gospodarske, obertniške
iiaro
m
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr., za četert leta 90 kr
posiljane po posti pa
za celo leto 4 fl. 20, za pol leta 2 fl. 10 kr., za četert leta 1 fl. 5 kr. nov. dn.
Ljubljani v s rod o februarja 1859.
SkriVDOSti pri sejanji in pridelovanji bele ali prebiti vhlevu, pridno lovi gnojnico, namesto da se po
rumene pese
(Dalje.)
9

Če hočeš zvediti skrivnosti, po kterih se dá dokaj lepe pese pridelati, delaj tako-le:
dvoriscu in po ulicah razteka in nemarnost delà po celi vasi bode leto in dan si nabral okoli 1000 veder gnojnice; s temi se lahko skor 2 orala zemlje za peso pognojita. Ko bi
vsak gospodar tako pameten bil, da bi imel na dvoriscu sod ali kad za gnojnico in le ž njo pesi gnojil, bije
r	7	------ ------^vw Mil	UU ^IlUjlllVU JU IV £J UJlf p vOl ^llUjll % VŘ J\
1. Izoraj njivo, kamor misliš peso sejati, že v j e- přidělal vsako leto obilo, ker gnojnica je hiter hiter gnoj
se ni, kar mores globoko, (se vé da ce imas globoko zemljo).
Kdor ima navado svoje polje le plitvo orati, in misli,
(Konec sledí.)
da je že dosti
storil, će je zemljo le za
kake 3 pavce raz
berskal. tak se vé da meni. da 6 ali 8
globoko
, ™	„i. , v, v... ^ pavcov
oranje je že cez in čez dovelj. Al to je za peso premalo;
Gospodarske skušnje.
(Sadnemu drevju se zacelijo rane), ako se v
1 funtu navadnega lanenega olja
skozi eno uro kuhati
pesa ti bo obilen pridelk le tadaj dajala, ako ji zemljo dasta 2 lota svincene glad i ne (Bleiglàtte), in se potem v ta firnež sožganih, drobno zmletih in skozi sitice presejanih kostí toliko dene, da se naredi redko testé, tem testom se s kertačo namaže rana potem, ko se je
9
izoraš ali izkopaš za čevelj globoko ali še za dva pavca čez.
Pa ta ali uni bo rekel: Čemu bom globoko oral
pesa nima tako dolgih korenov!
? saj
Al se motiš, prijatel!
skorja in vse
drugo
tako pořezalo, da je vse gladko in
Tanke pesne koreninice segajo po več čevljev globoko v ravno. Treba je pa to storiti o suhem vremenu, da se
zemljo; ker pa jih pri izkopovanji odtergamo, jih ne vidimo, firnež dobro prime
n
Frauend. BI."
Kdor se hoće tega prepričati, naj enkrat eno peso tako
(H ude junce ukrotiti), svetuje časnik „La Re
ven vzame
9
da
jo z vodo tako dolgo zaliva, da ji otrebi
vso zemljo od koreninic.
Kdor se hoče prepričati, koliko je oranji ali kopanji pri pesi ležeče, naj sadi polovico pese v hudih bolečin. Kadar hoče divji junec v
na globokem
forme agricole" to-le: V hlevu zasuči juncu rep čez herbet in na koncu mu naveži konopec (štrik), kterega potem na rogove tako priveži, da ne more glave pod noge djati brez
se zaleteti
koga
globoko, polovico pa v plitvo suha, bo vidil veliki razloček med
zemljo, in
kadar je letina ali pa uiti, glavo
doli pobesi; tega
peso m peso
zavolj bolečin
2. Njiva za peso mora biti zlo pognojena in z lahko pelje.
pa zdaj ne more storiti in tako kroták postane, da ga vsak otrok
storil, ako,
(Golobjek kmali iz golobnjaka spravljen postavimo, ima dvakrat več gnojne močí kot suh). Tako terdi
dobrim gnoj im.
Kdor misli, Bog vé kaj da je že
10 voz gnoja zvozi na njivo, ki meri pol orala (joha), bo pri slavni profesor Stôckhardt, ki je obojnega natanko kemiško pesi slabo opravil. Pesa za pol orala ga potřebuje 20 voz. preiskaval. S tem, da gospodar napelje veliko gnoja na njivo, pa še
tudi ni vse storjeno. Če bo le na pol sognjite stelje navozil na njivo, je utegne tudi 40 voz napeljati, pa bo vendar slabo opravil. Gnoj za peso morabiti podelan in perhck to je tak, da ga hlapec z lopato lahko reže in prekiduje.
ker se
9
Zakaj pa mora biti za peso tak?
Zato
9
Gospodarske novice.
(Tudi lan se na močvirji ali mahu (Moor rund) dobro obnaša). Na Erdeljskem so v okolici Godian imenovane, kjer je veliko močvirja ali mahovite
tr »
gore
mora hitro spersteneti, da pride pesi v prid. Kaj ji po m aga tak
gnoj, iz
zemlje, lani pokusili lanu sejati; zrastel jim je kaj lep in čez , 3 čevije dolg.
55
Kronst. Zeit.
kterega ne more nic redivnega dobiti in kteri se sperstení še le čez leto! Pa tudi okopovanje	(Debeleje sadje napraviti). Na Francozkem so
pese je težavno in zamudno, če motika ali okopavni plug znajdli to skrivnost, ktera v tem obstojí, da se jabelka,
___________9
zadeva na dolgo slamo, ki se še ni popolnoma v gnoj po delala !
hruške ali kterokoli sadje, dokler je na drevesu, trikrat po moči z vodo, v kteri je bilo nekoliko železnega vi-Gnoj za peso se mora že v jeseni na njivo spraviti trijola (Eisenvitriol) raztopljeno. Pomoči se pervikrat
9
in podorati.
ko je sad dosegel četerti del svoje debelosti; vdrugič
9
s peso nič! Se enkrat rečemo, da ni boljega sadu kakor je bela nesa za živino, pa daj pesi, kar <»•»•*»
Kdor nima dovelj gnoja in dobrega gnoja, naj raji ko ima že polovico svoje debelosti, in vtretje, koje pustí peso, da ne bo potlej zabavljat in kvasil, da ni že 3č eter ti svoje debelosti dosegel. Po primeri se vzame
na en bokal (Mass) vode en lot železnega ali zelenega vitrijola. Moči naj se sadje pa le takrat, kadar sonce ne
Pravijo, da zraste sadje potem kaj debelo in je
9
pesi gre
Vedili bi sicer našim kmetom še eno povedati, kaj naj
sije
bi storili, da bojo pesi dobro gnojili in vendar svojim posebno dobro; perje pa zaostaja v svoji rasti nekoliko,
njivam ne bojo
potrebnega
gnoja odtegnili,
pa kaj! saj ker sok potem le bolj v sad priteka.
To ravnanje bi
vemo, da borao le bob v steno metali! Spravljajte si
tedaj
lahko imenovali sadno pitanje ali debeljenje.
gnojnico, pa vam
ne bo
treba veliko druzega gnoja
Stroškov ne prizadene velikih, ker železni vitrijol je dober
Ce, postavimo
9
gospodar od svojih 10 goved, ki jih ima kup; zamudno delo pa je, ako bi hotli na polni jablani ali
34
hruški odebeliti vse jabelka in hruške. Pri posebno žlahnem sadju bi se vendar delo splačalo — saj za pos kušnjo. : (Velika hvala volej ega boba ali lupine je y> 1 o po tih ni la na Nemškem), ker se jim je lani in predlanskim slabo obnesel. Tako pa je vselej, kadar se hvala prenapnè in potem skušnja ne poterdi — čudežev ! Tudi skušnje na vertu ljubljanske kmetijske družbe ne morejo hvaliti lupine.
(Dunajska gospodarska družba) je 18. in 19. t. m. imela svoj navadni letni zbor. Namesto umerlega gospoda predsednika kneza Lieehtenstein-skega je bil skor enoglasno za predsednika dunajské družbe izvoljen knez Adolf Schwarzenberg, eden naših kmetijskih pervakov. Slava od vseh strani je donela novoizvoljenemu predsedniku, ki je ginjen oklical, da prevzame častno opravilo, in se je tudi hvaležnega serca spominjat preduika svojega.
Zakaj je morje slano ?	; ,
Vprašanje: od kod da je morje slano, je že silno staro, in vendar ni do zdaj zastran tega še nihće popolnoma odgovora dal.
Nekdaj so mislili, da so na dnu morja enake skla-dovnicc kamnitne soli, kakor jih nahajamo na suhem. Ceravno nam dosihmal nihče še ni take solne gore iz dna morja pokazal, pa vendar ne moremo reči, da bi kaj tacega mogoče ne bilo. Obernimo se tedaj k drugemu odgovoru.
Poprej pa je treba opomniti razločka, ki je med potočno vodo, studenčnico in pa med prežgano ali prekapano (destilirano) vodo. Vemo, da je prekapana voda čistejša memo vsake druge, to je, da nima več tistih drobeov v sebi, ki jih je pred prekapom imela, če jih je bilo še tako malo, da se niso s prostim očesom ne vidili ne okusiti dali. Ti drobei so o prekapanji v prežigavnern klobuku ostali. Voda izpuhti pod ognjem v soparico ali vodeni puh, kteri se v ti napravi vleče skozi merzlo cevko, na kteri se sopet v vodene kapljice izbere. Kaj takega vi-dijo tudi naše kuharce pri kuhi vsaki dan. Kaplje, ki se naberajo na pokrovu ali reni, s kterim je pisker pri ognji pokrit, so popolnoma čista, prekapna voda, če tudi so iz kakošne osoljene juhe puhtele. Na notranjem pokrovu vroče kanglje, kjer se kava (kofe) kuha, ne visé kavine kaplje, ampak čiste vodene kaplje, ki so popolnoma brez vsega okusa. Ker tedaj prekapanje (destilacija) ni nič druzega kakor puhtenje tekoče vode v soparico in potem zgosčenje vodene soparice sopet v vodo, tedaj je vsako hlapenje le prekapanje; oboje je enojno, in enojuo se napravlja.
Kar se vode. ki je tudi najbistrejše okó ne vidi, o kakem vročem in soparnern dnevu poleti iz kake mlake ali kakega močvirja izhlapi, je popolnoma čista voda, in nima kar drobea ne od tistih stvari v sebi, ktere mlakužo omadežujejo in gnjusijo.
Po tem ko smo se tega prepričali, smo na pot zadeli, ktera nas do tjč pripelja, da bomo v stanu na gori dano vprašanje dostojen odgovor dati, kteri, da jo ob kratkem rečemo, v teh-le besedah tičí: Reke in tekoče vode so napravile slano m o r j e.
Ai kako reke in tekoče vode, ki le sladko vodo v morje izlivajo, morejo morje slano napraviti? — nas bo gotovo marsikdo naših bravcov zavernil.
Bomo berž spričali, kako.
Ce vodo iz kakega studenca, potoka, močvirja, ali iz kake reke prekapamo (destiliramo), bodemo vselej med drobci, ki so v prekapnem klobuku ostali, našli trohico kuhinske soli, čeravno tako malo, da bi je ne bili čutili v vodi, ako bi jo bili pred prekapanjem tudi pokusili. Po tem take m do naš ajo vse reke in tekoče vode neprenehoma malo po malo soli v m o r j e.
Ce pa se kake stvari dan na dan in še tako malo nabera, je bo sčasoma veliko — zlasti če se nič ne pogubi.
Tako je tudi z m orj em.
Morje dobiva že celi čas, kar svet stoji, brez prene-hanja po tekočih vodah soli, pa je nič ne pogubi; zakaj to malo, kar se morske soli od ljudi na morskih bregovih jemlje, je skor čisto nič proti neizmernemu zakladu bogatih morskih solarnic.
Kako se vse to v morji godi, tega se sami lahko za pečjo prepričamo.
Postavimo veliko plitvo skledo z prekapano (destilirano) vodo, v kteri ni nič kuhinske solí, na kar je prav zakurjeno peč; kakor hitro iz nje za kakega pol pavca vode izhlapi, ji je pa berž ravno toliko prilimo. in celó celó malo soli ji pridenimo, pa še toliko ne, da bi vodo slano
^Hv	^Íh fl^â	v	Jr	^^^^^ h	I^^^S h	h	l^jp^^	E
cutili. Ce tako nektere tedne v eno mer delamo, bo voda v 8kledi čedalje slaneja, akoravno smo v skledo celó celó malo osoljene vode prilivali.
Skleda ta nam daje izgled morja, prilivana voda pa izgled vodá, ki se v morje izlivajo.
Naj se nam nikar ne reče, da voda v skledi čedalje slanejša prihaja, morje pa ostane vedno enako slano!
Res, da je ta ugovor resničen, toda pri morskih in tekočih vodah imamo z veliko večjim kolobarjem opraviti, ki se je pa že poenačil, akoravno je bila o stvarjenji sveta z morjem ravno taka kakor je z našo skušnjo. In če bi tudi naše preiskave, ki jih natanko ne napravljamo še celo stoletje, ne bile dokazale, koliko je v morski vodi soli, naj še enkrat premislimo na silno dolgi čas, kar vodé sol v morje nanašajo — čas, kterega preseči niso naše opazke v stanu.
Razun tega imamo za odgovor na čelu današnjega vprašanja še v naturi druzih spričb dovelj. Jezero hva-linsko in araljsko, in še več druzih, ki ni maj o nobe-nega od to ka in le po izhlapenji vodo zgubljujejo, akoravno od več strani sladka voda va-nje priteka, so vendar le vse slane jezera. Volga, ktera meri 24,840 nemških milj, teče v hvalinsko jezero, in od neznano dolgega časa, kar voda v kotel imenovanega jezera po malem sol donaša, je celo bregovje s solnimi zakladi prepreženo. Tudi tukaj se je zmiraj le jemalo, pa nič oddajalo.
Po E. A. Rossmasler-u iz časnika „Aus der Heimať".
Preiskave na polji slovanské arehaiologije.
O gromski sekiri imenovani: „Taran balta-sekira."
Spisal Davorin Terstenjak.
(Dalje).
Ker se je bog groma častil kot bog moči in pomoči in velel Mog, M o git, M a g u r *) itd., tedaj spet lahko razumemo, zakaj ima sv. Mahur, Mah or, Mohor svoje cerkvice večidel po visokih bregih in planinah, in zakaj ste se pri Slovencih le slovki: magor, m a h or {g —h po planinah slovenskih) ohranile, početna slovka: her pa zavergla. Magor, Mahor je opominjal poker-ščene paganske Slovence na starega paganskega Maga, Magora, Magura, Moga, Mogora, kteri je ravno tako, kakor indiški Indra in germanski Thor, najbolj častěn bil po planinskih mogilih in ingih. r) Brez dvombe se je velel zavoljo svojega prebivališča po ingih, igih: In gin, íngol, Igor, ker teh imen ne najdemo samo na rimskih kamnih na Štirskem, temoč tudi kot histo-rične imena. Ingol = Ingou je bil slavni korotanski vojvoda. Korenika je i n g = sansk. djundž, lat. jung, od kodar: ingo, po izpahnjenem nosniku: igozzrjugum, sansk. jugan, izvirno d j ugan, got. ju ka, nemšk. Joch,
*) O pomenu korenike mag glej moj gori omenjeni spis „O bogu Jarmogii." Izvirna oblika se je še ohranila v pozdravljanji Pohorcov: Maz' ti Bog — mazi ti Bog, mozi ti- Bog! Helf Gott! Tudi na Kranjskem se sliši.
) Rig veda, Rosen, X. 2. Sama veda, Benfey, 1, 2,
1, 5, 9.
geršk. £vyov, Band, Joch. Kjer se dve gori vezete, se srednja veli in go, i g o, nemšk. Joch, primeri: Wurmserjoch i. t. d., zato imena gor Ingernik na Štirskem, in rečice íngernik, ker iz in ga teče, na Ruskem: Ingoulec,
Iga, lžic a itd.
Rodbine In go lie se danes ravno tam stanujejo, kjer
se je nasel rimski kamen, na kterem je ime In gin*), namrec v Čadrami blizo Konjic na Štirskem. Ingin se toraj bliža pomenu imena norenskega kralja Vocio zz V o co, Voce, Vok, Felsenspitz, Felsenzake. Ime se nahaja pri Caesaru, in različni rokopisi imajo Boccio, hoc-cio, Voctio. Navadno berilo je Vocio. Schneider in Nipperdey imata: Voctio. Gliick, l) kteri, kakor njegov učitelj Zeus, ima Norence za Kelte, ime Vocio iz keltis-kega jezika razlaga, in pravi, da je ime Vocius imel lijonski skof, kteri je bil leta 304 na arleskem cerkvenem zboru, Po Gliicku bi terna tega imena bilo „kymriško: gogi, agitare za gwogi, pervlje guoci zz v o ci, gogwi, efficax, fortis. Da je Gliick besedo poprej dobro tlačil, preden je iz nje pomen stisni &e lahko vidi. Irne Vocius utegne biti keltiško, pa tudi slovensko. Se dan današnji se velijo po Koroskem špičaťte gore oki, oc i z digamom voki, voci, kakor: bru nahé nok, gregorli ok itd., na Kranjskem: ac, z digam. hac, tudi voc, „na V o ci", pri Slovacih: hue, zato ime: Huculi, primeri osébne imena H u cal nik in Vucalnik kmetov pohorskih na huci,vucizzaci, haci stanovajočih, — dalje: Vocej v konjiški fari, Vocela, Vucela na Koroškem. Deblo o je pozneje se oslabilo v e, zato imena Gale za Galo, Rome za Romo, Cebe za Cebo, Kobe za Kobo. Deblo o najdeš v imenih Marko, Mat o, Rado, in je po Boppu stara polna oblika.2)
Pri dokazih za narodnost kakošnega naroda ednako-zvučnost imen sama po sebi malo velja; v takošnih zadevah še morajo druge okolščine govoriti, kakor so, postavimo: zgodovinske sporočila, simbolika božanstvenih spomenikov, povesti potomeov itd., in Bogme ! vse te okolščine slabo pričujejo za keltičnost Norencov in Panonov.
Perva postaja za Praetorium Lato vi cor um je bila Ne vi od un u m. To je edino resuična pisava, ktera se tudi najde na videmskem rimskem kamnu, ne pa Novio-dunum, kakor nekteri Ptolomajevi rokopisi imajo. Kelto-mani bodo kričali: „To je vendar čisto keltiško ime; saj dun pomenjuje v keltiščini: cas tru m, arx, kakor Zeus na 29. strani svoje gramatike uči. Saj še* v irščini naj-demo: dunaim, claudo, ostruo, din a v, circumdare, vallate. Toraj je poznamovanje dun po ednaki poti nastalo, kakor grad iz graditi, sepire, ostruere , circumdare,
*) Napis se glasi: INGIINVS ASSED0>1AR. filius. Ingin, Ase-
domarov sin. As eda lucem dans, kakor Koleda iz indišk. Kalin d h i. in zr en z: e. Kalîndhi, ternpus ponens, tem-pus dans. Ašindhi, lucem ponens. lucem dans. Korenika je as. sansk. aě, glánzen, brennen, lat. asso, çersk. aatoov,
lucem ferens, lat. astrům, sansk. aštran (glej Eichhoff. str. 196). V novoslov. z digamom j — jas Licht, Glanz, jasen, licht, glánzend, primeri nordiško âss zz Deus, bog, der Lichte, toraj Asedomar, lucem donantis, dantis, ponentis nomen habens, ali pa: Durch Licbtgeben beriihmt. ') Gliick „Die bei C. J. Caesar vorkommenden keltischen Namen*4 stran 188. 2) Bopp pise: „Den mânnlichen und neutralen Stámmen auf a entsprechen im Altslawischen, wie im Griechischen Stara me auf o, welcher Vocal im Nominativ. Accusativ sing, zu ^
û geworden, im Neutrum aber unverândert geblieben ist.w Rabi toraj stoji za izvirno: rabo, vlkt za vlk o. Osebne imena imajo večjo živnost, zato se se je polna oblika ohranila (glej Bopp
„Vergleich. Grarr.ro.« I. Band, II. Hâlfte, 2. Aufl. str. 520.)
**) Hac ime gore, ktero lahko iz Ljubljane vidiš. H je prothesis,
primeri: na huni strani zz na uni strani, česk. ho pi ce,
h okno, to je: opice, okno, idrijansko: sveti Han ton — sv. Anton itd.
***) Zato gorenBko ime M eh le — historičnemu imenu M u bio,
ker Kranjci u oslablajo ▼ primeri: Terjak zz Turjak.
claudere. Beseda je izključivo keltiška, ker anglosak-sonščina ima tun, sepes, starovisokonemšč. zûn, sepes staronordščina : tun, oppidum, in slovanščina: ty o, sepes, locus septus, munitus, sepe, inuro circumdatus, zato: Ti nje, imena ograjenih vasi, cerkev, tergov. *) Dalje še nahajamo keltiške mesta: Mel l o d û n u m zz arx collina, Hugelstadt Elburodunum, arx palustris, Sumpfstadt itd.
Vse to je resnično, al še vse premalo za dokaz kel-tiščine mesta, ker tudi prav naravno in po slovničnih po-stavah ime mesta Neviodunum iz slovenskega jezika razlagamo. Slovenska oblika je ali Ne vi dun, ali Něvo dun: ako je Ne vid un, je tedaj o vezivni glasnik. Razlaga se ime lahko ali iz n e v a zz voda, 2) zato ime ruske reke: Neva zz Reka, in kranjske: Neví a zz reči ca, po obliki kakor: Ipla iz témata ip z: ap z digom vap, Wasser, litev. upe, dalje: Visla, Lipla itd.
Al thema ne v še tudi pomenjuje: smert in mert-vaški grob; — tudi ,N a v, Ne v je v slovanski mitologii bilo ime ženskega smertnega duha, kteri se ujema z zapadnoarskim ženskim duhom: Na eus. Na eus je po mnenji zapadnih Arjanov živim přinesla smert, ker se je na trupla umerlih ljudi vergla. S tim zapadno-arjanskim daemonskim ženskim biljem imenovanim Na eus ujema se nordiška: Nôrn, od ktere besede edino resnično etimologijo je oštroumni Jakob Grimm našel. 3) Deblo je NAHV in pomenjuje: smert =z NAKV, sansk. NAÇVS, latinski izvirno: NEK IS, pozneje: NE KS zz NEX, gerški: NEKYJ£ (véxvç, vsx-qoç), goth. NAV-S, litevski; NAHVE, mors, nahvi, mori, slovanski in sicer staroslov. NAV' (NABI) mors za NAH V' — NAXtBli, po izpahnjenem glasniku h — nav, mors, cadaveť, staročeski : nav, hrobka, recon-ditorium mortui, una viti, occidere po oslabljenem glasniku NEV\ une vit i.
Iz Nav je ime duhov: Navjezzdie Tôdtenden zz N a cu s — £Tot. Na vairus. die Tudtende. in nordisko:
NAVRN - NORN. 4)
Še Nestor ve povedati, da so prebivavee mesta Pleskov Navje umorile. Tudi Slovenci poznajo te hude bitja Navje, tudi po izmeni glasnika m za n: Mavje, rusinski: Navki in Mavki. #) Pervi del imena mesta Ne vid un toraj pomenjuje al: smert, al grob ali pa to kar: Nôrn. Kaj pa tedaj dun? Dun stoji per apocopen za dum. Teh apo-kopov ne najdemo samo v slovenščini, primeri: nan, za nam, nobis, del an za delam, din, dinom za dim, dimom, fumus, tudi v sansk. san zz sam zz (tvv zz cum, slov. s o zz s a m — san. 5)
Dum, dun je iz korenike: du zz sansk. dhu, agi-
') Primeri Hattala „Zvukoslovi jazik. staro- in novocesk." str. 58. 2) Korenika je nav, ne v, sansk. nu, niv, fliessen, gerški
vaœ, lat. no. Iz te korenike so sansk. nâus, Schiff, gerški vavç, lat. navis, česki in ruski nav, ladja, polsk. nav. ladja, nemški
Nachen, slov. navka, navćica, Nachen, Schwimmnachen. V keltiščini najdemo: nifwl, niwl iz te korenike. Mimogrede omenjam
tuka} panonskega jezera ali močvirne Lugea palus /íovysov bXoç pri Strabonu od luga, luza,
Sumpf , Pfůtze, primeri: Luh a, Luga, Luza, potoki. reke in močvirne na Ruskem, Lu go m ira v Serbii (Safařik „Abkunft der Slawen" 169), cerkniško jezero „Wald und Sumpf sind korrelate Begriffe* — piše učeni
Hahn,
zato sansk. vana. aqua in sylva slov bana, aqua lužićk. bon, sylva, tako tudi: lug, sylva, in luga, palus. *) J. Grimm „Diph-thonge nach ausgefallenen Consonanten" str. 189. 4) Primere ar-janskih Naçus z Nornami in slov. Navami ř glej pri dr. M a n n-hardt v „Germanische Mythenw stran 484, 485. 5) Primeri Pott
„Etymol. Forsch." II, 309.	" '
*) Od Navi, M a vi collectiv. Navje, Mavje, pravijo med Ščavnico in Pesnico, da o mraku v podobi ptića leta in cvili. Kdor se jej z zviždanjem posmehuje, tega z ostrimi kremplji zakole. Nekteri pravijo, da je Nav ali Mav duša umerlega nekerščenega člověka. Kdor, kadar Nav cviliti čuje, hitro iz potoka vode zajemlje, proti nebu poškropi in reče: rKerstim tew, ta je Nav řešil, in v podobi bel o oble-čene deklice poklekne Nav pred njega, in se mu zahvali.
30
tare, iz ktere po Benfeyu
got.
dauns, nemsk. d u n s t, pa skerbí, da bi ušel
nesreći.
pa tudi, da se Benfeyevih *) besed poslužim: des Aufgeschwollen-, des Aufgeblàhtseins"
„Die BegrifFe
" » pri-
V pervi polovici svojega
življenja mislimo, da moramo srečo na svetu uloviti.
To
sem tudi jez nekdaj mislil. Sadaj pa vsako reč le pogledam: meri slov. zduti, aufblâhen, aufschvvellen, serbs. dunuti, kakšna je; ne pa, kakšna bi morala biti. Zato mi je vsa
blasen.
sentimentalnost šla rakom žvižgat.
Sinko Merkurjev je
lz pomenov, kteri izrazujejo zdutost, zbuhlost, bil zmirom židane volje; vse, kar je vidil, gaje povzdig
rast*fr) in slične
reči
m o g i 1 o,
»
V
pa so se rodile poznamovanja za nilo v tretje nebesa.
presrecna mladost!
sem si vec
breg, grič itd.; primeri latinski tumulus iz krat mislil. Tebi še leta svojega življenja pišejo tekst,
tumeo, aufschwellen,
m o g i 1 a
iz korenike
ma g,
mog,
pa cakaj! kader bodo ti pisale komentar k življenju, in
crescere, berdo iz vrdh, crescere; tako tudi iz duti, bodeš nasla pravi zmisel in pravo zavez življenja, takrat
dunuti, poznamovanje duu
y
breg,
imena bregov: terga
V e 1 d u n
veli
gnc, veliki dun,
y
mogila, zato bode ti
zginiia bistrost dobre môti.
ime brega in
sreči!
Vendar hvala dobri ktera me je spravila v družbo tako različnih tempe-
pod bregom na Štirskem ponemcenega v Wild on, ramentov. Ta različnost je tudi mene zdramila in postavila
Ve 1 d u n , ime brega v gorski fari v Halozah na Štirskem,
v oni dusni stan, kterega Nemec imenuje:
Dunovšek, ime kmeta stanovajočega na dunu v konjiški o kteri Góthe poje:
„gute Stimmung",
fari, Skalcedunik, ime kmeta na skalnatém dunu v ma-renberžki fari, itd. Besedo dun v pomenu breg so tudi nekdaj polabski Slovani poznali, ker dnešnji Havelberg se je za Diethmara velel Haveldun, v listinah cesarja Ottona I. pa se imenuje Heveledun. 2)
Nevidun, Ne vod un toraj pomenjuje ali Was-serhiigel, ker je ob bregu Save mesto stalo, ali pa Todeshugel, Grabhugel, ali pa izrazuje pomen nem-škega imena Nôr n e n h usrel. Ako se ne motim , se v
Nehmt die gute Stimmung wahr Denn sie kommt so sel ten!
y
Kadar člověk po železnici potuje, malo vé povedati o lepoti narave. Vse memo njega pleše, in v oči še se mu kadí le dim.
Zato Vam, predragi stric, tudi natanko ne morem popisati krajev, skozi ktere smo se do Rakeka peljali. Da je svet nekako pečovnat, toliko vem; al v kakošno
©
y
versto spada
kamenje, ne
vém ; tudi sem preslab mineralog
okolici
starega
Ne vod una iu pa Praetoria Latovčanov
V
se
dan današnji nahajajo grobne mogile, in po takem bi
in geolo
Vém
tr © »
da bi se smel spusati v razlago takosnih reci. sicer, da je Vaše načelo: izobražen clovek mora
stari N o r e n c i
v
ti
krajini najbolje
bili
božanstva
mertvih častili: v Trebnji La to va, v Nevodunu
pa
kar najbolj more na vse strani podučen biti; če samo svoj Fach"
»
zna, stoji sicer
v tem nad
V)
vulgom", v vseh drugih
Charta.
pa vendar spada
k „vulgusu."
Nisem tudi pozabil, da ste
(Dalje sledi.)
mi večkrat pravili, da „eksklusivni Fachgelehrter" je podoben
Dragana v
potne bisage.
Prijazni dopisi do strica Bercka
Verbovcu.
V. Pismo.
Dragi stric Bercko! Ker je prijatel moj Miloslav spoznal, da mi mehki
fabriskemu delavcu, kteri celo svoje življenje nicesa drugega ne delà, kakor sekire ali pa ročnike za kakošno orodje. Akoravno sem se tudi enmalo ozrel po okrajnah naravoslovja, nisem vendar v gori omenjenih vedah dosti čez pervine
. ker
přišel.
Iz drugih bukev prestavljati pa me je sram
sem si Sternove besede: „au ounce of a mans own wit iz
worth a tun of other people's
U
predobro zapomnil.
Da bi se jih dobro zapomnili slovenski pisatelji! Večina slovenskih bukev in spisov ni „original." Akoravno na na-slovnem listu ne stojí „Prestavljeno po tem in unemu, bi vendar lahko marsikteremu od verste do verste ptuje misii
naj
ga 8premim
ljubljanski zrak dobro ne dé, me povabi, na Notranjsko, kamor je mislil čez par dni s svojim sinkom in sinovcom odriniti.
Glejte
y
stric, tako clovek nenadoma pride po svetu.
Mislil sem pritavati samo do S a vine, in sedaj pridem na kamniti kraški svet. Družbica naša je obstala iz 4 glav : mene, Miloslava in imenovanih dveh mladih rojakov. Eden. sin
nasteli. Slovenski pisatelji so večidel (večidel pravim,
Meni ie «baroka" simbol
Aeskulapov, je
bil od nog
do
y
glave eksemplar pravega
flegmatika,
drugi
5
sin Merku rj e v
y
pa lahkokervnega
sanguinika. Jaz sem nekdaj bil melanholik; al ker so me
■HIBHiPV^nOTBH MM
na svetu že dobro pretepli,vso me naredili kolerika, to tudi jez rad pretepam. Cloveški karakter je tak, da v
ne ravno vsi!) le „barokarji." ivieni je „ većine naših pisateljev. Kakor baroka glavo kinči s kupom p tuji h las, tako tudi taki naši pisavci svoje delà večidel kerpajo s ptujimi misii. Celó v molitvenih bukvah je še nismo do originala spravili, in vendar že kričimo: kritiko! kritiko! kritiko! rPa ravno za tega voljo
m za
casi
y
pervi polovici življenja le hrepení po
sreci
y
v drugi
yy mm
me bo zgrabil ta ali uni. Le po dragi moj ! iz tvoje moke bo malo kruha. Saj to ba
nam je kritike treba!"
rokarji sami vejo, kje jih čevelj tiší; če jim še ti povéš
y
ne bojo zatega voljo pisali nič drugače, ker ne znajo dru
*
Benfey„Griech. Wurzellex." str. I, 274. 2)Diethmar IV, 82. Primeri imena slovenskih gor: T o u s t = Test, fortis pinguis. na Koroškem sansk. trh, crescere, To bis a breg na severni strani Radola ~ sansk. ta viša, validus, fortis od korenik tu, turnere, zato slov. tobovc
ga ce.
tobolec vreća, žakelj, kozji meh.
Jez tù vem vse boljše vracilo: Pisi ti sam bolje reči in dajaj jih na beli dan: tako bodeš unim izgled, slovenskemu slovstvu pa „Mehrer des Reiches". Iz tvojih knjig bomo še le vidili: ali ti gré beseda na sodnjem
pesnikov, razun
original
v^ ouvv/ Diu » ,	i luuuitf > i cva « ^uiv^ij « AUAJI inuiu	^ ^
cerkvenoslov. tobol'c', saccus , po pravém: das Aufschwel-	stolu. Kdo na pr. izrned naših
lende, Puhel, na Puh li imena grićastih krajev od korenike	nega in ženialnega Koseskega (oj, da nam je omolknil!)
puh, blasen itd.
**) Blizo Nevoduna teče reka Krka, nekdaj Karka. Kerka,
na Pohorji Karka, pomenjuje: langes iiber den Nacken wach-sendes Haar, Kerk, Kark pa v slovenščini in polščini: col
se sme prederzniti kritikovati druge? Kaj tišti, ki le byro-nizujete, freiligrathujete in kerpate svoje pesemce iz jezero ukradenih slik in misel, kaj vi bote učniki drugim!!
Da
lum, Nacken, pa tudi: Bergnacken, Gebusch. Karka bi vas muri popil!
Krka toraj izrazuje al: „den von Bergnacken ali pa: den durch Gebusch, Gestriipp fliessenden Bach." Da Kerka iz kerka, Bergnackev izvira, je znano (glej Valvasor 199). Gerki so jo imenovali Korkoras. Da reke po krajnostih imajo imena, pričujejo prikladi na primer: Ingernik, In-grolec iz in ga, i g a, Bergjoch, Lobnica iz loba, Berg, Hiigel, Kokra iz koka, Bergspitze zato: Kočna, der spit-zige Berg itd. Razložite Kel to mani ime iz keltiškega jezika tako naravno. Rek z imenom Kerka je več po slovanskih
Vse
kar bi takim reči imel, bi bilo
y
mediocribus esse poetis
Non homines non Iiî, non concessere
columnae.
Za sadaj še velja v republiki slovenskih učenih ono
načelo, ktero velja v vsaki drugi republiki: „Man liebt einen
geht, J I Kdor se oša bno
schlichten Mann, der still vor sich hin
und nicht
kliïger sein will,
als die Andern."
po
zemljah.
Pis.
Unča last nega duha je dosti več vredna kakor jezero funtov duha druzih ljudi. :
•vzdiguje
E

sum
u
kriči, ze
s tem samim
kaže, da je
puh la glava.
Z Boloni, drairi stric. Pozdravite mi Verbovčane, kteri
se
znajo: „vitam impendere vero."
Vaš Vicko
Spominki na Dolensko

(Dalje.)

zdaj
Po ti, čez voljo nekoliko predolgi pomudbi me spremi
9
dragi bravec, v turjaški grad.
Ko se ti odprejo
težke, z debelim železnim plehom obite vrata, stopiš na
prostorno, pa neravno dvorisce. Na levi se ti kaze grajska kapelica, ki je ob enem fama cerkev. Na desno te peljejo vrata v enega onih dveh stolpov, od kterih sem že govoril, da varujeta grad od sprednje strani. Tukaj je gospod faj-
moštrovo stanovanje
9
menda enakega noben drug
faj
mošter na Kranjskem nima. Zidine tega stolpa so posebno v spodnjih izbah blezo poldrug seženj debele. Do vsakega okna pelje skoz zid mala ulica. — Se ena znamenitost tega
pridigoval
znani pro
grada je oni hram, kjer je nekdaj testant Dal matin, pa menda napčno „Juri Kobila" imenovan, ker Val vaz or pravi, da protestantiški pridigar
Juri Jerešič je bil „Juri
Kobila" zmerjan. Vidijo se tù po stenah razne malarije. Zdaj je shrambica v klet spre-menjena.
Tudi v grofove stanovanja sem bil přisel. Povedal sem že, da se nahajajo na severni strani gradů. So to velike sobe, skoz in skoz ob stenah ozaljšane z podobami slavne turjaške gospode. Cutiš se tukaj prestavljenega
v
zdavnej přetekle stoletja in se ucis spoznavati obraze in
Ako bi se hotel clovek pri
šege zdavnej minulih časov.
vsaki podobi posebej muditi ter napise, ki so pod vsako napravljeni, prebirati ali jih še celó prepisovati, bi potře-
boval veliko dni, da bi vse opravil; mene pa, ker se mi je zeló naprej mudilo, je le najbolj gnalo, viditi one dve glavi Herbarta Turjaškega in pa Miroslava
V
• v
jegorskeg
kakor tudi tisto star
V I
orozje
9
ki se v
spomin nekdanjosti tukaj hranuje. Do vrat tajiste sobe sem
bil pač pi
• V
al noter
nisem m o
Mlada gospod
• V
ki mi je sobe skazovala, mi je rekla, da gospod, ki ima grajske ključe v rokah, se je podal na pristavo in je ključe seboj vzel. AI pozneje sem zvedil, da od
tistega
casa
(1852) , ko so. slavni naš gosp. Verne v „Novicah" za-nemarjenje onih dveh zgodovinsko-imenitnih glav enmalo, pa po pravici, pograjali, niso ravno več lahko viditi. Ali je to ukaz vi8okorojenega gospoda grajšinskega vlastníka, da se te znamenitosti gradu popotnikom prikrivate, ne vém skoraj bi rekel, da ne. Saj ste gospod grofu in celi ro
9
dovini njegovi, kakor tudi kranjski deželi sploh lepe svetinji hrabrosti in domoljubnega junaštva ! Grajski oskerbniki pa imajo dolžnost, dostojno shranovati take spominke.
Zapustivši grad sem se podal še tje na prijazni homec
h kapelici Marije, pod ktei
je
aka slavne turjaške rodo
vine, in v kteri dozdaj 9 udov počiva. Pervi tù pokopan se je imenoval Jožef Maria, pobožen in dober gospod. Umerl je v Karlovcu 24. decembra 1805; pa, kakor je v živ-
, si je
ljenji ljubil turjaški grad ter najrajši tukaj prebival, izvolil ta kraj tudi za večen počitek. Osnoval je v Turjaku
faro (1789) in bolnišnico za 4 onemogle in pobožne može
Krog omenjene kapel
je tudi pokopališče turjaške fare
Ako biva člověk v prijazni družbi, mu ure hitro tekó. Tako se je ta dan tudi meni godilo. Komaj sem se dobro okrog in okrog zasukal,
že je bilo pol dne preč
9
kjer se odpré nov razgled
pridem do kapelice sv. Trojice Osupnjen obstojim. — Misli si, mili bravec, v duhu široko okroglasto dolino, obrobljeno s tamno zaraščenimi griči; iz srede te doline se dviguje polagoma nizk okrogel homec, nadán okoli in okoli & plodními njivami in travniki. Skoz sredo polja si misli cesto naravnost proti verhu homca, kjer stoji od sadnega drevja obdana in opletena vas, sred ktere zali cerkveni stolp pod oblake kipi. Zadej vasi se h temu
izmed verste drugih
gricev odlikujeta se dva homca, zlo podobna Smarni gori, samo da namesti na desnem tù na levem verhuncu mala kapelica kaj Ijubko stoji. Misli si še vse to o prijetnem pomladanskem času, ko so se gaji ravno z novim zelenim plajšem prepéli, polja in drevesa lepo cvete, in zdaj, ljubi bravec, razsodi, je li tak razgled vreden, da clovek stermé obstane, ter se v gledanje za-makne? In glej! to so ti Lašče in njih bližnja okolica.
Res, lepa okrajina!
Bile so Lašče še pred malo leti borna vas s slabimi hišicami; kar pa se je bila c. k. okrajna gosposka iz turjaškega grada lesem priselila, so se malo po malo olepšale. Najbolj jih pa zaljša nova cerkev, ki je bila predlanskem
po vecjem dodelana in ktere lepota je prislula celó do nas na Gorensko. Častiti gospod fajmošter Janez Brodnik so mi jo z velikim veseljem skazali. Akoravno zidine niso bile še takrat nič ometane in so bile okna še od zime z
diljami zapažene vendar razločil že
tedaj po . erkvi celó tàmno
zlog stavbě
se je
in po večjem že dala spo-
znati prihodnja lepota tega svetišča Gospodovega.
Mnogo
skerbi in truda so pač imeli gospod fajmošter, preden so delo tako deleč dognali, zakaj cerkev je velika in bode po
9
vsem dodelana v versti najlepsih na Kranjskem. Le škoda da niso starega zvonika poderli in novega zidali ali pa dva. Je že križ, več glav spraviti pod en klobuk; al res je tudi, da stroški bi bili potem dokaj večji. Še tako bi
ako se ne motim
utegnili znesti kakih 15000 gold.
9
toliko denarjev pa skupaj spraviti tudi v takih krajih ni lahko, kjer je vsega na kupe, ne pa še le tù, kjer so ljudje bolj siromaški. Kakor gré hvala velika častitemu tu-
kajšnemu gosp
fajmoštru, da
so s pripomočjo verlih faranov
doveršili lepo delo, tako pa tudi ni prezreti zaslug
9
ki 80
si jih pridobili visoko častiti
gospod
dekan Vincenci
Vovk, St. Rupertski fajmošter, ki eo cerkvi načert (plan) naredili. Temu gospodu je pač Stvarnik podělil toliki um in toliko vednost v stavbinih rečéh, da prekosijo marsikte-rega,
ki je mnogo let tergal
hlače po tehničnih šolah. Že pred leti sem občudoval mnogo njihovih naredb po Met-
liškem
9
ktere kraje so oni, kar cerkev zadene
drugem
tukaj ne govorim, akoravno so tudi v kmetijstvu in vinoreji
mož da malo tacih), zeló olepšali. Nikdar jih na Metliškem
ne bojo pozabili, in če bi jih tudi ljudje pozabili kamili bodo njih
mer t vi
delà spričevali. Ce komú, veljajo njim
besede Davidové: ?5da ljubijo snago hiše Gospodove.
Ob štirih sem se napotil proti Za ti čini, kamor sem nocoj še priti hotel. Preden pa Lašče zapustim, te hočem
a
9
9
ljubi bravec, še enkrat na kervavo bojno polje leta
Tudi La š ča m je bil odmenjen kervavi prizor
peljati
1813.
onega leta; tudi one so priča bile slavne zmage avstrijanskih vojnikov, in več ko marsikod drugod se je pretakala tù kri francozka, ter gnojila slovenske tla. Popisovaje boj pri Laščah pa bomo vendar mogli preskočiti neke vojskne do-godbe, ktere so se godile pri Višnji gori po unih dveh
boj ih
9
od kterih sem gredé čez ljubljansko mocvirje govoril.
Po južini se odp
Na vernitvi od Zatičine proti Ljubljani hočem, ako Bog dá
9
j««.«. uuť.Hf.m, spremljan od dobrega prijatla, o njih govoriti in tako po dneh vse posamne boje redno proti Lašč am. Pot pelje vedno proti jugu in sicer poneki vverstiti; danes le toliko povem, da po vroči bitki pri
1 1 • • •	1	V V	m	.	mm	..	^	_	_ ^	.	.	__. «/	- _	_______...	V •	.	«V	•
dolinici, obrasceni z tamnimi gaj
n	V •
R
pol poti se dospé na Višnji gori 16. sept, so bili posedli naši sopet griče pri
ktera vas prijazno stoji na nekem gričku
Tukaj
se svet nekoliko
razširi
Beli cerkvi, 20. tajistega mesca pa se sopet nazaj na
in derži na levo odtod dolina in
Medvedjek odtegnili.
Zakaj in kako, pozneje
Mi
pot proti Po nik va m in Dobr o polj u. Večji pot pa pelje slimo si naše 22. sept, sopet na Me d v e d j e k u. Ta dan naravnost proti jugu in po ti sem jo jez udaril. Iz Rašice je obsedel tudi francozki general Marcognet sopet Višnjo
38
goro z 2 batalijonoma pešcov in 1 eškadronom konjikov. kave i na zapadni strani Istre ne segajo posvev do morja, Stali so Francozi zdaj od Višnje gore proti Žužen- ampak onde se meji sto s kaj. Pravi čisti Čakavci so
po poljski izgovarajo
berku in zopet nazaj tje proti Cer kn ici. Bila je divizija
Da bi Fran-
generala Palombina.
samo Pazinci, oni tudi š in ž nekako s in ž. Drugi grajani v Istri in v Liburnii tudi še ž
mnogo tanje izgovarajo, kakor vanjščaki (Landbewohner im
Pinova pod zapovednistvom
cozi naprej proti Novemu mestu ne silili, odpravi general Rebrovič 22. sept, popoldne polkovnika Milutinovič-a Gegensatze zum Stádter), zato ti njih
m írrnfo fi far ta n tn hpr œ-Q 7 1 hntnliinnnm trraHicl/nnol/ih	«.Ann/wIrJrî
1
V
S
1
C
in grofa Starhemberg-a z 1 batalijonom gradiskanskih 1 batalijonom St. Jurških graničarjev in 1 eškadronom hu zaljev v Zuženberg, da bi od tam Francoze izpodila.
govor imenujejo

53
gospodski.
Najpervi prišniki slovanski od severa so morda ča
Al
ka v ci; oni imajo
v
se
mnogo
staro- in severoslovanščine.
virem
zjutraj 23. sept, so se Francozi ze iz Zuzenberka in Kerke n. p. v i mesto i z: vilaz sunca proti Dobrému polju umaknili. Kakor hitro polkovnika to konj palja, galoppirt, palja (pedone) = eines Reiters
blago, vikopaj itd..
zvesta, skleneta Francoze tam napasti. Po trudapolnem
potu,
kterega
v
se
Begleiter
z u
morebiti ni nikoli kaka vojska nastopila
Fuss (ces. palovati); hèrvata
plašć
9
poljski); popel (po-palit), za skvarjeno pepel, olita
češki) itd.; stare besede: zatrep Bucht
creva
mahneta naravnost cez Brezov dol, Ambrus in Tisové c v strašném dežji proti Dobrému polju, kamor pozno pahlic Flocken, žlebinka Rinnthal, oš te rc stimulus, ponoči dospeta. Al sovražnik se je bil že v Lašč e od- pak lun, zvaljano těsto, paklu nača, valjar itd.; imena
, česki Hiigel), Lonščica ídoboko) Pilonščak, itd.
maknil. Skleneta toraj, 25. sept. prijeti ga od vseh straní, gorske: Pahornica (pahor
En oddelk St. Jurskih
graničarjev
pod stotnikom Benko-m
log
lug.
D i m b o 1 a k
se koj v Dobrem polju odpravi proti ribniški cesti, da bi Ista beseda Pazin je bolj po češki napravljena od (pre)
sovražnika od zad zajel. V Ponikvah se sopet en oddelk
pad
uuiiHiiíMUH v» M«» j ~ ■ • * -	■	v««w...	jj u u - jama, u » V, uv	luuuiuc iuut o pi lue v rvu in u c i
okrene na desno, tretje kerdelo pa je šio naravnost po	Tudi govorijo Bouh, poul, Tuonka, češki půl itd; iz
ljubljanski cesti. Vse tri čete pridejo skoraj ob enem vsaka	govarjajo: vira, san bi, govori san
m	•	i	•	W	V V	#	i	•	mi	f	«	,	9	. - _
Se so rodbine tudi s pridevkom ceh.
od svoje strani v Lásce in ob eni popoldne od vseh strani tudi zdrôvje, krôlj za zdravlje, kralj.
, s a n p i s a, pa
Francoze primejo. Komaj se tepejo eno uro, in ze so sov
ražniki
Treta je štokavščina, vse
drugo
dali do Pulja;
bilo jih je 3500 — popolnoma polomljeni in pre- ti imenujejo Cakavce Bezjake; ako se ta na onega pozov
magani. Le za beg pripravna in borstnata okolica jih je rešila popolnoma pogube.
Francozi so se pri Obi o ka h potem sopet zbrali
in
oglasi : oglasi
pozna
ča? mu se on naruga: Čak lote! Ako mu se z oj! mu reče: J o kl o te! Njim se že na obrazi da so sini Jugovici ; svoje tesne
«uvuui ov oo j/ii v/ m • w n «* i«	oupvi «Minu, m pozna, ua su si ni «juguviui; svuje lesue dolge mace ime-
ker so se jim od Cerknice še njihovi ljudje pri- nujejo benovreke, Čakavci pa gače. Najzadni prišniki
hlače ime
sicer
»
družili, skupaj 3000 pescev, 500 konjikov in 8 topov.
V
malo dneh so se udarili z
našimi
zopet pri Cer kn ici
*
kar pa tukaj popisovati ne spada v moj sedanji potopiš.
v Istro so Perojci, jedini staroverci v tej deželici imajo dva popa in školo, se čuje.
?
da
V Liburnii, kar je vladno na Istro spada, bivajo
toraj z
Odbila je bila ura 4; moj vozač me je ze tezko cakal, Čakavci, to je: po Beršesćini, Moščenišćini, Lovranščini,
■w ^	v	V V	#	1	• 1	IV«	m*Tt	É ill	I	-
Bogom
Lasce in hajd na kola! Nisem pa mislil, ko Veprinašéini, na Voloskem, in na Katavščini, s tem raz
sem se poslovil, da bo ta vas v malo tednih zertva straš- točkom, da izgovarjajo: bi I, govoril, pisal. Oni, po nega požara, kteri je uboge prebivavce, ki so imeli že do sebno stari ljudje, najčisteje hervatski
Čakavski
tistih dob z zidanjem cerkve
mnogo
stroskov, pahnul v
veliko
revšino
in nadloge. Znan je namreč požar v Laščah
govomjo
gradi so naj mai j poitalja nčeni*
Ćićarija, čakavski govoreć: bia, reká, go vor i a, je
28. maja, toraj o tem ne bom zdaj vec govoril, ampak le Klana, Bergud, Mune, Vodice, Jelovice, Dane, Galac, Ter to rečem: Bog daj, da bi se Laščanje kmalo mogli izkopati gtenik. Klenonščak, Raspo-, Račjavas,
iz svojih nadlog!
(Dal. si.)
Lanisce, Bergudac.
Podgaće, Slun, Brest, Rakitovac.
Odgovor
na gosp. dr. Klunovo prašanje v 52. listu lanskih
99
Novic".
Po jeziku slovanském razpada Istra na kajkavš
c i n o
i
c a
in cakavščino in na štokavščino.
Perva sega od Tersta do tarske Vale (vall di torre) ali do izliva buzetskega potoka (fiume Quieto), kakor ga nekteri imenujejo, v morje; še na južni strani te reke pobere sledeče na čakovščino mejne občine: Karojba, Kaldir, motovunske Novake, vas pod grajšino
Zamašk, Grimalda, Draguč, Hum, Dolenja
Glupoglava
von

Jako pokraj nčeni kraji so: Dolenje, Jelsane, Vra-nokračina, Šušak, Novavas, Lisac, Lazi, Studena, Skalnica, Posjak, Lipa, Starad, Šapjane, Rupa, Poljana.
Posve pokraj nčeni (poslovenčeni) Ciči so: v Ra Novem gradu, Hrušici, Obrovi, Herplji, MarkovičinL
» • • cici

Ki zna bolje, daj bolje i za moj poduk!
Prijatelsk odgovor
na opazko gosp. A. AI. v Kastvi v listu
J. V.
Mnogo
razlago
Kastav
iz
let je vže, kar sem vedil za nemškega Kosten-au; mislim, da jo
imena
(Lupoglav), kakor kmet go- rekel kake dve uri pred Učko ; od ondot se oberne njena imamo
naš
rajni vladika; al meni ne
t
gre
v
glavo :
I )e
Slovani
mnogo
imen iz kostanj, na pr., v Istri župa Ko
i
or <9
rad), na Krajnskem,,
na Sav rine, pobrežji Koštanje vica, na Horvaškem Kostanj i ca itd.; al v
meja na severozapad okoli Ćićarije na Berkine proti Krajn- stanja, naški morda Kostanj skem. Ti Kajkovci se razdelujejo a
na Fućke; teh besedah se nj nikdar ni zgubil; težko bi se bil v be
okolo Kopra do blizo Opertla in Buzeta, vsi drugi dolenji, kakor Čakavci govorijo. Razločijo se sedi Kastav; laglje bi se bil l v besedi Kastel premenil eni od drugih mnogo po nošnji in po zrasti. Fućki imajo v v po pravilih slovanskega jezika; posebno če se prevdari
; da se , da je
v svoji besedi mnogo hervatščine, ker so imeli do kasna na kakšne promene je stavljen slovenski tverdi glagolitske cerkvene obrede; v njihovih cerkvah se najdejo glasniki menjajo, je znano. Nobeden se ne čudi
mnogi glagolitski napisi.
Drugi so Cakovci
kako
V
se
po sredi Istre, ter segajo na njeni istočni strani do luke Rabac (porto Rabac), od onde jih
eno malo meji Raša, zatem so najjužneje čakavske občine iz Kastel razlagal:
Nemec iz Kastav hotel napraviti svoj Kostenau, ki vé
r
zdaj s čistoslovanskimi imeni gospodari.
Sledeči uzroki so me napeljali, da sem jaz Kastav
Kastel ni samo vlaška (latin, in njezinih hčerk) beseda, ampak evropejska sploh; daje tud Za S. Ivancem skupa staroslov. kostel, kaže Miklošié v lexicon I. si. v. d. v do Terviš je še med što in ča nekdanja meja med corr. et add.; Ceh ima kastel za castellum, in ko-
od iztoka na zapad: S. Ivanac, Zrnin
i
Tinj an, Beran, Tervis in Vižinada.
Kringa (Corridico)

Benecici (republica Veneta) in kraljevići (Austriaci). Ca-
8 te I
?
čudo veliko! za cerkev
?
itd.
d rugi
jeziki.
Ber
*
39
kine, čiske sosede
sem večkrat slisal reci : „grcm v „Kastev namesto „v Kastav."
slovne (naturoslovne) znanosti i vi era." Lepaje tudi
Med Dolino in Klancom, na onem njegova povest pod naslovom „Cupori
u
Verh vsega kras
Krasu, je neka vas z imenom Kast Kastelec. d) Veprinaški glagolite
m, daje to nega zapopadka nas je razveselilo tudi še to

da
v
so pred 300 leti
več
krat pisali: Kas ta Kastavščina. Na nisem nikdar pomislit ilovico, al take imate zdaj okol
(territorium Castuanum) mesto
Kastaldo pri besedi Kast
znamnje bratovske sloge hkega pesnika v „Leptiru
smo našli donesek sloven
u
kterega vredništvo
i
je po vsem
jaz
tem v tako dobrih rokah, da ne more v boljih biti. Le lič
Kostanj ljubi mokrotno rudečo
niših kamnori8ov bi trebalo poskerbeti. In tako sklene „Slov. popotnik" svoj posel s tem, da navaja besede „Leptirove"
grada
Kastva malo

vse
drugač je po Lovranščin gori okoli vas kostanjsk po svoji naturi.
zato je tezko misliti, da so bili h koncu:
o*
oj zdi
?
vaša zemlja je za hrast
Ak želite, da Vam leptir ne odleti,
A Vi žurno hajdte
ga
. V
uzeti!
Pi
tej priložnosti povem svojo etimologič
misel o
imenu Vol os k Vlah t
Naselili so se
da doli pri morji neki
Dobiva se, kakor smo zadnjič oklicali, tudi pri nas (vredništvu). v Ljubljani.
li neki Vlahi, ter so sosedje rekli po ondašnjem
govoru
V o I o s k
(selo)
Malorusi še zdaj govorijo V
los ko za naše vlaško (glej Miklo
v • r
Lautlehre")
?
in
V»/
zato se motijo zeló, ki pisejo Volovsko ali Volosks ker ljudje govorijo čisto: Vol os ko sklanjaje ga za ad

jectiv. odgovoi bimo v čaka\
Kratkočasnice.
Neki študent je potoval domů na šolske praznike. Ker je precej deleč imel do doma, se mu je že zlo prazna mošnjica čisto posušila. Kako si pomagati? Sila kola lomi.
Al mi porecete: Kade so Malorusi! Na to bim jaz Qni tedaj medpotoma k neki udovi, od ktere je bilo krog
da imamo slovanské usesa, kakor jih nimamo, jn kr0g znano, da je bogata, ter jo prosi daru.
Al nič
za čudo veliko naslušali se severoslo
vanščine.
Častna rodbina Vlah je še pri vas.
J. V
vW
V
pt
Ljudevit Vu kot
Slovanski popotnik.
Zabavnik %a godinu 1859. Izdao grižljeja privošili!"
mu ne dá. Student nevoljen čez to ji reče: „Škoda, gospá, da niste bili Eva." „Zakaj to?" — zarenči žena nad njim. j,Za to, ker potem bi ne bil Adam grešil; Vi bi bili gotovo sami celo jabelko pojedli in bi ne bili Adamu ne
zginiia „Isk
Zagrebu
Kar je
Neki kmet včs zaraščen po obrazu in s precejšno
ki jo je izdajal gosp. I
Havlíček, brado stopi v kancelijo.

da Vi, Štrukel, priđete
ni noben zabavnik vec v Zagrebu
gledal
belega dneva. tak k gosposki in se niste pred obrili!"
ga pokrega
Radostni smo sprejeli tedaj „Leptir-a", ki nam je nedavno gospod v kancelíi.
došel iz preljubega mesta. Pregledavši pa kazalo novega da me tako kosmatega vidite
«
Ja, gospod, nikar mi ne zamerite
i
5
zabavnika in imena pisatelj
njegovih , nas je milo ganil
kriv. Ko sem sel od doma, me je padar cisto obril;
pa jez res nisem tega
ker
da
većina
spomin, Leptira" (Metulja) na
ravno tistih domoljubov, ki so spustili pa že tako. dolgo cakam, da sem na versto přisel

mi
n
dan
so tudi pripomogli, da je leta je brada v tem tako dolga zrastla."
1846
lepo!
r>
r> j
Iskri
T M« CÍ
in di
Iskra" zalesketala na obnebji jugoslavenskem. To je To je domoljubje terdne korenine! Kakor smo v
brali spise pervakov zagrebških: I •a Sakcinskoga, Ljudevita Vu ko tino vi č-a D. Demetra
Kuk
m
Dopisi

i
tako jih beremo v „Leptiru
u
po
grešamo v njem le Mirka Bogovi ranica, Og nj oslava Ost rožinsk
y r H.

I
mesto njih so nastopili: M. B

in
J. S u n d
Mažii Stank
Iz Gradca 27. jan. Danes so spet 111 jetnikov iz južnih dežel le-sem pripeljali in jih v tukajšno jetnišnico
zaperli.
íz Postojíte.
V
Kar našo čudokrasno jamo tiče,
v .
5
A-č in pa Slovenec S. Jen ko, čno ravno ono število. kot v ..Iskri"
so
klji
obdarili „Leptira" gospodje: M. Ban, J. Sundičič, H. A-č
navlascno ali na S pesmami
moramo za lánsko leto z vsem dovoljni biti. Obiskovalo in občudovalo jo je 2084 tujcov brez njih poslov. Med temi štejemo ljudi skoraj iz vseh krajev sveta; zapisnik tujcov namreč imenuje obiskovavce iz vseh avstrijanskih in nem-
?
1
Kukulj
• f

S
Jen ko
meter. Lepe so vse; kt
bravec
. Vukotinovic in dr. D. De-so najlepše, naj sodi vsak
ških dežel, potem iz
Angležkega
?
iz Avstralije
i
Belgije,
Brazilije, Danije, iz Francozkega, Finskega, Holandskega
fee po svoje. V prevodili se je gosp. dr. Dem eter pravega mojstra skazal zlasti v odlomku iz Gothe-ovega
Italijanskega, iz Jave

Indije

Kine
i
Kube, male Azije
i
»
Fausta"
ktereg
dobro prestaviti v jezik slavenski more
Moldave, iz Norveškega , Portugaljskega, Ruskega, iz Švajce, Škocije,
Švedskega, iz
V •
1
ersten pesnik. Sostavke v p
sta přinesla go
spoda: Ivan Kukuljevič („Dva Slavena, pripoviest iz novijega
vremena
oc
in
grad veliki Kalnik") in pa
n
Unutarnji život
in
5?
Cup
u
1
. Vukotinovič pripoviest iz 15. vieka" ).
Sibirije, Sirije, Somatre, Tur-cije, Valahije, zedinjenih severno-amerikanskih deržav itd.
Ako prištejemo tem tujeom še 3000 bolj domaćih ljudi ki so obiskali jamo binkoštne praznike, je to pač lepa
?
množica.
Pripovest „Dva Slavena" 1848 in 1849 — je tako
mična
resniena zgodba iz let 1847
da res ne moreš nehati
. da
i
i
preden je nisi vse skozi in skozi prebral; rekli bi, zvonec nosi med vsemi; pa tudi „Veliki Kalnik" (Kamnik) je krasno cvetje na polji zgodovinskem. Kako milo se bere
Iz Ljubljane. V nedeljo zvečer po osmih so pre-
svitla cesarica, spremljaje do Tersta svojo sestro, novoza-ročeno kraljičino naslednico napolitansko, se pripeljali v Ljubljano, kjer so bili slovesno sprejeti; od kolodvora do njih stanovališča so bile vse ulice razsvitljene.
Drugo
tu o stari zgodovini zemlje horvaške
liko silnih neprijateljah
malo
• n
bogastva
Mala
emlj
a to
jutro ob osmih so se odpeljali v Terst.
?
a toliko viečnih
pleniteljah
malo slaboga pučanstva, a toliko groznih
Novičar iz domačih in ptujih dežel
neprestanih vojskah
Ali
naši
pradědovi
îjecnoj opasnosti srdea i duha" itd
ubiše u toj
Iz Dunaja 30. januarja
Čeravno tudi
v
se
danes
jatlov pod naslovom „Unutarnji život" se gosp
V pismih dveh pri- nimamo nič gotovega povedati: ali bode vojska ali ne
i
Vuk
tin ( časa
skazuje izversten poznatelj življ
se je jeziček na politični vagi vendar poslednje dni nekoliko
_ ____..	-	•	_	__m	It V §	m
i
z
živo
današnjega bolj obernil na stran m
besedo kara napake današnje gospôske izreje. Napol
Krinolina to je karakteristika za djevojku i mladića

Iz P
ker vidi, da lj ud et
se slisi, da cesar
njegovo nikakor
5)
prekoredna na tielu, a Cvik
drugim
in nadaljuj
7
.Sto če iz
tog
biti
na oku
pravi med A n g
vojake, je nekako mirnišega duha in to toliko bolj, ker od
t • v • slisi
f
da bodo
P
jeg
ako sproži
jednu pomoc, jedan liek vidim proti tomu: to su: prirod
Ja samo vojsko; zato so nek vojnih ladij že trikrat vec pripravili
za boj
?
i
kakor jih sicer imajo, in ministerstva predsednik
40
Lord Derby je rekel: „Pervi se mora pobiti, kdor vojsko bivšemu ministru Garašaninu je skupščina poslala za
začne." Kaj vec o tem, kar angležka vlada zastran hvalno pismo, Zivanoviču, bivšemu podministru pravice,, vojske misli, bomo pa kmali slišali, ker v četertek se bo bivšemu ministru notranjih oprav, Kneževiću, kasacij-začel v Londonu deržavni zbor in v ogovoru kraljičnem se nemu svetovavcu in majorju Cah-u (vsem rojenim Avstri-
bo ze kaj slisalo: kako in kaj. Tudi naš cesar so unidan jancom) je pa velela, da morajo deželo zapustiti; še druge-vodnikom dunajské banke rekli, da se je vse na bolje prcmembe v deželnih službah se pričakujejo. Tudi več pa obernilo in da se je nadjati mirne sprave. Neprenehano ragrafov v postavi, ki zadeva skupščino, je skupščina pripravljanje za vojsko na Sardinském in Francozkem nas zatega
prenaredila in med drugim izgovorila,
da ni treba, da bi
voljo ne sme strašiti, ker mahoma ne morejo knezi serbski osebno hodili v Carigrad poterjenja prosit;
jenjati preveč napete strune. V Marselji so na novo na- kneza Mihaela je naravnost za naslednika Miloše
35 magazinov
za vojaške potrebe in 1200 múl in
vega oklicala.
Iz vsega se vidi, da skupščina vprihodnje
pravili
mezgov so nakupili, češ, če bi se vojska razširila po go- hoče biti samostojna in da tudi Miloš ne bo več tako po ratih krajih. V Londonu so Sardinci kupili 9000 žakljev svoje ravnati mogel kakor nekdaj.
solitarja za smodnik. Nekteri francozki časniki še kričijo
Iz ruskega Poljske*» a. 18. t. rn. so po šegi pra
za vojsko.
„Siecle" vendar pravi
7
da
77
preden bomo Fran- voslovne cerkve obhajali v Varšavi kot na dan sv. treh
kraljev navadno žegnovanje vode pod milim nebom na reki
cozi vojsko zaceli, se bomo se prej za mir pogajali, pa to je pervi pogoj, da avstrijanska vlada mora iz papeževih V7isli. Ta slovesnost je pri pravoslovnikih (starovercih) tako
dežel!" Francozi res mislijo, da mora svet plesati kakor
oni godejo,
če se le ne bojo zmotili!
imenitna, da so zavoljo S erb i celó v Petrograd se peljali
nje že mnogokrat bogati Greki in
udeležit se duhovnih in
j
Presvitli cesar so sprejeli 24. p. m. odbor družtva vojaških slovesnost na ledu reke Neve. Sedaj se pa ta za razširjanje sviloreje v zgornji Avstrii, kteri Jim je svečanost tudi v Varšavi obhaja, čeravno to mesto razun
poklonil plajšček za malega cesariča-naslednika. Ta plaj- vojakov komaj 1600 starovercov šteje.
šček je pervi izdelek iz svile, ki jo je to družtvo přidělalo
Iz Rusije. V Petrogradu ne verjame nihče, da ba
iz domá pridelane žide in izdelan je po zgolj domaćih vojska, kdor je v poiitiki količkaj zveden; ruski časniki obertnikih. Presvitli cesar so hvalili napredovanje mlađega zagovarjajo mir. družtva in mu obljubili svojo podporo.
Da je pa tudi ruska vlada teh misel, se
dá iz tega
posneti, da
^^^^	na avstrijanskih mejah že več let
Celo število prebivavcov našega cesarstva smo ni bilo tako malo vojakov kot zdaj, in da je za prihodnjo zadnjič povedali; danes povemo, koliko jih šteje vsaka spomlad zlasti višjim generalom začasno odpušenje iz službe
dezela posa mno:
duš
duš
Avstrija pod Anižo 1,697,130 Bukovina Avstrija nad Anižo 716,904 Dalmacija
(urlavb ) vdovoljeno.
Iz Cerne gore
13. dan p. m. so po gerški pratiki
y
Salcburško
Stajarsko
Koroško
Krajnsko
Primorsko
Tirolsko
v
Cesko
Marsko .
148,725 Lombardij 1.070.747 Beneško
332,593 457,328 539,423 876,263 4,720,313 1,878,805
462,242 obhajali novo leto. Po stari navadi je ta dan na Cetinji
415,632 glavnem mestu, ljudska skupščina; letos se je zbralo 2000 2,866,396 Cernogorcov; pomenkovali so se o zmžanji da vkov in kmali
Knez jih
2,306.658
bi se bili s knezom sperli kakor v Belem gradu.
©
pešto-bud.okr. 1,765,218 je tolažil in obljubil, da bo vse v resen prevdark vzel, in
požunske sopronske
kašavske veliko-varad Serbska vojvodii
íéě
<x> b«
O
y*
v
yy
1,656,659 tako se je zbor mirno končal.
Iz Petrograda pridšega
1,818,864 vladika Ni kan o ra ni dal knez z nobeno posebno sloves 1,349,241 nostjo sprejeti, zato, da ljudstvo vidi, da vladika ni vec 1,557,010 glavar černogorski, ampak le cerkveni predstojnik in knezu
podložen kakor vsak drug
Tomo Marković Pe
Sležko
in temeški banat 1,532,251 tro vic, brat rajnega vladika, Petra I. je 7. dan p. m
447.497 Horvaško in Slav
Galicija (zahodna) 1,590,215 Erdeljsko
n
(izhodna) 3,021,901 Vojaška meja
865,403 2,180,121 1.066.272
na Cetinji 104 let star, umerl.
Tudi
živino
so leta 1857 po vseh deželah na
Iz Italije. Poroka princa Napoleona s hčerjo sar-din skega kralja, Klotildo, je bila 30. t. m. v Turi nu, in 31. sta se novoporočena čez Genovo, Marsilijo v Pariz od-
šega cesarstva šteli in našteli v vsem skupaj kónj
3
milij
peljala. Iz Marsilije je poslala francozka vlada tri večje
y
in 541.647
milij. in 84,702
goved 14 milij. in 727,623
ovác 17 barke v Genovo,
časniki pravijo, zato da bi princa
P
v • v
8 milij
in 279.764
Napoleona in njegovo nevesto spremile.
Od
drugod je pa
slišati, da so to vojne barke. Časniki odkrivajo skrivnost,
Nekteri časniki primerjajo število to s številom p os led njega popisovanja, ktero je bilo leta 1851, in so veseli da princesnja ni kaj rada princa Napoleona vzela in da se
kako ne
got
je število večidel p
al kdor vé, mu je udala le iz dornoljubja, ker se oce njeni popolnoma
je popis od leta 1851, ker je vsak toliko zanaša, da iz te zakonske zveze bode izvirala poli
ziviue povedal kolikor je hotel, in je vsak manj rekel ka- tična zvéza med Sardinci in Francozi. kor je je res imel, bo lahko spoznal, da vse primerjevanje s poprejšnimi leti je zgolj pomota.
Turinski časnik „Opinione" je pred nekimi dnevi govoril o italijanski omiki in nemški sirovosti,.
Iz sodniških protokolov se je zvedilo, da so lani in je poslednjo s tem dokazati mislil, da je Nemcom opo
vse
dnije našega cesarstva doveršile blizo
kazenskih preisk
500,000
našal, da si belijo juho z lojeni mi svecami!
Zeitg!
77
AUg.
Dohod k i južne c. kr. dei
znesli poslednje tri mesce leta 1858 3 milij. in 112,572
povraća to zabavljico s silovito nes na go in ne-železnice so marnostjo ne le po cestah in ulicah laških, ampak dostikrat
in pa z italijanskim
Iz serbske Vojvodine. Velika temešvarska fabrika beraštvom.
še celo v poslopjih bogatincov
Žalostno je, ako se narodi tako napadajo.
tearinskih s več je do tal po
Zavai
je
bila pri pervi goldinarjev.
ogerski
zavarovavnici. Škoda preseže 100,000 kralj okreval.
Po najnovejih novicah zvemo, daje napolitanski
Jetniki, ktere je kralj s tem pomilostil
y
da
grejo v Ameriko
, so ze na poti tje. Med njimi sta Iz Serbije. Iz Beligrada 27. januarja. Danes pri- tudi dva poprejšna ministra; bridko je bilo slovojemanje. Iz
je
vseh
krajev Napolitanskega so jih navozili 86 na ladijo Vladika Peter se je odpovedal „Siromboliu, ki jih pelje v Novi Jork, kjer dobi vsakteri
serbski meji ; knez M
cakujejo kneza Mihael* odrinil iz Nego ti na.
škofij8tvu in se v samostan podal. Tudi Vučić je odstopil; njih 50 cekinov za
popotnico.
Odgovorni vrednik: Dr* Jane* Bleiweis
Satiskar in založnik: Joief BldZnik