229
Pismo uredništvu/Letter to the editor
IMENA NAŠIH AVTORJEV
IN NEKATERE TEŽAVE Z NJIMI
Štefan Adamič, Ema Dornik
Inštitut za biomedicinsko informatiko, Medicinska fakulteta, Vrazov trg 2, 1104 Ljubljana
strom raziskovalcev, ampak je pri mnogih avtorjih opaziti tu-
di nedoslednost pri njihovem zapisu. Enkrat nastopajo samo
pod prvim priimkom, drugič pod drugim, kadar pa le uporab-
ljajo oba priimka, se njuno zaporedje menjava. Posledica tega
je, da se isti avtor pojavlja pod različnimi priimki, kar poveču-
je možnost, da bo katera od publikacij izpadla iz njegove bibli-
ografije.
Poleg tega je važno tudi, kako sta oba priimka izpisana. Pri
večini avtorjev sta oba priimka med seboj povezana s stičnim
vezajem (brez presledka med vezajem in obema priimkoma),
pri nekaterih pa sta izpisana kar brez njega. Slovenski pravo-
pis tega podrobneje ne obravnava, v primeru, ki ga navaja, pa
uporablja vezaj. Te razlike niso toliko pomembne, dokler gre
za objave doma, saj se po navadi ime toliko razlikuje od pri-
imkov, da jih ni težko razločevati. Ko pa gre za objave v tujih
revijah in v angleščini oziroma ko se podatek o članku, tudi
objavljenem v naših revijah, pojavi v svetovnih bibliografskih
zbirkah, se stvari prav lahko zapletejo. Mnoge pomembne re-
vije in praktično vse svetovne bibliografske zbirke namreč ob
avtorjevem priimku ne navajajo polnega imena, ampak le nje-
govo začetnico oziroma začetnice. Imena seveda krajšajo ljud-
je, ki jim naši priimki in imena niso domača, zato krajšajo po
načelih, ki veljajo v angleščini. Kjer sta oba priimka povezana
z vezajem, bo tudi za njih jasno, kaj je priimek in kaj ime. Kjer
pa vezaja ni, kot priimek jemljejo le zadnji del priimka, ime in
prvi del priimka pa kot dvoje krstnih imen. Če za zgled vzame-
mo Marjano Kranjc-Novak kot izmišljeno avtorico, ki oba pri-
imka izpisuje z vezajem, bo pravilno okrajšano kot Kranjc-
Novak M. Podatek iste avtorice, zapisan brez vezaja kot Marja-
na Kranjc Novak, pa bo okrajšan kot Novak MK. Pri abeced-
nem navajanju avtorjev jo bomo zato našli popolnoma drug-
je, kot bi pričakovali.
Posledica tega je tudi, da težko ugotovimo citiranost članka, v
katerem je raziskovalec z dvojnim priimkom brez vezaja prvi
avtor. Podatke o citiranosti, s katerimi je dopolnjena zbirka
Biomedicina Slovenica, dobivamo iz zbirke Science Citation
Index. Na Inštitutu za biomedicinsko informatiko smo že pred
leti vpeljali polavtomatsko analizo citiranosti, po kateri citira-
nost članka iščemo po priimku in začetnici prvega avtorja,
letu objave ter številki volumna in začetne strani. S to metodo
imamo zbrane podatke o citiranosti v zadnjih 16 letih za vse
članke, zbrane v zbirki Biomedicina Slovenica iz tega obdob-
ja. Iz te zbirke generiramo izpise o citiranosti, ki jih naši raz-
iskovalci rabijo kot dokaz svoje raziskovalne uspešnosti. Ka-
dar je prvi avtor naš in je njegov priimek zaradi nepravilnega
okrajševanja neprepoznaven, citiranja po opisani metodi ne
moremo odkriti. Če nas avtor na to opozori, lahko sicer ročno
dodamo podatke, vendar je to zamudno in predvsem nepo-
trebno delo. Sicer pa v večini primerov citiranje ostane neod-
krito.
Pričakujemo lahko, da se bodo omenjene težave še stopnje-
vale in njihov pomen naraščal. Objavljanje raziskovalnih izi-
dov v specializiranih svetovnih revijah je za naše raziskovalce
Slovenska medicinska znanost povečuje svoj prispevek v sve-
tovno zakladnico znanja. Vse več znanstvenih publikacij na-
ših avtorjev je objavljenih v mednarodnih revijah in s tem vklju-
čenih v sodobno svetovno izmenjavo znanstvenih informacij.
Ob tem so se začele pojavljati tudi nekatere nevšečnosti in
težave, povezane z imeni avtorjev. Še nekaj desetletij nazaj, ko
je vsak avtor sam urejal svojo bibliografijo predvsem za lastne
potrebe, teh težav ni bilo čutiti. Intenziven razvoj informacij-
ske tehnologije z ene strani in znanosti ter njenih potreb z
druge pa je v zadnjih desetletjih prinesel bistvene spremem-
be na tem področju. Po eni strani so se razvile mednarodne in
nacionalne bibliografske baze, po drugi strani pa se je z vso
ostrino pojavila potreba po ocenjevanju raziskovalnih rezul-
tatov oziroma znanstvene uspešnosti. Ker so znanstvene pu-
blikacije kot nosilke novih spoznanj glavni produkt temeljnih
in uporabnih raziskav, so bile v svetu in pri nas le-te sprejete
kot osnovni kazalniki raziskovalne uspešnosti in bibliograf-
ske zbirke tako postale glavno orodje za ocenjevanje znan-
stvenih dosežkov. To velja zlasti za zbirke, kot so Science Cita-
tion Index in Medline v svetovnem ter Biomedicina Slovenica
in Bibliografija raziskovalcev sistema COBISS v nacionalnem
merilu.
Ob tem so se izostrili nekateri problemi, povezani z imeni in
priimki naših avtorjev, njihova teža pa močno narasla. Za kak-
šne probleme torej gre?
Težave se začno že pri ugotavljanju, katere publikacije, nave-
dene v bibliografski zbirki, pripadajo določenemu avtorju. Če-
prav se na prvi pogled zdi, da je ta naloga preprosta, je vendar-
le že zaradi številnih primerov enakih priimkov in imen oziro-
ma okrajšav imena včasih to kar težko. Že izrazito slovenski
priimki in imena pogosto pripadajo več avtorjem. Še več pa je
tega, kadar gre za priimke, ki so pogosti tudi pri drugih naro-
dih, in še zlasti, ko je namesto imena navedena le njegova
začetnica. Kot najboljša rešitev za identifikacijo avtorja se je
pokazala raba šifre iz registra raziskovalcev. Ob vnosu podat-
kov v Biomedicino Slovenico vnašalec lahko izbere šifro iz
možnih kandidatov enakih priimkov in imen, ki mu jih pro-
gram ponudi, in jo dodeli avtorju.
Vendar se že pri tem lahko pojavijo težave, če se podatek o
avtorju v registru ne ujema z istim podatkom v publikaciji. Pri
priimkih gre po navadi za mešanje črk č in ć, pri imenih pa za
rabo različic istega imena. V registru je npr. raziskovalec ozi-
roma raziskovalka zapisan kot Alojzij, Anton, Apolonija, Ksa-
verija, v članku pa Lojze, Tone, Polona, Vera. Imena se v teh
primerih toliko razlikujejo, da jih računalniški program ne mo-
re najti v registru. V COBISSu je problem rešen z normativno
kontrolo osebnih imen v bazi CONOR. Tudi v zbirki Biomedi-
cina Slovenica lahko podatke iz registra raziskovalcev uskla-
dimo z imenom in priimkom v publikaciji. Vendar to storimo
le, kadar za tak primer vemo, avtorja poznamo in je jasno, da
redno uporablja drugačno ime oziroma priimek.
Več zmede je pri dvojnih priimkih, ki jih je v naši medicinski
literaturi kar precej. Ne samo, da se večkrat ne ujemajo z regi-
ZDRAV VESTN 2003; 72: 229-30
230 ZDRAV VESTN 2003; 72
imperativ, ocena raziskovalne uspešnosti pa postaja bistven
element pri njihovem uveljavljanju v znanosti in zdravstvu. Že
zdaj se uporabljajo pri napredovanju v akademski in klinični
karieri, pri odločanju o financiranju raziskovalnih programov
in projektov ter pri dodeljevanju mladih raziskovalcev, mor-
da pa še kje. Od zanesljivosti in popolnosti podatkov, rele-
vantnih za oceno, je torej odvisno marsikaj. Potreba po od-
pravljanju opisanih težav je očitna. Kaj pa bi bilo treba storiti?
Največ lahko storijo raziskovalci in raziskovalke same.
Če se njihovi podatki (bodisi da gre za ime, priimek ali zapo-
redje dvojnega priimka in vezaj med njima), ki jih uporablja v
publikacijah, ne ujemajo s tistimi, ki so v registru raziskoval-
cev, avtorji lahko pri Uradu za znanost MŠZŠ, Oddelek za raz-
iskovalne organizacije, Trg OF 13, zaprosijo za spremembo v
registru. Če pa jim je podatek važen samo za rabo v zbirki
Biomedicina Slovenica, lahko na to opozorijo naš inštitut, da
bomo podatek v registru na IBMI uskladili s tistim, ki ga upo-
rabljajo v publikacijah. Te podatke pa naj uporabljajo v svojih
publikacijah dosledno v obliki, za katero so se odločili.
Avtoricam in avtorjem, ki svoj dvojni priimek izpisujejo brez
vezaja, priporočamo, če le ni posebnih razlogov proti, da upo-
rabljajo stični vezaj med priimkoma, in to tako v registru raz-
iskovalcev kot tudi v publikacijah. S tem se bodo izognili izgu-
bi podatkov o citiranosti, ki sicer grozi.