Sebastijan Krajnc¹, Alina Holnthaner², Saša Ucman³, Brigita Novak Šarotar4 Osebnostne značilnosti in prisotnost socialne podpore samomorilno ogroženih posameznikov Suicidality in Relation to Personality Traits and Social Support IZvLEČEK KLJUČNE BESEDE: samomorilno vedenje, osebnostne značilnosti, Velikih pet, čustvena stabilnost, socialna podpora IZHODIŠČA. V dosedanjih raziskavah o povezavi med posameznimi osebnostnimi dimen- zijami po modelu Velikih pet in samomorilnim vedenjem so raziskovalci ugotovili večje tveganje za samomorilno vedenje pri posameznikih z višje izraženim nevroticizmom, manj- še tveganje za samomorilno vedenje pa so predstavljale višje vrednosti dimenzij vest- nosti, ekstravertiranosti in sprejemljivosti, medtem ko se je odprtost pozitivno povezovala s prisotnostjo samomorilnih misli, negativno pa z dokončanim samomorom. Socialna pod- pora se je v dosedanjih raziskavah izkazala kot varovalni dejavnik, ki zmanjšuje tvega- nje za samomorilne ideacije in poskus samomora. METODE. Udeleženci v raziskavi so bili samomorilno ogroženi pacienti, ki so bili hospitalizirani na oddelku za psihiatrično zdravljenje (n = 24; 12 moških, 12 žensk; starost 20–64 let). Raziskava je potekala v obliki pogovorov ob sprejemu in pred odpustom z oddelka. Uporabili smo demografski vprašalnik, polodprt intervju, prilagojeno lestvico SAD PERSONS, Sarasonov vprašalnik o socialni pod- pori, vprašalnik Samoocenjevalna lestvica simptomov (The Symptom Checklist-90- -Revised) in vprašalnik Velikih pet za oceno osebnosti. Statistično povezanost in razlike za zvezne spremenljivke smo preverjali s Wilcoxonovim testom in Spearmanovim koe- ficientom povezanosti (ρ). REZULTATI. Povezanost med povprečno oceno subjektivnega zadovoljstva s socialno podporo in nižjo samomorilno ogroženostjo pred odpustom se je izkazala za pozitivno in statistično značilno (p < 0,05), prav tako ugotavljamo srednjo do zmerno veliko negativno povezanost (ρ = –0,471, p < 0,05) med stopnjo samomorilne ogro- ženosti pred odpustom in dimenzijo čustvene stabilnosti. RAZPRAVA. Z raziskavo smo potrdili hipotezo, da se bo dimenzija čustvene stabilnosti negativno povezovala s samo- morilno ogroženostjo, in deloma potrdili hipotezo, da se bo močnejša socialna podpora negativno povezovala s samomorilno ogroženostjo. 1 Sebastijan Krajnc, dr. med., Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, 3000 Celje; sebastijan.krajnc1@gmail.com 2 Alina Holnthaner, dr. med., Splošna bolnišnica Izola, Polje 40, 6310 Izola 3 Dr. Saša Ucman, univ. dipl. psih., Center za mentalno zdravje, Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana, Grablovičeva ulica 44a, 1000 Ljubljana 4 Doc. dr. Brigita Novak Šarotar, dr. med., Center za mentalno zdravje, Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana, Grablovičeva ulica 44a, 1000 Ljubljana; Katedra za psihiatrijo, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana 457Med Razgl. 2022; 61 (4): 457–76 • Raziskovalni članek mr22_4_Mr10_2.qxd 22.12.2022 11:06 Page 457 458 Sebastijan Krajnc, Alina Holnthaner, Saša Ucman, Brigita Novak Šarotar Osebnostne značilnosti … abSTracT KEY WORDS: suicidality, personality traits, the Big Five, neuroticism, social support BACKGROUNDS. Higher risks of suicide have been observed in individuals who scored high on neuroticism traits on the Big Five personality model, and lower risks in those who scored high in the conscientiousness, extraversion and agreeableness traits. Openness has been positively correlated with suicidal ideations but negatively with carried out suicide attempts. Studies have thus far consistently implicated the protective role of social support in preventing suicidal ideation and suicide attempts. METHODS. Clinical inter- views and self-reported questionnaires were administered to a sample of 24 (n=24; 12 male, 12 female; age 20–60 years) patients with increased suicide risk who were hospitalized. Each patient was interviewed twice, on admission and before discharge. Data was obtai- ned by means of a semi-structured interview, demographics questionnaire, the Big Five Questionnaire, Social Support Questionnaire, Symptom Checklist-90-Revised question- naire, and suicide risk was determined with the Modified SAD PERSONS Scale. Statistical significance was determined using the t-test for dependent samples and Spearman’s rank correlation coefficient (ρ). RESULTS. We have found a positive and sta- tistically significant correlation between high trait neuroticism and suicidality (ρ = –0.471, p < 0.05). Perceived rate of satisfaction with social support was statistically significant- ly correlated with lower suicidality before discharge (p < 0.05). DISCUSSION. We have confirmed our hypothesis that neuroticism will be positively correlated with suicidal behaviour, and partially confirmed the hypothesis that strong social support will be nega- tively correlated with suicidality, presenting a protective factor in preventing suicide risk. IZHOdIšČa Vsako leto zaradi samomora umre več kot 700.000 ljudi, kar predstavlja približno 1,5 % vseh smrti (1–4). Na vsak zaključen samomor se zgodi približno 20–30 posku- sov, kar nanese približno 16–20 milijonov poskusov samomora letno (1, 2, 4). Zaklju - čenih samomorov je več pri moških, med- tem ko sta izražanje samomorilnega vede- nja in samomorilne ideacije pogostejša pri ženskah (1, 2, 4–6). Leta 2021 je samomo- rilni količnik, ki predstavlja število umr- lih zaradi samomora na 100.000 prebival- cev, v Sloveniji znašal 20,50 (31,94 za moške in 8,96 za ženske) (7). V absolutnih številkah to pomeni, da je za posledicami samomora v letu 2021 pri nas umrlo 432 oseb (338 moških in 94 žensk) (7). dejavniki tveganja za samomorilno vedenje Razvoj samomorilnega vedenja je zapleten proces, na katerega vplivajo biološki (npr. pozitivna družinska anamneza, genetska nagnjenost), psihopatološki oz. klinični (prisotnost določenih duševnih bolezni), psihološki (npr. izraženost določenih oseb- nostnih lastnosti, nižje spoznavne sposob- nosti), družbeni (npr. družbena izoliranost, nižji socialno-ekonomski položaj) in okolj- ski dejavniki (npr. gospodarske krize) (8–13). Zaradi medsebojnega prepleta vseh teh dejavnikov je opredeljevanje tveganja za samomor pri posamezniku pogosto zelo težaven proces (12, 13). Prisotnost duševnih bolezni izrazito poveča tveganje za samomorilno vedenje mr22_4_Mr10_2.qxd 22.12.2022 11:06 Page 458 (11, 12, 14, 15). Pri osebah, ki so umrle s samomorom, so namreč zelo pogosto pri- sotne motnje razpoloženja, predvsem veli- ka depresivna motnja in bipolarna motnja (12, 14–16). Tveganje za samomor je večje tudi pri osebah z osebnostnimi motnjami, posebej tistih z mejno osebnostno motnjo, in pri osebah, ki zlorabljajo alkohol in droge, posebej ob sočasno prisotnih sin- dromih odvisnosti (12, 17–19, 21). Samomor je med vodilnimi vzroki za smrt tudi pri pacientih s shizofrenijo (22, 23). Pogostost samomorov je prav tako večja v obdobju po odpustu iz psihiatričnih ustanov (24, 25). Émile Durkheim in sodelavci so v razi- skavi s konca 19. stoletja med prvimi izpo- stavili vpliv odmaknjenosti posameznika od njegovega družbenega okolja na večje tve- ganje za samomor (26). Številne novejše raziskave so natančneje opredelile vpliv določenih družbenih dejavnikov na pojav- nost samomora, tako je npr. pri odraslih tveganje za samomor manjše, kadar so poročeni in kadar živijo v skupnosti, v kate- ro so vključeni (27, 28). V tem kontekstu pomembni dejavniki tveganja za samomor so tudi izguba službe oz. brezposelnost, nizek socialno-ekonomski položaj, nizka družbena stabilnost, stroge družbeno-kul- turne norme v ožjem družbenem okolju in pripadnost skupnosti lezbijk, gejev, bisek- sualnih in transspolnih oseb (LGBT+) (12, 28–30). Psihološki dejavniki in samomorilno vedenje S psihološkega vidika je eden od ključnih dejavnikov, ki prispevajo k pojavljanju samomorilnih ideacij in samomorilnega vedenja, t. i. nevzdržna psihična bolečina (12). V zadnjih letih, ko je v ospredju t. i. biopsihosocialni model proučevanja dejav- nikov tveganja za samomorilno vedenje, prevladuje miselnost, da sama prisotnost hude psihične bolečine ni dovolj za nastop samomorilnega vedenja pri posameznikih, temveč je potreben zapleten preplet raz- novrstnih elementov, kot so npr. prisotnost občutkov brezupa, visoke impulzivnosti in drugih t. i. proksimalnih dejavnikov (obču- tkov premaganosti in ujetosti, zmožnosti načrtovanja in uresničevanja načrtov, izpo- stavljenosti samomorilnemu vedenju v bližnji okolici idr.), določenih kognitiv- nih primanjkljajev oz. zavor (npr. nezmo - žnosti reševanja zapletenih problemov, razcepljenega mišljenja, ruminacij, motenj spomina), kot tudi poznavanje in dostop do potencialno smrtonosnih sredstev in dejanj (12, 28, 31–35). Osebnostne lastnosti in samomor Vedno več dokazov, pridobljenih v doseda- njih raziskavah, kaže na povezavo med dolo- čenimi osebnostnimi lastnostmi in samo- morilno ogroženostjo (28, 36, 37). Model Velikih pet dejavnikov osebnosti (Big Five Personality Traits, BIG5), katerega namen je empirično, s pomočjo v ta namen pose- bej oblikovanih vprašalnikov, kot sta BFQ (Big Five Questionnaire) in BFI (Big Five Inventory), izmeriti izraženost petih oseb- nostnih dimenzij pri posamezniku, in sicer ekstravertiranosti, sprejemljivosti, vest- nosti, čustvene stabilnosti (v angleški lite- raturi se uporablja izraz nevroticizem, ki predstavlja nasprotni pol iste skale, kar pomeni, da ima oseba z visoko izraženim nevroticizmom nizko čustveno stabilnost in obratno) in odprtosti, predstavlja enega od najbolj razširjenih, uveljavljenih in posplo- šljivih modelov pojasnjevanja osebnosti (36–39). Blüml in sodelavci so v raziskavi iz leta 2013, izvedeni na reprezentativnem vzor- cu nemške populacije, raziskovali poveza- vo med izraženostjo osebnostnih dimenzij po BIG5 in samomorilno ogroženostjo. Ugotovili so, da se nevroticizem in odprtost pozitivno povezujeta s samomorilno ogro- ženostjo, medtem ko se ekstravertiranost in vestnost z njo negativno povezujeta in s tem predstavljata varovalna dejavnika, ter tako potrdili ugotovitve nekaterih predhodnih 459Med Razgl. 2022; 61 (4): mr22_4_Mr10_2.qxd 22.12.2022 11:06 Page 459 raziskav (37). Rezultati so se statistično zna- čilno razlikovali med spoloma – ekstra- vertiranost in vestnost sta se izkazala kot varovalna dejavnika predvsem pri moških, nevroticizem in odprtost pa sta bila pove- zana z višjim samomorilnim tveganjem le pri ženskah (37). Povezava med visoko izraženo ekstra- vertiranostjo in nagnjenostjo k pozitiv- nemu doživljanju in čustvovanju (tudi pozitivnemu afektu) je v literaturi relativno dobro raziskana in uveljavljena (37, 40–42). Prav tako velja, da so osebe z nižjimi rezul- tati na tej dimenziji bolj nagnjene k občut- kom brezupa, k negativnemu čustvovanju in depresivni simptomatiki (40, 43, 44). Dimenzija ekstravertiranosti je bila že v več raziskavah povezana z zmanjšanim tvega- njem tako za samomorilne ideacije kot tudi za poskus samomora (37–39, 46–49). Nizko izražena čustvena stabilnost oz. visoko izražen nevroticizem se, obratno kot ekstravertiranost, povezuje z večjo nagnje- nostjo k negativnemu čustvovanju in depre- sivnim simptomom ter z večjim tveganjem za samomorilno vedenje (37–40, 43–48). Za osebe z nizko mero čustvene stabilnosti so značilne lastnosti, kot so ranljivost, izrazi- ta čustvenost, nestrpnost, razdražljivost in impulzivnost (36). Impulzivnost, ki pome- ni predvsem večjo verjetnost, da bo posa- meznik kaj storil, ne da bi pred tem raz- mišljal o posledicah svojih dejanj, je osebnostna lastnost, ki je bila v dosedanjih raziskavah zelo pogosto izpostavljena kot dejavnik tveganja tako za samomorilne ideacije kot tudi poskus samomora (12, 31). Nizko izražena sprejemljivost se je v nekaterih raziskavah izkazala za dejavnik tveganja tako za samomorilne ideacije kot tudi poskus samomora (39, 49, 50). Osebe z visoko izraženo sprejemljivostjo so obi- čajno bolj empatične, prijaznejše, nesebične, prijateljske in v skupnosti raje sodelujejo z drugimi, kar najverjetneje zmanjša tve- ganje za samomor (36, 39, 49, 50). Visoko izražena vestnost se negativno povezuje s prisotnostjo samomorilnih ideacij in pred- stavlja varovalni dejavnik za samomorilno vedenje (37–39, 49, 50). Odprtost se je v več raziskavah pozitivno povezovala s samo- morilnimi ideacijami in višjim tveganjem za samomor, v nekaterih pa statistično značilne povezave niso uspeli potrditi (37–39, 50). Samomor in socialna podpora Socialna podpora je definirana kot vse, kar daje posamezniku občutek in prepričanje, da je ljubljen, da je zanj poskrbljeno in je cenjen ter da je član družbene mreže z med- sebojno odvisnimi zadolžitvami (51). V kon- tekstu zniževanja tveganja za samomor pomeni socialna podpora predvsem pri- sotnost bližnjih, ki posamezniku pomaga- jo shajati s stresnimi dogodki v njegovem življenju in težavami, ki jih povzroča nje- gova lastna psihopatologija (51). V dose- danjih raziskavah je bilo ugotovljeno, da lahko socialna podpora predstavlja varo- valni dejavnik tako pred samomorilnimi ideacijami kot tudi pred poskusi samomo- ra bodisi neposredno bodisi posredno z veča- njem učinka drugih varovalnih dejavnikov, kot je dobra samopodoba, ali zniževanja simptomov tesnobe in depresije (51–56). Nekateri avtorji poročajo, da je subje- ktivno dojemanje podpore (oz. percepcija), ki je posameznikom na voljo, morda celo pomembnejše kot njihovi dejanski med - osebni stiki (57). Ključne uporabljene definicije • Samomor (suicid) je dejanje, s katerim človek sam, namerno in s pričakova- njem o smrtnem izidu tega dejanja pov- zroči svojo smrt (31, 32). • Poskus samomora je vase usmerjeno samomorilno dejanje brez usodnega izida smrti, ki pa bi lahko vodilo v smrt, tudi če pri njem ne pride do poškodbe (31). • Suicidalne ideacije predstavljajo razmi- šljanje o samomoru, pretehtavanje in na - črtovanje samomora (31). 460 Sebastijan Krajnc, Alina Holnthaner, Saša Ucman, Brigita Novak Šarotar Osebnostne značilnosti … mr22_4_Mr10_2.qxd 22.12.2022 11:06 Page 460 • Parasuicid oz. parasuicidalna gesta je poskus samomora, pri katerem si oseba ne želi zares umreti (31). Namen raziskave in hipoteze Narava odnosa med konstrukti samomoril- nega vedenja, socialne podpore in oseb- nostnih značilnosti je v slovenskem prostoru manj raziskano področje, zato je bil namen pričujoče raziskave pridobiti poglobljene podatke o samomorilno ogroženih posa- meznikih, ki so bili hospitalizirani na oddel- ku za psihiatrično zdravljenje. S pomočjo polodprtih intervjujev in uporabe merskih instrumentov smo želeli natančneje opre- deliti vrsto in okoliščine samomorilnega vedenja teh posameznikov, opredeliti izra- ženost psihopatološke simptomatike in morebitne spremembe v le-tej med hospi- talizacijo, si ustvariti predstavo o njihovih osebnostnih lastnostih in njihovem druž- benem okolju ter pridobiti vpogled v življenj- ske okoliščine, ki so jih pripeljale do pre- lomne točke. Prav tako nas je natančneje zanimalo, na kakšen način se na omenjenem vzorcu izraženost posameznih osebnostnih lastnosti po BIG5 in jakost socialne podpo- re povezujeta s samomorilnim vedenjem. Na podlagi ugotovitev predhodnih razi- skav smo si zastavili naslednje hipoteze: • Ekstravertiranost se negativno povezuje s samomorilnim vedenjem. • Čustvena stabilnost se negativno pove- zuje s samomorilnim vedenjem. • Vestnost se negativno povezuje s samo- morilnim vedenjem. • Odprtost se pozitivno povezuje s samo- morilnim vedenjem. • Sprejemljivost se negativno povezuje s samomorilnim vedenjem. • Močna socialna podpora se negativno povezuje s samomorilnim vedenjem. mETOdE Udeleženci V raziskavo so bili vključeni samomorilno ogroženi posamezniki, ki so bili hospitali- zirani na oddelku za psihiatrično zdravlje- nje in so izpolnjevali vključitvene kriteri- je. Vključenih je bilo 24 preiskovancev, starih 20–64 let, od tega jih je bilo deset hospitaliziranih po samomorilnem posku- su. Povprečna starost preiskovancev je bila 39,1 leta (SD = 14,3). vključitveni in izključitveni kriteriji V raziskavo so bili vključeni samomorilno ogroženi posamezniki, stari nad 18 let, hospitalizirani na kliničnem oddelku za psihiatrično zdravljenje. Vključeni so bili tako tisti, ki so bili hospitalizirani po posku- su samomora (vključno s primeri, ko je šlo za parasuicidalne geste), kot tudi tisti, ki so imeli zgolj samomorilne misli z načrtom oz. brez načrta. Izključitveni kriteriji so bili: prisotnost psihoze, bipolarna motnja razpoloženja, sindrom demence oz. prisotnost kognitiv- nega upada in starost pod 18 let. Demo - grafske značilnosti udeležencev v raziskavi prikazuje tabela 1. Postopek Raziskava je potekala v obdobju med apri- lom 2018 in septembrom 2019. Vse kandi- date smo na oddelku za psihiatrično zdrav - ljenje najprej seznanili s potekom raziskave in pridobili njihovo pisno soglasje. Vsi so bili seznanjeni s tem, da je sodelovanje v razi- skavi prostovoljno in ga lahko kadar koli prekinejo. Za sodelovanje niso prejeli nado- mestila. Z njimi smo se sestali dvakrat – prvič v okviru 48 ur po sprejemu na odde- lek, drugič pa na dan odpusta oz. dan pred tem. Prvi pregled smo izvedli s kratkim zamikom, ker bi lahko bili preiskovanci takoj po sprejemu še preveč nestabilni, ob daljšem čakanju pa bi se lahko simptomi že umaknili. Ob prvem pregledu smo udele- žence prosili, naj rešijo demografski vpra- šalnik. Nato smo z njimi opravili klinični pregled oz. pogovor. Med pogovorom smo pridobili odgovore na vprašanja v pol - odprtem intervjuju ter ocenili samomorilno 461Med Razgl. 2022; 61 (4): mr22_4_Mr10_2.qxd 22.12.2022 11:06 Page 461 462 Sebastijan Krajnc, Alina Holnthaner, Saša Ucman, Brigita Novak Šarotar Osebnostne značilnosti … Tabela 1. Demografske značilnosti udeležencev v raziskavi. N – število posameznikov. N delež (%) Spol moški 12 50 ženski 12 50 Izobrazba osnovnošolska 2 9 srednja (poklicna) šola 10 42 gimnazija 6 25 dodiplomski univerzitetni program 2 8 višješolski program 2 8 magisterij 2 8 doktorat 0 0 Prebivališče vas 13 54 manjše mesto 5 21 večje mesto 6 25 Zaposlitev zaposlen 13 54 samozaposlen 1 4 brezposeln 3 12 upokojenec 3 13 invalidski upokojenec 0 0 dijak/študent 4 17 Zakonski status samski 7 29 v razmerju 4 17 poročen 6 25 v zunajzakonski skupnosti 4 17 ločen 3 12 ovdovel 0 0 Socialno-ekonomski položaj visok 0 0 srednji 17 71 nizek 7 29 Prisotnost psihiatrične da 14 58 diagnoze pri preiskovancu ne 7 29 ne vem 3 13 Psihiatrična diagnoza da 10 42 pri svojcih ne 14 58 mr22_4_Mr10_2.qxd 22.12.2022 11:06 Page 462 ogroženost. Nato smo jih prosili, naj rešijo vprašalnik o socialni podpori in o psihopa- tološki simptomatiki. Pred odpustom smo opravili ponovni klinični pregled in oceni- li stopnjo samomorilne ogroženosti. Ponovno so rešili vprašalnik o socialni podpori in psi- hopatološki simptomatiki. Pred odpustom, ko je bilo njihovo psihično stanje stabilno, so izpolnili še osebnostni vprašalnik. Uporabljeni merski instrumenti Demografski vprašalnik Oblikovali smo demografski vprašalnik, ki je zajemal: starost, spol, poklic, najvišjo doseženo stopnjo izobrazbe, zaposlitveni in zakonski status, bivališče, socialno-eko- nomski položaj ter prisotnost psihiatrične diagnoze pri preiskovancih in njihovih svojcih. Prilagojena lestvica SAD PERSONS Za oceno samomorilne ogroženosti smo uporabili prilagojeno lestvico SAD PER- SONS (Modified SAD PERSONS Scale, MSPS), ki se pogosto uporablja v klinični praksi in je primerna tudi za zdravnike brez psihiatrične izobrazbe (58, 59). Vprašalnik je prikazan v tabeli 2. Vsaka črka predstav - lja dejavnik tveganja za samomorilno vede- nje. Če je pri posamezniku dejavnik tvega- nja prisoten, dobi ustrezno število točk. Hockberger in Rothstein sta v raziskavi, v kateri sta oblikovala lestvico MSPS, poro- čala, da je imel rezultat ≤ 5 točk 95-% nega- tivno napovedno vrednost za potrebo po bolnišničnem zdravljenju, rezultat ≥ 6 točk pa je napovedal potrebo po bolnišničnem zdravljenju s 94-% občutljivostjo in 71-% specifičnostjo (58). V eni izmed kasnejših raziskav, v kateri so uporabili lestvico MSPS pri izključno psihiatrični populaciji, so izračunali občutljivost lestvice 100% in spe- cifičnost 60 % (59). Vprašalnik socialne podpore 6 Za oceno socialne podpore smo uporabili skrajšano šesto verzijo Sarasonove lestvice socialne podpore (Social Support Question - naire 6, SSQ6). Vprašalnik je sestavljen iz dveh delov, vsak del pa iz šestih vprašanj. V prvem delu mora preiskovanec pri vsa- kem vprašanju našteti osebe, ki mu pred- stavljajo oporo v različnih situacijah, in navesti, v kakšnem odnosu je z njimi (dobi- mo rezultat število na Sarasonovi lestvici socialne podpore (Social Support Question - naire Number, SSQN)), v drugem delu pa oceni zadovoljstvo (dobimo rezultat 463Med Razgl. 2022; 61 (4): Tabela 2. Prilagojena lestvica SAD PERSONS (Modified SAD PERSONS Scale, MSPS) (58). Črka Faktor Točke S Spol (angl. sex) – moški 1 A Starost (angl. age) – < 19 ali > 45 let 1 D Depresija ali brezup (angl. depression or hopelessness) 2 P Prejšnji poskusi samomora ali psihiatrična zdravljenja (angl. previous attempts or psychiatric care) 1 E Prekomerna raba alkohola ali drog (angl. excessive alcohol or drug use) 1 R Izguba razumske presoje (angl. rational thinking loss) 2 S Ločen/-a ali ovdovel/-a (angl. separated, divorced, widowed) 1 O Organiziran ali resen načrt (angl. organized or serious attempt) 2 N Brez družbene mreže (angl. no social support) 1 S Izražen namen za samomorilni poskus v prihodnosti (angl. stated future attempt) 2 mr22_4_Mr10_2.qxd 22.12.2022 11:06 Page 463 zadovoljstvo na Sarasonovi lestvici social- ne podpore (Social Support Questionnaire Satisfaction, SSQS)) s posameznim vidikom socialne podpore (6 – zelo zadovoljen/-na; 1 – zelo nezadovoljen/-na). V raziskavi, v kateri je Sarason s sodelavci oblikoval SSQ6 na podlagi izvornega vprašalnika lestvice socialne podpore (Social Support Questionnaire, SSQ), je bila dokazana viso- ka zanesljivost pri ponovnem testiranju in notranja zanesljivost vprašalnika (koefi- cient Cronbach α je za vprašalnik SSQ6 zna- šal 0,90–0,93) (60). Prav tako so s primerjavo psihometričnih značilnosti SSQ6 s SSQ dokazali, da je SSQ6 sprejemljivo nado- mestilo za SSQ, kadar je treba upoštevati čas reševanja vprašalnika (60). Vprašalnik SSQ6 je bil zaradi uporabe v naši raziska- vi prirejen iz angleškega jezika v sloven- ščino z enosmernim prevodom. Vprašalnik Samoocenjevalna lestvica simptomov Psihopatološko simptomatiko pri pre - iskovancih smo ocenili s pomočjo Samo - ocenjevalne lestvice simptomov (Symptom Checklist-90-Revised, SCL-90-R®). Sestav - ljena je iz 90 vprašanj o pogostosti simpto- mov v določenem časovnem okviru (zadnji teden). Pri vsakem vprašanju preiskovanec na lestvici 0–4 oceni, do katere mere so ga posamezne težave v zadnjem tednu obre- menjevale (0 – sploh ne; 4 – skrajno). Z vprašalnikom je mogoče izmeriti izra- ženost simptomov na devetih različnih dimenzijah: somatizacija, obsesivno-kom- pulzivna simptomatika, medosebna občut- ljivost, depresivnost, anksioznost, sovra - žnost, fobična anksioznost, paranoidna ideacija in dodatni simptomi (61). Povprečen rezultat vseh 90 postavk daje vrednost GSI (Global Severity Index), ki se pogosto upo- rablja kot globalni indeks psihološkega distresa (62). Notranja zanesljivost za lestvi- co je bila v dosedanjih raziskavah (1997, 1999 in 2014) neprestano visoka, in sicer je koeficient Cronbach α meril 0,82–0,98 za posamezne poddimenzije ter 0,81–0,98 za GSI (61). Vprašalnik Velikih pet z desetimi postavkami Za oceno osebnosti smo uporabili kratko verzijo vprašalnika po modelu Velikih pet dejavnikov osebnosti z desetimi postavka- mi (Big Five Questionnaire with 10 state- ments, BFQ10), ki sta ga leta 2007 razvila Rammstedt in John. Sestavila sta ga tako, da sta izbrala tiste postavke iz vprašalnika BFQ11, ki so bile najbolj reprezentativne za vsakega izmed BIG5-dejavnikov osebnosti. Razvit je bil na vzorcu ameriških (n=1.627) in nemških študentov (n = 833) in vsebuje po dve postavki za vsako dimenzijo: postav- ki ena in šest ocenjujeta ekstravertiranost, postavki dve in sedem sprejemljivost, postavki tri in osem vestnost, postavki štiri in devet čustveno stabilnost, postavki pet in deset odprtost. Vsako postavko posameznik oceni z vrednostmi 1–5, glede na to, koli- ko se mu zdi veljavna zanj (1 – sploh ne velja zame; 5 – popolnoma velja zame). Rezultat za posamezno dimenzijo je sešte- vek vrednosti za to dimenzijo, s tem da se postavke ena, sedem, tri, devet in pet vre - dnotijo obratno, kar pomeni, da se ocene pri teh postavkah simetrično prezrcalijo preko središčne ocene. Zanesljivost vprašalnika je bila preverjena s ponovnim testiranjem čez šest do osem tednov pri obeh skupinah študentov. Test-retest korelacije so variirale med 0,86 in 0,84. Povprečen koeficient stabilnosti po drugem testu je znašal 0,75 (r = 0,72 pri ameriških in r = 0,78 pri nem- ških študentih), kar nakazuje na zadovolji- vo zanesljivost vprašalnika (63–65). Statistična analiza Podatke smo obdelali z računalniškim pro- gramom Microsoft® Office Excel in jih sta- tistično analizirali z računalniškim progra- mom IBM® SPSS® Statistics. Po pregledu opisne statistike in testov normalnosti porazdelitve pri vključenih spremenljivkah 464 Sebastijan Krajnc, Alina Holnthaner, Saša Ucman, Brigita Novak Šarotar Osebnostne značilnosti … mr22_4_Mr10_2.qxd 22.12.2022 11:06 Page 464 smo ugotovili, da porazdelitev podatkov odstopa od normalne, zato smo v nadalje- vanju uporabili neparametrične teste. Za izračun povezanosti med spremenljivkami smo uporabili Spearmanov koeficient povezanosti (ρ), v nadaljevanju je bil upo- rabljen tudi Wilcoxonov primerjalni test za odvisne vzorce. Za kriterij statistične zna- čilnosti smo upoštevali vrednost p < 0,05. dovoljenje za opravljanje raziskave Vsi preiskovanci so bili seznanjeni z razi- skavo in so pristali na sodelovanje s pisnim dovoljenjem. Raziskavo je odobrila Komisija Republike Slovenije za medicinsko etiko dne 10. 4. 2018 (št. odločbe 0120-163/2018/4). rEZULTaTI rezultati, pridobljeni v sklopu dveh polodprtih intervjujev Tabela 3 prikazuje vprašanja, ki smo jih pre- iskovancem zastavili v sklopu dveh pol - odprtih intervjujev ob sprejemu in pred odpustom, in razporeditev odgovorov na ta vprašanja. Iz tabele je razvidno, da je na vprašanje: »Ali ste pred tokratnim spreje- mom poskušali narediti samomor?« osem od skupno 24 preiskovancev odgovorilo, da so pred sprejemom imeli zgolj samomorilne misli. Takoj za tem sledijo tisti, ki so bili hospitalizirani po resnem poskusu – sedem udeležencev. Šest preiskovancev je opiso- valo samomorilne misli z načrtom, priso - tne pred sprejemom, trije preiskovanci pa so bili hospitalizirani po parasuicidalni gesti. Vprašanje »Kako pogosto ste imeli samo- morilne misli v zadnjih dveh mesecih?« je bilo preiskovancem zastavljeno samo ob prvem pogovoru kmalu po sprejemu v bol- nišnico. Največ preiskovancev (devet) je navajalo, da so se jim samomorilne misli pojavljale zelo pogosto oz. vsak dan. Petim preiskovancem so se samomorilne misli pojavljale pogosto oz. večkrat na teden, prav tako jih je pet opisovalo pojav samomoril- nih misli le na dan oz. večer pred samo- morilnim poskusom. Štirje preiskovanci so navajali samomorilne misli redko oz. nekajkrat na mesec, pri posamezniku/-ici, ki je na vprašanje odgovoril/-a z »nikoli«, pa se je izkazalo, da je bil/-a sprejet/-a v bol- nišnico zaradi parasuicidalne geste. Večina (dvajset) jih je opisovala pojav vsaj enega stresnega dogodka v zadnjih šestih mesecih pred sprejemom, najpogo- steje ločitev oz. razvezo, težave v partner- skem odnosu in stres na delovnem mestu. Na vprašanje »Ali ste že kdaj v preteklosti poskušali storiti samomor?« je osem pre- iskovancev odgovorilo pritrdilno, 14 pa jih je pretekli poskus samomora zanikalo. Na vprašanje »Kako se je vaše razpoloženje spremenilo v zadnjem mesecu?«, ki je bilo preiskovancem zastavljeno ob prvem pogo- voru, je 21 preiskovancev odgovorilo »na slabše«, dva sta navajala razpoloženjska nihanja, eden pa ni navajal sprememb. Ob drugem pogovoru (tik pred odpustom z oddelka za psihiatrično zdravljenje) je 20 preiskovancev navajalo subjektivno izbolj- šanje razpoloženja v primerjavi s prejšnjim pogovorom, štirje pa niso opazili spre- memb. Na vprašanje »Ali imate še vedno samomorilne misli/načrt?« je v prvem pogo- voru 17 preiskovancev odgovorilo, da nima več samomorilnih misli, sedem jih je samo- morilne misli še navajalo. Ob drugem pogo- voru jih 18 ni več navajalo samomorilnih misli, pri šestih posameznikih pa so se te še vedno pojavljale. Spremembe v izraženosti psihopatološke simptomatike od sprejema do odpusta Slika 1 prikazuje spremembo v izraženosti psihopatološke simptomatike, ocenjene s pomočjo vprašalnika SCL-90-R®, v času med dvema pogovoroma, ki sta bila oprav - ljena ob sprejemu in pred odpustom. Iz slike je razvidno, da je bila povprečna izraženost simptomov v sklopu posameznih psiho - patoloških dimenzij in dodatnih simpto- mov pred odpustom nižja kot ob sprejemu. 465Med Razgl. 2022; 61 (4): mr22_4_Mr10_2.qxd 22.12.2022 11:06 Page 465 466 Sebastijan Krajnc, Alina Holnthaner, Saša Ucman, Brigita Novak Šarotar Osebnostne značilnosti … Tabela 3. Odgovori na vprašanja, zastavljena v sklopu dveh polodprtih intervjujev. vprašanja (intervju, Odgovori število v katerem je bilo preiskovancev, vprašanje zastavljeno) ki so odgovorili s tem odgovorom Ali ste pred tokratnim Ne. 0 sprejemom poskušali Imel/-a sem samomorilne misli. 8 narediti samomor? Imel/-a sem samomorilne misli z načrtom. 6 (prvi intervju) Poskušal/-a sem narediti samomor. 7 Poskušal/-a sem narediti samomor, 3 vendar nisem želel/-a zares umreti. Kako pogosto ste imeli Nikoli. 1 samomorilne misli Redko (nekajkrat na mesec). 4 v zadnjih dveh mesecih? Le dan/večer pred poskusom samomora. 5 (prvi intervju) Pogosto (večkrat na teden). 5 Zelo pogosto (vsak dan). 9 Ali se vam je v zadnjih šestih Ločitev/razveza. 6 mesecih zgodil kateri izmed Težave v partnerskem odnosu. 6 naslednjih dogodkov? Smrt bližnjega. 3 (prvi intervju) Huda bolezen. 3 Huda bolezen bližnjega. 5 Stres na delovnem mestu. 6 Izguba službe. 2 Drug stresen dogodek. 6 Ali ste že kdaj v preteklosti Da. 8 poskušali storiti samomor? Ne. 14 (prvi intervju) Kako se je vaše razpoloženje Na slabše. 21 spremenilo v zadnjem mesecu? Na boljše. 0 (prvi intervju) Opazil/-a sem nihanja razpoloženja. 2 Nisem opazil/-a spremembe. 1 Kako se je vaše razpoloženje Na slabše. 0 spremenilo od zadnjega Na boljše. 20 pogovora? Nisem opazil/-a spremembe. 4 (drugi intervju) Ali imate še vedno Ob prvem pogovoru. Da. 7 samomorilne misli/načrt? Ne. 17 (oba intervjuva) Ob drugem pogovoru. Da. 6 Ne. 18 mr22_4_Mr10_2.qxd 22.12.2022 11:06 Page 466 Spremembe v izraženosti socialne podpore od sprejema do odpusta Slika 2 in slika 3 prikazujeta spremembe v reševanju vprašalnika SSQ6. Slika 2 pri- kazuje spremembo v povprečnem številu oseb, ki so jih preiskovanci navedli pri posa- meznem vprašanju (rezultat SSQN), med- tem ko je s slike 3 razvidna sprememba v subjektivni oceni zadovoljstva s socialno podporo pri posameznem vprašanju (rezul- tat SSQS). Za preverjanje razlik v podani oceni zadovoljstva s socialno podporo in pov- prečnem številu oseb, ki so jih navedli na vprašalniku SSQ6 ob sprejemu in pred odpustom, smo uporabili neparametrični Wilcoxonov test. Preiskovanci so v drugem pogovoru našteli več oseb (Me = 2,60), ki so jim v oporo, kot v prvem pogovoru (Me = 2,60), pri čemer se je razlika izkaza- la za statistično značilno (z=–2,35, p<0,05). Za statistično značilno se je izkazala tudi razlika v subjektivnem zadovoljstvu s soci - alno podporo (Mepred = 5,59; Mepo = 5,50) med obema pogovoroma (z=–2,17, p<0,05). Spremembe v stopnji samomorilne ogroženosti Wilcoxonov test kaže, da je bila izmerjena stopnja samomorilne ogroženosti ob spre- jemu (Me = 4,50) višja kot pred odpustom (Me = 3,00), razlika se je izkazala za sta- tistično značilno (z = –3,79; p < 0,001). Spremembe so prikazane tudi na sliki 4. Subjektivno zadovoljstvo s socialno podporo ob odpustu se povezuje s samomorilno ogroženostjo Tabela 4 prikazuje povezanost med rezultati SSQN in SSQS ob sprejemu ter pred odpu- stom s stopnjo samomorilne ogroženosti, 467Med Razgl. 2022; 61 (4): 0 10 20 30 40 50 SOM1 SOM2 O–K O–K 1 2 M–O1 2M–O DEP1 DEP2 ANKS1 ANKS2 SOV1 SOV2 FOB1 FOB2 PAR1 PAR2 PSIH1 2PSIH DOD1 2DOD Slika 1. Izraženost psihopatološke simptomatike ob sprejemu in pred odpustom. Število ena ob posamezni dimenziji pomeni izraženost simptomatike ob sprejemu. Število dve ob posamezni dimenziji pomeni izra- ženost simptomatike pred odpustom. SOM – somatizacija, O-K – obsesije in kompulzije, M-O – medosebna občutljivost, DEP – depresivnost, ANKS – anksioznost, SOV – sovražnost, FOB – fobična anksioznost, PAR – paranoidnost, PSIH – psihoticizem, DOD – dodatni simptomi. mr22_4_Mr10_2.qxd 22.12.2022 11:06 Page 467 468 Sebastijan Krajnc, Alina Holnthaner, Saša Ucman, Brigita Novak Šarotar Osebnostne značilnosti … 2 4 6 8 SSQN1 SSQN2 Slika 2. Spremembe v povprečnem številu oseb, ki so jih posamezniki navedli pri Sarasonovi lestvici socialne podpore (Social Support Questionnaire Number, SSQN). SSQN1 – rezultat ob sprejemu, SSQN2 – rezultat pred odpustom. 3 4 5 6 SSQS2SSQS1 Slika 3. Ocena zadovoljstva s socialno podporo na Sarasonovi lestvici (Social Support Questionnaire Satisfaction, SSQS). SSQS1 – rezultat ob sprejemu, SSQS2 – rezultat pred odpustom. mr22_4_Mr10_2.qxd 22.12.2022 11:06 Page 468 merjene z MSPS, prav tako ob sprejemu in pred odpustom. Iz tabele je razvidno, da je povezanost med povprečno subjektivno oceno zadovoljstva s socialno podporo pred odpustom (SSQS2) in stopnjo samomoril- ne ogroženosti pred odpustom (MSPS2) negativna ter srednje do zmerno velika in statistično značilna (p<0,05). To pomeni, da so tisti, ki so se pred odpustom ocenjevali kot bolj zadovoljne s svojo socialno podporo, imeli takrat tudi nižjo stopnjo samomoril- ne ogroženosti in obratno. Povezanosti med 469Med Razgl. 2022; 61 (4): MSPS2MSPS1 2 4 6 8 Slika 4. Stopnja samomorilnosti ob sprejemu in pred odpustom, merjena s prilagojeno lestvico SAD PERSONS (Modified SAD PERSONS Scale, MSPS). MSPS1 – stopnja samomorilne ogroženosti ob sprejemu, MSPS2 – stopnja samomorilne ogroženosti pred odpustom. Tabela 4. Povezanost (ρ) med SSQN, SSQS in MSPS ob sprejemu in pred odpustom. SSQN1 – število na Sarasonovi lestvici socialne podpore ob sprejemu (Social support questionnaire Number 1), SSQN2 – šte- vilo na Sarasonovi lestvici socialne podpore pred odpustom (Social support questionnaire Number 2), SSQS1 – zadovoljstvo na Sarasonovi lestvici socialne podpore ob sprejemu (Social Support Questionnaire Satisfaction 1), SSQS2 – zadovoljstvo na Sarasonovi lestvici socialne podpore pred odpustom (Social Support Questionnaire Satisfaction 2), MSPS1 – prilagojena lestvica SAD PERSONS ob sprejemu (Modified SAD PERSONS Scale 1), MSPS2 – prilagojena lestvica SAD PERSONS pred odpustom (Modified SAD PERSONS Scale 2). Spremenljivka 1 2 3 4 5 6 1 SSQN1 1 2 SSQS1 0,343 1 3 MSPS1 –0,102 –0,197 1 4 SSQN2 0,765 0,054 0,079 1 5 SSQS2 0,409 0,703 –0,248 0,310 1 6 MSPS2 –0,290 –0,309 0,690 –0,184 –0,458 1 mr22_4_Mr10_2.qxd 22.12.2022 11:06 Page 469 dejanskim številom oseb, ki predstavljajo socialno podporo posameznikom (SSQN1, SSQN2), in stopnjo samomorilne ogrože- nosti (MSPS1, MSPS2) se niso izkazale za statistično značilne v nobenem izmed pogo- vorov. Prav tako so povezanosti med zado- voljstvom s socialno podporo v prvem pogovoru (SSQS1) in stopnjo samomorilne ogroženosti (MSPS1) nizke in niso stati- stično značilne. Povezanost dimenzij velikih pet s stopnjo samomorilne ogroženosti pred odpustom Za izračun povezanosti med dimenzijami BIG5 in MSPS, izpolnjeno pred odpustom, smo uporabili ρ. Povezanosti med dejavni- ki ekstravertiranosti (ρ = –0,105), spreje m - ljivosti (ρ = –0,121), vestnosti (ρ = –0,208) in odprtosti (ρ = 0,020) s stopnjo samomoril- ne ogroženosti pred odpustom se niso izka- zale za statistično značilne, medtem ko ugo- tavljamo srednjo do zmerno močno negativno povezanost (ρ=–0,471, p<0,05) med stopnjo samomorilne ogroženosti pred odpustom in dimenzijo čustvene stabilnosti. Osebe, ki so dosegale višji rezultat na MSPS2 (so bile bolj samomorilno ogrožene), so izkazovale večjo nagnjenost k nevroticizmu in obratno – bolj čustveno stabilne osebe so se pokazale kot samomorilno manj ogrožene. raZPrava V pričujoči raziskavi smo s pomočjo pol - odprtih intervjujev želeli pridobiti poglo- bljene informacije o osebnostnih lastnostih, družbenem okolju in življenjskih okolišči- nah samomorilno ogroženih posameznikov, ki so bili hospitalizirani na kliničnem oddelku za psihiatrično zdravljenje, in nato s pomočjo predložitve merskih instru- mentov ter statistične analize ugotoviti, ali je v našem vzorcu prišlo do sprememb v izraženosti psihopatološke simptomati- ke (somatizacije, obsesij in kompulzij, medosebne občutljivosti, depresivnosti, anksioznosti, sovražnosti, fobične anksi - oznosti, paranoidnosti, psihoticizma ter dodatnih simptomov, merjenih z vprašal- nikom SCL-90-R®) med hospitalizacijo, ter ali je obstajala povezanost med izraže- nostjo posameznih osebnostnih lastnosti po BIG5 in izraženostjo družbene podpore ter samomorilno ogroženostjo. demografske značilnosti našega vzorca Največ preiskovancev v naši raziskavi je ocenilo svoj socialno-ekonomski položaj kot srednjega, nihče pa kot visokega. Večina (18 od 24) jih je dosegla V. stopnjo izobrazbe (končana osnovna šola, srednja (poklicna) šola ali gimnazija). Nižji družbeni položaj, povezan s nižjo stopnjo izobrazbe, slabše plačanim mestom zaposlitve in nizkim povprečnim letnim zaslužkom posamezni- ka predstavlja dejavnik tveganja za samo- morilnost (4, 10–12). Večina samomorov (78 %) v svetu se namreč zgodi v državah z nizkimi do srednje visokimi prihodki (angl. low to middle income countries) (4). V naši raziskavi so preiskovanci sicer poda- li subjektivno oceno lastnega socialno- -ekonomskega položaja, ki ni nujno zanesljiv pokazatelj dejanskega ekonomskega polo- žaja posameznika, za razliko od zaneslji- vejših mer, kot je npr. višina mesečnega dohodka posameznika oz. družine. Spremembe psihološkega stanja med hospitalizacijo Rezultati kažejo, da je pri udeležencih med hospitalizacijo prišlo do izboljšanja v vseh psihopatoloških dimenzijah. Med pogovo- rom je 20 udeležencev opisalo tudi subje- ktivno izboljšanje razpoloženja (kar smo ugotavljali z vprašanjem »Kako se je vaše razpoloženje spremenilo od zadnjega pogo- vora?« v sklopu polodprtega intervjuja), štirje pa niso opazili sprememb. Predvi - devamo, da so te spremembe posledica kombinacije umiritve akutne psihološke sti- ske in uspešnih interventnih pristopov. V nadaljnjih raziskavah bi bilo smiselno 470 Sebastijan Krajnc, Alina Holnthaner, Saša Ucman, Brigita Novak Šarotar Osebnostne značilnosti … mr22_4_Mr10_2.qxd 22.12.2022 11:06 Page 470 podrobneje proučiti tiste dejavnike oz. interventne pristope, ki vplivajo na izbolj- šanje psihopatološke simptomatike med hospitalizacijo. Ugotovitve kvalitativnih intervjujev Velik delež naših preiskovancev je imel pred bolnišničnim zdravljenjem pogosto pri- sotne samomorilne misli, vendar jih je le sedem dejansko poskusilo narediti samo- mor oz. so bili hospitalizirani po resnem poskusu samomora. Kadar govorimo o samo - morilnem vedenju v kontekstu kriznih intervencij, se moramo zavedati, da so le-te velikokrat potrebne tudi pri posa- meznikih, pri katerih ni prišlo do poskusa samo mora, ampak so pri njih izražene druge oblike samomorilnega vedenja, kot so na primer parasuicidalne geste ali samo- morilne ideacije. V novejših raziskavah je namreč pogosto izpostavljena pomem bnost prehoda iz slednjih, ki predstavljajo raz- mišljanje o samomoru, pretehtavanje in načrtovanje samomora, v dejanski poskus samomora, in razlikovanja med tema dvema pojavoma (31, 33, 38). Večina posameznikov ima namreč nadzor nad lastnimi samo - morilnimi ideacijami, zato prisotnost le-teh v večini primerov ne privede do poskusa samomora. Raziskovalci prav tako ugotav - ljajo, da so samomorilne ideacije zelo ra - znolik pojav, ki lahko dramatično niha v jako- sti, trajanju in značaju (65). Pri večini naših preiskovancev so bile samomorilne misli (brez načrta) prisotne najmanj vsak teden pred hospitalizacijo, nekaj preiskovancev pa je poročalo, da so se jim misli na samomor pojavile le na dan oz. večer pred samo - morilnim poskusom. V raziskavah so bili kot dejavnik tve- ganja za samomorilno vedenje pogosto izpostavljeni stresni življenjski dogodki, kot so npr. smrt bližnjega, ločitev, pojav hude bolezni, izguba službe ipd. (12, 66). Tudi v naši raziskavi je večina udeležencev opisovala enega ali več stresnih dogodkov v zadnji polovici leta pred hospitalizacijo (najpogosteje ločitev oz. razvezo, težave v partnerskem odnosu in stres na delovnem mestu). Osebnostne lastnosti in samomorilno vedenje Z raziskavo smo želeli raziskati povezanost izraženosti posameznih osebnostnih dimen- zij po BIG5 s samomorilno ogroženostjo posameznikov. Hipotezo, da se bo dimen- zija čustvene stabilnosti negativno pove- zovala s samomorilno ogroženostjo, smo potrdili. Dobljeni rezultati se skladajo z ugo- tovitvami drugih avtorjev, ki ugotavljajo, da se nizka čustvena stabilnost najpogosteje izmed petih dimenzij osebnosti povezuje z višjo samomorilno ogroženostjo (37–40, 43–48). Posamezniki z nizko mero čustvene stabilnosti imajo običajno višje izraženo impulzivnost, kar pomeni, da je verjetnost za impulzivna dejanja pri njih večja kot pri posameznikih, ki so bolj čustveno stabilni, kar se je v dosedanjih raziskavah pokazalo kot pomemben dejavnik tveganja za samo- morilno vedenje, predvsem pri prehodu iz samomorilnih ideacij v poskus samomora (36, 63, 67–70). Povezavo lahko razlagamo tudi z večjo dovzetnostjo za negativna občutja pri osebah z nizko izraženo čustve- no stabilnostjo in posledično nagnjenost- jo k občutkom brezupa in depresivnosti, ki sta sama po sebi dejavnika tveganja za samomor (33, 40, 43, 44). Lahko pa poveza- nost nizke čustvene stabilnosti s samo- morilno ogroženostjo razlagamo tudi s slabše razvitimi mehanizmi spoprijema- nja s stresom (71). Statistično značilna povezanost med samomorilno ogroženostjo in dimenzijo sprejemljivosti, ki se je v nekaterih doseda- njih raziskavah izkazala kot varovalni dejav- nik pred samomorom, se ni pokazala. Prav tako se ni pokazala statistično značilna povezanost med dimenzijami ekstravertira- nosti, odprtosti, vestnosti in samomorilnim 471Med Razgl. 2022; 61 (4): mr22_4_Mr10_2.qxd 22.12.2022 11:06 Page 471 vedenjem. Razlog bi lahko bil v premajh- nem številu preiskovancev, predvsem tistih, ki so dejansko poskušali narediti samomor. Tovrstni rezultati bi lahko bili tudi posle- dica nizke zastopanosti posameznih sta- rostnih skupin, saj nekateri avtorji poročajo o različnih povezavah med osebnostnimi lastnostmi in samomorilno ogroženostjo glede na starostne skupine. V raziskavi iz leta 2020, opravljeni na vzorcu korejske populacije, so se namreč pri mladih odra- slih samomorilne ideacije negativno pove- zovale s sprejemljivostjo in pozitivno z odprtostjo. Slednja se je statistično zna- čilno pozitivno povezovala s samomorilnimi ideacijami tudi v skupini starejših udele- žencev, pri čemer pa se je v tej starostni sku- pini z omenjenim konstruktom statistično značilno negativno povezovala še vest- nost. Dimenzija čustvene stabilnosti se je edina izmed BIG5-dimenzij osebnosti izka- zala kot statistično značilen napovednik samomorilnega vedenja v vseh starostnih skupinah (39). Socialna podpora in samomorilno vedenje Kot drugo smo z raziskavo želeli ugotovi- ti povezavo med samomorilno ogrože- nostjo in jakostjo socialne podpore, ki se je v dosedanjih raziskavah, bodisi na posreden (predvsem z zniževanjem depresivnosti) ali neposreden način, izkazala za varoval- ni dejavnik pred samomorilnimi ideacija- mi in poskusom samomora (51–56). Namenili smo se ugotoviti, kolikšno je število takšnih posameznikov v družbenem krogu preiskovancev, na katere se lahko le-ti zanesejo, ko se znajdejo v stiski, da smo lahko podali natančno številčno oceno moči socialne podpore pri vsakem pre- iskovancu. Zanimalo nas je tudi njihovo sub- jektivno zadovoljstvo s socialno podporo. Ugotovili smo statistično značilno pove- zanost med subjektivno oceno zadovoljstva s socialno podporo in nižjo stopnjo samo- morilne ogroženosti pred odpustom, ne pa tudi povezanosti med dejanskim števi- lom oseb, ki predstavljajo socialno podpo- ro in stopnjo samomorilne ogroženosti. Prav tako nismo uspeli dokazati povezanosti med samomorilno ogroženostjo in posa- meznimi vidiki socialne podpore ob spre- jemu. Tako smo hipotezo, da se močnejša socialna podpora negativno povezuje s samomorilno ogroženostjo, z našo razi- skavo le deloma potrdili. Tako povprečno število oseb, ki so jih preiskovanci našteli kot vir socialne pod- pore, kot tudi povprečje subjektivne ocene zadovoljstva s podporo, je v drugem pogo- voru naraslo. To bi lahko pripisali splo - šnemu izboljšanju psihološkega stanja med bolnišničnim zdravljenjem in posledično spremenjenemu doživljanju virov moči, ki so posamezniku na voljo. Raziskave in pogovori s samomorilno ogroženimi posa- mezniki namreč kažejo, da se doživljanje pred samomorom močno spremeni, v lite- raturi se v tem kontekstu pojavlja koncept t. i. presuicidalnega sindroma (angl. pre- suicidal syndrome) oz. sindroma suicidalne krize (angl. suicide crisis syndrome), ki med drugim vključuje afektivne motnje, izgubo kognitivnega nadzora, občutek brezizhod- nosti, ujetosti, odtujenosti in nagnjenost k izolaciji od družbe (72, 73). Pomanjkljivosti raziskave in predlogi za izboljšave Z večjim številom udeležencev oz. večjim vzorcem in kontrolno skupino bi pridobili večjo statistično zanesljivost podatkov. Uporabili smo SSQ6, ki ni bil standardizi- ran na slovenski populaciji in bi ga bilo pri- poročljivo preveriti tudi na slovenskem vzorcu ter opraviti dvosmeren prevod vpra- šalnika v slovenščino. Vprašalnik za oceno osebnosti so preiskovanci rešili le v pogo- voru pred odpustom, s čimer smo se žele- li izogniti vplivu nenadne psihološke stiske. Res je, da se je pri večini najhujša stiska do drugega pogovora polegla, vendar bi lahko udeležence prosili, da vprašalnik rešijo 472 Sebastijan Krajnc, Alina Holnthaner, Saša Ucman, Brigita Novak Šarotar Osebnostne značilnosti … mr22_4_Mr10_2.qxd 22.12.2022 11:06 Page 472 večkrat in z razmikom daljših časovnih obdobij. Zanesljivost ocene osebnosti bi lahko povečali tudi z uporabo vprašalnika z večjim številom postavk in večjo mero notranje zanesljivosti, kot je na primer vprašalnik za merjenje strukture osebnosti po BFQ, ki vključuje 132 trditev (36). Za oceno samomorilne ogroženosti smo se zanesli na MSPS. Lestvica lahko predstavlja uporaben pripomoček v klinični praksi, saj gre za enostavno tehniko pomnjenja, ki uporabniku nudi iztočnice za vodenje kli- ničnega intervjuja pri preverjanju samo- morilne ogroženosti. Vendar raziskave kaže- jo, da lestvica v svoji trenutni obliki nima zadostne klinične vrednosti, da bi se lahko varno uporabljala kot edino merilo samo- morilnega tveganja (74, 75). Višjo napo- vedno vrednost ima npr. Beckova lestvica samomorilne ideacije (Beck Scale for Suicide Ideation) ali Paykelova lestvica samo - morilnega vedenja (The Paykel Suicide Scale), ki bi ju lahko uporabili v nadaljnjih raziskavah (76, 77). Ugotovili smo, da sta visoko izražena čustvena stabilnost po BIG5 in socialna pod- pora oz. njeno subjektivno doživljanje varo- valna dejavnika pred samomorom, s čimer smo potrdili ugotovitve dosedanjih raziskav. V zapletenem procesu, ki pri posamezniku privede do poskusa samomora, imata ose - bnost in socialna podpora torej zelo pomem- bno vlogo. Posamezniki, ki so bili vključe- ni v našo raziskavo, so bili samomorilno ogroženi, kar pomeni, da jih je ta zapleten proces iz več dejavnikov že pripeljal do točke, ko je bila potrebna nujna interven- cija, katere osnovni namen je razrešitev nenadne psihične stiske do te mere, da je možna ponovna vključitev v domače oko- lje. Spreminjanje osebnostnih lastnosti je dolgotrajen in zapleten proces, ki pogosto zajema večletne terapije, zato imajo ugo- tovitve te raziskave o povezanosti določe- nih osebnostnih lastnosti z večjo verjetnostjo za samomorilno ogroženost v kontekstu akutnega preprečevanja samomorilnega vedenja le omejeno vlogo, imajo pa ne - dvomno velik pomen za ugotavljanje samo- morilne ogroženosti in dolgotrajnejšo psiho terapevtsko obravnavo samomorilnih posameznikov, ki je večinoma potrebna – npr. razvijanje obvladovanja impulzivnosti, odzivanja na stresne dogodke in posledi- čnega negativnega čustvenega doživlja- nja. Socialna podpora pa ima na drugi stra- ni lahko večjo vlogo tudi v samih kriznih intervencijah, npr. v sklopu pogovorov o tem, koliko bolnišnično zdravljenim pacientom pomenijo njihovi bližnji in do kakšne mere jim lahko zaupajo svoje teža- ve, ter tudi nadaljnjega dela pri njihovem povezovanju z ožjo in širšo skupnostjo, kar bi moralo biti ozaveščeno pri vseh zdrav- stvenih in socialnih delavcih, ki so pri delu v stiku s samomorilno ogroženimi posa- mezniki. 473Med Razgl. 2022; 61 (4): mr22_4_Mr10_2.qxd 22.12.2022 11:06 Page 473 LITEraTUra 1. Fazel S, Runeson B. Suicide. N Engl J Med. 2020; 382 (11): 1078. 2. World Health Organization. Preventing suicide: A  global imperative [internet]. Geneva: World Health Organization; 2014 [citirano 2022 Feb 2]. Dosegljivo na: https://apps.who.int/iris/handle/10665/131056 3. World Health Organization. Suicide. [internet]. Geneva: World Health Organization; 2021 [citirano 2022 Feb 3]. Dosegljivo na: https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/suicide 4. Bachmann S. Epidemiology of suicide and the psychiatric perspective. Int J Environ Res Public Health 2018; 15 (7): 1425. 5. Dye M. The gender paradox in prison suicide rates. Women & Criminal Justice. 2011; 21 (4): 290–307. 6. Freeman A, Mergl R, Kohls E, et al. A cross-national study on gender differences in suicide intent. BMC Psychiatry. 2017; 17 (1): 234. 7. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Svetovni dan preprečevanja samomora v 2022 [internet]. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje; 2022 [citirano 2022 Sep 11]. Dosegljivo na: https://www.nijz.si/sl/svetovni-dan-prepre- cevanja-samomora-v-2022 8. Barr B, Taylor-Robinson D, Scott-Samuel A, et al. Suicides associated with the 2008-10 economic recession in England: Time trend analysis. BMJ. 2012; 345: e5142. 9. Whitley E, Gunnell D, Dorling D, et al. Ecological study of social fragmentation, poverty, and suicide. BMJ. 1999; 319 (7216): 1034–7. 10. Qin P, Agerbo E, Mortensen P. Suicide risk in relation to socioeconomic, demographic, psychiatric, and familial factors: A national register–based study of all suicides in Denmark, 1981–1997. Am J Psychiatry. 2003. 160 (4): 765–72. 11. Hawton K, van Heeringen K. Suicide. Lancet. 2009; 373 (9672): 1372–81. 12. Turecki G, Brent DA, Gunnell D, et al. Suicide and suicide risk. Nat Rev Dis Primers. 2019; 5 (1): 74. 13. Batty DG, Gale CR, Tanji F, et al. Personality traits and risk of suicide mortality: Findings from a multi-cohort study in the general population. World Psychiatry. 2018. 17 (3): 371–2. 14. Cavanagh JT, Carson AJ, Sharpe M, et al. Psychological autopsy studies of suicide: A systematic review. Psychol Med. 2003; 33 (3): 395–405 15. Kessler RC, Bromet EJ. The epidemiology of depression across cultures. Annu Rev Public Health. 2013; 34: 119–138. 16. Goodwin F, Jamison K. Suicide. In: Goodwin F, Jamison K. Manic-depressive illness. 2nd ed. New York, N.Y.: Oxford University Press; 2007. p. 247–69. 17. Lieb K, Zanarini MC, Schmahl C, et al. Borderline personality disorder. Lancet. 2004; 364 (9432): 453–61. 18. Paris J. Suicidality in borderline personality disorder. Medicina (Kaunas). 2019; 55 (6): 223. 19. Conner KR, Duberstein PR. Predisposing and precipitating factors for suicide among alcoholics: Empirical review and conceptual integration. Alcohol Clin Exp Res. 2004; 28 (5 Suppl): 6S–17S. 20. Wilcox HC, Conner KR, Caine ED. Association of alcohol and drug use disorders and completed suicide: An empirical review of cohort studies. Drug Alcohol Depend. 2004; 76 Suppl: S11–9. 21. Yuodelis-Flores C, Ries RK. Addiction and suicide: A review. Am J Addict. 2015; 24 (2): 98–104. 22. Ventriglio A., Gentile A., Bonfitto I. Suicide in the early stage of schizophrenia. Front Psychiatry. 2016; 7: 116. 23. Hor K, Taylor M. Suicide and schizophrenia: A systematic review of rates and risk factors. J Psychopharmacol. 2010; 24 (4 Suppl): 81–90. 24. Hawton K, Zahl D, Weatherall R. Suicide following deliberate self-harm: Long-term follow-up of patients who presented to a general hospital. Br J Psychiatry. 2003; 182: 537–42. 25. Chung DT, Ryan CJ, Hadzi-Pavlovic D, et al. Suicide rates after discharge from psychiatric facilities: A systematic review and meta-analysis. JAMA Psychiatry. 2017; 74 (7): 694–702. 26. Khan AR, Shimul SMAK, Arendse N. Suicidal behaviour and the coronavirus (COVID-19) pandemic: Insights from Durkheim’s sociology of suicide. Int Soc Sci J. 2021; 71 (Suppl 1): 7–21. 27. Bennett P. Disorders of mood. In: Bennett P. Clinical psychology; Psychopathology through the lifespan. 1st ed. Maidenhead: Open University Press; 2015. p. 138–53. 28. Batty GD, Kivimäki M, Bell S, et al. Psychosocial characteristics as potential predictors of suicide in adults: An overview of the evidence with new results from prospective cohort studies. Transl Psychiatry. 2018; 8 (1): 22. 29. Gunnell JD, Lopatatzidis A, Dorling D, et al. Suicide and unemployment in young people, Analysis of trends in England and Wales, 1921–1995. Br J Psychiatry. 1999; 175 (3): 263–70. 474 Sebastijan Krajnc, Alina Holnthaner, Saša Ucman, Brigita Novak Šarotar Osebnostne značilnosti … mr22_4_Mr10_2.qxd 22.12.2022 11:06 Page 474 30. Whitley E, Gunnell D, Dorling D, et al. Ecological study of social fragmentation, poverty, and suicide. BMJ. 1999; 319 (7216): 1034–7. 31. Klonsky ED, May AM, Saffer BY. Suicide, suicide attempts and suicidal ideation. Annu Rev Clin Psychol. 2016; 12: 307–0. 32. Harrison P, Cowen P, Burns T, et al. Suicide and deliberate self-harm. In: Harrison P, Cowen P, Burns T, Fazel M., eds. Shorter Oxford textbook of psychiatry. 7th ed. New York: Oxford University Press; 2018. p. 609–20. 33. Ribeiro J, Huang X, Fox K, et al. Depression and hopelessness as risk factors for suicide ideation, attempts and death: Meta-analysis of longitudinal studies. Br J Psychiatry. 2018; 212 (5): 279–86. 34. Horesh N, Rolnick T, Iancu I, et al. Anger, impulsivity and suicide risk. Psychother Psychosom. 1997; 66 (2): 92–6. 35. Litinsky A, Haslam N. Dichotomous thinking as a sign of suicide risk on the TAT. J Pers Assess. 1998; 71 (3): 368–78. 36. Bucik V. Konvergentna in diskriminativna veljavnost modela »velikih pet« faktorjev osebnosti. Psihološka obzorja (Ljubljana). 1998; 7 (2): 5–24. 37. Blüml V, Kapusta ND, Doering S, et al. Personality factors and suicide risk in a representative sample of the German general population. PLoS ONE. 2013; 8 (10): e76646. 38. Lester D. Depression, Suicidal ideation and the big five personality traits. Austin J Psychiatry Behav Sci. 2021; 7 (1): 1077. 39. Na K, Cho S, Hong J, et al. Association between personality traits and suicidality by age groups in a nationally representative Korean sample. Medicine (Baltimore). 2020; 99 (16): p.e19161. 40. DeNeve KM, Cooper H. The happy personality: A meta-analysis of 137 personality traits and subjective well-being. Psychol Bull. 1998; 124 (2): 197–229. 41. Lucas RE, Le K, Dyrenforth PS. Explaining the extraversion/positive affect relation: Sociability cannot account for extraverts’ greater happiness. J Pers. 2008; 76 (3): 385–414 42. Smillie LD, Deyoung CG, Hall PJ. Clarifying the relation between extraversion and positive affect. Journal of Personality. 2015; 83 (5): 564–74. 43. Hakulinen C, Elovainio M, Pulkki-Råback L, et al. Personality and depressive symptoms: Individual participant meta-analysis of 10 cohort studies. Depress Anxiety. 2015; 32 (7): 461–70. 44. Siv G, Eystein S, Ulla KR, et al. The Relationship among neuroticism, extraversion, and depression in The HUNT Study: In relation to age and gender. Issues Ment Health Nurs. 2012; 33 (11): 777–85. 45. Singh RN, Pathak N. Big five factors and suicidal ideation among adolescents. J Community Psychol. 2017; 13 (1): 13–23. 46. Brezo J, Paris J, Tremblay R, et al. Personality traits as correlates of suicide attempts and suicidal ideation in young adults. Psychol Med. 2006; 36 (2): 191–202. 47. Kerby DS. CART analysis with unit-weighted regression to predict suicidal ideation from Big Five traits. Pers Individ Dif. 2003; 35 (2): 249–61. 48. Fang L, Heisel MJ, Duberstein PR, et al. Combined effects of neuroticism and extraversion: Findings from a matched case control study of suicide in rural China. J Nerv Ment Dis. 2012; 200 (7): 598–602. 49. McCann SJ. Suicide, big five personality factors, and depression at the American state level. Arch Suicide Res. 2010; 14 (4): 368–74. 50. Soltaninejad A, Fathi-Ashtiani A, Ahmadi K, et al. Personality factors underlying suicidal behavior among military youth. Iran Red Crescent Med J. 2014; 16 (4): e12686. 51. Kleiman EM, Liu RT. Social support as a protective factor in suicide: Findings from two nationally represen- tative samples. J Affect Disord. 2013; 150 (2): 540–5. 52. Chioqueta AP, Stiles TC. The relationship between psychological buffers, hopelessness, and suicidal ideation: Identification of protective factors. Crisis. 2007; 28 (2): 67–73. 53. Meadows LA, Kaslow NJ, Thompson MP, et al. Protective factors against suicide attempt risk among African American women experiencing intimate partner violence. Am J Community Psychol. 2005; 36 (1): 109–21. 54. Kleiman EM, Riskind JH. Utilized social support and self-esteem mediate the relationship between perceived social support and suicide ideation: A test of a multiple mediator model. Crisis. 2013; 34 (1): 42–9. 55. Chu H, Yang Y, Zhou J, et al. Social support and suicide risk among chinese university students: A mental health perspective. Front Public Health, 2021; 9. 56. Kim B, Kihl T. Suicidal ideation associated with depression and social support: A survey-based analysis of older adults in South Korea. BMC Psychiatry. 2021; 21 (1): 409. 475Med Razgl. 2022; 61 (4): mr22_4_Mr10_2.qxd 22.12.2022 11:06 Page 475 57. Eagle D, Hybels C, Proeschold-Bell R. Perceived social support, received social support, and depression among clergy. J Soc Pers Relat. 2018; 36 (7): 2055–73. 58. Hockberger RS, Rothstein RJ. Assessment of suicide potential by nonpsychiatrists using the SAD PERSONS score. J Emerg Med. 1988; 6 (2): 99–107. 59. Cochrane-Brink KA, Lofchy JS, Sakinofsky I. Clinical rating scales in suicide risk assessment. Gen Hosp Psychiatry. 2000; 22: 445–51. 60. Sarason IG, Sarason BR, Shearin EN. A brief measure of social support: Practical and theoretical implications. J Soc Pers Relat. 1987; 4 (4): 497–510. 61. Sereda Y, Dembitskyi S. Validity assessment of the symptom checklist SCL-90-R and shortened versions for the general population in Ukraine. BMC Psychiatry. 2016; 16: 300. 62. Groth-Marnat G. Brief instruments for treatment planning, monitoring, and outcome assessment. In Groth- Marnat G. Handbook of psychological assessment. 4th ed. New Jersey: John Wiley & Sons, Inc; 2003. p. 579–93. 63. Rammstedt B, John OP. Measuring personality in one minute or less: A 10-item short version of the Big Five Inventory in English and German. J Res Pers. 2007; 41 (1): 203–12. 64. Caprara GV, Barbaranelli C, Borgogni L, et al. Model »Velikih pet«: Pripomočki za merjenje strukture osebnosti: priročnik. Ljubljana: Produktivnost, center za psihodiagnostična sredstva; 1997. 65. Harmer B, Lee S, Duong TVH, et al. Suicidal Ideation. StatPearls [internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2021 [citirano 2022 Feb 23]. Dosegljivo na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/33351435/ 66. Fjeldsted R, Teasdale TW, Jensen M, et al. Suicide in relation to the experience of stressful life events: A population-based study. Arch Suicide Res. 2017; 21 (4): 544–55. 67. Beatrice B. The psychometric properties of the Big Five inventory-10 (BFI-10) including correlations with sub- jective and psychological well-being. Global Journal of Psychology Research: New Trends and Issues. 2018; 8 (2): 61–9. 68. Gvion Y, Levi-Belz Y, Hadlaczky G, et al. On the role of impulsivity and decision-making in suicidal behavior. World J Psychiatry. 2015; 5 (3): 255–9. 69. Klonsky DE, May AM. Impulsivity and suicide risk: Review and clinical implications. Psychiatric Times. 2015; 32 (8). 70. Boot K, Wiebenga J, Eikelenboom M, et al. Associations between personality traits and suicidal ideation and suicide attempts in patients with personality disorders. Compr Psychiatry. 2022; 112: 152284. 71. Afshar H, Roohafza HR, Keshteli AH, et al. The association of personality traits and coping styles according to stress level. J Res Med Sci. 2015; 20 (4): 353–8. 72. Ringel E. The presuicidal syndrome. Suicide Life Threat Behav. 1976; 6 (3): 131–49. 73. Schuck A, Calati R, Barzilay S, et al. Suicide crisis syndrome: A review of supporting evidence for a new sui- cide-specific diagnosis. Behav Sci Law. 2019; 37 (3): 223–39. 74. Bolton JM, Spiwak R, Sareen J. Predicting suicide attempts with the SAD PERSONS scale: A longitudinal analysis. J Clin Psychiatry. 2012; 73 (6): e735-41. 75. Katz C, Randall JR, Sareen J, et al. Predicting suicide with the SAD PERSONS scale. Depress Anxiety. 2017; 34 (9): 809–16 76. De Beurs DP, Fokkema M, De Groot MH, et al. Longitudinal measurement invariance of the Beck Scale for Suicide Ideation. Psychiatry Res. 2015; 225 (3): 368–73. 77. Beck AT, Steer RA, Ranieri WF. Scale for suicide ideation: Psychometric properties of a self-report version. J Clin Psychol. 1988; 44 (4): 499–505. Prispelo 27. 4. 2022 476 Sebastijan Krajnc, Alina Holnthaner, Saša Ucman, Brigita Novak Šarotar Osebnostne značilnosti … mr22_4_Mr10_2.qxd 22.12.2022 11:06 Page 476