cena 7,00 din

poštnina plačana v gotovini

XV. letnik

Februar 1977

Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6
i. • Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Dušan
'V ai ]  Kralj, Jan Lokovšek, Drago Mehora, Tone Pavlovčič, Lojze Pr-
Vinšek, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgo¬
vorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat
letno. Celoletna naročnina 70,00 din, posamezna številka 7,00
10 din  ! * Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6,

_pp 541-X • Tekoči račun: 50 101-603-50-480 • Tisk tiskarna

Kočevski tisk, Kočevje • Revijo sofinancira Raziskovalna in Kul¬
turna skupnost Slovenije.

timova igračka*timova igro

bezgove palice ali kakšnega drugega mate¬
riala, za piščal iz papirja pa gotovo še niste
slišali. Pa vendar je papir, ta čudoviti ma¬
terial, kateremu se imamo zahvaliti za raz¬
voj naše civilizacije, uporaben tudi v ta
namen. Papirnato piščalko boste izdelali iz
šeleshamerja ali risalnega lista. Zgornjo
risbo boste na tak ali drugačen način na¬
tančno prenesli na košček papirja. Potem
boste vzeli v roke škarje in nožiček za re¬
zanje papirja in izrezali osnovno obliko, ter
zarezali povsod tam, kjer je označeno s
polno črto. Po črtkanih linijah pa boste na¬
rahlo zarezali z nožičkom (pazite, da papirja
ne prerežete) in nato robove zapognili. Ko
je to opravljeno, vam preostane le še mon¬
taža, ki je prikazana na skici. Kot ste opa¬
zili, zanjo ne potrebujete lepila, saj je vse

prirejeno tako, da plašč piščalke preprost
zložite skupaj. Prepognjen jeziček piščalke
vstavite v zarezo, ki je pravokotno na os
piščalke, nato pa ovijete še plašč piščalke,
vogalčka trapezastega dela zataknete v po¬
ševni zarezi in piščalka je gotova. Potem ko
ste piščalko preizkusili in ugotovili, da
dobro piska, jo lahko še pobarvate in prela-
kirate. Ta drobna igračka naj bo obenem tudi
izziv za nadaljnje razmišljanje o vsestranski
uporabnosti papirja. Mimogrede, danes iz
tega materiala izdelujejo že take stvari kot
je pohištvo in posoda. Če se boste domi¬
slili kakšne izvirne uporabe papirja, nam
svojo zamisel pošljite, da jo objavimo v
Timu.

timova pošta

i

Upam, da ste se med počitnicami vsaj
malo odpočili za nove napore, ki vas čakajo
v drugem polletju. To pot vas moram po¬
hvaliti, da ste se kar pridno oglašati, tako
da sploh nisem v zadregi, s čim napolniti
tole našo rubriko. Pa poglejmo, kaj vse vas
je zanimalo in kaj ste nam imeli povedati
v preteklem mesecu.

Začnimo z Rihardom Rolihom iz Zarečja pri
Ilirski Bistrici, ki nam je pred časom poslal
celo ovojnico raznih načrtov, žal pa so kar
vsi po vrsti povzeti po že 'izdelanih načrtih
drugih avtorjev, pri nekaterih manjka tudi
opis Izdelave, kjer pa ga je priložil, je precej
pomanjkljiv. Ker se bo treba o tem teme¬
ljiteje pogovoriti, sem mu odgovoril tudi
osebno v pismu. V svojem drugem pismu
nas Rihard najprej pohvali zaradi letošnje
vsebine, ki mu je všeč, postavlja pa nam
obenem še nekaj vprašanj, ki so tudi sicer
v naši pošti najbolj pogosta. Naj jih kar
po vrsti naštejem:

Želi si seznam materiala, ki je na razpolago
v Mladem tehniku. Na to vprašanje sem ob¬
širno odgovoril v četrti številki.

Želi si več poročil s tekmovanj. O tem je
bilo dovolj napisanega v peti številki.
Zanima ga, kje izdelujejo oziroma pravilneje
režejo balso in kje se jo da kupiti.

Vse ikar sem uspel izvedeti o tem skrivnost¬
nem eksotičnem lesu je to, da ga trgovini
Mladi tehnik dobavlja Center za letalsko
modelarstvo iz Beograda, vendar ga trenutno
tudi ti nimajo na zalogi. V Mladem tehniku
pričakujejo novo pošiljko enkrat pomladi.
Gorilni špirit v kockah imajo ponavadi v
trgovinah s športno oziroma taborniško opre¬
mo, če imajo seveda naprodaj gorilnike na
špiritne kocke.

Vasja Jurkas iz Nove Gorice nas je zasul
z vprašanji, ki sodijo izključno v področje
radioamaterstva. Zaradi tega tudi ne mo¬
rem storiti kaj več kot to, da ga napotim

/3 &V VW-

z njegovimi vprašanji na najbližji klub radio¬
amaterjev (ta obstaja tudi -v Novi Gorici,
treba bo le pogledati v telefonski imenik).
Sicer pa se mu zdi Tim iz leta v leto vse
bolj pust, to pa predvsem zaradi tega, ker
se mu zdi, da je v njem premalo načrtov
električnih vezij. Po drugi plati pa se mu
spet zdi pester in zanimiv. »No comment«
ali po naše brez komentarja, bi rekel.

Alojz Golli iz Kopra se zavzema za to, da
bi v Timu objavili načrt za gradnjo manjšega
primopredajnika na elektronke, to pa zato,
ker ima na zalogi veliko elektronk, transi-,
storjev pa malo, kot pravi sam. Njegovo
željo sem posredoval tov. ing. Ivkoviču, ki
vodi našo radioamatersko rubriko in upam,
da bo Alojzu rade volje ustregel. Za ostale
naročnike Tima pa tudi ne bi bil odveč takle
(izlet v romantične čase radioamaterstva,
kajne?

Sašo Krašovec iz Kranja ponuja načrt ma¬
kete letalonosilke, vendar ga pri tem moti
format revije. O tem, kako pripraviti načrt
poljubne velikosti za objavo v Timu, sem se
razpisal v drugi številki, kljub temu pa ne bo
odveč, če ponovim tisti del, ki govori o
formatu risb: risbe so lahko poljubno velike,
le da jih je treba v primeru, da presegajo
format strani (14X20,3  cm), razrezati na
temu primerne kose (seveda ne s škarjami,
temveč na način, kot to delajo tehniški ri¬
sarji). Torej nam lahko brez nadaljnjega po¬
šlješ načrt, pri čemer pa seveda nikakor ne
smeš pozabiti na podroben opis gradnje in
sestavno risbo ali fotografijo.

Zlatko žulič iz Ljubljane je s Timom še kar
zadovoljen, pogreša pa več načrtov ladijskih
in avtomobilskih modelov. Želi si tudi, da
bi v reviji objavili načrt za malo električno
žagico. No, načrt preprostega avtomobil¬
skega modela smo objavili v peti številki,
pa tudi kakšen ladijski model bo v kratkem
prišel na vrsto. V zvezi z žagico pa ne vem,
kakšno natančno ima v mislih naš dopisnik.
Morda bi nam lahko še enkrat pisal in malo
natančneje razložil svojo željo.

Milan Perkič prosi za načrt makete malih
železnic, ki naj bi bila velika približno 1 m 2 .
Njegovo željo sem- posredoval našemu so¬
delavcu Matjažu Zupanu in upam, da bo tej
želji lahko ustregel, če drugače ne, pa vsaj
s podatkom, kje bi bilo tak načrt mogoče
dobiti.

TIM 6 • 76/77 241

Drago Šiftar iz Murske Sobote ima prav tako
le eno prošnjo, in sicer bi rad izvedel na¬
slove tujih revij, ki objavljajo načrte brodar¬
sko modelarskih modelov (predvsem jadr¬
nic). Najbolje bo, da se Drago, najbrž pa je
med vami še kdo, ki ga to zanima, obrne na
Uvozni oddelek Državne založbe Slovenije,
Titova 25, Ljubljana. Na tem naslovu bo go¬
tovo dobil ustrezne podatke in kasneje lahko
tudi naročil revije, ki mu bodo všeč.

Tako, vaša pismo so pošla, zato mi ne pre¬
ostane drugega, kot da našo pošto za ta me¬
sec zaključim. Ob tej priliki vas ponovno
vabim k sodelovanju. Vabilo velja za vse in
vsakogar, pišite nam, pa naj gre za pošto
ali sestavke kakršnekoli vrste.

Lep pozdrav!

Božidar Grabnar

MO

mali oglasi

Prodam skoraj nov komplet proge TEMPO TOUR
za 260,00 din. Poleg tega pa še letnik Tim
1975/76 za 40,00 din.

Jože Marinič
Rogaševci n. h.

69262 Rogaševci

Kupim mikrofon in telefonske slušalke. Ponudbe
pošljite na naslov:

Miloš Stankovič
Dutovlje 134
66221 Dutovlje

Prodam eksplozijski motorček VVEBRA SPEED
61 RC, 10ccm, skoraj nov, še ne utečen, vendar
brez batnega obročka, primeren predvsem za le¬
talske akrobatske modele. Motorček prodam
skupaj z dušilcem, svečko in ključem za
1600,00 din.

Prodam tudi vztrajnik za lOccm motorček za
brodarske modele. Cena 200,00 din. Poleg tega
prodam še več starejših letnikov Tima po polo¬
vični ceni, lahko tudi posamezno.

Polde Kočar

Trg prekomorskih brigad 10
61000 Ljubljana

Prodam električne orgle EKO TIGER, dva R, dvo-
manualne. Cena po dogovoru, ogled vsako do¬
poldne do 12. ure, razen nedelje.

Vojko Praprotnik
Šaleška 18
63320 Velenje

Prodam Rogovo dirkalno kolo kovinsko zelene
barve. Ima pet prestav in je staro 3 mesece.
Ponudbe pošljite na naslov:

Jurij Strmole
Stična 82

61295 Ivančna gorica
tel.: (061) 783-027

Prodam mikroskop s priborom z maksimalno po¬
večavo 750 X. Cena po dogovoru.

Mirko Kovačec

Ozka ulica 5

63210 Slovenske Konjice

Kupim vse vrste lokomotiv in vozov po N siste¬
mu, v voznem ali nevoznem stanju. Ponudbe po¬
šljite na naslov:

Franc Šel

Jurovci 28a

62284 Videm pri Ptuju

Kupim plastično eliso 0 13—16 cm. Ponudbe po¬
šljite na naslov:

Sašo Krašovec
Cesta talcev 15a
64000 Kranj

Kupim kompletne letnike Tima vse do letnika
73/74. Pismene ponudbe pošljite na naslov:

Fric Zemljič
Ljutomerska 19
69250 Gornja Radgona

Kupim rabljeno napravo za daljinsko vodenje —
osemkanalno. Cena naj ne presega 3500,00 din.
Pišite na naslov:

Brane Dežman
Naklo 156
64202 Naklo

Prodam železniško maketo po HO sistemu
(180 X 100 cm) znamke Kleinbahn (dve garni¬
turi). Maketa je elektrificirana. Cena: 100 din.
Prodam tudi nekaj elektronskih elementov (tran-
sistorje, integrirana vezja, elektrolite itd). Pišite
na naslov:

Andrej Nemec
Plečnikova 4
62000 Maribor

Prodam komplet Elektropionir z navodili in bate¬
rijo za 130,00 din. Kupim pa načrte jadrnic in
starih ladij.

Bojan Novak
Trg 38

62391 Prevalje

Prodam nov motorček s kompresijskim vžigom
prostornine 2,5 ccm za 490,00 din, nov motorček
z žarilno svečko prostornine 4,8 ccm za 790,00
din in revijo Hobby letnike: 1972, 1973, 1974,
1975.

Ludvik Martinčič
Murova 14
64270 Jesenice

242  TIM 6 • 76/77

prvi koraki

PA

LE OD KOD SO SE VZELE TE
BARVE

Zgoraj narisane kroge pazljivo izrežite s škar¬
jami in jih nalepite na trši karton. Nato ponovno

izrežete taisti kolut in ga v središču (označe¬
no) prebodete z žebljičkom ali buciko. Potem
vzamete štiri vžigalice in jih na tistem koncu,
ki ni prevlečen z žveplom, ošilite. Po eno vžiga¬
lico vtaknete skozi luknjice na kolutih, tako da
gleda zašiljeni konec približno en centimeter
skozi kolut na spodnji strani. Vžigalice nato
dobro zalepite z Uhujem ali podobnim lepilom
in pustite, da se osuši. Ko ste s tem gotovi,
so pred vami štiri preproste vrtavke, ki jih
boste lahko spuščali na kakršnikoli gladki povr¬
šini. Ko jih boste zavrteli, boste videli, da se bo
na zgornji ploskvi vrtavk, kljub temu da so po¬
barvane črno belo, pojavil cel kaleidoskop barv.

TIM 6  • 76/77 243

JRENT

244  TIM 6 • 76/77

Včasih ste v zadregi, s čem obdariti pri¬
jatelja ali prijateljico, kadar imate »v žepu
kačo«. Prav za take priložnosti bo tale naš
kurent kakor nalašč. Zanj ne potrebujete
drugega kot tršli papir, lepilo, škarje in
vodene barvice.

Najprej izrežete plašč koška iz tršega pa¬
pirja, ga zapognete povsod tam, kjer je to
označeno, nato pa se lotite slikanja obraza
— larfe. Ko se barve posuše, nalepite na
ustrezna mesta še nos, jezik In nazadnje
še lase in brado. Za lase ii>n brado bo >naj-
lepše, če boste uporabili koščke pravega
krzna, dober pa bo seveda tudi nadomestek.
Ko ste s tem gotovi, košek zlepite skupaj.
Vanj lahko daste nekaj bonbonov ali kake
druge sladkarije, odvisno pač od tega, za
kakšno velikost koška se boste odločili.

IGRAJMO SE Z
VZMETMI

Prevedla Anica Cedilnik

Vsakdo izmed vas je že kdaj potreboval
vzmet, ko je sestavljal igračko, model ali
napravo. Če ste vzmet kje našli ali dobili,
jo shranite, saj vam lahko pozneje še kako
prav pride. Zgodi pa se, da nujno potre¬
bujete takšno vzmet, ki je nimate v zalogi.
Ne skrbite, prav lahko jo izdelate sami s
preprosto pripravo. Objavljamo navodilo za
izdelavo vzmeti s pomočjo ene izmed treh
preprosto zgrajenih priprav (gl. risbe 1—3).
Prva risba kaže pripravo, zgrajeno iz dveh
tramov, v katera izdolbete vzdolžni žleb.
Tramova med seboj stisnete s primežem.
Žleb nastavite na potrebni premer tako,
da med tramovoma A—A vložite palico B
z ustreznim premerom. Okroglo železno pa¬
lico ukrivite in dobili boste navijalno kljuko.
Premer te palice mora biti vedno manjši
od notranjega premera spiralne vzmeti. V
palico lahko (a ni nujno) izvrtate luknjo, v
katero zataknete žico za vzmet. Žica mora
biti jeklena (jeklena struna), saj mehka že¬
lezna žica ni prožna.

Postopek dela je naslednji:

Železno palico s kljuko potisnite v žleb
med tramova, jekleno struno oz. žico pa
skozi izvrtano luknjico, lahko jo tudi le
ukrivite ob kljuko (gl. risbo 1 A). Žico med
navijanjem držite z levo roko, dlan si za¬
varujte s staro rokavico, kljuko pa vrtite z
desno roko v desno smer, smer urnega
kazalca. Dobili boste »desno« vzmet, vzmet
z navoji v desno, z vrtenjem v obratno smer
pa »levo« vzmet. Med navijanjem morate
močno napeto žico voditi tako, da se navoji
nizajo tesno drug za drugim. Vzmet naj
ima toliko navojev, kolikor jih je potrebno.
S palice jo snamete talko, da žico ob kon¬
ceh odžagate ali odščipnete. Sedaj vzmet
močno raztegnite s kleščami in njena kon¬
ca, če je to potrebno, upognite navznoter.
Upoštevati morate, da je sneta vzmet de¬
belejša, ima večji premer kot prej. Če po¬
trebujete vzmet zelo velikega premera, vlo¬
žite med tramova debel lesen kol (risba
1 B), ki ga boste vrteli z vanj nasajeno
kljuko.

TIM 6 • 76/77 2 45

Druga risba predstavlja pripravo (v prerezu),
sestavljeno iz dveh tramov — večjega in
manjšega, vstavljene debele palice, ročaja
in dveh žebljev. Na žebelj, ki je bližji sre¬
diščni osi, pritrdite začetni konec žice, že¬
belj, ki je dlje od središčne osi, pa vam po¬
maga voditi žico. Paziti morate le na to,
da se žeblja ne bosta zadevala drug ob
drugega.

Tretjo pripravo sestavlja tram, izžagan v ob¬
liki črke L, iz katerega štrli lesena palica
z železnim premerom. Tram ima luknjo, sko¬
zi katero boste vlekli žico. Drugi del pri¬
prave predstavlja debelejši količek (njegov
premer mora biti večji do premera štrle¬
čega valja), ki ima na eni strani držalo,
na drugi pa kaveljček oz. kljukico v obliki
prsta, s katero boste nizali navoje.

Izdelajte si dolge vzmeti z manjšim pre¬
merom in iz tenke žice ter krajše vzmeti
z večjim premerom iz debele žice. Na tak
način se boste dela hitro navadili, vzmeti
pa boste uporabili za izdelavo igrač, ki jih
vidite na slikah.

Na dolgo tanko vzmet najprej obesite uteži,
ki bodo vzmet le rahlo, mehko raztegovale
in se gugale, kakor bi plavale po zraku.
Nato uteži nadomestite z enako težkimi,
prej izoblikovanimi figurami ptic. Pritrdite
jih s kaveljčki ali zankami. Več takšnih, lepo

obarvanih ptic sedaj obesite pod strop. Kra¬
sile bod vašo sobo in vas zabavale.

Iz močnejše vzmeti z večjim premerom iz¬
delajte še ostale živali in figure.

MRAVLJA

Model s slike se imenuje »Mravlja«, to
pa zato, ker se pomika na podoben način
kot ta živalca.

Iz tankih letvic zlepite pravokotni okvir,
zvrtate štiri luknje (glej sliko) in skoznje
vtaknete dve žičnati osi, katerih konce upo¬
gnete v obliki ročic. Vzemite dve gumirani
niti, en konec vsake trdno privežite na os,
drugi konec pa na okvir. Sedaj zavrtite ro¬
čici, da se bo elastika navila na os, drugi
konec pa na okvir. Sedaj zavrtite ročici, da
se bo elastika navila na osi. Ko ročici spu¬
stite, jo model živahno in zabavno opletajoč
ubere po tleh.

246  TIM 6 • 76/77

VP1 VOLKSPLANE

Sašo Krašovec

VOLKSPLANE je majhno amatersko športno
letalo. Razpon kril ima 7,63 m, dolgo je
5,60 m, po konstrukciji pa je zelo enostavno.
Poganja ga volksvvagnov motor.

Pred vami je načrt modela tega letala. Mo¬
del je v merilu 1 : 17,5, vendar je nekoliko
prirejen. Je enostaven, zato verjetno ne
bo delal preglavic tistemu, ki se bo lotil
gradnje, vendar priporočam, da si pred grad¬
njo dobro ogledate načrt.

Krilo: Najprej naredimo iz 1 mm debele ve¬
zane plošče dve šablonski rebri. Iz 1 mm
debele balse naredimo še 14 reber. Potem
narišemo na papir obe polovioi krila ločeno
(krilo je v M = 1 : 2). Krilo sestavimo tako,
da spredaj pritrdimo z bucikami na papir
letvico 3x4 mm iz balse, zadaj pa tri¬
kotno, prav tako iz balse 8 X 2 mm. Vmes
prilepimo rebra. Šablonski rebri sta prvi
rebri od sredine, nato pa sledijo rebra iz
balse. Ko se lepilo posuši, odtrgamo papir
in prilepimo še drugi dve letvici iz balse.
Nato zaoblikujemo prednjo letev (kot kaže
slika) in zbrusimo konca kril.

Trup: Najprej si naredimo vse dele. Rebri
2 in 3 naredimo iz 1 mm balse, prav tako
tudi 1 cm široka bočna pasova in del 10
(polovico ga je narisanega v tlorisu trupa).
Iz 2 mm balse so vse letvice (2 X 2, 2 X 5
in 3 X 3 mm) in iz 10 mm balse rebro 1A
In zadnji del.

Na bočna pasova prilepimo rebra 1, 2 in 3
iin letvice. Letvica S 2 X 2 je iz smreke in
je zadaj 1 cm zažagana tako, da se bo po¬
zneje lahko pritrdilo podvozje. Med letvice
na koncu trupa prilepimo 10imm debelo
balso. Od rebra 3 proti koncu trupa pri¬
lepimo še ojačitve, kot kaže prerez B—B.
Na rebri 1 in 2 prilepimo del 10. Med zadnji
del trupa prilepimo 1 mm balso, nanjo pa
smerni stabilizator (6), v konec trupa, to
je v 1 cm balso, pa prilepimo še višinski
stabilizator (7), ki ima na koncu prilepljeno
balsovo letev 1 x 1 mm (8). V zadnji del
trupa prilepimo še 1 mm balso, ki ima luk¬
njo (0  3 mm), skozi katero bomo dali smre¬
kovo paličico iste debeline, ki bo držala
gumo.

Na rebro 3 prilepimo del 4, ki ima bočno
zbrušene robove. Na bočni stranici prile¬
pimo še glavi motorja. Na pokrov motorja
prilepimo še vetrobransko steklo (5) iz ce¬
luloida.

Podvozje (9) naredimo iz 1 mm duraluminija.
Skozenj zvrtamo luknjice 0 1 mm, na spod¬
njo stran, kjer pride os koles, pa luknjico
0  1,5 mm. Os prispajkamo, nanjo nataknemo
kolo (11 in 11 A), ter konec zopet zaspaj-
kamo tako, da se nam ne bo kolo snelo.
Celotno podvozje privežemo z nitjo na letvi¬
ce in ga še dobro prilepimo.

TIM 6 • 76/77 247

248  TIM 6 • 76/77

z z
z z

o n

cs

o

* <

* Z

o; >n

N -I

< o

* o

TIM 6 • 76/77 2  49

3X5

250  TIM 6 • 76/77

Del 1A in 1B naredimo iz balse im ju zlepimo.
Skozenj zvrtamo luknjo, v katero pritrdimo
cevko. Eliso naredimo iz balse in ima pre¬
mer 120>mim ter jo nataknemo na os. Med
eliso in del 1A damo dve podi ozki in krog¬
lico. Za eliso lahko uporabimo kakšno ena¬
ko plastično od že odsluženega modela. Pri
tem pa model nekoliko priredimo tej elisi.
K trupu prilepimo še (krila. Letvice krti so
prilepljene na srednjo letev 2 X 5 mm. Krila
imajo V-lom 25 mm, na katerega ne smemo
pozabiti.

Model prekrijemo z japonskim papirjem v
barvi, kakršna vam je všeč, in ga nekajkrat
prelakiramo. Med trup in krila prilepimo
še 4 nosilce iz balse 3 X 2 mm (zaokrožene).
V trup napeljemo gumo, preverimo težišče
(T) In model je nared za let.

Pri spuščanju vam želim veliko uspeha in
zabave.

LETALSKI
MODEL MI-1

Igor Cotman

Letalski model, ki ga tokrat objavljamo, bo
marsikoga izmed vas presenetil, saj je že
na prvi pogled očitna njegova nenavadna
oblika. Kljub tej svojstveni obliki pa se
boste tisti, ki se boste odločili za izdelavo,
lahko prepričali, da bo ob skrbni izdelavi in
lepem vremenu letel zelo lepo (tudi do tri¬
deset metrov daleč).

Material, ki ga potrebujete za izdelavo, je
balsa, lahko so tudi ostanki od izdelave bolj
zahtevnih modelov. Letalo je sestavljeno iz
petih delov, in sicer:

Krilo je sestavljeno iz dveh delov, ki jih na
koncu izdelave zlepite med seboj. Za leplje¬
nje uporabite lepilo »UHU hart«, ali katero
drugo lepilo za les. Obe polovici krila iz¬
delajte (iz 3 mm balse lin ju profilirajte. Pri
tem morate paziti, da ju ne boste profilirali
tako, da bi dobili dve desni ali dve levi po¬
lovici! Krili zlepite med seboj na šablonski
deski in ju ob korenu ojačite s tkanino.
Stik krila s trupom pa boste še dodatno
ojačili z dvema trikotnima 90 mm dolgima
letvicama.

Trup je preprost, zato bo kaj hitro nared.
Mere in oblika so lepo razvidne iz načrta,

MALI OGLASI

Prodam novo malo železnico po sistemu HO za

120.00 din in brusilni stroj na ročni pogon za

100.00 din.

Igor Arko
Ljubljanska 47
61330 Kočevje

Kupim dobro ohranjen 220 V elektromotorček.
Cena naj ne presega 120,00 din.

Rihard Murn
Zg. Jezersko 33
64206 Jezersko

Prodam kaširani pertinaks, plastične modele avi-
onov tovarn REVELL, LINCOLN, MATSCHBOX,
časopis Radioamater, že izdelan model ladje
Santa Maria (dolžina 330 mm), kupim pa mo¬
torček diezel 2,5 ccm in 1B1BA500 (Iskra). Za
odgovor priložite znamko.

Ilija Bogojev
Zmaj Jovina 82
62300 Vršac

za izdelavo pa boste uporabili baiso debelo
5 mm. Stik trupa s krilom mora biti raven
in brez robov. Na sprednjem delu naredite
odprtino za obtežitev. V ta namen bodo naj¬
boljše šibre, če pa teh nimate, bodo dobre
tudi kroglice iz rabljenih ležajev. Z njihovo
pomočjo boste najlaže in najbolj natančno
določili težišče (CG), ki je tudi označeno
na načrtu. Kroglice ali šibre pritrdite tako,
da se med letom in ob pristanku ne bodo
premikale iin tako spreminjale težišče.
Smerno krmilo je iz balse debele 2 do
3 mm. Tega morate še posebno skrbno pro¬
filirati, če nočete, da bi vam model med
letom samovoljno vijugal, še posebej pa je
važno, da ga prilepite na trup natančno pod
pravim kotom.

Višinsko krilce. Tudi to je iiz balse debele
2 mm. Ko boste (izdelali osnovno obliko,
krtice pazljivo uvijte in ga prilepite na trup
natančno tako kot je prikazano na načrtu.
Pazite tudi, da bo v isti osi s trupom.

Tako je naš model že praktično gotov, osta¬
ne le še tako imenovana finalizacija, se pra¬
vi barvanje in lakiranje, morda pa se bo kdo
odločil tudi za prekrivanje z japonskim pa¬
pirjem. Ko je za vami še ta zadnja faza, je
treba le še natančno določiti težišče, kot je
to opisano zgoraj, in model je nared za prvi
polet, želim vam veliko uspeha pri delu
in spuščanju in pa seveda čim manj zračnih
»karambolov«.

TIM 6 • 76/77 251

RAKETOPLAN

»ELIPSOID«

Marjan Zidarič

Tokrat sem izbral zelo dober raketoplan,
ki so ga izdelali modelarji iz Češkoslo¬
vaške, dober, ker ima vse tekmovalne last¬
nosti.

Izdelava (vse mere so v mm):

Krila (1) izdelamo iz lahke balse debeline
5 mm in jih zbrusimo v profil in nazadnje

premažemo s tankim slojem brezbarvnega
lepila zaradi zaščite. Dela 2 in 3 izdelamo
iz lahke balse debeline 2 mm. Pri rezanju
balse je potrebno upoštevati rast balse, ka¬
kor je poudarjena na načrtu. Po brušenju
oba dela zopet premažemo z lepilom. Trup
(4) in sprednji del za motor (5) izdelajte iz
trde balse debeline 5 mm. Krila zbrusite na
koncih v zaokroženi profil zaradi manjšega
upora in jih na raketoplan oziroma njegov
trup prilepite s kakim belim lepilom (jubi-
nol). Del (6) izdelajte iz šeleshamerja pre¬
mera 18 mm za raketni motor. Kapsulo (del
7) izdelajte iz mehke balse in jo zbrusite
ter prelakirajte. Po končanem vzletu mora
motor vreči iz trupa zaradi nadaljnje¬
ga jadranja raketoplana. Zaradi tega mo¬
ramo konico prilepiti v trup. Zgornji del
prednjih krilc, ki so izpostavljena ognju,
prelepimo z aluminijasto folijo. Del 8 so
vodilca oziroma vodilo, ki ga izdelamo iz
šeleshamerja v obliki cevčice premera 3 mm.
Težišče raketoplana je označeno s puščico.
Pozicija 9 je obtežitev, ki jo je treba pri¬
lagajati pri določitvi težišča.

Za uspešno izstrelitev vam priporočam mo¬
tor slovenske izdelave Kamnik B6-4.

254  TIM 6 • 76/77

TIM 6  • 76/77 255

(

256  TIM 6 • 76/77

TIM 6  • 76/77 2  5  7

TOVORNJAK

»BRIGANTINI«

Tone Kolar

Predstavljam vam načrt tovornjaka Brigan-
tini. Načrt zanj sem lizdelal sam, prav tako
pa sem si sam lizmislil tudi (ime. Ker ni
zahteven, je primeren tudi za začetnike.
Zdaj pa na delo.

Za izdelavo potrebujete vezan les debel
5 mm, lepilo jubinol ali neostik, pile za les,
nekaj finega in grobega raskavca, rezbar-
ske žagice in lok. Na vezano ploščo narišete
vse dele in jih izrezljate. Nato jih opilite,
obrusite, najprej z grobim in nato s finim
raskavcem tako, da se vsi deli lepo ujemajo
med seboj. Najprej vstavite obe stranici v
podvozje (št. 1), nato pa jih povežete z deli
2, 3, 4, 5 in 6. Nazadnje prilepite še del
št. 7.

Ko se vse lepo posuši, pnivijte še kolesa,
ki jih lahko izdelate sami, lahko pa so tudi
kupljena. V masko kabine lahko vstavite za
žaromete dve žarnici ali pa jih samo na¬
rišete. Blatnikov v načrtu ni, ker se mi zdi
model brez njih lepši. Lahko pa jih seveda
kljub temu vmontirate.

Model je tako gotov, le še pobarvati ga
je treba. Barvo prepuščam vaši izbiri.

Kosovnica

? ap-  Deli Št. kosov Material

TANK ZA GORIVO

Tonij Ramšak

Danes bom opisal izdelavo tanka za gorivo
za modele čolnov iio avtomobilov. Izdelava
je zelo preprosta, in tudi material ni zahte¬
ven, kljub temu pa je ta tank pokazal na
tekmovanjih dobre lastnosti.

Izdelava. Potrebujemo kos 0,3 mm debele
jeklene pločevine (lahko je tudi medenina
ali pa baker, samo da se da spajkati). Z
večjimi škarjami izrežemo plašč in ga ukri¬
vimo (pločevino damo med dve deščici,
in nato vse skupaj v večji primež; potem
s pomočjo kladiva pločevino ukrivimo). Za¬
čnemo z 22 mm širokim robom za spoje,
nato pa nadaljujemo z drugimi robovi. Pre¬
den začnemo spajkati, izvrtamo še tri luknje
0 4 mm za cevke. Spajkati začnemo na
zgornjem delu in nadaljujemo na obeh stra¬
neh. Na koncu prispajkamo še tri cevke: ena
naj sega skoraj do dna, dve pa naj komaj
predreta steno. S tem je tank skoraj go¬
tov; samo preizkusiti ga še moramo: v večjo
posodo nalijemo vodo in vanjo potopimo
tank ter pihamo skozi daljšo plastično cev¬
ko, ki smo jo nataknili na eno od med. cevk,
drugi dve cevki moramo zamašiti. Če iz
tanka ne izhajajo mehurčki, verjetno nima
luknje. Bolje pa je, če tank prej operemo
v nitro razredčilu, kajti pasta za spajkanje
lahko zapre kakšno razpoko, ki se šele
pozneje pojavi, ko pasto raztopi gorivo.
Zahtevnejšim priporočam vgradnjo filtra, to
je fine medeninaste mrežice, ki jo prispaj¬
kamo kot kaže slika. Takšno mrežico lahko
kupimo pri Mlinarju v Ljubljani (nasproti
RTV). Na konou prispajkamo še nosilce.
Tank montiramo z daljšo stranico v smeri
vožnje.

258  TIM 6 • 76/77

•d A

TIM 6  • 76/77 259

RAKETA HONEST
ELEKTRONIK 1

Marjan Zidarič in Tone Kranjc

To je ekshibicijska raketa, ki zaradi konice
lahko služi v več namenov. O gradnji rakete
ne bi preveč govoril, ker je podobna manjšim
raketam. Zopet poudarjam, da je treba pa¬
ziti na točnost izdelave in pa na pravilno
določitev težišča. Ta raketa je bila že ne¬
kajkrat uspešno izstreljena. Ima zelo lepo
obliko in je velika skoraj meter in še več,
če upoštevamo anteno. Za izstrelitev upo¬
rabite štiri motorje potiska 4 Kp, to se
pravi vsak 10 NS totalnega impulsa. Nad
motorje dajte sveženj vate in na vato bat
iz balse, ki je nujno potreben za izmet pa¬
dala. Padalo naj ima premer najmanj 1 m
in 16 vrvic. To je spodnji del rakete. Ker
je raketa veomotorna, dosega tudi večje
višine. Prav zaradi tega in iz bojazni, da bi
jo izgubili, smo lizdelali zanjo poseben od¬
dajnik, o katerem podrobno piše pri shemi.
Temu primerno smo tudi prilagodili dimen¬
zije konice, ki ima aerodinamično obliko
in dovolj prostora za oddajnik in anteno.
Anteno izdelajte iz kake aluminijaste cev¬
čice, ki mora iz konice segati pol metra
zaradi boljšega oddajanja. Na tak način us¬
pete zanesljivo najti raketo, ki jo bo slučajno
padalo poneslo na velike razdalje in bo to
po svoje zanimivo in trdno jamstvo, da
boste svoj model dobili nazaj. Pri njem
morate pokazati tudi svoje znanje in pred¬
vsem trud, da ne storite napake pri celi
izstrelitvi. To je tudi zelo dobra poštna ra¬
keta na krajše razdalje. Uporabite le moč¬
nejše motorje in vstavite pošto, ki jo raketa
nese v neznano. Naokoli postavite tovariše
z radijskimi sprejemniki, ki na frekvenci lovi¬
jo signale in iščejo pošto. Raketo pobarvajte
z modro barvo in nanjo nanesite rdeče proge
oziroma pasove ter napis H-E 1.

Shema oddajnika je preprosta, zato o njej
ne bomo izgubljali besed. Od materiala po-

260  TIM 6 • 76/77

trebujemo dva silicijeva transistorja BC109,
za anteno uporabimo okoli 50 cm dolgo Al
palico s premerom 4 mm, ki jo montiramo
skozi -izvrtino v konici rakete, ter jo s tanjšo
žico zvežemo s priključkom tiskanega vezja.
Nihajni -krog uglasimo na frekvenco okoli
80 MHz. Zavojnico L -navijemo z desetimi
navoji lakirane žice s premerom 0,5 mm
na telo s Fe jedrom. Kondenzator je 30 pF.
Oddajnik napajamo iz male 9 V baterije.
Pred startom vklopimo oddajnik in ujamemo
njegov signal na navadnem UKV transistor-
skem sprejemniku. Po izstrelitvi iščemo ra¬
keto s pomočjo signala oddajnika.

Nameščanje rakete tipa Honest E1 z oddajnikom
v konici, ki je bil izdelan v klubu, na startno
rampo

PROTITANKOVSKI

JURIŠNIK

Tomaž Žibert

Ko so pregledovali odnose moči v svetu, so
vojaški strokovnjaki v Pentagonu kmalu
prišli do zaključka, da je armada ZDA v
primerjavi z najvažnejšim »potencialnim na¬
sprotnikom« zelo šibka v tankih — tako po
številu kot tudi po kvaliteti. Istočasno pa
so opazili, da najmodernejša nadzvočna le¬
tala niso dovolj učinkovita v borbi proti tan¬
kom, tako da so bila bolj učinkovita stara
elisna letala (nekatera še celo iz druge
svetovne vojne). To je prisililo ZDA, da
naroče gradnjo novega borbenega letala
majhnih hitrosti, ki bi bilo uspešno za na¬
pade na velike tankovske skupine. V Penta¬
gonu so razpisali natečaj za tako letalo po
programu AX. Ti dve črki sta nakazovali,
da gre za jurišno letalo, črka A je namreč
kratica besede ATACK, ki pomeni juriš oz.
napad. Razpis je bil objavljen aprila leta
1967. V decembru leta 1970 (potem ko so
pregledali,, prispele načrte) so sklenili do¬
govor z dvema tovarnama za gradnjo dveh
prototipov novega letala. Tovarna NORTROP
je pričela z gradnjo letala A-9, FAIRCHILD
pa letala A-10. Maja leta 1972 sta poletela
oba prototipa. Leta 1973 pa se je letalstvo
odločilo, da kupi Fairchildovo letalo tipa
A-10. Prvo je poletelo že decembra leta
1974.

Potem je bil sklenjen dogovor za serijsko
proizvodnjo letal tipa A-10A. Najprej je bilo
naročenih 26, zatem pa še 56 letal. Predvi¬
devajo, da se bo naročilo v naslednjih letih
povečalo na 750 letal.

Ameriški novinarji, vedno željni senzacij,
so imenovali to Fairchildovo letalo za ne¬
posredno podporo in boj s tanki »ubijalec
tankov« (TANK KILLER).

Najbolj ubijajoče orožje tega jurišnika je
sedemcevni avtomatski top, kalibra 30 mm,
dolžine 5,79 m, tehta pa 1725 kg. Top je mon¬
tiran centralno, tako da njegove cevi gle¬
dajo iz samega nosu letala. V težo je vštet
tudi komplet s 1350 naboji. Vsak naboj teh¬
ta 0,69 kg; izstreljeno zrno (granata) pa
0,33 kg. Hitrost streljanja topa se lahko re-

TIM 6 • 76/77 261

gulira na 2000 ali 4000 nabojev v minuti.
Dva velika in močna turbo-reaktivna motor¬
ja sta pritrjena ob zadnji del trupa, v bli¬
žini repa.

Poleg močnega topa je verjetno najučinko¬
vitejše orožje v boju proti tankom in dru¬
gim oklepnim vozilom tudi orožje, ki se
pritrdi letalu na deset nosilcev, ki so pod
krili in pod trupom. Tu se lahko obesijo na¬
vadne in lasersko vodene bombe, televizij¬

sko vodene rakete in pomožni rezervoarji
za gorivo. Največja predvidena obremenitev
nosilcev je 7260 kg. Najbolj zanimivo ob
vsem tem pa je to, da kljub najmodernejši
oborožitvi letalo ne more leteti z nadzvoč¬
nimi hitrostmi. Čeprav je reaktivno, je pred¬
videno samo za podzvočne hitrosti ali mak¬
simalno za hitrosti enake zvoku. Samo
manjše hitrosti mu namreč omogočajo iz¬
vršitev borbenih nalog.

262  TIM 6 • 76/77

Pilotu olajšujejo let navigacijski radio in¬
strumenti, med katerimi so tudi instrumen¬
ti za hiperbolično navigacijo. Pri merjenju
in streljanju mu poleg optičnih naprav po¬
magajo tudi laserski in televizijski instru¬
menti. Na letalu se nahaja tudi več radij¬
skih postaj.

Kritiki verujejo v udarno moč letala, niso
pa zadovoljni z varnostjo pri letu, ker me¬
nijo, da ga bodo lahko sestrelile ne samo
rakete, ampak tudi avtomatski topovi z
zemlje, zagotovo pa ga bodo sestrelila leta¬
la večjih hitrosti. Fairchildovi konstruktorji
pa odgovarjajo kritikom, da je A-10A okrep¬
ljen okoli vitalnih delov, še posebno okoli
pilotske kabine in da ga bo moralo zadeti-
veliko nabojev, preden bo sestreljeno.

daljinsko

vodenje

VEZJE TSR/V

Jan Lokovšek

V eni od prejšnjih številk naše revije smo
spoznali vezje TSR, ki obme smer hoda digi¬
talnega servomehanizma. Namenjeno je bilo
tisti množici modelarjev, iki uporabljajo kup¬
ljene naprave za daljinsko vodenje digital¬
nega tipa. Vezje je uporabno za celo vrsto
RC naprav, razen za VARIOPROP. Ker pa
so tovrstne naprave pri nas kar precej
razširjene, sem se odločil konstruirati ust¬
rezno vezje tudi za te. Razlika med servo-
mehan-izmi C 05, CR ter CL naprave VARIO¬
PROP in med ostalimi je ta, da le-ti delu¬
jejo s tako imenovanimi »invertiraniimi« im¬
pulzi. To razliko si še najbolje predstavlja¬
mo,'če pogledamo sliko 12, kjer je narisan
vlak krmilnih impulzov »običajnih« digitalnih
in VARIOPROP servomehanizmov.

CO 5

CR

CL

b.)

varioprop

Slika 12. Sliki krmilnih impulzov
a — pozitivni
b — negativni

Logična zasnova vezja TSR/V je preprosta,
saj se opira na popolnoma enaka izhodišča,
kot predhodno vezje TSR. Vsa razlika je le
v tem, da moramo pri razmišljanju sedaj
uporabljati »negativno« logiko. To pomeni,
da ostane shema vezja domala nespreme¬
njena. Ker delamo zdaj z negativno logiko,
moramo namesto NOR vrat, ki smo jih upo¬
rabljali prej, sedaj vzeti dvovhodna N AN D
vrata. Funkcijsko shemo dvovhodnih vrat
v C-MOS, TTL iin DTL izvedbi prikazuje sli¬
ka 13.

Vrata 1 in 2 s kondenzatorjem C iin trimer-
potenciometrom P sem uporabil kot mono-
stabilni multivibrator. Časovna konstanta
znaša približno 3,2 msek, t.j. dvakratno dol¬
žino časa trajanja krmilnega impulza za po-

TIM 6 • 76/77 263

c

©

vhod»

+ 4,8Vo-

-^T>®—

I

©

~° izhod

4  4,8 V

o . - -- —--  o h

Slika 14. Logična shema vezja TSR/V z vezjem
CMOS

desno nevtralno levo

©TJ [J TJ LT 1_ —

®j | | | j |_j [ j _

®i  i n

©

desno

nevtralno

levo

nevtralno

desno

Slika 15. Slike signalov v posameznih merilnih
točkah za tri primere povelj

264  TIM 6 • 76/77

velje »nevtralno«. Vrata 3 invertirajo im¬
pulze multivibratorja medtem, ko vrata 4
opravljajo logično NAND operacijo z vhod¬
nim impulzom in invertiranim impulzom
multivibratorja. Slika 15 prikazuje impulze
v posameznih merilnih točkah, kakor jih
vidimo z osciloskopom. Te točke so na
sliki 14 označene s številko v krogu.

poleg oznake kapacitivnosti in delovne na¬
petosti še oznako norme, in sicer JUS
N.R2.501. Vemo, da je važna časovna kon¬
stanta in ne tako posamezne vrednosti, zato
izberemo v sledeči tabeli ustrezne vredno¬
sti, če druge v trgovini niso na voljo.

TABELA

Pogled z vrha !

4011

IDD946 IDT 7400
IDT 002 1DT 7403

Slika 13. Funkcijski shemi dvovhodnih vrat
C-MOS in TTL/DTL

Poglejmo logično shemo vezja TSR/V na
sliki 14.

Izbira materiala

Te vrednosti veljajo za vezje s C-MOS vrati,
za druge izvedbe bomo material določili
kasneje.

Gradnja

Vezje lahko izdelamo na dvoplastnem ali
enoplastnem vitroplastu. V zadnjem primeru
je ploščica seveda nekoliko večja. Medtem,
ko ima prva izvedba mere le 15 X 30 mm,
meri druga 25 X 30 mm. Prvo izvedbo sem
krstili za TSR/V-I, drugo pa za TSR/V-II. Sli¬
ki 16 in 17 prikazujeta ploščici tiskanih vezij
v merilu 1:1.

Preden se lotimo gradnje, moramo kupiti
integrirano vezje. C-MOS izvedba 4001 se v
Jugoslaviji ne izdeluje, čeprav je to vezje
zelo pogosto v 'radioamaterski rabi. Sam
sem ga kupil preko oglasa v reviji Radio¬
amater. Nasprotno pa TTL in DTL izdeluje
zagrebški RIZ in tudi v trgovini Mladi teh¬
nik niso takšna redkost, zanesljivo pa so
dostopni v akademskem radioklubu Nikola
Tesla, plačljivo po povzetju. Domače izve¬
denke nosijo oznake IDD 946, IDT 002, IDT
7400 itd.

Tudi pri kondenzatorjih velja isto kot pri
vezju TSR. Naj bo po možnosti stirofleksen
ali vsaj papirni, nikakor pa ne keramični.
Pri 'izvedbi vezja s TTL/DTL vrati so kapa¬
citivnosti že tako velike, da je le elektro¬
litski kondenzator dovolj majhen za vgrad¬
njo. Tantalovih pri nas zaenkrat žal ni do¬
biti, pač pa izdeluje ISKRA solidne mini¬
aturne izvedbe. Le-ti imajo približno tele
mere: premer 5 mm, dolžina 12 mm. Nosijo



Slika 16. Slika ploščice tiskanega vezja TSR/V-I
v merilu 1 : 1

Slika 17. Slika ploščice tiskanega vezja TSR/V-II
v merilu 1 :1

Priključne sponke sem oštevilčil na pove¬
čanih slikah ploščic na slikah 18 in 19. Na
slikah 16 in 18 so povezave na drugi strani
ploščice narisane črtkano.

TIM 6 • 76/77 2 65

TABELA PRIKLJUČKOV IN POVEZAV:

Slika 18, Slika ploščice tiskanega vezja TSR/V-I
z oštevilčenimi sponkami

Slika 19. Slika ploščice tiskanega vezja TSR/V-II
z oštevilčenimi sponkami

Izgled vezja TSR/V-II z integriranim vezjem
CD 4011 prikazuje slika 20.

-o

JU

D)

&

£
cc
c n

<D

>

C/5

266  TIM 6 • 76/77

>-tl izhod

• 4,8 V

Slika 22. Shema vezja TSR/V-III

o 0

j Ko gradimo vezje TSR/V z integriranimi vezji
j TTL. ali DTL tipa, moramo v časovni kon-
j stanti upoštevati tudi vhodno upornost sa-
j mih logičnih vrat. Medtem, ko le-ta znaša
pri C-MOS izvedbi nekaj 10 MOhm (in jo
lahko zanemarimo), je pri TTL/DTL le nekaj
kOhm. To nas sicer ne bi motilo, če se ne
bi le-ta tudi spreminjala z vhodno nape-
| tostjo na drugih vratih. Zakaj je tako, nam
J postane takoj jasno, če si pogledamo, kako
so takšna logična vrata pravzaprav zgrajena.
DTL izvedbo prikazuje slika 21.

Slika 21. Notranja shema enih vrat DTL integri¬
ranega vezja IDT 002, proizvodnje RIZ, Zagreb

Čeprav je teoretična logična zasnova (slika
14) pravilna, jo moramo nekoliko popraviti,
da je uporabna tudi za ta primer.

Shemo vezja TSR/V-III prikazuje slika 22.

Vhodne impulze smo morali diferencirati
s pomočjo kondenzatorja C1 in upora R1,
da smo dosegli zanesljivo proženje multi-
vibratorja, obenem pa vratom 2 pomagamo
še z uporom R2, ker znaša vrednost kon¬
denzatorja C2 celih 4,7 g,F.

Ploščico tiskanega vezja sem narisal na sliki
23 v merilu 1 : 1, na sliki 24 pa sem ošte¬
vilčili priključne sponke.

Slika 23. Slika ploščice tiskanega vezja TSR V-lll
v merilu 1:1

Slika 24: Slika ploščice tiskanega vezja TSR-V/III
z oštevilčenimi sponkami

TIM 6 • 76/77 2 67

>

00 -o

O

o

'E*

5-

o

CJ>

T3

JD

27)

O

a

cc

c/3

a)

>

Pogled na vezje z zgornje strani je približno
tak, kot je narisan na sliki 25.

Bakrene povezave na spodnji strani so na¬
risane črtkano.

Priključevanje

Preden se lotimo priključevanja in uravna¬
vanja vezja TSR/V, je dobro, da se še enkrat
spomnimo, kakšne priključke ima VARIO-

PROP servomehanizem oziroma kaj posa¬
mezna sponka pomeni. Pogled na priključek
prikazuje slika 26.

U
si

+ 4,8V

Slika 26. Priključek servomehanizmov C 05, CR
in C1 VARIOPROP

Vzemimo celotno RC napravo in jo zvežimo
(sestavimo). Preverimo, če sistem deluje in
si zapomnimo smer hoda servomehanizma.
Nato priključimo servomehanizem preko na¬
šega vezja TSR/V. Drsnik trimerpotenciio-
metra naj bo za začetek nekje v sredini.
Zdaj je potrebno ta drsnik le zavrteti, da
dobimo ustrezni nevtralni položaj in vezje
je gotovo!

TABELA PRIKLJUČKOV IN POVEZAV

Integrirano vezje IDT 002 ali IDD 946

Sponka

Priključek

1

2

3

4

5

6

7

8
9

10

11

12

13

14

1

2

3

4

5

6

7

8
9

10

11

12

13

14

268 TIM 6 • 76/77

radio

amaterji

TRANSISTORSKI
N F OJAČEVALNIK

Božo Ropret

Opisani ojačevalnik nam pri 12 V napajanju
da izhodno moč okrog 500 mW. To je povsem
zadosti tudi za ozvočenje srednje velike so¬
be, poleg tega pa je zelo primeren za raz¬
lične eksperimente. Ker je vhodna občut¬
ljivost okrog 30 mV za maksimalno izhodno
moč, lahko nanj priključimo različne izvore
kot so detektor, gramofon, radio, različni
oscilatorji ... Signale pripeljemo na ojače¬
valnik vedno preko potenciometra (kot je
'prikazano na montažnem načrtu), da lahko
reguliramo nivo izhodnega signala.

Delovanje

Ojačevalnik deluje s komplementarnim iz¬
hodnim parom transistorjev. Ta vezava ima
to prednost, da zaradi nizke izhodne impe-
dance ojačevalnika lahko priključimo zvoč¬
nik direktno na izhod. Odpade torej transfor¬

mator, kar poenostavi ojačevalnik in izboljša
frekvenčni potek.

Transistorja T1 in T2 sta prav tako kom¬
plementarna, to se pravi, da je eden PNP,
drugi NPN. To nam omogoča direktno gal¬
vansko povezavo med stopnjami. S tem
odpadejo vezni kondenzatorji in se izboljša
frekvenčni potek. Transistor T1 je predoja-
čevalnik, ki nam najprej ojača vhodni sig¬
nal. Za ta transistor je pomembno, da ima
čim manjši šum in veliko ojačanje. Drugi
transistor je krmilni. Ta nam signal še ojača
in krmili izhodni komplementarni par. Kon¬
denzator C4 poskrbi za stabilnejše delovanje
ojačevalnika — onemogoča osciliranje. Za
temperaturno štabi I izaciijo izhodnih tran¬
sistorjev poskrbita diodi D1 in D2. Upora
R9 in R10 predstavljata negativno povratno
vezavo ter kompenzirata vlogo različnih ko¬
eficientov ojačanja izhodnih transistorjev.
Za izhodni par zato ne potrebujemo parnih
transistorjev, ampak pazimo le, da imata
približno enako ojačanje.

Napajalna napetost na izhodnih transistorjih
mora biti porazdeljena simetrično. To po¬
meni, da je točka A na polovični napajalni
napetosti. Zvočnik je preko ločilnega kon¬
denzatorja C5 vezan na točko A. Ta kon¬
denzator mora imeti veliko kapacitivnost, da
predstavlja tudi za najnižje frekvence dovolj
majhno upornost.

Upor R6 poskrbi za negativno povratno ve¬
zavo. To pomeni, da nam del izhodne na¬
petosti v protifazi vodi na vhod. S tem se
zmanjša ojačanje, vendar pa se izboljša kva¬
liteta ojačevalnika.

Napetost napajanja se lahko spreminja od
4,5 do 15 V, da ojačevalnik še vedno dobro
deluje. Pri nižjih napetostih pa seveda do¬
bimo nižje izhodne moči.

Izbira transistorjev

Izbira polprevodniških elementov, to je tran¬
sistorjev in diod je zelo široka. Za tran¬
sistor T1 je najprimernejši BC 107 ali BC 109.
Ta se tudi najlažje dobi. Transistor T2 je
PNP tipa, izbiramo pa lahko med transistor-
ji Ei: BC212 do BC214 ter med Riz-ovimi:
BC 226, BSJ 36. Tudi pri izhodnem paru iz¬
biramo med tema dvema tovarnama. Ei iz¬
deluje par BC 286/BC 287, Riz pa BFJ 45/
/BFJ 64. Uporabimo pa lahko tudi germani-
jev komplementarni par AC 187/188 K. Kot

TIM 6 • 76/77 2 69


je bilo že rečeno, ni nujno, da imamo tran¬
si storj e z uparjenimi karakteristikami, am¬
pak skušamo dobiti take s približno enakim
ojačanjem.

Vse transistorje, ki jih izdeluje Ei Niš, lahko
naročite po povzetju na naslov: AKADEM¬
SKI RADIO KLUB, Bulevar revolucije 73/111,
11000 Beograd.

Umerjanje

Ojačevalnik vsebuje dva spremenljiva upora,
ki ju je treba naravnati na pravilno vred¬
nost. Upornost R6 najprej nastavimo na
tako vrednost, da dobimo v točki A polo¬
vično napetost napajanja. S tem simetrira-
mo izhodno stopnjo. S tnimenjem R7 pa na¬
stavimo mirovni tdk (tok izhodnih transiistor-
jev brez vhodnega signala) na vrednost okoli
5 mA. S tem je usmerjanje končano in oja¬
čevalnik nared.

Izdelava

Ojačevalnik si zgradimo na tiskanem vezju,
katerega načrt prikazuje slika 2. Na sliki 3
je montažni načrt, ki pomaga pri sestav¬
ljanju vezja. Ker se Izhodna transistorja pre¬
cej segrevata, izdelamo dva hladilnika. Ob¬
liko prikazuje slika 4, izdelamo pa ju iz
bakrene pločevine.

0  transistorja

Slika 4

Uporabimo lahko katerikoli zvočnik z im- j
pedanco 8 Q, vendar vam priporočam 5 W |
zvočnik z visokotonsko membrano. Ta zvoč¬
nik ima res precej večjo moč, toda repro- j
dukcija z njim je bolj kvalitetna.

Ojačevalnik lahko napajamo iz baterij ali pa
z usmernikom. Ker je moč precej velika, se

že Izplača zgraditi enostaven stabilizirani

270  TIM 6 • 76/77

ODGOVORI NA VPRAŠANJA
V ZVEZI Z ZVOČNIMI
OMARICAMI

Zlatko Mastnak

Kot vse kaže, je članek o zvočnih omaricah
v 9/10 številki lanskega Tima vzbudil pri
bralcih precejšnje zanimanje. O tem pričajo
zlasti pisma, v katerih graditelji iščejo od¬
govor na probleme, na katere so naleteli
med gradnjo. Kljub temu da pripravljam nov
članek o zvočnih omaricah, ki naj bi po¬
jasnil še nekatere posebnosti pri gradnji,
predvsem pa zadovoljili bolj zahtevne gradi¬
telje, naj na tem mestu odgovorim na nekaj
vprašanj, ki se najpogosteje pojavljajo. V
omenjenem članku je bilo rečeno, da oblo¬
žimo s stekleno volno ali pa kar z navadno
vato le nasproti ležeče stene omarice. Ne¬
kateri bralci sprašujejo, ali je pomembno,
katere stene so to in če lahko obložijo kar
vso notranjost. Glede na to, da z oblaga¬
njem ti dušimo škodljive odboje na notranjih
stenah omarice, je seveda najbolje obložiti
kar vso notranjost, lahko pa, v primeru obla¬
ganja s stekleno volno, štedimo in obla¬
gamo le nasproti ležeče stene. Pri tem ni
pomembno, katere stene so to, vendar je
razumljivo, da v vsakem primeru obložimo
zadnjo steno omarice, to je tisto, ki leži
nasproti zvočnikom.

Bralci se tudi pritožujejo, da so zvočniki ze¬
lo dragi in je cena takšne omarice kar pre¬
cejšnja. Res je! Če želimo izdelati omarico
moči 50 ali več vvatov z vgrajenima dvema
ali celo tremi zvočniki za posamezne dele
zvočnega spektra in jih povežemo s kvali¬
tetnimi kretnicami, se lahko cena omarice
v samogradnji dvigne tudi krepko prek
1000 Ndin. Seveda pa bo ta cena le tretjina
ali največ polovica cene enakovredne oma¬
rice, ki bi jo kupili v trgovini. Namen član¬
ka seveda ni bil voditi mladega amaterja,
graditelja zvočne omarice, v vrhunske grad¬
nje, ki poleg kvalitetnih zvočnikov zahte¬
vajo tudi obilo solidno opravljenih meritev
In finalnih nastavitev, ampak je bil smisel
in namen članka v resnično amaterski grad¬
nji. Zato so tudi vsi predlagani zvočniki iz¬
delek domače industrije, pa tudi obe pred¬
lagani omarici sta namenjeni za vgradnjo
zvočnikov manjše do srednje moči, saj se

z večanjem le-te tudi cena strmo dviga. Če
hočete torej resnično ceneno omarico, se
boste morali zadovoljiti pač z majhno močjo
vgrajenih zvočnikov in z njo cele oma¬
rice.

Iztok Školič iz Kranja se pritožuje, da ob¬
javljenih zvočnikov nikakor ne more naba¬
viti. Gre za zvočnike DZO 800/B-1 in DZ 5301/
S-1, ki so bili predlagani za vgradnjo v bas-
refleks omaricah. Oba zvočnika proizvaja
ELEKTRONSKA INDUSTRIJA iz NIŠA in jih
je mogoče naročiti prek servisa El NIŠ v
Ljubljani; sicer pa ima nekaj kosov na za¬
logi tudi oddelek akustike v MAKSIMARKE-
TU in prodajalna Elektrotehna v Ljubljani.
Verjamem pa, da je te in tudi druge zvočni¬
ke v ostalih krajih Slovenije nekoliko težje
dobiti. Prav zaradi tega bi rad k zgornjemu
odgovoru dodal še nekaj. V članku o zvočnih
omaricah je bila objavljena tudi tabela 2, ki
prireja danemu volumnu bas-refleks oma¬
rice in frekvenci nizkotonskega zvočnika
presek kanala oziroma odprtine na omarici.
Prav ta tabela lahko odlično služi tistim, ki
iz takšnih ali drugačnih razlogov vgrajujejo
v omarice drugačen nizkotonski zvočnik od
predlaganega (od visokotonskih zvočnikov je
izračun omarice v glavnem neodvisen).

Vse kar morate vedeti o zvbčniku, ki ga
lahko dobite ali pa ga že Imate, je njegova
resonančna frekvenca. To poda proizvaja¬
lec, včasih pa je napisana kar na samem
zvočniku. Običajno je ta 40, 50 ali 60 Hz.
Ko vam je to znano in si Izberete volumen
vaše omarice, le še odčitate novi presek
kanala iz tabele 2.

Namesto predlaganega DZO 800/B-1 (f 0  =
= 50 Hz) imate zvočnik z f 0  = 40 Hz.

Ker je volumen objavljene omarice 80 litrov,
odberete iz tabele 2 presek kanala 92 cm 2 .
Razmerje stranic preseka kanala je vedno 4.
Da dobite krajšo stranico preseka, izraču¬
najte kvadratni koren iz 92 cm 2  in ga delite
z 2. Rezultat je približno 4,8 cm. Daljša-stra¬
nica je 4 X večja — torej 19,2 cm. Če oboje
zmnožite, dobite seveda presek 92 cm 2 .

Na koncu še o kretnici. Ob objavljeni kret¬
nici na sliki 4 ni bilo označeno, kateri je
nizkotonski zvočnik in kateri je visokoton-
ski zvočnik. Običaj je namreč, da rišemo
zvočnike in filtre od leve proti desni, za¬
čenši z nizkotonskim, nato pa sledijo visoko-
tonski zvočniki, Toliko, da ne bo pomote.

TIM 6 • 76/77 271

izumiteljski

kotiček

o

SMUČEH

Marko Drenovec

Smučišča so zopet oživela in na smučeh
se predajajo zimskim radostim tisoči mladih
in starih.

Ne bomo govorili o smučanju in njegovem
razvoju. To poznamo bolj ali manj vsi; smu¬
čanju v Srednji Evropi je tekla zibelka na
Bloški planoti lin to dejstvo je pomemben
člen v verigi večtisočletnega razvijanja in
spreminjanja, ki ga smučarstvo doživlja.

Z našim kratkim zapisom tudi ne bomo »od¬
krivali Amerike«. Opozoril bi naj vas le na
nekaj stvari v zvezi s smučmi, o katerih
niste morda globlje premišljevali takrat ko
ste drveli po smučišču ali gledali televizij¬
ski prenos kakšne smučarske prireditve.

Smučarskih panog je več in tudi smuči zanje
so od panoge do panoge različne, da bi z
njimi čim uspešneje dosegli cilj.

Govorimo lahko o smučeh za alpske disci¬
pline — slalom, veleslalom in smuk. Smuči
so v tem primeru take, kot jih najpogosteje
srečujemo. Za posamezno vrsto tekmovanja
pa smučarji uporabljajo nekoliko daljše smu¬
či, npr. pri smuku, in krajše, da lažje viju¬
gajo med vratci slaloma. Skupina disciplin
v smučanju se imenuje nordijska in jo pred¬
stavljajo teki. Smuči za tekače so ožje od
običajnih in zelo prožne, predvsem pa lažje.
Smuči za skoke morajo biti nekoliko širše
od običajnih in precej težje. Na drsni povr¬
šini imajo tudi več utorov.

Smuči v prejšnjih časih so bile lesene,
iz enega kosa (slika 1 a). Robovi so se hitro
iztrošili in smučka ni več »prijemala«. Zato

d

Slika 1

a 1 — jesenov les
b 1 — plastična obloga

2 — jesenov les

3 — priviti jekleni robniki
c 1 — profilirana sredica

2 — fenol — stranska obloga

3 — Al lamela

4 — fiberglas laminat

5 — drsna ploskev — prozoren tiskan

polietilen

dl — fiberglas laminat

2 — specialna sredica

3 — drsna obloga — polietilen

4 — fenol — stranska obloga

so robove utrdili z jeklenimi letvami, ki
so jih privili na drsno ploskev. To so bili
še sestavljeni robniki. Letve so se daljšale
in končno smo na eno smučko privijali le
dve.

Plastične mase so tudi pri smučeh našle
svoje mesto. Lesena drsna ploskev se je
hitro obrabljala in postajala hrapava. Ma¬
zanje z raznimi mažami je bilo zamudno.

272  TIM 6 • 76/77

Na leseno smučko so pritrdili oblogo iz
plastične mase (slika 1b). Plastična masa
pa ni ščitila le drsne ploskve, ampak so
kmalu prevlekli z njo celo smučko in tedaj
se je začela pestra barvitost smuči, ki jo
opažamo na smučiščih.

Dejali smo, da je bila smučka najprej le¬
sena. Izdelovalci smuči so »izumljali«, ker
so hoteli ustreči tekmovalcem ali pa streči
modnim muham kupcev.

Na trg so prišle plastične smuči; pomem¬
ben material so predstavljala steklena vlak¬
na — fiberglas. Omenimo kovinske smuči,
prevlečene z lahkimi zlitinami aluminija.
Smuči niso več iz enega kosa, ampak se¬
stavljene, če gledamo njihov prerez (sliki
1 c, 1 d; ti dve sklici sta narisani približno
po prospektu Elana). Smučka že zdavnaj ni
več enostaven kos lesa. Smučk vam tudi ne
izdela kolar, ampak jih morate drago plačati,
če se hočete uvrstiti med smučarje v kakš¬
nem zimsko-športnem središču. Toliko o
smučki kot taki! Ne bomo pa opisovali raz¬
voja okovja in varnostnih vezi. To bi nas
zavedlo daleč od naše teme. Sklenemo lahko
z ugotovitvijo, da se tudi pri tako enostav¬
nem predmetu, kot je smučka, kaže splošen
tehnični razvoj in da se tudi tu uporabljajo
dognanja z različnih področij.

NAŠ

POGOVOR

Po tako veliki in hudi »suši« se je zopet
odprlo in na uredništvo so prišla številna
pisma z izumi. Tako bomo lahko sedaj ob¬
ravnavali plinske grelnike vode in pa za¬
ščitne naprave pri uporabi plina. Delo in
ravnanje s plinom zahteva veliko mero pre¬
vidnosti in znanja, sicer lahko pride do
hudih nesreč, ki ne terjajo le materialnih
izgub, ampak pogosto tudi človeške žrtve.
Zatorej: »Previdnost na prvem mestu!«
Dokler bomo o plinu govorili in pisali le
pisma Timu, se nam ni treba bati eksplo¬
zij. Zato si le hitro oglejmo, kaj so pripra¬
vili naši dopisniki.

kK‘.

Jani Kocjan iz Lamanovš 27, pošta G. Rad¬
gona, je narisal takle grelnik vode (slika 1).
Voda prihaja vanj skozi ventil 1 in napolni
rezervoarje 2a, b in c. Rezervoar 2c je naj¬
bliže grelcu in je zato zaščiten z ognje-
stalno opeko (3). Nasproti rezervoarjem je
nameščen gorilec (6), katerega plamen og¬
reva zgorevalno komoro. Če bi voda slu¬
čajno zavrela, je montiran varnostni ventil
(11). Topla voda zapušča grelec skozi ventil
5, ki je z zobnikom (4) povezan na gorilec;
dotok plina je premosorazmeren pretoku
vode. Zgoreli dimni plini izhajajo iz peči
pri odprtini 8, grelec pa čistimo pri vratcih
9.

Po premoru se je zopet oglasil Stojan Obid
iz Cerknega. Ko je prebiral članek o ogre¬
vanju vode v Timu, se je domislil, kako
bi grelnik on sestavil. Že iz slike (slika 2)
bo skoraj jasno delovanje naprave, za ka¬
tero Stojan upa, da bi v redu delovala, iz¬
delal pa je iz povsem razumljivih razlogov
ni. To ne zmanjša vrednosti njegove zamisli.
Kadar odpremo pipo za izpust tople vode,
sklenemo tokokrog, in sicer sta zaporedno
vezana vžigalnik in elektromagnetna tuljava
glavnega plinskega ventila, ki se v tem pri¬
meru odpre in plin lahko tudi skozi odprt
pomožni plinski ventil prihaja do gorilcev,
kjer ga žareča kovinska nitka vžge. Topla
voda teče po cevi mimo bimetala in skozi
pipo. Bimetal se ob segrevanju upogiba na¬
vzdol in ko dosežemo želeno temperaturo,
se zaradi stika le-tega sklene drugi toko¬
krog. Tuljava tako samodejno zapre pomožni

TIM 6  • 76/77 273

plinski ventil in ogrevanja vode je zaenkrat
konec. Stojan je z zaporedno vezavo po¬
skrbel za varnostno izvedbo: če se toko¬
krog kjerkoli prekine, se glavni ventil ne
odpre in ni dotoka plina.

Na koncu naj omenim na kratko še dva
dopisnika, ki sta sicer že večkrat reševala
Timovo nalogo, nista pa še zbrala poguma,
da bi nam rešitve poslala za objavo. Eden
je Berto Peternelj iz Cerknega. Narisal je
sicer lepo risbo grelnika vode, vendar brez
vseh potrebnih oznak, tako da bi se težko
znašli. Če se bo ponovno oglasil s popolno
risbo, bomo njegovo pismo takoj objavili.
Ne čakaj predolgo z zbiranjem poguma,
Berto!

Drugi, Stanko Kostanjevec iz Bokovcev —
Markovci pri Ptuju, pa je delovanje svojega
grelnika tako zelo zapletel z različnimi var¬
nostnimi napravami, da se ga tudi ne bi
upali dotakniti, kaj šele vklopiti. Brez šale,
če bi hoteli pojasniti delovanje tega grel¬
nika, bi porabili veliko prostora. Tudi zanj
velja: nekoliko poenostavi grelnik in se nam
zopet oglasi.

Plinski štedilnik z varovalno napravo si je
zamislil Matija Mrzel iz Trbovelj. Če bomo
opisali dele, ki jo sestavljajo, nadaljnji ko¬
mentar ne bo potreben. 1 — gorilec, 2 —
vžigalni kamenček, 3 — držalo za kamenček,
4 — nazobčano vžigalo, 5 — potisna palica,
6 — prva vzmet, 7 — bomba s plinom, 8 —
prostor za bombo, 9 — zapiralni ventil za

plin, 10 — vzvodna ročica za odpiranje plin¬
skega ventila, 11 — dovodna cev v gorilec,
12 — podstavek za lonec, 13 — druga vzmet,
14 — lonec (slika 3). Ko postavimo lonec
na grelno ploščo, potisnemo navzdol palico.
Odpre se ventil za dovod plina in ob tem
se ukrešejo tudi iskre za njegov vžig.

274  TIM 6 • 76/77

mrwlu »O-

ufo.

Slika 4


'JVA^IVo^ro. W-Q- ftVUŽ/\yAHL£ ,

.k?ftJkaa. h»/\Q?=u3-

Jano Colnarič je na plinsko peč montiral
merilec pritiska plina v jeklenki (slika 4).
Kadar peč ni vključena, bi moral kazalec
mirovati. Če na kakšnem mestu v napeljavi
izhaja plin, pa vidimo, da se kazalec po¬
mika navzdol. Če pa imamo peč prižgano,
mora biti praznjenje bombe enakomerno.
Če temu ni tako, zopet vidimo na merilcu,
ki nas s svojim gibanjem opozarja na ne¬
predvideno uhajanje plina. Taka rešitev bi
se obnesla, če predpostavimo, da bomo me¬
rilec lahko večkrat opazovali. Večinoma pa

ob prijetni toploti na samo peč radi pozabi¬
mo. Jano bi storil torej še bolje, če bi omo¬
gočil zvočni signal ob izhajanju plina. To
bi bilo mnogo varnejše in učinkovitejše.
Tokrat bi nagrado zopet (zdi se nam, da
je bil enkrat nagrajen za svoj trud) pri¬
sodili Stojanu Obidu, Cerkno 21, 65282 Cerk¬
no. Ne samo zamisel, tudi izredno priza¬
devno in premišljeno narisan načrt nas je
razveselil. Če je slika tehniško narisana,
je tudi razumevanje veliko lažje in ni po¬
trebno veliko besednega komentarja.

Timova naloga

Ker je zima in ste smuči privlekli s pod¬
strešij in iz kleti, vam bomo to pot za¬
stavili nalogo v zvezi z njimi. Lahko re¬
čemo: »Pišite o vsem v zvezi s smučmi!«
Kaj mislimo s tem? Predlagamo, da razmi¬
slite na primer o tem, kako bi vi izdelali
lesene smuči; tu gre za problem obdelave
in krivljenja lesa, ki je še mnogokrat pri¬
soten.

Kakšna naj bi bila po vašem oblika smuči?
Spomnimo se, kaj vse si izmišljajo šport¬
niki: pred leti so se Švicarji pojavili s sta¬
bilizatorji na prednjem delu smuči; lansko
leto smo se začudili, ko so začeli v krivino
smuči delati luknje, da bi bile bolj stabilne
pri velikih hitrostih, ki jih smučarski asi
dosegajo na strmih pobočjih. Varnostnih vezi

si tudi ne more vsakdo izmed vas kupiti,
ker so precej drage. Bi si jih izdelali sami,
tako da bi vas vsaj malo varovale pred
neljubo posledico padca?

Še ena stvar je danes zelo aktualna: pri
padcu se varnostna vez odpre, in če nimamo
smuči pripete na nogo oz. čevelj, nam lahko
smučka pobegne po klancu in povzroči ne¬
srečo. Če pa je smučka pripeta z vrvico,
pa jo lahko skupimo, ker nas smučka med
prekopicavanjem udarja. Zato so prišli ne¬
kateri na zamisel, da bi bilo dobro, če bi
»izumili« nekakšno zavoro — mehanizem,
ki bi zagotavljal, da bi se odpeta, nepritrje¬
na smučka sama ustavila na snežišču. O
tem pišejo sedaj mnogo in take zavore pre¬
izkušajo. Morda se bodo obnesle. Razmi¬
slite o tem tudi vi in predlagajte. Stvar
mora biti enostavna pa učinkovita.

TIM G • 76/77 2  75

male

železnice

II. Uvod

a m

REKE, POTOKI,
JEZERA

Matjaž Zupan

I. Odgovori na pisma

Danes začenjam z odgovori na tri pisma.
Vsem trem sem odgovoril tudi osebno, ne¬
kaj prošenj pa je takih, ki se večkrat po¬
navljajo, zato te odgovore objavljam tu.
Marko Bogataj iz ži-rov se zanima za cene
materiala za maketo. Povprašal sem v trgo¬
vini Mehanotehnike v Ljubljani na Trubarjevi
5 in dobil naslednje cene:
raven tir, dolžina 5 ali 7 cm 3.— din

raven ali zakrivljen tir, dolžine 10 cm 3.60 din
raven ali zakrivljen tir, dolžine 20 cm 4.— din
upogljiv raven tir, dolžine 90 cm 15.— din

električne kretnice,

leve ali desne, 1 kos 45.— din

transformator z regulatorjem 220.— din

Železniških križišč nimajo, prav tako jim
je zmanjkalo mostov, dreves, cerkva in po¬
dobnega materiala, le hišic je še nekaj ma¬
lega na zalogi.

Andrej Sovine iz Ljubljane se zanima za
maketo sistema N. Jaz imam maketo siste¬
ma HO, zato o sistemu N zelo malo vem.
Skic maket po pošti ne pošiljam, ker je
takih želja preveč, z veseljem pa pregle¬
dam in popravim vašo lastno skico.

Srečko Pirc iz Idrije pa bi rad prospekte
oziroma kataloge za hiše in ostali material
za makete. Žal imam sam le po en izvod
nekaterih katalogov, tako da jih nikakor ne
morem pošiljati po pošti, ker bi bil sam
potem brez njiih.

Pa še poziv vsem -maketarjem. Pošljite mi
skice svojih maket, če ste tudi fotoamaterji
pa tudi fotografijo, kar bo zanimivo, bom
objavil v Timu. O tem, kako fotografiramo
maketo, pa nameravam še pisati v eni na¬
slednjih številk Tima.

Pa preidimo na današnji članek. Nameravam
pisati o rekah, potokih in jezerih, torej o
vodah, ki jih najdemo v naravi. Ob tem se
nam takoj porodi misel, saj ito pa ni težko,
vzamemo pač pravo vodo pa imamo jezero.
Žal pa ne gre tako enostavno, poglejmo si
razloge, ki govore proti uporabi vode na
maketi:

— voda se hitro napraši in postane motna,
zato bi jo morali pogosto menjavati;

— na maketi ne moremo pomanjšati tudi
valov, tako da voda ne »teče« tako, kot
v naravi. Delno si -lahko pomagamo z
mehčalci za perilo, žal pa se voda potem
peni;

— voda hlapi, vlažen zrak pa pospešuje rja¬
venje železnih delov železnice in tako
povzroča hudo škodo;

— voda mora biti v povsem nepropustni
posodi, kar težko dosežemo na maketi,
pa še dno jezera -mora biti potem na¬
rejeno iz snovi, ki ji voda ne škoduje,
oziroma je ne razmoči.

Mislim, da so vas ti razlogi -prepričali o
tem, da na maketi ni priporočljivo uporabljati
prave vode. Seveda so tudi Izjeme, če ste
lansko -leto brali moje članke, ste lahko za¬
sledili navodilo za -izdelavo slapov s po¬
močjo električne črpalke, še nekaj podobnih
primerov pa bom navedel na koncu članka.

III. Načrtovanje

V drugi številki letošnjega Tima smo si
ogledali načrtovanje makete -male železnice.
Tam sem pozabil omeniti, da moramo po¬
misliti vnaprej tudi na jezera, reke in po¬
toke. Pa si to oglejmo danes. Vodna -po¬
vršina naj ne zajema -prevelik del makete.
Na manjši maketi je prostor le za potok
in manjšo mlako, na večjo dam-o reko ali
jezero, le -največje makete -imajo lahko celo
morje s pristaniščem. Reka naj ne teče
diagonalno prek makete, kot v-idimo na sirki

la, temveč na-j naredi vijugo okoli manjšega
ali večjega hriba, kot je skicirano na sliki

lb. Jezero mora imeti pritok in odtok; če
stoji sredi gora, je to lahko slap; skico take
makete kaže s lika 1c. Sliki 1d in 1e pa ka¬
žeta, kako namestimo na maketo morje s
pristaniščem. Spretni modelarji pa lahko na-

276  TIM 6 • 76/77

Slika 1.

a) Nepravilen potek reke

b) Pravilen potek reke; reka naredi zavoj okoli
hriba

c) Jezero s pritokom in odtokom

d) in e) Morje s pristaniščem

redijo večje jezero z otokom na sredi, ob¬
dano z vasjo in gradom na hribu, kot na
Bledu.

Ne smemo pozabiti, da voda teče navzdol,
torej morajo biti vodne površine vedno nižje
od okolice, reke in potoki tečejo vedno po
dnu doline.

Slika 2. Moder krep papir prilepimo na podlago
iz belega papirja ali staniola

Slika 3. Nato začnemo delati bregove okoli je¬
zera

Slika 4. Taka je končna oblika tega jezera

IV. Stoječe vode — površina

Najprej si oglejmo, kako naredimo površino
stoječih voda. V primerjavi s tekočimi vo¬
dami je površina večja, ravna in mirna.
Najlažji, a ne najlepši način je takle: na
ravno podlago nalepimo najprej bel papir
ali staniol (aluminijeva folija, ki jo proda¬
jajo za uporabo v gospodinjstvu ali ovitek
od čokolade), nanj pa nalepimo moder krep
papir. Nato oblikujemo pokrajino, kot kažejo
slike 2, 3 in 4.

Če smo dobri risarji, bomo na ravno pod¬
lago sami narisali vodo. Z oljnatimi barvami
pobarvamo površino. Barve se svetijo, pa
še valove lahko oblikujemo z njimi. Ob robu
je voda plitva, tam torej barvamo s svetlo

zeleno, proti sredini pa je voda globlja, zato
njena barva prehaja v modro in končno v
temnomodro. Tako vodno površino vidimo
na stiki 5.

Najlepšo površino pa naredimo z nitrolakom.
Za podlago vzamemo papir, na katerega na¬
nesemo barve od svetlo zelene do temno
modre, ali pa ploščo iz pleksi stekla (pro¬
zorno). Pod to ploščo, ki je lahko tudi ste¬
klena, le-ta ima to napako, da jo težko po¬
ljubno oblikujemo, pa naredimo podlago. Če
ne moremo iti v globino, naredimo tako,
kot vidimo v prerezu na sliki 6. Pod ploščo
damo najprej ob robovih debel papir, tako
da je odmaknjen od tal, tla pa pobarvamo
s tempera barvicami, kot je opisano že zgo¬
raj. Če imamo več prostora v globino, pa

TIM 6 • 76/77 2 7 7

i^?«*!** «**««** **?!•«?-

Slika 5. Površina tega jezera je narejena z oljna¬
timi barvami

naredimo dno, kot je opisano v naslednjem
poglavju.

Oglejmo si, kako tako površino naredimo.
Najprej ob rob plošče nanesemo kit, da nam
nitrolak ne bo stekel dol s podlage. Rabimo

Slika 6. Jezero, ki nima poglobljenega dna; šte¬
vilke pomenijo:

1. breg

2. kit, ki preprečuje odtekanje nitrolaka

3. plošča iz pleksi stekla, prekrita z nitrolakom

4. držala, s katerimi pritrdimo ploščo

5. distančni papir

6. nosilna deska makete

278  TIM 6 • 76/77

prozoren nitrolak in kit za okna, ki je rjav,
kot zemlja, Nato nanesemo na podlago plast
nitrolaka, ki naj ne bo debelejša od enega
do treh milimetrov, če je plast debelejša,
se pni sušenju pojavijo v njej mehurčki.
Ko se površina te plasti strdi, jo z ostrim
kovinskim predmetom nagubamo. Gubamo
jo še večkrat, dokler se cela plast ne strdi.
S tem dobimo valove. Če bomo nanesli več
plasti eno čez drugo in jih pazljivo gubali,
lahko dobimo velike valove, še preden se
zadnja plast do konca strdi, damo nanjo
kopalce, zračne blazine, čolne in podobno.
Kopališki vrvež kaže slika 7. Dodamo lahko
tudi kakšno zeleno pikico, kot list lokva¬
nja. Zračno blazino naredimo iz debelega

barvnega papirja, kopalce pa žal dobimo le
v tujini.

Površino pazljivo nagubamo vso v isti smeri,
to je v smeri vetra. Ob pritoku in odtoku
pa naredimo valove v smeri toka. Tudi
okoli kopalcev površino razburkamo, za čol¬
nom pa naredimo sled čolna.

Z nitrolakom lakiramo v odprtem prostoru,
saj so hlapi izredno vnetljivi, ob veliki kon¬
centraciji pa lahko tudi eksplodirajo. Zato
moramo pri lakiranju ugasiti v sobi peči,
kadilci pa ne smejo kaditi. Nevarno je morda
celo iskrenje v elektromotorjih. Torej paz¬
ljivo!!

Slika 7. Kopališki vrvež na plaži

TIM 6 • 76/77 279

Preden se lotite površine jezera, poizkusite
isti postopek na majhnem koščku enake
podlage. Pa še to: med sušenjem na vlagi
postane površina nitrolaka motna. Sušimo
torej v suhih prostorih ali v sončnih dneh.
Če pa površina vseeno pomotni, jo še en¬
krat prelakiramo s tanko plastjo nitrolaka.
Zato je dobro, če prej naredite preizkus,
tako da ugotovite, kako potekajo vse faze
izdelave.

Enako površino lahko naredimo s tekočo
(prozorno) plastiko DONILIT, ali pa s poli-
estersko smolo za ulivanje. Taka smola se
uporablja za izdelavo čolnov ali letalskih
modelov iz steklenih vlaken. Žal pri nas ne
bomo dobili tako majhne količine, kot jo
potrebujemo za (izdelavo površine enega
jezera, temveč dobimo le večkilogramsko
pakiranje, kar pa je predrago. Če pa imate
doma slučajno ostanek take smole, je njena
obdelava lažja liin površina jezera še lepša,
kot pa z nitrolakom.

V. Stoječe vode — dno

Površino jezera že znamo narediti, pa si
oglejmo še kako naredimo dno. Najprej iz
vezane plošče izrežemo obliko jezera, kot
kaže slika 8. Izrez naj bo nekaj centimetrov
ožji od prave velikosti jezera, ki jo na sliki
ponazarja debela črta narisana okoli izre¬
zanega dela. To pa zato, ker leži plošča s
površino nad to desko in tako ta del pred¬
stavlja nizko obrežno dno.

(nadaljevanje prihodnjič)

Slika 9. Pod desko pritrdimo stiropor, v katerega
izdolbemo dno jezera

ŽELEZNICA
S KOLESI
NAVZGOR

Drago Mehora

VVuppertal je danes pomembno industrijsko
mesto v VVestfaliji v Zahodni Nemčiji. Mesto
je znano po tem, da sta iz njega izšla dva
slavna moža, in sicer soutemeljitelj znan¬
stvenega socializma Friedrich Engels in ve¬
liki nemški zdravnik — kirurg Ferdinand
Sauerbruch. Mesto pa je morda še bolj zna¬
no po svoji viseči železnici, ki je edino
prometno sredstvo te vrste na svetu. Ta
železnica je tudi že dokaj stara, saj so jo
izročili prometu v marcu leta 1901, torej
pred 76 leti. Takratni časopisi so poročali,
da je prisostvoval slovesni otvoritvi tudi
nemški cesar Viljem II. Cesarju je bila že¬
leznica zelo všeč, ni pa se mu zdelo prav,
da imajo tako moderno prometno sredstvo
v nekem VVuppertalu, ne pa v glavnem me¬
stu Nemčije Berlinu. Graditelj Eugen Lan-
gen bi seveda lahko tudi v Berlinu zgradil
visečo železnico, ampak takratnim berlin¬
skim očetom se je zdela ta reč prenevarna
in so načrt odklonili.

Vagoni viseče železnice res vise, in sicer
na enem samem tiru, kar omogoča prosto
nihanje vagonov in tako lažje premagovanje
ovinkov celo pri hitrosti 60 km na uro. Obe¬
šeni so tako, da je iztirjenje nemogoče.

Ob otvoritvi leta 1901

280  TIM 6 • 76/77

Stara železnica nad sodobno cesto

Železnica uporablja za pogon kajpak elek¬
trično energijo. Tako se ta znamenita, na
enem tiru viseča železnica še danes varno
guga okoli 16 m nad mestnimi ulicami in
prepelje dnevno po 50.000 potnikov.
Izkazalo se je, da je ta nenavadna že¬
leznica tudi zelo varna, saj se v 76 letih
niti en potnik ni smrtno ponesrečil, čeprav
je nekaj nezgod vendarle bilo. Leta 1917
je vlak zaradi pokvarjene varovalke obtičal
ali bolje obvisel med dvema postajama.
Sledeči vlak ni mogel dovolj hitro zavreti
in je trčil v stoječe vagone. En voz se je
odtrgal in padel v reko VVupper. Voznik in
trije potniki so ostali živi in nepoškodovani.
Skoraj zabavna zgodba se je pripetila leta
1950. Takrat so hoteli kot reklamo za neki
cirkus prepeljati mlado slonico Tuffi. Zajetna
žival je mirno vstopila v vagon, ko pa je
vlak stekel, je izgubila živce in s svojo
trdo glavo prebila steno voza. Padla je
na srečo spet v reko VVupper, od koder so
jo potegnili nepoškodovano.

Še eno nezgodo je doživela železnica leta
1968. Iztirjeni tovorni vlak je treščil v enega
od nosilnih stebrov. Pri tem je velik kos

nosilnega jeklenega ogrodja zgrmel na pro¬
metno cesto. Mrtvih ali ranjenih ni bilo,
pač pa je bil promet v mestu nekaj tednov
hudo oviran.

Prometne težave v velikih mestih so v
svetu reševali in jih rešujejo z gradnjo pod¬
zemnih in nadcestnih železnic. Bržkone je
to najboljša rešitev. Morda je to tudi eden
od vzrokov, da je ostala 'vvuppertailska vise¬
ča železnica edina na svetu. Naj bo že
kakorkoli, drži pa, da je vvuppertalska viseča
železnica uspelo prometno sredstvo, pa tudi
tehnična zanimivost.

PONAREJENI

KOVANEC

Igor Leiler

Pred nami je na videz 12 enakih kovancev.
Vendar je eden med njimi ponarejen. Ne
vemo, ali je težji ali lažji. S pomočjo pri¬
merjalne tehtnice in treh tehtanj na njej

TIM 6 • 76/77 2 81

moramo najti ponarejeni kovanec ter ugoto¬
viti, ali je težji ati lažji.

Rešitev.

Za začetek označimo kovance — K-,, K 2 ,...

...  K 12 . Tako vemo, kateri je kateri, seveda
pa še vedno ne, kateri je ponarejen. Dogo¬
vorimo se še za naslednje oznake:

Znak T naj predstavlja tehtnico. Ako napi¬
šem K, T K 2 , pomeni, da med seboj primer¬
jam dva kovanca, od katerih je K, na levi
strani, a K 2  na desni strani tehtnice. Pri
tem imamo tri možnosti: ravnotežje, nag¬
njenost tehtnice na levo ali desno stran. Po
vrsti bomo to označili:

K T K =: ravnotežje

KTKL:  tehtnica nagnjena na levo stran
KTKD:  tehtnica nagnjena na desno stran
Mimogrede, če napišem KKKTKKK, to pač
pomeni, da so na vsaki strani tehtnice trije
kovanci.

Za oznake smo se dogovorili, lotimo se na¬
loge same.

V ta namen razdelimo naših 12 kovancev v
tri skupine po 4 kovance. Vzemimo dve sku¬
pini in ju primerjajmo na tehtnici:
KtKjKj^TKsK^Ks

Imamo dve možnosti: 1. ravnotežje, 2. teht¬
nica nagnjena na eno ali drugo stran.
Obdelajmo najprej prvo možnost. Ravnotež¬
je na tehtnici nam pove, da je ponarejeni
kovanec v zadnji skupini KpK^KnK^. Vza¬
memo sedaj iz te skupine tri kovance in tri
prave iz prvih dveh skupin. Primerjamo jih
med seboj: K,K 2 K 3  T

Pojavita se dve možnosti: ravnotežje ali

nagnjenost.

Ravnotežje enostavno razrešimo — ponare¬
jeni kovanec je zadnji — tisti, ki je ostal.
Na voljo imam še eno tehtanje, s katerim
ugotovim, ali je kovanec težji ali lažji.
Druga možnost, nagnjena tehtnica, nam po¬
ve dvoje: ponarejeni kovanec je eden od
treh kovancev in če je tehtnica

nagnjena na levo, je lažji, če je nagnjena
na desno, je težji.

Denimo, da je kovanec težji (če je lažji, je
vse isto). Vzamemo dva od treh kovancev
in ju med seboj primerjamo:

K 9  T K 10

Ponovno razlikujemo dve možnosti — rav¬
notežje ali nagnjenost. Ravnotežje nam po¬
ve, da je ponarejenec K l1p  nagnjena tehtnica

pa nam tudi takoj izda ponarejeni kovanec.
Lotimo se težjega primera:

KiK 2 K 3 K 4  T K 3 K 8 K 7 K 8  L (D je povsem sime¬
trično, naj to bralec sam preveri.)

Prvo tehtanje nam pove dvoje: ponarejeni
kovanec je ali na levi in je težji ali pa je
na desni in je lažji.

Drugo tehtanje bomo realizirali s pomočjo
pravih kovancev. Takole bomo tehtali: na
levo stran tehtnice bomo dali tri prave ko¬
vance K 9 , K 10  in K,, ter enega z desne stra¬
ni, npr. K 8 . Na desni strani tehtnice bomo
pustili K 5 , K č  in K 7 , namesto K 8  pa bomo
dali kovanec K 4 , ki je bil pred tem na levi
strani tehtnice. Takole izgleda tehtanje:
KsiK-ioKt, K 8  T K 5 K 6 K 7 K 4

Zapomnimo si, da so pri tem drugem tehta¬
nju izpadli kovanci K,, K 2  in K 3 .

Sedaj se pojavijo tri možnosti

a) KsiK-joK^Ks T K 5 K 6 K 7 K 4  L

b) K^oKuKs T K 5 K 6 K 7 K 4  D

c) K 9 K 10 Kt|K 8  t k 5 k 6 k 7 k 4  =

Obdelajmo vsak primer posebej.

V primeru a se situacija na tehtnici ni
spremenila. Edini kovanci, ki so ostali na
svojem mestu, so K 5 , K 6  in K 7 , vsi ostali so
zamenjali mesta ali pa izpadli iz tehtanja.
Če bi bil ponarejeni kovanec med ostalimi,
bi se situacija na tehtnici spremenila. Po¬
temtakem je ponarejeni kovanec med ko¬
vanci K 5 , K 6  ali K 7  in lažji je — tehtnica je
nagnjena na levo, na levi strani pa so sami
pravi kovanci. Kako med tremi kovanci najti
lažjega ali težjega pa že vemo.

Poglejmo primer b. Tehtnica se je nagnila
na drugo stran. To pomeni, da kovanci K 5 ,
K 6  in K 7  niso ponarejeni, saj bi drugače si¬
tuacija na tehtnici ostala nespremenjena.
Prav tako ni ponarejenca med kovanci, ki
jih ni na tehtnici — v tem primeru bi bilo
na njej ravnotežje. Torej je ponarejeni ko¬
vanec ali K 4  ali K 8 . Če je ponarejen K 4 , je
težji, če je lažni K 8 , je lažji. Ne bo težko
primerjati enega ali drugega s pravim in
najti ponarejenega.

V tretjem primeru c pa je nastalo ravnotež¬
je, kar pomeni, da je ponarejenec v skupini,
ki smo jo dali s tehtnice — to je KiK 2 K 3 .
Vendar ne vemo samo tega: tehtnica je bila
nagnjena v začetku na levo, zato je ponare¬
jeni kovanec lažji. Tako smo ponovno v si¬
tuaciji, ko moramo med tremi kovanci najti
lažjega — to pa že znamo.

282 TIM 6 • 76/77


timova

fantastika

KAJ SE JE ZGODILO
Z DESETARJEM
KUKAVICO

Prevedel Bogdan Gradišnik

»Ko pa bi bil, po drugi strani, popil vaš
napoj takrat, kg je napisal Nevihto,  bi bil
ostal tak, izrabljen, utrujen od sveta, izmu¬
čen na smrt in nezmožen umreti. Po drugi
strani bi ga seveda obvladovala nagnjenost
k razvratu, značilna za elizabetinsko obdob¬
je, in to bi trajalo dolga stoletja. In kako
bi se bil začel dolgočasiti po, recimo, ob¬
dobju stotih let, kako bi si bil zaželel umre¬
ti! V tem primeru bi vaš napitek, desetar, bil
prav pogubna zadeva!«

»Shakespeare?« je rekel Kukavica. »Mislite
morda VVilliama? Poznal sem ga osebno.
Medtem ko sem se tolkel na Holandskem,
sem srečal njegovega prijatelja, in ta naju
ie seznanil, ko sva se vrnila v London. W>!-
liam Shakespeare — mož zabuhlega obraza,

napol plešast; rad je mahal z rokami, med¬
tem ko je govoril. Zdel sem se mu zanimiv,
Kar precej sva se pogavarjala.«

»In kaj jp rekel?« sem se pozanimal.

»Oh, vraga, kako naj si pa zapomnim vsako
prekleto besedo?« se je razburil desetar.
»Večinoma je postavljal vprašanja, kot vi na
primer. Pogovarjala sva se pač«

»In kako vam je sicer všeč?« sem zastavil
še eno vprašanje.

Desetar Kukavica se je zamislil, potem pa
počasi rekel: »Bil je eden tistih, ki prešte-
jajo drobiž in dajo dinar napitnine ... Pri¬
pravljam se, da bi prebral njegove knjige,
sicer pa nisem nikdar imel časa za branje.«
»Videti je, da vas digestiv zanima samo to¬
liko, kolikor zadeva denar. Pravzaprav vam
gre samo za posel. Mar ni tako?«

»No, to pa prav gotovo,« je odvrnil desetar.
»Sam sem ga tako ali tako že dobil. Kar
zadeva mene, ga ne potrebujem.«

»Ali ste že pomislili na to, desetar, da sku¬
šate narediti nekaj, kar morda ni mogoče?«
»Kaj mislite s tem?«

»Torej,« sem dejal, »digestiv zdravnika Pa-
reja je pač zmes štirih sestavin, mar ne?«
»Seveda, in kaj potem? Kaj je tu nemogo¬
čega?«

»Menda veste, da je kvaliteta jajca odvisna
od kurine prehrane, kajne?«

»No, in?«

»Tisto, kar kura je, ne spremeni jajcu samo

TIM 6 • 76/77 2 83

okusa, temveč celo barvo. To vam bo po¬
trdil vsak kokošjerejec.«

»Nadaljujte.«

»Podobno je pri kravah — tisto, kar jedo,
dobimo v mleku. Ste kdaj pomislili na to,
koliko različnih novih vrst kokoši je nastalo
na tem svetu od turinske bitke naprej, in
kako zelo se je v tem času spremenila ko¬
košja hrana? Ste mar mislili, da je jajčni
rumenjak ena sama sestavina v vašem di-
gestivu? Ali je mogoče, da se vam ni posve¬
tilo, kako ta sestavina vsebuje permutacije
in kombinacije nekaj milijonov drugih sesta¬
vin?«

Desetar je molčal. Nadaljeval sem: »In ro¬
že. Če dve jajci nista povsem enaki, kako
je z vrtnicami? Kot pravite, ste prišli iz
vinorodne dežele — potem vam je znano,
kako ozka meja loči dve povsem različni vr¬
sti vina; kako lahko plemenita trta raste ko¬
maj za korak naprej od vinskih jagod, ki z
njimi ni kaj početi. Isto velja za tobak.
Ali ste kdaj premišljali o vrtnicah? Te opra¬
šujejo čebele, ki letajo od cveta do cveta in
jim omogočajo življenje. Tako tudi vaše vrt¬
nice vsebujejo neskončno število sestavin.
Mar ni tako?«

Desetar Kukavica je še vedno molčal. Na¬
daljeval sem z nekakšnim zlobnim navduše¬
njem. »Te reči je treba poznati, desetar.
Vzemite na primer terpentin. Dobite ga iz
dreves. Že v šestnajstem stoletju je bilo
znanih več vrst tega drevja. Predvsem pa,
dragi moj, bi bilo treba premišljati o medu!
Na svetu je več vrst medu, kot jih poznamo.
V vsakem čebeljem panju je med za spoz¬
nanje drugačen. Vedeti morate, da čebele,
ki živijo blizu resja, nabirajo med čisto
druge vrste kot tiste, ki so blizu sadovnjaka.
Že res, da je oboje med, toda brez dvoma
gre tu za različen okus in kvaliteto. Od
panja do panja je med različen, desetar Ku¬
kavica. Da niti ne govorim o medu divjih
čebel.«

»Torej?« je mračno zagolčal desetar.

»Torej, vse do sedaj je pravzaprav prepro¬
sto — v primerjavi s tem, kar vam bom zdaj¬
le povedal. Ne vem. koliko je na svetu čebel¬
njakov. Vzemimo, da je v vsakem izmed njih
tisoč čebel. (Seveda jih je več, a zadevo
bom skušal poenostaviti.) Lahko mi verjame¬
te, da sleherna izmed teh čebel prinaša do¬
mov malce drugačen med. Vsaka izmed njih

lahko med svojim letom obišče kakih petde¬
set različnih cvetlic. Med, ki ga naberejo
vse čebele skupaj, se v panju pomeša. Vsa¬
ka celica tega medu je sestavljena iz malce
drugačnih elementov! Ne bom govoril o ča¬
sovnem dejavniku; pol leta star med Iz
istega čebelnjaka je seveda drugačen od
tistega, ki je vskladiščen že deset let.
Med se od dneva do dneva spreminja. Zdaj
pa vzemite vse te različne kombinacije jajc,
vrtnic, terpentina in medu — kam vas bi to
pripeljalo? Mi lahko odgovorite?«

Desetar se je zamislil za nekaj trenutkov,
potem pa rekel: »Tega preprosto ne razu¬
mem. Zdaj boste rekli, da sem neumen,
kajne?«

»Tega nisem nikdar mislil,« sem ugovarjal.
Počutil sem se precej nelagodno.

»Ne, rekli  tega pač niste. Poslušajte. Ne
morite me s takim govoričenjem. Naredil
vam bom uslugo. Poglejte!«

Iz žepa je potegnil zaklepni nož in si začel
pozorno ogledovati levico, da bi našel kak
del brez brazgotine. »Ne!« sem vzkliknil in
ga zgrabil za desno roko. Zdelo se mi je,
kot da skušam ustaviti nalet velike lokomo¬
tive. Moj prijem in moja teža nista bila nič
v primerjavi s silno desetarjevo močjo.
»Poglejte,« je dejal in zarezal v mehko
meso med palcem in kazalcem, dokler ni
kost ustavila rezila noža, palec pa mu je
obvisel blizu zapestja. »Vidite?«

Videl sem ga kot skozi meglico. Nenadoma
sem dobil občutek, da se velika ladja divje
premetava na valovih. »Ali ste blazni?« sem
rekel, ko sem čez nekaj časa spet mogel
govoriti.

»Ne,« je dejal desetar Kukavica. »Ravno
vam dokazujem, da nisem.« Podržal mi je
svojo razmesarjeno roko pred očmi.
»Umaknite jo,« sem rekel.

»Seveda,« je rekel desetar. »Poglejte si
tole.« Potisnil si je skoraj odrezani palec
nazaj in ga naravnal z desno roko. »Je že
dobro,« je dejal, »kaj ste pa tako prebledeli.
Saj vam samo kažem, ne? Ne odhajajte —
usedite se nazaj. Ne norčujem se iz vas.
Lahko vam povem celo prekleto zgodbo,
zgrajeno na dejstvih. Pokažem vam lahko
Parejevo malo beležnico in vse drugo. Ste
si zapomnili, kaj imam pod srajco? Ste vi¬
deli, kaj imam tule, na levi?«

284 tim 6 • 76/77

»Sem,« sem rekel s komaj slišnim glasom.
»No, tja so me zadeli s štirikilogramsko to¬
povsko kroglo, ko sem se na Mary Ambree
tolkel proti Špancem — raztrgalo mi je prsi
in rebra so mi prebodla srce, toda po šti¬
rinajstih dneh sem spet hodil naokrog. Tisto
drugo rano na desni, pod rebri — jutri vam
pokažem, kakšna je videti od zadaj — sem
dobil med bitko pri Fontenoyu; to je presne¬
to zanimiva zgodba. Od nekod je priletela
francoska topovska krogla in zadela zlom¬
ljen meč, ki ga je bil izpustil neki mrtev
častnik. In tisti meč je zletel naravnost
skozi moja pljuča in jetra. Pri moji veri,
en konec meča mi je pogledal skozi desno
ramo. Tisto drugo rano, nižje spodaj, je
povzročil drobec karteče med bitko pri Wa-
terlooju — razmesarilo me je kot prašiča —
in kirurgu se sploh ni zdelo vredno, da bi
me pogledal. Vendar sem bil v šestih dneh
na nogah, medtem ko so možje z zlomljeni¬
mi nogami cepali kot muhe. Povem vam,
tudi to lahko dokažem! Z Benedictom Arnol¬
dom sem korakal v Ouebec. Sedite pri
miru in poslušajte — desno nogo mi je
zdrobilo prav do kostnega mozga, od kolka
do gležnja. Še preden se je imel kirurg
priložnost prebiti do mene, se je rana že
zacelila; ubogi mož ni mogel verjeti svojim
očem, zdelo se mu je, da sanja. Lahko bi
vam pripovedoval peklenske zgodbe! Vse
to pa je vredno nekaj denarja, se vam ne
zdi? No, moj predlog je takle: pripovedoval
vam bom, vi boste pisali, dobiček pa si raz¬

deliva na polovico, da si bom mogel kupiti
kmetijo. Kaj pravite?«

Slišal sem svoj lastni slabotni, neumni
glas: »Kako to, da si v vseh teh letih niste
prihranili čisto nič denarja?«

Desetar Kukavica me je s prezirljivim gla¬
som zavrnil: »Kako da si nisem prihranil!
Zato pač, ker sem, kar sem, vi tepec! Ko
bi se bil znal upreti kartam, bi bil mogel
zdajle kupiti cel Manhattan za manj de¬
narja, kot sem ga bil izgubil proti Holand¬
cu po imenu Bruncker, ko sva vlekla ase za
angleške gvineje! Prihranil! Če ni bilo kvar-
tanje, je bilo pa kaj drugega. Opustil sem
na primer pijačo. Dobro. Če ni bila pijača,
so bile pač ženske. Začel sem se varovati
žensk. Dobro. Začel sem kockati. Vedno
sem imel namen  prihraniti nekaj denarja!
Toda tega nisem bil nikdar sposoben! Zdra¬
vilo doktorja Pareja me je napravilo takega,
kakršen sem in kot bom vedno. Razumete?
Pehotni vojak, umazan in neveden. Skoraj
sto let mi je vzelo, da sem se naučil podpi¬
sati, za to, da sem postal desetar, pa sem
potreboval štiristo let. Kako se vam zdi? In
pri vsem tem sem imel silno voljo! Moj
predlog še vedno velja: vsakemu pol. Ko
pridem v časopise, bom lahko mirne duše
prodajal digestiv, ker si nihče ne bo drznil
privoščiti kake potegavščine z znano oseb¬
nostjo. Kajne?«

»Ne, nikakor ne,« sem rekel.

»Kako?«

»Seveda, gotovo, desetar.«

TIM C • 76/77 2 85

»V redu,« je dejal desetar Kukavica, »če
še vedno mislite, da se šalim, si poglejte
tole. Saj ste videli, kaj sem naredil malo
prej?«

»Videl, desetar.«

»Poglejte,« je rekel in mi pomolil levico
pod nos. Bila je prekrita s krvjo. Srajčni ro¬
kav je bil rdeč in vlažen. Prevzet sem str¬
mel v debelo, skorajda strjeno kapljo krvi,
ki je polzela izpod rokava blizu gumbnice
in za trenutek trepetajoč obvisela, preden
je kanila na moje koleno. Še danes imam
od tega madež na hlačah.

»Torej?« je vprašal desetar, medtem ko si
je oblizoval mesto med prstoma, kamor je
bil zarezal z nožem. Prikazala se je bleda
površina dlani. »Kod sem potegnil z rezi¬
lom?«

Zmajal sem z glavo; rane ni bilo videti —
samo majhno belo brazgotino sem opazil. Z
nožem si je narahlo potegnil po dlani —
ostala je rdeča sled — in s tleskom zaprl
rezilo. Potem si je podrgnil dlani, si ob
hlače očistil krvavo porezano dlan in rekel:
»Mi še vedno ne verjamete?«

»Hudirja!« sem rekel brez sape v prsih.
»Torej ...«

»Ah, k vragu vse skupaj!« je zarenčal de¬
setar, že kar nekam utrujen in izčrpan od
nenehnega dokazovanja, s katerim mi je ho¬
tel pojasniti nepojasnljivo in iz neverjetne¬
ga narediti verjetno. »Poslušajte. Mislite,
da gre za nekakšen trik? Ali imate nož?«
»Imam. Zakaj?«

»Velik nož?«

»Kar precej.«

»Prav. Prerežite mi vrat, in videli boste, kaj
se bo zgodilo. Zapičiti mi ga, kamor koli
želite. Stavim tisoč dolarjev, da se bom v
dveh ali treh urah čisto dobro počutil. Le
pogumno. Za stavo gre. Alj pa si sposodite
sekiro in me treščite po glavi, če želite.«
»Naj bom preklet, če želim kaj podobnega,«
sem rekel s tresočim glasom.

»In tako je vedno,« je nadaljeval desetar
Kukavica z obupom v glasu. »Ljudje si de¬
lajo premoženja z milom in zobno kremo,
medtem ko imam jaz nekaj, kar bi za vedno
naredilo človeka mladega in zdravega —
vse skupaj naj vas pobere hudič! Ne bi bil
smel piti vašega smrdljivega viskija. Vedno
se konča enako. Prav tako brado imate, kot
sem jo imel sam, preden se mi je bila vžga¬
la od smodnika pri Zutphenu, ko je dobil

svoje Sir Philip Sidney; drugače bi vam bil
tega sploh ne povedal. Vi, bedni pijanec!
Lahko bi vas ubil, lahko mi verjamete! Poj¬
dite k vragu!«

Desetar Kukavica je skočil na noge in tako
naglo švignil proč, da je izginil, še preden
se mi je posrečilo vstati. Prav blizu mesta,
kjer sem sedel, je bila kri — majhno krvavo
jezerce, nič večje od kavnega krožnička, na
enem koncu je bil viden odtis pete. Dober
meter stran je bil še en tak odtis, seveda
manj opazen, še naprej je bil prav medel
odtis, ki je kazal, kako se je gumijasta peta
zavrtela in pognala svojega lastnika proti
levi. »Kukavica, Kukavica!« sem zaklical.
Toda nikoli več nisem videl desetarja Kuka¬
vice in prav zanima me, kje bi mogel biti.
Lahko da se mi je predstavil z lažnim ime¬
nom. Vendar sem slišal, kar sem slišal, in
videl, kar sem videl. Tule v ovojnici imam
petsto dolarjev, ki sem jih pripravljen dat!
vsakomur, kdor najde desetarja. Med, rožno
olje, jajca in terpentin: te reči, kot sem re¬
kel, vsebujejo neskončno število permutacij
in kombinacij. Kot pač vsaka druga mešani¬
ca. še vedno pa bi se splačalo poskusiti.
Zakaj pa ne? Fleming je dobil penicilin iz
plesni.

Sled za desetarjem Kukavico sem izgubil,
še preden smo 11. julija 1945. leta pristali v
New Yorku. Prepričan sem, da nekje v Zdru¬
ženih državah Amerike živi strahovito mo¬
čan mož, prekrit s strahotnimi brazgotinami,
ki pozna nevarno skrivnost večne mladosti
in večnega življenja. Videti je star okrog tri¬
deset let in ima oči vodeno zelene barve.

286 TIM 6 • 76/77

zanke
in uganke

Pavle Gregorc

MREŽA

ki se zgoraj polni in spodaj prazni — nasi¬
čeni alifatični ogljikovodik, parafin — izve¬
denec v enologiji (vedi o vinih) — votla
mera — srbohrvaško moško ime — geome¬
trijsko telo, ki ima za osnovni ploskvi sklad¬
na vzporedna mnogokotnika.

UGANKA

Nočni čuvaj
ob tebi bedi,
se zjutraj zjezi,
ti spanec spodi.

UGANKA

Na dnu morja
maček čepi,
za njegov rep
se ladja drži.

UGANKA

Ostre zobe imajo
in hrano v njih drže,
a ne po grlu svojem,
po tvojem jo spuste.

POSETNICA

RADO KOTT

Opisi za vodoravne in navpične besede so
pomešani med seboj. S pomočjo črk, ki so
že vpisane v lik, morate besede pravilno
razporediti v mrežo.

Odprta ali zaprta posoda valjaste oblike za
kuhanje — premično nebesno telo, ki kroži
po eliptičnem tiru okrog Sonca — knjiga
zemljevidov — priprava za sprejemanje in
oddajanje elektromagnetnih valov — diame-
ter pri krogu — vrteči se del elektromotor¬
ja — pojem iz nove matematike (skupnost
poljubnih elementov) — ena od projekcij
pri tehničnem risanju — dvočlenik v mate¬
matiki — lahno presojna bombažna tkanina
za zavese — osmi del kroga — selenu po¬
dobna kovina (Te) — snov, katere prevod¬
nost je nič ali praktično zelo majhna —
etil alkohol, vinski cvet — prosto stoječa,
valjasta podpora v gradbeništvu — velik,
pokončen hram za sipek material (npr. žito),

Rado je bil najprej diplomirani inženir, po
podiplomskem študiju je postal magister,
pred kratkim pa je uspešno zagovarjal še
en izpit in postal doktor. Kako se imenuje
njegov zadnji izpit?

TOČEN ČAS

V soboto dopoldne sva z ženo nakupovala
na trgu. Mudilo se nama je, zato sem po¬
gledal na svojo ročno uro, ki je kazala dve
minuti čez deset. Ura na bližnjem cerkve¬
nem stolpu je kazala deset minut do dese¬
tih, električna ura na tržnici pa sedem
minut do desetin.

— Katera ura je točna? sem vprašal ženo.

— Nobena od teh treh, mi je odgovorila ob
pogledu na svojo točno uro. Vse tri zaosta¬
jajo ali prehitevajo za dve, pet ali sedem
minut!

Koliko je kazala ženina ura?

TIM 6 • 76/77 2  8  7

Besedi v posamezni vrstici dodaj eno črko
in jo premešaj z ostalimi tako, da dobiš
novo besedo. Dodane črke vpiši v debeleje
obrobljeni stolpec.

1. Tunjuševa ljubica iz Finžgarjevega roma¬
na »Pod svobodnim soncem«, 2. ime odlič¬
nega jugoslovanskega nogometaša Džajiča,
3. strjena kri na rani, 4. morska žival iz
razreda ožigalkarjev, koralnjak, 5. sovjetski
državnik, ki je nasledil Lenina (Josif Visa-
rionovič).

Na teh besedah ponovi prejšnji postopek in
na novo dodane črke vpiši v drugi debeleje
obrobljeni stolpec.

1. ničvreden človek, malopridnež, 2. prizna¬
nje za dosežek ali plemenito dejanje, 3. ku¬
pec, klient; politična organizacija, 4. učen¬
ka, 5. drugo ime za mineralno vodo.

Ob pravilni rešitvi boš v debeleje obroblje¬
nih stolpcih prebral ime in priimek sloven¬
skega čebelarja, ki je živel na Dunaju kot
čebelarski učitelj in je leta 1771 izdal v
nemščini »Razpravo o rojenju čebel«. Na
ukaz Marije Terezije so v čebelarskih šolah
učili po njegovih načelih. Živel je v obdob¬
ju od 1734 do 1773.

PREMEŠANE ČRKE

RAB + AZIJA

Na obalo otoka Raba in celine Azije udarja¬
jo morski valovi in jo spodkopujejo in ru¬
šijo. Kako imenujemo s tujo besedo to de¬
lovanje morja? Rešitev sestaviš iz črk v
okviru.

PREMEŠANE ČRKE

NE LE ŽAR ZA . . .

... delo, tudi pravi žar v plavžu, je potreben
v tem velikem proizvodnem obratu. Kako se
imenuje obrat?

NAGRADNA SLIKOVNA KRIŽANKA. Vodoravno:
(filmska) kamera, ovinek, celota, fen, Ita, ksi,
Italija, tank, letalo, Keres, Mr., Sonce, Am,
snet, el, kas, kitarist TNT, ata, Est, meja,
pta, hren, AO, projektor, Atlantida, opera, KC
bet, silaža, ideja, trotar, Mitar.

ŠTEVILČNICA: telekomanda, toporišče, klečanje,
činele, enota, Igo, Eve. Misel: Nemogoče je
pošteno lenariti, če te ne čaka veliko dela.

PRENAŠANJE ČRK: prašnik — presek — R.
stava — samouk — U, tonik — Živkov — Ž,
proga — Valencia — I, Planica — varčnost —
Č, laser — krogla — K, litij — satelit — A.
Končna rešitev: Ružička.

PREMEŠANE ČRKE V STAVKU: ta kolos ni le
la(dja) = letalonosilka.

REBUS: vitrih — v (črki) i tri (črke) H.

REBUS: kolobar — kol O; Rab (narobe).

MISEL NA ČRTICAH: 1. krdelo, 2. členovitost.
3. rezkar, 4. učinek, 5. deblo, 6. delegat, 7.
rudnina, 8. topilo, 9. kažipot. Misel: Delo člo¬
veka uči, delo ga tudi tolaži.

NALOGA S TEHTNICO: Rešitev: tehtnica stoji
v ravnotežju. Razlaga: V vazi z lesom je sicer
manj vode kot v prvi vazi, vendar les, ki plava
na vodi, izpodriva toliko vode, kolikor znaša
njegova teža. Zato sta obe vazi z vodo enako
težki in je tehtnica v ravnotežju.

POSETNICI: Nace M. Sel = snemalec, Neža
Kromat = montažerka.

PREMEŠANE ČRKE S SPREMEMBO ČRKE: ja,
ko z rjo = korozija, j = i.

TIMOVI NAGRAJENCI:

1. Pepi Krašna, Starovaška pot 2, 66230 Postojna

2. Igor Urankar, Godič 73, 61242 Stahovica

3. Marjan Šilc, Praproče 2, 61316 Ortnek

288 TIM 6 • 76/77

J| 0 nagradna slikovna križanka

lil foni it.

Fred in Geoffrey Hoyle:

PETI PLANET, NOVELE 419 str. 60,00 din

Clifford Simac:

SKOZI ČAS IN NAZAJ

Arthur C. Clark:

VESOLJSKA ODISEJA 459 str. 60,00 din

Isaac Asimov:
ZVEZDE KOT PRAH

John Wyndham:
PO KATASTROFI

441 str. 60,00 din

Robert Heinlein:

VRATA V POLETJE — NEPRIJETNI POKLIC
JONATHANA HOAGA 335 str. 130,00 din

TIM -
Izdaja

• Ure;

Kralj,
Vinšek
vorni i
letno.

• Rev
PP 54
Kočevs
turna

V kratkem izideta še romana Stanislawa Lema: DNEVNIK PILOTA PIRXA in NEPREMAGANA

Zanimivo branje za mladino in odrasle. Naročite pri Tehniški založbi Slovenije znanstveno
fantastiko.

Naročniki Tima imajo poleg ugodnosti plačevanja na obroke še 20  % popust za vsako knji¬
go. 'iajmanjši obrok je 50 din mesečno.