PoSfarina plačana*
Štev. 4.
Posamezna stev. Din t«.
V l/ubljani, v petek duš 23. fanuara 1925.	Leto VIII.
Upravnlštvo ..Domovine" v Ljubljani. Preiernova ulica 54 Uredništvo ..Domovine", Miklošičev« cesta 16, Telefon 72
Karo&nina: Četrtletno Din 7-50, polletne Din I5<-celoletno Din 30*—,
Za svobodo in srečo Slovencev!
Vsi brez razlike strank za Narodni bloki
Dva tlačitelja je imel slovenski rod, dokler je bil pod Avstrijo. Na eni strani nemški režim cesarskega Dunaja, na drugi strani strahovanje nazadnjaškega kleri-kalizma. Kolikor niso ponemčevalci sami kratili Slovencem pravic in svobode, so pritiskali na nas posredno s politikujočo duhovščino.
Z ustanovitvijo Jugoslavije smo Slovenci dosegli državno in narodno svobodo, žal, se pa nismo istočasno otres.i tudi verig klerikalizma. Klerikalizsm je sicer v Jugoslaviji izpremenil taktiko, ni oa .z-premeni! politike. Volk ostane volk. četudi dlako menja. Kakor v Avstriji iečimo tudi še v Jugoslaviji pod težkim pritiskom po-litikujoče duhovščine, ki prUiska z zlorabo vere in cerkve v politične svrhe naše ljudstvo k tlom, da ne more svobodno porabljati svojih talemov, Ki mu jih je dal Bog.
Dokler se Slovenec ne bo otresel klerikalizma, ne bo svoboden. Toliko časa je izključen pravi napredek na prosvetnem, gospodarskem, socialnem in političnem polju. Ako bi kdaj zadela slovenski narod nesreča, Ja oi avladala nad njim klerikalna lvtonomija, )i slovensko ljudstvo ostaio suženj in berač, dokler bi se politi-kujoče duhovščine, ki bi v tem primeru dobila vso zakonodajno in upravno oblast v svoje roke, s silo ne otreslo. Pod straho-vanjem in absolutizmom klerikalnih avto-nomistov bi bila / kali zatrta vsa stremljenja po svobodnem napredku v katerikoli smeri. Izginile bi tudi vse neklerikalne stranke, klerikalizem pa bi paševal samovoljno in brez vsake kontrole.
Ako se borimo proti klerikalizmu, se borimo v svetem prepričanju, da gremo v bcj za svobodo slovenskega naroda, ki1
more in mora v mogočni Jugoslaviji dobiti vse pogoje za svoboden razvoj vseh svojih duševnih in telesnih sil, da bo mogel stopiti ' vrsto aajprosvetlenejših in najnaprednejših narodov. Le tako je mogoče« da doseže slovensko ljudstvo zadovoljstvo in srečo že na tem svetu.
Klerikalizem se da vreči ob tla samo z vztrajnim in sistematičnim delom na vseh poljih človeškega napredka, katerega bi se mora.i z vnemo udeleževati vsi kateri uvide vajo uničujočo škodljivost klerikalizma, in vsi, ki imajo količkaj spo« sobnosti, da morejo odpirati od klerikalizma zaslepljenemu ljudstvu oči. Edina resna, dosledna ter uspešna politična organizacija v Sloveniji proti klerikalizmu je JDS., ki .lastopa sedaj pri volitvah r zvezi Narodnega bloka. Kdor hoče Slovencem, kdor hoče svoji stranki, samemu sebi ter svojcem dobro, bo 8. februarja vrgel volilno kroglico v skrinjico Narodnega bloka, pa naj pripada sicer tej aH oni stranki, Šele, kadar bo *trt klerikalizem.
Sodrugi zvesti, demokrati, volitve znova ao pped vrati, S* o vsem Sloirenakem gi>e an jlai »Le »*> o m m v t m m* $m as® m»mP*
Kranjskem
je skrinjica Narodnega bloka in naša
Nosilec kandidatne liste: dr. Gregor Žerjav
bodo lahko tudi druge napredne stranke uspevale. Dokler tega ni, je treba, da se vsi napredni Slovenci združijo za Narodni
blok. Za vse druge stranke pri teh volitvah oddane kroglice so proč vržene. Volilci morajo v lastnem interesu obsoditi zgagarje in koristolovce, ki so se postavili za kandidate, ker mislijo, da je 8. februarja samo lov na mandate. Ako Slovenci ne pošljemo demokratskih poslancev v narodno skupščino, bomo ostali brez zaščite in brez opore proti nasilju politiktijoče duhovščine. Cim več bo Narodni blok v Sloveniji dobil glasov, tem večje bo število njegovih poslancev in tem večja bo njegova moč. Potem bodo Slovenci vsaj lahko kaj dosegli, hitreje bo pa tudi končan boj proti klerikalizmu, ki je že danes glede na nolitično moč v državi v zadnjih zdihljajih. Cim te klerikalizem čisto na tleh, potem na' nastopijo druge stranke, če bo potrebno.
Te dni je prišla tudi iz Rima od svetega očeta vest. da je pritožbi naše vlade
radi polltikujoče duhovščine ugodeno ter da je sv. oče ne le prepovedal zlorabljati vero v politične namene, marveč tudi prepovedal, da bi se slovenska duhovščina sploh vtikala v strankarsko-poiitične boje. S tem je sam papež obsodil klerikalizem. | kar utegne pomeniti začetek nove dobe, ko bo naša duhovščina ostala v cerkvah in pri službi božji in se ne bo več pehala za posvetno močjo. Začetek je storjen. Zato pa vsi napredni in pametni Slovenci skupaj, vsi na volišče za Narodni blok. da bomo potem izvojevali tudi končno zmago za svobodo in srečo slovenskega ljudstva.
Politični pregled
Ko so se klerikalni tigri še nahajali v vladi, a so se jim že majala tla pod no« gami, so zagnali strašno tuljenje, kako da se bo začel svet podirati, ako vlado dobi Narodni blok in ako se razpišejo volitve. Razsajali so, da bodo v Sloveniji klerikalni kulukarji skočili kakor en
je skrinjica Narodnega bloka in naša
Nosileo kandidatne liste: dr. Ljudevit Pivko

mož pokonci, v Zagrebu pa da bo brb» ljavi Radič dvignil boljševiški punt. Brezzobih tigrov se seveda ni nihče ustrašil. Narodni blok jih je z mokro cunjo pognal domov, razpisal volitve ia začel popravljati ter preiskovati njihove grehe. Klerikalni tigri so se z obvezano! glavo in slabo vestjo priplazili skrivaj v, domovino, gobezdavi Radič pa je v stra« hu za svoje veleizdajalske grehe šinil pod posteljo. Policija ga je za copate pri* vlekla na dan in možak zdaj v celici čaka na plačilo; klerikalnim tigrom pa j slovenski "olilci pripravljajo takšno ob« sodbo, kakor so jo zaslužili s svojimi nečuvenimi ljudskimi sleparstvi, z lažmi in neizpolnjenimi obljubami.
V naši slove*nski domovini sredi vo lilne borbe vlada skoro nekakšno zatišje Tiste lahkoverne ij"dske množice, ki so jih klerikalni tigri pred dvema letoma ? avtonomistično gon.o opravljali v burjo, sc so polegle v spokojenosti in mrkem raz« cčaranju. Tigri se letos ne upajo pred
Anton Stražar:
Krvavi denar
Povest iz minulih časov.
(Dalje.)
Znova je bile krasna cvetoča spo« mlad. Pa kljub temu je župnik Matijče prav zamišljeno zjutraj koračil po mo« ravški cesti proti Zabrezju. Vso pot je imel v mislih ono šesto soboto po Veliki neči pred dva in tridesetimi leti. Takrat
{'e bil dozorel in čvrst mlad duhovnik, :i se je z narave vred veselil življenje. A sedaj je skoro že upognjen župni pa* stir v isti fari, kjer je prvič nastopil službo. Zavest staranja bi še ne bila tako trla moža, le spomini, spomini!
Tisto soboto torej sta se s Šimnovcem domenila, da poj de Jurče v izrejo. Ali kaj vse je postalo iz tega fantiča! Kake velike izpremembe je doživel duhovnik Matijče v tem kraju vso to dolgo dobo .. Znova se je ustavil vrh Bcbovnika, ne le da si malo odpočije od strmega pota, pa da bi občudoval krasne Kamniške pla* nine, ne! Potiplje po žepu v suknji, če ima še pismo umrlega sošolca dr. Sto« klasa, ki ga mora izročiti Jurčetu. Vi* devši. da je še na mestu, nadaljuje pot počasi dalje.
Ljudje na njivah ob poti so spoštljivo | pozdravljali priljubljenega dušnega pa* stirja. Tudi on jim je odzdravljal. ali go* voril jc le malo z njimi, kakor je sicer imel navado.
Videvši ga tako zamišljenega, so ljudje menili: Bogve, kaj je gospedu na srcu, da so tako otožni...
Kakor običajno za šesto nedeljo po Veliki neči, tako je bilo tudi to soboto svetišče sv. Lovrenca že vse okinčano za prihodnji slovesni dan, ko imajo Zabre* žani žegnanjc
Po današnjem opravilu gospod Matij« če ni šel na običa jni zajutrek k Šimncvcu, kakor prva leta. Šimnovca že dolgo, dol« go let ni bilo na svetu, pa tudi njegova žena je že umrla in tudi njen drugi mož. Šimnovčeva kmetija je bila že v lasti druge rodovine, edini sin iz drugega za* kona pa je bil v ljubljanski šoli
Gospod Matijče je krenil terej niz* doli proti okrajni cesti v Pod Zabrezje k Jurčetu, da mu odda pismo svojega rajnkega prijatelja.
Jurče kakor žena Reza sta se zelo začudila in oveselila gospodovega pri« hoda. Na prijazno prigovarjanje se je gospod župnik usedel. Kmalu je imel pred sabo zajutrek; sevž, da ju ni užalil, je tudi nekaj malega použiL Ko sta pa bila z Jurčetom sama v hiši, mu je oddal
dr. Stoklasovo pismo, mirno, brez be» sede.
Radovednost je trla Jurčeta, kaj in kdo mu piše. Zato je takoj, ko je gospod Matijče odšel, stopil v kamrico in odprl pismo. Počasi je čital:	j
«Mojemu sinu!
Jaz bom že v večnosti imel odločeno svojo vrčno usodo — ko boš Ti, Jurče, bral moje pismo. Jurče! Gotovo si me večkrat preklinjal, to vem, ali daj mi vsaj sedaj spravljivo roko v medsebojno od« puščanje, ko že peči vajo moje kosti pod zeleno odejo in čakajo vstajenja na strašni sodni dan.
Sedaj, ko to pišem, spoznavam. ka| sem zakrivil, ker se nisem poročil s Tvo jo materjo, kakor je bila moja sveta dolžne st! Bolje bi bil storil, da bi še cz* kal z ženitvijo par let. V tem času bi sJ bil že zbral potrebnega denarja, ki sena ga rabil za svoj zdravniški poklic. Vsi danes uvidevam in se posebno kesanj zaradi Tebe. ki si moj edini naslednik. Ako bi lil s Tvojo rajnko materjo skleni zakon, bi bil Ti danes drug človek kakoi si sedaj — Jurče! Ničesar Ti ne očitam temveč le obžalujem Tebe in sebe.
Prva puščica se mi je vsadila v srce ko sem Te videl v tihotapski družbi on kraj Brežic. Kar si pa pozneje počenjaj
ljudstvo; po kaplanijah in orlovskih telo« vadnicah prirejajo skrite sestanke, ka« mor imajo večinoma le dostop neomajni njihovi kimavci. Tem si še tigri upajo goniti staro avtoncmistično lajno in po« grevati prestano zelje sleparskih obljub. Pred obsodbo širokih plasti slovenskih volilcev pa trepečejo in kjerkoli preveč pomolijo glavo na sclnce, se jim začne neusmiljeno topiti maslo, ki se je tekom zadnjih dveh let nabralo na njihovih gla« vah. Slovenski iztreznjeni volilci so letos mirni, toda napram tigrom neizprosni:
•Klerikalnih tigrov nikoli več!» iTa glas gre letos od ust do ust. Mnogo« teri klerikalni volilci sploh ne pojdejo na volišče, razsodnejši pa se odločno pri« ključujejo fronti Narodnega bloka, ki ne ponuja nikakih tigrovskih obljub, tem« več jasno in glasno kliče vsemu sloven« skemu ljudstvu:
V znamenju svobode, enakosti in bratstva
se z združenimi močmi lotimo dela za gospodarski in prosvetni napredek naše velike skupne domovine Jugoslavije! Složno z brati Srbi in Hrvati presekajmo enkrat za vedno vozel brezplodnih pre« rekanj in ljudskih sleparstev ter zastavi« mo lopato, kladivo in pero, da naši 6kupni domovini in vsemu troimenemu narodu izkopljemo zaklade prirodnega bogastva, da izkujemo veliko bodočnost, da v zgodovino zapišemo z zlatimi črka« mi početek srečnih dni!
Zmaga Narodnega bloka je zagotcv« ljena. Kdor izmed Vas ima priliko pre« birati tudi dnevna tekoča poročila o ob« upnih naporih vseh separatistov, o po« polnem razkroju davidovičevcev, o pc» gubi bosanskih Turkov in naglem iztrez« njevanju Radičevih množic. — ta nam more le pritrditi, da bo Narodni blok rad takšnim brezizglednim položajem separatistov odnesel naravnost sijajno
sem doznal od ljudi in tudi od Tebe sa« mega, ko sem stal ob Tvoji bolniški po« stelji in si v zmedenosti vse razodel. To me je popclnoma potrlo. S trpečim srcem, kakor takrat, Ti tudi danes na« ročam:
Se imaš čas, poravnaj na tem svetu svoje dolge — kajti v večnosti jih ne boš mogel! Vedi, da Ti je to pisala že tresoča roka tik pred smrtjo... Jurče, Jurče, ali me boš ubogal?
Prilagam Ti večino svojega denarja, porabi ga za poravnanje grehov svojih in svojega očeta, ki Te je ljubil in se vedno kesal svojega ravnanja v trpki za« vesti, da nosi pol krivde na Tvoji usodi.
Izročam Ti končno svoj očetovski blagoslov in želim, da bi Ti ne bil v pre« kletstvo. Ljubi mej sin, še imaš čas, snravi se z Bogom in ljudmi! — Tako Ti kliče v zadnji pozdrav Tvoj oče
dr. Lovro StokIas.»
Jurčetu pade pismo iz rok s šopom papirnatega denarja vred, sam pa po« bledi kakor mrlič... Pol nezavestnega ga zaleti žena in ga s pomočjo dekle spravi v posteljo. Po mrzlici je nastopila vro«
Čica in Jurčetu je v glavi žarelo, žarelo.. *
zmago. Nasprotniki sami izjavljajo, 3a bo Narodni blok dobil 170 do 180 man« datov, kar pomeni daleko zadostno abso« lutno večino v narodni skupščini, kjer bo Narodni blok tekem štirih let izvršil vse potrebne zakone, uredil enotno upra« vo v vsej državi, izvedel vse določbe vidovdanske ustave, izenačil davke in tako postavil neomajne temelje za! razvoj in napredek naše države. Mi Slovenci bemo tega pozitivnega dela in njegovih blagodati deležni seveda tem bolj, kolikor bolj bomo po naših poslan« cih zastopani v Narodnem bloku. Zdrava razsodnost nam to peve. Čim več bo naših poslancev Narodnega bloka v Beo« gradu, tem odločnejše bodo zastopane naše težnje in potrebe. Ako pa si hočemo sami določiti grenki kruh opozicije s tem, da svoje glasove tudi tokrat od« damo klerikalcem in drugim jalovim ob* ljubkarjem, tedaj smo se obsodili sami. Zakaj kakor pribito je že danes, da
klerikalni tigri nikoli več ne pridejo do besede in Radič nikoli več ne bo uganjal veleizdajalskih komedij.
Slovenskim volilcem je torej odločitev prav lahka: kdor hoče še nadalje razli« vati žolč, naj tudi tokrat voli klerikalce. Kdor pa hoče biti deležen zadovoljstva in vzajemnega veselja pri delu za izgra* ditev močne in begate lastne države, bo stopil v nepremagljivi tabor Narodnega bloka, ki je v Sloveniji postavil na čelo tako odlične može kakor so:
minister dr. Gregor Žerjav (nosilec liste na Kranjskem, 2. skrinjica), popu« lami narodni bcrec dr. Ljudevit Pivko (ncsilec liste na Štajerskem, 4. skrinjica) in slovenski gospodarski strokovnjak Ivan Mohorič (nosilec liste v Ljubljani, 1. skrinjica). Poleg teh imamo okrajne kandidate, ki so delavni in vsega spošto* vanja vredni možie in ki zastopajo vse sloje: kmete, obrtnike, uradnike in de*
S težko okovano palico je v družbi drugih sejmarjev v ponedeljek pred Binkoštmi zarana stopal proti Velenju tudi Ilkovec iz Prapreč na običajni se* jem. Mož je takole včasih malo prekup* čeval z voli, da je ujel kake goldinarčke za vedne potrebe.
Možakarji so bili zgodnji; ker še ni bilo nič živine na sejmu, krenejo v malo gostilno na zajutrek.
Ilkovec je takoj, ko je sedel za mizo, začel motriti prikupno krčmarico, poseb* no še zato, ker ni govorila štajerske go« vorice. Domišljeval in premišljeval je, kje je videl to žensko. Naposled se od« leči, da jo kar domače vpraša po njenem domu.
Baš je enemu njegovih sopivcev pri« nesla juhe, pa očka Ilkovec zastavi be« sedo: «1, onga, onga, ne zamerite no. vi pa niste Štajerka, ampak Kranjica!®
Prijazna krčmarica ga pogleda in se z vedrim obrazom nasmehne: «Oh, očka, onga — vi ste pa Ilkovec! Lejte no, saj sem Lukoveanka, po mleko sem včasih hodila k vam. Bog vas sprejmi, očka Ilkovčev!»
Ilkovčevemu očku se zdaj razjasni lice:
«Onga. ongd, kdo bi si mislil, da te zopet vidim, Micka Mihovčeva!*
lavce, po našem geslu, Ha morajo složno sodelovati vsi sloji. Le dve fronti si V Sloveniji in v vsej državi stojita na« sproti: na eni strani rušitelji države in sleparski obljubkarji, na drugi zmago* nosna armada Narodnega bloka. Kar se opoteka med tema dvema frontama, bo pomandrano. Zato ie vsak glas, oddan za g. Puclja ali g. Prepeluha in takšne mandatolovce, vržen v izgubo ali po» sredno celo v prid klerikalnim tigrom. Sveto spoštujemo vsakogar značaj in prepričanje. Toda tokrat, ko gre za od« ločitev velike usode in bodočnosti naše države, pozivamo vse prave narodne in napredne kmete, uradnike, delavce in obrtnike, da brez ozira na avojo pripad* nost h katerikoli stranki oddajo svoj glas Narodnemu bloku in s tem pride« nejo kamenček v izgraditev jugosloven* ske državne stavbe. V teh velikih zgo« dovinskih trenutkih morajo pasti m al en« kostni strankarski oziri; v srcu nam mora biti odločnost in v mislih jugoslo* venska domovina!
Širom Evrope struji zadnje čase pre* cejšnja politična živahnost. Parlamenti zasedajo skero v vseh državah in s tera je tudi politično življenje v tira Naj* hujša napetost in nasprotje vlada v rim« skem parlamentu, kjer Mussolini s svojo fašistovsko večino nesramno izigrava opozicijo in se splch vzdržuje na površju z vsemi mogočimi sredstvi. Navzlic te* mu, da sta njegov položaj in ugled že silno omajana, izjavlja Mussolini, da se ne umakne za nobeno ceno in da bo raje
proglasil fašistovsko diktaturo,
preden bi ga opozicija ugnala v kozji rog. Takšne grožnje so začetek konca. In četudi italijanski fašisti zadnje čase zopet predrznejše dvigajo glave, jih utegnejo tem preje zopet povesiti, ker italijanskemu ljudstvu prikipeva nevolja do vrhunca.
Kar na naglo sta se pomenila. Ker pa zaradi vedno prihajajočih gostov ni bilo časa za daljši razgovor, se domenita, da Ilkovec ostane zvečer na nočevanju. da se pomenita o tem in onem. Sejem je bil dober. Očka Ilkovec je dopoldne kupil par velov in jih popoldne že dalje prodal Korošcem, ki so dobro plačevali.
Zvečer pa se je podal v Brdarjevo krčmo. Vse prehitro jim je potekal čas, saj so si imeli tudi dosti povedati! Polde Brdar je tako izvedel vse novice iz kraja, kjer je bila doma njegova žena; zvedel je o Pajkovi smrti v ječi, dalje o Jurčetu in še vse ostalo. Micka je s Poldctom vred poslušala in izpraševala in vmea pridno stregla očki Ilkovcu — onga.
Pa tudi Polde je ta večer povedal II* kovcu vse svoje doživljaje: Z Opčin pri Trstu, o Pajku, ki ga je napadel, in o Jur« četu, ki mu je dajal denar. Dalje je do* znal Ilkovec od Poldeta, da sta imela sprva gostilno ne daleč Ptuja, prec! krat* kim pa sta se preselila tu sem v Velenje, Preden je naslednji dan odšel I!l~ove« nazaj proti kranjski strani, mu je Polda natočil še dobrega brinjevca in cUnem pomenljivo zabičal, naj zaenkrat še ne govori, k je se je nastanil s svoji« fervco.
«1, ongd, ongd, kako si či«den. »H te nisi videl svetnika Janeza Napamuk* \
V francoskem parlamentu. Id se šteje za enega naibcli kulturnih, so prejšnji teden doživeli par mučnih incidentov. Prišlo je
do spopadov med opozicijo in vladno večino.
frčali so stoli, razsajal vihar pretenj in zmerjanj, predsedništvo pa se je zabari« kadiralo za klopi in mize. Ste videli, ljudje božji, da spe padi in prepiri v par« lamentu niso le naša »balkanska« poseb* nost, kakor to skušajo označiti klerikalni tigri, ki so v beograjski narodni skup« ščini sami uganjali največja kričaštva, temveč se take temperamentne stvari lahko prigodijo tudi med francoskimi po« slanci, ki vendar zastopajo najkultur* nejši narod v Evropi.
Nemčija je končno rešena dolgo* trajne parlamentarne krize, ki jo je pri* tirala že na rob propadanja. Za novega nemškega kanclerja (ministrskega predsednika) je bil pred dnevi imenovan dr. Luther, kateremu se je posrečilo se* staviti
vlado tako zvanega meščanskega bloka,
dečim so doslej Nemčiji krojili usodo socijalisti. Z imenovanjem nove vlade se je bilo bati, da bo Nemčija padla v nove nepregledne krize, toda dr. Luther je pred parlamentom izjavil, da nova vlada ne bo uganjala prenapetih komedij,-tem« več nadaljevala politiko v pravcu do« sedanjih vlad. Razumljivo pa je, da evropske velesile prav pazljivo motrijo razvoj dogodkov v Nemčiji in pazijo, da že v kali udušijo slehern izrastek tistih nemških nadutosti, ki so leta 1914. pah« nile Evropo v požar in klanje.
Dopisi
KKANJSKA:
VRHNIKA. Naši klerikalni borci, v prvi vrsti znani Marcltov adjutant, kapaciteta juri-stov Godnič in rejeni Brenčič večer za veče-
' rom prirejajo po županovi komandi shode po tukajšnjih vaseh. Te shede pa skličejo iz bojazni pred demokrati in socijal sti kar na tihem po svojih vaških zaupnikih šele po svojem dohodu. Tu vse vprek zabavlja čez vlado in državo. Svetovali bi politični oblasti, da se za te »Radičevce« nekoliko pobriga. Volilci! Kdo so pa ti agitatorji? Poglejmo jih v pravi luči in preiščiino jim nekoliko njihove obisti. G. adjutant je neki domišljav in ne baš bri-hten »fantiček), ki skuša po Maroltovj protek-ciji priti do kakega dobrega korita. Za prihodnjo volilno dobo se je napovedal že za poslanca in g. ala župan so to kandidaturo že odobrili. Poznamo ga pa tudi še prav dobro iz časov bivše Avstrije kot plačanega priganjača j tedanjih tihotapcev — pač dobra Maroltova firma. Nekateri Imetje ga že spoznavajo, zaradi tega ga celo njegova laslna stranka ni več volila za tajnika v Kmetijsko zvezo. G. župan ne morejo preboleti tega dneva in se še vedno poprašujejo, kaj je vendar vzrok temu, da se kmetje več ne pokore disciplini in da so si upali dati celo njegovemu adjutantu «brco». G. Brenčič je popolnoma podoben pcplsanemu g. adjutantu >n stremi tudi le po samem ko-ritarstvu. Zastonj ne napravi za blagor kmeta ničesar; vsi njegovi računi — posebno od oskrbništva trga Vrhnika — so precej slani. Udeležuje se kot odbornik raznih korporacij i le takih komisij, ki kaj »neseja«. Za komis j i I močvirskega odbora pa se je potrudil le g. Tr-šar. Tega mogočnega gospoda Brenčiča poznamo istotako dobro iz vojnih časov kakor njegovega tovariša. Vsi, posebno pa krnele, se prav dobro spominjamo, da je bil g. Brenčič strog komisar glede prisilne oddaje sena. Marsikateremu kmetu je odvzel ta veliki gospod zadnji voziček sena. Kmet je meral na to živino prav poceni prodati vejaški oblasti, ali mu je pa od glada poginila. O g. Godniču ne bomo desti govorili, ker je poslal za nas politični mrlič. Useda njegovega izvrstnega ju-ridičnega talenta ga je pred dnevi zanesla nekam preti štajerski strani. Pri nas na Vrhniki je služboval kakšni dve leti pri tvrdki Globus kot navadni knjigovodja III. vrste ter ja bil pred kratkim nenadoma iz službe odpuščen.
'Mimogrede pa se moramo §e nekoliko pomu-' diti pri nekem drugem hudem klerikalnem tpetelinčku-*, to je krojač g. Tomšič z Verda. Ta človek, ki živ" od raznih političnih strank, si je upal pretečeni teden v gostilni >pri Hren-cu« v nekem izziva jočem govoru izustiti: »Vsakogar, ki ne bo z nami volil, imenujem barabo. Tukaj med nami sta k sreči le dve taki barabi!« Vprašamo g. Tomšiča in,vse njegove verdjanske somišljenike, ki poznajo vse tukajšnje zakonske in druge razmere, kdo je večja baraba: ali tisti, ki kot oženjen mož v svoji osivelosti še skače čez osi zakonskega jarma, ali tisti, ki po svojem lastnem prepričanju odda vol Ino kroglico? še celo sam naš župan g. dr. Marclt je na Martinovo nedeljo po proračunski seji ugotovil: Vzrok, da sem pri današnji seji glede predloga o povišku sveje plače propadel, je le ta, da nekatere moje vzor-! ne katoliške odbornike bolj vleče vroča ljubezen v Zaplano na žegnanje »pastirjev in pa-stiric« kakor k občinski »eji. G. Tomšič, sedaj ima »Slovenec« besedo. Z odgovorom Vam zapet postrežejo »barabe«, ki s« bodo odslej vaše krojaške obrti izogibale.
GORENJI LOGATEC Minulo nedeljo smo imeli javen shod volilcev, ni ' ter m sta se nam predstavila naš srezki kandidat dr. Albert Kra-mer in njegov namestnik D. Lapajne. Shcd je bil izvrstno obiskan. Klerikalcev ni bilo zraven, čeravno je bil shod javen in bili politični nasprotniki potom „ Domovine" že posebej povabljeni. Uvideli so pač, da se tigrovske politike ne da zagovarjati. Oba kandidata sta imela srečen dan. Razlolila sta nam politični položaj in važnost predstoječih volitev, zlasti za nas obmejne prebivdce, tako jasno in prepričevalno, da rta nas Ie še podkrepila v naši trdni veri in neomajnem zaupanju v naše stare narodne in državne ideale. Razšli smo se s sveto zaobljubo v srcu, da bomo v kratkih dneh do volitev in na dan volitev samih storili vse, kar je v naših močeh in kar dolgujemo sebi, državi in svojim potomc- n. Shod je potekel brez najmanjšega nesoglasja. Proti koncu je pripeljal čevl;irski mojster Župančič iz Dolnjega Logatca par svojih korru-nistov, ki so se pa vedli popolnoma mirno in *> stojno. Kakor se čuje, je g. Zupančič postal ko-
znamenju, onga, s prstom na ustih, da je molčal, kaj se je češka kraljica izpove* devala! I, onga, kaj ti rečem, Polde: tudi jaz polagam prst na usta! Pa srečno zdaj, zbogom! Še se bomo videli!«
Možak jo počasi mahne po cesti. Mi* cika in Poide pa sta s pra<*a gledala za njim. dokler ni kraj trga izginil za oglom.
«Micika, ti je dolgčas, ko vidiš II* kcvca. kako jo maha v domači kraj, ti pa moraš biti tukaj?«
«Kaj mi bo dolgčas, Poldek — moj dom je pri tebi!»
Žena ljubeznivo objame svojega ljub* Ijenega moža in oba se zadovoljno vrne* t« v hišo.
XXVI.
, '	Pri Jurčetu so meli pre«
so. Ko so pa videli gospo* darja v dimniku, so se od groze razšli vsak na svoj dom...
Jurčeta je čimdalje huje grizla ne« mirna in pekoča vest zaradi hudodelstva na Opčinah in splošno zaradi vseh ne« poštenosti v zavoženem življenju. Go* dflo se mu je enako, ko bosemu otroku, M se mu v nogo zabode trn; kolikorkrat
potem prestopi, pa ga zbode. Šc bolj pe« keča in nadležna je postala Jurčetova vest, odkar je bral pismo svojega očeta. Osobito zadnje besede v pismu so mu vedno zvenele: «Izročam Ti svoj blago« slov — da bi Ti ne bil v prekletstvo!® Napadi divjosti so ga čimdalje huje pri* jemali. Spbh so vsi okoličani le splošno rekli: «V koži tega človeka bi ne bilo dobro biti — saj je že ves otseden!«
Koncem polletja 1880. je bilo. Znova je Jurčeta napadla blaznost. Nekaj časa je razsajal okrog doma, nato si je pa za* pregel kenja v voziček in se odpeljal. Domači so bili kar zadovoljni, da so se takšnega gospodarja vsaj za par ur iz* nebili.
Prvorojeni, že osemnajstletni Jurče* tov sin Lovrenc je rekel materi: «Veste, mama. kar naš oče uganjajo, je pa že strašno. Tako ne more dalje!«
«Hudo kazen imamo, ljubi sin — ali potrpi; nad Bogom ne smemo godrnjati. On že ve, zakaj je nam vse tako na* klonil.«
Na te materine besede je sin obmolk« nil in še! na skedenj pripravljat, da pri* dejo zvečer menci met proso.
I Nekaj časa je Jurče brez namena dir« jal s kenjem po cesti, nato pa mu hipoma | šine v glavo, da krene k svojemu staremu pajdašu Jaku v Prelesje.
Skoro sem pozabil povedati, da se je | tudi Jaka nekaj let po izvršeni tatvini na Opčinah, ko se je zadeva že umirila. na« selil v Prelesju, si z ugrabljenim dele« žem postavil novo hišico, uredil pekarijo in začel tudi trgovati z žitom in mc ko. | A tudi njemu krvavi denar ni prinašal posebnega blagoslova. Marsikatera špe« kulacija pri trgovanju se mu je izpod« nesla in kolikor je na eni strani pobral dobička, ga je ob drugi priliki zopet gladko izgubil. Počasi je pestal previd« nejši in je za silo izhajal s svojim obra« tom. Jurče se je večkrat oglasil pri njem, pa vselej je bilo enako: zaprla sta se v stransko sobo, nekaj časa mirno govo« rila in pila, nato pa se začela prerekati in tudi ruvati in lasati. Parkrat sta celo že dirjala okrog oglov. Ljudje, ki so videli takšno njuno početje, pa vendar pri vseh govoricah niso dognali, kaj ima« ta moža med seboj.
tfDalje prihodnjič.)
* pravem pomenu besede. On je namreč svojo delavnico iz proste volje preuredil v komunistično zajednico, do katere imajo vsi njegovi pomočniki in vajenci enake pravice. Tudi njegova hiša je že last te zajednice. V Zupančičevi delavnici se dela samo po 6 ur na dan. Dohodki se skupno porabljajo. Mojster ima iste pravice kot pomočniki in vajenci. Kje je še kaj takih idealistov?
ŽIBRŠE. Naša vas spada pod občino Rovte, ki glede svoje naprednosti po pravici ali po krivici ni na najboljšem glasu. To nas Zibršane boli. Zato smo sklenili, da bomo pri sedanjih volitvah pokazali svetu, da nismo tako zaplankani, kot bi kdo mislil. Res smo hribovci, ki živimo bolj sami zase, pozabljeni od vsega sveta. Imamo pa tudi »voje potrebe. Letos smo dobili svojo enorazredno Šolo, pa stavbe za šolo še nimamo. Sami bi jo tudi težko zmogli. Treba bo prositi pomoči. Ali naj jo prosimo pri tistih, ki le rujejo proti državi in bodo zato brez moči, ki samo obljubljajo, pa ne izpolnijo, ki so doslej rezali sebi bel kruh, nam pa ovsnega ? Ne, tega ne bomo storili. Kot zvesti državljani, kot neustrašeni čuvaji državne meje bomo šli v volilni boj za državo, ki nam bo gotovo pomagala postaviti primerno šolsko poslopje in popraviti zanemarjena pota. Klerikalci oas ne bodo več sleparili.
_ JEZICA. Za zadnje volitve v narodno skupščino je zbral naš župnik g. Košir svoje bojevite klerikalce v orlovsko telovadnico. Rjuli so tam notri kakor afriški divjaki in vendar so bili Izbrana četa tiste sorte ljudi, iz katere sestavlja „obertiger- dr Korošec sedaj slovensko falango. Da je v tej »slovenski" družbi tudi znnni gospod Bizjak, je umevno Tam v templju orlovske ideje so župnikovi klerikalci pretepali vsakogar, ki ni bil povsem za dr. Brejca. Mr' temi preienači si videl skoro same Orle. torej, „upapolno" mladino. In ko je bila nekemu pristašu SKS milostno dana beseda, so zatulili župnikovi bojevniki in pustili pasti z-stor. Tako je bil odrezan od zborovalcev govornik, ker ni hotel iti za župnikom in dr. Brejcem. Ljudje božji, če boste kdaj hiteli vedeti, kako slovenska sleparska stranka udriha po svobodi prepričanja, kar zaprosite na Ježico. da Vam je-ženski župnik g. Košir vodi colitičen in javni shod. Naprednjaki na Ježici tega ne bomo nikdar pozabili. Pa tudi tega ne, da je župnik g. Ko% na oredvečer volitev glasno pozival: »Možje, fantje, jutri pa volimo vsi skrinjico numero ena!" Bratie Orli, ko ste zadnjič odpravljali Vaše mlade fante k soldatom, in ko so bili na vladi Vaši ljudje, kam so Vam ti ljudje spravili Vaše fante? Gospodarji, ali niste slišali, da bo draginje konec, če pride dr. Brejc na vlado? Kje je moka po 5 kron kilogram? In obljubovalo se je, da ne bo skoro nič davkov. Gospodarji, vi že veste, kakšni so klerikalni davki. In blažena avtonomija? Naoolnili so farovže z denarjem, skušali skomandirati klerikalnim zadrugam mastne dobičke, avtonomijo pa so soravili za sl^be čase, da bodo zopet farbali z njo. Torej, volilci, vsa politika Slovenske ljudske stranke je en sam, dve in nol leti dolg švindel. Korošec ima visoko ministrsko olačo, ima jo Sušnik, imajo jih drugi. Tudi agitatorjem se ne godi slabo. Vprašajte torei našega župnika, če bo še naprej agitiral za dr. Korošca in skrinjico ..numero ena". Ti ljudstvo, pa nimaš od tega nič, trikrat nič. Zato ne poshišaj volkov, ki hodijo v ovčjih oblačilih. Zanesi se nase ia na svojo razsodnost ter zaupaj krmilo države narodnim jugoslovenskim možem. Narodni blok je rešitelj vseh iz neznosnega položaja, v katerega nas je zapeljal klerikalni zmaj. Dr. Žerjav je edini resen nasprotnik klerikalnim •leparjeto,
IHAN. »Domoljub" se je nedavno obregnil ob naše gasilno društvo in nagromadii celo vrsto laži. Naše gasilno društvo deluje zelo vztrajno, kar je razvidno posebno iz tega, da si je po triletnem obstoju nabavilo štirikolesno briz-galno, preko 100 metrov novih cevi, več drugih potrebnih naprav ter si postavilo tudi svoj lastni dom, v katerem so se že priredile ;~re in strokovna predavanja. Kar se tiče požara v Studi, so bili ravno ihanski gasilci prvi na kraju nesreče ter se udeležili rešilne akcije pri gasilnem društvu Pšata, ki je prvo prihitelo z orodjem. Tudi na Mali Loki, kjer je strela užgala kozolec, so se ihanski gasilci udeleževali gašenja skupno s tovariši s Pšate. Le žal, da ni bilo dobiti vode. Ako pa požara nismo takoj opazili, ni temu krivo gasilno društvo, saj nimamo nastavljenih čuvajev, da bi naznanjali ogenj. Zakaj pa ni obreko-valec stal vrhu strehe, ko je bila nevihta in je treskalo, ter pri prvi nesreči pozval na pomoč gasilno društvo, ako mu je dobrobit bližnjega v resnici tako pri srcu. Zakaj ni lažnivi dopisnik, čigar ime nam je znano, potegnil za vrv in udaril plat zvona. Saj je vendar njegova klika vedno okoli zvonika. Kako puhlih možgan je ta prvak pokojnega »Domoljuba", se vidi najbolj iz njegovega poročila, ko poroča, da je bilo predavanje v gasilskem domu o prvi pomoči živini v sili protiversko. Tudi se mu ni izpolnila pobožna želja, da bi vlada razpustila naše društvo, ker ni za to nobenega povoda. Pač pa je dovolj povoda za razpust Izobraževalnega društva v Ihanu, ker že več ko 10 let ni bilo občnega zbora. Upamo, da bo dopisniku to zadostovalo. »Domoljub", ki ie tako uren z objavljanjem lažnivih poročil, pa je tako že prejel plačilo s tem. da mu je vlada odstrigla rep in zavezala jezik. Naše gasilno društvo je nepolitično. Z veseljem pa bomo seveda sprejeli vsako podporo, ki nam jo morda nakloni minister g. dr. Žerjav.
PREDDVOR. Tukajšnja orliška načelnica, znana po svoji telesni, še bolj po duševni lepoti, se je močno zaljubila v nekega Rusa, misleč, da je grof. Sedaj je pa kar naenkrat zvedela, da je to čisto preprcst Človek, navaden delavec. Takoj mu je ljubezen odpovedala in svojo roko je dala orlovskemu tajniku g. Š. Rus je sedaj zagrozil, da bo ustrelil njo in pa S. Parkrat jo je že napadel s samokresom v gostilni, pa so jo drugi obranili. Dekle si sedaj ne upa nikamor več samo; zato jo na kako veselico v Preddvor ali pa v Šenčur, podnevi ali ponoči, morata spremljati sedanji njen ljubimec in pa tukajšnja orhška predsednica, ki jo poznamo kot Marijino druž-barico ter tudi kot izvrstno plesalko in igralko. Rus jo čaka navadno v «gmajni>. Nam se smili ta divna Orličica; ravno tako njen fant in njena spremljevalka. Poslednji obenem čestitamo, da je v tako poznih letih dosegla čast orliške predsednice. Prosimo jo le, da bi nas poštene ljudi pustila pri miru in raje s svojim jezikom branila svojo dekliško čast, da bo bolj vredna hčerke Marijine.
PREDDVOR. Nekdo, katerega dobro pozna dotični krojač, ki je v svcji preveliki pobož-nosti zaspal pri pclncčnici v cerkvi ter z mirnim spanjem v spovednici ne meneč se za službo božjo čakal belega dne, zagovarja zdaj krojača v «Domoljubu>, da tega ni storil iz pijanosti, marveč po napornem delu pri šivanju. Mi bi lahko temeljito ugovarjali, toda naj bo za enkrat; ugotovimo le, da je bil krojač svoje dni tudi v samostanu, kjer se učijo premagovanja, in tega bi se bil lahko zavedal, pa čo tudi že ne bi bil spal šest noči. — Zdaj pa nekaj besedi o naših gledaliških odrih, ki jih imamo v naši fari kar dva. Vidimo j»a, d«
j imajo diberalci* bolj pametne Igre kakor j klerikalni Orli, ki so celo v adventu, ko j« ! vendar čas pjkore, imeli prireditev z godba in plesom. Obsojam, da imajo naši Orli tudi e postnem času take pohujšljive predstave, da je mene sram, če jih vidim. Prejšnji gospod kaplan Hoslnik so bili zoper to in sploh k poedinim predstavam otrok niso pustili. Zaradi tega so ga pa nekateri Orli tako obreko-vali, da bi g. kaplan gotovo sodnijsko poste* pal, če bi bil vse doznal. Jaz pa lahko govc^ rim, ker sem jih sam slišal. Ali si še upate reči, da sem lažnik? Vendar iz naše orlovske družbe izvzamem kaka dva para, ker so re» dobri in pošteni in se ne vtikajo v lake stvari. Zdaj se bližajo volitve, pri katerih imajo Orli naravno obilo posla z agitac jo, pa tudi le ne* kateri takšni nemirneži in častilakomneži. Pri tem trudapolnem delu jim pa še pomagat« neki vrvar in gostilničar iz Tupalič (po imenu Nacek) ter neki cementni >ceglarček« z Gornje Bele. Ti častihlepni možički prav resnične na vso moč upajo, da bodo postavljeni za kake klerikalne ministre v Preddvoru. Mi bi jim to sicer privoščili, toda vidimo in vemo, da jim stvar ne gre od rok. Naša skrinjica je samo druga! — Naročnik.
BOHINJSKA SREDNJA VAS. Slabo znan! klerikalni kandidat Sernec hodi k nam agi-tirat na ta način, da se le skrivaj predstavlja radovednim volilcem, ki bi splošno prav radi J spoznali, kako izgleda ta niož, ki nam je I elektriko vzel in jo dal deželi. O Sernecu ve» ! mo, da se od tistih časov ni prav nič poboljšal, niti izpremenil, razen da mu je trebušček postal še pcpolnejši. Njegovo previdnost, da se bcji pred nejevoljnimi kmeti javi., nastopiti, sicer prav cenimo, čudimo se pa vendar, kako se drzne tak človek loviti ljudsko zaupanje, ko ima sam slabo vest in se zaveda, kako ga imamo zspisanega. Pa tudi iz časopisov izvemo sedaj sproti o inženirju Sernecu take stvari, da se za naše glasove lahko kar pod nosom obriše. Vrhu vsega tudi vemo, da inženir Sernec nima in nikoli ne bo imel smisla za naše kmetske zahteve, da bi verski zaklad vrnil planinske pašnike, da bi Bohinj dobil sirarsko ?olo, de se konča šikaniranje od strani poedinih gozdarskih organov in tako dalje. Sernecu mi skratka nič ne zaupamo ia ga ne bomo volili. Naša skrinjica je druga! Kmet.
K0PRIVN1K NAD BOHINJEM. Zadnje dttf je bilo pri nas slišati, da se nam bo letos zgradila cesta iz Jereke na Kcprivnik, ki jo že dolgo let pričakujemo. V nedeljo po maši sta prišla k nam v hribe resnično dva gosposka moža! a rja. Neki klerikalec reče: fEden teh dveh je inženir za novo cesto, eden pa posla« nec iz Beograda!* Pa se je hudo zmotil. Bila sta le navadna klerikalna politikarja, ki sta prišla k nam lovit kroglice. Prvega, debelega, smo spoznali za kandidata Serneca, drugega pa za tistega kaplana, ki je med vojno sedel v Srednji vasi pri aprovizaciji. Na shodu, ko smo se radovedni zbrali, ni bilo nič govora ® I novi cesti, temveč samo o zlatih obljubah ia ' kako da nam bo gospod Sernec z neba zvezde | klatil, ker imamo to srečo, da bivamo v naj-, višji fari na Kranjskem. Nekaj časa smo Set-i neca poslušali, nato pa se začeli smejati in se razšli v soglasnem prepričanju: Ta mož ni m nas. Kandidat Sernec ne zna dragega kot elektriko. A ravno mi Koprivnikarji elektrike zato nismo dobili iz Savice, ker je takrat v tej zadevi imel glavno besedo g. Sernec. Takrat nas je omalovaževal, Češ, Čemu bo rovtaraklm Koprivnikarjem gosposka elektrika. Dum m
lovi naše glasove in Je toliko drzen, da se upa
k nam prihajati s sleparskimi tigrovskimi obljubami. O g. Sernecu se sploh čuje toliko stvari, da 8e kar čudimo, kako se ta mož še upa hoditi k nam. Tudi mi Koprivnikarji v hribih marsikaj vemo in izvemo in smo že vsi sklenili, da nas tak mož v parlamentu ne bo zastopal. Njegovemu spremljevalcu v Črni suknji bi pa tudi ne bilo treba hoditi ljudi begat za kroglice, saj nas je že dovolj zbegal pri aprovizaciji v vojni in vsi vemo, kako zna biti sirov, dasi se zdaj hlini za angelčka. Naš gorenjski mož in kandidat pa je edino Ambrožič is Ljubnega, čigar skrinjica bo druga. Ta nas pozna za poštenjake, mi pa njega. Zato bomo drug drugemu zaupali in dne 8. februarja od- i dali kroglico v drugo skrinjico in nikamor drugam. Kdor jo bo dal v prvo, ga bo elektrika stresla. Le tega se zavedajmo. Letos bo precej pripravno, ker bomo na Koprivniku Imeli lastno volišče. Rečemo pa, da nam je potrebna samo druga skrinjica; ostale lahko kar mirno pustite v dolini, da ne bo preveč voznine za proze škatle in zastonjski trud. Vsi na delo, da bo zmaga nasa! Koprivnikarji poznamo samo drugo skrinjico! — Koprivnikar.
BOŠTANJ. Kot samotni popotnik tihe Mi-renske doline sem korakal po skoro prašni cesti, dasi bi morala biti sedaj največja zima, in tako sem prišel zopet v Boštanj. Na moje veliko veselje sem opazil tu, da sokolsko društvo lepo napreduje. V kratkem bodo igrali igro <Stari grehi>. Kar se pa tiče klerikalizma, Je ta v zelo slabem stanju, tako da so začele nekatere Marijine družbarice skrbeti za naraščaj. To je zadnje sredstvo za obnovitev nekdanjega močnega tercijalizma v Boštanju. Sokol je razpel svoja močna krila nad tukajšnjo mladino, ki je ne pusti vež v kremplje žrnega klerikalizma.
Opazovalee-popotnik.
f BT. VID PRI STIČNI. St. Vid je največja fara na Kranjskem in lepo življenje bi lahko imeli, ako nekateri farani ne bi bili tako zagrizeni in zaslepljeni klerikalci; vrhu tega ee pa še dušni pastirji vtikajo v politiko, nagovarjajo ljudi k svoji stranki in imajo nekatere volilce kar na špagi. Potem se zberejo v kakšni hiši in imajo nepotrebne govore o avtonomiji in drugih tigrovskih sleparijah. Ubogi kmečki trpin, ali se nisi še zbrihtal iz svoje omamljenosti? Vsaj do 8. februarja naj |>adejo vsem zaslepljencem luskine z očil To Je dan naše rešitve, ko se otresemo laži in Jiinavščine! Stopajmo naprej, ne nazaj! Se imate časa, da vsi z lastno pametjo pretresete, koga boste volili, da pozneje ne bo kesanja. Kdor se je že odločil za Narodni blok, je na gravi poti. Naša skrinjica je druga! —
Kmečki demokrat
VELESOVO. Volitve se bližajo. V našem feotu je še precej mirno, pa. vsaj drugega ne &aže. Brodarjev Janez iz Hrastja mnogo bolje napravijo, da gredo koledovat na gore kakor jr nedeljo 18. L m. Seveda sami si ne upajo, sata peljejo nekaj svojih backov in priganja-Žev s seboj. Štefanja gora ima pa tudi dve vasi. CVseh volilcev je okrog 30. Treba jih je po hišah poiskati in gnati v en hlev To gre že trda tigrom! Po gorah pa res 8e ni bilo shodov. Bolj svež zrak pa je tam gori in ljudje mogoče bolj dovzetni za take nauke. Pri nas pa »i tako. Ce pridejo oče Brodar ali pa urednik Smodej k nam na kak shod, se morajo zapreti, <da peščici ljudi ob zaprtih 6tenah lahke kole-dujejo, kako slabo se jim godi Drugače si nt opajo. Kaj vse pa so nam dobili tigri? Le po-ijBtejiBo: Zvišali ao nam davke, vojaki tudi ne
služijo doma, avtonomija — sveta nebesa za
tigre — pa je zaspalu v tigrovskih želodcih. Kje so pa še druge obljube? Dovolj je. Siti smo obljub. Obračunali bomo s tigrovsko stranko, šli 8. februvarja vsi na volišče in spustili kroglice vsi v drugo skrinjico za Narodni blok, ki bo najmočnejša stranka v državi in od take imamo kaj pričakovati.
V. T.
BELA KRAJINA. Neki belokranjrki kmečki pesnik nam je poslal tole lično pesmico, da vidijo tudi drugi, kako zaupanje je tam v Narodni blok. Pesmica slove: Mali Lojzek kukurf, visok koma pet pedf; hud je kakor kokot mlad, komandiral vse bi rad.
Zleze na pridišnico, vpije, peni se tako: «Če boš volu ,eseles', pojdeš z manom do nebes.
Če pa Niko Zupaniča, pošljem črnega hudiča, da te kar pohrustal bo ali vrgel v pekla dno.i
Belokranjec pa je zvit, on ne da se prevarit: v prvo škatlo figico, v drugo skrinjo kugllco; ta je naša, prva ne, prve se ogibajte!
BELA KRAJINA. Iz Petrove vasi, Planine in Talčjega vrha prihajajo poročila, da bo volitev 8. februarja pokazala klerikalcem pre- j obrat. Pri zadnjih volitvah je dobila SLS skoro j vse glasove, toda je bilo to takrat, ko so vsi menili, da je SLS naš spas. Lepo sta se do zadnjih časov «guncala» dr. Korošec in Radič, vsak na eni strani deske, ki jo je držal na hrbtu naš kmet. Toda kmet ni vedno takšen, da bi kar vse držal kakor mula in se pod bremeni samo križal. Zadnjič je eden smuknil in pogledal, kako je to, da se je teža zmanjšala skoro za en cent. Ej, kaj je bilo? Radiču je spodletelo in padel je v greznico. Sedaj še čakamo, da bi tudi drugemu našem" mučilen tako spodletelo... Naj nas klerikalci le prosjačijo, mi stojimo za Narodni blok, katerega bomo volili. Vsak na volišče, vsak naj misli g svojo pameljo ter naj ne sede na klerikalne obljube. — Belokranjska podružnica SPD bo priredila veliko tombolo 3. maja t L Pripravljeni so že dobitki, ki so razstavljeni v Ljubljani pri g. Ivanu Cernetu, Dunajska cesta, in sicer: kompletna kuhinjska oprava, spalna soba iz hrastovine, šivalni strej, pisalni stroj, kolo in knjižnica. Poleg tega bo še 100 raznih dobitkov. Dela za Planinski dom na Mirni gori se nadaljujejo. Temelj je v treh četrtinah že gotov; cisterna je pripravljena, da se bo na spomlad samo še zacementirala. Apnarja je dobil predsednik g. Zagažen v Kamniku.
METLIKA. Nemaničeva barka je dobila veliko luknjo in se je začela potapljati. Njegove obljube so ostale neizpolnjene in zato se ljudstvo obrača od Slovenske ljudske stranke. Zdrava pamet namreč uči tudi najbolj zakrknjene, da človek, ki enega psuje, ne more pri ravnoistem doseči Se bogatih darov. Naši klerikalci so pa vedno mislili, da morajo doma prav pošteno udrihati po Srbih, da bodo dosegli potem čim lepše uspehe. Kakšni so ti «uspehi». vidimo: Davki večji, fantje v Albaniji, ceste skrajno slabe. To nas je torej napotilo, da se enkrat obrnemo do take stranke, ki ne bo imela kakih 20 tigrov brez zob, ampak 160 poslancev, kakor jih bo imel Narodni blok
v vsej drfavf. Potem so nagi uspehi sT^urm;' Zato, Metličani, vsi za dr. Zupaniča!
ADLESICI V BELI KRAJINI. Našega ma-lega Lojzka cDomovina* jako peče in prav hinavsko zavija, češ, kako grdo piše o 3vetem misijonu. Ali smo mi krivi, če »e je pater napil, da ni mogel spovedovati. Čudno, da nikoli nič ne pove o Marijinih devicah, ki jih vedno kaj piči, da oteeejo. Vprašamo ga tudi, kako gre kaj s hranilnico? Toliko je bilo kričanja in skakanja, pa se nam vidi, da so danes naši Rotšildi v zadregi in da bo Lojzek lepega dne svojo «šparkaso» lepo zakleniL Svetujemo mu prav resno, da naj ne vlači v cerkev stvari, ki ne spadajo tja. Njegovega psovanja smo siti do kraja in če še ne bo miru, naj posledice pripiše sebL Belokranjci potrpimo dolgo, kadar pa poči, poči pošteno*
ADLESICI V BELI KRAJINI. Naš pre-
častiti se kar ne morejo sprijazniti z misi jo, da bi mnogo bolj pametno storili, če ne bi svojih skromnih duševnih sil do dna porabili. So pa ta gospod tak prosvetni delavec, ki pravijo, da je pač vseeno, Če mladina kaj zna ali pa ničesar. Zadnje dni kar škriplje po našem selu. Saj pa tudi lahko, ker njegovi mežnarji v potu svejega obraza letajo od hiše do hiše in pobirajo podpise proti najhujšemu hudobcu v vasi, ki menda uči mladino v jugo-slovenskem duhu. O, tristo zelenih, prečastiti, kaj bolj pametnega Vaš veleum sploh ne premore. Ob priliki boste dobili od svejih vernih faranov par krač več, saj veste, zato, ker ste neprekosljiv modrijan. Saj vemo, majhni ste, pa bi bili radi veliki kakor pač vsak otrok. Tako, prečastiti, za enkrat naj bo dovolj; samo to naj še povemo, da dobite ob ugodni priliki namesto krače kozarček bencina in krtačo. Zakaj, boste pa že počasi po-gruntali. — P a x h o m i n i b u s!
ADLESICI V BELI KRAJINI. Našemu Lojzku je politika popolnoma zmešala glavo. Ker ga razen par žen nihče ne obrajta, ga to strašno jadi. Sedaj bi rad učitelja proč spravil. Ker je gospod minister prepovedal razna otroška društva, je učitelj mora! prebrati tisti dopi3, ki ga je dobil od predpostavljenih oblasti. Zato hodijo sedaj Orli od hiše do hiše in pobirajo podpise proti učitelju. Lojzek se je pa tako zaletel, da je rekel, da ne bo maše v Adlešičih, če ne gre učitelj proč. Razume se, da bo za to svoje delo prejel zaslužno plačilo. — Kar ta človek počne, je že preveč.
BUČKA. Neki narodni pesnik nam je i* Bučke poslal naslednje stihe:
Preljubi Kopitar Andrej, al* 'maš «Domovine> še kaj? Ti <Domovino* nam daj, sam <Domoljuba» imej!
Bog živ' te, Kopitar Andraž, čeprav «Domovino ne daš! Če priden ne boš, povhen iztresem ti ko3...
DRAGA. V nedeljo 4. t m. nas je obiskal g. Škulj. To pot nas ni toliko zabaval 9 svojimi cestnimi načrti, zato pa je udrihal po Prepo-luhu, ki mu je hotel b svojim »nodom «ukrasti > nekaj glasov. Pri nas bo g. Skulj le malo opravil; naj ne misli, da mi vse verjamemo kakor v Starem kotu. V Starem kotu gradi cesto že celo večnost, pa je še danes nimajo in jo tudi ne bodo imeli, ako jo bo gradil g. Škulj Mi Dragani smo danes že uverjeni, da vsi taki politični komedijantje kakor gospoda Skulj in Prepeluh ne bodo nič opravili* akotudi M bili izvoljeni za narodne poslance.
Saj se poznamo Se iz leta 1923. Kaj ste nam vse obljubili? Avtonomijo, raj na zemlji itd.! Kaj ste napravili? Nič! Ta vaš politični lim ne bo dober niti za Stari kot, kajti dvomimo, da bodo Starokotarji šli tudi tretjič na lim. Ali mislijo ti gospodje, ki pridejo k nam lovit glasove, da se bomo znova prerekali še šest let? Ali ni dovolj teh političnih slepomišenj? Hočemo tudi mi, da se naša država na znotraj učvrsti in da pomede vse te politične lahkoživce, ki jim delo ni mar. Republika, avtonomija in kakor se že vsem tem stvorom pravi so Ie politične zvijače za farbanje vo-lilcev. Kaj mislite, da se bo v republiki in avtonomiji pohajalo in nič delalo? Bodite pametni in poglejte druge države, kjer imajo republiko. Povsod se mora delati in baš v avstrijski republiki trpe bolj kot pri nas. Zato pa naj vsak volilec, ako hoče, da se kmalu pride do blagostanja, voli le one, ki nam bodo res učvrstili našo državo. Zapomnite si, da smo imeli 21 klerikalnih poslancev, ki niso napravili ničesar; izsesavali so le državno blagajno, zato so nam pa davke povečali. Poglejmo pa Samostojno demokratsko stranko, oziroma njene voditelje, predvsem dr. Žerjava. Ta ni bil niti poslanec, pa je vseeno toliko koristnih stvari napravil, da ga lahko štejemo med najzaslužnejše slovenske može, ker on ima srce in roko za vsakogar, pa naj si je tudi njegov politični nasprotnik. Tudi mi Dragani se ga hočemo oklehiti, ker vemo, da nam ni štel v zlo, da smo do sedaj druge volili, in ker smo prepričani, da se bo ob potrebi spomnil tudi na nas. Zato pa hočemo na dan 8. februarja vsi voliti Narodni blok in bori-telje za bratstvo, enakost in svobodo. 2 skrinjica jo naša.	—sel.
STARI TRG PRI ČRNOMLJU. Na zadevno prošnjo potrjujemo, da gg. Josip Kaušek in Pavel Pešelj nista pisca dopisa pod gornjim naslovom in tudi nista z njim v nikaki zvezi. — Uredništvo.
ŠTAJERSKA:
TURJE PRI DOLU. Dovolite, g. urednik, da se tudi jaz oglasim v Vašem cenjenem listu. Bil sem, žal, več let naročnik (Slovenskega Gospodarja*. Ko sem čital zadnjo številko »Slovenskega Gospodarja', se mi je tako ogabil, da ga sploh ne morem več. Na najostudnejši način napada «Slovenski Gospodar* ljudstvu naklonjene in delavne samostojne demokrate iz sosednjih krajev, in sicer z dopisi od Sv. Jederte, Hude jame, iz Trnovega in Rimskih toplic. Jaz takega zmerjanja ne prenesem in mi ni nikakor ne gre v glavo, da bi res katoliški list mogel tako psovati. — Kmet
TRBOVLJE. Dne 18. L m. se je vršil v dvorani g. Forte volilni shod JDS. Srezki kandidat dr. Roš iz Laškega nam je umel klerikalce ter njihovo vse meje dostojnosti presegaj čo politiko tako spretno in resnično orisati, da je žel celo med nasprotnimi volilci, ki so bili tudi navzoči iz vseh mogočih taborov, živahno odobravanje. Na kratek govor g. Peklarja iz Trbovelj, ki je pojasnil, zakaj so razmere v Trbovljah tako slabe, ter med drugim ožigosal tudi precej razvito nemčurstvo v obratih ter Švabsko postopanje nekaternikov proti delavstvu, osobito pa proti ženskam, se je oglasil k besedi neki klerikalno - komunistični ministrant Jane, nahujskan baje od L., ki je nedavno brusil pete okrog uaprednjakov ter jih prosil pomoči za bodočnost (zakaj, že ve). Imenovani mladič je hotel povedati nekaj o Orju-ni in dogodkih v Trbovljah dne 1. junija 1924. Ker bi se bil pa radi svojega govora mladi
mlekozobec skoro razjokal, smo se mu morali prav prisrčno smejati. To ga je pa tako razjezilo, da je kar zaključil svoje prismodarije. Nato ga je srezki kandidat prav po očetovsko poučil, da je treba počakati primerne starosti, ne pa z iz žepa štrlečim (Slovencem* hoditi markirat socijalista na demokratske shode. — Zdravo!
TRBOVLJE. Ker so pošla našim klerikalcem vsa volilna gesla za trboveljsko dolino, so se lotili kar pridno gradbe novega klerikalnega doma, in sicer pod doslej neznanim stavbenikom kaplanom Zmavcem. Zares podjeten mož! Kadar žele Orli in Orlice, ki so istotako redki kakor naš planinski orel, kakšno prireditev, jim njihov častiti organizator oskrbi včasih malo zabave. Zato leta sam okrog oblastev glede licence, da potem včasih še preko polnoči vzgaja mladino a krokanjem v klerikalnem duhu. Tudi ravnatelju Trboveljske premogovne družbe želimo dober tek, in sicer zato, ker je dal podreti 2 velika dimnika ter ju menda kot demokrat podaril Zmav-cu za zgradbo velike krokarske dvorane. G. kaplanu pa bi na tem mestu svetovali, naj bi se raje oprijel poprave cerkve. — Faran.
LAŠKO. Zadnji dopisi v (Domovini* so vendar malo učinkovali na tajnika marijogra-ške občine. Kljub zagovoru v ^Slovenskem Gospodarju* se ni mogel izmuzniti očitkom. Pravi, da ni majhne postave ter da ga lahko \sak najde pri belem dnevu. Res je, da je bil velik za časa dr. Koroščeve vlade, ko se je sprehajal po trgu, iz žepov so mu pa štrleli (Slovenci*, Slovenski Gospodarji* in <Douio-ljubi* kakor paglavcu srajčka izza hlač. Kako ponosno in diktatorsko je hodil okrog, ob priliki pogreba dr. Koroščeve vlade pa je zbolel Od strahu. In glej junaka ni več videti ne podnevi in ne ponoči. Njegova *:orajža obstoja le še v tem, da piše za «Slovenskega Gospodarja* in (Slovenca*. Zadnje čase zahajajo k temu tajniku vse brihtne glave SLS, da se posvetujejo o političnem polomu dr. Korošca. No, pa možak, ki je tako kunštne glave, da tudi advokate uči (tako namreč samo pravi v dopisu (Slovenskega Gospodarja), je prinesel iz Maribora konjička, ki od zadaj piska in uči svoje SLS priganjaie piskati (i-a, i-a». Dr. Korošec kot političen invalid mu ni mogel kupiti drugega, ker sam potrebuje lajno. Laščani, kojim je na srcu pametna ureditev države, pa bodo tem priganjačem na dan volitev zavezali jeziček. — Gospodu Podreberšku bodo volilci 8. februarja podarili kolajno za zasluge kot hrabremu poročevalcu (Slovenskega Gospodarja* in (Slovenca* iz Laškega okraja.
TRNOVO NAD LAŠKIM. Neki farovški podrepnik me je v zadnji številki (Slovenskega Gospodarja* naskočil ter me zmerjal z lastnostjo, ki jo imajo naši ateki kar po vrsti od Sevškega Kranjca pa do Bukovškega Dornika, ki je kot član dohodninske komisije, pri kateri so sami klerikalci, pomagal v bratski slogi pritiskati ubogega kmeta z visokimi davki. Naši klerikalci naj si kar zataknejo za klobuk (pri-smojenca*. Vem, vem, da vam ni prav, ako kdo neustrašeno nastopa, se ne boji klerikalnega biča ter noče ponižno kimati. — X.
SV. JEDERT NAD LAŠKIM. Kaj je klerikalizem, to sem spoznal kot siromašen invalid tekom zadnjih let. Zaprosil sem večkrat na raznih klerikalnih mestih za podporo, a sem vsakokrat našel gluha ušesa. Končno sem se obrnil na klerikalno posojilnico v Laškem, da bi dobil nekaj posojila. Moral sem potem drago plačati vknjiženost in Izknjiženost ter povrh še nisem dobil posojila, ker sem se jim
zdel preveč svobodomiseln. Tedaj sem spoznaj da je klerikalcem revno ljudstvo deveta brigad Zato proč s tigri! — Invalid.
REČICA PRI LAŠKEM. Zavedni Rečičani vprašamo cestni odbor, kaj misli z onimi skalami, katere vozi na cesto pri Užmahu. Mislimo, da se za našo cesto skale ne dajo uporabiti. Ali ima občina mogoče preveč denarja? Bila bi umestna revizija računov.
HUDA JAMA PRI LAŠKEM. Dopisnik (Slovenskega Gospodarja^ ne more preboleti, da so vsi hudojamski nameščenci demokrati Zato pa neprestano strelja nanjo s svojim počenim kanonom. Nas to prav veseli. Želimo le, da bi to še večkrat storil, ker bi se potem tudi najbolj zagamanim backom SLS po Rečici iz-bistrile glave. Kar pa se tiče občinskih volitev, pa sodijo klerikalci baš po sebi. Pritisjc na delavstvo so izvrševali baš največji priganjači SLS. Naj omenim samo en primer. Rečica ima par klerikalnih jezikačev, ki še pisati ne znajo, a hočejo biti silno brilitni. Med temi je tudi znani rečiški atek, ki je neprestano podil stanovanjskega najemnika iz hiše samo zato, ker ni bil klerikalec. Naposled je bil ta najemnik prisiljen, da je prosil rudnik za stanovanje, ki ga je dobil kljub temn, da je šel njegov bivši gospodar naravnost na vodstvo rudnika in tam prosil v imenu vseh krščanskih pravic, naj ga ne sprejmejo. Sicer pa ni treba za nas Hudojamčane o tem ničesar pisati, ker to pri nas itak vsakdo ve, da so bili in bodo klerikalci še povsod največji nasilaiki.
SV. JEDERT NAD LAŠKIM. Nisem politik, ampak veren kristjan, ki sem rad hodil v cerkev, dokler se je govorilo v njej o Kristusu. Toda zadnji čas je spremenil g. župnik hišo božjo v kraj politiziranja. Sklenil sem, da ne poslušam nobene pridige tako dolgo, dokler se ne bo pridigovala le božja beseda brez politične in druge posvetne primesi.
SLIVNICA I lir SV. JURIJU OB JUŽNI ŽELEZNICI. V nedeljo 11. t. m. je imel kaplan g. K rajne pri nas po rani maši klerikalen shod. Kako navdušeni ro naši ljudje za klerikalne govornike, posebej še za one v duhovniški obleki, je dobro pokazal ta shod. Gospod Krajnc je koncem svojega govora le še trem starim ženicam prerokoval in delal razne obljube, katere je že svoječasno pred skupščinskimi volitvami 1923. leta stresal volilcem. Na njegovo veliko žalost pa niso tigri ničesar dosegli in tudi ne bodo. Zakaj ne? Zato, ker jim volilci niso pred očmi, marveč le tista nesrečna politika, ki nam kmetom grozovito škoduje. Sklepal je roke, prosil in rotil, da naj vsak volilec gre volit in vrže v njihovo skrinjico kroglico. Mi bomo Že šli volit, a za vašo skrinjico nimamo nič kroglic. Kroglice bomo mi oddali za našo četrto skrinjico (Štajerska). Vsak zaveden SlivniČan naj spusti volilna kroglico 8. februarja v četrto (4.) skrinjico. Bodimo vsaj zdaj pametni, da zopet ne gremo dr. Korošcu na lim. On nam je že dosti škodoval, zdaj nam ne sme več. — V o I i 1 e g.
ŽUSEM. Iz Maribora nas hodi pri vsakih volitvah troštat in farbat neki duhovnik. Tudi preteklo nedeljo nas je prišel mazat s klerikalno mažo, ki se za vraga ne prime več. Kako naši ljudje tem ljudskim sleparjem verujejo, je pokazal shod, katerega so priredili klerikalci, oziroma g. Krajnc, kakor se nam je sam predstavil. Mož za možem, volilec za volilcem so ga zapustili in ker slednjič ni imel komu več govoriti, je moral utihniti. Ta duhovnik naj paS ljubega bega zahvali, da je še odnesel zdrave ude. Ta gospod ni nič boljši kakor njegov šef
Kranjce
Moti nas
klerikalna kuga; zdravila zanjo daje skrinja
druga.
Korošec, samo da je dr. Korošec bolj premeten. Bo/ji mlini počasi meljejo, pa gotovo. Da je to res, boste videli na dan volitev dne
februarja, ko bo klerikalna skrinjica prazna, naša četrta (4.) pa polna. Vsak zaveden Žusemean naj spusti kroglico v četrto skrinjico. Poučimo o tem — tudi vse nevedne. — Kaprednjak.
SV. ŠTEFAN PRI ŠMARJU. Pri nas so v
nedeljo 11. t. m. sklicali naš gospod klerikalni volilni shod. Prišel je, kakor po navadi, neki g. K rajne iz Maribora. Boga naj hvali, da je duhovnik; kot tak se še upa med ljudstvo, drugače bi mu pa slaba predla. Zbralo se je redem moških (od teh dva nista imela volilne pravice) in nekaj šolarjev ter radovednih deklet. No, pričujoči so bili č. g. Močnik, gostilničar s svojimi; bili so tudi Vančkov atek in cerkveni ključar. Ko bi bili Vi, g. urednik, slišali tega agenta, kako je rotil in prosil, da naj vsi, ki so kristjani, pridejo volit in spustijo kroglico v klerikalno skrinjico. Kdor pa tega ne bo storil, bo baje prišel v vice. Kdo bi se takšni budalosti ne smejal? Mi se teh groženj n« bomo ustrašili, ker dobro vemo, če bi mi
* klerikalno skrinjico zmetali naše kroglice in bi bili zopet vsi klerikalni tigri izvoljeni, bi že na tem svetu imeli ne le vice, marveč še celo pekel. Mi se pekla bojimo, in zato bomo raje »pustili kroglice v četrto skrinjico za Narodni blok, za katerega vemo, da ima na sveji listi same marljive, delavne in zanesljive može za kandidate. Naprednjaki-volilci, dne 8. februarja vsi na volišče in vsi vrzite kroglice v šstrto skrinjico!
ŠT. PETER NA MEDVEDJEM SELU. V božični prilogi »Slovenskega gospodarja" opisuje kaplan g. Goleč napake našega blagopokojnega iupnika šparhakla. Naši občani imajo popolnoma prav, da se pošteno hudujejo nad pisavo tega »krščanskega" lista. Tako piše o duhovniku, ki je bil gotovo v Št. Petru bolj priljubljen kakor njegovi politikujoči nasledniki, list, za katerega stranko strastno agitirajo naši klerikalci. Prepričani smo, da bo vsak Sentpeterčan, ki bo prečita! spis »Slovenskega gospodarja", z gnusom vrgel ta klerikalni, neotesani tednik v peč. Že nad deset let počiva župnik šparhakl v grobu, sedaj pa pride tak mlad kaplanček ter predbaciva pokojniku »cigansko življenje" itd. žentpeterčani si bomo to dobro zapomnili! Stranka, katere list ne pusti niti pokojnih v miru. ne zrsluži našega zaupanja, pa tudi ne kroglic 8. februarja. Da se bomo iznebili te klerikalne kuge, pa vsi zavedni možje na delo za našega kmečkega kandidata Drofenika. Zasluženima pokojnikoma, župniku £narhaklu in nadučitelju Strmšku pa bomo t tem izkazali najlepši spomin in zahvalo, ker sta nas ta dva moža vzgojila v ljudi, ki znajo sami misliti— Pokojnikov prijatelj.
ROGAŠKA SLATINA. Purljev shod v Rogaški Slatini se ni posebno obnesel. Polovico poslušalcev si je govornik naročil iz Šmarja, ta z njimi se je pozneje zepet v Šmarje odpe-
ljal. Povedal ni ni? noyega, pravil je pripovedke, katere so bolj za otroke. Kmetje s predavanjem niso bili zadovoljni, majali so so z glavami ter se vpraševali, kaj je gospod Pueclj storil, ko je bil še sam v vladi, in kaj je prav za prav delal izza 1.1923. Tega seveda ni povedal. Govoril je mnogo, povedal najmanj 20krat, da je bil minister in da se je vozil po morju. Obrazložil je tudi, da ne računa s tem, da bi sprejel štajerski mandat (ga tudi ne bo treba! Op. ur.), temveč da ga bo za slučaj izvolitve odstopil komu drugemu, kdo bo to, ni povedal. Tudi izvoznice je zamolčal. Bal se je medklicev in je prosil, naj ga ne motijo, češ, da dobi vsak besedo. Ko je postal nekoliko hripav (za mali lokal, kjer je govoril, je preglasno govoril!), je hitro zaključil shod. Druge nesreče ni bilo. Pri nas bo žel malo uspeha, volilcev bo zelo malo za njega. Domačini nočejo tuj"a in bodo glasove na';lcnili svojemu sorejaku g. Drofeniku. Naša skrinjica na Štajerskem je četrta!
ROGAŠKA HLATINA. Cenjeni g. urednik, prosim Vas, da priobčite v «Domovini> mnenje naših volilcev tukajšnje okolice glede kandidature g. Puclja. Našim kmetom in tudi obrtnikom ne gre aa noben način v glavo govor in obljube g. I aclja, ki pravi, da ne mara od Štajercev biti izvoljen kot Kranjec, Češ, da bo v primeru izvolitve odstopil mandat rojaku Štajercu; komu, pa ni povedal. G. Pucelj nas ima za hudo bedaste in misli, da mu bomo zdaj nanosili kar polno skrinjo kroglic. Kaj pa nam je treba Vas, g. Puce!j, saj imamo g.; Drofenika, ki bodi naš poslanec. G. Drofenik je tudi naš rrjak. Naša skrinjica na Štajerskem je četrta (4.) in naš mož je g. Drofenik, za katerega hočemo vsi napredno misleči kmetje in obrtniki glasovati. On je že pokazal, da razume naše težnje. — Obrtnik.
SV. KRIŽ PRI MARIBORU. Kakor smo že poročali, se je Žebotov shod, napovedan sicer pri Verdoniku, vršil v občinski pisarni, ker se je Že-bot ustrašil g. Robnika. Ko pride Robnik v zboro- j valno sobo, zakričita g. Žebot in g. fajmošter:' „Ven z njim!" m Martinek je kričal: »Od strani ga primite!" Ker Robnik ni prišel na pretep, se je raje umaknil. Tako je bilo tudi takrat, ko je Martinek sunil Dolfeka, da se je skoro prekucnil čez tiste visoke stopnice in kljub temu šel mirno, v zborovalno sobo. Suvač Martinek, kaj bi bilo, i če bi naletel res na kakšnega »špijona", ki bij sunil nazaj? Pa ker Dolfek ni pretepač, je bil | I miren. Martinek so se hvalili v »Slovenskem go- j ! spodarju" od 4. sušca 1920., kako so na shodu I naklestili samostojneže. Zato so pa tudi vsi pre-i tepači mastno plačevali za svojo sirovest. Svetu-I jemo Vam, da ostanete, Martinek, drugič doma i za pečjo in molite, ker ste za to plačani; bo več uspeha kakor z Vašim suvanjem. Tudi ponoči ostanite doma! Če i znale zvezde govoriti, bi povedale marsikaj zanimivega. Ker že ravno pišete v »Slovenskem gospodarju" o krempljih, pa tudi povemo nekaj o Martinekovih krempljih.! Spominjamo se še nazaj na 1920. leto, ko so Martinekovi kremplji imeli aprovizacijo in so nam delili sladkor. Ljudstvo se bo spametovalo | in ne bo poslušalo klerikalnih kričačev, temveč bo j 8 februarja vrglo kroglice v 4. skrinjico (Štajerska).
SV. KRIŽ — SV. JURIJ NA PESNICI. Dne 11. t. m. smo imeli pristaši Narodnega bloka svoj sestanek v gostilni g. Petra Hariča v Radičah. Došlo je toliko somišljenikov, da je velika gostilniška soba komaj zadoščala. Sprva smo se pogovarjali o slepomišenju sleparjev SLS. Poročali smo, da si križevski župnik gospod Oaberc na vso moč prizadeva živeti edinole
po reku: „Bodite krotki kakor golobčkl in zviti kakor kače! ' S takimi lastnostmi je pridno romal po fari, blagoslavljal hiše :'n »kiblje" ter preganjal in izganjal »Domovino" — toda brez uspeha. Najbrž se je premalo postil. — Nato je g. Stanko lerčelj, posestnik pri Sv. Juriju n. P., obrazložil namen in nalogo Narodnega bioka, omeni! kandidatno listo ter poudarjal zastopstvo vseh stanov v pravičnem razmerju. Iz radovednosti so volilci vpraševali tudi po rjavi,Straži' in plesnivem »Slovenskem gospodarju". Gospod Robnik jim je razen teh dveh predstavil šc težk« bolnega »Domoljuba", katerega je laž napihnila kakor rosna detelja kravo. No, pa je že došla »tužna" vest, da je »Domoljub" doma za pečjo mirno v grehu zaspal. Preden smo se razšli, si je vsak volilec vzel izkaznico za Narodni blok, ki ima pri nas na štajerskem 4. skrinjico. — Dne 18. t. m. je šentjurski župnik po svojem obič Ji pridigoval med mašo. Po prečitanju sv. evangelija o čudežu v Kani-Galileji, je narahlo pohvalil Krista, ker je hodil le na poštene veselice, ni pa hotel povedati, kaj bi naši klerikalci storili z njim, če bi se danes prikazal med svati in jim zaradi današnje draginje izpreminjal vodo v vino. Gotovo bi ga prekleli in ovadili oblasti, saj ne «ia-rajo niti onih poštenih krčmarjev, ki del?j« obratne čudeže, da vino v vodo izpreminjajo. Potem je raz prižnice iz »Bogoljuba" čital »Vrag in časopisje". In debela toča je začela padati na »brezversko" časopisno klasje in gospod so ve* leli ljudstvo, naj za božjo voljo ne či'i ,brez-verskih in pogubonosnih" časopisov, zlasti ne onega, najstrupenejšega (najbrž je mislil »Domovino"). Tega da naj vsakdo raztrga pričo onega, ki ga mu ponudi. Gospod župnik .Bogoljub' Spindler, ljudi strašite pred »Domovino" in »Taborom", v spremstvu svojih sobratov .Domoljuba' Gaberca in ,Baronoljuba' Magdiča pa bežite pred katoliškim »Slovenskim gospodarjem" in krščansko »Stražo". Povejte nam, kaj za Boga naj potem čitamo! Sv. Ignacij Lojola, raz-bistri vas, sv. Alfonz Liguorijanski, očisti vas. svetli kancelparagraf, pa reši nas!
SV. JURIJ NA PESNICI. Učencem tukajšnje obmejne šole so njihovi součenci s sopomočjo šoli odrasle mladine in pod vodstvom učiteljstva uprizorili na šolskem odru igro »Gospod in sv. Peter". Po petju in sviranju na goslih so bil« obdarovani vsi revni dečki s platnom za perilo, deklice pa s tiskanino za obleko. Ostali so prejeli zvezke in druge šolske potrebščine. — V imenu malčkov se vsem darovalcem, zlasti podružnici CMD. v Mariboru za darovanih 1500 Din, veletrgovini g. Vilka Veixla za lepo število zvezkov in trgovini g. Karla Jančiča za znižanje cen platnu in tiskanini, iskreno zahvaljuje šolsko upraviteljstvo.
SPODNJA VOLIČINA. (Za smeh in kratek čas.) Po vaškem trgu se sprehaja velik puran. Samozavestno se repenn, ves zarirel do konca grebena hodi bahato okrog, treplje z razprostrtimi perutnicami, da popraska večkrat z njimi po tleh. če mu pride nasproti sosedov petelin, se puran ves besen zažene v njega in kriči prav ro puransko. Petelin pa se za puranovo onemoglo jezo ne zmeni, ker ve, da v glavi puranski je le malo možgan. In ker se nihče več ne briga za njegov glas, jo zavije naš puran okrog cerkvenega ogla mimo pokopališča k svoji purici — v vas, da si ohladi razjarjeno kri. — Prostopo E z o p u.
PTUJ Na nedeljskem volilnem shodu Narodnega bloka so govorili dr. Pivko in srezka kandidata dr. M "Mer ter inž. Delničar. Ko je na-' pil dr. Ravnikov kompanjon Tavčar, da bi motil shod, je moral takoj prenehati. Ptuj je za N» rodni blok in bo volil v 4. skrinjico.
ORMOŠKI OKRAJ. Da poskuSnjo naši republikanci povsod svojo srečo, je dobro znano našim somišljenikom. Tudi tukaj so nas v nedeljo 11. t m. obiskali velegoreči g. kandidat republikanske stranke g. Ivan Rcjs iz Ormoža. Imeli so s seboj tudi pomočnika. Obadva sta neznansko lepo govorila o republikanskih dobrotah. Do katerega moža sta prišla, vsakomur 6ta obljubljala vse v primeru, da bosta zasedla poslanske stolčke in vlekla mastne dijete. Ljudje jima niso popolnoma ničesar verjeli, ker niso vsi sladkorčki lako sladki, kakor nam Jih «malajo». Tudi njihovega lista, ki se zove ♦Slovenski republikanec*, ni hotel ailiče vzeti. Hotela sta napraviti tukaj neki sestanek, toda ko sta zvedela, da je večina tukajšnjih ljudi sa naš Narodni blok in da je v tem okraju celo nekaj Orjunašev, sta jo kar popihala proti domu. Vendar sta še enkrat poskusila svejo srečo, in sicer pri Meglovi mlaki, kjer sta ponujala samo svoj blaženi listič, ki ga pa tudi tukaj ni hotel nihče vzeti, razen nekega voznika, ki se je baš pripeljal po cesti. Voznik je vzel listič ter ga vrgel v koš na vozu. Tako je prvi republikanec odšel s tem voznikom. Ker je bil ta voznik konjač, ki je slučajno pobiral svejo «bero», se je raznesla tukaj vest, da je prvega <republikanca> odpeljal konjač. Mislim, da se je zdelo tudi g. kandidatu zelo žalostno, ko je začel govoriti in so se ljudje norčevali iz njega, češ, napravite rajši proces je za dež — po naših bregih namreč zelo pomanj-kuje »ode. Upamo, da je gospod ič izprevidel, da je tukaj vsaka njegova agitacija zastonj. Večina je za naš Narodni blok. Možak naj nas ne nadleguje. Svetujemo mu, da naj ostane raje doma in prodaja sv< je republikanske žemlje, kajti ljudje ga tukaj preveč dobro poznajo še izza časa, ko je delil blagoslove iz zakladov SLS. Čudno je, kako hitro se nekateri levijo: včeraj še za avtonomijo, danes pa za republiko. Vse to so prazne fraze in stara šara, ki je naši ljudje ne marajo več. — Kmet iz ormoškega okraja.
ŠMARJE PRI JELŠAH. Pret krotkem sn lau nčinko ukauli pu vasajh, ku mi ji blu dumo dauk cojt, de bi kaj v jdev in kaj si j-šev. In rrjs, nijsn šau zapstauj, vsi tau se vijdi in nairaufi, če cluvek kaum pngleda, dubru in slobu. Baug pumega, če ji takau. Prijdem tudi du liajke h j še, ki su naručeni na »Domovino«. Pu krotkem pugauvuri pa prošam, če dubijo ub provem cojti cajtnge »Domovino«, natau mi pa puvaju, de tau še ži, somu prif-trogar se rad zasoku obregne z besajdami, zako gl jh tute ccjtnge dubuvlate, ku ji drugih dujsti. Ku pa grem dil napraj, naletim drgaue na toku hijšu, ku mi ju »Domovino«. Pa tudi tu puprošam garduč, če dubijte ub provem cijti cfjtnge. N jsn se megu pa zadujsti naču-diti, kak su bli tu vsi mučnau nevulni. cajla hijša, de »Domovine« še nis. ku ji nedajla, ud nikuder ni. Zatau, ku glih ub nadajlah momu narbul c<j'a za bron je. Na tokeh hijš sn še vič nalitev in sn sl jšev vič tokih in podaubnih pretužb, glede nerednega prejajmanja »Domovine«. Dujstkrat sn pa tudi slijšev ži ad tiga ali aunega, ku mi je rajku, de mine prajt pu 5 dnij, ku dubij časupis ali ga še pa spluh ne dubij, kor se ji že tudi zgud!j'u. Klub timu de prijde »Domovina« v Šmarje ži v petek ob pol 9. uri dop. in ju tudi glih tijsti den prif-trogarji ži vukauli natis-'jo. Vsa stvor glede tiga nereda pa ji, kak sn zvpjdev, ži vičkrat pa pri nožem priftrogarji Šeligo. On namajstu de bi najsu pauštu v vsoku hijšo, kor bi tudi sturiti magu, ku zatau ji pločan, se je navodu, de pusti prife in pa cajtnee kar pu kučah. kjaj se mu zdij. Pusajbnu >Domovino< ži kaj
J rad ne prenise naročnikom iz nevajmu kauv-ga suvroštva du nje: In takau se zgudij, de prizadeti ne dubiju rodno »Domovino« ali pa sploh nič. Mij naručniki »Domovine« prausi-mo, de bi blu pri ta j m vič urnge in reda, če pa ne bu, bumu pa dregoče se zmajnli.
ŠMARTNO OB 1*AKI. Pri nas imamo župnika, ki je tako sladek, kadar nabira denar za zvonove, za novo cerkev itd. Včasih pa ga tudi prime jeza. Ta je n. pr. eno nedeljo se silno razhudil, ker prihajaj d ljudje prepozno v cerkev. Gospod župnik, kdo je pa tega kriv? Ali ne Vi sami? Vsako nedeljo oznanite, da bo prvo opravilo ob pol 7. uri. Pa je velikokrat že tričetrt na 7, pa se še ne prične. Ali mislite, da je ljudem prav posebno sedaj v zimskem času, da morajo tako čakati? Zato rajši pridejo pozneje. Moramo izjaviti, da še nismo imeli duhovnika, ki bi bil tako netočen pri cerkvenih opravilih. Vedite, Če ljudje zamud jo ali sploh ne pridejo v cerkev, ste tega greha krivi Vi, ker se ne držite reda. Tiste ženske, ki ne pridejo na vrsto pri spovedniei i pred mašo, pa spovedujte po maši, kakor dolgo hečete. Da bi pa cela cerkev ljudi morala čakati zaradi par babnic, je pa vendar preveč.
Gospodarstvo
POZIV ŽIVINOREJCEM RADOVLJIŠKEGA OKRAJA!
Okrajna živinorejska odbora za sodna okra,a Radovljica in Kranjska gora potrebu-' jeta v svrho preskrbe odborovih p emenskih postaj okrog 35 lepih plemenskih bikcev gorenjske pasme, starih po okrog tri mesece. Ti bikci morajo izhajati od zanesljivo dobrih molznic, ki nimajo telesnih napak, in od dobrih bikov. Ti morajo sesati pri kravi na manj polnih sedem tednov, a odstavljanje od mleka se vrši polagoma do konca 12. tedna starosti. Podrobnosti vzreje teh telet so razvidne iz spodaj navedenega navodila.
lako odbrane in prrvilno odstavljene bikce, stare tri mesece, odkupujeta imenovana i živnorejska odbora ter plačata do 50 odstotkov nad fržno merarsko ceno dotičnega kraa.
L Tedaj, kadar stori kom« dobra, brezhibna molznica lepega L-ikra in je posestnik pripravi en, vžredi i žival za živinorejski odbor po spodii em navodilu, raj to takoj sporoči z dopisnico na Tajništvo okrajnih živinorejskih odborov, okrajni ekonom, Radovljica, da bodo mogli zastopniki odbora žival pravočasno ogledati in dogovoriti vse potrebno.
II Nadalje se vabijo tisti živinorejci, ki so pripravljeni prevzeti take bikce v nadaljnjo rejo, da to sporočijo z dopisnico čimprej omenjenemu tajništvu v Radovljici. Pogoji za prevzem teh bikcev so v poglavitnem na-sledn i:
1.)	Polovico nakupnih stroškov za bika nosi okrajni živinorejski odbor, a drugo polovico prevzemnik. Ako doseže bik pri licenco-vanju vsaj 25 enot ocene, izplača odbor rejcu naknadno še 10 odstotkov od celotne nakupne cene v odgovarjajoči valutni vrednosti dinarja. Pri nižjem številu enot kot 25 se rejcu ta naknadna nagrada ne prizna.
Nadalje izplača odbor rejcu, kadar bo bik star dve in pol leti in ako bo zadovoljivih životnih oblik in dobre plemenske sposobnosti, kot naknadno nagrado 20 odstotkov od prvotnega celotnega naivnega zneska na podlagi točasne valutne vrednosti dinarja.
2.)	Vsa prireja, vse druge izredne morebitne podpore in premije kakor tudi skočnina so last rejca.
se tudi klerikalna kuga širi; pred njo nas tam rešuje volilna skrinja v
v ■■ ■
sta.
3.) Rejec se zavezuje držati bika do starosti treh in pol le'a za splošno plemensko uporabo, nakar preide isti v popolno last rejca.
III. Tisti posestniki pa, ki sami doma vzredijo odbranega bikca v zmislu spodnjega navodila glede sesanja in odstavljanja in ki so pripravljeni živa! sami doma rediti do sta* rosti treh in po! leta, naj to takoj po otelenju krave sporoče imenovanemu tajništvu v Radovljici. Za !e posestnike vel ajo enaki pogoji kakor za prevzemnike tujih bikcev, a na ta način, da se bikec, ko je star tri mesece, po zastopnikih živinorejskih odborov ceni z do 50 odstotkov poviška nad tržno mesarsko ceno in dobi lastnik polovico cenjene vsote kot podporo* Olede naknadnega izplačila 10 do 20 odstotkov od cenilne vsote velja isto kakor pri drugih prevzemnikih, enako tudi vs« drage določbe.
Živinorejci, odprite oči! Izkoris ite lepo priliko, ker s tein obenem bistveno pripomorete k zboljšanju domače govedoreje.
Navodila za vzrejo
tri mesece starih bikcev gorenjske pasme za plemenske postaje okrajnih živinorejskih odborov sodnih okrajev Radovljica in Kranjska gora.
1.)	Bikec mora neprikrajšano v polni meri sesati najmanj celih sedem tednov, a odstavljanje od mleka se vrši popolnoma polagoma, in sicer od začetka osmega tedna do konca dvanajstega tedna starosti.
Teletu pa se začne poklada'i drobno in fino seno v prav malih količinah že v četrtem tednu, in sicer zato, da se tele pravočasno privadi sena, preden ga začnemo odstavljati.
2.)	Kakor hitro se tele ob koncu sedmega tedna odstavi od popolnega sesanja, se začne napajanje teleta z mlekom (in sicer s še toplim mlekom takoj po molži). To napajanje se izvršuje lahko s steklenico, ampak previdno, ako da ne zaide kaj tekočine v sapnik, ali pa z napaalnikom, ali (kar je še najbolj prikladno) se napaja tele iz male posede (ška-fiča) s pomočjo prsta kot seska.
V osmem tednu starosti mora dobiti bikec z napajanjem še najmanj pet do šest litrov mleka na dan.' Nato dobiva do konca dvanajstega tedna stopoma vsek teden po en liter mleka manj; n. pr.: v devetem fednu ga dobi že samo štiri do pet litrov, v desetem tednu le tri do št ri litre, v enajstem tednu dva do tri litre in skozi ves dvanajsti teden še en do dva litra mleka na dan. Koncem dvanajstega ledna se neha z napajanjem mleka.
3.)	Od začetka osmega tedna dalje se po-klada teletu poleg najboljšega sena. katerega se je žival že privadila, še suh ovsen zdrob, a le ob poman kanju ovsa se pokladajo namesto zdroba pšenieni otrobi. Najbolje pa je, da dobi tele polovico ovsa in polovico otrobov skupaj zmešano, ker mu gre ia mešanica bolj v slast in tudi bolj zaleže kakor sam ovc« ali sami otrobi. Slame ne sme dobivati tele
absolutno nič Seno bo naiboli zaleglo, ako ga pokladoma celega, nerezanega, ker ga žival tako bolje izgrize in oslini, zaradi tega tudi bolje prebavi in izkoristi Le, ako tele (kar se pa redko dogaja) nikakor ne mora žreti samega ovsa, oziroma otrobov, naj se seno zreže in zmeša v to rezanico ovsen zdrob, oziroma mešanica ovsa z otrobi. A močiti se ta rezanica ne sme.
Množina suhe klaje (ovsen zdrob, otrobi, seno) se od osmega do dvanajstega tedna polagoma veča, kakor se napajanje mleka zmanjšuje; n. pr.: začne se z enim in pol do dveh litrov ovsa na dan ter pride v dvanajsteri; tednu na tri do štiri litre dnevno.
Na opisani način se v okviru gospodarskih razmer našega živinorejca s ori in doseže vsaj nekaj za pravilno vzrejo naraščaja plemenjakov. Teleta ob končanem odstavlje-nju ne izgubijo mnogo na živi teži ter se pozneje čvrsto razvijajo.
V trinajstem tednu prevzame takega bikca okrajni živinorejski odbor, ako žival v glav-r.ih ozirih odgovara; in žival mora odgovarjati, ako se je lastnik natanko držal zadevnega navodila, katero bo tvorilo bistvo dogovora 2 lastnikom.
Tajništvo okrajnih živinorejskih odborov, okrajni ekonom, Radovljica.
' TRŽNI PREGLED,
ŽITO. Cene na novosadski blagovni borzi dne 21. t. m. so bile: pšenica 420 do 440 Din, turščica 198 do 220 Din, moka «0» 640 do 660 Din, otrobi 176 Din za 100 kg.
GOVEDA. Na ljubljanskem sejmu dne 21. t. m. so se prodajali za kg žive teže: voli, prvorazredni po 11 Din 50 par, drugorazredni po 10 Din 50 par, tre'ierazredni po 9 do y Din 50 par. krave 7a klobase po 6 do 7 Din, teleta po 13 do 15 Din.
KONJI so se prodajali na ljubljanskem sejmu po 5000 do 15.000 Din en par.
SVINJE. Na ljubljanskem sejmu se je dobil par prašičkov za rejo, starih 6 do 8 tednov, po 150 do 250 Din. — Na zagrebškem sejmu so se pitane svinje prodajale po 16 do 18 Din 25 par, nepitane pa po 14 do 15 Din za kg žive teže.
= Vrednost denarja. Na zagrebški borzi se je dobilo dne 21. t. m v devizah: 1000 avstrijskih kron za 85 do 87 par, 100 italijanskih lir za 248 Din 5 par do 251 Din 5 par, 1 dolar za 60 Din 5 par do 61 Din 5 par, 100 češkoslovaških kron za 182 Din 10 par do 185 Din 10 par.
Sv, oče proti zlorabam vere v politične svrlie
To, kar pri nas uganjajo nekateri duhovniki, zlasti sedaj v volilni borbi, presega vse meje. O nečuvenih zlorabah vere in verskih obredov v prid klerikalni agitaciji se poročila z dežele kopičijo dan na dan. Že pri predlanskih volitvah so politikujoči duhovniki uganjali naravnost blazno gonjo proti vsem političnim nasprotnikom. Peklenski ogenj so pri tem seveda bruhali na napredne liste in zlasti na našo «Domovino». Največjo zlorabo vere je končno izvršilo vodstvo klerikalne stranke s tem, da je znamenje svetega križa nalepilo na volilne skrinjice.
Vse to pa bi se bilo že pozabilo, ako ne bi politikujoči duhovni obnavl ali svojih skrunitev tudi v letošnji volilni borbi. Toda komaj so bile volitve razpisane, že je tudi pretežen del slovenskih duhovnikov začel igrati svojo strašno skrunilsko vlogo. Ker ima tigrovska politika zaradi popolne zavoženosti letos neizmerno slabše izglede kakor predlanskim, je naravno, da so se tudi duhovniki kot glavni tigrovski priganjači zagnali v politično gonjo! s podvojeno brezobzirnostjo, da rešijo, kar, se še rešiti da. In tako nedeljo za nedeljo,; dan za dnem doživljajo farani, da duhovnik mesto božje besede agi ira za klerikalno Stranko, kakor v beznici ob polnih litrih, da mesto razlaganja verskih resnic začne napadati našo pošteno «Domovino», da mesto obujanja pokore v spovednici pesti grešnika ali njegovo ženo, zakaj ni pristaš klerikalne stranke.
Pa poreče morda ta ali oni: Zakaj bi pa ravno duhovnik ne smel uganjati politiko, saj je vendar tudi državljan in celo študiran. Odgovor na to je prav lahek: Duhovniku kot državljanu nihče ne brani udeleževali se političnega življenja, če hoče! Toda ne v cerkvi! Ne z zlorabljanjem posvečenih prostorov in verskih opravil! Naj ne skruni prižniee s hujskanjem proti naprednemu časopisju, naj ne strahuje volilcev v spovednici radi političnega prepričanja, ki ni greh! Čim pa duhovnik zapusti cerkev, se lahko svobodno udej-stvuje v politični borbi, toda tudi tukaj ne z verskimi zlorabami proti političnim na-
sprotnikom, ki se ne postavljajo proti sveti cerkvi. Seveda mora duhovnik pomislili, da se s političnim udestvovanjem tudi sam izpostavlja posledicam, ki lahko v tem oziru zadenejo vsakega politikujočega državljana. Svobodno duhovniku, če misli, da se z njegovim vzvišenim pastirskim poklicem sklada netenje medsebojnih prepirov in celo hujskanje proti državi. Samo naj se ne pritožuje potem, ako se mn vrne milo za drago, da je to preganjanje duhovniškega stanu in celo — ogrožanje svete vere. Pred zakonom smo vsi državljani enaki.
Slovenska politikujoča duhovščina pa se baš s svojim hujskanjem proti edins veni državi igra z opasnim ognjem in sama ruši opore katoliške cerkve. Ona je slepa v svoji strasti, ako ne uvidi, da je ravno čvrsta in svobodoljubna enotna država najmočnejša zaščitnica vere. Uganjati gono proti temeljem enotne države se torej pravi: odrekati se vseh pravic, ki so katoliški cerkvi v Jugoslaviji zajamčene z ustavo in se še podrobneje zajamčijo s predstoječim konkordatom. Pa če tega ne uvidi naša duhovščina, ve to prav dobro Sveta Stoika v Vatikanu. Zato se je zgodilo tisto, kar smo že v početku hoteli povedati:
Beograjsko zunanje ministrstvo je nedavno opozorilo Sveto Stoiico na nečuvene zlorabe vere, ki jo pri nas uganja duhovščina v pricl klerikalni stranki. Sveta Stolica (t. j. sveti oče) je takoj odgovorila, da bo odredila preiskavo med našim duhovništvom ter strogo kaznovala vse tiste duhovnike, ki se tako daleč izpozabljajo. Sveti oče torej najstrožje obsoja početje tiste slovenske duhovščine, ki s političnim hujskanjem spravlja katoliško cerkev in paneževe interese v nasprotstva z edinstveno Jugoslavijo.
Verjetno pa je, da bo slovenska zagrizena duhovščina v fanatični politični gonji tudi vrhovnemu cerkvenemu poglavarju odrekla pokornost in hujskala še nadalje. Kaj naj potem še počnemo s takšnimi «dušnimi pastirji*?
Kandidat SLS. inž. Sernec na sramotnem odru
V radovljiškem in logaškem okraju kandidira SLS. inž. Serneca, glede katerega prihajajo sedaj na dan strašne stvari, o katerih leže uradni spisi pri ljubljanskem sodišču.
Iz njih je izvedela javnost, da je Sernec za več milijonov oškodoval obče-i koristno napravo deželnih elektrarn. Z milijoni je gospodaril samovoljno kot kak paša ter kupoval potrebne in nepotrebne stvari. Z zanikrnostjo je zapravil silno javnega denarja ter oškodoval ves radovljiški okraj. Svojo mastno plačano službo je tako zanemarjal, da je v poldrugem letu samo štiri- ali petkrat prišel v električno pogledat na uro.
Inž. Sernec se je izgovarjal, da je ura-doval doma v svoji vili, ki jo je kupil na Bledu. Ljudje pa povedo, da je še tiste redke trenutke, ko so ga videli v uradu, kadil le debele cigare. Kmetje iz vseh krajev so mu nosili v vilo piščeta, maslo, moko in druge stvari. Vilo je imel na stroške elektrarne bolj razkošno razsvetljeno, kakor je ljubljansko gledališče. Mesto z drvmi ie kuril peči in kuhalnik z elektriko. Komisija je morala inž. Serneca iz službe odpustiti, če ni hotela uničiti elektrarne. Skoda, da ga ni prej spodila, ker je samo škodo delai, zato pa še nekaj časa samovoljno dvojno plačo vlekel. Svoje korito si je povečal tudi s tem, da je postal upravni svetnik klerikalne banke in več tovarn. Kar je uš za trto, to je bil inž. Sernec za elektrarno.
Vse se zgraža, da je sedaj SLS. postavila inž. Serneca še za kandidata. Bolj se ni mogla postaviti na sramotni oder kakor se je s tem. Ce bi klerikalci postavili za kandidata metlo, bi bolje storili. Sernec spada ravno med one tigre, ki niso za nobeno drugo rabo kakor zato, da hodijo v Belgrad po dijete. Sernečeva kandidatura je največja sramota za Gorenjce, a tudi za Logatčane. Kdor ima kaj časti v sebi in pamet na pravem mestu, ta mora na vse kriplje delati, da Sernec ne bo dobil nobene kroglice. Vsaka zanj oddana kroglica ie dokaz zabitosti in pokvarjenosti.
Iz Narodnega bloka
Dne 24. t m. se bodo vršili naslednji shodi: Straža pri Novem mestu: Ob 7. uri zvečer pri »Vintarju«; poroča g. dr. Dinko Puc. Kranj: Ob 8. uri zvečer; poroča g. minister dr. Žerjav.
Dne 25. t. m.: Toplice: Ob 7. uri zjutraj pri «Sitarju»; poroča g. dr. Dinko Puc. Sice: Ob 10. uri dopoldne pri cPimpelju»; poroča g. dr. Dinko Puc. Laze: Ob 2. uri popoldne pri cMe-dicu>; poroča g. dr. Dinko Puc. Preddvor: Ob 7. uri zjutraj; poroča g. dr. Rape. Kokra: Ob 10. uri dopoldne pri Povšnerju; poroča g. dr. Rape. Stražišfe: Ob 10. uri dopoldne; poroča g. Cimerman. Sv. Ana: Ob 4. uri popoldne; poroča g. dr. Rape. Gorje pri Bledu: Ob 11. uri dopoldne pred cerkvijo; poroča g. ravnatelj Jug. Bled: Ob 4. uri popoldne v hotelu Kaps; poroča g. ravnatelj Jug. Žiri: Ob 11. uri dopoldne; poroča gg. minister dr. Žerjav in dr. Kramer. Čatež: Ob 11. uri dopoldne gostilna KodriS; poroča g. Janežič. Mirna: Ob 3. uri popoldne; poroča g. Janko Tavzes. Log pri Ljubljani: Ob 3. uri popoldne — gostilna Ver-
ore; porofa g; namestninr srezKega Kanolaafa živinozdravnik g. Ipavec in g. Anton Likozar. Šmarje - Sap: Ob pol 8. uri zjutraj — pri Trtevnu; poroča srezki kandidat g. Franjo Zebal. Grosuplje: Ob 10. uri dopoldne pred Gasilskim domom; poroča srezki kandidat g. Franjo Zebal. Zg. šiška: Ob pol 2. uri popoldne — gostilna Kavčič, pd. Svedrač; poroča srezki kandidat g. Franjo Zebal. Vižmarje:
uf> tf." uri popoldne — pr! tfovaitu; porora srezki kandidat g. Franjo Zebal. Mengeš: Ob 7. uri zjutraj; poročata srezki kandidat gg. Kokalj in dr. Ivo Potokar. Sinkov Turn: Ob 11. uri dopoldne; poročata srezki kandidat gg. Kokalj in dr. Ivo Potokar. Vodice: Ob 3. uri popoldne; poročata srezki kandidat g. Kokalj in dr. Ivo Potokar. Skaručina: Ob 7. uri zvečer; poročata srezki kandidat g. Kokalj in dr.
ivo Poloftar. Šmartno ▼ Tuhinja: Ob 7. uri zjutraj; poročata namestnik srezkega kandidata g. France Pančur ter g. dr. Karba. Loke v Tuhinju: Ob 11. uri dopoldne; poročata namestnik srezkega kandidata g. France Pančur ter g. dr. Karba. Vrhpolje pri Kamniku: Ob 3. uri popoldne; poročata namestnik srezkega kandidata g. France Pančur ter g. dr. Karba. Št. Vid nad Ljubljano: Poroča g. Majcen
štajerskili štirinajst ® Is. 3? i saj £<0 *?
NA&Og)*,
BLOK
EM&KE »paAvice i n-e make-dol =
Ingsti za vae sloje-in 2a-vsa
Tedenske novosti
*	Dobitki za najmarljivejše nabiralce naročnikov so že razdeljeni in se bodo prihodnji teden razposlali. Imena obdarovancev bomo objavili v prihodnji številki.
*	Mnogo prispevkov od naših dopisnikov smo morali radi pomanjkanja prostora odložiti za prihodnjo številko.
*	Volilci! Ne nasedajte lažem, ne verjemite zavijanjem, naženite gobezdače o republiki ter prečitajte naš članenk pod naslovom: Preden greš volit, premisli naslednje! Iz tega članka boste videli, koliko koristnega za ljudstvo je napravila naša stranka in kaj so delale druge stranke.
*	Dobro obiskani volilni shodi Narodnega bloka. Minulo nedeljo se je vršilo po vsej Sloveniji veliko število shodov Narodnega bloka, ki so vsi dobro uspeli. Kjer so hoteli motiti klerikalci ali drugi naši nasprotniki, so morah ti končno pod pritiskom iz-
vajanj govornikov umolkniti. Na mnogih sestankih so klerikalci mirno priznavali, da pomeni dvainpolletna tigrovska politika popolno polomijo. Pristaši g. Puclja so ponekod odkrito priznali, da ga je g. Pucelj s tem, ker ni nastopil pri Narodnem bloku, strahovito polomil. Sedaj bo končno odžagan in je vsak glas zanj izgubljen. Za Radi-čevo ali Prepeluhovo republiko se pa na Slovenskem sploh malo zanimajo. Natančnejša poročila o nekaterih shodih prinašamo na drugih mestih.
• Izpopolnjevanje prometa na progi Murska Sobota-Ormož. Na posredovanje velikega župana v Mariboru dr. Pirkmajerja in drugih merodajnih činiteljev se bo 18. februarja uvedel na progi Murska Sobota-Ormož drugi redni par vlakov. Sedaj je radi nepopolnosti naprav zvezan obrat še sorazmerno z velikimi stroški in je požrtvovalnost železniške uprave v tem pogledu zelo hvalevredna. Tretji redni par vlakov se bo uvedel s
15. marcem in bo takrat vzpostavljen popoln redni promet.
*	50milijonski fond za dobrodelne namene.
Te dni je umrl v Parizu naš rojak veletrgovec Milan Pavlovič. V testamentu zapušča premo-ženje nad 50 milijonov dinarjev za dobrodelne namene v naši državi. Fond se bo imenoval »Fond Milana in Milice Pavlovič*. Med organizacijami, ki se bodo obdarovale iz tega fonda, se omenjajo Jadranska straža, Narodna odbrana, organizacija invalidov in druge.
*	Ne delajte krivice! Iz Kozine v Istri nam pišejo: Italijanska oblast je premestila našo občino iz Klanca na Kozino najbrž radi tega, ker je na Kozini železniška postaja. Nato je novoizvoljeni občinski odbor hotel vrniti občino zopet v Klanec. Proti temu pa so protestirale vasi, ki leže v bližini Kozine. Bila je proti premestitvi v Klanec odposlana tudi protestna brzojavka v Puli in v Rim. To pa so nekateri zlorabili, češ, da so poedini kozii*. ski rodoljubi podpisali brzojavko proti rabi
dovenskega jezika Kdor pozna g. šturma, $eveda tega ni verjel, Kajti g. Šturm je med jajpožrtvovalnejšimi Slovenci Juli ske Kraji-le. V to čisto domačo zadevo se je vmešal ljubljanski «Slovenec», ki ie g. Šturma napadel jrez vsakega povoda. Ne delajte krivice našim ljudem, ki imajo že itak mnogo pretrpeti s strani Italijanov.
*	Pocenitev moke. Kakor nam poročajo iz fodstva SLS., začno še ta teden proda ati moko kilogram po 4 Din Gospodarska zveza in vsa klerikalna konzumna društva, ker so ti zavodi dobili pod Sušnikovo vlado ceneni prevoz moke iz Banata in ker sploh delajo z velikanskim dobičkom, ko ne plačajo skoro nikakega davka. No, saj je popolnoma pravično, da se sedaj dobiček razdeli med kon-zumente.
*	Sol za Slovenijo. Da se odpomore pomanjkanju soli v Sloveniji, je na intervenci o Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani monopolska uprava naročila skladišču v Se-nju, da takoj pošlje v Ljubljano potrebno množino soli.
*	Smrtna kosa. V Ljubljani je preminul p. dr. Janko Debelak, direktor poš e za Slovenijo. Njegovo truplo je bilo prepeljano v Rogaško Slatino. Pokojnik je bil delaven mož, vzoren rodoljub in Slovan. Blag mu spomin!
*	Duhovščina nabavi nove zvonove. Iz
verodostojnega vira nam poročajo, da nabavi duhovščina še ta teden nove zvonove za vse cerkve, kjer jih še nimajo, ker je duhovščina največ pripomogla, da jih je avstrijska vlada "žela za kanone
*	Romarsko leto v Rimu. Glasom uradnih podatkov je najavljenih za sveto leto iz Nemčije 62, iz Avstrije 8 do 10, iz Madžarske 8, iz Belgije 5 do 6, iz Francije 5 do 6, iz Li-tavske 2 in iz drugih držav še nedoločeno število romarskih vlakov.
*	Prostovoljna razdelitev škofijskih in samostanskih veleposestev med kmete. Kakor smo izvedeli iz škofijske palače, izročijo prostovoljno še ta teden vsi jugoslovanski Škofje in samostani svoja velikanska vele-posestva agrarni reformi, da se ta pravično razdele med kmete.
*	Gasilci in prijatelji gasilcev, pozor! Prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Kranju priredi v nedel o 1. februarja ob 4. uri popoldne v vseh dvoranah Narodnega doma svojo običajno predpustno veselico pod naslovom «Veliki gasilski ples». Odlično sodelovanje orkestra in pevskega zbora Narodne čitalnice ter tamburaškega zbora * Bratstvo* jamči za največji užitek in zabavo.
*	Delni solnčni mrk bomo videli v soboto 24. t. m. v popoldanskih urah. Pričetek za Ljubljano bo ob 16. uri 13 min. V primeru lepega vremena se bo mrk lahko opazoval s prostim očesom, ker solnce nizko stoji. Popoln solnčni mrk pa se bo videl samo v Severni Ameriki in Atlantskem oceanu.
*	Klerikalni tihotapec zašit. V Gornji Radgoni živi neki Neudaner, klerikalni odbornik in hud kričač pro'i korupciji. Kričal je na druge, sam pa tihotapil električne žarnice, dokler ga niso dobili in obsodili na .10.000 Din globe.
*	Smrtna nesreča ameriškega Slovenca. V Bridgeportu v Zedinjenih državah severne Amerike je v premogokopu zasula zemlja našega rojaka Alo;zija Simončiča. Pred štirimi meseci pa je v premogokopu izgubil življenje tudi Simončičev oče.
*	»Pravi hudič je bil tisti, ki ie ustvaril Jugoslavijo!» je kričal na shodu Narodnega bloka y Brusnicah neki pijani klerikalni pre-
'epač, ki je hotel z nekaterimi drugimi pijanci motiti zborovanie. Ko so klerikalno sirovino pozvali na odgovor, jo je ta zajčji junak hitro potegnil. Bilo bi dobro, da bi ga prijeli in ga za kazen poslali ali med blažene Avstrijce in ognjevite italijanske fašiste. Tam bi tega zapeljanega klerikalnega tepca kmalu izpametovali in ga privedli do spoznanja, da Jugoslavija vendarle ni tako «hu-dičeva». Lepo učijo klerikalni kolovodje svoje s pametjo premalo oblagodarjene backe.
*	Nov načrt stanovanjskega zakona. Ministrstvo za socijalno politiko je sestavilo posebno komisijo, ki ima nalogo, da sestavi načrt novega stanovanjskega zakona. Komisija bo proučila ves do sedaj zbrani materijal, zbirala nove podatke ter na podlagi tega gradiva izdelala nov načrt zakona, ki bo kot prvi predložen bodoči narodni skupščini.
*	Jugoslovenov v Filadeifiji v Ameriki je okrog 5000 Poroča o, da je ta naša jugoslovanska naselbina ena najbolj zaostalih in najbolj zapuščenih. Obs oje tri ali štiri društva še izpred vojne dobe, ki pa so zelo mr va. Pravega jugoslovanskega življenja in udejstvovanja pa med temi Jugoslovani ni.
*	Pasja steklina v Jugoslaviji. V zavodih za pas o steklino, katerih je bilo lani v Jugoslaviji pet, je bilo zdraviienih 3037 oseb Od teh jih je bilo največ v Novem Sadu Po času so bili primeri pasje stekline v mesecu maju najbolj številni. V Sloveniji je bilo 143 primerov, a od obo!el«h sta umrla le dva.
*	Železničar pod lokomotivo. V nedeljo dne 18. t. m. je padel v Hočah pri Mariboru strojni ključavničar državne železnice Koren pod lokomotivo, ki mu je odrezala obe nogi pod kolenom ter ga poškodovala na glavi in na rokah. PrepeHali so ga v bolnico, vendar je malo upanja, da okreva.
*	Bori a z niorrkim proin. V morski plitvini pr< Dolgem otoku v Dalmaciji je ribič Marko Božulič opazil te dni veliko ribo. j Skočil je v morje in jo zgrabil za rep, ne vedoč, da ima opraviti z morskim psom. Riba se je mahoma obrnila in ribiča ugriznila v rogo, vendar ribič ni izpustil svojega plena. Medtem so drugi ribiči priskočili Bo-žuliču na pomoč ter potegnili ribo na obalo Morski pes je bil dolg dva metra in posebna sreča je, da Božulič v borbi z morskim psom ni podlegel.
*	Samomor. V Unec je skočil in utonil dne 13. t. m. posestnik Andrej Ziherl iz Planine. Pogrešali so ga že nekaj dni. Truplo so našli v nedeljo, ga potegnili iz vode in prenesli v mrtvašnico. Kaj je gnalo moža v smr\ ni znano.
*	Nevaren slepar je 201etni Ignacij Palčar iz Žužemberka na Dolenjskem. V tamošnjem okolišu ie osleparil več s rank za okrog 3700 dinarjev, okradel tudi posestnika Ivana Ka-pusa z Javorniškega itovta in naposled pobegnil.
*	Vlomi. Pred nekaj dnevi so neznani storilci udr!i v hišo posestnika Franca Osten-bergerja v Dežni pri Ha.ozah in mu odnesli več obleke, harmoniko ter druge predmete. — V noči na 15. t m. pa so svedrovci prišli v trgovino Ljudevita Vajdiča v Orehovi vasi ter' pobrali veliko množino sladkorja, slanine, mila in raznih drugih s vari.
*	Aretacija morilca. V Zagrebu so-aretirali Jožefa Hercega iz Karlovca, ki je v Vrbinski vasi pri Vidmu umoril zakonska Jakoba in Marijo Verdelj ter ju oropal.
*	Morilec Kristan pomiloščen. Janez Kristan, ki je bil pred iesensko ljubljansko poroto obsojen v smrt na vešalih, ker je lani
i pri Skaručini pod šmarno goro umoril Ma-
ri;o Zevnikovo, je bil na prošnjo svoje matere
pomiloščen na dosmr no ječo. Bil ie odpeljan v Maribor, kjer bo presedel svojo kazen.
*	Drzen vlom v stanovanje. Dne 20. t. m. je neznan storilec vlomil v stanovanje delavca Matevža Šurka na Glincah pri Ljubljani in mu odnesel 1500 Din gotovine, 5 zlatih prstanov, zlato verižico in dva para zlatih uhanov. Skupna vrednost ukradenih predi-me ov znaša 5600 Din.
*	Hitro prijet morilec. Na Dunaju je pro-šlo soboto dopoldne pri belem dnevu zabodel z bodalom mlad ropar uradnico Berto Geissler, ki je imela s seboj 30 milijonov avstrijskih kron, ter jo oropal. Morilec je po zločinu jadrno pobegnil. Toda policija je šla hitro na delo ter že tekom 24 ur izsledila roparskega morilca, ki se piše Karel Berg-meister in' je dijak umetniške akademije. Prijeli so ga v nedeljo v neki kavarni. Pokvarjeni fantalin. ki se ni nadejal, da mu bodo prišli na sled. ie takoj priznal svoj zločin.
*	Nos ji je odgriznil. Cigan Gioka Kara-vilic iz Cubure pri Beogradu je v ljubosumnosti napadel svojo ženo, jo parkrat strastno poljubil, nato pa ji je v svoji divjosti odgriznil del nosa Nesrečna ciganka je morala v bolnico, ljubosumni in goreči cigan pa v ječo.
Iz raznih krajev
*	V Čatežu ob Savi se je klerikalni agitator Ivan skregal s svojo ženo Faniko ter zah eval razporoko. Ker imata vsak svo e posestvo, ie Ivan po svoji pameti vse poljske pridelke razprodal. Ko je nazadnje dal še gnoj izvoziti stran, ga je žena poklicala skozi okno, naj pride v sobo na račun. Ko mož pride k njej, zaklene Fanika vrata, ga zgrabi za vrat in pošteno spraska po obrazu — pa je bila razporoka gotova. Zdaj bo pa zopet agitiral na vsa usta in se priduševal, da bo veselje. «Prmojduš, boter, zdaj mam pa čas agitirat...»
*	Na Krki so v poštni urad vlomili neznani zlikovci, odnesli poštno blagajno, jo razbili in vzeli iz nje denar. Razbito blagajno so pustih kraj vasi.
*	Pri Sv. Križu nad Jesenicami je pre-ekli peiek uničil požar posestniku Mihaelu Razingerju hišo in gospodarska poslopja. Škoda se ceni nad 250.000 Dtn. Ogenj je bil baje podtaknjen
*	V Križevcih pri Ljutomera je imel kandidat gosp Zemljič lepo uspeli volilni shod. Zbralo se je 150 l:udi. med temi večina klerikalcev, ki so mirno poslušali govor g. Zem-Ijiča, dalje govore gg. Cmerekarja iz Veržeja in dr. Farkaša iz Murske Sobote.
*	Na Stari cesti pri Ljutomeru se je na volilnem shodu g. Zemljiča zbralo nad 70 volilcev, ki so pritrjevali izvajanjem govornika.
*	V šmartnem v Rožni dolini se je Alojzi| Kranjc, posestnikov sin, pri rezanju slame spodtaknil na stolčku, na ka erem ie stal. in se pri tem prijel za rezilni stroj tako nesrečno, da mu ie ta prerezal levo roko. Prepeljan je bil v celjsko bolnico.
*	V Št. Janžu pri Velenju se je 171etni Alojzij Zabukovnik igral s puško, ki jo je sam konstruiral. Pri tem mu je puška padla na tla, se sprožila ia krogla ga je zadela v leva prsa. Težko poškodovanega so prepeljali v celjsko javno bolnico.
*	V Gornji Bistrici ob Pokorju je pogorela žaga g. Kobija. Zavarovana je bila za 3 milijone dinarjev, vendar je škoda večja.
Beležke
+ Agrarna reforma se mora izvršili. Kle-rkalci se ničesar boli ne boje kakor izvršitve agrarne reforme, ker bi s tem bil najhujše prizadet eden največjih slovenskih veleposestnikov, to je ljubljanska škofija. Očividno je, da se bodo klerikalci z vsemi silami upirali pravičnim zahtevam s strani naših kmetov; zato se tudi niso nikdar prav nič zganili za izpolnitev teh ljudskih zahtev. Kljub brezbrižnosti drugače zelo gobezdavih m gostobesednih klerikalcev pa se bo agrarna reforma rešila v korist naših kmetov, ker bo Narodni blok v vsej državi dobil takšno večino, da bo gotovo zopet na vladi Slovenski volilci, če hočete, da bomo slovenski demokrati imeli tem več vpliva in tem gotovejše prodrli z našo zahtevo, voli e Narodni blok in ne nasedajte lažem in sladkim obljubam tigrov, ki so poldrugo leto vodili usodo Slovenije v škodo nas vseh.
-}- Sv. oče proti zlorabi vere v politične svrhe. Star duhovnik nam piše: «V časopisju sem cital, da bo na pritožbo jugoslovenske vlade sv. stolica odredila preiskavo in kaznovanje cerkvenih činiteljev, ki zlorabljajo vero in cerkev v politične namene ter spravljajo katoliško cerkev in papeža v nasprotje z mgo-slovensko državo. Silno sem se razveselil te vesti, kajti resnica je, da je početje nekaterih mojih sobratov duhovnikov vse prej kakor dos ojno »n koristno za katoliško cerkev. Strašno je to, ako pomislim, da se naša duhovščina prepira in celo pretepa po shodih ter se poslužuje sleparskih volilnih gesel, katera pri pametnih l udeh sploh ne drže, temveč so namenjena le za neuko ljudstvo. To preprosto ljudstvo v svoji preprostosti ne more dognati sleparstva, cdnosno si cesto niti ne upa misli i z lastno glavo, češ. saj so rekli gospod, bo že res Gorje naši veri, gor e ljudski morali, če bo duhovščina šla po tej poti. ljudstvo bo v svoji izobrazbi vedno bolj napredovalo in vedno bolj spoznavalo, da se tudi njihovi dušni pastirji — namestniki samega Jezusa Kristusa grdo laže o. S tem bo vedno boli padalo zaupanje v duhovščino in vedno bolj se bo širilo brezverstvo. Dvanajsta ura je že. da se, gospodje sobratje, vrneie na pravo pot.»
+ Sijajne nspehe jugoslovenskih demokratov lahko le mirno beležimo brez slehernega pretiravanja. Kako v Sloveniji napredujemo, dokazujejo najbolje številni sestanki in zborovan a ob delavnikih in nedel ah. Vsi so izborno obiskani, saj so pa udi dostopni vsnkomur. ki si upa s pošteno in odkrito besedo na dan. Demokrati nismo kakor klerikalni tigri, ki se pred lastnimi volilci zapirajo v kaplanije in orlovske telovadnice. Zato so naša zborovanja prave mani'estaci,e svobode, enakosti in bratstva. Mogočno prodira ideja prave jugoslovenske demokracije tudi v Srbiji in na Hrvatskem V Varaždinu. ki je do nedavna bil pravcata Radičeva trdnjava, je minulo nedeljo imel Svetozar Pribičevič javno zborovanje, ki se ga je udeležilo 8000 seba-kov; doslei so bili Radičevi prisaši, v nedeljo pa so z nepopisnim navdušenjem pozdravljali voditelja jugoslovenskih demokratov. Hrvatskim seljakom naglo pada*'o luskine z oči. V Srbiji pozdravljajo volilci demokratske voditelje s posebno prisrčnostjo. Naša fronta je povsod zmagovita. Napnimo sile še zadnje dni, da bo naša zmaga v vsej državi čitn večia!
~f Svoboda. Ni je besede, ki bi se tako kruto zlorabl ala. Ker so zaprli veleizdajalca Radiča, je že kršena državljanska svoboda in
je že nasilje. UsfavFev «Domo!juba», ki je hujskal ljudi že skoro na poboj in psoval vse križem kakor pravcati razbojnik, je seveda tudi nasilje. To se pravi z drugimi besedami: Klerikalci hočejo svobodo brez zakonov kakor med afriškimi zamorskimi plemeni. Nič bi se ne čudili, če bo Še zaprti slavonski razbojnik Caruga protestiral proti nasilju. Razlika n. pr. med Čarugo in «Domoljubom» ;e le ta, da je prvi ropal blago in denar ter ubijal ljudi, dočim je «Domoljub» kradel osebno čast ter ubijal moralo med ljudmi. Podoba je, da je potrebno klerikalce poučiti o tem, kaj so temelji vsake civilizirane države. V prav nobeni civilizirani in ureieni državi ne bi niti 24 ur ne pus ili na svobodi kakšnega Radiča ali pa dopustili, da ljudske množice hujska kak «Domoljub». Uverjeni smo, da tako sirovega lista, kakor ;e «Domoljub», ne najdemo nikjer drugje na svetu.
+ Nespretna agitacija. «Kmeti:ski list» se gorasi, da bodo zeml oradniki pri teh volitvah «skodo gotovo» zavzeli drugo mes o v narodni skupščini. Tudi Črnogorci so včasih pravili: «Boga mi, z Rusi vred nas je 110 miliionov!» In prav tako se «Kmetiiski list» hvali z zemljoradniki, ki se v Srbiji razkrajajo kakor pomladni sneg. Sicer pa bi se mi na Pucljevem mestu prav nikakor ne ba-
hali z zemljoradniki, kajti baš vezanje gosp. Puclja s srbskimi zeml oradniki je tisto, kar našim kmetom ne ugaja. Srbske zeml;orad-nike namreč slovenski kmet briga ravno toliko kakor ongavo Uršo lanski sneg. Vrhu tega so srbski zemljoradniki ljudje, s katerimi se sploh ne da pame no govoriti in ki smatrajo za svoj cilj večno opozicijo. Kako je grenak kruh opozicije, pa itak ve g. Pucelj sam, ki je danes praznih rok pred volilci.
4- Ubogi ^Kmetijski lisf> se napenja, kako bi pripomogel g. Puclju do mandata. Res, škoda truda, škoda kroglic, ki bodo padle v Pucljevo skrinjico le na korist klerikalnih tigrov, ker g. Pucelj ne bo izvoljen, nekaj naprednih glasov bo pa le odcepil. Zakaj ni g. Puclja srečala pamet, ko je še bil čas, da bi nastopil skupaj z Narodnim blokom!
-j- Pucljev «Kmetijski list* se zadira v Narodni blok ter označuje našega kandidatskega namestnika Kiralya za Madžara. To je grda nesramnost, ker Kiralyja poznajo po vsem Prekmurju koi dobrega Jugoslovena. Njegov oče je priselil v Prekmurje iz Stare Nove vasi pri Ljutomeru in je pod madžarskim pritiskom bilo njegovo ime Kralj vpisano v uradne knjige kot Kiraly. VkLub temu pa je os al Slovenec in tudi svojega sina za takega vzgojil
Preden greš volit, pomisG
naslednje:
Nesposobnost in nedelavnost demokratov za
e
I.)	Ali so klerikalci, ki so imeli 21 od vseh 26 slovenskih poslancev v narodni skupščini, držali svojo obljubo glede znižanja davkov? Ne! Še podpira1! so Markovo vlado, ki je povečala davke. Ko so bili klerikalci v vladi, je še posebno pritiskal davčni vijak.
II.)	Kaj je s klerikalno obljubo, da bo dobila Slovenija avtonomijo, če zmagajo klerikalci? K'crikalcj se niso po zmagi prav nič brigali za uresničenje svoje avtonomije, j ker bi nam (a prines'a ponovno ogromno' povečanje da' kcv, s čemer bi se prehitro razkrinkalo, da je bi'a njihova avtonomija Ie volilni Jim za nezadovoljneže.
III.)	Kako so držah klerikalci obljubo glede izvedbe agrarne reforme? Ali ni g. Vesenjak kot minister za agrarno reformo izločil velik del škofovega posestva iz agrar-1 ise reforme i*
IV.)	Kaj je s klerikalno obljubo glede' -<tr>iK>vai->a slovenskih fantov-vojakov v ožji domovini?
V.)	Klerikalci so podpirali Markovo vlado, ki je povišala takse in železniške tarife.
VI.)	Klerikalci so podpirali Markovo vlado, ki je uvedla kuluk, katerega so morali potem pod pritiskom samostojnih demokratov odpraviti.
VII.)	Kako je s klerikalnimi obljubami, da bo Korošec takoj po izvolitvi znižal cene?
VIII.)	Kdo je dal streljati na ubogo delavstvo na Zaloški cesti v Ljubljani, kjer je izgubilo življenje 13 oseb?
IX.)	KIcrikalci so uganjali, ko so bili v vladi, najhujšo korupcijo. Hoteli so osle pariti državno blagajno za ogromne vsote, ko so izdali naredbo za cenejši prevoz živil iz
opozicijskih strank. — Delo ljudski blagor.
Banata, a so potem vozne liste prodajali po 500 do 800 dinarjev.
X.)	Klerikalci so v vladi izvajali najgrše nasilje, ko so preganjali uradništvo njim nasprotnega političnega naziranja.
XI.)	Klerikalci so vedno kričali, da vojaštvo ogromno stane, toda Davidovičeva-Koroščeva vlada je poročala Zvezi narodov, da ne more znižati vojaškega kontingenta ter ničesar storiti za razoroženje. Ta vlada je tudi povišala proračun za vojsko in mornar!-o ?a 2 mi ijardi.
XII.)	Klerikalci so dali, ko so bili v vladi, poplavljencem le pol milijona dinarjev.
XIII.)	Klerikalci so skušali v Ljubl ani škodovati vinogradnikom s tem, da so hoteli na vino uvesti visoke davščine ter s tem preprečiti dovoz vina v Ljubljano. Da so to namero opustiii, je tudi zasluga našega lista, ki se je odločno zavzel proti tej grdi nakani.
XIV.)	Ko so bili klerikalci ra vladi, so izdali takšno uredbo o «povisan'n» doklad za upokojence, da je okrog 20C0 slovenskih upokojenih poduradnikov in slug pričelo dobivati pokojnine, ki so za 50 do 200 dinarjev manjše od prejšnjih.	i
XV.)	Kaj so delali klerikalci ves čas v narodni skupščini in kaj imajo pokazati od svoie^a vladovanja?
XVI.)	Kaj imajo pokazati ostali slovenski posfanci g. Pucelj, Nemec g. Schauer in dva radičevca? Kaj so delali v narodni skupščini?
XVII.)	Slovenski samostojni demokratje pa smo imeli le enega poslanca in vendar moremo tudi saino z enim poslancem beležiti lepe uspehe:
1.) Kuluk, ki ie pomenjal težko obremenitev za vse sloje, se je odpravil le na za-, htevo samostojnih demokratov.

2.)	Na posredovanje samostojnih demokratov se ie povišal minimum za dohodninske davke, kar najugodnejše občutijo mali kmetje in obrtniki.
3.)	Le samostojnim demokratom se ie zahvaliti. da niso dobili Nemci nazaj svojih nekdanjih trdnjav celjskega nemškega doma in mariborskega gledališča.
4.)	Zasluga samostojnih demokratov je razširjenje kompttence okrajnih sodišč, kar je posebno važno za podeželsko prebivalstvo. da mu ni treba vedno tekati ra okrožno todišče in da se pravde hitreje rešijo.
5.)	Samostojni demokrati so s svojim posredovanjem preprečili, da bi se v naši Kmetijski dražbi vgnezdila klerikalna korupcija.
6.)	Važna zaslnga vlade narodnega bloka, predvsem samostojnih demokratov, je, da pri trgovinskih pogajanjih z Italijo niso prodrle italijanske zahteve po uvozu njihovih vin v našo državo, ki še svojih vin nc more razpečati.
7.)	Vlada Narodnega b1o':a je s spretno gospodarsko politiko povečala izvoz tako, da beležimo v letu 1924. prvič po prevratu prebitek našega izvoza nad uvozom v ogromni vsoti 1 milijarde dinarjev.
8.)	Vlada Narodnega bloka je s svojo dosledno valutno politiko in s pametnim gospodarstvom, zlasti s povečanim izvozom dvignila vrednost našega denarja, in ko je pričela delati red v državi ter dala zapreti boljševiškega agenta Radiča, je dinar poskočil na takšno višino, ki ie ni nihče pričakoval. To je najlepše znamenje, da je inozemstvo ugodno tolmačilo odločen nastop vfade za red v državi. Inozemstvo namreč niso naši klcrikalci, ki so takrat kričali, da je aretacija Radiča nasilje, temveč je inozemstvo mirno ugotovilo, da se dela tudi v Jugoslaviji red, kakršen jc že v vseh velikih evropskih državah, kjer bi takšnega prismojenega ljudskega za-peljivca Radiča niti 24 ur ne pustili na svobodi. *
9.)	JDS. je izposlova'a zakonsko pooblastilo, da se morajo izvršiti nove volitve v Trgovsko in obrtniško zbornico.
10.)	Prekmurska proga od Ormoža do Murske Sobote, ki je bila otvorjena v novembru, je izključno delo JDS.
11.)	Slovenci demokratje so imeli le enega poslanca, toda znali so v Beogradu tudi s svojim vplivom mnogo doseči. Klerikalci sami priznavajo na svojih shodih, da ima dr. Žeriav v Beograda velikanski vpliv in dostop ca marsikatera mesta, kamor klerikalci ne morejo. Tako klerikalci najizbor-nejše agitirajo za dr. Žerjava. Dr. Žerjav je v Beograda ugledna in uvaževana oseba, zato ie bil tfedi poklican v novo volilno vlado, dasi ni bil poslanec, čeprav nimamo sedaj narodne skupščine in fe delo te /ladc omejeno v prvi vrsti na pripravo volitev, vendar tudi sedanja vlada nc pozablja na ljudske koristi.
Na mnogih vzgledih vidimo, da je baš dr. Žerjav izredno delaven. De'al je že prej, ko ni bil niii poslanec, niti v vladi, a briga se za ljudske koristi posebno še sedaj, ko je minister.
12.)	Že poprej je dr. Žerjav posredoval, da se je pri trgovinskih pogajanjih z Italijo vneslo v pogodbo tudi določilo, tla smejo krošnjarji iz logaškega in kočevskega okrnia svobodno krošnjariti preko italijanske meje.
13.)	Na intervencijo dr Žerjava se je izvršila korektura našr ntr;c napram Italiji, čeprav je Davidovičeva-Koroščeva vlada že podpisala definitivno mejo,
14.)	S posredovanjem dr. Žerjava se {e zopet pričelo delo v ljubljanski arfiljerijski delavnici, s čemer je prišlo zopet do kruha lepo število revžev.
15.)	Dr. Žerjav je posredoval prifinačnem ministru, da se delo na izenačenju neposrednih davkov nadaljuje in da se zbere ves materija! za zadevni zakonski načrt. Ko so bili klerikalci v vladi, se za to niso prav nič pobrigali, čeprav so prej neprestano kričali, da Slovenija plačuje preveč davkov.
16.)	Dr. Žerjav je sedaj kot minister za šume in rude sklical konferenco lesnih indu-strijcev, da se odpomore lesni industriji in trgovini, ki je prišla v resne težkoče. Sestavile so se na tej konferenci resolucije, ki se bodo vse uvaževaie.
17.)	Sedanja vlada se je na posebno prizadevanje dr. Žerjava pobrigala za kredite rokodelcem pri Narodni banki.
18.)	Dr. Žerjav se je prizadeval za to, da je vteda sprejela lCOmilijonski kredit za posebne doklade invalidom. Ta kredit se že izplačuje.
19.)	Dr. Žerjav in JDS. so začeli odloč-ro akcijo, da se v domačih podjetjih zaposlujejo domačini in izločijo tujci. V svrho izognitve nezaposlenosti, ki grozi delavstva, odločno zahtevajo uvedbo nove carinske tarife, ki ščiti izdelke obrti v Sloveniji pred tujo konkurenco.
20.)	Dr. Žerjav se je odločno zavzel za državne miloščinarje in ma'e upokojence, da se jim izplačajo doklade, zlasti za orožniške upokojence.
21.)	Dr. Žerjav je za novi proračun izposloval izredne kredite za kmetijstvo v Sloveniji, zlasti za kmetijsko šolstvo, za živinorejo, za planinstvo, vinogradništvo in melioracije.
22.)	Dr. žerjav je v svojem resoru kmetom izposloval ugodnosti za uporabo, razširjenje in izboljšanje planin v državnih šu-mah. Odredil je ustanovitev drevesnic za pogozdovanje v vsakem okraju.
23.)	Dr. Žeriav je uredil s podržavlje-njem Južne železnice piače in avanse železničarjem, izposloval, da so bili prevedeni na novi zakon. Izposloval le razširjenje kolodvora na Rakeku, otvoritev in ureditev več malih postaj, elektrifikacijo kurilnice v Ljubljani in dosegel ugoden sklep za izplačilo rekviriranih zemljišč na Tcznu v Mariboru.
24.)	Dr. Žerjav je zaustavil padanje prometa na Južni železnici z zopetno pridobitvijo tranzita češkoslovaškega in avstrijskega blaga v Trst in s tem zaustavil odpušianje domačih železničarjev.
25.)	Dr. Žerjav je izposloval zadostne kredite za bolnice v Sloveniji.
26.)	Zahteva samostojnih demokratov je, da se ponovno uvedejo davčnr plačilni nalogi, da bodo davkoplačevalci vedeli, za kaj davke plačujejo. Ta naša zahteva bo golovo prodrla.
27.)	Zasluga samostojnih demokratov, zlasti tudi intervencije dr. Žerjava, je zopet-na uvedba davčnih komisij, ki so vsaj nekoliko ublažile kruto davčno prakso.
28.)	Klerikalci so vzeli gasilcem pravico do znižanih voženi po želcznici, katero pravico so jim morali zopet izposlovati samostojni demokrati. Na predlog dr. Žerjava je bilo baš zadnje nicsece odlikovanih več zasluženih slovenskih gasilcev brcr razlike slrank. S tem jc država priznala požrtvovalno delo naših podeželskih ognjegascev.
Tako smo našteli nekaj od velikega dela, ki ga lahko pokaže vlada narodnega bloka,
pri kateri so, kakor smo videli, častno sodelovali samostojni demokratje, med temi posebno tudi slovenski samostojni demokrati, čeprav smo imeli prei v narodni skupščini le enega poslanca. Pri tej priliki še enkrat vprašamo: Kaj so napravili klerikalci, kaj g. Pucelj, kaj g. Schauer in kaj obadva slovenska radičevca?
Ker naši nasprotniki nimajo pokazati nikakega uspeha, s katerim bi agiiirali za stranko pri ljudstvu, zopet samo psujejo, si izmišljujejo klevete, kradejo čast našim kandidatom, poštenim ljudem, ter po svoji stari navadi zopet — obljubljajo. Slovenski demokratje imajo pokazati precej doseženih uspehov, a če bi imeli toliko poslancev, kakor so jih imeli klerikalci, bi naši poslanci dosegli vse zahteve, ki jih postavlja naše ljudstvo. Čim več poslancev bo imel Narodni blok v Sloveniji, tem več dela za ljudstvo lahko pričakujemo. Dovolj smo pokazali, da razumemo ljudske težnje. Voliici, če hočete, da se bo tako delo nadaljevalo in da nas bodo v Beogradu še bolj uvaževali, tedaj vrzite vsi svoje kroglice NA KRANJSKEM V DRUGO (2.), A NA ŠTAJERSKEM V ČETRTO (4.) SKRINJICO.
Razpust okrajnega zastopa pri Sv. Lenartu
Dne 20. decembra 1924. je izdal veliki župan mariborske oblasti odlok, s katerim j se je razpustil okrajni zastop pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, ki je bil voljen leta 1910.
Čeprav je bil izvoljen ta okrajni zastop le za dobo treh let in bi se morale vršiti nove volitve že leta 1914., se je ohranil na krmilu celih 14 let brez zakoni e podlage. To nezakonito stanje se je poostrilo še bolj s tem, da je pobiral ta okrajni zastop svoje ne baš nizke okrajne doklade tudi od davčnih občin prejšnjega emureškega okraja, od katerih ni bil nikdar izvoljen in ki sploh niso spadale pod njegovo oblast.
Kljub temu nezakonitemu stan;u pa klerikalni mogotci niso smatrali za potrebno, da bi zahtevali od vlade ureditev tega nezako-nitega stanja. In tako se je zgodilo, da je morala to stanje urediti sedanja vlada, ki pa se ni ozirala pri izberi svo'ih zaupnikov le na one osebe, katere bi mogoče priporočal g. Fran jo Žebot, marv eč je izbrala kot pri-sednike gerenta osebe ne glede na njihovo politično naziranje, pač pa glede na njihovo dosedanje gospodarsko delovanje, ki je bilo vladi v prvi vrsti porok za to, da bodo oni v javni korporaciji najmanj tako skrbni gospodarji. kakor so se oni pokazali v svojem pri-vatrem življenju. Kot gerent je bil imenovan g Matija Vračič, posestnik in župan iz Se-narske; v ožji sosvet gg.: dr. Gorišek, odvetnik in posestnik pri Sv. Lenartu. Franc Racer in Franc Breznik, oba posestnika pri Sv. Lenartu, Janez Roškar, minister na razpoloženju, in č. g. Gregor Einspieler, župnik, oba pri Sv. Juriju, (er Jože Petrič, posestnik v Zg. Voličini. V širši sosvet so bili imenovani gg.: Janez Schonvetter iz Zamarkove, Karel Šumandl, župan, in Miha Standeker, delavec, oba na Velki, Alojz šauperl, posestnik v Zimici, Ivan Kranjc, župan, Jože Murko, velepesest., in Rudolf Ketiš, krčmar, vsi v Bišu, Franc Šabeder, posestnik v Koreni, Franc Lorber, posestnik v Sp. Porčiču, Alojz Pavrič, posestnik pri Treh Kraljih, Franc Kranjc, posestnik pri Sv. Juriju, Franc Caf, posestnik pri Sv. Benediktu, Janez Ploj, posestnik v Drvanji, Viktor Senekovič, po-

ses^ik v Ščavnici, Jakob Sirk, župan v Draž-nem vrhu, Jernej Zimič, župan, in Jože Tu-šak, trgovec pri Sv. Antonu, Jože Ceh, ključavničar pri Sv.Lenrtu, Franc Golob, posestnik v Brengovi, Jakob Rojs, veleposestnik ravnotam, Jakob Kocbek, posestnik v Sp. Vo-ličini, Jože Zelenik, veleposestnik v Selcah, dr. Brunon Weixl, zdravnik pri Sv. Trojici, Joahim Družovec, posestnik v Sp. Senarski, Jakob Arnuš, župan v Setarjevi-Radehovi, hrane švagelj, posestnik v Sp. Porčiču, Alojz Lorber, posestnik v Radehovi, Simon Sekol, posestnik na Krembergu, Janez Potrč, posestnik v Lormanjah, Franc Kukovec, posestnik v Brengovi in Andrej Purgaj, posestnik v Zg. Zerjavcih. Radi tega imenovanja sta zagnala «Slovenski Gospodar* in «Straža» takšen hrup, da je človek pričakoval najmanj revolucijo okraja. Zgodilo pa se je ravno narobe. Vsi imenovani člani sosveta so sprejeli njim poverjeni mandat, čeravno je med njimi precej odličnih članov SLS., ker so videli v sedanji sestavi odbora garancijo za njega boljše delovanje.
Iz popotnikove torbe
Gornja Krška dolina, sredi januarja.
Pretekli teden sem potoval po Krški dolini. Oglasil sem se pri znancih na Muljavi in Zagradcu, pa so mi povedali, da naša stvar dobro stoji. Zagradčani so mi istotako zatrdeli, da prideio 8. februarja golovo vsi napredni volilci volit Narodni blok.
Zadovoljen sem odšel proti Žužemberku. Tam sem izvedel mnogo novega. Za občinske volitve je veliko zanimanje; kar osem skrinjic bodo imeli. Klerikalcem je zelo trda predla, preden s<> mogl, sestaviti listo, pa še ta ba]e ni pravilna. Zdaj jim pa dela za volitve v eliko napotje načri za novi farovž. Prečastiti — menda se niše Markec ali kako — se je namreč naveličal lepega, obširnega gradička, sedanjega farovža in hoče ime j elegantno, moderno palačo, po kateri se bo izprehajal z g. kaplanom in kuharico. Radi tožb hodijo vedno k n;emu ljubljanski advokati, zato hoče vse novo: elektriko, lift, angleška stranišča itd. Stroški so proračunani na dva in pol mil i iona kron. V nedeljo je s prižnice povedal, da so naprednjaki lumpje, ker tako trdijo, v resnici bo pa nova stavba veljala samo 640.000 Din. Zužemberčani so mišljenja, da od lumpov gotovo ne bo maral prispevkov za novo palačo. Pomagati pa si zna: občinam je kar diktiral, kake naklade morajo naložiti, da bo kaj denarja ostalo za farovž. Bližnja mala občina Dvor, ki je tu v fari, ima kar 170.000 kron proračuna. Pa je menda že vlada vmes posegla, ker ni bilo reda v gospodars vu. Zdai so klerikalci v velikih skrbeh, ker ne bodo imeli več vajet v rokah, posebno njihov vodja — piše se Kozu, če sem prav slišal.
Poslovil sem se v Žužemberku in odšel proti Dvoru. Pod klancem sem dobil gručo žen, ki so mi povedale, da gredo od izpraševanja. Čudil sem se — saj je božič komaj minil. Pa mi pravi ena: «Vesie, naš gospod so zviti, s>edaj imamo velikonočno izpraševanje, pa je tako urejeno, da bodo prišli možje ravno pred volitvami na vrsto!* Vprašal sem, kaj iim je povedal, pa pravi: «Nič pametnega! Čez fužinskega g. učitelja je zabavljal, da ne gre nikoli v cerkev, pa sem ga ravno jaz še to nedeljo videla pri maši. Potem je hvalil žužemberškega zdravnika, da je pobožen klerikalec, čeprav ima za občinske volitve svojo radikaisko listo. Potem nam je pa ukazal, da moramo svoje može na vsak
način pripraviti do tega, da bodo volili samo tigre. Jaz svojemu že ne bom nič rekla. Saj vem, kako je: ob voli Ivah vedno tarnajo s prižnice in v spovednici, da hočejo demokrati ločiti zakon, pometati križe iz šol, da bo moral dekan iti na cesto kamenje razbirat in druge take stvari, samo da bi može premotili za kroglice; po volilvah se pa pokaže, da je vse samo sleparstvo.
V pogovoru smo prišli v prijazno vasico Dvor. Tukaj sem izvedel, da so baš prejšnjo noč obiskali tatovi trgovca g. Možeta in mu pobrali iz trgovine mnogo blaga. Za s orilci seveda ni nobenega sledu. Obiskal sem starega znanca in ta mi je povedal, da klerikalci med drugimi neresnicami trosijo tudi vest, da bi se železnica iz Straže že gradila, če bi bil g. Sušnik še minister. «Morda bi jim verjel,» nadaljuje znanec, «če bi sam ne vedel, kako so žužemberški in naši klerikalci pošiljali proteste proti temu, da bi se gradila dolenjska železnica čez Žužemberk. Takrat so trdili, da bo železnica vso dolino pohujšala in degenerirala, danes pa hinavci lažejo, da bi radi železni ~o. Mi smo te laži že preveč iz-pregledali, da bi jim še kaj verjeli. Zato pa bomo ob volitvah vrgli kroglico v drugo skrinjico, ki je Zerjavova in naša!»
Poslovil sem se in odšel dalje mimo male vasi na desni, kjer dekan pravi, da so pra1-karji doma. Kmalu sem prispel v Sotesko, kjer so mi govorili o nekomu, ki je dekletu rekel: «Ali misliš, da katero drugo gledam izpod monštrance kakor samo tebe, ki si najlepša v naši fari.» Pa ne vem, ali je srečni deklici ime Micika, Rezika ali kako že. Se mnogo sem izvedel v Soteski in Straži; o tem pa vam bom že poročal prihodnjič.
ŽestsM kotiček
Kako se perutnina najhitreje opita. Pri pitanju perutnine se poslužuj po možnosti različnih krmil. Posebno se priporoča tur-ščica Preden se perutnina za pitanje zapre, naj se dobro zredi z ajdo, z zdrobljenim krompirjem in z otrobi. Tako vzrejena perutnina se potem v zaprtih prostorih v dveh do treh tednih z basanjem v golšo (šopanjem) opita. Za basanje se priporočajo osvalki iz testa, ki je narejeno iz ene tretjine ajdove, ene tretjine ječmenove in ene tretjine ovsene moke, kar se vse skupaj zgnete z mlekom v testo. Med pitanjem naj imajo živali vedno dovolj čiste pitne vode.
Izdelovanje saiara. Vzemi 7 kg govejega mesa brez masti in kož ter prav toliko mesa od svinjskega stegna; dodaj 4 kg sveže slanine. Vse zreži na drobno, deni v skledo, potresi na to potrebno količino soli, prav malo solitra in nekaj stolčenega popra. Polij to s kakšnim litrom belega vina, dobro pomešaj in črez noč pusti v soli. Potem zreži dobro osnažena najširša volovska čreva na prilično dolge kose, zveži jih na enem koncu z vrvico, natlači vanje mesa ter jih prebodi sem ter tja z iglo, da more zrak ven. Kadar položiš klobaso na desko, jo povaljaj z roko, da spraviš več no er in da je čvrste ša. Ko je črevo polno, ga zaveži še na drugem koncu in naredi zanko, da klobaso lahko obesiš. Kadi potem salame kaka dva dni, a ne v prevročem dimu. Obesi jih potem v zračen kraj; tu jih en teden vsak drugi dan z gorečo bri-njevo vejico pokadi. Ko so trde in dobro suhe, stlači česna s soljo, primešaj laškega olja ter jih s tem dobro podrgni, povaljaj v ajdovi moki, pa obesi v zračno shrambo. Zelo težke ovij z vrvico.
Zanimivosti
BOJ JEŽA Z MODRASOM.
Mm

Naša slika predstavlja ježa v boju z modrasom. Kakor znano, navadno jež vedno premaga strupenega modrasa, ki mu s svojimi strupenimi zobmi ne more do živega.
X Prerok, ki napoveduje ponovno roj-stvo Kristusa. V Granadi v južni Španiji se je pojavil čuden prerok z imenom Velas, ki hodi okrog po tamošnjih okoliških vaseh in pripoveduje, da se bo Kristus ponovno rodil in s svojo smrtjo rešil svet, ki je zapadel v velike zmote ter pokvaril njegove nauke. Zlasti ostro nastopa novi prerok proti duhovščini, ki živi danes v izobilju, dočim so ubogi apostoli morali beračiti, da so si ohranili golo življenje. Prerok pravi, da je današnja duhovščina istovetna z barantači, katere je Kristus pregnal iz templja. Prerok Velas dela tudi čudeže ter je baje obudil neko deklico cd smrti. Tamošnje kmečko prebivalstvo je o poslanstvu novega sv. Janeza uverjeno ter se upira svoji duhovščini, katero bo Kristus kmalu pregnal in postavil nove svoje namestnike.
X Raca s tremi nogami. V mali francoski vasi Eglises se je tamošnjemu peku izvalila račka s tremi nogami. Gospodinja jo je hotela spraviti na oni svet, toda mož je bil pametnejši in je račko prevzel v svojo skrb. Gojil jo je pol leta, da je lepo zrasla in dobila perje, te dni pa jo je prodal naravoslovnemu oddelku muzeja v Perigveju in dobil za tronogo ptičko 1000 frankov ali po naš« 3250 dinarjev.
X Kitajska učenost. Kitajski cesar je vprašal angleškega zdravnika, koliko računa za zdravljenje. Anglež mu je pojasnil, da se pla. čilo ravna po bolezni in po trajanju zdravniške oskrbe. Kitajski cesar mu je z nasme-hom odvrnil: «Pri meni je stvar popolnoma drugačna. Jaz imam štiri zdravnike, ki imajo stalno mesečno plačo, čira pa zbolim, ne do bijo niti ficka več. Na ta način se potrudijo^ da čim prej ozdravim!...»
X Ljudje na luni. Nekaj izobražencev se je nedavno v gostilni pomenkovalo o ljudeh, ki bržčas prebivajo na Marsu, pa morda tudi na mesecu. Kmet, ki je pri sosednji mizi pil in požiral razgovor, si ni mogel kaj, da ne bi polglasno pomodroval: «Ne rečem, kadar je ščip ali mlaj! Ampak kadar pritisne zadnji krajec, jim mora trda presti. Rad bi jih videl, kako se gneto po ozkem rogljičku.*
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Gornji Logatec. A. R. Zaenkrat smo hudo preobloženi s podobnimi spisi. Ob priliki, če bo mogoče. Vam bomo Vašo stvar priobčili.
Šmiklavž pri Slovenjgradcu. A. M. Vašo prošnjo smo izročili na tajništvo JDS., da Vam cdgovori, ali Vam jo možno priti v takšno službo.
Zfl/flfHIH
Dva bratca v gostilni.
Miha: «Ali si plačal?» Boltežar: «Nisem. A ti?»
• Miha: «Tudi ne!» Boltežar: «No, pa pojdiva, kaj še čakava?»
V šoli.
Učitelj: «Janezek, povej ini^kdaj se trgajo črešnie.»
Janezek: «Kadar me sosed ne vidi.»
Čuden možak.
Anastazij Hlačoper bi se silno rad naučil francoskega jezika in igranja na klavir. Zato je dal v časopise oglas, da se išče uči elj francoščine in klavirja.
Kmalu nato se je predstavil Anastaziju Hlačoperju neki možak in Anastazij vpraša: «Ali znate dobro francosko ?* Možak: «Ne. sploh ne znam.» Anastizij: «No, potem ste pa gotovo mojster v klaviru.»
Možak: «Niti to, še posluha nimam.* Anastazij: «Za bož o voljo, kako ste pa potem prišli do tega, da se mi ponujate za učitelia?*
Možak: «Saj se ne ponujam — temveč sem le prišel povedat, da jaz te službe ne morem sprejeti .*
Ravnodušen Anglež. Pri neki železniški nesreči je odtrgalo nekemu strežaj-i obe nogi. Ko je njegov gospodar Anglež to zvedel, je dejal: «Prinesite mi samo ono nogo, v katere hlačnici se nahaja' ključ mojega kovčega.	|
Pri zdravniku. Urša, žena Ožbovta Švegle, je zbo'ela. Hudobni ljudje so rekli, da jo je napadlo zaradi prehitrega vrtenja jezika, ki ga e uporabljala zlasti nad možem. Vendar je bolezen postala opasnejša in Ožbovt je moral vesti Uršo k zdravniku.
Zdravnik jo preiskuje in preiskuje ter končno reče: «Pokažite jezik.* Urša: «Oh, me je 'ako sram.* Ožbovt: «No, doma le pa ni sram, da ni ga za vsako malenkost pokažeš...*
Nepoboljšljiv.
Krčmar: «Na kredo si že dovolj pil, Jaka! Odslej ti nič več ne zapišem!*
Jaka: «Kakor hočeš! Če si boš lahko toliko zapomnil, tem bolje!*
Nesebičnez.
Ropar: «Denar ali življene!* Napadenec: « Prijatelj, pusti mi denar in vzemi raje življenje — moje — stare...*
Na veke, amen!
V nekem deškem zavodu je bila navada, da je dečke hodil vsako jutro budit sluga s pozdravom: «Hvaljen bodi Jezus Kristus!* In dečki so morali odgovoriti: *Na veke, amen!*
Nekoč pa je eden kar naprej spal in ko Jta pride sluga drugič budit, se zadere nad njim: «No, kako dolgo boš pa ti spal?*
«Na veke, amen!* odvrne deček, ki se je naglo prebudil
Kupčija je kupčija.
Sara: Dragi Izak. jaz te ne morem poročiti, tu imaš prstan nazaj. Izbrala sem si drugega ženina.»
Izak: «Za božjo .voljo, Sara, kako se pa zove tvoj'novi zaročnik?*
Sara: «Ne povem, ti bi ga še ubil.*
Izak: «Zakaj bi ga ubil? Še na misel mi ne pride. Jaz bi mu le rad prodal svoj prstan, ker ga več ne potrebujem.. .*
Najkrajši mesec.
A.:	«I<ateri mesec je najkrajši?*
B.:	«Februar.»
A.: «Ne, maj, ki ima le tri črke.*
jpleSasti. Za poizkus 2 lončka za 36 Din, ako sq pošlje denar v naprej, ali pa 46 Din po povzetju od lekarne Eugen V. Feller v Stubici Donji, Elsatrg 860, Hrvatska.
Prve novosti pomladnega m letnega biaga
L 'Sint rdf^K ouei - KMIJSM K«TI
9 »i, gospod ?
Mar noie?e končno skrbeli, da ne postanete plešasti? In kot neien soprog in oče nekaj storile za pravilno nego las viiSe soproge iu otrok?. Poizkusile »orej LEKARNARJA FELLERJA ELSA 1'OUADO ZA LASE, preizkušeno »re<1-stvo za nego las, ki odstrani prhljaj in zabrani prerano izpadanje in osivelost las, stori lase voljne in lesketajoče tako, da se morejo česati lepe frizure.
ZA POIZKHSNJO 2 lončka z zavojnino in poštnino za 86 Din, to<ta le tedaj, ako se denar pošlje v na prej, kajti po povzetju je poštnina za 10 Din višja, torej 46 Din.
NaroČila nasloviti na:
EUGEN V. FELLER, lekarnar
II
v Stubici Donji, Elsatrg 360, Hrvatska.
EL8A - SPIItl 1 ZA LASE krepi laMMe. ELSA KATRANOVO MIl.O js izviatno u pranj« las. ELSA Mll.0 ZA Biti I JE nudi pri britju največjo ugodnost. ELSA VODA ZA ZOBE stori t,ob« bel« kol biser.
II
Koliko stara hoče biti sena, odloČi ona sama s tem, da svoj obraz neguje ali zanemarja. Žena ostane vedno mlada, ako rabi za obraz Fellerjevo Elsa-pomado, ki stori kožo v najkrajšem času belo, mehko, nežno ia čisto. Za racionalno nego las naj se uporablja Elsa-pomada za lase. Enako moški, ki nočejo biti
(mmmtfuk
„ popolna
ZATO V VPORABI NAJCENEJŠI IN OBENEM NAJFINEJŠI
Kdor rad čita lepe povesti,
naj naroči priljubljsne
romane „JUTRA((
Do Beda) «o izšli sledeči.
JKAN L>K I.A HIKK:
L u c i f e p
Fantastičen romau t VI. deliti. Cena Din 45'—, vezano Um 6j-—, po (o&ti li.u t'— fcč.
FEREAL CUESOAS
Veliki inkvizitop
Zgodotinski roman is dobe S panike iuktUieij«. Cena Dio »J-—, po pu»U Dia t— »tti.
O A Uit V SHEFF:
Hči papeža
Zgodovinski roman, ki popisuj« krrolo'n(v«t in aenravuo tivljeiij« papeža Aleksatidra VI., ujj-goveda sina Cezarja ia b&rka (/ukrrcije Do^ije. Broiirauo Dia SO —, »« aao I >ia 36'—, do j>ojli Din * - ve4.
CLAUDEE FARRERK:
G u a a x* j i
Zgodovinski roman ia iivljeaja »"rakih roparjev v XVII. stoletju Ceoa l'ia 20"—, p« pu»U D.a t — t «4.
FR. HELT.ER:
Blagajn« velikega vojvode
Bomao. Cena Dia 16'—, po pulti Dia t - i »i.
WL HELLER: -*-»-«
Prlgode gospoda ColIIna
Šaljiv detektivski roman ii velikega sveta. Ceaa Dia 10 —, po poŠti Dia t — več.
Knjiga u aarofaiopri apraratttva „Jatra" ▼ ZtJaUJaat, Mi*t«*n alte* »*
Odgovor«! urednik As&ejl Raieoi,
Izdaja konzorcij «Donevine>.
Tiska Dcinttka Uskaraa, tf.d. tr UutHlail.