Kako je Stiger kot okrajni naeelnik gospodaril? Slov. Bistrica, januarja 1907. I. Že šest in pol leta gospodari Stiger v okraju Slov. Bistrica. Doba Stigerjeva je že potekla pred pol letom, a slavno c. kr. okr. glavarstvo v Mariboru ni še do danes razpisalo nove volitve — iz gole ljubezni do Stigerja, češ: naj še sedi nekaj <Sosa na svojem prestolu. Pa naj bi že bilo, ko bi zajec ne tičal v drugem grmu. Stiger si je v glavo vtepel, da mesto Stov. Bistrica propade, če ne dobi železnice na koJtodvor. Dežela zida železnico, če okraj prevzame po roštvo, da bo nesla. Ali železnica je počasi dozojpela; dokler ne dozori, se niso smele volitve razpisati, ker bi novi okrajni zastop morebiti ne bil TOljen, se zavezati, da plača vsako leto 4000 K za žBleznico, ako nji bo drobiža primanjkovalo — in to za večne čase! Železnica je dozorela srečno pred Božičem; okrajni zastop je poroštvo sprejel in čuda: volilni šnenik je že razpostavljen! Vprašamo c. kr. okrajno glavarstvo, zakaj ni razpisalo volitev ob pravem času? 'Ali c. kr., od Ijudstva plačani uradniki tega urada spijo, da ne vedo, kedaj poteče doba okrajnemu zastopu? Skrajni čas je, da dobi državne vajeti v roke novi ljudski državni zbor in ljudska vlada, ki bo storila konec samovoljnemu postopanju nemškib državHffl uradnikov na Slovenskem! To na naslov o« kr* ofcrajnega glavarstva! Pa obrnimo se k okrajnemu načelniku Stigerju ter mn potipajmo na žilo: Očka, kako ste pa kaj gospodarili preteklih šest let, ki so vam jih prisodli volilci in zadnji pol leta po milosti c. kr. okrajnega glavarstva? Ko je Stiger postal načelnik, je bil okraj brez dolga. Slovenski zastop je v treh dobab varčeval in poplačal velik dolg, ki so bili napravili Nemci. Za Stigerja je bilo delo lahko. S iger je izvršil cesto v Smartin, katero je bil sklenil že slovenski okrajni zastop, stala je 35.000 K; dala se je podpora za tinsko eesto v znesku okoli 10.000 K; cesta v Laporje je stala 40.000 K in stroški za cesto v Crešnjevec so znašali do 1. januarja 1907 kakih 30.000 kron. Izdalo se je torej za ceste okroglih 100.000 K. Toliko znaša cestni dolg okraja; pa ta dolg okraja ni nepotreben dolg, ceste so se morale napraviti, da se uboge posestnike potegne iz blata. Ali dolga ima pa okraj Še enkrat toliko! V proračunu za leto 1907 je postavka: za obresti okrajnega dolga 8000 K; 8000 K so pa obresti od 200.000 K; po tem takem je narastel dolg gotovo do konca leta 1906. do visokosti 180.000 K. Ce je torej uemški okrajni zastop za ceste v 6 in pol letih izdal 100.000 K, se vpraša, zakaj pa je šlo ostalih 80.000 K? Naj nam torej očka Stiger ne zamerijo, 6e jih ponižno vprašamo: Kam pa ste djali 80.000 K? Zakaj ste jih porabili? Mi vemo, da ste podpirali živino-, svinje- in konjerejo, mi vemo, da ste kupovali nemške peteline, kozle in ovce in jih nastavljali po okraju, a za te izdatke je bilo preskrbljeno v proračunu, ki je bil pokrit z 35 % dokladami in dobičkom okrajne hranilnice. Zakaj ste torej naložili okraju celih 80.000 K nepotrebnega dolga! Dajte odgovor od svojega gospodarjenja!! Mi vemo, da ni Stiger deuarja zapravil, a izdal ga je po nepotrebnem, ker gospod s kmečkim denarjem ne zna gospodariti. Pa kaj se če; denar je fuč — volilcem pa naj zasveti vendar enkrat svetla luč! Ko tako tuhtam, kje bi bilo tistih 80.000 K, se spominjam na to-le: Sel sem lani iz Poljčan v Makole; tam neki blizu Globokega je bil svoje dni majhen brežič. Ali čuda, ni ga bilo več; kam je izginil? Ga je zemlja požrla? Breži6a nikjer, zato pa se je okrajna cesta skoraj ravno okoli njega vila. To pa to, si mislim! Ta-le bistriški okraj pač mora imeti denarja kot toče, da že tako male brežiče prestavlja. Srečam možakarja in rečem: ,,No, o8e, zdaj pač Iahko vozite; kako vendar Stiger Ijubi vas kmete; vse ceste vam poniža; če bo to tako naprej šlo, vam Stiger še gotovo vodoravno pot na peč napravi, da po zimi pridete ložje na njo." ,,No, no, le počasi", se odreže možakar, ,,je že prav; pa Stiger tegaiii storil izljubezni do kmeta." ,,Kdo pa je ganil njegovo mehko srce?* ,,Veste, v Poljčanah je doma mlinar Tona, saj ga poznate; Tona ima blizu tistega brežiča, ki ste vi rekli, da ga je zemlja požrla, pa ga ni, omoženo hžer; hudo se je bal, da se ne bi zet in hčer kje na tem brežiču pobila. Pa Tona, modra glava, napreže konjička in hajd k ljubemu tateku Stigerju. Ponižno se mu prikloni, kakor se mlinarju spodobi nasproti velikim gospodom, roke sklene in reče: Tam doli za Dravinjo je grd klanec, nevaren ljudem in živini; tega mora vaše kmetom in živini dobrohotno srce prestaviti." ,,Prijatelj Tona, le pojdi in napravi kakor veš in znaš." In Tona je brežič prestavil; imel je dvojni dobiček: zet se lepo vozi in Tona je imel lep zaslužek." ,,Sre5no, oče", mu pravirn; ,,pa povejte volilcem, naj le zopet volijo Stigerja in Toneta, potem se noben zet in nobena sneha v nobenem klancu več ne pobije!" Kmalo nato naletim okrajnega zastopnika — Slovenca — in ga pošteno oštejem: ,,Zakaj pa dovolite taka nepotrebna dela? Ali imate preveč denarja?" ,,Ne huduj se, Stiger nas nifi ni vprašal, je brez sklepa okrajnega zastopa brežiS prestavil; dela tudi ni razpisal, da bi se bilo oddalo najnižjemu ponudnika. Tako je pa delo stalo okoli 4000 K! Pa povem ti, jaz bi ga bil napravil za 2000 K, pa še boljše kot je zdaj! In ko je bilo delo končano. je Stigerjeva žlahta pri seji maloe jiokimala, račun potrdila — Tona pa se je na tihem smejal." ..Dragi, mu rečem, ,,če očka Stiger tako guspodari. potem se več ne čudim, kam je šlo 80.000 K." Ako bo Stiger ali pa apotekar na6eloval našemu okraju še prihodnja tri leta, bodemo gotovo en milijon kron dolžni! Prihodnifi še več zanimivega o Stigerjevem gospodarstvu!