Tečaj TU
V Gorici 18. januarja 1365.
List i.
Izhaja 15. vsucega mcsea navadno na '/2 poli.
tin
m-
Äsi:Y==\ f.- != - v.i	F
\v=ay • -sy	ta
1 j—
te
Lil üi
Velja s poštnino vred e»i goldinar za celo leto.
fsm rm f.m W
LiLJssflsl
I'isurnicii
I,ist
Treilniütvo :
in čuvaj c. k. kmet. družbtsi ^ kmetiistVO	"a TravniliU> štev. 277,
v mestni lirši (inunieip. ulicah)•>	° J "	I. nadstropj'. — List razpošilja
II. nadstropji. ici druge deželne zadeve. družbin cu\aj.
: Izdaja ga cesarska kraljeva kmetijska družba goriška. '
. Današnji i. list ?!tio poslali še tsem lanskim naročnikom; prihodnjič pa bomo pošiljali „U. G." samo tistim, ki so se za-nj oglasili. Nu— ročevati se, je še vselej čas, toda le z» celo leto od januarja naprej.— Ce kteri naročnik lista ne dubi, naj se obrne na razpošiljavca Karola Miil-lerja, čuvaja kmetijske družbe (glej zgorej.) Za pismo, s kterim kdo kakega lista lirja, ni treba nič plačati (nič marke); če se da nezape-čateno na pošto.	Vredn. ' \
i*:	.	-- ■	A
Družbina izvolitev.
Po odpovedi dekana črniškega, proč. g. Mih. Mervič-a, si^je^., izvolila poddruž/iica ajdovska g. dr. II. Lavriča za načelnika. // š—
■- • -	/<Y
Odgovor*>
učitelja Radizza-ta na dopis g. G...ra v 12. listu rUmnega Gospodarjau od dne 17. decembra 1864. zastrun
Ailanta (Ailanlhus glandulosa).

■ m e
Tik ceste, ktera gre iz Gorice skozi Solkan na Koroško, imam jaz sadiSjSe ejlant; blizo en oral sveta ga je.
*) Vzet v »U- G-" vsled sklepa si. glavnega odbora v »eji 10. t. m. Vrednik ni bil tisti dan v seji .	Vredjj. - "
Dobre zemlje je imlo, in la je ilovna, s peskom pomešana in apnom, globolsa, lo kolikor se more eakrst z lopato va-ujo vbotli; od zdol«j je trdo kremenje; gotovo je, da morajo take IIa sušo hudo občutiti.
V leni sad šči im' ni ICO t,seč nek: j triletnih, ntkij dveletnih, nekaj liidi eno-Icliiili iz s» mena izrisi'enili drevesc, in zraven lega še veliko tikih, ki so se le v drugi polovici pretekle! n junija imtca, in sicer iinlišč tako pozno z: sejale.
Vsaki zamoie memogrrde prepričati se, da so na ltliali, kjer so drevesca eno tik druzega, triletne iz jjenmia izraščene drevesca po 9, 8, 7, (i fcrvljevi gotovo pa nobeno manj ko pet čevljev visoke; pa tudi, da ima veliko v preteklim junij» zasejanih po dva tevlja visokosti.
Zavoljo tega so mi pač čudno zdi, kako more g. G...r v svojem dopisu reči, da je „ pred dvema letoma enoletnim dreveseom jaine skopal, skoro kakor muivam, jih pravilno posadil, in da na enem 500[| ki. nasajenem krji u beden, triletni ajlunt ni dve nogi visok; in da je jih nekj celo mal.h, da se komaj iz zemlje vid jo."
Sloje skusuj« v tej reči mi dajo pravico misliti, da ie vse to ali umno izmišljeno od g. G...ra v brambo svojega nekdajnega sošolca in sedajnega vrlega zagovarjanca g. P —£a; ali pa, da so tla, kjer je svoje ajlantu nasadil, tako zelö sl.ibe, da ondi še mah rasti ne more, kar pa ne more biti, ker gospod dopisovavec sam uehotoma trdi, da tam jesen >n hrast dobro raste.
Jaz imam več pisem s Krasa in Istre, ki spričuj-*jo, da su ajlant v raznih krajih prav dobro obnaša. T»ko mi je 27. tekočega mesca, z Reke pisal ladjin kapitan g. Viktor Varglieu, posestnik blizo Volovske, in me pooblast.1, vljudno povabiti g. G...ra, in kogar si bodi druzega, naj prid« pogledat nj.gove ajl.mte, ktere je pred dvema letoma blizo tam, kjer g. dopisovavec stanuje, na kam lilem kraji, tedjj na Krasu, nosa.lil; ako j h pride ogledal, bo gotovo drugači mislili zač-l oil hitre rasti in dobrega napredka ajlanta na Krasu.
Vsi skušeni kmetovavci in gojzdnarji so v tcin ene misli, da «jlaut s svojo hitro rastjo vse drugo li stno drevje pivkosi, da se še celo na pustili tleli, kjer ne more rasti akacija, dobro ponaša, da les daje po sodbi zvedenih moz dober za Vsakoišno rabo in za kurjavo, in da je posebno sposobno zato, da na bregili in strminah rahlo prst vkup drži.
, G. inženir F. Kreuter v splošnem kmetovuvskein in gojzdnarstvenein časniku (all-gem. land- und forsiwirtschaftlichen Zeiiung) št:v. 18. na Dunaji 1863 prav določno govori, da, «ko se nusli enkrat zares Kras pogojzdili, samo z ajlantom se to doseči zamore, .Iter to drevo za voljo hitro rasti v kratkem času senco dela, iu dosti listja obrodi, iz kte-rega se prst uaredi, in potem še le bo mogoče, da so še drugo listno in h vojno drevje lahko nasadi.	•	•
In naposled, ker je slavni odbor Tržaški po več skušnjah letaš z ajlantom tako zadovoljen, da se je že sdaj po mestnem poglavarstvu zastran mladih drevesc iz mojega sad šč« za prhodujo spomlad na ine obrni; ue morem drugači mis'iti, kakor da U-n G-r omenjenega dopisa ni iz lastnega prepričanja spisal, ampak da je pristransk, in tedaj da spis ni vreden, da se ozir nanj vzame, ker domoljubno prizadevanje pogojzdenja koj V svojem začetku duši, in zavoljo tega njega in vse z njim enako mislece pred ISogoni in pred našo ljubo domov no odgovorne dela.
Se \e,.če s takimi nepremišljenimi soslavki, kakor je g. U-n G-rjev dopis, o-tilno pred ljudi stopamo, bo lahkoverni kmet zmirom manj zaupanja stavil v domoljubno prizadevanje zu po'jrnjzdenje Krasa;, še tisto malo prsti bo solncc še bolj posušilo, deževje jo spralo, silna burja jo odpihala, in tako sc bo reš popolnoma vresnič.la krepka misel g. ll-na G...ra, ki pravi; „ pogojzdenje z ajlantom je muha. 1'ogojzdenje Kras-a je po zdaj-oih okoluoslih smešna beseda".
Pa, hvala Bo?m, nn Kras« in v Istri nahajamo šo vestnih in skušenih kmetovav-cov in gojzdnarjev, kleri so zavoljo st< rjenili skušenj vse dru^o misli, 111 mud drugimi g. Kurolna Polaja, posestnika in župana v Sežani, kteri mi ju 10. septembra t. I. lo lo pisal:
v Jaz sem s sajenjem ajlantn na Krasu raznovrstne skušnjo delal, in vselej e „ prav dobrim uspehom. r Ajlant raste prav čvrsto na Krasu.
„ Imam njlantove debla, ki so bile vsejane leta 1852. Visoke so tri sežene, in blizo de-n set paleov debele".
Ker je g. G...r sknšen kinetovavec in gojzdnnr, naj mi pov<5, ktero drugo listno drevo zraste v 12 letih lako debelo in tako visoko, in da se ga nobena žival na paši no dotakne, tudi koza ne, kakor je ajlant; ako se tedaj ajlant po Krasu nasadi, obč.nska paša nič ne trpi, in paša je na Krasu in v Istri za ubozega kmeta ena naj važniših reci.
Sklenem tedaj ta govor z vljudno opombo na gospoila G...ra, da sta bila Kras in Istra v dokaj dobrem stanu, predno je Benečonska ljudovlada tamošuje lepe gojzde posekala, da si je svoje ladje delala; zato je naša uravna dolžnost, če ne moremo neposredno tem krajem zopet k sreči pomagati, vendar pa po moči vsa to storiti, kar utegne našim mlajšim enkrat zopet koristili, temu človekoljubnemu pravilu imamo vse druge ozire podvreči, in, bodimo si kterega koli stanu, nič storiti, kar bi dosegi tega svetega namena na poti stalo.	*
V Gorici 31. decembra 1864.
Jernej Radiiza.
Še bscRoj »astran ce§* po Tominskem -v rno Ciiiiljaiaskeni.
List 12. „ Umnega Gospodarja" 1. 1. je prinesel sostavek o cestah na Tominskem in Cirkljanskem, podpisan s črko L.
Po tem ko je č. dopisnik poirebu cest dokazal, pravi, da, kar je srce telesu, to da je glavno mesto deželi.
Ta opazka je logična (umna), ali č. dopisovavec L. jo le na svoje kopito nateguje, ker hoče dpkažati, da središče Tominskega in Cirkljanskega je Tomin, kamor naj bi torej vse ceste imenovanih okrajin merile, in od tam še le naj bi sc šlo, kamor bi se kteremu poljubilo.
Tako modruje č. dopisovavec L. zastran cest, rekoč: „da se izdela „ saj to, kar je prepotrebno "(Tominu?). — Zato pa kuj pristavi: „Prva cesta „ naj se spelje iz Tomina na Podlubiu, Lubin, Hum (3 hiše), na Podmevec, „ Knježo, Grahovo, Kontnico, Bukovo, Orekek, sv. Križ (Za Križ) do Cirknega. „ Mi se poganjamo za to cesto, ker je očitno iu silno potrebno, da pridejo „ vse te vasi v dotiko z glavno državno cesto."
Ali tega ni hotel g. L. povedati, zakaj da se pa Cirkljani poganjajo? ali ne ravno za to? — Poganjajo se tudi oni, da bi prišli v dotiko z glavno cesto, pa po naravuiši, pripravuiši, krajši poti, kakor g. L. nasvetuje, po dolini, kjer ni hribov, ne vetrov, ne snežnih žametov, ne hude zime, ne nevarnih hudournikov, ne plazov; kjer cesta, enkrat dodelana, bi tudi stanovitna ostala, kar bi čez Podmevec ino Bukovo ne bilo.
G. dopisovavec L. sam pošteno pritrduje, da „cestc po gorah speljevati je težavno,, rekoč:,, po gorah škgeli vsaki dež cestam ino zemljiščem dosti več,
„ kot po ravnini. in zato je treba po goratih krajih več skrbeti ino truditi se." G. dop. L je hrib pri Bukovem sicer omenil, pozabil je pa, da na Knježi jo tudi edeu in Za-Kri/cm tudi. Pozabil je povedati, da zdaj se potrebuje ocl Grahovega na Bukovo peš debelo uro, ino po njegovem načrtu čez Ivontnico bi se potrebovalo dvoje mostov, in po novih ovinkih bi bila cesta dve uri hoda. dolga, skorej skozi po mehki, nestanovitni zemlji speljana. Pozabil je povedati, da na Bukovem, če lo sneg pade, so zameti večidel vso zimo; da podKojicoje nevarnost pri vsakem snegu od plaza pobrisanim bitij kakor se je že zgodilo; tako tudi, da je ravno tam, kakor v Orehovski grdi grapi (potoku), cesto le z velikimi stroški ustanoviti mogoče. Pozabil je povedati, da z Vrh-Križa do Cirkne-ga je zdaj debela ara hoda brez prenehanja na vzdol in večidel po mehkem, nestanovitnem svetu, in hrib ni manjši, kot na Bukovem.
_ ' To je tista lehkota, od kate -e g. dopisovavee L. večkrat govori, to majheni stroški, ker bi se morala cesta sem ter tje ,nar manj po dvakrat popolnoma kakor iz novega delati, kar so Tominci sami že nekoliko skušali pod Lju-binskem poljem in na Humu. Od lehkote 111 primerama „majhenih" stroškov v hribih pač govoriti ne moremo, ako hočemo pošteni biti, sicer bi tako delo ne bilo zdajnega rodu čakalo.
S srčnostjo pa in pridnostjo se veliko stori. Nekdanji ljudje niso bili le mevže, ki so presekali take robove med Podselom in Ročinjetn. Tudi Cirk-ljani so jih presekavali. Kdo pa je do zdaj več dobička imel od le-tega nekdanjega dela, kot ravno Tomin, nar manj pa Cirkno?
Tako tedaj se zdi, da hoče g. L. po svojem cestnem načrtu tudi zdaj vodo le na Tominski mlin napeljavati. Gospod L.! pojdite merit Bukovski ino Za-Križki hrib v vseh brigali in zimah, v vročinah ino povodnjih, tolikokrat kakor Cirkljani, in po tem še le pravite jim, da bi dežela obožala. ako se cesta po vašem načrtu ne spelje; po tem še le očitajte jim, da zmerom le svojo trdijo, drugim v veliko škodo, sebi pa le v majhen dobiček i. t. d., kar' je pa v resnici ravno nasprotno. Dokler kdo tega ne stori zdi se mi enak zdravniku, ki bi Cirkljane rad ubožtva ozdravilprepisovaje jim zdravil, kterih moči sanr poskusiti noče	• ,	,
Zdaj pa poglejmo na ljudstvo, na število prebivavcov. — Načrt ceste g. L.ove se drži veči del doline Baske, načrt ceste pa po želji Cirldjanov pelje po dolini Idrijski. G. dopisov. L. piše: „Prva cesta naj se spelje iz Tomina na Podlubin, Lubin, Hum, Podmevec, Knježo, Grahovo, Koritnico. ,.- -" V to dolino spada,tudi Rakovec, nemške llovte, Stržišce, Podbrdo, in Obloke. Vsi ti kraji ino vasi bi znale imeti kakih 7000 prebivavcov. Da se pa tukaj ne spustimo v obširno popisovanje, omenimo samo to, da Tomin, Podlubin, litim, Podmevec ino Knježa so že, kar sam g- L. spoznava, v dotiki z glavno ali. državno cesto. Ostanejo torej za sklenitev samo še Grahovo, nemške Iiovte, Stržišce, Podbrdo, Obloke, Ivoritnica ino Kakovec, in v vseh teli krajih bi zneslo število prebivavcov blizo <1000. Bukovega ne vzamemo, tukaj v račun, ker od ondot jo daljava v prvo ali drugo dolino enaka.
Po načrtu ceste, kakor jo Cirkljani hočejo, bi se združile vasi: Orehek, Ravna, Zn-Križ. Trebenče, Gorje, Poča, Labino. Poljana, oboje Novake. Planina v. Čepljcžem, 'Cirkno, Čelo. Straža z Mlakami, Plužna, Otalež, Masorii, Jageršče, Sebrelje, Reka, Polica, spodnja Tribuša, Koča. Slap, na Idriji. V Idrijsko dolino ppadajo pa tudi Semviška gora, Pečine, Ponikve. Vsi imenovani kraji, ki spa-
dajo v Idrijsko dolino, štejejo pa okoli 11000 prebivavcov, ki niso šo v dotiki s kako cesto, ki bi peljala v glavuo mesto na Goriškem;
Kakšen razloček torej ined temi 11.000, ki v Idrijsko dolino spadajo ino unimi 4000, ki v Baši;o dolmo spadajo, in ki niso še z glavno cesto, ki v Gorico pelje, v dotiki! -
Častiti L. sam pripoznava, da zdaj ni še mogoče priti na Idrijo, ker „ manjka le še mosta čez veliki potok (reko) Bačo pri vasi Modreji (?) tile „ Bače. Stroški zanj, pravi, gotovo ne bodo preveliki, in živo je želeti, da se „ to delo dovrši; zakaj po tem bi bile zvezane z erarsko cesto vse vasi do „ Slapa Zvezale bi se tudi nektere vasi po gorah, tako: Koča, Šemviška gora, „ Pečine ino Ponikve na desnem kraju Idrije, in velika vas Tribuša, dolenja in „ zgornja, na levem kraju. Vse te vasi imajo že poti, ktere do Slapa držijo, „ ino bi se z malimi stroški popravile. En sam most bi pomagal vsi tej okoli-„ ci, zato je razvidno, da se to delo ne more več odlagati."
Prav tako! lies se ne more več odlagati, in prav hvaležni smo g. L za te besede, ker, dasiravno ne rad, priznava, da neobhodno potrebna je cesta do Slapa, do Tribuše spodnje. — Od tu do Želina so 3 debele ure hoda, in do kranjske meje 6900 prebivavcov, za njimi proti jugu (?) Idrijsko mesto z okolico, proti izhodu vsa Poljanska dolina, Stofja Loka i. t. d.
Tukaj imate, dragi g. L., odgovor na vaše vprašanje: „Komu v prid bi „ bila ta cesta" ? Skoda velika za deželo je, da ni bila ta cesta že pred sto leti v Soško dolino speljana-, koliko obresti bi ne bila tamošnjim prebivavceiu od leta do leta donašala, ker bi že davno poplačana bila! — Znano je, daTo-minci sploh ne pridelujejo zadosti žita za svoj živež. Kadar pa Furlauija malo turšice prideluje, od kod neki dobivajo Tominci potrebne turšice, če ne iz Ba-näta, kakor delajo še večidel dandanes Cirkljani V - Tudi vina iz spodnj. Sta-jarskega bi bili po tej poti dobivali, kakor Cirkljanska stran. Po kteri poti so torej Tominci prejemali potrebno turšico in drugo blago? Le po ti skoz Gorico. — „Vpraša se tedaj", tako piše g. L.," komu v prid bi bila ta cesta". Odgovor: Med drugimi tudi Tomincom.
(Konec prili.')
IP«l>iS6.	- .
Preljubr^tJrani Gospodar" !
- Razodel si nam v predposlednjem svojem listu, da bi rad dobival mnogo dopisov iz vseh strani Goriškega, ker se ti dozdeva, da bi te take novice bolj mikavnega naredile. To ti potrdim tudi jaz z obema dlunoma Ali vprašam te: Kiij hočeš, da ti pišemo? Hočeš mar slišati, kako neumno je naše gospodarstvo? Hočeš Ii-vediti, da smo uae dni garibuldovce lovili, koder jih ni bdo, in cel teden na stražo hodili, da bi nam ceste ne vzeli pa unesli? Hočeš li vediti, da rajši lenobo pasemo"kakor živino, ktere ui-mamo? Hočeš li vediti, da nam je ljubši sadje brati, kakor drevje saditi?" ljubši po svetu se potepali, kakor pri svoji družini mimo veselje vžvuti? ljubši „lovi ga, kakor drži ga"?11) Prav bi b lo morda, če bi lisli ki so knkor luč na svečniku, razsvetlili temo gospodarsko r vednosti ter razkrili rane, ktere zadržujejo ljudski blagor. Srečno novo leto!
Pod Krnom 28. dec. 1864.	_a_
*) Tudi tako reči bi „U. G." dobro došlo. — Hvala!
. — Pretečeno sabolo. 7. t. m. je P id krajem (v Podkraju), na cesti skoz Hrušico, 26 hiš pogorelo. Ker so bile strehe večidel slamnate, pa hiše,- na po! lesene, zelo na kupo, ni bilo moč strašnem« požaru prej v oko/11 priti. Tudi vrh (klobuk) zvonika je zgorel ter z zvonovi vred na cerkveno streho padel. Nesreča je zares" velika. C. grof Lantieri je dovolil iz svojega gojzda ubogim pogorelcom potrebnega lesa dati. Hvala mu!
M. K.
!J>oj!mčc yesti.
a.) Cerkvene in duhocske.
—	4. t. m. so vsadili na vrli popravljenega zvonika tuk. Velike cerkvo poprejšnji Jtri-S, pa v novic pozlačen; v pozlačeno kroglo pud križem so deli relikvije sv. križa, ss. Dlohorja in Fortunata in ss. Hilarija in Tacijana mm. Napnnili so tudi strelovod (kalamito).
—	Na prošnjo meščanov bojo zvonili z ve'hkim zvonom vsako nedeljo in vsaki praznik poldne.
(Dahovske spremembe) t. g. Marl. Milost, s_ed. koop. v Devinu, gre za koop. v Solkan; na njegovo mesto g. Jan. Rejic iz Št. Ferjana. G. Jož. Gaberjerčič, koop. prvaški. gre v tišji bogos/. hobrazovavnico na Du»; j G. Franca Zängerle-a, kapi. in kon-ventn. ekonoma pri nunah sv. Ii., je izvolda franc, kneginja Bacciocbi-ovka za kaplana fbeneficijata) pri privatni grajšinski kapeli v Vili-Vičentini; g. Karol Fabiani, dosed, v pokoj, v Kobljo glavo za vikarja.— Umrli so: 10. t. qi. č. g. Jan. Sovič, duh. v pokoji v Gorici; Benardin Comelli, vikar na morožinskem otoku; 18. t. ob 1 '/3 u. po pold. č. g. J/a/, llladnik. —
Raznotčre.
—	Kakor je bil nU. G." v zadnjem lanskem listu napovedal, je bila 19. in 20. preteki, deccmbra pri luk. c. k. okr. soduiji končna obravnava s tistimi 3 jetniki gradi-škimi, ki so bili 23. avgusta 1864 jetnika Jurja Zcilinger-ja v njegovi izbici (št 45) ubili. Tožil je državni pr. vduik dr. Defacis; sodu.ki so bili, svetovavci: Mainurdts '("predsednik), 11über, Claricini, Repič, Danelon; zagovorniki: dr. Pajer, dr. Stella dr. Deperis. Na tožbni klopi so sedeli obdolženci, (vsi 3 Nemci): u) Jakob Spitzer, najdenec (nezakonski otrok), iz spodnje Avstrije, 38 let star, brez vere (kakor je pri razpravi sam rekel), bivši dninar, žc pred 1. 1853 zavoljo goljufije in nezvestobe 4 krat zaprt. Zavoljo nekega požiga na Semeringu, pri kterem so menda 4 ljudje zgoreli, in z ozirom na poprejšnje življenj«, jo bil 17 jan. 1854 na Dimaji na vse žive dni v težko ječo obsojen ter v središčno "pokorivnico Kartavžo pri J.činu (na Češkem) odpeljan, kjer se je do 17. marca 18(52 pokoril. Tisto leto pa je bil z 39 druzimi lovniši (izvrženei človeškega rodii) v Gradišče preložen. — Spitzer je zvita' buča, prebrisana glava; nobeden dolitar bi se no znal tako zagovarjali, kakor on; bral je, kakor se zdi, marsikaj, luili v (kntoliški) veri jo dobro podučen, ali - pri vsem tem sovraži-Boga in ljudi in so še celö I aha z nejevero. Predlanskim (21. ftbr.) je bil povabil jiiniškega kaplana g. V. s tem namenom na pogovor, da bi ga umoril; hvala Bogu, da mu j.- spodletelo, bil ga je (s špičastim žebljem) lo ranil.-6.) Anton Festner, 21 let star, kalolškc vere, lieoženjeu, Nemec s češkega. L. 18G0 je služil na gorenjem Stajarskem za delavca pri nekem voglarju in je enega s\ojega tovarša za nekaj gold, zavralno umoril. Na 18 let obsojen, je prišel v Gradišče. Pivi dve leti se je še precej dobro obnašal; ali karta>ški jrtniki, zlasti Spitzer, so ga vsega spačili.— c.) Tretji jo J. Speter; 21 let star, Dim.tjč.m(?J; bil ji, ne vem zavoljo kakega hudodelstva popred v Kopru, potlo v Gradcu, kjer je skusil enega čuvaja umoriti, in zdaj zadnji čas,' na 18. let obsojen, v Gradišči, Tudi on so je bil s Icartavžani soznauil in spajdašil.—
Ti trije nesrečneži tedaj so so bili 22. avgusta'1864 v delavnici pismeno pomenili, da hočejo drugi dan Jurja Zeitingerja umorili, ali, kikor oni trdijo, samo Otepsti (durchwichsen, durchprügeln), češ, da jim zmirom nagaja, jih obrekuje, ostudnih djanj dolži, sploh vedno draži. O priložnosti tedaj, ko so 23. avgusta jetnike po navadni vrsti na sprehod spuščali, plani jo zarotniki eden za družim, «uvaju za hrbtom, v izbo Zeitingerja, ki je ležal (boleiien). Speier ga zgrabi in drži za vrat, una dva pa mlatita po njem, Spitzer z lesenim kladvom, Ftslner z (leseno) nogo od posteljišpa. Čuvaj Tomai Tomasin skoči brž med nje, se vrže na Zeitingerja, da ga brani, ali glave mu ni mogel v naglici vse zakriti. V 2 minulih je bilo hudobno djanje spolnj'no. Z., s čepino vso razbito, je bil mrtev; Tomasiii od udareov "po' glavi ves omamljen, se vleče iz izbe; morivci, kakor da bi se ne bilo nič zgodilo, za njim! .
Djauja, se ve da, morivci ne morejo tajiti, ali namena, Z. umoriti, trdijo, da niso imeji ampak, da so ga hoteli iz gori navedenih vzrokov samo dobro otolči. — Priče so bile, razun Tomi-sina, še 4, 2 čuvaja in 2 jetnika, in sicer zastran mnogoterih- okol-nosti pred in po djauji, — Izprašavnje založencov in prič prvi dan je trpelo kakih 9 ur; drug dan so bdi samo govori. Državni pravdnik je nasvetoval, da naj bi se vsi 3 - k smrti obsodili. Izmed zagovornikov je narpoprej dr. Pajer Festnerja zagovarjal in se tudi v nemškem kakor v it.il. jeziku mojstra izkazal; za njim je zagovarjal dr. Stella Spitzcrja in zadnj č dr. Deperis Speiorja. Odgovervši advokatom je drž. pravdnik pri prvem nasvetu ostal. Radovedni so ljudje sodbe pričakovali. Brala se je pa še le popoldne. Spitzer in Fes/ner sla obsojena k smrti, Speier na 10 let (povrh poprejšnj h 18.) S to obsodbo pa niso ne obsojenci ne državni pravdnik zadovljui; apeläli so vsi na višji sodnijo. Gotovo je pa menda, da pride vsaj Spitzer na vislice. Iz verjetnih ust smo slišali, da je Spitzer po obsodbi kakor poprej, nič ne mara za smrt; Festnur pa da joče. — Kar se umorjenega J Zeitingerja tiče, bil je res poreden človek, s gorenjega Štajarskega doma. L. 1854 na 20 let težke ječe obsojen, je pozneje zavoljo razžalitve veličanstva še 2 leti in pol dobil. Kar se tiče značaja in brezbožnosti, je bil Spilzerja vreden lovarš. —
Pri ti pri'ožnosti naj povemo, da vseh jetnikov skup v Gradišči je zdaj 300.
—	22. dec. je godel že zopet slavni goslar Kamil vit. Sivori v Gorici. Cisti donesek je bil zavodu zapuščenih otrok namenjen.
—	Dr. Tilh Schreiber je potrjen za profesorja na tukajšnji c. k. višji realki.
—	C. k. okrajni akiuar v Komnu, g. Adolf, Šcara je postal notar v Sežani.
—	Dr. Alojzi Pujer, dež. odbornik, advokat v Kanalu, je zdaj za Gorico imenovan, namesto rajne. dr. Polenčiča.
- — Slavnemu našemu rojaku, rajneemu škofu poreško-puljskemu, Joiefu Peteani-u, (umrl 1. 1857.) so postat ili v Velik' cerkvi v Poreču 16. dec. I. 1. lep spominek. S prelepo misel je kiporez (podobar) .llinisim iz Št. Danjela vpodobil : Tič pelikan, ki pila svoje .mlade I Res dobrotljivosti rajnceffa vredna in k »j primerna podoba. — In mi Goričanje ? Kako dolgo še bo praznota nad pozabljenim grobom Lušinovim našj sramoto oznanovala?
—	Dva samomora smo imeli zadnje dni preteki, mesca obžalovati. 28. dec. I. 1. se jo ■ ustrelil v Podgori Karol zl. Berliič, nekd. oficir, sin nekega podpolkovnika (oberst-lieulnanta) v Oseku; 30. dec. se je utopil pod goriškim soškim mostom kočijaš Edcard Orizietti, zavoljo neke tatvine, k k<ir pravijo.
—	I)r. Dragotina Bleiioeisa (sitni vrlega vre d nil. a „Novic"), dosed, praktiču. zdravnika v Kranj1, je imenovala c. k. namestnija tržaška distriklnega zdravnika_za okraje Tomin, Cirkno in Bovec. Stanoval bo c Tominit.
—	(Nesreča pri noci maši) Na Golem brdu (pri Merniku, v Brdih) je imel na novo leto g. Jož. Kavčič novo mašo peti. Ravno ko so ga oblačili, je zadel (v sakristiji)
— o —
duhovnega očeta in strica njegovega, župana biljanslcega, J. Šf., mrliid. Odnesli so ga zdajci že mrtvega; novonisšnikn pa so tajili, da je mrtev, relili sc mu, da je stricu boljši, in tako jo vendar inašaval.
—	V Gorici se jih je rodilo 1. 18G4: Pod Veliko cerkvo 150 (75 moških, 75 ženskih); pod sv. Ignacijem: 119; na Placuti 111; v Podlurnu 71, skopaj: 451. Umrlo jih je: pod V. cerkvo 102; pod sv. Ignacijem: 98 «a Placuti 65; v Podlurnu (sr. Roku): 51; v bolnišnici milosrčnih bratov (na Studencu) 39; pri milosrčnicalt (na dunajski cestiti 54, skupaj: 409. Poročilo se jih je v Vel. c. 42 parov, pri sv. Ignaciji 27, na Placu), 10, (v Podlnrnu ?) — Rodila sla so torej 2 vet ko 1. 18(33; umrlo jih je 10 več ko 1. 1803. Duš šteje naše mesto, brez unanjih, 1o,630. —
—	Od l.t. m. je prepovedano v mestu beračiti.	,
—	Te dni je poslal inženir Semrad deželn. odboru izvrstni svoj elaborat (spis) zastran želcznicne črte iz Beluka t) Gorico, ki jo je uui dan prehodil, l*n kaj, ker Vi-demci vse žile napenjajo! S cer brez upanja vendar nismo.- Tudi črlaiz Cercinjana v Videm so bo začela na stroške neklerih laških posestnikov meriti. V zvezi s to črto je tudi poprava brežne reke Avse za parnike (vapörje). —
—	10. t. m. je po večletnem bolehanji umrl v Benetkah grajščak devinski Egon , K. knez Hohenlohe; truplo so pripeljali v 1 G. t. m. rodovinsko rako v Devin.
Truplo jc prišlo po železnici do Monfalkona, kjer je bijo na primeren mrtvaški voz preneseno. Vsa gospoda tiste okolice in silna množica ljudstva se je bila zbrala k sprevodu (pogrebu) do staroulavne cerkve sc. /liana (farne devinske) pri Timavu, kjer je imela biti pogrebna slovesnost. Do mosta, prej ko se pride v Št. Ivan,j« šla gospoda v kočijah za mrličem; od mosta naprej pa peš do cerkve. Duhovšina je bila prišla iz vse dekanije devinske skupaj. --
Slovenski 'i>©E>srIU.
—	V Ljubljani jo začel po novem letu pov časnik v nemškem jeziku izhajati ; iine mu je „Triglav1- ; na svetlo hodi dvakrat na teden in velja po pošti 6 gold. 40 s., za '/2 1 ta 3:20, Zu '/4 I. 1.-70. Poganjal se bo za slovenske interese sploh in zlasti v donidčlh kranjskih zadevah. Program je takseu bodi. Vredmk: Peter Radič.
—	14. t. m. je začel tudi v Celovcu nov politični časnik z imenom „Slovenec" izhajali; vrednik mu je Janez Božič (duhuvn k). Izdajal se bode dvakrat na leden; velja po pošti prejeman za celo leto 6 gold. 3,0 s., za pol leta 3 g. 20, za četrt leta 1 gold. 70 soldov. Namen mu je blag; on če biti katoličan, Slovenec in Avslrijan. Na svetlo pride, da bi Slovence budil, krepil in k pravemu blagostanju napeljeval. Denarji so po-žiljajo založniku B. C. Rossbaherju, trgovcu v Celovcu. — Dobro došla oba!
• ."/.':;:. j
OfsazUn. Prav tes"ko nam de, da moramo že 1. list letošnjega, „Gospodarja" pokvečen po svetu poslali. Tiskarji res nimajo včasih milosti; vse jim je preveč. Dvema celima predelkormi niso ta pot prostora privoščili: ^državnemu zboruin J;ogledu po svetu.„ — Potrpimo! Yr.	, ■
EJsinic» vretSniätva. A. Gr.-čn na P —h: Prejeli; hvalo. Prihodnjič porabimo.
V imenu glavnega odbora, flnstrej siaruiio, odbornik, odgov. vrednik.
V Gorici nal. Pafernolli.