pa tudi pri v pridno r;'7. s^u^vo. Z Jesenic Lep sokolski koncert ^ Sokolsko društvo Jesenice je priredilo v nedeljo koncert. ki je dosegel zelo lep uspeh. Po-etilo ga je izredno lopo število prijateljev resne gla>be z Jesenic in okolice, naičas^neiše pa je bilo zastopano člana stvo Soko'^ke^a društva Radovljica. Koncert je pokazal, da ee na Jesenicah z vso vnemo ?o"i resna glasba in da mlad dirigent brat Rado Kleč uživa dober sloves tudi med razvajeno publike. Spored ie otvoril 15 mož broječ smfoni-Čen orkester, ki je z velikim elanom odigral drecrorfevo kca?nico >Tr glav«, ki je s lno užgala občinstvo. Za tem je orkester od g ral GreciorČevo *>V. seio peajOOC, na kar so sledila samospevj bra'a Korena. Dimi-trijeva. Kandare'a, sestre Markizetijeve in dvospev sester Frlauove in Jeramove. Tako orkester, kot soList, so bili deležn; silnega odobravanja hvaležnega obč.nstva. Po odmoru je trio (ga. Fakinova, c Fakjn in inž. Skoupal) iz Kranja odigral zelo efektno Berensov trio in sicer Balado in finale. Zlasti ga. Fakinova je pokazala v zadnjem stavku, da je odi ena pianjStinja. čelist g. Ravniliar iz škofje Loke je virtuozno odigral Popperjevo ^Tarantelo< in Bachovo >Ave Marijo«, ki ju je podal zelo občuteno in žel viharne ovacije obč-irušiva. Žel mo. da nas go&tje kmalu spet obiščejo. Sledil ie samospev sestre Frlanove, na kar so sestre Frla eva. JeramOva in br. Koren in Kandare lepo odpel; Gregorčev eVn-ček slovenskih narolnih pesmi ob spremlje-vanju salonskega orkestra. Večer je zakljuc.il s-m foni čn i orkester z veličastno Schubertovo H-mol siniTonijo, ki je zaipu^tija zelo močan vtis. Spored je bil zelo pester. Posamezne točke sporeda so siedile eno za drugo kot v filmu. Hvaležni c-mo dirgentu bra'u Kleču, da nam je pripravil tako lep in prijeten glasbeni večer. — Zanimivo predavanje. 22 t m. je predaval uprav. Pibiovec Leo povodom skup AČVne sree. uči U društva o gjobaini meto*.! i. Po predava-mu je in>9J praktičen nastop s šestletnimi otroci, katere je naučil v se "•CavpUpria mstirnnn . knttrt' deianie se godi na veliko noč. Zasedba je običajna Sobota. 2*. marca. 12: Religiozne psaed m skladbe (plc^ — 12.45: Vreme, izročila. — 13: CaSv t,o. red. — 13.05: Odlomki iz Verdijevega 'Rc quuemac (plošče): Dies irae-Domine Je^u Christe-?%anctus-Agnus dei — (zbor in ork. milanske Scale s soiietj (oddaja prekinje na od 14. — 16.30 ure.) — 16.30: Prenos vstajenja iz trnovske cerkve. — 19.10* Iz Handlovih oratorijov (ploSče). — 19.90: Radijski orkester: Slavnostni koncert. — 21: Reproluciran koncert na orgla*i- Franck: Junaku v spomin, Handel: Allegro iz orgei-sktga koncerta. — 21.15: Velikonočne as* m; tSentpeterski cerkven; zbor). — 22: Čas. vreme, poročila, spored- — 22.15: Pihaln* kvari et. UGODNA PRILIKA! MALE OGLASE za velikonočno številko n Slov. Naroda H naročite takoj, najkasneje pa do jutri 9. ure dop. Beseda 0.50 Din — oglasni davek 3.— Din — brez druge pristojbine. 0PR TMURNO SOBO tik opere, oddam gospod ičti; r^to^am spre ;mem več abonen-fov na dobro domaČo hrano Naslov v upravi Slov. Naroda- 803 RAzno Reseda 50 par. davek S Din Najman»ži znesek 8 Din Buffet S. J. JERAJ, Sv Petra c. ^S. Ljubljana Vam nudi za praznike prvovrstna vina in žganje čez ulico: H a loš ko belo . Srbsko Prokupac Cviček ...... Rizling ..... Burgundec beli Hrusevec sladki Jabolčnjk . . . . 2ganje: Tropi novec . . Slivovka . . . Hniševec . . . Brinjevec . . . . Rum fini Pr« večjem popust. ftr 7 Din ltr 7 Din Ur 9 Din ltr 9 Din ltr 12 Din ltr 5 Din ltr 4 Din ... ltr 22 Din .... ltr 24 Din ... ltr 28 Din .... »r 32 Din čajni . Hr 32 Din odjemu primeren 856 NOVOSTI 'epe vzorce za Pumparce, aport ic obleke, nud? ceneno Presker Sv pe?ra eeeta 14 2. L SLUŽBE Rftseda 50 par, davek 3 Din Naimaniši znesek 8 Din UPRAVITELJSTVO VEČJIH HTS v Ljubljani prevzame pod ugodnim- pozoji atarei&i uradnik in r«osestnik. verziran v davčnih m upravnih zadevah. Dopise na oglasn. oddelek >S1ov. Narodac pod >Zanesljiv upravitelj«. 881 STAnOVATUA fWeda 50 par. davek S Din Najmanjši znesek 8 Din DVOSOBNO STANOVANJE veranda, topla in mrzla voda, parket, elektrika. oddam za april ali maj pri stari šišenski cerkvi, Vodnikova St. 12. Cena zmerna. TRISOBNO STANOVANJU s prjtiklinami. t>ik sodišča, oddam. NaHov pr; Akoma Conrpe-ny. d. z o- z.. Ljubi Larva. Ale- Rf>edfa 50 par. davek 8 Din Naimnr.i^š me««ek g Oin TRMMST V BLOKI kc po IG Din. Oskar C e r n e. Sv. Petra c H5. 14. h Velika izbira DAMSKIH SLAMNIKOV za-ine novosti. Izredno nizke cene. — Salon >L« Fem.ne Chk*^ ^elenburgova 6-1. nad- 892 CEPLJENE TRTE enoleftne, na ameriški podlagi Muškat Kraljica vinograda, Mu sca t sopr. Mathias Jovana, Kraljica Jelisaveta tvrdke Vladi slav Hirsl in drug. Subotica, -ma na zalogi SEVER & KOM P.. Ljubljana. — Posamezna trta od navedenih vre* stane 5 Din. KUPIM ^H^da 50 par. iavejt 8 Did Najmanj&i znesek K Din TOVORNI AVTI) _ DIESEL na surovo olje 2-3 tonski, malo rabljen, kupim. — S mon VVeiaz Som bor 867 Vinarna ŠIBENIK Prešernova ulica 5 (na dvoriSču) Vam nudi za velikonočne praznike najboljše dalmatinsko odlikovano vdno: belo marastino in črno laaino po Din 10.—, belo vino po Din 8.—, črno po Din 7.—, opolo po Din 8.— Veselo alelujo želi vsem cenjenim gostom feaandcova 2-1. 384 Bujas Martin Dalmatinska vina prvovrstna — naravna po lastni ceni samo Din 7.— za liter pri odjema nad 10 litrov Din 6.50 za liter Po naročilu dostavljamo na dom. — Toči gostilna »JADRAN«, Florijanska ul. 33, in naaa podružnica Poljanska cesta 17. — Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem žeti Vladimir Miloš Makulaturni papir proda oprava »Slovenskega Naroda44 Ljubljana, KnaSljeva ulica itev. s Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, petek. 2«. marca 1037. Štev. 6^ Na „mrtvi straži" velike Ljubljane Beseda o nadkontroli ali višji kontroli mestnega troša- rinskega postopanja Ljubljana, '.?<>. marca Pred velikimi praznik] podeželje »napa* da* od vseh strani omejeno — oprostite! — zaprto in zastraženo pa tud; zaStraSeno Ljubljano Sirer smo v vedni nevarnosti da nam deželanj karkoli vtihotapijo mimo naših zvestih ter čuječih straž in skozi ne premagljivo obzidje in naša zelena armada — zelene uniforme — ima preklicanega dela leto in dan ponoči in podnevi. Zdaj. ko so meje naše mogočne Ljubljane lako razširjene, je seveda vec dela Človek ne mo re skriti občudovanja da naša afitmaska. trosarinska al kako b! io na: imenovali -vojska utegne vlakniti nos ne le v sleherno vrečo in lep Mnosemcevc, ts** pravi dežela« nov. temveč da vodj točne račune tudi o prenažaniu rulic pristnih meščanov, ki «spa daio sicer med svobodne, privilegirano zemljane. K0NTR0l>A NAD MEŠČANSKIMI 2EPI Gre namreč za posebno kontrolo — strokovne terminologije ne poznamo — nadkon-trolo ali vjšjo kontrolo mestnega trošarin-skega postopanja — naj vas ne moti terminologija laika! — odnosno manipulacije (upamo, da >manipulaeijac ni žaliivka). Na me'T velike, velikanske Ljubljane <*toje čuvajnice mestnih linijskih lro treba oisati popravka. Dogaja se namreč, da morajo ljudje, ki prihajajo v .-mestom, to se pravj mimo mits nic. kakor so jih imenovali prejšnja leta. ne glede, kje te mitnice stoje in ne glede na to, ali so ljudje prišli na mestni teritorij res iz sosedne občine ali ne, odpirati svoje torbe pred ^budnim očesom« trosarin-skih koritrolnikov. Kontrolniki nadzirajo, ali so ljudje res plačali trošarino in torej tvorijo često celo sredi mesta drugo obzidje. Zalo morajo od|rirati torbe tudi uradniki, delavci »n drug- nesrečniki, ki sicer žive v Ljubljani, roda na periferiji. Delavci morajo odpirati ;kangliee<. da kontrolnik vidi, ali je v posodi res cikorija za kosilo in če nj morda rum Posebno nevarne so steklenice, kaiti prava trošarinska afera je že. če bi bilo v steklenici mleko. Včasih ie tudi težko dokazati, da res stanuješ na mest nem teritoriju in da bi ti mleka ne smeji zacariniti*. Toda pri na? vlada pruska in še ljubljanska disciplina, zato opravljajo kontroluik' svoje hvaležno, odgovornosti polno delo z največjim uspehom in zados ščen jem SLIČICE NA MITNICAH Samo po sebi se razume, da mitničarjem ni kaj reči. Pod trdo skorjo utriplje kdove kako mehko srce. Verjamete nam lahko, da so med njimi t ud j usmiljeni možje, vendar pa zaradi tega prav tako spoštujejo predpise in nikdar ne zatjsnejo očesa. Z ižanskega kraljestva je prihajala v Ljubljano s!ara znanka. Zelo težko je hodila. Mitničarjem se je zelo smilila, saj so lahko na prvi pogled sprevideli, da je bolna. Ob neki prilikj so jo ustavili — Mamka. vi ste pa bolni! Balana, pa balana, pa še kaku halana! — No, sedite, pa malo pocijte! Mamka se je oprezno spustila na klop, vendar premalo oprezno Pod širokim krilom so zazvonile steklenice, obešene na pas kakor ročne granate. — To je zelo star trik tihotapljenja žganja in Ižanci še niso potuh-tali, kako bi odpravili zvenk stekleni«, ki je bjl že tolikokrat izdajalski. Oni dan so se meščanke zabavale na mitnici. Zelo zabavno se jim je zdelo, da je ležala na kmečkem vozu živa vreča. Premetavala ?e ie in razen tega je b^a še zvočna, da so |>osluŠalke slišale celo revijo živalskih glasov. Živali so se jim končno začele smilit j jn začele so obračati vrečo-Nenadno pa so 7 črnega princa . Prvotno je bil last maurskega kralja v Granadi, ki ga je ubil kralj Ka-stilski I. 1367 samo ^ato. da bi so polastil dragulja. Toda kastilsld kralj se ni dolgo veselil dragulja, kajti izgubil ga je na bojišču in dragulj je prišel v roke najstarejšemu sinu Edvarda III. Črnemu pnncu, udeleženemu v spor za prestol na drugi strani Pirenejev. Crni princ ga je nosil med zmagami, ki jih je iavojeval na bojiščih v južnj Franciji in Španiji. Potem je pa prišel dragulj v državno blagajno, od koder je opetovano izginil. Krožil je med pustolovci, dokler ni zopet prišel nazaj v kraljevsko premoženje. Angleški kralj ima pa še tretjo krono, indijsko cesarsko krono, ki jo nataknejo vladarju svetovnega imperija na glavo samo izven meja Anglije, kajti angleški kroni po stari tradiciji nikoli ne smeta zapustiti angleške zemlje. In končno je še četrta krona, najmanjša med vsemi, ki jo je dal izdelati Jurij V. leta 1912 za indijskega durbana. Veljala je 60.000 funtov šterlin- gov'; v nji je 6107 demantov, 6 smaragdov, 4 safiri in 4 rubini. Znamenita je tudi kraljičina krona, ki jo je dala izdelati leta 1911 kraljica Mary. To je njena osebna last, toda trije svetovno znani demanti, vdelani v njo, so last države. To so Kohinoor in dva odlomka Culli-nana. O Kohinooru je znano, da je bil najden pred Kiistosovim rojstvom. Vsakemu moškemu, ki bi ga nosil, prinaša ta dragulj nesrečo, nasprotno pa prinaša ženskam srečo. Zdaj bo najbrž vdelan v državno krono kraljice Elizabete, ki se izdeluje nalašč za letošnje kronanje. Kronanje Jurija VI. in kraljice Elizabete bo najdražja svečanoigt te vrste v angleški zgodovini. V primeri z zadnjim kronanjem leta 1911 bo letošnje trikrat dražje. Po dosedanjem proračunu bo potrošila država za kronanje okrog 52-1 0O0 funtov šter lingov. Sen-eda pa računa državna blagajna tudi z dohodki. Od prodaje sedežev na tribunah si obeta okrog 70.000 funtov. Večino izdatkov bodo požrli gradbeni stroški v Westminstrs>ki opatiji. Prejšnja kronanja angleških kraljev so bila mnogo cenejša Kronanje Jurija TV. leta 1821 je veljalo 23S.259 funtov, kronanje kraljice Viktorije, ki jc vladala nad 60 let, je veljalo 69.421 funtov šterlingov, kronanje njenega sina Edvarda VII., deda kralja Jurija leta 1902 je pa veljalo 193 tisoč funtov. Za kronanje durija V. je izdala državna blagajna leta 1911 185000 funtov šterlingov. tovarne. Prežident Rooaevelt je proti takim stavkam in preprečiti ljh hoče s pametno socialno zakonodajo. Iz Celja Originalne stavke Stavk ne poznajo samo delavci, temveč tudi zaljubljenci. V Ameriki si pa znajo pomag.tti s štrajkom tudi ravnatelji podjetij. Tako je ravnatelj nekega podjetja sklenil pomagati si s stavko proti stavku-jočim delavcem in izjavil je. da se ne bo ganil iz svoje pisarne, dokler ostanejo stavkajoči v tovarni. Nek ameriški zaljubljenec se je privezal k centralni kurjavi v salonu svoje izvoljenke, ki ga ni marala, in zagrozil ji je. da bo ostal tako privezan, dokler se ne opeče do kosti, če ga ne usliši. Ko ga je pa začelo pošteno peči, si je premislil. TTspešnejša je bila stavka zaljubljenega fanta V Pennsvlv.miji. Sedel je na klop pod oknom svoje izvoljenke in izjavil, da se ne bo ganil s klopi, dokler mu ne obljubi, da ga bo vzela. Sedel je tri dni in dve noči. potem se ga je pa dekle usmililo, še predno si je premisbl. Najbrž bi bil tudi on v stavki omagal. V7 San Tose v Kaliforniji ie osi al nekdo v kinu 90 ur, dokler mu nis^ vrnili vstopnine za film, ki mu ni Ugajal. V Rocbestm je s^dla ločena hriv-Ceva žena v moževi brivnici na stol in ni pustila sesti nanj nikogar, dokler ji mofc ni plačal alimentov. V Ne\vponsetu v državi Illinois je pa zasedla tolpa postopa-čev vsa mesta v neki slaščičarni, iz katere ni hotela oditi dokler ni dobila brezplačno sladoleda in peciva. Nastopiti je morala policija, da je slaščičarno izpraznila. Zdaj hočejo v Ameriki v delavske stavke posegati sodišča. Ameriški senat je namreč mnenja, da kršijo delavci zakon, če zasedejo tovarno. Zdaj čakajo samo na odločbo vrhovnega sodišča o razmerju med delodajalci in delavci, potem bodo pa storjeni potrebni ukrepi. V Detroitu je sodišče že obsodilo stavkujoče delavce Phrv-slerjevih tvornir. da morajo poravnati škodo, če do določenega časa ne izpraznejo —c Novi mestni proračun potrjen. Pinan čno ministrstvo je potrdilo proračun mestne ctočine celjske za 1. 1937-38 v celoti. —c Javna mestna knjižnica bo odprta danes od 18. do 20., na veliko soboto in nedeljo bo pa zaprta. Redno poslovanje bo spet v torek, —c Nesreča ne počiva. V četrtek je padel 191etnd kovaški pomočnik Stanko Tis-ler v Vitanju pri delu v kovačnici štiri metre globoko ter si je zlomil hrbtenico in težko poškodoval tudi obe nogi. V kuril niči na celjski postaji je zadel 531etnl strojni kurjač Anton Vengust z Brega pri dehi z levo nogo tako nesrečno v rob stro-ja, da si je presekal žilo. v St. Janžu na Vinski gori je padel 261etni brezposelni čevljarski pomočnik Ludvik Rebernik z lestve in si močno poškodoval desno nogo. Poškodovanci se zdrt vi jo v celjski bolnici. —c Kako je na planinah? Prejeli amo sledeče poročilo s planinskih postojank: Kocbekov dom na Korosaci: —5, oblačno, 230 cm snega, nov pnšie, Prisnaufov dom na Okrešlju: —3, 200 cm dne^a. pršič. Mo. zirska koča: —2, oblačno, severni veter 15 cm pršiča na stari podlagi Smučarjerc se obetajo torej za praznike zelo ugodn« prilike za beli sport. Iz Maribora — Velikonočni spored v gledališču. Na velikonočno ned«*Lio itopoldne i»onove 1 ^ h.irjevo melodijozno oi>e.reto »Dežela smeh ljuja«. Veh a jo znižane cene. Oh 20. uri ho premiera drame >Sveta» Ivana«, V pooods lijek oo lo. ini uprizore us^lo koTiH^iijo »1 M • po zaiižanih cenah, zvečer pa rUslH^rjrerjA-ve »Rdeče nagoJjne<. — Proračun potrjeni. Te drv ie finančni minister v ooloti odobril novi mariborski ■MtBi proračun — Pohorie ima zopet belo kano. Preko noči je na Pohorju zopet zapadej e postal Ramfta-k *xte\ ^loči na a!3 nesreče. — Žeparska konjanktura. V«liko srne« o, ki je nastala pr^d Tvazniki na <"Mavnem triru. so iTTabiiH tudi spretni žoparji Potkaji js bilo prijavljenih že več nrunemv ••p^.np^i.h tatvin. RAZLICNI NAZORI Dva prijatelja se srečata na ulici. Kne-ga je nedavno povozil avto, da ima roko še vedno obvezano. — Kako dolgo boš pa nosil roko obvezano? — ga vpraša prijatelj. — Ne vem, nazori so različni. — Kako to? — Moj zdravmk pravi, da bom lahl;' najpozneje čez dva tedna odložil obvezo, advokat mi pa svetuje najmanj še Seat mesecev. smo pripravili posebno razveseljivo darilo z novim, izredno napetim in vsebinsko bogatim romanom „Ulolčeči maščeualec" Jutri začetek! Ne pozabite! Jutri začetek.' Georges Ohnet: T4 LJUBEZEN Roman V gTozi zadnjih trenutkov je iskala okrog sebe oporo in ker je ni mogla najti, jc dvijgnila oči k nebu. Molila je, proseč boga, da bi ji odpustil njeno žrtev in ji dal moč. da bi jo doprinesla. Tisti, ki je umrl. da bi rešil človeštvo, je gotovo sočuvrst voval z njo, ki je hotela s svojo smrtjo rešiti človeka. Zato je bila Mina, ko je vstala, pomirje-* na in sprijaznjena z vsem. Spravila je v red svoje papirje, sežgala Luciino brzojavko in nehate pomislila na to, da se je drama pred njenimi očmi začela in zaključila z Luciino brzojavko. Ves problem njenega življenja je bil izražen v kratkih besedah na dveh modrih blanketih Stopila je k oknu in pogledala na okno svojega moža. Bilo je temno kakor noč, kamor se je hotela za vedno pogrezniti. Tedaj je globoko vzdihnila in legla na posteljo, s katere naj bi nikoli več ne vstala. Jutro je napočilo in nič ni motilo tišine v gra* du. Grofica de Fontenav je prihajala navadno pozno iz svoje spalnice. Ker njena komornica ob do setih še ni slišala nobenih korakov iz njene spalnice, jc vstopila in odgmila okna. Stopila je k postelji in vsa prestrašena odskočila. Posteč vrata za seboj odprta je zbežala in pona>vlja!a brez prestanka : — Milostiva, moj bog. milostiva! Markiz in Armand sta bila skupaj v knjižnici in prihitela sta pogledat, kaj se jc zgodilo, čim sta zagledala vso prestrašeno in drhteča grofiči-no sobarico, sta zaslutila nesrečo. Ne da bi se zadrževala z izpraševanjem, sta odhitela v grofičino spalnico. Groza jima je zastavila korak na pragu. Zagledala sta Mino. ležečo kakor da spi samo senca smrti ji je pokrivala čelo. Njene roke so bile sklenjene, kakor da moli, njena usta so se pa smehljala, kakor v srečnih sanjah. Armand je skočil k postelji in padel na nepremično telo. Začuti! je njegov smrten hlad in groza ga je obšla. Izmenjal je z markizom pogled, poln strahu. Imel je grozen občutek zapuščenosti. videl se je izgubljenega, prepuščenega samemu sebi. Činteč v srcu leden hlad je zašepetal: — Kako nai zdai živim? Zabolela ga je misel na strašno trpljenja ki ga je bil. nakopal tej plemeniti ženi. Zdaj j? vse brid- ko obžaloval. Obtoževal se je umora. Vea iz sebe je naslonil glavo na njene sklenjene roke. Pozabil jc na vse, kar se m tikalo njegovega gorja in bridko je zaplakal. Markizu je postajalo jasno, kaj jc pomenila vroča Minini želja. Pomihijočeje zrl na skrušenega moža. ki je tako obupano pla-kal nad