st. /9 Mtitti nataa t miiiii ni« mm m n ma V Ti v tort i 3. aprila Posamezna Številka 20 cent. Letnik XLVIII f shaja, IzvaemH pondetjek, vsak dan zjutraj. Uredništvo: ulica sv. FranCiflw Asiškega St. 20« L nadstropje. Dopisi naj st pobijajo uredfditvu. Nefraitfciraaa oisnia se ne sprejemajo, rokopisi se ne vrafiajo. Izdajatelj in r o- ml ur-^trffc Anten Gerbec. — Lastnik tiskarna Edinost. Tisk tiskarn« E« * /tjaSa n mese: L 7.—, 3 mesece L 1950, po! leta L 38.— 1-57. Naš iivell na Reki Ko postavijo enkrat — čez mesece ali leta — mejnike reški državici, se pojavi gotovo tudi tamkaj neizbežno narodnostno vprašanje, O Čistem italijanstvu Reke je sicer svet že dosti slišal in čital, a kljub vsemu je verjetno in umljivo, da bo; tudi domače slovansko pleme skušalo uveljavljati svoje pravice v «neodvisni» državi. To pomembno in zanimivo vprašanje obravnava temeljito in izčrpno znani istrski šolnik Fran Barbolic v knjižici, ki je izšla pred kratkim pri Rathoferju na Sušaku, in sicer s posebnim ozirom na šolske potrebe nove državice. Marljivi pisec je zbral uradno in drugo statistično gradivo o narodni pripadnosti reškega prebivalstva pred vojno, ga kritično precenil, iz-taknil iz raznih vidikov njega pomanklji-vosti, kolikor so te na škodo našega življa, in ga zatem skrbno in pregledno razvrstil v razmerju s številom; z značajem, s svrho in z učnim jezikom vseh tam obstoječih šol. Oglejmo si le nekoliko bolj zanimivih zaključkov, ck> katerih prihaja Barbalič na podlagi svoje podrobne preiskave dosedanjih šolskih razmer na Reki. Po uradnih izkazih je imelo leta 1914 reško mesto s svojimi predmestji Kozala, Drenova in Plase vred okoli 52 tisoč prebivalcev. ki so se razdelili po proslulem občevalnem jeziku« na 24 tisoč Italijanov, 20.700 Jugoslovenov in 7000 drugo-rodcev. To narodnostno razmerje bi odgovarjalo zračunano v odstotkih 47 : 39 : 13. Malo mest v Evropi pa je bilo tako dobro preskrbljenih s šolami in z učite!jstvom •kakor Reka; na tem polju sta tekmovali med seboj efečinska in državna uprava kakor morda nikjer drugje! In čemu to? Obe z istim očitim namenom: da bi raz-narodili čim vec jugoslovenske mladine! Na Reki so bili namreč leta 1914. sledeči učni zavodi: Otroški vrtci: občinskih 9, državnih 4, zasebnih 4; ljudske šole: občinskih 11, državnih 8, zasebnih 1; meščanske šole: občinskih 2, državnih 2. Torej skupno 22 občinskih šol, na katerih je poučevalo 138 učnih moči in sicer le italijanski; dalje 14 ■državnih šol z 80 učitelji, katere šole so bile le madžarske in slednjič 5 zasebnih nižjih šol z 22 učnimi silami, ki so bile zopet le italijanske! Razen teh so bile še na Reki: 1 občinska italijanska realka in 5 državnih madžarskih srednjih šol, dalje 1 državna madžarska eksportna akademija, 1 nemška mornariška akademija in nekoliko državnih trgovskih in strokovnih tečajev, ki so bili vsi le madžarski — Lorej vkupno preko 50 šol z italijanskim ali madžarskim ali celo z nemškim učnim jezikom. Nobene šole pa ni bilo z jugoslovenskim učnim jezikom, ne občinske, ne državne, niti zasebne šole m nobenega vrtca, nobene ljudske, nobene meščanske, ne srednje^ ne višje niti trgovske šole za preko 20 tisoč uradno priznanih domačih Jugoslovenov! Pa da tako izobilje raznojezičnih šol ni imelo očito raznarodovalnih namenov napram precejšnji jtolovici Rečanov, ki so bili še jugoslovenske narodnosti?! In Barbalič nadaljuje svoja presenetljiva opazovanja: 20 tisoč Jugoslovenov ni imelo niti enega svojega učitelja, medtem ko je bil za vsakih 218 Italijanov nastavljen po občini 1 ljudskošolski učitelj in za vsakih 74 Madžarov že 1 tujeroden učitelj! A za preko 3000 jugcslovenskih otrok na Reki ni skrbel nihče, ne občina, ne država niti zasebniki, temveč so vsi skupno delali še s posebno silo na to, da so se ti naši otroci le raznarodovaH!! Tako je bilo na Reki Ho poloma; zatem pa se ni na šolskem polju tam izpremenilo nič, le vse državne šole so postale — italijanske! Z rapallskim ugovorom je pa bil priklopljen k reški državici še precejšen del razkosane kastavske občine; tako je pridodeljenih Reki sedaj 700 jugosloven-skih prebivalcev od podobčin Juriči, Ru-beši in Srdoči, a od pod občine Zamet 4000 Jugoslovenov z 2 hrvatskima šolama v Zametu in v Kantridi. Na podlagi tega novega prirastka in primernega popravka pomanjkljive dosedanje uradne statistike ceni Barbolić prebivalstvo Reke sedaj na 56.741 duš in število Jugoslovenov reške države bi moralo znašati 29.573 duš, kar bi odgovarjalo celo 52 odstotkom vsega prebivalstva. Ali smemo upati, da bq reška vlada s to polovico kdaj enako postopala kakor s svojimi državljani italijanske narodnosti glede šolstva? Tako vprašuje Barbolic in mi ž njim! Zaključujemo z načelnim naukom, ki ga je isti pisec podal avstrijskim oblastvom pogumno s svojega službenega mesta v svoji znameniti a premalo poznani knjigi «Pučke Škole u Istri», predelavši kritično ogromno statistično snov istrskega šolstva. Ugotovil je bil namreč, da je Istri manjkalo pred vojno 31 italijanskih in 298 hrvatsko-slovenskih učiteljev. Pri tem je bil preračunil, da potrebuje že 400 prebivalcev enega Ijudsko-šolskega učitelja. Takrat je napisal: «Glav-ni pogoj, da šola doseže svojo svrho, je ta, da se otrok poučuje v materinskem jeziku. Ako se kje odpre šola, katere učni jezik ni materinski jezik otroka, tedaj je svrha te šole, da odnaroduje deco. Odnarodo-vanje je pa po današnjem svetskem stažiranju zločin, ker vsako dete mora dobivati pouk le v svojem jeziku. Koliko sreče za človeštvo, da se je res ravnalo po teh temeljnih načelih prave kulture! Italija Seiplovo zadoščenje — Obisk pri papežu RIM, 1. Urednik lista «Giornale d'Italia» je imel z avstrijskim kancelarjem pogovor, kjer mu je ta-le izrazil svoje popolno zadoščenje nad: obiskom, pri kralju. V dolgi a-v dijenci in pri obedu je kralj z izrednim zanimanjem poizvedoval o raznih avstrijskih vprasanjh ter izrazil nado, da bo vendar Avstrija vzpostavila svoje gospodarstvo. Nato je Seipel podal v glavnih črtah način rešitve Avstrije iz sedanjega stanja, ki si ga je sedanja vlada zamislila in ki bi v prvi vrsti obstojal v ustanovitvi državne banke namesto sedanje, v likvidaciji se nahajajoče avstro - ogrske banke in v s krčitvi stroškov osrednje uprave. O priliki svojega bivanja v Rimu je obiskal Seipel tudi papeža in državnega tajnika v Vatikanu Gasparija, s katerima je imel daljše pogovore ter jima natančno poročal o avstrijskih razmerah. Papež je hotel zvedeti vse potankosti o življenju avstrijskih duhovnikov ter obljubil svojo očetovsko pomoč. Načrt za preuredbo zakonikov RiM, 2. Justični minister Oviglio je predložil predsedništvu zbornice natančna poročilo o načrtu za nekatere spremembe civilnega zakonika in za uvedbo novega zakonika za civilnopravdno postopanje ter trgovskega zakonika. Prevažna reforma bo vpisana na dnevni red prihodnjega zasedanja zbornice. Izostavila Politična situacija — Nastop ministra dr. Šupila v Zagrebu — Razna zanikanja BELGRAD, 1. Po vsestranskem sondiranju, obveščanju in premotrivanju prehaja politična situacija sedaj v drugo določnejšo smer. Kakor je videti iz včerajšnje izjave ministra dr. Markoviča zastopnikom tiska, ubira ministrski predsednik drugo metodo za razbisirenie političnega položaja, prevzema v svoje roke inicijativo, da na. konferenci strankinih načelnikov ofidi-'eino izve predloge in politične načrte posameznih skupin in taborov, da tako dobi «zhod iz sedaj že nevzdržljive politične atmosfere. Po raznih enttncijacijah članov viade je pričakovati, da ministrski predsednik v najkrajšem času m to še tekom prihodnjih Ini skliče konferenco strankinih načelnikov, na katero naj bi bili pozvani Audi Radič, dr. Korošec, dr. Spaho in ©stali. Minister pravde dr. Markcvir ir> o noli-j situaciji izjavil: I Razmotrivajoč notranjo situacijo je ministrski svet soglasno sklenil, da g. Pašič kot predsednik vlade pozove Šefe vseh strank na konferenco, da čuje njih mnenje o politični situaciji. Ob tej priliki hoče mi. nistrski predsednik, da ne čuje samo stališča šefov o notranji situaciji, marveč hoče porabiti tudi priliko, da precizira stališče vlade in radikalne stranke. Sklenjeno je, da se imajo izvršiti ti sestanki pred plenarno sejo radikalnega kluba, na kateri bo potem lahko klubu preciziral program vsake posamezne parlamentarne skupine. Pod šefi strank pa je razumeti tudi dr. Korošca, dr. Spaha in Stjepana Radića. Za sedaj nimamo ničesar proti temu, da se raz-govarjamo z osebami, ki jih nam za razgovore določijo. V političnih krogih se je pa takoj tekom včerajšnjega dneva razvila živahna diskusija o možnosti in o pozitivnih uspehih take konference. Nekateri so naglašali, da Radič z ozirom na svoje resolucije in ekstremno stališče ne bo zadovoljen, da z ministrskim predsednikom Pašičem razgo-varja kot šef stranke, marveč kot šef posebnega revizijonističnega bloka in kot edini zastopnik hrvatskega naroda. V beograjskih krogih pa se je takoj ventiliralo vprašanje, ali se naj demokratje odzovejo Pašičevem-u pozivu na konferenco ali ne.. Ugledni demokratski poditiki naglašajo to-le stališče: G. Pašič je prejel od krone mandat, da izvede volitve in da dobi večino, ki bi bila v parlamentu delazmožna. G. Pašič te večine ni dobil, čeprav je neposredno sam vodil volitve. Z ozirom na to je treba smatrati za nujno, da Pašič poda demisijo kabineta, ker njegova misija ni z uspehom končala. Po parlamentarnem redu in običaju nima Pašič za konferenco šefovih načelnikov od krone, ki je edino za to kompetentna, potrebnega pooblastila. Krona ima pravico, da čuje besedo voditeljev strank ne pa Pašič. G. Pašič sega s takim sklepom ministrskega sveta v pravice krone. Demokratska stranka stoji na stališču, da se taki konferenci ne odzove. Včerajšnji komunike ministra pravde v drugem delu je zanimiv glede razgovorov, ki jih je ba^je imel minister dr. Supilo koi oficijelna oseba z Radićevimi zastopniki r Zagrebu, kakor so to javljali zagrebški listi. Te vesti sedaj vlada dementira na zelo delikaten način. Vlada odločno zanika Supilo ve razgovore ter povdarja, da Supilo ni imel nikakih oficijelnih razgovorov. Minister pravde dr. Marković je izjavil: j Vlada nima nikakih avtentičnih podat-1 kov o ustvaritvi federalističnega bloka. O koraku ministra Šupila v Zagrebu ni ministru ničesar znanega. G. Supilo kot član vlade in Hrvat je verjetno boiel, da se podrobneje informira o vsem, kar se v Zagrebu dogaja. Tudi pokrajinski namestnik za'-Hrvatsko in Slavonijo dr. Cimič je z vso naglico hitel demantirati oficijelni značaj razgovorov z Radićevimi zastopniki. Pa tudi vlada sama je v včerajšnjem izdanju Presbiroja zanikala oficijelne razgovore ministra dr. Supila z Radićem, navajajoč kot razlog, da so te vesti netočne in tendencijozne. Vlada se namerava edinole razgovarjati s parlamentarnimi skupinami. Kaj pravi minister dr. Supilo? ZAGREB, 1. Poročilo zagrebških «No-vosti» o dr. Supilovi misiji je vzbudilo v vseh političnih krogih gotovo pozornost, mestoma . tudi veliko iznenađenje oz. razburjenje. Sedaj, vsi vodilni politiki zanikajo vest v toliko, da se med Supilom in Radićem niso vršili nikaki oficijelni razgovori v imena radikalne stranke, na drugi strani pa Radič z nekako odločno gesto odklanja razgovore z ministrom dr. Supilom. Minister dr. Supilo je Vašemu dopisniku podal to-le pojasnilo: «Jaz sem dospel v Zagreb radi privatnih stvari in prebijem velikonočne praznike v krogu svoje družine. Bivanje v Zagrebu pa sem hotel vporabiti za razgovore znanimi političnimi osebami na svojo roko m v svrho osebnih informacij. Razgovar-jal sem se z dr. Horvatom in dr. Lorkovičem in hotel sem se tudi razgovarjati s St Radićem, da dobim informacije o razpoloženje na Hrvatskem, posebno pa glede o-nega pasusa resolucije HRSS, ki želi sporazum. V nadaljnem razgovoru je minister dr. Supilo odločno zanikal, da bi bil imel kako oficijelno misijo za razgovore s Stjepanom Radićem ter je. tudi omenil, da je v četrtek ob 6. zvečer imel razgovor z dr. Mačkom in Krnjevićem. Ta dva sta mu izjavila, da Radić želi sporazum in da bi se Radić najraje o tem razgovarjal z Ljubo Jovanovićem, katerega osebno pozna. Jaz sem pristavil: «Če je tako, dobro je!» Razmerje med demokrati in radikali BELGRAD, 1. Minister pravde dr. Marković je na posebno vprašanje nekega novinarja odgovoril o razmerju med demokrati in radikali: «To je edina velika skupina, o kateri vodi vlada račune. Ne morem zanikati kombinacije o koaliciji z demokrati, katero nekateri naši prijatelji smatrajo za državno potrebo. - Francija dovolila Jugoslaviji posojilo BELGRAD, 2. Zunanji minister Ninčic je dobil iz Pariza obvestilo, da je francoska vlada ugodila prošnji Jugoslavije za najetje posojila v znesku 300 miljonov frankov. Posojilo je podpisal jugoslovenski poslanik v Parizu in pooblaščenec francoske vlade. Posojilo je v prvi vrsti namenjeno za nakupovanje blaga ▼ Franciji in so njega pogoji zelo ugodni, obresti se računajo na čehoslovaška Vprašanje Javorine meno — Razdelitev pokrajine med ČehoakvraSko in Poljsko PRAGA, 2. «Češke Slovo* javlja iz zanesljivega vira, da sta se Čehoslovaška in Poljska pogodili v vprašanju Javorine. Občina Javorina sama s 450 prebivalci in 21 kv. km pripade Poljski, medtem ko ste občim Kasig in Ledasa s 3000 prebivalci dodeljeni Ceboslovaški. Na nasvet francoske vlade je Poljska privolila v tako rešitev tega spornega vprašanja, da bo tako lahko vstopila v mali sporazum. V isti namen pojde maršal Foch v kratkem v Varšavo. življenje in smrt. Včeraj po noči je bilo po mestu nalepljenih polno letakov, kjer poziva anarhistična organizacija svoje člane na upor proti policiji. V raznih konfliktih je bilo ubitih več stražarjev. 150 anarhistov je že pod ključem. Znižane vozne cene za družine, ki iščejo vojaške grobove SOFIJA, 1. Bolgarska brzojavna agencija javlja: Z ozirom na trditve, da je bolgarska vlada odklonila italijanskim družinam, ki prihajajo na Bolgarsko iskat grobove italijanskih vojakov, olajšave na železnicah, je potrebno nekoliko pojasnil. Bolgarski državni zakoni ne predvidevajo znižane vožnje po železnicah, toda kljub temu je bolgarska vlada dovolila znižano vožnjo družinam, ki iščejo grobove svojih padlih vojakov. Bolgarska Obsodba bivših bolgarskih ministrov SOFIJA, 2. Visoki sodni dvor je obsodil ministre Radoslovova, Tonalvova, Pečeva, ^ Popova, Dinčeva in Petkova na dosmrtno ječo; general Najdenov je obsojen na 15, general Gejkov na 10 let ječe. Vsi obsojenci izgubijo vse politične in upravne pravice ter morajo plačati vso vojno škodo, ki iznaša 32 miljard in 700 mljonov levov. Pri čitanju razsodbe so bili vsi obtoženci razen Radoslavova navzočni. Grška nasilstva nad bolgarskim ljudstvom t Traci ji SOFIJA, 1. Bolgarska brzojavna agencija javlja: Po vesteh iz vzhodne Traci je so tamošnja grška oblastva internirala 1330 Bolgarov na Kreti, kjer se z njimi nečloveško postopa. Bolgarska obmejna oblastva javljajo, da je bilo aretiranih nekoliko tisoč beguncev iz vzhodne Traci je. Ti begunci so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, da rešijo svoje življenje, ogroženo po grških vojakih. Grške plačeniške tolpe plenijo in zažigajo vasi, ubijajo in zapirajo moško prebivalstvo in zlostavlja jo ženske. Vas Nelaidjidere je bila obkoljena od grških vojakov, prebivalstvo je bilo zaprto v cerkev, kjer je bilo zlostavljano na najhujši način. Več oseb je umrlo. Podobni dogodki so se vršili v drugih krajih, odkoder je bilo moško prebivalstvo odpeljano neznano kam. Bolgarska brzojavna agencija pripominja, da je bolgarska vlada posredovala pri velevlastih, oa bi naredila konec temu stanju. Borba proti aMihistoni na Bolgarskem SOFIJA, 2. Vlada se je trdno odločila, da iztrebi anarhiste. Ti pa se branijo na Krvavi izgredi v Essenu — Spopad med nemškimi delavci in francoskimi vojaki — Razburjenje v Nemčiji PARIZ, 1. Iz Essena javljajo, da je prišlo tam v soboto do krvavega spopada med nemškimi delavci in francoskimi vojaki. Oddelek francoskih vojakov je prišel v tvornico Krupp, da bi rekviriral nekoliko avtomobilov. Takoj po prihodu francoskih vojakov so zapiskale sirene in klicale delavstvo vkup. Delavstvo je napadlo francoske vojake s kamenjem in revolverji. Francoski vojaki so odgovorili s strojnicami 11 delavcev je bilo ubitih, kakih 30 pa težko ranjenih. Pozneje so delavci napadli avtomobil, v katerem sta se vozila dva francoska inženirja. Avtomobil je delavstvo razbilo, inženirja pa preteplo. Izgredi so se nadaljevali po mestu ves dan. V mesto so prispela ojačenja francoskih vojakov s tanki. Tukajšnji listi poročajo o tem dogodku tako-le: Včeraj ob 6 so bili vrženi z oken ravnateljstva Kruppove tvornice proglasi, s katerimi se je ščuvalo delavstvo k na-silstvom. Ob 8. je ravnateljstvo ukazalo, naj zapiskajo sirene. Tako je delavstvo izšlo ravno v času, ko je prihajal avtomobil s francoskima inženirjema. Avtomobil je bil sprejet z metanjem kamenja in drobcev premoga. Lokomotiva, ki je prihajala takrat iz tvornice, je izpustila proti njima vso paro. i Po odhodu vojakov, ki so imeli izvršiti rekvizicijo, je prišel neki fotograf, ki je zaklical: <-Roke kvišku!» Ravnatelj in osobje so dvignili roke, in fotograf jih je fotografiral, kakor da bi bili prisotni francoski vojaki. Po spopadu so delavci izjavili, da bi se ne bilo zgodilo nič, ko bi jih ne bili ščuvali gospodarji. Po vesteh iz Nemčije se tam pripravlja nacionalistovski prevrat, ki ga vodijo bivši častniki Zveza bivših častnikov zahteva, naj se v odgovor na aretacijo nemških častnikov v ruhrski kotlini aretirajo častniki medzavezniške komisije. Nič Čudnega ne bo, če se zopet ponovijo napadi na francoske častnike v Nemčiji. Francoske čete so medtem prekoračile Neckar in zasedle Hessischer in podjetja Benz. Ebert ia Cuno izrazila sožalje ravnateljstvu Kruppovih delavnic. BERLIN, 2. Predsednik Ebert je poslal ravnateljstvu Kruppovih delavnic brzo:avko, kjer protestira proti prelivanju ,krvi v Essenu . List piše, da je Mussolini, takoj ko je prišel na vlado, opustil sovražno stališče nasproti Jugoslaviji in skušal, da se z n'o sporazume in tako dobi proste roke v mednarodni politiki. Marca meseca je končno prišlo do konference v Opatiji, ki naj bi bita naredila konec italiiansko-jugoslo-venskemu sporu. Toda Jugoslavija je — nadaljuje list — kakor Turki v Lausanni, izkoristila mednarodni položaj, ki je nastal vsled francoske politike in je zavzela odločno stališče, ne odstopajoč od svojih interesov. Vsled zadržanja Francije je bila Italija prisiljena ne nastopati proli niej v rulirskem vprašanju. Konferenca v Opatiji je pokazala, da je jez med Italijo in Jugoslavijo nepremostljiv, Slovenci ne morejo pozabili Italijanov, da sen ahaja proti narodnostnemu načelu pod italijanskim gospodstvom pol milijona njihovih soplemenjakov, ki lahko Izvršujejo svoje pravice Ie v omejenem obsegu. Hrvati se pritožujejo zaradi izgube svofe najboljše lu.ke Reke, Srbi pa morajo upoštevati te pritožbe. Slovenci in Hrvati niso zadovoljni s centralizmom belgrajske vlade in bi dobili tnočno orožje v svoje roke, ko bi belgrajska vlada popustila, Zguba Reke, zvezane z dobro železnico z Zagrebom, je tem težja, ker se projektirane jadranske železnice ne morejo zgraditi brez velikih troškov. Na drugi strani je posest Trsta, Reke in Zadra prinesla Italiji le malo koristi. Te lulie odcepljene od svojega zaledja, ne morejo ne živeti ne umreti. Trst pcmeni naravnost vrzel v italijanskem državnem budžetu, Zader pa se nahaja v podobnem Gospodarstvo manja trgovin« v letu 1922. Te dni so bili izdani uradni podatki o nemški zunanji trgovini za leto 1922. Po tej statistiki je nemška trgovinska bilanca za lansko leto pasivna za 2.2 miljarde zlatih mark. Ta številka je tako ogromna, da se zdi nemogoča. Vrednostni podatki so se sestavljali le približno, zato gotovo tudi niso točni. V naslednjem navajamo nekatere številke o izvoženih in uvoženih množinah v lanskem letu v primeri z zadnjim predvojnim letom: v 1000 q Uvoz Izvoz 1922. 303 1913. 17 1922. 53 50.736 53,682 14.429 388.767 590.255 142.719 KRONE IN GOLDINARJE plačujem vedno dve stotinki dražje, nego drugi kupci. Via Pondares Št. 6, I. 44 93.181 58.362 baviti se z vlogo Hamburga z ozirom na Trst, j ^ jn ^ besnem. stegnu, ozdravljive v ko je Slo za vprašanje tekmovanja med Ham- ® tednu. Dante Petlein je bil tudi pobit hurgom in Trstom z ozirom na cehosiovaško . . . , ' ^ _n trgovino. Danes opozarjamo na nov glas iz P® glavi; imel ,e lUldalje raxne poškodbe Hamburga, ki zasluži, da se o njem razmišlja. na levi nogi in na bradi. Kmalu potem so tudi z bolj širokega in ne samo z lokalnega gle-' pripeljali v mestno bolnišnico 11-letnega dišča. Gre _za članek, ki ga je te dni objavil T tala GrandicelH, stanu jočega v ulici Mcn- tecchi št. 13. Deček je bil v brezupnem stanju. Imel je zdrobljeno lobanjo in težke notranje poškodbe. Njega je namreč podrl in pohodil splašeni koti j. Poslednji je podrl na tla tudi neko Olgo Racucci, staro 37 let, ki je pri tem zadobila številne poškodbe na glavi, na ramenih in na nogah ter si je poleg tega tudi zlomila desno roko v zapestju. Konj je podrl na tla tudi 15-letno Karolino Ribaz, stanu ječo v ulici del Mo-lino a vento št. 41, in 7-letnega Marcella Olando, stanujočega v ulici del Mciino a vento št. 72. Zdravnik je prvi obvezal veliko rano na temenu in drugemu razne praske na obrazu in na nogah. Ivan, Katarina in Dante Petelin so ostali v bolnišnici, isto-tako Olga Racucci in Itafloi Grandicelli; truplo Alojzija Petelin je bilo prenešeno v mrtvašnico bolnišnice. Splašenega konja ej ustavil neki orožni-ški brigadir iz orežniške postaje v ulici deH'Istria, Žrtev alkohola. Včeraj po noči okoli 1 ure, je nekdo obvestil rešilno postajo, da se v bližini obokov Chiozza nahaja mož, ki je očividno zblaznel. Na lice mesta sta se nemudoma podala dva uslužbenca omenjenega zavoda. Tam sta našla v gruči radovednežev moža, kateri se je na vso moč skušal otresti dveh orožnikov, ki sta ga držala. S pomočjo omenjenih je bil mož šiloma odveden na reSilno postajo. Služ- 1913. živa živina 1,800 živila in pijače 117.005 sirovine in pot-fabrikati 597.010 gotovi izdelki 12.493 18,946 Pri uvozu se opaža v primeri 8 predvojno dobo močno nazadovanje živil in pijač. To gotovo ne pomenja, da Nemčija pridela sedaj več poljskih produktov, kjer je poleg drugega izgubila še važne pokrajine, ki so dajale prebitek poljske produkcije, temveč đa je Nemčija sedaj tako revna, da ne more uvažati in je zato prisiljena — zlasti nižji sloji in tudi srednji sloji —- trpeti pomanjkanje. V letu 1913. se je pfeaice in rži uvozilo za 14.2 miljona q več nego izvozilo. V letu 1922. je znašal previiek avoza nad izvozom pšenice in rži 19.3 milijona q. Nazadovanje nemške produkcije krušnega žita znaša napram letu 1913. 73 miljonov q in se je nadomestilo samo deloma s tem, da je izvoz nemškega žita skoro popolnoma prenehal, doČim pa se je uvoz tujih žit nekoliko zmanjšal. V letu 1913. se je uvozilo pšenice 25,5 miljona in rži 3.5 miljona q, v letu 1922. pa pšenice 13.9 miljona in rži 5.4 miljona q. Med živili, katerih uvoz je v veliki meri nazadoval, so: krmila, mleko, sirovo maslo, sir, maslo, kava, čaj, ribe itd. Več se je uvozilo med drugim sladkorja, margarine, olja za prehrano itd. Zanimivo je, da se je uvoz likerja napram letu 1913. skoro za trikrat pomnožil, a padel tudi uvoz nekaterih važnih sirovin, tako rjavega premoga, kemičnih siro-vin in pollabrikatov, lesa, sirovin za svilno, bombažno in volneno tkaninsko industrijo. Posebno opasno za napredek nemškega narodnega gospodarstva je razvoj zunanje trgovine z gotovimi izdelki; dočim je uvoz napram predvojni dobi znatno narasel. Je izvoz padel za 38 odstotkov množine. Uvoz gotovih izdelkov je namreč znašal: leta 1913, 12.5 miljona in leta 1922. 18.9 miljona q; izvoz: leta 1913. 93.2 miljona in leta 1922. 58.4 miljona q. Nemška zunanja trgovina se je torej po svojem obsegu znatno zmanjšala in se razvija za nemško gospodarstvo zelo neugodno. Iz gornjih številk sc končno tudi vidi, da nemška konkurenca na zunanjih trgih pač ni nevarna, kakor sta jo hoteli prikazati angleška in francoska industrija. PODLISTEK WILKIE COLL1NS; Gospa v belem 43 IZPOVEĐ3E GOSPICE HALCOMBE Kolikor sem opazila, hoče biti ves čas svojega bivanja pri nas z vsemi v dobrih odnošajih, Očividno je opazil, da ga Lavra ne mara (ona mi je to, ko sem nanjo pritiskala, sama pri-Kiala); obenem pa je opazil tudi, da Lavra zelo ljubi cvetlice. Kadarkoli se ji je zahotelo šopka cvotlic, je natrgal in povezal. V mojo največjo zabavo, pa je bil na zvit način preskrb £en z ravno takim šopkom, z ravno takimi cve tlicami in natančno tako zvezanim, da bi takoj potolažil ledeno ljubosumnost svoje žene, še preden je lahko mislila, da bi se čutila užaljeno. Njegovo ravnanje z ženo (pred ljudmi) je nekaj posebnega in vredno opazovanja. Klanja •e angel? Železni bič, s katerim jo vlada doma, M nikoli ne pojavi v družbi in je čisto privaten, domač bič, ki ostane vedno v hiši. Popolnoma različen je način, s katerim se je meni prikupil. Prišel je na to, (sam Bog ve kako) da se pri meni s ponarejeno pozornostjo ■ič ne opravi, da je to pri moji prozvišni naravi irud zastonj. Prilizuje se mojemu samoljubju s tem, da go- vori z menoj iako resno in pametno, kakor da sem moški. Poznam ga in mu vidim na dno, samo če nisem pri njem. Zna tako vladati, kakor vlada svojo ženo Lavro, kakor je znal obvladati psa na dvorišču in Še celo gospod Persival mu je pokoren. «Ljubi moj Persival! Ti ne veš kako me veseli tvoj zdravi angleški razum®. Na ta način se otrese vseh neprimernih in nevljudnih opazk gosp. Persivala o njegovih ženskih lastnostpi. Pri iem ga vedno imenuje z njegovim krstnim imenom, se mu dobrodušno smehlja in ga pri tem z največjim mirom po treplja po ramenih. Občuje ž njim z največjo popustljivostjo, kakor dobrodušen oče s svojim trmastim sinom. Zanimanje, ki ga go^im do tega človeka, me je napotilo, da sem vprašala gospoda Persivala, ali kaj ve o njegovem prejšnjem življenju. Gospod Persival pa ve o njem zelo malo, ali morda tudi noče povedati. On in grof sta se seznanila prvič v Rimu, ko je bil gospod Persival v oni smrtni nevarnosti, o kateri sem že prej pravila. Od tistega časa sta bila v Londonu, Parizu ali na Dunaju vedno skupaj. Kar je pa čudno, je to, da ni grof 2e mnogo let prekoračil meje svoje domovine. Ali je morda žrtev kakega političnega preganjanja? Na vsak način pa bo precej patriotično navdahnjen. To sklepam po tem, ker se zanima za vse svoie roiake. ki bivajo na Andi«- SREBRO, zlato in briljanie plača več kot drugi Pertot, via S. Francesco 15, II, 45 Danas u 6 sati poslije podne se preselio u vječnost naš mili Gaša Licul nadučlželi u Stotu. Javljaju žalosnu vijest užaloščeni žena Marija, hćeri Slavka, Ljerka, Milena, Vlast a, sin Ranko te brat Ivan. Pogreb će biti u utorak, dne 3. ov. mj. na 3 sata poslije podne u Roču. ROČ, dne 1. 4. 1923. Št. 566. Razpis službe. Županstvo občine Komen razpisuje mesto občinskega tajnika z mesečno plačo po dogovoru. Kolekovane prošnje naj se predložijo podpisanemu županstvu do 15. apiila t. I. s sledečimi prilogami: t. Potrdilo italijanskega državljanstva. 2. Spričeva'o o dovršenih Študijah. 3. Spričevalo nravnosti. 4. Zdravniško spričevalo. 5. Potrdilo o poznanju slovenskega in italijanskega jezika v govoru in pisavi. 6. Potrdilo o dosedanjem službovanju. Nastop službe takoj po imenovanju. KOMEN, 30. marca 1923. (163) Župan : Josip Žigon. HH 72 Uvozna in izvozna tvrdka Debiosio & Domeniš Skladišča: Trst, via Coroneo 13, tel. 12-34 prosta luka št. 4, pritličje opozarja na novodošle velike partije stekle-nine, porcelane, emailirane kuhinjske posode najrazličnejših šip v originalnih zabojih in opletenih čeških steklenic po najnižjih konkurenčnih cenah. • vm blago Je češkega Izvora - škem. Že takoj tisti večer, ko je priSel, je vpra-Sal, kako daleč je bližnje mesto in ali je tam kaj Italijanov. S svojimi rojaki v Italiji pa je v pismeni zvezi in pisma, ki jih dobiva od tam, imajo najraznovrstnejže pečate. Danes zjutraj pri zajtrku sem videla na mizi pismo zanj, ki je imelo velik, uradnemu podoben pečat. Ali je morda v pismeni zvezi z vlado svoje domovine? To moje domnevanje pa se nikakor ne strinja s prejšnjim, da je namreč on kak političen ubežnik. Dne 2. julija. — Danes moram poleg svojih misli in vtisov še nekaj drugega napisati. Lauri in meni neznano in za gospoda Persivala popolnoma nepričakovano, je prišel danes notar gospoda Persivala. Nisem mogla izvedeti namena njegovega prihoda. Približno dve uri po zajtrku, med tem ko se je gospod Persival dvignil od mize, da sprejme v knjižnici svojega odvetnika, gospoda Merri-mana, sem zapustila svojo sobo in odšla na iz-prehod. Ko sem dospela ravno do konca hodnika, da grem po stopnicah dol, so se odprla vrata knjižnice, in oba gospoda 6ta stopila ven. Ker se mi je zdelo, da je najboljše, ako ju ne motim, sem sklenila, da ne grem še po stopnicah dol, dokler ne gresta mimo veže. Četudi sta govorila med seboj precej natihoma, vendar so bde njih besede dovolj razločne, da sem vse razumela, kar sta govorila med aebof. JDalieL , KONC. ZOBOTEHNIK R. COVACICH sprejema zopet od 9—13 io od 15—19 Trst, Via Valdirivo 33 (nasproti kavarne „Roma" NaJviSJe cm« platojem za kun, zlatic« lisic, dlhurlM, vider, _ , m tk, veveric, krtov, divjih in domatfh zajcev Tržaško posojilnico In hranilnica legistrovana zadruga z omejenim poroštvom uradufe v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, L n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vlogs za čekovni promet, ter jih obrestuje MT po 4% večje In stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Uradne ure za strani od 9 da 13. Ob nedeljah in praznikih je urad zapri Št telef. 25-57. Odhodi in prihodi vlakov JUŽNI KOLODVOR. Odhodi. 0,15 (osebna) Tržič. Červinja.i, Portogruaro, Ec« rteslice. 0.40 (ekspresni) Sv. Peter, Postojna, Ljubljana; Carigrad. 5.— (o) Nabrežina, Divača. Sv. Peler, Poslojria, 5.45 ibr/ovlak) Trfcič. Čcrvirajaai, Portogruaro, Be« netke. iNe veni o£> nedeljah), — (o) Tržič, Gorica, Kormin, Videm (Udinej, 6.40 (o) Tržič. Červuijan. Portogruaro, Benetke. 7.— (b*z.) Nabrežana, Divača, Sv. Peier. Postopi*. 9.— (brz.j Nabrežina, Opčine, Se-žarjR, Divača, Svt Peter, Postojna. 10.15 (eks.) Tržič, červmjan, Porlogruano. Benetke. 10.45 (o) Tržič, Gorica, Konrvin, Videm (Udme), (N« vozi cb nedeljah). 11.25 (o) N&brežma, Divača, Sv. Peter. Reka, 12.05 (o) Tržič, Čcrvmjan. Portogruaro, Benetke. 16^25 (brst.) Trtač, Gorica, Kormin, Videm (Udine}. 16*40 (o) Nabrcžina, Divača, Sv. Peter Postojna, 18*— (o) Tržič. Gorica. Kormin, Videm (Udine) (Ta vlak ima rvezo iz Tržiča v Červin^a« in Portogruar©-). 19.05 (eks.) Tržič, Červmjan, Portogruaro, Benetke. 19.45 (brz.) Nabrcžina. Divača, Sv. Peter. Pc&tojoa, 23^35 (eks.) Benetk*. Milan. Pariz. Prihodi 0.20 (tav.) vl Benetk, Portcgraara, červinjar^ Tržiča, 5.10 (brz.) iz Poetojne, Sv. Petra. Divače, Na-« brežine. 6.05 (o) iz Benetk, Portogruara. Ccrvhijana^ Tržiča. 7.30 (o) kt Postopne, Sv. Pelra, Divače. Nabrečine* 8,15 (o) iz Portogruara, Červinjana. Tržiča in ki Vsdma Kor mina. Gorice. Tržiča. 9 35 (brz.) 'iz Postojne, Sv. Petra, Divače, Na« brežine, 10.25 (brz.) is Benetk, Putogruara. Červinjana, Tržiča. 10.55 (o) iz Vidma. Kormina, Goricc. Tržiča. FN* vari ob nedeljah). 12.22 (c) iz Postojne, Sv. Petra. Divače, Nafercima 14._ (brz.) vl Benetk, Poctogruara, Cervan-ian* Tržiča. 16.05 (brz.) in Pariza. Milana, Benetk, Poriofiruara, Čcrvinjana. Tržiča. 16,55 (o) w Vidma. Kormina, Gorice, Tržača. 17.50 (o) iz Reke, Sv. Petra, Divače, Nabrežine. 18.30 (o) iz Benetk Portogruara, Červaejana, J"m žiča m iz Vidma, Kormina, Gorice, Tržiča« (Ne vozi ob nedeljah), 20._ (o) w Benetk, Portogruara, Červinjana, Tržiča 20.45 (eka») iz Postojne, Sv. Petra. 21.20 (brz.) iz Postojne, Sv. Petra, Divače, Nabr* žine. 22.55 (o) iz Vidina, Kcnniua, Gorice, Tri-uča. 23.35 (eks.) iz CaLuas, Pariza, Milana, Benetk. U3*55 (o) iz Postojne," Sv. Petra, Divačo. Nabreime POSTAJA PRI SV. ANDREJU (drža^ ta). Odhodi. 5.15 (o) v Herpese, Kanfanar, Pulo. 5,25 (brzovl.) v Gorico, Dunaj. Monakovo. 5.35 (mešani) v Koper, Poreč. 6.10 (o) v Gorico, Podbrdo. 11.05 (o) v Gorico, Podbrdo. 12.55 (brzcvl) v Herpelje. Kanfanar, Pukl, 13 — (meš.) v Koper, Buje, Poreč. 16.30 brz. v Goricu-Podbrdo. 17 25 (o) v Gcrico. Podbrdo, 18.— (o) v Herpelje, Kanfanar, Pulo. 18*40 (me3.) v Koper, Buje*). Prihodu „ 7.30 (meš.) iz Herpelf. 7,44 (o) iz Gorice. 8.28 (meš.) iz Buj. Kopra*). 10,— (o) iz Pule, Kanfanara. Herpeij. 12.34 (meš). iz Poreča, Bujf Kopra. 12--40 brz. iz Podbrda-Gorice. 15.45 (o) iz Podbcda, Gorice. 15.52 (brz&vl.) iz Pule, Kanfanar a. HcrpelJ. 21.15 (o) iz Podbrda, Gorice. 21.35 (meš.) ia. Poreča, Buj. Kopra. 22.— (o) iz Pule, Kanfanara, Herpelj. 23.46 brz. Iz Podbrda-Gorice. •) Ob nedeljah ne vozi. D. WINDSPACH Trst, Via Cesar« Battistt it. to II. nadut.« vrata 16 Sprejemajo se pošiljatve po pošti* Oglasi v .Edinosti' imajo najboljši uspeh