Katoliftk cerkven list. Danic« izhaja vsak petek na celi poli, in velj.'i po poŠti za celo leto 4 gld. JO kr., za pol leta i gld. 20 kr., z« č« t« rt 1. ?;t 1 gld. If.kr. V tiskarnici •»prbjemnna na leto i gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za Čet. rt letj; «»0 kr., ak< zad. n« ..a t:, da., praznik, indt Danica dan poprej. Tečaj \\lll. _ Duša Jezusu. Brez tebe, Jezus, sera zgubljena. Brez tebe, Jezus! sem zgubljena: Urez Tebe ni mi moč živeti , A k tvoja milost mi ne sveti, V t a milici srnertnega sem plena. Brez tebe, moj Pastir presveti! Zgubim le v greha se goiave , Sem rop vsake koj skušnjave, Ki i^e v pekel me požreti. Urez tebe , Jezus, vir resnice! Serce ne more se ustavljati S« i vragom, več jih ne zmagvati, Ki polni so zvijač, krivice. Brez tebe, Darovavc življenja! Življenje moje je pretu/.no, < »bupljivo, v verigah «užno; Na robu brezna pogubljenja. - - Brez tebe, o Ljubezen večna! Brez tebe, Jezus serčno-mili! Sem revna duša v strašni sili, Zmed vsih stvari, naj bolj nesrečna. Ne pusti, prosim te, nikoli Od tebe se ločiti meni, Z vezjo ljubezni me okleni, Za zvesto služnjo me izvoli. Pohlevno prosim, z mano bodi! Sej bodem vdana ti ovčica; Premilo v me oberni lica Zmed evoje čede me ne spodi! Dodeli mi, da tebi služim , Da svet ne vjame me v mreže; lu ko se truplo v grob vleže, Naj s tabo, Jezus, tam se združim. — Rado s lav. RomanJe r Jtarifno- Ceije. • Dalje.) Kakor Človek sploh že ljubi premenjanje v naravi, tako sva tudi jest in moj tovarš pozdravila zopet zeleno obraščeno okolico, v ktero naju je bila pripeljala pot, ter sva stopila iz divje pečinske soteske. Kmali sva prišla do nekoliko hiš; kliče se kraj: „St. Klemens in der Frein." V gostilnici je bilo ravno k peki zakurjeno; pogreti in tudi posušiti sva se zamogla. Dobila sva tu prav postrežne ljudi, kterim se poznd, da veliko občijo z gospodo. Pomudila sva se bila blizo ure. Od tod se razsteza gorata dolina proti zapadu in sega neki tje do Marija-celjskih fužin. Gozdi in tudi stanovališča letod so boj«-* vsi fužinska lastnina; dervarji imajo za čas dela le po hišah in kočah prosto stanovanje. Tudi dobri ko- I,ist 14. lov o/ se vije skoz omenjeno dolino, pa midva s tovar šem ,va šla le kake pol ure po njem, potem pak okre nila pri nekem križu na desno vkreber skozi gosti smre kov gojzd čez zmerno višino, imenovano „iiber den Sattel." Minulo je biio pretekli mali Šmaren 12 let, ko sera popotval po ravno tej stezi in v tem gozdu, in sicer tudi v tovaršiji z dobrim nrijatlom B—. Ali takrat nama je bilo drugač napilo. Zasačila naju je bila na višini gosta tmina; zgrešila sva bila stezo, in že sva se bala, da bova mogla sredi hoste pod prostim nebom prenočiti. Že so bili potekli pobratimu B —. žigalčiki, s kterimi sva si od časa do časa posvetila, iskaje prave poti; k sreči sva bila pa zaslišala v oaljavi nekaj ljudi, ktere sva zaklicala in so nama bili pokazali pot do bližnje gostilnice. Danes nisva imela z mojim tovaršem S. tacega strahu prestati, temuč korakala sva, čeravno po zelo blatnati stezi, vender dosti urno naprej. Vesela sva bila, vsaj je bil dež odjenjal. Precej dolgo sva hodila, preden sva dospela na verh višine, in potem šla sva ob podnožju visocega gorovja (ki vzdiguje se k desni) po planinskih senožetih in gojzdnih čertih*) naprej. — Slnogo lepih v drevorednih verstah nasajenih mladih smrečic na ti višini kazalo je veliko skerb tukajšuih gojzdnih posestnikov, da ni jim le za to, da bi oni vži-vali lesovje, temuč da bi zapustili up hitrejšega lesnega zaroda tudi naslednikom. Skoda, da se marsikje vse drugač godi! — Tolkla in tolkla sva skoraj brez koma in kraja, preden sva stopila zopet na povoženo cesto. Štela sva se že srečua, da bila sva zopet na redni cesti: zakaj steza ostane steza in je že marsikoga pripeljala na krivo pot. Cc3ta pelje po dovolj rodovitni dolini nadalje; pa vkljub mnogim človeškim stanovališčem, ki so ob cesti in po bližnjih homcih in brežuljkih nasejane, je bil le redko kaki'človek viditi. In če sva Še kterega srečala ter ga — prav po šegi trudnih romarjev — vprašala: Kako daleč je še do Marije-Celja V nama je vsaki skor enako, ali pa še večjo daljo napovedal, kakor njegov sprednik. Kakor pa, hvala Bogu! na svetu nobena reč vedno ne terpi, se je tudi najno popotvanje poslednjič nagnilo k kraju. Prišla sva konec dolgočasne doline do stc.mega klanca, po kterem se cesta na vi« p<>-spne. Verh njega se ovije pot okoli gojzdnega griča, vzvišena gorska dolina, opasana od visokih gor:i, vnovič odpre, peljaje tje okoli gričnatega ovinka, — še ene korake: in tristolpna, z visoko kupijo kronana cerkev in terg Marija-ccljski razširil se je meni in tovaršu pred očmi. Do konca utrudena, vender pa veselega čutja korakala sva proti zaželenemu kraju, in bilo je ravno *t Beseda ,,cert" pomeni pri nas p., fjoren-kem na n»v«» izsekan* iu ne zaraščeni oddelek gojzda. Jain /ičev slovar nima t. hesede v tem pomenu; bo io li imel W..!f-«tvt ne vem. IV. V Ljubljani 8. mal. travna 1870. okoli (lvch popoldne, ko skončava 11 urno dnino svojega današnjega popotvanja. Po Šegi romarjev peljali so naju koraki najini naravnost proti cerkvi, da bi po slovenski navadi počastila Kraljico vsih gospostev rajskih, vsih rodov zemeljskih. — Kdor „Danico" bere, gotovo rad slili tudi kaj od lepih cerkvi. Takim ponudim sicer pomanjkljivi, pa vender po zmožnosti natančni popis stetišča, v kterem je že na milijone in milijone pobožnih romarjev od svitlega cesarja do naj ubožnišega siromaka vneto in zaupljivo molilo. Kakor bomo nekoliko še iz naslednjega popisa razvidih, sme se ravno Marijno-Celje imenovati romarski kraj krcnanih glav;" zakaj malo kaka Božja pot v celi Evropi je tolikokrat od vladarjev ali njihovih visokih sorodnikov obiskana in tudi z dragocenimi spominki obdarovana, kakor ravno le-ta. Velikanska cerkev M arij a-celjska stoji ob izhodni strani obširnega terga, ki ima enako ime. Opasana je s starim pokopališčnim zidom in pripelje romarja ob sprednji cerkveni strani 38 širokih stopnic (ki merijo vse skupaj 3 sežnje in pol visokosti) na precej obširni prostor, vsredi kterega se mu kaže prekrasno lice slavne Marijanske božje potne cerkve. Trije vstrični stolpi kin-čajo ga, izmed kterih srednji, v gotični obliki krit, nad 14 sežnjev kupi visoko v višnjeve zrake in stranska dva mogočno nadkriljuje. Strani velikih cerkvenih vnit stražita dva iz svinca vlita kipa moške visokosti, ob desni kip Henrika, mejnega grofa Moravskega, in ob levi kralja Ludovika Ogerskega. Obadva kipa nosita v rokah podobe, ki segajo v zgodovino le-te cerkve. Prestopivši cerkveni prag razprostro se nam pred očmi obširni prostori veličastnega, 46 sežnjev dolgega in 16 sežnjev širocega svetišča Marije Kraljice nebeške, svetišča, kakor se enakih le malo vidi. Akoravno je vtis o pogledu tega sprelepega hrama Božjega neizrekljiv, vender pervi pogled naš velja, in pervi koraki peljejo nas do nc ravno visoke kapele, ki stoji prosto ravno ob sredi cerkve, in v kteri se nahaja milostni altar nebeške pomočnice Marije. Kdor bi tu pred njim ne molil, kdor l»i tu ne prosil, kdor bi tu začudenja ne stermel, ta ni živ, ampak lesen, ali pa vsaj nejevernik v pravem pomenu besede. Cela sprednja stran te kapele od tal do oboka je zagrajena s prekrasno sreberno ograjo — 400 mark (liber) tehta ta ograja, — ktero je bila darovala slavna cesarica Marija Terezija Marija-celjski cerkvi v spominski dar o šesti stoletnici 1757. Leta ograja pa je tudi — bi rekel — vredno in dragoceno zagrinjalo še veliko dragocenejšega Marijnega altarja, ki stoji v sveto-terani, višnjevo pobarvani, z zlatimi zvezdami nakičeni kapeli. Sreberni altar milostne Matere Marije obdaja 12 na konceh bogato pozlačenih stebričev, na ktere se opira vzvišena altarna kuplja. Oblaki iz srebra, in dragoceni angelski kipi kinčijo omenjenih 12 stebričev; in zopet na srebernih oblakih slonivši vzdiguje se krasni baldahin, pod kterim ima svoje tolažbe in milosti polno stanovanje v dragocene oprave*) zagernjena Marijna podoba, ktere glava je z zlato krono, čelo deteta Jezusa pa z dragocenimi kamni in biseri bogato olepšana. Mariin kip sam je ravno taisti, ki sc časti tuže7121čt. Izrezljan iz lipovinc je visok 18 palcev, sedeč na stoliču. Marija ima Dete Jezusa v naročju, opiraje ga z desno roko, z levo pa ponujoča mu hrušico. Dete Jezus pa moli •) Po starodavni šegi, Marijne podobe oblačiti, je ta navada le-tod še vedno ohranjena. Cesarja Jožefa časi so bili sicer to tudi v Marija-Celji odpravili, toda le za čas od leta 17.^4 do 171)7. Slavni cesar Franc I. pa je z lastnoročnim pismom uka/.al, naj se kip v Marijnem-Celji zopet obleče. Jaderno so s»- oglasile v ta namen radodarne serca; med njimi beremo imena čveterib priu-rezinj cesarske hiše. od kterih je bila ena kasneje kraljica ua-politanska. Pi*> Materi nasprotno jabelče. Vkljub visoke starosti so menda f>ervotne barve in zlatnina na kipu še prav dobro raz-očljive; se ve, da zakrito je to razun obrazov po večjem od dragocenih oblačilic. K popisu altarnih dragocenost naj dodam še to, da tudi antependium njegov je srebern, in tehta 200 liber; tudi 6 od cerkve kupljenih srebernih svečnikov je velike vrednosti. Pa tudi bližnja okolica te kapele nosi glasno-govoreče znamnja, kako naj višji stanovi človeške družbe častijo Marijo in zlasti njen dom Celjski. Ko posebni kinč služita ji dva src-berna angelja (težka 47 liber) z lilijami, ki stojita ob straneh kapele. Dar sta rajnega kneza Fil. Lobkovic a. Velika svetilnica, ki visi pred milostnim oltarjem in nosi obliko osmerih pozlačenih sere, je težka 31 '/8 liber, ter je zopet dar svitle rajne cesarice Marije Terezije. Zraven tega obdaja kapelico še mnogo druge zale in bogate oprave, in človek bi vse to le v spominu zamogel ohraniti, ako bi namest molitve šel s papirjem in svinčnikom od reči do reči in bi vse sproti popisal. V samem spominu toliko obilnost sprelepih in dragocenih oprav ob deržati je nemogoče. — Tri mesce na Julrovem• XLVIII. (Popotvanje ob gornji strani galilejskega jezera. Magdala. Golobja dolina in Ma'anovičev grad. Korozajn. Betsajda. Telbum ali Ka-peruaum. ^Anatbema'* čez nekdanje ..liberalce." Podertine kaper-naumske. Prihod v Safed.) Osmega majnika sem že o \,,o zadnjikrat maševal v cerkvi sv. Petra v Tiberii. Sedaj nam je bila nastopiti čisto nova, pa silo znamenita pot k Jordanovim virom v Banias in od ondod dalje proti Damasku mem snežnika velikega Hermona. Pervi dan smo imeli priti do Safeda, ki je visoko v hribih proti severo-zahodu od tiberjaškega jezera. Kolika revšina je v sedanjem judovskem gnjezdu Tiberii, se vidi tudi od tod, da naš turški spremljavec ni nikjer dobil ovsa ali druge poštene kerme za konje. Serčno zahvalivši in poslovivši se s priljudnim o. Bernardom smo tedaj potem na lačnih konjih odjezdili ob genezareškem jezeru proti Katarnavmu. Ob 8 smo šli mem Magdale (Medždel), sedaj majhne vasi z ne-kterimi prav revnimi bajtami, ki jo imajo za domačijo Marije Magdalene, pa za gotovo se ne ve. •— Od tod smo kmali zavili v grapo pod goro Hatinom, ki se imenuje Vadi-el-Ilamam (Golobja dolina). Ogledat smo šli visoko na višavi nekako pečevje, ki bi se prav po pravici imenovalo „skalnat grad." Pustili smo lačne konje, da so mulili redke bilke in suhe mavre ter smo jo ure-zali nakviško proti temu čudnemu poslopju. Ko bi bil poprej vedil, s kolikim terpljenjem se bode po skalovji, med ternjem in germi prilezlo v toliki vročini do tega skalovnjaka, ne bil bi me kdo lahko spravil tje gori. Skalnata pečina je vsa prevotljena s potimi, mostovži, hrami in mnogoterimi stanovanji znotraj v skali, — pa žive duše ni nikjer. Luknje in hodiša s predali so nakviško, vprek, navdol in na vse strani. Odzunaj ima lice tega strašilnega gradu par pisanih stolpov in vsa natorna stena je obdelana, obsekana, sem ter tje še oblečena z lepimi rezanimi kamni razne barve. Vse pa je v razdjanji in razpadu. Kai pomeni to silovito dele. človeških rčk na taki višavi? Pravijo, da to so dupline nekdanje „Arbeleki jo je bil vterdil Jožef Flavij : poprej pod Herodom Velikim pa so bile skrivališa ali jame razbojnikov, ki so se ondi na vse pretergano branili zoper kraljeve vojake. Arabi imenuje to stanovališe „Ma'anovičev grad" (Kala at-Ibn-Ma'an). Na vprašanje, kdo je bil ta „Ma'anov sin,4' mi je rekel naš luukeri: ,,sultan kadim", nekdunj poglavar, ki blezo mislijo, da je ta grad naredil. Zapustili smo te prečudne starine in potok Nahar-el Medždel (Magdalenšek) prestopivši smo kmali prišli v Korozajn (Ard-el-Han). Bilo je že poldan , ter smo v veliki travi malo kosilee opravili. Ker je bil ravno torek križevega tedna, ko mora vsak duhoven opraviti litanije, sem jih obmolil kleče pod domovim germom v poldan-ski vročini. Bog daj na prošnjo svetnikov tem krajem poljske blagre s keršanstvom vred. Zemlja je dosti rodovitna, tudi je precej obdelana ob jezeru in više j v hrib. Ljudje niso viditi tako čudni kakor sem jih vidil unkraj Jordana: vender pa je vse bolj revno in žalostno. Pač bi nam bilo dobro delo, ko bi bil kak Abraham iz šotora prišel naproti ; ali kjer ni prave vere v Boga, tam tudi ni prave olike in gostoljubja iz čiste ljubezni. Pri nekdanji Betsajdi (Birket-et-Dajer) je ob velikem potoku mlin, pa žejni konji prelepe vode niso hotli piti; čuda, če jih ni v noge pekla, ko so jo bredli! Prijazen mož je nam povedal, da je slan studenec in ni za pitje; kajti je vroča žeplena voda, ki teče že od severa v galilejsko morje. Malo čez eno popoldne je bilo, ko pridemo v posebno znameniti „Telhum" ali nekdanji Kapernaum, ki pa tudi ni druzega kakor same groblje tik galilejskega jezera. Kako lepi in rodovitni so mogli biti nekdaj ti kraji, kaže še zdaj nad človeka velika šara in trava, ki raste ob jezeru po ravnini. Bila je ravno ob Kaper-naurnu vsa Buha, in vender so jo lačni konji grudili. Pač očitno se vidi tukaj „anathema," ki ga je bil nekdaj Zveličar izrekel nad temi mesti zavoljo njih pregreh! „Gorjč tebi Korozajn! gorje tebi Bet-zajda! Zakaj ko bi se bili v Tiru in Sidonu godili čudeži, kteri so se godili pri vas, bi se bila zdavnaj v ojstrem oblačilu in v pepelu sede pokorila. Pa bo tudi Tiru in Sidonu ložej pri sodbi, kakor vam. In ti Kapernaum, ki se do neba povišuješ, boš do pekla pogreznjen!" Po tih krajih je Zveličar veliko hodil in učil; ali takratni „liberalci" so delali le preveč po svoji glavi, kakor se vidi iz pristavljenega žuganja Gospodovega, ktero se je pač na tanko spolnilo. Vidil sem Tir in Sidon, ali verjemite, da tudi zdaj nobeno unih mest ni tako žalostno čisto v nič djano, kakor so te objezerske mesta. Kaj pa to pomeni, povejte mi »liberalci", da se je Zveličar po teh besedah obernil k apo-steljnom, rekoč: „Kdor vas posluša, mene posluša; in kdor vas zaničuje, mene zaničuje?" Kaj pravite pro-stomišljivci, v kakošni zvezi so te besede s poprejšnjim ,,anathemom? Ali ne kaže vse tako, da so uni prebi-vavci apoBteljne, ki jih je Jezus razpošiljal učit, enako zaničevali, kakor jih vi „liberalci" dandanašnji zaničujete, in od tod tisti „gorje!" — Delali so prebivavci unih kraiev z Zveličarjem in aposteljni gotovo tako, kakor delajo mnogi današnji z namestnikom Gospodovim in s škoti. Breg ob gornjih krajih galilejskega jezera je bolj obdelan, kakor pa proti jugu, po kterih ni druzega kakor bodičevje ter nekak zelo hud osat, ki je konjem do pasa segel in jih neusmiljeno rezal. To je gerdo, gerdo! Povsod ob jezeru so viditi beduinske čede čer-nih goved in koz. V Kapernaumu smo se mudili delj »jasa, zakaj tako imenitnih krajev je malo, če tudi je razun grobelj bazalta, kacega stebra, sarkofaga, le malokaj viditi, toliko manj , ker silo visoka trava in šara vse prek pokriva. Spomina vredni so dvojnati stebri vstrič na enem čoku, ki so naravno Bklenjeni ob znožji in ob glavji, kakor se tudi v Tiru vidi. Vse je iz nekega lepega apnenika, ki se bliža marmorju. Zlog raznih ostankov je podoben zlogu druzih shodnic. Posebno znamenito bi bilo, ko bi mogli najti prostor sinagoge, ker v nji je tudi Kristus učil. Stoji le eno samo prazno ozidje, ki je postavljeno iz polomljenih stebrov, posebno velicih obdelanih kamnov itd. Kakor podertine kažejo, je moglo mesto veliko biti. Več kot nad zemljo se vidi v zemlji; ne vem, Če Francozi kopljejo ali kdo, odpravljena je na nekem kraju poveršina in kažejo se v nekoliki globo-čini prelepe kamnitne dela, stebreni ornamenti palmovih vej in več stavbarskih znamenitost. Mudivši se ondi kako poldrugo uro, smo jo v hrib zavili proti Satedu. V nekoliki višavi smo zopet naleteli na kobilice, ki jih je bilo kakor toče; vse zeleno je bilo požerto in bilo je černo po zemlji med bazaltinimi kamni, kakor bi bilo požgano. Za pervo trumo smo kmali naleteli na drugo, in še nikoli jih nisem vidil toliko na gostem, kakor ondi, pa le za dobro njivo na širokem, potem pa kakor bi odstrigel - nobene več ni bilo. Zaupljivo hrustijajo, tekajo in šume s perutimi, za svojo kožo pa tako previdno skerbe, da se gibčno ognejo in konj ne stopi nu nje, če tudi jih je tikoma na gostem. — Zapustivši raz-derti grad in kalni veliki vodnjak „Bir Jusuf-el-IIessen-a" smo z velikim trudom dospeli že proti devetem v Safed. Veliko bolj trudni kot mi popotniki so pa bili konji, kteri so bili iz pomanjkanja dobre kerme tako ugnani, da jih kar z mesta ni bilo več skorej naprej spraviti, dasiravno smo velik del v hrib za njimi peš hodili, ali pa jih celo za berzdo vodili. Kako smo pri turčinu prenočevali in marsikaj druzega — prihodnjič. 10giert po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. V četertek proti večeru, 31. suš ca, je prišel telegram od g. poslanca Pintarja, da so Slovenci, Poljei itd., vsih skupaj 48, ravnokar po pojasnilu deržavni zbor zapustili. To naznanilo je obudilo splošno, veliko veselje in zadovoljnost pri narodnjakih, ker že dolgo se je slišalo zmiraj bolj nedoučakano popraševanje : kaj da na Dunaju delajo, zakaj zbora ne zapuate itd.V Izmed Kranjcev sta ostala samo Klun in Margheri, in poslednji je za svojo osebo naznanil, da njegovo nadaljno bivanje v zboru naj se nikar tako ne jemlje, kakor da bi on priterjeval s tim tisti posilni postavi, po kteri bi se v nekterih primerljejih poslanci v deržavni zbor smeli voliti kar neposredoma izmed narodov in ne še le izmed deželskih poslancev. Poljski poslanci so svoj izstop opravičili s tem, da spominica ministerske večine in večina v zboru se kar sklenjeno upira razširjanju pravic, ktere posamezne dežele tirjajo, in še tisto, v kar v posameznih primerljejih privoli, dopusti le kakor kak milo dar; to pa da pelje k zmiraj večim razporom med narodnostmi in deržavo, in nasledek je poslednjič samosilstvo ali pa čisto omaganje deržave. Slovenci in Bukovinci pa so se opirali na to, da vlada Pctrinovega predloga (za izveršitev ravnopravnosti do vsih narodov) še v prevdarek ni vzela, da hoče pa predrugačcvajc volitve brez sodelanja deželskih zborov postavno pot zapustiti itd. — Pri tacih pojasnilih bi brez mere pre-vagljivo število avstrijanskih katoličanov rado pred vsem to slišalo, da gg. poslanci zlasti tudi zato ne morejo več ostati v deržavnem zboru, ker se vedno in vedno žuga in straši z novimi verskimi postavami in naredbami, ki segajo v mezgo sv. vere, ter v narodih bude nepokoj in zmiraj veči nezaupnost, kar ni ne der-žavi in ne narodom v korist. To pa, kakor kaže, bodo jele nadomestovati versko politiške družbe, ktere se čedalje bolj množijo — tudi po Slovanskem. „Pravnik slovenski," kterega prične dr. Razlag, naš deželni poslanec, na svitlo dajati z začetkom mesca rožnika, obeta slovenski reči velik napredek, zlasti ker ga bode vredoval od vsih strani spoštovan gospod. Naj tedaj zavernemo častite bravce na vabilo v današnjem listu. „U80 vo in Marij no, po 13 in 1(5 palcev visoko; — razujzdanost moške mladine, posebno na pol gosposke, Kristus na križu, po 9,12,17 palcev; — Salvator in marsikaj druzega in še mnogo hujšega bo, ako se mundi (Zveličar sveta) in Marija v molitvi, po aposteljnom Taglattovim ne postavijo nasproti aposteljni 25 palcev; — Immaculata (Mati Božja čistega spo- Kristusovi, misijonarji. Prederznem se torej v imenu četja) po 14, l»i, 20 palcev; — Sedeča M ado na več drugih vprašati p. č. gosp. župnike Ternovskega (Mati Božja) 16 palcev. — Cena pri neki primeri jc dekanata: Ali je kej upanja, da bo bož j a milost med 2 in H gl. za podobo. Kdor bi želel, se zamorejo po- tudi Pivčanom, Ternovcem in Premcem vpo- dobe tudi pozlatiti. G. Zajic sčasoma namerja narediti tudi dobi svetega misijona prisijala? Bogpri- podobe ss. Cirila in Metoda, pa ss. Mohorja in Fortu- pelji tudi k ram gospode misijonarje! nata. (Stanovanje v vervarskih ulicah pod zvonarjem Notranjec. — št. 29.) ® Dolenskega. Sv. misijon. (Dalje.) Tako upamo, Vabilo Ha naročbo 8mo 86 0 8V* n"siionu porazumeli, kar bolj vnanje tiče; . , , i " • • i poglejmo še notranjo stran sv. misijona, t. j., kaj se pri Današnji razvoj naroda slovenskega ,c oči vi dno na- £vb mJiaijonu di ^ kako se nevidno opravlja. Znabiti nesel potrebo do pravoznanskega časnika. Name- tudi ^ 'komu&in 'kda: aluži; če dru2ega ne, naj saj tudi nil sem se torej na svetlo dajati list pod naslovom: kaj je in kJako se godi pri sv. milijonu, kteri »Pravnik slovenski" , a*o se og asi dovoljno število il0Žn08'ti n['mJajo 8e mUijon| vdeležiti. Ložej bodo po- naročnikov. la list bode prinaša znanstvene članke, ^ ^^ 'Qvore in ^abavljania mi&ijon. razsodbe vseh stopinj, odločbe raznih oblastnij, pomenke ^ n . ge ycrn[koJm že karkih pet ali 8est o novih postavah in sploh reci segajoče v pravosodje nedelj , J^-J N • ge ljudem takrat priporočuje, in upravo, tedaj v pravno življenje slovenskega derzav- da J? dd kolikor leJtni čag in 0koljščine dopuščajo, ljana, da se bolje in bolje budi pravna zavest, olajša , ' vijo da 80 bodo ložej 8V. mi8ij0na vdeleževali. razsojanje in upravljanje m da nas domači jezik sča- ^^ J[judsJtv0 naj se tigte ne^[elje rej skerba0 pri. soma zadobi v javnem življenji tisto veljavo , ktera mu . ' ker Qa dobri . . . ye[jko le£eč zat0 gre po njegovi sedanji oliki v prid naroda in pravice. *d{ mi8ijonai5i priporočajo. V ta namen Vsi izobraženi narodi rabijo svoje jezike v lavnih ljudem umevno razloži: kaj'je sv. misijon in kaj sodiščih in uradih sploh in ni se preteklo 40 let, kar J \ mj8ijonu y8e to vernikom povedati je pa posebno zato stanja, narodne sreče in pogoj lepše prihodnosti. potrebno, ker vsak človek ne more pri vsakem govoru Jezik slovenski se bode vpeljal v javno ^i8ijonarjev biti in kteregateh, posebnopervega: poduk življenje, kadar to zahteva narod sam. od ^ mJi8ijona aii poduk 0d sv. pokore zamudi, kar Posebno mladim sodnikom, politiskim od- mu . >Q v'velikr0 duhovno škodo. Zato je tudi sve- v e t k n i k o m, biljeznikom, županom m porot- ^ ' ^ ge od & j idi h ori ker po. n i k o m se hoče sčasoma podati ročna knjiga s pomočjo službo Bo\jo pov8od rajši opuščajo in že tako ktere bodo lehko ,n veseli opravljali svoje težke opra- ^ ^ ^^ nQ biti Nftj se pa raj&i popoldne vila; narod slovenski pa bode z z a u p a n j e m vračeval dufiuj^ kaj vsaka zapoied Božja zapoveduje in kaj pre- trud pervega začetka. poveduje; in naj se bolj pri tem pomudi, kar je po- „Pravnik slovenski" bode izhajal od 1. rožn. letos gjavitna napačnost faranov (kakor namreč vsaki človek, počenši 1. in 15. dan vsakega mesca na celi tiskani poli ima tudi vsaka fara posebno dobro in posebno slabo stran, v veliki osmerki in velja do konca leta 2 gld. na ter napačnost), da se ljudstvo bolj skerbno in vredno vse strani. Naročnina se naj pošilja podpisanemu v k 8V< pokori pripravlja. Gotovo bo ves drugačen du- Ljubljano ter jasno zapiše ime in poslednja pošta. hovni dobiček sv. misijon obrodil, če je tako vse pri- V Ljubljani konec mesca sušca 1870. pravljeno, kakor pa če se še le zadnjo nedeljo oznani: Dr. Razlag. tvorek, četertek, danes teden bo začetek misijona. Iz Notranjskega. (Prijazno vprašanje in prošnja Kedar sc je tako zadnji čas pred začetkom sv. mi- do gosp. župnikov ternovske dekanije.,) Kmalo ne bo sijona približal, je prav, da se cerkev lepo ozaljša in v našej škofiji dekanije, da ne bi bila obhajala v nji tudi bližnji prostor okoli cerkve. Naj se postavi na pota, kaka tara sv. misijona, le iz ternovske dekanije nič kaj po kterih ljudstvo posebno do cerkve dohaja, kaki sla- takega ne ~ '*v *— n 1----" ------ - - ----*— —: ~ —— «« —- »..Ji i»»i»! n.imn.nn »»t »amaati • ae slišimo. Duhovni opravljajo vestno svojo volok, na obok se zna tudi kaki primeren rek zapisati; dolžnost in ljudstvo spoštuje in ljubi svoje duhovne pa- če druzega ne, zadostuje: „Reši svojo dušo!" — in štirje in je sploh pobožno. Vendar se je pa iz bližnje smrečico na vsaki strani. To so malenkosti, bo kdo Keke in Tersta in po brezštevilnih ptujcih , kteri se so rekel. Res so, ali spominjam se, da so pri duhovnih va- iz vsih krajev sveta na žcleznico semkej zbrali, cerkvi jah za duhovščino tudi tako delali; koliko bolj je treba sovražno seme tudi v naše kraje z?trosilo; da to seme opomina za neučeno ljudstvo. Pomniti namreč je , da obilen »»sat rodi, temu pripomorejo mnogo neki gospodje, dušo in telo sta v vedni nasprotni zvezi: duša dela in daje vtise telesu, telo dela in daje vtise duši, in pa dostikrat z vnanjem telesnim vtisom, ki le sam na sebi res nima vrednosti, pride pa potrebni duhovni vtis. Pri tej priliki naj tudi opomnim, da nekteri gg. misijonarjem skoraj zamerijo, da v svojih govorih preveč serčne občutke obdelujejo ter očitajo, da tedaj nepotrebne zdihe in solze obudujejo. Jaz mislim, da ČČ. gg. misijonarji tega za-se gotovo ne iščejo , ker dobro vedo, da niso vse spokorne solzne, ampak vmes tudi kterikrat prazne - kak or po domače pravimo — mačkine solze, ali sočutne (simpatične) solze zavolj priložnosti in izgleda ter so lahko solze brez duhovne vrednosti in cene; toda pomisliti je, da po telesnem pride duhovno, in kar je v začetku brez cene, lahko ceno dobi. Marsikteri je poslednjič po takem govoru pri spovedi resnično svoj greh obžaloval, ko se lahkomišljenerau grešniku pred od tega še sanjalo ni. (Dalje nasl.) Iz Gorice, 3. mal. trav. V nedeljo 27. sušca je pričel prednik tukajšnih jezuitov vis. čast. g. o. Janez Dionizij naše bogoslovske duhovne vaje, ki smo jih imeli do četertka zjutraj in so se končale, kakor je navadno, z zahvaljeno pesmijo. Govornik je bil tako všeč, gotovo vsim, da se je glasila v četertek po prenehanera molčanji od ust do ust pohvala in velika zadovoljnost. Mora se reči, da je častitljivi mož prav vstvarjen duhovne vaje voditi, tako prepričavno in tako temelito je vsako tvarino izpeljal, da je serce moralo resnico sprejeti, pa tudi ohraniti, kajti taki vtisi niso navadni. Čas premišljevanj je vselej prehitro potekel, in vendar je vsako premišljevanje terpelo celo uro. Bilo je posebno koristno pri teh govorih to, da je govornik vselej na koncu povzčl še enkrak vse točke in tako spominu veliko pomagal. Gotovo je, da so te duhovne vaje veliko sadu obrodile. Dnevni red med duhovnimi vajami bil je sledeči: Ob šestih zjutraj molitev, pervo premišljevanje in sv. maša; ob devetih „nocturnus B. M. V. curn laudibus" in pobožno branje, ob četert na enajst drugo premišljevanje, ob tri četerti na dvanajst spraševanje vesti. Precej po kosilu molitov pred Najsvetejšim pet minut; ob dveh „Vesperae et Completorium B. M. V.;" ob treh tretje premišljevanje; poli petih rožni venec in pobožno branje; ob tri četerti na šest četerto premišljevanje, in precej po večerji molitev pred Najsvetejšim ; o poli devetih večerna molitev. Predmet štir-najsterim premišljevanjem bil je sledeči: 1. Vvodni govor. 2. Od kod sem — zakaj sem? 3. Vse drugo na svetu vstvarjeno je zavolj nas. 4. Spoznaj se, spoznaj posebno v sebi gospodujoče grešno nagnjenje. 5. Človek naj rabi stvarjene reči, kolikor so mu v pom>č, da svoj namen doseže, ne sme se pa navezovati na svetne reči. 6. Kaj je greh? 7. Čistost. 8. Pokora znotranja in zunanja. 9. Greh sploh, in posebej tisti, ki smo jih storili v raznih dobah svojega življenja. 10. Pekel, — terpljenje dušno in telesno bo strašno, večno. 11. Dve posebni lastnosti v Jezusu: molitev, pokorščina. 12. Duhoven mora biti v vednostih bogoslovskih dobro izurjen. 13. Odpustljivi grehi. 14. Sv. obhajilo. Četertoletnik č. g. Simon Hrast je tiho nedeljo imel novo mašo. V postnem tihem času ni moglo biti navadnih slovesnost, kakor so sicer pogosto pri pervi sv. daritvi. Izstop poslancev iz dunajske zbornice je veselje napravil med Slovenci. Dopis ii Dunaja. L. P. — Poljakom je vender poterpežljivost počila ter so šli, in Slovenci in Lahi in drugi za njimi. Se nekoliko pa jih v kratkem na tihem pojae, med njimi tudi Ljubiša, kteri je samo zato še ostal, da bo pri dalmatinski komedii še bombe spuščal. Ostalo je v zboru še 128 poslancev, pa skoraj samih Nemcev. Mislim da ne bojo dolgo zborovali. Hac-ner je letel k presvetlemu cesarju v Pešt pravit, kaj se je zgodilo. Nemški poslanci so zeio poterti, le Skene še terdi, da zdaj so Nemci še le na konju; veliko pa jih terdi, da zdaj so Poljaki in drugi starokopitnežem — reakcijonarjem — pot pripravili, da zdaj že gre bav bav — absolutizem. Do zdaj je vladal strašan in neusmiljen absolutizem nemške stranke, kteri katoliški cerkvi in Slovanom ni bil nikdar naj manje prijazen in mil. Za nas hujše ne more biti, naj pride, kar more. Že undan sem pisal, da dr. Rechbauer nima navade dolgo se enega načela deržati, temuč da skače od ene reči do druge kakor veverica z drevesa na drevo. Tako se je obnašal tudi pri poljski resoluciji. Najprej se je odbor posvetoval na podlagi poljske resolucije kaka dva mesca, pa Rechbauerju je postalo dolg čas ter prinese celo postavo iz 23 členov, ktera bi namestovala poljsko resolucijo. Zdaj začne odbor to celo postavo pretuhto-vati. Privoli Poljakom nekoliko toček, druge odbije. Ko pridejo do 12. l^echbauerjevcga Člena, vzame spet Rechbauer vse ostale člene nazaj in spet se vernejo k stari poljski resoluciji in jo dokončajo in privolijo Poljakom več majhnih in nektere tudi zelo važne reči, n. pr. po-stavodajstvo o šolstvu izjemši na deržavne stroške zder-žavane vseučelišča; nadalje postavodajstvo o policijskem kaznovavstvu. Vsak je mislil, da te Poljakom po odboru že dovoljene reči dridejo v podobi postave pred zbor in tudi drugi narodi so morali misliti, da bo v tem obziru sča som tudi njih avtonomija razširjena, ker so skoraj vsi nemški odborniki terdili, da se Poljakom ne more nič dati, kar bi se tudi drugim kraljestvom in deželam ne moglo dovoliti, ako bi zahtevale. Le Skene in pemški in raarski odborniki niso hoteli Poljakom naj manjše reči dovoliti. Poljaki sicer niso bili z dovoljenjem zadovoljni, vender bi se bilo dalo z njimi kaj govoriti, ako bi bil odbor pri besedi in dovolitvi ostal. Pa kaj se zgodi ? Ko je bila poslednja odborova seja zastran poljske ali gališke resolucije, nasvetuje cela rajda odbornikov, med njimi tudi dr. Rechbauer, se ve, da ta bolj rahlo, da naj zbor na dnevni red prestopi, to se pravi, da naj zaverže vse poljske želje. Dr. Kuranda si je sicer na vso moč prizadeval, da bi bil svoje prijatle od te misli odvernil. Kazal jim jo v goreči besedi nasledke, kteri bojo deržavni zbor zadeli; kazal je na Cehe, Tirolce in druge narode, da bojo rekli, kdo se bo menil z deržav-nim zborom, če spet nazaj jemlje, kar je enkrat sklenil itd.: pa vse je bilo bob v steno. Hude serdapolne besede so letele od Poljakov in njih prijatlov na terdo-vratne Nemce. Pa vse ni nič pomagalo. Šindlerjev predlog je bil sprejet in vse dovolitve po sprejetem dnevnem redu zaveržene. Ko je bilo glasovanje za dnevni red končano, reče še dr. Grocholski s tehtno nevolje polno besedo: ,,G o-spod j e! vi ste zdaj šibo zlomili nad sedanjo sistemo in nad vlado!4' — „To naj sc v zapisnik zapiše." Se tisti večer so se jele Kurandove besede spolno-vati. 10 bolj mogočnih poljskih poslancev sc je sošlo, bili so tudi drugi imenitni Poljaki zraven, med drugimi Smolka. Poslednje dni je vse mergolelo Poljakov po Dunaju. Sklep je bil storjen: deržavni zbor zapustiti; ker ni nikakoršnega upanja od njega kaj doseči. Drugi dan pridejo še v zbor in pozvedajo, kaj bo nepoljska opozicija storila, ako bi oni šli. Reklo se je, da pojde za njimi, če oni ne bojo v svoji deklaracii resolucije povdarjali, ako bi pa to posebno povdarjali, da bi drugi še en dan ostali in še le potlej odrinili, da se ne bo mislilo, da zastran resolucije grejo, ktere načela sicer spoznajo za pravo, pa jih za vse kraljestva in dežele tirjajo, kakor se je Petrinov predlog glasil, kteri je bil tudi slovenski. Le Poljakom avtonomijo razširjati, pa ravnost rekel, daje vsak zakon po splošnem deržav- bi ne mogli drugi narodi nikdar privoliti. Poljaki ob- ljanskem pravu sklenjen že civilni zakon, in tudi mi- Ijubijo svojo deklaracijo po teh željah narediti, in drugi nister Stremajer je letos v odboru, kakor kokerski vol, večer se že posvetuje nepoljska opozicija — med njimi le bolj na stran vlekel in ni hotel rožičkov prav po- Slovenci — o izstopu deržavnega zbora. Zunaj Ljubiša kazati. Naj bo to kakor mu drago, toliko je gotovo, da so bili vsi za izstop, tudi gospod S ve te c, in moram je veliko ljudi pregledalo — posebno tudi staroverci — resnico pričati, da „Volksfreund" se moti, ker pravi, da in spoznalo, da svetu ni treba vsih francoskih neumnost se je Svetec izstopu ustavljal. Le temu se je branil, da posnemati. bi s Poljaki vred izstopili, ker so bili nas pri Petrino- Se naj povem, da so zdaj dunajski liberalci novo vem predlogu zapustili in se potem nekteri sovražno do frazo ali žveko iznajdli in ta je močno donela ob času nas vedli. Gospod Čeme je stavil pogoj, da izstopi, ako mestnih volitev po Dunaju. Glasi se: ,,Weg mit den to tudi stori dr. Pajer laške stranke, poslanec v Gorici. Wahlkbrpem!" po slovensko : „Proč z volilnimi oddelki!" Tudi za predilsko železnico se je bal. To se pravi: vse volivce verzite v en lonec, bogatinec, Drugo jutro prideta Čeme in Pajer našo deklara- hišar, rokodelec, vradniki, dohtarji in delavci naj imajo cijo podpisat. Neka skrivna moč od jadranskega morja vsi enake volitevne pravice , naj plača kdo veliko ali je pregovorila tudi istrijanska poslanca, da sta pristo- pa malo davka. Delavci pa se davka na vse kriplje pila k nepoljski deklaracii, čeravno sta neprenehoma za branijo, voliti pa hočejo, toraj tirjajo enako pravico vlado glasovala in v levem klubu bila. brez enakih bremen. To je lepa! Bila pa je tudi resnično ravno ta dan lepa pri- Kdor letos ob volitvah ni bil te vere, ne more sedeti ložnost in sila zbor zapustiti, ker se je ravno ta v dunajskem mestnem zboru. Najberže bo šla zdaj ta dan pervikrat brala tista nesrečna nova postava za na- nova žveka po Avstrii in pride kmalo tudi v Ljubljano, ravne (neposrednje) volitve za silo, „Noth\vahlgesetz." in kdor je ne bo veroval, prihodnjič ne more Kar naravne volitve zadene, je med Giskrom in dru- biti več liberalec, k večemu ostane še libe- gimi ministri ta razloček, da Giskra hoče z enim pokom ralub. — deželne vstave prelomiti — lep minister to — drugi pa Se mi gre na misel, kar je undan o shodu družbe hočejo deželnim zborom po malem vzeti pravico po- sv. Mihela po liberalizmu odstavljeni profesor Morigell slance v deržavni zbor voliti. Ravno tako kakor so kon- iz Tirol rekel. Pripovedoval je, kako se je Tirolcem kordat po malem tergali, tako hočejo tudi tukaj delati, serce širilo, ker so zvedili, da se tudi na Dunaju kato- Verh tega je še oče Recbbauer prišel ta dan s svojo liška zavest čedalje bolj oživlja, in se vstanovljajo ka- ljudsko in deželno komoro — „Volks- und Landerhaus," tuliške kazine po vsem Dunaju. Potem pa je razlagal kar bi vso deželno in deržavno vstavo prekucnilo. — vzroke, zakaj da mora katoliška cerkev liberalizem Recbbauer sam ve, da je to saj zdaj nemogoče — še zmagati in je rekel poslednjič: „Moja gospoda! Giskra si take prenaredbe ne upa pa vender pri- Reč,zaktero nobeden ne moli, je zgubljena!" naša pred zbor take idealne reči, s čimur si bo prido----Ta beseda mi je padla globoko v serce. bil malo ljudske slave. Iz Rima, 18. sušca. (XII. pismo. Dalje.) 22., 23. Kar zadene pisatelja tih verstic in druge izstople in 24. mesca marca so bile kongregacije očetov vesolj- duhovne in še saj nektere druge poslance, je njim k nega zbora v baziliki sv. Petra. V kongregaciji 22. so izstopu pripomogel tudi rakovnjaški zakon, kteri govorili trije škofje. 23. m 24. marca je govorilo dva- je bil že spet ravno tisti dan predložen kakor naravne najst škofov o zadevah dogmatičnih, ki jih je že komi- volitve za silo. sija pretresla, in ki imajo v tretji veliki seji določene Zgodovina rakovnjaškega zakona v Avstrii je že biti. Zadevajo te dogmatične reči, kakor sem že več- stara. Leta 1*4* je bil spočet v kromeriškem zuoru, krat opomnil, verske zmote današnjih časov, ktere ve- HG7. leta ga je Muhlfeld rodil, pa mertvega, potlej se soljni zbor zaverže ter jih vesoljnemu keršanakemu svetu ga je lotil modri Figuli, iz Linca doma, pa njegovi pri- kakor zveličanju duš škodljive naznani. Tedaj smo še jatli so mu ga ubili. Lani ga je pretresoval dr. Sturm le pri naj pervem oddelku vesoljnega zbora in ni upati, iz Morave, in letos ga je Štajerec Rechbauer zibal, da da bi se kmalo zmotale dela imenitne in svetu koristne, je tudi tukaj drobtinico liberalnosti in popu- ki si jih je zbor v pretresanje odločil, lam ost i vjel. Zdaj leži to kilovo dete spet v rokah po- Kar tiče različne misli sem ter tje, sem slišal mno- slancev, in čaka dnevnega reda, pa bo, ako Bog hoče, gokrat škofe med seboj govoriti, rekoče, da sadaj ob -»pet na tistem zaspalo. Da bi za vselej ! času pretresovanja in pomenkovanja so oni sicer raz- Kdor pazno bere dunajske časopise , se mu mora ličnih misel in da je treba, da se po nasprotovanju raz- čudno zdeti, da je vpitje po posilmm civilnem ali ra- lične misli v verskih in druzih zadevah čistijo, bolj natanko kovnjaškem zakonu zdaj že dalj časa skoraj popol- omeje; toda pristavijo na to vsaki Škot: vendar se bom noma omolknilo. vsaki dokončni določitvi, bodi si kakoršna- Medverski odsek v deržavnem zboru je letos to koli, vdal, jo veroval in jo verovati veleval, delo tako na tihem obravnal, kakor bi se bil s prepo- 25. dne marca so bili sv. oče pri slovesni m očitni vedanim blagom pečal. Še časniki so prav malokdaj kaj službi božji v prelepi cerkvi „Marija sopra Minerva," govorili o sejah medvc.skega odbora. Od kod to tiho- ktero sem o svojem času že popisal. Po hišah memo tapstvo? Dr. Demel, poslanec iz Šlezije, ki je izvoljen poti, po kteri so se peljali sv. oče, so bile obešene lepe poročevalec za obravnavo posilnega rakovnjaškega za- ogrinjala, in ljudstvo jih je povsod s slavo klici pozdrav- kona, je pravil nekomu, in tudi več levičarjev je ter- ljalo. Sv. mašo je bral vpričo sv. očeta kardinal Gonella. uilo, da hoče večina deržavnega zbora to Miihlfeldovo spremljevala sta jih kardinala Donet in Delalastra. Pn- zapuščino letos pokopati. Demel je celo rekel, da ga čujočih je bilo veliko očetov vesoljnega zbora. Po sv. ne bo prehudo zagovarjal. Mogoče, da je tako, in levica maši je bila, kakor je vsako leto navada, med veliko ima zdaj naj lepši priložnost to storiti, ker je sama vse- revnih deklet dota za možitev razdeljena, in dvanajst možni gospod v zboru. Bolj verjetno pa se'mi zdi, da tih deklet je bilo pripuščenih, da so sv. očetu noge po- nasprotna sapa od nekod drugod piše , da je grojzdje ljubile. Pri ti cerkvi je namreč pobožna vstanovitev, še kislo, kakor je lesica rekla. Saj lani je tisti dolgo- ktera toliko obresti nese , da vsako leto več sto ubozih negi Ilasnar rekel, da posilni civilni zakon ni liberalen, devic doto k možitvi dobi. Letos je bilo z doto obda- in ^minister Ilerbst je posvoji zotistiki lani v odboru na- rovanih osemsto sedem in devetdeset devic, ter so dobile vse skupaj na roko sto in petdeset tisuč tri sto sest in dvajset frankov. Zares, velike dobrota za revne mlade Rimljanke, da se tako pošteno raožiti zamorejo. (Tacih dobrotljivih vstano-vitev je toliko v Rimu, kakor jih ni nikjer drugod, in jih bom v nadaljevanju svojih pisem, o priložnosti našteval in prepričeval se bo bralec, kako dobro je zasto-povana ljubezen do bližnjega in do uboštva v Rimu, in da je „die humanitiits ktero se liberalci radi bahajo, v tem mestu doma.) Papeževi vojaki so na širocem prostoru pred cer-kevjo stražo imeli, in posebne dele sv. maše s svojimi dobro zučenimi bandami spremljevali. Znotraj pa v cerkvi so stražo imeli in za očitni red skerbeli Švicarji in palatinska častna papeževa straža. Pred ta dan, 24. marca, so sv. oče že v drugič obiskali razstavo cerkvenih reči in oprav, ki je, kakor sem že popisoval, v samostanu kartajzarjev zraven bazilike sv. Marije An-geljske, sredi podertij dijoklecijanskih kopli. Vse so na tanko pregledovali, se pomenkovali s posestniki izpostavljenih reči in z umetniki, razodevali povsod svoj umetniški duh in dober kus v vsih rečeh, ki zadevajo umetnijo. Cele tri ure so se sprehajali po štirih mostov-žih, in po šestnajsterih sobanah, v kterih stoje razpostavljene reči, in so vse ogledali. Tudi škofov, očetov vesoljnega zbora, je vsaki dan veliko viditi v tem kraju. Oni razne cerkvene umetnij-ske reči kupujejo, in si jih še več naročujejo za cerkve svojih škofij. Veliko škofov, sosebno nemških in amerikanskih (polnočne Amerike), hodi po mestu ali na sprehod napravljenih po domače, tako da jih nobeden ne pozna. Zavoljo tega se :ni je pripetila enkrat prav smešna. Bilo nas je v veži nemškega vstanovališča ,,all' Animau okoli sest do osem škofovih tajnikov iz raznih krajev, eden iz Temoovara, drugi iz Briksna, tretji iz Tridenta, četerti iz Sedmograškega itd. Razne reči smo se pogovarjali, ter sera jaz v šali rekel, da moramo tudi mi tajniki zbor ali saj ,,konciliabulura" napraviti, ter bomo glasovali zastran noše, obleke gosposke, brade in berk, da jih smemo nositi, da ne bo treba več toliko časa zgubljevati z britjem brade itd. Med našimi pogovori pa sta se dva gospoda nam pridružila, po mojih mislih popolnoma deželska. Na moje besede se prijazno in smehljaje eden tih deželskih gospodov (bila sta dva nemška Škota) k meni oberne, rekoč: „\vird ništ daros, dan s kunte terTajger in Ihr Konsiliabulom foru, ten ter holige Gašt tut r.ur wonen cwišen on s i m K on sili o m." (Nič ne bo iz vašega zbora, bi se vara satan znal pridružiti, ker sv. Duh je le v našem zboru.) Po tera mi roko stisne gospod ter odide — in še le potem sem zvedil, da je bil on neki nemški škof, ki zunaj hiše vselej po domače opravljen hodi. Kadar me je potem srečal ta gospod, me je vselej smehljaje poprašal: no wi get s ten f uorvverts mit Ihrem Konsiliabulom ? Kakor je bila vse to le šala, vendar le sem se večkrat spominjal besedi tega škofa — rekočega: „da sv. Duh le prebiva med očeti vesoljnega zbora," — ne pa da bi on prebival med temi brezštevilnimi pi-sači in časnikarji vsih narodov, ki bi radi zbor pod-učevali, kaj da naj dela, kaj da naj določuje , kaj pa ne. Sv. Duh je obljubil ostati do konca sveta pri apo-steljnih in njih naslednikih, ne pa pri onih, ki eni izmed niih iz tega, drugi pa iz druzega samopridnega namena pisarijo ali zoper zborne naprave, ali pa zoper posamezne ude zbora, ali zoper sv. očeta itd. Počakajmo in bodimo poterpežljivi, brez vsega dvoma se bo skazalo, da je sv. Duh vodil ude vesoljnega zbora v njih delovanju. Drugikrat so me okolišine pripeljale v stanovališče, kjer bivajo štirje do pet Škotov srednje Amerike. Sedeli so s svojimi duhovni prijazno se pomenkovaje skupaj ter puhali tobak, kar je v njihovih škofijah sploh navada in še celo zdravju potrebno, ker je v tistih krajih zrak zlo nezdrav. Nasproti pa španjski škofje in oni iz doljne ali poldanske Amerike hodijo po mestu ali na sprehod v vsi svoji opravi z vijoličastimi plajšČi, podoblečenimi z rudečo svilo, tako da je te škofe že od daleč viditi in poznati. Ogerski škofje, sosebno kadar se vozijo ali ko pridejo v Vatikan k zboru, iraajo seboj svoje „husarje4( z ostrogami in večkrat s sabljo; vsaki gleda te „oficirje," kakor si jih Rimljani mislijo ; orientalskih škofov stre-žeji imajo turško opravo. Teden pred sv. Jožefom je bila zopet nekega lepega dne vsa papeževa vojska na nogah. Zbralo se je okoli 1G.OOO mož na širocem prostoru sv. Petra, tako da so sv. oče s svojega okna jih lahko gledali. Bilo jih je lepo viditi. Jaz sem jih dobro pregledoval z gornje stopnice pred srednjimi vratami bazilike sv. Petra. Pešci, konjiki, topničarji s topovi, vse je migljalo in se lesketalo, in kaj lepo je stala vsa vojska v krasno pisani opravi, ki je povsod znana in hvaljena. Pol vojske se je ob devetih zjutraj ločilo od druge polovice, in bolj letele ko marširale so dolge verste „zva-vov" v njih lahni orientalski opravi z rudečimi pokri vali in belimi šopki na glavi. Odpravili so se pet laških milj dalječ od Rima ter se vernih, in mahoma na videz Rim napadli; drugi oddelek je ob desetih z napadnim korakom zapustil prostor sv. Petra ter se napadnikom zunaj mesta ustavil in jih odpodil. Vse to se je z višjih krajev in tudi iz Vatikana vidilo, in gromelo in pokalo je, da je bilo kaj. (Višji poveljnik papeževe armade g. Kancler je Avstrijanec — in slišati je, (ia bo še več avstrijanskih častnikov stopilo v papeževo armado. Velik del očetov vesoljnega zbora je bilo pričujočih pri ti videzni bitvi). Glede na „zvave" si vselej mislim, da Bog bo še posebne čudeže delal po tih čverstih in sosebno bogabo-ječih vojakih. Skoda, da ni kar nič Slovencev med njimi, ko so vsi drugi narodi med njimi zastopani! Ne vem, ali sem že pripovedoval od nekega častnika „zvavov," ki je 18. janvarja (praznik prestola sv. Petra) v baziliki sv. Petra v dno „konfesije," kjer je grob sv. Petra, tam pokleknil, ter dolgo molil; na to vstane, iziere meč iz nožnice, ga položi na oltar sv. Petra, ga zopet vzame, z njim križ zaznamova na grobu tega sv. aposteljna in ga potem poljubuje, in s solznimi očmi pa s krepkim glasom reče: za papeža in za katoliško vero! ter ga zopet nazaj dene v nožnice in odide. Vsi pričujoči smo bili ginjeni do solz, viditi dušno in telesno krepost tega mladega častnika. Hazglett po svetu. ,\a Laškem se republikanske rogovilstva razodevajo. V Pavii je 40 rovarjev bruhnilo v vojašnico s kričem: Slava vojaštvu! Slava republiki! Ob tla s samovlado! Pri naslednjem rovanji je bilo nekaj ranjenih. Tudi v Piačenci so puntarji silili v vojašnico. — Kar je vlada sejala, to zdaj žanje — drugim v svarilo in poduk. — V Akron-u, v Ameriki, so bili 20. sveč 1.1. štirje protestantje sprejeti v katoliško cerkev. V enem letu se je ondi v cerkvi sv. Bernarda 11 drugovercev po-katoličilo. V Ashton-u, Illinois, je sprejet v katoliško cerkev g. J. Gray, ki je izraed naj iraenitniših meščanov. V Detroit-u je undan pri misijonu oo. jezuitov 19 protestantov prestopilo v katoliško cerkev. Ministerstvo na Dunaju, ko so Slovani zbor zapustili, je hotlo zopet dalje razdevati ter je zdajci cesarju svetovalo, da naj gališki in kranjski deželni zbor razpusti, v kar pa cesar ni privolil. Vsi ministri so nato dobili srečno misel službo pustiti. Hvala Bogu! Vsi zvesti katoličani jim bodo za to hvaležni. Svitli cesar je prišel 5. t. m. iz Bude na Dunaj, kainor je bil poklican tudi bivši minister grof Potočki, kteri ima boje nalogo sostaviti novo ministerstvo. — Odpira se up za boljo prihodnjost. Ako bodo Slovenje sploh, Slovenci posebej skupaj deržali, se utegnejo vendar začeti narodovske pravice vresničevati, cerkev pa več miru dobivati. Naj bi Slovani in Slovenci ne pozabili, da enaka brezglavna prič kav ost in razporlji vos t nekdanjih časov, kakor se dostikrat šopiri sedaj, je kriva, da so slovanski rodovi tako razdrobljeni, da se jih je toliko narodu izneverilo in celo potujčilo na vse strani in se potujčujejo Še zmiraj. Edinost, edinost! Edinost v veri in v keršanskih načelih, potlej bode za vse narode prav, sej vsi smo bratje. Poslednje novice naznanujejo, da 5. t. m. je predsednik v poslanški zbornici naznanil odstop ministerstva. Veliko poslancev se menda že domu odpravlja in lahko se zgodi, da pred vradnim dokončanjem derž. zbora že ne bodo več imeli za sklepanje potrebnega Števila poslancev. 4. t. m. ministrov ni bilo več pri odbornih sejah. Nova era sama je pripeljala deržavni voz do te so- j.raševati. Da je zdaj polno ugibanja zastran prihodnjega ministerstva, to je očitno; skorej vsak časnik ima 3Voje. Govori se, da gr. Potočki si je od cesarja izprosil nekaj dni premislika, ko je bil nagovorjen, da naj program sostavi. Pervo djanje novega ministerstva ima menda biti razrešenjc deržavnega zbora in sedem-najsterih deželnih zborov, in z novoizvoljenimi poslanci hoče ministerstvo Potockovo doveršiti spravo z narodnostmi. V Levovu govore o shodu vodnikov vsih narodnih strank, v Pragi pa se sliši beseda o nekakem čeho-poljskem zveznem ministerstvu. — Pristavimo naj, da pravljice imenujejo marsiktere osebnosti, ki bi cerkev ne bila dosti na boljem z njimi, ako pridejo v ministerstvo, — celo še Giskrata vmes štulijo; nemogoče pa je, da bi katoliška deržava prišla do miru in prave sreče, ako vlada ni resnično prijazna cerkvi. „Va-terland" naznanuje , da je grof Potočki 0. t. m. za stanovitno prevzel nalogo novo ministerstvo sostaviti. Iz Ljubljane. Precastitljivi o. Salezij Volčič, bivši frančiškanskega reda provincijal itd. okrajine sv. Križa, so dobili od svojega prednika v Rimu častno nalogo : obiskati okrajino sv. Antona ravno tega reda na Parskem in predsedovati pri obnovljenih volitvah (visi-tator et praeses in capitulo). Podali se bodo prečastiti gospod na popotvanje po veliki noči. Ta okrajina ima po ondotnem frančiškanskem imeniku 2»'» samostanov, v kterih je 353 oseb, in sicer: 115 mašnikov, 1* klerikov s profes. in 2<» klerikov novincev, 1'.*» laikov s profes., in 7 laikov novincev. Vesoljni prednik manjših očetov in bratov reda sv. Frančiška je sedaj preč o. Bernardin a Portu Romatino: provincijal na Parskem pa prečast. o. Frančišk Ksav. Lohbauer. I>ruii»a Božjega groba v Jeruzalemu ima sedaj i i 2 udov na Kranjskem, ki plačujejo po nektere solde na leto v prid svetih krajev in razširjanja svete vere v v Jeruzalemu in po druzih mestih svete dežele. V vsem skupaj je to leto 102 gld. 39 kr. (po odbitih nekterih stroških) poslala v omenjeni namen. Čast. g. Karol La-hajnar pri sv. Jakopu ima zapisnik imen in dohodkov. Namen te bratovšine: pomagati jutrovim deželam zopet k keršanski oliki, je posebne hvale vreden. Cerkveno-glasbino Gosp. Ant. Nedved je do-zdaj sestavil naslednje cerkvene dela (pri Till-u in Zeschko-tu): 1. Maša v G za solo, dva glasa in orgije* 2. Osem cerkvenih spevov, za sopran, alt, tenor in bas. 3. Tantum Ergo za sopran, alt, tenor in bas. 4. Offertorium ^Benedic anima mea Domina) Pro una voee cum organo aut phvsharmonica. 5. Bone Deus, kakor št. 4». Umetni hvalijo njegove kompozicije. Anatlienia. Tista ,,kultura", ki katoliško cerkev vsak dan gerdi, satanu pa vedno berke liže, še zmiraj z „anathcmo" ropoče, kakor kvačice v kaki žabji vasi. Kaj pravijo pa celo Amerikanci k temu? ,,Baltimor-ski ljudski časnik" piše: „Anathema" se ne pravi: „der sei vertlucht;" s to starodavno in prihranjeno besedo se le reče, da se zaveržejo nekeršanski stavki in terditve, krivi nauki in nevera. Ves „fluehovski" krič ni nič druzega kakor neversko sovraštvo. — Tudi dru-goverci imajo enake formale, s kterimi ob kratkem za-znamnujejo, kar se ne strinja z njih naukom in torej zaveržejo, izločijo. „Anathemau, greško, iz „anatithemil< (ne iz „anatemno," kakor je bilo unkrat po zmoti zapisano), sepono, seorsum pono, na stran djati itd. Bolj na tanko je bilo že unkrat razlagano. V deželni solski svet sta neki od cerkvene vlade odmenjena g. kan. dr. Pogačar in g. kan. Zavašnik, iz deželnega zbora gg-^dr. Blenveis in dr. Kosta, izmed učiteljev pa g. prof. Šolar in g. A. Praprotnik. Po tem takem se bode marsiktera dosedanja napaka lahko popravila in nadjati se je nam dobrega vspeha. Svet je taki, da bode dežela mogla do njega dobiti zaupanje, ln to je velike pomembe, namreč zaupanje, ki se je doslej pri marsikterih naredbah pogrešalo. Prof. g. Fr. Bradaska, rojak naš iz Kranja, je postavljen v Varaždinu za gimnazijskega ravnatelja, kjer učita^ že nekaj let verla kranjska Slovenca profesorja gg. Zepič in Valjavec. Duhovshe spremembe. V ljubljanski skofii. Č. g. Fr. Vohinec, fajm. v Kovorju, je dobil iaro v Križih pri Teržiču, in Kovor je razpisan G. mal. travna. Dobrotni darovi. Za sv. Očeta. S Starega terga pri Ložu 20 gld. — G. Fr. Vohinec 1 terdnj. za 2 gl. star. den. — Za pomoč vesoljnega zbora g. M. K. 2 terdnj., t. j. 4 gl. star. den. — Neimenovan 50 kr. — G. P. P. 1 prus. terdnj. za 1 gl. 50 kr. — G. S. P. 1 ces. cekin. — G. J. Arko 5 gl. Za mil. škofa Mrak. Miha BI. 1 gld. 50 kr. — Neki dobrotnik 1 gl. 40 kr. (za podobo). — G. Fr. D. 2 gl. (za podobo . — G. S. P. 1 ces. cekin. — Gosp. J. Arko 5 gl. Za mri k. misijon. Gospa A. Jflarinak 1 gld. 5 kr. G—nja Terez. Bučar 1 gl. 5 kr. Za bul g. misijon. G. P. P. 1 pri«, terdnj. za 1 gl. »o kr. Pogovori c gg. tiopisovavvi. Nektf-ri gg. duhovni žeh' vediti pot« in okolišine, kako bi zamogli iti v misijon v Ameriko z mil. škofom gosp. Mrakom. Ni nam znano, koliko se jih je ž»- oglasilo in koliko jih žele seboj vzeti; bilo bi morebiti dobro, da v Kim mil. gospodu pi