Avtorski komentar in citat ter njuna
v
sporočevalno-vplivanjska vloga v Serfovi pridigi
Branka Vičar
IZVLEČEK: V prispevku sta predstavljena avtorski komentar in citat v Serfovih poznorazsvetljenskih pridižnih zbirkah Pad no zdig človeka (1832) in Predge na vse Nedele no Svetke (1835). V razvoju slovenskega pridigarstva sta prepoznana kot tradicionalna medbesedilna postopka s hipertrofijo v baročnih pridižnih besedilih. Sporočevalno-vplivanjska vloga avtorskih komentarjev se kaže v avtorjevem modalnem, vrednotenj s kern in ekspresivnem razmerju do vsebine oz. do izrazne strani besedila, citat pa deluje predvsem kot argument znanega avtorja ali avtoritete. V prispevku so natančno opredeljena tudi sredstva za ubesedovanje vlog govornega dejanja in njegovega sotvarja.
ABSTRACT: The article presents the author's commentaries and quo-tations in Serfs's late Enlightenment collections of sermons Pad no zdig človeka (The fall and the rise of a human, 1832) and Predge na vse Nedele no Svetke (Sermons for all Sundays andfeast days, 1835). In the development of Slovene sermonology these are recognized as traditional intertextual procedures with hypertrophy in Baroque sermons. The reporting and instructivefunctions of author's commentaries is reflected in his modal, evaluative and emotional relationship to the content viz. to the expressive feature of the text, and the quotations function mainly as arguments from a known author or authority. The article also gives a detailed description of means of realization of the roles of the speech act and its context.
OUvod
Vzhodnoštajerski nabožni pisec Anton Serf1 z avtorskim komentarjem in citatom v svoji poznorazsvetljenski pridigi ohranja tradicionalne medbesedilne postopke,
Anton Šerf je bil nedvomno najzvestejši in najtrajnejši privrženec Petra Dajnka, nespornega vodje vzhodnoštajerskih pokrajinskih knjižnojezikovnih prizadevanj v prvi polovici 19. stol. Vsa svoja tiskana dela je izdal v vzhodnoštajerskem knjižnem jeziku in do konca svoje izdajateljske dejavnosti ostal zvest tudi Dajnkovemu črkopisu. Pri dajn-čici je vztrajal še po njeni uradni prepovedi in leta 1839 s svojim poslednjim tiskom,
Branka Vičar: Avtorski komentar in citat ter njuna sporočevalno-vplivanjska vloga v Šerfovi pridigi
značilne za pridižna besedila, ki so se uveljavili z začetki pridigarske tradicije in svoj poln razmah doživeli v pridižnih zbirkah s konca 17. in iz prve polovice 18. stoletja ob spodbudah baročne poetike in estetike.2 Z avtorskim komentarjem Serf navedeno besedilo (Sveto pismo, teološki spisi cerkvenih očetov) metajezikovno interpretira in vrednoti. Citat je motiviran s pojmovanjem avtorstva, tradicije in resnice (Juvan 1989,178) in vse do danes ostaja odlično retorično sredstvo pridižnih besedil, s katerim avtor uresničuje tudi temeljno tendenco Cerkve, »da naj bo pri vsakem bogoslužnem opravilu odlomek Božje besede z ustrezno razlago« (Snoj 1997, 154).
1 Avtorski komentar
v
Z avtorskimi komentarji Serf besedilo bogati z dodatki in pripombami, s katerimi izraža svoje razmerje do vsebine (modalno, vrednotenjsko, ekspresivno) ali do izrazne strani besedila (do njegove zgradbe, uporabljenih sredstev). Pojmovanje avtorstva v retorični tradiciji ustvarjanje razumeva kot veščino razpolaganja z že obstoječimi sredstvi. Pridigar »izjavljanje največkrat skrije za glas avtorja - avtoritete« (Juvan 1989, 177-178). Med avtorskimi komentarji ločujemo povezovalne in stilizacijske (formulacijske) komentarje.3
1.1 Povezovalni komentarji
S povezovalnimi komentarji izraža Šerf svoje razmerje do vsebine, predvsem modalnost, lahko pa tudi stvarno vrednotenje ali čustveno razmerje do vsebine. 1.1.1 Povezovalni komentarji so skoraj v celoti vezani na pripombe, ki zadevajo modalnost, zlasti stopnjo prepričanosti avtorja o veljavnosti, verodostojnosti sporočila. Stopnjo gotovosti izraža Šerf z navajanjem vira sporočila (ki podpira resničnost sporočila): Hydi dyh nas nikak nemre na greh siliti; kajti on je, kak sveti Augustin pravi, v' svojih skysnavah na lanci pripetemi psovi ednaki i ..J (Predge, 140); Nesme se zakon z ' lastne hasnovitnosti 'koristoljubja' ali nepontenega nagleda iskati, kak sveti Ignac pravi: »Dohaja se, da xenihi no neveste po voli škofa zakon delajo, kde je xenitva za volo Gospoda (Boga) ne za volo poxelnosti.« (Predge, 70);
verzificirano vzgojno zbirko Cvetenjak ali rožnjek, sklenil obdobje njenega življenja. Pomembno duhovno oporo za svoje slovstveno delo je našel v avstrijski različici katoliškega razsvetljenstva, mogel pa se je nasloniti tudi na bogato tradicijo slovenskogori-ških pridigarskih besedil ali neposredno na pridigarja in pesnika Leopolda Volkmerja ter versko-moralistični slovstveni zgled Petra Dajnka. Diametralno različna vrednotenja Serfovih slovstvenih del le-ta ali povsem spregledajo, pogrešajo poetičnost v njegovem pesniškem izražanju (Ilešič 1901, 357, Glaser 1930, 105, Gspan 1979, 55) ali pa potrjujejo verzifikatorsko spretnost (Slebinger 1901,125, Glaser 1930, 105) in nadvse hvalijo njegove homiletične dosežke (Medved 1907, 65-66).
2 O intertekstualnih oz. transtekstualnih postopkih v slovenski baročni pridigi glej: Juvan 1989, 175-184.
3 Pri tem se zgledujemo po češki delitvi prosto priključenih in vrinjenih stavkov glede na njihovo posebno vlogo v vsebinski strukturi besedila. Glej Danes idr. 1987, 670-678.
Branka Vičar: Avtorski komentar in citat ter njuna sporočevalno-vplivanjska vloga v Serfovi pridigi
/.../ so se od straha pred Xidovmi, kak dnesni Evangeli svedoui 'priča', v neki hram zaklenuli, ino tam bili (Predge, 203); Na zbyderje smilena proti terpenemi Jezusi no premislavarje rjegovega terplena no smerti ino našega odrešena se tydi dues Jezusovo terplerje predbere, kak je tisto sveti Matej popisal (Pad, 78); /.../ on se je zagrešil, ino razlejal 'razlil' toti greh no rjegove nasledke za soboj ures nas vse, mi vsi toti negov greh dobivamo no se v' nem na svet narajamo, no smo smerti podverxeni, kak sveti Pavel pue: »Ravno kak je greh skoz ednega uloveka na toti svet prišel, ino skoz greh smert; ravno tak je smert vu vse lydi prekprisla skos tistega, v' kerem so vsi pregrešili.« (Pad, 13).
Navajanje vira sporočila oblikujejo zlasti avtomatizmi s konstrukcijo KAK + osebek + glagol rekanja (v 3. os. ed. sed./pret. pov. nakl.). Mesto osebka zaseda svetopisemska ali krščanska avtoriteta, tj. Bog, Jezus, apostol ali svetnik. Izpisani glagoli rekanja so (razvrščeni po pogostosti):praviti, renti, vyniti, govoriti,povedati, (po)pisati, opomirjati, svedoniti 'pričati', veleti, vositi.
Druge pripombe, ki izražajo stopnjo prepričanosti, dodatno ilustrirajo modalnost avtorjeve oz. prejemnikove izkušnje: vse, kaj je ne k ' zvelinarji hasnovitno, je, kak pravijo, nin, in se nemre tydi v' Jezusovem imeni prositi no xeleti (Predge, 239); Sveti kerst je ali naj pervi pripomouek, kak smo nyli, nam padjenim k' našemi zdignerji no zravnam' (Pad, 36); To so ali bregovje no gomile, keri no kere se morejo na toti nanin, kak smo slišali, raskopati no sponixati, no Jezusi na lepo pot narediti (Predge, 32).
Oblikujejo jih pretežno avtomatizmi s konstrukcijo KAK + glagol razumevanja (v 1. os. mn. prêt. pov. nakl), umeščeni v vrinjenem položaju.
1.1.2 Le v enem primeru Serf razmerje do vsebine izraža s stvarnim vrednotenj em. Gre za pripombo, umeščeno v dostavljenem položaju, ki izraža vrednotenje vsebine na osnovi primerjave: Dobro je, nabirke besed svetega pisma se navyniti, ino se s ' tistimi skysrjavci braniti, kak je Jezus vninil (Predge, 143).
1.1.3 Tudi čustveno razmerje do vsebine je izraženo le v enem primeru. Gre za avtorjevo željo po uresničitvi irealnega dejanja: Jas sem iskal v' jedi no pitji samo mojo jedno xelo pomiriti, (kda bi se jas tistih le vxivati mogel, naj bi telo k9 tvoji slyxbi zdravo obarval), za kero volo si ti na krixi terpel (Predge, 199). V danem primeru je pripomba, ki izraža čustveno razmerje do vsebine, konstruirana v zvezi nadrednega in odvisnega stavka.
1. 2      Stilizacijski (formulacijski) komentarji
S stilizacijskimi (formulacijskimi) komentarji izraža Serf svoje razmerje do izrazne strani besedila, zlasti do njegove zgradbe, redkeje do načina izražanja. Med avtorskimi komentarji je zastopanost stilizacijskih komentarjev nekoliko nižja kot zastopanost povezovalnih komentarjev.
1.2.1 Prevladujejo avtomatizmi, ki bralcu pomagajo, da se orientira v besedilni zgradbi; vsebujejo avtorjevo napoved točno določenega dela v besedilu. Dosledno so umeščeni v dostavljenem položaju in so praviloma konstruirani v zvezi INO I NO + kazalni zaimek v rod./tož. + v' drygem deli: Z dozdaj renenega ali vidimo, da se k' vrednemiprijetjipresvetega Resnega Tela nlovek skos nistost vestipripravla; on pa se se tydi more pripraviti skoz naboxnost serca, no od tega v' drygem deli
N
155
v
Branka Vičar: Avtorski komentar in citat ter njuna sporočevalno-vplivanjska vloga v Serfovi pridigi
4*
(Predge, 170); Kelko no kak velkih grehov je ali ne prišlo pri xidovih z rjihove kastigatne nevere; kelko no kelki grehi nepridejo pri nas se vsaki den ž nase slabe vere, ino od tega v9 drygem deli (Predge, 235).
Zveza je lahko skrčena na členkovni frazem v ' drygem deli: Zdaj smo zvedli, pri kerih lydeh semen boxje besede sad prirodi, zdaj pa se nemo uyti, pri kerih semen boxje besede sadja neprinese, v9 drygem deli (Predge, 123). Avtomatizmi tega tipa so lahko konstruirani tudi v zvezi oziralni zaimek v rod. I tož. + glagol rekanja/razumevanj a (v 1. os. mn. prih. pov. nakl.) + v' drygem/ovem/ pridonem deli/razdelki: On pa je tydi povsodik nazoni skos svojo vse pregledouo mudrost, kaj mo govorili v' drygem deli (Predge, 207); On pa tydipoveksava svojo nesreno, škodo no pogyblerje, od nesa mo nyli v' drygem razdelki (Predge, 113); Zdaj pa se nam je potrebno vediti, kak zvelinem je Jezusov vyk tydi za grešnika, kaj mo nyli v' drygem deli (Pad, 66).
1.2.2 Komentarji, s katerimi avtor izraža svoje razmerje do načina izražanja, uporabljenih jezikovnih sredstev, zajemajo navedbo rektifikacije poimenovanja: Navyk prave vere, za kerim bi mogli veditnoxelni biti, nam kaxe naso postavo za toto no ovo xivlerje, najmren krepost no rjoj premerno zveliuanost, ali z9 drygimi besedami: vera nas vyni, da smo k' temi stvor jeni, da bi mogli Boga spoznati, rjega nasuti no hvaliti, lybiti, moliti, nemi slyxiti no pokorni biti, se zvelinati (Predge, 72); On postane delnik 'naslednik' Jezusovih zaslyxov, zaslyxov Divice Marije, delnik boxje slyxbe, molitve kersarjskovernih na zemli, no predprosrje svetnikov v ' nebesah; z ednoj besedoj, kerseni nlovek postane vseh dobrot no milosti, kerih se verniki v ' kersarjski cirkvi vxivajo, delnik (Pad, 34); Kda bom ja tisti den vidil, jas nem renti, tisti den radosti no veselja, kerega je Gospod naredil, da bi se mi na rjem radyvali no veselili (Predge, 153).
Komentarji tega tipa zajemajo tudi navedbo avtorja uporabljenega izraza. Oblikujejo »-» jih avtomatizmi, ki imajo konstrukcijo po besedah x oziroma po x besedah: Ino mi skos toto nadelavarje rjegove poti sami pridemo k' rjemi, na pravo pot: »kajti on je pot, resnica no xivlerje.« Iv. 14, 6. po besedah svetega Augustina, ker pravi: Naj bi po tisti skoz Gospodovo spoved hvalogovoreni k' rjegovemi gospodskemi prebivalisi, k' boxjemi sedesiprišli (Predge, 24); Z' lybeznoj no krotkostjoj morejo /.../ nim pravico skazati no svoje duxnosti proti nim vseli spuniti po svetega Pavla besedah: »Vi gospodinje, s kaste vašim hlapcom pravinnost no pravico; mislite, da tydi vi Gospoda v' nebesah mate.« (Predge, 215).
m
2 Citat
Citat je Serfu sredstvo za povečevanje učinkovitosti oznanjevanja, osvetljevanje verskih resnic in potrjevanje dejstev. Z njim posreduje bralcem izkušnjo in pričevanje oznanjevalcev (Jezusa, apostolov in cerkvenih očetov) in jih s tem nagiba k verovanju in sprejetju vrednot. Citate umetelno vpleta v skladenjska razmerja pridižnega besedila in jih navaja kot argument znanega avtorja ali avtoritete v podporo miselni izpeljavi osnovne teze. Uporablja jih kot ponazorilo in spodbudo. Z njimi spodbuja k bolj zavzetemu krščanskemu življenju in dejavnosti. Z navedki apostolov in
156
Branka Vičar: Avtorski komentar in citat ter njuna sporočevalno-vplivanjska vloga v Serfovi pridigi
cerkvenih očetov vpeljuje v bralcev miselni svet moralno sporočilnost oz. modrost, s katero ga navdušuje in vzbuja v njem ljubezen do Boga in bližnjega. Citat, tj. besedilo prvotnega govornega dogodka, spremlja poročanje o prvotnem govornem dejanju in njegovem sotvarju, ki ga v pridižnih besedilih določa njihova biblično-historična razsežnost.4
m
Obravnava poročanja o prvotnem govornem dejanju in njegovem sotvarju v nadaljevanju prispevka sledi modelu, ki gaje v doktorski nalogi z naslovom Poročanigovor v slovenščini (skladenjsko-pragmatični vidik) razvila Martina Križaj Ortar.
«
2.1 Poročanje o prvotnem govornem dejanju
Poročanje o prvotnem govornem dejanju je poročanje o eni od vlog govornega """ dejanja: o vplivanj ski, predstavitveni, razodevalni, prenosniški ali metajezikovni ^ vlogi (Križaj Ortar 1997, 87-89). &
Šerf pri premem poročanju o prvotnem govornem dejanju eno od vlog prvotnega govornega dejanja pretežno ubeseduje z glagoli rekanja, redkeje s tvorjenkami iz glagolov rekanja oz. z dejanskimi samostalniki/samostalniškimi besednimi zvezami.
2.1.1 Poročanje z glagoli rekanja
Glagoli rekanja, ki jih Šerf uporablja pri premem poročanju o prvotnem govornem dejanju, so po M. Križaj Ortar (Križaj Ortar 1997) razvrščeni glede na to, katero vlogo govornega dejanja poimenujejo.
2.1.1.1 Glagoli rekanja, ki izražajo vplivanjsko vlogo govornega dejanja
a) Glagoli rekanja, ki izražajo prikazovalno vlogo, so (razvrščeni po pogostosti):
vyniti, opominatil odpomirjatil odopominati, preronitilprerokyvati, spomirjati, povedati.
Primeri: Sveto pismo vyni: I ...I (Predge, 161); David tydi tak vyni: I ...I (Predge, 244); Sveti Peter nas zato opomina: (Predge, 237); Jezus sam opomina I ...I (Predge, 141); Pa je Jezus prerouil od svojega pokopana no gorstanerja: I ...I (Predge, 193); Izaias xe prerokyje: I ...I (Pad, 19); Sveti Peter odopomirja: i ...I (Predge, 138); Sveti Franc Salez zato lepo spomina: I ...I (Predge, 167); Andras pa, Petrov brat, pove: I ...I (Pad, 50).
b) Glagoli rekanja, ki poimenujejo vrednotenje, so (razvrščeni po pogostosti): nasuti/davati nest, hvaliti, oponašati, ovaditi.
Primeri: /.../ hvali sveti Augustin: I ...I (Pad, 90); Sveti Augustin ovadi to: I ...I (Predge, 236).
c) Glagoli rekanja, ki poimenujejo zagotavljanje, so (razvrščeni po pogostosti): (po)svedoniti '(iz)pričati', obenati 'obljubiti',poterditi, pretiti. Primeri: Sveti Augustin tydi to posvedoui: I ...I (Predge, 198); Jezus je xe perle obenal: I ...I (Predge, 251); Ino sveti Pavel tydo to poterdi: I...I (Pad, 52); Sveti Gregor preti grešniki: I ...I (Predge, 114-115).
d) Glagola rekanja za izražanje govorčevega čustvenega razmerja do stvarnosti sta nevolivati 'negodovati, jadikovati' in zdihavati (si).
Primeri: Sveti Augustin nevolije: I ...I (Predge, 56); Suzana si je v' skysrjavi zdihavala: /.../ (Predge, 146).
157
Branka Vičar: Avtorski komentar in citat ter njuna sporočevalno-vplivanj ska vloga v Serfovi pridigi
e) Glagola rekanja za izrekanje govorčevega razmerja do naslovnika sta pozdravlati in vositi.
Primeri: Sveti Pavel pise Filipanom no rje pozdravla: L. J (Predge, 40); Sveti Pavel tydi zato nam vosi:     (Predge, 237).
f) Glagol rekanja za izražanje poizvedovanja je glagol pitati 'vprašati'. Primeri: Sveti Gragor Nazjanski pita: L. J (Predge, 65); Ino sveti Krizostom pita:     (Predge, 225).
g) Glagoli rekanja za poimenovanje pozivanja so (razvrščeni po pogostosti): veleti, moliti, prositi, zapovedavati, prizavati, predgati.
Primeri: Sveti Jakob veli: /.../ (Predge, 92); Sveti Pavel veli: /.../ (Predge, 147); Sveti Augustin tydi moli: /.../ (Predge, 5); Kda je na krixi visil, se je za svoje sovraxnike prosil:      (Pad, 82); Sveti Apostol Pavel zapovedava ostro: (Predge, 167); Kersarjska cirkva nam prizava:     (Predge, 7).
h) Edini glagol rekanja za izrekanje izvršitve dejanja je glagol blagosloviti. Primer: Jakop je blagoslovil Joxefova sina: I ...I (Predge, 40).
2.1.1. 2 Glagoli rekanja za izražanje razodevalne vloge govornega dejanja
Glagoli rekanja, s katerimi se poroča o navezovanju govornega dejanja na prejšnje govorno dejanje, in sicer na govorno dejanje drugega govorca, so (razvrščeni po pogostosti): odgovoriti!odgovor dati, pristaviti, dokonnati, pridjati 'pripomniti', priloxiti.
Primeri: Jezus rjemi odgovori: I ...I (Pad, 82); Te je rjemi odgovoril Gospod: I ...I (Predge, 142); Xena odgovor da: I ...I (Pad, 9); Ino sveti Augustin pristavi: I ...I (Predge, 33); Ino sveti Amboz dokoma: I ...I (Predge, 147); Sveti Augustin priloxi: I...I (Predge, 206).
2. 1. 1. 3 Glagoli rekanja za izražanje fatične/prenosniške vloge govornega dejanja
a) Glagoli rekanja, s katerimi se poroča o slušnem/vidnem prenosniku, so (razvrščeni po pogostosti): praviti, {iz)renti,pisati, govoriti, peti, djati 'dejati', guuati.
Primeri: Sveti Dyh pravi: I ...I (Predge, 141); Sveti Pavel pravi: I ...I (Predge, 171); Sveti Pavel reue: /.../ (Predge, 140); Filip je rekel: I ...I (Predge, 166); Sveti Augustin tydi pise: I...I (Predge, 116); Sveti Apostol Pavel pise: I...I (Predge, 106); Sveti Augustin govori: I...I (Predge, 205); Davidpeje v 'psalmih: I...I (Pad, 18).
b) Glagola rekanja, ki ubesedujeta zaznamovano glasovno oblikovanost besedila, sta glagola zvati 'klicati' in krinati.5
Primer: /.../ je pa zval na ves glas: I ...I (Pad, 82).
Šerf pri premem poročanju ne uporablja tistih glagolov rekanja, ki izrekajo predstavitveno vlogo prvotnega govornega dejanja, kar je tudi sicer značilno za
Pojavi se tudi poročanje s kombinacijo glagola rekanja in samostalnika z' besedami: David Boga nasti z' besedami: /.../ (Predge, 106); Ino sveti Augustin tydi govori od vkreplerja v' dobrem skoz vero z' besedami:     (Pad, 65).
Branka Vičar: Avtorski komentar in citat ter njuna sporočevalno-vplivanj ska vloga v Serfovi pridigi
premo poročanje z glagoli rekanja. Zanimivo pa je, da je pri Šerfu dokaj pogosto premo poročanje z glagoli rekanja, ki izražajo vplivanjsko vlogo govornega dejanja    i}: (ti glagoli zavzemajo skoraj četrtino vseh glagolov rekanja). Vplivanj ska vloga    ® govornega dejanja je tako pri Šerfu ubesedena dvakrat, saj se zaradi dobesednega    n navajanja besedila prvotnega govornega dogodka ohranja tudi naklonskost besedila    _ prvotnega govornega dogodka: Kda je na krixi visil, se je za svoje sovraxnike prosü: »Ona, odpvsti nim /.../« (Pad, 82); Sveti Augustin opomina: »Lvbi samo edno dobroto I.. J« (Predge, 47) (podčrtala B. V).
Med glagoli rekanja, ki jih Šerf uporablja pri premem poročanju, prevladujejo glagoli rekanja za izražanje fatične/prenosniške vloge govornega dejanja, in sicer    ^ tisti glagoli, s katerimi se poroča o slušnem/vidnem prenosniku. Najpogosteje    "~ uporabljana glagola sta praviti m renti. ^
Šerf načeloma poroča o zapisanih besedilih, zato so glagoli rekanja, s katerimi poroča    ^ o govornem dejanju, večinoma v sedanjiku. Prevladuje poročanje s sedanjikom    ^ nedovršnega glagola {praviti, vyniti, pisati, opomirjati, govoriti, moliti, zvati, zapovedovati ...): Sveti Pavelzapovedava: /.../ (Predge, 97); Jezus sam govori: (Predge, 200).
O govornem dejanju poroča Šerfs tvorno obliko glagola rekanja: Sveti Pavel pravi: ^ /.../ (Predge, 197); Sveti Augustin pise: I...I (Predge, 226), le v enem primeru s trpno: w /.../je od nega v ' starem testamenti spreroneno bilo: I.. .1 (Pad, 75). ^
Če Šerf o prvotnem govornem dejanju poroča z glagolom rekanja, poroča stavčno, y in sicer tako, da stoji glagol rekanja v povedku spremnega/napovednega stavka: O Sveti Augustin govori: /.../ (Predge, 205); Peter pa nemi rené: I ...I (Predge, 250), & izjemoma tudi polstavčno - v tem primeru tvori nedoločniška oblika glagola rekanja *-jedro nedoločniškega polstavka: Sveti Augustin nas tydi vyni tote reni v ' Jezusovem N imeni prositi: /.../ (Predge, 241). ^
V vlogi glagolov rekanja se lahko pojavljajo tudi glagolsko-imenske zveze. V takih    ^ zvezah opravlja nedoločnik glagola rekanja vlogo povedkovega določila: Zdaj je zanel slepi monno no ze vsim zavyparjom zvati no krinati: I ...I (Predge, 127). Sem sodijo tudi glagolske zveze tipa glag_sam4 (davati nest) in sam^glag (odgovor dati): Sveti Augustin dava Bogi naj vekso nest: I ...I (Predge, 106); Xena odgovor da: /.../(Pad, 9).
2.1. 2 Poročanje s tvorjenkami iz glagolov rekanja
Ko Serf o prvotnem govornem dejanju poroča s tvorjenkami iz glagolov rekanja, poroča najpogosteje z deležji, redkeje s členkovnimi zvezami. 2.1. 2.1 Poročanje z deležji glagolov rekanja
Premo poročanje z deležji glagolov rekanja je pri Šerfu vezano izključno na deležja na -č. Z njimi Šerf poroča o istodobnih govornih dejanjih istega vršilca. Najpogosteje je zastopano deležje rekon, pojavljata pa se tudi deležji govoren in molen kot izrazili govornega dejanja. Govorno dejanje, izraženo z deležjem, je jedro deležijskega polstavka: /.../ se je sveti Augustin tak monno veselil govoren: I.. .1 (Pad, 37); /.../ je sebe nam za hrano dal, rekon pri zadni venerji: I ...I (Pad, 59); Sveti Augustin je tydi tak vninil rekon: I ...I (Predge, 13). 2.1. 2. 2 Poročanje s členkovnimi zvezami
159
Branka Vičar: Avtorski komentar in citat ter njuna sporočevalno-vplivanjska vloga v Serfovi pridigi
6 O drugih umskih/miselnih dejanjih, ne o govornem dejanju, poroča Šerf z glagoli mišljenja (misliti) ali razumevanja (nyti 'slišati', zanyti 'zaslišati', poslyhniti 'prisluhniti', brati, šteti 'brati'): Ino pri svetem Ivani štejemo 'beremo': /.../ (Pad, 55-56); Te je nyla glas: »Na ov kraj Jordana bos mir najsla.« (Predge, 58); On si misli: »Hi je Bog zf menoj, kdo zna biti proti meni?« (Predge, 180).
Šerf o govornem dejanju poroča tudi s členkovnimi besednimi zvezami oz. frazemi, ki smo jih že navajali kot izrazila metaliterarnega govora. Med njimi ločujemo:
a) besednozvezne členkovne frazeme: po besedah svetega Augustina (Predge, 9); po navyki svetega Ivana (Pad, 46) in
b) stavčne členkovne frazeme: kak Jezus pravi (Pad, 71); kak sveti Pavel vyui (Pad, 70); kak sveti Pavel pise (Pad, 13); kak sveti Ignac pravi (Predge, 70); kak sveti Krizostom veli (Predge, 87); kak sveti Bernard vyni (Predge, 163); kak je Bog rekel (Predge, 205); kak je Jezus obeual (Predge, 254).
2.1. 3 Poročanje z dejanskimi samostalniki
Šerf o govornem dejanju poroča tudi z dejanskim samostalnikom beseda, ki lahko tvori tudi jedro besedne zveze: Sveti Augustin nas tydi terdi z' besedami: /.../ (Predge, 196); Mi nesmemo tydi pozabiti na besede svetega Pavla: /.../ (Pad, 60); /.../proti Bogi nepoterplivi klejejo rjegovo ravnarje zabejou na Jexusove besede: I ...I (Predge, 10).
2.1. 4 Izpuščanje jezikovnih znamenj za poročanje o govornem dejanju
Jezikovna znamenja za poročanje o govornem dejanju Šerf tudi izpušča, v spremnem/ napovednem stavku pa navaja okoliščine oz. udeležence sporočanja.
a) Ob izpustu glagola rekanja lahko ostane navedeno mesto sporočanja: Ino na drygem mesti: »Vi vete milost Gospoda našega Jezusa Kristusa /.../« (Pad, 88).
b) Predvidevamo lahko tudi izpust dejanskega samostalnika (z besedami) oz. deležja {rekoč, govoreč):
- V spremnem stavku Serf poroča o govorcu in naslovniku prvotnega govornega dejanja: Sveti Augustin se tydi ves Bogi por ana 'izroča' tak: »Gospod, moj Bog! daj mojemi serci xelerje za toboj, naj jas tebe xelen isem ! ...I « (Predge, 245).
- V spremnem stavku Serf poroča samo o govorcu prvotnega govornega dejanja: Sveti Augustin tydi ponydije 'se čudi': »Gospod nas Bog! kak monno smo mi tvoji duxniki! kere si ti tak drago odkypil, s ' tak velkim darom odrešil, ino s ' tak lepojpripravojpa sempostavih« (Pad, 88); Jezus se tydi radovolnopodava v' boxjo volo: »Moj ona! ni je mogonno, tak naj tota kupa od mene pron gre; deno pa ne kak jas, temon kak ti nes.« (Predge, 49); Sveti Peter nas tydi terdi v ' veri: /.../ (Predge, 194).6
2. 2 Poročanje o sotvarju prvotnega govornega dejanja
Šerf pri premem poročanju praviloma poroča o govorcu prvotnega govornega dejanja, redkeje o naslovniku, o priči pa praviloma ne poroča. O času prvotnega govornega dejanja poroča redko, medtem ko se za poročanje o prostoru odloča dokaj pogosto.
2. 2.1 Poročanje o govorcu prvotnega govornega dejanja
V skladu z biblično-historično, liturgično in kristocentrično razsežnostjo pridig je govorec prvotnega govornega dejanja vezan na svetopisemska imena Stare zaveze,
Branka Vičar: Avtorski komentar in citat ter njuna sporočevalno- vplivanj ska vloga v Serfovi pridigi
zlasti pa na Jezusa in pričevalce ter oznanjevalce njegovega življenja in nauka, tj. apostole ter svetnike in cerkvene očete. Pogosto je govorec eden izmed štirih velikih zahodnih cerkvenih očetov, najpogosteje sveti Avguštin, eden najbolj znanih pridigarjev in najpomembnejših cerkvenih učiteljev vseh časov. Govorec prvotnega govornega dejanja je pri Šerfu praviloma poimenovan s polnopomensko besedo: Te reue Adam: L. J (Pad, 12); Jezus pa veli: L. J (Pad, 50); Sveti Apostol Pavelpise: /.../ (Predge, 96); Sveti Peter pa nam pise: L../ (Pad, 23); Sveti Augustin pravi: L. J (Predge, 86); sveti Gregor Papes pravi na to: L. J (Pad, 28). Posebnost so primeri kot Bog sam pravi skoz Jeremia preroka: /.../ (Pad, 68), v katerih si dejanski tvorec besedila, tj. oseba, ki dejansko ubeseduje svoje razmerje do stvarnosti ter svojo miselno predstavo o stvarnosti (v danem primeru Bog), izbere posrednika za izrekanje govornega dejanja.
Namesto imena osebe navaja Šerf tudi stvarno lastno ime, denimo ime knjige: Sveto pismo vyui: L. J (Predge, 36); /.../ dnesni sveti Evarjgelipravi: (Pad, 48); Knige mudrosti pravijo: /.../ (Predge, 209). Gre za metonimično rabo. Za metonimični prenos pomena, kjer je ime institucije ali zborovanja uporabljeno namesto njegovih predstavnikov, gre tudi v primerih kot Kersarjska cirkva nam prizava: /.../ (Predge, 7); Ino sveti cirkveni Tridentinski zbor vyui: I ...I (Pad, 46).
Govorec je pri poročanju z glagolom rekanja predstavljen v osebku spremnega stavka: Tydi sveti Pavel nas na to opomina: L. J (Pad, 91).
Govorec je predstavljen v osebku tudi v stavčnih členkovnih frazemih: kak Jezus pravi (Pad, 71), razen če gre za poročanje s trpno obliko glagola rekanja; v slednjem primeru je vršilec prvotnega govornega dejanja s položaja osebka potisnjen v položaj prislovnega določila vršilca glagolskega dejanja: kak je od nega v' starem testamenti spreroneno bilo (Pad, 75). V besednozveznih členkovnih frazemih je govorec predstavljen v desnem (a) ali levem neujemalnem prilastku (b): a) po besedah svetega Augustina (Predge, 9); b) po svetega Pavla besedah (Predge, 215). Če Šerf o prvotnem govornem dejanju poroča z dejanskim samostalnikom, poroča z besedno zvezo, katere jedro je samostalnik, vršilec dejanja pa je predstavljen v levem ujemalnem (a) ali desnem neujemalnem prilastku (b): a) se spominjajmo po gostem na Jezusove besede: L J (Pad, 49); b) Mi nesmemo tydi pozabiti na besede svetega Pavla: I.. J (Pad, 60).
Soudeleženost dveh med seboj odzivnih govorcev izraža z golim osebkom in orodniškim predmetom: Ino ulovek govori zdaj ž Davidom: L. J (Pad, 16). Šerf govorca poimenuje tudi s pristavčnim dopolnilom: Andras pa, Petrov brat, pove: L. J (Pad, 50); Jezus, veuna resnica, je velel svojim Apostolom: L. J (Predge, 195).
Šerf poroča tudi o čustvenem stanju govorca pa tudi o načinu govorjenja, in sicer z načinovnim prislovom (a) ali s povedkovim prilastkom (b): a) Sveti Apostol Pavel zapovedava ostro: L. J (Predge, 167); /.../ je pa zval na ves glas: L. J (Pad, 82); b) Sveta Dionizija je reklapoglavari nebojeua L. J (Predge, 144). 2. 2. 2 Poročanje o naslovniku prvotnega govornega dejanja V skladu z vsebino besedila prvotnega govornega dogodka, ki je omejena na podajanje verskih resnic in pravil krščanskega življenja, je naslovnik v Šerfovi pridigi pogosto množičen/neizbran: Job vyui: L. J (Predge, 227); Jezus sam je rekel:
v e
Branka Vičar: Avtorski komentar in citat ter njuna sporočevalno-vplivanj ska vloga v Serfovi pridigi
/.../ (Predge, 196); Sveti Pavel opomina: I ...I (Predge, 68); Ino sveti Augustin pravi: /.../(Pad, 13).
O naslovniku prvotnega govornega dejanja poroča Šerf z zaimkom (a) ali s polnopomensko besedo (b): a) Bog rene rjemi: (Pad, 12); Bog pa ji reue: I...I (Pad, 12); Sveti Ciprian nam pravi: L J (Pad, 34); b) Ivan kerstitel predga grešnikom: L..I (Pad, 68); /.../ rene boxji Angel Joxefi: L. J (Predge, 44); /.../ zapovedava sveti Pavel škofi Titi (Predge, 218).
Naslovnik prvotnega govornega dejanja je izražen v nepredložnem ali predložnem dajalniku: Ino Gospod Bog reue kani: L. J (Pad, 18); Andras pa je odgovoril Jezusi: L. J (Predge, 166); Jezus je rekel k' Farizej om: I...I (Pad, 38); Sveti Augustin moli k' Bogi: L. J (Predge, 209), redkeje v nepredložnem tožilniku: Bog je pital Evo L. J (Pad, 18); Sveti Augustin nasti Boga: L. J (Predge, 74). 2. 2. 3 Poročanje o priči prvotnega govornega dejanja
O priči prvotnega govornega dejanja Šerf poroča le izjemoma (enkrat v Padu in enkrat v Predgah).
Priča se lahko skriva v prislovnem določilu časa: /.../ nenisti dyh je nasi pri zagledi Jezusa na ves glas monno zanel krinati: L. J (Pad, 43). (Jasno je, da je Jezus v trenutku govorjenja prisostvoval govornemu dejanju.) 2. 2. 4 Poročanje o času prvotnega govornega dejanja
O času prvotnega govornega dejanja Šerf poroča s preteklikom glagola rekanja v povedku spremnega stavka: Jezus je rekel k' xidovom: L.J (Predge, 195). V spremnem stavku lahko izreka tudi celotno vrednost časa prvotnega govornega dejanja, in sicer s časovnimi prislovi (potle 'potem', te 'takrat', enkrat 'nekoč', perle 'prej ', dnes, snom ...) (a) oziroma s časovnimi imenskimi zvezami prislovnega pomena (na tretji den, na sveti den, ob deveti vyri, pri zadni veuerji, pri rauuni, po spovedi ...) (b): a) Jezus je xe perle obenal: (Predge, 251); /.../ so rjemi enkrat pravili: /.../ (Pad, 40); b) Jezus je rekel k' svojim vyuenikom pri zadni veuerji (Pad, 52); Ob deveti vyri je rekel Jezus: I ...I (Pad, 82); /.../ je rekla na sveti den: I ...I (Predge, 4).
2. 2. 5 Poročanje o prostoru (viru) prvotnega govornega dejanja
Poročanje o prostoru (viru) prvotnega govornega dejanja je dokaj pogosto; temeljni vir je Sveto pismo, sledijo teološki spisi cerkvenih očetov. Natančne navedbe stojijo na koncu poročila o prvotnem govornem dogodku oziroma na koncu dobesednega navajanja besedila prvotnega govornega dogodka: »Ponixajte se pred vsegamogouno roko boxjo, naj on vas ob nasi obiska pozdigne,« pravi sveti Peter. 1. Pet. 5, 6. (Predge, 161); »Hlapci! bodte vašim posvetnim gospodom vu vseh renah pokorni, né z ' okoslyxboj, liki se lydem dopadnuti; temou is ouivestnega serca, ino is nastibojennostipred Bogom,« Kol. 3, 22. veli sveti Pavel (Predge, 219). Redkeje Serf o prostoru prvotnega govornega dejanja poroča tudi v spremnem stavku. Navadno ga ubeseduje s prostorskimi zvezami prislovnega pomena, vezanimi na svetopisemska besedila oziroma svetopisemske kraje: Davidpeje v'psalmih: L.J (Pad, 18); Ino hlapec v' Evangelji pravi pri rauuni: L.J (Predge, 29); Bog sam pravi xe v' starem testamenti: I ...I (Predge, 78); Sveta Divica Marija Magdalena Pacjova je rekla pred kipom krixanega:      (Predge, 152).
Branka Vičar: Avtorski komentar in citat ter njuna sporočevalno-vplivanjska vloga v Serfovi pridigi
Viri in literatura
Danes, František, idr., 1987, Mluvnice češtiny 3, Skladba, Praga.
Glaser, Janko, 1930, Literarne predloge in paralele, Časopis za zgodovino in
narodopisje, 104-105.
Gspan, Alfonz, 1979, Cvetnik slovenskega umetnega pesništva do srede XIX. stoletja, II. knjiga, Ljubljana.
Ilešič, Fran, 1901, Početki naše književnosti za mladino, Popotnik, 357-358. Juvan, Marko, 1989, Slovenska baročna pridiga kot transtekstualni pojav, Obdobje baroka v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi, Ljubljana, 175-184. —, 2000, Intertekstualnost, Ljubljana.
Križaj Ortar, Martina, 1997', Poročani govor v slovenščini (skladenjsko-pragmatični vidik) (disertacija), Ljubljana.
Medved, Anton, 1907, Zgodovina slovenskega cerkvenega govorništva, Voditelj v bogoslovnih vedah, 65—66.
Pad = Serf, Anton, 1832, Pad no zdig človeka, Radgona.
Predge = Serf, Anton, 1835, Predge na vse Nedele no Svetke, I. zvezek, Gradec. Snoj, Alojzij Slavko, 1997Homiletika, Ljubljana.
Šlebinger, Janko, 1901, Književni drobiž iz 1. 1839, Zbornik Matice slovenske, 120-125.
Vičar, Branislava, 2005, Izrazne skladenjske zgradbe za upovedovanje pomenskih razmerij v delih Antona Šerfa (magistrsko delo), Maribor.
Author's Commentary and Quotation and their Reporting and Instructive
Functions in Serf's Sermon
Summary
The number of occurrences of authors ' commentaries in sermons is related to the concept of authorship in rhetorical tradition where the creation is understood as an ability to employ the means that are already existing. In Serfs sermons his linking commentaries are the most noticeable feature. They relate to comments considering modality, especially the degree of author's certainty about the validity or reliability of a given message. The authenticity of the message is supported by quoting the source of the message — usually with automatized verbal construction AS + subject + verb of speech (in 3rd person sg. present/past, indicative mood). Serf skilfully interweaves biblical quotations into the syntactic structures of sermons and quotes them as arguments from an authority in order to support his base thesis. The quotation, i.e. the text of the original speech event is accompanied by a report on the original speech event and its context which are determined in sermons with biblical and historical dimensions. In Serfs reporting on the original speech act one of the functions of the original speech act is in most cases realized through verbs of speech. The most frequent verbs are those conveying the phatic function of the speech act. The speakers are usually Christ and the testifiers to his life and learning,
v
Branka Vičar: Avtorski komentar in citat ter njuna sporočevalno-vplivanjska vloga v Serfovi pridigi
and the addressees are (in concordance with the contents of the original speech act, which are usually limited to enumerating of religious truths and principles of Christian life) usually an unspecified group of people. The reporting on the place (i.e. source) of the original speech act is quite frequent; the basic source is the Bible, and other sources are theological writings by church fathers.
Branka Vičar
Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru, Koroška cesta 160, 2000 Maribor E-pošta: branislava.vicar@uni-mb.si