284. številka.
Trst v ponedeljek dne 15. decembra 1902,
Tečaj XXVII
„EDINOST" teb »i a enkrat na dan. razun nedelj in
praznikov. oh 4 uri popolndne
Naročnina znaša :
ta celo lwo........2A kron
trn pol leta........12 »
ca fietrt leta........ 6 «
ta en mesec ........ 2 kroni
Saro^MM) je plačevati naprej. Na na-ročbe brez prilolene naročnine ne uprava se ozira.	*
Po tobak urna h v Trrtu »e prodajajo posamezne številke po 6 rtotink (3 11 ven Trst« pa po 8 ptotink <4 nvć)
Telefon 6tv. 870.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč.
Oglasi
se računajo po vratah v petitu. Za več kratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd., ce računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj f»e pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi ?e ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravniHvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia itv. 12. Upravniitvo in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo stv. 3, 11. naUatr.
lxdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Poljudno delovanje na MM
<Sp.mil Adolf K 1 h d 1 k d r.) (Z vrše tek.) O.vfordsko vseučilišče se odlikuje s tem, da je prvotni načrt kmalu razširilo z močnimi dodatki. Predavanje, navodilo, pogovar
ža j, njegovo dušo. Dvoje je trdil pozneje na podlagi praktičnih izkušenj : 1.) da ljudje ne morejo postati bolj izobraženi dokler bo v isti družbi. 2.) pa da zaleže r e -vežu veliko več pouk nego pa miloščina. Zoano je, da so ga dijaki začeli posnemati v velikem številu in da se
janje, vse je bdo dobro ; a uvideli so, da za je kmalu osnovala krepka dijaška literaturo, naravoslovje itd. ne zadostuje ^ organizacija za poljudno delo, vse to, marveč da je t r « b a tudi M katero je pač največ zaslug imel Tovmbee. knjig. A kako mest«) bi nudilo za tike Ta m(,£ je fej) eden naizvestejših in najum-predmete primerne knjige, v katerem mestu Ijjvejših oznanjevalcev novega evangel ja. si lahko izposoditi iz knjižnice ? Kamor po- (Jmrl je že v 30. letu, a storil s poljudnim gledamo — me I Oxford se je odi« čil poslali delovanjem za vse Človeštvo nekaj večnega, za 11 na deželo knjižnice. Id kakor so Zato bo dali njegovo ime velikemu Settlemens potovali učitelji od kraja do lDstitution v Londonu. Danes take zavode kraja, tako romajo sedaj po gplošno po eelem svetu po njem imenujejo, svetu knjižnice. < »d todi izvira ime	Ker tmo že pri Settlements-u, pri tej
takozvanih »potujočih knjižnic«. Seveda je to najmodernejši naredbi, naj opišem nekoliko naredba, kakor je tudi bila pametna in njegovo delovanje. To je visoka šola, zaba-potrehoa, vzbujala skoraj povsodi smeh, višče, klub, vzgojevališče itd. Ako ima kdo ve-zaničevanje in tudi strah. Polagoma bo gelje za klasične ali moderne jezike, za iiteše pa vendarle navadili tudi na - ratuto, zgodovino, socijalno vedo: v »Tovmbee njoin so visoko cenili njeno Hali« lahko obiskuje te predmete, eel tečaj vredno s t.	predavanj za 1 šiling (60 uč.) Lahko se po-
Med let»«m 1>S0—80 so napočili za po- polaoma izobrazi tehnično in trgovinsko. Ako ljudno gibanje žalostni časi. Splošno vidimo sj muzikaličen, Bodeluješ lahko pri orkestru nazadovanje. Oxf <rd je ce><5 popolnoma pre- ali poješ na koru. Obstoji tudi oddelek za nehal z delom. Glavni vzrok so bile prvo pomoč o nezgodah, kakor tudi dobro financijelne težko če, a še huje je jzvežbana Banitetna kolona.
bilo to, da so se ljudje že vsega	Vsakoletna izložba umetniškega oddelka
naveličali. Mnogi so seveda prišli a priča o talentu, veselju in pridnosti za p četna le iz radovednosti na preda- urnem ško delovanje v Anglež.h. Ob četrt-vanja, nedabi imeli veselje pa kih zvečer se sestfjajo, kjer ee pogovarjajo o zmisel za resno delo; poleg tega VB*h važnih daevnih vprašanj in. V cd leiku pa so se ljudje zelo motili, ker so pričakovali za časopisje učijo učence Čitati časopise z takoj vel kbnsaega vepeha. Pač britka šola razumom in koristijo, kakor ludi vzbujati za agitatorje te struje, ki jih je učila, d a zanimanje za politično življenje. Ob sobotah uavaden človek ne mara imeti go predavanja o tujih deželah, ilustrirana s
veliko opraviti z gospodo in da ga nevednost navadno prav nič ne vznemirja. Na drugi strani pa je bda tudi šola za intel gentmje ljudi, ki so tudi mislili, da vse to prirejajo le v zabavo De pa v siatfrmatično s »lanje. Med tem, ko je tako na jednem koncu Aog ež&e zanimanje ekoraj popolnoma zamrlo, se je na drugem ja&do bolj in bolj. Tam pa sivar najbolje pr- speva, ko ee za ideju zavzemaj 1 največ dam ir prtmojnej; ljudje srednjeg* stanu.
Delegmi i - t »rdskega oddelka za popu larr.o delo kar ni*so mogli mirovati in leta 1892 so ukrenili zopet nekaj novega. V keedung ti, mestu 50.000 prebivalcev, ležečem ne daleč od Oxf jrda, bo združili vsa
ro itični pregled.
V Trstu, 15. decembra 1902.
Spravna akcija. Ćtški protipredh gi, izdelani po dr.u Kramaru stavljajo — kakor posnemljemo iz »N. Fr. Pre?se« — na prvo mesto Češki notranji uradni jezik ter razvijajo program za uravnavo jezikovnega vprašanja na Oeškem in MoravBkem. Elaborat obseea udi kritiko nemških predlogov ter izvaja, koliko bi Cehi mogli vsprejeti od nasvetova-nega razdeljenja -po okrožjih. Kompetenca okrožnih zastopstev naj bi se bolj utesmla, nego hočejo nemški predlogi.
Predlog, naj bi se taksativno navedli slučaji, za katere bi veljal češki notranji jezik, odklanjajo sploh češki proti predlogi. — Spravno konferenco skliče vlada.
nezuelske oblasti so zaplenile angležki parnik »Toeaze« v Puerto Cabello, a so ga predvčerajšnjim zopet izpustile na svobodo. — Ker pa niso hotele dati Angležem zahtevanega zadoščenja, sti angležki vojni la-diji »Charvbdia« in »Vine« bombardirali utrdbo in earinarsko poslopje v Puerto Ca-beilo. Iz utrdbe so nekaj časa odgovarjali s streljanjem, a eo kmalu ponehali. Mesto ni bilo po bombardiranju nič poškodovano.
Včeraj sta imela predsednik Zjedinjenih držav Roosevelt in državni tajnik H»y konferenco, na kateri je bilo sklenjeno, da se Zjedinjene države ne bodo resno umeš&vale v kotil-k t z Venezuelo.
Kakor druge, tako je Venezuela odklonila tudi zahteve italijanske vlade. — Italija je namrt-č zahtevala 63.000 dolarjev odškod-
Dne 18. t. m. bo zadnja seja zbornice t njne? katere je baje Venezuela že dolga časa
podobami skioptike. Angleži pa tudi v resnici potujejo. Večkrat izletajo v okolico in večkrat obiskujejo londonsice znamenitosti. Za veča potovanja pa imajo celo klub. Z malo prispevnino dosezajo kaj veliko. S tem da se pogaja klub z železniškimi direkcijami in hoteljejj, je mogoče potovati ceio v Italijo in Francosko, kamor bi sredstva poaaraični-kova ne dopuščala nikdar.
Prijatelji fotografije se uče v ateljeju in kemičnem laboratorij u. Telovad^ki pa futbal-klub skrbita za šport. Kdor nahaja zadovolj-nost V !£r?Dju	more pristopiti klubu ■
za — šib.	1
Nekaj posebnega so še nekaki »dijaški domovi« s popolno oskrbo. Njihov namen je:
poslancev pred Božičem in se državni zbor le odgodi. Vesti o zaključenju sedanjega zasedanja so bile torej neosnovane. Med tem časom bo — kakor poroča »Politik« — g. Koerber moral s eesarsko naredbo dekriti-rati proračunski provizorij in bo moral pozneje zaprositi zl>ornieo za pritrjenje. V bliž njih dneh se določi, kdaj se državni zbor snide po novem letu. Isto tako se bo moralo te dni — po priobčenju čeških protipredlogov — določiti, kdaj in v kateri obliki se skliče spravna konferenca.
Neki jugoslovanski poslanec i^vsja v »Inioruiation«, da naj Cehi ne sodijo čeških predlogov le s Btališ^a svojega neoporečnega prava, ampak umislijo naj se v položaj Nemcev, ki so še polni predsodkov nasproti Slovanom, katerih duševnega življenja oni ne poznajo. Če se uvažuje vse to, potem se more nemške predloge — če tudi bo nevsprejem-ljivi — dopustiti kakor podlago za n adali-Dja pogajanja. Le to da bi se moralo od-
dolžila laekm podanikom.
Tržaške vesti
Iz osrednje zveze slovanskih novinarjev. I)ne 1. t. m. bila je v Pragi seja odbora »Osrednje zveze slovanskih novinarjev«.
Predsedoval je urednik Josip Holeeek, podpredsednik »Zveze*. Navzoči eo bili odborniki F. Hovorka, I. Klecanda, Jos. Kuf-faer, R. Cejnek, P. Blažek, I. Vej vara in dr. R. Baxa. Opravičili so svojo odsotnost: urednik »Gazete narodove«, posl. Theophil Merunowicz in urednik B. Knechtl (»Pozor«).
Po otvorjenju seje prtdital je tajnik R. Cejnek dopis ljubljanskega župana, g. Ivana Hribarja v stvari ustanovljenja društva slovenskih novinarjev in dopisa posl. Th. Me-runo\vicza in urednika Mončelovskega v stvari ustanovljenja društva gališko-maloruskih novinarjev, katerega pravila so bila »Zvezi«
ločno eliminirati iz predlogov, ker bi moglo	predložena. Društvo Čeških žurnalistov, zdru-
ovirati razvoj nadaljnjih prizadevanj. Kajti	ženje čeških novinarjev na Moravakem in v
Jugoslovanom se bo treba tudi v najugodnejem	Sleziji in združenje Čeških žurnalistov v Plznu
slučaju še nadalje bojevati za vspehe. Vpra-	naznanili so «Zvezi« svoje mnenje o načrtu
sanje je le, da-li ne dosežemo te prej na tleh	novega tiakovnega zakona. Nadalje je bil
parhmentariške javnoati, nego po možnem	prečitan dopis »Kroga čeških pisateljev.
zrušenju vBega parlantarizma.
katerem se ideja urednika Kufluerja, da
v
bi
društva, ko so imela namen razš r ati 1 pridobivati na ta način nov rod mlademčev za
izobrazbo in sicer ne le mestna marveč tudi	više ideale, organizatorje, ki vzbujajo v življe
ona iz okolje. S-zidali so poslopje, katerega	nju zanimanju za povzd.go naroda. A za veh-
00 k.stili : »Ljudska visoka šola v zvezi z	kansko dobroto zahtevajo le, da ti učenci —
vseučiliščem«.	ki bo ponajveČ kaki pome čn ki — žrtvujejo
To bi tnl kratek pregled napredka in	nekaj svobodnih večerov za učenje in da
teženj pojudnega dela augležkih uai\erz. To	vsakdo po svoji moči pomaga soci-
deio so se pred tnalo leti »mairali za slabo	jalno d e 1 a t i. Za ljudsko šoleke učitelje
taki ljudje, ki so fantično umeii vzgojo. Go	in učiteljice je »Tovmbee HilN pravo sre-
vor-li so s početka, da ne more inuti do-	diSče duševnega življenja, kjer imajo tudi klub
brega vppeba, češ, da slom na napačnem za-	za svoje specijalne interese.
popadku ljudske potrebe. Ne da bi vedeli	Kakor jc razvidno iz povedanega, so
zakaj in kako so trdili, da so ratširjevalci	Settlements i vendar It ljudske univerze
te ideje neizkušeni entuzijasti, od katerih ni	zvezi z dijaškimi domovi iz zabavami! Sai
Jugoslovanski poslanec v »Information« »Zveza« objemala tudi češke pisatelje, raje mnenja, da je prva pot vameja in se boji,: do8tno pozdravlja in ae izreka načelno soda bi ee v bre«parlanqentni dobi ojačili Slova- g1«*)« v veero, kar ee v tej stvari stori. — nom ned< brohotni vplivi.	\	Th« Merunowlcz sporočil je zvezi o
Na Balkanu. Ruski uradni list piše, korak h, katere je storil on v službi z drnda položaj na Balkanu še vedno ni tak, da gi™, v to naprošemmi poslane, za reorgam-bi izključil težke komplikacije. Mnoga zna- racijo c. kr. korespondečne p sarne. menja kažejo, da rastoča nezadovoljnost med	Nadalje sledila je splošna razprava o
pravoslavnem prebivalstvom Turčije vsled Ptujskem shodu slovanskih novinarjev." Po pritiska raznih macedonskih odborov prov- dalj« debati, katere bo se uieleždt ge. Ho-zroči splošno ustajo v prihodnji spomladi, vorka, Kuftaer, Klecanda, Jonas (predsednik
Uradni list zatrjuje na to, da je Rusija po
svojem poslaniku v Carigradu ukrenila vse potrebno, da se uvedejo reforme ; Iz vedenj u
reform pa da vsakakor šk( duje ustaško gi-	. .
banje, ki d.ja Tun-iji pretvezo, .la postopa 3. junija v staro.lavnem Plznju m da
proti upornik« m in na ta način zavlačuje ^oroč, pl«nj8kemu jupanu.
uvedenje reform. Vsled tega pozivlje ruski
plzeajskega društva slovanskih novinarjev), Cejnek, Vejvara in Blažek, je bilo sklenjeno, da se bo eliod slovanskih novinarjev vršil o binkoštih in s'cer v dneh 31. maja, 1., 2. in
se to
Prihodnja odborova seja bo v ponede-
v mo s
pričbK vati praktičnega človeškega razuma!	tem se je kazalo pa le njihovojednostrunsko delo,
Veliko jih je celo govorilo, da bi se oče	kajti oni delujejo tudi veliko tako, da javnost
vsega zbea ne mogel zmisliti boljšega načrta	splob ne ve! Kakor naloge si stavljajo med
za razrušen e anel*ške države, nego je bil	drugimi : pobijanje beračenja, uboštva, mtlo-
storjen s poljudnim del- m. Vzlic tem na	ščine, kakor tudi vsake nepoštene in nečastne
eprot-tvom je g banje brez državne podpore	dobro e. Vse to hočejo in skušajo nadomestiti
po stalo bolj in bolj močeo in se razš rilo	s pametno odpomočjo, ki vodi do boljšega
preko vse Angleške in Walesa, čez meje na	cilja. Ka^ti veliko več pomaga, če hodi inte-
Skot*ko, Irsko itd. ; čez morje pa po A me-	ligenca i sebno med ljudstvo, nego pa z da-
riki, A ft »ki, Avstraliji.	janjem dvomljive in trenotne miloščine !
A niso edino le univerze delovale po-	Tatto delovanje, tako gibanje je pač po-
Ijndno Ob tej priliki moramo imenovati	snemanja vredno in gotovo pou5ljivo za vse
akademika : DenB son-a pa Tovmbee ja. Den-	prijatelje izobrazbe ! A vse to še ni vse delo
b ron je prvi začel zahajati med na-	in koneo dela, marveč le začetek poljudnega
rod in študirati njegov p o 1 o -	gibanja !
list slovanske narode na Balkanu, posebno Ijek, dne 5. januvanja 1903. Srbjo in Bolgarijo, naj Rusiji ne otežujejo! »Slovenec« srospodom pri »Slovencu«, stališča in naj pomirljivo uplivajo na Mace- Državni poslanec gospod dr. Ignacij Žitnik
priobčuje v sobotnem »Slovencu« član k o — če smemo tako reči — aferi g. Plantana, radi katere je »Slovenski Narod« (kar omenjamo za danes le mimogrede) prav neusmiljeno opsoval tudi nas.
V članku gospoda državnega poslanca Ž tnika čitamo tudi nastopno aktuvelno in opravičeno rekriminacijo :
»Odkrito izpovem, da so bili časi, ko me je v srce bolelo, ako sem moral za tuje politične grehe, zmote in intrige stati na javnem odru v zasmeh škodoželjnega in radovednega občinstva. Danes sem hladen vBpričo perfidnih napadov od shrani oseb...-itd. itd.«
dooce, ker jedino to bi moglo dovesti do končnega urejanja v Macedonji.
Akcija proti Venezueli. — Nemški odposlanec v Oarac&su (Venezueli) je dne 10. t. m. brzojavil svojej vladi, da je dobil od govor venezuelske vlaie na ultimatum, predli žen dne 7. t. m., v katerem odgovoru se odklanjajo vse zahteve Nemčije.
Iz Berolina poročajo, da tudi Italija porabi sedanji položaj, da bo od venezuelske vlade zahtevala poplačilo nakaterih odškod □ in, katere imajo dobiti laški podaniki.
Blizu mesta La Guayra, ki je blokirano po nemških in angležkih 'vojnih ladijah, nahaja se 3200 mož venezuelske vojske. Ve-
Mi verujemo gospodu drn. Žitaiku. da boli človeka, ako mora držati hrbet, da padajo nanj batine za to, kar je, in tudi za to, česar ni storil! Ravno zato pa bi prosili gospode pri »S'o vencu«, naj malce upogledajo v številke »Slovenca« zadnjih par tednov, kjer najdejo, kako oni loputajo po osebah, kako so pra\ nelepo stikali : kdo je pisal ? ! — mesto da bi bili le zavračali, kar je bilo pisano !
Nič n so pomislili, da ob takem stikanju se prav lahko zgo li, da — cepec pade po »nekrivem« !
G o »pod dr. Žitnik jim je povedal v »Slovencu«, da to je hudo, da boli; gospodje pri »Slovencu« naj uvažujeje resnične besede, ki j h je iz peresa somišljenika jim in eodrudn ka priobčil — »Slovenec«.
ISodi jasno ! Zadnje čase se je začelo v Trstu nekoliko bolj paziti Da taje. brei-poselne elemente, kar je grozno razburilo živce tržaškim Lahonom. Že mesec dni se zvijajo na vse mogoče Dačine ter iščejo iz govorov in obrambe v prilog raznim semkaj došlim bratcem iz — kraljestva.
Delali so na to. da bi mestne oblasti »energ eoo« nastopile proti izganjanju dvomljivih »galantomov» iz »blažene« dt-žele, toda nekaj je vmes, ki brani, da ne morejo kakor bi radi. Pred vratmi so namreč — mestne volitve! Takov korak magistrata pa bi mogel ob sedanjem razj»olož?nju nepovoljno vplivati na p. n. voldce in na izid volitev ! Posrečilo se jim je pa mobilizirati in postaviti v kontribucijo trgovsko zbornico, katere predsednik je sel v ogenj za camorro, a vspeh menda ni bil povsem povoljen !
Ker je pa tu nekaj »patrijotičnih« listov, ki so vendar tega menenja : da kruha trela dati najprej tržaškim delavcem in da naj, ako ni zadostno domačinov, delajo tu v prvi vrsti avstrijski podaniki in še le potem delavci iz tujih držav, je med camorro navstal
—	ogenj v strehi !
Sobotno glasilo tržaške camorre, takozvani »Indipendente«. nastopa povsem od krito regnicolom v pril »g in na škodo vsem avstrijskim podanikom! »Ako je Tržačanov
—	tako piše ta list —, ki so brez deb, naj se jih veprejme na vsa ona dela, koder delajo danes razni Kraševci, Štajerci in Hrvatje, ki prihajajo semkaj sovražit našo narodnost ! Mi rajše vidimo tu delavce iz Italije. ki so bolj pametni, bolj pridni in bolj varčni
—	nego pa, kakor rečeno, razne Kranjce, Hrvate in one s »cufim« na klobuku (Nemce)!!«
Ni li to krepka in jasna izjava ? !
Sedaj torej vemo, kje se nahajajo naj-pridnejši in najboljši delavci vsega sveta ! Sedaj vemo, kje žive skoraj sami mirni in trezni poštenjaki ! Vsa ta dobrota izhaja iz laškega kraljestva in kedor ne verjame, naj čila omenjeno glasilo, ki je ob enem glasilo laškega parlamenta !
Prvenstvo med tržaškim delavstvom morajo imeti seveda le bralci iz Italije, ki so. menda toliko zaslužni za naše zemlje in tci so cvet pridnosti in p šenja! Kranjci, Kraševci, Štajerci, Hrvatje in Nemci naj gredo, kamor hočejo, samo v Trst naj ne hodijo, ker bi tu zasluženi denar tudi p u-š č a 1 i t u doma. A ravno tega ne sme biti ! Denar treba odpošiljati ven iz države, kakor delajo regnicoli ! Slovence treba sovražiti in po mogočnosti delati za — Ita ijo! Potem še le naj kedo pride sem na avstrijska tla iskat si kruha ! Da ste torej čuli, vi na redarstvu in v »rumeni hiš « ! Vi morate izgnati prej vse avstrijske delavce — potem še še le smete položiti ro to na »najpošfcnfjše« in »najpndoejša« možakarje iz bližnjega kraljestva — to pa le, ako v to privoli tržaška camcrra !
Daleč jo je pritiral tisti vladni zissem, ki je favoriziral m favorizira komunalne oblastneže in gospodovalno stranko, katera govorita glasno in brez obzirs. da je Trst že tako dozorel t gotovi smeri, da gre tu p r a-vica državljanu iz Italije pred pravico državljana Avstrije! Ta je menda že tako glasno in jasno, da mora čuti vsakdo, ako ni povsem gluh, in videti, ako ni povsem slep! Le naš vladni zistem ne vidi nič in ne čuje nič. Ali je res gluh in slep ?! Ali pa le noče videti in noče čuti? Prvo bi bilo usoden defekt, drugo pa nekaj druzega, nerazmerno hujega: nekaj nezaslišanega!
Mi pa smo dobro umeli izjavo v »Indi-pendentu«, kaj ne?! V Trstu ne sme delati oni, ki plačuje v A vatri j i denarne in krvne
davke! Tu ne sme delati oni, ki bo moral eventuvelno žrtvovati V3e in tudi življenje za to državo. Ne, tu naj delajo in služ jo le oni, ki so že in bodo v danem alnč-tju še — streljali na avstrijske vojake in nam morili naše vladarice !
Prvo, drugo in tretje mesto Jožefa Go-rupa cesarja FraDca Jožefa I. jubilejske ustanove za trgovinske akademike slovenske na rodnosti po letnih 620 K-
Pravico do nje užitka imajo trgovinski akademiki slovenske narodnosti na trgovinskih
in v Pragi, in sicer:
1) Sorodniki ustanovnika in njegovih
Tako hočejo signori, v katerih imenu	akademijah na Dunaju, v Gradcu, v Trstu govori »Indipendente«. In to so mogočni in vsemožni gospodje v našem Trstu !
Ti gospodje govore jasno! B >di torej	uslužbencev; enkrat jasno tudi onim (nam je že davno), ki 2) slovenski trgovinski akademiki s
imajo tn ne le prvo in glavno besedo, ampak	Kranjskega, Štajerskega, Koroškega in z av-
turi: — svete dolžnosti !	atrijskega Primorja.
Radi dvojezičnih napisov na posta	Pravica podeljevanja pristoji ustanov-
jali novo Istrske železnice. O ibor puhtič	niku.
nega društva »E i most« imel je v soboto	Prvo in drugo mesto od ljudske šole
zvečer sejo, v kateri je sklenil od posla ti že-	pričeiiši neomejene ustanove Matija Ko-
lezn škemu ministru protest proti poskusom	della ietnih 105 K 93 stot. samo za usta-
laškega političnega društva za Istro, da bi	novnikove sorodnike iz hiš 19 in 20 v Dup-
se na postajah nove istrske železniee uveli	Ijah pri Vipavi.
samolaški napisi. | Prvo mesto ustanove glasbenega zaklada /veza bolniških hlasajn. Včeraj je	letnih 114 K, ki ni omejena na noben nabilo vsakoletno zborovanje delegatov bolni-	učni oddelek, za uboge dijake, ki so zmožni ških blagajn. Slovenskih delegatov je bilo25	glasbe ter si hočejo svoje glasbene znanosti ali 26. laških pa menda samo 5 ali t>.	popoln i ti. Tem povodom pozi vljamo italijanske liste,
naj nam pojasnijo nastopni fakt:
Zbor delegatov je včeraj razpravljal o prošnjah nekaterih blagajn : bo li za odp?» dolga, bodi za znižanje obresti, bodi za po poln odpis obresti, b »di za podaljšanje roka za povrnitev di>lga. Kiko pa prihaja, SO-tudi letos ta beračenja došla izključno od italijanskih blagajn i!
lle, kako je to ? Italijani reprezentirajo kapital, oni so jedini kulturni živelj. oni so toli izborni administratorji, da že radi tega morajo ostati gospodarji v deželi — a nekatere njihove blagajne beračijo vedno, ker so vedno v kritičnem stanju, dočitn slovenske blagajne, vodjene od inferijornih ljutbj, iz hajajo lepo in brez beračenja !
O vzrokih mizeriji v italijanskih blagajnah bomo š* govorili.
Miklatžer večer pri Sv. Ivanu. Ka
kor že dolgo vrsto let, tako je prišel tudi letos k sv. Ivanu sv. Miklavž s svojim nebeškim sjajem. Ker je pri sv. Ivanu mnogo prav pridnih otrok in odraslih, zato je tudi prinesel obilo^ krasnih darov, za kar mu.bodi srčna hvala. Pred Miklavževim nastopom odlikovali so se vrli otroci : Vera, Vidar M lan, Stanko in Marij v lepih otroških pri-zorčkih. Izvaredno je pa ugajala igrica »-Lokavi snubač«, v katerej so se odlikovale posebno g.čne Poniž in Odinal s svojim ljubkim in naravnim nastopom. Gosp. Na rdi n in Kuret bila sta prav v svojem eletnentu, prvi kakor župan, drugi kakor ljubimec. M*ada Polona se je kretala tudi povsem pripravno in le{k>. Ce še povemo, da so bile manjše uloge v dobrih rokah gg. Negode-ta,. Jakliča, Persiča in Ponikvarja, ki so iabrani igralci še stare garde, tedaj je umevno, da je igra izvrstno ugajala in da je bda moj-etersko uprizorjena. Kaj tacega bi res želeli večkrat videti tako ob nedeljah popoludne. Z malo vstopnino se privabi ijudi, kateri
čevar P. -10 st., Antih F. 4<> st.. Sever K. 4M st., Marušič I. 40 st., Furlan M. 40 st., Bakar M. 40 st., Balarin A. JO st., Ferjan-čič I. 30 st., Kobalj I. >0 st., Bratkovič F. 30 bt., Prnišek I. 20 st.
Darovale so sledeče gospe : Vižintin A.
1	K, BratkoviS A. 30 st., Kočevar M. 30 st., Trohn A. 30 st. — Skupaj 15 kron 50 st.
Za »Božićnico« nabrali rodoljubi v kavarni »Commercio« 109 K <»0 st. Darovali so sledeči : Venedig l K, II... 2 K, Ant nija Goljevsček 2 K, dr. Benkovič »»0 st., Šorli
2	K, N. N. I K, Dolinar 1 I\, Fab. 4 K, Girtler 1 K, X. 1 K, F. M. 4 K, V. 1 Kr Andreje 1 K. Baje 1 K, Ivan 1 K, Trn. 1 K, pre fesor Jesenko 10 Iv, X. Stepančic 4 K, Moravski 1 K, Franc Toros 2 K. Ignac Sega 5 K, prof. Gomilšak 4 K, Franc Vidmar 3 K, N. X. 1 K, Ivan Gora p 2 K, Joško Cvek 1 K, Ante Kalister 10 K. Grebene 1 K, dr. Rvbnr 10 K, dr. 1 K, L. Furlan 4 K, Cegnar 1 K, Krn 1 K, dr. Dolenc 1 K, delavec 40 stot., L'mek 1 K. Candolini 3 K, dr. Rosaov 2 K, Petanu ti
Drugo mesto na gimnazijalne nauke 1 K, dr. Cikovič 5 K, Fanta 1 K, dr. omejene dijaške ustanove Dominika Ilepitscha Abram 5 K, Fran Zelen 1 K, P. B. 1 K, letnih G0 K. Pravico do nje užitka imajo J. P. 1 K, A. P. 1 K, Zink 60 stot. dijaki sploh.	i Skupaj K 109 60.
Pravica predlaganja pristoji graščini Vi- ! Za Žensko podružnico družbo- sv. pavski skupno z ondotnim župnikom.	Cirila In Metodija t Hojami nabrala je
Ustanova Janeza Salzerja letnih 2*10 K vesela družba v Pertotovi hiši v Uojanu J za »boge, na Kranjskem ali Primorsktm K 20 stot.
rojene slušatelje gozdno tehničnega učnega Za »Teloivansko pedrtižllieo drnftbe tečaja na c. kr. visoki šoli za zemljedelstvo »v. Cirila in Metotilja nahralo se je na na Dunaju.	Martinovem večeru« v »Narodnem domu«
Praviea podeljevanja pristoji načelniku pri sv. Ivanu 38 kron. kranjsko primorskega gozdnega društva.	Za isto podružnico nabralo seje dne 14.
Četrto mesto na kakšen naučni oddelek t. m. v »Narodnem domu« pri »v. Ivanu 2' neomejene dij«ške ustanove- Jožefa Schls*- K 82 stot.
ckarja Letnih 20"1 K.	-
l'ravieo do nje užitka inoajo :
Vesti iz ostale Primorske
X Jteet mn, da ti ne porefe ! Tega pravila so se držali dopisniki v včerajšnji v znanem č.futakem glasilu trža-
a)	Sorodniki ustanovnikovi ;
b)	v Kamniku rojeni (>i;»ki p e) ubošrai blagonravni dijaki »ploh.
Prosilci aa eao teh ustanov naj s-Toje. s-	i[evi|jci
krstnim ali rojstnim listo«, z ubožnim j?stom„	^kem
z .spričevalom o eepljeaih kozah, potem s	Izpovedujejo i. klevetajo, da so dijaki
eolskimi izpričeval* o poslednjih dveh seme-	^rvatakega gfainazija v Pazimi „rezali v
stnh m, kadar prosijo za ustanovo iz naslova	k|opi javDega vrta rMfie n.lpi9e, proslavlja-sorodstva, z zakonitim rodovnikom oprem- Hrvaško in Rusijo, |a žaleče italijansko
Ijene, dokumentirane prosa,e, ki morajo ob-	narodnoet. Potem da so raztro*ili po mestu
segati tudi napoved, če prosilec ali njegovi bratje in sestre že uživajo kakšoo ustanovo ali d ugačno podporo, najkasneje do decembre	v lože- na pri stoj nesa šolskem ravnateljstvu.
na stotine list.čev v belo-mod ro-ruciečih barvili. z napisi >Zivela Hrvatska« in z insulti na italijansko narod tost.
To je seveda le primerna introdukcija klevetanju, ki 5raa slediti. Ko ee je namreč-Požar. V soboto popoludne je navstal _ teko pravijo obrekovalei - slutilo, da požar v nekem hlevu, k> je na zemljišču št. bo> poavana pozornost namestništva in dežel-4 v ulici Fab,o Severo. Hlev in pripadajoče Hega ^tekega s^eta na te dogodke, >j e prostore ima v najemu tvrdka I. B u 11. Požar, katerega so došli ogniegasci kmalu po gasili, ni napravil mnogo škode.
Oralbe premičnin. V torek, dne lii
bilo nasvetovano« hrvatskim dijakom, naj raztrosijo lističe v belo-riuleoe-zfclenih barvah, z očitnim namenom, da bi krivda padla na itilijanske dijake. Dva ita-
dee. ob 10. uri predpoludn* se bodo vsU < Ujanska dijaka da sta bila napadena od hr-
•aradb« tuk. e. kr. okrajnega so-1išČH (?■-vila« stvari vršil« sledeče dražh* prem *nin : Caropo S. G acomo 8, hišna oprava ; v Ko-
imajo gotovo večji moralni in materijalni do. ^aji 20'J, h.šna oprava : ulica L-i-g, Gilvani
biČek, kakor če pose laj o cele popoludne v« po krčmah. No, upamo, da, ko bo dovršen »Narodni dom« pri sv. Ivanu* se tam razvije povsem novo življenje, kajti izbornih m<>či tam ne manjka, treba je še samo dobre volje.
Gosp. Hanibal Škrl je poslal o priliki
1, hišna oprava: ulica Poste 4, 2 stekleni
omari s HiO knjigami; ulica S. Spiridione ti> da ne |)0reče on
vatskih dijakov, a eden prvih da je bil vršen ob tla !
Tako pišejo iz Pazina v čifutsko glasilo, o 6t?mer pa je kar prijeti z roko, da je vse zasukano po tisttm znanem pravilu: reci mu
Komu hoče pripovedovati »^Vccolo*, da bi siromašni in skromni hrvatski dijačiči, ker došli večinoma iz dežela in iz skromnih
8, hišna oprava: ulica della Pesa 4, h šna oprava ; ulica Stadion i4, hišna oprava : Rojanu 24<»f hišna oprava.
V remnaikl	Vč«ra : toplom r kmečkih sel, metali po mestu lističe v itali-
» 7 uri zjutra 0 2 o*> 2. un popoln n# janskih barvah?! Sarajna pertidija pa je, sv. Miklavža zaboj 100 bi Škotov sv. Cirila 37 C' ~ Tlabomer ob 7. uri zjutraj 770.4 ako nam.guje »P.ccoto«, da >:c je« to sve-in Metod i j a. Te je sv. Miklavž razdelil med l)an*H P11®" f>W 723 Pr«dP" ia SJ9 tovalo dijakom! K lo je svetoval? Zakaj ne otročiče otroškega vrtca. Srčna hvala vrlemu » oseka ob 1.42 predp>lutn» in ob 1 ."»3 govori jasneje ? Kdo je svetoval? Komu
gospodu, ki se nas spominja o vsaki priliki, pop^udns	__vejja obdolžitev ? Saj italijanski listi nikdar
ne štedijo hrvatskih in slovenskih imen in oseb, ako le kaj vedo ! Stvar je jedaosta\ no
Slovenci! kupujte le Ciril Metodijeve biškote, ki so fiai, a poleg tega ima še naša uboga družba kaj haska !
Društvene vesti.
Za »Božičnieo« nabral je gosp. Maks	taka, da lažnjivi dopisniki ne m >rejo nič po-
Kazpi* dijaških ustanov. C. kr. de Troha iz Kopra 15 kron 50 stotink, katere	vedatt, ker nič ne vedo! Izmislili so si kle-
želna vlada za Kranj-ko razpisuje med dru- nam je poslal se sle lečim dopisom vred:	veto, ker nočejo pokriti kako lastno lumpa-
gimi tudi sledeče dijaške ustanove:	| Vsled večkratnih prošenj in opominov	rijo ! Keci mu, da ti ne poreče! Namen, ki
Deseto mesto dijaške ustanove Jožefa odstrani Vašega oenj. lista »Elinosti« do	ga p .dtikajo hxvst*ki strani, vedi njih
Gorupa, vsako v letnem znesku 500 K. Td r« d Ijubov, kateri naj bi, če tudi še tako malim	same ! Sledza t r o s i t e 1 j i lističev
ustanova se more uživati na srednjih in vi- doneskom prispevali k »B »žičnici* za naše	v italijanskih barvah hočejo
šokih šolah, in se poviša na ietnih 527 K, bedne otroke, sklenil sem tudi jaz v to svrho	i sb risati l Mi ne zahtevamo od naših
kadar už;va'.ec u-Jtanove dojde na visoke kaj žrtvovati.
šole.
Pravico do nje užitka imajo :
a)	dijaki slovenske narodnosti iz ustanovni-kovega sorodstva ;
b)	dijaki slovenske in hrvatske narodnosti s Kranjskega, Štajerskega. Koroškega in Primorja, t. j. iz Trsta, Gorice in Gradišča, iz Istre, potem z Reke in iz hrvaškega Primorja, in kadar bi ne bilo teh, dijaki drugih slovanskih rodov sploh. Pravica podeljevanja pristoji uata Dovniku.
Potrkal sem torej na rodoljubna srca svojih načelnikov oziroma kolegov, kateri so zložili po sv<jih skromnih močeh poslano svotico. Vsaj s tem ubornim darilcem hočemo za ta dan malo pripomoči do veselja — naši revni deci.
Darovali so sledeči gospodje : Vardjan F. 1 K, Orel I. 1 K, nadstra-
dijačičev nio druzega, nego da se pridno uče, da bodo kedaj koristili svojemu narodu ! Za vsakdanje narodne in polit ene borbe naj se ne brigajo ! To naj puščajo, to je stvar druzih.
Kako drugače dela italijanska stranka v tem pogledu, o tem se lahko prepričamo sleherni Jan iz italijanskih listov in o tem pričajo dogodki slehernega dne na raznih
žarja; stražarji: Troha M. 1 K, Jelusič 1.1 šolah. Javna vzgoja italijanskem taboru je
1 K, Drašček Š 1 K, Samec M. 1 K, Vi-
žintin F. 1 K, Žulanik F. 1 K, Colja š. 60^ dan na da« atrupa mržnje in narodnega bo, »t., Kopaoin F. 60 st, Puik L 50 at.7 Ko- vraitva.
taka, da tudi v neina srca mladine kaplja

Trt so ootoriene stvari, katerih nam ne utaje Italijane, tudi Če se še bolj derejo po tistem znanem pravilu : reci mu ti, da ti ne poreče on ! !
X Bela**« poštenjak. Te dni je na^el uiigale^ svetilk na kolo<i/orn južne že-lezni«*« v Gorici	kron. II tro je za«*el
poizvedovati, kdo da bi jih bil izgubil. Ko je pa dotičnega našel in je ta bil neki italijanski delave«*, ki se je vračal s svojo družino z dela domov v Talijo, izročil mu je uligalec denar, ne da bi od njega zahteval ali vsprejel najden n<».
Političen obhod l»ohinjske želez-nične prege prične, kakor smo že sporočili, 15. t. m. ter l o trajal do 22. jan. 1903. Opozarjamo o tem vse prizadete posestnike in druge interesente, naj se oglašajo pri komisiji po potrebi jasno in določno s svojimi zahtevami i t željami, ksjti ta p >lit:čai oUhod je velevažen in |ozneje mara ^esa ne bo možno več popraviti, ako se prizadeti ne pobrigajo pravočasno na obhodu. Po drugi strani pa pripon čamo prizadetim tudi, da ne de ajo sitnosti komisiji, marveč se z lepa dogovorijo o tej ali oni reči. Le tako je mogoče storiti kaj v spi' šno dobro.
< *.!«» ur isral na klarir. V Goric*, je nast« pil v edališčni dvorani neki Kamilo Baucia, ki je igral ni klavir od .H. ure zvečer v soboto do 10. ure zvečer v nedeljo. Ob 0. v jutro v nedeljo je pil črno kavo. Potem je nadaljeval igro do 2 .r>5 pop. Ta čas ga je preiskal dr. Bramo, ki je konsta-tiral, da je v njem vse v redu. P«tem je spil zopet malo črne kave iu č*š o maršale ter igral do 10. ure zvečer. Ž la mu je l fla v tem čaau 120 v minuti. Igra se je vršila ves čas pod strogim nadzorstvom. Biucia je šel sedaj na Ogrsko, kjer se misli predstaviti z igro ur neprestanega igranja.
X V Opatiji je bilo od 1. septembra 1902. pa do 10. d« c-mbra 1902. 03-H oseb. O«4 4. decembra 1!K)2. pa 10. decembra je prirastlo 13> oseb. Dne 10. dtcembra 190^. so bde navr< č* 70.*» orehe.
1^4-pjo prijateljstva...! — »Jedinstvo« piše: Te dni je »Piceolo« nfkaj blebetal, kako potrebno bi bilo, da bi v I*tri Slovenci in Hrvatje živtli z Italijani v prij teljstvu ! Zgrtšd je adreso, kajti moral bi b:l reči, da bi Italijani morali živeti v prjateljstvu z našim narodi m ! Oni so, ki izzivljajo, oni so, ki odrekajo cašemu narodu vsako pravico, naš carod pa te bori za t-voje, dokler mu je glava na ramenu. Ali tudi to je važno od »Piccola«, ker se vidi, da so Italijani malo v skrbeh. I*tra ee budi. V Istri je narod čil in zdrav. Danfs, jutri, ko si pridobi inteligencije, bo lo Italijani morali st »piti ee sedanje v.sine. Tam je sedanji razvoj kakor je bil nekdaj v Dalmaciji. S početka niso hoteli ni čuti o Slovan h, przneje so j h priznaval4, pak so j;m delili mrvice, a ko se je naš narrid v zbudil, poskušali s i mu mlušiti zavest, in ko tudi to ni b lo mog Čs, poživljali s<» ga ra kompromise, a ko jim ni pomoglo tudi to, proglašali so sami sebe za Dalmato-Slave, pak. ko j m slednjič tudi to ni hasnilo, so se proglasili za Italijane puro sangue in se stavili vladam na razpolago.
V Istri je isti razvoj — a mi pravimo, da je dobro tako, kakor gie. Hujega ne morejo storiti našemu uan duf nego mu de lajo, a od se vendar drži in Dflpredtije. Naj gre torej le tako ; ako se plašijo čega, morejo samo vprašati za mir in Hrvatje in S o venci Istre se odzovejo, ali pod p gojem, da se faktičui v« čini pri/na večina (kajti, ako nam je ne priznajo Italijani, done*« nam jo ča-) in da se mir pod pogoji raztegne tudi na Slovence v Trstu.
Postanejo že bolji ti Italijani.
Vesti iz Kranjske.
*	Trtno Un so zajedli v občini Šturje. Vlada je prepovedala iz nje izvažati trte in druge stvari, ki so euailjive, di rads.rjajo bolezen.
*	S postelje padla In umrla Stiriaa-rica Terez ja Vidmarjeva na sv. Jakoba obrežju v Ljubljani je po noči padla iz postelje in ee o tem tako potresla, daje kmalu na to umrla. Vidmarjeva pa je bila že bolna.
I'* let nepretrgoma na slovenskem odru. Dne 10. dec» in »ra je minolo 27* let, odkar go~(K>d Anton <'.rrar {pod imenom I)an:loj na-t'>pa na odru slovenskega gledališča, v Ljubljani. Danilo je nastopal v naj-razl čnej- h ul »gah in maogi častni večer je
slovenski oder doživel po njegovi znatni zaslugi: »Slovene<*c po v dalja, da je g. Danilo prvi in edini slovenski gledališki igralec v Ljuljani, ki je vseli 1*"» let nepretrgoma sodeloval na slovenskem odru. Čast in hvala g. Danilu v imenu slovenske umetnost !
Vesti iz Štajerske.
—	I>eželni odbor štajarski in Slo-
venei. Ta deželni odbor je izvišil sedaj 9 uradniških imenovan] in med temi ni — no benega Slovenca. V spričo dejstva, da je tretjina dežele slovenska, kriči popred omenjeno dejstvo štajerskim Slovencem : p r o Č od Gradca!
-	/iiHlmlra razsodba okrožnega so di><*a V Olja Na imendan njeg. Veličanstva cesarja so imeli seveda tudi v C-slju slovesno službo božjo. Med zastopniki oblasti oziroma kcrporacij sta bila tudi veleznani in vele — slavni te lanji podžupan Uaktiseh ter dr. Dečko. Poslednji v imenu okrajnega zastopa. Ker pa je poslednji našel odlučeni mu projtor že zaseden, bA je na drug prazen prostor blizu župana.
To je kulturni g. Rakucch imenoval >vetflucbte Frechheit«: prokleto predrzno*t. Ali prosimo : to si je dovolil Rakusch, v cerkvi, na po-večenem kraju, m< d službo bož,o za cesarja in na glas vspriČo mnog h odličniakov ! !
Dr. Dečko je tožil in okrajno so-1 š3e je obsodilo Rakueoha na -?l> K globe. Obsojeni je rekuriral in okrožno sorlišče je razveljavilo prvo obsodbo, izrekši, da omenjeni izrek podžu-para Rakuscha v cerkvi in povodom cesarske maše ne p »menja nikake žalitve za dr.a D e č k o t a !
>Sfi Is'eierische Presse« pripominja :
»Tu se vidi, kaj vse sme nekažnjeno storiti kakov celjski podžupan me l cesarsko mašo! Seveda bi se kdo drugi moti, ako bi o kaki pr liodnji cesarski m >ši hotel posnemati ta lepi izgled gospoda Rakua^ha ter na jednaki rai žki način v poveličanje slo vfsne s'užbe božje zaklicati take besede glo boko sovražljenemu političnemu naspritniku! Kajti ni vsakdo podžupan v Cdju, in ne bi mogli vsikdar soditi sodniki, ki bi se pridružili pravnemu nazoru sedaj sodivš^ga vskl:c nega senata, ampak bi drugi sodniki utegnili meniti, da nazor sedanjega prvega eodnika bolj odgovarja zakonu, in potem bi moral tak gosped ali šteti kronice ali iti pr,d ključ.
— Ne obupaj ino. Tako kliče »Domovina« narodu na Š ajarskem. V dotičnem članku piše :
»Kdor bi skušal ljudstvo begati, da obupa nad mi gf čo zmago, zakrivil bi neod-pustno izdajstvo nad narodom. 'A t*o pa je treba nevetrašenih in res idealnih voditeljev, ki ob nobeni priliki niti z mišico na obrazu ne mignejo, ako bi r*s bila nevarnost velika, položaj obupen. L udstvo ne sme nikoli poznati brezupa, kajti kakor hitro se je ta vcepil v vrste narodnih bojevnikov, je poraz tudi že skoraj neizogiben. Nasprotno pa se osmeši še tako močan nasprotnik, ako ljudstva ni zanpustila navdušenost«.
Na to navaja izgled naše tužne Ko-rr ške.
»O nekem koroškem vod teIju se je pripovedovalo, k.- ko se je javno izražal o obupnem položaju kur« ških Slovencev ter izrekel, da je ohranitev slovenske narodnosti na Ko' r« škem zelo dvomljiva. In kaj ee je zgodilo? Nasprotniki so porabili ljuisko obupanje, na peli vse sile in prodrli na vsej črti. Slov* nci so zgubili dva mandata, a to enega v najbolj močni slovenski postojanki, v velikov-škem okraju. In ali je končno Ču Ino, da je ljudstvo v tem okraju obupa-o, ko mu je že imenovani voditelj kakor edini narodni kan didat podal v svojeji oklica tako vzpodbujo.
»Če me ljudstvo voli, bom delal, kar za morem ; če me ne voli, bom Boga hvaležen, da me oprosti velike skrbi.« Ljudstvu se je smilil tak neodločen kandidat ter se je dalo pregovoriti za nemškutarskega m ža, ki je imel polna us'a ki r*jže in obljub.«
Za tem pripoveduje cel sko glasilo, s kakim hrupom in kako samozavestno je bil nastopil na Sjodnjem štajarskem zloglasni »Štajerc«. Zi listom so bili združeni štajarski nemekutarji. Ta mobilizacija jih je stala mnegj denarja.
Voditelji štaje^kih SloveLCiv niso prezrli nevarnosti, ali svoje bojazni niso kazali narodu. Narodu treba kazati vedno lice. Posledica takemu vedenju je bil lep vspeh na volitvah v kmtčk h občinah.
»Zmago nam je prinesla vera v se in v naš7 bodočnost. Ako bi bili le tarnali in obupavali, zbegali bi si bili volilce, katere bi potem zajela nasprotna stranka, kakor se je to zgoddo na Koroškem.«
»Da, trditi si npamo, da je celo ravno borba z raznimi spletkarkami nasprotnika utrdila v našem ljudet.u narodno zavest. Pri narodih, ki imajo v sebi dovolj moralno moči in zaupanja, se je to vedno opazovalo. Ali bi si bili slovanski narodi na Bilkanu priborili k'laj zopet svobodo ter §>i ustanovili lastne države, ako bi bili Turki ž njimi lepo postopali ? Ne, ravno turška krutost jiut je pripomogla k teinu. Le v vednem boju s krvoločnim tlačiteljem "O si ohran:li spretnost in ju aštvo. Rivnotako si tudi pri nas nem-skutarstvo 8 svojimi nasilstvi vzgaja v nas zmagova'ce.«
Razne vesti.
Mali vzroki, velike posledice. Iz Pod-
goroča n« Hrvatskem javljajo, da je tamošnja poštarica, gospica Milka B igovac, umrla na veletragiČen način. — Pred nekoliko dnevi se je bila urezala s steklom. Neznatni rani na »lesni ro*i ni prip sovala n »bane važnosti, ali kmalu se je pokazalo, da iej je kri zastrupljena. Z«lravnik jej je svetoval, naj si da odrezati porezani prst, ali ona ni hotela privoliti v to. Stanje se je jej hitro slabšalo in dne (i. t. ra. je revica umrla vsled zastrupbenia.
Loterijske	številke,	izžrebane dne 13. decembra : .
Trst	G3	86 51 36 41
Line	42	30 76 16 54
Inomost	17	45 36 90 22
Drnžbl sv. Cirila in Metodi ja so me eeca novembra poslal prispevke p. n. gospoda n društva: Uredništvo »Slovenci« 69-80 K, upravn štvo »Slov. Narodi« 36-60 K, adj. Drag. D lene na Duna)u 1 K, žup nik Ivan Sakser v Hotedršici 10 K, klfesar Al. Vodnik v L; n bij a ni mesto vrnca Frarcu Matijanu v Š š*i 10 K, nadučitelj Al. Trobej v Št. Ilju pri Velenju 10 K, kapi. r». B-rn. Šalamun pri Sv. Tioj ci v Ildloz-rh 2 K, župnik P. š v'egelj v Movražu (Istra) 15 K, društvo slov. advok. in nejt. uradnikov v Crlju 50.K, Fr. K< Š r v Zilou zbirko 2 K, župnik Aut. Vraz pri sv. Antonu v Slov. goricjh zbirko 5 K, znanci na Reki me-to venca j g Ič. M. Črne 12 K, župnik d. Zupanč č v Litiji dar neimenova nega 6 K ; podružnice : ženska v St. Juriju ob juž. žel. 65 K, v Ptuju -10-10 K (po SI. .N «). ženska v Idriji 68 K, prva ljubljanska po pr< f. dr. Iv. Svetini udnine 86 K in Ciril Metodijevega daru 17 K, združene podružnice v Ribnici in Velikih Laščah d« he-lek veselice 100 K (po »Si. N.«), ženska v Kamniku 126 30 K, ženska v Prva čini 20 K, v Medgorjah (Kur.) po župniku M. Rieplu udnine 16 K in na shodu nabra mh 32 K ; darove Mohorjanov so poslali : Jop. Levičnik v ž^lfznikdi 440 K, Rezika Sterie v Gorjah 15 K, Rateče nad Kranjsko goro 5 K, župnik Ign. Okorn v Senožečah 4 20 K, prof. dr. Iv. Svetina v Ljubljani 6 30 K, župnik Vinc. GrŠ.k na Vranskem 20 K, žup. Joa. Atteneder na Polzeli 8 K, kapi. Ant. Strgar v L škem trgu 3 «'»0 K, — Družba je imela meseca novembra StiC'CO rv d^rh.jrdkov in 89-^ 79 K etrcšfcov ; neplačanega dolgi za isti mesec pa je še 1256 28 kron.
Blagajništvo družbe bv. Cirila in Metodija.
Njega potovanje na Dunaj je v zvezi z nerešenimi gospodarskimi vprašanji. Predpo-hidne je bil ministeraki predsednik V3prejet od cesarja v avdijenci, ki ie trajala skoraj poldrugo uro. Na to je S«ell vsprejel dr. Knerberja. Popoludne pa je prvoimenovani konferiral z ministrom za vnanje stvari, grofom Geluchovvskim, inje za tem vnovič vsprejel dra. Koerberja.
Velik požar.
KIJEV 15. (B.) Lebedinova sladkorna tovarna Aleksandrovske delniške družbe je zeorela. Skoda znaša nad milijon rubljev. Avstro oger-ski poslanik v Petro^radu.
PRAGA 15. (B.) Avstn -ogrski poslanik na ruskem dvoru, baron Oerenthal, je dospel semkaj.
I>fžcln! zbori.
DUNAJ 15. (B.) Jutršnja »\Viener Ze tung« objavi cesarski patent, ki sklicuje d«-želne zb<»re in sicer : Nižeavstrijskega nn dan 19., Moravskega na den 20 , Gorenje Avstrijskega, Goriškega, Predarlškega na dan 22 , Istrskega na d trn 27., Oe-š^ega, Gališkfga, Stajarskega, Solno-graške^a in Šiezijskega na dan 29. decembra.
Dosrodki v Venezueli.
LONDON 15. (B.) Rsuterjeva pisarna javlja iz C-iracasa : Predsednik Castro je zopet spremenil svoje vedenje ter je odredi', da se represije znustavijo in da te angleški in nemšlci železniški družbi povrne nje lastnina.
Kaski minister za vnanje stvari pride na Dunaj.
DUNAJ 15. (B.) »Polit. C »rrespondenz« je izvedela iz Petrograda : Grof Lunsdoitl", j ki stoji ra čelu mini*t-r-tva za vnanje stvari, 'ni imel še prilke, da bi sa poklonil cesarju. ' Zato pride na D maj. da se predstavi istemu.
Cesar Fran Josip
DUNAJ 15. (B.) Cesar Fran J .s'p je prišel danes predpo udne \c S -ho ibru la na cesarski dvore«-.
Jubilej terezijanske akademijo. DUNAJ 15. (B ) U W ener Neustadta javljajo, da je p »vodom 150 letaega jubileja ter zijanske voj^š <e aka lemije, d i.spel tjakaj ned^ojvtda l-'ran Fer linand kakor zastopnik cesarjev. Prišel je tud' vijni minister. Vojni ra nister in poveljnik akademije sta p l »žila krasne vence na vziožje spomenika Alirije Terezije. Na slavnostnem obe lu je naivoj-v«.(la napil cesirju. Nadvnjvola se je popoludne povrnil na IMinaj.
Zlat prstan z briljantom
se je našel pred nekoliko dnevi v »Trgovinski kavaruic. Kdor ga je zgu >il, naj sa ('glasi pri lastniku kavnrne.
KICK KHKKM KHKKKH <K
H n K K H K K U U K K
n
H n
K
x x x
Brzojavna piroćila
Cesar Fran Josip grofu ISiilo>ru.
D U SAJ 14. (B) Njeg. ve', e^sar je podelil državnemu kaccelarju, grofa Bii-k\vu, svojo podobo v pripozianje njegovih zaslug za obnovljenje trozveze. čestitke in odlikovanja grofa Biilowu.
DRAŽDANI 14. (B) Kralj je čast.tal državnemu kanceiarju. gr» fa Bulowu, na rešitvi tarifne predi ge.
BEROLIN 14. (B) Cesar Viljelm je pc.delil drža* nemu kanceiarju, grofa BiUo\vu, verižico k redu Hohenzollerncev, Posadov-skemu verižico k velikemu križu rudečega orla, Tielmannu red rudečega orla prve vrste, Richthc tfVnu kronski red prve vrste.
Pogodba med Avstrijo in Osrrsko.
BUDIMPEŠTA 14. (B) Ogrska kore-spendenčna pisarna javlja z Dunaja : Ministeraki predsednik pL Szell j« dosel semkaj.
Svoji k svojim!
ZALOGA
pohištva
dobro poznane
tovarne mizarske zadrnge ? Gorici (Solkan)
vpisane zadruge z omejenim poroštvom
prej ^inton Černigoj
Trst, Via di Piazza vecchia '^aHoj ij St. niia Ws, enzi.'	*
^ Naivečja tovarna rohištva priiuorste 4ežel6.
Solidnost zajamčena, iajti lea se osuSi ^^ v to nalašč pripravljenih prostorih s tem- ^^ Jj peraturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, mo-^	derni sestav. Konkurenčne cene,	^
^ Album pohiitST brespl&6en. Ti
KKXM*K****KHX**K
g	e®
SMsaiflir Len Minzl §
Prva Is a^jTeiji torama pthlitra ^
o —trst s*— S
TOVARNA: ZALOOE:	gj
Via Te«a, i Piazza Rosari« it 2	^ vogal I (Šolsko poslopj«)
VI« Ualtaaca i lo Via Rltaor«« It 2f	g
Tslsfon tt. 070.	®
-HOM--Sf
Velik tsb«. upecarij, Kremi la sUk. Is-	Sf
»rtmj« un£b« tndl po posebnih aačrtih.	^
Con« bril konkarono«.	S
Loirsofiii cml ziitou n runo	3
Predmeti postavio se na pa> oorod
ali železa:oo ranKo.	^
Veli kn prodaja za Božič i 11 novo leto.
s
-N C
cs
-K
Za teči in novoleliia darila!
Došel je velikanski izbor
prtov za obedovalno mizo in desert; žepnih rut; brisalnikov, nogavic, tapetov vseh vrst
po najzmernejših cenah v zalogo prtov in bomba-
ževin tvrdke
Peter Klansich
piazza nuova (ex Gadola} št.
r;1

Pripravno božično darilo !
e nepreklicno
15. januarja 1903.
kron
Glavni dobitek
40.000
kron
Velika prodaja za Božič in novo leto
Srečke društva za motno obrt
(Kunstgewerbe-Verein)
po 1 krono
Mala oznanila.
Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižji; ; »nah. Za enkratno insercijo se plača po 2 stot- za De»edo: za večkratno insercijo pa se cena primerno cniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 20 K. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnili obrokih. Najmanja objava «10 stot.
priporočajo :
Josip Bolafho. Mamil vV C.o. Mcreiirlo Triestino. Is. Neumnim. Henrik Schiff mami. S. TaTella. Fieli tli O. /ueiilin t Trstu
Henrik
Trst, Via Nuova štev. 18-
Tovarna pohištva od bambusa, fušpana in vrbja.
popolne cpravc, najbolj pripravne za
Darove hkor: stolice, naslanjači, etaiere, mizice, španske stene za peči ali proti prepihu itd. itd.
Naj zmernejše cen
Znioea likerjev v sodčili in budilkah.
Perhauc Jakob »*»«»■
/in
Zaloga vsakovrstnih n burel-k. Postrežba točna, cene zmerne.

Kavarne.
Anton Snrli p^p0*0** 9v°J° kavan°
fniltUII VIUI II »Commercio« kjer je shajališče Slovencev. Na razpolago bo vsi slo/enaki in mnogi drugi časniki.
OBU VA L A.
—	Dobro jutro ! Kam pa kam ?
—	Grem kupit par Čevljev !
—	Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam v dobite vsake vrste obuvala za moške, ženske 111 otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno.
Lastnik : Peter Rehar.
CdSt mi je 1 aznnniti p. 11. s', občinstvu mesta Tr-ti in okolice, da eem te dni otvorit zal« go dalm t nnkili nara v n i h vin. Prodajam po zin rudi cenah na dr-btdo in v Kttfel* n p h Z 1 pa se n linja v lisi Emila grofa Alberti-ja, ulica <lh(<ra ^t. ^ £»dej na <1 oris u.
Namizna vina, črna, lela „Opollo" (schilcher).
Prndaiam tudi i.a>aven in pristen tropi n j e v e C in o i j o.
Ker 90 naša dalrai t;nuka vina ne Farno na pla-u kakor izvrstna, z.mp:»k še znamenita, tudi kakor o k r e p 1 j aj o 6 a z a bolnike in ra a 1 ii k r i v n i k f, nadejam se ?a trdno, da ino l>o si. občinst v o najnonogoštevilneje potafrčalo se svojimi naroo^nmi ter stem vršilo naše n« rod no geslo : Svoji k svojim !
Odličnim spoštovanjem
Mat k o Paić.
XXXXXXXXXXXXX*»KXX«XXXXftXXXXXKttK
X X X X X X X X X X X X X X
Paglianova pijača
o e • e »o
o
o o
o o o o o o
o
oo
prof. Ernesta Pagliano
nećak pokojnega profesorja Hleroulma Pagliano
je bilo predloženo zdrav, vodstvu min. ta notranje posle v Rimu, koje je dovolilo razprodajo.
Odlikovano na narodni farmacertični razstavi 1894 in na higije-nični narodni razstavi igoo z zlatimi kolajnami.
Ogiljajte ee vedDO ponarejaoj in zahtevajte ve»lE<> irdelke, koji nosijo Da lončku in ovitkih našo varstveno znamko.
Naroehe je naslonjali na tvrdko
/roj. €mst pagliano, jfapolj, Galata San JKarco štev. 4.
X X X X X X X X X X X X X X
Zahtevajte pri svojih trgovcih
novo
Ciril-Jftetodijevo
„Slovanska knjižnica.
11 Do-lej iz*l.. 114 bnopisev. mo i temi irr fa Ti T • s etr* » VSTAJENJE« str. 77«i. eenu K 3*20. R»m«n F. R^e c'i »KLEIEV NEZVESTOBE«. Kr. t>03 pena K .'» 20. — Naročniki dobivajo p 30 vin. t-nopič fran <•».
„Knjižnica za mladino."
»SALONSKA KNJIŽNICA«, izš'e št r knjige.
»SVETOVNA KNJIŽNICA«, iz^le tri knj
»VENEC SLOVANSKIH POVESTIJ«
izsl > sedem knji^.
Naročila sprejema založarna
„Goriška tiskarna" L Galirščet v Gorici.
V TRSTU prodaja prvo dvoje : Tobakarna M. LAV-RENĆIĆA nasproti veliki vojašnici.
cikorijo. filijalka
c. ti iiriv. avstr. Mlinu zavoda.
za trgovino in obrt v Tr*tu.,
Obuvala!	Novci za vplačila.
X X XXX X X* XXXX XX xxxxxxxx x«xxxxxxxx
(AA/N/N/NA/NA,
Pri svetem Antonu Padovanskem.
Prva zaloga cerkvcnih oblek in nabožnih stvari.
Trst. Via Muda vecchia št. 2. (za mestno hišo).
Dobi se bogata izbira piani t, ralmatik j.ljuvial. humeral, r« ketov, kvadratov,
k« l? rje v	(r>»i.iKov, mu-al* v, brevitjev, ritiia ov, diiuupv in n. žtevilno nal ožuib
m? ičn. fino *e/an h »«n p, bv< 6rik«»vf kriVev. gvetilnic k. liW, oibprjev se srebrno kupo.
Jedina zalog« za celg primorje i. p' Y y ^afc, ?Mfii Tti'l" pti in kvaliteti,
UmetnHo	v • . ui:-u<-Utr. ll-ruaii, pri|»rocij»vili po ebno za vlažne cerkve,^ ^
Zaloga svež in Čistega čebelnega voska k^k<r tudi m« s.Le svece in II. ' iht* imh o* . \«-nee*.	in *v*t>nj VBak»«Vr»toib.
Lastna i*delovalnica palm i* umetnih cvtlic in v^kovr-tuili drugih del adaj« c-ih k l* g. ran u, ;s%i8iju t* v»z^nj^ (iioanu) na fin«jša za	j>r"gT injalu idr.
Popravlja se vsakovrstne stvari za ceno, pri kojej je izključena vsaka konknrenea. Karočitve se izvršijo točno in hitro.
Ob nedeljah i u praznikih je piodajalniea zaprta.
Z odl.en m spoštovanjem	AlltOll J. VogriČ.
V V VV VV V v vv v v vv v v v!
Pri Pepetu Kraševcu
zraven cerkve sv. Petra (Piazza Rosario pod ljud. šolo Bogata zaloera raznovrstnih obuval za grospode. eospe in otroke.
Postne narodbe se izvrže takoj. Po?iljatve so poštnine proste.
Prevzema vsako del« na debelo in drobno ter se izvršuje z največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenab.
Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča
Josip Stantlč čevlj. mojster. Z&lagatelJ uradnikov in uslužbencev konsum-nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c kr. generalnih skladišč; nadalje stražnikov c. k,-, ■ javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c. kr, a« |V. avstr. Lioyda.	i
Na prodaj.
j*- površna suknja, mantalja, obleke za ^»►spe in pohištvo. Vee se izve pri, upravi ..Edinosti"'.
i vrednostnih papirjih na
4-dnevni izkaz 2^°,, 30- n „ 3»4%
Najstarejša slovenska tovarna In zaloga pohištva
Andrej Jug
TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST
priporoča »vojim cenjen:m rojakom avoje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi svetlo ali temno politjrano, kakor za spalne, jedilne in vizitne sobe. Sprejema tudi naročbe za vsakovrstne leilelke po načrtu ali poprave, krtere izvrši v naj Krajšem da»u in v poluo zadovoljnost naročitelja.
Cene brez konkurence.
Za obilne naroebe se toplo priporoča svojim rojakom v mesto, okolici in na dežel: v imisin gesla : Svoji k svojim !
!xxxxx x xxxxxxxxx:xxxxxxxxxxxxxxx9
i
Velikanski izbor
raznega pohištva
spalne in jedilne sobe, svetlo ali megleno politirane.
W Jogat izbor
divanov, okvirjev, ogledal, stolic, stenskih ur se rahaja v dobroznani
zalogi pohištva
Rafael Italia
Trst - ul. Malcanton št. 1. - Trst
V napoleonih na
30-dnevni odkaz 2°/0°/0 3-mesečni „ 21/4°/8 6- „	2V/o
aa pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne taks) ? krepost z dnem 24. junija, 28. junija in odnosnn 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah.
Okrožni oddel. 7 vredn. papirjih 2°/0 na vsako svoto. V napoleonih
brez obresti.
Nakaznice
na Dunaj, Pra2;o, Pešto, Brno, Lvo.*5 Tropav Reko tako v Zagr b, Arad, Bielitz, Gablonz, Gra lcv Sibiaj, Iaomostu, Czovec, Ljubljano, Line, Oloincu Reicheoberp:. saaz in Solnoprafl- brez trakov.
Kupnja ln prodaja
bitku l°/c0 proviaije. Inkaso vseh vm pod najunieatnej>imi pogoji. Preiajml, J Amčevne listiue po dogov<»iiu. Kredit na dokuuienit--v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih, kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. SaSa blagajna izplačuje nakazniee narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati da re brni denar, zlati avstrijski bankovci itd. po pogo lb
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem odprl
gostilno
v ul. Belvedere št. 23 B,
Točil bom izvrstna iu pristna vina, 1 a sicer dalmatinsko vino po 32 nvč.f istrski refošk po 36 nvč.f belo vipavsko po 40 nvč.
Kuhinja bo vedno preskrbljena z dobrimi jedili.
Priporočam se za obilen obisk
Fran Valetič.