cena 7,00 din poštnina plačana v gotovini XV. letnik Februar 1977 Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 i. • Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Dušan 'V ai ] Kralj, Jan Lokovšek, Drago Mehora, Tone Pavlovčič, Lojze Pr- Vinšek, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgo¬ vorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat letno. Celoletna naročnina 70,00 din, posamezna številka 7,00 10 din ! * Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, _pp 541-X • Tekoči račun: 50 101-603-50-480 • Tisk tiskarna Kočevski tisk, Kočevje • Revijo sofinancira Raziskovalna in Kul¬ turna skupnost Slovenije. timova igračka*timova igro bezgove palice ali kakšnega drugega mate¬ riala, za piščal iz papirja pa gotovo še niste slišali. Pa vendar je papir, ta čudoviti ma¬ terial, kateremu se imamo zahvaliti za raz¬ voj naše civilizacije, uporaben tudi v ta namen. Papirnato piščalko boste izdelali iz šeleshamerja ali risalnega lista. Zgornjo risbo boste na tak ali drugačen način na¬ tančno prenesli na košček papirja. Potem boste vzeli v roke škarje in nožiček za re¬ zanje papirja in izrezali osnovno obliko, ter zarezali povsod tam, kjer je označeno s polno črto. Po črtkanih linijah pa boste na¬ rahlo zarezali z nožičkom (pazite, da papirja ne prerežete) in nato robove zapognili. Ko je to opravljeno, vam preostane le še mon¬ taža, ki je prikazana na skici. Kot ste opa¬ zili, zanjo ne potrebujete lepila, saj je vse prirejeno tako, da plašč piščalke preprost zložite skupaj. Prepognjen jeziček piščalke vstavite v zarezo, ki je pravokotno na os piščalke, nato pa ovijete še plašč piščalke, vogalčka trapezastega dela zataknete v po¬ ševni zarezi in piščalka je gotova. Potem ko ste piščalko preizkusili in ugotovili, da dobro piska, jo lahko še pobarvate in prela- kirate. Ta drobna igračka naj bo obenem tudi izziv za nadaljnje razmišljanje o vsestranski uporabnosti papirja. Mimogrede, danes iz tega materiala izdelujejo že take stvari kot je pohištvo in posoda. Če se boste domi¬ slili kakšne izvirne uporabe papirja, nam svojo zamisel pošljite, da jo objavimo v Timu. timova pošta i Upam, da ste se med počitnicami vsaj malo odpočili za nove napore, ki vas čakajo v drugem polletju. To pot vas moram po¬ hvaliti, da ste se kar pridno oglašati, tako da sploh nisem v zadregi, s čim napolniti tole našo rubriko. Pa poglejmo, kaj vse vas je zanimalo in kaj ste nam imeli povedati v preteklem mesecu. Začnimo z Rihardom Rolihom iz Zarečja pri Ilirski Bistrici, ki nam je pred časom poslal celo ovojnico raznih načrtov, žal pa so kar vsi po vrsti povzeti po že 'izdelanih načrtih drugih avtorjev, pri nekaterih manjka tudi opis Izdelave, kjer pa ga je priložil, je precej pomanjkljiv. Ker se bo treba o tem teme¬ ljiteje pogovoriti, sem mu odgovoril tudi osebno v pismu. V svojem drugem pismu nas Rihard najprej pohvali zaradi letošnje vsebine, ki mu je všeč, postavlja pa nam obenem še nekaj vprašanj, ki so tudi sicer v naši pošti najbolj pogosta. Naj jih kar po vrsti naštejem: Želi si seznam materiala, ki je na razpolago v Mladem tehniku. Na to vprašanje sem ob¬ širno odgovoril v četrti številki. Želi si več poročil s tekmovanj. O tem je bilo dovolj napisanega v peti številki. Zanima ga, kje izdelujejo oziroma pravilneje režejo balso in kje se jo da kupiti. Vse ikar sem uspel izvedeti o tem skrivnost¬ nem eksotičnem lesu je to, da ga trgovini Mladi tehnik dobavlja Center za letalsko modelarstvo iz Beograda, vendar ga trenutno tudi ti nimajo na zalogi. V Mladem tehniku pričakujejo novo pošiljko enkrat pomladi. Gorilni špirit v kockah imajo ponavadi v trgovinah s športno oziroma taborniško opre¬ mo, če imajo seveda naprodaj gorilnike na špiritne kocke. Vasja Jurkas iz Nove Gorice nas je zasul z vprašanji, ki sodijo izključno v področje radioamaterstva. Zaradi tega tudi ne mo¬ rem storiti kaj več kot to, da ga napotim /3 &V VW- z njegovimi vprašanji na najbližji klub radio¬ amaterjev (ta obstaja tudi -v Novi Gorici, treba bo le pogledati v telefonski imenik). Sicer pa se mu zdi Tim iz leta v leto vse bolj pust, to pa predvsem zaradi tega, ker se mu zdi, da je v njem premalo načrtov električnih vezij. Po drugi plati pa se mu spet zdi pester in zanimiv. »No comment« ali po naše brez komentarja, bi rekel. Alojz Golli iz Kopra se zavzema za to, da bi v Timu objavili načrt za gradnjo manjšega primopredajnika na elektronke, to pa zato, ker ima na zalogi veliko elektronk, transi-, storjev pa malo, kot pravi sam. Njegovo željo sem posredoval tov. ing. Ivkoviču, ki vodi našo radioamatersko rubriko in upam, da bo Alojzu rade volje ustregel. Za ostale naročnike Tima pa tudi ne bi bil odveč takle (izlet v romantične čase radioamaterstva, kajne? Sašo Krašovec iz Kranja ponuja načrt ma¬ kete letalonosilke, vendar ga pri tem moti format revije. O tem, kako pripraviti načrt poljubne velikosti za objavo v Timu, sem se razpisal v drugi številki, kljub temu pa ne bo odveč, če ponovim tisti del, ki govori o formatu risb: risbe so lahko poljubno velike, le da jih je treba v primeru, da presegajo format strani (14X20,3 cm), razrezati na temu primerne kose (seveda ne s škarjami, temveč na način, kot to delajo tehniški ri¬ sarji). Torej nam lahko brez nadaljnjega po¬ šlješ načrt, pri čemer pa seveda nikakor ne smeš pozabiti na podroben opis gradnje in sestavno risbo ali fotografijo. Zlatko žulič iz Ljubljane je s Timom še kar zadovoljen, pogreša pa več načrtov ladijskih in avtomobilskih modelov. Želi si tudi, da bi v reviji objavili načrt za malo električno žagico. No, načrt preprostega avtomobil¬ skega modela smo objavili v peti številki, pa tudi kakšen ladijski model bo v kratkem prišel na vrsto. V zvezi z žagico pa ne vem, kakšno natančno ima v mislih naš dopisnik. Morda bi nam lahko še enkrat pisal in malo natančneje razložil svojo željo. Milan Perkič prosi za načrt makete malih železnic, ki naj bi bila velika približno 1 m 2 . Njegovo željo sem- posredoval našemu so¬ delavcu Matjažu Zupanu in upam, da bo tej želji lahko ustregel, če drugače ne, pa vsaj s podatkom, kje bi bilo tak načrt mogoče dobiti. TIM 6 • 76/77 241 Drago Šiftar iz Murske Sobote ima prav tako le eno prošnjo, in sicer bi rad izvedel na¬ slove tujih revij, ki objavljajo načrte brodar¬ sko modelarskih modelov (predvsem jadr¬ nic). Najbolje bo, da se Drago, najbrž pa je med vami še kdo, ki ga to zanima, obrne na Uvozni oddelek Državne založbe Slovenije, Titova 25, Ljubljana. Na tem naslovu bo go¬ tovo dobil ustrezne podatke in kasneje lahko tudi naročil revije, ki mu bodo všeč. Tako, vaša pismo so pošla, zato mi ne pre¬ ostane drugega, kot da našo pošto za ta me¬ sec zaključim. Ob tej priliki vas ponovno vabim k sodelovanju. Vabilo velja za vse in vsakogar, pišite nam, pa naj gre za pošto ali sestavke kakršnekoli vrste. Lep pozdrav! Božidar Grabnar MO mali oglasi Prodam skoraj nov komplet proge TEMPO TOUR za 260,00 din. Poleg tega pa še letnik Tim 1975/76 za 40,00 din. Jože Marinič Rogaševci n. h. 69262 Rogaševci Kupim mikrofon in telefonske slušalke. Ponudbe pošljite na naslov: Miloš Stankovič Dutovlje 134 66221 Dutovlje Prodam eksplozijski motorček VVEBRA SPEED 61 RC, 10ccm, skoraj nov, še ne utečen, vendar brez batnega obročka, primeren predvsem za le¬ talske akrobatske modele. Motorček prodam skupaj z dušilcem, svečko in ključem za 1600,00 din. Prodam tudi vztrajnik za lOccm motorček za brodarske modele. Cena 200,00 din. Poleg tega prodam še več starejših letnikov Tima po polo¬ vični ceni, lahko tudi posamezno. Polde Kočar Trg prekomorskih brigad 10 61000 Ljubljana Prodam električne orgle EKO TIGER, dva R, dvo- manualne. Cena po dogovoru, ogled vsako do¬ poldne do 12. ure, razen nedelje. Vojko Praprotnik Šaleška 18 63320 Velenje Prodam Rogovo dirkalno kolo kovinsko zelene barve. Ima pet prestav in je staro 3 mesece. Ponudbe pošljite na naslov: Jurij Strmole Stična 82 61295 Ivančna gorica tel.: (061) 783-027 Prodam mikroskop s priborom z maksimalno po¬ večavo 750 X. Cena po dogovoru. Mirko Kovačec Ozka ulica 5 63210 Slovenske Konjice Kupim vse vrste lokomotiv in vozov po N siste¬ mu, v voznem ali nevoznem stanju. Ponudbe po¬ šljite na naslov: Franc Šel Jurovci 28a 62284 Videm pri Ptuju Kupim plastično eliso 0 13—16 cm. Ponudbe po¬ šljite na naslov: Sašo Krašovec Cesta talcev 15a 64000 Kranj Kupim kompletne letnike Tima vse do letnika 73/74. Pismene ponudbe pošljite na naslov: Fric Zemljič Ljutomerska 19 69250 Gornja Radgona Kupim rabljeno napravo za daljinsko vodenje — osemkanalno. Cena naj ne presega 3500,00 din. Pišite na naslov: Brane Dežman Naklo 156 64202 Naklo Prodam železniško maketo po HO sistemu (180 X 100 cm) znamke Kleinbahn (dve garni¬ turi). Maketa je elektrificirana. Cena: 100 din. Prodam tudi nekaj elektronskih elementov (tran- sistorje, integrirana vezja, elektrolite itd). Pišite na naslov: Andrej Nemec Plečnikova 4 62000 Maribor Prodam komplet Elektropionir z navodili in bate¬ rijo za 130,00 din. Kupim pa načrte jadrnic in starih ladij. Bojan Novak Trg 38 62391 Prevalje Prodam nov motorček s kompresijskim vžigom prostornine 2,5 ccm za 490,00 din, nov motorček z žarilno svečko prostornine 4,8 ccm za 790,00 din in revijo Hobby letnike: 1972, 1973, 1974, 1975. Ludvik Martinčič Murova 14 64270 Jesenice 242 TIM 6 • 76/77 prvi koraki PA LE OD KOD SO SE VZELE TE BARVE Zgoraj narisane kroge pazljivo izrežite s škar¬ jami in jih nalepite na trši karton. Nato ponovno izrežete taisti kolut in ga v središču (označe¬ no) prebodete z žebljičkom ali buciko. Potem vzamete štiri vžigalice in jih na tistem koncu, ki ni prevlečen z žveplom, ošilite. Po eno vžiga¬ lico vtaknete skozi luknjice na kolutih, tako da gleda zašiljeni konec približno en centimeter skozi kolut na spodnji strani. Vžigalice nato dobro zalepite z Uhujem ali podobnim lepilom in pustite, da se osuši. Ko ste s tem gotovi, so pred vami štiri preproste vrtavke, ki jih boste lahko spuščali na kakršnikoli gladki povr¬ šini. Ko jih boste zavrteli, boste videli, da se bo na zgornji ploskvi vrtavk, kljub temu da so po¬ barvane črno belo, pojavil cel kaleidoskop barv. TIM 6 • 76/77 243 JRENT 244 TIM 6 • 76/77 Včasih ste v zadregi, s čem obdariti pri¬ jatelja ali prijateljico, kadar imate »v žepu kačo«. Prav za take priložnosti bo tale naš kurent kakor nalašč. Zanj ne potrebujete drugega kot tršli papir, lepilo, škarje in vodene barvice. Najprej izrežete plašč koška iz tršega pa¬ pirja, ga zapognete povsod tam, kjer je to označeno, nato pa se lotite slikanja obraza — larfe. Ko se barve posuše, nalepite na ustrezna mesta še nos, jezik In nazadnje še lase in brado. Za lase ii>n brado bo >naj- lepše, če boste uporabili koščke pravega krzna, dober pa bo seveda tudi nadomestek. Ko ste s tem gotovi, košek zlepite skupaj. Vanj lahko daste nekaj bonbonov ali kake druge sladkarije, odvisno pač od tega, za kakšno velikost koška se boste odločili. IGRAJMO SE Z VZMETMI Prevedla Anica Cedilnik Vsakdo izmed vas je že kdaj potreboval vzmet, ko je sestavljal igračko, model ali napravo. Če ste vzmet kje našli ali dobili, jo shranite, saj vam lahko pozneje še kako prav pride. Zgodi pa se, da nujno potre¬ bujete takšno vzmet, ki je nimate v zalogi. Ne skrbite, prav lahko jo izdelate sami s preprosto pripravo. Objavljamo navodilo za izdelavo vzmeti s pomočjo ene izmed treh preprosto zgrajenih priprav (gl. risbe 1—3). Prva risba kaže pripravo, zgrajeno iz dveh tramov, v katera izdolbete vzdolžni žleb. Tramova med seboj stisnete s primežem. Žleb nastavite na potrebni premer tako, da med tramovoma A—A vložite palico B z ustreznim premerom. Okroglo železno pa¬ lico ukrivite in dobili boste navijalno kljuko. Premer te palice mora biti vedno manjši od notranjega premera spiralne vzmeti. V palico lahko (a ni nujno) izvrtate luknjo, v katero zataknete žico za vzmet. Žica mora biti jeklena (jeklena struna), saj mehka že¬ lezna žica ni prožna. Postopek dela je naslednji: Železno palico s kljuko potisnite v žleb med tramova, jekleno struno oz. žico pa skozi izvrtano luknjico, lahko jo tudi le ukrivite ob kljuko (gl. risbo 1 A). Žico med navijanjem držite z levo roko, dlan si za¬ varujte s staro rokavico, kljuko pa vrtite z desno roko v desno smer, smer urnega kazalca. Dobili boste »desno« vzmet, vzmet z navoji v desno, z vrtenjem v obratno smer pa »levo« vzmet. Med navijanjem morate močno napeto žico voditi tako, da se navoji nizajo tesno drug za drugim. Vzmet naj ima toliko navojev, kolikor jih je potrebno. S palice jo snamete talko, da žico ob kon¬ ceh odžagate ali odščipnete. Sedaj vzmet močno raztegnite s kleščami in njena kon¬ ca, če je to potrebno, upognite navznoter. Upoštevati morate, da je sneta vzmet de¬ belejša, ima večji premer kot prej. Če po¬ trebujete vzmet zelo velikega premera, vlo¬ žite med tramova debel lesen kol (risba 1 B), ki ga boste vrteli z vanj nasajeno kljuko. TIM 6 • 76/77 2 45 Druga risba predstavlja pripravo (v prerezu), sestavljeno iz dveh tramov — večjega in manjšega, vstavljene debele palice, ročaja in dveh žebljev. Na žebelj, ki je bližji sre¬ diščni osi, pritrdite začetni konec žice, že¬ belj, ki je dlje od središčne osi, pa vam po¬ maga voditi žico. Paziti morate le na to, da se žeblja ne bosta zadevala drug ob drugega. Tretjo pripravo sestavlja tram, izžagan v ob¬ liki črke L, iz katerega štrli lesena palica z železnim premerom. Tram ima luknjo, sko¬ zi katero boste vlekli žico. Drugi del pri¬ prave predstavlja debelejši količek (njegov premer mora biti večji do premera štrle¬ čega valja), ki ima na eni strani držalo, na drugi pa kaveljček oz. kljukico v obliki prsta, s katero boste nizali navoje. Izdelajte si dolge vzmeti z manjšim pre¬ merom in iz tenke žice ter krajše vzmeti z večjim premerom iz debele žice. Na tak način se boste dela hitro navadili, vzmeti pa boste uporabili za izdelavo igrač, ki jih vidite na slikah. Na dolgo tanko vzmet najprej obesite uteži, ki bodo vzmet le rahlo, mehko raztegovale in se gugale, kakor bi plavale po zraku. Nato uteži nadomestite z enako težkimi, prej izoblikovanimi figurami ptic. Pritrdite jih s kaveljčki ali zankami. Več takšnih, lepo obarvanih ptic sedaj obesite pod strop. Kra¬ sile bod vašo sobo in vas zabavale. Iz močnejše vzmeti z večjim premerom iz¬ delajte še ostale živali in figure. MRAVLJA Model s slike se imenuje »Mravlja«, to pa zato, ker se pomika na podoben način kot ta živalca. Iz tankih letvic zlepite pravokotni okvir, zvrtate štiri luknje (glej sliko) in skoznje vtaknete dve žičnati osi, katerih konce upo¬ gnete v obliki ročic. Vzemite dve gumirani niti, en konec vsake trdno privežite na os, drugi konec pa na okvir. Sedaj zavrtite ro¬ čici, da se bo elastika navila na os, drugi konec pa na okvir. Sedaj zavrtite ročici, da se bo elastika navila na osi. Ko ročici spu¬ stite, jo model živahno in zabavno opletajoč ubere po tleh. 246 TIM 6 • 76/77 VP1 VOLKSPLANE Sašo Krašovec VOLKSPLANE je majhno amatersko športno letalo. Razpon kril ima 7,63 m, dolgo je 5,60 m, po konstrukciji pa je zelo enostavno. Poganja ga volksvvagnov motor. Pred vami je načrt modela tega letala. Mo¬ del je v merilu 1 : 17,5, vendar je nekoliko prirejen. Je enostaven, zato verjetno ne bo delal preglavic tistemu, ki se bo lotil gradnje, vendar priporočam, da si pred grad¬ njo dobro ogledate načrt. Krilo: Najprej naredimo iz 1 mm debele ve¬ zane plošče dve šablonski rebri. Iz 1 mm debele balse naredimo še 14 reber. Potem narišemo na papir obe polovioi krila ločeno (krilo je v M = 1 : 2). Krilo sestavimo tako, da spredaj pritrdimo z bucikami na papir letvico 3x4 mm iz balse, zadaj pa tri¬ kotno, prav tako iz balse 8 X 2 mm. Vmes prilepimo rebra. Šablonski rebri sta prvi rebri od sredine, nato pa sledijo rebra iz balse. Ko se lepilo posuši, odtrgamo papir in prilepimo še drugi dve letvici iz balse. Nato zaoblikujemo prednjo letev (kot kaže slika) in zbrusimo konca kril. Trup: Najprej si naredimo vse dele. Rebri 2 in 3 naredimo iz 1 mm balse, prav tako tudi 1 cm široka bočna pasova in del 10 (polovico ga je narisanega v tlorisu trupa). Iz 2 mm balse so vse letvice (2 X 2, 2 X 5 in 3 X 3 mm) in iz 10 mm balse rebro 1A In zadnji del. Na bočna pasova prilepimo rebra 1, 2 in 3 iin letvice. Letvica S 2 X 2 je iz smreke in je zadaj 1 cm zažagana tako, da se bo po¬ zneje lahko pritrdilo podvozje. Med letvice na koncu trupa prilepimo 10imm debelo balso. Od rebra 3 proti koncu trupa pri¬ lepimo še ojačitve, kot kaže prerez B—B. Na rebri 1 in 2 prilepimo del 10. Med zadnji del trupa prilepimo 1 mm balso, nanjo pa smerni stabilizator (6), v konec trupa, to je v 1 cm balso, pa prilepimo še višinski stabilizator (7), ki ima na koncu prilepljeno balsovo letev 1 x 1 mm (8). V zadnji del trupa prilepimo še 1 mm balso, ki ima luk¬ njo (0 3 mm), skozi katero bomo dali smre¬ kovo paličico iste debeline, ki bo držala gumo. Na rebro 3 prilepimo del 4, ki ima bočno zbrušene robove. Na bočni stranici prile¬ pimo še glavi motorja. Na pokrov motorja prilepimo še vetrobransko steklo (5) iz ce¬ luloida. Podvozje (9) naredimo iz 1 mm duraluminija. Skozenj zvrtamo luknjice 0 1 mm, na spod¬ njo stran, kjer pride os koles, pa luknjico 0 1,5 mm. Os prispajkamo, nanjo nataknemo kolo (11 in 11 A), ter konec zopet zaspaj- kamo tako, da se nam ne bo kolo snelo. Celotno podvozje privežemo z nitjo na letvi¬ ce in ga še dobro prilepimo. TIM 6 • 76/77 247 248 TIM 6 • 76/77 z z z z o n cs o * < * Z o; >n N -I < o * o TIM 6 • 76/77 2 49 3X5 250 TIM 6 • 76/77 Del 1A in 1B naredimo iz balse im ju zlepimo. Skozenj zvrtamo luknjo, v katero pritrdimo cevko. Eliso naredimo iz balse in ima pre¬ mer 120>mim ter jo nataknemo na os. Med eliso in del 1A damo dve podi ozki in krog¬ lico. Za eliso lahko uporabimo kakšno ena¬ ko plastično od že odsluženega modela. Pri tem pa model nekoliko priredimo tej elisi. K trupu prilepimo še (krila. Letvice krti so prilepljene na srednjo letev 2 X 5 mm. Krila imajo V-lom 25 mm, na katerega ne smemo pozabiti. Model prekrijemo z japonskim papirjem v barvi, kakršna vam je všeč, in ga nekajkrat prelakiramo. Med trup in krila prilepimo še 4 nosilce iz balse 3 X 2 mm (zaokrožene). V trup napeljemo gumo, preverimo težišče (T) In model je nared za let. Pri spuščanju vam želim veliko uspeha in zabave. LETALSKI MODEL MI-1 Igor Cotman Letalski model, ki ga tokrat objavljamo, bo marsikoga izmed vas presenetil, saj je že na prvi pogled očitna njegova nenavadna oblika. Kljub tej svojstveni obliki pa se boste tisti, ki se boste odločili za izdelavo, lahko prepričali, da bo ob skrbni izdelavi in lepem vremenu letel zelo lepo (tudi do tri¬ deset metrov daleč). Material, ki ga potrebujete za izdelavo, je balsa, lahko so tudi ostanki od izdelave bolj zahtevnih modelov. Letalo je sestavljeno iz petih delov, in sicer: Krilo je sestavljeno iz dveh delov, ki jih na koncu izdelave zlepite med seboj. Za leplje¬ nje uporabite lepilo »UHU hart«, ali katero drugo lepilo za les. Obe polovici krila iz¬ delajte (iz 3 mm balse lin ju profilirajte. Pri tem morate paziti, da ju ne boste profilirali tako, da bi dobili dve desni ali dve levi po¬ lovici! Krili zlepite med seboj na šablonski deski in ju ob korenu ojačite s tkanino. Stik krila s trupom pa boste še dodatno ojačili z dvema trikotnima 90 mm dolgima letvicama. Trup je preprost, zato bo kaj hitro nared. Mere in oblika so lepo razvidne iz načrta, MALI OGLASI Prodam novo malo železnico po sistemu HO za 120.00 din in brusilni stroj na ročni pogon za 100.00 din. Igor Arko Ljubljanska 47 61330 Kočevje Kupim dobro ohranjen 220 V elektromotorček. Cena naj ne presega 120,00 din. Rihard Murn Zg. Jezersko 33 64206 Jezersko Prodam kaširani pertinaks, plastične modele avi- onov tovarn REVELL, LINCOLN, MATSCHBOX, časopis Radioamater, že izdelan model ladje Santa Maria (dolžina 330 mm), kupim pa mo¬ torček diezel 2,5 ccm in 1B1BA500 (Iskra). Za odgovor priložite znamko. Ilija Bogojev Zmaj Jovina 82 62300 Vršac za izdelavo pa boste uporabili baiso debelo 5 mm. Stik trupa s krilom mora biti raven in brez robov. Na sprednjem delu naredite odprtino za obtežitev. V ta namen bodo naj¬ boljše šibre, če pa teh nimate, bodo dobre tudi kroglice iz rabljenih ležajev. Z njihovo pomočjo boste najlaže in najbolj natančno določili težišče (CG), ki je tudi označeno na načrtu. Kroglice ali šibre pritrdite tako, da se med letom in ob pristanku ne bodo premikale iin tako spreminjale težišče. Smerno krmilo je iz balse debele 2 do 3 mm. Tega morate še posebno skrbno pro¬ filirati, če nočete, da bi vam model med letom samovoljno vijugal, še posebej pa je važno, da ga prilepite na trup natančno pod pravim kotom. Višinsko krilce. Tudi to je iiz balse debele 2 mm. Ko boste (izdelali osnovno obliko, krtice pazljivo uvijte in ga prilepite na trup natančno tako kot je prikazano na načrtu. Pazite tudi, da bo v isti osi s trupom. Tako je naš model že praktično gotov, osta¬ ne le še tako imenovana finalizacija, se pra¬ vi barvanje in lakiranje, morda pa se bo kdo odločil tudi za prekrivanje z japonskim pa¬ pirjem. Ko je za vami še ta zadnja faza, je treba le še natančno določiti težišče, kot je to opisano zgoraj, in model je nared za prvi polet, želim vam veliko uspeha pri delu in spuščanju in pa seveda čim manj zračnih »karambolov«. TIM 6 • 76/77 251 RAKETOPLAN »ELIPSOID« Marjan Zidarič Tokrat sem izbral zelo dober raketoplan, ki so ga izdelali modelarji iz Češkoslo¬ vaške, dober, ker ima vse tekmovalne last¬ nosti. Izdelava (vse mere so v mm): Krila (1) izdelamo iz lahke balse debeline 5 mm in jih zbrusimo v profil in nazadnje premažemo s tankim slojem brezbarvnega lepila zaradi zaščite. Dela 2 in 3 izdelamo iz lahke balse debeline 2 mm. Pri rezanju balse je potrebno upoštevati rast balse, ka¬ kor je poudarjena na načrtu. Po brušenju oba dela zopet premažemo z lepilom. Trup (4) in sprednji del za motor (5) izdelajte iz trde balse debeline 5 mm. Krila zbrusite na koncih v zaokroženi profil zaradi manjšega upora in jih na raketoplan oziroma njegov trup prilepite s kakim belim lepilom (jubi- nol). Del (6) izdelajte iz šeleshamerja pre¬ mera 18 mm za raketni motor. Kapsulo (del 7) izdelajte iz mehke balse in jo zbrusite ter prelakirajte. Po končanem vzletu mora motor vreči iz trupa zaradi nadaljnje¬ ga jadranja raketoplana. Zaradi tega mo¬ ramo konico prilepiti v trup. Zgornji del prednjih krilc, ki so izpostavljena ognju, prelepimo z aluminijasto folijo. Del 8 so vodilca oziroma vodilo, ki ga izdelamo iz šeleshamerja v obliki cevčice premera 3 mm. Težišče raketoplana je označeno s puščico. Pozicija 9 je obtežitev, ki jo je treba pri¬ lagajati pri določitvi težišča. Za uspešno izstrelitev vam priporočam mo¬ tor slovenske izdelave Kamnik B6-4. 254 TIM 6 • 76/77 TIM 6 • 76/77 255 ( 256 TIM 6 • 76/77 TIM 6 • 76/77 2 5 7 TOVORNJAK »BRIGANTINI« Tone Kolar Predstavljam vam načrt tovornjaka Brigan- tini. Načrt zanj sem lizdelal sam, prav tako pa sem si sam lizmislil tudi (ime. Ker ni zahteven, je primeren tudi za začetnike. Zdaj pa na delo. Za izdelavo potrebujete vezan les debel 5 mm, lepilo jubinol ali neostik, pile za les, nekaj finega in grobega raskavca, rezbar- ske žagice in lok. Na vezano ploščo narišete vse dele in jih izrezljate. Nato jih opilite, obrusite, najprej z grobim in nato s finim raskavcem tako, da se vsi deli lepo ujemajo med seboj. Najprej vstavite obe stranici v podvozje (št. 1), nato pa jih povežete z deli 2, 3, 4, 5 in 6. Nazadnje prilepite še del št. 7. Ko se vse lepo posuši, pnivijte še kolesa, ki jih lahko izdelate sami, lahko pa so tudi kupljena. V masko kabine lahko vstavite za žaromete dve žarnici ali pa jih samo na¬ rišete. Blatnikov v načrtu ni, ker se mi zdi model brez njih lepši. Lahko pa jih seveda kljub temu vmontirate. Model je tako gotov, le še pobarvati ga je treba. Barvo prepuščam vaši izbiri. Kosovnica ? ap- Deli Št. kosov Material TANK ZA GORIVO Tonij Ramšak Danes bom opisal izdelavo tanka za gorivo za modele čolnov iio avtomobilov. Izdelava je zelo preprosta, in tudi material ni zahte¬ ven, kljub temu pa je ta tank pokazal na tekmovanjih dobre lastnosti. Izdelava. Potrebujemo kos 0,3 mm debele jeklene pločevine (lahko je tudi medenina ali pa baker, samo da se da spajkati). Z večjimi škarjami izrežemo plašč in ga ukri¬ vimo (pločevino damo med dve deščici, in nato vse skupaj v večji primež; potem s pomočjo kladiva pločevino ukrivimo). Za¬ čnemo z 22 mm širokim robom za spoje, nato pa nadaljujemo z drugimi robovi. Pre¬ den začnemo spajkati, izvrtamo še tri luknje 0 4 mm za cevke. Spajkati začnemo na zgornjem delu in nadaljujemo na obeh stra¬ neh. Na koncu prispajkamo še tri cevke: ena naj sega skoraj do dna, dve pa naj komaj predreta steno. S tem je tank skoraj go¬ tov; samo preizkusiti ga še moramo: v večjo posodo nalijemo vodo in vanjo potopimo tank ter pihamo skozi daljšo plastično cev¬ ko, ki smo jo nataknili na eno od med. cevk, drugi dve cevki moramo zamašiti. Če iz tanka ne izhajajo mehurčki, verjetno nima luknje. Bolje pa je, če tank prej operemo v nitro razredčilu, kajti pasta za spajkanje lahko zapre kakšno razpoko, ki se šele pozneje pojavi, ko pasto raztopi gorivo. Zahtevnejšim priporočam vgradnjo filtra, to je fine medeninaste mrežice, ki jo prispaj¬ kamo kot kaže slika. Takšno mrežico lahko kupimo pri Mlinarju v Ljubljani (nasproti RTV). Na konou prispajkamo še nosilce. Tank montiramo z daljšo stranico v smeri vožnje. 258 TIM 6 • 76/77 •d A TIM 6 • 76/77 259 RAKETA HONEST ELEKTRONIK 1 Marjan Zidarič in Tone Kranjc To je ekshibicijska raketa, ki zaradi konice lahko služi v več namenov. O gradnji rakete ne bi preveč govoril, ker je podobna manjšim raketam. Zopet poudarjam, da je treba pa¬ ziti na točnost izdelave in pa na pravilno določitev težišča. Ta raketa je bila že ne¬ kajkrat uspešno izstreljena. Ima zelo lepo obliko in je velika skoraj meter in še več, če upoštevamo anteno. Za izstrelitev upo¬ rabite štiri motorje potiska 4 Kp, to se pravi vsak 10 NS totalnega impulsa. Nad motorje dajte sveženj vate in na vato bat iz balse, ki je nujno potreben za izmet pa¬ dala. Padalo naj ima premer najmanj 1 m in 16 vrvic. To je spodnji del rakete. Ker je raketa veomotorna, dosega tudi večje višine. Prav zaradi tega in iz bojazni, da bi jo izgubili, smo lizdelali zanjo poseben od¬ dajnik, o katerem podrobno piše pri shemi. Temu primerno smo tudi prilagodili dimen¬ zije konice, ki ima aerodinamično obliko in dovolj prostora za oddajnik in anteno. Anteno izdelajte iz kake aluminijaste cev¬ čice, ki mora iz konice segati pol metra zaradi boljšega oddajanja. Na tak način us¬ pete zanesljivo najti raketo, ki jo bo slučajno padalo poneslo na velike razdalje in bo to po svoje zanimivo in trdno jamstvo, da boste svoj model dobili nazaj. Pri njem morate pokazati tudi svoje znanje in pred¬ vsem trud, da ne storite napake pri celi izstrelitvi. To je tudi zelo dobra poštna ra¬ keta na krajše razdalje. Uporabite le moč¬ nejše motorje in vstavite pošto, ki jo raketa nese v neznano. Naokoli postavite tovariše z radijskimi sprejemniki, ki na frekvenci lovi¬ jo signale in iščejo pošto. Raketo pobarvajte z modro barvo in nanjo nanesite rdeče proge oziroma pasove ter napis H-E 1. Shema oddajnika je preprosta, zato o njej ne bomo izgubljali besed. Od materiala po- 260 TIM 6 • 76/77 trebujemo dva silicijeva transistorja BC109, za anteno uporabimo okoli 50 cm dolgo Al palico s premerom 4 mm, ki jo montiramo skozi -izvrtino v konici rakete, ter jo s tanjšo žico zvežemo s priključkom tiskanega vezja. Nihajni -krog uglasimo na frekvenco okoli 80 MHz. Zavojnico L -navijemo z desetimi navoji lakirane žice s premerom 0,5 mm na telo s Fe jedrom. Kondenzator je 30 pF. Oddajnik napajamo iz male 9 V baterije. Pred startom vklopimo oddajnik in ujamemo njegov signal na navadnem UKV transistor- skem sprejemniku. Po izstrelitvi iščemo ra¬ keto s pomočjo signala oddajnika. Nameščanje rakete tipa Honest E1 z oddajnikom v konici, ki je bil izdelan v klubu, na startno rampo PROTITANKOVSKI JURIŠNIK Tomaž Žibert Ko so pregledovali odnose moči v svetu, so vojaški strokovnjaki v Pentagonu kmalu prišli do zaključka, da je armada ZDA v primerjavi z najvažnejšim »potencialnim na¬ sprotnikom« zelo šibka v tankih — tako po številu kot tudi po kvaliteti. Istočasno pa so opazili, da najmodernejša nadzvočna le¬ tala niso dovolj učinkovita v borbi proti tan¬ kom, tako da so bila bolj učinkovita stara elisna letala (nekatera še celo iz druge svetovne vojne). To je prisililo ZDA, da naroče gradnjo novega borbenega letala majhnih hitrosti, ki bi bilo uspešno za na¬ pade na velike tankovske skupine. V Penta¬ gonu so razpisali natečaj za tako letalo po programu AX. Ti dve črki sta nakazovali, da gre za jurišno letalo, črka A je namreč kratica besede ATACK, ki pomeni juriš oz. napad. Razpis je bil objavljen aprila leta 1967. V decembru leta 1970 (potem ko so pregledali,, prispele načrte) so sklenili do¬ govor z dvema tovarnama za gradnjo dveh prototipov novega letala. Tovarna NORTROP je pričela z gradnjo letala A-9, FAIRCHILD pa letala A-10. Maja leta 1972 sta poletela oba prototipa. Leta 1973 pa se je letalstvo odločilo, da kupi Fairchildovo letalo tipa A-10. Prvo je poletelo že decembra leta 1974. Potem je bil sklenjen dogovor za serijsko proizvodnjo letal tipa A-10A. Najprej je bilo naročenih 26, zatem pa še 56 letal. Predvi¬ devajo, da se bo naročilo v naslednjih letih povečalo na 750 letal. Ameriški novinarji, vedno željni senzacij, so imenovali to Fairchildovo letalo za ne¬ posredno podporo in boj s tanki »ubijalec tankov« (TANK KILLER). Najbolj ubijajoče orožje tega jurišnika je sedemcevni avtomatski top, kalibra 30 mm, dolžine 5,79 m, tehta pa 1725 kg. Top je mon¬ tiran centralno, tako da njegove cevi gle¬ dajo iz samega nosu letala. V težo je vštet tudi komplet s 1350 naboji. Vsak naboj teh¬ ta 0,69 kg; izstreljeno zrno (granata) pa 0,33 kg. Hitrost streljanja topa se lahko re- TIM 6 • 76/77 261 gulira na 2000 ali 4000 nabojev v minuti. Dva velika in močna turbo-reaktivna motor¬ ja sta pritrjena ob zadnji del trupa, v bli¬ žini repa. Poleg močnega topa je verjetno najučinko¬ vitejše orožje v boju proti tankom in dru¬ gim oklepnim vozilom tudi orožje, ki se pritrdi letalu na deset nosilcev, ki so pod krili in pod trupom. Tu se lahko obesijo na¬ vadne in lasersko vodene bombe, televizij¬ sko vodene rakete in pomožni rezervoarji za gorivo. Največja predvidena obremenitev nosilcev je 7260 kg. Najbolj zanimivo ob vsem tem pa je to, da kljub najmodernejši oborožitvi letalo ne more leteti z nadzvoč¬ nimi hitrostmi. Čeprav je reaktivno, je pred¬ videno samo za podzvočne hitrosti ali mak¬ simalno za hitrosti enake zvoku. Samo manjše hitrosti mu namreč omogočajo iz¬ vršitev borbenih nalog. 262 TIM 6 • 76/77 Pilotu olajšujejo let navigacijski radio in¬ strumenti, med katerimi so tudi instrumen¬ ti za hiperbolično navigacijo. Pri merjenju in streljanju mu poleg optičnih naprav po¬ magajo tudi laserski in televizijski instru¬ menti. Na letalu se nahaja tudi več radij¬ skih postaj. Kritiki verujejo v udarno moč letala, niso pa zadovoljni z varnostjo pri letu, ker me¬ nijo, da ga bodo lahko sestrelile ne samo rakete, ampak tudi avtomatski topovi z zemlje, zagotovo pa ga bodo sestrelila leta¬ la večjih hitrosti. Fairchildovi konstruktorji pa odgovarjajo kritikom, da je A-10A okrep¬ ljen okoli vitalnih delov, še posebno okoli pilotske kabine in da ga bo moralo zadeti- veliko nabojev, preden bo sestreljeno. daljinsko vodenje VEZJE TSR/V Jan Lokovšek V eni od prejšnjih številk naše revije smo spoznali vezje TSR, ki obme smer hoda digi¬ talnega servomehanizma. Namenjeno je bilo tisti množici modelarjev, iki uporabljajo kup¬ ljene naprave za daljinsko vodenje digital¬ nega tipa. Vezje je uporabno za celo vrsto RC naprav, razen za VARIOPROP. Ker pa so tovrstne naprave pri nas kar precej razširjene, sem se odločil konstruirati ust¬ rezno vezje tudi za te. Razlika med servo- mehan-izmi C 05, CR ter CL naprave VARIO¬ PROP in med ostalimi je ta, da le-ti delu¬ jejo s tako imenovanimi »invertiraniimi« im¬ pulzi. To razliko si še najbolje predstavlja¬ mo,'če pogledamo sliko 12, kjer je narisan vlak krmilnih impulzov »običajnih« digitalnih in VARIOPROP servomehanizmov. CO 5 CR CL b.) varioprop Slika 12. Sliki krmilnih impulzov a — pozitivni b — negativni Logična zasnova vezja TSR/V je preprosta, saj se opira na popolnoma enaka izhodišča, kot predhodno vezje TSR. Vsa razlika je le v tem, da moramo pri razmišljanju sedaj uporabljati »negativno« logiko. To pomeni, da ostane shema vezja domala nespreme¬ njena. Ker delamo zdaj z negativno logiko, moramo namesto NOR vrat, ki smo jih upo¬ rabljali prej, sedaj vzeti dvovhodna N AN D vrata. Funkcijsko shemo dvovhodnih vrat v C-MOS, TTL iin DTL izvedbi prikazuje sli¬ ka 13. Vrata 1 in 2 s kondenzatorjem C iin trimer- potenciometrom P sem uporabil kot mono- stabilni multivibrator. Časovna konstanta znaša približno 3,2 msek, t.j. dvakratno dol¬ žino časa trajanja krmilnega impulza za po- TIM 6 • 76/77 263 c © vhod» + 4,8Vo- -^T>®— I © ~° izhod 4 4,8 V o . - -- —-- o h Slika 14. Logična shema vezja TSR/V z vezjem CMOS desno nevtralno levo ©TJ [J TJ LT 1_ — ®j | | | j |_j [ j _ ®i i n © desno nevtralno levo nevtralno desno Slika 15. Slike signalov v posameznih merilnih točkah za tri primere povelj 264 TIM 6 • 76/77 velje »nevtralno«. Vrata 3 invertirajo im¬ pulze multivibratorja medtem, ko vrata 4 opravljajo logično NAND operacijo z vhod¬ nim impulzom in invertiranim impulzom multivibratorja. Slika 15 prikazuje impulze v posameznih merilnih točkah, kakor jih vidimo z osciloskopom. Te točke so na sliki 14 označene s številko v krogu. poleg oznake kapacitivnosti in delovne na¬ petosti še oznako norme, in sicer JUS N.R2.501. Vemo, da je važna časovna kon¬ stanta in ne tako posamezne vrednosti, zato izberemo v sledeči tabeli ustrezne vredno¬ sti, če druge v trgovini niso na voljo. TABELA Pogled z vrha ! 4011 IDD946 IDT 7400 IDT 002 1DT 7403 Slika 13. Funkcijski shemi dvovhodnih vrat C-MOS in TTL/DTL Poglejmo logično shemo vezja TSR/V na sliki 14. Izbira materiala Te vrednosti veljajo za vezje s C-MOS vrati, za druge izvedbe bomo material določili kasneje. Gradnja Vezje lahko izdelamo na dvoplastnem ali enoplastnem vitroplastu. V zadnjem primeru je ploščica seveda nekoliko večja. Medtem, ko ima prva izvedba mere le 15 X 30 mm, meri druga 25 X 30 mm. Prvo izvedbo sem krstili za TSR/V-I, drugo pa za TSR/V-II. Sli¬ ki 16 in 17 prikazujeta ploščici tiskanih vezij v merilu 1:1. Preden se lotimo gradnje, moramo kupiti integrirano vezje. C-MOS izvedba 4001 se v Jugoslaviji ne izdeluje, čeprav je to vezje zelo pogosto v 'radioamaterski rabi. Sam sem ga kupil preko oglasa v reviji Radio¬ amater. Nasprotno pa TTL in DTL izdeluje zagrebški RIZ in tudi v trgovini Mladi teh¬ nik niso takšna redkost, zanesljivo pa so dostopni v akademskem radioklubu Nikola Tesla, plačljivo po povzetju. Domače izve¬ denke nosijo oznake IDD 946, IDT 002, IDT 7400 itd. Tudi pri kondenzatorjih velja isto kot pri vezju TSR. Naj bo po možnosti stirofleksen ali vsaj papirni, nikakor pa ne keramični. Pri 'izvedbi vezja s TTL/DTL vrati so kapa¬ citivnosti že tako velike, da je le elektro¬ litski kondenzator dovolj majhen za vgrad¬ njo. Tantalovih pri nas zaenkrat žal ni do¬ biti, pač pa izdeluje ISKRA solidne mini¬ aturne izvedbe. Le-ti imajo približno tele mere: premer 5 mm, dolžina 12 mm. Nosijo Slika 16. Slika ploščice tiskanega vezja TSR/V-I v merilu 1 : 1 Slika 17. Slika ploščice tiskanega vezja TSR/V-II v merilu 1 :1 Priključne sponke sem oštevilčil na pove¬ čanih slikah ploščic na slikah 18 in 19. Na slikah 16 in 18 so povezave na drugi strani ploščice narisane črtkano. TIM 6 • 76/77 2 65 TABELA PRIKLJUČKOV IN POVEZAV: Slika 18, Slika ploščice tiskanega vezja TSR/V-I z oštevilčenimi sponkami Slika 19. Slika ploščice tiskanega vezja TSR/V-II z oštevilčenimi sponkami Izgled vezja TSR/V-II z integriranim vezjem CD 4011 prikazuje slika 20. -o JU D) & £ cc c n C/5 266 TIM 6 • 76/77 >-tl izhod • 4,8 V Slika 22. Shema vezja TSR/V-III o 0 j Ko gradimo vezje TSR/V z integriranimi vezji j TTL. ali DTL tipa, moramo v časovni kon- j stanti upoštevati tudi vhodno upornost sa- j mih logičnih vrat. Medtem, ko le-ta znaša pri C-MOS izvedbi nekaj 10 MOhm (in jo lahko zanemarimo), je pri TTL/DTL le nekaj kOhm. To nas sicer ne bi motilo, če se ne bi le-ta tudi spreminjala z vhodno nape- | tostjo na drugih vratih. Zakaj je tako, nam J postane takoj jasno, če si pogledamo, kako so takšna logična vrata pravzaprav zgrajena. DTL izvedbo prikazuje slika 21. Slika 21. Notranja shema enih vrat DTL integri¬ ranega vezja IDT 002, proizvodnje RIZ, Zagreb Čeprav je teoretična logična zasnova (slika 14) pravilna, jo moramo nekoliko popraviti, da je uporabna tudi za ta primer. Shemo vezja TSR/V-III prikazuje slika 22. Vhodne impulze smo morali diferencirati s pomočjo kondenzatorja C1 in upora R1, da smo dosegli zanesljivo proženje multi- vibratorja, obenem pa vratom 2 pomagamo še z uporom R2, ker znaša vrednost kon¬ denzatorja C2 celih 4,7 g,F. Ploščico tiskanega vezja sem narisal na sliki 23 v merilu 1 : 1, na sliki 24 pa sem ošte¬ vilčili priključne sponke. Slika 23. Slika ploščice tiskanega vezja TSR V-lll v merilu 1:1 Slika 24: Slika ploščice tiskanega vezja TSR-V/III z oštevilčenimi sponkami TIM 6 • 76/77 2 67 > 00 -o O o 'E* 5- o CJ> T3 JD 27) O a cc c/3 a) > Pogled na vezje z zgornje strani je približno tak, kot je narisan na sliki 25. Bakrene povezave na spodnji strani so na¬ risane črtkano. Priključevanje Preden se lotimo priključevanja in uravna¬ vanja vezja TSR/V, je dobro, da se še enkrat spomnimo, kakšne priključke ima VARIO- PROP servomehanizem oziroma kaj posa¬ mezna sponka pomeni. Pogled na priključek prikazuje slika 26. U si + 4,8V Slika 26. Priključek servomehanizmov C 05, CR in C1 VARIOPROP Vzemimo celotno RC napravo in jo zvežimo (sestavimo). Preverimo, če sistem deluje in si zapomnimo smer hoda servomehanizma. Nato priključimo servomehanizem preko na¬ šega vezja TSR/V. Drsnik trimerpotenciio- metra naj bo za začetek nekje v sredini. Zdaj je potrebno ta drsnik le zavrteti, da dobimo ustrezni nevtralni položaj in vezje je gotovo! TABELA PRIKLJUČKOV IN POVEZAV Integrirano vezje IDT 002 ali IDD 946 Sponka Priključek 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 268 TIM 6 • 76/77 radio amaterji TRANSISTORSKI N F OJAČEVALNIK Božo Ropret Opisani ojačevalnik nam pri 12 V napajanju da izhodno moč okrog 500 mW. To je povsem zadosti tudi za ozvočenje srednje velike so¬ be, poleg tega pa je zelo primeren za raz¬ lične eksperimente. Ker je vhodna občut¬ ljivost okrog 30 mV za maksimalno izhodno moč, lahko nanj priključimo različne izvore kot so detektor, gramofon, radio, različni oscilatorji ... Signale pripeljemo na ojače¬ valnik vedno preko potenciometra (kot je 'prikazano na montažnem načrtu), da lahko reguliramo nivo izhodnega signala. Delovanje Ojačevalnik deluje s komplementarnim iz¬ hodnim parom transistorjev. Ta vezava ima to prednost, da zaradi nizke izhodne impe- dance ojačevalnika lahko priključimo zvoč¬ nik direktno na izhod. Odpade torej transfor¬ mator, kar poenostavi ojačevalnik in izboljša frekvenčni potek. Transistorja T1 in T2 sta prav tako kom¬ plementarna, to se pravi, da je eden PNP, drugi NPN. To nam omogoča direktno gal¬ vansko povezavo med stopnjami. S tem odpadejo vezni kondenzatorji in se izboljša frekvenčni potek. Transistor T1 je predoja- čevalnik, ki nam najprej ojača vhodni sig¬ nal. Za ta transistor je pomembno, da ima čim manjši šum in veliko ojačanje. Drugi transistor je krmilni. Ta nam signal še ojača in krmili izhodni komplementarni par. Kon¬ denzator C4 poskrbi za stabilnejše delovanje ojačevalnika — onemogoča osciliranje. Za temperaturno štabi I izaciijo izhodnih tran¬ sistorjev poskrbita diodi D1 in D2. Upora R9 in R10 predstavljata negativno povratno vezavo ter kompenzirata vlogo različnih ko¬ eficientov ojačanja izhodnih transistorjev. Za izhodni par zato ne potrebujemo parnih transistorjev, ampak pazimo le, da imata približno enako ojačanje. Napajalna napetost na izhodnih transistorjih mora biti porazdeljena simetrično. To po¬ meni, da je točka A na polovični napajalni napetosti. Zvočnik je preko ločilnega kon¬ denzatorja C5 vezan na točko A. Ta kon¬ denzator mora imeti veliko kapacitivnost, da predstavlja tudi za najnižje frekvence dovolj majhno upornost. Upor R6 poskrbi za negativno povratno ve¬ zavo. To pomeni, da nam del izhodne na¬ petosti v protifazi vodi na vhod. S tem se zmanjša ojačanje, vendar pa se izboljša kva¬ liteta ojačevalnika. Napetost napajanja se lahko spreminja od 4,5 do 15 V, da ojačevalnik še vedno dobro deluje. Pri nižjih napetostih pa seveda do¬ bimo nižje izhodne moči. Izbira transistorjev Izbira polprevodniških elementov, to je tran¬ sistorjev in diod je zelo široka. Za tran¬ sistor T1 je najprimernejši BC 107 ali BC 109. Ta se tudi najlažje dobi. Transistor T2 je PNP tipa, izbiramo pa lahko med transistor- ji Ei: BC212 do BC214 ter med Riz-ovimi: BC 226, BSJ 36. Tudi pri izhodnem paru iz¬ biramo med tema dvema tovarnama. Ei iz¬ deluje par BC 286/BC 287, Riz pa BFJ 45/ /BFJ 64. Uporabimo pa lahko tudi germani- jev komplementarni par AC 187/188 K. Kot TIM 6 • 76/77 2 69 je bilo že rečeno, ni nujno, da imamo tran¬ si storj e z uparjenimi karakteristikami, am¬ pak skušamo dobiti take s približno enakim ojačanjem. Vse transistorje, ki jih izdeluje Ei Niš, lahko naročite po povzetju na naslov: AKADEM¬ SKI RADIO KLUB, Bulevar revolucije 73/111, 11000 Beograd. Umerjanje Ojačevalnik vsebuje dva spremenljiva upora, ki ju je treba naravnati na pravilno vred¬ nost. Upornost R6 najprej nastavimo na tako vrednost, da dobimo v točki A polo¬ vično napetost napajanja. S tem simetrira- mo izhodno stopnjo. S tnimenjem R7 pa na¬ stavimo mirovni tdk (tok izhodnih transiistor- jev brez vhodnega signala) na vrednost okoli 5 mA. S tem je usmerjanje končano in oja¬ čevalnik nared. Izdelava Ojačevalnik si zgradimo na tiskanem vezju, katerega načrt prikazuje slika 2. Na sliki 3 je montažni načrt, ki pomaga pri sestav¬ ljanju vezja. Ker se Izhodna transistorja pre¬ cej segrevata, izdelamo dva hladilnika. Ob¬ liko prikazuje slika 4, izdelamo pa ju iz bakrene pločevine. 0 transistorja Slika 4 Uporabimo lahko katerikoli zvočnik z im- j pedanco 8 Q, vendar vam priporočam 5 W | zvočnik z visokotonsko membrano. Ta zvoč¬ nik ima res precej večjo moč, toda repro- j dukcija z njim je bolj kvalitetna. Ojačevalnik lahko napajamo iz baterij ali pa z usmernikom. Ker je moč precej velika, se že Izplača zgraditi enostaven stabilizirani 270 TIM 6 • 76/77 ODGOVORI NA VPRAŠANJA V ZVEZI Z ZVOČNIMI OMARICAMI Zlatko Mastnak Kot vse kaže, je članek o zvočnih omaricah v 9/10 številki lanskega Tima vzbudil pri bralcih precejšnje zanimanje. O tem pričajo zlasti pisma, v katerih graditelji iščejo od¬ govor na probleme, na katere so naleteli med gradnjo. Kljub temu da pripravljam nov članek o zvočnih omaricah, ki naj bi po¬ jasnil še nekatere posebnosti pri gradnji, predvsem pa zadovoljili bolj zahtevne gradi¬ telje, naj na tem mestu odgovorim na nekaj vprašanj, ki se najpogosteje pojavljajo. V omenjenem članku je bilo rečeno, da oblo¬ žimo s stekleno volno ali pa kar z navadno vato le nasproti ležeče stene omarice. Ne¬ kateri bralci sprašujejo, ali je pomembno, katere stene so to in če lahko obložijo kar vso notranjost. Glede na to, da z oblaga¬ njem ti dušimo škodljive odboje na notranjih stenah omarice, je seveda najbolje obložiti kar vso notranjost, lahko pa, v primeru obla¬ ganja s stekleno volno, štedimo in obla¬ gamo le nasproti ležeče stene. Pri tem ni pomembno, katere stene so to, vendar je razumljivo, da v vsakem primeru obložimo zadnjo steno omarice, to je tisto, ki leži nasproti zvočnikom. Bralci se tudi pritožujejo, da so zvočniki ze¬ lo dragi in je cena takšne omarice kar pre¬ cejšnja. Res je! Če želimo izdelati omarico moči 50 ali več vvatov z vgrajenima dvema ali celo tremi zvočniki za posamezne dele zvočnega spektra in jih povežemo s kvali¬ tetnimi kretnicami, se lahko cena omarice v samogradnji dvigne tudi krepko prek 1000 Ndin. Seveda pa bo ta cena le tretjina ali največ polovica cene enakovredne oma¬ rice, ki bi jo kupili v trgovini. Namen član¬ ka seveda ni bil voditi mladega amaterja, graditelja zvočne omarice, v vrhunske grad¬ nje, ki poleg kvalitetnih zvočnikov zahte¬ vajo tudi obilo solidno opravljenih meritev In finalnih nastavitev, ampak je bil smisel in namen članka v resnično amaterski grad¬ nji. Zato so tudi vsi predlagani zvočniki iz¬ delek domače industrije, pa tudi obe pred¬ lagani omarici sta namenjeni za vgradnjo zvočnikov manjše do srednje moči, saj se z večanjem le-te tudi cena strmo dviga. Če hočete torej resnično ceneno omarico, se boste morali zadovoljiti pač z majhno močjo vgrajenih zvočnikov in z njo cele oma¬ rice. Iztok Školič iz Kranja se pritožuje, da ob¬ javljenih zvočnikov nikakor ne more naba¬ viti. Gre za zvočnike DZO 800/B-1 in DZ 5301/ S-1, ki so bili predlagani za vgradnjo v bas- refleks omaricah. Oba zvočnika proizvaja ELEKTRONSKA INDUSTRIJA iz NIŠA in jih je mogoče naročiti prek servisa El NIŠ v Ljubljani; sicer pa ima nekaj kosov na za¬ logi tudi oddelek akustike v MAKSIMARKE- TU in prodajalna Elektrotehna v Ljubljani. Verjamem pa, da je te in tudi druge zvočni¬ ke v ostalih krajih Slovenije nekoliko težje dobiti. Prav zaradi tega bi rad k zgornjemu odgovoru dodal še nekaj. V članku o zvočnih omaricah je bila objavljena tudi tabela 2, ki prireja danemu volumnu bas-refleks oma¬ rice in frekvenci nizkotonskega zvočnika presek kanala oziroma odprtine na omarici. Prav ta tabela lahko odlično služi tistim, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov vgrajujejo v omarice drugačen nizkotonski zvočnik od predlaganega (od visokotonskih zvočnikov je izračun omarice v glavnem neodvisen). Vse kar morate vedeti o zvbčniku, ki ga lahko dobite ali pa ga že Imate, je njegova resonančna frekvenca. To poda proizvaja¬ lec, včasih pa je napisana kar na samem zvočniku. Običajno je ta 40, 50 ali 60 Hz. Ko vam je to znano in si Izberete volumen vaše omarice, le še odčitate novi presek kanala iz tabele 2. Namesto predlaganega DZO 800/B-1 (f 0 = = 50 Hz) imate zvočnik z f 0 = 40 Hz. Ker je volumen objavljene omarice 80 litrov, odberete iz tabele 2 presek kanala 92 cm 2 . Razmerje stranic preseka kanala je vedno 4. Da dobite krajšo stranico preseka, izraču¬ najte kvadratni koren iz 92 cm 2 in ga delite z 2. Rezultat je približno 4,8 cm. Daljša-stra¬ nica je 4 X večja — torej 19,2 cm. Če oboje zmnožite, dobite seveda presek 92 cm 2 . Na koncu še o kretnici. Ob objavljeni kret¬ nici na sliki 4 ni bilo označeno, kateri je nizkotonski zvočnik in kateri je visokoton- ski zvočnik. Običaj je namreč, da rišemo zvočnike in filtre od leve proti desni, za¬ čenši z nizkotonskim, nato pa sledijo visoko- tonski zvočniki, Toliko, da ne bo pomote. TIM 6 • 76/77 271 izumiteljski kotiček o SMUČEH Marko Drenovec Smučišča so zopet oživela in na smučeh se predajajo zimskim radostim tisoči mladih in starih. Ne bomo govorili o smučanju in njegovem razvoju. To poznamo bolj ali manj vsi; smu¬ čanju v Srednji Evropi je tekla zibelka na Bloški planoti lin to dejstvo je pomemben člen v verigi večtisočletnega razvijanja in spreminjanja, ki ga smučarstvo doživlja. Z našim kratkim zapisom tudi ne bomo »od¬ krivali Amerike«. Opozoril bi naj vas le na nekaj stvari v zvezi s smučmi, o katerih niste morda globlje premišljevali takrat ko ste drveli po smučišču ali gledali televizij¬ ski prenos kakšne smučarske prireditve. Smučarskih panog je več in tudi smuči zanje so od panoge do panoge različne, da bi z njimi čim uspešneje dosegli cilj. Govorimo lahko o smučeh za alpske disci¬ pline — slalom, veleslalom in smuk. Smuči so v tem primeru take, kot jih najpogosteje srečujemo. Za posamezno vrsto tekmovanja pa smučarji uporabljajo nekoliko daljše smu¬ či, npr. pri smuku, in krajše, da lažje viju¬ gajo med vratci slaloma. Skupina disciplin v smučanju se imenuje nordijska in jo pred¬ stavljajo teki. Smuči za tekače so ožje od običajnih in zelo prožne, predvsem pa lažje. Smuči za skoke morajo biti nekoliko širše od običajnih in precej težje. Na drsni povr¬ šini imajo tudi več utorov. Smuči v prejšnjih časih so bile lesene, iz enega kosa (slika 1 a). Robovi so se hitro iztrošili in smučka ni več »prijemala«. Zato d Slika 1 a 1 — jesenov les b 1 — plastična obloga 2 — jesenov les 3 — priviti jekleni robniki c 1 — profilirana sredica 2 — fenol — stranska obloga 3 — Al lamela 4 — fiberglas laminat 5 — drsna ploskev — prozoren tiskan polietilen dl — fiberglas laminat 2 — specialna sredica 3 — drsna obloga — polietilen 4 — fenol — stranska obloga so robove utrdili z jeklenimi letvami, ki so jih privili na drsno ploskev. To so bili še sestavljeni robniki. Letve so se daljšale in končno smo na eno smučko privijali le dve. Plastične mase so tudi pri smučeh našle svoje mesto. Lesena drsna ploskev se je hitro obrabljala in postajala hrapava. Ma¬ zanje z raznimi mažami je bilo zamudno. 272 TIM 6 • 76/77 Na leseno smučko so pritrdili oblogo iz plastične mase (slika 1b). Plastična masa pa ni ščitila le drsne ploskve, ampak so kmalu prevlekli z njo celo smučko in tedaj se je začela pestra barvitost smuči, ki jo opažamo na smučiščih. Dejali smo, da je bila smučka najprej le¬ sena. Izdelovalci smuči so »izumljali«, ker so hoteli ustreči tekmovalcem ali pa streči modnim muham kupcev. Na trg so prišle plastične smuči; pomem¬ ben material so predstavljala steklena vlak¬ na — fiberglas. Omenimo kovinske smuči, prevlečene z lahkimi zlitinami aluminija. Smuči niso več iz enega kosa, ampak se¬ stavljene, če gledamo njihov prerez (sliki 1 c, 1 d; ti dve sklici sta narisani približno po prospektu Elana). Smučka že zdavnaj ni več enostaven kos lesa. Smučk vam tudi ne izdela kolar, ampak jih morate drago plačati, če se hočete uvrstiti med smučarje v kakš¬ nem zimsko-športnem središču. Toliko o smučki kot taki! Ne bomo pa opisovali raz¬ voja okovja in varnostnih vezi. To bi nas zavedlo daleč od naše teme. Sklenemo lahko z ugotovitvijo, da se tudi pri tako enostav¬ nem predmetu, kot je smučka, kaže splošen tehnični razvoj in da se tudi tu uporabljajo dognanja z različnih področij. NAŠ POGOVOR Po tako veliki in hudi »suši« se je zopet odprlo in na uredništvo so prišla številna pisma z izumi. Tako bomo lahko sedaj ob¬ ravnavali plinske grelnike vode in pa za¬ ščitne naprave pri uporabi plina. Delo in ravnanje s plinom zahteva veliko mero pre¬ vidnosti in znanja, sicer lahko pride do hudih nesreč, ki ne terjajo le materialnih izgub, ampak pogosto tudi človeške žrtve. Zatorej: »Previdnost na prvem mestu!« Dokler bomo o plinu govorili in pisali le pisma Timu, se nam ni treba bati eksplo¬ zij. Zato si le hitro oglejmo, kaj so pripra¬ vili naši dopisniki. kK‘. Jani Kocjan iz Lamanovš 27, pošta G. Rad¬ gona, je narisal takle grelnik vode (slika 1). Voda prihaja vanj skozi ventil 1 in napolni rezervoarje 2a, b in c. Rezervoar 2c je naj¬ bliže grelcu in je zato zaščiten z ognje- stalno opeko (3). Nasproti rezervoarjem je nameščen gorilec (6), katerega plamen og¬ reva zgorevalno komoro. Če bi voda slu¬ čajno zavrela, je montiran varnostni ventil (11). Topla voda zapušča grelec skozi ventil 5, ki je z zobnikom (4) povezan na gorilec; dotok plina je premosorazmeren pretoku vode. Zgoreli dimni plini izhajajo iz peči pri odprtini 8, grelec pa čistimo pri vratcih 9. Po premoru se je zopet oglasil Stojan Obid iz Cerknega. Ko je prebiral članek o ogre¬ vanju vode v Timu, se je domislil, kako bi grelnik on sestavil. Že iz slike (slika 2) bo skoraj jasno delovanje naprave, za ka¬ tero Stojan upa, da bi v redu delovala, iz¬ delal pa je iz povsem razumljivih razlogov ni. To ne zmanjša vrednosti njegove zamisli. Kadar odpremo pipo za izpust tople vode, sklenemo tokokrog, in sicer sta zaporedno vezana vžigalnik in elektromagnetna tuljava glavnega plinskega ventila, ki se v tem pri¬ meru odpre in plin lahko tudi skozi odprt pomožni plinski ventil prihaja do gorilcev, kjer ga žareča kovinska nitka vžge. Topla voda teče po cevi mimo bimetala in skozi pipo. Bimetal se ob segrevanju upogiba na¬ vzdol in ko dosežemo želeno temperaturo, se zaradi stika le-tega sklene drugi toko¬ krog. Tuljava tako samodejno zapre pomožni TIM 6 • 76/77 273 plinski ventil in ogrevanja vode je zaenkrat konec. Stojan je z zaporedno vezavo po¬ skrbel za varnostno izvedbo: če se toko¬ krog kjerkoli prekine, se glavni ventil ne odpre in ni dotoka plina. Na koncu naj omenim na kratko še dva dopisnika, ki sta sicer že večkrat reševala Timovo nalogo, nista pa še zbrala poguma, da bi nam rešitve poslala za objavo. Eden je Berto Peternelj iz Cerknega. Narisal je sicer lepo risbo grelnika vode, vendar brez vseh potrebnih oznak, tako da bi se težko znašli. Če se bo ponovno oglasil s popolno risbo, bomo njegovo pismo takoj objavili. Ne čakaj predolgo z zbiranjem poguma, Berto! Drugi, Stanko Kostanjevec iz Bokovcev — Markovci pri Ptuju, pa je delovanje svojega grelnika tako zelo zapletel z različnimi var¬ nostnimi napravami, da se ga tudi ne bi upali dotakniti, kaj šele vklopiti. Brez šale, če bi hoteli pojasniti delovanje tega grel¬ nika, bi porabili veliko prostora. Tudi zanj velja: nekoliko poenostavi grelnik in se nam zopet oglasi. Plinski štedilnik z varovalno napravo si je zamislil Matija Mrzel iz Trbovelj. Če bomo opisali dele, ki jo sestavljajo, nadaljnji ko¬ mentar ne bo potreben. 1 — gorilec, 2 — vžigalni kamenček, 3 — držalo za kamenček, 4 — nazobčano vžigalo, 5 — potisna palica, 6 — prva vzmet, 7 — bomba s plinom, 8 — prostor za bombo, 9 — zapiralni ventil za plin, 10 — vzvodna ročica za odpiranje plin¬ skega ventila, 11 — dovodna cev v gorilec, 12 — podstavek za lonec, 13 — druga vzmet, 14 — lonec (slika 3). Ko postavimo lonec na grelno ploščo, potisnemo navzdol palico. Odpre se ventil za dovod plina in ob tem se ukrešejo tudi iskre za njegov vžig. 274 TIM 6 • 76/77 mrwlu »O- ufo. Slika 4 'JVA^IVo^ro. W-Q- ftVUŽ/\yAHL£ , .k?ftJkaa. h»/\Q?=u3- Jano Colnarič je na plinsko peč montiral merilec pritiska plina v jeklenki (slika 4). Kadar peč ni vključena, bi moral kazalec mirovati. Če na kakšnem mestu v napeljavi izhaja plin, pa vidimo, da se kazalec po¬ mika navzdol. Če pa imamo peč prižgano, mora biti praznjenje bombe enakomerno. Če temu ni tako, zopet vidimo na merilcu, ki nas s svojim gibanjem opozarja na ne¬ predvideno uhajanje plina. Taka rešitev bi se obnesla, če predpostavimo, da bomo me¬ rilec lahko večkrat opazovali. Večinoma pa ob prijetni toploti na samo peč radi pozabi¬ mo. Jano bi storil torej še bolje, če bi omo¬ gočil zvočni signal ob izhajanju plina. To bi bilo mnogo varnejše in učinkovitejše. Tokrat bi nagrado zopet (zdi se nam, da je bil enkrat nagrajen za svoj trud) pri¬ sodili Stojanu Obidu, Cerkno 21, 65282 Cerk¬ no. Ne samo zamisel, tudi izredno priza¬ devno in premišljeno narisan načrt nas je razveselil. Če je slika tehniško narisana, je tudi razumevanje veliko lažje in ni po¬ trebno veliko besednega komentarja. Timova naloga Ker je zima in ste smuči privlekli s pod¬ strešij in iz kleti, vam bomo to pot za¬ stavili nalogo v zvezi z njimi. Lahko re¬ čemo: »Pišite o vsem v zvezi s smučmi!« Kaj mislimo s tem? Predlagamo, da razmi¬ slite na primer o tem, kako bi vi izdelali lesene smuči; tu gre za problem obdelave in krivljenja lesa, ki je še mnogokrat pri¬ soten. Kakšna naj bi bila po vašem oblika smuči? Spomnimo se, kaj vse si izmišljajo šport¬ niki: pred leti so se Švicarji pojavili s sta¬ bilizatorji na prednjem delu smuči; lansko leto smo se začudili, ko so začeli v krivino smuči delati luknje, da bi bile bolj stabilne pri velikih hitrostih, ki jih smučarski asi dosegajo na strmih pobočjih. Varnostnih vezi si tudi ne more vsakdo izmed vas kupiti, ker so precej drage. Bi si jih izdelali sami, tako da bi vas vsaj malo varovale pred neljubo posledico padca? Še ena stvar je danes zelo aktualna: pri padcu se varnostna vez odpre, in če nimamo smuči pripete na nogo oz. čevelj, nam lahko smučka pobegne po klancu in povzroči ne¬ srečo. Če pa je smučka pripeta z vrvico, pa jo lahko skupimo, ker nas smučka med prekopicavanjem udarja. Zato so prišli ne¬ kateri na zamisel, da bi bilo dobro, če bi »izumili« nekakšno zavoro — mehanizem, ki bi zagotavljal, da bi se odpeta, nepritrje¬ na smučka sama ustavila na snežišču. O tem pišejo sedaj mnogo in take zavore pre¬ izkušajo. Morda se bodo obnesle. Razmi¬ slite o tem tudi vi in predlagajte. Stvar mora biti enostavna pa učinkovita. TIM G • 76/77 2 75 male železnice II. Uvod a m REKE, POTOKI, JEZERA Matjaž Zupan I. Odgovori na pisma Danes začenjam z odgovori na tri pisma. Vsem trem sem odgovoril tudi osebno, ne¬ kaj prošenj pa je takih, ki se večkrat po¬ navljajo, zato te odgovore objavljam tu. Marko Bogataj iz ži-rov se zanima za cene materiala za maketo. Povprašal sem v trgo¬ vini Mehanotehnike v Ljubljani na Trubarjevi 5 in dobil naslednje cene: raven tir, dolžina 5 ali 7 cm 3.— din raven ali zakrivljen tir, dolžine 10 cm 3.60 din raven ali zakrivljen tir, dolžine 20 cm 4.— din upogljiv raven tir, dolžine 90 cm 15.— din električne kretnice, leve ali desne, 1 kos 45.— din transformator z regulatorjem 220.— din Železniških križišč nimajo, prav tako jim je zmanjkalo mostov, dreves, cerkva in po¬ dobnega materiala, le hišic je še nekaj ma¬ lega na zalogi. Andrej Sovine iz Ljubljane se zanima za maketo sistema N. Jaz imam maketo siste¬ ma HO, zato o sistemu N zelo malo vem. Skic maket po pošti ne pošiljam, ker je takih želja preveč, z veseljem pa pregle¬ dam in popravim vašo lastno skico. Srečko Pirc iz Idrije pa bi rad prospekte oziroma kataloge za hiše in ostali material za makete. Žal imam sam le po en izvod nekaterih katalogov, tako da jih nikakor ne morem pošiljati po pošti, ker bi bil sam potem brez njiih. Pa še poziv vsem -maketarjem. Pošljite mi skice svojih maket, če ste tudi fotoamaterji pa tudi fotografijo, kar bo zanimivo, bom objavil v Timu. O tem, kako fotografiramo maketo, pa nameravam še pisati v eni na¬ slednjih številk Tima. Pa preidimo na današnji članek. Nameravam pisati o rekah, potokih in jezerih, torej o vodah, ki jih najdemo v naravi. Ob tem se nam takoj porodi misel, saj ito pa ni težko, vzamemo pač pravo vodo pa imamo jezero. Žal pa ne gre tako enostavno, poglejmo si razloge, ki govore proti uporabi vode na maketi: — voda se hitro napraši in postane motna, zato bi jo morali pogosto menjavati; — na maketi ne moremo pomanjšati tudi valov, tako da voda ne »teče« tako, kot v naravi. Delno si -lahko pomagamo z mehčalci za perilo, žal pa se voda potem peni; — voda hlapi, vlažen zrak pa pospešuje rja¬ venje železnih delov železnice in tako povzroča hudo škodo; — voda mora biti v povsem nepropustni posodi, kar težko dosežemo na maketi, pa še dno jezera -mora biti potem na¬ rejeno iz snovi, ki ji voda ne škoduje, oziroma je ne razmoči. Mislim, da so vas ti razlogi -prepričali o tem, da na maketi ni priporočljivo uporabljati prave vode. Seveda so tudi Izjeme, če ste lansko -leto brali moje članke, ste lahko za¬ sledili navodilo za -izdelavo slapov s po¬ močjo električne črpalke, še nekaj podobnih primerov pa bom navedel na koncu članka. III. Načrtovanje V drugi številki letošnjega Tima smo si ogledali načrtovanje makete -male železnice. Tam sem pozabil omeniti, da moramo po¬ misliti vnaprej tudi na jezera, reke in po¬ toke. Pa si to oglejmo danes. Vodna -po¬ vršina naj ne zajema -prevelik del makete. Na manjši maketi je prostor le za potok in manjšo mlako, na večjo dam-o reko ali jezero, le -največje makete -imajo lahko celo morje s pristaniščem. Reka naj ne teče diagonalno prek makete, kot v-idimo na sirki la, temveč na-j naredi vijugo okoli manjšega ali večjega hriba, kot je skicirano na sliki lb. Jezero mora imeti pritok in odtok; če stoji sredi gora, je to lahko slap; skico take makete kaže s lika 1c. Sliki 1d in 1e pa ka¬ žeta, kako namestimo na maketo morje s pristaniščem. Spretni modelarji pa lahko na- 276 TIM 6 • 76/77 Slika 1. a) Nepravilen potek reke b) Pravilen potek reke; reka naredi zavoj okoli hriba c) Jezero s pritokom in odtokom d) in e) Morje s pristaniščem redijo večje jezero z otokom na sredi, ob¬ dano z vasjo in gradom na hribu, kot na Bledu. Ne smemo pozabiti, da voda teče navzdol, torej morajo biti vodne površine vedno nižje od okolice, reke in potoki tečejo vedno po dnu doline. Slika 2. Moder krep papir prilepimo na podlago iz belega papirja ali staniola Slika 3. Nato začnemo delati bregove okoli je¬ zera Slika 4. Taka je končna oblika tega jezera IV. Stoječe vode — površina Najprej si oglejmo, kako naredimo površino stoječih voda. V primerjavi s tekočimi vo¬ dami je površina večja, ravna in mirna. Najlažji, a ne najlepši način je takle: na ravno podlago nalepimo najprej bel papir ali staniol (aluminijeva folija, ki jo proda¬ jajo za uporabo v gospodinjstvu ali ovitek od čokolade), nanj pa nalepimo moder krep papir. Nato oblikujemo pokrajino, kot kažejo slike 2, 3 in 4. Če smo dobri risarji, bomo na ravno pod¬ lago sami narisali vodo. Z oljnatimi barvami pobarvamo površino. Barve se svetijo, pa še valove lahko oblikujemo z njimi. Ob robu je voda plitva, tam torej barvamo s svetlo zeleno, proti sredini pa je voda globlja, zato njena barva prehaja v modro in končno v temnomodro. Tako vodno površino vidimo na stiki 5. Najlepšo površino pa naredimo z nitrolakom. Za podlago vzamemo papir, na katerega na¬ nesemo barve od svetlo zelene do temno modre, ali pa ploščo iz pleksi stekla (pro¬ zorno). Pod to ploščo, ki je lahko tudi ste¬ klena, le-ta ima to napako, da jo težko po¬ ljubno oblikujemo, pa naredimo podlago. Če ne moremo iti v globino, naredimo tako, kot vidimo v prerezu na sliki 6. Pod ploščo damo najprej ob robovih debel papir, tako da je odmaknjen od tal, tla pa pobarvamo s tempera barvicami, kot je opisano že zgo¬ raj. Če imamo več prostora v globino, pa TIM 6 • 76/77 2 7 7 i^?«*!** «**««** **?!•«?- Slika 5. Površina tega jezera je narejena z oljna¬ timi barvami naredimo dno, kot je opisano v naslednjem poglavju. Oglejmo si, kako tako površino naredimo. Najprej ob rob plošče nanesemo kit, da nam nitrolak ne bo stekel dol s podlage. Rabimo Slika 6. Jezero, ki nima poglobljenega dna; šte¬ vilke pomenijo: 1. breg 2. kit, ki preprečuje odtekanje nitrolaka 3. plošča iz pleksi stekla, prekrita z nitrolakom 4. držala, s katerimi pritrdimo ploščo 5. distančni papir 6. nosilna deska makete 278 TIM 6 • 76/77 prozoren nitrolak in kit za okna, ki je rjav, kot zemlja, Nato nanesemo na podlago plast nitrolaka, ki naj ne bo debelejša od enega do treh milimetrov, če je plast debelejša, se pni sušenju pojavijo v njej mehurčki. Ko se površina te plasti strdi, jo z ostrim kovinskim predmetom nagubamo. Gubamo jo še večkrat, dokler se cela plast ne strdi. S tem dobimo valove. Če bomo nanesli več plasti eno čez drugo in jih pazljivo gubali, lahko dobimo velike valove, še preden se zadnja plast do konca strdi, damo nanjo kopalce, zračne blazine, čolne in podobno. Kopališki vrvež kaže slika 7. Dodamo lahko tudi kakšno zeleno pikico, kot list lokva¬ nja. Zračno blazino naredimo iz debelega barvnega papirja, kopalce pa žal dobimo le v tujini. Površino pazljivo nagubamo vso v isti smeri, to je v smeri vetra. Ob pritoku in odtoku pa naredimo valove v smeri toka. Tudi okoli kopalcev površino razburkamo, za čol¬ nom pa naredimo sled čolna. Z nitrolakom lakiramo v odprtem prostoru, saj so hlapi izredno vnetljivi, ob veliki kon¬ centraciji pa lahko tudi eksplodirajo. Zato moramo pri lakiranju ugasiti v sobi peči, kadilci pa ne smejo kaditi. Nevarno je morda celo iskrenje v elektromotorjih. Torej paz¬ ljivo!! Slika 7. Kopališki vrvež na plaži TIM 6 • 76/77 279 Preden se lotite površine jezera, poizkusite isti postopek na majhnem koščku enake podlage. Pa še to: med sušenjem na vlagi postane površina nitrolaka motna. Sušimo torej v suhih prostorih ali v sončnih dneh. Če pa površina vseeno pomotni, jo še en¬ krat prelakiramo s tanko plastjo nitrolaka. Zato je dobro, če prej naredite preizkus, tako da ugotovite, kako potekajo vse faze izdelave. Enako površino lahko naredimo s tekočo (prozorno) plastiko DONILIT, ali pa s poli- estersko smolo za ulivanje. Taka smola se uporablja za izdelavo čolnov ali letalskih modelov iz steklenih vlaken. Žal pri nas ne bomo dobili tako majhne količine, kot jo potrebujemo za (izdelavo površine enega jezera, temveč dobimo le večkilogramsko pakiranje, kar pa je predrago. Če pa imate doma slučajno ostanek take smole, je njena obdelava lažja liin površina jezera še lepša, kot pa z nitrolakom. V. Stoječe vode — dno Površino jezera že znamo narediti, pa si oglejmo še kako naredimo dno. Najprej iz vezane plošče izrežemo obliko jezera, kot kaže slika 8. Izrez naj bo nekaj centimetrov ožji od prave velikosti jezera, ki jo na sliki ponazarja debela črta narisana okoli izre¬ zanega dela. To pa zato, ker leži plošča s površino nad to desko in tako ta del pred¬ stavlja nizko obrežno dno. (nadaljevanje prihodnjič) Slika 9. Pod desko pritrdimo stiropor, v katerega izdolbemo dno jezera ŽELEZNICA S KOLESI NAVZGOR Drago Mehora VVuppertal je danes pomembno industrijsko mesto v VVestfaliji v Zahodni Nemčiji. Mesto je znano po tem, da sta iz njega izšla dva slavna moža, in sicer soutemeljitelj znan¬ stvenega socializma Friedrich Engels in ve¬ liki nemški zdravnik — kirurg Ferdinand Sauerbruch. Mesto pa je morda še bolj zna¬ no po svoji viseči železnici, ki je edino prometno sredstvo te vrste na svetu. Ta železnica je tudi že dokaj stara, saj so jo izročili prometu v marcu leta 1901, torej pred 76 leti. Takratni časopisi so poročali, da je prisostvoval slovesni otvoritvi tudi nemški cesar Viljem II. Cesarju je bila že¬ leznica zelo všeč, ni pa se mu zdelo prav, da imajo tako moderno prometno sredstvo v nekem VVuppertalu, ne pa v glavnem me¬ stu Nemčije Berlinu. Graditelj Eugen Lan- gen bi seveda lahko tudi v Berlinu zgradil visečo železnico, ampak takratnim berlin¬ skim očetom se je zdela ta reč prenevarna in so načrt odklonili. Vagoni viseče železnice res vise, in sicer na enem samem tiru, kar omogoča prosto nihanje vagonov in tako lažje premagovanje ovinkov celo pri hitrosti 60 km na uro. Obe¬ šeni so tako, da je iztirjenje nemogoče. Ob otvoritvi leta 1901 280 TIM 6 • 76/77 Stara železnica nad sodobno cesto Železnica uporablja za pogon kajpak elek¬ trično energijo. Tako se ta znamenita, na enem tiru viseča železnica še danes varno guga okoli 16 m nad mestnimi ulicami in prepelje dnevno po 50.000 potnikov. Izkazalo se je, da je ta nenavadna že¬ leznica tudi zelo varna, saj se v 76 letih niti en potnik ni smrtno ponesrečil, čeprav je nekaj nezgod vendarle bilo. Leta 1917 je vlak zaradi pokvarjene varovalke obtičal ali bolje obvisel med dvema postajama. Sledeči vlak ni mogel dovolj hitro zavreti in je trčil v stoječe vagone. En voz se je odtrgal in padel v reko VVupper. Voznik in trije potniki so ostali živi in nepoškodovani. Skoraj zabavna zgodba se je pripetila leta 1950. Takrat so hoteli kot reklamo za neki cirkus prepeljati mlado slonico Tuffi. Zajetna žival je mirno vstopila v vagon, ko pa je vlak stekel, je izgubila živce in s svojo trdo glavo prebila steno voza. Padla je na srečo spet v reko VVupper, od koder so jo potegnili nepoškodovano. Še eno nezgodo je doživela železnica leta 1968. Iztirjeni tovorni vlak je treščil v enega od nosilnih stebrov. Pri tem je velik kos nosilnega jeklenega ogrodja zgrmel na pro¬ metno cesto. Mrtvih ali ranjenih ni bilo, pač pa je bil promet v mestu nekaj tednov hudo oviran. Prometne težave v velikih mestih so v svetu reševali in jih rešujejo z gradnjo pod¬ zemnih in nadcestnih železnic. Bržkone je to najboljša rešitev. Morda je to tudi eden od vzrokov, da je ostala 'vvuppertailska vise¬ ča železnica edina na svetu. Naj bo že kakorkoli, drži pa, da je vvuppertalska viseča železnica uspelo prometno sredstvo, pa tudi tehnična zanimivost. PONAREJENI KOVANEC Igor Leiler Pred nami je na videz 12 enakih kovancev. Vendar je eden med njimi ponarejen. Ne vemo, ali je težji ali lažji. S pomočjo pri¬ merjalne tehtnice in treh tehtanj na njej TIM 6 • 76/77 2 81 moramo najti ponarejeni kovanec ter ugoto¬ viti, ali je težji ati lažji. Rešitev. Za začetek označimo kovance — K-,, K 2 ,... ... K 12 . Tako vemo, kateri je kateri, seveda pa še vedno ne, kateri je ponarejen. Dogo¬ vorimo se še za naslednje oznake: Znak T naj predstavlja tehtnico. Ako napi¬ šem K, T K 2 , pomeni, da med seboj primer¬ jam dva kovanca, od katerih je K, na levi strani, a K 2 na desni strani tehtnice. Pri tem imamo tri možnosti: ravnotežje, nag¬ njenost tehtnice na levo ali desno stran. Po vrsti bomo to označili: K T K =: ravnotežje KTKL: tehtnica nagnjena na levo stran KTKD: tehtnica nagnjena na desno stran Mimogrede, če napišem KKKTKKK, to pač pomeni, da so na vsaki strani tehtnice trije kovanci. Za oznake smo se dogovorili, lotimo se na¬ loge same. V ta namen razdelimo naših 12 kovancev v tri skupine po 4 kovance. Vzemimo dve sku¬ pini in ju primerjajmo na tehtnici: KtKjKj^TKsK^Ks Imamo dve možnosti: 1. ravnotežje, 2. teht¬ nica nagnjena na eno ali drugo stran. Obdelajmo najprej prvo možnost. Ravnotež¬ je na tehtnici nam pove, da je ponarejeni kovanec v zadnji skupini KpK^KnK^. Vza¬ memo sedaj iz te skupine tri kovance in tri prave iz prvih dveh skupin. Primerjamo jih med seboj: K,K 2 K 3 T Pojavita se dve možnosti: ravnotežje ali nagnjenost. Ravnotežje enostavno razrešimo — ponare¬ jeni kovanec je zadnji — tisti, ki je ostal. Na voljo imam še eno tehtanje, s katerim ugotovim, ali je kovanec težji ali lažji. Druga možnost, nagnjena tehtnica, nam po¬ ve dvoje: ponarejeni kovanec je eden od treh kovancev in če je tehtnica nagnjena na levo, je lažji, če je nagnjena na desno, je težji. Denimo, da je kovanec težji (če je lažji, je vse isto). Vzamemo dva od treh kovancev in ju med seboj primerjamo: K 9 T K 10 Ponovno razlikujemo dve možnosti — rav¬ notežje ali nagnjenost. Ravnotežje nam po¬ ve, da je ponarejenec K l1p nagnjena tehtnica pa nam tudi takoj izda ponarejeni kovanec. Lotimo se težjega primera: KiK 2 K 3 K 4 T K 3 K 8 K 7 K 8 L (D je povsem sime¬ trično, naj to bralec sam preveri.) Prvo tehtanje nam pove dvoje: ponarejeni kovanec je ali na levi in je težji ali pa je na desni in je lažji. Drugo tehtanje bomo realizirali s pomočjo pravih kovancev. Takole bomo tehtali: na levo stran tehtnice bomo dali tri prave ko¬ vance K 9 , K 10 in K,, ter enega z desne stra¬ ni, npr. K 8 . Na desni strani tehtnice bomo pustili K 5 , K č in K 7 , namesto K 8 pa bomo dali kovanec K 4 , ki je bil pred tem na levi strani tehtnice. Takole izgleda tehtanje: KsiK-ioKt, K 8 T K 5 K 6 K 7 K 4 Zapomnimo si, da so pri tem drugem tehta¬ nju izpadli kovanci K,, K 2 in K 3 . Sedaj se pojavijo tri možnosti a) KsiK-joK^Ks T K 5 K 6 K 7 K 4 L b) K^oKuKs T K 5 K 6 K 7 K 4 D c) K 9 K 10 Kt|K 8 t k 5 k 6 k 7 k 4 = Obdelajmo vsak primer posebej. V primeru a se situacija na tehtnici ni spremenila. Edini kovanci, ki so ostali na svojem mestu, so K 5 , K 6 in K 7 , vsi ostali so zamenjali mesta ali pa izpadli iz tehtanja. Če bi bil ponarejeni kovanec med ostalimi, bi se situacija na tehtnici spremenila. Po¬ temtakem je ponarejeni kovanec med ko¬ vanci K 5 , K 6 ali K 7 in lažji je — tehtnica je nagnjena na levo, na levi strani pa so sami pravi kovanci. Kako med tremi kovanci najti lažjega ali težjega pa že vemo. Poglejmo primer b. Tehtnica se je nagnila na drugo stran. To pomeni, da kovanci K 5 , K 6 in K 7 niso ponarejeni, saj bi drugače si¬ tuacija na tehtnici ostala nespremenjena. Prav tako ni ponarejenca med kovanci, ki jih ni na tehtnici — v tem primeru bi bilo na njej ravnotežje. Torej je ponarejeni ko¬ vanec ali K 4 ali K 8 . Če je ponarejen K 4 , je težji, če je lažni K 8 , je lažji. Ne bo težko primerjati enega ali drugega s pravim in najti ponarejenega. V tretjem primeru c pa je nastalo ravnotež¬ je, kar pomeni, da je ponarejenec v skupini, ki smo jo dali s tehtnice — to je KiK 2 K 3 . Vendar ne vemo samo tega: tehtnica je bila nagnjena v začetku na levo, zato je ponare¬ jeni kovanec lažji. Tako smo ponovno v si¬ tuaciji, ko moramo med tremi kovanci najti lažjega — to pa že znamo. 282 TIM 6 • 76/77 timova fantastika KAJ SE JE ZGODILO Z DESETARJEM KUKAVICO Prevedel Bogdan Gradišnik »Ko pa bi bil, po drugi strani, popil vaš napoj takrat, kg je napisal Nevihto, bi bil ostal tak, izrabljen, utrujen od sveta, izmu¬ čen na smrt in nezmožen umreti. Po drugi strani bi ga seveda obvladovala nagnjenost k razvratu, značilna za elizabetinsko obdob¬ je, in to bi trajalo dolga stoletja. In kako bi se bil začel dolgočasiti po, recimo, ob¬ dobju stotih let, kako bi si bil zaželel umre¬ ti! V tem primeru bi vaš napitek, desetar, bil prav pogubna zadeva!« »Shakespeare?« je rekel Kukavica. »Mislite morda VVilliama? Poznal sem ga osebno. Medtem ko sem se tolkel na Holandskem, sem srečal njegovega prijatelja, in ta naju ie seznanil, ko sva se vrnila v London. W>!- liam Shakespeare — mož zabuhlega obraza, napol plešast; rad je mahal z rokami, med¬ tem ko je govoril. Zdel sem se mu zanimiv, Kar precej sva se pogavarjala.« »In kaj jp rekel?« sem se pozanimal. »Oh, vraga, kako naj si pa zapomnim vsako prekleto besedo?« se je razburil desetar. »Večinoma je postavljal vprašanja, kot vi na primer. Pogovarjala sva se pač« »In kako vam je sicer všeč?« sem zastavil še eno vprašanje. Desetar Kukavica se je zamislil, potem pa počasi rekel: »Bil je eden tistih, ki prešte- jajo drobiž in dajo dinar napitnine ... Pri¬ pravljam se, da bi prebral njegove knjige, sicer pa nisem nikdar imel časa za branje.« »Videti je, da vas digestiv zanima samo to¬ liko, kolikor zadeva denar. Pravzaprav vam gre samo za posel. Mar ni tako?« »No, to pa prav gotovo,« je odvrnil desetar. »Sam sem ga tako ali tako že dobil. Kar zadeva mene, ga ne potrebujem.« »Ali ste že pomislili na to, desetar, da sku¬ šate narediti nekaj, kar morda ni mogoče?« »Kaj mislite s tem?« »Torej,« sem dejal, »digestiv zdravnika Pa- reja je pač zmes štirih sestavin, mar ne?« »Seveda, in kaj potem? Kaj je tu nemogo¬ čega?« »Menda veste, da je kvaliteta jajca odvisna od kurine prehrane, kajne?« »No, in?« »Tisto, kar kura je, ne spremeni jajcu samo TIM 6 • 76/77 2 83 okusa, temveč celo barvo. To vam bo po¬ trdil vsak kokošjerejec.« »Nadaljujte.« »Podobno je pri kravah — tisto, kar jedo, dobimo v mleku. Ste kdaj pomislili na to, koliko različnih novih vrst kokoši je nastalo na tem svetu od turinske bitke naprej, in kako zelo se je v tem času spremenila ko¬ košja hrana? Ste mar mislili, da je jajčni rumenjak ena sama sestavina v vašem di- gestivu? Ali je mogoče, da se vam ni posve¬ tilo, kako ta sestavina vsebuje permutacije in kombinacije nekaj milijonov drugih sesta¬ vin?« Desetar je molčal. Nadaljeval sem: »In ro¬ že. Če dve jajci nista povsem enaki, kako je z vrtnicami? Kot pravite, ste prišli iz vinorodne dežele — potem vam je znano, kako ozka meja loči dve povsem različni vr¬ sti vina; kako lahko plemenita trta raste ko¬ maj za korak naprej od vinskih jagod, ki z njimi ni kaj početi. Isto velja za tobak. Ali ste kdaj premišljali o vrtnicah? Te opra¬ šujejo čebele, ki letajo od cveta do cveta in jim omogočajo življenje. Tako tudi vaše vrt¬ nice vsebujejo neskončno število sestavin. Mar ni tako?« Desetar Kukavica je še vedno molčal. Na¬ daljeval sem z nekakšnim zlobnim navduše¬ njem. »Te reči je treba poznati, desetar. Vzemite na primer terpentin. Dobite ga iz dreves. Že v šestnajstem stoletju je bilo znanih več vrst tega drevja. Predvsem pa, dragi moj, bi bilo treba premišljati o medu! Na svetu je več vrst medu, kot jih poznamo. V vsakem čebeljem panju je med za spoz¬ nanje drugačen. Vedeti morate, da čebele, ki živijo blizu resja, nabirajo med čisto druge vrste kot tiste, ki so blizu sadovnjaka. Že res, da je oboje med, toda brez dvoma gre tu za različen okus in kvaliteto. Od panja do panja je med različen, desetar Ku¬ kavica. Da niti ne govorim o medu divjih čebel.« »Torej?« je mračno zagolčal desetar. »Torej, vse do sedaj je pravzaprav prepro¬ sto — v primerjavi s tem, kar vam bom zdaj¬ le povedal. Ne vem. koliko je na svetu čebel¬ njakov. Vzemimo, da je v vsakem izmed njih tisoč čebel. (Seveda jih je več, a zadevo bom skušal poenostaviti.) Lahko mi verjame¬ te, da sleherna izmed teh čebel prinaša do¬ mov malce drugačen med. Vsaka izmed njih lahko med svojim letom obišče kakih petde¬ set različnih cvetlic. Med, ki ga naberejo vse čebele skupaj, se v panju pomeša. Vsa¬ ka celica tega medu je sestavljena iz malce drugačnih elementov! Ne bom govoril o ča¬ sovnem dejavniku; pol leta star med Iz istega čebelnjaka je seveda drugačen od tistega, ki je vskladiščen že deset let. Med se od dneva do dneva spreminja. Zdaj pa vzemite vse te različne kombinacije jajc, vrtnic, terpentina in medu — kam vas bi to pripeljalo? Mi lahko odgovorite?« Desetar se je zamislil za nekaj trenutkov, potem pa rekel: »Tega preprosto ne razu¬ mem. Zdaj boste rekli, da sem neumen, kajne?« »Tega nisem nikdar mislil,« sem ugovarjal. Počutil sem se precej nelagodno. »Ne, rekli tega pač niste. Poslušajte. Ne morite me s takim govoričenjem. Naredil vam bom uslugo. Poglejte!« Iz žepa je potegnil zaklepni nož in si začel pozorno ogledovati levico, da bi našel kak del brez brazgotine. »Ne!« sem vzkliknil in ga zgrabil za desno roko. Zdelo se mi je, kot da skušam ustaviti nalet velike lokomo¬ tive. Moj prijem in moja teža nista bila nič v primerjavi s silno desetarjevo močjo. »Poglejte,« je dejal in zarezal v mehko meso med palcem in kazalcem, dokler ni kost ustavila rezila noža, palec pa mu je obvisel blizu zapestja. »Vidite?« Videl sem ga kot skozi meglico. Nenadoma sem dobil občutek, da se velika ladja divje premetava na valovih. »Ali ste blazni?« sem rekel, ko sem čez nekaj časa spet mogel govoriti. »Ne,« je dejal desetar Kukavica. »Ravno vam dokazujem, da nisem.« Podržal mi je svojo razmesarjeno roko pred očmi. »Umaknite jo,« sem rekel. »Seveda,« je rekel desetar. »Poglejte si tole.« Potisnil si je skoraj odrezani palec nazaj in ga naravnal z desno roko. »Je že dobro,« je dejal, »kaj ste pa tako prebledeli. Saj vam samo kažem, ne? Ne odhajajte — usedite se nazaj. Ne norčujem se iz vas. Lahko vam povem celo prekleto zgodbo, zgrajeno na dejstvih. Pokažem vam lahko Parejevo malo beležnico in vse drugo. Ste si zapomnili, kaj imam pod srajco? Ste vi¬ deli, kaj imam tule, na levi?« 284 tim 6 • 76/77 »Sem,« sem rekel s komaj slišnim glasom. »No, tja so me zadeli s štirikilogramsko to¬ povsko kroglo, ko sem se na Mary Ambree tolkel proti Špancem — raztrgalo mi je prsi in rebra so mi prebodla srce, toda po šti¬ rinajstih dneh sem spet hodil naokrog. Tisto drugo rano na desni, pod rebri — jutri vam pokažem, kakšna je videti od zadaj — sem dobil med bitko pri Fontenoyu; to je presne¬ to zanimiva zgodba. Od nekod je priletela francoska topovska krogla in zadela zlom¬ ljen meč, ki ga je bil izpustil neki mrtev častnik. In tisti meč je zletel naravnost skozi moja pljuča in jetra. Pri moji veri, en konec meča mi je pogledal skozi desno ramo. Tisto drugo rano, nižje spodaj, je povzročil drobec karteče med bitko pri Wa- terlooju — razmesarilo me je kot prašiča — in kirurgu se sploh ni zdelo vredno, da bi me pogledal. Vendar sem bil v šestih dneh na nogah, medtem ko so možje z zlomljeni¬ mi nogami cepali kot muhe. Povem vam, tudi to lahko dokažem! Z Benedictom Arnol¬ dom sem korakal v Ouebec. Sedite pri miru in poslušajte — desno nogo mi je zdrobilo prav do kostnega mozga, od kolka do gležnja. Še preden se je imel kirurg priložnost prebiti do mene, se je rana že zacelila; ubogi mož ni mogel verjeti svojim očem, zdelo se mu je, da sanja. Lahko bi vam pripovedoval peklenske zgodbe! Vse to pa je vredno nekaj denarja, se vam ne zdi? No, moj predlog je takle: pripovedoval vam bom, vi boste pisali, dobiček pa si raz¬ deliva na polovico, da si bom mogel kupiti kmetijo. Kaj pravite?« Slišal sem svoj lastni slabotni, neumni glas: »Kako to, da si v vseh teh letih niste prihranili čisto nič denarja?« Desetar Kukavica me je s prezirljivim gla¬ som zavrnil: »Kako da si nisem prihranil! Zato pač, ker sem, kar sem, vi tepec! Ko bi se bil znal upreti kartam, bi bil mogel zdajle kupiti cel Manhattan za manj de¬ narja, kot sem ga bil izgubil proti Holand¬ cu po imenu Bruncker, ko sva vlekla ase za angleške gvineje! Prihranil! Če ni bilo kvar- tanje, je bilo pa kaj drugega. Opustil sem na primer pijačo. Dobro. Če ni bila pijača, so bile pač ženske. Začel sem se varovati žensk. Dobro. Začel sem kockati. Vedno sem imel namen prihraniti nekaj denarja! Toda tega nisem bil nikdar sposoben! Zdra¬ vilo doktorja Pareja me je napravilo takega, kakršen sem in kot bom vedno. Razumete? Pehotni vojak, umazan in neveden. Skoraj sto let mi je vzelo, da sem se naučil podpi¬ sati, za to, da sem postal desetar, pa sem potreboval štiristo let. Kako se vam zdi? In pri vsem tem sem imel silno voljo! Moj predlog še vedno velja: vsakemu pol. Ko pridem v časopise, bom lahko mirne duše prodajal digestiv, ker si nihče ne bo drznil privoščiti kake potegavščine z znano oseb¬ nostjo. Kajne?« »Ne, nikakor ne,« sem rekel. »Kako?« »Seveda, gotovo, desetar.« TIM C • 76/77 2 85 »V redu,« je dejal desetar Kukavica, »če še vedno mislite, da se šalim, si poglejte tole. Saj ste videli, kaj sem naredil malo prej?« »Videl, desetar.« »Poglejte,« je rekel in mi pomolil levico pod nos. Bila je prekrita s krvjo. Srajčni ro¬ kav je bil rdeč in vlažen. Prevzet sem str¬ mel v debelo, skorajda strjeno kapljo krvi, ki je polzela izpod rokava blizu gumbnice in za trenutek trepetajoč obvisela, preden je kanila na moje koleno. Še danes imam od tega madež na hlačah. »Torej?« je vprašal desetar, medtem ko si je oblizoval mesto med prstoma, kamor je bil zarezal z nožem. Prikazala se je bleda površina dlani. »Kod sem potegnil z rezi¬ lom?« Zmajal sem z glavo; rane ni bilo videti — samo majhno belo brazgotino sem opazil. Z nožem si je narahlo potegnil po dlani — ostala je rdeča sled — in s tleskom zaprl rezilo. Potem si je podrgnil dlani, si ob hlače očistil krvavo porezano dlan in rekel: »Mi še vedno ne verjamete?« »Hudirja!« sem rekel brez sape v prsih. »Torej ...« »Ah, k vragu vse skupaj!« je zarenčal de¬ setar, že kar nekam utrujen in izčrpan od nenehnega dokazovanja, s katerim mi je ho¬ tel pojasniti nepojasnljivo in iz neverjetne¬ ga narediti verjetno. »Poslušajte. Mislite, da gre za nekakšen trik? Ali imate nož?« »Imam. Zakaj?« »Velik nož?« »Kar precej.« »Prav. Prerežite mi vrat, in videli boste, kaj se bo zgodilo. Zapičiti mi ga, kamor koli želite. Stavim tisoč dolarjev, da se bom v dveh ali treh urah čisto dobro počutil. Le pogumno. Za stavo gre. Alj pa si sposodite sekiro in me treščite po glavi, če želite.« »Naj bom preklet, če želim kaj podobnega,« sem rekel s tresočim glasom. »In tako je vedno,« je nadaljeval desetar Kukavica z obupom v glasu. »Ljudje si de¬ lajo premoženja z milom in zobno kremo, medtem ko imam jaz nekaj, kar bi za vedno naredilo človeka mladega in zdravega — vse skupaj naj vas pobere hudič! Ne bi bil smel piti vašega smrdljivega viskija. Vedno se konča enako. Prav tako brado imate, kot sem jo imel sam, preden se mi je bila vžga¬ la od smodnika pri Zutphenu, ko je dobil svoje Sir Philip Sidney; drugače bi vam bil tega sploh ne povedal. Vi, bedni pijanec! Lahko bi vas ubil, lahko mi verjamete! Poj¬ dite k vragu!« Desetar Kukavica je skočil na noge in tako naglo švignil proč, da je izginil, še preden se mi je posrečilo vstati. Prav blizu mesta, kjer sem sedel, je bila kri — majhno krvavo jezerce, nič večje od kavnega krožnička, na enem koncu je bil viden odtis pete. Dober meter stran je bil še en tak odtis, seveda manj opazen, še naprej je bil prav medel odtis, ki je kazal, kako se je gumijasta peta zavrtela in pognala svojega lastnika proti levi. »Kukavica, Kukavica!« sem zaklical. Toda nikoli več nisem videl desetarja Kuka¬ vice in prav zanima me, kje bi mogel biti. Lahko da se mi je predstavil z lažnim ime¬ nom. Vendar sem slišal, kar sem slišal, in videl, kar sem videl. Tule v ovojnici imam petsto dolarjev, ki sem jih pripravljen dat! vsakomur, kdor najde desetarja. Med, rožno olje, jajca in terpentin: te reči, kot sem re¬ kel, vsebujejo neskončno število permutacij in kombinacij. Kot pač vsaka druga mešani¬ ca. še vedno pa bi se splačalo poskusiti. Zakaj pa ne? Fleming je dobil penicilin iz plesni. Sled za desetarjem Kukavico sem izgubil, še preden smo 11. julija 1945. leta pristali v New Yorku. Prepričan sem, da nekje v Zdru¬ ženih državah Amerike živi strahovito mo¬ čan mož, prekrit s strahotnimi brazgotinami, ki pozna nevarno skrivnost večne mladosti in večnega življenja. Videti je star okrog tri¬ deset let in ima oči vodeno zelene barve. 286 TIM 6 • 76/77 zanke in uganke Pavle Gregorc MREŽA ki se zgoraj polni in spodaj prazni — nasi¬ čeni alifatični ogljikovodik, parafin — izve¬ denec v enologiji (vedi o vinih) — votla mera — srbohrvaško moško ime — geome¬ trijsko telo, ki ima za osnovni ploskvi sklad¬ na vzporedna mnogokotnika. UGANKA Nočni čuvaj ob tebi bedi, se zjutraj zjezi, ti spanec spodi. UGANKA Na dnu morja maček čepi, za njegov rep se ladja drži. UGANKA Ostre zobe imajo in hrano v njih drže, a ne po grlu svojem, po tvojem jo spuste. POSETNICA RADO KOTT Opisi za vodoravne in navpične besede so pomešani med seboj. S pomočjo črk, ki so že vpisane v lik, morate besede pravilno razporediti v mrežo. Odprta ali zaprta posoda valjaste oblike za kuhanje — premično nebesno telo, ki kroži po eliptičnem tiru okrog Sonca — knjiga zemljevidov — priprava za sprejemanje in oddajanje elektromagnetnih valov — diame- ter pri krogu — vrteči se del elektromotor¬ ja — pojem iz nove matematike (skupnost poljubnih elementov) — ena od projekcij pri tehničnem risanju — dvočlenik v mate¬ matiki — lahno presojna bombažna tkanina za zavese — osmi del kroga — selenu po¬ dobna kovina (Te) — snov, katere prevod¬ nost je nič ali praktično zelo majhna — etil alkohol, vinski cvet — prosto stoječa, valjasta podpora v gradbeništvu — velik, pokončen hram za sipek material (npr. žito), Rado je bil najprej diplomirani inženir, po podiplomskem študiju je postal magister, pred kratkim pa je uspešno zagovarjal še en izpit in postal doktor. Kako se imenuje njegov zadnji izpit? TOČEN ČAS V soboto dopoldne sva z ženo nakupovala na trgu. Mudilo se nama je, zato sem po¬ gledal na svojo ročno uro, ki je kazala dve minuti čez deset. Ura na bližnjem cerkve¬ nem stolpu je kazala deset minut do dese¬ tih, električna ura na tržnici pa sedem minut do desetin. — Katera ura je točna? sem vprašal ženo. — Nobena od teh treh, mi je odgovorila ob pogledu na svojo točno uro. Vse tri zaosta¬ jajo ali prehitevajo za dve, pet ali sedem minut! Koliko je kazala ženina ura? TIM 6 • 76/77 2 8 7 Besedi v posamezni vrstici dodaj eno črko in jo premešaj z ostalimi tako, da dobiš novo besedo. Dodane črke vpiši v debeleje obrobljeni stolpec. 1. Tunjuševa ljubica iz Finžgarjevega roma¬ na »Pod svobodnim soncem«, 2. ime odlič¬ nega jugoslovanskega nogometaša Džajiča, 3. strjena kri na rani, 4. morska žival iz razreda ožigalkarjev, koralnjak, 5. sovjetski državnik, ki je nasledil Lenina (Josif Visa- rionovič). Na teh besedah ponovi prejšnji postopek in na novo dodane črke vpiši v drugi debeleje obrobljeni stolpec. 1. ničvreden človek, malopridnež, 2. prizna¬ nje za dosežek ali plemenito dejanje, 3. ku¬ pec, klient; politična organizacija, 4. učen¬ ka, 5. drugo ime za mineralno vodo. Ob pravilni rešitvi boš v debeleje obroblje¬ nih stolpcih prebral ime in priimek sloven¬ skega čebelarja, ki je živel na Dunaju kot čebelarski učitelj in je leta 1771 izdal v nemščini »Razpravo o rojenju čebel«. Na ukaz Marije Terezije so v čebelarskih šolah učili po njegovih načelih. Živel je v obdob¬ ju od 1734 do 1773. PREMEŠANE ČRKE RAB + AZIJA Na obalo otoka Raba in celine Azije udarja¬ jo morski valovi in jo spodkopujejo in ru¬ šijo. Kako imenujemo s tujo besedo to de¬ lovanje morja? Rešitev sestaviš iz črk v okviru. PREMEŠANE ČRKE NE LE ŽAR ZA . . . ... delo, tudi pravi žar v plavžu, je potreben v tem velikem proizvodnem obratu. Kako se imenuje obrat? NAGRADNA SLIKOVNA KRIŽANKA. Vodoravno: (filmska) kamera, ovinek, celota, fen, Ita, ksi, Italija, tank, letalo, Keres, Mr., Sonce, Am, snet, el, kas, kitarist TNT, ata, Est, meja, pta, hren, AO, projektor, Atlantida, opera, KC bet, silaža, ideja, trotar, Mitar. ŠTEVILČNICA: telekomanda, toporišče, klečanje, činele, enota, Igo, Eve. Misel: Nemogoče je pošteno lenariti, če te ne čaka veliko dela. PRENAŠANJE ČRK: prašnik — presek — R. stava — samouk — U, tonik — Živkov — Ž, proga — Valencia — I, Planica — varčnost — Č, laser — krogla — K, litij — satelit — A. Končna rešitev: Ružička. PREMEŠANE ČRKE V STAVKU: ta kolos ni le la(dja) = letalonosilka. REBUS: vitrih — v (črki) i tri (črke) H. REBUS: kolobar — kol O; Rab (narobe). MISEL NA ČRTICAH: 1. krdelo, 2. členovitost. 3. rezkar, 4. učinek, 5. deblo, 6. delegat, 7. rudnina, 8. topilo, 9. kažipot. Misel: Delo člo¬ veka uči, delo ga tudi tolaži. NALOGA S TEHTNICO: Rešitev: tehtnica stoji v ravnotežju. Razlaga: V vazi z lesom je sicer manj vode kot v prvi vazi, vendar les, ki plava na vodi, izpodriva toliko vode, kolikor znaša njegova teža. Zato sta obe vazi z vodo enako težki in je tehtnica v ravnotežju. POSETNICI: Nace M. Sel = snemalec, Neža Kromat = montažerka. PREMEŠANE ČRKE S SPREMEMBO ČRKE: ja, ko z rjo = korozija, j = i. TIMOVI NAGRAJENCI: 1. Pepi Krašna, Starovaška pot 2, 66230 Postojna 2. Igor Urankar, Godič 73, 61242 Stahovica 3. Marjan Šilc, Praproče 2, 61316 Ortnek 288 TIM 6 • 76/77 J| 0 nagradna slikovna križanka lil foni it. Fred in Geoffrey Hoyle: PETI PLANET, NOVELE 419 str. 60,00 din Clifford Simac: SKOZI ČAS IN NAZAJ Arthur C. Clark: VESOLJSKA ODISEJA 459 str. 60,00 din Isaac Asimov: ZVEZDE KOT PRAH John Wyndham: PO KATASTROFI 441 str. 60,00 din Robert Heinlein: VRATA V POLETJE — NEPRIJETNI POKLIC JONATHANA HOAGA 335 str. 130,00 din TIM - Izdaja • Ure; Kralj, Vinšek vorni i letno. • Rev PP 54 Kočevs turna V kratkem izideta še romana Stanislawa Lema: DNEVNIK PILOTA PIRXA in NEPREMAGANA Zanimivo branje za mladino in odrasle. Naročite pri Tehniški založbi Slovenije znanstveno fantastiko. Naročniki Tima imajo poleg ugodnosti plačevanja na obroke še 20 % popust za vsako knji¬ go. 'iajmanjši obrok je 50 din mesečno.