»Ptujska gora. v Črna gora ali Ptujska gora. (Spisal Fr. S. Lekše.) Na goro, na goro, Na strme vrhe Tje kliče in miče in vabi srce! delu štirivoglat, v zgornjem pa osemvoglat. Pokriva ga mala začasna streha, katera nikakor ne sodi zlogu. Želeti je jako, da se ta streha prej ko slej zameni z gotsko. Pod zvonikom je mala lopa pred velikimi vrati, kakor je navada pri starih cerkvah. Nad portalom1) predočuje lep relijef „umirajočo Marijo" obkroženo od apostolov. Na vsaki strani lope pa sta druga dva relijefa, predo-čujoča sv. Tri Kralje in pa grbe celjskih grofov in ptujskih gospodov. Vstopi v notranje svetišče! Oko ti kar ostrmi. Iznenadilo te je, da si našel kaj takega na deželi. Oko zre lepi zlog, duh pa se vzdiguje proti nebu kvišku in občuduje lepi sklad in krasno umetelnost. Vse je na svojem mestu. Tri ladije brez poprečnega križa, katerih je srednja dolga osemnajst sežnjev, stranski pa po petnajst in štiri in pol črevlja. Lepo rebrovje cerkvenega oboka, ozaljšano z grbi, nosi osem vitkih, visokih, lepo šestvoglatih stebrov. Kakor ti vse to kaže, je zlog gotski, in sicer iz poznejše gotske dobe. Oltarji — devet jih je — kakor tudi kapela sv. Frančiška ob desni strani, vse to je iz poznejšega časa in kaže znamenja rokoko-zloga, kar se nikakor ne zlaga s prvotno stavbo. Sedanji veliki oltar ni prvotni, temveč iz 1.1660. Predočuje Mater Božjo z božjim Detetom. Marija drži na levi roki Jezuščka, z desno roko pa razgrinja plašč, kateri drži sedem angelov, na desni strani trije, na levi pa štirje. Dva angela devata Mariji krono na glavo. Pod plaščem stoji in kleči silna množica ljudij obojega spola iz *) Slovensko bi morda rekli „durje", t. j. vse, kar je okrog durij in vhoda. — Uredn. IN a obeh straneh deroče Drave od Maribora do Ormoža se razprostira Ptujsko polje, tudi Dravsko polje imenovano. To je za spodnjim Murskim poljem na Štajerskem največja ravnina, katera meri kakih 6-54[J niilj, ali 65400 oralov. Obrobujejo jo na zahodni in južni plati s svojim vznožjem zeleno Pohorje, potem Velenik, Creš-niški in Savinjski vrh ter z goricami in belimi hišicami posajene Haloze do Zavrča, odkoder naprej jo meji Drava. Na vshodni in severni strani Ptujskega polja na levem bregu Drave pa so spodnje Slovenske in znane Ljutomerske gorice. Doline in dolinice pa, katere se iztekajo v Ptujsko polje, so : Rogozniška, Pesniška, Savska in Dravinjska. In prav tam, kjer Savinjski vrh deli Dravinjsko dolino od Ptujskega polja, na južnozahodni strani, dobri dve uri hoda od starodavnega Ptuja, ozira se milo okrog po Ptujskem polju in Dravinjski dolini Črna cerkev, daleč na okrog znana pobožnim Slovencem po imenih: Črna gtfra, Ptujska gora, Mati Božja na Gori, kar je vse skupaj Nemcu „Maria Neustift beiPettau". Latinsko so jopa imenovali: „Maria Mater gratiae in monte gra-tiarum". Glej, to cerkev in hribček predočuje ti, dragi čitalec, „Dom in Svet" v slikah. Idiva torej na „Goro"! — tako namreč v kratko imenuje tukajšnje in bližnje slovensko prebivalstvo hribček, obrasel z drevjem in opasan s hišicami. Sredi trga na vrhu hribčka kipi v nebo veličastna gotska cerkev Matere Božje. Prejmer stopiš skozi železna vrata na cer-kvišČe, treba ti prekoračiti nekoliko stopnic. Nad velikimi vrati se vzdiguje zvonik, v spodnjem Fr. S. Lekše: Črna gora ali Ptujska gora. 2 t vsakega stanu. Vse to Je pre izklesano iz Jedne same kamenite plošče in prikazuje Marijo, Mater Božjo »pribežališče kristijanov", kakor pravi znana cerkvena molitev: „Pod tvojo pomoč pribežimo, o sveta božja porodnica . . ."; množica pod plaščem pa kaže, kakošno nošnjo so imeli štajerski Slovenci v 17. stoletju. Taka je notranjščina cerkve. Ta kratki popis nam zadostuje. Kdo in kdaj pa je zidal ta veličastni hram božji in odkod mu je slovensko ime Črna gora? Ptujska gora se imenuje od bližnjega mesta Ptuja. Kakor pri vseh imenitnih cerkvah, tako je treba tudi tukaj pravljico ljudstva ločiti od zgodovinske resnice. Naš narod si pripoveduje to-le: „Bil je bogat grof na Vur-bergu. Imel je jedino hčerko, katera je bila slepa od rojstva. Žalostna roditelja prosita Marijo pomoči. Pa tudi slepa hčerka se priporoča Mariji, da bi ji izprosila pogled. Ko nekega dne vsi skupaj molijo, zagleda zdajci slepa sirotka — svetlobo. OČi se ji odpro in izpregleda. Nato pa reče: „Pojdimo tje gori, kjer sem zapazila prvo svetlobo." Gredo in pridejo na Ptujsko goro. Tu je stal križ. Hčerka pravi: „Tu sem videla — svetlobo." Grof spozna mahoma voljo božjo, začne zidati iz hvaležnosti do Marije cerkev na griču, kjer je stal križ, a ne more je dozidati. Pošlo mu je namreč imetje. Trije drugi grofje nadaljujejo zidanje, toda iz istega vzroka morajo prepustiti drugim to blago podjetje. Naposled dozida cerkev neka gospa, katera je bila bogatejša od grofov." Nekateri tudi pripovedujejo, da je pripomogel zidanju sam cesar. Pozneje so grozno divjali Turki po naših slovenskih krajih. Ptujska gora je bila našemu ljudstvu zavetišče. Zato se namenijo Turki tudi na Goro. Poveljnik Aga, . . . zbiraje divje trume zaroti se: Se preden ura zjutraj sedem bije, Najej mi konj z oltarja se Marije.1) Pridero Turki že pod Goro do lipe na Dvor-Ščini, kar jim popadajo konji mrtvi na tla, cerkev gorska pa očrni, da je ni bilo moči videti. In od tistega Časa se imenuje Ptujska gora tudi „Crna gora", kar še . . . pestunje pripovedujejo Otrokom radovedno slušajočim, Da več obeliti je ni mogoče, Ker apno stene se prijeti noče.2) — Tako si pripoveduje ljudstvo o začetku cerkve in nastanku imena Črne gore. Tudi zgodovinskega nekaj imamo o gorski cerkvi in gorskem trgu. Kar tu priobčujemo, x) Crnagora. Spisal I. T. Turkuš. Gradec, 1892, str. o, 1 5. 3) Ibid. to je seveda nepopolno; marsikatero skrivnost še krije najbrž kje kak prašen arhiv. Mnogi mislijo po Sim. Povodnu, da so založili cerkev in sezidali tri okrožujoče stolpe, od katerih stoji še j eden na južnozapadni strani, —- templarji. Ti so namreč izdelali in zvršili velikansko in veličastno vse, Česarkoli so se lotili. Potemtakem bi bila zidana cerkev med leti 11 18. in 1312. Vendar temu ni lahko verjeti; zakaj oblika cerkve in njen zlog kažeta razločno zadnjo gotsko dobo (1375—1500), v kateri ni bilo več temp-larjev. Najbrž je bila kaka cerkvica že tukaj poprej, in to je zavedlo nekatere, da stavijo sedanjo veličastno cerkev v leto 1230.') To je seveda napačno, zakaj sedanja cerkev je zidana okoli leta 1424. in sicer od ptujskih gospodov Bernarda III. (f leta 1425.) in njegovega sinu Friderika, s katerim je izmrla dne 6. prosinca leta 1438. rodovina ptujskih gospodov. Celjska grofa pa sta bila tačas Herman II. (f 1. 1434.) in Friderik II. (f 1. 1454). Dokaz temu2) so grbi na cerkvenem svodu in na steni v pred-durju (lopi) pri velikih vratih, kakor tudi zvezdice celjskih grofov na kapelici pri zakristijskih durih. Ta kapelica je po mislih in sodbi strokovnjakov, postavim konservatorja gosp. J. Grausa v Gradcu, bivši prvotni glavni oltar. Glavni oltar, ki popolnoma zakriva zadnje okno presbi-terija, ni gotski. Friderik ptujski je ustanovil in z dohodki založil kapelanijo na Gori in ji je bil sam patron do smrti. Po njegovi smrti pa je bila „patrona" sestra njegova Neža, omožena Stubenbergova, ker je dobila vsled dedinske pogodbe z dne 22. grudna 1. 1441. med drugimi tudi Goro.:i) Cesar je sicer oporekal tej pogodbi, pa kakor je soditi po Mucharju, zastonj. In to ravno ni bilo dobro. Zakaj Stubenbergi so bili že itak močni, bili so lastniki Vurberga (Wurmbberg bei Pettau) in poleg tega strastni in goreči privrženci Lutrove vere. Ti so povsod širili prote-stantovstvo, kjerkoli so le mogli. Poluteranili so tudi Goro, katera je bila po omenjeni pogodbi njihova last. Tu je bil do 1. 1574. pastor beneficijat Pendl Filip, kakor piše S. Povoden. Stvar je jasna in ne potrebuje pojasnila.4) Samo x) „Glej: SchmutzIIL, 33. Chronologische Geschichte d. Herzogthums Steiermark, Winklern. 21 Glej: J. Orožen. Das Bisthum und die Dioecese Lavant L, 495. str. 3) VIII., 74. „Item die guetter an der Neustift mit sambt dem Kirchenlehen dasselbst." 4) Glej: M. Slekovec (Rokopis) Ig. Orožen o. d. (I. 505). „Povoden hat nach seiner Aussage in einem Pettauer Rathsprotokolle folgendes gelesen: „Anna des weiland Herrn Philippen gewesenen Benefiziaten an der Neustift hinterlassene Wittfrau meldet 1 1 Dukaten ge-richtlich an, welche sie der Frauen Elisabeth Pendl seligen zu freven Handen depositirt hatte, und bittet 22 Vladimir: V večnem ledu. tega ne vemo, kako dolgo so bili luterani na Gori gospodarji in pa, če ni bilo več pastorjev, in katera so jim imena. Zatrli so Marijino božjo pot]), katera je poprej cvetla. Nikakor ne sodimo einen loblichen Magistrat, dass ihr besagtes Depositum wieder ausgehandigt werden mag." Hierzu aussert sich: „Ohne Zweifel erhrelt 11 Dukaten ervvahnte Elisabeth, da ihr Gemahl Philipp als Pastor in Neustift gestorben ist.a Aus dieser Etwas confusen Geschichte zieht Povoden voreilig den Schluss, es miisse um 1574. das Lutherthum in Neustift geherrscht haben. Das ganze ist einer Auf-klarung bedurftig " ') Glej: Topographia Ducatus Styriae. Neustiftense Templum. Mariana haec Basilica haud procul Pettovio dessita, Augustam Dei Genitricem, quae, expanso per Z^emlja dobiva svetlobo in gorkoto od solnca. Ker je glavno svojstvo solnčnih žarkov, da imajo največjo moč tam, kamor sijejo in padajo naravnost ali navpik, torej je tudi ob ravniku toplota največja. Na one kraje namreč sije solnce najbolj naravnost, ki so ob najširšem pasu zemeljske oble. Od tukaj pa pojema proti severu in jugu. Zaradi tega delimo zemljo v tri dele: v vroči, v zmerni in mrzli pas. V prvih dveh pasovih prebiva človeški rod že od pamtiveka in večinoma kaj gosto naseljen. V mrzlem pasu pa stanuje bolj redko; njegovo življenje in delovanje ima zaradi neugodnih razmer razne težave, duševne in telesne; ovire se mu ustavljajo na vseh straneh. Kakor naš razum in — rekel bi — naša radovednost nikjer in nikoli ne počiva, tako se je tudi znanstveni svet jel zgodaj zanimati za težko pristopne mrzle severne in južne kraje. Izmed obeh mrzlih pasov (severnega in južnega) pa so v vseh stoletjih severni pas mnogo pogosteje obiskovali kakor južni. Leži namreč bliže Evropi, odkoder je veda pošiljala svoje učenjake raziskovat te kraje. Tri stoletja so skoro potekla, odkar so pričeli iz znanstvenih namenov prodirati v mrzli severni pas, oziroma posebno na severni tečaj. Da bi dospeli do prave točke severnega tečaja, ta želja je najbolj netila in še vedno neti zanimanje znanstvenih krogov. Četudi je malokateri del naše zemlje v toliki meri zanimal Človeštvo, kakor severni pas, vendar je tukaj malokak potovalec prišel čez 820 severne širjave. V južnem pa so dospeli samo nekaj čez 78°. A to je zadostovalo, da se nam je razširilo duševno obzorje in da nam severni ledeni pas dandanes nikakor ni več sedemkrat zapečatena knjiga. V južnem mrzlem krivo, če rečemo, da je bila naša cerkev jedna izmed najstarejših božjih potov. Toda stvari so se zasukale za protestante neugodno. Cesar Ferdinand II. je bil goreč katoličan in je izročil črnogorsko cerkev z dohodki in z vsem, kar so imeli poprej njihovi zoprniki, 1. 161 5. jezuitom. (Konec.) Angelos pallio magnam clisntum turbam — 81 podob — ad geniculantem protegit, cum hi s omnibus ex uno eodemque saxo, perquam raro artificio elaboratum .ex-hibet. Antequam ejusdem cultus grassante Lutherana haeresi prope modum extinctus, cum Acatholici fundos, annuosque census occupassent, iterum per Societatem Jesu est instauratus . . . pasu je razven večnega ledovja malo suhe zemlje; v severnem mrzlem pasu, pa je veliko ozemlje Grenlandija in poleg tega še mnogo otokov na tej strani Severne Amerike in Evrope. Tudi velik del Azije sega v severni ledeni pas. Kakšni so neki ti ledeni kraji? Mrzli kraji nikakor niso jednoliČni, podobni le neizmerni sneženi ravnini, temveč so slikoviti in zaradi navadnega dolgega mraka nekako skrivnostno lepi in micni. Potnikovo oko večkrat gleda v tem delu naše zemlje najlepše prizore. Tu se kažejo strmi beli ledniki, tam se dvigajo visoke gore'); posebno pa žari po noči nepopisno krasni severni sij. Take razsvetljave ne more napraviti niti najbogatejše mesto, kakor jo nareja tukaj po noči priroda sama. V najlepših barvah žari čarobna luč in plapola v lahnih plamenih proti nebu, ali pa se vspenja kakor mavrični krog nad pokrajinami. Govoreč o mrzlih pasovih mislimo nehote na zamrzlo morje in še bolj na velike ledene gore, ki so značilne za te kraje. Poglejmo, kako nastane ta led. Proti jeseni, ko je stari sneg že skoro popolnoma skopnel, in ko pokriva zamrzlo morje le neznatna snežena odeja, zniža se večkrat toplota v kratkem času za mnogo stopinj. Zaradi nagle izpremembe nastanejo na ledu velike razpoke, od katerih so večinoma vse le površne, nekatere pa segajo tudi do morske vode. Znano je, da gorkota izpreminja obliko vodi. Voda se izpremeni v led, ki pa^ je tudi občutljiv za vremenske izpremembe. Ce torej v zamrzlem morju toplota hitro pade, skrči se led in nastanejo *) V južnem ledenem pasu je v deželi Viktorija celo ognjenik Erebus, 4000 m visok. V večnem ledu. (Spisal Vladimir.) 5 o Anton Hribar: Vdova. — Fr. S. Lekše: Črna gora ali Ptujska gora. -Dil svojedobno je nekje V zakonu srečen par, . Kot jedno bili srci dve, Ljubeči se vsikdar. A čuden je usode meč, Da trga in mori, Kjer vidi, da ljubav preveč V ljubimcih plameni. Presrečni ženi bleda smrt Pobere jej moža, In srečni zakon je razdrt, In strt je slaj srca . ¦. . Kedo popisal bi gorje, Ki vdovo mlado tre; Kedo seštel bi vse solze, Ki v njih srce jej mre? Vdova. Pokleka tje na novi grob In sklepa tam roke, Utrgati se v njej Če drob, In puli si lase: „Oh on, ki ga ljubila sem, Je sred mrliških vrst, Prerano ga zgubila sem, Zdaj krije mi ga prst. Oj, tega več na svetu ni, Da mislila bi nanj, Da bi premotil mi oči', Da marala bi zanj!" Utešiti ni vdove moč, Poskusi so zaman, Vzdihuje, tarna noč na noč In joče dan na dan . . . A pevec je nekje sloveč, Ki sladko peti zna, On scelil že je s petjem več Skelečih ran srca. Nesrečna vdova tudi gre: „Ozdravi me, poet! Potrla toga je srce, Umrl je zame svet. Umrl mi mož — umrlo vse — Ž njim bil je sladek raj, Brez njega pa me peklo žge; Imaš li leka kaj?" „Sirota, to je huda bol, Zdaj zate leka ni; A pridi mi čez leta pol, Morda se kje dobi!" Obupno vdova ide proč, Solzeč se in ihteč — Ostane pevec čakajoč Pol leta, malo več . . . Ne čakaj vdove več, poet, Že zdravo je srce; Če ti ne zlečiš, zleči svet Glej, od poroke gre! . . . Anton Hribar. Črna gora ali Ptujska gora. (Spisal Fr. S. Lekše.) (Konec.) JJa je dobil 1. 161 5. ljubenski -jezuitski kolegij našo cerkev, to .sklepam iz tega, ker je prilepljena pri nogah Marijinih lesena podoba jezuitova, ki ima imenovano letnico. Tega leta so tudi nehali „višji kapelani" — supremi ca-pellani — kateri so opravljali službo božjo, celo dušno pastirstvo, in nastavili so mesto njih vikarje. Ti so bili namestniki jezuitov, kateri so bivali na Ljubnem na Gorenjem Štajerskem. Ne da se namreč dokazati, da bi bili jezuitje kdaj tukaj stanovali in imeli svoj novicijat, kakor se navadno govori. Vikarji so bili podrejeni župniji sv. Lovrenca vse do 1. 1786.; tega leta pa je Gora postala samostalna župnija. Vikar je stanoval v stolpu, kateri še sedaj stoji. Poprej so bili trije, in visok zid je obkroževal cerkev. Za župnika Ant. Križmaniča 1. 1814.—1832. so podrli zid na severni strani z obema stolpoma. Ljudje še pomnijo to. Kakor kaže lega in je pričalo do najnovejšega Časa zidovje, služila je Gora našim prednikom v tabor. Okolico njeno je teptalo večkrat turško kopito.1) *) Glej: »Župnija sv. Lovrenca na Dravskem polju. Spisal Matej Slekovec. V Mariboru 1885." Str. 124. Kar dela Goro slovito in imenitno, to je romarska cerkev, velika stara božja pot, in pa zaupanje do Marije. Nahaja se namreč tu in tam stara podoba iz 1. 1660., posneta po glavnem oltarju, kakor sem ga opisal. Na okrog pa ta podoba kaže čudovita ozdravljenja, katera so si izprosili pobožni ljudje od Marije. Kmalu, ko so dobili jezuitje cerkev, začeli so zopet dohajati ljudje k Mariji na Goro. Na tisoče jih je dohajalo s Hrvaške in Slavonije, in da za tema ni zaostajal slovenski Stajer, umevno je samo ob sebi. Tudi sedaj še dohaja na tisoče pobožnih duš iskat pomoči in tolažbe pri naši ljubi materi Mariji Gorski. Tu vidiš Poljanca in Haložana, kakor tudi pobožnega GoriČana (t. j. Slovenskih goric prebivalca), Zagorca in ponižnega ogerskega Slovenca in Slovenko iz Medmurja v svoji nošnji. Največ pride teh-le na šesto nedeljo po Duhovem: tedaj pride v saboto že zvečer cela procesija romarjev tudi iz LoČ, iz zgorenje Dravinjske doline. Zato se tudi imenuje ta nedelja „ločka" ali pa navadneje „žegnanska nedelja". Najbrž je bila šesto nedeljo cerkev očiščena krive vere luterske in na Fr. S. Lekše: Črna gora ali Ptujska gora. 5-1 novo posvečena. Največji shod je pa 2. malega srpana, na Obiskovanje Marijino. Tačas kar mrgoli ljudstva, res, kakor pravi latinsko poročilo, kakor velika vojska je Ijudij na hribu, „colli Mariano planitiem ad instar exercitus oc-cupant". Drugih shodov ne bom omenjal, kakor tudi nesreč ne, katere so zadele Črno goro, marveč, predno se od nje ločimo, potrudimo se po 75 stopnicah v zvonik, s katerega se nam ponuja zares krasen razgled. Ob lepem jasnem vremenu nehote vzklikneš z našim pesnikom Gregorčičem: Kedo bi pač se ne zavzel O čaroviti tej lepoti? Kako naj duše čut vesel O čudu tem se ne poloti? Naš Črnogorski pesnik I. Turkuš lepo opeva ta razgled: Oko . . . pred sabo zre na sagu divne slike, Vasi in mest i trgov mozaike; Prirode krasne kipe veličastne. Med rekama Dravinjo in Polskavo, Ki kakor dva srebrna pasa v solncu Se svetiti, mej travniki vijoč se, Da konečno deroča mati Drava V naročje sprejme trudni svoji hčeri: In kakor pred kraljico na prestolu, Leži jej pred obnožjem sag prekrasen, Ki od Konjiških gor do Maribora I preko Ptuja staroslavnega Do Hrvatske nam bratske zemlje sega. Goric Slovenskih holmiče prijazne; Od se na levo motri Pohorje, Od Gorotana mej do Vinice, DonaČko Goro, Boč in Haloze, Obsejani z zvoniki i gradovi, Kletmi i hišicami i hramovi. Kdor je bil kdaj na Črni gori ter gledal ta razgled, pritrdi pesnikovim besedam. Le poglej Ptujsko polje, katero se sedaj razgrinja pod teboj! Lepšega ne vidiš, kakor je to polje pomladi. Preko Girkovec proti Mariboru ugledaš sv. Urbana, kateri kakor labod sedi na svojem hribčku in se ozira po Slovenskih goricah. Njemu na levo pa se blišči cerkvica sv. Križa. Na desno, dve uri hoda od Maribora proti severu se ti nasproti smeji sv. Peter s svojimi vinogradi in s podružnico Matere Božje na Gori. Glej malo više na desno! Bela cerkev sv. Barbare, obkrožena z belimi hramovi sredi vinogradov. Visoko nad Dravo od severa pa te pozdravlja z belo cerkvijo stari grad Kačjak, — Vurberg, sedež nekdanjih naših zoprnikov, Stubenbergov. Čez Ptujsko polje preko Hajdine, iz katere ') je jahal ') Glej: Slovstvena čitanka za sedmi in osmi razred. Sestavil dr. Jakob Sket, str. ig. nemški pesnik Wolfram iz Eschenbacha v Rogatec, kakor nam popisuje v svojem Parcivalu (i 2 io), gledaš stari grad ptujski s staroslavnim Ptujem, sedežem škofa Viktorina.') Lepše ga od nikoder ne vidiš kakor s Grne gore! Na jutranji strani ti uzre oko preko domače podružnice sv. Lenarta nizko pri Dfavinji svetega Vida, in preko Drave na levo njemu nasproti sv. Marka, od katerega malo više proti Ptuju stoji grajščina Dornava. In Če gledaš za deročo Dravo, ki tu leno vali svoje valove, vidiš, kako se na desno vspenja na skalovju že za Turkov in Sekeljev znani grad Bori2), last Wurm-brandova. Dalje za njim pa se o večernem solncu blišči zavrčka podružna cerkvica Matere Božje. Na levi strani se beli Velika Nedelja in dalje proti Ogerski mesto Ormož. Takoj za njim pa se nasproti ozira Hum (Holm), kateremu na levo si slavnoznane Ljutomerske gorice roko podavajo s Slovenskimi goricami. Proti jugu se razgrinja Dravinjska dolina z belo cesto iz PoliČan preko Manjšberga v Rogatec in Čez Črno goro na Ptuj. Tu s cerkvišča ugledaš ob cesti lepo hišo pesnika domačina I. T. Turkuša in na levo, preko razpadlega gradu Monsberga, gradič Hamer, last ptujskih minoritov. Na desno, ob cesti proti Poličanam, stoji na videz lepi grad Stattenberg. Na levo pa od vshoda proti zahodu zaokrožujejo Dravinjsko dolino zelene Haloze, obrastle z vinsko trto in malo bukovjem, pa ozaljšane z belimi hišicami in dvema cerkvicama sv. Janeza (Janža) in sv. Bolfenka. Preko zelenih Haloz se vspenja visoko proti nebu Donačka gora. Njej na desno proti zapadu obžaluje s „črno kapo" Boč svoj zeleni nakit ter se milo ozira na svojega zelenega soseda Pohorje, kateri z belo cerkvico sv. Ariha gleda po Dravskem polju in ob svojem vznožju čuva Hausambacher, Hoče, Slivnico in obe Polskavi z lepimi belimi hišami in krasnimi gradiči. Ko se obrneš na levo proti jugu, glej, daleč tje pred teboj kipe v nebo Solčavske planine; Kozjak in Obir se ozirata vate; cerkev sv. Uršule na visokem Ple-šivcu sedi kakor bela gos. — Zares krasen razgled! Gledaš in gledaš, pa se ne nagledaš. V jutru pa, kadar megla pokriva Dravsko polje in zreš s Črne gore po širnem polju, misliš skoro, da imaš pred seboj morje. Glej, taka je naša domovina, mila nam slovenska zemlja! Ne smem pa pozabiti gorskega trga, ki je pod cerkvijo. Seveda ni trg tako velik, kakor smo jih navajeni videti po naši Sloveniji. Prebivalcev je sicer malo, vendar imajo gotovo že J) Glej: „Sv. Viktorin,' škof ptujski" itd. Dr. M. Na-potnik. 3) Nemški „Ankenstein". Slika je v knjigi „Oester-reichisch-Ungarische Monarchie". — Pis. 4* 52 Dr. Jos. Križan: Huda ura. od leta 1578. Čast, da so tržani. Od koga je je torej slovenski trg in slovenski je Še sedaj, ker dobila Gora te pravice, ne vem. Samo to ome- vsi prebivalci tukaj kakor na okrog so sami Slo- njam, da ima iz 1. 1696. slovensko prisego, ka- venci. Dobrega srca so ti naši „ Črnogorci", zato tero je zapisal župan Janez Mihael Gigler. Bil jim želimo sreče in blagoslova v pozne rodove. Huda ura. (Spisal dr. Jos. Križan.) Ivdo že ni sam izkusil, natočivši si po letu pri studencu v kozarec hladne vode, kako se je kozarec orosil na zunanji strani? Kaj je vzrok temu? V zraku so ob vsaki toplini vodeni sopari. Ti sopari so se ob kozarcu z mrzlo vodo ohladili in zbok tega so se zgostili v kapljice, katere se na kozarcu vidijo kakor rosa. Čim toplejši je zrak, tem več sopare ima lahko v sebi. Ko se pa toplina zniža, tedaj se vodeni sopari zgoščujo v kapljice. Ako voda vre, preminja se v vodeni par. A ker med soparom in parom ni razločka, zato se navadno vsaka izprememba vode v zračno stanje imenuje parenje ali hlapenje. Vsi mokri predmeti na površini zemlje, posebej pa voda v rekah, jezerih in v morju, izhlapujejo sopar na svoji površini. Voda se iz-preminja sicer ob vsaki toplini v vodene sopare, toda mnogo hitreje v večji toplini nego mrazu. Ako se z zemlje dvignejo vodeni pari in pridejo v hladne zračne plasti ali v tako ozračje, ki je že nasičeno z vodenim soparom, tedaj se izpremi-njajo v vodene mehurčke ali v vodene kapljice. Ako se vodeni pari na zemeljski površini iz-preminjajo v vodene mehurčke ali v vodene kapljice, nastane megla. Ako se ta izprememba vrši v zračnih višavah, tedaj nastaja oblak. Ko sem pred nekoliko leti korakal na vrh gore IvanjšČice, videl sem ob njenem podnožju, kako je vrh pokrival oblak. Ko sem pa za nekaj ur stopil na vrh, uveril sem se, da je okrog njega gosta megla. Morda vprašaš, ljubi čitatelj, kako je vendar to, da vodeni mehurčki plavajo v zraku in ne padajo na zemljo, saj so težji od zraka? Vodeni mehurčki so težji od zraka in zato tudi padajo na zemljo, toda padajoč na zemljo, zadevajo na veliko oviro v zraku, ker imajo veliko površino. Baš to je vzrok, da padajo jako polagoma, in razven tega jih veter lahko s seboj odnaša, ker imajo veliko površino in malo težo. V popolni tišini bi ti vodeni mehurčki vendar naposled padli na zemljo, četudi le polagoma; oblak bi se moral izpremeniti v meglo. Toda to se ne dogaja in sicer zato ne, ker padajoči vodeni mehurčki pridejo v toplejše zračne plasti, katere še niso z vodenimi pari nasičene, in tukaj se zopet premene v vodene pare. Prav po tem se stvarjajo oblaki sami po sebi: na dolnji strani se premenjajo vodeni mehurčki v vodene pare, na gornji pa se z zgoščevanjem vodenega para narejajo novi vodeni mehurčki. Ker se delajo oblaki na razne načine, kakor tudi zaradi tega, ker gredo vodeni mehurčki z vsakim najmanjšim zračnim gibanjem, in slednjič zaradi različne višave in razsvetljave po solnčnih žarkih imajo oblaki različne oblike. Howard razlikuje te-le glavne oblike oblakov: 1. kodrasti ali čopasti oblak (cirrus); 2. kopasti oblak (cu-mulus); 3. plastem oblak (stratus); 4. deževni oblak (nimbus). Oni beli oblak, kateri pokriva modro nebo kakor nekaka mreža, ki ima obliko perja, ali kodrov, ali Čopa, imenuje se kodrasti oblak; tudi ima obliko pahljače, včasih proge. Ta oblak ostane dolgo na jednem mestu ter je v največjih višavah in sicer po Kamtzu 6500 metrov. Ta oblak se ne naredi iz vodenih mehurČičev, ampak iz tankih ledenih iglic, zato se tudi imenuje ledeni oblak. Zey razlikuje te-le vrste Čopastega oblaka: a) navadni ali repati pahljač, b) čvež-nati pahljač (cirro-filum), c) mrežasti pahljač (cirro-velum); ^pernati pahljač (cirro-nebula) in slednjič e) ovčji pahljač (cirro-granum). Mrežasti oblak se prikazuje po lepem vremenu najprej na nebu in se Cesto v ozračju razprši ali se pomnožen z vodenimi pari preminja v druge oblake. Kopasti (cumulus) nastane v višavi 1896 do 6320m iz gostih temnosivih parov, kateri so zbrani v okroglih kupih ter se nam zdijo, če nanje solnce sije, kakor snežne gore. (Podoba str. 53.) Plasteni oblak (stratus) je iz belih vodenih parov, kateri v podobi nekakih plastij ali vrst plavajo v zraku. Ta oblak opažamo nad jezeri, rekami, potoki, travniki in po vseh takih krajih, kjer se voda preminja v par in tudi hitro prihaja med hladen zrak. Ob solncnem zahodu vidimo te oblake v najlepših barvah. Iz nobenega omenjenih oblakov ne dežuje tako dolgo, dokler ima svojo glavno podobo ali obliko. Toda te glavne oblike se Cesto hitro premi-njajo. Hovvard imenuje te premembe: cirro-stra-tus (čopasto-plasteni oblak), cirro-cumulus (čo-pasto-kopasti oblak), cumulo-stratus (kopasto-plasteni oblak) in nimbus (deževnik). Jug pre-