IZKOPAVANJA V ZALAVARU 
IN NJIHOVA ZGODOVINSKA RAZLAGA
T a r n a š Bogyay, München
P reko sto let stari problem M osapurc — Z alavar p red stav lja 
k lju čn i problem v razisk av an ju k u ltu re in zgodovine n ek d an jih 
obrskih m ejnih m ark v vzhodno frankovski državi.1 V letih 1946/47 
izkopana cerkev v R eceskutu (R ačji vodnjak) p ri Z alavaru pa p re d ­
stav lja prvo m etodično izvršeno in znanstveno polnovredno najdbo, 
k i zato pom eni p reo b rat v tem razisk av an ju .la
Povod za izkopavanje je dalo p rep ričan je ogrskih strokovnjakov, 
da je za ugotovitev dom ačih pogojev srednjeveške um etnosti na 
M adjarskem predvsem potrebno »razjasniti um etnostno dediščino 
Slovanov« ozirom a kontinuiteto rim skih spom enikov z izkopavanji in 
to na m estu, k je r lahko n ajb o lje uporabim o kot osnovo tudi pisane 
vire — v Z alavaru.2
N eposredni cilj in vodilno stališče p ri razisk av an ju je podal vodja 
izkopavanja A lad ar R adnoti takole: »To izkopavanje v elja lahko za 
problem sko raziskavanje, k e r je bil njegov nam en rešiti več arh e­
oloških in zgodovinskih problem ov. Iskali smo korenine in osrednjo 
točko tako im enovane keszthelyske k u ltu re obrske dobe v jugoza- 
padnem ko tu B latnega jezera, p rav tako d alje živečo obrsko slovansko 
k u ltu ro , ki se je um aknila v m očvirja rek e Zale in pa krščanske tr a ­
d icije te k u ltu re, k o lik o r so preživele ustanovitev ogrske države in 
se zbudile k novem u živ ljen ju v krščansko-ogrski dobi. D om nevali 
smo, da je P ribinov M osapurc identičen z Zalavärom in da je na tem 
m estu živel k u lt sv. A d rijan a tudi še v času sv. Štefana in da je v 
zvezi z ustanovitvijo o patije Zalavar, k atere patron je bil im enovani 
svetnik.«3
Iz o b jav ljen ih poročil o izkopavanjih in iz um etnostno zgodovinske 
ter splošno zgodovinske obdelave rezultatov Dezsö D ercsen y ija iz­
vemo, da so ostala vp rašan ja, k i se nanašajo na predkarolinško dobo 
nerešena, ozirom a da osnovne dom neve niso bile potrjene. Zato pa so 
se iz teh negativnih ugotovitev in še bolj iz n ajd b samih z upošte­
vanjem »Conversio B agoariorum et C arantanorum « pokazale tem bolj 
važne in delom a celo presenetljive ugotovitve za poznejšo dobo.
D ercsenyijeva izv aja n ja p a so nepopolna in v n ek aterih zelo 
važnih točkah tudi zgrešena. Naša razp rav a im a to rej nam en na pod­
lagi te nove najdbe, k i daleko presega lokalno zgodovinski te r čisto 
arheološki ali um etnostno zgodovinski pomen, čim bolj zadovoljivo 
odgovoriti na vp rašan ja, k i sta jih postavila R adnoti in D ercsenyi.
*
K r a j. Izk o p av an ja so se vršila n a enem izm ed številnih otokov 
v nižini ob Zali, p ri tako im enovanem R eceskutu (R ačji vodnjak), m ed 
n ek d an jo trd n jav o Z alavar in m ed sedanjo enako im enovano vasjo — 
na področju to rej, kam or m oderna znanost soglasno lokalizira »civitas 
Priw inae«.4 M nogoštevilne rim ske n ajd b e so že p re j kazale, d a je 
bilo področje, k i ga po p lav lja Zala, ted aj mnogo m anj zam očvirjeno 
in s svojim i otoki mnogo bolj prim erno za človeško naselitev kot v 
srednjem in novem veku. D alje so tu d i v trd n jav i Z alavar zaradi 
n jen e kv ad ratičn e oblike z okroglim i ogelnim i stolpi dom nevali rim ski 
castrum (sl. 49).
Gotovo je, da je že v pozno rim ski dobi n astala v jugozapadnem 
ko tu B latnega jezera ob u stju Zale važna naselbina in utrdba. N jen 
pom en je k a ra k te riz ira l A lföldi takole: »Njeno obm očje (danes im e­
novano Fenekpuszta) je bilo — kot piše A rpad C säk — ■ nepristopno 
od ju g a in zapada zaradi b a rja in m očvirja v obm očju, k i ga poplav­
lja ta Malo B latno jezero in Heviz, od vzhoda zaradi sam ega B latnega 
jezera, od jugovzhoda pa se m u je bilo mogoče približati samo čez 
Zalo, k i se je izlivala iz M alega B latnega jezera. Čez Zalo je verjetno 
že ted aj • — k a k o r danes - — obstojal most, k i je nudil edino prom etno 
zvezo m ed obrežji kom itata Zala in Somogy. F enek je bil torej do­
stopen samo od severne strani. D rugo dejstvo pa, k i je iz strateških 
in iz trgovskih ozirov bilo povod važne vloge tega k ra ja , je bilo, da 
je ležal na križišču n ajv ažn ejših prom etnih potov; tu k a j so se sreča­
vale velike ceste, k i so vodile iz k ra je v Intercisa, A quincum , Brigetio, 
A rabona in S avaria p ro ti Sopianae — M ursa in Petovio — Emona. Ako 
n ad alje upoštevam o še to, da je po velikih izsuševalnih delih cesarja 
G a le rija pom en teh k ra je v v 4. sto letju močno narastel, potem se ne 
bomo čudili, da so ti prebivalci ostali v k ra ju tudi v m račnih časih 
p reseljev an ja narodov«.
Te ugotovitve so dobile važno dopolnilo v najn o v ejših raziska- 
v an jih R adnotija, da je nek a rim ska cesta vodila iz Fenekpuszte skozi 
pozneje popolnom a nepristopno m očvirno ozem lje Kis B alatona (Malo 
B latno jezero) p ro ti jugozapadu in da je p rek o račila Zalo p rav v 
višini Z alavara.0 T a prehod preko Zale obstoja sicer še danes, toda 
že v srednjem veku je im el samo k rajev n o p o d rejen i pomen.
Ugotovitev R adnotija je po našem m nenju zelo pom em bna, k er 
šele ona omogoča popolno spoznanje nek d an jeg a pom ena te danes 
puste in odročne p okrajine. Brez te zveze z zapadom bi bil castrum 
v F eneku težko k a j več kot pribežališče v samo od severa dostopnem 
m rtvem kotu, k a jti ustje Zale so šele ob reg u laciji rek e zajezili in ga 
usposobili za g rad h jo mostu. P o p rej je bila tako široka, da jo je bilo 
mogoče p rečk ati samo s čolnom ali brodom . S rednjeveška prom etna 
cesta proti Som ogyju p rav gotovo ni bila izp eljan a tu k a j in tudi 
v pozno rim ski dobi v erjetn o ni bilo bistveno drugače.7 R im ska cesta
od F eneka p roti Z alaväru pa je n ek aj kilom etrov od prehoda preko 
Zale k rižala staro naravno prom etno pot od severa proti jugu, k i je 
v srednjem veku tvorila del zelo važne in močno rab ljen e vojaške 
ceste p roti D alm aciji te r Ita liji in k i je p rek o račila reko p ri H idvegu 
(tudi k rajev n o ime spom inja na most) p red njenim izlivom v Kis 
B alaton.8
U trdba na m estu, k je r je do 1702 stal g rad Zalavär, je zato 
omogočala njenim lastnikom , da so po eni strani obvladovali prehod 
vojaške ceste, k i je vodila od severne obale B latnega je z e ra čez 
F enek proti jugozapadu in stalno nadzorovali om enjeno cestno k ri­
žišče. Po drugi stran i pa so lahko iz te odlično zavarovane točke po 
dobrih prom etnih zvezah vplivali na usodo velikih področij na obeh 
straneh Zale.
Ta od pozno rim ske dobe obstoječi, vendar laten tn i geopolitični 
činitelj, je bil po našem pogoj in osnova za postanek političnega in 
k u ltu rn eg a oporišča ob spodnji Zali v k aro lin šk i dobi, — ne pa 
dom neva k o n tin u iteta sem pribeglili, o d rin jen ih k u ltu r.
Tem u v p rid govore tudi negativne ugotovitve najnovejših izko­
p avanj. P ri cerkvi p ri R eceskutu so sicer našli rim ske ostanke; niso pa 
jih m ogli razložiti in dokazati kakršno koli zvezo s karolinško stavbo.0 
Dom neva, da se je rom anski elem ent po propadu castrum a v F eneku 
ohranil v m očvirju Zale in tvoril zvezni člen do razcveta obrske keszt- 
helyske k u ltu re, ni bila potrjena. P rav tako se ni izpolnilo pričak o ­
vanje, da bodo tu našli središče samo iz grobov znane keszthelyske 
k u ltu re.1 0
Po uničen ju obrske države, ki je imelo za posledico popolen p re­
o b rat in prem ik etničnih in državnih razm er v obm očju Karpatov', 
pa je nastala v spodnji P an o n iji m ed Rabo, D ravo, D onavo in 
ozem ljem B alatona slovanska P ribinova kneževina, ki je im ela v 
frankovski državni u red itv i vloge m ejne grofije.1 1 Pogled na zem ljevid 
nam pokaže, da je bilo središče in težišče tega prostora v jugozapadnem 
kotu B latnega jeze ra — kot že p re j v pozno rim ski dobi. Zgodovinska 
n u jn o st je bila, da se je laten tn a geopolitična sila šele sedaj m ahom a 
u veljavila. A ko je P rib in a potreboval mesto, k je r bi po žalostnih 
izk u šn jah iz N itre bil varen pred sovražnim i napadi in bi obenem 
lahko dosegel ter vladal različne dele svoje p o k rajin e to in onstran 
Zale, pač ni m ogel n ajti bolj prim ernega k ra ja kot je ta točka v 
gozdnatih in m očvirnatih predelih spodnje Zale, k je r je ustanovil 
castrum in civitas P riw inae.1 2
Lega Pribinove ustanove p o trju je to rej do neke m ere obstoj 
dobrih cestnih zvez v pozno rim ski dobi, ni pa noben pozitiven dokaz 
za to, da so bile te v 9. sto letju še uporabne. Ako bi izpadla preko 
m očvirij kasnejšega m alega B alatona p ro ti F eneku vodeča in v mad- 
jarsk em srednjem veku ne več dokazana cesta, bi ne bila p retrg an a 
zveza M osapurca s severnim obm očjem B alatona, am pak bi bil potreben 
samo ovinek proti severu (kakor je to tudi danes). Zato je zelo važna 
ugotovitev R adnotija, da je bila tako im enovana bazilika II. v C astrum 
F en ek prezidana v triapsidalno cerkev v karolinški dobi — to rej 
skoraj 400 let po razrušitvi utrdbe, ki je približno datirana po novcih
\a le n tin ija n a III.1 3 K akor že rečeno, je p red stav ljalo ozem lje F enek- 
puszte, k i je bilo utesnjeno m ed Kis B alaton in B latno jezero in bilo 
brez zveze z zapadom , samo od severa dostopno slepo ulico, k i ni več 
p riv a b lja la prebivalcev, k a r dok azu je n jen a zapuščenost v m ad jarsk i 
dobi. S tara rim ska cesta jo je neposredno vezala z novo kneževsko 
prestolico in zato je samo ob sebi umevno, da so jo p ritegnili tu d i v 
novo naselitev in v vneto cerkveno gradbeno delavnost, o čem er nam 
poroča »Conversio«.
Povzem im o k ra tk o : N astanka M osapurca na danes popolnom a 
nepom em bnem , ob stran i ležečem k ra ju , ne m orem o razlag ati kot 
posledico kontinuitete. Brez dvom a so obstojali razni bistveni pogoji 
od pozno rim ske dobe d alje, v endar m oram o odločujoči fak to r iskati 
v enkratnem zgodovinskem dogodku: v ustanovitvi Pribinove spodnje- 
panonske kneževine.
V ogrskem krščanskem srednjem veku kaže živ ljen je p o k rajin e 
ob spodnji Zali velike sprem em be. Z aradi p rem ik a političnega težišča 
je nam esto da bi bila križišče geopolitičnih sil ta p o k ra jin a postala 
prehodno področje. Pomen ceste od severa proti ju g u in njenega p re­
hoda preko Zale p ri H idvegu je ostal nesprem enjen in je celo narastel. 
P rom et od vzhoda proti zapadu pa je nasprotno izbral čisto druga 
pota.1 4 Nedvom en vpliv je imelo tudi poslabšanje hidrografskih razm er. 
Usoda n ek d an je rim ske naselbine p ri F eneku je p rav tako dokaz za to. 
B rez dvom a je imel nastanek n ek d an je rim ske ceste, k i je vodila od 
F en ek a p roti jugozapadu s svojim prehodom preko Zale, samo še k ra ­
jev n i pomen. Toliko bolj značilna je p ojava Z alavära s sam ostanom 
sv. A d rijan a na m estu M osapurca. Z adnji odstavek tega dela pa naj 
pojasni, ali imamo tu k a j o p rav iti z živo, pravo kontinuiteto in kakšne 
vrste n aj bi ta bila.
Izkopana cerkev in njen gradbeni r a z v o j . 1 5 — V 
svoji prvotni obliki je bila cerkev trilad ijsk a , im ela je na zunaj ravno 
zak lju čen triapsidalni k o r in na zapadu lopo, k ateri je bil na ju žn i 
stran i p rik lju čen svojevrsten b ap tisterij. K ot gradbeni m aterial so v 
glavnem u p o rab ljali dom ači peščenec k ot zid iz lom ljenca rahlo pove­
zanega s slabo m alto. Skrbno obdelane klad e so našli samo na vogalih. 
Z unanje stene so bile znotraj in zunaj na slopom vzporednih m estih 
razčlenjene z lizenam podobnim i ojačitvam i. Vhodi so b ili na zapadni, 
severni in južni strani (sl. 51).
P rvo zgradbo je uničil požar, v endar so jo km alu znova pozidali. 
N a starih tem eljih so b ili obnovljeni slopi v lad ji in vm esna stena m ed 
vhodno lopo in podolžno lad jo te r izboljšane n ek atere lizene. Bistvene 
sprem em be je doživel samo b ap tisterij, ki so ga iz prvotne oblike 
p rezidali v dom nevno p rav nizek stopničast stolp.
Po drugem požaru je cerkev ostala delj časa v razvalinah. To 
d o k azu je tudi znatno zvišanje tlak a za 85 cm zaradi d v ig an ja talne 
vode, za k a r so uporabili številne spolije, predvsem rim sko opeko. 
V endar je bilo to izvršeno brez posebne skrbnosti. S to obnovitvijo so 
bile zvezane bistvene sprem em be v zgradbi. M ed drugim so zazidali
severni vhod in v n o tranjosti z izjem o ene vse ark ad n e odprtine na 
obeh straneh.
M ed številnim i prezidavam i kasnejše dobe n aj omenim zgraditev 
zapadnega stolpa in po pro fan aciji cerkve verjetn o v tu ršk i dobi po­
stav ljen i stražili stolp nad vzhodno partijo.
Izkopavanja niso dala nobenih oporišč za natančnejšo datacijo 
vprav n a jstare jših stavbnih period. Toda svojevrstni tloris, gradbene 
oblike in tehnike ne d o v o lju jejo nobenega dvoma, da prv o tn a cerkev
r t / A M /It'
Sl. 49. Načrt trdnjave v Zalavaru Sl. 50. Zalavär, nadvratnik z na-
okr. 1570; Dunaj, vojni muzej pisom; Keszthely, muzej
ne m ore b iti niti rim sko — • starokrščanska, niti ogrsko — srednjeveška, 
am pak samo karolinška. Za drugo obnovo pa je R adnoti po legi najdbe 
novcev v vodnjaku, k i p rip ad a tej stavbni periodi, sklepal, da pada 
široko v čas pred vlado k ra lje v L udovika I. (1342—1382), M arije (1382 
do 1395) in Sigism unda (1387—1437).1 6
Prvo porušitev sp ra v ljata R adnoti in D ercsenyi, opirajoč se na 
zgodovinska dejstva, v zvezo z zavzetjem dežele po M adjarih (v P a­
n o n iji okrog 900), drugo pa z navalom M ongolov (1242).1 7 T oda vprav 
znani zgodovinski dogodki, ki so se odigravali na tem obm očju, vzbu­
ja jo dvom o pravilnosti te časovne datacije.
P rvič govori vse, k a r vemo o usodi krščanskih cerk v a in k rščan ­
skih ustanov v p o k rajin ah , k i so jih zasedli M adjari, proti dom nevi 
zgodnje in k ot kažejo izkopavanja precej skrbne prezidave (novi 
slopi, popravilo lizen!). D rugič so Mongoli v ta predel T ran sd an u b ije 
vpadli samo »ad in star estive grandinis« (Thomas Spalatinensis), ko so 
zasledovali k ra lja . V endar p ri tem niso m ogli uničiti prebivalstva, niti 
tem eljito in sistem atično opustošiti p okrajine. Celo zelo verjetn o je ,
da je odjuga, k i je nenadom a nastopila in k a te ri se im a zalivaliti za 
rešitev tu d i od m očvirij obdano mesto k ra lje v sk ih k ro n a n j Szekes- 
fehervär, onem ogočila tu d i dostop do otokov v nižini ob Zali. Porušitev 
v letu 1242 to rej zgodovinsko ni p rav nič dokazana. Vse k a r vemo 
o gradbeni delavnosti tega časa v obm očju B alatona, nas nasprotno 
n iti m alo ne opravičuje, da b i sklepali na večje izgube prebivalstva 
in po teh povzročeno daljšo zapuščenost cerkve, k ak o r je to arheološko 
dokazano za m arsik ateri k ra j na m ad jarsk i nižini.1 8
D elj časa zapuščena cerkev bi b ila m ožna samo po času, ko so 
P anonijo okrog 900 zasedli M adjari. Tem u v p rid bi govorilo tudi 
znatno zvišanje tlak a p ri d rugi obnovitvi. To nam p riča o dviganju 
vodnega stan ja, k i je m oralo zelo vplivati na možnosti p reb iv an ja in 
na prom et v tem obm očju. Z aradi tak e sprem em be hidrografskega 
stan ja je postala neuporabna pač tudi stara rim ska cesta, k i je vodila 
od Fenekpuszte p rek o ravnine proti jugozapadu. Kot pa smo videli, 
se je to zgodilo v erjetn o p rav v času m ed karolinško dobo in m ad jar- 
skim visokim srednjim vekom.
N iti po virih, niti po stilskih oblikah ne m orem o natančneje 
določiti časa ponovne obnovitve. Z večjo v erjetn o stjo jo lahko po- 
m akneno v eno poznejših obdobij m ad jarsk eg a krščanstva, ko je 
poglobitev verskega živ ljen ja d ala povod za zidavo cerkev tudi v 
m anj pom em bnih k ra jih .
Mnogo laže je določiti čas prve porušitve in ponovne pozidave. 
P rv ik ra t je pogorela v erjetn o v eni izm ed številnih vojn 9. stoletja, 
n a jv e rje tn e je m ed vstajo K arlm anna okrog 860—861. Vemo, da je boj 
d iv jal na ozem lju k ra lju zvestih in da je padel tu d i P rib in a kot žrtev 
m oravskega napada.1 9 Samo v tem času je m ožna p ri izkopavanjih 
dognana h itra in v istem načinu kot prvotna stavba izvršena obnovitev.
D ercsenyi je v svoji razp rav i o navedenih neposrednih izsledkih 
izkopavanj skušal odgovoriti na tri sledeča v p rašan ja:
1. K aterem u um etnostnem u krogu p rip ad a novo o d k rita cerkev 
in pa starejše, slučajno ali p ri nestrokovnih razisk av an jih dobljene 
n ajd b e v Z alaväru?
2. Do k ak šn ih zaključkov pridem o s p rim erjan jem podatkov iz 
virov, posebno »Conversio B agoariorum et C arantanorum «, te r iz­
sledkov arheološkega in um etnostno zgodovinskega razisk av an ja te r 
k a te ra od zgodovinsko sporočenih zgradb M osapurca je b ila sedaj 
najdena?
3. K ako naj razlagam o n ad aljev an je p atro cin ija sv. A d rijan a?
Ta v p rašan ja v sebujejo vse bistvene in osnovne problem e ra z­
isk av an ja M osapurc—Z alavar in naj zato služijo tudi kot osnova za 
sledeče ra zp rav ljan je.
1. Umetnostno zgodovinska opredelitev najdb.
D ercsenyi je na splošno pravilno ugotovil m editeranski značaj 
izkopane stavbe. Ako dopolnim o njegove razlage, ki tem eljijo skoraj 
izključno na leta 1939 o b jav ljen ih razisk av an jih Susanne Steinm ann-
O 5 l0tTV
j ■ » * » - i ------------------------------- — )
Sl. 51. Tloris cerkve v Z alavaru (1—IX. st.; 2—XI. st.; 3—XIL—XIV. st.)
B rodtbeck2" in če jih popravim o predvsem z ozirom na izvor tlorisnega 
tipa, m oram o o cerkveni razvalini v R eceskutu reči sledeče:
T ri lad ijn i p ravokotnik z »vrisanimi«, to se pravi znotraj ravne 
vzhodne stene postavljenim i apsidam i, kot je v Zalavaru, je bil kot 
tlorisni tip znan in precej razširjen že v p rv i polovici 6. sto letja v 
Sveti deželi in n je j sosednih p o k rajin ah .2 1 P ri teh zgodnjih prim erih 
še ne moremo govoriti o kakem liturgičnem pom enu stranskih apsid, 
am pak njihov nastanek lahko n ajb o lj v erjetno razložim o enostavno
iz težnje, da dobe stranske lad je prim eren zak lju ček .2 2 Ne gre za k ak 
posebni tip, am pak samo za enostavnejšo obliko v K alat Sem anu 
p rv ič dokazanega triapsidalnega kornega zak lju čk a, k i je omogočal 
predvsem v k o n stru k ciji strehe tehnično lažjo in cenejšo rešitev, ki 
pa je v n o tran jo sti k lju b tem u učinkovala enako k ot navzven moleče, 
polkrožno zidane apside.2 3
Zdi se, da je bil ta način opuščen šele, ko so bazilike skušali obli­
k ovati ne več samo kot prostor, am pak vedno bolj kot tudi na zunaj 
učinkujoče plastično stavbno telo.
Na zapadu je nastopila bazilika s trem i apsidam i, trem i ladjam i in 
brez prečne lad je že v 6. sto letju na vzhodni obali Jad ran a (Poreč), 
k atereg a intenzivno živ ljen je »je dobivalo več vzpodbud iz O rien ta 
k ak o r iz Rima«.2 4 K akor pričajo o h ran jen i spom eniki, je te vrste 
baziliko zapad sp rejel šele v karolinški dobi. V Rim u n astajajo pod 
H ad rijan o m I. (772—795) tako bogatejše oblike (S. P ietro in Vincoli), 
k a k o r tudi enostavnejše z na zunaj ravno zaključenim i trem i apsi- 
dam i (S. M aria in Cosm edin).2 5 R azvalina v R eceskutu je v n ajo žji 
zvezi z istrskim i stavbam i, ne samo po tlorisu, am pak tudi po drugih 
arh itek to n sk ih d etajlih - — k a k o r pravilno u g o tav lja D ercsenyi.2 0 Toda 
p ra v te niso točno datirane, tako da izgleda, da nam ravno stavba v 
Z alaväru d aje prvo pozitivno oporišče za njihovo datacijo. Te zveze 
kažejo na to, da je tro lad ijn i tloris brez prečne lad je in z »vrisanimi« 
apsidam i spadal v delavniško izročilo m ojstrov, k i so delovali tako 
ob obali k a k o r tudi v vzhodno frankovski Spodnji Panoniji. Sploh 
izgleda, da so bazilike m editeransko-starokrščanskega tipa s trem i 
lad jam i in brez prečne lad je prevladovale v k aro lin šk i dobi v nekdan ji 
rim ski T ran sd an u b iji.2 8 M an jk ajo p a vsakršne zveze s posebno sk u ­
pino triap sid aln ih dvoranskih cerkva v vzhodni Švici in A v striji.2 9
Isto orientacijo kažejo že doslej znane n ajd b e v Zalaväru, ki 
izv irajo iz razvalin o p atijsk e u trd b e in se danes večji del n ah a ja jo 
v B alatonskem m uzeju v K eszthelyu. D ercsenyi misli, da s pom očjo 
analogij lahko dokažem o neposredne zveze z okolico Rim a in bizan- 
tiru jo čo um etnostjo B enetk in O gleja, vendar si še ni upal posam ezne 
kose z gotovostjo d atirati v 9. ali 11. stoletje (sl. 50 in 52).3 Ü
N ajvažnejši, tu k a j obravnavani fragm enti, so iz belega alpskega 
m arm orja, k i pa so ga u p o rab ljali že R im ljani — tako da nam m aterial 
sam ne d o v o lju je nobenih zaključkov. Več nam povedo stilske razlike, 
k i jih D ercsenyi ne upošteva dovolj. T ipična sred n je bizantinska 
p letenina (trotračna, s srednjim širšim trakom ) nam omogoča, da lahko 
dva fragm enta z gotovostjo datiram o v čas n astan k a m ad jarsk e ben e­
d ik tin sk e o p atijsk e cerkve, ki je bila posvečena 1019.5 1 Istem u času 
p rip ad a v erjetno tu d i doslej osam ljeni odlom ek s šesterokotnim o rn a­
m entom. Rozete, k i izp o ln ju jejo šesterokote, so stilizirane po bizan­
tinskem načinu, m edtem ko neskončni satovni ornam ent doslej še nim a 
natančne prim ere.31a
P letenina na kam niti gredi (verjetno v ratn a preklada), k atere trije 
deli so bili n ajd en i v različnih obdobjih, p rav gotovo ni bila izvršena 
sk u p aj z ostalim i, zgoraj om enjenim i skulpturam i. Ta pletenina je čist 
in zelo k arak terističen p rim er one napačno »langobardska« im enovane
Sl. 52. Z alavar, n ad v ratn ik ; M uzej v K eszthelyju
ornam entike, k i se je razširila v glavnem kot okras kam enite cerkvene 
oprem e od konca 8. sto letja d alje — to rej p rav v polangobardski dobi 
in daleč preko m eja langobardskega ozem lja.3 2 Ta svojevrstna k rasiln a 
um etnost izh aja bržkone iz neke obrtniško organizirane m asovne p ro ­
dukcije, k i pa ni bila k rajev n o in narodnostno vezana. N jena k a ra k ­
teristik a je p rav ta presen etljiv a podobnost m otivov na spom enikih, 
k i so m ed seboj lahko časovno in geografsko močno ločeni. Popolnom a 
napačno je to rej iz p ojava enakega pleteninastega ornam enta v Zala- 
varu in v F eren tin u p ri Rim u sklepati na neposredne zveze z rim sko 
um etnostjo.3 3
Razcvet in n aj večja razširjenost te »karolinške« kam noseške de­
lavnosti pada ravno v 9. stoletje. M otiv pletenine najdem o sicer v 
A relik i m eri tudi v rom antiki, vendar jo je navadno zelo lahko ločiti 
od karolinške. T a n o rd ijsk i način, k i pok riv a ploskev kot gosta tk a ­
nina je popolnom a tu j b izan tiru jo či sm eri, k ateri p rip ad ajo tu obrav­
navane sk u lp tu re iz Zalavara. Kam en s pletenino iz Z alavara moramo 
torej postaviti v 9. stoletje. V istem času je ta svojevrstna k rasiln a 
um etnost s svojim i izdelki preplavila iz severne Italije tudi novo spre­
o b rnjene dežele — lirvatsko-jadransko P rim o rje in K arantanijo. P rav 
tako kot razvalina v R eceskutu kaže to rej tudi naš kam en s pletenino 
um etnostno geografsko proti jugozapadu.3 4
U m etnostno zgodovinski pom en k aro lin šk ih n ajd b v Z alavaru 
lahko — soglasno z D ercsenyijem — povzamemo takole: po uničenju 
obrske države so v tej p o k rajin i, k i je bila p o k ristjan jen a in p rik lju ­
čena salzburški škofiji, zidali in k rasili cerkve v načinu severno 
jad ran sk eg a obm očja, k atereg a cerkveno središče je bil O glej.
2. Podatki virov.
U g o tav ljan je in sistem atično raziskovanje k aro lin šk ih spom enikov 
v m ad jarsk i T ran sd an u b iji je šele v začetnem štadiju. V ečkrat p a je 
že novejša um etnostno in cerkveno zgodovinska lite ra tu ra načenjala 
in skušala odgovoriti na vp rašan ja, kak o je b ila o rien tiran a um etno­
stna dejavnost na tem področju, na podlagi pisanih virov. Povod za 
to je bila v m anjši m eri težn ja po popolnosti zgodovinske slike kot 
obstoj nenavadno obširnega in po vsem videzu zanesljivega v ira 
»Conversio B agoariorum et C arantanorum «, k i k ak o r izgleda, skoraj 
dokončno o dgovarja na vprašanje.
Posam ezna tozadevna m esta tega važnega vira, k atereg a zgodovino 
nastan k a in vsebino ni potrebno po n av ljati po tem eljitem K om entarju 
M ilka Kosa,3 5 razlagajo posam ezni a v to rji zelo različno in celo naspro­
tujoče. V eni točki pa se strin ja jo vsi: da je m ogla b iti cerkvena 
um etnost in k u ltu ra iz S alzburga p o k ristjan jen eg a področja odvisna 
samo od bav arsk e m etropole.3 0 K ar p rev ečk rat so v tej zvezi s po­
sebnim poudarkom kazali na delo salzburških m ojstrov p ri zidanju 
cerkve sv. A d rijan a v M osapurcu in so celo poskušali iz tega p rim era 
izv ajati splošne zak lju čk e.3 7 Toda vsi ti a v to rji — z izjem o M adjarov 
— - niso p rav nič ali silno malo poznali n ajd b e in spom enike, k i očividno 
n asp ro tu jejo pojm ovanju, k ak o r bi sledilo iz »Conversio« in n jo do­
p o ln ju jo čih virov.
Izgleda, da se je tu d i med M adjari D ercsenyi prvi popolnom a 
zavedel tega protislovja, k i se m u je zdelo toliko težje, k e r je razvalino 
v R eceskutu identificiral za cerkev sv. A drijana. Po njem m ore biti 
n ap ak a samo v »Conversio«. T a v ir p rip isu je p rik lju čitev obrskega 
m isijonskega področja severno od D rave k Salzburgu Pipinovi odredbi 
iz 796 — in znano je, da je ta podatek popolnom a pravilen.3 8 D ercsenyi 
pa postavlja ta dogodek v leto 811 in trdi, da so krščanstvo v Spodnjo 
P anonijo prinesli m isijo n arji oglejskega p a trija rh a ta in da je področje 
obdržalo svoje jugozapadne zveze kljub novim m ejam cerkvene 
adm inistracije in sodstva. Poročilo o salzburških m ojstrih p ri g rad n ji 
cerkve sv. A d rijan a pa razlaga kot tendenciozno izm išljotino.3 “
D ercsenyi in ostali zgoraj om enjeni razlagalci »Conversio« torej 
m enijo, da je samo ob sebi umevno, da je cerkvena gosposka določala 
tu d i stil cerkvenih stavb. Toda m islim, da ravno to stališče ni dovolj 
utem eljeno.
Znano je, da je b ila v zgodnje srednjeveškem in tudi rom anskem 
g rad iteljstv u izvedba g ra d n je v veliki m eri odvisna od naročnika.4 “ 
T a je bil m nogokrat sam udeležen p ri načrtih in je im el vedno odlo­
čujoč vpliv, k er je sk rb el za izpolnitev gospodarsko m aterialnih po­
gojev in za organizacijo dela — to rej je n astav ljal tudi delovne moči. 
K ot lep p rim er nam služi lahko ravno cerkev sv. A d rijan a v Mosa­
purcu, k atero je dal postaviti nadškof L iupram in je zato poslal tudi 
m ojstre iz Salzburga.
A ko p re d sta v lja g ra d n ja sv. A d rijan a pravilo, potem nas splošna 
jugozapadna o rien tacija spom enikov resnično preseneča, k e r sili k 
dom nevi, da je b ila m etropola sam a v svoji cerkveni arh ite k tu ri vse­
skozi o rien tiran a p roti jugu. K er so v Salzburgu propadle vse k aro ­
linške zgradbe, te možnosti ne m orem o niti p o trd iti n iti zanikati. Ako 
pa imamo o p rav iti z izjem o, potem nim am o nobene pravice več, da bi 
delali um etnostno zgodovinske zak lju čk e iz cerkvene pripadnosti 
S podnje P anonije k Salzburgu.
D a lje je potrebno raziskati, k a j poročajo »Conversio« in njo 
dopolnjujoči v iri o g rad iteljih cerkva v salzburškem m isijonskem ob­
m očju. V prašanje p a je nedeljivo od problem a cerkvene organizacije 
na splošno, k a jti ob spreobrnitvi Slovanov in O brov so m orali biti 
zagotovljeni tudi m aterialni pogoji krščanskega živ ljen ja: g rad n ja, 
oprem a, vzdrževanje in dohodki cerkva ozirom a n jihovih duhovnikov.
Za Koroško vemo iz raziskavanj K lebla,4 1 da je tam ošnja n a j­
zgodnejša cerkvena organizacija, k i so jo vodili p rv i k o rn i škofje, 
nastala na rim sko-škofovski p rav n i podlagi, na k a r kaže tu d i Indi- 
culus Arnonis. K m alu p a so se v erjetn o zelo razširile z zem ljiško 
gospodo povezane lastniške cerkve. To dokazuje tudi borba, k i jo je 
okrog 860 vodil nadškof za odpravo lastniških cerkva v Spodnji P a­
noniji.4 2 Znano je, da so v bodočnosti p revladale lastniške cerkve in 
da je bila na p rim er p ri n a sta ja n ju organizacije far na zapadno 
slovanskih tleh od 10. sto letja d alje »volja deželnega gospoda, kasn eje 
pa zem ljiškega gospoda edini odločujoči faktor.«4 3
Torej je bilo 9. stoletje prehodna doba in smemo njegove vire 
razlagati samo s previdnostjo in pogosto posamezno. Poleg tega. pa se 
je v kneževini P ribine in K oclja, k i je bila samo rahlo odvisna od 
države,4 4 srečavalo rim sko-cerkveno, germ ansko-frankovsko in tudi 
slovansko pravno pojm ovanje. Zato tu d i v »Conversio« ne smemo p ri­
čakovati enotne slike p rav n ih odnosov.
O pisano je stan je treh časovnih obdobij. R upertova V ita prvega 
p oglavja o sp reo b rn en ju B avarcev je v celoto interpolirana. Zato 
zasluži v zvezi s tu k a j obravnavanim vprašanjem g rad n je cerkva po­
zornost samo v toliko, k e r je v nekem čudnem n asp ro tju s pravo 
»Conversio«. D rugi del obsega k aran tan sk o m isijonarstvo, vključno 
dobo A rna in vsebuje številne splošne in osnovne poglede na dolžnosti 
škofov in škofovskih m isijonarjev, brez k ak ršn e koli podrobnosti o 
organizaciji in nastanku posam eznih cerkva. T re tji del obravnava 
pisatelju n ajb o lje znano dobo P ribine in K oclja in vsebuje mnogo 
podrobnosti o ustanovitvi in g ra d n ji cerkva, ki se delom a neposredno 
nanašajo na naše vprašanje.
V R upertovi Viti, k i je tipično hagiografsko delo,44a nastopa apo­
stol B avarcev povsod sam kot graditelj cerkva. N asprotno pa je ideal 
vrhovnih p astirjev in m isijonarjev, ki so gradili cerkve, popolnoma 
neznan v p rav i »Conversio«, k a te ra opisuje dogodke karantansko- 
panonskega m isijonarstva, ki je bilo anonim nem u piscu znano tako iz 
virov kot iz neposrednega izročila in od očividcev.
Številna m esta, k i opisujejo naloge v m isijonsko področje poslanih 
škofov, korn ih škofov in dru g ih duhovnikov, om enjajo samo zgolj d u ­
hovniška pooblastila in delovanja, m ed drugim posvetitev »zgrajenih 
cerkva«.4 6 N iti z besedico pa ne om enjajo tega, kako so bile izvršene 
organizacijske in m aterialne p rip rav e za izvedbo teh službenih d e­
ja n j.4 6 Kot izgleda, sta bili oprem a in vzdrževanje cerkva ter duhov-
nikov samo ob sebi um evna zadeva, za k atero škofom in m isijonarjem 
ni bilo potrebno skrbeti. U poštevati m oram o to rej ozko in tesno 
sodelovanje svetne oblasti, k i je b ila v karolinškem »Im perium C hri- 
stianum « pač samo ob sebi um evna in jo v ečk rat (čeprav samo v 
splošnem) om enja tudi poročilo o m isijonskem d elovanju od M odesta 
do A rna v »Conversio«.4 7 V tej zvezi je značilno, da so tu d i škofje, k i 
so se 796 sestali na o brežju D onave, da p rip ra v ijo m isijonstvo m ed 
O bri, ra zp ra v ljali samo o obredu k rsta in m etodi sp reo b rn jev an ja, 
ne pa tudi o p rak tičn i organizaciji.4 8 Iz m olčanja virov o zidanju 
cerkva, lahko sklepam o vsaj na to, da to v prašanje, ki je predpostav­
ljalo vendar pom em bne gospodarske pogoje, ni v eljalo kot specifično 
cerkveno — duhovna ozirom a škofovska zadeva.
Nobenega dvom a ni, da je veljalo navodilo o dolžnostih škofov 
in škofovskih m isijonarjev, k i je bilo izdano ob poslanstvu škofov in 
nadškofa A rn a v Sclavinio, tu d i za delovanje L iupram a in A dalw ina 
v kneževini P rib in e in Koclja. Šele tu k aj pa izvemo tudi podrobnosti 
o tem, kako so naloge reševali na m estu samem — to se pravi, kako 
so deželo oskrbeli s cerkvam i in duhovniki.
N ajveč je govora o M arijin i cerkvi v M osapurcu. To je postavil 
P rib in a v svojem lastnem g rad u in jo dal 24. ja n u a rja 850 posvetiti 
od nadškofa Liupram a. Ob tej p rilik i je p red al škofu svojega »lastnega 
duhovnika« (presbyteruni suum), o katerem je iz drugih virov znano, 
da je p rišel iz škofije Regensburg. Škof ga je sp rejel v svoje škofijsko 
področje in ga nastavil za župnika nove cerkve.4 9 N obenega govora ni 
o p re d a ji cerkve same z zem ljo, vendar je nadškof p re je l pravico, da 
n astav lja duhovnika — k ot je to razvidno iz 12. poglavja. Podelitev 
župnijskega p rav a je povzdignila ugled kneževske prestolice, k er je 
okoliško prebivalstvo postalo tu d i v cerkvenem oziru odvisno od 
gradu. Zato pa se je P rib in a m oral odreči v lastniško cerkvenem p rav u 
tem elječi pravici do n a sta v lja n ja župnika. Po vsem videzu se je pomen 
M arijine fare v M osapurcu pozneje še povečal s tem, da je postala 
sedež arch ip resb y terja — to rej središče cerkvene organizacije v k n e­
ževini.5 0
Zmaga rim sko-cerkvenega p rav a nad lastniškim i cerkvam i vprav 
v gradu deželnega kneza je im ela tem eljni cerkveno-politični pomen. 
To je napotilo p isatelja »Conversio«, da je na prvem m estu in n ajb o lj 
obširno obravnaval posvetitev M arijine cerkve in p ri tem nastali 
»Com placitatio« — pogodijo med P ribino in Liupram om .
P rib in a je tudi g rad itelj cerkve v Salapiuginu, ki jo je z zem ljo 
vred daroval nadškofu.5 1 R upertov p atro cin ij lahko sm atram o kot 
pečat na to posestveno predajo.
D ve cerkvi, k i sta bili posvečeni tak o j po M arijini cerkvi v Pri- 
binovem gradu, označuje »Conversio« kot »ecclesia S andrati presby- 
teri« in »ecclesia E rm p erh ti presbyteri«.5 2 Toda mesto ni dovolj jasno, 
da bi lahko z gotovostjo vedeli ali sta m išljena kot zem ljiška in 
cerkvena lastn ik a ali pa samo kot n astav ljen a duhovnika. Kocelj je 
obe cerkvi obdaroval z zem ljiško posestjo, zato obstoja možnost, da 
je bil on tudi g ra d ite lj.5 3
Z gotovostjo sk o raj pa lahko trdim o, da so v tem poglavju im e­
novani k ra ji s končnico -chiricum dobili ime po svojili lastnikih in 
d a so bili ti g rad ite lji cerkva, ki jih je ustanovil P rib in a in so jih 
posvetili salzburški nadškofje.5 4 Na vsak način je možno tu d i to, da 
so mnogi izmed n jih identični z istoim enskim i duhovniki, k i jih n a j­
demo vpisane v salzburških nekrologijih 8. in 9. sto letja.5 5
P ri cerkvah, k i jih je posvetil nadškof A dalw in, je na treh m estih 
izrecno om enjeno, da so cerkve nastale na posestvih posam eznih 
svetnih gospodov.5 6 O m em be pa je vredno, da po vsem videzu nobena 
od novih zgradb ni bila postavljena po posam eznem duhovniku ali 
zanj, am pak da je vsaka cerkev p re je la svojega duhovnika šele po 
posvetitvi.5 7 To poročilo se navadno razlaga tako, da je nadškof sam 
n astav ljal vse te duhovnike. Ta razlaga teksta pa postane dvom ljiva, 
če upoštevam o vedno večje ra zširjan je lastniških cerkva in pa dejstvo, 
da pom eni beseda »constituere« nastavitev po zem ljiškem gospodu do­
ločenega lastnega duhovnika tudi od cerkvenih oblasti.''8
D oslej smo dobili p rav zap rav samo en podatek, ki je p ri vseh 
doslej obravnavanih cerkvah v »Conversio« dosledno in z gotovostjo 
podan, to je p o u d arjen a ugotovitev, da je posvetitve pravilom a iz­
vrševal salzburški nadškof. V cerkveno pravnem sporu, o katerem n aj 
bi »Conversio« p odajala zgodovinske argum ente, je bila odločujoča 
oseba pač škof, k i je pravno veljavno izvrševal posvetitve, ne pa 
gradbeni gospodar in še m anj arh itek t.
N ik jer pa ne najdem o podatka, da bi g rad n jo povzročila ali 
m aterialno omogočila cerkvena gosposka. »Conversio« očividno vidi 
nalogo nadškofa samo v tem, da posvečuje »sezidane cerkve« (ecclesias 
constructas) in sicer tam , k je r to »želi deželni knez in njegovo 
ljudstvo« (ubi P riw in a et sui voluerunt populi).5 0 To se je godilo skoraj 
priložnostno, k a jti potovanja ob birm o van ju in p rid ig an ju so se upo­
ra b lja la tudi za posvečevanje cerkva.8 0
Poznam o samo dve izjem i: cerkev sv. Janeza in cerkev sv. A dri- 
ja n a v Pribinovem mestu. K akor bo še pozneje povedano, je cerkev 
sv. Janeza edina, o katerem nastanku in posvetitvi ne najdem o nobene 
besede. P isatelj se je zadovoljil s tem, da je samo preprosto ugotovil 
n jen obstoj. C erkev sv. A d rijan a pa je edina zgradba, ki jo je dal 
sezidati nadškof sam. K ako se to rej njihov nastanek v k lju ču je v sliko, 
k i smo jo dobili po zgoraj obravnavanih podaikih?
»Conversio« poroča, da je poslal nadškof L iupram na prošnjo 
P ribine razne m ojstre iz Salzburga, ki so v knezovem m estu postavili 
»častitljivo« cerkev, ki jo je nadškof sam »dal sezidati« (aedificari 
fecit)0 1 itd. K aj je pom enila P ribinova p rošnja in kako je prišel salz­
b u ršk i m etropolit do tega, da je dal v prestolnici nekega tu jeg a 
deželnega gospoda sezidati cerkev? Poročilo m oram o razum eti iz raz­
m er ted an jeg a časa. Vsak ted aj živeči bralec pa si je bil seveda na 
jasnem , da je tu m išljena salzburška posest, k a jti škof ne bi bil smel 
zidati na tu jih tleh. To je že J. C ibulka pravilno ugotovil; vendar je 
iz tega napačno sklepal, da cerkev sploh ni obstojala, k er je mesto 
bilo v endar P ribinova last.0 2 P rezrl je, da karo lin šk a m esta — in prav 
tako škofovska m esta — niso p red stav ljala sklenjene, pravno enotne
in hom ogene zem ljiške posesti.0 3 Tem bolj tega ni m ogel p red stav ljati 
M osapurc, k i je v endar ležal raztreseno na otokih m očvirnate nižine 
Zale, k o t je D ercsenyi pravilno podčrtal.6 4 T orej ni samo mogoče, 
am pak celo več k ot verjetno, da so enega izmed otokov prepustili 
nadškofu in da je spadal pod njegovo im uniteto. P ribinova p rošnja 
to rej ne m ore pom eniti drugega, kot da je 0 1 1 dal povod za grad n jo 
in dal na razpolago tudi zem ljišče.6 5 D elovne moči je seveda m oral 
poslati lastn ik in g rad itelj, to rej nadškof. S toril je to tem lažje, k er 
je bilo zaradi p o m an jk an ja d e n a rja odloženo delo na nam eravani 
veličastni obnovitvi leta 845 pogorele stolnice in leta 847 prav tako po 
ognju uničene sam ostanske cerkve sv. P etra.6 6 Lastni rokodelci pa so 
b ili na razpolago (k tem spadajo tu d i slik arji), delom a pač kot pod­
ložniki nadškofije.6 7
Izgleda, da je b ila cerkev sv. A d rijan a poseben p rim er na splošno 
in ne samo v »Conversio«. O nobeni številnih cerkva nam reč, k i jih 
je posedoval Salzburg na vzhodu in predvsem v Spodnji P anoniji, ne 
m orem o dokazati z gotovostjo, da bi jo dal postaviti sam nadškof, kot 
v M osapurcu.8 8
Ako povzamemo, m oram o poudariti, da p rim era cerkve sv. A d ri­
ja n a na noben način ne smemo posploševati in si organizacijo g rad n je 
cerkva ter dušnega p astirstva v kneževini P rib in e in K oclja p re d ­
stav ljati tako, k a k o r nam jo p red stav lja poročilo o M arijini cerkvi. 
T orej se je škofovsko m isijonarstvo močno opiralo na politično in 
gospodarsko moč deželnih in zem ljiških gospodov. Č eprav so ti skrbeli 
poleg m aterialn ih pogojev cerkvenega živ ljen ja tu d i za u stan av ljan je 
cerkva, je vendar nadškof lahko u v eljav ljal cerkveno kanonično pravo 
p ri g ra d n ja h in vodstvu dušnega pastirstva. Izgleda, da se je fran ­
kovsko pojm ovanje lastniških cerk v a šele pozneje in sčasoma u k o re­
ninilo na tem področju, k i so ga pretežno naselili in obvladali Slovani. 
P roti tem u se je Salzburg uspešno boril s tem, da je skušal nekatere 
p re jšn je lastniške cerkve pridobiti zase, to se pravi, da jih je skušal 
dobiti v d ar.6 9
V času pred nastankom »Conversio« se salzburška cerkev to rej ni 
udeleževala organizacije in vodstva zelo živahne g rad n je cerkva v 
Spodnji P an o n iji k o t vsesplošno vodilna in m očna duhovna sila. U dele­
ževala se je neposredno samo toliko, kolikor so bili nadškofje in 
posam ezni duhovniki sam i zem ljiški in cerkveni gospodje, ozirom a 
v k o lik o r sled n ji niso bili v času ustanovitve že v službi svetnega 
g rad itelja.
N a podlagi te p rav zap rav privatno pravne zadolžitve je poslal 
nadškof L iupram salzburške m ojstre v M osapurc li g rad n ji cerkve 
sv. A drijana. Posebna važnost, ki jo tem u dogodku posveča pisec 
»Conversio«, nam je dokaz, da je bil to poseben prim er, ki je vzbujal 
pozornost. P ri tem pa izpušča p ri drugih cerkvah neobhodno, cerkveno 
pravno važno poročilo o posvetitvi.
N oben v ir nam seveda ne pove, od kod so P ribina, K ocelj in drugi, 
delom a im enovani, delom a neznani svetni in duhovni g rad itelji dobi­
vali delovne moči za svoje cerkvene stavbe. K u ltu ra O brov in raz­
b u rk a n a zgodovina tega področja ob koncu 8. in v 1. polovici 9. sto­
le tja sk o raj popolnom a izk lju ču je možnost, da bi moglo preživelo 
dom ače prebivalstvo in novo doseljeni kolonisti n u d iti dovolj stav­
benikov in drugih rokodelcev za nenadom a nastalo in vsaj nekaj 
d esetletij trajajo čo živahno gradbeno dejavnost. Zato je m oral tudi 
L iupram poslati m ojstre iz svoje d aljn e prestolice na vzhod. O stalim , 
k rajev n im graditeljem pač ni preostalo drugega, kot da pokličejo »svo­
bodne« delovne moči od zunaj. V dosegljivi bližini pa so te m ogli n ajti 
samo v g o rn ji Ita liji in ob Jad ran sk i obali, k je r rim ska gospodarska 
organizacija in in d u strijsk a delavnost k lju b invaziji b arb aro v nista 
nikoli prenehali.7 0 Samo v tem um etnostnem k rogu so bili m ojstri, ki 
so poznali finejše kam noseško delo in izdelovanje ornam entalnih 
sk u lp tu r. Zdi se nam reč, da G erm ani in Slovani v alpskih deželah v 
tej dobi niso poznali kam nite plastike, razen n ek aj popolnom a 
lju d sk ih del nečasovne prim itivnosti.7 1 V ta področja je prodiralo 
kiparstvo v kam nu šele s ploščam i za ograje in podobnim i deli za 
n o tran jo arh ite k tu ro te r oprem o cerkva, k i je bila izvršena v ju ž ­
n jašk i »langobardski« um etnosti.7 2 D a v tem času finejša obdelava 
kam na še ni bila udom ačena na Salzburškem , nam n ajb o lje dokazuje 
to, da m ed m ojstri, ki jih je L iupram poslal v M osapurc, ni bilo no­
benega kam noseka.
T orej je bila jugozapadna o rien tacija spodnje panonske cerkvene 
um etnosti vsaj delom a posledica gospodarske nujnosti in pa mnogo 
večje delovne zmožnosti n epretrgane gradbene obrti v G o rn ji Ita liji 
in ob severni ja d ra n sk i obali.
T orej se je v strokovni lite ra tu ri prevladujoče m nenje, k i je iz 
cerkvene pripadnosti Spodnje P anonije k S alzburgu sklepalo tudi na 
enako orientacijo cerkvene arh itek tu re, izkazalo za zmotno. Sedaj pa 
je potrebno, da preiščem o posebni prim er razvaline v Receskutu.
D ercsenyi je m nenja, da je n jen a identičnost s cerkvijo sv. A dri- 
ja n a izven dvoma. M arijina cerkev sploh ne p rih a ja v poštev, k e r je 
stala v g rad u in je na njenem m estu pozneje nastala m ad jarsk a bene­
d ik tin sk a o p atija Zalavar. C erkev sv. Janeza je na vsak način izvzeta, 
k e r je bila k rstiln a cerkev ozirom a b ap tisterij. Preostane nam to rej 
samo cerkev sv. A drijana. Toda poročilo »Conversio« o salzburških 
m o jstrih je nezdružljivo s tipom zgradbe, k i vodi p ro ti Rimu ali Istri. 
N eka n o tra n ja n asp ro tja in sledi nejasnosti v form ulaciji poročila 
d okazujejo, da imamo tu opravek s frazo, s k atero je pisatelj skušal 
za k riti vrzeli v svojem znanju. N adškof je dal povod za gradnjo, ni 
pa bil sam g rad itelj, k a r je razvidno pač tudi iz pravilne lectio varians 
»aedificari cepit« nam esto »aedificari fecit«.7 3
N o tran je dokaze za netočnost poročil o cerkvi sv. A d rijan a v 
»Conversio« si je D ercsenyi v glavnem izposodil od J. C ibulke, čigar 
argum ente pa je ovrgel že M ilko Kos.7 4 Poznanje slovensko pisanega 
Kosovega K om entarja bi D ercsenyiju prih ran ilo tudi sp o d rsljaj, da se 
sk licu je prav na lectio varians, k i jo najdem o samo v obeh najm lajših 
rokopisih, v k aterih m rgoli n ajb o lj nesm iselnih pisem skih napak.7 5 Ni 
pa treb a po g o rn jih izv ajan jih ponovno p o u d arjati, da je poročilo v
»Conversio« vsebinsko vseskozi v erjetn o in neoporečno, k er povsem 
u streza tedanjim pravnim razm eram .
P rav tako k ak o r k ritik a poročila v »Conversio« o cerkvi sv. A dri- 
jan a, je zgrešena D ercsenyijeva id en tifik acija razvaline p ri Reeeskutu. 
P ri tem je popolnom a spregledal opore, k i jih n udijo podatki o izko­
p av a n ju in »Conversio«, za določitev cerkveno pravnega položaja in 
liturgične porabe izkopane razvaline ozirom a vseh treh m osapurških 
cerkva, k ak o r tu d i za razjasn itev okoliščin in časa, v katerem so 
zad n je nastale.
O cerkvi p ri R eeeskutu vemo, da je v prvi dobi svojega obstoja 
im ela krščevalno pravico. R azm erom a velika zapadna veža je služila 
pač katehum enom in je bil tem u ustrezno p rik lju čen tudi svojevrstni 
b a p tisterij.7 6 T ro je dohodov je omogočalo gibanje večjih množic in 
pač tudi ločitev spolov. T ri apside pa lahko kažejo na več, p ri cerkvi 
istočasno n astav ljen ih duhovnikov, k ak o r tu d i na radodarnost g rad i­
telja in pa v karolinški dobi pogosto kopičenje o ltarjev .7 7
Zdi se, da je bila prvotna sk rajn o uporabna stavba enotno zasno­
vana m isijonska ali farn a cerkev. Po prvem požaru in po obnovi, k i 
je sledila, cerkev ni im ela več krščevalne pravice. Po vsej p rilik i je 
to rej postala podružnica, zak aj edina bistvena sprem em ba v stavbi je 
bilo preob lik o v an je krstilnice v dom nevno povsem nizek stolp.
»Conversio« nas v poglavjih l i .—13. obvešča o nastanku, cerkveno 
pravnem položaju, liturgični p orabi in o n a d a ljn ji zgodovini treh, v 
Pribinovem m estu izpričanih cerkva. A ko si odmislimo v rinjeno ob­
robno gloso o posvetitvi cerkve v N itri,7 8 tv o rijo ta poglavja vsebinsko 
enotno celoto. Toda časovna uv rstitev sporočenih dogodkov v tek u 
obravnavanih okroglo treh desetletij o prejem u zem lje in n a sta ja n ju 
P ribine ob rek i Zali okrog 840 do vrnitve nadduhovnika R ichpalda v 
Salzburg (leta 869) je samo delom a mogoča.
K akor smo že rekli, stoji na prvem m estu posvetitev M arijine 
cerkve v Pribinovem gradu, ki se je izvršila 24. ja n u a rja 850. 11. po­
g lav je se prične s k ratk o pripovedjo, kako je P rib in a dobil v Spodnji 
P an o n iji ob rek i Zali fevd, se tam nastanil in začel grad iti trd n jav o , 
ozem lje pa o bljudeval z naseljenci. Po in terp o liran i beležki o N itri 
n a d a lju je pisec svoje pripovedovanje takole: »Sed postquam praefatum 
m unim en aedificavit, construxit infra primitus ecclesiam quam 
Liupram m us archiepiscopus . . . in honore sanctae dei genitricis M ariae 
co n secrav it...« (c. 11. 1%, 8—12).
Jasno je, d a ta cerkev, ki je b ila posvečena približno deset let po 
P ribinovi nastavitvi v Spodnji P anoniji, ne m ore b iti prva P ribinova 
cerkvena stavba. Saj je P rib in a že 12. oktobra 847 prav zaradi svojih
zaslug za cerkev in k ra lja (benivolus fuit erga dei servitium et su u m __
c. 12. 137, 23) p re je l svoj fevd v last. Pa tu d i naselbina, k i je nastala 
na pobudo P rib in e okrog njegove trd n ja v e in je označena kot »Pri- 
binovo mesto« (civitas Priw inae), je gotovo že p re j im ela svojo cerkev. 
P ridevek »prim itus« nik ak o r ne n asprotuje tem u, k er v jezik u »Con­
versio« n ik ak o r ne izraža obsolutno časovno prioriteto, m arveč pomeni 
le, da se je n ek aj — po p ra v k ar poročanem dogodku — zgodilo kot
prvo od večih d ejan j iste osebe ali enakih dogodkov.7 0 »Conversio« 
to rej pove le to, da je P rib in a po dovršitvi trd n jav e tam n a jp re j 
zgradil M arijino cerkev.
Ne samo v erjetnostni razlogi, am pak tudi »Conversio« sam a govori 
za to, da se je m ed prebivalci P ribinovega »glavnega mesta« že prej 
vršilo dušebrižništvo in da so im eli cerkev. V istem 11. poglavju 
berem o nam reč po poročilu o postavitvi cerkve sv. A d rijan a »infra 
civitatem P riw inae«: »Item in eadem civitate ecclesia sancti Johannis 
baptistae constat dedicata, et foris civitatem in D u d le ip in . . . tem po- 
ribus L iupram m i ecclesiae dedicatae sunt: et ad O tachareschirichun . . . 
ceterisque locis ubi P riw ina et sui voluerunt populi. Q uae omnes 
tem poribus P riw inae constructae sunt et consecratae a praesulibus 
Iuvavensium .« (c. 11. 137, 12—21) Smisel prve polovice prvega stavka 
je popolnom a jasen: k ra tk o in preprosto je ugotovljeno, da je točasno 
(constat — praes. act.), to se p rav i v času pisca »Conversio«, v istem 
m estu (to je v Pribinovem mestu) stala sv. Janezu K rstniku posvečena 
cerkev. S tem se poročilo o cerkvah v M osapurcu konča. N ad aljev an je 
stav k a pa se nanaša na preteklost in n av aja k ra je , k je r so v Liu- 
pram ovem času bile posvečene cerkve. D opolnilno sta dodani še dve 
k ra je v n i im eni in splošna navedba: »povsod k je r so to hoteli P ribina 
in njegovo ljudstvo«. Z aključek poglavja v posebnem stavku ponovno 
ug o tav lja n ajvažnejše: vse te cerkve so zgradili pod P ribino in po­
svetili so jih salzburški škofje.
Samo en k ra t najdem o v »Coniversio« izraz »constat dedicata«. 
K akor smo rekli, ug o tav lja ta izraz samo ta k ra tn i obstoj neke cerkve 
sv. Janeza K rstnika v im enovanem m estu.8 0 V tem k ratk em stavku je 
sedanjost v vidnem n asp ro tju s p retek lo stjo sledeče pripovedi o 
posvetitvi cerkva in vsega zgodovinskega pripovedovanja. To pa ni 
slučajno, zato se po m ojem m išljen ju zaključni stavek poglavja ne 
m ore brez p rid ržk a sp rav ljati v zvezo s cerk v ijo sv. Janeza. Veže le 
oba dela p re jšn jeg a stavka: listo za L iupram a posvečenih cerkva in 
dopolnilo z drugim i cerkvam i, k i so nastale — k ak o r pravilno dom ne­
vamo — po L iupram ovi sm rti (14. oktobra 859), vendar pa še za 
P ribine (um rl 860—861).8 1
Kdo pa je cerkev sv. Janeza zgradil in posvetil, nam »Conversio« 
sploh ne pove. \id e z je, da pisec o tem ni ničesar vedel, a se m u je 
vendarle zdelo potrebno, da zaradi popolnosti omeni tudi to cerkev. 
K er pa je sicer o P ribinovem in K ocljevem času zelo dobro poučen, 
kaže njegova nevednost na to, d a imamo tu opraviti z neko starejšo 
cerkvijo, m orda iz časa prvega p o k ristjan jev an ja osvojene obrske 
dežele in so se okoliščine njenega n astanka v zm edah prvih desetletij 
9. sto letja pozabile.
G lede na patrocinij je več kot verjetno, da je cerkev nekoč im ela 
krščevalno pravico. Po drugi strani pa označba »ecclesia« dokazuje, 
da ne m ore biti govora o kakem b ap tisteriju , k i je bil vendar zm eraj 
nesam ostojen dodatek »ecclesiae baptism alis« ali »m atrix«.9 2 Z naj večjo 
v erjetn o stjo bi mogli v tej cerkvi, posvečeni K rstniku v n aselju le­
žečem v bližini važnega prehoda čez reko Zalo, dom nevati božjo hišo 
nekega zgodnjega m isijonarskega središča.8 3
M arijin a cerkev to rej ni bila p rv a cerkvena stavba v Pribinovi 
deželi n iti ne v njegovem »glavnem mestu«. V endar je bilo treb a njeno 
posvetitev navesti n a prvem m estu. Ne samo zato, k er jo je dal knez 
sezidati v svojem lastnem gradu, m arveč predvsem zaradi že pokaza­
nega cerkveno-političnega in cerkveno-pravnega pom ena sporazum a, 
do k atereg a je prišlo ob p rilik i posvetitve m ed nadškofom Liupram om 
in knezom P ribino in k i n aj bi postal podlaga cerkvene organizacije 
v kneževini.8 4
Iz tek sta v »Conversio« ne smemo sklepati, d a bi M arijin a cerkev 
ozirom a n jen župnik im el od sam ega začetka v P ribinovi deželi po­
seben položaj, da bi »dominicus« bil na prim er »prvi duhovnik« 
nedvom no zelo obsežnega ozem lja.8 5 Šele A ltfridus, njegov d rugi n a­
slednik, je bil im enovan za nadduhovnika (archipresbyterja) (c. 12,
138, 24—27). N a pravem državnem ozem lju p a so b ili vodilni duhovniki 
m atičnih cerkva, to je velikih fara, zaradi n o tran je obogatitve in raz­
v ija n ja cerkvenega živ ljen ja, zaradi pom nožitve cerkvenih podružnic 
in podobnega te r zarad i o lajšan ja škofovske uprave povzdignjeni v 
nadduhovnike z nižjo škofovsko oblastjo, okoliš pa je ostal nespre­
m enjen.8 8 T u pa je šlo za terito rialn o razširitev delovnega področja 
pač na vse ozem lje kneževine.8 7
Vaczy je pravilno dom neval zvezo m ed organizacijo spodnje p a­
nonske d ek an ije in začasno u k in itv ijo korepiskopata po sm rti Os- 
baldusa.8 8 M osapurški nadduhovnik, ki je bil — k ak o r običajno — 
obenem župnik tam k ajšn je »ecclesiae baptism alis«, M arijine cerkve, 
n aj bi prevzel nam esto kornega škofa nadzorstvo nad duhovščino 
oddaljenega ozem lja.
Izh ajajo č iz M arijine cerkve m orem o n ap rav iti n ek aj zaključkov 
tudi o položaju in pom enu tre tje m osapurške, A drijanove cerkve.
Im enovanje duhovnika M arijine cerkve v nadduhovnika je izven 
vsakega dvom a in tako je ta še n ad alje obdržala župno pravico in 
s tem p rav posebej krščevalno pravico.8 0 Zato je gotovo, da sv. A d rijan , 
k i so ga zgradili po cerkvi v g rad u in na pobudo nadškofa, ni bila 
farn a cerkev. O n je liturgični porabi pove »Conversio« le, da je 
L iupram »officium ecclesiastacum ibidem colere peregit« (c. 11. 137, 
10—11).
Z izrazom »officium ecclesiasticum « označuje »Conversio« bodisi 
duhovniške fu n k cije v splošnem 0 0 ali pa pravo službo božjo0 1 »Offi­
cium ecclesiasticum m ore episcopali colere« p a je istovetno s posveče­
vanjem cerkva in duhovnikov.9 2
Škof je kot n ajv išji dušebrižnik laikov vršil svojo službeno de­
lavnost v pravi dušebrižniški cerkvi, to je v farni cerkvi.0 3 V cerkvi 
sv. A d rijan a vršeče se »officium ecclesiasticum « bo ted aj pom enilo 
opravila, ki so se tik ala le duhovnikov. K ot take pa prid ejo v poštev 
le k orne m olitve in duhovniška posvečevanja.8 4
Več kot v erjetn o je, da je b ila cerkev sv. A d rijan a zvezana z neko 
ustanovo, k atere člani so jo skrbovali z redno korno službo. V A rnol- 
fovi listini, k i je bila leta 977 ponarejena, se ta ustanova označuje kot 
»abbacia«.0 5 Nobenega razloga nimamo, da bi dvom ili v verodostojnost 
tega podatka, še posebej zato ne, k e r je bilo v interesu ponarejevalcev,
da bi podali k a r n ajb o lj točno sliko o posestih in pravicah, k i so jih 
hoteli na M adjarskem ponovno pridobiti za Salzburg.0 6 »Abbacia« je 
m ogla v karo lin šk i dobi pom eniti tako sam ostan k ak o r tudi kolegi- 
jatn o ustanovo,9 7 vsekakor pa coenobium , k je r so redno vršili korne 
m olitve, k ak o r v stolnem k ap itlju .9 8
K akor je znano, b av arsk i škofje tega časa niso bili u stan av ljalci 
sam ostanov, n a vzhodu pa sploh niso bili sam ostani nosilci karolinške 
m isije, m arveč so bili n jen i nosilci škofje.9 9 Zato m oram o tem bolj 
m isliti na kolegijatsko ustanovo. P rvotne kolegijatske ustanove niso 
nujno im ele dušebrižniške in farne pravice,1 0 0 vzdrževale pa so k ak o r 
tudi sam ostani pogosto šole za izobrazbo klerik o v .1 0 1 N astane v p ra­
šanje, če je tu d i sv. A d rijan sodeloval p ri vzgoji duhovniškega n a­
raščaja ali pa je bil celo v tak nam en ustanovljen. Zdi se, da naslednji 
p odatki v »Conversio« to dom nevo nekoliko p o trju jejo . Vesti, po k a ­
terih so nadškofje in k o rn i škofje sam i posvečevali duhovnike po 
deželi,1 0 2 dokazujejo, da so čim prej je bilo mogoče, začeli dopolnjevati 
k le r iz v rst domačinov. O bičajni način duhovniške vzgoje po k ra je v n ih 
duhovnikih1 0 3 p a v Pribinovem času, k i je pom enil po zm edah in 
vojnah d v ajsetih in tridesetih let h k ra ti ponovni začetek spreobrnje- 
valnega dela, ni mogel k riti povečane potrebe cerkvene organizacije, 
k i se je gradila. T ako pač ne bo slučaj, da slišimo v letu 850 le o 
posvetitvah ustanov, k i so že im ele svoje duhovnike.1 0 4 P rv i naslednik 
D om inika, S w arnagal, pa je iz S alzburga p rip eljal v M osapurc še več 
diakonov in klerik o v .1 0 5
N asprotno pa z A ltfridom , k i je še za L iupram a sledil Sw arnagalu, 
n iti z Richpaldom , niso poslali na vzhod n a d a ljn jih duhovnikov,1 0 6 
čeprav p red p o stav lja nadduhovniška služba vsakega izmed n jih že 
številno duhovščino in vse večjo potrebo po naraščaju. V endar je bil 
nadškof A dalvin v stan ju , da je dal vsem cerkvam , k i so bile po­
svečene m ed 865 in 869, lastnega duhovnika.1 0 7 Zdi se, da v Spodnji 
P an o n iji ted aj ni bilo nobenega duhovniškega p rim a n jk lja ja več in 
če so samo p red sto jn ik i p rih aja li iz m etropole, smemo dom nevati, da 
so bili ostali duhovniki izšolani v deželi sami.
M orda ne bo odveč, če nenadno povečanje duhovščine v kneževini 
P rib in e in K oclja spravim o v zvezo z ustanovitvijo sv. A d rijan a sredi 
petdesetih let in če tolmačimo »officium ecclesiasticum «, k i ga je 
tam k aj vršil nadškof, v tem smislu, da sta L iupram in pač tudi njegov 
naslednik A dalvin enako k ak o r njihov k o rn i škof im ela navado ob 
času b iv an ja v M osapurcu tam kaj p rire ja ti korne m olitve in posve­
čevati duhovnike. Škofu se je pač zdelo, da po m isijonu dosežene 
uspehe zagotovi s tem, da vzame vzgojo nove domače duhovniške 
generacije sam v roke.1 0 8
V »Conversio« in tudi v p o n arejen i A rnolfovi listini p o u d arjen a 
A d rijan o v a relik v ija enako dokazuje, da so tej cerkvi pripisovali 
poseben pomen. Ako so nam reč želeli kak o ustanovo p rav posebno 
usposobiti za izvršitev n jen e naloge ali pa jo postaviti kot rom arski 
k ra j za središče lju d sk e pobožnosti obsežnejših področij, so ji podarili 
dragoceno relikvijo. V endar n ik ak o r ni šlo za kak o splošno modo, 
m arveč za iniciativo posam eznih visoko stoječih častilcev re lik v ij.1 0 9
K akor do k azu jejo njegovi prenosi relik v ij, je bil nadškof L iupram 
tudi eden od teh.1 1 0 T ako se zdi v erjeten zaključek, da bi tudi A d rija- 
nova re lik v ija bila njegovo darilo.1 1 1 N jen a p rivlačna moč bi tudi 
edina lahko pojasnila navzočnost več duhovnikov in njihovih združitev 
v k o leg ijatsk i ustanovi, to je nastanek »abbaciae« v A rnolfovi listini.
Zdi se tudi, da je bil sv. A d rijan vsekakor salzburško oporišče v 
M osapurcu, ki je bilo tudi pravno zaščiteno s p o trjen o im uniteto v 
p riv ileg iju iz leta 84?1 1 2 in je zaradi tru p la sv. A d rijan a užival poseben 
ugled. Na osnovi teh ugotovitev, ki smo jih dobili iz virov, nam identi­
fik acija razvaline pri R eceskutu ne dela nobenih težkoč več, posebno 
če upoštevam o z b ap tisterijem izpričano krščevalno pravico.
M arijin a cerkev ne p rih a ja v poštev, k e r je b ila sicer farna cerkev 
in je im ela krščevalno pravico, to d a — k a k o r je D ercsenyi pravilno 
naglasil — je stala v gradu. C erkev sv. A d rijan a nasprotno nikoli ni 
im ela farne, to je krščevalne pravice in je bila razen tega dom nevno 
zvezana s sam ostanom , o čem er tu ni sledu. O stane samo še cerkev 
sv. Janeza, ki je po vsej v erjetn o sti n astala dolgo p red Pribinovo 
n astan itv ijo okoli leta 840, k a jti pisec »Conversio«, k i je sicer zelo 
dobro poučen o Pribinovem in K ocljevem času, ni vedel ničesar več
o času njene graditve in okoliščinah ustanovitve.
Ako je bila cerkev sv. Janeza p rv a m isijonska cerkev ozem lja 
okrog starega rim skega prehoda čez reko Zalo in če smo jo odkrili 
v tej razvalini, ted aj je mogoče p ojasniti vso iz izkopanin razvidno 
usodo stavbe n ep risiljen o iz lokalne zgodovine. P rv a požarna k a ta ­
strofa se je m ogla dogoditi, k ak o r že rečeno, okrog 860—861 p ri vpadu 
s K arlm anom zvezanih M oravcev. K er je po letu 850 nova farn a cerkev 
v g rad u im ela krščevalno pravico, so p ri obnovi po zadušitvi vstaje 
krstilnico k ot odvečno sprem enili v stopniščni stolp. Po drugem požaru 
je cerkev ležala d alje časa v razvalinah. To je m ogel b iti le čas od 
osvojitve P anonije po poganskih O grih okrog leta 900 do popolnega 
p o k ristja n je v a n ja osvajalcev v It. stoletju. T re tja zidava, k i je pa ni 
mogoče b ližje določiti, spada vsekakor že v ogrski sred n ji vek.
Iz sp red aj povedanih zaključkov po vi rili izvirajo n ek atera nova 
spoznanja tudi o arheološkem problem u M arijine cerkve.
G rad, v katerem je bila postavljena in 24. ja n u a rja 850 posvečena, 
n aj bi stal, k a k o r rečeno, na m estu poznejše benediktinske opatije. 
Zdi se, da to dom nevo p o trju je ta položaj sam ostana in okoli 1570 leta 
n ap rav ljen i n ačrt ted aj že kot obm ejne trd n jav e urejenega kom pleksa, 
ki ga je nap rav il vojaški a rh ite k t G iulio T urckho.1 1 3
K ajti le m očna k ra je v n a trad icija ali siceršnji že obstoječi in zelo 
ugodni pogoji so mogli k ra lja Štefana in njegove benediktince nagniti 
k tem u, da so postavili opatijo v tej nižini in ne k ak o r vse ostale 
benediktinske sam ostane (Pannonhalm a, Tihany) na višini. Razen tega 
kaže prav cerkev v načrtu, ki zavzem a približno velikost razvaline p ri 
R eceskutu. sestav, ki je pri rom anskih benediktinskih cerkvah n a Mad- 
jarsk em vseskozi nenavaden.
E noladijski prostor z enim oltarnim prostorom bi mnogo bolje 
p risto jal k ak i farn i cerkvi, k je r službuje en sam duhovnik. (Vzidana 
vrsta stebrov je seveda poznejši dodatek, verjetn o istočasen z lopo
na dvorišču.) T loris nam stilistično skoraj nič ne pove. Tem bolj zna­
čilna pa je p o jav a številnih lizen na severni zu n an ji steni. K akor 
arh ite k tu ra razvaline p ri R eceskutu kažejo tudi te na stavbne navade 
severne Italije in P rim orja. Zato se nam zdi vseskozi možno, da je ta 
cerkev še v 16. sto letju ohranila tudi tloris in severno steno neke 
k arolinške stavbe. M adjarska o p atija Z alavar to rej ne bi nastala kot 
popolnom a nova stavba, am pak z obnovo ozirom a prezidavo Pribino- 
vega gradu. A rheološki podatki, ki bi po m ojem m nenju mogli to zelo 
v erjetn o dom nevo potrditi, so žal zaradi izro p an ja razvaline in ne­
strokovnih izkopavanj šli za zmerom v izgubo.
O cerkvi sv. A d rijan a, ki je n ajm lajše m osapurško svetišče, p a v 
doslej o bjavljenem gradivu ne najdem o nobene sledi. N ajd b a te 
cerkve bi bila za nem ško um etnostno zgodovino n aj večjega pomena. 
K ajti po tej stavbi, ki jo je edino ustanovil sam nadškof in so jo 
postavili salzburški m ojstri, bi mogli sklepati na karolinško stavbno 
um etnost Salzburga, ki je izginila brez sledov. Toda njen a duhovna 
dediščina se je do današnjega dne ohranila. Kako je bilo to mogoče, 
je tre tje , res že pogosto obravnavano glavno vprašanje, ki ga zopet 
postavlja v ospredje n ajd b a iz R eceskuta in na k atero m oram o tu 
odgovoriti.
*
3. O d cerkve sv. Adrijana v Mosapurcu do bene­
diktinskega samostana sv. Adrijana v Zalavar u. — 
Različni raziskovalci obravnavajo m osapurško cerkev sv. A d rijan a 
ozirom a »abbacia, ubi sanctus A driam us m artir C hristi requiescit«1 1 1 
soglasno »kot predhodnika sam ostana sv. A d rijan a v Z alavaru iz časa 
Štefana Svetega«.1 1 5 Z vprašanjem pa, kakšne vrste je bil ta odnos in 
k ako lahko pojasnim o identiteto patrocinija, sta se bavila po m oji 
vednosti le E rnest K lebel in Dezsö D ercsenyi. P rišla pa sta do n a­
sprotujočih si zaključkov.
Po K leblu niso »le posam ezna naselja, m arveč tudi cerkve in 
sam ostani preživeli naval, to je ogrski naval«, med tem i tudi M osapurc 
(opatija Zalavar), ki ni bila — »kakor to hoče m ad jarsk a legenda« — 
ustanovljena po Štefanu I.1 1 ® N jena om em ba v A rnolfovi listini, ki je 
b ila p o n arejen a leta 977 z namenom, da bi prišla izgubljena posestva 
»kakor tu d i nove lastniško cerkvene ustanove z stran i A rnolfinske 
k n ežje hiše in njenih privržencev (m išljena sta to rej ta k ra t v Passauu 
oblegana H enrik P rep irljiv ec in H enrik Koroški) v roke nadškofije«, 
naj bi dokazala, da »opatija M osapurc ni bila n ik d ar popolnoma 
uničena«, m arveč je ted aj obstojala »če ne kot polno zaseden sam ostan, 
pa vsaj k ot duhovniška naselbina« z nekaj m enihi in se n ah ajala v 
nem ških posvetnih rokah (bavarskega vojvode ali Korošca), tako da 
je n jen a prisvojitev bila mogoča. »Kot n ajbolj gotov dokaz za to lahko 
v elja n a d a ljn ji obstoj p atro cin ija sv. A d rijan a od 9. sto letja d alje.1 1 7 
K lebel se p ri tem sklicuje na L judm ila H auptm ana, k i je iz ponovne 
vzpostavitve vzhodnih m ejnih m ark okrog 970 in vzhodnih strem ljen j 
S alzburga in Passaua (potvorbe, da bi z njim i osvojili papeški v ik a rija t 
za N orik in P anonijo ozirom a m etropolitanske pravice nad O grsko)
k a k o r tudi iz poslanstva Geze v letu 973, k i n aj b i v Q uedlinburgu 
prosilo za m ir, sklepal na zm agovit sunek p ra v k ar polnoletnega b a v a r­
skega vojvode H en rik a P rep irljiv ca p ro ti O grski od 968 d alje.lls 
V ojvoda H en rik n aj bi po K leblu1 1 9 osvojil celotno P ribinovo k n e ­
ževino, po P irch eg g erju 1 2 0 pa n jen n ajv ečji del, ki pa so ga M ad jari 
po H enrikovi v staji zopet km alu pridobili nazaj. S k ratk a: A drijanov 
p atro cin ij je razložljiv z nepretrganim obstojem m eniške (seveda 
nemške) naselbine od 9.—11. stoletja.
N aj K leblovim izv ajan jem v posam eznosti takole ugovarjam :
K lebel črpa svoje poznanje zgodovine zalavarske opatije samo iz 
leta 1891 izdane k ritičn e obravnave virov K aracsonyia.1 2 1 P rezrl pa je 
izdajo S zen tp etery jev ih regestov, F iissyjevo Zgodovino zalavarske 
opatije, notico A nnales Posonienses o posvetitvi cerkve sv. A d rijan a 
leta 10191 2 3 in ves arheološki m aterial. Tem u ustrezno je popolnom a 
pogrešen njegov poskus, da bi Štefanovo ustanovo razložil kot legendo.
P revelike zak lju čk e pa izv aja iz patrocinija. Po m ojem dokazuje 
njegovo n ad aljev an je samo n a d a ljn je živ ljen je kulta, to se p rav i 
ču v an je in češčenje relik v ije ozirom a svetnikovega groba; ne do k a­
zu je nam pa, da bi k u lt gojili duhovniki v kakem coenobiu. (V tej 
zvezi je brez pom ena, ali je bila k aro lin šk a »Abbacia« m eniški sam o­
stan ali k o leg ijatn a ustanova.)
N iti n ad aljev an je patrocinija, niti sprejem »opatije M oosburg« v 
leto 977 p onarejeno A rnolfovo listino ne dokazuje, da bi bila ta posest 
ted aj v nem ških rokah. Prvič je od H auptm ana dom nevana prva 
v o jn a m ladega bav arsk eg a vojvode proti M adjarom zgolj hipoteza, ki 
je ne m orem o vskladiti s tradicionalno politiko b av arsk ih knezov 
napram M adjarom . K ajti B avarci so proti p ritisk u osrednje oblasti 
vedno iskali in tudi našli oporo na vzhodu in to predvsem p ri M ad- 
ja rih .1 2 4 H auptm anova razlaga, da je bilo ogrsko poslanstvo leta 973 
v Q uedlinburgu posledica b av arsk e zm agovite vojne, nam dokazuje, 
da je popolnom a p rezrl neposredno predhodne dogodke (na prim er 
popolnom a m iroljubno potovanje sv. W olfganga okrog 972, iz k atereg a 
lahko sklepam o na m irovno razm erje) in pravo ozadje nove Gezeve 
o rien tacije na zapad (med drugim p rek in itev zvez z vzhodnim stepnim 
kultu rn im krogom po uničenju k azarske države).1 2 5 Brez dvom a je, da 
M ad jari tako živ ljen jsk o važno področje k o t je okolica Z alavara, 
globoko v n o tran jo sti dežele, v neposredni bližini glavnih naselbin 
m očnega H orka plem ena te r ob važni trgovski in vojaški cesti proti 
jugozapadu ne bi m irno prepustili B avarcem ozirom a dopustili ali 
trp eli nastanek njihovih zem ljiško posestniških pravic.1 2 0 Zavzetje tega 
p odročja pa ni mogoče dokazati. Drugič: Logično je napačen za­
k lju ček iz arnofinske potvorbe sklepati, da je bila pridobitev tega 
posestva mogoča. L istina dokazuje samo, da so vrn itev (zopetno 
pridobitev) na M adjarskem izgubljenih posestev in pravic smatrali 
za m o ž n o. To tem bolj, k e r so upali, da bodo po p rem aganju H enrika 
P rep irljiv ca in Korošca prišli na vrsto n arav n i zavezniki vseh b a­
varskih upornikov, predvsem M adjari. Geza je nam reč po H enrikovem 
ustan k u znova prepovedal od cesarja podpirani m isiji P iligrim a dostop 
v svojo deželo.1 2 7 Kot sta L eh r1 2 8 in B rackm ann1 2 0 jasno spoznala in
dokazala, so salzburške potvorbe o podelitvi v ik arijata, arnolfinska 
darilnica k ak o r lorchške potvorbe Piligrim ove v tesni zvezi in so 
nastale »iz ne samo velikih, tem več čezm ernih upov o napadu n aj- 
večjega obsega proti M adjarom , ki so jih gojili n a jugovzhodu«.1 3 0 
Zato om em ba o patije M ošapurc v potvorbi iz leta 977 sploh ne p o tre­
b u je po K leblu predlagane prisiljen e razlage, po k ateri n astaja samo 
cela vrsta hipotez.1 3 1
V n asp ro tju s Kleblom, ki je v svojih zak lju čk ih iz p atro cin ija 
šel očividno predaleč, pa izgleda, da D ercsenyi sploh ni spoznal p ra ­
vega zgodovinskega pom ena patrocinija. Kot um etnostni zgodovinar 
izh aja iz n ajd b in k ra je v n ih razm er, k i jih K lebel razum ljivo ni 
poznal in upošteval. D ercsenyi ugotavlja, da je ustanovitev b enedik­
tinske opatije po Štefanu I. v nekdanjem Pribinovem gradu pom enila 
bistveno sprem em bo položaja, m edtem ko se k u lt sv. A d rijan a ni ob­
novil na svojem prvotnem mestu. Č eprav im a razvalino p ri R eceskutu 
pom otoma za cerkev sv. A d rijan a, je ta ugotovitev sam a po sebi p ra ­
vilna. K ajti identiteta »castrum Priw inae« in »Chezilonis« z utrdbo, 
v k ateri je stal m ad jarsk i A drijanov sam ostan, je danes splošno 
priznana.1 3 2 D ercsenyi p a iz tega izvaja p resen etljiv zaključek: »Or, 
si ce raisennem ent est juste, rien n ’em peche de dire que le culte de 
saint H adrien ne fut pas transm is ä l’epoque de saint tčtienne p ar des 
traditions locales, mais p ar des sources ecrites. O n savait que le m arty r 
saint H adrien etait en terre ä Zalavar, mais on ignorait, laquelle des 
trois eglises ab rita it sa tombe. II n ’ y a done pas de continuite fondee 
su r les traditions du peuple en tre lep o q u e de P rib in a et celle de saint 
fitienne, mais plutot une continuite de caractere »savant«, qui s’appu- 
y a it aussi bien sur la presence des m urs que sur le tem oignage des 
sources ecrit.es.«1 3 3
Po eni stran i pred p o stav lja ta zaključek, da so b ili tak i pisani 
viri na M adjarskem znani, in sicer svetovalcem k ra lja v cerkvenih 
zadevah. To pa je povsem neverjetno, k e r o cerkvi sv. A d rijan a v 
M osapurcu poročajo samo listine in viri, k i so b ili pisani v Salzburgu 
ali pa zanj. P ri p o k ristjan jev an ju M adjarske v času Štefana Svetega 
pa z nem ške strani ni več udeležen Salzburg.
Po drugi strani pa n asp ro tu jejo hipotezi o »učenem« izročilu tudi 
spoznanja iz raziskav o patrociniju. Znano je nam reč, d a se je prav 
k u lt malo znanih svetnikov nanašal na njihovo posthum no življenje, 
to se p rav i na obstoj, na n ajdbo ali prenos groba ozirom a relik v ij na 
k ra j njihovih čudežev itd.1 3 4 V P anoniji ne najdem o nobene sledi o tam 
živečem ali delujočem sv. A drijan u .1 3 5 V času od 9. do lt. stoletja še ni 
veljal obvezen predpis o sh ran jev an ju relik v ije ob posvetitvi o ltarjev 
in cerkva k ak o r danes. V endar je bila ta navada že precej razširjen a1 3 4 
in to tudi v krogih, s katerim i je bil v ozki zvezi k ra lj Štefan I. in 
njegovi škofje.1 3 7 Zato m oram o p atro cin ij sv. A d rijan a leta 1016 posve­
čene m ad jarsk e benediktinske cerkve razložiti samo s tem, da je bila 
še vedno oh ran jen a v »Conversion om enjena relik v ija ali vsaj n jen del, 
k ar jo dalo povod za nenavadni patrocinij.
Kot ču v arji in oskrbniki re lik v ije te r z n jo povezanega A drija- 
novega k u lta za časa poganske nadvlade v 10. stoletju p rih a ja jo v po­
štev samo dom ači slovenski k ristjan i. P roučevanje k rajev n ih im en je 
pokazalo, da p ra v v kom itatu Zala, v središču n ek d an je Pribinove 
kneževine, ni bilo iztrebljeno ob zavojevanju najdeno slovensko p reb i­
valstvo. Izginilo je v erjetno šele v 11. stoletju med številčno močnejšo 
p lastjo m adjarskih podložnikov.1 3 8 Ti panonski Slovenci so ig rali zelo 
važno vlogo k ot posredovalci svojega krščanstva, ki je bilo bavarskega 
porekla. To nam še danes dok azu jejo številne izposojenke za cerkvene 
in religiozne pojm e v m adjarskem jeziku.1 3 0 Tem u nasproti pa za Kleib- 
lovo tezo še m an jk ajo podrobni dokazi. Nemški naseljenci v okolici 
B alatona so izginili brez sledu1 4 0 in z njim i pač tudi neposredni vpliv 
bavarske C erkve.
Z aradi znane tolerance ali celo indiferentnosti stepnih narodov 
v verskih vprašanji}] in p recej zm edenih verskih razm er med zavoju- 
jočim i M ad jari1 4 1 lahko sklepam o, da so versko neenotni in dogm atično 
nevezani osvojitelji dopuščali krščanski k u lt podjarm ljen eg a p reb i­
valstva. V M arijini cerkvi je k u lt gotovo prenehal, k e r je trd n jav a 
m orala biti zasedena zaradi svojega vojaškega pomena. K akor so poka­
zala izkopavanja, je bila tudi cerkev sv. Janeza dalj časa zapuščena. 
K rščanstvo se je po vsej verjetnosti zateklo v za silo popravljeno 
cerkev sv. A drijana, ki je bila tak o ali tak o deležna posebnega spošto­
v an ja zaradi svoje relikvije.
R elikvije svetnikov, predvsem tako im enovanih prenosnih (trans- 
lacijskih) svetnikov, h katerim je zelo v erjetn o spadal tudi sv. A drijan, 
so lahko prenašali, celo u k rad li ali razdelili, n e da bi se pri tem izgu­
b ila n jih čudodelna moč. Zato prenos A drijanovega k u lta v benedik­
tinsko opatijo pod k raljem Štefanom I. ne pom eni »bistvene sprem em be 
položaja«.1 4 2 P rišlo je samo do k rajev n eg a prenosa relik v ije iz stare 
razpadajoče cerkve sv. A d rijan a v novo postavljeno, dostojno hišo 
božjo v opatiji. V zgodnjesrednjeveškem človeku pa je bilo tako glo­
boko zakoreninjeno spoštovanje do starega in izročenega, da so tudi 
veljavo novega izvršili če le mogoče kot oživitev druge, boljše tradicije. 
Zato je tudi m ad jarsk o m isijonarstvo v začetku 11. sto letja povzelo 
karolinško trad icijo v Z alavaru (pa tu d i v k ra jih Pecs [Q uinque Ba- 
silicae], Szekszard, Szom bathely [Sabaria], na h rib u Zobor p ri N yitri 
in mogoče še na več drugih k rajih ), p rav tak o kot je p oprej k aran ­
tansko m isijonarstvo iskalo zveze z ostanki poz n o rim« k eg a krščanstva 
predšlovanske dobe.1 4 4
N ad aljev an je A drijanovega p atro cin ija n ajb o lje dokazuje, da ta 
tra d ic ija ni bila »učeno«, samo v k n jig ah in listinah obstoječega znanje, 
am pak da je karolinško 9. stoletje vezala s časom sv. Štefana kontinui­
teta vere in kulta, ki je živela v domačem slovenskem prebivalstvu.
*
Ako k ratk o povzamemo, dobim o na podlagi n ajd b in virov na­
slednjo sliko>:
Za cerkveno stavbarstvo Spodnje P an o n ije v karoliški dobi v 
glavnem ni bila odločilna m etropola, am pak m ojstri, ki so jih g rad i­
te lji poklicali iz znanega zelo ekspanzivnega kroga v lom bardsko- 
severno jad ran sk em prostoru cvetoče gradbene in kam noseške obrti.
Splošno n aziran je o um etnostno zgodovinskem pom enu cerkvene p ri­
padnosti dežele k Salzburgu je nastalo zaradi anahronističnega prenosa 
kasnejših, visoko srednjeveških razm er na karolinško dobo. L ahko ga 
ovržem o že samo z najvažnejšim virom »Conversio Bagoariorum et 
C arantanorum «.
V posam eznostih: P ri R eeeskutu p ri Zalaväru je bila najdena 
cerkev sv. Janeza, ki je zelo v erjetn o nastala še pred Pribinovo nase­
litv ijo in je bila p rv a »ecclesia baptism alis« v deželi. Leta 850 je novo 
postavljena g rajsk a cerkev prevzela farno pravico.1 4 5 Zadnja, okrog 
srede 50ih let po nadškofovi vzpodbudi zg rajen a cerkev sv. A d rijan a 
je bila obenem s p riključenim samostanom nadškofova lastnina. K ult 
n jen e relik v ije sv. A drijana, ki so ga nadaljevali Slovenci, je mogoče 
povzročil ustanovitev zalavarske opatije, na vsak način pa je vplival 
na n jen nenavadni patrocinij. M aterialnih ostankov cerkve sv. A d rijan a 
doslej niso našli. M adjarski benediktinski sam ostan je nastal v nekda­
njem Pnibinovem gradu, bil v 16. stoletju sprem enjen v p rotiturško 
utrdbo in leta 1702 na ukaz D u n a ja porušen.1 4 6
(Iz nemškega rokopisa prevedla Melita Stele ml.)
OPOMBE
1 D a bi preprečili v lite ra tu ri pogosto zam enjavo z M oosburgom na Ko­
roškem , uporabljam o tu k a j obliko im ena, k ak o r nam je sporočena v »Con- 
versio B agoariorum et C arantanorum « ter tudi m nogih drugih zgodnje sred ­
njeveških virih.
la Dercsenyi, Dezsö, Az u ja b b regeszeti kutatäsok es a pannöniai 
kontinuitäs kerdese. Szazadok 1947, str. 203—11. — Isti, L’eglise de P ribina a 
Zalavar. ESR (Etudes Slaves et Roum aines) I. (1948), str. 85—100. — Rad- 
nöti, A ladar, Une eglise du h au t m oyen äge ä Zalavar. ESR I., str. 21—31.
2 Dercsenyi, Dezsö, Az A rpäd-kori m agyar m üveszet problem äi. 
A ntiquitas H ungarica I., 1947, str. 90—91.
3 Radnöti, A ladar, v poročilu o izkopavanjih v M agyar M uzeum 1947, 
snopič za decem ber str. 36 .
1 Prim . Kos, Milko, Conversio B agoariorum et C arantanorum . L ju b ljan a 
1936. (R azprave znanstvenega društva v L ju b ljan i 11 — H istorični odsek 3) 
str. 78 z literaturo.
5 Gerevich, Tibor, M agyarorszäg rom änkori em lekei. B udapest 1938, 
str. 123. — Dercsenyi v A ntiquitas H ungarica str. 87.
A 1 f ö 1 d i , A ndreas, D er U ntergang d er R öm erherrschaft in Panno­
nien zv. II. B erlin 1926. (U ngarische B ibliothek 10) str. 31.
9 Radnoti, ESR. I. str. 22—23.
7 Prim . tako im enovani jožefinski k ataster; listi, ki p red stav ljajo zahodno 
ozem lje B latnega jezera, so nastali 1783. O srednjeveških prom etnih cestah: 
Holub, Jozsef, Z alavarm egye väm helyei es uthalozata a közepkorban. Sza­
zadok 1917, str. 56—58.
8 H o l u b o. c.
" Dercsenyi, ESR. I. str. 99—100.
1 0 R aziskavanja v Fenekpuszti in Zalavaru se n ad alju jejo . Nove ugoto­
vitve pa še niso znanstveno obdelane. F erenc Fülep om enja v kratkem , pa 
nekoliko nejasnem poročilu A m agyar regeszeti kutatos eredm enyei (Izsledki 
m ad jarsk e arheološke znanosti) v T arsadalni Szem le 1952, m aj, str. 467 več
pokopališč in trdi, da je v F enekpuszti dokazana naselbinska k o n tin u iteta od 
R im ljanov do avarsko-slovanskega časa, ven d ar je tre b a M osapurc-Zalavär 
sm a trati za n ad aljev alca naselbine Fenek. A lad är R a d n o t i ugotavlja v 
svojem zadnjem poljudnem poročilu, da je bil n a pokopališču v F eneku 
najd en tudi grob iz VII. stol., p ri eni baziliki pa so bila tudi v »časih 
zm ešnjav« izvršena popravila, R im ska cesta, ki je vodila iz F enekpusžte pro ti 
jugozapadu, je bila n arav n a pot bega za ogrožene prebivalce castrum a. Zato 
se lahko dom neva, da so se ti um aknili v okolico, k je r je pozneje nastal 
M osapurc. K oliko časa je bilo rim sko cesto mogoče u p o rab ljati, R adnoti po 
arheoloških m om entih ni mogel točneje določiti (Radnoti A ladar in Gero, 
Laszlö, A B alaton regeszeti es tö rten eti em lekei, B udapest 1952, str. 56—62). 
Vse to prav nič ne n asp ro tu je našem u zaključku, da je ta cesta še v IX. stol., 
ko je n astajalo novo središče v M osapurcu, im ela veliko vlogo.
“ Hauptman, Ludm il, M ejna grofija S podnjepanonska, R azprave 
Znanstvenega d ru štv a I., 1923, str. 312 sl. — K o s o. c. str. 90.
1 2 Prim . opis R egina: »castrum m unitissim um quod M osapurch nuncupa- 
tur, eo quod palude im penetrabili locus vallatus difficillim um adeuntibus 
p rae b eat accessum « cit. p ri Kos o. c. str. 78.
1 3 R adnoti ESR. I., str. 22. — D erczenyi ESR. I., str. 88. — V svoji n a j­
novejši razp rav i (gl. op. 10) si R adnoti ne upa dati k ak e točneje d atacije 
stavbnih period.
1 1 H o 1 u b o. c.
1 5 O pis tem elji na delih Radnötija in Dercsenyija, k i so n a­
vedena pod prip. la.
1 8 Radnoti ESR. I. str. 29.
1 7 Radnoti ESR. I. str. 28. — Dercsenyi ESR. I. str. 96—97.
1 3 M ongolski vpad ni povzročil nikakršnega prelom a v arh itek tu rn em raz­
voju T ransdanubije. Posestvo b enediktinske o p atije P annonhalm a (danes k raj 
K isapäti), ki je ležalo ob B latnem je ze ru blizu vojaške ceste, ki so jo upo­
ra b lja li tudi Mongoli, je prav po m ongalski invaziji v letih 1244—45 prejelo 
svojo prvo cerkev. (Bogyay, Tam as, A Szent G yörgy hegyi Szent K ereszt 
käpolna. T echnika 1943, Nr. 4.) Za m ad jarsk o nižino glej na prim er poročila 
o izkopavanjih Balin t, A lajos v D olgozatok a Szegedi F erenc Jozsef Tudo- 
m anyegyetem R egisegtudoinanyi Intezeteböl XIV (1938) in XV (1939).
1 9 K o s o. c. str. 82.
2 0 Steinmann - Br o d t b e c k, Susanne, H erk u n ft und V erbreitung des 
D reiapsidenchores. Z eitschrift fü r Schw eizerische A rchäologie und K unst­
geschichte I. (1939).
2 1 Crowfoot, J. W., E arly C hurches in P alestina. (The Schwerch Lec­
tures on Biblical A rchaeology, 1937) O xford 1941, str. 68 sl. P rvi d atiran i prim er 
je cerkev v G erasa, ki jo je 526—527 postavil P rokopij. N ajveč ta k ih stavb 
poznam o iz ju žn e P alestine. Dercsenyi na svoji k a rti v ESR. I. Pl. II. te 
skupine sploh ne pozna in ne zaznam uje.
2 2 Crowfoot o. c. str. 72. Prim . diskusijo ob referatu G lazem a n a se­
stanku tre h držav za razisk av an je sred n jeg a veka v Linzu ob D onavi, 25. do 
29. septem bra 1949, predvsem od P hilippa Verdierja v Poročilu o zboro­
v an ju (Tagungsbericht), Linz ob D onavi 1950, str. 24.
2 3 Iz istega razloga so v starokrščanskih bazilikah tudi posam ezne apside 
pogosto (v Tunisu pa celo pretežno) »vrisane«. Gl. Gauckler, P aul, Les 
basiliques chretiennes de la Tunesie. P aris 1913.
2 ' Steinman-Brodtbeck o. c. str. 73.
2 5 Ibid. str. 75.
2 7 Gl. v splošnem : Gerber, W., A ltchristliche K ultbauten Istriens und 
D alm aziens, D resden 1912. — Gnirs, A., G rundrissform en istrischer K irchen 
aus dem M ittelalter. Jahrbuch d er Z entralkom ission fü r D enkm alpflege VII. 
(1914), priloga 54.
2 8 C erkev sv. M artina v Szom bathelyju h ra n i n e samo v tlorisu vzhodnega 
dela, am pak delno tu d i v dvigajočem se zidovju pom em bne ostanke staro ­
krščanske bazilike, ki je v erjetn o služila tudi v času karolinškega krščanstva. 
Gl.: Paulovics, Istvan, A szom bathelyi Szent M ärton-egyhäznak rom aikori 
eredete. Szom bathely 1944. — Dercsenyi v Szazadok 194? (gl. prip. 2). 
O karolinški baziliki, k i so jo izkopali p ri Sümegu, poroča Adam, Ivan v 
A rchaeologiai E rtesitö 1882, str. 14—28. N jegov n ač rt z vrisanim dom nevnim 
lokom je vsekakor pogrešen. Prim . Nagy, Lajos, P annonia Sacra, v Szent 
Istvän E m lekkönyv zv. I. B udapest 1938, str. 31 sl. O F eneku gl. prip. 13.
2 0 Samo zaradi enakega, n a zunaj ravno zaključenega triapsidalnega kora 
>ne smemo po stav ljati tro la d ijn e bazilike v isto vrsto s troapsidalnim i dvo­
ranskim i stavbam i« — kot je to storil D ercsenyi. To je dokazal Linus B irchler 
v diskusiji, om enjeni v prip. 22. (Poročilo o zborovanju str. 25.)
3 0 Dercsenyi v Arch. Hung. I. str. 87. T u k aj niso upoštevani iz sred ­
n jeg a veka izvirajoči ali samo iz risb znani, danes n e več o h ran je n i kosi.
3 1 F ragm ent z roparsko ptico je prvič o b jav il Gerevich o. c. tab. CLXIV 
spodaj. P rv a o b ja v a in dom nevna predzgodovina fragm enta z Janezovim sim ­
bolom, ki se sedaj n a h a ja v m uzeju v S zom bathelyju: Bogy ay, Tamds. 
Szent Istvan korabeli o lta r tö red ek e Z alavarröl a V asvärm egyei M uzeum ban. 
D unantuli Szem le VIII. 1941, str. 88—93. O d ataciji srednjebizantinske oblike 
tropasastega trak u : Kautzsch, Rudolf, D ie röm ische S chm uckkunst in' Stein 
vom 6. bis zum 10. Jah rh u n d ert, Röm isches Jahrbuch fü r K unstgeschichte 
B and III., 1939, str. 67, in Isti, D ie L angobardische Schm uckkunst in O beritalien. 
Röm isches Jahrbuch fü r K unstgeschichte Band V., 1941, str. 23—26. N ajb o ljša 
in za datacijo odločilna analogija n a M adjarskem je znana »krsta sv. Štefana« 
v S zekesfeherväru.
3 1 a Tudi Hampel, Josef (Alterthümer des frühen Mittelalters in Ungarn, 
Braunschweig 1905, zv. I., str. 682) ga prišteva bizantinskemu krogu.
3 2 Razen pod prip. 31 navedenih del R. Kautzscha je tem eljno o p ro ­
blem u tako im enovane »langobardske« k rasiln e um etnosti v kam nu Gin- 
hart, K arl, D ie karolingischen F lechtw erksteine in K ärnten, C arinthia' I., 
1942, str. 112—167.
3 3 Dercsenyi, Arch. Hung. I. str. 87. Kam en s pletenino iz Ilm m ünstra 
n a Bavarskem , ki je danes v B avarskem narodnem m uzeju v M ünchenu, im a 
na prim er svojo n ajb ližjo paralelo v A m alfiju; ornam ent na v ratn i prekladi 
v Zala varu poznam o tudi z nekega beneškega vo d n jak a v K aiser F riedrich 
M useum u v B erlinu. (Ilm m iinster in A m alfi: G i n h a r t o. c. sl. 28 in 29. — 
Volbach, W. F., B ildw erke aus Italien und Byzanz. 2. izd. B erlin-Leipzig 
1930, št. 6274.)
3 4 Na eni ozkih stranic kam na je napis: QVERENS INVENTO PVLSANS 
H /I/C GA VDET AP/ER/TO. V endar napisa n e m orem o upoštevati p ri dataciji, 
k er nim am o nobenega pozitivnega, tehničnega dokaza za njegovo istočasnost 
s pletenino. D r. H erm ann Vetters je iz ljubeznivosti napravil epigrafsko 
preiskavo, ki je pokazala, da črk e kažejo na severnoitalijansko (mogoče v 
O gleju) šolanega m ojstra in da so m ožne od konca 9. sto letja skozi vse 10. sto­
letje, v provinci p a celo še pozneje. (Prim. Gray, N icolette, T he P aleography 
of Latin Inscriptions in the eighth, ninth an d ten th C enturies in Italy. P apers 
of the B ritish School a t Rome XVI., 1948, str. 35 sl.) Jaz bi k njegovim ugoto­
vitvam dodal, da se veliki razm aki med črkam i raz lik u je jo od stisn jen e pisave 
drugače sorodnih severnoitalijanskih napisov. Č lovek im a vtis, da so z n a ­
pisom hoteli izpolniti dan prazen prostor; pri tem pa sploli niso pom islili na 
to, da bi prostor, ki je ostal p ri običajnem pisnem načinu, izpolnili z o rn a ­
m entiko. To kaže, da je b il tek st k asn eje vklesan. V sebinsko gledano nas 
v heksam etru zasnovana svobodna p ara fraz a M ateja 7. 7. oz. 7. 8. spom inja na 
vhod v sam ostan ali sam ostansko cerkev. K ajti kot »pulsans« se že v redovnih 
p ravilih sv. B enedikta (c. 7., c. 58.) im enujejo tisti, ki prosijo za vstop v sam o­
stan. Ta posebni nam en nam p rib liž u je zaključek, da je bil napis — ne pa 
kam en sam — n ap ra v ljen za p o rtal m ad jarsk e b enediktinske o p atije v za­
četku 11.stoletja.
3 5 Gl. prip. 4. C itiram o »Conversio« po te j izdaji z navedbo poglavja, strani 
in vrstice teksta, ki ga je o b jav il Kos. T ek st brez variant, na novo tiskan, z 
opom bam i pod črto, ki pa se naših problem ov sploh ne dotikajo v: D er S treit 
um M ethodius, izd. H einz Löwe, K ölner H efte fü r den akadem ischen U n ter­
richt. H istorische R eihe izd. prof. D r. P. Rassow, 2. str., 5 sl.
3 6 N ekaj prim erov iz um etnostnozgodovinske in zgodovinske lite ra tu re za 
soglasno pojm ovanje strokovnjakov raznih narodnosti: »Odločilen za postanek 
prvih krščanskih spom enikov v panonski Sloveniji je bil k u ltu rn i in koloni- 
zatorični vpliv salzburške nadškofije.« Stele, France, U m etnost v Slovenski 
K rajini, v k n jig i Slovenska K rajina, B eltinci 1935, str. 21. — »O zunanji obliki 
P ribinovih cerk v a je težko karkoli z gotovostjo reči. V kolikor so b ile zidane
— za A drijanovo cerkev je to gotovo — so pač sledile cerkveni arh itek tu ri, 
ki se je uv eljav ila pod K arlom Velikim v sred n ji Evropi in ki ni p ren eh ala 
tu d i v času njegovih vzhodno frankovskih naslednikov.« K o s o. c. str. 85. — 
»Nemški m ojstri so u stv a rja li drugo za drugo cerkve v Panoniji.« Homan, 
B alint in Szekfü, G yula, M agyar tö rten et zv. I., B udapest 1941, str. 83. — 
»T ransdanubija je p rip ad ala salzburški nadškofiji, k ar je imelo z ozirom na 
gradnjo, dekoracijo, oprem o cerk v a te r posredovanje gotovih stilnih tokov 
tu d i um etnostno zgodovinske posledice.« Gerevich o. c. str. 10. — »Um et­
nostno vodstvo velikega dela m oravske države in P an o n ije je bilo v Salz­
burgu.« Ginhart, K arl, D ie karolingisch-vorrom anische B aukunst in Ö ster­
reich, v D ie bildende K unst in Ö sterreich, zv. II. V orrom anische und rom a­
nische Zeit. Baden bei W ien 1937, str. 22. — > ... B a v a rc i. . . so dosegli . . . nad ­
vlado nad Slovani in so jih p okristjanili. S tem zvezani novejši val krščanske 
um etnosti sedaj ni več izh ajal v p re jšn ji m eri iz O gleja, am pak odslej močno 
in vodilno iz Salzburga.« Schaffran, Em m erich, D ie K unst der Lango­
bard en in Italien, Jena 1941, str. 162. — Isto m nenje nekoliko drugače form u­
lirano: » ... te cerkve (nam reč one iz »Conversio«), ki so jih u p rav ljali nem ški 
duhovniki.« (na vsak način tudi zgradili). T o m e k , E., G eschichte der D iözese 
Seckau, G raz und W ien 1917, str. 105.
P rim eri nasprotujočih si n aziran j: Č eprav je lokalizacija P ribinove kne­
ževine že dolgo določena, so bili salzburški m ojstri poslani n a M oravsko (!), 
k ak o r trd ijo B u b eri. P., D ie rom anischen W andm alereien im K loster Nonn- 
berg in S alzburg und ih re Beziehungen zur S alzburger B uchm alerei und zur 
byzantinischen Kunst, v Jahrbuch der k. k. C entralkom m ission fü r D enkm al­
pflege III., 1909, str. 66, Ginhart o.e. str. 12 in Zykan, J., D ie karolingisch- 
vorrom anische M alerei in Ö sterreich, v D ie bildende K unst in Ö sterreich 
zv. II., str. 42 (mogoče na M oravskem ), v N eutro (!) v Lexicon fü r Theologie 
und K irche, izd. M. Buchberger, zv. IX., 141. Z ykan celo istoveti M osapurc 
z M oosburgom na Koroškem (o. c.). P ribina naj bi bil grad itelj vseli cerkva — 
Füssy, Tam as, A zalaväri apätsag törtenete, B udapest 1902, str. 14 sl., 435 sl., 
Gerevich, o.e., str. 10, Nagy, Lajos, D ie röm isch-pannonische dek o ra­
tive M alerei, v M itteilungen d. dt. Arch. Instituts, Röm. A bteilung. 41, 1926, 
str. 136, Schünemann, K onrad, D ie D eutschen in U ngarn bis zum 12. Ja h r­
h u n d ert, U ngarische B ibliothek 1/8, Berlin 1923, str. 4. N asprotno: »Salzburg
sam je v teku dveh desetletij zgradil več k o t 25 cerkva.« Doeberl, M., 
E ntw icklungsgeschichte B ayerns, zv. I., M ünchen 1906, str. 131. Hampel 
(o. c., I., str. 50) je pisal: »Po pričevanju legende o sp reo b rn jen ju B avarcev in 
K arantancev so prišli arh itek ti, ki so zidali te cerkve, iz Salzburga.« K o s je 
v svoji Zgodovini Slovencev (Zgodovina Slovencev od naselitve do reform acije, 
L ju b lja n a 1933, str. 33) pripisal nadškofu A dalw inu ne samo posvetitev, am pak 
tudi ustanovitev cerkva, k i jih je on posvetil. V letu 1936 izdanem K om entarju 
h »Conversio« p a se drži strogo teksta vira (o.e., str. 85). Hekler, Anton, 
U ngarische K unstgeschichte, B erlin 1937, str. 9, govori o škofovski stolici 
M osapurc-Zalavar v P ribinovem času. Väczy, P. v., D ie A nfänge der p äp st­
lichen P olitik bei den Slawen, O stm itteleuropäische B ibliothek št. 43, B uda­
p est 1942, str. 19, trdi, da je Liupram »osebno v o d ik gradbena dela pri A drija- 
novi cerkvi. V Lexicon fü r Theologie und K irche, zv. VII., str. 529, berem o, 
da n aj bi A dalw in (nam esto A dalram !) okrog leta 830 posvetil »bogato 
baziliko« v N eutri. K o s meni, da tek st ne vsebuje nobenih podrobnosti o tem, 
k akšne so bile stavbe (o.e., str. 83), Cibulka, Jan, misli, da iz teg a lahko 
ugotovi tudi gradbeni m aterial in način posvetitve. (Privina a jeho Kostel 
v Nitre, v spominskem zborniku Riša Vel’komoravska, izd. Jan Stanislav, 
P rag a 1933.) Večina zgodovinarjev in um etnostnih zgodovinarjev priznava 
kot nesporno dejstvo, da so cerkev sv. A d rijan a gradili nem ški m ojstri. Kot 
tendenciozno iznajdbo pa jo razlagajo: delom a Deresenyi (ESR I., str. 93 
do 96), v celoti pa Cibulka (o. c. in predvsem v Svetovaclavsky Sbornik I, 
gl. K o s , o. c., str. 83—84).
3 7 Ginhart o. c., str. 12, razlaga poslanstvo salzburških mojstrov kot 
»znamenje, kakšno slavo je užival Salzburg kot umetnostno mesto«. Z 'y k a n , 
o. c., str. 42: »Da je Salzburg tudi pozneje imel mnogo umetnikov, vidimo iz
tega, da so glasom ,Conversio‘ ... šli... zidarji itd iz Salzburga v mesto
slovanskega P ribine... in tam zidali cerkev.« Prim tudi Martin, Fr., Kunst­
geschichte von Salzburg, Wien 1925, str. 5.
3 8 Prim. Kos, o. c., str. 53—54.
3 8 Dercseny, ESR I., str. 95—97.
" Pevsner, N., Zur G eschichte des A rchitektenberufes, v K ritische 
B erichte zur K unstgeschichtlichen L iteratu r 3/4, str. 107.
4 1 Klebel, Ernst, Zur Geschichte der Pfarren und Kirchen Kärntens, 
v Carinthia I., 1925 (letnik 115), str. 1 sl.
4 2 Klebel, o. C ., str. 18 sl.
“ Schmid, H. F., D ie rechtliche G rundlage d er P farrorganisation auf 
w estslaw ischen Boden und ihre E ntw icklung w ährend des M ittelalters, v Zeit­
schrift d er Savigny-Stiftung f. R echtsgeschichte 46, K anonistische A bteilung 
XV., 1926, str. 153.
4 4 V a c z y , o. c., str. 18: »O zem lje med Raabo, D ravo in Donavo, k o t tudi 
m ed D ravo in Savo, vzhodno od Koroške, je bilo v svoji celoti v približno 
istem državno pravnem razm erju do frankovske države kakor svoječasno 
K oroška, predno so si jo podvrgli Bavarci. Tudi v P anoniji, kot svoječasno na 
K oroškem , se je n ah a ja la oblast v im enu frankovske d ržave v rokah k neza...«
4 4 a Prim. Kos, o.e., str. 17—18 in str. 110 literatura, predvsem Lewi- 
son, W., Die älteste Lebensbeschreibung Ruperts von Salzburg, v Neues 
Archiv der Gesellschaft für ältere deutsche Geschichtskunde 28 (1903), str. 
283—321.
4 5 Ko je slovanski knez Hotimir prosil škofa Virgila »visitare populum 
gentis illius, eosque in fide firm iter confortare« (c. 5, 130, 33—34), mu je ta 
poslal kornega škofa Modesta »ad docendam illam plebem ... dans ei Iicen- 
tiam ecclesias consecrare et clerieos ordinäre iuxta canonum deffi- 
nitionem« c. 5, 131, 3—5). Arnu je bilo 796 zaupano »cum doctrina et ecclesia-
stico officio p ro cu rare populum « (c. 6, 132, 22—23), nato je p re je l od K arla 
navodilo »pergere in p artem Sclavorum et pro v id ere om nem illam regionem 
e t officium ecclesiasticum m ore episcopali colere, populosque in fide e t chri- 
stian itate confortare« (c. 8, 133, 21—25). U strezajoče tem u navodilu »illuc veni- 
endo consecravit ecclesias, ordinavit presbyteros, populum que prae- 
dicando docuit« (c. 8, 133, 25—26). T udi novi korni škof D eoderik je bil poslan 
v Sclavinio »ut potestative populum reg e re t sua praedicatione, e t euangelica 
doctrina doceret serv ire deo, et u t ecclesias constructas dedi­
ča s set, presb y tero s ordinando constituisset, totum que ecclesiasticum offi­
cium in illis p artib u s p ro u t canonicus ordo exposcit perficeret« (c. 8, 134, 1—5).
4 6 Samo p ri D eoderiku je govor o p o sta v lja n ju duhovnikov (»ordinando 
constituisset«), iz česar je K lebel, o.e., str. 2—3, sklepal n a neke v rste patro- 
natsko pravico.
4 7 Prim . Pipinove in K arlove n ared b e o organizaciji in izvedbi m isijo­
n arstv a n a vzhodu (c. 6, 132, 18—29; c. 8, 133, 21—25; c. 10, 134, 33, 135, 1—3), 
u radno nastavitev kornega škofa D eoderika po bavarskem državnem nam est­
nik u G eroldu in nadškofu A rnu, k i sta ga p e lja la v Sclavinio in »izročila 
v roke knezu« (c. 8, 135, 31—34). — S p reo b rn jen je kakega naro d a ali rodu 
se je na splošno pričelo p ri knezu. Prim . pripoved o knezu Ingu (c. 7, 132, 
34— 133, 12). N a željo kneza B oruta sta b ila njegov sin G orazd in nečak H oti­
m ir krščansko vzgojena (c. 4, 130, 9—12) in v sprem stvu zadnjega je prišel 
v K aran tan ijo prvi krščanski duhovnik M aioranus (c. 4, 130, 18—27). Na proš­
n jo istega H otim ira je poslal škof V irgil kornega škofa M odesta in številne 
dru g e duhovnike v m isijonsko področje (c. 5, 130, 32—33, 131, 9—11). N a po­
doben način je prosil za duhovnike knez V altunk (c. 5, 131, 17—19). Tudi 
V irgilov naslednik A rn je poslal duhovnike h »knezom in grofom« v K aran­
ta n iji in Spodnji P an o n iji (c. 7, 132, 30—34). N ajboljši prim er pa je gotovo 
vsa zgodovina P ribine, k atereg a vzgledno obnašanje n apram C erkvi je bilo 
deležno posebne pohvale (c. 12, 137, 23, 138, 17—20).
4 8 MG. Cone. II., 1, št. 20, str. 172 sl. Vse to točno u streza sliki, ki jo do­
bim o iz drugih istodobnih virov. Prim . Schubert, H. v., G eschichte der 
christlichen K irche im F rü h m ittelalter, T übingen 1921, str. 574, 584.
4 9 O D om iniku: Kos, o.e., str. 79—80. — Väezy, o.e., str. 16. Sprejem 
v salzburško škofijsko duhovščino pom eni d o voljenje peti mašo v salzburški 
škofiji. N aročilo, ki ga je p re je l D om inik od C erkve, je vsebovalo nalogo, 
da m ora oskrbovati ljudstvo tako, k ak o r to u streza stopnji posvečenega 
duhovnika (ordo). To je natančen opis župnih pravic in povzdiga hiše božje 
v farno cerkev. V cerkvenem prav u razgledani zgodovinarji so to že zdavnaj 
spoznali, na p rim er T o m e k , o. c., str. 104. Na tem m estu bi se predvsem 
zahvalil univerzitetnem u p rofesorju A. K oenigerju za njegova dragocena po­
ja sn ila o verkveno pravni razlagi »Conversio«.
5 0 G lej »Conversio«, c. 12.
5 1 »(Liupram) . . . ad S alapiugin consecravit ecclesiam in honore sancti 
H rodberti: quam P riw in a cum om ni supraposito trad id it deo et sancto P etro 
etque sancto H rodberto ...« (c. 11, 137, 2—5).
5 S c. 11, 136, 27, 29—30.
6 3 N ejasnost te k sta je b ila vzrok za zelo različne razlage po T o m e k u , 
o. c., str. 105 sl., SchUnemannu, o. c., str. 8, Kosu, o.e., str. 81—82, itd.
5 4 c. 11, 137, 15—21: Lindolveschirichun, W iedhereschirichun, Isangrim e- 
schirichun, B eatuseschirichun, O tachareschirichun, Paldm unteschirichun.
5 5 Kos, o. e., str. 87—89. — P 1 a n k , C., Siedlungs- und Besitzgeschichte 
d er G rafschaft P itten, zv. I., W ien 1946, str. 30, prip. 58.
5 0 » ... in p ro p rie ta te W ittim aris dedicavit eeelesiam in honore sancti 
S tephani p ro to m a rty ris. . . ad O rtah u consecravit ecclesiam in honore sancti
M ichaelis archangeli in p ro p rie ta te C h ezilo n is. . . in locum qui d icitur Cella, 
proprium videlicet U nzatonis — « (c. 13, 139, 14—22). Prim . Kos, o. C ., str.
97—100.
5 7 c. 13, 139: » ... d e d it... constituit p resb y teru m proprium .«
5 8 K pom enu besede »constituere«: pom eni lastniškega duhovnika vp eljati 
v njegovo službo, gl.: S c h u b e r t , o. c., str. 548—49.
5 8 c. 11, 137, 19—20.
“° Prim . c. 11, 136, 10—12: » ...ecc le siam (M arijino cerkev v Pribinovem 
gradu) quam L iu p ra m u s. . . cum in ilia regione m inisterium sacerdotale pote­
stative exercuit, in illud veniens c a s tru m . . . consecravit.« — c. 13, 139, 24—27: 
(Adalwin) » ... veniens iterum in illam partem causa confirm ationis et pre- 
dicationis contigit ilium venisse in locum qui dicitur C e lla . . . ibique a p ta 
fu it ecclesia consecrandi.«
6 1 c. 11, 137, 1—12: »Transactis nam que fere duorum a u t trium spatiis 
annorum ad Salapiugin consecravit ecclesiam . . . Postm odum vero roganti 
P riw in ae m isit L iupram m us archiepiscopus m agistros de Salzpurc m urarioä 
et pictores, fabros et lignarios; qui in fra civitatem P riw inae honorabilem 
ecclesiam construxerunt, quam ipse Liupram m us aedificari fecit officium que 
ecclesiasticum ibidem colere peiegit. In qu a ecclesia A drianus m a rty r hu- 
m atus pausat.«
6 5 Kos, o. c., str. 84.
6 3 D o p s c h , A., D ie W irtschaftsentw icklung der K arolingerzeit, zv. II., 
Jena 1922, str. 366—367.
6 1 Dercsenyi, ESR I, str. 94—95. C i b u 1 k a (v Riša V el’kom oravskä) 
meni, da pom enijo »castrum «, »munimen« in »civitas« eno in isto in da vse 
o značujejo graa. K o s (o. c., str. 82) pa nasprotno pravilno p o u d arja razliko 
m ed »castrum« ali »munimen« in kot »civitas« označeno naselbino.
6 5 L eta 977 p o n arejen a arnolfinska darovnica dokazuje, da je bil sv. A dri- 
ja n dejansko salzburška posest. O tem d a lje v 3. poglavju »Od A drijanove 
cerkve v M osapurcu do benediktinskega sam ostana sv. A d rijan a v Zalaväru«.
°“ MG SS IX., str. 564, 41; 770, 20—22.
6 7 B u b e r 1, o. c., str. 66. K er pri sv. A d rijan u ni naveden niti datum , 
niti k ak a druga podrobnost o posvetitvi, sta hotela C i b u 1 k a (o. c.) in njem u 
sledeč Dercsenyi (ESR I., str. 93—94) odreči vsako v erjetn o st poročilu o 
sodelovanju salzburških m ojstrov. Iz v a ja n ja C ibulke je v glavnem ovrgel že 
K o s (o.e., str. 84). T u k aj bi pripom nil še to, da je p o m an jk an je tak ih po­
drobnosti prav n ajb o ljši dokaz, da p isa te lj »Conversio« svojih poročil o A dri- 
janovi cerkvi ni izpisal iz pisanih virov, am pak je napisal sam o to, k a r je 
bilo v Salzburgu splošno in neposredno znano, prav tako kot o drugem salz­
burškem posestvu, Salapiuginu. V te j zvezi je značilna približna datacija, ki 
kaže n a osebni spomin. Poleg tega za njega sploh ni bilo posebno važno v p ra­
šanje, k d aj in po kom je bila A drijanova cerkev posvečena, k er je b ila pri 
te j salzburški posesti v kanoničnem pravu utem eljena splošna nadoblast 
škofa v »lex rei sitaec posebno zavarovana.
6 8 Mnoge od teh so bile p o p rej »lastniške cerkve«, ki jih je S alzburg šele 
pozneje pridobil, k a r nam dokazujejo darovnica L udvika N em škega le ta 860 
in drugi viri. Listina iz leta 860: MG. DD. Reg. K arol L, Nr. 102, str. 147—148. 
Prim . K 1 e b e 1, o. c., str. 18 sl. P 1 a n k , o. c., str. 33 (ecclesia M inigonis, to 
je lastniška cerkev D om inika, ki je tudi p rip ad la Salzburgu).
™ K l e b e l , o. c. C erkev je u p o rab ljala to rej isto pravno podlago kot 
svetni gospodje lastniških cerkva.
'° Prim . Monneret de Villard, U., L 'organizzazione in d u striale 
n e irita lia L angobarda nellA lto Medioevo. A rchivio Storico Lom bardo, Serie V., 
A nno XLIV., P a rte I., 1919, Fase. 1—2, str. 1 sl.
7 1 G i n h a r t , o. c., passim. — Baum, J., Die Malerei und Plastik des 
Mittelalters II., Deutschland, Frankreich und Britanien, Wildpark-Potsdam 
1930, str. 47.
7 2 Podrobnosti bodo pokazane v razp rav i o m ejah razširjenosti »karo­
linških kam nov s pletenino« p ro ti severu in severovzhodu (razprava je v 
pripravi).
7 3 Dercsenyi, ESR I., str. 94—95, 97.
7 4 Gl. prip. 67.
7 5 Prim . Kos, o. c., str. 7—8 in te k st passim .
7 6 Iz dveh vrat, ki se n a h a ja jo druga poleg drugih, ni nujno sklepati na 
n o tran jo razdelitev v dvoje (Radnoti, ESR I., str. 27), tu d i če k rstn a k o ta n ja 
ne leži v sredi, am pak je pom ak n jen a ob zapadno steno. K ajti stalna in n e­
p rem a k ljiv a delitev obeh delov, m orda s kako stopnico v vzhodni polovici 
zgradbe, k ak o r dom neva R adnoti (o. c.), bi ta že sam n a sebi m ajhni prostor 
(3,15 k ra t 2,65 m) n ap rav ila popolnom a neuporaben za cerem onijo, ki zahteva 
najm anj tri ali štiri udeležence (krščenec, boter, duhovnik in eventualno 
njegov pom očnik). L ažje bi si p red sta v lja li zastor in m islil sem, da sem našel 
paralelo k tem u v oprem i provizoričnih krstilnic, ki jih je dal postaviti iz 
kolov in zaves O tto von B am berg na svojem m isijonskem potovanju po P o­
mor janskem v letu 1124. V teh je ločil velik platnen zastor duhovnika od 
prostora, v k aterem je bil poveznjen v tla velik čeber kot k rstiln ik in kam or 
so posam ezno vstopali krščenci v sprem stvu botrov. (Deutsche Gaue, 
zv. 25 [1924], O tto von B am berg und sein erste r M issionszug nach Pom m ern 
in 1124, str. 45.) N a vsak način je mogoče, da je O tto von B am berg p ri kršče- 
v an ju od raslih Slovanov obnovil običaj stareg a m isijonarstva n a vzhodu. Za 
n ajb o lj preprosto in po m ojem m nenju zadovoljujočo razlago pa se m oram 
zahvaliti prof. R ene Louis C aenu. O pozoril me je, da so b ap tiste riji po pravilu 
im eli dvoje v ra t — ena vhodna in ena izhodna. Skozi ena v ra ta je krščenec 
iz p red d v o rja vstopil, skozi dru g a p a je novi k ristja n zapustil krstilnico in 
se podal v cerkev. E kscentrično lego k rstn e k o ta n je ob zapadni steni m orda 
lahko razložim o s tem, da je na nasprotni vzhodni stran i p ro sto ra lahko bil 
postavljen oltarček.
7 7 Braun, Josef, Der christliche Altar in seiner geschichtlichen Ent­
wicklung, München 1924, str. 371 sl.
7 8 K o s (o. c., str. 74) je dokazal, da im am o o p rav k a z obrobno gloso, ki 
je b ila naknadno v rin je n a n a neprikladnem m estu. S tem p a so popolnom a 
ovrženi že tako slabo u tem eljeni za k lju čk i C i b u 1 k e (o. c.) z ozirom na 
a rh ite k tu ro in liturgični pom en te cerkve iz p rim e rja v e poročil v »Conversio« 
o posvetitvi drugih cerkva.
7 9 Tako tudi v interpolirani Rupertovi Vita: Rupert je prišel v AVala- 
rium ... dux ibidem primitus ei... aliquas ... possessiones tribuit«, nato 
je prejel poročilo iz Juvava itd. (c. 1, 127, 16—17 sl.). Še jasnejši je smisel 
v 12. poglavju: »... ad augmentum servitii dei primitus post obitum Do- 
minici presbyteri Swarnagal. . . missus est« itd. (c. 12, 138, 20—22 sl.).
8 0 V kolikor mi je b ila lite ra tu ra dosegljiva, sem našel, da je glagol »con- 
stat« n a čuden način vedno p rez rt in da se je p red ik a t d ruge vsebinsko sicer 
neodvisne polovice stavka nanašal tu d i na Janezovo cerkev. Samo K o s sledi 
v svojem K om entarju (o. c., str. 85) točno izraznem u načinu te k sta in pravi 
samo, da se je v M osapurcu n a h a ja la poleg obeh drugih cerkva še tretja, 
sv. Janeza K rstnika, ki jo pa šte je za krstno cerkev v sm islu F astlin g erja 
(gl. spodaj).
8 1 K o s , o. c., str. 85.
8 2 Poskusa razložiti cerkev sv. Janeza kot »krstno cerkev« v smislu teo­
rije Fastlingerja (Kos, o.e., str. 85, 90), ki mu je pravzaprav sledil tudi
Dercsenyi (ESR I., str. 95), ni treba posebej ovreči, ker so Fastlingerjev 
»sistem dveh cerkva« že zdavnaj spoznali za nevzdržen. GL: Fast linger, 
M., Die Kirchenpatrozinien in ihrer Bedeutung für Altbayerns ältestes K ir­
chenwesen. Oberbayerisches Archiv für vaterländische Geschichte, 50 (1897), 
str. 366 sl. Kritika in zavrnitev »sistema dveh cerkva«: Dorn, J., Beiträge 
zur Patrozinienforschung, Archiv für Kulturgeschichte 13 (1917), str. 252 sl.; 
Deutsche Gaue 32 (1931), str. 175 sl.: Das Taufhaus, der Taufstein und 
die Entstehung der Landpfarreien, in najnovejše Bauerreis, R., Kirchen­
geschichte Bayerns I., Yon den Anfängen bis zu den Ungarneinfällen. St. O tti­
lien 1949, str. 77, prip. 71. Isti, Fons Sacer. Studien zur Geschichte des früh­
mittelalterlichen Taufhauses auf deutschsprachlichen Gebiet, zv. VI., der Ab­
handlungen der Bayerischen Benediktiner-Akademie, München 1949, passim. 
Temu nasproti poskuša K le b e l (Carintliia I., 1927, str. 106 sl.) Fastlingerjev 
sistem dokazati na Koroškem.
8 3 Kako priljubljen je bil patrocinij sv. Janeza Krstnika na Salzburškem 
vprav v začetni dobi panonskega misijonarstva, je pokazal sam Fastlinger v 
svojem seznamu patrocinijev v »Indiculus Arnonis« navedenih cerkva. Janez 
Krstnik stoji s 14 cerkvami na drugem mestu za M arijinim i cerkvami (16). 
(Fastlinger, o. c., str. 356 sl.)
8 4 Pravno veljavnost in obveznost sporazuma je prav posebno podčrtala 
vrsta prič. Slovani in Nemci nastopajo ločeno. Ze Schünemann je pra­
vilno spoznal v prvih Pribinove dvorjane, v drugih nadškofovo spremstvo 
(o.e., str. 7, prav tako Kos, o.e., str. 80—81). Kakor so se na Koroškem v isti 
zadevi pojavljale druga ob drugi po nemškem in slovanskem pravu živeče 
priče, tako naj bi tudi tukaj oba dela sporazum potrdila in mu dala poroštvo. 
(Prim. Mal, J.: Probleme aus der Frühgeschichte der Slowenen, Ljubljana 
1939, str. 73.) Vrstni red kaže na to, da je bil Pribina tisti, ki je kot gospodar 
gradu uredil p>ravni položaj hiše božje in je na račun svojih pravic dal 
koncesije. Po vsem videzu je bil ta sporazum pismeno ugotovljen v »tradi­
cijski listini«, to se pravi posvetilni listini najstarejše vrste. Glavna stvar v 
teh tradicijskih listinah še ni bila konsekraeija, ampak istočasno z aktom 
posvetitve združeno posvetno pravno dejanje, pri čemer je bila določena 
oprema cerkve, lastništvo cerkve ter cerkvena posest. (Deinhardt, W., 
Dedicationes Bambergenses. Beiträge zur Kirchengeschichte Deutschlands, 
snop. I., Freiburg (Br., 1936, Geschichtliche Einleitung, str. XI.). Cerkev sama 
v kneževi trdnjavi sicer ni bila predana nadškofu, vendar je bil urejen pravni 
položaj vsakokratnega župnika. Podobne »tradicijske listine« naj bi bile pisa­
telju »Conversio« na razpolago tudi o cerkvah duhovnikov Sandrata in Erm- 
perhta. Saj pri Sandratovi cerkvi »Conversio« navaja, da je bila podaritev 
izvršena v navzočnosti pri M arijini cerkvi navedenih prič (»ecclesiam Sandra ti 
ad quem Chezil territoriuin... in praesentia praefatorum virorum tradidit«, 
c. 11, 136, 27—28). Prim. Kos, o.e., str. 79.
8 5 Tako Kos, o. c., str. 80 in isti, Zgodovina Slovencev, str. 75.
8 0 Lexicon f. Theologie und Kirche, izd. M. B u c h b e r g e r , zv. III, str. 
188, 791 z literaturo.
8 7 V a c z y , o. c., str. 20. Mesto se glasi: »Altfridus ... quem Adalwinus 
archipresbyterum constituit, com menda n s illi claves ecclesiae 
e u r a m q u e post illum totius populi gerendam« (c. 12, 138, 28—27); 
jtotius populi« odločno govori proti razlagi, da bi »mu (Altfridu) bil ta naslov 
očividno dan samo kot duhovniku Pribinove prestolnice, kateremu je pripadal 
višji naslov kot drugim duhovnikom«. (To m e k , o.e., str. 104.)
8 8 V a c z y , o. c. Torej je razvoj tukaj, v vzhodnem misijonskem pod­
ročju potekal drugače kot na pravem državnem področju. Ustanovitev spod- 
njepanonskega arhipresbiterata ali dekanata pač moremo razlagati iz teženj
Salzburga, da bi novo pridobljeno ozem lje o h ran il v n ajo žji odvisnosti. Prim . 
B a u e r r e i s s , o. c., str. 128.
8 9 Prim . prip. 86 in predvsem S ä g m ü 11 e r , J. B., D ie E ntw icklung des 
A rch ip resb y iterats und D ek an ats bis zum E nde des K arolingerreichs, T ü­
bingen 1898, str. 79.
6 0 c. 6, 132, 21—24: » (P ippinus). . . praenom inavit cum doctrina et eccle- 
siastico officio p ro cu rare p o p u lu m ... A rn o n i...« — c. 8, 134, 4—5: »(Deode- 
ricus chorepiscopus). . . totum que ecclesiasticum officium . . . p ro u t canonicus 
ordo exposcit p e rfic e re t...«
6 1 c. 12, 139, 6—9: » (M eth o d iu s)... vilescere fecit ex p a rte m issas et 
euangelia ecclesiasticum que officium illorum qui hoc L atine celebraverunt.«
— c. 13, 139, 14: »(Adahvinus) . . . in Castro Chezilonis . . . officium celebravit 
ecclesiasticum.«
8 2 c. 8, 133, 21—26: » ... im p erato r p raecep it A rn o n i. . . pro v id ere omnem 
illam regionem et ecclesiasticum officium more episcopali 
colere, populosque in fide et ch ristian itate confortare. Sicuti ille fecit illuc 
veniendo, consecravit ecclesias, ordinavit presbyteros, po- 
pulum que praedicando docuit.«
8 3 N. pr. b irm a in naravno v ečk rat poudar ja n a škofova pridiga so se mo­
rale vršiti v farn i cerkvi. O A dalw inu poroča »Conversio«, da je leta 864 ob­
h a ja l božični ob red »in castro Chezilonis«, to je v M arijini cerk v i (c. 13,
139, 10).
9 4 Prim . Kos, o. c., str. 94—95 z ozirom na pom en besede »officium« v 
drugih, »Conversio« časovno b ližn jih virih. N aj pripom nim , da nobeden od 
om enjenih pom enov tega izraza ni posebnost »Conversie«.
9 5 MG. DD. Reg. Karol. III., št. 184, str. 284, 29.
0 8 O n az iran ju K 1 e b 1 a , da A rnolfinum p rik a z u je razm ere okrog 977 in 
da bi bila o p a tija M osapurc tedaj v rokah bavarskega kneza ali Korošca, glej 
spodaj v 3. poglavju.
9 7 Prim . Schaefer, H., P fa rrk irc h e und Stift im deutschen M ittelalter, 
S tuttgart, 1903, str. 128—29. Blume, K., A bbatia. Ein B eitrag zur G eschichte 
d er kirchlichen R echtsprache, S tu ttg a rt 1914. N a strani 56 hoče na vsak način 
dokazati, d a je oznaka A bbatia za kolegijatno ustanovo samo red k a izjem a.
V zadnjem času p a je bilo v p rim eru alto ttin šk e k o rarsk e ustanove dokazano, 
da so se p rav v vzhodno frankovski državi m alo brig ali za to razliko. G lej 
m ed drugim : Hartig, M., D ie oberbayerischen Stifte. D ie grossen H eim ­
stä tte n deutscher K irchenkunst, M ünchen 1935, zv. II., str. 75.
0 8 V ä c z y (o. e., str. 19) p re v a ja »officium ecclesiasticum « z »opatijo« in 
trd i, da je sv. A d rijan b il »rezidenčna« in »stolna cerkev« (k atera od obeh?), 
k a te re »zidavo je L iupram osebno vodil« in k a te ri je P rib in a pozneje dodal 
opatijo. O vsem tem v tekstu ničesar ne najdem o. Samo oznaka »stolna cerkev« 
je lahko v toliko osnovana, d a je sv. A d rijan tako rekoč nadom eščal stolno 
cerkev m etropole, k a d a r se je škof v n jem udeleževal kornih m olitev.
9 8 B a u e r reis s, o.e., str. 65. — Kleb el, E., Siedlungsgeschichte des 
deutschen Südostens. V eröffentlichungen des S üdostinstituts M ünchen, št. 14, 
M ünchen 1940, str. 61.
1 0 0 Pism eno sporočilo prof. A. Koenigerja.
1 ( > 1 Prim . Schaefer, o.e., str. 146 (tukaj je vsekakor fara pojm ovana 
še kot p o trebna p ritik lin a sam ostana), d a lje Schubert, o.e., str. 710.
1 0 2 c. 5, 131, 3—5; c. 8. 133, 26; 134, 3—4.
los o vzgoji duhovniškega n a ra šč a ja v tem času: Schaefer, o. c., 
str. 144 sl., Schubert, o. c., str. 709 sl., Lexicon f. Theologie und K irche, 
izd. Buchberger, zv. IX., str. 457.
1 0 4 Zdi se celo, da so zem ljiški gospodje te cerkve postavili nalašč za 
svoje lastne duhovnike; P rib in a za D om inika, K ocelj za S andrata. (Kos, 
o. c., str. 81.) M anj jasen pa je pravni položaj tre tje cerkve, k je r je označeno, 
da p rip ad a duhovniku E rm perhtu.
1 0 6 c. 12, 138, 21—23.
1 0 6 c. 12, 138, 23—24, 26; 139, 1.
1 0 7 c. 13, 139: »dedit... constituit presbyterum proprium.«
to s Posebno v deželi, katere deželni knez in večina prebivalstva so bili 
Slovani.
1 0 9 Prim. H o lz e l t, W., Translationen von Märtyrerreliquien aus Rom 
nach Bayern im 8. Jahrhundert. Studien und Mitteilungen aus dem Benedik­
tinerorden 53 (1935), str. 286—343.
1 1 0 Prav tako njegov naslednik Adalwin. Prim. Kos, o. C ., str. 84—85 in 
na str. 121 navedeno literaturo.
1 1 1 K o s (o. c.) pušča odprto v prašanje, ali je A drijanova relik v ija izvirala 
od L iupram a a li A dalw ina. Dercsenyi (ESR I., str. 100) sploh dvom i nad 
translacijo, ker »au cours du IX® siecle une telle translation au rait fait plus 
de sensation e t cela d’ a u ta n t plus que, selon la »Conversio« non un e relique, 
m ais le corps m em e de saint H adrien fu t tran sfere a Zalavär.« P re zrl ni pa 
samo, da »corpus« ne smemo dobesedno razum eti in d a m nogokrat pom eni 
samo del telesa (Lexicon f. Theologie und K irche, izd. Buchberger, 
zv. VIII., str. 811), am pak tudi, da so legende in poročila o tran slacijah n a ­
vadno n a sta ja le šele na novem k ra ju češčenja. V tem prim eru to rej ne v 
S alzburgu, am pak v M osapurcu, k je r pa se niso o hranili nobeni zapiski.
1 1 2 V 12. poglavju »Conversio« je sporočena zadevna listina oz. notica. 
Prim . MG. DD. Reg. K arol. I., Nr. 16, str. 62.
1 1 3 Pri primerjavi z obstoječimi spomeniki so se Turckhosovi posnetki 
gradu izkazali kot popolnoma zanesljivi. Prim. Bogyay, T., A kapornaki 
egykori bences apatsäg XII. szäzadi bazilikäja, v Törtenetiras II. (1938), zv. 2, 
tab. VIII. — To priznava tudi Radnoti (ESR L, str. 23), vendar izključuje 
možnost, da bi na posnetku vrisana in pri prejšnjih izkopavanjih deloma 
zopet odkrita »mala kapela« bila opatijska cerkev (ibid.). Izgleda, da ni videl 
niti originala, niti dobrega posnetka. K ajti merilo originala nam na podlagi 
primerjave s Kapornakovimi meritvami, ki jih še danes lahko kontroliramo, 
omogoča precej natančno določitev velikosti: ladja je bila ca. 18,5 krat 8,8 m, 
apsida 3 krat 8 m velika — torej približno tako kot razvalina v Receskutu. 
(Leta 1881 sta Römer in Henez izkopala zapadno steno cerkve, ki je bila 
dolga točno 8,85 m! Prim. Recsey, V., Zalavary emlekek. Arch. Ert. n. v. 
XII., 1892, str. 59.) Torej vsekakor nimamo opravka z »majhno kapelo«. Rad­
noti tudi ni vedel, da je imel Turckho navado svoje posnetke orientirati po 
glavnem vhodu trdnjave, ki je v Zalaväru bil na zapadni strani. Cerkev torej 
ni stala »v vzhodnem delu trdnjave«, ampak je tvorila severni trakt kvadrata. 
S tem pa je pravilnost Turckhosovih risb potrjena tudi z izkopavanji iz 
19. stoletja. Glej: karto pri Gyulai, R., Zalavär legregibb epiteszeti emlekei 
dod. III., v Füssyjevih Zalavärer Abteigeschichte, str.435 sl. Poznavanje 
in upoštevanje Turckhosovega načrta bi Radnötiju prihranilo tudi brez­
uspešno kopanje severno od trdnjave (ESR I., str. 23—24). K ajti po primerjavi 
risbe iz 1570 in karte Gyalaisa je popolnoma jasno, da je na tem mestu ležal 
po letu 1570 nastali nasip, ki je bil lahko pribežališče za prebivalstvo ali 
taborišče prehodnih čet. — Da sta bila samostan in cerkev spremenjena v 
utrdbo v turški dobi, je jasno razvidno med drugim iz 4. decembra 1553 sestav­
ljenega inventarja. Glej: Füssy, o. c„ str. 598 sl.
1 1 4 Besedilo Arnoljina gl. v prip. 95.
1 1 5 V a c z y , o. c., str. 19.
1 1 6 K 1 e b e 1, Siedlungsgeschichte, str. 65.
1 1 7 K l e b e l , C arin th ia I., 1925, str. 26—28. — Isti, D ie O stgrenze des 
karolingischen Reiches, v Jah rb u ch fü r L andeskunde von N iederösterreich, 
N. V. XXL, 1928, F estschrift O sw ald R edlich, str. 373.
1 1 8 Hauptman, Ludmil, Erläuterungen zum Historischen Atlas der 
österreichischen Alpenländer, I. del. Die Landgerichtskarte, 4. del: Kärnten, 
Krain, Görz und Istrien. Krain, Wien, 1929, str. 346—349.
1 1 8 O stgrenze, str. 375.
1 2 0 E rläu teru n g en itd., II. Abt. D ie K irchen- und G rafschaftskarte, 1. del: 
S teierm ark v. H. Pirchegger, W ien 1940, str. 179.
1 2 1 Karäcsonyi, Janos, Szent Istvän k irä ly oklevelei es a Szilveszter 
bulla, citirano v O stgrenze d. karol. Reiches, str. 373.
1 2 2 Szentpetery, Imre, Az Arpädhazi kirälyok okleveleinek kritikai 
jegyzeke. Budapest, 1923—27.
1 2 3 »1019 dedicatur ecclesia S . Adriani M.« Szentpetery, I., Scriptores Re- 
rum Hungaricum I., 125, 5. Ta del rokopisa je bil napisan med 1192 in 1195, 
osnova zapiskom od 997—1060 so verjetno starejši benediktinski anali. (Ibid., 
str. 122.)
1 2 4 B avarsko ogrske odnose je zelo jasno izdelal predvsem B alint H o ­
man, X. es XI. szäzadi tö rte n eti elem ek a N ibelungenekben v Egyetem es 
Philologiai K özlöny XLVII., 1923, 44—78, nova iz d a ja v Höm an, B., T örteneti- 
räs es F o rräsk ritik a, B udapest 1938, 293—336, predvsem str. 301—306.
1 2 6 Ferdinandy, Mihäly, Adatok a magyar egyhäztörtenet elsö feje- 
zetehez. A kazärok es ömagyarok vallasi viszonyai, v Regnum Egyhäztörneti 
Evkönyv 1940—41. Budapest 1941, str. 92—93.
1 2 6 Vzhodne m ejn e m ark e so se lahko obnovile brez o d k rite vojne, k er 
njihovih področij O gri p rav zap rav nikoli niso naselili in jih zato n ik d a r niso 
načrtno branili, posebno ne v času o m ajane ce n traln e oblasti. Prim . splošen 
p rik az p ri Homan, o . c . in isti, G eschichte des ungarischen M ittelalters, 
zv. I., B erlin 1940, passim.
1 2 7 Homan, Geschichte, str. 156. Tudi ta hipna ustavitev v spreobrnje- 
valnih poskusov ni znana Hauptmanu ter Kleblu in Pircheggerju, ki mu 
sledita.
1 2 8 Lehr, W., P iligrim , Bischof von Passau u n d die L orcher F älschungen, 
B erliner D issertation 1909, str. 27.
1 2 9 B r a c k m a n n , A., D ie K urie und die S alzburger K irchenprovinz. 
Studien und V orarbeiten zur G erm ania P ontificia I., B erlin 1912, str. 93—94,
98—103.
1 1 0 L e h r , o. c., str. 27.
1 3 1 K lebla je tudi v drugih prim erih zapeljalo po eni stran i slabo pozna­
v an je ogrskih zgodovinskih virov in po dru g i stran i um išljeno n aziran je, da 
je v sam i n o tra n ji T ra n sd a n u b iji obstojala nem ška naselbinska in k u ltu rn a 
k o n tin u iteta od 9. sto letja dalje. Tako dom neva K lebel v M auritijevem patro- 
c in iju o p a tije B akonybel paralelo za prim er M osapurc-Zalavar in sp rav lja 
tega v zvezo z m enihi iz N iederaltaicha, ki so iz posestva v Salapiuginu, 
k atereg a je podaril P ribina, zbežali p red O gri v B akonyski gozd. O deležu 
sv. G iin th erja p ri ustanovitvi op atije, ki vse p o ja sn ju je , on ne ve nič. G lej 
Klebel, O stgrenze, str. 373 — die G ründung d er A btei B akonybel: Vita 
M aior S. S tephani Regis H ungariae, MG. SS. XI., str. 236, 20 sl.
1 3 2 Dercsenyi, ESR I., str. 97.
1 3 3 Ibid.
1 3 4 Lexicon f. Theologie u. Kirche, izd. M. Buchberger, zv. ’VIII., 
str. 1 —2 .
1 3 5 Škof sv. A drijan, k i je okrog 870 um rl m učeniške sm rti n a Škotskem , 
in n aj bi po »starem b re v irju iz A berdeena« b il »in p artib u s H ungariae 
regionis provinciae P annoniae oriundus«, za M osapurc in Z alavär seveda ne 
p rih a ja v poštev. (SS. SS. Boli., 4. M artii I., p. 326 ss.)
1 3 0 Braun, o. c., zv. I., str. 537 sl., 687 sl.
1 3 7 Gl.: n a prim er podrobno poročilo o ko n sek raciji po Štefanovem svaku 
H enriku II. sezidani stolnici v B am bergu leta 1012, p ri k ateri je bil udeležen 
tu d i ogrski nadškof A scherich, p ri Deinhardt, W., D edicationes Bam ber- 
genses, B eiträge zur K irchengeschichte D eutschlands, zv. I., F reiburg/B r., 
1936, str. 4—5.
1 3 8 Kniezsa, I., Ungarns Völkerschaften im XI. Jahrhundert, Etudes 
sur l’Europe Centro-Orientale, št. 16, Budapest 1938, str. 94, 134 sl.
1 3 8 D ober povzetek vseh v p rašan j p ri Homan, G eschichte, str. 152—153.
1 4 0 Prim . Kniezsa, o.e., str. 117. P rev lad u jo ča večina prebivalstva in p red ­
vsem »glavno mesto« M osapurc so m orali b iti slovanski, saj bi drugače Metod 
s svojo slovansko litu rg ijo sploh ne našel tal.
1 4 1 F e r d i n ä n d y , o. c. Prim . tudi B o g y a y , Th. v., Vom Taschenblech 
zur B asilika, v Vom G eist d er ungarischen K unst, B erlin 1942, str. 7—8.
1 4 2 Dercsenyi, ESR I., str. 97.
1 4 3 O novejših dognanjih razisk av an ja k o n tin u itete n a M adjarskem gl. 
B o g y a y , Th., N eueres ungarisches S chrifttum Uber P annoniens a ltc h rist­
liche K unst und ihr F ortleben im F rü h m ittelalter, v D as M ünster II. (1949), 
str. 382—383.
1 4 1 K o s , o. c., str. 44. — K temu se pridružuje še okoliščina, ki jo je 
Klebel pravilno pokazal, da so bili potomci podvrženega krščanskega prebi­
valstva lažje sprejemljivi zanje ali pa so — vsaj na Madjarskem — b ili še 
vedno kristjani.
1 4 5 V p rašan je je sploh, ali je sta re jša cerkev sv. Janeza ted aj po zm edah 
p rv e polovice sto letja im ela svojega lastnega duhovnika in dokum ente za 
dokaz svojega pravnega položaja. »Conversio« se samo po sebi um evno v to 
sploh ne spušča, k e r je bilo za cerkvenopravno sporno v p rašan je popolnom a 
vseeno, ali je uredba, dosežena p ri ustanovitvi M arijine fare, šla n a račun 
p ravic dru g e in sta re jše cerkve ali ne.
1 4 0 Možno je celo, da je sam ostan sv. A d rijan a v Z alavaru h ran il v svoji 
M arijini kapeli, ki je služila kot za k ristija in arhiv, kak spomin n a prvotni 
M arijin patro cin ij svoje cerkve. Bekefi, R., A B alaton videk egyhazai es 
v ära i a közepkorban, B udapest 1907, str. 219. In ali mogoče ni b ila »ecclesia 
in honorem B eati Joanni Baptistae« n ek je v Z alavaru ležečega, danes izgi­
nulega posestva »Zenth-Iwanfelde« (1430—1512) naša razvalina, Janezova cer­
kev v M osapurcu? (F ü s s y , o c., str. 564.) Na vsak način je značilno, da se 
v m ad jarsk ih k raje v n ih im enih na področju B alatona in kom itata Zala 
sv. Janez po n av lja samo v od Slovanov izposojeni obliki »Ivan«.
DIE AUSGRABUNGEN IN ZALAVAR 
UND IHRE HISTORISCHE ERKLÄRUNG
Resume
D as P roblem M osapurc-Zalavar ist schon üb er 100 Ja h re a lt und nim m t 
eine S chlüsselstellung in d er E rforschung d er K ultur und G eschichte der ehe­
m als avarischen G renzm arken des ostfränkischen R eiches ein. D ie neueste 
G rabung im Ja h re 1946/47 fand au f einer d er zahlreichen Inseln der Zala- 
N iederung, beim sog. R eceskut (Entenbrunnen) zw ischen der einstigen F estung
Z alavär und dem jetzigen gleichnam igen D orf statt, also au f dem G ebiet, 
w ohin die m oderne F orschung die »civitas Priw inae« einstim m ig lokalisiert. 
Es w urde eine K irche ausgegraben (ein dreischiffiges R echteck im G rundriss, 
m it »eingeschriebenen«, d. h. in n erh alb d er geraden O stw and errich teten A psi­
den). D er A utor an a lisiert k ritisch die bisherigen V eröffentlichungen über 
diese F unde von R adnöti A ladär in seinen A rbeiten: G rabungsbericht in 
M agyar M uzeum 1947, D ezem ber-H eft S. 36 und lin e eglise du h au t m oyen-age 
ä Z alavär, ESR. I, S. 21—31, und von D ercsenyi Dezsö in seinen A ufsätzen: 
Az ujab b regeszeti k u tataso k es a pannöniai kontinuitäs kerdese, Szäzadok 1947, 
S. 203—11, und L’eglise de P rib in a a Zalavär, ESR. I (1948), S. 85—100, w orauf 
e r das P roblem von verschiedenen Seiten in folgenden A bteilungen beleuchtet: 
D er O rt, D ie ausgegrabene K irche und ih re Bauzeiten, D ie kunstgeschichtliche 
E inordnung d er Funde, D ie A usw ertung der Q uellen und D as W eiterdauern 
des A drianpatrozinium s in Zalavär.
K urz zusam m engefasst gibt der A utor au s den F unden und Q uellen das 
folgende Bild: D ie K irchenbaukunst U nterpannoniens in d er K arolingerzeit 
w urde hauptsächlich nicht von d er M etropole (Salzburg) her, sondern durch 
die M eister bestim m t, w elche die B auherren au s dem bekanntlich sehr ex p an ­
siven K reis d er im lom bardisch-nordadriatischen Raum blühenden Bau- und 
S teinm etzindustrie angew orben haben m üssen. D ie geläufige A nsicht von der 
kunstgeschichtlichen B edeutung d er kirchlichen Z ugehörigkeit des G ebietes 
an Salzburg en tstan d durch die anachronistische Ü b ertragung der späteren, 
hochm ittelalterlichen V erhältnisse auf die K arolingerzeit. Sie kann aus der 
w ichtigsten Q uelle, d er »Conversio B agoariorum et C arantanorum « selbst 
w iederlegt w erden. Am R eceskut bei Z alavär ist die Johanneskirche von 
M osapurc entdeckt w orden, w elche höchstw ahrscheinlich noch vor Priw i- 
nas N iederlassung entstand und die erste »ecclesia baptism alis« der G egend 
w ar. Im Ja h re 850 w u rd e das P fa rre c h t an die neu errich tete B urgkirche 
(M arienkirche) übertragen. D ie zuletzt, um die M itte der 50-er Ja h re im A uf­
trä g e des Erzbischofs erb a u te A drianskirche w ar m it dem ih r angeschlossenen 
Stift erzbischöfliches Eigentum . D er durch die christlichen Slow enen w eiter 
gepflegte K ult ih re r A driansreliquie h at vielleicht die G ründung der A btei 
Z alavär, jed en falls a b e r ih r seltenes P atrozinium veranlasst. M aterielle Spuren 
d er A drianskirche sind bis je tz t nicht gefunden w orden. D as ungarische Bene­
dik tin erk lo ster en tstan d in d er ehem aligen P riw inaburg, w urde im 16. J a h r­
h u n d ert in eine F estung gegen die T ürken um gew andelt und in 1702 auf 
B efehl W iens zerstört.