poroËila OBZORJA STROKEGlasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 19 Strokovni Ëlanek/1.04 Tita Porenta REZULTATI PROJEKTA flEVIDENTIRANJE OZIROMA TEREN- SKA TOPOGRAFIJA ETNOLO©KIH IN SORODNIH ZBIRK, KI SE HRANIJO ZUNAJ PRISTOJNIH MUZEJEV NA SLOVENSKEM ETNI»NEM OZEMLJU« Uvod Leta 2004 je Slovensko etnoloπko druπtvo (v nadaljevanju SED) v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem (v nadaljevanju SEM) ter slovenskimi pokrajinskimi, med- obËinskimi in specialnimi muzeji na Ministrstvo za kulturo (v nadaljevanju MK) prijavilo dvoletni (2004‡2005) projekt Evi- dentiranje oziroma terenska topografija etnoloπkih in sorodnih zbirk, ki se hranijo zunaj pristojnih muzejev na slovenskem etniËnem ozemlju. Projektna dokumentacija in vabilo k sodelovanju sta bila objavljena na spletni strani Slovenskega etnoloπkega druπtva1 in v Glasniku SED2 ter po poπti poslana vsem muzejem, ki so vkljuËeni v slovensko muzejsko mreæo3 ter hranijo etnoloπke in sorodne zbirke z doloËenega obmoËja; v podporo projektu je decembra 2004 izπla tudi tematska πtevilka Glasnika SED,4 posveËena temi vzpostavljanja registra premiËne kulturne dediπËine in drugih etnoloπkih podatkovnih baz, zbirateljstvu ter predstavitvi etnografskih zbirk v Sloveniji in zbirk Slo- vencev v sosednjih dræavah; izjavo za javnost smo posredovali tudi nekaterim obËinskim glasilom. Projekt je vodila viπja kustodinja Tita Porenta, strokovno sta sodelovali πe muzejska svetovalka, tedanja vodja dokumenta- cijske sluæbe v SEM, Alenka SimikiË, in direktorica SEM, kustodinja Bojana Rogelj ©kafar. Namen nacionalnega projekta je bil vzpostaviti enotno metodologijo evidentiranja zbirk na terenu, cilj pa s pomoËjo vpraπalnika zbrati temeljne podatke o javnosti dostopnih zbirkah v Sloveniji. Ti podatki bodo rabili za vpis v nacionalni register premiËne kulturne dediπËine in pomagali pri pripravi strategije varovanja tovrstne dediπËine. S projektom smo æeleli spodbuditi muzeje k sistematiËnemu zbiranju, hranjenju, prouËevanju oz. obdelovanju in doku- mentiranju gradiva na terenu, prepoznavanju in izpostavitvi najbolj pereËih teæav evidentiranih zbirk in sodelovanju med muzeji in zbiratelji, pripravi izhodiπË za oblikovanje priroËni- ka za varovanje etnoloπke premiËne kulturne dediπËine na te- renu in zasnovanju strokovne bibliografije za to problematiko. Leta 2004 smo izvedli prijavo na MK, pripravili in objavili razpisno dokumentacijo, zbrali prijave sodelujoËih muzejev in organizirali informativne sestanke. Do konca leta 2004 se je k projektu prijavilo 24 muzejev, pozneje sta se pridruæila πe dva (Mestni muzej Ljubljana in Javni zavod Kozjanski park), ena lastnica zasebne zbirke iz obËine Krπko je izpolnjen vpraπalnik oddala sama. Trije muzeji (Javni zavod Miklova hiπa v Ribnici, Posavski muzej Breæice in Pokrajinski muzej Maribor) pri projektu niso æeleli sodelovati. Decembra 2004 smo izvedli tri regijske strokovne sestanke (na Ptuju, v Kranju in Novi Gorici), na katerih smo pregledali razpisno dokumentacijo (aktualna slovenska zakonodaja, raz- poloæljiva strokovna literatura, izjava za javnost, prijavnice) in vpraπalnike. Glede zakonodaje smo pregledali aktualne sploπne zakone o kulturi, ki urejajo podroËje muzejev, pravilnike o naËinih financiranja javnih zavodov in Nacionalni program za kulturo. Ob pogovoru smo oblikovali vpraπanja, ki smo jih naslovili na tedanjo svetovalko MK, go. Tanjo Roæenbergar ©ega. Zanima- lo nas je, ali v slovenski muzejski terminologiji obstaja poleg ICOM-ove πe kakπna uradna opredelitev muzeja in muzejske zbirke (ne tiste, ki naj bi sestavljala fond muzeja, temveË tiste, s katero upravljajo druge pravne osebe). Drugo vpraπanje se je nanaπalo na registracijo zasebnih muzejskih zbirk, oz. kje so te registrirane: na lokalni ravni ali tudi na MK? Podobno vpraπanje smo postavili v zvezi z licencami: kakπne kriterije mora izpolnjevati prosilec za prido- bitev licence, kajti Zakon o varstvu kulturne dediπËine je pred popravki glede tega zelo sploπen. Tretje vpraπanje, na katerega nismo poznali odgovora, je pove- zano s postopkom razglasitve premiËne kulturne dediπËine za spomenik. So kakπna navodila, kdo je predlagatelj oz. kdo pripravi strokovno obrazloæitev? Nazadnje nas je zanimalo, kdaj bo stekel postopek za vzpostavitev registra premiËne dediπËine. Ga. Roæenbergar ©ega se je sicer prijazno odzvala, vendar odgovorov na zastavljena vpraπanja nismo dobili. Vsa tovrstna dokumentacija (zapisniki, prijavnice, korespondenca) je shranjena v arhivu SED. 1 Spletna stran Slovenskega etnoloπkega druπtva: http://www.sed- drustvo.si, 2004. 2 Glasnik SED let. 44, πt. 2, Ljubljana 2004, 80. 3 Po Uredbi o vzpostavitvi muzejske mreæe za izvajanje javne sluæbe na podroËju varstva premiËne kulturne dediπËine in doloËitvi dræavnih muzejev, Ur. l. RS, πt. 97/00. 4 Glasnik SED let. 44, πt. 3, 4, Ljubljana 2004. SED-5 19 4/18/06, 5:46:59 PM Process Cyan Process Magenta Process Yellow Process Black OBZORJA STROKE poroËila Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 20 Leta 2005 sta sledili izvedba in analiza zbranih podatkov. V sodelovanju s SEM in podjetjem Gofer d. o. o. smo pripravili pomoæni program za elektronski vpis evidentiranih zbirk, ki omogoËa tudi urejevanje zapisov in pregledovanje statistiËnih podatkov po obËinah. Vpisovanje podatkov v elektronsko bazo poteka prek interneta, z rabo doloËenega ukaza jih je mogoËe tudi popravljati in dopolnjevati. Elektronska baza je zaenkrat dostopna samo koordinatorju projekta in SEM. Program je πe moËno v povojih in ga bo treba za resnejπe delo precej izpopol- niti, prav gotovo pa je za temeljne potrebe naπega projekta svojo nalogo dobro opravil. Medtem so kustosi in zunanji sodelavci muzejev evidenti- rali zbirke na terenu. V naπo evidenco naj bi praviloma sodile samo zbirke, za katere pristojni muzeji ne skrbijo, torej zanje skrbijo fiziËne ali druge pravne osebe, katerih temeljna dejavnost ni varovanje kulturne dediπËine; zbirke so praviloma dostopne javnosti. Dislocirane enote posameznih muzejev niso bile subjekt popisa. Oktobra 2005 je vodja projekta, Tita Porenta, projekt in delne rezultate evidentiranja zasebnih zbirk predstavila tudi na Zborovanju Slovenskega muzejskega druπtva (v nadaljevanju SMD) v Portoroæu (20.‡22. 10. 2005). Referat je objavljen v zborniku, ki ga je SMD izdalo ob tej priloænosti.5 StatistiËno poroËilo Do konca leta 2005 je rezultate popisa oddalo 21 muzejev in ena lastnica zbirke. Za Kamniπki muzej in Muzej Velenje, ki nimata zaposlenega etnologa, sta zbirke popisovala zunanja sodelavca. Zbirke z obmoËja obËine Radovljica je popisala kustodinja iz Gorenjskega muzeja Kranj. Za obËino Krπko, ki sicer spada pod obmoËno matiËnost Posavskega muzeja Breæice, je vpraπalnik za svojo zbirko izpolnila lastnica sama. Poleg æe navedenih treh muzejev, ki so odklonili sodelovanje, rezultatov niso posredovali tudi naslednji trije: Pokrajinski muzej Koper, Dolenjski muzej Novo mesto in Pokrajinski muzej KoËevje. Zbirke na obmoËju, ki spadajo pod Pokrajin- ski muzej KoËevje, naj bi popisal Slovenski etnografski muzej, vendar do realizacije ni priπlo. Zbirko ©krabËeva domaËija v obËini Ribnica je zaradi porodniπke odsotnosti etnologinje iz Javnega zavoda Miklova hiπa æelel evidentirati Mestni muzej Ljubljana, vendar s strani lastnikov zasebne zbirke ni bilo odziva. Dolenjski muzej Novo mesto bo zaradi priprave obseænejπe etnoloπke razstave v letu 2005 rezultate evidenti- ranja zbirk na svojem obmoËju posredoval pozneje. Pokrajin- ski muzej Koper je sporoËil samo πtevilo evidentiranih zbirk, gradiva pa ni oddal. V projektu je sodelovalo 72 odstotkov slovenskih pokrajin- skih, medobËinskih in specialnih muzejev, ki so vkljuËeni v slovensko muzejsko mreæo. ©tevilo evidentiranih zbirk po muzejih Navedenih 21 slovenskih muzejev je evidentiralo 160 etnoloπkih in sorodnih zbirk, ki se hranijo zunaj njihove strokovne pristojnosti, spadajo pa pod njihovo obmoËno mat- iËnost. 1. Gornjesavski muzej Jesenice 5 zbirk 2. Træiπki muzej 6 zbirk 3. Gorenjski muzej 10 zbirk 4. Loπki muzej ©kofja Loka 4 zbirke 5. Mestni muzej Ljubljana 6 zbirk 6. Notranjski muzej Postojna 16 zbirk 7. Kamniπki muzej 12 zbirk 8. Slovenski verski muzej 1 zbirka 9. Pokrajinski muzej Celje 4 zbirke 10. Muzej Velenje 12 zbirk 11. Zasavski muzej Trbovlje 8 zbirk 12. Muzej novejπe zgodovine Celje 11 zbirk 13. Javni zavod Kozjanski park 1 zbirka 14. Goriπki muzej Nova Gorica 21 zbirk 15. Mestni muzej Idrija 1 zbirka 16. Tolminski muzej 7 zbirk 17. Pomorski muzej flSergej Maπera« Piran 2 zbirki 18. Pokrajinski muzej Ptuj 5 zbirk 19. Pokrajinski muzej Murska Sobota 5 zbirk 20. Belokranjski muzej Metlika 7 zbirk 21. Koroπki pokrajinski muzej Slovenj Gradec 15 zbirk 22. Ljudmila ©ribar, obËina Krπko 1 zbirka 23. Slovenski etnografski muzej 0 zbirk Seznam sodelujoËih muzejev s πtevilom evidentiranih zbirk. ©tevilo evidentiranih zbirk je odvisno od obsega in specifike obmoËne matiËnosti (πtevila obËin ter obsega in znaËilnosti terena, ki ga pokrivajo posamezni muzeji). Prav gotovo lahko iz tabele razberemo tudi odnos muzejev do projekta oz. æe predhodno opravljeno delo ter stopnjo osebne angaæiranosti posameznih kustosov, Ëeprav veËje πtevilo popisanih zbirk ni vedno odraz visoke kakovosti posredovanja podatkov. Ker gre za pilotni projekt, je bila razlika v πtevilu evidentiranih zbirk, koliËini in kakovosti zbranih podatkov priËakovana. Kustosi so v evidenËnih listih poroËali tudi o primerih, ko so lastniki zbirk zaradi razliËnih vzrokov izpolnjevanje vpraπalnika zavrnili. 5 Tita Porenta, Evidentiranje oziroma terenska topografija etnoloπkih in sorodnih zbirk. V: Darko Knez (ur.), Zborovanje Slovenskega muzejskega druπtva, Portoroæ, 20.‡22. 10. 2005; Ljubljana 2005, Slovensko muzejsko druπtvo, 77‡85. SED-5 20 4/18/06, 5:47:00 PM Process Cyan Process Magenta Process Yellow Process Black poroËila OBZORJA STROKEGlasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 21 Specifikacija evidentiranih zbirk po obËinah: ObËina ©t. evi- dentiranih zbirk ObËina ©t. evi- dentiranih zbirk AjdovπËina 7 MoravËe 3 Bled 1 Muta 1 Bloke 3 Naklo 2 Brda 2 Nova Gorica 5 Brezovica 3 Piran 2 Cerknica 3 Pivka 2 »rnomelj 6 Postojna 6 DivaËa 1 Prebold 1 Dobrna 2 Preddvor 1 Domæale 3 Prevalje 3 Dravograd 5 Ptuj 1 Gorenja vas - Poljane 1 RadeËe 1 Goriπnica 1 Radlje ob Dravi 1 Gornji Grad 1 Radovljica 3 Horjul 3 Ribnica na Pohorju 1 Hrastnik 1 SemiË 1 Idrija 1 Seæana 2 IvanËna Gorica 1 Slovenj Gradec 4 Jesenice 3 Slovenjske konjice 1 Jurπinci 2 Sveti Jurij 1 Kamnik 4 ©entjur 1 Kanal 4 ©kofja Loka 1 Kobarid 3 ©martno ob Paki 1 Komen 1 ©oπtanj 1 Komenda 1 Tolmin 3 Kozje 1 Trbovlje 3 Kranj 3 TræiË 6 Kranjska gora 1 TurniπËe 1 Krπko 1 Velenje 9 Lendava 1 Veræej 1 Ljubljana 2 Vipava 1 Ljubno 1 Vransko 3 Loπka dolina 1 Zagorje ob Savi 2 LuËe 1 Æalec 1 Lukovica 1 Æelezniki 1 Majπperk 1 Æiri 1 Miren - Kostanjevica 1 Æirovnica 1 Seznam obËin, v katerih so bile evidentirane zbirke. Zemljevid z oznaËenimi obËinami, kjer so bile evidentirane zbirke. Vir: Interaktivni atlas, Mladinska knjiga, Zaloæba, d. d., Geo- detski zavod Slovenije, d. d., Globalvision, d. d. Zbirke so evidentirane v 76 slovenskih obËinah, torej le na nekaj manj kot 40 odstotkih slovenskega ozemlja glede na upravno razdelitev na obËine.6 Strokovno poroËilo Vpraπalnik, na podlagi katerega smo zbirali podatke, smo razdelili na πtiri vsebinske sklope. V prvem delu smo zbi- rali sploπne podatke o zbirki: o nazivu in statusu zbirke, zgodovini, opisu, dokumentaciji gradiva, fiziËnem varova- nju, posredovanju gradiva in promociji zbirke, dostopnosti in finanËni podpori. V drugem delu smo æeleli spoznati, kakπno je sodelovanje pristojnih muzejev in lastnikov evidentiranih zbirk. V tretjem delu smo lastnike spraπevali, kaj razmiπljajo o prihodnosti zbirk. Nazadnje smo podali moænost beleæenja dodatnih pripomb in predlogov tako lastnikov zbirke kot popi- sovalcev. 1. Sploπni podatki o evidentiranih zbirkah: Lastniki svoje zbirke ponavadi poimenujejo glede na prev- ladujoËo vrsto gradiva, ki sestavlja zbirko (npr. Zbirka o gradnji karavanπkega cestnega predora, Etnoloπka zbirka kmeËkega orodja ipd.), po zbiralcu (npr. Etnoloπka zbirka Eriha Cvirna, Zbirka igraË Majde Suπek ipd.), po krajevni provenienci zbrane materialne dediπËine (npr. Muzejska zbir- ka v Kraπnji, Etnoloπka zbirka na Sorici ipd.) ali po stavbi, v kateri je zbirka urejena (npr. DomaËija Raztresen, Dupljanska graπËina ipd.). Nekateri jim dajejo tudi bolj poetiËna (npr. Od jutra do veËera, Ohranimo dediπËino naπih prednikov) oz. sploπna imena Etnografska, Etnoloπka zbirka, Spominska soba, kar ne pripomore k njihovi prepoznavnosti. 18 zbirk ima v svojem naslovu besedo muzej (npr. Muzej Grubelnik, Muzej v stari hiπi /mlinu/), kar priËa o pomanjkanju pravnega reda na podroËju varovanja kulturne dediπËine. 6 Stanje se nanaπa na πtevilo obËin pred zadnjim referendumom o nastanku novih obËin konec l. 2005. SED-5 21 4/18/06, 5:47:00 PM Process Cyan Process Magenta Process Yellow Process Black OBZORJA STROKE poroËila Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 22 V primeru, da se bo v prihodnje oblikoval slovenski register premiËne dediπËine oz. zbirk, katerega podatki se bodo aæuri- rali, bi morali biti pozorni na nazive zbirk, saj se bodo drugaËe v elektronski evidenci ti podvajali. Glede lastniπtva zbirk prevladujejo zasebne zbirke, katerih lastniki so fiziËne osebe, ali pa je gradivo druæinska dediπËina (113). Lokalna skupnost (æupniπËe, krajevna skupnost ipd.) upravlja s 17 evidentiranimi zbirkami. V lasti oz. upravljanju raznih druπtev in strokovnih zdruæenj je 14 evidentiranih zbirk. Svoje zbirke ima πest πol. Drugi lastniki (gospodarske druæbe, gostinski obrati in druge pravne osebe) skrbijo za devet zbirk. Popisovalci so na vpraπanje, ali ima zbirka urejen pravni status oz. Ëe o njenem nastanku in delovanju obstajajo kakπni pravni dokumenti, pritrdilno odgovorili v 17 primerih, in to veËinoma za tiste, ki jih upravljajo lokalne skupnosti ali druπtva, ali pa se nahajajo v stavbah, ki so vpisane v regis- ter nepremiËne dediπËine RS kot spomeniki lokalnega oz. dræavnega pomena. Vpraπalniki ne vsebujejo podatkov o tem, za kakπno vrsto dokumentov gre in kje so zbirke registrirane. V nekaterih primerih so navedeni samo Odloki o razglasitvah spomenikov nepremiËne dediπËine. Kar 128 zbirk ni regis- triranih, za 15 zbirk ni podatkov. Iz podatkov o lastniku, kontaktni osebi in skrbniku lahko sklepamo, da veËina (75) lastnikov sama skrbi za svoje zbirke. 46 lastnikov (zlasti pravnih oseb) je skrb za zbirke prepustilo drugi osebi (bodisi Ëlanu druπtva, usluæbencu lokalne skupnosti ali lokalnemu strokovnemu zdruæenju), Ëeprav razdelitev nalog med lastnikom in skrbnikom ni znana. V dveh primerih kustosi niso zabeleæili niti imena lastnika zbirke; v treh primerih so navedli, da lastnik obstaja, vendar za zbirko trenutno nihËe ne skrbi. Za dve zbirki strokovno skrbita dva pristojna muzeja oz. je gradivo deponirano v muzejskih depojih. Veliko veËino lastnikov lahko pokliËemo samo po stacio- narnem ali mobilnem telefonu (142), samo 30 jih ima tudi telefaks, 41 je dosegljivih po elektronski poπti in le 24 ima urejene spletne strani. Podatki o starosti, spolu in izobrazbi skrbnikov zbirk so zelo pomanjkljivi. Iz zbranih podatkov lahko izluπËimo naslednje podatke: 1. Med lastniki oz. skrbniki zbirk prevladujejo moπki (98), skoraj polovico manj je lastnic oz. skrbnic (45). Za 17 zbirk ni podatkov oz. zanje skrbijo pravne osebe (kolektivna skrb). 2. Glede na starost lastnikov oz. skrbnikov je stanje naslednje: • 2 sta stara manj kot 20 let; • 4 so stari med 20 in 30 let; • 12 je starih med 31 in 40 let; • 15 je starih med 41 in 50 let; • 41 je starih med 51 in 60 let; • 27 je starih med 61 in 70 let; • 15 je starih med 71 in 80 let; • 6 je starih med 81 in 90 let. 3. Stopnja izobrazbe lastnikov oz. skrbnikov zbirk: osnovno πolo je konËalo 21, prav toliko poklicno, srednjo πolo je obiskovalo 42 lastnikov oz. oskrbnikov, 2 sta πtudenta, viπjo πolo ima 6, visoko 20, doktorat pa 3 lastniki; 9 je upoko- jenih. Iz podatkov je razvidno, da niti eden nima izobrazbe humanistiËne smeri. Zanimivi so podatki o lokacijah zbirk. Glede na to, da je veËina zbirk v zasebni lasti, so te razstavljene oz. deponirane v zasebnih prostorih (104 zbirke): bodisi v stanovanjih ali v posebnih prostorih bivalnega dela hiπ, v ali na gospodarskih poslopjih, v kozolcih ‡ toplarjih, na vrtu, v sklopu turistiËne kmetije ali lokala, nekaj lastnikov pa je zaradi zbirk obnovilo stare hiπe ali celo na novo zgradilo posebne prostore. Druge zbirke (50) so razstavljene ali deponirane v javnih pros- torih: na hodnikih πol, v æupniπËih, kulturnih ali zdravstvenih domovih, poslovnih stavbah, obnovljenih hiπah ‡ kulturnih spomenikih ipd. Nekaj zbirk je deponiranih in niso na ogled. Zbrani podatki o lokacijah so zelo razliËni. Nekateri kus- tosi so navajali samo naslove lokacij, drugi kakovost prostora (velikost, ogrevanost ipd.), tretji so zabeleæili zgolj vrsto pros- tora (soba, dvorana ipd). V sklopu podatkov o zgodovini zbirke smo zbirali podatke o letu / Ëasu nastanka, zaËetniku zbiranja, razlogih za nastanek zbirke in o razvoju zbirke do evidentiranja. VeËino zbirk so odprli za javnost po letu 1990, gradivo so nekateri zbirali æe prej. Med razlogi za nastanek zbirke lastniki najveËkrat ome-njajo zbirateljsko strast oz. zanimanje za flstare stvari«, Primer shranjevanja zbirke v depoju. Foto: Tita Porenta, 2005 SED-5 22 4/18/06, 5:47:02 PM Process Cyan Process Magenta Process Yellow Process Black poroËila OBZORJA STROKEGlasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 23 ohra-njanje druæinske ali sploπne lokalne dediπËine, spomin na lastno æivljenjsko delo, æivljenjsko delo sorodnika ali druæbe- noaktivnega sokrajana, njihovih posebnih doseækov, tudi ohranjanje tradicije specialne (ene vrste) lokalne tradicije. Iz podatkov o razvoju zbirk smo æeleli izvedeti, kakπen odnos imajo lastniki oz. skrbniki do svojih zbirk: ali in na kakπen naËin jih dopolnjujejo, urejajo prostor, nadgrajujejo svoje znanje, kaj zbirke najbolj ogroæa. Podatkov o razvoju zbirk ne moremo prikazati s skupnim imenovalcem, saj se med seboj razlikujejo. NajveË energije in denarja lastniki namenjajo ure- janju razstavnih prostorov. Opis zbirke sestavljajo podatki o znaËilnostih zbirke glede na prevladujoËe gradivo, zbiralni politiki, oceni πtevila predme- tov in drugega gradiva, njegovi popolnosti (glede na zbiralno usmerjenost in fiziËno stanje posameznih predmetov) in pred- logi kustosov za razglasitev spomenika premiËne dediπËine v prihodnosti. Med predmeti prevladuje etnoloπka dediπËina, torej predmeti, ki so bili nekdaj v vsakdanji rabi ali namensko izdelani oz. predelani. Poleg predmetov zbiralci zbirajo πe fotografije, arhivske dokumente in drugo gradivo. Evidentirane so tudi flmeπane zbirke« in zbirke ozko specializirane narave, za njihovo oceno pa bi prav gotovo potrebovali pomoË kolegov iz tehniπkih, umetnostnozgodovinske, literarnozgodovinske, naravoslovnih in drugih strok. Med znaËilnostmi zbirk, za katere strokovno ne skrbijo pris- tojni muzeji, sta pomanjkljiva dokumentacija in stalno dopol- njevanje zbirk, zato πtevilo predmetov ponavadi ni znano ali je podana zgolj ocena njihovega πtevila. Cilj projekta je bil evidenca zbirk kot celote in ne posameznih predmetov, zato njihovo skupno πtevilo πe ni znano. Glede na zbiralno usmerjenost prevladujejo sploπne zbirke, povezane z lokalnim obmoËjem, sledijo jim zbirke s special- nim gradivom, povezane z doloËenim lokalnim obmoËjem, manj je zbirk z zgolj specialnim gradivom. Evidentirane zbirke v veËini primerov hranijo gradivo, ki ga dræavni, pokrajinski in obËinski muzeji nimajo, zato je nekaj zbirk izrednega pomena ne le na lokalni, temveË tudi nacionalni ravni. Ali in kako so zasebne zbirke dokumentirane? Prevladujejo zbirke brez kakrπne koli dokumentacije (preprostega popisa, evidence, dokumentacije, fotografij predmetov, objave ipd.). Za evidentirane zbirke sedaj veljajo vse, ki so vkljuËene v naπ projekt. To pa ne pomeni, da je gradivo natanËno popisano, evidentirano, dokumentirano ali kako drugaËe zabeleæeno. Predmeti so za lastnike bodisi objekti obËudovanja, spomin na preteklost, jih zamenjujejo in kupujejo na bolπjih trgih, podatki o lokalni dediπËini πe vedno æivijo v flglavah« æiveËih darovalcev ali lastnikov. Æal tudi druπtva in podjetja nimajo toËnega inventarja svojih zbirk. Tisti obmoËni muzeji, ki so æe do sedaj sodelovali z lastniki posameznih zbirk, vodijo evidenco o njihovem obstoju zaradi sodelovanja pri razstavljanju in medsebojni izposoji gradiva (reverz). VeËina zbirk tudi ni fotografirana, nekatere so fotografirane v razstavnem prostoru kot celota, nobena nima fotografij vseh posameznih predmetov. Nekaj zbirk oz. del njihovega inventarja je objavljenih v strokovnih Ëasopisih. Poglavje o fiziËnem varovanju gradiva je namenjeno ugo- tavljanju stopnje (ne)zaπËitenost gradiva pred zunanjimi kvar- nimi vplivi (kraja, vlaga, poæar, poπkodbe) in (ne)zaπËitenost gradiva pred notranjimi kvarnimi vplivi (propadanje gradiva). Nadalje nas je zanimalo, kaj se z zbirkami dogaja: ali jih last- niki dopolnjujejo, Ëuvajo, briπejo prah z gradiva, konservirajo, prouËujejo ipd. Zanimala nas je stopnja fiziËnega vzdræevanja zbirk: ali so predmeti oËiπËeni, preparirani, konservirani, restavrirani, v kakπnem obsegu in kdo opravlja te posege na gradivu in kakπni so ti posegi. Odgovori popisovalcev na ti dve vpraπanji veËkrat sploh niso zabeleæeni; tisti, ki so odgovorili, so zabeleæili najveËkrat zgolj oËiπËeno gradivo, nekateri lastniki sami opravljajo preproste zaπËitne premaze, konserviranega in restavriranega gradiva je malo; tovrstne posege ponavadi opravljajo konservatorji v pristojnih obmoËnih muzejih, razen na specialnih zbirkah, ko so ponavadi lastniki tudi strokovnjaki za tovrstne predmete. Praviloma smo evidentirali javnosti dostopne zbirke. Dostopnost smo definirali kot: • stalno ali obËasno dostopno (ob jubilejih, vsako leto za kra- jevni praznik, na doloËenih prireditvah ipd.); • dostopno po doloËenem odpiralnem Ëasu; • dostopno po predhodni najavi. Nekaj evidentiranih zbirk πe ni dostopnih, ker lastniki iπËejo moænost za razstavljanje. VeËina zbirk je stalno razstavljena in dostopna po predhodni najavi. VeËina zbirk πe ni predstav- Primer razstavljanja zbirke v avtentiËnem prostoru. Foto: Tita Porenta, 2001 Primer razstavljanja zbirke na prostem. Foto: Tita Porenta, 2005 SED-5 23 4/18/06, 5:47:02 PM Process Cyan Process Magenta Process Yellow Process Black OBZORJA STROKE poroËila Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 24 ljena v samostojnih zloæenkah, so pa objavljene vsaj v lokalnih Ëasopisih. V vsebinski povezavi z nekaterimi zbirkami se odvijajo razne prireditve ali pa se prostor nudi za gostujoËe razstave, v prostorih, kjer so nastanjene zbirke, se odvijajo igre, recitali, lokalne proslave. Lastniki vam jih z veseljem pokaæejo in o njih povedo vse, kar vedo. Le redke so objave zbirk na spletnih straneh in oglaπevanje v Ëasopisih. Pet zbirk ima celo svojo celostno grafiËno podobo. Lastniki zbirk svoje zbirke financirajo na veË naËinov: • v veliki veËini za zbirke skrbijo sami z lastnimi sredstvi; • nekaterim pomagajo obËine, druπtva ali druge pravne osebe; • nekaj se jih je æe uspeπno prijavilo na katerega od projektnih razpisov; • nekatere zbirke so povsem brez sredstev za vzdræevanje; • nekaj lastnikov zbirk pobira prostovoljne prispevke oz. sim- boliËno vstopnino. Podatki o tem, v katere aktivnosti vlagajo sredstva, so zelo razliËni: nekateri vlagajo samo v vzdræevanje prostora, drugi v nakup gradiva, nato sledi vlaganje v promocijo zbirk, v konserviranje gradiva. En lastnik zbirke je omenil potrebo po montiranju varnostnih kamer. Æal kar nekaj lastnikov ne vlaga v zbirke, v doloËenih primerih lastniki kot pravne osebe za Ëuvanje zbirk plaËujejo zunanje sodelavce. NihËe pa ne name- rava vlagati v pripravo dokumentacije in raziskovanje, ker to priËakujejo od strokovnjakov v pristojnih muzejih. 2. Sodelovanje lastnikov zbirk s pristojnimi muzeji Drugi sklop vpraπanj se je nanaπal na sodelovanje lastnikov zbirk s pristojnimi muzeji. Zanimalo nas je, ali in na kakπen naËin poteka to sodelovanje, kdo je njegov pobudnik, kakπno strokovno pomoË iπËejo lastniki zbirk in kakπne so izkuπnje muzejev. VeËina pristojnih muzejev je z lastniki evidentiranih zbirk æe sodelovala. Pobudo za sodelovanje so dajali v enakem obsegu. Kustosi najveËkrat poroËajo o flzadovoljivem medse- bojnem sodelovanju«, vendar zaradi ohlapne zakonodaje iz podatkov razbiramo precej raznolike modele sodelovanja in razumevanja dolænosti, ki izhajajo iz javne sluæbe. Lastniki zbirk od pristojnih muzejev priËakujejo komplek- sno pomoË: identifikacijo predmetov, popis (dokumentacijo gradiva), konservacijo, pomoË pri upravljanju zbirk, finanËno pomoË, postavitev zbirke, promocijo zbirke, nasvete in celo dejanja. Eden veËjih strokovnih problemov tovrstnega sodelovanja je dokumentacija oz. vpraπanje verodostojnosti podatkov o gradivu. Kustos beleæi celo vrsto podatkov, ki omogoËajo vkljuËevanje v muzejski kontekst.7 Lastniki zaseb- nih zbirk so za nas teren ‡ informatorji, hkrati pa ti od nas priËakujejo identifikacijo predmetov, ki so jih sami iztrgali iz prvotnega konteksta. Tudi konservacija gradiva potrebuje sis- temsko reπitev, kajti nekateri muzeji nimajo svojih konserva- torskih delavnic in teæko fiziËno vzdræujejo æe lastne zbirke. 3. Prihodnost zbirk Tretji sklop vpraπanj je skuπal spodbuditi lastnike zbirk k razmiπljanju o prihodnosti njihovih zbirk. Kaj nameravajo z zbirko v prihodnosti: jo prodati, ali ima pristojni muzej pred- kupno pravico do zbirke, jo æelijo dopolnjevati, kdo bo zbirko nasledil ipd. Skoraj vsi lastniki so odgovarjali, da zbirka ni naprodaj, da je ne mislijo zapustiti muzeju, najveË zasebnih zbirk bodo nasledili otroci, druæina, druπtva in drugi. Precej lastnikov o prihodnosti svojih zbirk sploh ne razmiπlja. Le redki muzeji so po smrti zbiralca prevzeli zbirko v svoje upravljanje, vendar niso znani postopki (pogodbe, prevzemni pogoji ipd.). Ob tem se pojavljajo novi problemi in etiËna vpraπanja, o katerih naπa strokovna javnost ne piπe prav veliko. 4. Pripombe in predlogi V zadnji rubriki smo æeleli zbrati tiste misli lastnikov in kustosov (popisovalcev) o zbirki, ki jih predhodna vpraπanja niso vsebovala. Æal ta rubrika najveËkrat ni bila izpolnjena. Lastniki, ki so odgovarjali tudi na to rubriko, so na tem mestu na kratko povzemali probleme, ki jih opaæajo pri upravljanju z zbirkami, opominjali na pomanjkljivost sistema financiranja in zakonodaje ali pojasnjevali vizijo svojih zbirk. Kustosi so beleæili svoja opaæanja, probleme pri evidentiranju in ugoto- vitve, nekateri so v tej rubriki na kratko zapisali, da podpirajo prizadevanja lastnikov. ZakljuËek Ob koncu projekta ugotavljamo, da ga je podprla veËina (ne pa vsa) muzejske etnoloπke strokovne javnosti, torej vsebina Uredbe o muzejski mreæi in matiËnih nalogah v praksi oz. v zavesti vseh muzejev πe ni prisotna. Beleæimo razliËne Naslovnica kataloga, ki ga je leta 2001 izdal Gornjesavski muzej Jesenice ob razstavi zasebnih zbirk z obmoËja obËine Jesenice. 7 Glej: Alenka SimikiË, Predlog etnoloπkih podatkovnih standar- dov. V: Etnolog let. LVI, πt. 5. Ljubljana 1995, 385‡391. SED-5 24 4/18/06, 5:47:03 PM Process Cyan Process Magenta Process Yellow Process Black poroËila OBZORJA STROKEGlasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 25 izkuπnje in pristope muzejev pri sodelovanju z zasebnimi zbi- ralci, iz Ëesar izhajajo razlike v kakovosti in koliËini zbranih podatkov in gradiva. Zbirke, za katere ne skrbijo pristojni muzeji, hranijo izjemno bogato in raznovrstno gradivo, ki jih pristojni muzeji v svojih zbirkah ne premorejo, so pa ogroæene zaradi razliËnih vzrokov, pogojenih z lastniπtvom, (ne)znanjem, s finanËnimi problemi, pomanjkanjem ustrezne zakonodaje in neustrezne names- titve oz. nezaπËitenosti pred propadanjem. Lastniki v veËini primerov od muzejev priËakujejo kompleksno pomoË; med njimi so taki, ki si to sodelovanje predstavljajo enostransko in svoje znanje precenjujejo, pa tudi taki, ki za svoje zbirke skrbijo z vso odgovornostjo in upoπtevajo strokovno mnenje muzejev. Opozarjamo na potrebo po izpopolnitvi enotnega elektronske- ga vpraπalnika, saj podatki trenutno niso dostopni niti vsem kustosom niti zbirateljem niti potencialnim uporabnikom. Zametke nacionalne dokumentacije o muzejskih zbirkah, ki se hranijo zunaj pristojnih muzejev, trenutno sestavljajo: • evidenËni listi pristojnih muzejev, ki potrjujejo verodos- tojnost podatkov in hrambo primarne dokumentacije ter imena odgovornih kustosov in popisovalcev; • terenski zapisniki v obliki izpolnjenih vpraπalnikov; • fotografije, zloæenke, kopije objav in drugo promocijsko in informativno gradivo; • elektronska evidenca zbirk. Celotno gradivo se zbira v Slovenskem etnografskem muzeju, pokrajinski in medobËinski muzeji pa hranijo primarno doku- mentacijo gradiva, zbranega v skladu z njihovo teritorialno matiËnostjo. Vse evidentirane zbirke so vpisane v æe omenjeno skupno elektronsko bazo. Eden od stranskih produktov projekta je tudi bibliografija na temo zasebnega zbirateljstva, ki bo objavljena v enem od naslednjih Glasnikov SED. Rezultati projekta so ogledalo trenutne slovenske muzejske organiziranosti in identitete posameznih regij. Opozarjajo vse pristojne inπtitucije v sedanjem slovenskem sistemu varovanja kulturne dediπËine, da se zaËno zavedati svoje odgovornosti in v bliænji prihodnosti poskrbijo za sistemsko in strokovno ureditev na podroËju zasebnega zbirateljstva. Do sedaj so se na naπ projekt odzvali le nekateri zasebni zbiralci, ki πe niso bili vkljuËeni v popis. Trem smo æe omogoËili objavo zbirk v Glasniku SED.8 Druga strokovna javnost πe molËi, Ëeprav smo projekt jeseni 2005 predstavili na Zborovanju Slovenskega muzejskega druπtva. Upajmo, da bo do izmenjave mnenj in izkuπenj priπlo po objavi tega prispevka v prvi πtevilki Arga v letu 2006. 8 Ljudmila ©ribar, Etnografska zbirka druæine ©ribar. V: Glasnik SED let. 44, πt. 2. Slovensko etnoloπko druπtvo, Ljubljana 2004, 37‡39; Svetozar GuËek, O pipcu. V: Glasnik SED let. 45, πt. 3. Slovensko etnoloπko druπtvo, Ljubljana 2005, 114‡119; mag. Marko Smole, flPalËava πiπa« ‡ poldrugo stoletje druæine »op iz obmejne vasi Pleπce. V: Glasnik SED let. 45, πt. 4. Slovensko etnoloπko druπtvo, Ljubljana 2005, 128‡132. Tudi Slovensko etnoloπko druπtvo ima s projektom πe nekaj naËrtov. Skupaj s pristojnimi muzeji in lastniki zbirk naËr- tujemo objavo zbirk na dveh spletnih portalih, predstavitev rezultatov projekta tudi v drugih medijih in pripravo priroËni- ka za zbiralce. Zavedamo se pomena povezovanja z drugimi muzejskimi strokami, s strokovnjaki in z lastniki zbirk, zato bi bil potreben poseben forum, simpozij ali okrogla miza. Kako uspeπni bomo v izpolnjevanju svojih obljub, bomo sproti poroËali na straneh Glasnika SED. Viri in literatura: GLASNIK SED 2004, let. 44, πt. 2, Ljubljana, 80. GLASNIK SED 2004, let. 44, πt. 3, 4, Ljubljana. GU»EK, Svetozar 2005: O pipcu. V: Glasnik SED let. 45, πt. 3. Ljubljana: Slovensko etnoloπko druπtvo, 114‡119. PORENTA Tita 2005: Evidentiranje oziroma terenska topografija etnoloπkih in sorodnih zbirk. V: Darko Knez (ur.), Zborovanje Slovenskega muzejskega druπtva, Portoroæ, 20.‡22. 10. 2005; Ljubljana: Slovensko muzejsko druπtvo, 77‡85. SIMIKI», Alenka 1995: Predlog etnoloπkih podatkovnih standardov. V: Etnolog let. LVI, πt. 5. Ljubljana, 385‡391. SMOLE mag. Marko 2005: flPalËava πiπa« ‡ poldrugo stoletje druæine »op iz obmejne vasi Pleπce. V: Glasnik SED let. 45, πt. 4. Ljubljana: Slovensko etnoloπko druπtvo, 128‡132. ©RIBAR, Ljudmila 2004: Etnografska zbirka druæine ©ribar. V: Glasnik SED let. 44, πt. 2. Ljubljana: Slovensko etnoloπko druπtvo, 37‡39. UREDBA o vzpostavitvi muzejske mreæe za izvajanje javne sluæbe na podroËju varstva premiËne kulturne dediπËine in doloËitvi dræavnih muzejev, Ur. l. RS, πt. 97/00. Spletna stran Slovenskega etnoloπkega druπtva: http://www.sed-drustvo.si, 2004. Datum prejema prispevka v uredniπtvo: 26. 3. 2006 SED-5 25 4/18/06, 5:47:04 PM Process Cyan Process Magenta Process Yellow Process Black