Tine Logar G L A S O S L O Y N E I N M O R F O L O Š K E P O S E B N O S T I Y G O V O R I C I S L O V E N I Z J R A N 1 H N E M C E V (Referat za VI . mednarodni slavistični kongres v Pragi 1968) Hribovito in gozdnato nenaseljeno področje ob zgornji Bači in nje- nih pritokih na Primorskem (Slovenija) j e bilo najkasneje okoli leta 1250 kolonizirano z nemškimi kmeti iz Pustertala na Tirolskem. To ozemlje je tedaj spadalo pod tolminsko gospostvo oglejskega patriar- hata. Kolonizacijo je izvedel oglejski patriarh Bertold.1 Nekaj desetletij kasneje so tudi v dolino zgornje Selške Sore začeli prihajati nemški tirolski kolonisti, prav tako iz Pustertala, ki j ih je sem usmerjal gospodar tega ozemlja, freisinški škof. Medtem ko so Nemci, naseljeni ob zgornji Bači, imeli svoje ožje središče v Ruiu, k jer je bila tudi fara, sicer pa so politično-upravno spadali pod tolminsko gospostvo, pa je bilo cerkveno središče Nemcev ob zgornji Selški Sori v Sorici, upravno pa so spadali pod Škof jo Loko, ki je bila središče freisinških posestev na Gorenjskem.2 Sicer pa so bili nemški tirolski kolonisti na Gorenjskem in Primorskem sosedje in so tudi živeli v zelo podobnih gospodarskih razmerah. Ti tirolski nemški kolonisti so svoj rodni nemški jezik ohranili vse do druge polovice 19. stoletja,3 v stoletjih skupnega živl jenja s svojimi sosedi-Slovenci pa so se seveda naučili tudi slovenskega. Slovenizacija se je, kot j e v lakih primerih naravno, izvršila prek dal j časa traja- joče dvojezičnosti. O nekdanjem nemškem poreklu tega prebivalstva nam poleg mno- gih ledinskih, vodnih, gorskih in drugih imen, ki so še danes po veliki 1 Milko Kos, Zgodovina Slovencev, Ljubljana, 1955, str. 200. 2 Milko Kos, Zgodovina Slovencev, Ljubljana, str. 201. 3 Milko Kos, Zgod. Slov. Ljubljana, str. 202. večini nemška, pričajo tudi nekatere glasoslovne, morfološke in seveda tudi leksikalne posebnosti v njihovem današnjem slovenskem narečju. Pri pregledu jezikovnih posebnosti v jeziku poslovenjenih tirolskih Nemcev se bom omejil na govorico prebivalstva ob zgornji Bači na Primorskem, ki je — kot že rečeno —- imelo svoje cerkveno središče v Rutu, upravno-politično pa v Tolminu oziroma Ogleju. Dialektično gradivo sem zbral in zapisal v Rutu samem, iz podatkov drugih zapi- sovalcev, namreč študentov slavistike — pa mi je znano, da se v bistvu enako govori tudi v Podbrdu in Poreznu in gotovo tudi drugih nekoč nemških vaseh in zaselkih (Trtnik, Stržišče, Grant, Obloke idr.). I irolski kolonisti ob zgornji Bači so imeli za slovenske sosede Tol- mince in Cerkl jance, posredno prek Tirolcev ob zgornji Selški Sori pa tudi Gorenjce. Vendarle so bili očitno najože povezani s Tolminci. Zato je razumljivo, da je njihova sedanja slovenska govorica, ki so se je v stoletjih skupnega živl jenja s Slovenci naučili, na jbol j podobna tol- minski, šele v drugi vrsti pa tudi cerkljanski. Vrsta jezikovnih posebnosti v rutarski slovenski govorici je tipično tolminska ali cerkljanska. Tu imam v mislih izgubo intonacijskih opozicij, dal je akcentske premike žena > žena, nogà > noga in maglà > mbgla, pri čemer so na novo akcentuirani vokali še vedno kratki kot v tolminskem in cerk- ljanskem narečju. I ipično tolminsko-cerkljanska posebnost j e (udi skrajšanje dolgih i in u, dalje refleksa ie in uo za nekdanji nosnik q in novoakutirani e oziroma za nosnik o in novoakutirani o. Tolminsko- cerkljanski v njihovem govoru so tudi sledovi tako imenovane sekun- darne palatalizaci je velarov (kikl'a > çïkla, ki > çi itd.), prehod g > y , bilabialni 10, prehod m>b pred sprednjimi vokali, prehod /', n > il, in in še nekateri drugi pojavi. Samo tolminska v tej okolici je ohranitev neasimilirane skupine .se < šč (klésçe, pîsoe, èçùrk, kùsçar, tesç, iaparîsçe) in prehod ou iz dolgega vokaličnega / v и (pùxna, iùçt, zima, zùç, tùst, mùst, mùzam). Vendar je v rutarskem govoru — tako ga bom ,namreč odslej na kratko imenoval — tudi vrsta posebnosti, ki niso niti tolminske niti cerkljanske, temveč tipično njihove, rutarske. Vsaj nekatere od njih so morda nastale zaradi prenosa nekih zakonitosti njihove nemške go- vorice v prevzeto slovensko tolmiiisko-cerkljansko govorico. I. Prva taka posebnost, ki nas preseneča v rutarskem govoru, sta refleksa za psi. dolgi ê in padajoči o. Medtem ko zanju govore Tolminci ie in uo, Cerkljanci pa dolga i in u, pa se tod slišita ozka monoftonga e in o. Razlika je torej očitna in bistvena, razlagati pa jo je po mojem mnenju mogoče na dva načina: Ker je obsoško-tolminsko-cerkljanska govorica v neki starejši dobi po vsej verjetnosti imela dva para artikulacijsko in akustično zelo po- dobnih diftongov (ie / ie // uo / uo), od katerih je vsak od njih pred- stavljal določene psi. vokale, se je povsod pokazala težnja, da bi se to zapleteno in dalj časa težko vzdržljivo stanje spremenilo.4 Rezultat te težnje je bila v obsoškem in tolminskem narečju njuna izenačitev ozi- roma sovpad (ie, ie > ie; uo, uo > uo). v cerkljanskem pa njuna še večja ločitev, pri čemer sta se ie, uo, prek ia, uo monoftongizirala v dolga i, u, ie, uo pa se asimilirala v ie, uo in tako zasedla v sistemu mesti nekdanjih starih ie, uo. Ni izključeno, da so Rutar j i pri razrešitvi težkega artikulacijsko- akustičnega stanja dvojnih zelo podobnih diftongov našli in ubrali svojo pot: asimilacijo prvotnih ie, uo > e, o, pri čemer sta njuni prvot- ni mesti v sistemu zasedla diftonga ie, uo. ki sta se asimilirala v ie, uo, v kar sta že po svoji naravi težila. Izhodiščni vokalni sistem, namreč i u ie uo ie 110 a je torej v vsakem od omenjenih narečij doživel drugačno preobrazbo. Y obsoškem je zaradi sovpada obeh parov diftongov tako nastal sistem : i u ie uo a V tolminskem narečju, k jer sta se razen tega skrajšala tudi dolga i in u, se je sistem dolgih vokalov skrčil na 3: ie uo a 4 Tine Logar, SR XIV (1963), str. 115—117. 11 — Slavistična revi ja V cerkljanskem narečju, k jer sta ie, uo prešla v dolga i in u, ie, uo pa v ie, uo, dolga stara i in и pa se skrajšala kot v tolminščini, smo na tak način dobili sistem dolgih samoglasnikov, ki je sicer na zunaj enak kot v obsoškem narečju, v bistvu pa je drugačen, ker je frekvenca in distribucija sicer enakih vokalov drugačna: i u ie uo a V govorici poslovenjenih Ruiarjev ob zgornji Bači pa je zaradi zgo- raj opisanih procesov in skrajšanja prvotnih dolgih i in u nastal tale sistem: ie uo e o a To je ena od možnosti nastanka ozkih dolgih monoftongov e in o v rutarskem govoru. Vendar se mi zdi možna, če ne celo verjetna, tudi drugačna razlaga za nastanek monoftongov e in o za nekdanja psi. ê in padajoči o. Kot sem že rekel, so imeli rutarski Nemci za sosede tudi nemške Tirolce ob zgornji Selški Sori na Gorenjskem. Kot Nemci so se Rutarji med Slovenci nedvomno dolgo časa počutili tujce, saj niso razumeli nji- hovega jezika. Zato so verjetno vsaj v prvi dobi svojega življenja (13.—14. stol.) na Slovenskem iskali družabne stike predvsem s svojimi nemškimi sosedi in rojaki na Gorenjskem, prek katerih pa so utegnili dobivati tudi prve stike s slovenskim jezikom in slovenskim življem. Morda so j im tako prav soriški Nemci posredovali prve elemente zna- nja slovenskega jezika, seveda pa v gorenjski govorni varianti. Razen tega pa moramo imeti na umu tudi dejstvo, du je po dolini reke Bače vse do 17. stoletja potekal živahen trgovski promet iz Krope prek Železnikov na Gorico in v Trst, torej z Gorenjskega na Primorsko. Jezikovni stiki med Gorenjci in Rutarji in sploh prebivalci Baške grape so bili verjetno tudi zaradi tega vseskozi živahni. Gorenjci pa za psi. dolgi ê in padajoči o niso govorili ie in uo kot Tolminci in Cerkljanci, temveč najprej verjetno ei in ou, pozneje po monoftongizaciji diftongov pa e in o.5 In taka e in o so lahko prek sori- ških Nemcev in pri direktnih stikih z Gorenjci v svojo govorico dobili tudi nemški prebivalci ob zgornji Bači, ko so po sili razmer in potreb začeli sprejemati slovensko govorico od sosednjih Gorenjcev. V tej drugi hipotezi o izvoru rutarskih e in o me podpira tudi dej- stvo, da v Petrovem brdu, vasi, ki leži na meji med gorenjskim in primorskim nemškim kolonizacijskim področjem, še danes za dolgi ê in padajoči o govore širša, nevtralna e in o, ki sta skoraj vedno in povsod, koder nanju naletimo, dokaz za razvoj: ê ü> ei > e in о > ou > о. У ilustracijo ê > e in o > o navajam nekaj gradiva iz Ruta: br£za, mléka, ynézda, mésç, bétor, r£pa, dékla, léta, kl?t, «éma, çnierçka, klésçe, ziléza, dréf, pléwe, çékat, çéçema, çréda, rézat, spéyu, çéla. 2. Druga posebnost v govorici poslovenjenih Rutar jev je glas, ki zastopa psi. ъ in b v slovenskih kratkih zlogih. Medtem ko imata tol- minščina in gorenjščina zanj polglasnik a, cerkl janščina pa zelo temni a ali celo široki o, pa govore ob zgornji Bači v takih primerih ozki kratki ç, ki hkrati zastopa tudi kratkoakcentuirani i (pès : mes < miš). Ker je ozki e, za э v tem prostoru posebnost, ki ni niti tolminska niti cerkl janska niti gorenjska, sem mnenja, da gre morda za razvoj, ki ima svoj vzrok v specifiki nemške govorice sedaj poslovenjenih Tirol- cev, preneseni iz nje v prevzeto slovensko govorico. Ni tudi izključeno, da gre v tem primeru za rutarsko realizacijo gorenjskega svetlega polglasnika, v katerega je v gorenjščini prešel tudi kratki akcentuirani i (pas : nat<. nit), medtem ko v cerkljanščini in tolminščini ta dva glasova nista sovpadla v en sam refleks (Cerkno: pos : net; Most na Soči: pas : net). Nekaj gradiva naj rutarsko stanje i lustrira: pès, dèz, rèz, loèn; dèska, stèbri, pesa, s pèsam, méfia, sèm«, stèza, cèbar, dèza, w dèzu; skèdn; pic. pèxnu, lèyou, utèknu; nèc, net, mes, dèm, stèl. 3. Neorganska posebnost v slovenskem govoru rutarskih Nemcev je po mojem mnenju tudi prehod k(t)~> o(t), ki ga ne pozna nobeno od sosednjih nareči j in j e v slovenskih primorskih govorih tega področja sploh neznan. Povsod namreč govore a(t) ali kvečjemu q(t). Zato sem mnenja, da se tudi v tem pojavu skriva zakonitost prvotne rutarske 5 Tine Logar, SR XIV (1963), 125; JiS XI (1961), 120 si. nemške govorice: grôx, mlod, lôx, tom, gloz, xrom, stör, prox »prag«, patplùt, maçerod, brôt, kom, nos, mos, nom, mom, slo < šla, uslo »ušla«. 4. V rutarski slovenski govorici nadalje presenečata refleksa tako imenovanih sekundarno akcentuiranih e in o, ki sta v tolminskem in cerkl janskem narečju zastopana s kratkima è in à (žena nàyà), v go- renjščini pa z dolgima širokima e in o (žena, noga), medtem ko Rutar j i zanju govore à in à (zàna, noya). T a dva refleksa sta torej na tem pod- ročju popolnoma neorganska, nekakšna dialektična tujka, ki j ih Rutar j i od Slovencev niso mogli niti slišati niti prevzeti. Še posebej vel ja to za à < e _ L , ki j e v slovenskih narečj ih sploh redek (poznajo ga npr. nekateri severni govori podjunskega narečja na Koroškem — Avstrija). Nerazumljiv pa je tudi 0 < o _ L , kaj t i tako v tolminščini kot tudi v cerkljanščini je kratki akcentuirani in neakcentuirani o povsod po akanju prešel v a. Zato sem mnenja, da so sicer Rutar j i od Tolmincev in Cerkljanov tudi slišali in prevzeli a < o JL (nàya), vendar so nato vsak kratki prvotni in sekundarni akcentuirani a zaokrožili v o. Zato za njihov govor predpostavljam tale razvoj: à — >д — (nàya > nàya). Nekatere redke primere z c < e l proti običajnim à ô(t) in nàya > noya si je po mojem mnenju treba razložiti tudi zastopstvo kratkoakcentuiranega o(t) v ru- tarskem govoru. Tako v tolminščini kot cerkl janščini ( je ot po akanju prešel v àt. Zato bi àt pričakovali tudi v rutarskem govoru. Vendar je tu tudi tak àt prešel nazaj v ot. K temu ga je prisilila jezikovna zako- nitost nemškega rutarskega govora, ki se je uveljavila tudi v sprejetem slovenskem govoru: kos »koš«, kdin, pôd, škof, pôst, noz »nož«, nôxt, yrôb, knof, matrôk, stok »storž«, ylabok, sarôk. 6. Tudi rutarski, danes sicer ne več popolnoma dosledni, vendar pa pogosti prehod èt > at ni na tem teritoriju organsko slovenski, saj ga nobeno od sosednjih nareči j ne pozna. Zato tudi v njem vidim isto zako- nitost rutarskega nemškega govora, ki se j e uveljavila tudi v primeru e -L < à — ( ž e n a > zàna) : payràf »pogreb«, kmàt »kmet«, xràn »hren«; adroènt, xlèb. 7. Specifično rutarski je tudi prehod poakcentskega -L e(t)~> -L a (t), sa j ga tudi ne pozna nobeno od sosednjih slovenskih narečij . Mnenja sem, da je do razširitve kratkega e > a prišlo zato, ker se je kratkc- akcentuirani a v tem govoru zaokrožil v o. Tako je torej tudi ta pojav vsaj povezan s specifičnim razvojem rutarskega nemškega govora: jàçman, sûosad, jàsan, snàza(t), méilam, bidat »videti«, màda »mede«, urama, znàmna, kamna, karéina, klàina, spàina, zéila. 8. Tudi v rutarskem glasoslovnem prehodu skupin ïu in ûi v eu in ôi se po mojem mnenju kaže neka specifična zakonitost njihove nemške govorice. Tudi tega pojava namreč ne pozna nobeno od sosednjih slo- venskih narečij , in kolikor mi je znano, tudi nobeno drugo slovensko narečje. Zato izvor tega prehoda lahko upravičeno povezujemo z nem- ško govorico koloniziranega tirolskega prebivalstva: séu »siv«, sema, nema »njiva«, yréma »griva«, béu »bil«, predéma »pre- divo«; coina, tôj »tuj«, kroilast, sezöi, mabni »obuj«; drôi < drid j 7 , ii > jn (coina < сипа; kroilast < krul'ast). 0. Morda se neka posebnost rutarske nemške govorice kaže tudi v pogostem prehodu predakcentskega e > i, ka j t i sosednja narečja tudi tega pojava ne poznajo, čeprav je sicer v nekaterih drugih slovenskih govorih precej razširjen. Vendar za rutarsko govorico nisem mogel ugoioviti popolne zakonitosti glede tega prehoda. Domnevam, da so na prehod e > i v rutarski govorici vplivali nekateri sosednji sprednji konzonanli: ritèna »vreteno«, disiét, dimiét, sistrè, inisô, ziléza, pilinuc, çïbùla, sidi, miçér, miçéria, sistriçna, ziluod, mixer. 10. Končno moram omeniti še eno glasoslovno posebnost rutarske govorice, ki pa je iz literature že znana," namreč tako imenovano sle- 11 Malecki, Cakawizm (1929), str. 73—77; F. Ramovš, H G V I I . 86. kanje, ali drugače povedano, zastopstvo sičnikov in šumnikov z eno samo vrsto glasov, ki so artikulacijsko in akustično nekaj srednjega med obema prvotnima skupinama (s, š > s, z, ž > z, c, c > p ) . V sle- kanju se po mnenju jezikoslovcev prav tako izraža prvotno nemško poreklo prebivalstva teli krajev, pri čemer so glasoslovno posebnost svojega rodnega nemškega govora uveljavili tudi v sprejeti slovenski govorici: suôrsça. nüosm, sûobra, prasô, miso поç, zûob, zbùoia, sarabûota, zi- liiod. skûoda, mûodarç, ziveçér, ziénan, péic, pesa, dèza, и dèzu, и si о < ušla, maçerod, maslâçe, zmanit, jàçman, znàmna, çlàrtk, viçér. pasékl, la parisçe. 11. Slovenizacija rutarskega nemškega prebivalstva pa se izraža tudi v današnji morfologiji rutarskega slovenskega govora. Tu mislim na silno poenostavitev7 nominalne in verbalne fleksije, ki v nobenem drugem slovenskem narečju ni tako velika kot v tem govoru. Zaradi akanja ( - o > - a ) so že v cerkljanskem in tolminskem na- rečju prvotna nevtra labko postala feminina. Vendarle pa se je tod občutek za srednji spol takih samostalnikov kl jub temu navadno še obdržal, kar j e razvidno iz kongruence ( c ï s l u mlîka. mlîka je сЫи), pa tudi iz same fleksije, ki je največkrat še taka, kot je običajna pri nev- trili. V rutarski govorici pa so vsa nevtra postala feminina, ne le na osno- vi, ampak tudi na obrazilu akcentuirana (z i léza . prasô). Feminina so postala tudi nevtra z obrazilom -e, torej prvotne mehke osnove (pol'e > pojla), kajt i v tem govoru je, kot smo že zgoraj videli, tudi -e prešel v -a. Na ta način sta se tip žilo in polje izenačila: postala sta oba žen- ska samostalnika z obrazilom -a in in se tudi sklanjati pričela po shemi takih samostalnikov, torej: kaléna, -e, -e, kaléna, kaléne, s kaléna in iisna, -e, -e, -a, щпе, z usna. Zaradi prehoda -(' > -e se je število sklonskih obrazil skrčilo na minimum, sa j so v eni sami obliki sovpadli genetio, dalio in lokal sg. in nominativ ter akuzativ pl., zaradi akan ja (-o > -a, o > -a) pa sta se izenačila tudi nominativ in akuzativ sg. laki prvotni in drugotni (iz nevter!) ženski samostalniki imajo tako v ednini saiyo 2 obliki: eno za nominativ, akuzativ in instrumental (-a), drugo pa za genetiv, dativ, in lokal (-e). Tore j skrajno močna poenostavitev fleksi je! Pa ne samo to! Y to fleksijo so se zaradi prehoda -q > -e > -a vključile tudi nekdanje soglasniške osnove [urama, -e; wèka < oko, -e, tèla, -e itd.). Še bol j zanimivo je, da so kot feminina lahko čutili tudi nevtralna pluralia tantum in j ih začeli sklanjati tako, kot da gre za edninske samostalnike (ùsta, -e, z usta). Nekaj gradiva na j to ilustrira: gnézda, -e; mleka, -e; léta, -e; kaléna, -e; sila, -e; bina, -e »vino«; mésta, -e; kladma, karita, zïta, dàbla, sàdla, kapïta, ritèna »vreteno«, krila, predima, paléna, mâsla, gàrla, létiva, riibra; pôila »polje«, ùsna, sônca, rvèila »olje«, ivaràsia »vresje«, karéina, liça, sônça, stéila, bréina, ivarûodia, roagnisça, sema, -e; urama, -e; rvèka, -e. Nimam pa dovolj gradiva, da bi lahko povedal, kako se sklanjajo samostalniki z akcentom na obrazilu: prasô, misô, senô, nibô itd. Težnja po poenostavitvi morfologije se kaže tudi v sklanjatvi žen- skih samostalnikov brez obrazila s stalnim poudarkom na osnovi. Tudi tu je bil odločilnega pomena prehod končnega -i v -e, zaradi česar so se v ednini oblike genetiva, dativa in lokala popolnoma izenačile z a-jevskimi samostalniki {mes, mise, mise, mes, mise), instrumental pa se j e izenačil z nominativom (z mes). Y pluralu pa se je fleksi ja teh samo- stalnikov popolnoma usmerila po nekdanjih a-jevskih deblih. Zaradi splošne težnje po ustalitvi akcenta na osnovi se v ta tip de- loma vkl jučuje jo tudi samostalniki s premičnim akcentom (kôst). Se- veda pa se sedaj pod vplivom šole, knjige, časopisja, radia idr. slišijo že tudi novejše, knjižnemu jeziku bolj ustrezne oblike. Podobno kot nominalna je v tem govoru poenostavljena tudi gla- golska fleksija. Odločilnega pomena pri tem sla bila dva glasoslovna pojava: prehod neakcentuiranega e > a, zaradi česar se je sedanjiško obrazilo -em (in -jem) izenačilo z -am, ter zlitje sičnikov in šumevcev v eno samo vrsto glasov, zaradi česar je prišlo do izenačenja sedanjika nekaterih glagolov V2 in V r Rutarski govor zato pozna samo 2 tipa sedanjika: na -itn in -am, medtem ko j e bil tip -emj-jem eliminiran. Še močneje kot glasoslovni pojavi pa je na poenostavitev rutarske glagolske fleksije vplivalo to, da gre tu za prevzemanje tujega jezika, pri čemer nedvomno in vedno nastaja jo poenostavitve v morfologiji, ki se kažejo v našem primeru v tem, da se namesto dveh ali več fleksijskili osnov skuša posplošiti ena sama, in sicer tista, ki j e v sistemu pogo- stejša ali vsaj pogosteje rabljena, na drugi strani pa se od več fleksij- skih shem prav tako uveljavl ja tista, ki je preprostejša. Pri prevzemu tujega jezika na ta način odpadajo tiste morfološke formalne kategorije, ki so v tem ali onem pogledu neregularne, zapletene, zlasti pa obrobne in izjemne. Nekaj primerov naj te procese v obravnavnem govoru ponazori: V2 -> V j : tàsat »tesati«, tàsam: legat »lagati«, legam; jèskat, jèçkam, klèpat, klèpani, rézat, rézain, pisat, pisani, pisej ; mâzat. mâzam; -em -am, -jem -jam: uzâmani, snâmam, na jam am, konnam, mùzam, méilam, switojam, ku- poiam; zdixoiam, -as, -a. Р Е З Ю М Е Гогор словенизнрованных немцев, живущих по верхнему течению р. Бачи в Приморье (Немецкий Рут, Порезен, Подбрдо, Петрово Брдо и др.), не явля- ется однородным. В нем проявлются влияния гореньского, церклянского и тол мине кого диалектов. Все говоры этой территории объединяют следующие черты: утрата интонаций, последовательное аканье, сокращение долгих i и и; рефлексы праславянских ê, о, e, ç, ? и а и ъ, ь в сильной позиции в долгих слогах во всех этих говорах одинаковы, при этом интересно, что монофтонги на месте праславянских ê и о под нисходящей интонацией совпадают с горень- скими и отличаються от церклянских и толминских. Особенно интересен рефлекс краткого ударного полугласного э который везде представлен в виде ё (p(:s, mëgla), переход i > е в позиции перед и (riioa > neun) и п> о в позиции перед i (obujeni > uabôjam), переход краткого ударного à > o (mlàd > mlbd'mlnd) и, наконец, особый рефлекс е под рецессивным ударением, а именно в Не- мецком Руте и окрестностях. Последние черты характеризируют только говор мест, которые когда-то были заселены немцами. Что касается консонантизма, то во всех этих говорах наблюдается цоканье, т. е. совпадение с, z, s и č, ž, š в ç z, s, в чем уже Малецкпй видел след не- мецкого говора, на котором когда-то говорило население этих мест. Последнее, по мнению автора, проявилось и в морфологии этих говоров, «особенно в утрате категории среднего рода (существительные среднего рода стали склоняться по женскому склонению основ на -а), в упрощении склонения основ на -а и основ на -i, где число падежных форм сократилось до минимума, в утрате двойствен- ного числа в глагольных и именных флексиях (за исключением имен., вин. па- дежей двойственного ч. сущ. м. рода), и в выражении степеней- сравнения имен прилагательных почти исключительно аналитическими средствами, и, наконец, в наличии множества лексических германизмов.