Mimka Sobota, 18. marca 1995 • Loto XLVII • St. 11 • Cena 130 SIT kosili z veliko koso. ''^7 ki >meii, ^>'f>psl(e dr^ moremo iii sodobne pornoč, ki }O utrjevanje driave " S^trv3^mZ,y P<> ^■41(1 !>» ^«tu rastejo veličastne palače, da je O v hiSah inititucij prijazni in ttsluini ‘ia Zahtevajo obvoznico H in povrnitev škode V rar dva/se/ pooblaHčenih />J ,„r . Z'’^* fMvt s/;Z(3Jov, e&ffljrfjrturijnt- ttCJVO zajela prava skladomanija. ustvarjanost vsaj alt zanika. Zakaj se TUdu MAJDA HORVAT UCUSKA PRODAJA ^seh ^prodajalnah veletrgovine 4i 16. od 31 { do I II ^>N 1* « MARCA « n a a Maloprodajna osna , I e ft ld.q »eatJTftTPti I !■ Mii L 1 * fi TEIJO HAY 230ml 45 ml i Našli mrtvega otroka 'ie ^^cpoti vodijo Sobočanom je dovolj nenormalnega tovornega prometa po pjihovih ulicah I 207,30 SIT 207,30 SIT da bo vir financiranja od prodanih druibenih stanovanj počasi usahnil, so začeli razmišljati o ustanovi- uvajanjem dodatnega podvejo. Morda se je 161,70 SIT 326,80 SIT 216,70 SIT Sklicatelj sestanka je bil Martin Žižek, prvi pa je govoril odvetnik Oskar Norčič, ki ima odvetniško pisarno tik ob Cankarjevi ulici. Povedal je, da so stanovalci že pred tremi leti zbirali podpise v znak protesta proti povečanemu prometu po njihovi ulici. Pristali so, da bodo malo Še potrpeli, saj naj bi kmalu zgradili avtocesto. Zdaj je očitno, da te avtoceste še dolgo ne bo, ne verjamejo več in nočejo čakati še deset let in prenašati takih nemogočih razmer. Občina naj bi po njegovem imenovala komisijo s strokovnimi cenilci, ki bi pogledali in ocenili povzročeno škodo na stanovanjskih objektih ■ posledice na ljudeh pa se zal ne da oceniti, "CeJe dala država Če do 10. aprila ne bodo rešeni vsaj nekateri problemi - prepoved nočne vožnje, začetek gradnje obvoznice -bodo Cankarjevo ulico v Murski Soboti zaprli Soboški občinaiji 50 prali denar tudi pri beguncih. Kako so se kupovala gorska kolesa za begunce in kako $0 s pomočjo radtiskih i^ov vozOi vodo na sušno prizadeta območja? Tudi zasebniki so « * POTROŠNIKA IN LEKA IZ LJUBLJANE v ponedeljek opoldne (13. marca) so se pri županu mestne občine Murska Sobota Andreju Gerenčerju zbraU prebivalci Cankarjeve ulice, da bi izrazili svoj protest in zahteve zaradi nenormalnega tovornega prometa, ki se vali po njihovi mestni ulici. Vsi tovornjaki, kt namreč prestopijo mejo v Dolgi vasi, potiOejo skozi mesto Murska Sobota po Cankarjevi ulici. Najbolj jih moti, da vozila, ki ne ustrezajo vamostnotehničnim predpisom, divjajo po mestni ulici tako podnevi kot ponoči. Posledice prevelike obremenitve ceste, ki ni bila zgrajena v ta namen, se poznajo na hišah. tako Širokogrudno vsem drugim na voljo naše prometnice za tovorni promet, potem naj vsaj poskrbi za obvoznice v teh večjih srediSčik," je menil g, Norčič, saj dva hektaija zemlje za občino ne bi smela biti problem. Stanovalci so župana opozorili, da že 20 let obstajajo načrti obvoznice za mesto Murska Sobota, Vse te kvazimestne obvoznice, kot so Lendavska. Gregorčičeva in druge, so v bistvu postale najbolj poslovni deli mesta, kjer sta zaradi številnih novih lokalov in poslovnih objektov povečana promet in število pešcev. Očiten zgled neučinkovitosti urejenaja mestnega prometa je gradnja in "odpiranje" znamenitega prehoda Kocljeve na Cankarjevo ulico. Ravnateljica osnovne šole, stavba stoji tik ob Cankarjevi ulici, je prav tako že pred leti poslala pisni protest zaradi tovornega prometa, saj prek te nevarne ceste prihaja v šolo okrog 500 učencev. Starši in učitelji so s svojim posredovanjem dosegli vsaj to, da so na območju šole omejili promet na 40 km/h. uredili pešpot, svetlobno signalizacijo, zaščitna cvetlična korita. Problem je v tem, da šoferji (še najmanj tovornjakarji) omejitve ne upoštevajo. Zato bodo morali pogosteje stati na ulici prometni policisti - tudi ponoči, ko tuji tovornjaki drvijo po Cankarjevi ulici tudi s hitrostjo 120 km/h. ^To ni le problem stanovalcev Cankarjeve ulice, temveč mesta. Mesto se vsa leta nazaj ni gradilo za taksen tovorni promet, gradile so se mestne in ne tranzitne utice. Vem, da je nemogoče ta promet odpraviti Čez noč - toda Čez noč smo ga dobili, in to brez našega soglasja v evforiji osamosvojitve. Od takrat pa do danes se ni na tej ulici naredilo prav niči Zame Je sramotno, da na utici, ki s tovornim prometom deti mesto na dva deta, postavljamo table za omejitev, ki Jih nihče ne vidi; policija do tega problema nima nobenega odnosa. Dela te tisto, kar Ji ukažejo v Ljubljani. Že Če bi promet potekal po predpisih, bi bilo manj pobiemov, "je bil konkreten Jože Kovač. Dodal je še, da so stanovalci Cankarjeve domačini, že od nekdaj doma ob tej cesti, tudi ko je bila še makadamska. Zanimiva je ugotovitev, da Cankarjeva ulica še vedno nima uporabnega dovoljenja, saj je narejena zelo površno. Cestnina, ki se pobira od tujih tovornjakov, bi se morala povrniti tudi za obnovo takšnih cest. Vsekakor bodo stanovalci mesta Sobota v prihodnje odločenjSi pri po stavkanju zahtev mestni vladi in državi. Prva mora poskrbeti za odpravo pomanjkljivosti na cesti in ob njej, sprejeti sklep o prepovedi nočne vožnje za tovornjake (zgled iz Ajdovščine dokazuje, da mestna občina (o lahko doseže) in izboriti začetek gradnje obvoznice, država pa bo morala upoštevati, da tovorni promet poteka tudi po neprimernih mestnih ulicah, kjer živijo ljudje. Predstavniki prometne polietje in župan, ki je trdil, da je to državna cesta, nad zahtevami stanovalcev niso bili navdušeni. Končno pa: tako župan kot policisti so v službi državljanov in tega se morajo zavedati. BERNARDA B, PEČEK CREOrrANSTALT Banka uspešnjh______ M. Sobota, Lendavska 11, tel.: 21780 PK HVR9KA 9QDOTA Hlsdinska S, e?«« .Monka &ObO4a mjfalu!064j31^3A. BobJtel: 0609^13-573 ^kladiy družbe^ agencije ter kava v češkem porcelanu skoraj ? " “najbrž posebej učtlt. I'.l h .1 i' tvi stanovanjske hranilnice in o izdaji vrednostnih papirjev oziroma stanovanjskih obveznic. Se prej pa so si seveda poskrbeli za prav lepo hišico s tisoč in nekaj sto kvadratnimi metri poslovnih prostorov. Tam, kjer je denar, je pač iskanje nove poti lažje. Skladomanijti pa ima zvezo ludi z našimi certifikati, razumljivo, ker jo ima z delitvijo in v kupo Vanjem« družbenega premoženja. Certifikama mrzlica torej aktualno vprašanje, kam naj ga vložim. Družbe za upravljanje ali njihovi skladi jih še kar pobirajo, čeprav nekatere omejuje agencija za trg vrednosinih papirjev. Toda vsi, ki so svoj certifikat zaupati posamezni družbi, že lahko spoznavajo nekaj; tisto, kar so jim obljubljali, bo težko izpolniti. Ra ne da tega ne bi hoteti, ampak ker preprosto ne morejo, blemoč še posebno majhnih se je razkrila na zadnji dražbi denic sklada za razvoj, kjer družbe niso mogle kupovati po svoji volji, ampak po dogovorjenih pravilih, ki pa so jih krojile veliki. Kdaj šele bo potem izpolnjena tista druga obljuba delničarjem o dobičku! Možnosti za hiter zaslužek ati ugodno investiranje bo najbrž zelo malo, zato bo obljubo o dobičku mogoče izpolniti šele čez nekaj iet. Ank' ufuvit ----Zli razvoj, ki ga je zaradi trde prvem obdobju poosebljal Uroš se, sklaat, družbe, agencije niso nastale kar tako in jih ne poganja entuziazem, umpak tijihcrvr) poganja denar. Nekateri so zrasti iMt ha denarju javnih lisirmov uh profutunske btig9t>tr Drugi spet pobirajo svo; delež v prtKCuu hujnusjimfiir ne iftr hr jim za to bilo treba s pfisMi migniti. Denar bo od začetka kapljat, potem pa far pritekal in odpovedati se mu ne namerava prav nobeden. Kako bi se tudi, saj je 10 1'Cfuiar zugiriim^tien rerknjiriht pfihiidek A kaj se bo zgodilo, kn iitit As rtf enkrat usahnil? Nič. Poiskati si bodo nekaj novega. Morda se bodo lahko zgledovali po stanovanjskem skladu. Vedoč, podaljšuje, s tem pa tudi zagotovljen zaslužek vsem, ki ob lastninjenju dobro služijo. Se vedno je 16. marec, četrtek, Herbert 17. marec, petek, Jera 10, marec, sobota, Edvard 19. marec, nedelja. Jožef 20. marec, ponedeljek. Klavdija 21. marec, torek, Aleksandra 11. marec, sreda, Lea mobitel ''P Pregovor Jožeta vreme ugodno, obeta nam leto rodno In plodno. Mm onn šampon za pogosto umivanje las) Z50ml regenerator (..2 v 6hem<. - Šampon in regenarator Ob koncu tedna bo toplo in razmeroma suho. Vestnikov koledar '“'tiBŠisr !’^stavek^y^ ‘ ■■■ Wlf^ - .«^..i. A vse to PPstrežena kava je te zunanji 0 prepropt ui, ^“r pogrezne v mehki rnarmornih sten tn Jih poz-tai.^^ glave do pete urejena ^Mtitucij Imam'^ država država mnogoterih skladov, mogoče ter vseh kodzdruženi n in podružb, združenj in Če kje listu še našteti ne bi ‘^mišljaf,;' nadvse inovativni ravno ' Jw In ™ ttovih in novih skladov, družb ^^karovanja alf '',.^^‘^tnih socialnega varstva in le-s s proda gospodarstva. Začeto luianartjis-^"‘‘ovstvena fklada, skoraj istočasno je ■ ^^denja^^ ^^^avanju drufb^"^^^' lastninskem preo-4 njim rodili, premožnja še za podjetja, sta , Več in odškodninski sklad družj) ii dvai.set ■tu lastne eAt Liii zahajamo v Ljubljano, cioKjjiiifi,''' ^Pocnavamo, kaj pomeni inštitu- '■“"m imen Acl Ju inštitucije mo- i s z 3 E > « £ « B zdi ‘!^ko pravšnja za pričujoči '^jo pa ieipd^^ jicjirpjj inštitucij je fa-I ro. To pa je denar. Ne slepimo I ■ I \ ■■ F- ^1 ' '' ' 1. ■■■*'^’^^' ■' '' *^lr 7^ 9 - *? ■A ' ■ HSsHBI *■'.< iivš I^BBI W|Ok Bb 9LUJ9 M w HBHHI nal^ vSjJ HBH Msafe^ IF''^ Vnn V^A ^Sn BMm^ bI \^\ 2 vestnik, 16. marcgl^ aktualno okoli nas PO SLOVENIJI ■ LJUBLJANA - Predsednik vlade dr, Janez Drnovšek je pripravil pogovor z direktorji 18 največjih izvoznih podjetij. Poleg ministrov Mitje Gasparija, dr. Maksa Tajnikarja in Janka Deželaka se gaje udeležil še guverner Banke Slovenije dr. France Arhar, glavni temi pa sta bili položaj izvoznikov in letošnja ekonomska politika. ■ LJUBLJANA-Na seji slovenske vlade so obravnavali in sprejeli znanstveno in tehnološko politiko ministrstva za znanost in tehnologijo v letošnjem letu. Po besedah ministra dr. Rada Bohinca je to dokument, ki predstavlja uresničevanje nedavno sprejetega desetletnega nacionalnega raziskovalnega programa v njegovem prvem letu. Topovski streli v Kolorado, ■ LJL^BLJANA - Tu so slovesno podelili priznanja in nagrade Društva novinarjev Slovenije za dosežke v preteklem letu in 'srebrne plakete za 2 5 let dela v novinarstvu. Na občnem zboru so za predsednika društva vnovič izvolili novinarja Republike Marjana Sedmaka. LJUBLJANA - Ustanovljena je bila Sokolska zveza Slovenije. Nadaljevala bo dolgo tradicijo sokolskih društev, ki so zaznamovala slovensko preteklost, ustanovilo pa jo je več zakonskih društev, ki že delujejo v Sloveniji. ■ LJUBLJANA - Na delovnem obisku sta bila visoka predstavnika Evropske unije Heinrich Bruengger in Christian Engela-ge. Obisk gostov je za slovensko statistiko pomemben dogodek, ki se ujema tudi z začetkom pogajanj za sklenitev sporazuma o pridruženem članstvu Slovenije Evropski uniji, ■ LJUBLJANA - Predsednik države Milan Kučan je sprejel delegacijo združenja slovenskih častnikov pod vodstvom predsednika Mihe Butare. Ob tej priložnosti so mu izročili listino častnega člana združenja. Predsednik Kučan pa je izrekel zahvalo slovenskim častnikom za pokončno držo ob agresiji jugoslovanske armade in za njihov prispevek k osamosvajanju naše države, ■ TRBOVLJE - Nesreča v trboveljskem rudniku premoga je te-ijala eno človeško žrtev. Razpravljanje o tem kdo, je bolj zaslužen za »približeval^ Slovenije Evropski uniji«, kateri od obril zunanjih ministrov, prejšnji Peterle ali । zdajšnji Thaler, ima za to več zaslug, je podobno vprašanju tistega . pijanega zajca, ki je ponoči na poti domov proti nekemu svojemu grmu I na robu gozda, pijan kot je bil, padel v jarek in tam zaspal, V tisti noči ' se je tam zgodilo še to, da je neki volk prav blizu kraja, kjer je okajen I smrčal zajec, neprevidno prečkal cesto. Zbil ga je avto, do smrti. Pri priči mrtvega ga je vrglo čisto tja v bližino dri^iranega zajca. Zjutraj, ko se je dolgonhec zbudil, je potrto in nečimrno zmajeval z glavo, rekoč, ' res ga ne smem toliko piti, ko sem pijan, ne vem, kaj delam, I Resnica je namreč taka, da je za »evropski korak Slovenije« pomembnejše streljanje topov v čast ministru Kacinu na letališču akademije ameriških zračnih sil v Koloradu kot delovanje slovenske zunanje politike. Za to streljanje, ki je nasploh najglasnejše slovensko zunanjepolitično dejanje po osamosvojitvi in z njo povezanim vojaškim spopadom, pa seveda ni zaslužna morebitna Kacinova zunanjepolitična _ vojaška spretno-st. temveč tako imenovani geo-strateški položaj Slovenije. Čast-topov v Koloradu so bili bo morala zakone, ki bodo tujcem k omogočili nakup in lastništvo ne-premničnin. Če je v celotni zadevi torej kaj politike, je je toliko, kolikor se bo ta. Če bo Slovenija hotela naprej stopati v Evropo, morala spremeniti znotraj. Spet enkrat se kaže, da so vojaški strategi najbolj odločni politiki, ki ravnajo po starem katego rial nem aparatu, recimo iz časov hladne vojne, s kate- PG SVETI/ ■ ZAGREB - Hrvaška je po hudih mednarodnih pritiskih popustita v svojih stališčih in privolila v podaljšanje mandata mirovnim silam Združenih narodov, vendar se bo število modrih čelad občutno zmanjšalo. Namesto sedanjih 15 tisoč jih bo le nekaj tisoč. Odločitev o tem je na skupni novinarski konferenci z ameriškim podpredsednikom Alom Goreom sporočil Franjo Tudman. BONN - Na povabilo nemškega zunanjega ministra Klausa Kinkla sta bila na dvodnevnih pogovorih predsednik in podpredsednik bosansko-hercegovske federacije Krešimir Zubak in Ejup Ganič. Gre za najvišja predstavnika federacije Bošnjakov in bosanskih Hrvatov, ki naj bi se dokončno dogovorila o tem, kako tej federaciji dati vsebino. ■ BONN - Tako imenovana revizijska konferenca leta 1996, sodelovanje med državama, predvsem pa sedanja italijanska notranjepolitična in evropska valutna kriza so bile glavne teme pogovorov nemškega kanclerja Kohla z italijanskim premierom Dinijem. ■ KOEBENHAVN - Tu je potekal svetovni socialni vrh, Id se ga je udeležila tudi slovenska delegacija. To srečanje pomeni korak naprej pri iskanju skupnih poti za reševanje težav in prispevek k uresničevanju gesla letošnjega leta - toleranci. ■ WASHINGTON - Vsa ameriška javnost je na nogah. Tako bi lahko ocenili stanje, kije nastalo v zvezi z najnovejšo dolarsko paniko, v kateri je ameriška valuta dosegla nove rekordno nizke vrednosti po 2, svetovni vojni v odnosu do nemške marke in japonskega jena. znak za rimsko j volkuljo, naj se malce pritaji, merili pa so .na neke druge volkove. Peterle pravi, da je v pogodbi , oziroma sporazumu oziroma stališču oziroma izjavi o namerah, ki jo je on podpisal v Ogle- * ^2® 1 mu, da je bil osimski sporazum, ki sta ga podpisali Italija in takratna Jugoslavija, pač podpisan ob dejstvu, da je v Jugoslaviji komunizem. Zato od nje ni pričakovati, da bi se ravnala po evropskih merilih za lastitino. To je tako imenovana železna logika vojske, ki pravi: dobro, vi vladate tam po svojih kriterijih, mi tukaj po naših, vašo vojaško moč je potrebno upoštevati -torej bomo dAg dragemu priznali laiedf* uniji, a najprej morate ns--in to. Kar je potem bilo prav to, kar bo Slove®®* morala narediti. SpreDieni® tranjo politiko, pustiti v di^ kaprtal.lz tega, da seje S(^ tako rekoč vnaprej dodelil®:^ o pogajanju za priiirulai*' stvo v Evropski uniji. svojo lastninsko evropska država, je mogoče®*^ ti, da se bodo interesne j Balkanu kmalu razdelile •®;p, --rin “ I liiii* Slovenija v tej novi ‘JIUTS.Jma r ip zahod koristna kot nete »fl* na krajina. To je seveda boljše, kot če bi jo zahodni strategi pustili na drug* sti častni streh' na tolor®dstf tališču so torej merili f*"***'^ vensko notranjepolitično A med drugim so naznanili. ■ GROZNI • Čečenski kongres je uvedel splošno mobilizacijo za boj proti ruskim silam. ■ WASHINGTON - Delegacija slovenskega obrambnega ministrstva pod vodstvom Jelka Kacina je bila na večdnevnem obisku v ZDA, Ob tej priložnosti so podpisali memorandum o sodelovanju pri obrambnih in vojaških odnosih. ■ RIM - Italijanska zunanja ministrica Susanna Agnellije sprejela predsednika Federacije združenja italij^skih beguncev iz Istre, Reke in Dalmacije Paola Sardosa Albertinija, tržaško poslanko Ma-rucci Vascon in senatorja Lucia Totha. ■ SPLIT - Tu so slovesno splavili novo ladjo hrvaške vojne mornarice. desantni polagalec min Krka. Prav zdaj pa gradijo raketno vojaško ladjo. ■ KNIN - Pariament tako imenovane Republike srbske krajine je zavrnil predlog Milana Martiča in skupine poslancev, da bi razpravljali o odstranitvi premiera Borisava Mikeliča. ■ ARMAGH - Angleška kraljica Elizabeta je prvič po ustavitvi spopadov med Irsko republikansko armado in britanskim silami obiskala Belfast in Armagh. ■ CIUDAD DE MESICO - Mehiški senat je sprejel zakon za mir in spravo v Chiapasu in tako omogočil nadaljnja mirovna pogajanja z zapatisti v južni pokrajini. VESTNIK Izdaja Podjetje z» informiranje •Murska Sobota Časopisni svet: ' sir- nS^" / vestnik, 16. marca 1 995 5 aktualno doma ! I Tisti, ki so prej prišli, v I I so ze zmleli r lakonod^alec mrežo občin, za katero je pravil, da je ]t tak**! armiral. Spremeiven Zakon o lokalni samoupravi katprii. občestva, ki $ai|jajo o bolj svojih občinah, d« Dod n?«., * ™izločitvijo katere od obstoječih, lahko obrišejo fV« aO$O|t|r ' - - Direžo občin, za katero je pravil, da je MiMiijj občestva, ki sanjajo o bolj svojih občinah, do Zdaj zakonadajelec ne pričakuje več samo, da potencii- J jjt? prieAKUJC VCC SolnO, na pOlvllClal* 1 eein a ™ “^sledilo izpoliiji|jejo zakonske pogoje, temveč zahte-f a se tudi v Dreoetnlf-m nhZinA v«, 5« tudi v preostalem delu občine ohranijo vsi pogoji. J^oŠki Grad in ženska Kuzma bi biK?zasluži, da Kuzma občine, Grad Je BI mora v_______i poslušal, obljubil pa ni nič,« pravi gospa Elizabeta Klement, krščansko demokratska občinska svetnica od Grada doma, Svetnikovanje r V 1 ( leji kcnj opravlja v Kuzmi, ker je tam . Grad je Seja občinskega sveta v Puconcih Zaenkrat polprofesionalni župan veljal zakon, podoben temu o ustanavljanju novih občin, bi to pomenilo, da bi o slovenski samostojnosti odločali istočasno v Slovenci in v preostali Jugoslaviji. Vendar tudi v primeru, če bi se nas Srbi in drugi naveličali in bi glasovali za ustanovitev samostojne države Slovenije, bi to še ne pomenilo, da bi samostojna Slovenija tudi nastala. Kajti v tretjem odstavku tega 15. člena piše, da se nova občina lahko ustanovi, če oba lako nasia-la dela občine tudi izpolnjujeta pogoje za novo občino. Za slovenski primer bi to pomenilo, da bi kaka skupina strokovnjakov lahko navzlic odločitvi ljudi na refemdumu v odcepljajoči se republiki in v preostali Jugoslaviji ugotovila, da potencialni državi ne izpolnjujeta pogojev za samostojnost, na primer Slovenija zaradi majhnosti, preostali del Jugoslavije pa ne, ker ne bi imel več znamenite »slovenske lokomotive« za vleko vlaka razvoja. V naslednjem odstavku je »pogoj drugega«, ta nevadni altruizem zakonadajalca, kije v resnici težnja po hegemonizmu, še dodatno razpreden. Del občine se lahko izloči iz občine in priključi k sosednji občini, če se za to v tem delu občine in v občini, kateri la det občine iell priključiti, na refemdumu odloči večina volivcev, ki so glasovali, in če preostali del občine tudi izpolnjuje pogoje za novo občino. Razvpita volja ljudi je očitno podrejena določilom zakonodajalca. Volivci se lahko na referendumu v obeh delih občine odločjjo za samostojno občino, vendar če kateri od obeh delov ne izpolnjuje pogojev za občino, njihova odločitev ne velja. Pravzaprav v tem ni nič slabega, ker je s tem konec de-magogiziranja volje ljudstva. Slabo je samo v primeru, kakršen Je Grad, ker se ne upošteva zgodovinske identitete kraja. Kdo bo pojasnil porabo proračunskih sredstev in finančno poslovanje nekdanje občine jim, da še vedno velja zakon o ustanovitvi občin, ki je bil narejen za prvo mrežo občin«, pripoveduje gospod Cokerl. Minister je bil s spremljevalci na severu Goričkega pred sprejemom Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi. Če so zahteve Gračanov, da se ustanovi občina s sedežem pri Gradu, zavračali kar s starim zakonom,je očitno, daje tudi pri tem šlo za nekak zaprt zakon, ki ni dopuščal nobenih sprememb. Čeprav je imel člene, ki so govorili o pogojih, kdaj se lahko ustanovi nova občina. Toda to je bila samo kozmetika, ker je bil istočasno sprejet moratorij za spreminjanje občinskih meja. To pa se je razlagalo kot potreba po obdobju miru sredi razburaknih časov sprejemanja lokalne samouprave. Zdi se, da so si zakonadajalci izmislili prefinjeno zvijačo. Najprej so rekli, dajte nam zaboga zdaj malo miru, vidite, da je vse navzkriž, po določenem datumu se bo lovopust na nove občine odpravil in potem boste lahko spet naprej samoupravljali pri postavljanju občinskih meja. Zdaj, ko je sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi, pa so ta takšna in tolikšna, da se z njim delitev občin na nove malone odpravlja. V 15.členu drugega odstavka Zakona o spremembah piše: Občina se lahko razdeli na dvoje ali eeč novih občin, če območje vsake od predvidenih novih obnčin izpolnjuje pogoje po tem zakonu in če se za to na referendumu na območju vsake od predvidenih novih občin izreče večina volilcev, ki so glasovali. Če bi se na primer Slovenija svoje dni po zakoniti poti odcepljala od Jugoslavije in bi v Jugoslaviji Po dokaj hunti razpravi so na 4. seji občinskega sveta v Puconcih, ki je bila 7. marca, vendade sprejeli zakjjučni račun prejšnje velike O^ine Murska Sobota. Hkrati so svetniki zahtevali po^bnejša pojasnila o posameznih postavkah v omeitienem dokumentu. V nad^evaitju s^e so sprejeli predlog sistemizacije za občinsko upravo v Puconcih in se odločili, da bodo imeli polprofesionalnega župana, ki bo štiri ure uradoval za občane, preostali čas pa bo zaposlen v podjetju Kerna. Gre seveda za župana Ludvika Novaka. Poleg tega naj bi imeli v občinski upravi še administratorja, strokovnega delavca in strokovnega sodelavca. Te bi, kot so menili, zaposlovali na osnovi potreb in prostorskih možnosti. Seveda so vse te rešitve, kot so poudarili v razpravi, le začasne. Sicer pa so na seji občinskega sveta tokrat sprejeli tudi sklep, da naj bi v kmalu začeli obnavljati občinsko zgradbo v Puconcih, ker ni najbolj primerna za delovanje nove občine. Poleg tega so sprejeli predlog za nujnost ustanovitve šestili odborov. O natančnem številu in sestavi teh odborov pa se bodo dogovorili na prihodnji seji občinskega sveta, ko naj bi komisija za volitve in imenovanja predložila dokončen seznam. Govor je bil tudi o vprašanju odškodnine za razvrednotenje okolja, pri čemer so imeli v misEh zlasti deponijo za odlaganje komunalnih odpadkov v Puconcih. Ob tem so člani občinskega sveta potrdili predlog, naj se prizadetim občanom izplača odškodnina. Tako bo krajevna skupnost pripravila predlog, da se najbolj ogroženim vaščanom v bližini omenjene deponije zagotovi denar za napeljavo vodovodnega omrežja in druge namene. sedež občine, »kjer niti prostorov za to nimajo«. Tudi ministrov predstavnik za tisk je dejal, da minister »ni obljubil čisto nič«. Samo v tem so si ministrstvo in Gračani soglasni. V vsem drugem pa so daleč bolj narazen, kot je razdalja med Kuzmo in Gradom. In še več kot znaša razdalja med Gradom in Ljubljano. Razlika namreč ni v prostoru, marveč v času. Časi, ko seje lahko ustanovilo občino zalo, ker ima skupnost, ki bi jo tvorila, dolgo zgodovino. Čeprav ne izpolnjuje zakonskih pogojev, so mimo. Tako pravijo na ministrstvu. Najbolj smiselnega merila za določanje občin zakonodajalec torej ne upošteva. »To bi državo preveč stalo,« pravi pomočnik direktorja službe za lokalno samoupravo pri zadevnem ministrstvu gospod Andrej Cokert. moral Grad Kuzmi . -------zato »noeju lehT®; oN odstopiti iih ni ljudi za pravijo merila, ki 'O o lokalni sa- sedeža ** P®" nse na zahieva- A/?- na- spo. po- IR m pre- , ™«nftnemu sta-^0 Seie^rii j® '^^Cine? TaL ” kje bo sedež obeh Sev MILAN JERŠE Tako Polancev ristaveasu,koso "fes?"'-. ^^^nister za lokal-Kovačič je za raz so- krilo "",-------- ‘n Odšel obe *Ori nas je lepo Merilo države nad voljo ljudi »Predvsem je bilo malo omalovaževanja in dopovedovanja o tem, kaj je kdo kdaj bil. Povedali smo Prvo srečanje županov obmejnih občin Slovenije in Avstrije ^kupen krajinski prost P’'^hod turistov obmejnih občin Avstrije, Madžarske in Slovenije, Ta projekt namreč sofinancira Evropska unija, pri čemer Je nekaj del na avstrijski in madžarski strani že opravljenih, kmalu pa bo zajet tudi obmejni del Slovenije. Ome-njeni krajinski park bi pri nas zajemal območje Goričkega, in sicer dele občin Kuzma, Gornji Petrovci in Hodoš - Ne Grad in ne Hodoš »Grad je bil od pamtiveka središče Goričkega in načrtovano je bilo, da bo v njem sedež občine,« zagreto in zagrenjeno pripoveduje gospa Klementova. »Na vse prete-ge« bodo skušali spremeniti tisto, kar sta »zadnji hip« naredila poslanca Džuban in Šiftar. Ta sta, pravi Klementova, zdaj obljubila, da bosta Gračanom pomagala. No, potem bosta morala vztrajati pri prekoračitvi zakona ali pa uporabili katero od preizkušenih oblik lobiranja. Vprašanje je samo, koliko je za njuni stranki, predvsem nemara za močnejšo Džubanovo, vredno volilno telo pri Gradu. “Honitji seje sre- Pvstrii,,..’”®!'’^*' občin Z čhKoordi-b jh'‘^'»skeea sicer Pole podi^ru ’ ^^^sašovci i.bib. 'n tupBiinir flriKi .‘.S* I-' ® abtjL To '’Ma7h , 'O nrshJ- --•■-‘^■.1 'ilu. i fhfin, pfj ?a tudi f ’*^3ne po gte- sledil □ “ 4ztju prebival- Aj m ‘voma Pr&d^jg eospodar- S tej a ga SOČili^® ^W«|Q Rogovo rretai rtetaj Potekajo. Av- 8. marca je bila 50. obletnica streljanja talcev pri Mali Nedelji Nikoli več! Med 20 žrtvami tudi duhovnik, ker je bil simpatizer OF županov Jjnka <■ Ludviki A te STr It so: Fritz ien, zupaniije v ZGODOVINSKO SREČANJE - Od leve proti desni: Herman Kisi-lak, Willibald Stacherl, Janko Halb, Franz Kem, Johann Pock, Fritz Pock in Ludvik Kočar. Foto: N. JUHNOV strijci se namreč zanimajo tudi za gradnjo vrhnjega sloja avtocest pri nas. Ne gre pa pozabiti na razvito kmečko, gasilsko in športno sodelovanje,« je poudaril roga-5ovski župan Janko Halb. Kot so povedali avstrijski gostje, pri r^ih po dvajsetih letih zopet prehaj^o na manjše občine, kjer naj bi se bolj pokazal konkreten interes ljudi. Ob tej priložnosti so govorili tudi o avstrijskem volilnem sistemu in o tem, da so tudi pri njih, podobno kot pri nas, župani manjših občin neprofesionalci. Sicer pa pri njih občinski svet voli župana iz vrst najmočnejše stranke. Veliko pozornost pa Je vzbudila pobuda o ustanovitvi skupnega krajinskega parka na območju Šalovci. Ravno s krajinskim parkom bi lahko naredili nekaj povsem konkretnega v treh sosednjih deželah, kjer ni večje industrije in bi na ta način lahko ohranili čisto okolje, s čimer bi bile možnosti za večji razmah obmejnega turizma. Zato Je pobuda o odprtih mejah za turiste naletela na ugoden odmev. Tako naj bi 21. maja letos ^udje z obeh strani meje peš prehodili pot od St. Anne in Kal-cha na Avstryskem do naših Kra-marovec. Za to pot pa ne bi potrebovali potnih listin, ker bi odpadla obmejna kontrola. Na potezi so sedaj Ic še odgovorni organi z obeh strani meje. MILAN JERSE ŠTEFAN SMEJ Radgonski svetniki na terenu Tako kot so se dogovorili na seji občinskega sveta, so se te dni svetniki podali na teren, da bi se neposredno seznanili s težavami, predlogi in pripombami ljudi na kraju samem. Prva je bila na vrsti apaska volilna enota. Obiskali so osnovni šoli v Apačah in Stogovcih, tmistlčno kmetijo Marko, tovarno močnih krmil, Kmetijstvo Črnci, zasebni podjetji Eurodesing in Mizarstvo Dresler, si ogledali ceste, turistični dom, gramoznico in ribiški dom v Kopjišču... Tamkajšnji domačini so med drugim menili, da je bila A paška dolina v preteklosti pre eč zapostavljena in da so več dajali, kot se jim je vračalo. Največ problemov imajo v šolstvu, pri cestnih povezavah in komunalni infrastrukturi. Telovadnice v Apačah ne pogrešajo samo šolarji, ampak vsi krajani, da bi lahko oživili športno in kulturno dejavnost. Pri nadaliitjem razvoju Apaške doline pa je potrebno storiti več predvsem v turizmu, zato bi morali namenjati večjo skrb tudi zaščiti okolja. Svetniki so prisluhnili predlogom, mnenjem in pobudam ljudi na terenu in obljubili, da si bodo prizadevali za enakomeren razvoj občine. Ugotovili so, da so takšni obiski dokaj koristni. T T Nemški okupatorji so storili prebivalcem Male Nedelje in okoliških krajev mnogo hudega, pri čemer je sodeloval tudi takratni župan. Tako so nasilno izselili in poslal v taborišče nekaj družin in več posameznikov, 8. marca leta 1945 pa so iz mariborsltega zapora pripeljali tja 19 ujetnikov (1 je uspel med prevozom pobegniti) in jih hladnokrvno ustrelili. V spomin na ta dogodek pred 50 leti Je bila minulo sredo pri spomeniku talcev spominska slovesnost, na kateri Je MARTIN ZMAZEK v imenu borcev in udeležencev NOV poudaril, da na Štajerskem in v večini drugih predelov Slovenije ni bilo nikakršne revolucije, kot bi nekateri radi označili delovanje Osvobodilne fronte, temveč Je šlo za narodnoosvobodilni boj golorokega ljudstva proti močnemu okupatorju. Med talci. ki so Jih nemški vojaki in kozaki 8. marca pred 50 leti ustrelili v grapi blizu pokopališča pri Mali Nedelji, je bil tudi duhovnik Alojz Kotnik iz Dobrije. V rokah je držal okrvavljen rožni venec. »Eden od 20, ki so bili na vrsti za streljanje, je bil tudi moj oče. Ker je bil še mlad, bilo mu je le 17 let, gaje gestapovski vojak za lase potegnil s tovornjaka in tako je ostal živ. Pozneje, za veliko noč, mu je uspelo pobegniti in varno priti domov. Če bi torej bilo tako, kot Je kazalo takrat, ne bi mogel bili danes tukaj, ne bi vas mogel pozdraviti. Takšnih nesmislov, krutih dejanj in nepotrebnih žrtev je bilo med 2. svetovno vojno pa tudi po njej in v vseh vojnah v zgodovini nekoč in tudi danes ogromno, preveč. Vsi, ki smo se rodili po 2. svetovni vojni in vemo o njej samo to, kar smo se naučili ali dobili kot zgodovinski spomin pd svojih staršev ali sorodnikov, lahko rečemo, daje bilo to nekaj groznega in da je 2, svetovna vojna pomenila za slovenski narod pravi začetek njegove državnosti. Pokazala je tudi, da je imel slovenski narod moč in dovolj volje, da se Je znal organizirali. In če vemo, da je Osvobodilna fronta nastala tako, da so se znali vsi dobro misleči Slovenci zbrati skupaj in tujcem odločno reči NE. potem se moramo zavedati tudi tega, da je popoln nesmisel enačiti Osvobodilno fronto z revolucijo,* je med drugim dejal ob tej priložnosti ljutomerski župan LUDVIK BRATUŠA, ki T- " 1 lAl ■'t'! iiljK % Ob spomeniku talcev pri Mali Nedelji $o se ob 58. obletnici streljaiiia zbrali iMrd, šolarji in svojci ubitih žrtev. V kulturnem programu so nastopili učenci in člani pihalne godbe iz Male Nedelje. (Fotografija: J. G.) je imel slavnostni govor. In navzoči so bili ob teh besedah presenečeni, ganjeniPoudaril je tudi, da je sedaj, ko celotna Evropa praznuje 50. obletnico osvoboditve, pravi trenutek, da se ozremo v čas Hitlerjevega osv^atija: naj dejaitia presodi zgodovina, do ljudi, ki so preživeli vpjna grozodejstva, pa je treba biti spoštljiv ter delati tako, da bodo otroci in rodovi za nami znali ohraruati zgodovinski spomin na vsa grozodejstva, med 2. svetovno vojno, v vseh vojnah prej in tudi v prihodnje. JOŽE GRAJ 1 4 vestnik, 16. marca 19^ Lastninjenje Politični kapitalizem Država s pomočjo skladov v podjetjih Vsak, ki si je kaj zelo želel in si nazadnje to tudi sam kupi, ceni to stvar veliko bolj kot nekdo, ki mu je bila stvar podarjena in za pjeno pridobitev ni žrtvoval prav nič. S svojim imetjem ravnamo veliko bolj skrbno kot s stvarmi, ki so vsem na voljo in ni jasno, komu sploh pripadajo. Logika kapitalizma sloni navsezadnje tudi na prej omenjenem. Večina ljudi se strinja, daje kapitalizem, gledano ekonomsko in demokratično, najučinkovitejši sistem. Zato se ga tudi uvaja v vseh nekdanjih realsocialističnih državah. Za njegovo uveljavitev pa je nujna zasebna lastnina, toda lastniki podjetij v teh državah so bili vsi, le posamezniki ne. Če se omejimo na naše razmere, so bila podjetja v družbeni lasti. Družbena lastnina pa se je doslej izkazala za neučinkovito, kajti Čeprav smo bili lastniki podjetij vsi, jih v ekonomskem smislu ni po- sedovaJ nihče. Za normalen gospodarski razvoj je nujno treba poiskati »prave« lastnike podjetij, in to naj bi se v Sloveniji zgodilo s proce- som lastninjenaja, kije ravno sedaj na vrhuncu. Vi bistvu je privatizacija družbene lastnine ključen proces, kajti od nje je odvisna ekonomska slika Slovenije v prihodnjem obdobju. Človek bi pričakoval, da bi sc vsaj pri tako pomembnih stvareh skušalo poslušati ekonomske strokovnjake in da demagogija pri tem ni na mestu. Toda žal se je zgodilo prav slednje in Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij je bil sprejet kot nekakšen političen zakon, kar pomeni, da gre za nekakšen kompromisni predlog. Osnovna misel je, da se bo lastninilo premoženje, kije bilo last vseh državljanov. Eni so bili večji lastniki (zaposleni v podjetju, starejši državljani), eni pa manjši (otroci). Vsi smo dobili obvestila, da imamo pravico, da v lastninjenju sodelujemo z glede na starost določenim zneskom. Tega lahko uporabimo za nakup delnic investicijskih skladov, za nakup delnic podjetij, ki se lastninijo z javno prodajo, in pri notranjem odkupu, del vrednosti podjetij pa se prenese na različne sklade in na tak način določimo lastnika družbene lastnine. In kaj dobimo? Pričakovali bi. da bi dobili normalno lasthinsko strukturo, kot jo imajo zahodne razvite države, toda taka pričakovanja se nam ne bodo izpolnila. V večini primerov bomo dobili tri skupine lastnikov. To so investicijski skladi, razni (para)državni skladi (odškodninski, pokojninski) in zaposleni v podjetjih. Tako lahko pričakujemo pri vodenju podjetij tri interesne skupine. Med temi tremi skupinami imajo investicijski skladi še največ interesa za razvoj podjetja, kajti z rastjo vrednosti delnic raste tudi vrednost investicijskega sklada. Kaj pa preostali dve skupini? Interes državnih skladov ni povsem jasen. Možno je, da bodo delovali kot »normalni« lastniki podjetij, v najslabšem primeru pa se lahko zgodi, da bodo le podaljšana roka države, tako da bi v primerih, ko bi imeli prevladujoč vpliv pri določanju poslovne politike podjetij, Ic-ta postala nekakšna kvazi javna podjetja (angleški izraz za taka podjetja je municipalities). Plače ali kapital Ostane pa nam še tretja skupina, to so zaposleni v podjetjih. Zaznati je, da ima veliko Uudi lastništvo zaposlenih za zelo pozitivno, npr. vodstveni delavci v podjetjih (jasno zakaj), pa tudi v medijih je možno zaznati zagovarjanje tega mišljenja. Kot je znano (in vidimo pri stavkah), je interes delavcev, imeti čim višje plače in po možnosti zagotovljeno delovno mesto. Ta interes je sicer legitimen, vendar naj bi sc uveljavljal prek raznih združenj delojemalcev. Pri slovenski različici lastninjenja bo delavcem dodeljen delež podjetij, z notranjimi odkupi pa se pride do večinskega lastništva podjetja s strani zaposlenih v njem. S tem sc tako v bistvu ne bo nič spremenilo, kajti pravega lastnika v ekonomskem smislu besede še vedno ne bo. Cilj podjetij bo maksimiranje plač zaposlenih, za kake radikalne inovacije in ambiciozne razvojne načrte pa v takih podjetjih veijetno ne bo prave volje. Mogoče bo kdo rekel, da je ta pogled na privatizacijo preveč pc-smističen, češ Slovenija se je in se bo prav lepo razvijala. Osebno se prav tako strinjam, da bo Slovenija ekonomsko gledano kar uspešna država. Vedno pa bo obstajal grenak priokus, da bi lahko bilo veliko bolje, če bi razvoj temeljil na zdravih ekonoms^ temeljih in bi se v osprednje postavljalo podjetnike ter uspešna podjetja, ne pa da se vse vrti okrog poražencev. BENJAMIN JOŠAR Priznapja območne gospodarske zbornice Zaslužnim gospodarstvenikom V odboru Območne gospodarske zbornice za Pomurje ugotavljajo, da je tudi v pomurskih podjetjih več uspešnih gospodarstvenikov, ki pa cesto ostajajo neopaženi. Nagrade, ki jih za dosežke v gospodarstvu podeljuje Gospodarska zbornica Slovenije, so namenjene le redkim posameznikom, zato je odbor območne gospodarske zbornice lani predlagal, da bi na ravni regijske zbornice podeljevali priznauja gospodarstvenikom. Pripravili so pravilnik za pt^eljevanje, sredi lanskega leta so objavili razpis in komisija je že opravila izbor. Na razpis so v roku prispeli trije predlogi, komisija jih je pregledala in ugotovila, da vsi izpolnjujejo razpisane kriterije. Priznanje Območne gospodarske zbornice za Pomurje bodo tako letos podelili Stefanu Ošlaju, direktojju službe za obvladovanje kakovosti v soboški Muri in predsedniku pomurskega društva za kakovost, za njegov prispevek pri uveljavljanju celostnega obvladovanja kakovosti, Robertu Kremplju, direktorju zasebne firme RefleKjz Gornje Radgone, ki zaposluje že blizu 90 delavcev, ter Herbertu Šeferju, direktorju Radenske, ki je uspela prebroditi najbolj krizne Čase in zdaj postaja ena od čvrstih pomurskih podjetij. Dobitniki priznanj območne zbornice bodo dobili posebne skulpture, ki so že izdelane, podeli- ‘li pa jih bodo na slovesni seji odbora najbrž že aprila. L. KOVAČ gospodarstvo Jože Škulj, v. d. direktorja Kmetijske zadruge Panonka o razmerah v tem zadružnem sistemu Takojšnja stabilizacija in dolgoročna sanacija tkoročna naloga, in je dolgoročna naloga, ptavi J® Škulj. Seveda sta obe med seboj trdno povezani, ene brez ne more biti, izpeljani pa Najprej opredeliti osnovne poslovne funkcije zadruge in se znebiti tistega, kar ni neposredno povezano z njimi Obdobje zadnjega leta bo ostalo za Kmetijsko zadrugo Panonka zapisano kot eno najbolj črnih v zgodovini delovanja tega zadružnega sistema. Pravzaprav so se težave morale kopičiti že dalj časa, na površje pa 50 izbile, ko je Panonka zabredla v dolgove, iz katerih sama ni več videla izhoda. Nekako v sredino oziroma v začetek druge polovice lanskega leta segnjo začetki priprave sanacijskega programa, o katerem je bilo prav v zadnjem času največ polemik in tudi nasprotujočih si odločitev. V nekaterih splošnih kmetijskih zadrugah so se namreč najprej odločno zoperstavili ukinitvi posameznih pravnih oseb in enoviti sanaciji zadružnega sistema, vendar kaže, da so po lekcijah, ki so dobili od upnikov, vendarle popustili. Sanacijski program Jožeta Škulja, ki je sicer pomočnik direktorja Slovenske zadružne kmetijske banke, je doživel nekatere spremembe, njegovo bistvo pa je vendarle doseženo. Kmetijska zadruga Panonka bo odslej postovka kot enovita kmetijska zadruga z enim žiroračunom pa tudi odločanje bo bolj koncentrirano in hkrati $ tem tudi odgovornejše. Novi upravni odbor Kmetijske zadruge Panonka je že imenovan, ta je na eni svojih zadnjih (ali prvih) sej že imenoval tudi novega vršilca dolžnosti direktorja zadruge, medtem ko sam še nima predsednika, saj ga morajo izvo- Bližajo se spomladanska dela, zato kmete vtem trenutku najbolj zanima, kako bo z oskrbo s potrebnim materialom. Jože Šku|j pravi, daje bilo v tem času žc za 40 milijonov tolarjev blagovnih tokov, vsa gradišča (teh je 25) so primemo založena in večjih težav pri oskrbi ne bi smelo biti, To seveda še ne pomeni, daje vse v najlepšem redu, vendar so dane osnove, da se razmere normalizirajo. liti na občnem zboru zadružnikov. Malce se je zapletalo tudi pri izbiranju vršilca dolžnosti direktorja, saj so se v zadrugi odločili, da te funkcije ne more opravljati nihče od sedanjih zaposlenih v Panonki. Med zunanjimi kandidati je upravni odbor dobil dva predloga, funkcijo vršilca dožnosti direktorja pa je zaupal I * ii* * biti profesionalno. Pri 1“ vsega zastavljenega J e potrebne^ predvsem več reda, ki ga P, teklosti često ni bilo, Jasno p. treba opredeliti tudi obveza in odgovornosti. Še odločil za prevzem te nam Je Jože Škulj zatrdil, prevzel le pod pogojem. dobil določena pooblastila- ■ branju pogodbe, ki Jo Je a ® | sklenil upravni odbor za® u smo dobili občutek, da so » precejšnja, s pooblastili pa je veda prevzel tudi odgovorno Vse možnosti za preživetje or Jožetu Škulju. Torej človeku, kije spoznavanju razmer v Panonki posvetil precej časa, saj je avtor že prej omenjenega sanacijskega programa in mu razmere v tem zadružnem poslovnem sistemu nišb neznane. Z njim smo se pogovarjali kmalu po prevzemu funkcije, uvodoma pa začeli z malce provokativnim vprašanjem, Nekateri so namreč prepričani, da so ga na direktorsko mesto vsilili upniki z nalogo, da le-ti dobijo kar največ tistega, kar jim Panonka dolguje, ob tem pa je mani pomembno, kakšna bo njena nadaljnja usoda, Interes je vsem skupen Jože Škulj vsa tovrstna sumničenja odločno zanika, saj pravi, daje cilj sanacije Panonke tako v interesu upnikov kot zadruge in tudi drugih partnerjev. Po njegovem je v tem trenutku osnovni cilj vseh stabilizacija kmetijske zadruge, hkrati pa je čutiti razvojno vizijo. Znotraj teh ciljev morajo vsi partnerji upoštevati tisto, kar je realno, ob tem pa se morajo obnašati tako, da si med seboj ne bodo škodovali. O tem, da bi le kar najbolje poplačal upnike, pozabil pa na interese zadružništva in zadružnikov, nikoli ni niti razmišljal; kot Je ali ni šikaniranja? Sindikalni zaupniki po meri direktorjev Sindikalni zaupniki so izpostavljeni različnim šikaniraq)em, kot so premeščaive na težja delovna mesta, uvrščanje na spisek tehnoloških presežkov ali celo suspendiranje. Ponekod seje celo dogajalo, da so vodstva nekaterih podjetij sprejemala nove delavce le takrat, če so obljubili, da se ne bodo včlanili v ta ali oni sindikat. Čeprav $0 bili direktorji opozorjeni na nezakonitost svojega ravnanja, so se marsikje požvižgali na pravne norme. S tem v podjetjih seveda kršijo mednarodne konvencije o pravicah delavcev in pravicah sindikalnega delovanja, ki jih je ratificirala tudi Slovenija. Ali na ta način država ne ščiti takšnih delo- dajalcev, bi se lahko upravičeno vprašali. To seje zgodilo predvsem zaradi tega, ker je sindikalni zaupnik opozoril direktorja na določene nepravilnosti. Zaradi različnih interesov so konflikti med člani sindikalnih in podjetniških vodstev nekaj povsem običajnega, toda problem je, če do njih pride zaradi kršitev pravnih norm. Nedemokratično reševanje problema na zelo grob način, ki ga občutijo delavski zaupniki, je za sindikat poseben izziv. Zato pričakujejo, da bo država stopila na njihovo stran in zaščitila sindikalne zaupnike. Sicer se bodo morali pritožiti na ILO (Mednarodno organizacijo JOŽE ŠKULJ, v. d. direktorja KZ Panonka; Takojšnja stabilizacija tekočega poslovanja in dolgoročna sanacija celotnega zadružnega sistema Panonka sta bistveni nalogi, ki ju bo potrebno opraviti. Del dolgoročne sanacije je tudi pradaja tistega premoženja, ki ni neposredno porezano z osnovnimi poslovnimi funkcijami zadruge in ne prinaša na žiroračun. smo lahko razbrali med vrsticami, pa te funkcije le ni prevzel brez razlogov. Ce mu bo namreč uspelo sanirati Panonko. torej sistem, ki je zabredel v ekstremne težave, bi se mu s tem zelo povečal ugled, osebne reference pa so lahko dobra odskočna deska za nadaljnjo kariero vsakega posameznika. Tega se Jože Škulj nadvse dobro zaveda, zato bo tudi vse aktivnosti zastavil za to, da bi se razmere v Panonki kar najhitreje stabilizirale. V treh mesecih to gotovo ne bo uresničljivo, zato bo potrebno mandat podaljšati, v pol leta pa morajo biti rezultati že vidni. Ce jih ne bo, potem bomo lahko dvomili o iskrenosti njegovih izjav. V tem prehodnem obdobju je treba dati poudarek dvema osnovnima nalogama, racionalizaciji tekočega poslovanja, to je kra- dcla), O vlogi delodajalcev pri zagotavljanju razmer za delo sindikalnih zaupnikov pa govorijo tako zakon o delovnih razmerjih kot kolektivne pogodbe. Ob tej priložnosti smo skušali priti do konkretnejših podatkov o morebitnih podobnih primerih v svetu ob Muri, Na sedežu območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov so nam povedali, da doslej *nISO dobili nobenih informacij o kršenju pravic sindikalnih zaupnikov v podjetjih. Če je tako tudi v resnici, smo lahko seveda zadovoljni. Toda kljub temu sc ne moremo znebiti občutka, daje šikaniranje sindikalnih zaupnikov morda v tem trenutku še prikrito očem javnosti. Vsak konkreten primer pa bo itak dobil svoj epilog na ustreznem mestu. Upajmo le, da do tega ne bo prihajalo prepogosto. MILAN JERŠE Pe" Kje si koc^n? V zadnjem času smo * ■ slišali podatek, da stem Panonka dnevno ua 800 tisoč tolarjev izguba. nas je zanimalo, kakšn« so atois JV «.axunLaikj} j mere zdaj. Škulj izjavna. izgubo prinašala predvsen* ■ j cionaina organiziranost I : Drečiščeno d o slo vanj prečiščeno poslovanje. - , tem potrebno prekini^-nonki morajo jasno poslovne dejavnosti, ktjm opravljali, bistvo vsega pa J bodo prinašale sredstva ns^ račun. Pri tem izhajajo nega poslanstva, ki Je kmetijstva s surovinami Al I V-AficVi m rtflli ..jat f>ii. ;de'’‘ duketjskim materialom. ’ r. jj, racijski in lastni j,- plasmaju pridelkov, m ’ osnovne dejavnosti it potrebno opredeliti njihovo funkcioniraniC' n vršilec dolžnosti direktotJ J v sanacijskem programu w f aaiiavLjAKCiiJ pivAk*-'-' ■. da mora tekoče tekati pozitivno, vse u tekati pozitivno, vse ki Je zunaj poslovne rab«. mernc obveznosti P^Aj^cZ obravnavati ločeno. Sle -povezano s tako imenova zinvestiranjem, ki dajo premoženja in ki m " dno povezano z osnovnm^, vnimi funkcijami in ne A žiroračun. Med tem ’ zirvravuii. ivicu h: jem je tudi okoli 600 m delnic, ki se jih bo treb^ in za del vrednosti le zmanjšali dolgove, bili denar, ki ga zd^ najbolj primanjkuje, vc ■ « nemo: Kar je v poslovo* i vezano na bilanco veda na rentabilno vanje), kar Je zunaj, paJ na sanacijo. Panonka ima vse ostane, v prvi fazi jo J® \ bilizirati. v prihodnosti p® |(i da bo U. v prujuuu— - ■■ ekonomsko ■ -in usmerjena k trgu m _ * » trjuje novi direktor. D® fazi poudarjajo predvs. funkcijo, Je po svoje I saj tako rekoč rešujejo' j - ii „ prihodnost’II potaplja, v prihodno . vsekakor treba dati J , rek tudi proizvodnH , funkciji. Jože ŠkuU W uf v f -- dodaja, zanika, vendar dodaja- mercialni del proizvodnemu in delu. Kdaj Je mogoče " normalno tekoče P'’ ljuj Ujaulv o kiT sanacijo, Je težko napo tekočem poslovanju . raki stabilizacije že o bo pa treba dopolnjo^^^pj«' ukrepov Je tudi na?™..jnC rezultatih dela). goročna vizija pa bosta začrtam n ____________ kom^" pol leta, medtem ko' vnosti za to steči tak vggtnlk^ 6. marca 1995 5 gospodarstvo [ v Mesni industriji Pomurka uspeli preprečiti stečajni postopek Dogovor z Angleži se ta mesec Zmogljivosti klavnice so zdaj zasedene le 40-odstotno sluje le tisti, ki ima tudi tržišče. Tako klavniške kot predelovalne zmogljivosti v Pomurki daleč presegajo potrebe slovenskega trga, in če ne želijo bistveno zmanjšati števila zaposlenih, bo moral izvoz tudi v prihodnje ostati ena od prednostnih usmeritev. Da bi prekinili agonijo Pomurke, bo moralo priti do odločitve o novem lastniku čim prej, saj bi se drugače razmere samo še poslabšale. Milan Bratkovič pravi, da so klavniške zmogljivosti trenutno izkoriščene 40-, predelovalne pa 60-odstotno, v takšnih razmerah pa je težko zagotavljati pozitivno tekoče poslovarue. Soboški mesarji so tako zdaj še vedno v negotovosti, saj je prejšnji leden v Pomurki spet prišlo do resnih zapletov. Po novem zakonu, ki govori o prisilni poravnavi in stečaju, lahko nam- unnv, Mesne industrije Pomurka, ostaja še naprej '*!»■ kdai^^' Milan Bratkovič zatrjuje, daje le še vprašanje ^epublite KL™? - •^“'^dnčna odločitev o tem. V Skladu za razvoj ^onainreči^I'^*’ večinski lastnik soboške Mesne industrije, ’ potencialu vsi potrebni pogovori in dosežena soglasja ietlffii podjetja. Ko so se pri skladu skupaj i neka- ■'kjresneišiff^^^^ odločili, da bodo Pomurko prodali, se je med J^Etdevaln 7 angleška firma SIM &Co., ki pa Je nakup Bratkovič 4®“**™*^ deležem sedaitje vodilne ekipe, ki jo vodi Milan nekje d ** j® dosežen, kaže pa, da se Je začelo za-idavn^ skle^’ pogodba z angleškim partnerjem podatkov industrije Pomurka, ostaja še naprej ra :s u •. 7 < V P®EPievala ^5 J Al r.&; a ' 'J' r r I iUini Pooatkov G ^venjaii-“'dusirju K broJajt Mesne o dogajan- 'j, ne se poja- '^^‘Uo različni politič- da naklonjeni kui Pomurko prodali so se v imietijskem sprožil J® minister ''‘J™’ Vzrok, program, ki je lastnik ^^^vnost. . ,^^-^o,.jcSnVz;o7 , se- k t deU '■Cflic . ,‘'"''^■lidelau, [z ‘^t*cit smo izve-zahteve, kijih postavljata sklad in tuji kupec, usklajene in bo tako verjetno še v tem mesecu prišlo do podpisa pogodbe. Takšne obljube so dali tudi v skladu, saj je skrajni čas, da se odloči o nadaljnji usodi Mesne industrije, ki je zdaj v negotovem položaju. Mesna industrija Pomurka je bila včasih ena največjih tovrstnih industrij na območju nekdanje Jugoslavije, s klavni škimi zmogljivostmi pa je tudi zdaj največja v Sloveniji. Ima potrebne izvozne licence za najzahtevnejše evropske trge in za tržišče Združenih držav Amerike, zato ne preseneča, če so se za nakup zanimali različni kupci. Vseeno pa je pri tem potrebna realnost, saj v tovarni lahko uspešno po- i 1 .!f. I II L'' 11 'f'■ I- ■ rsj4 ^^^'idovanje družbene lastnine v podjetju Gales Oškodovanje, uničenje, Pj^vanje kapitala čez mejo? ie nrpdlnCTtil bruarja), sedaj pa so na čakanju, p - , L Vrata podjetja so zaprta in dvo- ' bij|^ rišče je prazno, saj je podjetje li I i Ponii-iti! .. .... _ ttLkn ^Uljema v rindtiACv Vestnika pisali; Da delavcev ne bi kar ■-'-lastni ■ ■ - - 'ki k tudi kraji zapisali domnevo o obtavn^a l>t>djetju Gales. Zaradi slednjega je na so- brez surovine za predelavo. Slika nekdaj uspešnega, sedaj neuspešnega (zavoženega, uničenega?) podjetja je popolna. :iitS ■'S;.' 'ru 11 ..s .'•' 41 Pl-i,'' Hm 'Oil ■'■iiiL Nfutlha. 'Urn X 42 "Ktvpifmemii »udmtki dtiej Te naredili v Avioftumfrn BtHJieiiu i|* roiruiiiiiku. ’ ' ohlita pa ileiDing li.ti nmjtriic iFi fcr*j* drulMnrt« nje. Na siMikaiu u» |wtii. na Dekor in Kumin>»i[vo. _ m ivdi i, Uuračnf To ie I P o mešgrtu podjrtit icndji s« .. ‘*'U*ina "frcfnenila in tv v c • P"M01 Itivimk luKc in K' cedili v i;f. I * -« 'MKlurk. le drui- "Oono, tolarjev za >»v4' MA i- pmirjj ijvi«i rn- i dusa.Ji , pnifbnc tOfegiplrM- ■■rkrKCjrr.ir j,., j,. lUenka Bohcn-( Tt| 'PH-.I Delavci p* ffrjbue idhko p_,_ . po »[64: SIM i Co. je angleška firma, ki v pogovorih s Skladom za razvoj nastopa kot kupec. Mesno industrijo Pomurka pa kupt^je za angleške partnerje. Nastopa torej kot posrednik med skladom ter investitorji in tistimi, Id so pripravljali proizvodni program. Kdo so konkretni bipet, be znano Sele po podpisu pogodbe, že zdaj pa je jasno, da kupci dobro poznajo mesnopredelovalno dejavnost. Kot smo pred nedavnim že zapisali, prodaja sklad soboško Mesno industrijo brez bremen preteklosti, prodaja torej novo firmo, na katero Je prenesel vsa sredstva (brez obveznosti), ta firma pa do prodaje miruje. Ko bo nova firma začela poslovati, bo od Mesne industrije Pomurka morala odkupiti blagovno znamko, proizvodne programe in druge licence, ki so potrebne za normalno poslovanje. reč stečaj dolžnika predlaga vsak upnik, če zagotovi sredstva za izvedbo stečaja. Tako je zasebna firma TRIO-'VTT lani novembra vložila zahtevo za uvedbo stečajnega postopka v Mesni industriji. Terjatve te firme do Mesne industrije izvirajo še iz 1991-in 1992. vil. Konec septembra 91 je bil namreč sprejet aneks k pogodbi o ustanovitvi družbe, po katerem se spremeni rok za plačilo dokapitalizacije, Tujec naj bi svojo obveznost poravnal komaj maja 96. Kako pa je bilo s plačilom kupnine mariborskemu Marlesu? Ravizija je bila namreč opravljena tudi za Marles Holding, d.d.. Maribor, v tem primeru pa je najbrž treba gledati ugotovitve obeh poročil. *!i' r44 jL4«.jK4Xl . i?:*;:,; • rijf* SSS& ‘S-»s. - je bil res upravičen. Družba Gales za plačilo zahtevka ni imela denarja, zato se je na skupščini odločila, da terjatev spremeni v družbeniški delež v višini 40 odstotkov celotnega premoženja družbe. To seje zgodilo prve dni marca 91, a še isti mesec je bila po sklepu zbora delavcev Marlesa in skupščine G a lesa podpisana pogodba, daje kupec lastnin- Denar za ohranitev delovnih mest pripisan le zasebnemu kapitalu denci. Ustanovitelja družb sta .skega deleža Marles Maribor v tako bila po dogovoru Marles Žaga v višini 40 odstotkov kapi- družbi Gal e s zasebnik G, Galli, Z vpisom v sodni register sep- tala in G, Galli s. p. A Cogliate tembra 91 je Italijan postal edini Milano s 60 odstotki. Podjetje Marles Žaga, ki je celotno pre- družbenik, pri tem pa so kar »pozabili«, daje v podjetju vendar še družbeni kapital, saj je Marles mo-ženje z družbenim kapita- _ ... lom preneslo v novo podjetje, pa Žaga v mešano družbo prenesel so izbrisali iz sodnega registra. Toda stečajni upravitelj podjetja Marles Maribor je s tožbo zahteval vrnitev brezplačno prenesenega premoženja, ki so ga po ne le vlogo iz družbenega kapitala, ampak celoten družbeni kapital. Marles Žaga je dal svoj družbeni kapital pred ustanovitvijo mešane družbe oceniti cenilcu sklepu delavskega sveta prenesli in skupna ocenjena vrednost na Marles Žaga Radenci. Sodišče družbenega podjetja je znašala je zahtevek nekaj več kot 5 milijo- milijon 468 tisoč mark. Tbjec pa nov priznalo, ostaja pa dvom, ali dokapitalizacije podjetja ni opra- v letu 92 je prejel Gales po zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti milijon 321 tisoč tolarjev, ki so jih pripisali le zasebnemu kapitalu, ne pa tudi družbenemu, ki je bil torej ves čas v podjetju, kjer je prišlo do oškodovanja družbenega kapitala tudi zaradi neupravičenega odpisa terjatev. Podjetje v tuji lasti je slabo poslovalo Oškodovanje družbenega premoženja v podjetju Gales je ena plat, druga nič manj zanimiva pa je poslovanje podjetja. Podjetje Gales namreč za akumulacijo, razen leta 91. ko so zanjo namenili 2,7 milijona tolarjev, ni dalo niti tolarja. Edino v tem letu tudi leta, njihova vrednost (glavnice) je okoli 5 milijonov tolarjev, problem pa je, ker niso bile zavarovane. Čeprav je to eden od manjših upnikov, je v lanskem novembru izločil sredstva za izvedbo stečaja in za prejšnji četrtek je bila razpisana obravnava na sodišču, Sredi tedna seje Pomurka tako ponovno znašla na eni od najtežjih preizkušeru, vendar so uspeli, da so predlagatelji predlog za stečaj umaknili. Če jim predloga ne bi uspelo pravočasno umakniti, bi se stečajni postopek v Pomurki začel, to pa bi obrnilo na glavo vse načrte in dogovore, ki so tekli v zadnjem času. In zakaj so se predlagatelji steč^a odločili, da svoj predlog umažejo? V Mesni industriji pravijo, da bi bil za takšen obseg terjatev, kotjihimaTRJO-VET, stečajni postopek zanj pretrd oreh, predlagatelji pa so se verjetno tudi zavedli, da iz stečajne mase ne bodo iztržili toliko, da bi se jim terjatve poplačale. Navsezadnje pa se postavlja tudi vprašanje, če je kateri od upnikov pripravljen prevzeti moralno obveznost, da spravi v stečaj podjetje, kakršno je Mesna industrija Pomurka. Odločitev, da je TRJO-VET svoj predlog za uvedbo stečajnega postopka umaknil, pa je treba pripisali tudi dogovoru med upnikom in dolžnikom, saj se je slednji obvezal, da bo svoje obveznosti do upnika poravnal. _ LUDVIK KOVAČ Pe" Kfe si kocen? ni bilo izgube, medtem ko je od leta 92 do 93 poskočila kar za 318,7 indeksne točke. Leta93je izguba znašala nekaj manj kot 70 milijonov. Da bi za to bile krive previsoke plače? Plače so se povečale indeksno 117,2, ob tem da je bilo število zaposlenih v letu 93 za dva večje kot leta prej ali 43. Plače zaposlenih so bile dobre ali izpiačevane po kolektivni pogodbi, razen za čas, ko je veljal zakon o obdavčitvi višje izplačan ih plač. Je bil lastnik podjetja hkrati kupec izdelkov? Je podjetju res priznaval vse stroške poslovanja? Ce je bila ustvarjena pozitivna razlika med priznanimi stroški in iztržkom prodanih izdelkov, jo je mar pobral lastnik? Zakaj je (po izjavi delavcev) Gales, žaga torej, začel v zadnjem času kupovati žagan les namesto hlodovine? Jožef 3ug, direktor družbe Gales, je rekel, ne da ne more, ampak noče dajati izjav. Dal jo bo, ko bo »stvar na koncu*. Na vprašanje, kdaj bo zanj stvar na koncu, je odvrnil, da ko bo uveden stečajni postopek podjetja. Skozi podjetje Gales je »šlo« na tuji trg nešteto kubikov prvovrstne domače bukovine in več so delali, večje so bile izgube. Zaposleni vedo povedati, da je lastnik podjetja svojemu podjetju za plačilo izgub dajal posojila, ki so jih najverjetneje morali odplačevati v materialu. Iz tega bi potem bilo mogoče razumeti trditev, da bo, če bo prišlo do stečaja podjetja, tuji lastnik tudi naj večji upnik. Zelo neuradni, pa vendar v javnosti že izrečeni podatki so, daje menda Gales bankam dolžan 10,9 odstotka celotnega dolga, dobaviteljem 25,45 in tujemu lastniku kar 63,63 odstotka. MAJDA HORVAT Fotografija JURE ZAUNEKER 6 vestnik, 16. marca 1^ ospodarstvo Anketa O trženju kmetij, njihovih izdelkov in pridelkov Konec stihijskega razvoja sejma in črnih gradenj znotraj sejemske ograje Sejem v Gornji Radgoni država v državi Svetovalka kmetijskim svetovalkam Minuli teden je bil v Termah Lendava seminar za kmetijste svetovalke (in svetovalce), ki se ukvarjajo z razvojem kmečkih gospodinjstev. Doslej so na takih seminarjih poslušali v glavnem strokovnjake s področja dviga kakovosti domače pridelave tu podobno, še nikoli doslej pa se niso srečali s temo, kakršno jim je predstavita Sonja Kreslin; s trženjem domačih pridelkov in izdelkov, izdajanjem sob, skratka z dopolnilno dejavnostjo na kmetijah. Zanimivi in spodbudni so bili tudi konkretni primeri mag. Christine Siegel iz Beljaka. Med kmetijske svetovalke pa so povabili tudi svetovalca v Sekretariatu za turizem v Ministrstvu za gospodarsko dejavnost in ga seznanili z željami in problemi pri turizmu na podeželju. S sredstvi občinskega proračuna ne nameravajo financirati infrastrukture za potrebe sejma, ki ves dobiček spravlja v svojo blagajno v Ljubljani in zasebne žepe Miha Vodeidk; "Jaz sem takšen zahtevek predal Bizjaku že decembra, vendar si zaradi vseh peripetij nikoli ni upal s tem pre- dJogom pred zbor kolettj- va. 'eprav gre v bishru za Sonja Kreslin, predavateljica; Podeželje ima v turizmu še velike možnosti, toda vse to moramo znati prav ponuditi, vedeti, kaj sploh hočemo in moremo ponujati in prodajati. Kmalu bom končala program izobraževanja za svetovalce v turizmu, ki ga je organiziralo Ministrstvo za gospodarstvo. Seveda moramo najprej začeti stvari spreminjati na bolje v svoji hiši in ožjem okolju. Ker ne moreš biti na vseh področjih, sc na predlog kolegov v Kohl & Partner poskušam specializirati za strokovnjaka marketinške ali Irženjske prakse za mala podjetja in za dvig kakovosti v ponudbi, oblikovanju ponudbe. Tudi v našem podjetju smo uspeli napolniti objekte takrat, ko smo ugotovili, kaj sploh ponujamo in za koga. Prav tako za neke rezulatate v prihodnosti ne bo dovolj, da kmetijski svetovalci poznajo svojo problematiko, ampak morajo v svojem okolju, kjer delajo, organizirati izobraževanje za turistične kmetije. .Milena Kuljaj, vodja kmetijskih svetovalk za ' kmečko družino; Mi za kmetijske svetovalce organiziramo vsako leto izobraževanje na dveh nivojih, ki traja več dni in s preverjanjem znanja na koncu. Potem pa imamo še takšna informativna predavanja in seminarje, kot je tale tukaj v Lendavi. O tuizmu smo v preteklosti že imeli nekaj predavanj, vendar čutimo močno pomanjkanje znanja prav s tega marketinškega področja in nam je bila ta ponudba zelo dobrodošla. Po eni strani smo sc ukvarjali s kakovstjo in razvojem gospodinjstev, po drugi pa smo tudi predlagali, kaj do- datno še ponuditi na kmetijah. Marketing pa je zelo pomemben, ne le za to, da na koncu tisto, kar imaš, tudi prodaš, ampak da že na začetku veš, česa se boš lotil. Prodajo na domu podpiramo in spodbujamo, vendar se bo ob tem verjetno še pokazal kup zakonskih problemov. Marta Kos, Kamnik: Prihajam iz občine Kamnik, vendar delam kot svetovalka tudi na območju občine Domžale. To je obmestno in zelo zahtevno območje, ker je bilo pri nas veliko industrije, zdaj pa podjetja propadajo in doma ostajajo predvsem ženske, ki so tudi izobražene. Povedati moram, da se za turizem in drugo dopolnilno dejavnost na kmetijah odločajo ljudje, ki se ne ukvarjajo samo s kmetijstvom in imajo določeno izobrazbo. Sicer pa pokrivam območje okrog 3300 kmetij, kar je veliko, tako da počasi razmišljam, da bo to moje delo z družino obrobna deja- vnost in si bo treba izbrati interesno skupino in delati samo v eni stroki. Razmišljam, glede na to da pokrivamo tudi Veliko Planino, kjer je velika možnost ekološkega turizma, da bi sc usmerila v predelavo mleka. Imam namreč končano tudi Biotehniško fakulteto in sem po poklicu živino rej ka. Zanimanje ... zaenkrat ga ni, vendar gre za zamenjavo generacij in mladina vidi v lem prihodnost. dana B«lčič, Koper; Pokrivam področje za kmečke družine in dopolnilne dejavnosti na terenu oziroma v zaledju občin Koper, Izola, Piran. Pri nas je poudarek bolj na zelenjadarski stroki še iz prejšnjih let. ko smo delali še v zadrugi. V zadnjih letih se veliko vlaga v obnovo oljčnih nasadov, postavitev novih oljčnih in breskvovih nasadov, predvsem poznih sort. V zelcnjadarstvo se vključuje veliko mladih, tudi z modernejšo opremo, uporabo folije. Usmeriti se moramo tudi v namakanje, da se uvede tam. kjer ga še ni, in da se kompleiira tam. kjer je že. V turizmu so znači- I I I I Inc osmice, V koprski občini je teh osmič 14, lani sta nastali dve novi. Po mojih ocenah je za Istro primeren le izletniški turizem in izdajanje apartmajev, ker je zaradi podnebnih razmer ponudba v tistem prostoru lahko dosti večja, in to vse leto. Povezava z mesti je dobra. Tudi pri nas se za izletniški turizem zanimajo mlajši ljudje, ki so bili zaposleni. Marika Feher, Lendava: Pri nas je malo težje, ker se doslej s tem ni še nihče ukvarjal. Dobro je to, da sem ne le svetovalka za dom, družino in dopolnilne dejavnosti, ampak tudi svetovalka za dopolnilne dejavnosti in imam več stika z vinogradniki. Ti pa si želijo, da bi odprli vinotoče in da bi se v Lendavskih goricah uredila vinska cesta. Letos smo odprli dva vinotoča, izletniški turizem je bil že od prej, trije pa so še v razvoju. Vse so povezane z vinom, nekaj pa načrtujejo tudi v Radmožancih. Pri nas na dvojezičnem območju je še dodaten problem, da ponekod mleka sploh ne odkupujejo več, ker na vasi ni dovolj ljudi. Vsi so odšli v mesta, kmetije so opustili. Morebiti bi bilo zanimivo organizirati nekakšno kmečko tržnico, kjer bi prodajal enkrat eden, drugič drugi. Seminar je bil zelo koristen, nekaj smo o tem mogoče vedeli, vendar ne toliko, kolikor nam je Sonja predstavila v dveh dneh. Slišali smo, kako sploh stopiti v stik z družino, kje pravzaprav začeti. Ponekod so na primer problemi, da je žena za to, mož pa ne. BERNARDA B,PEČEK Prvi odločen ne je bil izrečen di-reklorju Pomurskega sejma, ko je nedolgo od tega prišel h gornjera-dgonskemu županu, da bi se pogovorila o možnosti gradnje nove večnamenske dvorane. Prepričan, da z gradnjo ne bo težav, saj Je predvidena v zazidalnem načrtu iz leta 1984. leta, je bil nemalo preseneča nad pojasnilom; najprej je potrebno narediti novi ureditveni načrt, saj sedanjega sejem pri gradnji objektov ni upoštevat, novi načrt pa mora biti (udi usklajen z dolgoročnim prostorskim urejanjem mesta Gornja Radgona; poleg tega bi se še prej morali dogovoriti o skupni rešitvi ter financiranju komunalne infrastrukture in gradnji čistilne naprave nad Lisjakovo strugo, saj noben nov objekt ne bo več mogel dobiti potrebnih soglasij, če ne bodo izpolnjene ekološke zahteve. Gospodarsko razstavišče Ljubljana oziroma direktor Martin Bizjak je že decembra prejel zahtevo Občine Gornja Radgona, da bi se del dohodka, ki se ustvarja z organizacijo sejmov v Gornji Radgoni, vračal v mesto za nujno ureditev komunalne infrastrukture. V lasti Sklada stavbnih zemljišč je še vedno 2,5 hektarja zemlje, na kateri vsako leto v času kmetljsko-živilskega sejma postavijo številne prodajne in razstavne objekte. Za to zemljo bi morali samo v letih 1992, I993in 1994 dobiti najmanj 17 milijonov tolarjev. Nadvse problematična je tudi javna cesta. Cesta na stadion, ki je v času največjega sejma kar del sejemskega prostora. Tildi za uporabo te ceste bi moral sejem mestu plačati od 1,5 do 2 milijona tolarjev. Seveda pa so tu še druga zemljišča, najmanj šest hektarjev jih je, ki so bila podarjena ali prodana pod ceno, ker je bilo nekoč pač to vse družbeno in zato vse naše. vračanje premoženja, hi lahko občina na ta način povečala svoj delež za 147 milijonov. Februarja sem ta isti zahtevek predal Skladu za razvoj - se preden je agencija zavrnila njihov program lastnmjenja. Tudi od sklada bomo zahtevali, da se to premoženje izloči in vrne občuti, zato naj bi v upravnem odbora sodelovala vsaj dva predstavnika iz Otrine Gornja Radgona," terim bi začeli reševati me infrastrukturne probleme, e , sta tudi kanalizacija in vodo Zame je prednostno rešev problemov cest, vodovoda m nalizacije v mestu Gornja na, Apaški dolini, v hribotm* f predelu občine, ne pa r««™^ sejemske problematike. Vse, sc jc doslej dogajalo žD sejemske ograje, se ni j, benega drugega, razen formalno zahtevali do!(^ glasja. Ne le da sc pri f” niso držali ureditvenega na ampak je bila večina zgn>“" jena na čmo. jKnu ffu Lrnv, če oni KS želijo sejen morajo to svojo vizijo listaviti. še pKj jo moto UJIUVIK, aJC programski svet, kar je >9^^ gitimna pravica in katere f/«''* tudi jaz. Prav tako pa okviru programskega svefu Jinančno Kšitev. Dvajset lelj nar iz mesta le odtekal, M'* a(. . Jri ■ Ito le dajala, drugi pa,hasnv’"\ , Občinski odlok določa- ' moral sejem plačati občini stoikov od prodanih vstuP/jj Težko je verjeti, da tega ii । Sejem, zgrajen na čmo Vsa leta nazaj se je z družbenim premoženjem na območju mesta Gornja Radgona okoriščalo le Gospodarsko razstavišče Ljubljana. V mesto in njegov razvoji niso vračali nič, niti za osnovne komunalne potrebe, ki bi koristile tudi sejmišču. Dokler je bilo vse družbeno, se s tem nihče ni ukvarjal, toda sedaj, ko prav vsako premoženje dobiva svojega lastnika, mesto svoje lastnine ne namerava podariti Ljubljančanom. Župan Miha Vodenik je odločen: "Sejem je sestavni del življenja v Gornji Radgoni, vendar pa smo mi že leta 1992 želeli, da bi iz tamkajšnjega našega premoženja dobivali določen dohodek, ki bi v treh letih znašal okrog 50 ali 60 milijonov, s ka- ICAA.U JC VClJCUf uo ..,1 I bilo mogoče uresničil^ prav je bil novi 1^’*^ ustanovljen s trimilijonSKi^ ^. .. .. ..,___letv,. novitvenim kapilatom-J® letih na račun vstopnin milijonov tolarjev, občinam a___ o tega dobila 2,8 iniltjon* J J Vrata v preteklost in prihodnost Družbeniki so domačini s podeželja na jurjevskem in negovskem območju, direktorica iz Slovenj Gradca razvojnega dela, osveščanja, usposabljanja, za kar potrebujemo neko podporo, kajti to ni komercialno-trino delo. Z delom smo začeti na območju treh občin, tudi nadaljevali bi radi na lem območju. Zanimivo pa je, da že dobivamo pobude --------------V' • tnilijona od Ljubljanskega Teh 4,8 milijona so vlod , nakup komunalnega je tako določeno z p« odlokom. Za ureditev kaO^L - — •-AeSiSSe cije bi lahko peuavm -- , — bt se zbral na računu Skl*® _ vbnih zemljišč in ki je nan’®" ureditvi zemljišč, BERNARDA P ni ponudbi, bodo lahko dodaten tolar s __: jn niiače j pridelkov, hrane in pijače , Trenutno naJvečJi napeljati električno, kanalizacijsko infrastrukrif^ govski grad. Negoj je prostor, kjer imajo znatne**^ dnjeveške večerje. najnujnejša dela, i t*v nVpn izdelava I to le O Negoju se je že dolgo ui veliko govorilo. Najprej seje pojavita zamisel O ustanovitvi družbe ati zadruge, ki bi nadaljevala razvojno in raziskovalno delo o možnostih razvoja podeželja Nova’ne in goritjeradgon-ske občine v zadnjih petih letih. Na osnovi izkušenj iz tujine so bili prepričani, da bodo uspeli uresničiti vse zamisli v praksi le z aktivno udeležbo domačinov in občine. Verjetno pa se je prvič v zgodovini (v Sloveniji) zgodilo, da so bili domačini, nosilci posamezne dejavnosti, Novn’na, g. Praznik, Radenska in Contev pripravljeni vložiti svej denar v ustanovitev družbe, ne pa tudi občina. Resda je takratni izvršni svet januarja 1994 sprejel sklep, da bi sodelovali z ustanovitvenim deležem 10 tisoč nemških mark, vendar do realizacije tega sklepa nikoli ni prišlo; krivo je bilo nasprotovanje nekaterih, nesklepčnost skupščine pa tudi najavljena delitev na tri občine. V enem letu se je ime Negoj (ime podjetja so povzeli po slovanskem plemiču, domnevnem začetniku gradnje gradu pri Negovi) dodobra uveljavilo. Resda so začeli s svojimi dejavnostmi že v letu 1993, toda lani so bila njihova popotovanja s konjsko vprego po Prlekiji že iskano blago, še bolj pa so poslovneži iz Ljubljane in tujine želeli svoje partnerje povabiti na nenavadno in nepozabno večerjo v grajski kleti. Zanimivo, daje morala priti gospa Marija Praznik iz Slovenj Gradca, daje Prlekom pokazala, kaj lahko prodajajo v turizmu! Seveda zadeva ni tako enostavna; začeti je bilo potrebno pri najboj osnovnih stvareh, k sodelovanju pridobiti domačine, pripravi- '■fr s I '■ - ■ y - ■ J® v I J k? >■ ''v a: Negoj bo potepanju s konjsko vprego po Prlekiji letos dodal nove zanimive turistične ponudbe, kot so splavarjenje po reki Muri, tematski izleti, kolesarjenje in drugo. Pri vsem je potrebno sodelovanje z domačini. Foto; Nataša Juhnov ti objekte, predvsem poskrbeti za najnujnejša dela na gradu s pomočjo javnih del ter izdati osnovni propagandni material, razglednice in drugo. Možnosti za razvoj celotnega podeželja na območju Sovjaka, Negove, Kapele in okoliških krajev je veliko, vse pa je odvisno od sodelovanja občin Sv. Jurij, Radenci in Gornja Radgona. "Se vedno je moj prvi cilj razviti drugačno turistično ponudbo na podeželju, takšno, ki bo neke vrste osebna izkaznica lega območja. Že sedaj nas poznajo po značilni ponudbi, v prihodnje pa bi želeli povezati vse te majhne zaklade tega območja, vse te posameznike, ki že opravljajo neko dejavnost, vendar potrebujejo neko povezavo na trgu. Skratka, vso 10 ponudbo, lemaiske izlete, želimo povezali v zanimivo turistično ponudbo. Vendar pa je potrebno še veliko posameznikov iz teh krajev, ki bi radi kaj narediti iz svojega kraja in domačije. Tako smo pred kratkim prejeti zanimivo ponudbo skupine krajanov iz zaselka v bližini Negove, ki jo bomo najverjetneje oblikovali na primeren način in prijavili kot program v okviru projekta CPPOV.“ je povedala Marija Praznik. Prave Prlekije, podeželja, vinogradniških "vrhov", jezer in gradu doslej ni še nihče vključil na takšen način v turistično ponudbo. Potepanju s konjsko vprego naj bi letos dodali zanimive tematske izlete z ogledom cerkva in gradov (ko bodo na vrsti kulturnozgodovinski spomeniki, bodo pripravili malico pod lipo pri cerkvi na Kapeli), sprehajalne poučne poti, kolesarske steze in jahalne poti. Gostitelji, ki bodo želeli sodelovati v tovrstni turistič- steklitev oken^ izdelava , podesta, miz, klopi, torili^^c in lončene posode, so bd* mu podjetju v iOUC, av -veliko sama mor odjetju v veliKO ‘ gornjeradgonska o*^ a gvi It v J spada Negova, si J i Marlia PraX'”L»l ,! privoščiti. Marija Varja postopno ureditev. morali na gradu odpreti pisarno, kjer bi bil Inhl”"/ io» kjer 01 on j primerno osposo^JC^ - .a. »T_J- »A in prej r---------- - vce prek Zavoda za —..aniv e jU ki bi skrbel za dbe in dajanje informacij/.^ mi prireditvami, vkateri^^ sodelovali tudi domačm'-^ naredili veliko za in kraja, grad pa bi dobil sovlagatelje. , mi prireditvami^ v če bo grad oživel. obnova zidov, anpaic ziaov, i celopomenon^\ zdi nekaj dogaja. Če je i' organiziran, se lažje dot^ i naslednjega investitorja tretjega. Z majhnimi ramo lotiti tega, ne pa objekta naenkrat, logaj. Tudi v republiki hi' Jt', dobiti kakšna sredstva, aoDiii KOKsna \ijn | ye potrebno priti /r^ । /nom, za kaj se bo I Tfc . J . ' i Potrebno je sodelovanji vodu #C. J• - jrir ni M za spomeniško j/tf^ predstavili tJjf tudi poti po gradu, tako uredili nekakšne točke oziroma 'viaia a kjer bi obiskovalci iž^ *'' sti iz zgodovine gradu. dje hodijo, si ogledajo A nič ne izvejo. Prav močju nobenih ozniiti' i ..j..,...,_________^»ike- . I godovinske spomenik^, bi bilo potKbno sojif^^ stortj ne deta nihče ^stiik, 16. marca 1995 7 t r I I I I ! E I t I t kmetijska panorama Izkušnje kmetovalcev Hlev za 300 bekonov Imeli C^ovi (domače ime za kmetijo) iz Grabšinec v bledi iivine, zdaj pa je vsega skupaj 25 glav govedi. Mia- pitane*" Ji^**”* Gregor Bec je pojasnil, da so svojčas redili zadružne leti ^"““®**ll®tP“sovseživ^, kiso v hlevu, last kmetije. Od 1982. je zdat 1011*^^**^ prišel na kmetijo (poročil se je s Cilko, ki ji aj ■ let), sta mlada kmetovalca hitro napredovala. ki meri 45 krat 8 metrov. Ob ... _ . , „ „ njem Je tudi večji silos za krmila. Gregor Bec je pojasnil, da so svojčas redili zadružne Vrednost naložbe je 8.000.000 tolarjev, pri tem pa ni računano fizično delo naložbenikov in drugih (sorodnikov, znancev...), ki puste j® tam, kjer starejši pre-posestvo mladim, kot je to bšlner . L Sla tako Imela, __________________ “stnedala, kot a™ le zileJo Pohval not jr proste roke in se nost Gregor. . Pnfv. Zanimivo (in b je, dg. se je v to dejav- *’e uspešno vživel tudi - .... J ampak so se Doklipnr. v Zagorcih pri jali (in . — so se poklicno ukvar-»Sejstrsničarstvom, Ml J \ tl MUC ^^adaJcnietovalca la. da - r-- itmetija sta poveda- imela 15 presegal - maksimum, so a la vr- '*krpghišen zemlje je kor, J' ‘»“J P® pridelujejo »TJ!«*• I««* Prodajo m * ^™*"*kov. Letno pitancev in Pa tudi o so ■ ^7°'" mleka. Imajo povečali 2.500 letos I, pri ka- ■ Pridelki -..1 ,—’ e-' ■!«- .■'llkp It?"*« ’«■ tega hranila, J*®*- lna t«ga hranila, ®®^Eoniz( «2""” 'em. ^6 t^tifco določi- “'C'isFn*i ’ aoioči-‘l«lw ■SfK niK-q^ HriHlb3m r.ui t-._ analizo =nB|iiiQ [n] rastlin. Se naj- tal.7 ^®sljivajp ‘ ®fmčna analiza ' "'tiBi*! določenini tleh macn V""' ornostj Posvečali velike o tieh lah": § lu h DR :ii- ncžiiiii - — magne-»lo različno. preskr- m '1 velike po VESNA KUČAN, inž. agr N, SEICA HIJA , TO niMlRCi 20 Ai že JAKI 1>OLINI 2* lVWEtElErMWi MA UkVO TCMU SE TM-D 3 - Ukinemo uporabo herbicidov (zatrav|ianje h* negovanje medvrstnih po-vrših v trajnih nasadih). -Omejimo uporabo herbicidov z modernejšo tehniko (škropljenje v trakovih, majhne količine, nestrupena sredstva). - Ukinemo oziroma omejimo uporabo insekticidov (zatiranje škodljivcev s predatorji, inhibitorji razvoja, metoda konfuzlje). ThkaJ bi seveda morala priskočiti na pomoč država s subvencijami oziroma regresi za tak način pridelovanja hrane. Na seminarju Je bila v kratkih obrisih podana še nova slovenska zakonodaja o zdravstvenem varstvu rastlin - referentka mag. Marta Ciraj, glavna inšpektorica Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. Zakon je izšel v Uradnem listu RS št. 82 30.12.1994 in torej že ve^a. Rok za sestavo podzakonskih predpisov pa je eno leto po uveljavitvi zakona. Bistvena novost tega zakona je. daje že dokaj prilagojen zakonodaji držav evropske zveze, ni pa prav tak, ker še nismo njeni člani. Prav tako zakon Ščiti okolju prijazno kmetijstvo. S tem zakonom naj se ne bi varovale le gojene rastline, ampak naj bi se varovali tudi mi, živalstvo in druge rastline pred čezmernim in nestrokovnim nanašanjem fitofarmacevtskih pripravkov. Glavni nosilci uresničevanja zakonskih predpisov bodo služba za varstvo rastlin, distributerji oziroma trgovci in seveda uporabniki. Uporabniki in distributerji bodo morali sprejeti večje obveze pri izobraževanju, stroji za aplikacijo pripravkov bodo morali biti obvezno atestirani, ureja pa se tudi ravnanje z ostanki preparatov in embalažo. Do konkretnega izvajanja zakona pa bodo pripomogli podzakonski predpisi, katerih načrtovano število je prek 30. Mnogo novega in preš pek livnega je bilo slišati v teh dneh v Radencih ob presenetljivo številni udeležbi, vsi mi pa smo odgovorni, da uresničimo zastavljene cilje, Le z dvigom kulture ter veliko odgovornosti in prizanesljivosti do okolja, v katerem živimo, bo nam in zanamcem omogočeno boljše in prijaznejše življenje, ANDREJ ČERNE, dipl. inž. agr. 8 vestnik, 16. marca sociala, Šolstvo, zdravstvo Ustanovitev Društva za zdavje srca in ožilja za Pomurje O telefonu za pomoč z Onjo Grad Tekavčič Modrost je v varovanju samega sebe Prvi znak bolezni je lahko nenadna smrt Delo s posamezniki še ne spreminja statistike Srce je v resnici življei^ko središče človeškega bitja, ker zagotavlja kroženje krvi. Če srce bije, pomeni, da smo. Vendar pa nikakor ni vseeno, kako. Sreča ali bo|je modrost preživetja obstaja v tem, da znamo varovati samega sebe prod dejavniki, ki nevarno ogrožajo naše zdravje, tako da se iz dneva v dan odločamo za tisti živ|jenski slog, ki aktivno preprečuje bolezni že pred njihovim nastankom, je v svojem uvodniku rev|je Za srce razmišljala odgovorna urednica prof. Marjana Lavrič. Odločitev je naša, izbira življenjskega sloga pa prav tako. Delovanje Društva za zdravje srca in ožilja tudi v naši pokrajini pa je lahko povabilo, da sc pridružimo članom ter da spoznamo, da v odločitvi za bolj zdravo življenje nismo sami. Lahko pa je tudi opo- min drugim, ki skrb za svoje zdravje morda prelagajo na poznejša leta, češ saj je še čas, ali jim je za zdravje, dokler so zdravi, sploh malo mar. Na bakovski šoli, kjer jim ni vseeno, ali njihovi učenci v šoli zdravo živijo, so ustanovili pomursko podružnico Društva za zdravje srca in ožilja. Pobudniki za ustanovitev so prav učenci šole, ki so bili nagrajeni za projektno nalc^o o zdravem življenju za varovanje srca, gostom pa so se ob ustanavljanju društva predstavili tudi z izbranim kulturnim programom. Med njimi je bil prof. dr. Josip Turk, predsednik društva, ki je v uvodu svojega predavanja spet opomnil, da so bolezni srca in ožilja v Sloveniji glavni Prva naloga društva je skrb za varovanje zdravja, za to pa je potrebno ustvarjati ustrezno družbeno razpoloženje, odnos oko. lice do navad, razvad ter spodbujati odločitev posamezBikov za bolj zdrav način življenja. Društvo zato spodbuja zdravo pridelavo in predelavo hrane z ustrezno davčno pohtiko. Izdalo je tudi evidenčno kartico za dejavnike tveganja, izdaja revijo Za srce, spodbuja telesno aktivnost ter pridobiva nove člane. vzrok smrti. K slednjemu moramo dodati ugotovitev dr. Alojza Horvata, kardiologa domače bolnišnice in predsednika pomurske podružnice društva za srce, da se pri nas obolevnost za srčno kapjo vsa leta povečuje. Leta 74 so imeli na internem oddelku 39 bolnikov, čez deset let že 64, lani pa se je število bolnikov povzpelo že na 141, kar je v primerjavi s številom prebivalstva veliko. Zbolevali so predvsem ljudje, stari nad štirideset let. Na število bolnikov resda vplivajo tudi drugi dejavniki, na primer dostopnost do takojšnje zdravniške pomoči ali sodobnejši ter uspešnejši način zdravljenja, pa vendar ne gre spregledati, da se je na primer v Ljubljani Število bolnikov za srčno kapjo v zadnjem času zmanjšalo. Ob tem ko govorimo o številu bolnikov, moramo dodati tudi tole resnico: v polovici primerov je prvi simptom bolezni nenadna smrt. Bolezni srca in ožilja nastajajo desetletje, morda dve ali tri, in ko udarijo, je v mnogih primerih že prepozno tako za zdravljenje kot spreminjanje življenjskega sloga. Pa sploh vemo prisluhniti sami sebi, telesu in sporočilom, da z nami nekaj ni dobro, da nismo zdravi? Dr. Nada Savelj Švagelj Je ob priložnosti ustanavljanja društva za srce za pomursko regijo poudarila, da kar 20 odstotkov ljudi zboleva za zvišanim krvnim tlakom, le polovica Jih za to tudi ve in le polovica od teh se jih potem tudi pravilno zdravi. MH Delo, ki ga opravljajo svetovalci telefonov za pomoč človeku v stiski, se profesionalizira. psihiatrija, ne zdravstvo, ne posvetovalnica. To je neodvisna možnost pomoči, ki jo lahko uporabite tudi vi, če ste v stiski, pa čeprav ste znani, pa čeprav se svojega problema sramujete. Svetovalci (elefnii" A o •a A 5 (£ Ce Z močjo duha nad moč telesa Podpis samopogodbe si dovolj močan, se s svojo razvado spopadi sam. Če lažje delaš z zavestjo, da nisi sam, smo ti pripravljeiii pomagati s postno akcijo. Dovolj je, da izpolniš pogodbo, jo pošlješ na naš naslov in si že v veliki skupini samopogodbe-nikov, ki se zavzemajo, da bodo eni od svojih razvad naredili konec. Vsak podpisnik sklene s samim seboj pogodbo, da bo držal obljubo. Tako vabijo člani Mladinskega ceha, mladinskega društva, ki trenutno domuje v Rakovniku v Ljubljani, in predlagajo samoodloči-tev za drugačen post. Tajnik ali pisar društva ter kordinator Postne akcije Rafo Pinosa je o namenu akcije povedal tudi to; »Gre za to, da opozorimo na problem odvisnosti, ne samo narkomanije, tudi alkoholizma in drugih zasvojenosti vsakdana, ko iščemo rešitev zunaj sebe v določenih stvareh ali dogodkih. Opozarjamo ter vabimo, da nekaj naredimo tudi zase. V akcijo se posameznik vključi s podpisom samopogodbe. kot jo ime- nujemo, da se bo od dneva podpisa do konca postnega časa tisti stvari, za katero se Je odločil, izogibal. Je ne poskusil. To je videti zelo enostavno, pa vendar ni tako preprosto, toliko bolj, če pri odvisnosti vidimo tudi sociološki, dužbeni vidik. V okolju, kjer živimo, vsi vedo, da določeno stvar uživamo, Jo tudi kupujemo. Že samo to nas sili, drži v odvisnosti, kajti odreči se, pomeni priznati drugačno ravnanje pred drugimi.* -1^ trenutku volje, odločitve, da se temu odpovem, je tudi podpisati samopogodko lahko. Toda potrebno je vzdržati. Je v akcijo zajeta tudi pomoč, delo s temi mladimi, podpisniki? Letos v pomoč na primer prek telefona nismo šli, je pa akcija zasnovana tako, da se vsak teden nekaj zgodi, doda in da ne ostane le pri podpisu. Pripravljena je videodelavnica z naslovom Ingin rojstni dan, kjer gre prav za utrjevanje samozavesti. Precej pa Je odvisno tudi od iznajdljivosti Pa ne da bi ti odslej prejemali plačilo, ampak ker se svojega dela nenehno učijo. Gre torej za profesionalizacijo te vrste in uvajanje enotne doktrine, čeprav za svetovalce ne bi mogli reči, da so neuki v delu z ljudmi. Večina jih je namreč v humanističnih poklicih. Tako za svoje šolanje kot za pokrije nekaterih stroškov telefona si morajo iskati pomoč pokroviteljev. In ta zavzetost svetovalcev, ki želijo dobro delati, čim bolje pomagati klicatelju, ne da bi za to bili plačani, lahko rodi zaupanje vseh, še posebno pa ljudi, ki so v stiski in ki tehtajo, ali se splača dvigniti slušalko in poklicati. Onja Grad Tekavčič, klinična psihologinja sicer tudi v vlogi voditeljice ljubljanskega centra ali telefona za pomoč ter strokovna neodvisna vzgojiteljica, pravi, daje profesionalizacija telefona za pomoč v smislu edukacije in supervizije svetovalcev velik korak. - Zakaj je potrebno imeti tako službo, mar ne ravno zato, ker imamo Slovenci kup problemov, a v zaprtosti vase nikogar, tudi prijateljev ne, ki bi nam lahko pomagali? Tudi taka rešitev sc lahko ponuja. zakaj je potrebno imeti tako službo in zakaj niso dovolj sorodniki. prijatelji. Ti so zelo povezani s človekom. s problemom, ki ga ima, zato ga dostikrat ne morejo razrešiti. Zaradi tega človeku, četudi ima prijatelje, ti niso tako uporabni, kot Je lahko nekdo, kije zunaj tega položaja. Tudi zato je a organizatorjev v posameznih krajih. Sedaj pripravljamo tudi novice Mladinskega ceha, ki bodo govorile o tej temi in ki Jih dobijo vsi podpisniki. Osnovno pa Je tisto drugo: podpisal sem nekaj, zato poskušam vztrajati. Prav ta zavest, nisem sam, to ni samo moja odločitev, da bi se mi moč otrokom in ki delnic v Murski Sobo**®, j Ja je bil ustanovljen dobrim mesecem, * pogovarjati z dvCStt telji. Klicali so predi** .. s DtfOd. ■ 1 Vsak, ki se ukvarja s niki, ne sme razmišljal stiki, kajti če razmisli a*"® da bo naše delo sprciticiu^^^ tistiko, bomo razočarani' gledamo na posamczmls-.^^K pomagamo, bomo lom zadovoljni. Kajti lahko preprečuje Ijude^ zabredli v takohudoflisU^^^ poskusili s samomorodi' l rabi temu, da sc ljudje tlijo prej, da poiščejo po*” I ko Je še čas. 2 •reOlf fa lr.uaau..u J bolje poklicati tako služ-bo. Kličejo pa tudi ljudje, ki nimajo nikogar in so osamljeni. - Kje je mesto telefonu za pomoč Človeku v stiski v paleti javnih, državnih inštitucij pa tudi čedalje večjega števila skupnosti in organizacij, ki temeljijo na zasebni pobudi, vse pa imajo cilj, da bi pomagale človeku? Možnosti za telefon je več. Lahko je tak, da temelji na določeni ideologiji ali je zgolj informativen. Predstavljam pa si, da je optimalna možnost izrabe tega medija v neodvisnih strokovnja-kih, ki niso povezani v eni inštituciji, ki bi imela na primer pečat psihiatrije. Tega v našem prostoru še vedno težko prenašamo. Telefon torej, ki omogoča pomoč ljudem zunaj vseh možnih inštitucij. To ni center za socialno delo, ni - Kaj smo s telefonom torej sploh dobili? Prednost telefona je takojšnja pomoč in pomoč do te mere, kot jo klicatelj lahko sprejme. Se pravi. da ni predozirana, da ni nekaj, kar ze gre v psihiatriziranje problema. Je tudi nekaj drugega kot prijateljstvo, ki ima emocionalno podporo, Od prijatelja ne moremo pričakovati, da nam bo mogel narediti analizo, videl problem in pripeljal klicalca do tega, da bo sam uvidel problem. Tega prijatelj ne more narediti, ker nas ima preveč rad ali je sam preveč vpleten v problem. - Pričakovanja so lahko tudi v smisla postavljanja enačaja: imamo telefon, zato bo na primer manj samomorov. Se posebno na našem koncu Število samomorov po statistiki močno izstopa. drugi zaradi tega lahko posmehovali, jc pomembna. V vsej Sloveniji nas je prek tisoč, kar ni malo, s tem da niti ne pokrivamo celotnega območja. rimo na primer o postkomunističnem, postsocialističnem obdobju. To pa ni nobena definicija časa, v katerem smo. - S katerimi probUtat^ < oglašajo, kaj jih teži? Govorila bom o našem _ nu, ki jc prvi v Sloveniji specializiral, Je torej Zato Je tudi ta spckt®”^j( . _ -rrda ni mov zelo razUCen, vsa deležu 35 odstotkov pa' zakonski, družinski, P#^ problemi. Iz teh potem osamljenost, oep'' , nosL alko-holizem. Dru^fli svojimi problemi nav^ čas; tudi ko gre za J stisko člana družine, je no prizadeta vsa družin^* predvsem ženske, dve ženske, čeprav je tudi de^^^jj ških zelo visok v tem, koliko koristijo ston ,i dobnih služb. Moški n težko priznajo, da česa rejo. MAJDA Fotografija Nata® a različnost mišljenja, f stjani imamo eno kaj, na kar sc lahko pa jc ta gotovost vere. ((f eden od elementov v - Kako vidite zasvojenost ali sploh vprašanje odvisnosti skozi vaš ^mi kot? Mnogi so zasvojeni tudi z delom, saj si ne znajo poiskati prostega časa, drugi spet znajo le to, da se usedejo v fotelj in buljijo v televizor. Zasvojeni so tudi ti, ki probleme rešujejo z uživanjem sladkarij, hrane. Kj pridemo v duševno stisko, krizno situacijo, telo zahteva neko zunanjo stimulacijo. Stresi torej po mojem mnenju precej vplivajo na odvisnost. To je cn vidik.Drugi, širši, je sociološki. Smo družba na prehodu, kjer so se izgubite vrednote. Socialistično samoupra- . vljanjeje propadlo z vsemi posledicami, samoupravljanja ni več, kaj Jc to novo, pa ne vemo. Se poimenovati ne vemo ali pa govo- - Se naj potem ljudje oprimejo najprej sami sebe, se zazrejo vase? Je podpis samopogodbe r postni akciji odločitev, ki pomeni: pripravljen sem slediti zastavljenemu cilju? Prav gotovo Je to eden od načinov, ne bom pa govoril, da je edini. Moramo biti toliko pluralni, da sprejmemo različne poti in -gijah, ne samo v krščan je ena temeljnih oblik samodiscipline. Pa n* ampak moči duha nad lesa. - Pastna akcijo nt samo kristjanom. j: Ciljna skupina so if ■ ir mo pa vse, da sc vrednosti, ki jc v njih zunaj njih. Ljudje, ki minjati tok zgodovine, formisti. Ne gredo v n® . " akcija je Thdi postna s.—- n*'j dar Jc kalup, ki si sam. Kalup'je samo ■ d .1 _■ ' ii. V pomurskem koncu je postno samopogodbo mogoče do- J biti na župnišču v Veržeju in mladinskem centru v Radencih, i Mladinski ceh Je organizacija, društvo mladih, ki pa združuje tako posameznike kot skupine po interesu delovanja in kot so krajevno organizirane. Njihovo delo je predvsem delo s socialno ogroženimi in deprivilegiranimi. S to vsebino delujeta dve doka^ močni skupini, ena dela vse leto z mladimi v vzgojnih zavodih, medtem ko druga svoje delo načrtuje za počitniški Čas. Prostovoljnih aktivnih članov ceha je malo, vsi pa so mladi ali stari tnaty kot sedemindvajset. Delo Mladinskega ceha je tudi nacionalno priznano. 1 drugo Je od Glavni problem O* .......C, dj nisem ' nečemu reči ne, w w lit JU ^„—71 Želimo I lisic ideje, talente, sP* i iska-nja, ki Jih tnludi 0 <() p ,. krajih sami iz izkušenj od t .i 7' ■ šS 10 vestnik, 16, marca19^ prostor in mi Veliko hrupa zaradi črnih gradenj, ostalo pa skoraj vse po starem Težko je stopiti komu na prste Za izvajanje zakona (rušenje črnih gradenj) je potreben tudi denar Svojčas smo na veliko govorili In pisali o tako imenovanih črnih gradnjah, to je raznih objektih, ki so jih (Judje zgradili ali preuredili, ne da bi za to imeli ustrezna dovoljenja. Ministrstvo za okolje in prostor je pod vodstvom zdaj že odstavljenega ministra Mihe Jazbinška nameravalo narediti večji red na tem področju, med drugim tudi tako, daje pozvalo vse črnograditelje, naj brez strahu, da bodo kaznovani, prijavijo črne gradnje, vnaprej plačajo določen znesek stroškov in zaprosijo za legalizacijo. Kot smo že pisali, so v občini Ljutomer vknjižili v evidenco 26 prijavljenih črnih gradenj. Pri upravni organizaciji za urejanje prostora so se odločili, da v nobenem primeru ne bodo predlagali rušitve, temveč so naložili črnograditeljem, da morajo izvesti določene spremembe (lega strehe, oblika objekta, zunanji videz idr.). Po zakonu je določen rok 2 leti. Po mnenju JERICE MLINARIČ, ki je vodja upravne organizacije za prostorsko planiranje, so bila pričakovanja v zvezi s tem zakonom precej drugačna, zlasti veliko bolj optimistična, »Žal pa smo ljudi predvsem razburili in zbegali, po drugi strani pa smo dali nekaterim arogantnim in predrznim posameznikom potuho. Na srečo pa ni bilo večjih posegov v prostor, kjer ni gradbeno območje, oziroma lahko govorimo o nekaj primerih, na primer v Precetincih, kjer je bilo to možno tolerirati oziroma tista zemljišča prekategorizirati. Po mojem mneju so bdi večji grehi storjeni tam, kjer zdaj objekti bodejo v oči zaradi svoje podobe. Zakonski rok, ki jim je določen, da morajo to in to popraviti oziroma spremeniti, pa je zelo kratek. Ne vem, če ga bomo lahko dosledno izvajali. Zakaj bi mi preganjali Jjudi, če republika na tem področju ni dovolj storila? Temeljna napaka je bila, da je bilo možno dati prošnjo za legalizacijo nedovoljenih posegov v prostor do konca oktobra leta 1993, namesto da bi bil to sistem, ki bi tekel nepretrgoma. Če bi hoteli zares kaj storili, bi morali v občinskem proračunu zagotoviti v ta namen več sredstev, tako da bi jih lahko namenili tudi za morebitna rušenja črnih oziroma neprimernih objektov. Takšen primer je gotovo med Iljaševci in Staro Novo vasjo, kjer ne bi smeli čakati niti minute več. Če pa tega ne zmoremo, nas lahko vsakdo ignorira.« J. GRAJ Prihodnje leto pomanjkanje denarja za gradnjo avtocest Bo ostalo pri »makrokoridorju«? Izdelava lokacijske dokumentacije za avtocesto preko Pomurja naročena pred kratkim do Lenarta, tu pa sta spet dve možnosti: zaobiti mesto po severni ali južni strani. Če se bo avtocesta približala bolj Sp. Voličini, bo potekala naprej po trasi med Sp, Senarsko in Gočovo, pod Cerkvenjakom, mimo Cogetinec med Bakovci in Dokležovjein Danes se še niso odločili,«5« bo trasa približala Murski Soboti do najmanjše možne razdali* ali bo nadaljevala pot sredi ona Beltinci, Lipovci in Gančani, temi vasmi ali pod Beltinci. Turniščem naj bi potem zavila proti meji z Madžarsko; po pičanju prostorskih načrtovale«! naj bi bilo to nekje med GenKf? vci in Dolgo vasjo, pravzapra*^ naj bi v Dolgi vasi ostal prehod za tovorni promet, za oseh®® vozila pa bo novi prehod po’ Genterovci. Le tako bi takoj začeli obnavljati i” mejni prehod Dolga vas. vodilo je ohraniti vse naravne^ Nekdo bi očitno najrašji ostal le pri »makrokoridorju« avtoceste, le da tega iz političnostrate-ških in finančnih razlogov ne more povedati na glas. Preveč očitno bi namreč bilo, da z gradnjo skrajno vzhodnega kraka avtoceste ne mislijo resno in da Jim je prvenstvena povezava med severom in jugom. Medtem ko se namreč okoljevarstveniki in prostorski planerji prepričujejo, kje bi bila najboljša trasa avtoceste od Maribora prek Slovenskih goric, po Murskem polju, čez Prekmurje in do meje z Madžarsko, se je avtocesta od Šentilja do Maribora »kar naenkrat« podaljšala do Ptr^a. Vse to je mogoče, ker še vedno nimamo zavezujočega nacionalnega programa gradnje cest. v prometni politiki se slovenska država ne obnaša ekološko. Pravzaprav prave prometne politike, s katero bi bilo natančno določeno, čemu daje država prednost, še vedno nimamo. Tako je verjetno v sedanjem sodobnem Času, ko vsi skrbijo za zmanjšanje onesnaževanja okolja, ena redkih, ki spodbuja prevozništvo po cestah in onemogoča razvoj tovornega prometa po železnicah, S podpisom transportnega sporazuma z Evropsko unijo (19931 smo naše ceste prostovoljno dali na voljo članicam Evropske unije z željo, da bi v zameno dobili posojilo njihovih finančnih inštitucij. Danes je znano, da bi posojilo za gradnjo cest lahko dobili pod ugodnejšimi pogoji tudi drugje, prevoz po cestah pa bi lahko bil pomemben adut Slovenije pri pogajanjih. Vlil aillVI TOV **•••-kulturne znamenitosti, cbd«* valne površine ter kulturnc-š*?' grafske in gospodarske kakršne so Kapelske god« murska krajina ali Krajinski P^*^' Mura. Pri tem pa bo potreb« upoštevati še vse druge intere^ in načrte, med najpomembnejši' mi odločitvami pa je vsek^^' načrtovana gradnja železnic* proge proti Hodošu. Podaljšanje avtoceste od Šentilja do Ptuja je sicer s prostorskega vidika zelo racionalna odločitev, saj se je na ta način rešil trikotnik na Dravsko-Ptujskem polju, Ptuj pa je hkrati povezan z Mariborom in s smerjo proti Lju- bljani. Načrtovanje pomurske avtoceste je najprej odvisno od rešitve mariborskega vozlišča. Po enem predlogu naj bi se pomurska trasa navezala na štajerski krak nad Mariborom, pri Pesnici, po drugi pa pod Mariborom (Miklavž), vendar je to bolj malo verjetno, ker je osnovno vodilo načrtovalcev, da naj bi avtocesta le enkrat prečkala Slovenske gorice, Tako naj bi prvi del tekal dalje po obrobju Pesniške doline in Grabonoša do Vučje vasi. Drugi odsek pomurske avtoceste je od Cogetinec do Vučje vasi, tretji del do Beltince in Četrti do meje z Madžar-sko, Tudi prekmurska odseka še nista natančno določena, osem različic je narejenih za smer proti Pincam in le dve proti Genterovcem - takšno je menda naročilo prometnega ministrstva. Po sedanjih skicah naj bi avtocesta prečkala Muro nekje pod Bakovci in bi potekala dalje piUll To so še vedno zgolj načrti, medtem pa so se že pfi’ vile napovedi, da bo pribodtU® leto denarja za gradnjo avto’*®? zmanjkalo in da bomo prisili'^ najeti posojilo Evropske unije- f pa pomeni, da bodo p0goj‘ .a« pa puiiic|ji< Via uvviv* žji, da bo pomembna zg®# darnost gradnje, upravičeno’" z ulemljena s prometnimi razi”" । vami. Če bi z gradnjo a*.**’®^ ■! začeli na Vzhodu, kakor je W na začetku napovedano, bi to® ---J < - --------------- J gradili v glavnem z domačim -pitalom. zbranim z bencinsloij tolarjem. Tako pa sc bo s te denarjem gradila le še Ljobli’"' ska obvoznica kot del avtoees* BERNARDA 1 Svetovno dvorišče (3) J Sledovi na našem dvorišču nega gozda, ozonska luknja nad Antarktiko in čedalje medlejša ozonska plast nad južno poloblo. 1^^ v v": V poglavju z naslovom Podnebje in civilizacija v knjigi Na poti k ravnovesju sedanji ameriški podpredsednik Gore opisuje, kako je ekologija vplivala na velike družbene spremembe v zgodovini. Nekatere ekološke dogodke je povzročil človek, druge, kot so na primer izbruhi vulkanov, pa narava sama. V običajnem zgodovinopisju, predvsem pa tistem, ki razlaga potek dogodkov kot napetost in nasprotovaitJe med razredi, se naravne nesreče, kot so suše, pozebe, povodnji, pojavljajo samo posledično. V G or ori interpretaciji zgodovine pa so ključne za dogodke, ki so Jim sledili. Pomembni so tudi zato, ker nam lahko rabijo za model, kako povezati izumiranje žab, plenjenje morij, odnašanje prsti v Indiji in drugo z našim življenjem. Z našim lastnim dvoriščem. Leta 1816. so sc v Evropi začele slabe letine, ki so trajale nekaj let ter so povzročile socilane nemire in preseljevanja. V Franciji je padla konzervativna vlada, v Švici sta zelo porasla kriminal in beraštvo. Poleti 1819. so v nemškem Wurzburgu izbruhnili antisemitski nemiri. »Čeprav se takrat tega nihče ni zavedal, je bil neposreden vzrok za 10 trpljenje in socilani nemir sprememba v sestavi svetovnega ozračja, ki Je sledila nenavadno velikemu številu izbruhov vulkana Tambora na otoku Sumbawa v Indoneziji,« piše Gore. V Novi Angliji je junija ISlbsnežilo, nad Irsko in Anglijo vse do Baltika je hlo od maja do oktobra. Takšne vremenske razmere so trajale manj kot tri leta, dokler se ni večina izbruhanega prahu izprala iz ozračja in polegla. Drevesne letnice in zapisi kitajskih zgodovinarjev izpričujejo o izbruhu vulkana Santorini okrog leta 1600 pr. n. št. Ta izbruh je uničil minojsko civilizacijo. V nekem kitajskem spisu piše, da je nekako v času, ko je pol tisočletja za izbruhom Santo-rinija bruhala Hekla, »de zeval prah«, drug kronist je zabeležil, da je »z neba deset dni deževal pepel, dež pa je bil siv«. Potem so sc dogajale še hujše stvari, kajti v tretjem zapisu piše, daje »snežilo v šestem mesecu in sneg je bil debel pol metra ... pozeba je pomorija vse žito ... pridelki niso dozoreli...« Moralo je preteči veliko časa, da se je povezalo te dogodke. Kitajska zgodovina se je morala postaviti ob zahodno, razvozlati se je moral način štetja in morali smo začeti ekološko misliti, da smo postali na to pozorni. Naša današnja prednost je samo v tem, da bomo velike spremembe podnebja lahko takoj povezali s katastrofami kje daleč. Pomagati pa si ne bomo mogli, še naprej smo odvisni od letin. Kitajske kronike so zabeležile tudi izbruh Etne leta 42 pr. n. št., spet kot nesrečo, ker je propadla letina - tisoče kilometrov daleč od izbruha. Klimatski zgodovinarji menijo, da so velike podnebne spremembe v Sredozemlju povzročile katastrofalne poplave v Panonski nižini, zaradi teh poplav pa je prišlo do preseljevanja ljudstev. Kaj skuša Gore dopovedati s povezovanjem vremena in družbenih kriz? Seveda to, daje svet povezan, da se je tako imenovani metuljev efekt, znan iz sodobne teorije kaosa, dogajal, preden je dobil svoje ime. Tragedije na enem koncu sveta povzročijo dogodki na povsem drugem. Torej se moramo odpovedati tolažilni misli, da se nas ne tičejo izsekavanje amazonskega dežev- Usihanje vodnjakov Nevarnosti največjega obsega imenuje Gore strateške nevarnosti. Za vodo jih našteje pet. Prva je prerazporeditev zalog morske vode. Do tega prihaja, ker se zaradi segrevanja svetovnega ozračja tečaji segrevajo močneje kot tropski del sveta. To pa spet povzroča spremembe morskih tokov. njihovo upočasnjevanje. Različna hitrost kroženja morske vode Je v zemelj s ko vod ni zgodovini sicer običajna, vendar so ritmi tisočletni. Zdaj se stvari v nekaj letih spremenijo toliko kot prej v tisočih. Zaradi učinka tople grede. Druga strateška nevarnost je dvig morske gladine zaradi topljenja ledenikov: tretjina človeštva živi manj kot 60 kilometrov od obal. Tretja je sprememba vodnih sistemov zaradi izsekavanja gozdov. Gozdovi na zemlji hranijo več vode kot vsa jezera. Cim manj je gozda, tem manj je padavin. Četrta strateška nevarnost je onesnaževanje. Peta strateška nevarnost za vode je, kajpada, naraščajoče prebivalstvo. Počrpa se čedalje več podtalnice. O zraku, za katerega prav tako našteva strateške nevarnosti, najprej tole. Premer Zemlje Je tisočkrat večji od debeline prosojnega ozračja, »razdaljo do vrha neba lahko pretečemo v eni uri«, slikovito ugotavlja Gore. V tej tanki plasti je vse pomešano, izdihi naših sosedov, izpuhi avtomobilov, molekule zraka, ki so šle skozi pljuča Bude, Jezusa in Mojzesa. Ena od strateških nevarnosti za zrak je tanjšanje ozonske plasti. Ozonska luknja, ki zaradi zračnih vrtincev vsako leto za nekaj mesecev zazija nad Antarktiko in se potem sicer zapre, je Ml''. •5^ «1 ip » ' r vsako leto večja. Ozonska plast se tanjša povsod, luknja se za zdaj pojavlja samo nad tečajem. Druga nevarnost je čedalje večja izguba samočistilne sposobnosti zraka. Največja nevarnost je segrevanje svetovnega ozračja. Modrost pragozda In divjine Recimo, da uničevanje tropskih gozdov in krčenje tako imenovane nedotaknjene narave ne bi imelo nobenih posledic za področja, kjer živijo ljudje. In recimo, da to izgubo ne štejemo za lepotno izgubo. Kljub temu pa bi si z uničenjem teh ekosistemov naredili veliko škodo. Morda celo usodno, kajti nihče ne ve, zakaj je narava urejna tako, kot je, zakaj nam mnoge stvari ostajajo skrite, zakaj jih odkrivamo, pozabljamo in znova odkrivamo. Gore piše, da je bilo eno ključnih zdravil, s katerim so nekdanjega ameriškega predsednika, ranjenega v atentatu, pozdravili, pridobljeno iz neke vrste amazonskega gada. Mnoge zdravilne snovi se pridobivajo iz rastlin in •h živali, ki živijo samo v tropskih gozodvih. Nekdaj je bilo glavno vprašanje prehrane, kako Je pridobiti dovolj. Danes, vsaj v razvitih državah, zmoremo pridelati dovolj hrane. Vendar je način pridelovanja zelo ranljiv. Vrste so izbrane za dober pridelek, ne pa glede na odpornost. Odročna divja rastišča so »skladišča genske čvrstosti, vitalnosti in odpornosti« (Na poti k ravnovesju, str. 111). V divjini rastoče rastline se navadno razvijejo v neskončnem številu različic. Večkrat se je že zgodilo, da so strokovnjaki zaman mešali škropiva, s katerimi bi neko sorto, ki prinaša velik pridelek, zavarovali pred škodljivci. V zadnjem času se začenjajo zavedati, da Je v takih primerih boljša od kemije genetika. Na dedne zasnove komercialne rastline prinesejo dedne zasnove divje, ki je odporna proti škodljivcem. Obstajajo sicer že genske banke - tako na primer hranijo 86 000 vrst žit, od tega 47 000 vrst riža, 6500 ječmena, hranijo^l3 000 vrst krompirja -, toda narava s škodljivci vključno ima neizmerno domišljijo. Karkoli se iz i Ik I gubi, je lahko usodno. na to, če gre za žabe, gade ali neko vrsto divje P’^ V antarktičnem ledu tani stebričasti vzorci, da jejo, kako se na tem najbotl dnem delu zemlje * človekovo poseganje v ledu se na primer pozna.» ameriški kongres sprejel z’* jji čistem okolju, ker so od nice čistejše. Večni nice cistejse. Vccni po*'” h f i svetovni hladilnik i klimo, ki omogoča Tildi če to ne bi bil ■ kat absurdno predpostavljati.^ ■jj'! stimo to možnost -, bi sten. Kot zapisovalec •> ga dogajanja. Nekdaj so se ljudje kakšen smoter ima to Čudili so se raznovrstno®^ ve in si večkrat mislili, oziroma narava, kakoz^^' malce pretiraval. Vprašattl^^p/ tmosti je danes rešeno se ne ve in se za vse stvah i.(( ne bo vedelo, za kaj Zagotovo pa se ve, da sO hi bil”- Ji' koristne. In kaj, če ne niso vredne, da so? !l jjgstnik^ 16. marca 1995 11 I 'I » nasveti Dogajanja na ljubljanski borzi ’.bralke in bralci, to-poročanje o dogajanjih na Mablisnski boni oz. trgu vredno-zajemalo obdobje med 13 3*^3^^****'' ™ ponedeljkom. y tem tednu tem tednu se je še vedno z boni bbgiunirtiiK 33! n< torek je bilo z n j mi za skupno 359 mio to-njihov (pX^^*"^Ptičel upadati VPUSameM-n.nj Jkk _ » - trgovanja je ^^^ tUtialj Vzrok za njego vtem. umikajo z vedno Borzni posre- Šalotki? ir*" n- 83 ^akupne- >ti tečaji nekoliko vpisu deviznih zapi- Suncnihi Borzna delnic in Rotacija A -delnice * enotni tečaj delni- '“>biio^^“V'=^’1500nall350, Itiv- ' tiirv tnlapvAi« KV A * - VCnnai Iisoo ■■ ^srjev. tolarjev pro-prometu 230 tisoč lo- Fti • N Padel v ti^Inice Probanke ‘3306, "’*ta, naslerirt, tolarjev pro-"•'34“ohW“”' P9 porasel '"'•a-Vnetev'' ^o^arjev pro- P^faselnansv?^®'* tečaj Pt>taselnanssi,Tt* =tmtril tečaj za 1,7 pa na .v pMiciJeljck frorneta oo . 8 ' * 2 ISi«#®®?! točaj delnice * Za 3 1 ?^t| na 19450, ko ,2 ob 2 w, pa porasel na Do ' ™®rxv prome- *«otni tečaj 2O237^^”t®ta, v ponedeljek sVn'‘'^'^’>oStznem sestanku s 33f;rLt,^te‘>fa delnice i.l tnio tolarjev na 19450, ko prometu. "a 33450. ko je ^Irkk Nrjev - na Da na'ife prometa, v mio to- , petek je njen 't *^27 2^' ta 34533, ko mio ?®“®’le8ektl’®^‘’ev Prome-n tolarjev"a 35023 ob 9 le i!>3 Oev pa na 35023 ob 9 Prometa. A- L 1 je ■J® ko je ’ ’ “J' ^tn Itr L ob M,5 rm,-_ in Uc-i«, T' petek je na98,0 tarlcSil tmu nivni v B? Prorr,.," , 3-6 mio Na ^.'''^'feta) IRTih — .i . mio adi-ž r''ni (102,0) (Ih. b™ »ilo za 5,7 vrnil v eZ j’ to kaJ? >02.0 I nase je ' ,V*soč tolarji ITl ■ A. □ Promeii. M 5,7 ''tnii lev enotni lo za niiQ prcHnen. našle. P°^kočilnal02.97b prometa, ^tilarjev Baaso R-Bsa S. 3. je ostal enotni tečaj obveznice RSL 1 z izkoriščeno davčno olajšavo na ponedeljkovi ravni 96.7. ko je bilo za 785 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa porasel na 96,8 (73 tisoč tolarjev prometa). V petek se je njen enotni tečaj vrnil na 96.7. prometa pa je bilo za 195 tisoč tolarjev. Za 0,3-odstolne točke na 100,5 je v sredo porasel enotni tečaj obveznice RSL 2 z izkoriščeno davčno olajšavo (glede na tečaj 20. 2.). prometa pa je bilo za 86 tisoč tolarjev. V ponedeljek je njen enotni tečaj zdrsni! na 99,0. ko je bilo za 169 tisoč tolarjev prometa. 2 obveznico SKB 1 je bil v sredo sklenjen aplikacijski posel v vrednosti 710 tisoč tolarjev po tečaju 97.5 (^-0.1 odstotno točko), naslednjega dne pa v vrednosti 108 tisoč tolarjev po tečaju 97,7. V ponedeljek je njen enotni tečaj padel na 96,8, prometa pa je bilo za 388 tisoč tolarjev. Borzna Rotacija B -redne delnice z delnico BTBR je bil v sredo sklenjen aplikacijski posel v vrednosti 2,1 mio tolarjev po tečaju 12756, kar predstavlja porast tečaja za 306 tolarjev, vendar je njen enotni tečaj naslednjega dne padel za 5,67 odstotka na 12033 ob prometu 734 tisoč tolarjev. V petek je njen enotni tečaj porasel na 12100, ko je bilo za 121 tisoč tolarjev prometa, in se na tej ravni zadržal tudi v ponedeljek ob aplikacijskem poslu v vrednosti 242 tisoč tolarjev. Na torkovem borznem sestanku je enotni tečaj delnice Dadasa s 110355 padel na 108437, ko je bilo za 7,7 mio tolarjev prometa, naslednjega dne porasel na 114033 ob 12,1 mio lolarjev prometa, v četrtek pa na 115722 (10,2 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj porasel za kar 7,83 odstotka na 122962, ko je bilo za 22,4 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa za 5,40 odstotka na 12596 ob 38,2 mio tolarjev prometa. V sredo je enotni tečaj delnice Finmedie rahlo porasel s 13133 na 13183, ko je bilo za 791 tisoč tolarjev prometa, nasledrnega dne pa na 13655 ob prometu 751 tisoč tolarjev prometa. V petek je rOen enotni tečaj poskočil na 14408 (nekaj poslov je bilo sklenjenih tudi po mazimalnem tečaju 15020, ko je bilo za 2,2 mio tolarjev prometa), v ponedeljek pa je bil v vrednosti 462 tisoč lolarjev sklenjen aplikacijski posel po tečaju 15400, S 14933 na 14500 je v petek padel enotni tečaj redne delnice Hmezad banke in se na tej ravni zadržal tudi v ponedeljek, skupno pa je bilo za 435 tisoč tolarjev prometa. Enotni tečaj delnice MK Založba je v sredo z 9043 pade) na 8825, ko je bilo za 1,8 mio tolarjev prometa, v peiek poskočil na 9058 ob 1,8 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 9163 (651 tisoč tolarjev prometa). Na torkovem borznem sestanku je enotni tečaj redne delnice NIKE s 4017 padel na 3860, ko je bilo za 1,6 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 3778 ob 11,8 mio tolarjev prometa, v četrtek pa poskočil za 5,03 odstotka na 3969 (5,4 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj porasel na 4054, ko je bilo za 8,6 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 4187 ob 5,4 mio tolarjev prometa. 7. marca je enotni tečaj delnice Term Čatež s 686,6 porasel na 700,0. ko je bilo za 525 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne padel na 698,5 ob prometu 842 tisoč lolarjev, v četrtek pa na 697,0 (141 tisoč lolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj porasel na 712,2, ko je bilo za 3,8 mio lolarjev prometa, v ponedeljek pa na 732,4 ob prometu 152 tisoč tolarjev. V sredo je enotni tečaj delnice KBTP-ja porasel s 33650 na 35500, ko je bilo za 178 tisoč lolarjev prometa, v petek pa na 36626 ob prometu 2,3 mio tolarjev. Enotni tečaj prednostne delnice Primofina je porasel na torkovem borznem sestanku s 33100 na 35000, ko je bilo za 105 tisoč tolarjev prometa, naslednjetga dne padel na 34135 ob 2 mio tolarjev prometa, v četrtek pa porasel na 34500 (173 tisoč tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj poskočil na 37443, ko je bilo za 3,7 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 38776 ob prometu 659 tisoč tolarjev. Ob zelo skromnem prometu (19 tisoč tolarjev) je padel v torek za 8,16 odstotka na 1893 enotni tečaj prednostne delnice Rogaške, vendar je naslednjega dne ob prav tako skromnem prometu (29 tisoč tolarjev) porasel za 9,88 odstotka na 2080, v četrtek pa na 2169 (330 tisoč tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj porasel na 2327, ko je bilo za 645 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa padel na 2192 (nekaj poslov je bilo sklenjenih tudi po minimumu 2100) ob prometu 167 tisoč tolarjev. Za 4,50 odstotka na 10286 je v torek padel enotni tečaj delnice UBK-ja (nekaj poslov je bilo sklenjenih tudi po minimalnem tečaju 9700), prometa pa je bilo za 360 tisoč tolarjev. V petek je njen enotni tečaj porasel na 11204, ko je bilo za 123 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 11500 ob prometu 58 tisoč tolarjev. S prednostno delnico VlP-a je bil v sredo sklenjen aplikacijski posel v vrednosti 82 tisoč tolarjev po tečaju 41200 (-30 tolarjev). Borzna Rotacija B -obveznice z obveznico LEK-a 2 je bil v sredo po nespremenjenem tečaju 97,5 sklenjen aplikacijski posel v vrednosti 33 tisoč tolarjev. TUdi z obveznico Občina Zagorje je bil v sredo sklenjen aplikacijski posel, in sicer v vrednosti 871 tisoč tolarjev po tečaju 89,0, kar predstavlja porast tečaja za 0,9 odstotne točke, nato pa je njen enotni tečaj v petek porasel na 89,9 ob prometu 780 tisoč tolarjev. Enotni tečaj PTT Celje je v četrtek poskočil za 1,0-odstotno točko na 99,0, ko je bilo za 713 tisoč tolarjev prometa. V sredo je enotni tečaj obveznice PTT Ljubljana z 98,0 porasel na 98,8, ko je bilo za 134 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 99,0 ob 1,2 mio tolarjev prometa. Enotni tečaj obveznice PTTN. Gorica je padel v četrtek z 95,2 na 95,0, prometa pa je bilo za 579 tisoč tolarjev. Z obveznico Rogaška 1 je bi! v . sredo sklenjen aplikacijski posel po nespremenjenem tečaju 93,5 v skromni vrednosti 17 tisoč tolarjev, nato pa še v petek v vrednosti 83 tisoč tolarjev. Zunajborzno trgovanje na trgu OTC OTC - redne delnice 13. 3. sta dva lota delnice GEA COL LE GE zmenjala lastnika po tečaju 4450, porSsl tečaja za 111,9 odstotka, ki ni nič presenetljivega ob tako skromnem prometu in zelo slabi likvidnosti te delnice. Z redno delnico HB Brežice je bil v sredo po nespremenjenem tečaju 3150 sklenjen aplikacuski posel v skromni vrednosti 25 tisoč lolarjev. Enotni tečaj redne delnice Inta-re je rahlo porasel v sredo s 3615 na 3620, ko je bilo za 36 tisoč tolarjev prometa, vendar se je v Četrtek vrnil na 3615 ob prometu 72 tisoč tolarjev. v petek je njen enotni tečaj porasel na 3683. ko je bilo za 10.2 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa rahlo padel na 3680 ob prometu 37 tisoč tolarjev. V četrtek je enotni tečaj redne delnice Razvojne družbe poskočil za kar 44,72 odstotka na 17500, prometa pa je bilo za 123 tisoč tolarjev, romeia. TONČKA BOŽlNOVlC Druga dražba delnic Sklada za razvoj Trgovanje je bilo dan prej Na borznem parketu le predstava za javnost in novinarje Osmega marca je bila druga dražba delnic Sklada za razvoj. A na parketu Ljubljanske borze sploh ni bilo vroče, kot smo novinarji s tako gotovostjo napovedovali, čeprav je tokrat na dražbi sodelovalo 22 predstavnikov pooblaščenih investicijskih družb, ki so kupovali pakete kar 124 podjetij. Smo mi novinarji res udarili tako mimo? Sploh ne. ker je bila javna dražba vnaprej pripravljena. Zakaj se na borznem parketu ni odigralo odprto trgovanje z delnicami. vsaj toliko za pokušino, da bi napetost liOtiranja vsaj malo pognala kri po žilah? Preprosto zato, ker so pooblaščne investicijske družne nakup opravile že dan prej in pozno zvečer in se je naiačno vedelo za vsak paket delnic, kdo jih bo dobil aU javno kupil. To, kar seje dogajalo na borznem parketu, je bila samo lažna predstava za javnost in novinarje. Kot da bi mali- Na dražbi so se prodajali tudi paketi petih obmur-skih poi^et^, in sicer Koniu-uale Lendava, (kupec Mer« cata), Komunalno-stano-vaiijskega podjetja Ljutomer (DPB Vizija), Pekarne Mura Gornja Radgona fPuIsar), Pocgetja za informiranje (Triglav)ter Projektivnega bi ro-inženi ringa (Atena), Nacionalna finančna družba je odkupila 11 svežnjev paketov, prav toliko Atena, Triglav 8 in KBM Infond 7 paketov delnic. Pomurska investicijska družba je kupila pakete delnic podjetij; Kemična tovarna Moste Ljubljana, Kemu-ttalno-stanovarijsko podjetje Ljutomer, TBP Lenart in Živila Kranj Naklo. Seja vlade Prepoved gorske vožnje in raziskovalni načrti Ministra Pavle Gantar in Rado Bohinc sta na tiskovni konferenci govorila o dejavnostih v svojih ministrstvih in odločitvah vlade cali, so v uri in po! prodali 107 svežnjev delnic, 17 pa sojih umaknili z dražbe. Še nekaj ne gre spregledati, pravila igre dan prej so določili veliki ali najmočnejše investicijske družbe. Mali so se morali temu podrediti. In če se ne bi? Veliki bi jih stisnili ob zid. Dogovor je tudi vseboval največ deset odstotkov »gor« ter kupovanje po čim nižji ceni. Prav zato je bilo kar 46 paketov delnic prodanih pod izklicno ceno. Zelo mimo so bili prodani tudi paketi delnic Leka, in to po izklicni ceni. Z dražbo so bili na koncu zadovoljni vsi, tako predstavniki sklada kot tudi investicijskih družb, zadovoljni pa naj bi bili tudi vsi, ki so svoj certifikat vložili v posamezne družbe. Družbe namreč s certifikati niso razmetavale oziroma, kot je zapisalo novinarsko pero enega od dnevnikov, so delovale zelo premišljeno. Toda to, da so z nižanjem cen delnic investicijske družbe najprej ali morda tudi pomislile nase, je razkril mag. Rop, ko je povedal, da jih v varčno obnašanje silijo računovodski standardi, saj če bi kupovale po višjih cenah, bi izkazovale kapitalsko izgubo. Res pa je tudi, da je bilo na dražbi doslej ponujenih le pet odstotkov vseh delnic in da bodo investicijske družbe še imele priložnost na na-sledruih d raž bah, zato jim je cilj, kupovati čim ceneje in zato čim več. MAJDA HORVAT Na svoji zadijji seji je vlada Republike Slovenije sprejela odločbo o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju. Prepovedana je vožnja, ustavljanje, parkiranje in organiziranje vožnje z vozili zunaj urbaniziranih območij, cest in drugih površin v javni ali zasebni lasti. Minister za okolje in prostor Pavle Gantarje dejal, daje kot vozilo mišljeno vse, kar se giblje z lastnim pogonom, razen po tirih. Kot naravna območja pa so mišljena vsa območja zunaj ureditvenih območij mest, vasi in drugih naselji ter posameznih infrastruktutnih objektov republiškega ali lokalnega pomena. Mišljene so vse javne in ne kategorizirane ceste, ne glede na lastnino, na katerih se opravlja promet. Do sprejetja le odločbe je prišlo zaradi čedalje hujših posledic, ki jih v naravnem okolju povzročajo terenska in druga vozila; uničena ni samo narava, gozdne poli in rastlinje, temveč so vznemirjene tudi živali, kijih motita hrup in posledična dejavnost takih voznikov v naravi. V najbolj občutljivih ekosistemih, v potokih, jezerih in med zaščitenimi rastlinami, pa se nabirajo tudi ekološko vprašljivi odpadki, V našem sredogorju je vedno več takih organiziranih voženj, šol in izletov, kijih organizirajo posamezniki, društva ali tu- ristične organizacije. Zelo pogoste so vožnje po brezpotjih s posebnimi molomimi terenskimi vozili in gorskimi kolesi. Vožnja z gorskimi kolesi sc vedno bolj širi tudi v visokogorje, pri čemer ne gre le za vožnjo po zaznamovanih planinskih poteh, temveč za vožnjo po gozdu, planinskih pašnikih in travnikih ter strugah potokov. Ta kolesa seveda ne povzročajo hrupa, vendar uničujejo tla in prispevajo k erozijskim procesom. Odločba je podobna, kot imajo to problematiko urejeno na zahodu, s tem pa naša država izpolnjuje tudi pogoje, kijih od nas zahtevajo obveznosti glede varstva narave na mednarodni ravni. Gre predvsem za mednarodne konvencije, ki jih je Slovenija sprejela oziroma notificirala ali pa so Še v postopku ratifikacne. Ustavljanje vozil in parkiranje v pasu 5 metrov zunaj cestišča je dovoljeno, dalje pa ne, tudi zaradi lega, ker so mnoga zemljišča ob cesti v zasebni lasti in bi se s predpisi, ki bi takšno parkiranje prepovedovali, podali na področje lastninskih pravic, V uredbi so predvidene tudi izjeme od splošne prepovedi tudi za uporabo vozil na takih področjih, ko gre za službene zadeve. Vlada je tudi sprejela predlog znanstvene in tehnološke politike vietu 1995. ki ga je pripravilo ministrstvo za znanost in tehnologijo. Minister iz tega resorja. dr.Rado Bohinc, je predstavil letni načrt uresničevanja nacionalnega raziskovalnega programa, ki gaje parlament sprejel v začetku leta. Poseben poudarek bo na raziskavah, ki bodo potekale na področju Šestih strok: naravoslovja, tehnike, biotehnike, medicine, družbo-slo-vja in humanistike. Raziskave bodo potekale v dveh režimih kandidiranja projektov, njihove evalvacije in odločanja o financiranju. Prvi režim so odprli pozivi za prijave projektov, drugi pa je režim tematskih oz. ciljnih razpisov. Okvirno se pričakuje odobritev in začetek financiranja do 150 novih raziskovalnih projektov, prenehalo oz. končalo pa se bo s 500 dosedanjimi projekti. Iz proračuna, ki bo namenjen ministrstvu za znanost in tehnologijo, bo šlo za raziskave in razvoj 60 odstotkov sredstev. Poleg tega bodo največ pozornosti posvetili tehnološkim spodbudam v gospodarstvu, nabavljali bodo material in raziskovalno opremo za laboratorije ter raziskovalne inštitute, gradili infrastrukturne centre in vzpostavljali informacijsko omrežje za prenos znanja. MARJAN HORVAT Največ sodelovanja z Madžari v območni gospodarski zbornici za Pomurje so v lanskem letu največ pozornosti nagienjali promociji pomurskega in slovenskega gospodarstva v tujini, so ugotavljali na zadnji seji odbora te zbornice, ko so ocenjevali delo v minulem letu, To še posebej velja za promocijo slovenskega gospodarstva na Madžarskem, saj je bila pomurska zbornica organizator številnih poslovnih borz in srečanj. V sodelovanju z madžarskimi župa-nijskimi zbornicami so lani pripravili 7 poslovnih srečanj slovenskih in madžarskih gospodarstvenikov, na katerih je sodelovalo čez 200 podjetij z več kot tisoč udeleženci. Rezultati tovrstnih srečanj se že kažejo v navezavi stikov med posameznimi podjetji. da rezultati ne izostajajo, pa kaze tudi obseg gospodarske menjave med Slovenijo in Madžarsko. Ce je Še v letu 1991 obseg menjave med državama znašal te okoli 100 milijonov dolarjev, se je v letu 1992 povzpel že na 225 milijonov dolarjev, v lanskem letu pa je dosegel vrednost 290 milijonov dolarjev. Ob sodelovanju z madžarskim gospodarstvom so določene rezultate dosegli tudi pri sodelovanju z avstrijskimi gospodarstveniki, saj so pripravili poslovno borzo med slovenskimi in avstrijskimi podjetniki v okviru mednarodnega graškega sejma, skupaj z mariborsko zbornico pa so organizirali tudi nasiop slovenskih podjetnikov na tem sejmu. V pomurski zbornici bodo morali v prihodnje sodelovanju z avstrijskim gospodarstvom nameniti Se več pozornosti, prav tako pa bo potrebno bolj smelo navezovati tudi stike s hrvaškimi gospodarstveniki, so menili člani odbora območne gospodarske zbornice za Pomurje. Promociji naših podjetij na tujem bo zato tudi v tem letu veljala posebna pozornost območne zbornice, v programskih aktivnostih pa so omenili Še pospeševanje razvoja malega gospodarstva, pomoč pri revitalizaciji podjetij, pri njihovem lastnin-jeipu in sanaciji ter skrb za razvoj gospodarske infrastrukture. V območni zbornici bodo dajali prednost tistim nalogam, ki so značilne za pokrajino, ob promocijski pa bo med osnovnimi nalogami še svetovalna in izobraževalna dejavnost za malo gospodarstvo. Temu bodo skušali zagotoviti kar n^bolj kakovosten informacijski sistem, ki ga bodo povezali tudi z madžarskimi, avstrijskimi in hrvaškimi regionalnimi zbornicami ter tako prišli do izmenjave informacij. Zbornica se bo letos vključevala tudi v druge aktivnosti na ravni države. Med njimi velja omenili delovanje pri regionalnem razvoju, razvoju kmetijstva in turizma ter gospodarjenju s prostorom, zbornica pa je bila tudi pobudnik za pripravo pomurske razvojne strategije, zato bo Se naprej usklajevala aktivnosti, ki tečejo na tem področju. l.K. 12 vestnik. 16. marcalj^ iz naših krajev ■ LJUTOMER - Kam z odpadnimi gumami? To vprašanje še posebno muči predsednika Zelenih v ljutomerski občini Rajka Mlinariča. Po njegovem bi kazalo v ta namen urediti posebno odlagališče, večji del denarja pa bi morali prispevati vulkanizerji in prodajalci gum. Ker to vprašanje ni urejeno, ljudje odmetavajo rabljene gume v jarke ob cestah in na druga neprimerna mesta. (J. G.) ■ RAZKRIŽJE V tej krajevni skupnosti si več domačij želi telefon, toda bojijo se previsokih stroškov. Po mnenju Stanka Ivanušiča, tajnika KS in občinskega svetnika, bi morala tudi v Sloveniji veljati enaka tarifa za telefonski priključek, tako kot je to urejeno v večini evropskih držav. Zdaj so razlike prevelike. Zato je predlagal, naj občinska vlada v Ljutomeru pošlje v zvezi s tem poseben apel Vladi Republike Slovenije, kar so pod' prit tudi drugi svetniki. (J. G.) ■ SALINCI-KRIŠTANCI-GRLAVA - Če je v teh vaseh res večinska volja, da bi se odcepili od Krajevne skuposti Veržej .. in se priključili h KS Križevci, bodo morali v ta namen izvesti poseben referendum. Lansko glasovanje o oblikovanju novih občin je bilo namreč le poizvedovalno, tako da na osnovi teh rezultatov sprememba meje med krajevnima skupnost ima ni možna. Takšen odgovor so dobili iz ustrezne državne službe. (J. G.) ■ LJUTOMER • V ljutomerski občini so doslej ločeno zgra- dili 4 omrežja za kabelsko televizijo, in sicer v KS Ljutomer, Križevci, Veržej ter Razkrižje. Skupaj imajo okrog 5.000 priključkov. Ali naj res vsak zase kupuje drago opremo za I ustvarjanje in predvajanje lastnega programa ali pa ne bi bilo bolje, če bi se sistemi povezali in bi združili sredstva za tehnično opremo? Odgovor je sicer preprost, saj pravzaprav ni dileme, da bi se bilo bolje združiti, toda kdo naj vodi akcijo na tem področju, - kdo bo plačal, kdo »kasiral«... (J. G.) Obisk pri vas doma Težko bi brez Marije Marija je potožila, da dnevi, meseci, leta ... tako hitro minevajo. Spomnila seje namreč svojih mladih let, ki so se hitro prevesila v srednja leta in zdaj že v jesen življenja. ostal pri mami, kakor sojo ogovarjali rejniki, od svojega 9, do 26. leta, zato sta Kampuševa zanj po^trbela kot za lastnega sina: ob njegovi poroki sta sofinancirala gostijo, dodelila pa sta mu še parcelo za gradnjo hiše. 2e tedaj, ko je bila Marjja dekle in je živela v Ihovi, je bila družbeno angažirana: bila je predsednica mladinskega aktiva. Brž ko seje priženila v Spodnjo Ščavnico, jo je odkril šolski ravnatelj in oživila je delo kulturnega društva, ki je pogosto uprizarjalo razna odrska dela. Marija je nastopala v igrah Deseti brat, Živ pokopan, Trije vaški svetniki, Veriga ... Škoda, da je bila igralska tradicija proti koncu šestede-setih let tudi v Spodnji Ščavnici prekinjena, saj so potem nastale boljše razmere za uprizarjanje. V vasi so namreč zgradili dom danje mlačve s cepci, poM** ročno in nazadnje z nM^ na pogon z lokomobilo. Seve« sc je tudi sama podala, dol^f bila nekoliko mlajša, ce. Na teh kmečkih praž"«" jih podpira KZ Gornja Radg«» pa imajo večkrat tudi r®®** živine in prikaz domačih kun®' skih dobrot, Marija st je n*™ kuharskih veščin pridol^lj materi, pozneje pri tašči, sama J kuharskih bukrtj pogosto pa sc je udeleže)™^ brskala po pujfuiiu pa »c . j. kuharsidh tečajev. Naiaw r Oživiti delo upokojenske stranke Na območju nekdanje soboške občine je po zadnph podatkih okrog dva tisoč članov Demokratske stranke upokojencev Slovenije. Kot je znano, segajo začetki ustanavljaiua te stranke v leti 1990 in 1991, ko so simpatizerji podpisovali pristopne izjave. Sedež DeSUS je bil sprva v Mariboru, sedaj pa je v Ljubljani. Da bi upokojensko problematiko čim bolje zastopali v slovenskem parlamentu, so se kmalu odločili, da se pridružijo Združeni listi socialnih demo^atov. Kot neodvisna in ideološko neopredeljena stranka pa so kasneje uvideli, da njihova prizadevanja niso dovoli upoštevali v najvišjem zakonodajnem organu, zato zdaj nastopajo kot samostojna stranka. Tudi v Murski Soboti je nekaj časa dokaj uspešno delovala Demokratska stranka upokojencev, ki jo je vodil Gusti Pozvek. Po njegovi smrti pa je delo stranke nekoliko zamrlo. Nov zagon pa so člani soboške Demokratske stranke upokojencev dobili zopet po lanskem oktobrskem 1, kongresu. Z vnovično vključitvijo Dušana Devetaka, ki je pooblaščen za ustanovitev novega odbora upokojenske stranke, si prizadevajo čimprej oživiti delo. Zato bodo skušali v svoje vrste pritegniti več članov, kajti želijo si, da bi imeli v parlamentu več svojih predstavnikov, da bi se lažje borili za ohranitev pridobljenih socialnih in drugih pravic. Kot pravijo v Demokratski stranki upokojencev, dosedanje izkušnje s političnimi strankami, ki so na oblasti, potrjujejo potrebo, da so upokojenci in invalidi organizirani v svoji politični stranki. Zavedajo se namreč, da so v položaju, ko naj bi breme družbene preobrazbe prevzeli na svoja ramena pretežno upokojenci in invalidi, kar se kaže v ponavljajočih se ukrepih in predlogih vlade za vedno nove omejitve njihovih pravic. Neodvisno od ideološke in politične opredelitve bi v politično stranko DeSUS hoteti vključiti čimveč upokojencev in invalidov, kijih združujejo skupni interesi. Parlamentarna praksa in spremembe v dosedanjih vladajočih koalicijah jih vedno bolj prepričujejo, da ne morejo računati na zanesljive zaveznike, temveč se morajo zanesti le na lastne sile. In katere bodo najpomembnejše naloge Demoratske stranke upokojencev s sedežem v Murski Soboti? Glavna naloga je nedvomno ohranitev oziroma povečanje pravic upokojencev in invalidov. Zato bodo zahtevali svoje neposredno sodelovanje in soodgovornost pri pripravi in sprejemu novega pokojninskega sistema. Ravno programske cilje pa naj bi uresničevali s stalno aktivnostjo območnih organizacij DeSUS ter ob enakopravnem sodelovanju z društvi upokojencev, invalidskimi organizacijami in Zvezo borcev. Še naprej pa bo v ospredju reševanje socialne politike, saj se pri pristojnem ministrstvu zavzemajo za celostno analizo stanja in vzrokov za sedanje vedno večje socialne razlike. Prav tako naj bi ocenili način denacionalizacijskih postopkov in njihov vpliv na poglabljanje socialnih razlik. Poudarjajo pa. daje od možnosti za življenje in študij mladih odvi- Pred kratkim je Ktarija Kampuš iz Spodnje Ščavnice dopolnila 70 let, ki pa jih je zaznamovala bolj skromno - v širšem družinskem krogu. Saj bi priredila večjo slovesnost, a kaj ko se tako hitro bliža avgust, ko bosta z možem Alojzom praznovala zapju še pomembneži jubilej • 50-letni-co skupnega zakonskega žtvlje-■tja. Tedaj pa bo slavje, ki ne bo šlo hitro v pozabo. Marija seje rodila zakoncema Kolarič v Ihovi, ki sta sicer imela 7 hčera in 3 sinove. Čeprav je bilo pri hiši veliko ust, kot pravijo, zemlje pa malo, niso stradali, Oče je bil namreč neke vrste vaški mesar in domov je prinašal ne Ic svinjsko meso, ampak tudi govedino. Tedaj so namreč na podeželju klali tudi govedo. Mati pa je bila dobra kuharica, ki je svojim otrokom kuhala različno hrano, četudi v njej ni bilo vselej mesa. Marija jc poleg osnovne obiskovala še meščansko šolo v Lenartu. Z Alojzom Kampušem, mladim kovačem iz Spodnje Ščavnice, se je poročila, ko ji je bilo dobrih 20 let. Starši so, tako kot drugim svojim otrokom, tudi ob njeni poroki priredili gostijo, za stih, kjer je učila Cilka Sukič Pa zdaj? V društvih sice*^ več glavna, pomaga pa poslujejo jo vnuki, delo v dinjstvu in na kmetijici; čas. ga utrga od vsakodnevnih^ vil, pa porabi za branj« Časopisov in revij, zlasti pa Njihova ljubiteljica je kot dekle in ostala jim J® vse do Pozna se, da n . sna tudi prihodnost upokojencev. MILAN JERŠE I BISERNOPOROGENCA-60 let zakona sta praznovala Antonija in Franc Cvetko iz Banovec. Na skupno življenjsko pot sta namreč stopila tajnega 18. februarja 1935. leta v Križevcih pri Ljutomeru. Oba sta bila iz kmečkih družin in s kmetovanjem sta nadaljevala na S-hektarski domačiji. Franc je nekaj časa delal tudi kot cestar in železničar. V zakonu se jima je rodilo šest otrok, od katerih ' jih živi pet, imata enajst vnukov in dva pravnuka. Zdravje jima služi, za kar naj bi bila «kriva» kopel v banovskem termalnem kopališču. Franc pa tudi rad kolesari. N, Š. 1 Prireditev Žetev v Spodnji Ščavnici pritegne vsako leto velika ljudi in na njej na manjka tudi Marije Kampuš. Le kako bi se kal takega lahko zgodilo, ko pa Je bila prav ona pobudnica. doto pa so ji namenili teličko in Češnjev les, iz katerega sta zakonca pozneje dala izdelati pohištvo. Kar hitro sc je vživela v življenje snahe in s taščo sc je kar dobro razumela. Medtem ko je mož «kovačil», se je Marija posvetila gospodinjstvu in kmetijstvu ter seveda vzgoji dveh otrok. Pozneje je kot rejnica skrbela tudi za več tujih otrok. Eden od njih je vaščanov, v katerem je tudi dvorana, prej pa so nastopali na provizoričnem odru v šolskem razredu. Sama za to seveda ni kriva. Ker pa je zunaj domače hiše morala delati tudi potem, je dala pobudo za vsakoletno prireditev Žetev v Spodnji Ščavnici. Gre za prikaz nekdanje žetve s srpi in kosami, ročnega pobiranja in vezanja žit v snope, zlaganja, nek- vadna kmetica. Š SOBOČA' Zaskrbljeni upokot^' Kaj se dogaja V parku? ... ti it človek, zlasti starejši. rad sprehodil po s<*cik*"^S ku, vendar to ni ravno KU) 'vIlUAl AV ilt a** JP Po potkah za sprchaja^^ namreč nekateri vozijo ne j lesi, ampak tudi z človek na to opozori, s« Ogrožene so tudi žički. Prosto pot po P®*’!!-, jH (ker jih pač ljudje ne d«« vrvicah) tudi psi in vsenaokrog puščajo Lepo je. ker so v parku** ribnik, grdo pa. ker prazne steklenice in tudi malopridneži že vrgli bilo, ko bi imeli v parku su**^ ■ ki bi ukrepal in kazn«''®’’ očitno, da bodo druga« hajalci, zlasti starejši, s® ogroženi. Upokojenk® 0* VŽitkovcihoh glavni magistralni cesti so začeli graditi dnevno-nočni lokal, ki naj bi v bližnji prihodnosti postal zabavišče in počivališče. Čeprav gre za neobičajno lokacijo, oh magistralni cesti med Lendavo in Mursko Soboto, in ne ob glavni cesti, ki pelje od mednarodnega mejnega prehoda v Dolgi vasi proti notranjosti države, se investitir nadeja uspeha. Ta zanimivi lokal bo imel avtosalon, dnevno-nočni gostinski lokat sobe za goste, v bližnji prihodnosti pa naj bi zgradili Še restavracijo in disko-kiuh. Investitor je gospod Rosič, eden od lastnikov firme Gramatex. Prvo gradbeno fazo naj bi končali do konca oktobra. v jani 1 I -J Težave pri pozidavi mestnega zemljišča »Ostanki zgodovine« v mestil' Zakaj Sloga neupravičeno očita mestnemu vodstvu, da jo onemogoča pri poslovanju? Mestne občine ali mesta, ki so postala središča novih občin, bodo poskušala urediti svoje mesto po neki normalni poti: s pomočjo strokovnega odbora za okolje in prostor, stalnega svetovalca ali mestnega arhitekta in z dolgorč-nim prostorskim in urbanističnim načrtovanjem. Le tako lahko dobi mesto podobo, kije blizu prebivalcem mesta in zanimiva za obiskovalce. Toda na tej poti se bodo mesta, kakršna je Gornja Radgona, srečevala s številninu problemi, kijih lahko poimenujemo kar »ostanki zgodovine«, najsi gre za objekte ali ljudi. V Gornji Radgoni je bila konec leta zanimiva urbanistično-arhitekturna delavnica, na kateri so številni strokovnjaki prikazali napake dosedanje mestne gradnje in smernice za prihodnji razvoj. Podobna arhitekturno-ur-banistična delavnica naj bi bila kmalu tudi v Murski Soboti, Toda samo organiziranje delavnic in beleženje ugotovitev ne bo dovolj, če jih potem urbanisti in arhitekti ne bodo upoštevali pri delu. Pri tem ima lahko župan pomembno vlogo. V občini Gornja Radgona so pri Z EU - Družbi za načrtovanje in inženiring naročili ureditvene načrte za Trate, stanovamski del mesta Gornja Radgona, in za Apače, Čez dobra dva meseca po prvi predstavitvi predlogov dolgoročnih rešitev stanovanjske blokovske gradnje v mestu so se pojavili prvi problemi, saj so nekateri začeli občinski vladi očitati, da Jih zaradi nekakšnih ureditvenih načrtov onemogočajo pri poslovanju. Kdor pozna zadeve podrobneje, ve, da jc resnica povsem drugačna. Prvi, ki nikakor ne spada v bližino stanovanjskih blokov, je Dinos, ki se že tri leta nikakor noče odseliti v industrijsko cono Mele, čeprav ima tam že pripravljeno zemljišče (zadeva se bo reševala na sodišču); da bo ironija še večja, ponuja polovico zemljišča v prodajo, Naslednji moteči objekt ali dejavnost je betonarna, ki je po likvidaciji Obrtne zadruge 14.ok-tober v zasebnih rokah mariborskega podjetnika. Tudi Komunalno podjetje bi si moralo najti primernejšo lokacijo nekje na obrobju mesta, ne pa tik pred reko Muro. Pred kratkim pa nlAt r£)rj)rii TiihtCVC zaplet zaradi zahteve 1rt uipici ZdraU] podjetja Mercator SIoS\^. preselili svojo prodajo ga materiala v opuščeno J-vo skladišče na Tratah' denacionalizacije jih J dobesedno vrgel na I tempajeumestnododah. daja gradbenega matef*^^fj^:. zares ne spada v mesta in da so i"--'' časa, da bi si lahko naši* > _____ J-® imeli kVn naši* ™ ir* ne prodajne ti***. Najprimernejša iokacil ivajpnmcrncjsa lui*" (jr prodajalno bi bila obrmjj? । pruuajdino Dl oiidI nekdanji opekarni, ven : niso preselili. Čakal* dnjega dne, ko je obnavljati dcnacioij objekt, in takrat začeli od občinskih organ«'* ’ jjr' Ker ga niso dobili. napadi Gornjeradgon , na pa je odločna, da t rpSevati Že daPč® J -----------------r stvari reševati že da n« bo popuščala pred ostanki zgodovine: iii''- ostanki zgodovine, nf-prav gotovo ne bo je v mestu še mars*W‘'^* nost, ki bi se morala nost, ki bi se moraio - . p-liti-ne le zaradi lug/ riščanja mestnega P"'? huJ'.j pak tudi zaradi zdravj gj BERNARDA P' Niste sami, Vestnik je z vami! ljl I vestnik, 16. marca 1995 13 r I iz naših krajev Lokalna samouprava: Juršinci Trinajst vasi ena občina ^ajevno in zdaj tudi občinsko središče Juršinci vse možnosti za hitrejši razvoj. Župan Alojz . ^^čič pravi, da prihodnosti ne vidijo v uvajanju ustrije, ampak v gospodarnejši izrabi naravnih danosti. .d Drago-pTebi?^- I in nastala je krakih Jursiitci. Od naseljem Mm?: '^’“(H>nei z 262 pre-* krajevno samosS?“ "St«!« k sklepooi ”"^513 vasi = državnega zbora svojo 'Ušivo že Ki«’' j« kme-‘'“*>ršen dei Prehranjevalo ‘dohodki . prebivalstva, Se večji J pa ■ « ‘'“seglo obetajo, ko bo v®č kmetij svoje ?!*«: ko*h^j' razmah še sadjar-kmetij svoje ^'metije ® neposredno ^vi„Xri?'‘^0:koboše ‘arjev, *n boljših klc- ''‘"a ludi Ki svoja Mčic„ Kleničijo. Dokaz, da Utemeljena, je Ohm 'javnost na juršin-f^h^arji Tamkajšnji tr-^^O-OOo letno kar Po nji h’!? 'Menic, zato je ^*dnii h A tli * posebno sitein trsnih znan. * JurildcIS .- .*®lnico organizira- tega foji Sne . "^la , ■ V tem delu SIo-- ^^^^ania posledica zadruga, predstavil Si-^veinik 'tl državni Kakovostne trDa i« “ razvoj vinogra-, govoril mag. Tone razvoj vinogra- it ■ ■ sedež h“'no za^l ''rejajo prostore, aprila. Seje pa ’*'^SLs. I J^^vega 6 članov ■ '2 LDS in 1 iz SKD. I ^IVo upokojencev Turnišče ^^kstet ljudskih pevk prečenje upokojencev, na katerem ne bi pevke. O čem pojejo? 8^' V 11 Uajo: Mariia u razveseljuje sekstd pevk, ki g? sesta-Terezija Tbksar, Olga Ropoša, Ana Ščap, 'lud tlnj ^N®^rbara Ritlop. V tej zaseda prepevajo ciitrPesmi ■ A repertoarju imajo stare narodne oziroma dt, J? Kar naiht^r” u ''«rjametc ali nc, tud j zabavne Dn H biH> vadijo enkrat tedensk i. Napovedujejo, Pai ,P,^"“8rez,„^!:?‘“d'rajotudi .^Poredoma celovoA prepevati. Poslušalce hočejo celo pre-^ernini koncertom. ■1 II Znamenita cerkev sv. Lovrenca v Juršincih, zato nekateri Juršincem pravu« buli Sv, Lovrenc, - Fotografija: Š, S. Tako župan Alojz Kaučič kot predsednik sveta Simon Toplak sla iz Slovenske ljudske stranke, ki ima na jurševskem območju očitno veliko privržencev. Svetniki pa so tudi predsedniki posameznih občinskih odborov, ki imajo od 5 do 6 Članov, odgovorni pa so za področja: požarna varnost; komunalna infrastruktura, varstvo ¥ * dokler bodo imojle in dokler bodo nove pesmi, saj enih in istih J. Ž, E I M okolja in urejanje prostora; šolstvo, šport, kultura in religija; zdravstvo in otroško varstvo; promet in zveze; kmetijstvo, gozdarstvo in zadružništvo; socialna vprašanja; elementarne nesreče; podjetništvo, obrtništvo, gostinstvo in turizem. Z odbori oziroma njihovimi predsedniki (posameznimi svetniki in tudi z žu-pa-nom) so «pokrita* torej številna področja, zato je pričakovati, da bodo vsi, ki so za kaj odgovorni, za p regij že na začetku delovanja in tako uspeh ne bo izostal. Te dni v Juršincih preurejajo starejšo stavbo, kjer bosta zdravstvena ambulanta in otroški vrtec. Zdi se, da se bo v občini Jur-šinci moral še posebno zavzeti za določene akcije odbor za podjetništvo in obrtništvo, saj sta ti »panogi* na j urševske m območju slabo razviti. Kar zadeva promet in zveze pa že zdaj kaže na bolje, kajti, kot je povedal župan Kaučič, s Telekomom se prav zdaj dogovarjajo o priključitvi 200 novih telefonskih naročnikov, saj poštna centrala v Juršincih to omogoča. Dobro kaže tudi v Bo-dkovcih, Saku saku, Zagorcih in na Senčaku (Gomila), vaseh, kamor bodo naposled napeljali zdravo pitno vodo. Tam (na Gomili) pa je tudi daleč naokrog znan razgledni stolp, ki je bil do pred nekaj leti na slovcnsko-madžarski meji v Lendavskih goricah, kjer so ga uporabljali za pregled nad mejo in k sosedovim, zdaj pa rabi za razgled po lepi slovenskogoriški, prleški in prekmurski pokrajini in še dlje. Ko prideš v JurŠince, se ti pogled (hočeš nočeš) ustavi na lepo obnovljeni cekvi sv. Lo- ■ k-: .s - -J j? Kmetijske svetovalke na seminarju Gospodinje bodo tržile kmetije Terme Lendava so v ponedeljek in torek, 6.in 7. marca, gostile 30 kmetijskih svetovalk, lastnike turističnih kmetij 'm vinotočev ter kmetovalke iz vse Slovenije. Srečanje je tradicionalno, vendar so se doslej vedno srečevale v drugih slovenskih kritjih, tokrat pa prvič v Lendavi, Seminarja z naslovom Marketinška praksa za turistične kmetije, ki ga je organizirala Sonja Kreslin, vodja trženja v Termah Lendava, se je udeležilo tudi pet pomurskih kmetijskih svetovalk. Prvi dan seminarja so obdelali teme Zakaj marketing na kmetiji in Pot do lastnega marketinškega koncepta turistične kmetije, popoldne pa so si ogledali praktične primere v Pomurju, Drugi dan so se seznanili s konkretnimi problemi, in sicer z oblikovanjem in politiko cen, reklamiranjem, prodajo, stiki z javnostjo in nujnostjo sodelovanja, popoldne pa so se seznanili z uporabo trženjskih inštrumentov v praksi z obdelavo zgledov iz Avstrije. ' "I ' Ju Razgledni stolp na Gomili, ki četudi je na meji več občin, spada v juršinsk«. Fotografija: Š. S. vrenca, po katerem nekateri ljudje tudi imenujejo to krajevno središče, torej Sv. Lovrenc. Cerkev sv. Lovrenca, ki sc prvič omenja leta 1322,je bila že tedaj župna. Sedanji poznogotski sakralni objekt pa so menda dogradili 1540. leta, 1700. leta pa so ji prizidali roženvensko kapelo. Cerkveno zunanjščino obstopajo oporniki, kjer so letnice 1518, 1528 in 1540, V prezbiteriju je letnica 1526, glavni oltar je iz leta 1830. cerkev pa je poslikal Jakob BroUo, katerega freske so tudi v marsikateri drugi cerkvi v severovzhodnem delu Slovenije. Š, SOBOČAN Zanimivosti iz naših krajev Pozabljen narodni buditelj »TV« tem se/u je bil rojen dne S, novembra meseca 1S17 Davorin Trstenjak azoren duhovnik, jezikoslovec in pisatelj slovenski. Umrl dne 2. svečana meseca 1890 kot si. župnik v Starem Trga. fCdo za napor in trud bi znal? In kdo poznal trpljenja mero? Živ^enje ti si žrtvoval za domovino, znanost in vero.« Tako piše na stari spominski plošči na nekdanji Edelmanovi domačiji v Kraljevcih pri Vidmu ob Ščavnici, katere ime pa se je pozneje (s prihajanjem zetov) spreminjalo v Dolamičevo, Petrovičevo in zdaj v Štelcarjevo domačijo. Cc ste uspeli besedo svečan prevesti v mesec, kot mu zdaj pravimo, tedaj ste ugotovili, da je 2. februarja letos poteklo 105 let od smrti Davorina Trstenjaka, novembra pa bo minilo 178 let, odkar se je rodil. Ni namen pisca teh vrstic, da bi poveličeval tega nekoč slavnega moža, pa vendarle naj zapišem tole, kar se je zdelo vredno in potrebno o njem zabeležiti profe-soiju Janu Šedivjju in Vladimirju Bračiču. V krajevnem leksikonu, kjer so odbelani tudi Kraševci, za Davorina Trste njka piše, daje bil »narodni buditelj, pesnik, pripovednik, zagovornik panslavizma, ki je v mnogih spisih brez znanstvene cene dokazoval avtohtonost Slovanov,« Helena Štelcar, na katere domačiji je Trstenjakova plošča, je začudena, ker že nekaj časa ni bilo obiskovalcev hiše, kjer se je rodil ta narodni buditelj. Nekoč so sem prihajali pesniki in pisatelji, razni znanstveniki, vsekakor pa tudi šolarji. Že res, da je poteklo veliko let, odkar je umrl, še več let je minilo, odkar se je rodil, toda če so človeku slavo peli nekoč, mar mora biti kar naenkrat pozabljen. Morda je vzrok v tako imenovanem panslavizmu - panslovanstvu - gibanju v 19. in 20. stoletju za združitev vseh Slovanov pod vodstvom carske Rusije, oziroma gibanju slovanskih držav v nekdanji Avstro-Ogrski za združenje vseh Slovanov kot obliki odpora zoper tedaj vla- ■ MOTOVILCI - Člani gasilskega društva Motovilci in drugi občani so začeli dograjevati gasilski dom. Gre predvsem za dvorano. ki bi jo uporabljali za kulturne in zabavne prireditve. Dvoranica, ki sicer je. namreč ne more sprejeti večjega števila obiskovalcev. V domu, ki je povsem izrabljen, je tudi trgovina, (M, F.) ■ MURSKA SOBOTA - Tačas je v osrednjo knjižnico v Pomurju vpisanih že 8.905 članov. Zadovoljni so tudi z obiskom, saj so v treh oddelkih (študijskem, pionirskem in splošnoizobraževalnem) ter v izpo-sojevališčih potujoče knjižnice našteli lani kar 95.152 obiskovalcev. To pa je za 8.000 več kot leto prej. Večji obisk je zlasti v študijskem oddelku in potujoči knjižnici. (G. G.) ■ KAPELA-V cerkvi sv. Magdalene na Kapeli bodo imeli v letošnjem postnem času misijon, ki se bo začel v petek, 17. marca, sklenili pa ga bodo v nedeljo, 2. aprila. Nazadnje so imeli tako duhovno obnovo pred 20 leti, po običaju pa jo imajo župnije vsakih 10 let. Misijon bosta vodila misijonarja Ivan Turk in Tone Ciglar. Bolne in onemogle bosta obiskala na domovih. V misijonskih dneh, ki bodo zlasti polno zaživeli ob koncu tedna in ob nedeljah, bosta Kapelo obiskala škof dr. Franc Kramberger in dr, Jože Ramovž. (F. KI.) ■ OTOVCI - Predračunska vrednost modernizacije 4-kilometrskega cestnega odseka v Otovcih, ki pelje tudi do sadnega vrta društva pomurskih sadjarjev, je ocenjena na 90 milijonov tolarjev. Tako velikemu finančnemu bremenu pa v občini Puconci ne bodo kos, zato si bodo tudi sadjarji prizadevali za zagotovitev dodatnih finančnih virov. (G. G.) ' I II ll I t L>" Sedanja oskrbnica spominske plošče na rojstni hiši Davorina Trstenjaka Helena Štelcar ne more razumeti, zakaj je naenkrat pošlo zanimaive za tega narodnega buditelja. Morda zato, ker imamo zdaj veliko drugih buditeljev? Strankarskih provokatorjev! - Foto.: Š. S. dajoče Nemce in Madžare? Zdaj namreč veliko na svoje slovanstvo ne damo, saj so »znanstveniki«, ki dokazujejo, da sploh nismo Slovani. To je »aktualno« (preračunjivo) zlasti v tem hipu, ko so nam odškrnili vrata v združeno Evropo. Ne glede na vse te pomisleke, pa kaže, da Davoriria Trstenjaka vendarle nismo povsem odpisali, saj je njegova rojstna hiša v Kraljevcih spomeniško varstveno zaščitena. Nekoč je morala biti ne le ugledna, ampak tudi, v primerjavi z »želarijami«, mogočna hiša. Ljudmila Petrovič, starejša ženska, je vedela povedati, da se je pristava nekdanjega gradu na pobočju, ki mu pravijo Na brege h, imenovala Edelman. V dokaz, da je tam stala stavba, naj bi bile skale in kamenje, iz katerih je bila zgrajena, našli pa so jih tudi tam naokoli. V bližini posestva, koder bbp leče potok, pa je bil ribnik. Najbrž je v Kraljevcih njega dni raslo tudi več hrušk, saj ima naselje, ki je nastalo z združitvijo Zgornjih in Spodnjih Kraljevcc, J n « v šaljivem grbu tri »rumpice« -debele zgodnje hruške. Grb kol razpoznavni znak uporabljajo še zdaj, in sicer v glavnem na gostijah, ko jih prirejajo po nekdanjih običajih: svatje, ki pridejo po nevesto, se morajo izkazati s kraljevskim gibom, kar pomeni, da so pravi (lahko bi prišli tudi namišljeni), in šele potem lahko odpeljejo dekle. Pa Davorin Trstenjak? Njegovi predniki so bili iz antonske (cerkven)aške) fare, zato naj ne bi bil v sorodu s prof. Antonom Trstenjakom iz Radmošec, katerega predniki izhajajo iz bene-dišče fare. Čeprav za današnji čas naj ne bi bil več aktualen, je vendarle prav, da smo sc nam spomnili vsaj s tem zapisom. Cc že nc zaradi drugega, pa vsaj zaradi reka: O mrtvih vse dobro! Š. SOBOČAN vestnik, 16. mgrc^^ 14 I iz naših krajev Ljudska pevka Lojzka Še so ljudje, ki radi zapojejo ljudsko pesem. Ena takih je Lojzka Kolarič iz Podgrada pri Gontjj Radgoni. V družini Tropenauer, iz katere izhaja, je bilo osem otrok in veliko 50 peli, zlasti mati, ki je k temu spodbujala tudi otroke. Ko je Lojzka zapustila domače gnezdo in si ustvarila družino, je ljubezen do petja ponesla s seboj. •*- («> i; Ne le doma, ampak tudi na javnih prireditvah Lojzka rada zapoje. Tako je v Ljutomeru HIBF pela pesem Dere n sen jaz mali bija, na koncertu v Beltincih pa je zapela Zelene oči. Povedala je. da je na našem območju precej zaslužen za negovanje ljudske pesmi radio Murski val. Ob tem se je spomnila tudi nekdanjih večerov, ko so se na vasi zbirali na kaki trati, mostu ali kje drugje in peli. Življenje je bilo tedaj veliko bolj umirjeno. Peli so tudi ob kmečkem delu. Rada se spomni tistih časov. Lojzka pa je tudi pesnica! Svojčas je pesmi objavljala v tovarniškem glasilu Elrada pa v pesniški zbirki Oči in srce, ki Jo je izdajala ZKO Gornja Radgona. Usoda je hotela, da je zdaj že nekaj časa na seznamu nezaposlenih. Tako ima več časa za pisanje pesmi in petje. Seveda pa bi bila še bolj vesela, ko bi imela redno delo. L. KRAMBERGER Grad ali Gornja Lendava si žeti priznanje svojega zgodovinskega položaja Gornja Lendava in grad Domačine v občini Grad-Kuzma je presenetila vest, da naj bi država na njihovem območju razglasila krajinski park. Čeprav še vedno ni uradno sprejet in vrisan Krajinski park Mura, se že pojavljajo ideje o še enem krajinskem parku v Prekmurju, ki naj bi zajel skoraj celotno Goričko, središče vseh treh krajinskih parkov na geografsko enotnem območju v Avstriji, na Madžarskem in v Prekmurju pa bi bil Grad, ki SO ga stoletja dolgo imenovali Gornja Lendava. Kraj je prevzel ime po gradu, največjem slovenskem kulturnozgodovinsekm spomeniku, ki je bil doslej tudi najbolj zanemarjen. Z imenovanjem kraja po gradu se je v državnih inštitucijah še hitreje pozabilo na ta spomenik, tako da ga danes v nekaterih prospektih in zemljevidih niti več ne omenjajo; npr. v Petrolovem Atlasu za potnike so označeni negovski, soboški, rakičan-ski, beltinski in lendavski grad, ne pa tudi največji grad v Gornji Lendavi. Po prvi informaciji v Vestniku, daje Avstrija predlagala ustanovitev skupnega zaščitenega krajinskega parka na območju avstrijske Gradiščanske, Porabja na Madžarskem in Goričkega v Sloveniji, so se pojavila prva ugibanja, zakaj, kako in kdaj. Toda znanega ni še nič, kajti slovenska vlada se še ni uradno odločila, ali bo pobudo sosednjih držav sprejela. Prav gotovo bi bilo to v letu varstva narave zelo odmevno dejanje in dokaz, kako lahko na področju zaščite narave sodelujejo tri sosednje tržave z ločeno polpreteklo zgodovino in skupno preteklo zgodovino, tri samostojne države s tremi regijami na enotnem geografskem območju, kjer živijo slovensko, germansko in madžarsko govoreči ljudje. To bi bila tudi ena od možnosti razvoja doslej zanemarjenih obmejnih območij, še posebno pa bi bila to velika možnost za obnovo gradu v Gornji Lendavi, ki bi lahko posta! središče novega krajinskega parka. Ker smo tudi na Vestnik prejeli vprašanja domačinov, kakšne konkretne koristi bodo imeli od tega krajinskega parka ljudje, ki tam živijo, smo enako vprašanje postavili Miranu Gajšku z Urada za prostorsko planiranje; govorimo o predlogu za krajinski park, moramo najprej videli, na kakšen način živi Goričko. Določeno kakovost življenja in razvoj predstavlja kmetijstvo, tu so tudi možnost razvoja turizma ter bogata naravna in kulturna dediščina. Tukaj torej ne bomo predlagali neke velike industrije! Kraj iški park bi na neki način omogočal varovanje tega območja za kmetijstvo, mehki turizem ter za čuvanje naravne in kulturne dediščine in to varovanje bo omogočalo tudi določeno subvencioniranje. To pomeni, da se bo razvijalo v okviru tega, kar tisti prostor prenese. Zavedati se moramo, da ta prostor postaja zelo pomemben ravno zato, ker je očuvan, ljudje zdaj iščejo takšne nedotaknjene koščke. Na neki način jih bo zato potrebno tudi zavarovati, da ne bi prihajalo preveč turistov. Zaščita prav gotovo ne pomeni, da se tam ne dogaja nič. Zaščita ali bolje varovanje pomeni to, da se dogaja tisto, kar je v interesu tamkajšnjih ljudi in države.« BERNARDA B. PEČEK J Volilni občni zbor Društva upokojencev Murska Sobota upokojenci proti razvrednotenju dela Društvo upokojencev Murska Sobota, v katerega je vključenih 3108 članov, se lahko ponaša z vrsto uspehov. Večino ciljev so namreč uspeli uresničiti, pri čemer so v svoje vrste uspeli pritegniti tudi več novih članov, predvsem mlajših. Kot nosilce dejavnosti omenjajo poverjenike na terenu, s pomočjo katerih so izvedli razne akcije. V ospredju so bila prizadevanja za ohranitev upokojenskih pravic in njihovega dosedanjega socialnega položaja, saj je bil ukinjen interventni zakon o uskladitvi pokojnin. Zato so si prizadevali, da bi ostale pravice 'a pokojninskega in invalidskega zakona vsaj v dosedanjem okviru. »Nismo nobena socialna kategorija, zato od slovenskega parlamenta zahtevamo, da se prizna naše prejšnje delo, ki se ne sme razvrednotiti. Ob vedno večjem številu brezposelnih to sicer težko zahtevamo, zato je treba tej generaciji zagotoviti nemoteno zaposlovanje,« je bila odločna Marija Lah - Vild. To je bilo med drugim omenjeno na volilnem občnem zboru Društva upokojencev Murska Sobota, ko so razpravljali o opravljenem v minulem letu. Med drugim je bilo rečeno, da je v vzajemno pomoč vključenih kar 1186 njihovih članov, pri čemer delež posameznikov, fci se odločajo za to solidarnostno obliko pomoči, rahlo narašča. V društvu deluje sedaj 22 poverjeništev; od tega v mestu Murska Sobota šest. Večina jih torej deluje na podeželju, lani pa so uspeli zapolniti vrzeli tudi v poverjeništvih v Bogojini in Gornjih Petrovcih. V prihodnje si bodo prizadevali še bolj aktivirati poverjenike, ki so pomembna vez s starejšimi ljudmi. Sicer pa seje večina razpra-vljalcev pohvalno izrazila o dosedanjem delu vodstva soboškega upokojenskega društva na čelu z vršilko dolžnosti predsednice Greto Škerget, ki je imela veliko oporo v članih predsedstva in predsednikih posameznih komisij. Lanski dobro organiziran dan upokojencev, ki je bil razdeljen na dva dela, in sicer v spomladanski športni in jesenski kulturni, jih spodbuja, da tudi letos nadaljujejo s podobnimi oblikami dejavnosti. Komisijam za šport in rekreacijo, kulturo in izobraževanje, stanovanjska in socialna vprašanja, izlete in letovanja seje pridružila še kadrovska komisija. Ker pa jim v delo sekcij ni uspelo pritegniti opaznega števila članov iz okoliških poverjeništev, saj so angažirani v glavnem mestni upokojenci, bo to ena od glavnih nalog v prihodnje. Prav letošnji dan upokojencev, ki ga načrtujejo za 24. junij, pa bo gotovo dobra priložnost za večje angažiranje članstva s podeželja. Pobuda, ki jo je sprožila Gizela Sraka, da bi na tej prireditvi pripravili tudi razstavo starih predmetov in ročnih del, je naletela na ugoden odmev. V programskih izho- diščih za leto 1995 pa aiscin za leto pa i, poseben poudarek orgaiii2aci(®*“ i* in kadrovski krepitvi društva po j čemer pričakujejo večjo po^f nost družbe, saj naj bi v ob®- 1 * " ... _zi3 /ItffijiT J skih proračunih namenili den^ ! omii |,riVI avuiim - vsaj za pokrivanje stroškov funkcionalnih dejavnosti društva upn- kojencev. V razpravi so se tudi dogO’”' rili za organiziranje pogovorom * ' vodji posameznih klubov upO" kojencev, $ katerimi želijo do^ I nekatere stične točke medseb*!' nega sodelovanja. Pričakal®'' tudi nadaljnjo naklonjenost n* dijev do njihove dejavnosti. pa si bodo prizadevali ankt’* mesečno pripraviti družab^ srečanja oziroma plesne večat” za upokojence in njihove P'*' tomce, sodelovanje s klubu® upokojencev v Monoštru asj “ potekalo v dosedanjem obsega, verjetno pa bodo navezali stit”^ z upokojenskima društvo®’ , Maribor Center in Novo Na občnem zboru so tudi dop^ । niti pravila društva in oprt'’” J volitve v organe. Predsedru« ’ I član.skega predsedstva bo , Škerget, podpredsednik bo Franc Planinc, Člani pa Dolgov, Štefan Sapač, Jožo Marija Horvat, Viljem ČeH”** Albin Rodež in Ivan Vidic It^ Ii pa so tudi člane izvršn«S’ ” nadzornega odbora, LENART • Lenarški sodnik za prekrške je lani delal maja dalje, ker so ga šele tedaj imenovali. Iz leta zel 1.522 zadev, novih je prišlo 1.864, a mu je v osmih ra' :lal šeleojj ■ 19931^5. I ieseci1i«C rešiti le 1.513 zadev. Izrekel je za 8.700.000 denarnih kazni In , bib 2.300.000 stroškov za postopek. Sodnik za prekrške rem zdravstvenem domu, to pa je objekt, ki ne ustreza. (F- ■ TIŠINA - Za pusta je bilo na Tišini zelo živahno, saj so ' pripravili pustno povorko. Enako so sc izkazali podružnične šole v Gederovcih. Nek e ter e maske so bile ne. Sicer pa so se otroci udeležili tudi otroškega pustnega kar*’ na Ptuju. (F. KI.) 'I I ! i J t j VODNJAKI -Vodovodi so krivi, da so z našega pode- i želja izginili dobri stari vo-dnj^, v katerih pa vode niso zajemali le za potrebe gospodinjstev, ampak so jo iz njih tudi črpali, ko je kje gorelo. Hudo narobe so ljudje ravnali, ker so vodnjake zasuli ali pa vanje kar speljali gospodinjske odplake, saj so tako gasilci ob enega od vodnih virov. Pravi vodnjaki so tako le še tu in tam, kot je denimo tale na fotografiji iz Lipe. Bodo podeželani našli čas za obnovitev svojih vodnjakov? Vodni vir na dvorišču je lahko tudi znamenje domačnosti. Fotografija: J. Ž. RAKIČAN - V začetku tega leta je poteklo 40 let, odkar je v Rakičnu dom starejših občanov. Tačas je v njem 292 oskrbovancev, od tega 194 z območja prejšnje občine Murska Sobota. Iz preostalih (starih) občin pa je manj oskrbovancev: Lendava 34, GomJa Radgona 32 In Ljutomer 17. Drugi (15) so z območja širše Slovenije. Kar 164 oskrbovancev si samih plačuje: oskrbnino, Povprečna starost žensk je 77, moških pa 68 let. Nedavno pa je neka oskrbovanka proslavila celo lOOletnico. (F. KI.) KAPCA-Vaški odbor iz Kapce se je odločil za širitev mrliške vežice na vaš-kem pokopališču. Gradbena dela so zaupati zidarskemu mojstru Karlu Tomšiču iz sosednjega Kota. Povečanje vežice bo stalo ne-k^ čez 2.000.000 tolarjev. Največ so jih zbrali s krajevnim samoprispevkom. (L Ž.) Dopolnilno delo na kmetih Pražene bučne Franc Sukič iz Šalinec stalno redi okrog 30 ple- menskih svinj «presečiuc» in letno odda farmi na Cvenu okrog 500 pujskov, težkih od 5 do $ kilogramov. Prav ste prebrali! Pujske namreč odstavi in proda 28 dni potem, ko prikukajo na svet. Zaradi zgodnje oddaje je izkupiček seveda slabši, kot če bi jih krmil do običajne teže 20 kilogramov, toda zaradi krajšega krmljenja je tudi mapj stroškov. I Hi _ f <1 Kmctovalcc iz Šalinec, ki sicer vedno išče dodaten zaslužek, bi lahko od svojih odojkov primerno živel, toda s tem se ne zadovolji, kajti časa, ki mu ostane, ne more izrabiti nekoristno oziroma nepridobitno. Vedno ima neke dopolnilne dejavnosti. Tako je že gojil činčile za fino sivo krzno, a je njihovo rejo moral opustiti, saj sc je nenadoma ves svet zarotil proti reji živali zaradi krzna. Potem se je odločil za rejo koz, kar je nekaj časa «šlo», je pa zadevo «likvidiral», ko je zbiralnica plačevala za kozje mleko komaj toliko kot za najslabše kravlje mleko, ni pa dobil tudi obljubljenega posojila za sirarno za predelavo kozjega mleka. Franc Sukič, ki se nekaj malega ukvarja tudi s poljedelstvom, goji buče in odločil se je, da semena ne bo kar tako prodajal oljarnam, ampak ga bo višje ovrednotil na lastni kmetiji. Vzniknila je zamislel o pražarni bučnega semena. To sicer ni povsem njegova ideja, saj je vzorce praženih bučnih semen golic videl in kupil v Avstriji, a se pri nas česa takega ni spomnil nihče drug in je tako on «prvb. Hudo pa se moti bralec, ki misli, da je opravilo enostavno! Semen, ki jih ročno ali strojno iztrebijo iz buč, namreč ni mogoče kar vreči v posodo za praženje, saj je med njimi veliko drugih primesi, pa tudi prav vsa semena niso za v usta. Torej jih je treba prej ročno prebrati. Potem da seme v sušilnico in končno v posodo, nato v stroj, kijih spolira (odstrani kožico), in nazadnje v posodo, kjer se (s)pražijo. Potem jih (še vroča) da v večje vrečke, iz njih pa jih pozneje pakira v 70-gramske vrečke, ki potem najdejo pot na police trgovin in do kupcev. Stanejo 100 tolarjev. V lanskem letu je prodal okrog 20.000 vrečk praženih bučnih golic. Glede na to, da sam prideluje buče na večjih površinah in da bučna semena tudi odkupuje, je razumljivo, da bi lahko tržišču ponudil še več blaga, problem pa je, ker z nekaterimi grosisti še ni uspel (ne po svoji kri vidi) navezati poslovnih stikov. In kdo so dosedanji kupci? Potrošnik Murska Sobota, Vesna Ljutomer. Dobim trade Kamnik, Oreh Ljubljana, Hartus Ljutomer... golice BUČKE - Franc Sukič letno pripravi do vrečk praženih bučnih golic. V g la vem je pridelek, nekaj pa jih tudi kupi. Vrečke pko in ustrezno deklaracijo, pakira pa jih v katere gre 30 vrečk (2,1-kilograma). - l-n‘’* Š. S. Franc Sukič je izdelal stroj za poliranji’Tjjf co irt mini pražarno kar sam. Pakirneg^ še nima, zato semena polni ročno in elektronski tehnici. Čez čas bo skušal za vakuumsko pakiranje. Za svojo deja’'’^ ustrezno dovoljenje, vzorce praženih - sno pošilja tudi na analizo na Zavod za in jih no varstvo v Maribor. Izvidi so dobri, Sedaj bi seveda lahko zapisal še kaj stljavih bučnih semenih, a ne bom. ker •” I lal brezplačno reklamo. Nekaj pa vendar!” dati črno na belo: kjerkoli Franc Sukič p>*“ svojih bučk (na primer v kakem gostišču v mizi), hitro izginejo. Hočem reči, da ji'* “ zobajo. S. ygstnik, 16. marca 1995 ___15 ( H lil I r I odsevi mladosti ^li veste? dobra knjiga Murska Sobota) kviza je Knjigarna in papirnica j® 25. vprašanje nekoliko težje, saj smo prejeli nj kot 20 odgovorov in med njimi je bilo le nekaj pravilnih. I j® SIMONA Z RIM iz Murske Sobote, vzri ' dovolj, če bi napisala, daje imel b francoski kralj Filip IV.. je v zgodovinskih knji-va -ul ', ®.’’®’ydh izbrskala, da so tako nazivalj tudi avstrijske-ji fridricha (umrl 1, 1330) in Filipa L, kije bil po-s Špansko princeso Ivano. Kupon št. 27 - ali veste Pn*!® redko sam? Odgovore pošljite najkasneje ‘eba iu na naslov: Uredništvo Vestnika, Ulica arhi- ' « Aovaka 13. 69000 M. Sobota in pripišite »ALI VESTE-. človek, novi človek bo iz človeka I I I Kako smo izdelovali pustne maske Bila sem na počitnicah pri botri. Učila nas je, kako si lahko sami izdelamo pustne maske. Najprej smo napihnile balončke in jih dobro zavezale. Nato smo skuhale lepilo iz moke in vode, s katerim smo nalepile koščke časopisnega papirja na balone. Nanašale smo precej debelo plast. Cez dva dni se je to dobro posušilo. Baloni so bili prazni, ostale pa so maske. Pobarvale smo jih s tempera barvami ter izrezale odprtine za oči, nos in usta. Tako smo si same naredile maske, ki smo jih nosile za pusta. Jaz sem bila klovn, sestra miki-movsa, sestrična pa pikapolonica. bilka mi je zaupala Nekoč sem se Sel igrat na | travnik. Med igranjem sem I opazil belo cvetko. Sklonil ' sem se k njej in ona mi je tiho šepetala svoje želje. Najbolj sije želela čist zrak. ker je še komaj dihala. Tudi . zdravo hrano N rada. Dol' go sem premišljeval o željah te bele cvetke, ki je bila tako ; nežna, da bi jo že lahen ve* = trič polomil, vendar se je borila za svoje življem«. ■ Tudi jaz sem si zažežel čist zrak in zdravo okolje,^ svet poln zdravih, cvetočih j Ce bi bila ravnateljica šole v dan poročajo o dogodkih, ki pretresajo svet, da IR t Itrajše. jutri daljše, iz njih pa vedno lahko razbere-3 m ta vojna zahtevala toliko in toliko žrtev. lk dneva v dan poročajo o dogodkih, ki pretresajo svet. MAJA kava S. 2. a OŠ Bakovci rastlin. " NORBERT OLTVANJi 4. c OS HI M. Sobota Ce bi hotela biti ravnateljica šole, bi sc morala najprej že zelo dobro učiti v osnovni šob in potem še na srednji in visoki, a pri meni ne kaže tako, saj imam že sedaj probleme. Kriva sem si sama, ker sem takrat, ko mi stric reče, naj se grem učit, z mislimi vedno drugje. Ravnatelja ali ravnateljico izberejo učitelji, svet šole in občinski svet. Če na občini ne dajo soglasja za osebo, kije predlagana za ravnatelja, objavijo ponoven razpis. To pomeni, da ima občina pomembno besedo pri izbiri ravnatelja. Ravnatelj je predstavnik neke šole. Ce kam gre, mora vedeti vse podrobnosti o svoji ustanovi. Poskrbeti mora tudi, daje šola ob praznikih, kot sta novo leto in pust, primerno okrašena pa tudi za to, da imajo otroci dovolj razvedrila. Tako lepo je, ko včasih povabi kakšnega znanega glasbenika ali lutkovno in gledališko skupino. Pripraviti mora redovalne konference in takrat vidi, kakšen je upeh učencev. Če je kdo zelo slab, dobi opomin ali grajo. Tisti, ki so zelo dobri, dobijo pohvale. Če kateri učenec dela na šoli probleme, pokliče ravnatelj njegove starše in se z njimi pogovori. Ima pa še druge obveznosti. Ugotavljam, da mi bo morda še žal, ker se sedaj ne učim dovolj, Stric mi vedno reče: »Zase se učiš, zato se trudi, da bo kaj iz tebe!« A kaj morem, ko pa sem v tistih letih, ko najbolj pogrešam svoje starše. Saj ne rečem, da nimam pri teti in stricu vega dovolj, vendar mi misli vedno bolj uhajajo k mami. Lepo bi bilo, če bi mi kdo kdaj rekel: »Gospa ravnateljica Vem pa. da se mi to nikoli ne bo zgodilo. LIDIJA FLAJSINGER, 6. c OŠ Gornja Radgona V le novice f^^išljani v- tako suhoparne, da človeka odvrnejo od Človešt razmišljam o tem, kakšno vrednost ima da- ° ^vljenje in kam nas vodi ta brezobzirna tekma velesil. arai je ostala misel, ki sem jo prebrala v (idki fv J^f’ELO UBOGO LJUDSTVO, KI NI NIČESAR IN KI JE LE OROŽJE V ROKAH BOGATEJŠIH? Vedno predstavljala rožnato, lepo in brez trnja, pa ■čedalje pogosteje to svojo zmoto z razmišljanjem tudi *U[n ii) ■ in tisoče uničenih življenj, milijoni brezdomcev, M Vodi in' * Nad vsem tem visi nevidna roka, ČLOVEK, strašno dogajanje. Vedno znova se mi vsi® lahko peščica ljudi odloča o življenju in smr- 'n ™ ^P^cnjstvu; s kakšno pravico si nekateri lastijo duše Sem se in tisoče uničenih življenj, milijoni brezdomcev. '^Poplap človek današnjega časa?! Človekov umjepose-''vdaj, 'Hpfediivnln sta znanost in tehnika, kar nam iz dne-utnira dosežki in odkritja. Kljub vsem tem dobri- Zg vedno preveč ljudi. Mar nam je res tako malo da v se bo optimistka, zato upam, da bo zmagal razum in današnjega časa spremenil v človeka MIRU. SIMONA PETEK, 8, a OS BELTINCI ^liža se pomlad so naredili sne- ‘^neta -uituiii sne-je po- '^JO t^^^^^kov sonce, iangai/^^.^aaopil.Dam-' pogledal in ie: sta V '^^'la. fitL-'* ^»renček in Slii^ se pomlad. P -------1. raz ‘^odružnična OŠ Opazoval sem ptičke Na lešnikovi veji sem zagledal siničko. Nekaj časa je sedela tamkaj, potem pa je odletela na jablano. Pridružila se ji je še druga sinička, nakar sta skupaj odle-. teli na slivo, Tam sta nekaj počeli. Medtem pa je priletel iz gozda velik črn kos. Prestrašil je sinički. Odleteli sta v gozd in se nista več vrnili. Na kosa sem bi! zelo jezen. ' V krmilnico sem nastavil hrano, če bi se sinički kasneje spet vrnili. Gederovci JURE TOMPA, 2. a OŠ Kapela lutibolj kruloga na svetu. Brez lursitl" td h ? ne človeka, je nekaj pJega... l^i nasilja, bi vsi živeti v sreči th tnlm. Svet bi M'ki je zelo rSiJičncr. Lshicn Jd v ...skriitU Da rultCnlh mestili- £rts¥ ‘^ilir. otroci. zame nekaj strašnega, bolečega l,, Oh ■1"^' starši 2 mano lepo ravnajo. Sem pa za un' neprištevnost. gružjjivML «r?h. jok, in pretepanje otrok so groba Pt^^a do nasilja, ko oče pretepa mftnu kregata med sabo, pri tem pa največ trpijo nekdo sili, da bi prižgal eigarclo, ‘ "žel drogo, ti pa tega nočeš. narave... I vc ).c ] vzel drogo, Iz , razmišljanj učencev 7, in S. razredov na temo Nasilje OŠ Franceta Prešerna črenšovci Žalosten dim Dim se dvigne pod nebo, peč zakuril je nekdo. Oblaček dima slabe volje počasi dviga se nad polje, nad gozdove in v nebo skozi luknjo ozonsko. NINA NOLARlC, 5. b OS Beltinci Pri zobozdravniku Učiteljice so dobile obestilo, da morajo vsi učenci naše šole na pregled k zobozdravniku. Tako smo se v sredo zjutraj odpeljali z avtobusom do zdravstvenega doma v Gornji Radgoni. S seboj smo morali prinesti potrjeno zdravstveno izkaznico. Vstopili smo v^akalnico, se sklekli in počakali, daje prišla sestra in pobrala knjižnice. Nato nas je klicala po abecednem redu. Vsi smo bili malo prestrašeni. Ko sem f i :x' TO, d E NOJA , NISA !N PES NISO ffi Bill J JAh/JA u 4 *1.D ^1 prišla na vrsto, sem sedla na stol, da mi je zobozdravnica pregledala zobe. Tiste, ki so imeli luknjice, mi je za plombirala. Sicer pa ni bilo tako hudo, kot smo se bali! KAROLINA ŽNUDERL Podružnična OŠ Sp. Ščavnica Pišite^ rišite, Mamica in očka Moja mamica in očka sta kot dva bom bo neka . Zelo rada ju imam, za nič na svetu ju ne dam. Vedno njuna Tadeja biti Želim, tole pesmico jima podarim. TADEJA BARBEB, 2. b OŠ II M. Sobota Kužek Taček Mojemu kužku je ime Taček. Je črne barve, na prsih pa ima belo liso. Ko pridem iz šole, me čaka na stopnicah. Od veselja maha z repom. Najrajši je kosti, meso in mleko. Veliko se igrava in hodiva na sprehode. Imam ga zelo rad. TOMAŽ GOMBOC, 1. a OŠ Cankova Moj dom Ko ptička prvič razpne svoja krila in se dvigne nad oblake, si zapomni, v katero gnezdo se mora vrniti, To, kar pomeni ptički gnezdo, je za človeka rojstni kraj. Kamor koli ga zanese pot v življenju, zmeraj se rad vrača domov. Stara sem bila dve leti, ko smo se poleti odpeljali na dopust na morje. Še danes mi starša večkrat pripovedujeta, da to zanju ni bil dopust, ampak dnevi jokanja. Ves čas sem prosila, da bi šla domov. Hrane nisem marala, ker je bila drugačna kot doma. Bala sem se morske vode. V njej sc nisem počutila varno. Ko danes o tem premišljujem, se zavedam, da sem pretiravala, hkrati pa to pomeni, kako sem bila že takrat navezana na svoj dom in svoj rojstni kraj. V naši družini smo mama in oče, jaz, mlajši bratec, babica, dedek in prababica. Živimo skupaj, skupaj delamo, načrtujemo, se veselimo, premagujemo težave; skupaj se veselimo in si pomagamo, Le malokdaj je naša hiša prazna. Ko se z bratom vrneva iz šole, naju vedno kdo sprejme. To se ne da primerjati s tistimi sošolci, ki si sami odklenejo vhodna vrata in si za družbo prižgejo radio ali televizor. Mislim, da sva z bratom zaradi tega bogatejša in srečnejša od drugih. Dom pa je lahko varno zavetje samo takrat, kadar se vsi člani med seboj spoštujejo in se imajo radi. Prepričana sem, da večina ljudi v takšnem domu tudi odraste in se zato pozneje rada vrača domov. Tu se srečajo s svojimi dragimi, s prijatelji, z naravo, ki so jo vzljubili. Zaradi vega tega je slovo od doma vedno težko. Rojstni kraj in v njem topel, varen, miren dom je lahko naj večje bogastvo za tistega, ki to ima, in največja želja ter hrepenenje za tistega, ki je brez njega. KARMEN NOVIC, 6, b OŠ Turnišče 16 vestnik, 16. marca 199S , I I I I I 1 I I zvezde vam kažejo * OVEN Ona: Zaman boš čakala svojega princa iz sanj, kajti princi so samo v pravljicah. Se vedno pa ti bo ostal nekdo, ki sicer ni ravno princ, je pa zato njegova ljubezen toliko iskrenejša in resničnejša. On: Igra, ki jo igraš, je prenevarna, da bi se zate vse končalo kolikor toliko dobro. Prijateljica te bo povabila na pijačo, kar pa bo le pretveza za nekaj povsem drugega. Od tebe pa je odvisno, ati ti bo listo drugo všeč. BIK Ona: V življenju gre mnogokrat za masko in kdor jo sname, lahko naleti na neljube težave. Zato nikar ne vzdihuj, ampak se sprijazni z dejstvom, da je tudi odkritosrčnost včasih povsem nezaželena vrlina. On: Če se boš precenjeval, se ti lahko zgodi, da se boš zameril precej vplivnemu človeku, ki se bo znal prav prefinjeno maščevati. Tudi s prijateljico nimaš poravnanih ravno vseh računov, zato se raje pazi. 1 ne zgodi se vsak dan Bela limuzina I I I I I I I DVOJČKA Ona: Nikar se ne zapiraj vase in ne išči odgovorov na vedno ista vprašanja, ampak se posveti realnosti in tvoji vlogi v njej. Je že tako, da je ljubezen zelo nerazumljiva stvar, zato je še najbolje, da si ne de- . laš nepotrebnih skrbi. i Od: Čeprav si mislil, da je vseh težav končno konec, se ti obeta dokajšnje presenečenje. In nikar ne mish, da se boš iz vsega skupaj izvlekel povsem brez posledic, ampak se raje pripravi na izdatke. RAK Ona: Čeprav bo vse skupaj kazalo na popolno polomijo, boš iz ljubezenske avanture potegnila kar največ, predvsem pa kopico izkušenj za prihodnost. Nikar ne izpusti ugodne priložnosti za lahek zaslužek. On; Le zakaj se žrtvuješ za stvari, ki so že vnaprej izgubljene. Nekdo ti bo povedal nadvse presenetljivo novico, ki te bo zelo prizadela. In popazi malo na svoje poslovne zadeve, saj je položaj zelo nestabilen. LEV O"*: Srečala boš nekoga, ta je še vedno navezan nate, pa tudi v tebi tli iskra, ki se lahko kaj hitro vOjZ razbohoti v staro ljubezen. Lahko, da bo še ena avantura, toda počasi prihaja čas, ko lahko od ljubezni pričakuješ še kaj več. On: Postavi! si si previsoke cilje in za ipihovo uresničitev bo potrebna dobršna mera truda in predvsem realnosti. Nova ljubezen te bo popolnoma očarala, po drugi strani pa prinesla kopico problemov. DEVICA Ona; Nimaš prav, ko krivdo za lastne neuspehe večkrat vališ na druge, namesto da bi pogledala resnici v oči. Vedno pač ne more iti vse kot po maslu in tudi prav je, da se tu in tam spoprimeš s kakšno življenjsko težavico. On: Proti koncu tedna se ti obeta prijetno presenečenje, ki se bo dokaj manifestiralo na tvojem finančnem področju. Za partnerja naj te nikar ne skrbi preveč, saj je njegovo trenutno nezadovoljstvo ie pretkana igra. TEHTNICA Ona: Doživela boš zelo prijeten konec tedna. Fant, ki ga že dalj Časa opazuješ, ti bo predlagal nekaj povsem konkretnega. Toda kaj bo rekel tvoj dosedanji partner - to pa je že druga zgodba ... On: Pazi na svoje besede, predvsem pa ne govori o stvareh, ki se lahko obrnejo tudi proti tebi. Nekdo se ti bo na vse kriplje posku- I Ij J' šal maščevati, zato se nikar ne zanašaj na svojo srečno zvezdo. ' ŠKORPIJON ' Ona: Neko povabilo bo sicer zapeljivo, vendar bo ' izrečeno na tako dvoumen način, da si tega dolgo ne boš znala razložiti. Toda kljub temu boš za dosego cilja uporabila vsa razpoložljiva sredstva, kar pa lahko postane tudi nevarno. . On: Trma te bo pripeljala v položaj, ko bo še najbolje vse skupaj ' pustiti in reševali, kar se še rešiti da. Še najbolje bo, da sc zami- ' sliš nad svojim nezavidljivim položajem, saj si take napake ne bi smel privoščiti. t I I I I I 1 t STRELEC Ona: Tvoja reakcija na nepričakovano novico bo preveč impulzivna, da bi lahko dosegla kakršno koli razumno rešitev. Poskusi se zbrati in trezno razmisliti, pa se bo rešitev pokazala kar sama od sebe. On: Nikar se n^pritožuj nad svojo nesrečo, ampak stori raje nekaj, da boš stanje tudi popravil. Na krajšem izletu se ti bo zgodila majhna nezgoda, ki pa bo vzrok srečanju z nekom, do katerega ne boš čisto ravnodušen, KOZOROG Ona: Spotaknila se boš oblastno zanko, ki si jo tako vneto pripravljala nekomu drugemu. Drugič bodi raje malo bolj odkritosrčna in poštena, pa se ti to ne bo zgodilo. Popazi raje na svojega partnerja! On: Opazil boš, da vendarle nisi tako zapostavljen, kot si si domišljal. Ozri se malo naokoli in si poišči poti, ki bodo obetavnej-še od dosedanjih. Poslovni konec tedna ti bo prinesel vesele no- I i vice. i prilagoditi „* VODNAR Ona; Zaupaj tistemu, katerega zaupanje bi si rada pridobila. Tvoja napaka pa je predvsem v tem, da prevečkrat reagiraš trezno in preračunljivo, partner pa pričakuje predvsem tvoja čustva. Potrebno se bo I f piUdgVUHI i On; Dobro bi bilo, če bi včasih ustregel tudi kakšni od partne- tjevih muh. Vsekakor bi bila to precejšnja osvežitev v vajinem 1 i I; I odnosu, ki trenutno prihaja v še eno majhno krizo, ki pa lahko ; kaj hitro zraste v velike probleme, MBA Ona: Ne poskušaj na vsak način ujeti tisto, za kar misliš, da moraš imeti. Z malo potrpljenja ti bo uspelo uresničiti celo tisto, kar se ti je venomer izmika-i lo. Oglasil sc ti bo star znanec z novimi težavami. On: Zaradi poslovnih interesov se boš znašel v precej kočljivem ljubezenskem položaju. Poskusi se raje malo razvedriti, saj ti lahko pretirana resnost prinese kvečjemu še večjo zmedo in nezaupanje. Sedeti smo pri prvi kavi in se spominjali padlih tovarišev, oprostite, malo me Je zaneslo. Spominjali smo se kolegov, ki so dobili delovne knjižice. Nič boljši in nič slabši niso bili od nas, ki še zasedamo delovna mesta in pijemo vsakdanjo kavo. Mica je poročala: »Najhuje je menda s Stojanom, vsak dan hodi na glavno križišče in opazuje avtomobile. Ure in ure stoji in bulji v mimo vozeča vozila.« »Kaj v bistvu hoče?« je vprašal Janko. »Po moje nič, samo bolšči v prazno. No, glavno Je, da se naš poslanec in župan lahko vozita v novih avtomobilih, da se jima Ja, bog ne daj, ne bi kaj pripetilo. Za Stojana, gor ati dol, se pa itak nihče ne bo zmenil, e Je menila Mica. »Bečkerek pa je odprl firmo s služkinjami. Z zavoda za zaposlovanje dobi nezaposlene delavke in jih prodaja kot belo blago. Pa Še vse so mu hvaležne,« je dodal Janko. »Usti Jaka iz komerciale ima vinotoč, posel mu cveti, da je kaj, ves dan je vinjen,« je poročata še Mimica. »No, potem se pa zanj ni nič spremenilo, iudi tu v firmi Je bil stalno pijan. Hijetno pa je otožno, ko piješ v lastnem lokalu,« je skrbelo Janka. »Niti ne, sedaj vsi preostali komercialisti vodijo stranke na poslovne pogovore prav k njemu,« Je poročala naprej vsevedna Mica. »Ste že slišali za tistega pijanca, ki so nam ga pred kakšnimi šestimi leti podtaknili z občine. Nekaj je zamočil na republiški ravni, potem so ga dodelili k nam, da se spokori. Očitali somu velike malverzacije ...,«Je začel kvasiti Žožo. »Misliš tistega gizdalina, ki Je imet vsake tri dni drugo obleko, on je nekaj zamočil p zunanji trgovini,« je trdil Frančišek. »Ja, prav tistega! Pred dnevi sem ga videl na televiziji, sedaj je velik demokrat, udrihat je Čez stari režim, da je kar prasketalo, [met Je novo obleko, je pa sekretar p nekem ministrstvu,« je končal Janko. In tako naprej. Eden Je pretepel ženo in se hotel obesiti, pa se mu Je utrgala vrr, nekateri so se zapili, drugi ločili. Eni so ustanovili razne firme ter propadli, sem in tja kakSen uspe. Seveda Je veliko več brodolomcev. Pred hišo smo slišali hrup, šlo Je za spor med vratarjem Milanom in voznikom belega mercedesa. Milan. ie nalit z rebulo. Je trdil, da noben usran mercedes ne bo parkiral na parkirnem mestu našega tastarega Matica Strigalice. Kasneje Je le popustil, voznik mercedesa Je bil namreč pražnje oblečeni Mihec iz delavnice, tisti nebodigatreba, ki Je pol delovne dobe preživel s plavimi in na bolniškem dopustu. Ko Je dobil knjižico, Je odprl kleparsko firmo, sedaj vozi barko in mercedesa, denarja pa ima kot pečka. Milan je dobil liter merlota, potem sta skočila še v bližnji bife. Mihec Je potolažili Milana z besedami: vČe te sunejo v rit, ne skrbi, pri meni je vedno dosti dela.r Zaprli smo okna in se usedli k tretji kavi, kaj bi skrbeti, saj nas bo Mihec itak vse zaposlil. BORIVOJREPE E’’™-t v » J Le L i i* Lepši akvarij za VVilIvja Orka Kciko, ki je nastopila v naslovni vlogi filma Svobodni Willy. je tudi po snemarju polnila časopisne stolpce. Ubogega kita so namreč takoj po snemanu zaprli v beden mehiški akvarij, kjer je bil zaradi slabih razmer in majhnega prostora obsojen na trpljenje in nevarno kožno bolezen, v posmeh vsem tistim gledalcem, ki so se veselih Willyjcve filmske vrnitve na svobodo. Pod vplivom javnega mnenja so mehiški lastniki končno prepustili kita velikemu akvariju v Oregonu, kjer bo imel spodobnejše življenje. Revije zlatarjev in draguljev so . '"f. vedno dobro obiskane, Čeprav si večina ljubiteljev nakita ne more privoščiti več kot le posamezen kos j ali pa še tega ne. ; A obiskovalcev razstave v ■ Sydneyu zaradi tega ne boli glava. Vse dragocenosti, izdelane pri slovitem Cartie-j rju, že imajo I lastnika. To so I seveda ugledni in I temu primemo I premožni ljudje, [ ki so velikodtt-I šno dovolili, da I delček vsebine njihovih sefov I postavijo na ogled. Kar ima I dekle na sebi, je vredno poldrugi I milijon dolarjev. MeSterni ponavadi pred avetkon napijSejo kumi kakSo isjpc pismo ali pa kakšo pesem, deca z vrteča pa s šoule mainican za dan žena zdeklaraejra jo pesmi, pa se te nešternoj mamici kakSa skuza potegne dol po lici. Po Svetki kakSo pesem napijsati je P® nej glij v navadi. Tou navado je prekršila Belekova zdavanjska. nouto ete verzuše, pa njemi je doj zaspejvala na poznano czuše, na Slavskon; Mamica je kakor zarja, zjutraj se smehlja, od radosti si solze briSe, je mimo dan ženi- Je to dan ženš minil, praznik lep je bil. moj predragi ljubi spet se vina je na.IiX, Prinesel je domov vesel prelepi rožnat' o vet, vohalni je organ njegov nad brki bil Napet in ves rdeč, v lica pa žareč, želim res vse najboljše pr'mej duš, častna reč. Me da Si si napet. prisegaj ljubi moj, saj vem da je bi ženskam b'lo lepd, boril si se borec velik zdaj, hraber kot le kaj; zdaj se pa počasi strezni, pa le Še mir mi daj t Poskusite najprej s plastiko! Kitajski cirkusi in akrobati s svojimi spretnostmi, ki so velikokrat povsem na meji verjetnega, so priljubljeni povsod po svetu. Na Daljnem vzhodu so njihove predstave še posebno dobro obiskane v času lunarnega novega leta, ko praznovanje raztegnejo na več mesecev. Akrobati iz kitajskega Jiangzija so letos nastopali v Singapuru. Gledalcem je ob takih in podobnih predstavah zastajal dih. V vsako točko je ob prirojenem talentu vgrajeno tudi veliko let mučnega treninga. V kitajskih cirkusih menda tudi pri vajah ne uporabljajo plastike, za domačo uporabo pa jo vendarle priporočamo. Borznik v balonu Ameriški borzni posrednik Steve Fosset si je vtepel v glavo, da hoče biti prvi ? človek, ki bo-sam v balonu ' preletel Tihi ocean. Rečeno - stoijetio. Vzletel je z olimpijskega stadiona v Seulu. Cilj mu je bil, potolči dosedanji svetovni rekord^ ki ga Je teta 1991 postavil Richard Branson, kontroverz-. ni lastnik letalske družbe Virgin, ki je v balonu prepotoval lO.SOO kilometrov, Fosset je potoval v special- ' nem balonu s premerom 16 metrov in višino 30 metrov, v višavah pa uporabljal masko za kisik. take, moCnd. Brat Diouži Leteča deska NASA preskuša , ivAOA preskusa pom--" lo prihodnjosti. Videti j® lu puliuuiijuau. teča deska za jadranje po ima uvdjva M jaui <«u* r ■; majhen trup, 600 pot^ pa bo sedelo v velikansk--Letalo leti z nadzvočno hilh’^. no lu'*' j. tako da za razdaljo med t-furtom in New Torkom pora® polovico običajnega I okolju prijazno, saj ne S*® I ozonski plasti. Letalo eno laAJ, . f krilo, debelo šest I . J________________— .rfi- Zanju razvija Exxon . korozivno gorivo. Letalo v® 18 kolesi, torej kol običajA lika letala, ko pa ‘ ’ doseže hitrost 850 kilotn«^^ uro (v višini kakšnih ■ trov), ga računalniško -o , obrnejo na levo, da leti z konico krila naprej. oba motorja. Tako deska za jadranje, kajti 7*^ na valovih drvi kot puščic® 3 zrak. Potovalna hitrost J J macha, torej 1800 kiloih^LtS uro ali dvakrat hitreje kot gi 747, Letalo bo polet®*® 'J petih letih. Za goljufe Organizatorji maratona bodo ¥ č# tekačev vstavili niške čipe in tako li goljufije, id so lahi bta omadefcvale to športno prireditev, udeleženci so se vozili po m«ta £ voziu po mefLU u p* i Po novem pa bodo 1^’ Mikali 4zv mnFal! na fedo morali držati Z®’ poti. Poleg vožnje s no železnico so si n® - co so Sl !•* gr, omislilJ maratonci oinisiui dane krajše poti po iju. Večina jezikov izumira I I ! ■l ‘T Skoraj 95 odstotkov od 6000 svetovnih jezikov bo ma sc nevarno približalo izumrtju do konca naslednice® j povedali jezikoslovci na letnem srečanju Ameriškega jV** razvoj znanosti v Atlanti, Jeziki izginjajo neverjetno hiu" obratno sorazmerno z rastjo prebivalstva na Zemlji. ijj Okoli 20 do 50 odstotkov svetovnih jezikov se otroci zato že v naslednjem stoletju lahko pričakujemo f izumirajo predvsem zaradi neusmiljenega pustošenja 01' morodci, svoj davek pa pobirajo tudi množične migracije. V si želi učiti glavne svetovne jezike, zlasti angleškega. Pf®^ IrA^ ni je izumrl kalifornijski jezik severni pomo, ker je uinn p* dnji govorec, V Kaliforniji sicer še vedno govorijo 50 ■■ riških jezikov, toda otroci ne obvladajo nobenega od njih-no jih poznajo le redki domorodci: največ deset posam®^ rqših od sedemdeset let. vestnik, 16. marca 1995 17 ii h Pomen zelenjave v prehrani Naše zdravje je zelo odvisno od prehrane. Znano je, da zaužijemo evet mesa, sladkorja in maščob, ^rnalo pa mlečne hrane, sadja in enjane. Ravno v teh živilih, ki uživamo, najdemo vitaminov, rudninskih sno- ^ruhočinkovin. Zdravje človeka, lu P«>ti boleznim uhrt rUtBDfvn telesna in o^t^^P^^^obnostza delo so zelo Drth.''" pravilne in izdatne in nre^' vredna je sveža _ Beljakovine Jem j. sprejema organi-in izvora, Beljavkovine ta človek ‘ ' »eijavkovine so niorp potrebne in jih ne lalogfF niti hranili. Pol-rcoTig ______■ .1 predvsemu jo Lr*i h- ’ rnlekit, siru, m43?s ■ iiviiKh hrana, v orehih in lešnikih. so v žitu in stročni- w lakih v rastlinah So vlintrj kalorična v '‘;®”J®''nicah je največ '''I so prav tako človekovo telo. ''^roča '“^^■čina po- ™dnin- kot >Phre, ' ^Sdjt in .X. --- to vitaminska . ■ rad tn-l. _ .1 . ■n. sestavine krvi vse- motovilec in drobnjak. člo-" '"TlCrml. I. . . nov. Naj- '-'^a okusa je citronska ll v Tt£lJkiA tehna za vsakogar nekaj kislina, kije v solati, vinska kislina je v grozdju pa tudi v rdeči pesi, jabolčna je v solati, paradižniku, špinači in cvetači. Oksalna kislina je v rabarbari, špinači, krompirju, paradižniku, stročjem fižolu idr. Olja, ki nimajo dušika, so v beluših, poru in drobnjaku. Eterična olja brez žvepla vsebujejo peteršilj, pastinak in zelena. Zdravilne učinkovine imajo olja, ki so v česnu, čebuli in zeleni. Prav zaradi vsebnosti različnih snovi v posameznih vrtninah imajo le-te različne zdravilne učinke, npr.: - paradižnik vsebuje veliko sladkorja, karotena, vitamina C, magnezija, fosforja; učinkuje proti Želodčni kislini, protinu in artritisu; - paprika vsebuje veliko vitaminov, zlasti A in C, pospešuje krvni obtok, preprečuje sklerozo ožilja; - kumare so bogate s kalijem, ki je v ugodnem razmerju z natrijem; vsebujejo tudi vitamine A, BI, B2 ter uravnavajo odvajanje vode in razbremenjujejo srce; - solata, zlasti zelena, vsebuje veliko vitaminov (A, B1, B2, B6, C in E), rudnin (kalij, kalcu. magnezij, natrij in fosfor); uravnava delovanje ledvic, pospešuje tek in prebavo; • endivija odlično vpliva na jetra ter izločanje žolča in seča, čisti kri in odvaja: - radie vsebuje posebno veliko vitamina C in karotena, grenke snovi uravnavajo prebavo, pospe- šujejo kroženje krvi in telesno presnovo; vsebuje tudi veliko kalijevih soli, ki ugodno vplivajo na živčni sistem; - motovilec vsebuje od vseh so-latnic največ listnega zelenila in zato Železa pa tudi rudninske snovi in vitamine; - špinača vsebuje veliko rudninskih snovi in vitaminov, priporočljiva je za otroke, deluje proti anemiji ter težavam z jetri in želodcem; • zelje vsebuje veliko beljakovin in rudninskih snovi, od vitaminov vsebuje največ karotena, vitaminov BI, B2, C, E in K: pospešuje črevesno delovanje in tek, širi ožilje, znižuje krvi tlak; - brstični ohrovt vsebuje precej lahko prebavljivih beljakovin, mnogo vitamina C ter karotena; je od vseh kapusnic skupaj s cvetačo najlažje prebavljiv; - cvetača vsebuje veliko lahko prebavljivih beljakovin; je dietna hrana za bolnike z želodčnimi, črevesnimi in ledvičnimi boleznimi, ugodno vpliva na oslabela jetra in sladkorno bolezen ter vsebuje veliko vitamina K; - kolerabica vsebuje veliko rudninskih snovi, sladkorja in vitaminov; -gomoljna zelena vsebuje veliko eteričnega olja, ki pospešuje tek in prebavo, ugodno vpliva na ledvice in mehur, pospešuje izločanje seča; listi vsebujejo veliko vitaminov in rudninskih snovi; - peteršilj vsebuje veliko vitamina C in rudninskih snovi; • rdeča pesa vsebuje precej ogljikovih hidratov, lahko prebavljivih beljakovin in razne soli; - redkev in redkvica vsebujeta veliko eteričnega olja, ki pospešuje prebavo in obnovo krvi; rdeče sorte redkvic vsebujejo več rudninskih snovi in vitaminov kot bele sorte; - fižol odvaja vodo in razbremenjuje srce in ožilje, vsebuje glukokinin, ki uravnava količino sladkorja v krvi, vsebuje veliko beljakovin (malo prebavljivih); -grah vsebuje 6 do 7 % beljakovin, 10 do 14 % sladkorja ali škroba in 6 do 7 %% maščob; bogat je z vitamini in rudninskimi snovmi; - čebula je bogata z eteričnimi olji, vsebuje veliko sladkorja, vitaminov (zlasti C) in rudninskih snovi; - por vsebuje več karotena in vitamina C kot čebula, več rudninskih snovi, manj pa eteričnih olj; - česen spodbuja žleze z notranjim izločaitiem, česen in čebula vsebujeta antibiotike, ki delujejo baktericidno; eterična olja v česnu vplivajo na prebavo, je staro zdravilo proti arteriosklerozi in glistam. Simona Potočnik, kmet, inž. rasti, proizv. SKS Rakičan Kuhajte z nami Langaš 'Sf Potrebujemo: 50 dag mešane bele moke (polovico ostre, polovico gladke), 25 dag kuhanega olupljenega in pretlačenega krompirja, 3 dag kvasa, 1 pičlo žličko sladkorja za kvas, 3 del vode, 1 ravno žličko soli. Premaz: 4 do 5 strokov strtega česna, namočenega v 1 del mrzle vode. Za cvrenje; olje ali mast. Kvas zmešamo z žličko sladkorja, prilijemo 2-3 žlice tople vode, pokrijemo in počakamo, da vzhaja. Iz naštetih sestavin urno zamesimo testo, ki ga razdelimo na 6 ali 7 hlebčkov. Dobro po-valjene položimo na pomokano desko in pokrijemo. V kozici pripravimo maščobo, ki naj bo vsaj 2 prsta visoko. Ko se hlebčki dvignejo, pričnemo cvreti. Roke si rahlo pomokamo, hlebček kar se da urno enakomerno razvlečemo in položimo v srednje vročo maščobo. Testo polagamo vat(jo malo nagnjeno, sicer z njim zajamemo preveč zraka in se na sredini naredi nezaželjen mehur. Če se to zgodi, ga takoj prebodemo z zobotrebcem, da se lepo enakomerno ocvre. Ko je langaš na spodnji strani ocvrt, ga obrnemo. Enakomerno ocvrtega vzamemo iz maščobe in položimo na servieto, da vpije odvečno maščobo. Po želji ga premažemo s česnovo vodo in takoj ponudimo. Nasvet: Langaš cvremo v dovolj globoki posodi, ker se maščoba zlasti proti koncu cvrenja zelo peni (testo vsebuje mnogo vode). S tem zmanjšamo možnost kipenja maščobe. Testa ne Im ni ».'l n'ra'ir&,A eift ^**l1 Ti 1z*Amni nn valjamo, ker bi ga preveč stisnili, saj je zaradi krompitja precej lepljivo. Cilka Sukič d. d. MARIBOR !2NUDBA TEDNA: ^k, PRODAJNI CENTER MURSKASOBOTA, Cvetkova 2 a tel. 31 760 NOVO! ZELENA TRGOVINA: bogata ponudba semen. Spojil, zemlje za presajevanje in šote-vse za vrt 'n delo na polju, sadovnjaku in vinogradu. se obiska! Glasbene lestvice sedem tujih skladb na murskem valu j - Robert Palmer - ^CienliiL.nrh JHi; 1 ilJI-La iiifc. 5: *' Utjt^^^*'’VRPAYNIGHT-Bon Joti ni <*Tom Petty -The Prodaj mera &^h-Inter«rtive I ■ Human League ■ Kortin ' ,9* POZABUAS-Be Radio 4 5. lE ZABAVNE GLASBE r ŽENA - Andrej Šifrer Irena in Oto Jt-Faraoni Ge tub '^*R(iA^r2S'^OZABAVNE Zorko S A Me ZGODI - Don Juan Pt’' GLASBE '-EKR0N PA 2; MARELOF I . ■ ■ ■ ■■ ITIUJIT ■ ■' ^RSTan a - Ptujski instrumentalni ansambel ' Ans Klavžarja >h- **- - ■■lU ra. kne . ■ 'IgortoZtotliTcId IHPrlUMT AiOl] ?“Pon št. 11 I K '‘»■'odn, P'^imek (nnbji, U, nuret 199?, na naslov; Marakt val, ■raka Sobota, la glasbene lestvice. ••vnj_____ naslov J Dober spanec se začne zjutraj: budilko naravnajte - tudi konec tedna - na isti čas, da najdete svoj ritem. Po 18, uri ne delajte nič napornega.To pomeni tudi, da se morate odpovedati težki ih mastni hrani! Dva vrčka piva ali dva kozarca vina sta odlično sredstvo za dober spanec, toda nič več, sicer se utegnete zbuditi ob treh ali štirih zjutraj In potem ne morete več zaspati. Zanesljiv je tudi kozarec mleka pol ure pred tistim, ko greste v posteljo. V mleku je uspavalo triptofan. Kava in cigarete so zanesljivo sredstvo za budnost, tudi če st« obojega vajeni. Če ne morete zaspati, ne ležite v postelji in premišljujte. Tako odganjate spanec. Vstanite, pojdite v drugo sobo in berite. Spijte skodelico čaja iz poprove mete. Pa lahko noč! RADIO MV - MURSKI VAL - UKV 94,fiMlli (doiHitdiie tudi SV 64R kHz) /M4-y Petek - 5.40 Prebujajte se 2 nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije^ slovenščini. nemSčini in madžarščini - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 PoroCila - 8.10 Dopoldne na MV - 8,30 Mali oglasi - 9.15 Zamunenci (kabaret) - 10.30 Kino ventilator - 10.00 Poročila - 11.15 Od petka do petka - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Dežurni npvinar v 1. osebi ednine - J 3,00 Popoldne na Murskem valti -.13.30 Poročila - 14.30 Romska oddaja - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.30 Poročila - 17.00 Ob koncu tedna - 17.30 »Sipli mitf - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Sobota - 5.40 Prebujajte se 2 nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.50 Tržnica - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV -9.15 Predstavljamo vam - 10,00 Poročila - 10.30 Potepajte se 2 nami - 11.00 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13,00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila na MV - 14.30 Evropa v enem tednu - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Astrosobota -22.00 Vključujemo Radio Slovenija Nedelja-8.00 Začenjamo nov dan-8,05 Horoskop-8.15 Panonski odmevi - 8.50 Zamurjenci (kabaret) - 9.15 Misel in čas - 9.30 Srečanje na Murskem valu - 10,30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.15 nedeljsko premišljevanje - 12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 NajlepSe želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Ponedeljek - 5,4U Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Porabsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 10,00 Poročila - 10,15 Tema dneva - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 17.00 Šport - 17.30 S krSčakon. cekron pa z mardof- 18.15 Bilo je nekoč - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Dober večer, Beno - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Torek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja knanika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Ljubljansko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8 10 Dopoldne na M V - 1000 Poročila - 10.30 Kratki slik - 11.15 Mali oglasi - 12-1» Poročila - 13.30 Dežurni novinar v 1, osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 1^4.00 Subjektivno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16,25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.0n Poslušamo vas - 17.30 Mali oglasi - 18.00 Na narodni farmi - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Večer s Smilju in Milanom - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Sre^ - 5.40 Prebujajte se z nami - 7,00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Zagrebško zvočno pismo - 8.00 PorcNČila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Iščem o za v as-10.00 Po roči! a - 10,15 NSTSNMV - ll. 15 V živo... - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Dežurni novinar v L osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu 13.30 Poročila - 15,30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 V stiski - 17.30 Srebrne niti - 18,00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Mursko-morski val - 22.00 Vkliučujemo Radio Slovenija ČeMek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.40 Svetuje kmetijski strokovnjak - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 9-15 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila - 10.30 Pika na ( - 11,15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 15,30 Dogodki in odmevi - 16-25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Mali radio - 18.00 NajlepSe želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Geza se zeza - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija.' Mini vrt v steklenici Rastline lahko uspevajo tudi v zaprtih steklenih posodah. Če jih bomo posadili v stekleni balon za vino in posodo neprepustno zaprli. bomo lahko opazovali, kako '..^-rJ ■ lAM > ■ m Mi Z laserjem nad smrčanje; francoski zdravniki so razvili poseben laser, ki pomaga pri močnem smrčanju in zastojih dihanja. Z laserskim skalpelom so doslej operirali 8S6 pacientov. V 70 odstotkih so dosegli popolno prekinitev smrčanja. Laserski žarki uničijo nepotrebno tkivo v žrelu, ki najpogosteje povzroča smrčanje. se same oskrbujejo. Za vrt v steklenici potrebujete poleg posode, steklenega balona, glinaste kroglice za drenažo še zemljo in mlade tropske rastline, Te zahtevajo in dobro prenašajo izredno vlažen zrak, vstaviti pa jih je mogoče skozi grlo steklenice. Za sajenje pripravimo lijak in dve paličici, s katerima potisnemo korenine v zemljo. Pomembno je, daje zemlja dobro pognojena, ker je le taka dobra podlaga za rast rastlin. Ker potrebujejo rastline v steklenici veliko svetlobe, postavimo vrt v steklenici na svetlo. Pri oskrbovanju pazimo, da ne bi rastline zgnile zaradi preveč vode. Zalivamo jih skopo, tik po sajenju; voda v zaprti posodi se bo dolgo ohranila. Če pa vidimo, da so se na notranji strani stene steklenice pojavile kapljice vode, moramo steklenico za nekaj časa odpreti, da bo odvečna vlaga izhlapela. sestavil MARKO NAPAST BIOGRAFIJA OfiZAVA V JUGOZAHODNI AFRIKI športni VADITEU LJUDSKI IZRAZ M ZAKOVICO POIJUBNA UMETNIŠKA SMER TARIFA UBRANOST aASOV, SOZVOČJE aTonoDNO POOHI lODNO lOCJE IZSEČEK PRIPRAVA, NA KATERO SE NAVUA PREJA RASTLINA, KI SE GOJI ZARADI VLAKEN AMERIŠKO TERENSKO VOZILO, DŽIP Cas baez DEL KAREL DOBIDA VRATA TOVARNA V GORNJI RADGONI a»m MORSKI SESALEC (MOGLMA DOŠIK PIKA UJEDA KANJUH GLAVNI SOK ANfflfŠKO IME ZA LUKO,/Pl-ŠTANISCE BTVSI UGANDSKI CHKTATOfl STAREJŠI SPANSKI TEMSM IGRAlfC ENA 00 ELEKTROD SNI OB LMLt BOJNI ŠTRUC " IME PRITOKOV REMA 1^ MATURU REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno; Prodnik, rubrika, Estonec, llok, Dl, Sil, lan, K, Čad, opereta, Vane, OZ, avo, sla, lesorez, estrade, CE, oboi.' ’ ' 18 vestnik, 16. marca I99j Socialnomedicinska podoba nekaterih prekmursl^ vasi 23. 6. 1993-2. 9. 1993 6.500 km s kolesom v 30. letih Prim. dr. Jože Zadravec Vodnjaki so večinoma odprti, 3 do 4 m globoki, 3 so na črpalko, vsi drugi na ključ. Voda je rumena, mehka, polna peska, neprijetnega vonja, nepitna. Ob poplavah in deževnih letinah so vodnjaki polni vode. Nikoli ne presahnejo. Sadje uspeva, nasadov pa je malo. Prehrana: mleko, krompir, fižol, zelje, repa, polenta. Kuha se ponavadi tri- ali dvakrat dnevno, Kruha primanjkuje, nadomestijo ga koruzni kruh ali polenta. Poplava je bila od leta 1929 že trikrat. Potrebna bi bila regulacija Le da ve in Mure, Letošnja poplava je uničila vse poljske pridelke in poplavila hiše. So družine z 9, 7, 6, 5, 4, 3, 2 ali nič otroki, povprečno so trije do štirje na družino. Otroci so prej hodili v šolo v Križevce (2km), sedaj hodijo na Senico. V vasi je agrarna skupnost, ustanovljena 1929. Ima 18 članov. Dala je brezobrestno posojilo za gradnjo hiš s tremi sobami in kuhinjo ter primernimi gospodarskimi objekti. Zadruga je zgradila 6 hiš. Posojilo je dano na 25 let in sedaj je bilo 60% dolga odpisanega. Te hiše ustrezajo higienskim predpisom, vse drugo so zasilne luknje, v katerih morajo živeti ljudje. Gradnja hiše (material in zidarji) je stala 17.000 din. V Franciji je iz kolonije eden, v Nemčiji dva. Večina je Istranov, ti pa nimajo smisla za zadružništvo. Med njimi ni tudi pravega zaupanja. Zemljo si prizadevajo dobro obdelovati in gnojiti, če jim razmere dopuščajo. So varčni, včasih Sc preveč, možnosti pa nekateri nimajo preveč. En oral zemlje stane 3,000 din. Vodna zadruga v Lendavi zelo slabo dela. Ljudstvo nima od nje nobene koristi, dasi letno plačuje od orala 5 din. Zadolženi so skoraj vsi. Dober gospodar toži, da kljub vsej volji in pridnosti ne more nikamor. Gozda nimajo in vsa vas mora drva kupovati. Od bolezni je največ malarije, posebno zadnja leta. Obolelo Je do 20 ljudi. Ljudje bolehajo tudi za revmatizmom. Nekaj je obolelih za trahomom in davico. Tuberkuloze ni. Lani je bila epidemija gripe. Spolnih bolezni ni. Opojne pijače pijejo zmerno, ker jih nimajo. V vasi je ena trgovina, gostilne ni. Precej je nezakonskih otrok. Babica je v sosednji vasi v Dolini (4km), za porod računa 50 din. Z domačini. Prekmurci in Madžari, niso v najboljših stikih, ker so jim odjedli zemljo. Pojavljata se tudi svinjska kuga in rdečica. Benica je dolga ravninska vas ob mehki občinski cesti Pince-PetiSovci vzdolž desnega brega Ledave samo na južni strani ceste in ima s Solo 32 hišnih štev; kolonija je nastala leta 1922. Priselili so se ljudje iz StmiŠča pri Ptuju, sicer pa so iz okolice Gorice. Vsaka družina ima 8 in tri četrt orala zemlje in barako z dvema sobama, shrambo in hlevi. Barake so v slabem stanju. Postavila jih je država, ki je dala vsakemu 3.000 din brezobrestnega posojila. Od banske uprave je dobil vsak posestnik 2.000 din fiomoči. Od prvotnih barakarjev sta si dva postavila zidane hiše s 30.000 dinarji državnega posojila, od katerega seje sedaj 60% odpisalo. Teren je prav tako močviren in nizek. Vsako leto so poplave, največ poplavlja Mura. Letos je bila največja poplava, kar jih ljudje pomnijo. Voda v stanovanjih je bila visoka pol metra. Poplavila pa je Ledava, katere struga je višja kot vaški teren. Nasip je na treh mestih predrt in od NADA 9 15 tu se ob vsakem velikem dežju razlije voda. Nujno potrebna bi bila regulacija. Zemlja je peščena, vendar še precej rodovitna. Uspevajo predvsem koruza in krompir, manj pšenica in rž. Sadje uspeva, a je mnogo sadnih Škodljivcev. Vsaka hiša ima dve do tri krave, pa tudi prašiče in perutnino. Rdečica ter svinjska in kurja kuga se pojavljajo vsako leto. Konjederec je v Lakošu. Vas ima mrhovišče. Vsaka hiša ima vodnjak. Tretjina je odprtih na vreiano, dve tretjini na črpalko. Voda je mehka in slaba. Bolezni: malarija se je pojavila že leta 1930, letos je izbruhnila epidemija te bolezni, saj ni bilo družine, ki bi je ne imela. Tudi revmatizma je nekaj. Tuberkuloze ni, pa tudi spolnih bolezni ni. Babica je v Dolini (3km). Za dvakratni obisk računa 50 din. Ker je Madzarka in ne govori slovensko, ne daje nasvetov. Porodi so normalni. Abortusi so tajni, manj z domačimi sredstvi (cipresovo listje). Ljudje so verni, ne pa pobožni, k maši v Lendavo (7 km) gredo le ob izrednih prilikah. Prekmurska duhovščina jim je nenaklonjena. Hoteli so si zgraditi kapelico. Akcijo je začel katehet Verbanjšček. V ta namen je že zbral 30.000 din, a so mu pri delu nasprotovali farni duhovniki, zato je akcija zastala. S sosednjimi vasmi ne živijo v najboljših odnosih. Dohodek prinašajo: živinoreja (teleta), prašiči in perutnina. Gospodinje so mojstrice v izdelovanju mlečnih izdelkov. Prejšnja leta so jih nosile na lendavski trg, sedaj manj. Otroci so povprečno v družini 3 do 4, največ je 7 otrok. V Franciji jih je 6, v Nemčiji 1, V Slovenijo ne gredo. Za prehrano in preskrbo petčlanske družine se računa 15 oralov zemlje ali 1.500 din mesečno. Prehrana: mleko, krompir in drugo. Kuha se trikrat na dan, kruh imajo sicer vsi, vendar prevladuje polenta. Šola je v baraki; enora-zredna z dvema oddelkoma in enim učiteljem. Otrok je 70, Otroci so slabo nadarjeni, tudi zaradi neugodnih razmer je napredek slab. Organizacije: sokolska čela izleta 1932 ima 22 članov in svoje prostore v Soli. Pripada ji knjižnica s 60 knjigami - leposlovnimi in gospodarskimi. Mladina rajši bere kot starejši. Ljudje radi pojejo. Gasilska četa je bila ustanovljena leta 1924. Prireditev ni, niti veselic. Poroke so cerkvene brez gostij. Agrarna skupnost, ustanovljena 1923, ima 29 Članov. Namen je. podpirati člane z brezobrestnimi posojili za nakup orodja. Koristi ni, ker ni sredstev. Kmetijska podružnica z 21 člani ima isti namen kot Agrarna skupnost. Ljudje radi pijejo, če imajo. Otrokom ne dajejo alkohola. Kg moke stane 3 din, govedina 8 do 10 din, teletina 12 do 14 din, rejena živina 5-6, živi prašiči 6 din, teleta 6 do 7 din. V vasi ni trgovine niti gostilne. Študenta ni nobenega. Gospodarsko stanje je slabo. Poplave, slana, komarji, vlaga. V mesecih juliju in avgustu pride precej sorodnikov v vas na počitnice kjer ostanejo do jeseni. Gnojišča in stranišča so prav tako zanemaijena kot povsod drugod. Umetno gnojišče imata dva. Drv nimajo, vse kupijo. Opomba: Leta 1921 sta odpotovala iz Sirnišča pri Ptuju dva transporta Primorcev nazaj v Italijo, eden pa v Prekmurje; akcija se je ponesrečila, ker ljudje niso bili kmetje. Namen kolonizatorjev je bil, da bi lendavsko okolico malo dvignili. (Nadaljevanje prihodnjič) Ferdo Godina VRNI SE 48 Ni vedel, ali bi jo za slovo Še enkrat poljubil. Nada je v resnici daleč od njega, kljub vsemu, kar sta to noč doživela. Popustilo je v njem. Tako se je odločila in svojo usodo bo utapljala v vinu. Trpela bo in pila. Samo da se ne bi končalo z njo, kakor z drugimi ženskami v Orlovščeku, ki pijejo: tavajo po ulicah; razmršeni sivi lasje, napeti trebuhi, bolnica, smrt. Ali je to pred njo, ko se mu odpoveduje? Rajši to in otroci kakor on. Mogoče ve. kaj misli in kaj ga tare. Odtaval je iz hiše v umirjeno noč in ko je bil na cesti, se ni več ozrl nazaj. Ali res ta hiša zanj ne obstaja več? So spomini nanjo sploh kaj vredni? Bil je sam na cesti. Tu in tam so po hišah svetili in se pripravljali, da odidejo v mesto v tovarne. Zdelo se mu je. da bo treba vendar živeti dalje in drugače misliti, na kar pa ni bil pripravljen. Čutil se je osramočenega, saj mu je na neki način zaprla vrata. Ne sme več priti. Prizadet je hodil proti domu. Njen strah je skušal sicer razumeti, vendar ji tega ni odpustil. 17 s tem, da sta se Sonja in Kelenčev Viktor tako srečno našla, babici v začetku ni bilo čisto prav, kakor smo že povedali. Frčak se ji je z leti priljubil. Nikoli ni povzdignil glasu, čeprav bi Sonja bila včasih sakrabolsko zaslužila. Viktor je bil babici v začetku premalo. Če ga je primerjala s Frča-kom: sto in ena. Nobenih daril več. Vsaka krava v Orlovščeku bi se smejala, če bi ji Viktor kupoval darila! Ko pa je preudarila, trezno in pametno po stari navadi, da misli hišo prezidati, si napraviti delavnico in vzeti obrt, ji je prišlo do zavesti, da je za Sonjole primernejši, in kar je bilo glavno, poročil se bo z njo. Sramote in tudi greha pri hiši ne bo več. po Evropi Sergej Kaučevič 1 S* Z Igorjem sva še nekaj časa ugibala o zmagovalcu, nato pa hipoma utihnite, saj sva zagledala zelo težak klanec. Izpustila sva nekaj vrtljajev, potem pa pritisnite na pedala, kolikor je šlo. V slabi uri sva prilezla na tisočak Donovaiy. Na vrhu sem počakal Igorja, ki se je vzpenjal počasneje. Po ogledu turističnega panoja sva ugotovila, da bodo s spustom Tatre za nama. Neprijeten hlad naju je opomnil, da sva oblekla anorake in si nadela kapuce. Vrvice sva močno zategnila, tako so zunaj ostale le oči. V aerodinamični drži sva odbrzela. Zaradi blagih ovinkov sva dosegate hitrosti do 80 km/ h. K tolikšni hitrosti je pripomogla tudi težka oprema, ki je v ovinkih naredila kolo zelo stabilno, tako da sva se počutila kot na motorju. Anoraki so ropotali, kot da se za nama kotali kamerrje. (Se nadaljuje) še malo pa bova doma v neki vasi sva zaslišala vaški radio, ki naju je s hrupno koračnico spremljal skoraj tri kilometre, saj so bili zvočniki postavljeni vsakih dvajset metrov. Nisva mogla verjeti, da kaj takega še sploh kje obstaja. Spraševala sva se tudi, kako to vpliva na tiste, ki si želijo poslušati kakšno drugo glasbo, nato pa ugotovite, da imajo praznik. Naslednji dan sva se že precej približala madžarski meji. Ko sva bila od nje oddaljena še samo trideset kilometrov, mi je Igor povedal. da sva pravkar prekolesarila šesttisoči kilometer. Ustavila sva se in s fotografijo proslavite najin zadnji tisočak na pot. Na madžarski meji sva po dolgem času zaslišala »domači« radio RMI, ki se je razširil Že vse do Madžarske. Spet sva imela priložnost slišati obilo dobre glasbe, ki sva jo med potjo zaradi slabega večkrat pogrešate. sprejema S sabo sva namreč imela majhna radia na sončne celice. Z njima sva si večkrat, še posebno na osamljenih cestah skrajnega severa, pričarala domačnost. Takoj za mejo naju je popadel smeh, ko sva zagledala znak, na katerem Šoferje opozarjajo, da se vozijo čez žabjo »transferzalo«. Smešno se ji je zdelo, da se že prej nista dogovorila, saj sta oba iz OrlovšČeka. No, vse je božja volja in bog je nekoliko priskočil končno na pomoč. Viktor je neko popoldne pridrvel s traktorjem in s plugoma pred Dominkovo hišo. Počasi sploh ni znal voziti. Kakor da bi za njim gorelo. Živahno je prišel v kuhinjo. »Grem v Tilus, babica. Dobro?« »Dobro, kaj ne bi bilo dobro. Jaz seveda ne morem s teboj,« je pristavila v šali. »Bom globoko zoral, ali ne?« »Globoko daj, Viktor, globoko. Zima naj zemljo pripravi za po- J 1 ■lEJ STAHICA iB li Šest tisoč kolometrov sva na hitro proslavila kar ob n , ,1 Prav nič smešno pa se nama ni zdelo vreme, saj je že drugi dan deževalo. Spoznala sva, da s sončnim prihodom domov, ki sva si ga vso pot želela, ne bo nič. Počasi sva se bližala Budimpešti in spet so naju znaki podili s ceste. Nisva se ozirala nanje, saj so kolesarske steze vedno daljše, neurejene in polne pešcev. Prikolesarite sva v center. Že na prvem koraku me je začelo zelo stiskati v pljučih. Očitrw sem se odvadil slabega mestnega zraka. Kombinacija živčnih hup in dežja mi je Šla kmalu tako na živce, da bi najrajši kar pobegnil iz mesta. Igor, začuda ni imel podobnih problemov. Po nekajurnem tavanju po mestu sva se znašla na enem od mogočih mostov čez Donavo. Lep razgled me je takoj spravil v dobro voljo. Še dež je ponehal. Kar strmel sem, medtem ko je Igor vneto fotografiral, Žal naju je začela priganjati tema in morala sva čim prej iz mesta, da si še pravi čas poiščeva primeren prostor za kampiranje. Kot že tolikokrat na tej poti, sva spet sklenila, da se v Budimpešto kmalu vrneva in si jo podrobneje ogledava. Iz mesta sva od kolesarila v najinem stilu, po avtocesti. Mogoče se I r-M čudno sliši, vendar so se rtdstGv' zdele zaradi širokih sov še najbolj varne. ToM^ pa očitno ni bilo dovolj za madžarske policiste, « pozdraviti s svojo sireno. ‘ kj ns obrazi so/iaju poučili, dela. Na vsak način so i® pp Jina polna lista, ki pa jih je sva želela dati, saj sva ta gledala. Zavedala sva po- izročiva potna lista, hostaivj^-jf drejena in nimava v»C n«? u.vjv. .............. 7- UtW" možnosti za p^ajanja* nama je bilo jasno, da kazni ne bova prejela računa in da si bodo lili. »Odigrate« sva 2® sceno. Preprosto sva se malicala, medtem ko so gteblj^l, kaj naj počno Videli so, da se jih ne sva 711 '<7V. Ud M** J” ' |r bila že nekajkrat v boij ai^iiAh ktAr cvA SG • situacijah, kjer sva se n« gajati. ;i smo se SF^ Po kakšni urici at.™ -mali za dvajset nemških sva hotela komplicifati, zavedate prometnega od' Poleg tega nisva bila vec visna od denarja, saj sva ' da bova v dveh dneh že 0“ (Se »>•' T »Kosil boš pri nas,« je rekla Sonja. »Dobro,« je takoj privolil. »Si lahko umijem roke?« , ' Stopil je k umivalniku za vrati, Sonja je šla po svezo v sobo, on pa si je medtem roke umil in se obrisal s tisto, ki J ■žo ob umivalniku. Hotel je biti domač. Sedla sta za mizo in Sonja mu je zajemala juho z zaF ...pl*" i> sklede in mu jo zlivate na krožnik. „ jed’* »Kaj bosta imeli v Tilušu?« je vprašal Sonjo, medtem k*" ® »Kaj bi ti dal v zemljo?« ga je živahno vprašala babica »Pšenica najbrž ne bo imela cene.« coujs- li »Če bi bila niiva tvoia, to mislilo babica,« ie oristavila ■rsenica najbrž ne bo imela cene.« cojiiS' li ‘Če bi bila njiva tvoja, to mislijo babica,« je pristavila iv?® mlad. Boš posejal pšenico ali sladkorno peso? Ali bi ti rad kaj splača,« drugega?« •Sonja bo kmalu prišla iz.službe, pa se bomo pomenili. Dobro?« ■Seveda je dobro, Ti samo pridi nazaj, ko boš opravil, Sonja bo »Jaz bi posejal sladkorno peso. Res je več dela z bjo, p 1 ■ 'Naj ho, littkc-i ti praviš, p no. ■Vev d cin jc I atedkcnici. Gkoputi bo STCbe, pl nima nictulK tehlCa jiiidicn:. it domfl,- -Bomo Se kako,« je dejal Vittoi. V njifficvih Betcdsli Tako kakor je z -viharjem pnieJ. tako je odšel. Puetii je za seboj Čutila, da -je bo a tUidkoitlO -pna naj halje iilekla. Bo. ife [jd' dobro voljo. Razumela je, zakaj se bo treba s Sonjo pomeniti. Že »Se nekaj bi te vprašala,« je postajala babica zaupna. skupno gospodarita. Ne more biti brez Sonje in opazite je, da tudi dosti ponujajo zemljo v najem, Ti nisi navdušen zanj o?« jg Sonja ne brez njega. Nora sta drug za drugega. Pri teh letih sta smešna. Če bo bloboko oral, je vprašal, kakor da tak gospodar ne bi »Se nekaj bi te vprašala,« je postajala babica zaupna. »• dosti ponujajo zemljo v najem. Ti nisi navdušen zanjo?« »Se ne splača, babica. Izkupiček požrejo krmila, iptol^ mena. Račun ne pokaže dobro.« lO »Kako si pameten.« . »Preveč me hvalite. Bojim se, kako bo, ko me boste zač®'* ® , bil vedel, da je treba globoko zorali. Pri Dominkovih je do sedaj orala in sejala Nada, A skrb, kako zorati in kaj posejati, je bila na babičinih ramenih. Zdaj pa ve, da se je teh skrbi z Viktorjem rešila. Ko je prišla Sonja, ji je babica povedala, da Viktor v Tilušu orje in da bo prišel, ko bo zoral. Slutila je, kako bo Sonja sprejete novico. In res je zardela, kakor kaka šestnajstletni ca, preletela je s pogledom babico in se ustavila na mizi, na kateri jo je že čakal prazen krožnik, ob njem žlica in vilice. »Vama skupaj pripravim kosilo?« je vprašala babica. »Saj najbrž ni imel časa jesti doma. Gotovo je sedel na traktor, takoj ko je prišel izstezbe,« . • ■ J J preradodaren. h', »Kar dajte,« je prijela za to Sonja. »Najbrž res m jedel.« s vhenF Babica je začete pripravljati kosilo aa oba, Sonja pa pospravljati Babičine misli in njen značaj je poznal. Vse pr- ližete je krožnik, žlico m vilice z mize, mizo temeljito navezana na krave, svinje, na dva, tri vozičke krompiri Sonja je čakate, kaj bo na to rekla babica. .,. »O ne. Poznam te od takrat, ko si se rodil in ko so b» polne vas fantov. Srečna hiša, kjer je taka moška roka,« Ozračje je bilo prijetno in pot k Dominkovim se je '- - bilo treba drugega, kakor da ga babica sprejme, gopji^ iskanja, poskušanja, razočaranja in upanja je videl zdaj v smisel. Zato je bil vpet v te trenutke, o katerih je odločilni. Pazil je, da ne bi povedal preveč in ne bi česa, kar bi se pozneje izkazalo, da je slabo. Ni smel bi ' preradodaren. Babičine misli in njen značaj je S' > pobrisala, jo pogrnila, postavila nanjo dva krožnika, ob obeh dala prtička in na prtička jedilni pribor. Vse se je v hipu spremenilo. trave. Treba je bilo ob tem, kar je imela, preživeti dru^ 1M .3 A VSA no Vhna'^ in no n S VCUJ^^ iJ ni marala do sedaj prepisati ne na hčer in ne na leze v grob, bo ostalo njeno vse, kar si je kamenček j. m’' V ozračju se je čutite prijetna napetost. teze v gi uu, uu us.aiu ujniv jvai si jv Minem.« ““vaja Sonja se Je šla preobleč, nadela si je predpasnik, si pred ogledalom drobtinico za drobtinico nabrala. Zdaj, ko Viktor pnn J ' ■ ................ ■ .................. ... prišel. V njeno hišo. Vse je še preveč sveže, da ne-bi bil navzoč Frčak. Prev^ posegal v njihovo življenje, Bil Je bogat in prav je bilOt k hiši, da jim je dajal drobtine, ki so padale z njegove bila preveč siromašna, da ne bi vedela, kaj pomeni je dal, od vsakovrstnega mesa do obleke. Vse ji je bilo ttl'^ Babici od njenega moža ni ostalo drugega kakor otro-* na steni ob stari kuhinjski omari uredila lase in potem sta čakali. Ko je prišel, je napolnil hišo z nekakšno močjo, ki je Dominkova hiša že davno ni poznala. Breme je šlo od žensk na njegova ramena, ne da bi kdo to omenil. »Si že opravil?« »Sem, babica. Se vam zdi prehitro?« »Kaj bi se s traktorjem bilotreba dolgo muditi na taki njivici. Dvakrat se obrneš, in že je zorana, a ne? Sedi!« je menila babica. Viktor se je samo smehljal. Preletel je pripravljeno mizo in se kosila ni branil. telesu. S takimi očmi je gledala na Frčaka, s .jeiLil (Nadaljevanje P* Zgstnik, 16. marca 1995 19 I r 1 1 1 f r kronika Prejšnji Občinarji so prali denar tudi pri beguncih Gorska kolesa za begunce? rve begunce so v Vidoncih namestili aprila 1992. leta, v «podružničnem» taborniškem domu v Domanjševcih pa I' niaja istega leta. V istem letu se začne neprijetna zgodba! . S. J. očitajo, da je poskrbel za poravnavo neupravičenih računov. Kriminalisti sumijo, da denar ni ostal na računih GD in RTV-kluba, ampak je s tem denarjem osumljeni K. E., ki je računovodja GD in RTV-kluba, v dogovoru z J. S. plačeval račune, ki jih je le-ta določil. Tako naj bi podjetju Mobitel plačal za tele- ^Murska iFti je skupščina Sobota v Vidon-'»»»ovUa začasni zbirni cen-_ 'J vojne begunce iz BiH, Ne- “ *>“i, i»(e- Uls r Upravljanje je Civilno''^*"? luškemu štabu __ ® Mseito ozirnm« nUnmio. re oziroma njegove- Ka begunce. Mer je dim, je tlMj - - Ogenj! 'iGi-u porabili itj,Sobota so 'rajajočega poizve- L ja, zbiranja nndn*V.Hu TaallL papirjev A-fonna- 50 opisali ugotovi- ‘Hja podatkov. laatl- Zveza bo povezovala čebelarje v nekdanji lendavski občini je delovalo več čebelarskih družin, ki so se po reorganizaciji krajevne samouprave znašle v novih občinah. Kako zagotoviti nadaljnje povezovanje in kako poskrbeti za razvoj čebelarstva v regiji? O tem so se domenili na nedavnem občnem zboru, Menili so. da mora nova občinska zveza tokrat ^povezati društva v občinah Lendava, Kobilje, Turnišče, Odranci in Črenšovci, Dogovorili so se tudi za razvoj čebelarslava in zdravljenje čebel. Odločitev, da zveza ostane, je bila z zadovoljstvom sprejeta, saj imajo čebelarji na tem območju enake probleme, ki jih bodo prek zveze lažje reševali, še posebno ko gre za vprašanja strokovnosti in skupnega nastopa ter za odnose z državo in tujino. Najboljšim čebelarjem so podelili odlikovanja Antona Janše 2, stopnje. ske potrebščine beguncev, dejansko pa naj bi (po dogovoru s S. J. in odgovorno osebo v Sabosu I. S.) bile dobavljene radijske postaje, pralni stroji, gorska kolesa, videodomofon in tako naprej, pa še to ne v celotni vrednosti, ampak za 4.437.004 tolarjev manj. Kje je razlika? Osumljeni S. J. naj bi Uradu za begunce zaračunal tudi nekaj več oskrbnih dni h beguncev, kot jih je bilo dejansko. Zahtevki so bili za 113.982 dni, dejansko pa jebilovodbobjuod L 6.1992 do 31. 12. 1992 v Vidoncih le 46.202 oskrbnih dni. Urad za begunce v Ljubljani je tako spravil v zmoto, kajti le-ta je soboškemu proračunu refundiral 50.392.865 tolarjev, dejansko pa bi moral le 23.101.000 tolarjev. Tudi v letu 1993 naj bi prikazal več oskrbnih dni, kot jih je dejansko bilo, in je tako Urad nakazal 35.582.852 tolarja, dolžan pa bi bil le 27.227,100 tolaijev. Osumljeni S. J. je za občino protipravno pridobil premoženjsko korist tudi na ta način, da je od gostilničarjev N. J. in S. M. dobil račune za 16,217.190 tolarjev, čeprav je bila dejanska njuna storitev vredna le 3.491.400 tolarjev. Tudi na račun dobavljenih vozil očitajo S. J. nepravilnosti, saj naj bi na račun ((tekoče oskrbe* plačali vozili, in sicer tisti, ki sta registrirani na GD Rakičan in Murska Sobota. Zaradi tega naj bi urad za tujce oškodovali za 35.650,437 tolarjev. Kriminalisti so na tiskovni konferenci povedali, daje osumljeni S. J., čeprav je bil z njegovim početjem seznanjen vršilec dolžnosti občinske vlade, nadaljeval delo na svojem delovnem mestu in tako oviral delo preiskovalcev. Zabičal naj bi tudi sodelavcem,da naj ne dajo izjav. Osumljencu so svojačas odvzeli prostost in ga privedli k preiskovalnemu sodniku, ker je državni tožilec zahteval pripor, vendar ga je preiskovalni sodnik spustil na prostost. To po svoje preseneča, saj naj bi po ugotovitvah kriminalistov povzročil premoženjsko škodo za najmanj 64,000.000 tolarjev. Jani Tudi sindikalni Begunke iz Bosne v začasnem zbirnem centru v Vidoncih seveda ne zanima, kako je (bilo) s rmančnim poslovanjem, pomembno je, da je dobila zatočišče. - Fotografija: N. Juhnov zaupniki na Didakti Sindilani zaupniki v pomurskih osnovnih in srednjih šolah. bilo nas je 14 - smo se od 18. do 21. februarja pridružili kole- ..— . --------------------.... — gom s ptujskega, ormoškega in mariborskega območja ter se s 1 I I tremi avtobusi podali na ogled svetovne razstave učil Didakta v Diisseldorfu. Pot smo nekoliko podaljšali, in sicer do Nizozemske, kjer smo si ogledali Amsterdam. Mesto je naredilo na nas močan vtis. Presenečeni smo bili predvsem nad njihovimi prevoznimi sredstvi, kolesi, ki so bila pripeta z debelimi verigami skoraj po vsem mestu, čeprav so ta kolesa taka, da se pri nas z njimi nihče ne bi več vozil (muzejski primerki). Naslednji dan smo se odpravili na razstavo Didakta ‘95. Meje med Nizozemsko in Nemčijo praktično nismo občutili. Na ogromnem razstaviščuem prostoru smo videli veliko zanimivega. Dobili smo nove ideje ža naše delo, si nabrali precej materiala, najbolj pa smo bili navdušeni nad opremo in igrali za otroške vrtce. Hvaležni smo vsem, ki so nam omogočili to potovanje. KI poslali državne-Karadi nadaljnjega 'ožilstvjj tu,^ ----- VLFia«- KirL^?'"’ou ter izreka kazni. •UoralH a begun- ilonin iak- pozimi ostali v 'ilf 'reba dom obnovi-‘sna Q|)j 'Iva dodatna podkle-aihd^i r/^^rcdnostpogodbe-'P sklenila občina - F. M„ je bila '“"o ludi ® pogodbo je P’^'cria, da gradbeni objekta zagotovi Mtr^^U^Ožbenik (Občina sno material za stre- 'f;,.2P’'oijo pa da izvajalec, del je občina Poleg glavnega gra-"^^^ilci opravljali še *po- a. J b.c«»cu„a JIC Ul računov, za kar S. J. ifi B. B., še 354 tolarjev, račun, ki gaje Jdelih izstavil F, M, ' '^i bi pozneje dal še ■’dcv '^^"o 1.730 386 to-'plačilo del ob J J tolariAv rckAiiTrirtv nu iib iti I'' - posledično - obrav- pozimi ostali v Vrednost pogodbe- la Sn a.i '■ Poleg glavnega gra- ' ■ Kasebni obrtniki: M. s svojim delavci. 50 zdaj ugotovili, da proračuna ne bi •Irugih u Iz računov ' ^Rlh I li, 1 UVULJL/T , da so bila zaznali nepravilnosti tudi pri oskrbovanju begunskega centra. Stroške tekočega oskrbovanja so plačevali iz proračuna soboške občine, pozneje pa te zneske izterjali od Urada za begunce v Ljubljani. To sicer ni prekršek, hudič pa je, ker so še druge nepravilnosti. Tako je Gasilsko društvo Murska Sobota izstavilo račun za 10.846,773 tolarjev za prevoz vode za potrebe začasnega zbirnega centra v Vidoncih (ki je določen čas to sicer opravljalo) in račun za 2.915.913 tolarjev za prevoze beguncev in blaga z vozili gasilskega društva. Na nekaterih računih pa ni bilo bančne številke žiroračuna gasilskega društva, ampak RTV-kluba Murska Sobota in tako so klubu pomagali do 1.473.213 tolarjev. V redu tudi ni, da so kombinirano vozilo Renault Trafic, ki ga je 1993, leta zbirnemu centru dodelil Urada za begunce Republike Slovenije, registrirali na Gasilsko društvo Rakičan, čeprav je bilo plačano z denarjem za begunce. Na podlagi teh ugotovitev tudi tu fonski aparat in montažo v tri avtomobile 553.554 tolarjev. Aparat mobitel naj bi dobil tudi njegov službeni avto. Gasilci so plačali še vsvojv mobitel, in sicer v znesku 504.372 tolaijev, čeprav takega aparata nikoli niso imeli... Begunci in radqske postaje? Preskočili smo nekaj finančnih operacij, ki naj bi J, S, navrgle nekaj milijončkov. Nadaljujemo z gasilskim društvom Rakičan in obrtnikom N. D., ki sta po 15. aprilu 1994 izstavila nekaj računov za prevoz vode, čeprav tega nista naredila, ampak je to storil delavec z avtocisterno zbirnega centra. Rak j canski gasilci so pridobili 180.520 tolarjev, N. D. pa 1.996.880 tolaijev protipravne premoženjske koristi. Iz proračuna Občine Murska Sobota so plačali tudi več računov podjetju Sabos iz Ljubljane v skupnem znesku 10.727.695 tolarjev. Računi so bili za higien- Š. SOBOČAN Z.H, ('^l el? dvakrat plačana: pogodbeniku, ’®J^uskitn izvajalcem, tudi nekaj opravKčeprav dela niso 811. v navedenem ob- Narava se je zarotila I r>’t ^1 plačani isti ■nična služba UNZ dri ‘Hhfv ■ J'’ podobnih 2“'J v glavnem h N- D. Na ta 1»^?'’ p- !Anijj|'^rHi,: 7.934.476 tc-J' j* "skasirab obrtnik N. B. - Skupajjebii '2 (s®''') občine pri teh ho 47» ' 3^ oškodovan za ''2^ ^oper urad- Hti in vzdrževal- J. je eskasirab žaiii?,.®^ ^^'•hinalisti v iti storil kaznivo i; ki _ 1*^raoiirtfi '■a&i . I^Orin na^tRr»A *vs račune, vedeti. ‘Od^ ■■- nastane material- k;.. so tudi zo- It,.'pomočipri stori-r, Poloja' zlorabe ura- 'iTlo ‘JiL Poplave, plazovi Izdatno deževje ni pustilo posledic le v krajih, o katerih smo poročali v prejšnji številki, ampak tudi drugod. Kje je še bilo hudo? V Kutincih je začela drseti zemlja pri domačiji Štefana Zorka, zato je plaz poškodoval stene kori-tastega silosa, grozil pa je tudi gospodarskemu poslopju. Plaz ni pre-šenelil, saj je zemlja drsela že pred 60 leti, ko sojo ustavili z lesenimi dpi lot iv. Te pa so delavci, ki so pred kratkim širili cesto Sovjak-Kutinci- Terbegovci, odstranili, zalo zemlja ne miruje več. Še bolj razdiralen je bil zemeljski plaz v Kunivi, saj je odnesel velik del cestišča. Ni prizanesel tudi sadovnjaku, katerega lastnica je Marija Rajšp. Zemeljski plaz v Kunovi se je skoraj dotaknil tudi domačije Jožeta Slekovca. Vaški odbornik Mirko Rožman je povedal, da so vaščani v zadnjih dveh letih urejali cesto od Cogeiinec do križišča pri Slekovčevi domačiji, zdaj pa je cesta zdrsela v dolino. i. A ■» ■ Zgodilo se je. Nedelja je Gospodov dan in v spodnjem delu Grada na Goričkem, kjer so cerkev Marije Vnebo-vzete in več gostišč, se je tudi zadnje nedeljsko dopoldne zbralo veliko Vudi, Kdove zakaj se je ravno v tistem času tam naokrog »potikal« s strojem za kopanje rovov Radko Rac iz Vadarec. Vozil Je torej mimo avtomobilov in ljudi ter trčil v pešca Jožefa Ficka, s čimer mu je povzročil tako hude poškodbe, da je zaradi njih na kraju nesreče umrl. Tragičen je tudi dogodek v Strehovcih. V soboto, tl. marca, ob 14.40 seje smrtno ponesrečil Jože Zadravec. Tega dne je pri sosedi z motorno žago pod žagal staro češnjo, ki pa sama od sebe ni padla, zato so jo nameravali potegniti z vrvjo. Potem pa naj bi zapihal veter in češnja je padla, ne da bi jo potegnili. Ena od vej je povzročila smrtno poškodbo. 4-^ I '1 *■ ,1 Plaz pri Slekovčevi domačiji v Kunovi ogroža. - Fotografija: L. Kr. Kriminalisti so Sami je ne bodo mogli popraviti, seje pa za njih zavzel župan Miha Vodenik, ki sije tudi prišel ogledal kraj dogodka. Sicer pa cestišče drsi tudi pri Rožmanovi domačiji v središču Kunove. Kritično je tudi v j krajevni skupnosti Crešnjevci-Zbi-govci, kjer so se poleg starih plazov na Ptujski Cesti. Policah in Oreho-vskem Vrhu zdaj pojavili še novi na območju Zbigovci-Crešnjevci. Krajevna skupnost nima namenskega denarja za reševanje te problematike, ampak le za »krpanje« vedno bolj požrešnih lukenj. Ob sprejemanju proračuna za letošnje leto bo treba zagotoviti denar tudi za te namene. Na drugem koncu Pomurja - v Žižkih - pa so obilne padavine povzročile pravo poplavo v zaselku Žabjek. Morda se voda ne bi izlila čez cesto in kar po njej odtekala, ko bi lahko tekla po obcestnih jarkih. To pa ni bilo mogoče, saj so bili marsikje območju zamašeni. Neprijetne izkušnje z vodo (le-ta je onemogočala poslovanje nekaterih podjetnikov) so vplivale, da bodo končno temeljito očistili jarke in mostove, pri tem pa naj bi pomagala tudi nova Občina Črenšovci. Predzadnjo sredo seje na magistralni cesti v Črenšovcih zgodila huda prometna nesreča. Voznik osebnega a'vta Milan O., ki seje peljal iz Lendave proti Murski Soboti, je ob 22.50 trčil v nasproti vozeči tovorni avto, s katerim seje peljal Robert S, V tovornjak naj bi zapeljal, ker je med vožnjo zadremal. Na podlagi odredbe okrožnega sodišča v Murski Soboti so ljutomerski policisti opravili hišno preiskavo pri Slavku M. v Ljutomeru. Sum, da ima neprijavljeno pištolo, se je izkazal za upravičenega. Seveda so orožje zasegli, na sodišču pa bo povedal, zakaj neki si je kupil »luknjasto cev«. Ob orožje pa je tudi Emil L, V nedeljo ob 8,15 so ga v Odrancih zlotih policisti, ko je imel pri sebi neprijavljeno malokalibrsko puško. Orožje so mu zasegli, prijavili pa ga bodo sodniku za prekrške. Nezanec je v nedeljo malo pred 13. uro vlomil v avto, parkiran pri nogometnem igrišču NK Mura, in sunil usnejeno denarnico ter dokumente. Oškodovana Je Milena M. V petek ob 15.25 je na magistralni cesti Maribor-Gornja Radgona v Lo man OŠ a h kolesar Stanislav D. (domnevno zaradi nepravilnega zavijanja) trčil v osebni avto Nikolaja S. Dobil je hude poškodbe, ki mu Jih zdravijo v soboški bolnišnici. Prejšnji četrtek je izbruhnil manjši požar v Tešanovcih v sobi starejše stanovanjske hiše, ki stoji tik ob gospodarskem poslopju. Ker so ga hitro pogasili, je škode le za 500,000 tolarjev. Toliko naj bi bila namreč vredna oprema, ki je zgorela. V nedeljo pa Je gorelo tudi v Turnišču. Zaradi neprevidne gospodinje se je vnelo pregreto oije,, nakar je ogenj zajel pohištvo. Škode je za 450.000 tolarjev. Poroke Š. S. L. KRAMBERGER M. BANFI Š. OVURICA Pogled na poplavljeno ulico v zaselku Žabjek v Žižkih. - Foto.: Š. Gj. V upravni enoti Murska Sobota so se poročili: Janez tnašič, lesar, iz Dolnjih Slaveč in Elena Ciurea, gospodinja, iz Fundu Racaciuni; Leon Šabjan, višji medicinski tehnik, iz Murske Sobote in Saša Hrovat, višja medicinska sestra, iz Ambrusa; Štefan Kozar, zidar, iz Bratonec in Nataša Sreš, gospodinja, iz Bratonec. ČEST/TAMO! 20 vestnik, 16- marca Sl lE Prva državna nogometna liga Mura Jadran 2:0 (0:0) Murska Sobota - Igrišče Mure, gledalcev 1500. Sodnik: Turk (Maribor). Strelca: 1:0 Rous (57), 2:0 Belec (85). Mura: Volk, Baranja, Kokol, Breznik. Alihodžič, Poljšak, Stampfer (Brezič), Gajser, Belec, Bakula, Džafič (Rous). Korotan ; Beltinci 1:6 (0:0) Prevalje - Igrišče Korotana, gledalcev 2000. Sodnik: Beton (Kranj). Strelec : 1:0 Plešinac (90). Beltinci; Zver, Godina, Vorobjov, Jengurazov, Jančič, Šarkezi, Črnko (Božič), Nejman, Baranja, Herceg, Osterc (Cirkvenčič). I. SNL Reziitati -18. kolo Mura: Jadran 2:6 Korotan : Beltinci 1:0 Gai: Maribor 1:1 Olimpša : Rudar 2:1 Publikum; Živila 3:0 Koper: Gorica 0:1 Vewe: Žetemičar 0:1 Prknorie: Izola 2:0 Polovičen uspeh pomurskih Druga državna nogometna liga Turnišče : Steklar 2:0 (0:0) Turnišče - Igrišče Turnišča, gledalcev 300. Sodnik: Lackovič (Maribor). Strelca: 1:0 Lackovič (58), 2:0 Novak (64). Turnišče: Stamenkovič, Ternar, Lackovič, Vori, Lackovič, Žekš, Krančič, Ropoša (Lacko), Vorbš, Novak, Zver (Pucko). Olimpiia MURA Publikum Maribor 18 14 1 3 50:17 29 18 11 2 5 35:19 24 18 10 4 4 28:13 24 18 9 6 3 33:19 24 Železničar 18 10 2 6 38:23 22 BELTINCI 18 9 3 6 39:18 21 Gorica 18 9 3 6 35:22 21 Rudar« 18 8 3 7 27:24 19 Rudar: Beltrans 0:0 Korotan Primorje Koper Izola Gai(-n Vevče 18 8 2 8 25:23 18 18 6 5 7 24:23 17 18 6 3 9 13:22 15 18 5 5 S 21:39 15 18 3 9 6 19:37 14 18 4 4 10 21:36 12 ŽiviaNaRto IS 1 7 10 16:30 9 Jadran 18 0 3 15 10:69 3 Trbovlje - Igrišče Rudarja, gledalcev 600. Sodnik; Šant (Prevalje). Beltrans; Rajh, Stojko, Modlic (Ropoša), Berendijaš, Sreš, A. Osterc, Vozlič, Z. Osterc, Čisar (Makoter), Zrim, Brunec. Šmartno : Nafta 2:1 (0:0) Šmartno ob Paki -Igrišče Šmartnega, gledalcev 800. Sodnik: Fon (Tolmin). Strelci:0:1 Šabjan (50, llm), 1,1 Mešanovič (52),2:1 Jerman(69). Nafta: Zajtl, Hozjan, Gaševič, Slavic, Šabjan, Drvarič, Hranilovič, Vickovič, Prekazi, Baša (Meničanin), Gaber (Utroša). II. SNL Rezultati -17. kolo Rudar fB: Beltrans 0:0 Tunišče: Steklar 2:0 Šmartno: Nafta 2:1 Železničar: Domžale 3:0 Dravinja: Slovan 1:0 Piran: Elan 1:0 Radeče: Drava 0:0 Mengeš: Zagorje 0:1 Tretja državna nogometna liga Dravograd: Renkovci 0:0 Dravograd ■ Igrišče Dravograda, gledalcev 300. Sodnik: Rajh (Ptuj), Renkovci; Magdič, S, Horvat (Litrop), Koren, Balantič, Zadravec, Toplak, Bojnec, Kuzma (M. Horvat), Markoja, Tompa, Matjašec. Zagotje ŠmariJK) Rudar (T) NAFTA Piran Dravinja Radeče Mengeš Domžale 17 11 4 2 32:5 26 17 11 4 2 36:18 26 17 10 4 3 30:12 24 17 7 S 2 23:16 22 17 9 2 6 40:22 20 17 6 6 5 22:15 18 17 7 4 6 25:21 18 17 4 7 6 10:14 15 17 6 3 8 23:28 15 ligašev Ligaška nogometna tekmovanja v prvi, drugi in tretji državni nogometni ligi so prinesla pomurskim predstavnikom polovičen uspeh. V prvi državni nogometni ligi je soboška Mura gostila zadnji Jadran in osvojila pričakovano točko, vendar z igro ni razveselila gledalcev. Sobočani so imeli sicer ves čas tekme izrazito terensko premoč, saj so gostje le redko prihajali na njihovo polovico, vendar so bile akcije blede in neučinkvltc. To še posebno velja za prvi polčas, ko v moštvu Mure ni bilo napadalca, ki bi našel žogi pot skozi zgoščeno obrambo gostov, čeprav so imeli nekaj lepih priložnosti za gol (Belec, Džafič). Sobočani so nekoliko bolje zaigrali v začetku drugega polčasa, ko sta v igro stopila Rous in Brezič, ki sta zamenjala Stampferja in Džafiča. Takrat je Mura tudi dosegla vodeči zadetek. Bakula je žogo lepo podal Rousu, ki je prisebno premagal vratarja Birso. Ko je že kazalo, da bo ostalo pri minimalni zmagi Mure, so Sobočani izvedli lepo akcijo po desnem krilu. Baranja je pobegnil obrambi gostov, preigral dva igralca in žogo poslal v kazenski prostor, kjer se je najbolje znašel Belec in jo z glavo porinil v ' mrežo ter postavil končni rezultat. Beltinci so gostovali pri Korotanu v Prevaljah in bili zelo blizu uspehu, vendar tudi tokrat na gostovanju niso imeli sreče, saj so edini gol prejeli tik pred sodnikom žvižgom. Čeprav so Beltinčani nasto- pili brez najboljšega strelca Škapeija- ac začeli zelo dobro in prvo zrelo priložnost za! je imel Herceg. ki pa je zadel zunanji del Beltinčani so sicer igrali dobro in imeli c* pobudo, toda kaj. ko so bili premalo pazljiih zadnjih minutah igre. To pa ni bil prvi prih* da so Beltinčani povsem po nepotrebnem i®* bili dragoceno točko, V drugoligaški konkurenci so tokrat i go razveselili nogometaši Turnišča, ki so gali Steklarja. Zmago so si Turniščani šele v drugem polčasu z goloma Lackovič* Novaka. Tokrat so bili uspešni tudi nogotnst* I I I 11 nos"'"- „11 Beltransa iz Veržeja, saj so nep.— osvojili točko na srečanju z Rudarjem v F vljah, Veržejčani so tokrat zaigrali zelo spros no in domačine presenetili z dobro igr®' obrambi, kjer se je predvsem odlikoval Rajh. Nogometaši Nafte iz Lendave so na vročih tleh v Šmartnem ob Paki in derbi . mo za vrh lestvice izgubili z domačim Sm nim, Lendavčani so tekmo dobro začeli m povedli z golom Šabjana, žal pa s*’ izkon!“". daljevanju nekoliko popustili, kar so domačini in osvojili dragoceni točki. V prvem spomladanskem kolu tretje nogometne lige so Renkovci gostovali v D" . gradu Ln presenetljivo osvojili točko. Renko so tokrat presenetili domačine, ki set Renkovcih zmagali z dobro igro, kar še P® liri' no velja za obrambo, ki je bila zelo zanesli^ j iiv rvija £a vviauiuu, fta jv uuo ijvrv Nogometaši Bakovec so bili v prvem Hi. Šport od tu in tam Judo - V Lendavi je bilo tekmovanje v judu za pokal Lendave. Sodelovalo je okrog 300 tekmovalcev in tekmovalk. Od Lendavčanov se je najbolje odrezal Perme, ki je v lat. 27 kg zasedel prvo mesto. Vida je bil v kat. do 55 kg drugi. Tretja mesia so zasedli: Živko, Sabo, Trojak in Mesaričeva Peti pa so bili; Glavač, KavaS in Lelčevičeva. (JK) Kegljanje - Na kegljišču Nafte v Lendavi je bila le dni šola kegljanja, ki jo je vodila Marika Kardinar. Šole se je udeležilo 8 fantov in eno dekle. Udeleženci so dobili priznanja iz rok lendavskega župana Jožeta Kocona in čestitke njihove učiteljica, svetovne prvakinje Marike Kardinar. (FB) ■njRNIŠČE17 6 4 7 24:33 15 Drava Slcuan 17 6 4 7 21:30 15 17 4 6 7 23;31 14 Železničar 17 5 3 9 28:37 13 BELTRANS17 4 4 9 15:25 12 Steklar Elan 17 2 7 8 15:28 11 17 1 4 12 8:40 5 III. SNL Rezultati -14. kolo Dravograd: Renkcvci 0:0 Bistrica : Pohorje 2:0 Šentjir: Pobte^3:l Starše; Sl. (Sradec 3:1 Kovšiar: Kob Ford i :i Bakovci so bili prosti Šport od tu in tam M* Celje in Murska Sobota- movanju, ju, ki bo v F czihntn rlS V K-i*' , ii I ŠPORTNA Nogomet - Selektor slovenske članske nogometne reprezentance Zdenko Verdenik je določil kandidate za kvalifikacijso tekmo za evropsko prvenstvo z Estonijo, ki bo 29. marca 1995, ob 20. uri v Ljudskem vrtu v Mariboru. Med kandidati so tudi pomurski nogometaši: Robert Volk, Robert Belec, Vladimir Kokol (vsi Mura) in Štefan Škaper (Beltinci). Aluminij Šentjur 12 9 1 13 8 2 V športni napovedi Št.5 sodeluje bivši igralec in podpresed-nik Nogometnega kluba Beltrans iz Veržeja Drago Legen. Pro-gnoziral je takole: _______________________________ Pari Nap. Dravograd 13 7 3 BAKOVCI 12 6 4 KobFotd 13 7 2 Bistrica Pobege Starše KcMnar 13 6 3 13 4 6 13 5 2 13 5 4 1. 2. 3, 4. 5. 6, 7. 8. 9. 10. MURA : Maribor Publikum : BELTINCI TURNIŠČE : Elan Piran: NAFTA Domžale; BELTRANS BAKOVCI: Sl. Gradec Šentjur: RENKOVCI Les: Goričanka Rakičan: pmal Dobrovnik": Hotiza 1 0 1 0 2 1 0 2 1 0 RENKOVCI13 4 3 3.Gradec 13 13 30:18 19 3 36:15 18 3 21:21 17 2 32:11 16 4 35:20 16 4 23:19 15 3 19:18 14 6 14:14 12 4 13:14 12 6 14:15 11 9 11:29 5 Pobre^ 13 1 1 11 12:49 3 Strelci I. SNL 15 gotolov: škaper (Beltinci), Strelci II. SNL 7 golov: Vickovič (Nafta), 6 golov: Hranilovič (Nafta), 5 golov: Kukič (Nafta), Stojko (Beltrans), Novak fTumišče), 4 gole: Brunec (Beltrans), 3 gole: Zver fTumišče), Lebar fTumišče), Žabjan (Nafta), 2 gola: A. Osterc (Beltrans), Šah - Na odprtem prvenstvu Šahovskega društva Radenska -Pomgrad iz Murske Sobote v počasnem šahu so doslej odigrali 9 kol. Med 14 Sahisti vodi Robert Radosavljevič s 5,5 točke pred Igorjem Kosom, Alojzom Kosom in Matijo Gaborjem, ki imajo po 4,5 točke. Ostali sta še dve koli. Strelstvo - V zaostalem srečanju 7. kola prve državne strelske lige je ekipa SD K. F. Tišina premagala SD 29. oktober Grosuplje s 1734:1701 krogov. Za Tišino so tekmovali: Bukovec 581, Pertoci 584 in Ziško 566 krogov. Kegljanje - V osmem kolu prvenstva v drugi mariborski kegljaški ligi je Mura iz Murske Sobote izgubila srečanje z Brun- vcih, v soboto pa v bodo 2di»' izbrali slovensito^^ _______4^ n niško nogometno repr^® ki bo sodelovala na Ionu. Pomursko štvo sc na tekmovanje ■ vlja. saj so odigrali dve . J; Pwma(Ta1i so OlU^P-r' tekmi. Premagali so Dolge vasi s 3:2 ter igr^I'^ rani Nafte 1:1. Kegdaiije - V 17. stva v drugi državni lu j gljaški ligi je Radenska pu j la Kočevje s 6:2 (5142.- • Radensko so zmagah^jj); 943, Kovačič 924. Kos 851 podrtih vali so Se: Mundjar 390 in Marinič 370 pc | švikom v Lendavi z 1:7 gijev. (M, Štiblar) ev. (M, stiDiarj mi slovenske mli' metne lige je Mura Beltince z 1:0, Strelec S j ŠPORTNA NAPOVED ŠT. 5 Tip 8 golov; 7 golov: 6 golov; 5 gotov: 4 gole; 3 gole: 2 gola; 1 gol; 1. 2. 3. 4. 5, 6. 7. 8. 9. 10. MURA: Maribor_______ Publiku^j BELTINCI TURNIŠČE: Elan Piran : NAFTA Domžale : BELTRANS BAKOVCI: SL Gradec Šentjur : RENKOVCI Les: Goričanka Rakičan: Ema! Dobrovnik: Hotiza Herceg (Beltinci), Topič (Mura), Osterc (Beltinci), Belec (Mura), Breznik (Mura), Rous (Mura), Nej man (Beltinci), Cen er (Beltinci), Baranja (Mura), Baranja (Beltinci), Drezič (Mura), Kokol (Mura), Bakuta (Mura), 1 Poljšak (Mura), Jengurazov (Beltinci). P®" Kdo ga je videl? 1 got; Ropoša (Beltrans), Voroš (Turnišče). Hozjan (Nafta), Ropoša fTumišče), Vori (Turnišče), Gabor (Nafta), Prekazi (Nafta), Gaševič (Nafta), Novak (Nafta), Slana (Beltrans), Pozderec fTumišče), Pucko fTumišče), Lackovič (Turnišče). Strelci III. SNL 14 golov; Jančar (Bakovci), 7 golov: Radikovič (Bakovci), 4 gole: Tompa (Renkovci), Koren (Renkovci), 3 golke; Buzeti (Bakovci), 2 gola: 1 gol: Izpolnjene lističe postite na uredništvo Vestnika, Murska Sobota, Arhitekta Novaka 13, najpozneje do petka, 24. marca 1995. Pri žrebanju bomo upoštevali 8 pTavilnih napovedi. Sombolac (Bakovci), Kokaš (Bakovci), Levar (Bakovci), Zadravec (Renkovci), Papič (Bakovci), Markoja (Renkovci), Balažič (Renkovci), S. Bojnec (Renkovci). Ime in priiniek ter naslov: I V športni napovedi št. 3 je bil izžreban Aleš Belovič, Radomerje, pošta Ljutomer. Nagrado lahko dvigne v uredništvu Vestnika, Murska Sobota, Ulica arhitekta Novaka 13. Pravilna športna napoved: Mura : Jadran I, Korotan : Beltinci l, Olimpija : Rudar (V) 1, Koper ; Gorica 2, Vevče: Železničar 2, Primorje : Izola 2, Turnišče : Steklar 1, Rudar (T): Beltrans 0, Šmartno : Nafta 1 in Dravograd ; Renkovci 0, Karate__________________________________ Deset odličij Sobočanom VIngolstadtu v Nemčiji je bil 11. mednarodni turnir v karateju za Donavski pokal. Na njem je sodelovalo 320 tekmovalcev in tekmovalk iz 38 klubov in 6 držav. Med njimi so sodelovali tudi Sobočani in osvojili deset odličij, kar je vsekakor lep uspeh. Rezultati - dečki do 10 let; 3. Kovač, 4. Huber; do 12 let; 1, Kaširun, 4. Škandali, 9. Pjevič; do 14 let: 1. Zrim. 2. Škandali; deklice do 14 let: 9. do 12. Husarjeva, Reckova, Ka-štrunova; dečki do 16 let: 1. Vrečeič, 3. Štefanec, 9. Čeloš, 10. Klemenčič; deUice do 16 1et: 2. Zadravčeva, 6. Gabrova. V ekipni konkurenci so zasedli dečki do 12 let. Kaštrun, Škandali. Pjevič, četrto mesto; dečki do 14 let. Škandali, Recek, Zrim, so bili drugi in dečki do 16 let, Štefanec, Zadravec in Vrečič, drugi. V borbah je bila Husarjeva (do 14 let) tretja, Štefanec (do 16 let) četrti, pri članih je bil Husar deseti, Temlin pa enaj- Sli. (D. Škandali) (3618:3736). Za Muro je zmagal le Šebjanič s 624 podrtimi keglji. Tekmovali so se; Durič 626, Bo-rovič 625, Smolkovič 591, Iskra 577 in Babič 575 podrtih kegljev, (S. Durič) Nogomet - Zdravniško nogometno moštvo Pomuija organizira 7. in 8. aprila 1995 prvo zdravniško nogometno prvenstvo Slovenije. Sodelovala bodo štiri moštva: V. Gorica, Ljubljana, Cipot. VLjub^jK Badminton-T na sporedu 4. in 5. ' vanja v prvi državni ski ligi. Mladost iz obe srečanji izgubila-Mladost: Ježica 2:7 sta zmagala SekereS SekereS-Labodo) l-f jpF BIT 1:8 (za Mladost J« > i___J,..;;__MdoV-S' ženska dvojica Nagy Območna nogometna zveza Murska Soboi^ Vec posipa NZS za usposabUanie treneijev r 1 - ligi ^ Tekmovanje v prvi in drugi medobčinski nogomethJ.^Sff jeKmovanjc v prvi in drugi medohemsti nogome«" jf* ska Sobota se izboljšuje^ vseeno pa je še preveč razd®o® razoev‘";jjFA tonov za nešporlno obnašanje. To so ugotovili na 1 dstavnikov klubov Območne nogometne zveze V jesenskem delu prvenstva je bilo v prvi Članski gometni 1^ podeljenih 370 rumenih in 24 rdečih, v ski medobčinski nogometni ligi p« 197 rumeniti in 19 tonov. V prvi mladinski medobčinski nogometni llsj 2^5^ podelili 208 rumenih in 19 rdečih, v drugi mladinski , ski nogometni ligi pa 145 rumenih in 14 rdečih kariori j| S ■ .lS'i n Kiiikv'- jii; A^tatertn , tega so bile izrečene Se nekatere druge kazni. Na kotu opozorili tudi na organizacijske slabosti pri nekaterih Razveseljiva pa je ugotovitev, da sije večina uredila igrišč^ klubske prostore in tudi ograje. bov so tudi izraziti zahtevo, da bi Nogometna Zveza morala imeti več posluha pri or^niziranju trenerskih 1*^ bi morali biti organizirani zunaj delovnega časa na na eni območni nogometni zvezi ni dovolj kandidatov, kandidate iz dveh zvez, ne pa da morajo kandidati iOj KanULOaLC-l^ UtCII ZVv£| IlC p« Uo TiiUmjU KeulUlutfkl v Ljubljano, Na konferenci so se tudi dogovorili, da ladansU del prvenstva v prvi in drugi medobčinski pi!'~" । h Murska Sobota začel zadnjo nedeljo v marcu. I vestnik. 16. marca 1995 21 C II ^rtnoritmična gimnaMikn Zmaga Skobernetove . je bil prvi kvalifika- ^turnir v iponnoritmični gim- za dcklicE in ml, deklice. STnl*’"' V'’ ""^de So- stitev^”* *®P*b je zasedla - ■-ucjjluar Umara Temlin četrto tasr I (ko- bi urcK rekvizita), Tamara i^esicpaie zi-nn v,;ji. j. pa je leno vajo zasedla de- ^0 mesto. Med deklicami je bila ^=1 f>aptQinll sedma z dobrimi ' rekvizita, kolebni-'•‘». ottroč m žoga). v Mariboru državno pa je bilo šolsko mični B, v športnorit- S&r¥-.’^‘^^zala seje «... .^®tne, ki je zasedla prvo ®esio pa deseta. Atletika Sonja Roman -^avna prvakinja Toplicah je bilo tekmovali \k Po odHčmf? ‘‘'britvi ™ ‘ ™v. V skupni ’®dli sedi^^° ekipami za- '*^3vne osvojila naslov « bila dev«?.1?®’ uvrstitev. V skupni tJeveta cv.-K ■ — ,?".Skupaj pa sta ekip- »-'O. z,:, ’^‘je pri '"®sto.Usn.En “.''J^sedla tretje Mojca H kije pri mesto. Zelo stopile " peto mesto. Na- -'^piieso Ep d... ' , ''“Zon^^^.^^Kraneič t« r... ueviit^pr..; k^ejan in Pe- Šport Rokoborba Slavje v Murski Soboti v Murski Soboti je bilo ob koncu minulega tedna rokoborsko slavje. Ob navzočnosti podpredsednika FILE Raphgja Martinettija iz Švice in predsednika sodniške organizacije FILE Stefana Kazarija-na iz Grčije so razglasili letošnje državne ekipne prvake v rokoborbi. Naslov državnega prvaka jc osvojila ekipa RK Murska Sobota, Ljutomer pa je bil tretji. Predsednik RZS dr. Marjan Mlaker je po k raj šen nagovoru prvim trem ekipam: Murski Soboti, Razvanju in Ljutomeru podelil medalje in pokale. Zatem jc bil prikaz nekaterih borbenih veščin in prijateljsko rokoborsko srečanje med državnim prvakom Mursko Soboto in Slovenijo. Zmagali so Sobočani z 21:19. Zmage za Soboto so dosegli: Go-dvajs. Horvat, Vogrinec, Bačič in Zec. Za Slovenijo pa so zmagali LukaSev, Horvat, Jagarinec, Hazl in Šeme. Drugi dan rokoborskega praznika pa je bil v Murski Soboti mednarodni mladinski rokoborski turnir, ki sta ga pripravili RZS In RK Murska Sobota. Sodelobvalo je 65 tekmovalcev iz petih držav: Avstrije, Madžarske, Hrvaške, Ju- Predsednik RZS dr, Marjan Mlaker podeljuje priznanja državnemu prvaku - ekipi Murske Sobote, Fotografija; Jure Zauneker Strelstvo Rudolfova in Robnik prvaka v Murski Soboti jc bilo regijsko tekmovanje v streljanju z zračno puško mednaroditi program, ki ga je organizirala Strelska družina Ljutomer. Sodelovalo je 46 strelcev in strelk iz pomurskih in ormoške občine. Rezultati - mladinci posamezno; 1. Gorazd Kocbek (Videm) 576, 2. Sebastjan Vajda (Videm) 567, 3. Danijel Režonja (Turnišče) 564 krogov; ekipno: 1, Jovo Jurkovič 1653 in 2. TS Ormož 1564 krogov; tnladinlte posamezno: 1. Jožica Balažek 348, 2. Valetnina Škafar 339, 3. Blanka Tuksar (vse Turnišče) 327 krogov; člani - posamezno: 1. Rajko Robnik (Ljutomer) 584, 2. Robi Markoja (Turnišče) 578, 3, Branko Bukovec (Tišina) 578 krogov; ekipno: L KFTišina 1731. 2. ŠKTurnišče 1715. 3. Ljutomer 1706 krogov; članice - posamezno: 1. Manuela Rudolf (Ljutomer) 381. 2. Vesna Mele (Ormož) 360. 3. Jožica Verbančič (Varstroj) 357 krogov. (AV) „ Obii L" ) Odranci: Dobrovnik (0:0) Hotiza: Mostje(2:l) Nedelica: Čentiva W. (2:0) XV. kdo-9.4.95 Nedebca: Panonija (1:1) Čentiba W.: Hotiza (0:1) Mostje: Odranci (0:5) Dobrovnik: OEitgtija (0:4) Bistrica: Črenšovci (1:3) Kobiiie: Polana (4:2) XVI, kolo-17,4.95 Panonija: Kobilje (2:4) Polana:Bistrica(l:6) CrenšcMci: Dobrovnik (2:2) Olimpija: Mostje (3:2) Odranci: Čentiba W. (2:1) Hotiza; Nedelica (2:0) xvn. kolo-23,4.95 Hotiza: Panonija (0:1) Nedelica: Odranci (233) Čentiba W.: Olimpija (1:1) Mostje: Črenšovci (1:12) Dobrovnik: Polana (9:0) Bistrica: Kobilje (2:2) KVin. kolo -30.4,95 Panonija: Bistrica (1:1) Kobilje: Dobrovnik (OtO) Polana: Mostje (4:3) Črcnšovci: Čentiba W (6:0) Olimpija: Nedelica (3:2) Odranci: Hotiza (2:2) XIX, kolo-7,5,95 Odranci: Panonija (3:1) Hotiza: Olinipija (3:2) Nedelica: Črenšovci (2:4) Čentiba W.: Polana (1:1) Mostje: Kobilje (1:2) Dobrovnik: Bistrica (4:2) XX, kdo-14.5.95 Panonija: Dobrovnik (3:1) Bistrica: Mostje (1:1) Kobilje : Čentiba W. (1:0) Polana: Nedebca (0:2) Crenšovci: Hotiza (1:1) Obmpija: Odranci (0:4) XXI. kolo-21,5.95 Oliirpjja: Panonija (1:5) Odranci: Črenšovci (02) Hotiza: Polana (5: i) Nedelica: Kobilje (1:3) Čentiba W: Bistrica (5:0) Mostje: Dobrovnik (14) xxn. kolo-28,5,95 Panonija: Mostje (7:0) Dobrovnik : Čentiba tV. (1:2) Bistrica: Nedebca (1:1) Kobilje: Hotiza (1:1) Polana: Odranci (0:2) Črenšovci: Olimpija (6:1) Vestnik je z vami! 22 vestnik, 16. marca 19^ za mlade Novice od tu ... Milan Pečovnik • Pidži jev Zagrebu s tamkajšnjo country skupino Plava trava zaborava posnel skladbe za novi album. Posneli so deset slovenskih ljudskih skladb v country stilu. Kaseta in kompaktna plošča bosta izšli marca. MUS4C TELE VISION R^riko pripravila; ALEKSANDRA NANA RITDPER •ppC^ Glasbena uganka I Skupina Transcendence, ki jo, kot veste, sestavljajo člani Hare Krišne, je izdala kompaktno ploščo Window To The Špiritual World, na kateri je ura spiritualne rockovske glasbe. Stanc 2500 tolarjev. ... in tam Skupina Faith No More iz San Francisca je dve leti iskala svoj novi stil. Fantje pravijo, da so ga našli in da bodo nove ideje »vrgli« na kompaktno ploščo, V študiju že končujejo s snemanji novih materialov, ki bodo na plošči izšli z naslovom King For A Day, Fool For A Life time. Producent novega albuma bo Andy Wallace. HiiiR Basist Bill Wynien, kije zapustil skupino Rolling Stones, se spet vrača na glasbeno sceno, ampak ne med Stonse. Odločil sc je za samostojno kariero, v kateri se bo najbolj posvetil svoji dolgoletni želji - bluesu. Že spomladi pa naj bi izšel njegov prvi samostojni album. Satelitski program Musič Tele Vison, ki ga bolje poznamo s kratico MTV, je objavil, da bo od 1. julija 1995 njegov signal kodiran, MTV Europe pa bo na voljo kot del paketa satelitskih programov Muhi Choice. V paketu ponujajo programe Filmnet, The Discovery Channel, CMT Evrope, QVC in MTV Evrope. In kaj to pomeni za naše gledalce MTV-ja. Paket stane 28.700 tolarjev. Priključene na kabelski sistem lahko razveselimo, da tega posamično ne bodo plačevali, Murskosoboški kabelski sistem na primer plačuje naročnino za MTV, CNN in Carloon Net-ivorks že eno leto. Lastniki individualnih satelitskih anten pa bodo morali paket plačati, če bodo programe želeli videti. Direktor evropske mreže MTV-ja Brent Hansen tudi pravi, da nova tehnologija, digitalna in enkriptivna, prinaša gledalcem veliko novih možnosti za boljši sprejem, v bližnji prihodnosti pa tudi sprejem novih kanalov. S tem bo tudi gledalcem Srednje Evrope omogočeno nadaljnje spremljanje MTV-jevega programa. 1’ ( Koncerti V okviru dnevov boja proti rasizmu, katerih koordinator je ŠKUC Ljubljana, bo v soboto, 18. marca, ob 21. uri v gomjeradgon-ski dvorani Partizan koncert skupine Let 3, Predskupini bosta Belch, ki je zmagala na Teen Rock Festivalu, in Not Wh)' Ves, Vstopnina bo odvisna od dobljenih sredstev pri pokroviteljih, v naj slabšem pri-• meru bo 500 tolarjev, vendar bo skoraj gotovo nižja. AUDIO-VIDEO-CD /MsiiOP 69000 Murska Sobota, Slomškova 43 TELEFON, TELEFAKS; 069/32-465 ^l 1 C, a C Glasbo za risanko Levji kralj je napisal Elton John-vas je večina tudi pravilno napisala. Iz našega velikega bob na smo potegnili dopisnico Miloša Radonjiča, Kranjčeva 8, 69220 Lendava. Čestitamo! Obvestilo o nagradi, ki jo pO" darja trgovina M-Shop, bomo poslali po pošti. Vse pa vas vabimo k reševanju nove glasbene uganke: Ali je skupina Lei 3 že nastopila v Pomurju? Kupon štti Odgovor: Odgovore s kupončkom pošljite na dopisnici do 24. ca na naš naslov: Podjetje za informiranje. Ulica arhitekta Novaka 13,69000 Murska Sobota, S pripisom: za Pop Noviceee. Stone Temple Pilot Skupino iz San Diega sestavljajo pevec Scott Weiland, bobnar Erič Kretz, basist Robert DeLeo in njegov brat kitarist Dean DeLeo. Vizualno so še najbolj podobni skupini iz šestdesetih let. Uspeh so dosegli že, ko so izdali svoj prvi album Core, ki so ga prodali v trikratni platinasti nakladi. '1 Tudi z drugim albumom Purple se lahko pohvalijo zaradi dobre prodajanosti. Skupaj so v dveh letih prodali kar 8 milijonov albumov. Fantje so hitro uspeli glede na to, da so, preden so se začeli ukvarjati z glasbo, razmišljali samo o tem, kako bi na lahek način zaslužili, ne da bi ves dan sedeli v pisarni, Pa še uspelo jim je! Člani skupine se dobro zavedajo, da ta hiter uspeh še ne pomeni vsega. In če si želijo zagotoviti trajno uspešno kariero, morajo vložiti veliko truda in dela. Pravijo, da jih velik uspeh ni zaslepil, ampak da jim je da! le moči za trdo delo. O njih v časopisih največkrat pišejo kot o skupini, ki ima H najraje črno tematiko, se slabe strani življenja, jenost... Sami pa pravijo. povsem tako in da veliko , duhovitost in humor ter življenju znajo dobro Robert DeLeo trdi, da so .njW» ve pesmi samo na videz pogovaO; ■ Če*',. kajti v skupini se ne radi o resnih zadevah. tem peli v naših pesmih, to za nas veliko mučenje, za publiko.« Obenem P®JTj veliki ljub‘“ darjajo, da so Montyja Pythona. Pilotsi Že pripravljajo za nov album, ki naj bi letos. Vendar o datunn* govoriti, ker bi jih to le ■ menjevalo. Vse želijo narediti počasi in premišljeno^ količino prodanih plošč lo r larnost fantje že vedo, kaj. & PISMA, MNENJA, STALIŠČA... Preseljevanje upokojencev iz Vidma ob Ščavnici! Kam vodijo taki odnosi? Nova upravna razdelitev, za katero se neki trkajo po prsih, da so jo ie dve teti intenzivno pripravljali, je med občane vnesla zmedo In nezadovoljstvo. Na območju prejšnje gomjeradgonske občine sta nastali še dve manjši občini, četudi ne po volji vseh volivcev. Prav zato pojavi svetnikov in nesvetnikov, ki mimo tistih, ki so jih izvolili, izganjajoe svoje venoumjer. Pa stopimo kar v fddem ob Ščavnici (morda bo za koga žaljivo, da ga ne imenujem Sv. Jurij). Zakaj ne. Odgovor je enostaven, ker z opisanim dejanjem ne zaslužijo »sveti J. t). Že nekaj mesecev so se strankarsko usmerili v »uničenjet Ustih, ki so na čakanju. Ta ne prek Zavoda za zaposlovanje, ampak upokojencev. Tiso vendar prav tako na »čakanjun. Videmsko DUje že več let aktivno, saj so v lanskem letu praznovali 40-letnico obstoja in delovanja. V tem zimskem času so nekateri naduteži usmerili napad najprej na vodstvo DU. Želeli so v njem neko »demokratično^ prenovo z zamenjavo vodstva, ki v prihodnje naj ne bi bilo več rdeče obarvano. Res je, da smo le štiri leta v samostojni Sloveniji, pa v tem obdobju nihče ni mogel pridobiti daljšega delavnega staža kol štiri leta, zato vsi drugi upokojenci izvirajo iz obdobja »rdečihe. pa četudi so bili »belit. Posledice teh usmeritev so bile, da so res odstopili nekateri vodilni iz DU po načelu, da »pametni popušča ati pod norcem še marmor pokat. Nastala je določena praznina in posamezni upokojenci izstopajo iz DU. Le-ti so se včlanili v 15 km oddaljeno DU v G. Radgoni. Po številu že okrog 20. Torej v sosednji občini, kjer novoprijavljenih članov niso odkloniti, saj ne gledajo na nobene stare alt nove občinske plotove. To načelo velja že veČ let, sicer ne bi imeti članov celo iz Maribora. Za konec še poduk »črvičkom!, vprašajo naj se ■ če jim bo to uspelo -, mar ne bodo kdaj prišli med »čakajočet, ko sledi le ... J K. Spominsko znamenje na spomeniku NOB da ali ne - ali je pasje življenje vredno več kot Čoveško? Ta sestavek ni namenjen polemiziranju z gospodom Štebihom, niti s podobno alt nasprotno mislečimi, ampak razmišljanje o temeljnih človekovih vrednotah In aktualnih dogajanjih, ki jemljejo čas in denar. y Ameriki in drugih državah obstajajo pokopališča psov, mačkov in drugih hišnih ljubljencev. Na teh gomilah. stojijo spomeniki z datumom »rojstva in smrtit ter imena teh živali. Nemalokrat sta v isti gomili zakopana skupaj naravna »smrtnat sovražnika - pes in mačka. Njuni imeni sla napisani skupaj na enem spomeniku. Prepričan sem, da se zaradi tega v zemlji ne grizeta in praskata, niti iz tega ne delajo živeči lastniki teh živali političnih ali kakšnih drugih izpadov, teatrov ali kariere. Jz razprave g. Štebiha v ljutomerskem občinskem svetu izhaja, da je človek z razumom sočloveku večji »smrtni' sovražnik, kot sta naravna sovražnika pes in mačka, ki razuma nimata. Tako razmišljajo lahko samo živi ljudje, mrtvi o tem prav gotovo ne razmišljajo. Življenje kot temeljna človekova vrednota pa naj bi bilo nedotakljivo, prav tako sovoboda odločanja in volja posameznika, vendar je žalostno, da v vojni, naj bo to sedaj ati pred 50 in več teti, ni tako. Napačne ali prisiljene odločitve posameznikov so se začele kazati proti koncu druge svetovne vojne, ko naj bi se dalo razbrati, kdo bo zmagovelec in kdo poraženec. Ljudje, ki so v vojni aktivno sodelovali, so imeli »srečo', da so se lahko odločili - ali pa tudi ne -, na čigavi strani bodo dočakali konec vojne. Takih je v Sloveniji in slovenski politiki zagotovo še nekaj, prav tako v Ljutomeru in drugih krajih ali morda celo v raznih parlamentih. Svoboda odločanja pa je bila vzeta vsem tistim, ki so bili po raznih taboriščih, zaporih, priporih in drugih mučilnicah tistega časa na eni ali drugi strani. Psi ti ljudje so imeli vsaj številko, zapisano v mnogih evidencah ■ tudi ob usmrtitvah. iat v mnogih primerih tik po vojni ni bilo tako. Hitra sodišča so F imenu ljudstva izrekala smrtne obsodbe s takojšnjo izvršitvijo. ljudem, pa čeprav domnevnim ati dejanskim zločincem, ni bila dana nobena možnost javne sodbe, niti možnost obrambe, kaj šele razbremenilne priče. Pod težo na večkrat vprašljiv način »dokazanih' krivic je bila odvzeta temljna človekova vrednota - ZlVUFNJE. Mnoga grobišča povojnih pobojev pričajo o tem - tudi Babji ložič. Vsi tisti, katerim krivda ni dokazana in imajo na sojenju možnost obrambe, so v vseh pravnih državah sveta nedolžni, krivim pa krivda dokazana, seveda z možnostjo obrambe. G. Štebih bi kot lovec lahko poskusit nameriti puško p psa in opazil, da žival ne mara gledali v cev. Fsi pa moramo pomisliti, kako so se počutili ljudje, ko so gledati v cevi, ne glede na to, kdo Je to orožje držal v rokah. Verjetno so mislili na svoje najdražje, na dom, očeta, mater, ženo, otroka ati moža, in to vse te v delčku sekunde, kajti že v naslednjem trenutku Je nastala tema Luč življenja je ugasnil človek, ki naj bi bil pametnejši od živali, G. Šebih in podobni, pomislile, ati se Je bilo vredno boriti in ubijali soljudi ZO ideale, ki so sedaj že preteklost. O bojih in minulih idealih se pogovarjajte v svojih krogih, javno pa priznajte storjene krivice in napake. Sedaj živečim mladim pustite pravico do sprave, do lastnega mnenja in pravico do ustvarjanja skupaj z Vami, če pa tega niste sposobni storiti, le-to »tovariško' priznajte in zapustite parlament. G Štebihu in vsem svetnikom toplo priporočam, da v občinskem svetu delajo konstruktivno, s predlogi in I konkretnimi rešitvami, z dogovorom in ne s silo, s čustvi ljudi in posiljevanjem drugih s svojimi čustvi se ni igrali, kot Je lepo povedala ga. Rosthaherjeva. Mislim in verjamem, da se bo večina strinjala z mano, da Je človekovo življenje kot temeljna vrednota vredno več od pasjega in mačjega, katerih imeni pa sta po smrti lahko napisani na enem spomeniku. Gospod Štebih očitno misli drugače. Branko Novak Stališča uredništva in sodelavcev glasila Na krilih mladosti spoštovani g. ŠSM, podpisani pod člankom »NOVICE IZ KULTURE' (Vestnik, 2. marca 1995, št. 9, stran 9 - kulturna obzorja)! Ob prebiranju Vašega Zgoraj navedenega članka sem se ob vsakem Slavku vse bolj zgražal. Ne le da, g. ŠSM, pišete v nasprotju z etičnimi načeli, temveč tudi, in to Je zelo pomembno, namerno zavajate javnost z navajanjem Časliblat-nih in žaljivih informacij. Človek, ki sebe za ČLOVEKA-ceni, takšnih neresnic, da ne rečem namernih laži in puščic. naperjenih vame in moje sodelavce, z nečastnim namenom. ne bi mogel na papir spravili. Da začnem od začetka. Kar f prvem stavku uporabljate hudo žaljiv pridevnik: »Krilati naslov ima priložnostno glasilo, ki so ga ob slovenskem kulturnem prazniku ...'. Naslov revije »NA KRILIH MLADOSTI' nima prav nič opraviti s krilaiostjo. Ce, kot ste edino pravilno ugotovili, naša revija res sodi f »višav", to vsekakor ni posledica napihovanja, ampak resnice - revija Je naletela na odličen odziv in strokovno oceno pri dijakih in profesorjih Gimnazije in drugih. Nadalje sledi laž, da je bita revija izdana z zapoznitvijo glede na priložnost (8. februar), ob kateri je bila izdana. Ce je kdo f tem primeru zapoznil, ste to bili VI, g. ŠSM. VI bi se kot novinar morali pozanimali ob pravem času, kaj počne mladina ob 8. februarju. Poleg tega, da zamujate. Vam tudi vid že močno peša. Pod urednikoma (Matjaž Titan, Jerneja Farkaš), računalniško obdelavo (Dejan Beznec, Rok} Gy6rek) in metorjem prof Matijem Žižkom je na drugi strani revije naveden tudi datum izida, ki je, presenetljivo. 6. februar 1995. O kakršni kolt zamudi tukaj ne more biti govora. Na tej predpostavki ste, g. ŠSM, graditi tudi še bolj izprijeno in žalit^ potno trditev, da smo se f reviji zgledovati po dijakih Srednje strojne in tekstilne šole. Kot prvo, za gimnazije se odločajo tisti dijaki, ki jim misel In beseda vsekakor bolj težita kot tistirh, kt se odločajo za strojne in tekstilne poklice oz. za druge, prav tako pomembne človeške dejavnosti. Kot drugo, mi smo glasilo začeli pripravljati že pred novim letom, ko se po dijakih SSTŠ in njihovem glasilu Še nikakor nismo mogli zgledovati, tudi če obiskujemo šolo, ki Je s SSTŠ F isti stavbi (Gimnazija M. Sobota), kar kot zelo čuden razlog za zgledovanje navajale Vi, g. ŠSM Novinar ponavadi stvari, ki Jih objavi, tudi preveri. Vi bi to lahko storili s primerjavo obeh glasit. Ali si mladi rod ne zasluži obširnejšega ravnanja, spod- hude za nadaljnje delo ? Mar je res najprimerneje^ _________________I..J________,_______In , stvo za mladi rod udarec po njegovem delu? in ® ,|J mi »začetniškimi spodrsljaji'? Jaz, moji sodelavci mentor s tem nismo soglašali, ne soglašamo in bomo sogtaiali. To Vaše početje si lahko razlagam težki Him ne da miru G. ŠSM, ali ne najdete dorbv da bi jo obrzdali. Tako v lem primeru naloge r>^ ’ I i Mm Ut JU UUf ^UUU. lUfLU F tVffl prifflKru '■ -rfifll , vili profesionalno in s/rokovno, kot bi jo morali op saj ste vendar stalni sodelavec »Vesinikar, vkateret" večkrat pile,- v Ni sle sami, Vestnik je z Vamil* I rami" zavist je »Modremu jih veliko zavida, saj Ijevalka slave, vendar zavist je črv, ki grize simO F katerem rase in Je bolečina »siromakov'!' V upanju, da boste vseeno zmogli toliko IP dokopljete do resničnih spoznanj in premagate za^m^ pozdravljajo Matjaž Tnan, urednik revije »Na krilih sodelavci Jerneja Farkaš, Dejan Beznec, Rokj- j Op.- Imena ustanov, kol sla Gimnazija in Srednji na in tekstilna šota, sodijo med lastna imena i’ šejo z veliko začetnico. Zahvala Pred kratkim se morata nujno na kirurški soboSke bolnice (2. nadstropje A). Znano je, da je bivanje v bolnici neprljeinO. rr v Rakičanu doživela nriietno nresenečenje- j V, sem F Rakičanu doživela prijetno presenečenje-^^t no in sposobno o.sebje z zdravnico Cvetko poskrbelo, da mi Je teh Štirinajst dni ostalo v ; Vsem se za vložen trud toplo zahvaljujem da bi imeti še naprej toliko energije in ohrani odnos do bolnikov. Slavica Franov, Apel slovenski kulturni in politič*** javnosti! Po tehtnem razmisleku o stanju nepremicn'^^ ne F Pomurju ter na podlagi poznavanja rtritliiirHn-rondovInske. področja (zgodovinske, kulturnozgodovinske,^ na!ne. politične) smo prepričani, da ta fzuiinL.fivJ Hirrfv mm tu dobiti samostojni Zavod za varovanje neprerrk^^f^ ' vne in kulturne dediičine ter Pokrajinski rfu že deiujejo tnifitucije pokrajin&ke^^ krajinski muzej. Galerija ter Pokrajinska ih knjižnica. Nikakor pa nam ni Jasno, zakaj tu - tako kol druge slovenske pokrajine oziroihU' sine občine - Še vedno nima omenjenih zelo občutljivem narodnostno-poHlIčnem močju. karJe samo po sebi že dovolj zgovoreh^^fv zavod za varovanje naravne in kulturne pokrajinski arhiv moramo imeli. , Delavci Pokrajinskega muzeja f Irena Šavel in 10'J 23 r Novorojenček na smenscu L ------------------------------------------------------------- r a osrednjem delu ljutomerskega pokopališča je sveži grobek, , J® fljem pa beli križek. V ponedeljek so tam v navzočnosti . socialnih delavk in s krajšim verskim obredom, ki ga je ljutomerski dekan, pokopali trupelce novorojenčka, ki so na ljutomerskem odlagališču odpadkov. vestnik ugotovil, da se je ii* I" “Blati« ^^'‘^“"''liBhie.Kdoje rodila? Zakaj je {mnorilaV n(mAiSV„ bi i: -‘Brila) otročička, kihi »znebila« tudi tako, Je “Bst ini^' skrivalo noseč-starši ali .. »moralo« nežel-jene-‘»»Hilli tako usodo? * ea IbUv. bi ' Sinaju je le tjeirai »"•S Li- mai "J- str ni brli J ^Ju, - ®‘"'"delov-„ “'estu že sem I PCh 'PflOd- igodi- lo, daje odpadla katera ,papuča’, ki pa je nisem našel, potem pa so mi očitali, da sem nepreviden. Med delom sem zagledal nekaj, kar je bilo na videz podobno lutki, a sem kmalu posumil, da Je nekaj drugega. Zdrznil sem se in poklical sodelavca Emila Ivan-čka, nakar sva skupaj ugotovila, da gre za novorojenčka. Nato smo poklicali policijo.« Irt- • •• t Sf • ^'laK- JAK “t0' I 1 .Jr-Tv« i'r ■ -ii; Vi I i l^' r- 't Otročička, ki mu mati ni namenila žlvlje-nja, po srečnem naključju bager ni zravnal z odpadki, ampak je imel dostojen pogreb. Cvet, ki smo jo položili, bo sicer ovenel; morda pa se bo našel kdo, ki bo zasadil rože? k 1 - -__ _ ;________________________ & rolkami? Ste imeli na Mn K Ščitnike, ste bili v dobri te- ifto * 7 naredili I'*!'*" denimo čez kolo, Pn še kak- Mii rtlturh' E rolkami? Ste imeli na prav gotovo niste prikazali Vse to zaupal, da želijo ustano- ■ (Fnf«* pripravili tudi v* uro, - Juhnov) f t" 1 1 Karate Velik pokal Sobočanom v Trstu Je bil 9. mednarodni turnir v karateju, na katerem je sodelovalo 120 tekmovalcev iz 6 držav. Najuspešnejša Je bila ekipa Slovenije, ki sojo zastopali tekmo val ci in tekmovalke Murske Sobote in Ljubljane, saj je zasedla prvo mesto in velik pokal prejela v trajno last. Tekmovali so v katah in borbah. V katah so Sobočani dosegli naslednje uvrstitve - do 12 let: 1, Kaštrun, 3. Huben do 13 let: 1. Škandali, 2. Reckova, 5. Šticl: do 16 let Ženske; l. Za-dravčeva, 2. Gaberjeva, 5. Jandlova, 6, Mlinaričeva; do 16 let moški: 2. Vrečič, 3. Štefanec; člani: 4. Goran Jakovljevič; članice; Sabina Jakovljevič, Borbe -nad 75 kg: 6, Temlin. (DS) II. DOL - Ženske ŽIBRAT 20 19 SOBOTA 20 16 1 59:14 38 II. DOL - moški ■la. -_______________________. Branko Viher, voznik bagerja, je sredi odlagališča odpadkov pokazal mesto, kjer je zagledal »lutko«, a seje izkazalo, daje trupelce. Obdukcija je pokazala, da je otrok umrl nasilne smrti! Šoštanj ŠenMd Rogoza Paloma Ptuj Fi Prom Ruše Solkan Mežica Cma 20 14 20 13 4 55:29 32 6 49:22 28 7 43:33 26 20 10 10 39:31 20 20 10 10 42:36 20 Izola Cmuče Turbina Kcvinar Termo 20 20 20 20 20 20 9 11 9 11 36:40 18 33:44 18 CL SHOP20 Salonit II 20 20 16 20 17 20 16 20 14 20 13 2 3 4 6 7 7 13 26:44 14 6 14 29:46 12 5 15 21:50 10 Pionir II Mislinja Inles 20 20 20 2 18 12:55 4 Braslovče 20 Mežica 20 9 11 8 12 7 13 7 13 6 14 4 16 1 19 57:11 36 52:20 34 51:16 32 50:27 28 42:24 26 31:42 18 30:43 16 31:45 14 26:44 14 29:46 12 23:51 4:57 8 2 Je trupelce kdo vrgel v smeti in so ga pripeljali tovornjaki? Kup še ne povsem razritih smeti, v katerem so našli mrtvega novorojenčka, so prejšnje dni vozili iz ljutomerskih gospodinjstev. S tem pa ni rečeno, da Je tudi otrok od tam. Odlagališče odpadkov je v tistem deiu, kjer prihajajo tovornjaki s smetmi, sicer ograjeno in zunaj delovnega časa tudi zaklenjeno, a to še nič ne pomeni, saj Je mogoče priti nanj s pokopališke smeri in tudi od novega ljutomerskega naselja Jurševka. Obstoji torej možnost, da je otroka kdo prinesel in ga golega zakopal (vrgel) v smeti. Na osrednjem delu ljutomerskega pokopališča Je grobek z belim križem. V njem počiva de-tece, ki mu mati ni namenila življenja. Na grobku ob našem obisku ni bilo nobenega cvetja. Postavilo sc nam je vprašanje: Mar nihče od pogrebcev ni mogel položiti vsaj rožice, ki rastejo vsenaokoli, in jo položiti na svežo gomilo? To smo, da bi oprali moralno krivdo, storili mi. Morda pa se bo kdaj oglasila otrokova mati, obiskala sinkov grobek in se pokesala. Športni obrazi Katarina Marič -mojstrska kandidatka Na letošnjem državnem šahovskem prvenstvu za mladinke do 20 let, ki je bilo v Mariboru, je dosegla lep uspeh Katarina Marič, devetnajstletna študentka prvega letnika PF v Mariboru, članica SD Radenska - Pomgrad iz Murske Sobote, doma iz Kroga, saj je zasedla drugo mesto in s tem osvojila naslov državne podprvakioje, S to uvrstitvijo sije pridobila naziv mojstrske kandidatke, hkrati pa tudi pravico sodelovanja na evropskem mladinskem prven- r-S -I Jil Otroci so tako Jadrno pobirali smeti, da so jih morali starejši udeleženci akcije čiščenja obrežja Mure prositi, naj malo po-stojijo. Na mestih, kjer plastičnih »cunj« niso mogli doseči, so se prijeli v verigo in tako malce tvegano odstronjerall tisto, kar niso onesnažili. Zaporedje pohodnikov preteklo soboto, ki so šU od Petanjee do Kroga, je bilo tako: na desnem bregu so biti najbolj spredaj, čeprav jih Je bilo opazno mapi kot na levem. Skupina mladih je srčno lomastila vzdolž obale reke in tekmovala, kateri bo snel kako vrečko. Na levem bregu so bili spredaj omenjeni otroci iz Maribora, ki jim je sledil spremljevalec od mariborskih zelenih. Za njimi so šli gostitelji tn drugi, tudi novi direktor Direkcije za vode pri Ministrstvu za varstvo okolja gosf^ Novak. Vsekakor so bili ti drogi redki, nikogar ni bilo od domačih zelenih, od drugih strank pa kajpada še manj. Okolje bodo čistili spet v predvolilnem boju. O kakem županu ni bilo ne duha in ne sluha. Gospa na fotografiji si je sama izdelala nabodala za smeti iz metlinega ročaja, vrh katerega je zabila žebelj- Upokojenka Je, med nabadanjem odpadkov Je ugotavljala, da Je Mura čistejša, kot Je bila, vendar ne tako kot r časih, ko je začela zahajati k njej. Saj res, upokojenci! Ne bi lahko tl množlčneje skrbeli za okolje, vsaj r tolikšnem številu, kot Je na čistilnih akcijah mladih. Tbdl oni so si vzeli okolje na posodo od mlajših, tako kakor sl ga mladi zdaj Jemljejo od mlajših od njih.V čolnih na reki so se z nabranimi odpadki vozili organizatorji akcije Iz petanjskega kajak-kanu kluba in Člani mariborskega rafting kluba. Od Kroga navzdol bodo M urino obrežje Čistili to soboto. Nameravali so ga hkrati s Š. SOBOČAN MHIfi ' - R*- .#- C' I ii »■.’i ..s T petanjsklmi kajakaši in njihovimi prijatelji, u vendar se Jim Je zdelo, da bo slabo vreme, | In so akcijo prestavili. Telefonske številke or- 1 ganizatorjev pohoda za lepšo reko iz krajev- I nlh skupnosti ob njej smo objavili v prej- | šnjem Vestniku na drogi strani. Povedali 8 vam bodo, kdaj In kje bodo v soboto začeli. 1 foto: S. SMEJ - M: ll J- v stvu. s šahom se Je Katka začela ukvarjati v tretjem razredu osnovne Šole, za kar jo je navdušil oče. Kot talentirana šahistka se je začela uveljavljati na raznih tekmovanjih. Med drugim je zmagala na dveh mladinskih hitropoteznih turnirjih, sicer pa zelo uspešno tekmuje v ekipi SD Radenska - Pomgrad v slovenski superli-I gi. Na državnem mladinskem in članskem prvenstvu se je začela uveljavljati že predlani, ko je na republiškem prvenstvu članic v Murski soboti zasedla deveto mesto, Lani je bila na državnem prvenstvu mladink v Kranju četrta, na državnem prvenstvu članic v Podlehniku pa osma. Svoj naj večji uspeh Je dosegla letos na državnem prvenstvu mladink, saj je postala podprvakinja. S to uvrstitvijo Je zelo zadovoljna, saj tega sama ni pričakovala. Na tekmovanju je izgubila enkrat samkrat z zmagovalko Grosarjevo. Vesela je. da bo lahko prvič sodelovala na evropskem mladinskem prvenstvu in se preskusila z najboljšimi mladimi Šahistkami na stari celini. To bo zanjo velika preizkušnja, želi pa si, da bi osvojila polovico možnih točk. Sicer nam je zaupala, da se bo še naprej aktivno ukvarjala s šahom, kolikor ji bo dopuščal čas. Nedavni uspeh ji je velika spodbuda za nadaljnje delo. I. DRL-ženske II. DRL - moški (FM) K.Elektai7i6 0 Olimpija 17 14 2 Burja Branik 1713 0 17 9 4 Mlinotest 17 9 3 Žalec 17 9 3 1 457:315 32 1 451:322 30 4 455:322 26 4 394:314 22 5 412:344 21 5 417:394 21 Krško POM. Lisca 18 16 0 19 15 0 19 14 0 Radeče .19 12 0 Orniož 19 11 1 Velenje 17 7 0 10 356:376 14 Celje Dol 19 8 2 18 9 1 2 454:320 31 4 508:406 30 5 461:379 28 7 457:409 24 7 412:391 23 9 422:420 20 S 388:408 18 Piran 17 6 1 10 350:381 13 KoČeMe 17 6 1 10 353:403 13 Izda 17 4 0 13 297:428 R.Noi 17 1 1 15 299:487 8 3 1 POLET 19 7 2 10 445:426 16 KROG 18 7 1 10 398:409 15 V.Nede^aiS 7 i 1O 364:391 15 Brežice 19 1 0 18 371:495 2 19 0 0 19 287:503 0 MLAD, Kranj 17 0 1 16 282:437 I TJ WMIt DilK ■ ■■ \ : ŠK:' ' Rokometaši Mladinca iz Murskih Črnec, ki tekmujejo v drugi državni ligi. Stojijo od leve; Marič, Kerman, Ščap, Grab In Serec; čepijo: Kosednar, Kolmanič, M. Gregorinčič, F, Grego-rinčič in Gomboc. Fotografija: N. Juhnov Niste sami, Vestnik je z vami! vestnik, 16. mari 1925 24 I I 1 I UJ op Sb s>o («) (?] X m i CE tf) (?] I U^UJ ! IbJ ^CC UJ 3 UJ OQ UJUJ ccz S2: i < o3 UJUJ 5Q o (n < Z LU > Q in < -Z. LLI O (n < Z Ld > O tf> < Z Ld > O Vi < z LLI > o ifi 4> e’ 9 I a X e M eM 'S (9 .» I (« S« S •- —. 9 E .1 '© s televizijski spored od 17. do 23. marca E B 2 5 c « B i,-s** 2'D‘aO'c':8 2 O Ž -ag ® S ■= 2PS © c oa 7 w'N rt g‘®§ s; S.O - ■= ' £ 9 d A ■ • Sn = rt C’J 'Q9P-3^sh '*’a.43*"--3!^ d p s if ,E ' s ©s a fc.1 E. !• •— .. irt, K *p 2 '2 -O u5 o ® “i ibi 'd — •* » c Q ® rr = 2 u M ci- a < z LJJ > O in KiC®3C^‘3— 9X71.-.^ t Q 'seO /" ClCT: 'r-i -S®S-:S £75;3t5.S^. 4“= 5'.¥7. .M • ofl © 6 "š -S, ® a 9 ’: iL S o* s 5* S li^i^ a«;: »Is sž J-7Bs^"--' o bD — z ' W *P 4> SL Ki s. .^® Os « 7 - g O o c ' Ki o . s IŽ 5 ® 7 ?(5 2 ■ <5 0 ? a => g- ■ 3 g '“ ® A. a o 3 £-u£ = ;2«ov«22“ 5'’'S.|«jn27£:<» O « “^ i i2'd'?Si4 lil!? O FJ 1=Lm i <0 — < ~? X E fl .* K .r,->U . ■ 'C t*3 o ' Kt 9 č g -a CM -c O 'r i 8 2 '4P S" O CA O '^ofl©-rtSrt“ K 9.2. O C—.22--. 53 f*>?d>'cSs r-‘ rS- ' ''z.bg^=‘-'£ ' o 7 e : rtrt K c 60 rt Gl V'*^A*' E7,a,R«i—o s “-.la!?E' = ■32® ai - .S CO CM A 1 ® « •g"-S-Su5BiSg'''E « S|3^ « ^^2:1 SdT oeE.B-o;=,gE; . gp-3 H 9 ^§1 -'P * *" s p > UTi s v a ■: tti ' {A N ? .5 (O efl > c' 5 5 ? SS a s Ul :2Ss^a 'S. B § & ' O — & 1 S® feo^7-.S «Ž '"3'5'CS“’ Sj'Šo«® l'wSo^o«2;;oc -SaSE-^f. ’6?5 O A CM ^s.* ,71 « :: J -E1.S - R iJ o% ” £ H s ?*■ (0 CE (rt = T V P. = ^ > *® A.^lQ-rt ■ C O .a B 4^ u» 9 * = s S N V V P S 5^ (d .B-g^;S1SSš|^ ^S7« = ='(J^-gij A'B^ 9a® 43 o £ .g K 3 -Ez - £ a .s d Ul ■ai 3Š “I o vo C §|So flO fo O .! ?:a££ arg-Siir<^ž Č ;S>O — 3« ' . “SfljiC) aE”'”'^^'3>--'® " =32 H,3 E «:s£ — «2£i^S(5 ' o «« o c 3KJ eo : S.g . i 9 Ki -k SO - 'sdPj^i©'' '52 * 5f^-S.7-.S’“7a. i L- I c c rt —i I uQ ;!L3^®-^.S—'''B!I«Beo ■i ® Q £ <0 00 ’y vj o * ' 'a — ( IS^^^s.-ES-s _ £ž8 S 2 «'šo ?■§’ J3 5 š 3 ■aD.B.3,S Šor^Š '5 o £ S .2 £ r« B E “ f 1 n 2 c a £ 'CN □ ■= 43 c Cs > U O cA -3:^ :5« = ® e S t'3 * J 1 = 2:"SE« E = E e;:§ s1 (0 Q— r- (A n e« — -a e N & ■s; ; d: 4> N « '2 s* 'C 9 lil? a 5,^3 = .st F 3 J- ■ e S > O***®^.^ S* © rS ®- ‘ . r- ci .: o « a ?č '5 o £ 'C* 2 o 9 'BO d 1“ =7 rt 5T c (B )J, c 71 in p " 0 rth ** « c; o - c - '=^ ~ Z^SpOnO-vi?; Ki O O o - * T - -n -3^-50 ■'^ Oi Pm Hrt UJ — £e = s . >4A CM OJ V £S SrJ E ,a F a“ o JS H — - S ' = X ® c 5 •- 2 9 - .P CM ._- d © 5e- c c rr rt» B f « f"* j2 2 >■ E 9 O 7-0 c Od*='^c;dL.e -i* • s<>^9gB^ ^■5 33fl-7o:a ?-3 4> 2 (0 s R g s o g ” P 00 Q B CM O ršf n S £ o o C'l ’ “• rt , R ~ 25"- Š£| s 2i' :a £ 4 ! i ’ 2 3^ 'J±^ aisč 2 ■ p 2 5 |g^® i=^S'a§'Ild 9SZkcm s P^pJJ aCO^fiC pX92.9 fi — s t-»>fciji*i:*' •a2A 2.S .'^■1-5^-So rt©UJa'*jrtriiZ 5 ' — -5'^ KI 5 C7 eS A "-g S’5 I Ei ® gs iž? 7 JS-S 1.7-2 ■ £i5Psr^a ■g c 7 E se .- . J 0« .a - - — 4* -1- 9 d =>:“ g - - 'SftISd '■ ' i-L3'P^P’ K s® = g.72 “b5 8*^ * g gg o i E 5'3-3 5 7 d.23!^S~~ g •S -o e s -a 2 — .S "i — ■rt 43 oJ lui ji- S-^5 i L E5 E • *“ a;ij «S!E3'ei3 ” — P-B«, ocS-- — 3— c o i ft £ £ _ B o ■o -□ "• .5 B 0-5 • . -g,"a® =. li ■ 3 Is-G g g'5 13 s; S £^oa27'*jy©g^-=' = Sije: a i i s N " o ____________E = a q li e .sS§"=£Sca 2 — -5? sf ^ :■ _ O £ S c 15« r E 00 'Te? ato p go . .s o 2 = £ I " w < o č 3 c CE 0> 9 d 9 9 c 9 9 £ ? 2. ” £ e -- C=>^i fSjul”!-£ S B E e 00 v« 5 t. oa g < & i," “ B S E S P ” r= ® -o ^rtt. 341® oii« Sr® B ' ® i £ 3 d -2 n rt 9 CM 5® c d © © y o Ki ® E se 3 J ®" >=:S®i2-r^Sg£:g-5jj ^j2 = S5J2i «5 S r! '8 _B .2 2 3 » -E v S.T3; °AoEl;= ^5ii^5Sp; £ ® 2 »— —■ B o _; IS 'S- B s s ■ 2'2 S'gE> g; 27 s B 5^ C5O*rtnaZ aS o E o £ E _ s5 £ »pa rt 5S2^ga'E^>gg'gŠ 23;|QO?|jž°g5^>>.;j5 '^'^:2®©5“ o©—‘rfoa©©-—1> p T© Ski^^ 43 c© o gaXf*i eM 9 KI l< 2 f > CM P o d ®Ž gflflSfl^rfiS gfl:fl£ a » B-i; s .32 'S ’ © ;pCM 'M 9 o 'BO 0'1 Q 43 CM 9 •! Ul " M 1 c I- b O -5 S « ir CA ■a 3 9 '2^2 7 v u» U g t- !«! 3 S-3 rt UJ d A - . := e 2o,S^ OC d.A2?5 X 9 2i*'i.( ■= .2 'X £ a s o = g ; J So^o « C o -a g S! S^gs £ ^-S.SSrfO - « a.'ei^ .S'^7lsS 7 Sj -s .r h.l ! c I .s I 00 d. 9 2 sflA, ■ {a.A.nx>oo i .2.2 .S B «-s s 6 Š-l « P '5 .2 p .X -s d o 2 L E?7 lis S Š £.= «s^gI 6 s ’5 ffi fl» < ©jot cm a Mh CM rt CM * rt S 52 ii O Si^ 7 ’= " C fib, jIb”? = £.3’fi — a XX J rO.hpiMi S^-S ? e Zli 15 9 — « 55« s "S- g =3^^ I s« al EB C J 15 « .— 6*3 ■ o . d X A " 5 1Ž ftS — r cf £.“ -fl- s 43A^(© 9edK3 c 57^ S'a s ■50=0 ' SaS ^L-"'"> §7 SolJS S S tf O •• ^ O » T (M s ■ 5 ■= » - « « J. — ® 3 Q > .5 ? -r z £30 A-Js*® »t - i, « 2t::'o Jjisl^gsr ' g 1 * 2 =< "š " 9 3.^**:Tr-*J»^_L 1’^ S-Srsc “■N 2 S <-^ ■o ^s! ! d ;g £ H 9 .2.'^ 40 i; E N v 5 a 9 « B '?= ? e h 9 4J > •° la N s " rt “ "fi E w. s p ’ s 22 “ ' 2 T n 70 „ g £ —■ d 2^'^Za.xl’7 .Š= s . B -^.2 -< < g 9 r- tf A- t -s - 5 M .-_5 2! e s .2 -a o S H 3 S !■ rt ® C.^ 2S25^:l's^oaSa2-Š 4J a"* o 3 Q ? > a±.cA F 2 £ &£ o S .? S c -zi S £ 7"^ ® ® H :? c S '» O A ,O'*^*"Ki — ^j>CMii^ ' f-, Ki 'CM . yr. a-c — *- si< ^ © g 4^ d ? O O e .i « 4> i S .a > : Sl S pS! š s'as^S 9 9 • ■ ^-.22® - 2 aSeji^cS^j-S-S ^rte^A ^CM«<“ Q CM A B » jN « 3--3s5'i'? “2 □ 2 -^'a o ■= S gr.' 5 “.3 --D|-§S®-g g c S o'g®.S£ “ 'S ® O s Ki CM o 3 ® - ‘S ® « : d 9 •; £ 9 5 iS rt _■ " M^-2 S □ 1 o s ? 2-3 S5 K i B P a Kb p K."® 7 o 15 » 9 9 9 4,> 2 « « Q M *'P‘*z;at5 A rt ‘"o .HGE^oi^-Si^^cSca "©ft-S ' ’E A § 3 >1 N p . 3* ._ ^. _ 2 i? S "Sl 2 ^ ' ’ trt *> f A J« ^3=1!':^= - - o. I s .2 cS 9 M'C *- c c CM rt A “! fti i S 2 is W -O [T ’ _ 1^ —\ c *i i V — 2 “ B."! a — ' '2 o cij F "S 'Si* .S'*! -S r^STc-S?** i 1 d - - lifS 3S gQ2£2S^ g -LOttOC^^d ' ’ >Ki >**)££ — g «M O '5 e** 5'=* S-tObh-. X £ P - - s 7 S 7 .s E -J ... '^ u 9 sr d lis rn — ■“ B 00 ' 5 m. - i 7 s "S » = a •g' a 2 bS ii C 9 ,1 o lE 9 • • — •S rt Z 5 S "S ' ■ -dfl-dcs^S 5 2^ ^g'=-« ■.■3^o£ :S!^ H ■h ° ■oit-Š jS ga s;-o *rh^= — —”5-«^— - S -S § 3 ‘ . '£ « ■ S '=■ s Q ? e s i^-H " S -'c'i?!o)Ul S q — 2cS'3 ”®4£°1= J7£ i"--2 g^S^fl-SS S£^4 cS5 g I ^7 . - - -2 . ® s ?, 1>I 4) ? e .9. c 2 in cc < ■N (□ < P (fl O e £ - - I-■ B g. « — - • rt KI ,a« Cl. o ' " 'P :^g p<:3^®pE; ' ” Seg S Rg^g:! g-gzo^ te-o-S « " i _ 7z f*! — - d; Al® ® .u s .a c '2|XH f 9JM9A'jJ' ^c^.5o 5 §©'”P’^’2J * K -?Pcmj33^ >* P c š g 2 — J; S « «£ Aq,i ^PaSlZ^M'^ "^^Soj^-^iŠK ________ =J e "S Is?__________6 S ■gS£|5 = 75h e?,e5-^|| žSs« ' ® -g '2 ^-5 □ B « ff'’" & v ® ts '2 ttiKiurt o ILij '^ cM'^SvdS’2“E^?cM .a&So^ '*:rt“92"2 S®rt F c^JS . , .D wCMd2Q*«ceuwcZ > 00 9 «> 9 ■o ■U V CE d 5.:: g It -J X - S-3 3^3 3 a "S B " -c o .3 E5 g . B 1.3 r* § 1 •IS h 5 ■'" ”, I fl 2 Ž * S ■* S “'šil! £ S*? t 2 . A 'i 43 _ ■3 £ O 0 p^|7iš§.si.s lis^sF=-" •§'2 7= s v-s^s - — p£«*o* S-Jii fc,?.=i3£-7^ p iti CE CZ) a> E C^ ■ 9 "P o3 o-|ga'5||"2S;a:o ; 37'S >0 g-g^oSs e .SEaiti-BOaSgOo , A «■£‘'3 ££“-§ S2;7-'* J ■ M. M9 ® s o g .2 c _ * -rt » dl ' š S'»'„‘“3 . SaS3 SS£82.gS7S.13Q«- g ' 3 S S 7 B « S .3 -4 l-^ c-i ■ }|st7 t g p 3 O d (d td •M d 3j * rt 9 2 " W X 1=^ 1^9) I UJ CM O W HA O .4,943 '©©O ’ki©a £ 43 £ aipEZ^ d cm c^ P “jk i^ rt 2 £ ce S8§ - 1^ g ~ ’ .š £ . o o c • oo OB .3 ■J A Sr g g 2 * £ 9 25-3 J.S p-5£E £--5 M Ul fib. o CM I rt- ■ _ v o® 5 s—-c — tn o z S , SST! 2 B o "oBv. . c52« = ^_ 9 dJ '• ► M “ »"ns = C A 9 2 9 'h u» * u " . < ' p s 1?- I a 5 2 S ž I « iš|3l 2 S “ 2'5 5 £.’= 3 8 » n A < “L *- 9 J 2 ' -S d 9“ ■« » Z (d 9 O — .rt b *g — rt W pd I « Trt.,*? °3-S>-'Fi'==g^e' SS.S-=!5"''^ BO'C £n 7 .2 o " « r-r oaj 3 g o 10 B. 3 ci^U — — o) , 01 S . ,« S - rt N II 3*^ ■ J i §^«2P LS7B‘SŠt 113 ?j ' (d S - Š^šlisE* ” §g“^ h'g''’.'ij "^ £ e s -a => '8 «15 2 ® 72.|7^ SSS ■ = -o,.K 7 s g >2 550-; .2 7 [U o T ; A.io A >Ki© 43© 43’© •?* S a g * H’q -rt F 5“ c o O .r X A O z, en 4) - c-‘-7“ "ci ^CM « • ' sP; '5 ca ' ® ' ¥ j“© '-’rt-^^9 '^-afJrt r o? -»Is-s s S-?;; s -'f (2 «? 5 «T -' *>:2-^cn^ c « P >¥ ,, F S~- “ A <^5 5 g.5-7 - a^S-o E « g S"« fi a iEH 5.13 (d 7- S3"^‘ -H š o *S3oeS(So-'u»©O^^ © . , O^CM 4) rt g E-3- a .2 s s s ® 3 “'V ? e <0 d - a e la U ž in cc .a Q 4> ^•š «i«= š 'd^'^ ir -F- * 43 V u> d S" 9 -_• O 'd — tu O T r-|Mj} , ;;-3E-Š&"£ o 77 s ■□ Ji c c .iSd5S-=^S2oilx1i- X I— § - s s =55?*^ -13 - o |7 li-''?= £ .s S ■ ‘5 ^^12 0 >3 71^2 C &g7lfS5-i?5O £5 “ 'd o s p o io£'E§ 8 ® g' ? 2 « M > ■ a B 3-B -«®KiCM 3] :§ a3 = «-7 , o o K) c^i _ ■2 5 =-ii b: ■ 'S g s .£ - -2.2 "i 'S'g| S75! S S |a;,|7 I , o E £ s ;«S5af^.c-’0,Ss »□'E (."“O 5'Cq,Qb g c 9^099 S®®'S“®gg Sg ■ c H ** l■j5'''^i■■?“ S S®A.« o Cf^ ' — -ovl^.-s K ® 5 , > Jr « 6 qL«fs ?"Crt’N»rMOifcD — ’O>«c 1 = ^ *■ £ A : 00 It X A d S X 13 f Irtu _ H P Nd«(5oa — S£ “.X(^rl J."^SrA2 2'^«s§si:^s-ga ■ -tl ., !!„,^:A-a;_ - .^ - -H ' :a C. ■ ^™aMR,La>\*.S — • B d"" O^U^O '■■' •'£iPOC*43>' 9 ■ O s c. 5 H — S 12 . ; 5 c o • KI f*l iKi £ 9 -* * -/ S M rt. o .X '■« 2 .a — e a 7 7 F-r 7 I 5SQ-^'|;|727 1=I?lit o £ a BI >« c 2 3 6 -.«.:r----Q_Qgg CE c 00 ®® &5“ = s aTi^BSb i SOCJ.S =§0^2^ S.‘( 3 >* « = e ® 3 is ?b.5s^^ 5fa .ra c?-'?'3!2C (d 7 <2^0 .£ 2fi . s ®s " gg-s-osaS-giJ o 2’®’y’5iSiš 9 3 d 9 — S B X QCMe29 t*' rt O ■dSsSaSHS;'- ® g ® 7 ■ =3 « A . O ■ O1K> 6 J 2 S s 5 ® s J;£S hi^«^ c :^o -95' , B o — 9 ,_._ , .77e^J S.£®£; 8.3^ I?':?! Igli .sg ®.ss s-?r" JLolZra . 'b . o — 52 > 3 „ fa . a . S .“ - .?^yuhi'š 5^ esb!c - eci S Ž eb «i S “ |■K^=^ «3’CJl > ■^B c.aB,od B OB-::w pa;; s"o 2 ^^3 5 'ž ■? r? J fl ° 'E'as &-g b7 sS"3 Si ” 'P « 'S5 ili ■ S .^£7^25 a 27^1 •3 E e. E , R '^■-3Si£ ' S £ * B ■?-=7ia5aia J, >£'^ ‘ J T rt ® P’ ® P d rt ’' ^*lS"S;2-yž::j D /Vt 4) ■<3 t/i M-. C .-i 9 s •" s; a B d >9 9 S * O s M- -S.51^ -' tihih? d 9 o Ž iž s e*! 7SO 87 1-7 41*S-3ia^:3 § ' iZ )U 9 -3« ■ £o”2“ Z ; i? ■«-§ cS.g-.^.a« X Z ° M [i J, 5 ” £ ' -3 o M « n "tl M 9 00 9 < □ A s 'H 3± d 1 3 < — c o CM J ■d 2 (n cc ■S C3 < - rt C O 'g ' M * O 3 4> C C .B«-2 i <= :=■ -S i- c^ A « 9 "a s & td >, ^■C^BOOjsgP^ K> 43 * -^rt- <*1 5 “ •> *d‘ ^Eo.MrT^fIboPE 00 A&el >rt-"*CB dU Id d Ki CA U9 c sS s ho« I z o' V <■ ,<^ d O u« V -a P O f*' d dš O o S "rt H S C! '5 E S ■s7£ .tSTSCMtNCMtf! »©2! ČlO e «OKI A O’* •W’ir^-“C'|g'i a® 2 Ki Sl , 5 Si J 5 2 -c >• ^ i ® * v ® 6 ' i « a S;§E® 2 e S7 s" »'P'9’r'^'= P9^ P P c S gZUC-aX;=ž s^i - ^6^ .j>® S:g.X Jt© Jž -® ’2©2 d® MjCCj o o *5 s e £ « - ." 3 “-c = si3s|.gd* S-SRSibc^Sg tarrenzi.S^.iara ■^S-*£'fl.S5>«,ŠS 5 4 3 . r Z3 »"a,«: S^27^-3™7~- 6X5 1 -2 i* cd S »c A 9 c% u» 9 J E £ 4 <£ g A A Ki ' sS| 10 38 E"£ *“ ■* ,0 c p. f s 5 'ši £*s5-^ ■5 3 c Jj 1’b£ c B-g " O - S® ? 1.5.0 s 2. -A - .a oŽ^''' B-a *■ E 5 5.** •>“.«'rt'^ 9 c^.S £5 >«^e2S*-. p “Sv 9 -? "C^^ZjKirrt ^ _ ■ - JcK st^O i^oo S «>^;CM _ 72gf422©B^5 - 5 .« ^ :3 - L; J ' ‘^ £ , .?C " 8. 3 7 s o s h s ■ ’g g,s B J ^O y &i.3’S -8 3SNlaliŠ = SQ3S2§<3'g.5gte!S 9 A B C O E d n A* a ra > >UQ A v) — o E._: ■ o X? .M “ v ££ ' s >B4 Q0 l> c UJ ■35 5* 21 " J, ► - — CeC ® o J? s o 5) d - 3 I"7e| Sq3 ■s I 83« B E = a .. 1! o a « g4 t-2®3«>g E^sa® = “ J M Au-,ocj:0;^go^'i 7 sa c 5 a g - B s 'C *" ■* ? 61O Oi ,' v 3 4> O J? _ «3» ^9d« -Ui*—.RZ _ -F = ."j- «2 ,. sSjE ■ I ^-3 g33 |232S'^ uT; SS us iG ® s * eid«“ I s ■ 7 S7 £ « . 03^43-»'“ a. ■ M s rt .rt ■” —* .rt rt 41 " ^-2gJia_;;^G£S -^^“Ss^TSSgc .s SA 15“ 3t 43 dl * i « >v .14 2.1 9 d -“i J? u. d © ij —: 9 ,2 1^ 9 CM 43 op a S rt< 5 -g 2 g«'4 c ’ ■© Irt P o - g® E "-S t: - S 2 S ■SSs S 2 e S 9 0 š. s .s g o 7 -t ’y >A ? ' rtj ’ =. ^ c ? 2 i * £ > a Š ® e rt o o — c r-. 5 ~ (S D h* >■ = afst ui p X • :-o^ • - J- J© 9 ©; F ® «"9;© eiS^-rg B B,.; Kjl ■. i* e Hrt UO ■ ■" ® ki A -S« V * P -X “ ■s s a o f»l 9 rt i 43 o 1 3 5 M?! 5^£=®S^E s 7 c s S o d>.fl • ?. ; in £ 2 c «> ‘C 9 .’ 5 . o .2, s o "Š S B CA 5 ? . č ~ = ?5 ;r=.X = - i. A-'čid JG-S ?'^-g S'^š’3:s & — w> rt = _1 O 4>rtiJ?O O fe“"P 9*O.d , 3^H-ScAdCO — 15.= lO^COCA A (=•^5 '- E Sil-'?-; rii ■ O ,;.■= “■*« 4^ .«■ 4 A , —. rt to T 1^ — Q 2 & 1 . « 3 ±15''-‘Istf c <3 .J.4 C O CO 9 © t>-5*- ^K. OPjfciAgVrt :2i= ee^I^ a-N-a s & ? “ s o s I 9^3-,O'*' 43*^ 2? 2 U H - d;; £ d “ 5 o 7., -FR «.31 I gŽ® §.^|S « c 2 J. X ž a '?■ 5 = £ «d < CE in !S 5 2 in X ■S C3 < a — ■c o 'S £ - i* v < ' f I-^iaš Mri „-bŽ £ > > u-i J (jj~*’SiI -2® = - « ® 2 £ "*: £ (S?s| ■ ef £ 'S 7 J.i’3 £ i-i^ d . N s « s s « lu z 9 — d 2 3^ _«IftZa H“£ ? =Š ‘ Š 2gj 1'3 £.fegaQy7Sg = 5 S § , 'S o C'' i? 2 S i« “ - c ■ 'C 7 " "“SdSL.-- . -o - i^.t! g“^ S Srr o ;dECiŽ J u 2 B B 5 L 4 • A. « C O O ■ ■g giin-nTS e o ' o O Hd " A P (3 o ij K 2 ~ 9 "■ S -3 c ■« ^5 533 M I- o 4^ A rt © S rt > »U C O -O O = ' -g S ® Q :g 2 a « N — o a 'C Cl i £S c - . ^±3e1-S IeS^-I:--c ill 0“ • .0 —• ' 5 J« A « O F eM1£u: o i' g " 9 M c - 9 Ct ' 2 9 2.^ S o A P rt3^ 2 s.'H ± o “s š s« s hs 4) c .-o n 43 <^ S «3 5 rt 6 "d A ■• ta rt s *'■■-" "■■ a-g« I*'’ž i£ s * " “ ~ ? 5.3 s s 2 i: 1^ S.g £ S-; > « S^ _ ^laSo & 4z2 amki rt, — Irt o t«!^ O £©—Jfr* c , w efi«—ScM^O«« •* P A £Sg rt S oe ► — 5^5 -J o p o us iK> 2 ■J 9 1 -S 3 .a a < CE in § r Ji'S - S „.3 - , hZ Dl ca Ul n - 1 a : « Ki 'C c 2 ■! O 5 .8^3,a'S<.š«J 2 g B “ ■! Ž -d 9 d > * IT '77 •■ rt ift i>> « :n o -- 3 -5'^. n -S s _-_ £ < 8 » .«- S 3 ■5,VAC.rt.>6- •,^?5 ■|CL ’« S .» « 3 S g a. I ■E7 g- g..S sj'# 'osžoOar- H |S£5^7eu^>7 a7sš--fi’S-3S“ ^352 ■ 9 A 'L ® " A ^ •• 5 ° -5 -Z A » KI ;3 C^PCMCM 'i-—«- OS 51 Obe CM . ž CE ■S Q < ■00 ■“ 3 š i 3 £ I iLJl-gE: g5 5 I g ®'1®o8o£c§ o i “O u. _ 7 ■ 2 = -.SoS s š 5,S * 4 s UJ .. c .§ fi c ® 4 i M' 4j m -i S S. ip I S "S » ^B o B 7;2 S ?>2 «S 5'® d ■ !- , ^-5,?.'’--SoB-aaS—g E s sf'^al 5 «-(d rt- ?27 57 5 S --d &:a ft. s 43 trt rZl A g 3 - ■S’^'^ Si g ?2 'ž c » F* *> |7?ld i2 Sg^g *gS.2 tj 7 .14 7 « “ &£ B a.B,O 53ŽiS-Oš-'V 7 ® rt ** '3P W CM 28£93,So5i pE7tz^^ p B © *'’'^7 — s ® P 5 »p* o '3 fc d — N 00— c 2 8 p ic? S* d ' 1 o rt4 M OJ? w-i , -d i-' < vestnik, 16. mama 1995 25 ,1 r I. I vestnik MINERAIHO - VITAMIKSKI DODATKI, PRILAGOJENI NAtin PREHRANE 11 za krave molznice, ki jih hranimo s krmo bogato z deteljami in lucerno KtRlAVDMimi ® za krave molznice, ki jih hranimo pretežno s senom, travno silažo in travo ter breje krave in telice za krave molznice, ki dobivajo osnovni obrok iz sena, koruzne silaže in beljakovinskega krmila BSRAAmiVIIIN 6 za pripravo popolnega močnega krmila za mleko romftiM [PDT lAP za goveje pitance, ki jih hranimo s koruzno silažo in beljakovinskim krmilom ^ttAVIMINI z oznako AP (1,2, 3 in 7} vsebujejo tudi biostimuiator avotan, ki povečuje mlečnost in prirast od 5 do 10%. za prašiče, ki jih hranimo s silirano koruzo za prašiče, ki jih hranimo z žitnim zrnjem [BD@P@S za krave in plemenske telice - za boljšo plodnost = RISiODM za vse domače živali naii mineralno-vitaminski dodatki so melasirani, zato jih živali tudi jedo. I ’11 Id, v VI vvonvvci u r r i_juvrjcii lOi i-vi. wi Lipovci, Lipovci 25a, Beltinci, tel, (069) 42414 ali (069) 42289 ^Ol«4RNk SL4DKORJk ORMOŽ vse informacije smo vam na voljo: - ^k Veterina, Verovškova57, Ljubljana, tel. 061 340858 in [ek veterina Odpiramo vrata POMUDI 16. -19. marec 1995 Lfee/zte se z nami! Predstavitei.^ omejene senjePetita Prima. Prima nagradna igra: Petka Prima & drobna darUa. AVCOJERViJ »ŠKAFAR« Bratonci telefon: 42 283 Dnevi odprtih vrat v vseh salonih RenauU, v RENAULT AVTO ' ŽIVLJENJA 62270 ORMOŽ Opekamiška c. 4 p, p, 37 telefon: h. c. (062) 701-521 telefax: (062) 701 -291 L PRIDBLOVANJE SLADKORNE PESI WM EKSOTMUM ZUVEBam DOHODEK ste se odločili za ^ETEV PESE, je čas, da čimprej “•^Idnete pogodbo z našo »okovno službo ali s svojo ^^clrugo. Hkrati lahko dobite ^Hvočasne strokovne nasvete in ^trebno količino kakovostnega ®6mena. ‘ ' Ceno sladkorne pese pri 15,5°S določi vlada Republike Slovenije * f 'i fr (č '1..^ I"!! II 'V. 1.1 b I h " Strokovna komisija za opremljanje tržnega reda za sladkor (predlog kalkulacije je ^>15 SIT za kilogram sladkorne Pese). Obračun dobavljene sladkorne P6se od posameznih pridelovalcev sestavlja Tovarna oladkorja Ormož. Pridelovalci in tovarna se dogovorijo, da so tako odstavljeni obračuni osnova za Postanek obveznosti in listine za ^'^Jiženje v knjigovodstvu. - Plačilo dobavljene sladkorne pese Tovarna sladkorja Ormož opravi 15 dni po zadnji dobavi oziroma do 15. novembra 1995 v višini 60% vrednosti, preostanek dolga pa do konca leta 1995. - Stroški semena in morebitni izredni stroški se medsebojno pobotajo pri končnem plačilu. - Pesni rezanci so last pridelovalca sladkorne pese v sorazmerju s predano čisto sladkorno peso. Vrednost pesnih rezancev in melase, ki so last pridelovalca, znaša 4,5 % od neto vrednosti oddane sladkorne pese. - Pridelovalci prejmejo seme sladkorne pese od Tovarne sladkorja Ormož po nabavni ceni semena, povečani za stroške prevoza, manipulacije in razdelitve z regresom, ki je določen v proračunu. Nabavna cena semena bo regresirana 70%. - Pridelovalci sladkorne pese imajo pravico do nakupa belega sladkorja, in sicer za 100 kg predane čiste sladkorne pese do 1 kg belega sladkorja po tovarniški ceni. - Za prevoz sladkorne pese na določeno prevzemno postajo, ki ga opravi Tovarna sladkorja Ormož, se bo prevoz nad 7 km plačal po tarifi, kot jo bo določila tovarna pred začetkom kampanje. - Ti splošni pogoji postanejo za pogodbene stranke veljavni, ko s podpisom Pogodbe za pridelovanje sladkorne pese v letu 1995 postanejo njen sestavni del. 26 vestnik, 16. fnarcaJ9jj I 1 I vestnik PRILOŽNOST ZA AMBICIOZNE! Za poslovodsko vodenje brezcarinske prodajalne podjetia REGAL, d.o.o., na območju mednarodnega mejnega prehoda Petišovci IŠČEMO osebo, ki ima znanje, voljo, izobrazbo in ambicije. Pričakujemo * starost do 30 let ♦ primemo izobrazbo ♦ ustrezne izkušnje * vozn. izpit B-kat. ★ 6-mesečm preizkus Ponujamo ★solidno plačilo (OD) ★ službeni avtomobil ★ možnost afirmiranja * dodatno stimulacijo * poslovni ugled Informacije in prijave s kratkim ^ijenjepisom ter dokazili o izobrazbi dobite oziroma oddate nat INTERING, d.o.o., Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota teLt 069/31 906, telefaksi (069) 32 955 Stanovanjska komisija osnovne organizacije sindikata delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih občine Murska Sobota, objavlja RAZPIS ZA DODELITEV POSOJIL delavcem, zaposlenim pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov v dosedanji občini Murska Sobota. Nameni kreditiranja so; - novogradnje stanovanjskih hiš, - adaptacije in revitalizacije. Prednost pri pridobitvi imajo delavci, ki prvič zaprosijo za posojilo in delavci, ki imajo daljšo delovno dobo pri zasebnih delodajalcih. \ Za novogradnjo lahko pridobijo kredit delavci, ki imajo hišo zgrajeno najmanj do III. gradbene faze. Višina dobljenega posojila je odvisna od višine razpoložljivih sredstev in števila upravičencev. Tovarna močnih krmil Črnci, p.o., objavlja program lastninskega preoblikovanja, ki ga je odobrila Agencija Republike Slovenije za prestrukturiranje In privatizacijo z odločbo št. 0698/94-MB z dne 3. 3. 95. 2. Sedež: črnci 2, Apače 3. Matična številka: 5199328 4. Pretežna dejavnost; proizvodnja koncentriranih in industrijsko izdelanih krmil za živino 5. Pravna oblika organiziranosti: Tovarna močnih krmil črnci, p.o., je organizirana kot enovito podjetje, p.o., s 100 % družbeno lastnino 6. Predvidena lastniška struktura kapitala preoblikovanega podjetja; - Slovenski odškodninski sklad 10 % - Kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja 10 % - Sklad ža razvoj Republike Slovenije 20 % - upravičenci iz naslova interne razdelitveno* - upravičenci iz naslova notranjega odkupa 40» 7. Kombinacija načinov lastninskega pree* blikovanja: . - prenos 10 % delnic na Slovenski odškodnir ski sklad - prenos 10 % delnic na Kapitalski sklad po*W ninskega in invalidskega zavarovanja - prenos 20 % delnic na Sklad RS za nadaljno razporeditev na pooblaščene mve*'" cijske družbe - interna razporeditev delnic v višini do 20 razpisanih delnic - notranjiodkupvvišinido40%razpisaniha^ nic 8. Javni poziv k vpisu in vpiačilu delnic upravičenci do kredita morajo svoje stanovanjsko vprašanje reševati na območju R Slovenije. Posojila po tem razpisu so namenjena samo zaposlenim pri zasebnih obrtnikih (na razpisu ne rtrorejo sodelovati zaposleni v d.o.o.). Najdaljša doba odplačila je 10 let. Obrestna mera je 15%. Do posojila so upravičeni delavci, ki so zaposleni pri zasebnem obrtniku najmanj 2 leti. Vloge oddajo prosilci pri Pomurski banki, d.d.. Murska Sobota, v sobi št. 11, prvo nadstropje, kjer dobijo tudi obrazce. RAZPISNI ROK JE DO VKUUČNO 31. MARCA 1995. Naročniki vestnika iščejo nove n 19 imcfllke mSTESMMi^ A 8.1. Interna razdelitev Podjetje Tovarna močnih krmil črnci, p.o., poziva vse zaposlene, nekdanje zaposlene in upokojence podjetja, da v 30 dneh od objave poziva v časopisu VESTNIK ter na oglasni deski podjetja vpišejo delnice v zameno za lastniške certifikate. Certifikate bodo zbirati na sedežu v Črncih 2 ob delavnikih od 10. do 12. ure. Tisti upravičenec, ki zamudi 30-dnevni rok za predložitev lastninskih certifikatov, ne more sodelovati pri interni razdelitvi delnic podjetja. Če bo vrednost tako zbranih lastniških certifikatov manjša od 20 % družbenega kapitala, bo podjetje v 14 dneh objavilo interni razpis za ožje družinske člane zaposlenih. Vse upravičence se bo povabilo k predložitvi certifikatov ožjih družinskih članov na (glasni deski podjetja. Rok predložitve bo 30 dni od objave na oglasni deski. Interni razpis bo izvedla komisija za lastninsko preoblikovanje. Če bo lastniških certifikatov ožjih družinskih članov preveč, bo kriterij pri doddelitvi delnic proporcionalni. Postopek navadnih delnic, ki ne bo razdeljen niti na ta način, bo podjetje preneslo na Sklad RS za razvoj, kot določa zakon. Če bo vrednost predloženih lastniških certifikatov večja od 20 % družbenega kapitala, lahko upravičneci, ki so sodelovali pri interni razdelitvi, presežene lastniške certifikate uporabijo za pridobitev navadnih delnic v programu notranjega odkupa, tako da se presežek certifikatov uporabi proporcionalno za vsakega udeleženca posebej. Delnice, pridobljene v interni razdelitvi, imajo oznako B, so navadne in imenske, dajejo pravico do upravljanja in do dividende ter so neprenosljive dve leti od njihove izdaje, razen v primeru dedovanja. Podjetje j/odi razdeljene začasnice v nemateria-lizirani obliki na računih posameznih upravičencev, po vpisu preoblikovanja podjetja v sodni register pa bo vsakemu delničarju izdalo potrdilo o lastnini delnic. deski podjetja vpišejo in vplačajo delnice s 50* popustom. Tisti upravičenec, ki zamudi 30-dnevhi rok plačilo kupnine, ne more sodelovati pn' tranjem odkupu delnic podjetja, Delnice se vplačujejo z morebitnimi stniških certifikatov iz interne razdelitve oztrt^ 2 gotovino. , Delnice se bodo s presežnimi certifikati vp***^ vale na sedežu podjetja v Črncih 2, Plačila v gotovini se opravijo na poseben zacijski podračun pri Agneciji Republike nije za plačilni promet. Podružnica Gor. na, z navedbo »Plačilo kupnine za navadne niče oznake C v notranjem odkupU“. Upravičenci bodo hkrati z vpisom in vpla*^. I« Mpri lul uvuv V|iJh9Vlll 'r , delnic podpisali tudi pristop k prograffU . ---------- —II_______ ______I.. .i. rintramln tranjega odkupa in v združenje notranjio , ničarjev. Ko upravičenci plačajo kupnino paket delnic, postanejo udeleženci prog' ' i:a notranjega odkupa. Če udeleženci z vplačilom lastninsidh tov ali denarja presežejo celotni znesek kup^ za celotni odstotek družbenega kapitata, vključen v program notranjega odkupa. podjetje pri znižanju proporcionalno menl9_ Če bodo udeleženci vplačali preveč narjem, se pri nižanju upravičenj dO delnic uporabi kriterij povprečnega irw&tšf^ OD zadnjih treh mesecev pred izvedbo predplačila pa bodo upravičenci dobili Delnice, pridobljene v notranjem odkupu, znako C, so navadne, imenske, dajejo do upravljanja in do dividende ter so nepi^^^p. ve zunaj kroga udeležencev prograf^^ ' tranjega odkupa, razen ob dedovanju. u)-Podjetje vodi odkupljene delnice v zirani obliki na računih posameznih po vpisu preoblikovanja podjetja v sodni r^^^ pa bo vsakemu delničarju izdalo potrdnilo ■ stnini delnic. ,a»* Če boste pridobili enega naročnika za O XI ■o 5 >O €P O. O o. Ji Če boste pridobili tri rra-ročnike za najmanj eno leto, vas bo nagradil z vrtnarskim pripomočkom. najmanj eno teto, vas bo nagradil z Vestnikovo kapo, takšno, kot so jo nosili naši predniki. >(O tn (S 0 >> I < o § Z L 8.2. Notranji odkup Podjetje Tovarna močnih krmil Črnci, p.o., poziva vse zaposlene, nekdanje zaposlene in upokojence podjetja, da v 30 dneh od objave javnega poziva v časopisu VESTNIK ter na oglasni 9. Dodatne informacije . , ij- Vse dodatne informacije o sodelovanju st n inskem preoMi kovanju podjetja dobijo vičenci vsak delavnik od 7. do 15, ure po fonu (069) 69 030 in osebno na sedeZ« r djetja. obvešča, t*® ' %^IT©MAS. iLeud tahliD male nsmi^mlee r^-1 se^osmrbrfc® Če boste pridobili pet naročnikov za najmanj erK) leto, vas bo r^radil z malim električnim gospodinjskim aparatom. Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov Podjetje za informiranje, Slovenska 41, M. Sobota. naročnioo vnate v , E Spodaj podpisani................ (naslov in tel.) ............... je pridobil nove naročnike Vestnika: 1. ime priimek.................. točen naslov..................... 1. ime priimek... točen naslov — 2. ime priimek točen naslov 3. ime priimek . .. točen naslov________ 4. ime priimek točen naslov .n-.-™— 5. ime priimek točen naslov . ..r- h tek -.a, ... tel. —— 7, X tel. ri-IHhi-- tel....... tel. ....tel. PODJETJE VrrOMAR, D.O.O., VAS VABI V NOVOODPRTO OPTIKO IN TRGOVINO ORTOPEDSKIH PRIPOMOČKOV V PARTIZANSKI ULICI 54 V GORNJI RADGONI - NASPROTI ZDRAVSTVENEGA DOMA. DELOVNI ČAS: VSAK DAN RAZEN SOBOTE IN NEDELJE OD 9.00 DO 17.00 URE TEL.: (069) 61890 Zgradbi na teleta NovaS^ ' Mursia Soh*”* v Nova številka je . I 16. marca 1995 27 vestnik 'I i k L u k WSTNiK fl^ešča, da labko male oglase, osmr^ce in sw^nino poiantate v novi zgmdbi na Ajfiiteskte Novaka 13 v Murski Soboti. JNova telefonska številka^ 31 998 Prenovljena prodajalna v Murski Soboti ^as vabi k obisku. policah pričakuje nioška, zenska, otroška in športna obutev. V mesecu marcu 20% popust na obutev p Ki o k jta/tar ciciban ^(ivijte v pravo prodajalno - MeNJAK, d.0.0. 1a, p. Martjanci, tel.: 48 200 VEČJE ŠTEVILO *L|'^'^ZAKOL Po Pi ;^^t>ALJNJ0 REJO nizki ceni. Težke so do 2,5 kg. ^^'^ajarno vse dneve do razprodaje. IIAKEX export-lmport BAREX, D.O.O. Trgovina s keramiko Nemčavci Id (BTC) obveščamo, da smo se zaradi prostorov BTC-ja v sodoben prodajni ^^časno preseliti v drug prodajni prostor v isti zgradbi. OBIŠČITE NAS V 1. HALI BTC-ja V Pomurkinim prodajnim centrom) ponujamo široko paleto španskih ploščic, določenim programom sanitarne keramike cene znižane do 50% '^isk v naši ponudbi so ploščice GRANITOGRES, uvožene iz Italije. priporoča trgovina BAREX KERAMIKA. / RAZPIS ZANOVE SKLADBE 4. mednarodnega festivala otroške popevke MEHURČEK 95 Vabimo avtorje glasbe, ki želijo sodelovati pri tem festivalu, da pošljejo demo posnetek na naslov Murski val. Slovenska 41, 69000 Murska Sobota, 8 pripisom Mehurček 95. Skladbe morajo biti primerne za izvajanje otrok starih od pet do petnajst letin s primernim besedilom zanje. Izvajalce za omenjene skladbe bo Murski val izbiral na posebni avdiciji, ki bo po razpisanem roku natečaja za skladbe. Posnetke z besedili v treh izvodih pošljite na naš naslov do 10. aprila 1995. I i PatuRHCAlNvgncgsKA Družba iijl ožba v doni;k i kt aj Za vas smo na 2. dražbi Sklada za razvoj investirali v delnice naslednjih uspešnih slovenskih podjetij: Živila Kranj, Naklo (256.969.000 SIT) Kemična tovarna Moste, Ljubljana (77.585.000 SIT) Tovarna bovdenov in plastike, Lenart (22.309.000 SIT) Komunalno stanovanjsko podjetje Ljutomer (8.320.000 SIT) Vsem ostalim, ki se še odločate za dobro naložbo certifikatov je še vedno možen vpis v Pomursko investicijsko družbo 2 d.d. POMURSKA INVESTICIJSKA DRUŽBA 2 d.d. 69000 MURSKA SOBOTA KOC jeva 14o TEL 069 32 897 FAX 069 32 898 OZo brez miru ok^og ^JELOVICA P rildtiji Vp rciš(yo me lesna industrija ŠKOFJA LOKA, tel,;064(6130, fax:064/6J4-261 P0 LANSKIH CENAH) njen program,,.^ TRGOLES PEČAROVCI d.0.0. tel. (069) 51 080 OKNA POLKNA VRATA HIŠE • popust za takojšnje plačilo • obročno odplačevanje • organiziran servis in montaža • garancijski rok 2 leti • brezplačen prevoz za nakup nad 100.000 SIT za stavbno pohištvo in montažne stene MURSKA SOBOTA, Cankarjeva 25, tel., fax: (069) 22-921 DISKONT UNIVERZAL, Križevci/Ljutomer I I I • žaganje hlodovine do 1 m debeline • prodaja rezanega lesa (kompletna ostrešja) * prodaja krajnikov za kurjavo ODKUPUJEMO VSE VRSTE HLODOVINE PODJETJE PONUJA MOŽNOST >bianaL_ POGODBENEGA DELA 3 199-5 ob 14. uri. Plačilo po rezultatih delal J 28 vestnik, 16. rnarca19^ vestnik Nesramni doktor Rugelj Še letos mednarodni prehod Kobilje - Nemesnep? Oživitev rimske ceste ;i ^Med^avzočbnije®^ ' BOJAN KOROSEC. S V času gladovne stavke dr. Ruglja so se po Ljubljani pojavljali plakati s kratkim sporočilom: »Dr. Rugelj gladovno stavka ta In ta dan.« Skozi Kobilje je nekoč vodila rimska cesta Beltinci—Dobrovnik-Kobilje-Nemesnep in dalje skozi madžarske kraje - Zdaj bi radi Kobiljani spet odprli svoje okno v svet prav tako podanec^i skem parlameiitD, rifzfltri'!# štiri kraj pa je W najbrž so prav pri slugi Kobilju dodeKli samostojne r^iiSine, Sari®* njem p^voru je m## ‘*'T gim poudari!, da ' Mat^arsko zdrahe i pot vEvropo-^ v*3i«|r eijo, skupno gospod«^ V Potem je dr. Rugelj začel jesti. Po Ljubljani so se pojavili plakati s kratkim sporočilom: »Dr. Rugelj je že tretji dan.« Prav gotvo plakatov ni izobešal isti človek. Dr. Rugelj zdaj je že nekaj dni. Ostal je živ in se je vrnil nazaj k svojim pacientom in somišljenikom. To soboto je bilo v grajski dvorani v M. Soboti srečanje z dr. Rugljem. Ljudi je bilo malo, prevladovale so ženske v zrelih letih. Možje so tokrat očitno ostali doma. Dr. Janez Rugelj, ohranjen 66-letnik, je prišel s soprogo in njegov soboški gostitelj je bil priznani prekmurski psihiater dr. Jože Magdič. Dr. Rugelj J® govoril in govoril... Povedal je. da na svetu razmišlja le nekaj tisoč ljudi. Povedal je, da vsi od teh nekaj tisočev prebirajo Castanedo. Povedal je. da je človeška radovednost pomembna. Potem je govoril o tem. kako so normalni edino tisti ljudje, ki se držijo naukov velikih učiteljev človeštva. Poudarjal je, kako je pomebno, daje človek aktiven na vseh štirih področjih: telesnem. intelektualnem, duhovnem in socialnem. Povedal je vse tisto, kar že vemo, da ta gospod govori in dela, ter razložil še nekatere svoje apokaliptične teorije; feminizacija družbe je rakava rana človeštva, enako so nevarne tudi nove interpretacije ženskega vprašanja. Vse ženske sanjajo o svojem princu, nakar se poročijo, a jih njihov moški kmalu razočara. Tako so razdvojene med svojim propadajočim princem in lastno usodo, kar jih privede v shizofreni položaj, Te svoje tesnobe prenašajo na ljudi okoli sebe, kar dela človeštvo nesrečno in ga vodi v propad. Dr. Rugelj ni toleranten in dr. Rugelj se ne boji smrti. Prvo je bilo očitno, drugo je večkrat poudaril. Povedal je, da je boljša smrt kol poraz človeka in da je tudi samomor neke vrste zmaga ter da je smrt prav gotovo zanimivejša od življenja. Dr. Rugelj je razočaral stotine ljudi, ker ni umrl. Množice so hotele mučenika, ki bi umri zato, ker bi se odpovedal več kot samo hrani. Odpovedal bi se užitku, ki ga množica ceni najbolj od vseh javnih užitkov. Tak« kakor ceni seksnaloo ugodje in potrebuje duhovnike, ki živijo v celibatu. Kaj množica najbolj zameri duhovnikom, zaradi česa jih najraje kleveta? Zaradi seksualnosti. Iz istega razloga zameri Ruglju, ker se ni Ja, kaj vse je bil« nekoč? Kobilje ima vsekakor dok^ bt^ato zgodovino s svetlimi in temnimi stranmi. N^oje je bilo okrog leta 1787, ko seje število prebivalcev zmaitjšalo na 270, in to zaradi turških vpadov. Potem se je začela vas ponovno razvijati in širiti, tako da je imela leta 1910 že 1109 prebivalcev. Tedaj tamkaj še ni bilo državne meje, kakršna je nastala hkrati z Jugoslavijo po 1. svetovni vojni. Še b«|j pa je postalo Kobilje odrezano po 2. svetovni vojni, ko so na madžarski strani meje postaviti celo žično ograjo (železno zaveso). Zaradi odrezanosti seje število Kobi|janov spet zelo zmaiiišalo. Imajo pa upanje, da se bo sčasoma ponovno obrnilo na bolje. Kmalu po razglasitvi samostojnosti Slovenije in spremembi političnega sistema na Madžarskem so Kobiljani spet začeli »pritiskati* na slovensko oblast, da bi tamkaj odprli mejni prehod. Prejšnja zunanja ministra Slovenije Dimitrij Rupel in Madžarske Geza Jeszensky sta podpisala sporazum, v katerem je omenjen tudi nov mejni prehod med državama Kobilje - Nemesnep, In velikokrat od tedaj je bila izrečena načelna podpora obeh strani, da bi do tega tudi prišlo, v praksi pa so stvari po starem. No, letos se je vendar začelo nekaj premikati. Na naši strani posodabljajo cesto, na mažarski pa bodo te dni začeli graditi most v vrednosti 7 milijonov lorintov. ■ • ' izstradal do smrti. VALENTINA M. S. Nedovoljen poseg v zasebno lastnino Vsa prizadevanja družine Mesarič iz Banfija in še nekaterih domačij tik ob hirvaško-slovenski meji v okolici Razkrižja (uradno na hrvaški strani), da bi še naprej dobivali električno energijo iz Slovenije, torej prek transformatorja na Razkrižju, so bila zaman. V ponedeljek so najprej brez njihove vednosti in soglasja prišli elektrikarji iz Ljutomera in jim odklopili staro omrežje ter sneli tudi ključavnico z električne omarice, nato pa so prišli še elektrikarji čakovskega podjetja in pr v tako brez soglasja priklopili njihovo hišo na hrvaško omrežje, v električno omarico pa so vgradili svojo ključavnico. Zaenkrat pa so pustili še nekaj starih drogov in žic, saj so uporabili le en svoj betonski steber, ki so ga prav tako postavili, ne da bi se domačini s tem strinjali. Banfi je sicer uradno na hrvaški strani, vendar meja še ni dokončno določena in verificirana, zato si hrvaški elektrikarji ne bi smeli dovoliti enostranskih posegov v prostoru tik ob meji. Takšen dogovor je bil namreč sprejet tudi na meddržavni ravni. Čudno je, da naša država ni storila nobenega koraka, da bi poskušala zaščititi interes svojih državljanov v obmejnem prostoru. Ce bo tako tudi v prihodnje, bodo Mesaričev! prodali hišo in si zgradili novo na slovenski strani. To so se trdno odločili. Pa je to res potrebno? Ali se ne bi dalo dogovoriti o zamenjavi zemljišč med Slovenijo in Hrvaško, tako-da ljudje ne bi bili pri- zadeti, če že ni možna drugačna rešitev? J. GRAJ Odločitev, da najamete posojilo, je pomembna! Kje najeti ugodno posojilo, je še pomembnejše! Mi trdimo, da imajo banke najugodnejša posojila. v LB - Pomurski banki smo ZNIŽALI OBRESTNE MERE za posojila za posebne namene in druga vlaganja • za gotovinska posojila Ca • do 12 mesecev • nad 12 do 24 mesecev R + 12% letno R + 13% letno • za posojila za potroSne dobrine, nakup trajnih potročnih dobriri, za plačilo storitev, obveznosti in dajatev, za plačilo stroškov izobraževanja, nakup športnih in glasbenih rekvizitov, za kratkoročna posojila za stanovanjske namene * do 12 mesecev • nad 12 do 24 mesecev • nad 24 do 48 mesecev R + 12% letno R + 13% letno R + 12% letno Odplačilna doba zgoraj navedenih posojil je odvisna od namena kreditiranja. Posojila na odplačilno dotx) nad 24 mesecev odobravamo na podlagi dejKizita v višini 15% od zneska odobrenega posojila. Posojilo se obrestuje po stopnji A, • Posojilo za posebne namene pod ugodnejšimi pogoji • do 12 mesecev • nad 12 do 36 mesecev R + 12% letno A + 13% letno Posojila za posebne namene pod ugodnejšimi pogoji so brez depozita. • Dovoljen negativni saldo na tekočem računu R + 12%. I župan občine Kobilje PAVEL NEMET, ki je minulo soboto povabil na pogovor o odprtju mejnega prehoda predstavnike slovenske in madžarske oblasti, poslance obeh parlamentov, predstavnike madžarske narodnostne skupnosti v Pomurju in lokalne samouprave z obeh strani meje ter župane obmejnih nase- ■'iSič e Ob določenih priložnostih, tudi v soboto je bilo tako, je že mogoče potovati čez mejni prehod Kobilje - Nemesnep. (Fotografija: J. G.) pno fospu*^ . inchanizBie^d'*' tržiSče m u.,--------- , ske varnosti. Zato so P"**" : i netudr!dobfens6df!eboi«i^ : ■ muntkaepC ’- cestne inčtlff niška povez«!«. Avtocest*^’ StflliJamfct do madS«^- meje, ki jo bomo pri o^ dili, pa ne sme lopn uantr - J hitikotidef^kl tovorni iraasport od Bare^ ■ Mc do Kijeva, ampak jena predvsem boUSm I zavam ijudi. predl««^ lij, je med drugim k--sprejem posebne listine, s . bi se navzoči zavzeli za šnje odprtje tega mejnega pr® da. In vsi udeleženci - med nj je bil tudi predsednik Žalske županije LASZLO GA - so to podprli. Madžarske Preds«')’; I skupnosti za i BALASKO je ob tem pou«" _ ,*erl 3l da so dali v JC UU tvil* K' . -njihovi skupnos' p«‘i( cer prednost mejnemu Prosenjakovci - MagyilsWf . niso pa proti odprtju da. Poslance CIRIL PUCK'^ jc menil, da bi lahko uredili sn* ne prostore za delavec ob^ organov z obeh strani mV' JOŽE ibife (2) Srečanja z rojaki iz Prekmurja, ki so si našli svoj drugi dom v Zagrebu Se vedno rada »gučij« . v sP moj oče gojil 54 vrst dalij. jih izkopala in pripeljala s*®' -L T T ____.^*rnlC>Li B . _i No, če povem po zelo 'j dolgo čutila neko r^i^ .( t med Slovenijo in jenost med Slovenijo in Po desetih letih se mi j® Jezovškovi so bili dokaj znani Sobočani - Cvetka si je odnesla v Zagreb tudi nekaj prekmurske zemlje Čeprav se CVETKA JEZOVŠEK (poročena Matko) ni rodila v Murski Soboti, se je zdi in tako tudi čuti, daje to njen rojstni kraj. V Mariboru je namreč živela samo dve leti, nato seje s starši preselila v Soboto. Njen oče Vladimir je bil namreč leta 1933 imenovan za javnega kraljevskega notarja, kasneje pa je opravljal sodniško službo in bil tndi sodni prevajalec. Najlepša leta mladosti so ji torej tekla v pokrajini ob Muri, in čeravno živi v Zagrebu že 36 let, se še vedno počuti tudi kot Sobočanka. Tudi njo smo pred nedavnim srečali v Slovenskem domu, kakor se imenuje kultumo-prosvetno društvo naših rojakov, živečih v Zagrebu. Na pogovor z njo smo morali počakati, dokler se ni končala društvena skupščina, kajti Cvetka je članica predsedstva in morala je sedeti spredaj pri posebni mizi. Zdelo se nam je, kot da je bila na to nekoliko ponosna. Najprej je stekela beseda o njenem bivanju v Murski Soboti. Tu je Cvetka končala osnovno in tudi meščansko medvojno šolo (v madžarskem jeziku), leta 1949 pa je maturirala na soboški gimnaziji in odšla študirat v Ljubljano za višjo medicinsko sestro. Tam je spoznala svojega moža in se z njim leta 1959 preselila v Zagreb. Dobila je službo v kliničnem laboratoriju, kjer je bila nekaj časa tudi na vodilnem delovnem mestu. Ko je dobila drugega otroka, je pustila redno službo in pomagala soprogu. kije bil direktor risanega filma pri Zagreb filmu in tudi direktor svetovnega festivala risanega filma. Iz znane soboške družine se je tako vključila v znano zagrebško družino (tudi tast je bil slaven kot literarni ustvarjalec). In njeni lepši spomini na Soboto? »Zelo rada sc spominjam gimnazijskih let, svojih sošolcev in šolskih izletov s profesorjem Kokaljem. Na gimnaziji je bilo dokaj bogato kulturno življenje. Deloval je tudi pevski zbor, v katerem sem z velikim veseljem nastopala in pri nekaterih skladbah sem pela tudi solo. Lepo smo se imeli tudi na, plavanju v soboškem bazenu.* - In kako gledate na Soboto danes? Se vam zdi, da seje veliko spremenila? »Zdi se mi, da so ljudje zelo sposobni, saj se jih večina nauči dva ali tri jezike, kar je koristno za življei^e ob meji. V mojih očeh se je razvila zlasti trgovina, saj je opazna ogromna razlika med tistim, kar je bilo v času mojega bivanja v Soboti, in odkar sem sc preselila v Zagreb.« - Ali ste ostali Prekmurka, Slovenka? Ali še »gučijte^ kaj po naše? *O ja, še vedno znam tudi »gu-čati«. Zdi se mi, da je prekmursko narečje eno od najbogatejših. Ko se srečam kje s kakšnim znancem, vedno govorim po domače. Tudi otroka znata slovensko, čeprav sta se rodila v Zagrebu in tukaj ves čas živita. Ko je mama še živela in prišla kdaj k nam, smo vedno govorili slovensko. Zdaj živim skupaj s hčerko v lastnem stanovanju in imam tudi vrt, ki ga z veseljem obdelujem. Na njem je tudi nekaj prekmurske zemlje z vrta v Murski Soboti, in sicer sem jo pripeljala sem v košarah. Izkopala sem tudi čebulčke narcis in sedaj komaj čakam, ko bodo zacvetele. V Cvetkovi ulici je še vrt. na katerem je >4« r; 'iiSS*'',- p JiJi da sem tu pognala korenio^j^ tu moja druga domovina, « * . r*i je bilo še vedno v Sloven^ijl^ v Murski Soboti. Ko smo li hišo mojih staršev po smrti, sem bila zbegana, JV)) storim, kaj mi bo tisti ga dobila kol svoj delež, sem sc za nakup manjšega' ■ ga stanovanja, tako j lahko rečem in tako tudi B da grem domov, ko se fnb® v I p.c.,, -r.i_____1. i,rt4 m Soboto, Zeto rada Gornjo Lendavo, to je h Goričkem. Tam so čudovib^j^ vi. Nekaj časa po luo^eri sem vodila v Prekmurje ne turistov General turista I-■. ba. To mc jc zelo veselili’ jjU jim o teh krajih vedela P\ veliko lepega. Zdaj pa sedem na kolo in sc zapeti^ ti Rakičanu.« - Kako pa ste st are* sanje državljanstva^ »Ker sem bila 1947.leis H f7ivl ne krt VniiCO v državljansko knjigo * Soboti, mi je avtomatsko slovensko državljanstvo, pa sem tudi za hrvaško, tukaj stalno bivališče, tu ' živim in bi sicer imela pfO - Tudi vi ste članica ga fcultumo-prosveinag^ . Slovenski dom. KakŠaa K i , I »Da. v zadnjem letu na članica tega našega zi' ■■■ ud' ■ i - mor rada in pogosto 65. obletnici ustanovitve!s lovala pri zbiranju fg®" virov o delovanju jrij I* n delovanju ugotovila tudi, ' jfJ '"n / Cvetka (Jezovšek) Matko še vedno lahko reče, da gre domov, kadar se odpravi iz Zagreba v Mursko Soboto. V spomin na svoje starše si je tu kupila manjše stanovanje, v svoj drugi dom pa je odnesla nekaj zemlje z domačega vrta. doma in ugotovila tudu j9^ v Zagrebu v letih 194® ogromno Prekmurcev. celo čez tisoč, ker takrat v' j jjT ni bilo vseh fakultet. V -iS goslaviji pa so bile Sloveri^jjjp ne pri bogatih družinaH' jlk lahko ogromno Zagrebeš jpRh vali Slovenkam, drugiih | njihovih otrok, da so šale tudi svojo kulturo, dela... Za Slovence pa vemo- zadevni pri delu.* dl JOŽ® vestnjk, 16, marca 1995 29 vestnik izredna seja občinskega sveta v Ljutomeru o pilotnem S^atermalnem projektu Previdno, da se ribe ne bodo skuhale Naftini vrtalci že dosegli globino ; 4.051 metrov in vzeli vzorec vode skem potrebna izredna seja o Ijutomer- ®alni ( T lahko poimenovali pilotni geoter- ŠkotHIo ? ,J v Lj”*- Prav gotovo pa ne bi nikomur nič podal ir LUDVIK BRATUŠA a se je večina svetnikov odločila 'Sfe ali na'i” v flfclft, da je bilo vmes tudi nekaj politične '‘Olje bilo potih političnih strank zares želela kaj več, zadnjič. Tokrat smo slišali resna opozorila, dtpHI potrebne tudi precej previdnosti, obenem agah Imenovanje projektnega sveta, J je medtem novcEa. ori- k; ™oi; v,, er.,.«:'«!; pa 50 kar ^0 bi smeli kar tako spuščati ptojek,u7 Vrtak.^\P °Ščavnico, saj bo imela pri-'^ave so v vni bližno okrog 100 stopinj Cel- "leščaku 9 zija, poleg tega pa je ugotov- »"•Ino Ijen«’ da je bolj slana,, kot vse informacije: Gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 24 393,'Gostilna Betičec, Bakovci, lei.: 43 070, Gostilna Železen, Beznovci, tel.: 49 025. Zidarstvo Darinka Zamuda. Galušak, Videm ob Ščavnici, tel.: 68 044 in Bistro Huber, Grad, le!.: 53 168, MLADE NESNICE. pasme hisex -novi, lahko naročite po telefonu v trgovini Suzane Kozlar, Nedelica. tel.: 72 180, in pri Francu Movrinu. Petanici 98c, pri mostu, tel.: 46 505. Na vsakih deset ena zastonj m-396 VEČ PUJSKOV, težkih (?d 20 do 25 kg kupim. Tel.: 061 651 625. m-742 TELICO, brejo 8 mesecev, kontrola A, prodam. Tel.: 48 249, m-781 NEMŠKEGA OVČARJA, starega 2 leti, z rod ovni tom, primeren za čuvaja, prodam. Tel.: 48 188, m-783 PUJSKE prodam. Tel.: 26 282. m-797 DVE VISOKO BREJI SVINJI prodam. Satahovci 54. tel.: 26 042. m-801 DVE TELICI, breji od 7 do 9 mesecev, prodam. Križevci 43, tel.: 54 043, m-822 BETERNk / J VINOGRAD, 600 trsov, na Jelovščko-vem bregu v Tešanovcih ugodno prodam. Tel.: 45 3,64. popoldan. m-8 90 1,80 HA GOZDA, hrastovega, ugodno prodam. Tel: 26 473. m-904 BISTRO GOSTINSKI LOKAL v središču Murske Sobote, 48 m’, odlično obnovljen, 50 m’ p(3kritega vrta, prodam. Tel.: 22 883, vsakdan po 20. uri. m-905 V MURSKI SOBOTI kupimo tri- ali štirisobno stanovanje. Teb: 53 056 ah 31 325. m-8S3 V NAJEM SE ODDAJAJO POSLOVNI PROSTORI v velikosti 50 m\ za kakršnokoli dejavnost, v prostorih prejšnje lekarne, z opremo. Tel.: 65-878. m-862 PARCELO za počitniško hišico in vinograd v Filovcih prodam. Tel.: 45 230. m-867 ČUDOVITO STANOVANJSKO HIŠO, 400 m< 4 leta, velikost parcele 800 kv, m.včernelavcih. novo nasede, prodamo. Dill d.o.o., tel.; 32 322. VINOGRAD na odlični lokaciji, s parcelo za možno gradnjo počitniške hišice, skupaj 25 arov, prodam. Tel.: 65 047. m-914 ENOSOBNO STANOVANJE, 36 m=, v Gornji Radgoni, prodam. Te!.: 63 264. ni-916 VINOGRAD, obnovljen. (chardonay). 6 arov, v Filovcih. Gaj, in manjši kombajn, starejši letnik, prodam. Tei.: 47 048. m-917 VINOGRAD v Čentibi. 18 arov, prazen, sadovnjak 3,45 ara, na urbanem območju, možnost gradnje, poceni prodam. Tel.: 77 367. m-922 15 AROV NJIVE na Gornji Bistrici prodam. Tel.: 24 462. m-826 predlogu dodal mnenje, da bi moral biti to tudi neke vrste menedžment. FRANJO ŠTEBIH in VLADO POTOČNIK pa sta podprla projekt brez posebnih zadržkov, oziroma sta poudarila, da je treba na vsak način izkoristiti veliko priložnost, ki jo ponuja izkoriščanje geotermalne enerije. Kot smo že pisali, je predvidena postavitev zabojniškega agregata za pridobivanje električne energije ter izkoriščanje tople vode za ogrevanje stanovanj, rastlinjakov, bazena za kopanje idr. Čeprav je župan poudarjal, da gre predvsem za državni projekt, saj je skoraj' vsa sredstva doslej zagotavljalo Ministrstvo Republike Slovenije za gospodarske dejavnosti ozi-■ roma republiški proračun (postavka 4997), je večina svetnikov glasovala za predlog koalicijskih strank, da je potrebno imenovati (občinski) projektni svet, v katerem naj bodo člani župan, 2 svetnika in 2 strokovna sodelavca, in da naj teren pregledajo tudi radiestezisti. Podprli so tudi županove predloge, med katerimi je ustanovitev delniške družbe T II, in da morajo projekt voditi 2DEXeX d.o,«. EXPORT - IMPORT Finančni Ingantring ODSLEJ TUDI Ml V POMURJU, noj donar po talo ugodni obmalni mori tn Itraifioročna promoftttirana potojlla. P. E. MURSKA SOBOTA ArhltAktB Novaka 4 Tat. - (elatBka: (009) 32948 ENODRUŽINSKO STANOVANJSKO HIŠO v Kovačevi ulici v Lendavi ugo . dno prodam. Td.; 75 018 ali 75 936. ®82 D,0,0, MARIBOR , GLAVNITRGl? LJUBLJANA I TRŽAŠKA 2 m-870 DVOSOBNO STANOVANJE. 82 in= (možnost treh sob), na mirni lokaciji v M. Soboti prodamo. Dill d.o.o., tel.: 32 322 322. m-847 _ PARCELO - njivo, 30 arov, lahko tudi mani, elektrika na parceli, vk.o. Kukec, prodam. Kovač, Kukec 25. m-8 4 6 POSLOVNI PROSTOR v središču mesta dam v najem. Informacije po telefonu 22 529. ob delavnikih od 18. do 19. ure. m-849 d morje. Zato se lahko zgodi, da bodo ribiči nekega dne opazili v Ščavnici kuhane ribe. Ker to ■“ ■ J ojinov cilj, in si,r,,u ^*^^ride - - ■ uEorinp -r"' 5^ ni rešeno, po njegovem ta ^^olj s tectTi" brido projekt nima lokacijskega do- ritennalne - 8^' voljenja. Tudi RAJKO MLI- za NARIČ se ni strinjal, da bi kar vrtaniu i'et-=^1 prizadeli Ščavnico •rivliem-, dfl (s tem je kasneje soglašal še ""'ja-InLr STANKO IVANUŠIČ), ki Prinedplikm/ ''soma Še ni mrtvi vodo- seji tok. Poleg tega je sklenjeno, da jo bodo skušali kar najbolj oči-P^jaki in stiti in ji vrniti življenje. PriiijuitLJ P®^y^''l' žu- v imenu koalicije petih strank -n_ -- pa je predlagal imenovanje pomisleke, vi u; morali Se l’’ !°^ririti kanF u"* do- vrela vr,.«,. .... . . tTek za nadaljnjo 2 otermal; vem f ^^“zija. ij, na IJnkl K Panova so lUdL v. vročo vodo ki hi I ruUL Nikakor je ne I Ljutomerčani. JOŽE GRAJ projektnega sveta, ki bi vodil nadaljnje aktivnosti v zvezi motoma vozila s tem projektom, in to vse do ustanovitve delniške družbe. DARKO KURBOS je k temu ’ so tokrat brez dodatnih mnenj o 'f^^tiovali odbor za organizacijo pro- slave 50 nJij,,"!—’J' ““enovaii ooDor za organizacijo pro-ie _risvobod 11ve izpod fašizma. Predsednik PtUoCiril. člani pa Ludvik Bratuša, '’teran Tompa in Srečko Pavličič. V opomin Dolg - ^r'0V tančico negotovosti in nejas-zanesef^t^ d stoji ob strani kdo, na katerega se lahko li je lahko poloiiŠ tudi jokajoče lice na gotovo zavedamo mi, vaši liudi činvek Jr ttaše učiteljice in razredničarke ste bili L Paša dr, teiave in skrbi mladih, odraščajočih >' posebei^'z^^^^’ pazna vsakega od svojih štiriind- ■' 'I Ib morali m/ir razred ste bili vedno pripravljeni iti pra2^'’°‘^'^Ptestliii/ Poireti kako grenko na naŠ račun. Bili 'iqpq ^.°'^Pica na n, ‘ mozaiku naše mladosti in naša doftil^’’ Mnogokrat smo bili preveč l^''avo v slah^ ^Plt^šno norčijo, tako da--------- ljube, l^^^zen namreA Kljub vsemu ste nas imeli radi. Za en t. „ '‘umrečfti nn>reh„d , , i Peka/ ----l-cjcu, ^jiuru 4^'“ L™ '■ '' Z 126 P, letnik 19S6, dobro ohranjen, prevoženih 66.000 km, prodam. Rudi Recek, Mladinska 5, Gornja radgona. m-poz KOMBI TAM. registriran do julija 1995, prodam. Tel.: 47 014, zvečer. m-7g9 MOPED AVTOMATIC ugodno prodam. Tel.: 46 590. m-800 TERENSKI AVTOMOBIL ARO 104 4x4, letnik 1988, registriran do marca 1996, prodam. Tel.: 68 506. m-802 VW DERBI, letnik 1979, dobro ohranjen, registriran do decembra 1995. prodam. Lipovci 240, vsak dan. m-804 JUGO 45. garaiiran. temno zelene barve, I. 1992, prodam. Tel.: 40 277. m-S55 .MAZDO 323 SEDAN, letnik 1990, prodam. Tel.: 57 330 do 14.30. m-S66 FORD ESCORT 1.4 BRAVO, star 6 let, prodam. Kopitarjeva 10, M. Sobota, tel,: 22 309. m-S69 ZASTAVO 128, letnik 19S1, smo vaj besed, prava materinstia Jittia ."ij c Dnd J -d takrat, ko smo zapustili osnovno-l^di od vas, naše velike prijateljice, ^pozabne trenutke. V treh letih, kolikor ste P’‘eiivetl ”i ■'ji^^ji ^eenutke. V treh lehh, ki tisteea namreč zelo navezali osnovi šoli, ko smo odhajali P.^lPll Vsnk je bilo nnr„m ..„A. ■ na VOJ. RAaJNAWBI®IZOI«AaVAI« V tednu od 27.3 .>3.4. ob imjamo TEČAJ ZA ZAČETNIKE V tednu od 244.«12,5. ob 16.00 izvigtcuo AUTOCAD 1X0 rOR WTN Za in£>tni^jc nas pokličite, postali vam bomo bcv^itačca LaSalog. Brezposelni imaio moinoa tnuplačtuh tečajev. S(062) 226-138 MLADE NESNICE lahko naročite po telefonu 82 401. Dostava na dom. m-8 64 PURANE, stare 6 tednov, težke od 1,8 do 2 kg. prodamo. Informacije od 8. do 18, ure: 069 81 984, 069 87 778. 062 718 118, 062 691 064. m-8 83 VISOKO BREJO SVINJO prodam, Ignac Cigan, Gornja Bistrica 191. m-8 9 8 KRAVO, staro 3 leta, s teletom, kom-banj Zmaj 133, star S let, in si lažni kombajn PStinger MEX 2 prodam. Tel.: 71 194. m-919 TRISOBNO STANOVANJE v Radencih, 75 m. prodamo. Tel.: 70 095. zvečer med 19.00 do 20,30. m-853 TRAVNIK, 75 arov, prodam. Marizovič, Gornji Črnci 26, m-87I NAJ-NAJ PICE iz kruine pe£l. LOVSKI DOM CANKOVA, TEL. 40 024 posesti d.o.o. POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PRODAJATE, ODDAJATE, NAJEMATE, tSCETE,., VSEVRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN DENARJA! Moiilola Proizvodnja in montaža Lendava, d.o.o. razpisuje JAVNO DRAŽBO odpisanih osnovnih sredstev. Javna dražba bo v četrtek, 23.03.1995, ob 11. uri v prostorih MONTAŽA Lendava, d.o.o., Industrijska 4b. Interesenti morajo pred dražbo plačati varščino, in sicer 10 % izklicne cene vrednosti pri blagajni v prostorih družbe. Varščina bo všteta v ceno, Ce pa bo kupec odstopi) od sklenitve pogodbe oz. kupčije, varščina ne bo vrnjena. Kupec mora kupnino poravnati takoj in plačati prometni davek. Pri prodaji velja načelo videno - kupljeno. Interesente vabimo, da se oglasijo uro pred dražbo zaradi ogleda in ureditve formalnosti. Morebitne informacije lahko dobite po telefonu (069) 75 654. prevoženih 75,000 kmregistriran do 11.11. 1995, prodam. Žižki lOa. m-879 GOLF JXD prodam. Tel,: 21 040. m-880 BT 50 S, zelo dobro ohranjen, rdeč, reg. do avgusta, prodam. Tel.: 32 625. m-S81 FIAT 132/2000. INJECITON. bele barve, zelo lepo ohrainen. prodam. Tel.: 24 665. m-900 FIAT 126 P, letnik 1980, registriran do avgusta, prodam. Ajiton Kavaš. Trnje 149. m-906 FIAT 126 P. letnik 1980. registriran do avgusta, prodam. Anton Kavaš, Trnje 149. m-907 LADO SAMARO 1300 S. letnik 1990, s tremi vrati, prevoženih 23.000 km, prodam. Tel.: 069 62 707, dopoldan. m-911 ALFA ROMEO 33 1500. letnik 1985. ugodno prodam. Tel.: 60 658. m-913 TEL. (069) 32 FAK-TEL, (069) 32322 AJ4OVAKA d. M, SOBOTA DVOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti, 1000 DEM/m< prodam. Tel.: 26 546. m-766 GRADBENO PARCELO z električnim priključkom in hišno številko, 12 arov, v Lendavi, prodam. Tel.: 75 336. m-767 ENOSOBNO STANOVANJE. 46 m2, VZ. 3. nadstropje, CK, v Radencih, prodam. Tel.: 061 140 7 347. m-768 POSLOVNI PROSTOR. 24 m2. komforten, za neživilsko dejavnost, v središču mesta prodam, Dill, d.o.o.. tel.: 32 322. m-7g0 POČITNIŠKO HIŠICO, VINOGRAD in SADOVNJAK na samotnem kraju prodam. Informacije po tel.; 24 556. m-787 30 AROV GOZDA, za ostrešje ali v celoti, prodam. Bela Zrinski, Moščan-ci 15. tel.: 51 521, m-B05 VINOGRAD v Dolini pri Lendavi, 1S(X) trsov, s počitniško hišico (3 sobe, kuhinja, prha, WC, dve kleti, STISKALNICA in garaža) prodam ali zamenjam za enako v Medzimurju. Ponudbe po telefonu 385 40 843 076. m-817 49 AROV GOZDA za ostrešje prodam, lože Lanjšček, Fokovci 62. m-819 ZASTAVO 126 P. letnik 1986. dobro ohranjeno, prevoženih 66.000 km, prodam. Rudi Recek. Mladinska 5, G, Radgona. m-830 SEZNAM ODPISANIH OSNOVNIH SREDSTEV Zap, št. Naziv Količina Izklicna cena 1. Škarje, ročne, 1 m 5 kos a) 70.000,00 b) 60,000,00 c) 50.000,00 d) 35.000,00 e) 30.000,00 a) 160,000,00 a) 80,000,00 b) 70.000,00 c) 20.000,00 d) 45.000,00 a) 200.000,00 a) 40.000,00 a) 30.000,00 a) 20.000,00 b) 10.000,00 a) 20.000,00 b) 15.000,00 a) 80.000,00 b) 70.000,00 c) 60.000,00 d) 60.000,00 a) 10.000.00 b) 10.000.00 c) 10.000,00 a) 40.000,00 a) 240.000.00 • je bilo opaziti solze, kajti vaši otroci so vedno sreče in veselja. P4I svoji 1 kos 2. 3. Upogibalni stroj Schroder, 2 m vje (lei . , zato ste nam z zaskrbljenostjo fjfetniatlf smo bUi. da bi takrat razumeli Univerzalni upogibalni stroj, lični, 1 m 4 kosi l^Po nn,r- I 'Pda v i>, t -i,---- ” at taKrat razumen ‘“Sf h tlom tf i ko nas je iivljenje neusmi- ^°^il^sm ’ '^PP^^lbateri od nas priklical v spomin ^'‘eini 'bupai odločeni, da se Čez deset let ponovno ^^Pelo ^^''j^oljni 'rei;en^^'‘^^4'^‘^ osnovnošolskih dnirer vair. P^f^Pvnoiolskih dni ter vam ^Ool; Jtrl ^e to Živali 4. 5. 6. 7. H 1/c^ 'n lij 1'1 Peiiatelji ;ni. poklic, ki ga opravljamo 'ttM rfkir iif ^1' marsikaj drugega, Krivilni stroj, elek., 1 m Krivilni stroj, ročni. I m Krivilni stroj, ročni, 0,5 m Ročni ovijalni stroj, majhen 1 kos 1 kos 1 kos 2 kosa Za vjg f^ikoli se vam ne bomo kar ij, '^‘^oostne norčije, nikoii vam izreči in to ^e boste d' '**^''*’ 'akrai premalo t" naf^L sladoled, nikoli sedli med , ■ Ni/r./, . \Pami. Prr...^ boste ooap , nnf.t. Iskr- ■■ ■ [ar, rcrvfLtTHH za vas, bo ostal prazen, za vedno. lahko bili vaši otroci.' '^Pppernu grobu bel^ učencev ponese k vašemu ^aAvo/o golob -- simbol našega prijateljstva. Marjanca Ferko MESNICE, MLADE JARCICE, pasme hisei - novi in golden komet super braun (rjave), stare 3,5 meseca in tik pred nesnostjo. uvoz iz Nemčije, prodaja Perutninsko podjetje Farma pri Mostu, d,o.o., po zelo ugodni ceni. Za večje količine dostava zastonj. Kupec dobi za vsakih IGjarčic 10-odstot-ni popust ali eno jarčico zastonj. J arči-ce imajo vsa potrebna cepljenja, to jamči prodajalec z vso ustrezno dokumentacijo, Naročila sprejemajo in dajejo 8. 9. Ročni ovijalni stroj, velik Električni ovijalni stroj 10, Škarje za armaturo, vzvodne 11. Krivilni stroj, 2 m, ročni 12. Kombi Ford 2 kosa 4 kosi 3 kosi 1 kos 1 kos jl vestnik, 16. marca , 30 kmetijska mehanizacija razno srečanja ENOOSNI TRAKTOR GORENJE AL 290 ACME prodam. Tel.: 82 lOP. dopoldan. m-776 TRAKTORSTEVR lS-30ugodno prodam. Veščica 19. m-790 TRAKTOR ZETOR 5011 in čelni traktorski nakladalnik ter golf dizel, letnik 1988, prodam. TeL: 57 193. m-793 OBRAČALNTK in tavniško brano prodam. Skakovci 60. m-796 KMETOVALCI POZOR! Kultivatorji vseh vrst za vse tipe traktorjev, valji za njive in travniške brane zelo ugodno naprodaj. Kovaštvo Andrej Mušič. Mengeš, tel.: 061 738 619. ni-799 KMETIJSKA MEHANIZACIJA pri rirmi Engel; rabljeni stroji, pajki, različnih velikosti, polži za zrnje, balirke, motorne žage, kosilnice, sejemska ponudba pd 31. 3. do 2. 4. 1995. Firma Engel Srun pri Feringu, tel.: 0043 315 524 56 ali 57 450, po 18. uri. m-806 TRAKTOR DEUZ, 4506 J. 320 delov-nih ur, star 7 let, prodam. Puconci 49. po 15. uti. m-810 KOSILNICO BCS dizel prodam. Štefan Kozlar, Gaberje 128, tel.: 76 454. m-811 87 AROV TRAVNIKA dam v najem. Avgust Šabjan, Kamovci 31, tel.: 79 367. m-812 SAMOHODNI SILAŽNT KOMBANJ za travo prodam. Branko Rituper, Križevci 110 v Prekmurju, tel.: 54 120. m-816 DVE VISOKOTLAČNI BALIRKI, plug. 3-brazdni, kombanj Zmaj 132 RM z adapterjem za koruzo, prodam. Tel.: 48 054. m-827 SADILNIK KROMPIRJA. Uvoredni, nov. iičkalnik za koruzo, rabljen, cirku-larko za drva ,Mio Standard Osijek z motorjem prodam. Tel.: 46 144. m-829 HLEVSKO OPREMO KOBAL nerabljeno. prodam, Domanjševci 9, tel.: 54 121. m-831 REZERVNE DELE ZA KOMBAJN Zmaj 33 in 142 prodam. Tel.: 87 502. in-856 TRAKTOR STE-VR 30 prodam. Pince 15, tel.; 77 038. m-359 TROSILNIK GNOJA TG 42. popolnoma nov, zelo ugodno prodam. Tel.: 81 941. m-868 kombajn KLAS DOMINATOR 80 ugodno prodam. Tel.: 57 100. m-882 DVOBRAZDNI OBRAČALNI PLUG Batuje prodam. Tel.: 54 071. m-885 I « I ooasa-ir-aee-eso OOMi-17-266-691 00852-17-266-692 00862-17-266-693 00652-17-266-694 POKUCl ME a I 00852-17-266-695 00852-17-266-696 00852-17-266-697 00852-17-266-698 00852-17-266-699 I_ ___ KOMBAJNE EPPLE 840. FAHR 900 in CLAAS 96 prodam. Tel.: 0609 621 296. od 18.00 do 19.30. m-887 KOMBAJN KLASSENATOH z adapn lerjem prodam. Tel,: 87 257. m-893 PR0DA.M ali zamenjam kombajn EPPLE 211 z mercedesovim motorjem za štiriredni becker. Tel.: 77 180 m-895 KOMBA.NJ KLAS DOMINATOR 80 ugodno prodam. Tel.: 57 100. m-897 KOMBAJN EPPLE 211 HD. širina kose 2,20 cm, potreben manjšega popravila motorja, termoakumulacijsko peč, 2 kW. prodam. Tel.: 44 094. tn-902 KOSILNICO GORENJE MUTA, kosa in freza, kosa IMT 160 z dvojnim rezilom, prodam. Škrilec, Krnci I. m-910 TRAKTOR LTZ 55, še z garancijo, registriran, kovinsko rdeče barve, pogon na štiri kolesa, prodam ali menjam za manjšega vinogradniškega. Tel.: 062 731 131. m-915 BUČNO SEME kupujemo. Tel.: 22 18S od 16. do 20. ute. m-606 POHIŠTVO ZA SPALNICO, rjavo, skoraj novo, dobro ohranjeno, prodam. Cena po dogovoru, Tel.: 70 371, zvečer. m-770 MOTORNO ŽAGO Homellite prodam. Tel.: 48 188 m-7g2 SENO v balah ugodno prodam. Pečarovci 7, tel.: 51 416. m-792 PEČ NA OLJE, skoraj novo žensko športno kolo in žago cirkularko prodam. Žižki 54a, tel.: 71 092. m-794 BALIRANO SENO m slamo prodam. Strukovct 22. tel,: 49 194. ni-798 SENO, ouvo, večjo količino, prodam. Zlatko Balajo, Selo 60. m-803 SEMENSKI KROMPIR, prodam, in kupim rabljeni predsetvenik. Tel.: 41 641. m-S13 KRMNO PESO brigadir prodam. Gomilica 2. m-S14 BALIRANO SLAMO m seno, večjo količino, prodam. Tel.: 82 635. m-818 Preklic! Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, izdanega na poklicni gostinski šoli v Radencih leta 1977. Kristina Smele. Aženski Vrh 9. m-S20 RAČUNALNIK ATARI 1040 STFM z monitoijem SM 124 in tiskalnikom Star LC 10. 550 DEM, prodam. Tel.: 40 193. m-821 KORUZO, trd in ko, prodam po 20 SIT za kg. Obal, Krog, Vodnikova 4, tel.: 26 526.-m-S 24 Preklic! Preklicujem veljavnost spričevala o končani OŠ, izdanega I. 1973 v Bahovcih, na ime Milan Erjavec, Dokležovje 94. m-825 BETONSKE SOHE za vinograd, 10 kosov, ugodno prodam. Marta Dokl, Radgonska c. 11. Radenci. m-828 ŠTIRI GUME ZA AVTO, dimenzije 16 x225,malo rabljene, prodam za 18.900 SIT in traktor Steyr, 22 KM, tip 180. prodam. Informacije po telefonu 54 041. popoldan. m-83S KRMO prodam, Gradišče 26. tel.: 46 712. m-860 SENO prodam. Lipovci 112, tel.: 42 320. ra-863 OSTREŠJE z opeko, rabljeno, starejše, ugodno prodam. Ruši kupec. Gorica 30. tel : 45 111, m-S92 BUČNO SEME ODKUPUJEMO, od 270 do 300 SIT za kilogram. Kupimo pa rabljeno glasbeno skrinjo V/orlitzer ali Rock ola. Tel.: 48 075. m-894 DOMOFON, slušni aparat, bojler. pralni stroj, odeje in presite odeje prodam. Tel.: 24 493. mJ99 SENO, večjo količino, prodam. Štefan Kornhau^er. G, Slaveči 123. m-90! SENO IN OTAVO, okrog 18 ton, ter molzni stroj Vitreks, obračalnik Panonija, bočno koso IMT, ISO cm, prodam. Tel.: 46 563 ali Krajna 15. m-908 AVTOPRIKOLIČO zelo ugodno prodam. Tel.: 46 572, Petanjci 76. m-912 KOMBINIRANI ŠTEDILNIK GORENJE, 4 plin 2 elektrika, zelo dobro ohranjen, prodam, Ivan Vozlič, Stara ul, 12, M. Sobota, tel.: 24 328. m-920 Preklic! Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, izdanega na CPŠ v Murski Soboti, smer strojni ključavničar, izdanega leta 1975 na ime Bojan Čerpnjak, Bodonci 138. m-918 28-ienii fant z lastnim stanovanjem in službo želi spoznati preprosto, dobrosrčno in mirno dekle staro do 32 let za skupno življenje. Ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro: RAZUMEVANJE m-861 storitve OMETI IN FASADE BAUMIT STVRIAN. Informacije po telefonu 062 724 123, od 8. do 15. ure. m-574 delo noncDivcR^ ODPiuvrn KEiAVO8TZA VSEUJ UPOHAM »8VVTOVMHIT Stegne 27 M>:^itslh srcih večno bo ostal spomin. letu ZAHVALA nas je za vedno zapustila naša draga mama, tašča, babica in prababica Spet pomlad bo, a tebe nikoli več nazaj ne bo. V življenju le skrit in delo si poznala, sedaj od vsega trudna st zaspala. Odšla si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo živel spomin. ZAHVALA V 81. letu starosti nas je po kratki bolezni nepričakovano za vedno zapustila skrbna mama, tašča, stara mama, svakinja in sorodnica Terezija Rajsar roj. Grah od Grada Ob boleči izgubi naše najdražje se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše in izrečeno sožalje ter vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od nje. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Prisrčna hvala dr. Čurčiču za olajšanje zadnje bolečine. Hvala pogrebništvu Banfi. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalpjoči; sin Herman z ženo Cecilijo, vnukinja Lidija, svakiitja Adela in drugo sorodstvo Ne morem iz zemlje kot dobra semtna, da znova bi segli si v tople dlani... Ne morem. .Med nami Je krsta lesena in grob Je med nami... tišina prsti, le sveča ljubezni visoko gori. V 68. letu starosti nas je zapustil nas dragi mož, oče in dedek Jože Halas iz Črenšovec ZAHVALA Z bolečino v srcu sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, prijateljem in znancem, ki ste nas tolažili v teh težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, dragemu pokojniku pa darovali prelepo cvetje, sveče in svete maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala č. duhovnikom za slovesni pogrebni obred. Posebna hvala g. župniku Francu Halasu za ganljvi oris življenja našega pokojnika. Prisrčna hvala govornici ga. Olgi Jaklin za besede slovesa, izrečene ob odprtem grobu. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka bolnišnice v Rakičanu za prijaznost in lajšanje bolečin. Prav tako hvala pevcem za ganfjivo odpete žalostinke. Vsem Se enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija, sinova Milan in Jože z družinama, hčerke Nadica, Slavica, Cvetka in Darinka z družinami ter 13 vnukov r I Terezija Bencak roj. Šeruga iz Gorice ls>:rena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in Znancem, ki iti • ' - cvetje, sveče ter za svete maše in jo v tako velikem p ®’^^vilu pospremili k njenemu večnemu počitku, zahvaljujemo g. župniku za pogrebni obred, za ode ‘'"*'“’'Vio tolažbo ob njeni bolezni, pevcem za Wte žalostinke ter patronažni sestri Cvetki za lajšanje ste nam izrazili ustna in pisna sožalja, darovali bolečin in obiske na domu. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi V življenju le skrb in delo si poznala, sedaj od vsega trudna Si zaspala, odila S! ija, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. r--- • '■K JsS, ZAHVALA V 57. letu starosti je tiho zaspala naša draga sestra, botra, teta in sestrana Marija Kolmanko s Cankove 12 iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, srrirt; 'tl prijateljem. Hvala vsem, ki so nam ob njeni ' stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in sain; Poi iaU . tl u svete maše in druge namene. c;-. Župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete j KS Petru Obalu, po^bništvu Banfi in vserrip J v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Vsem še enkrat - iskrena hvala! ^ajpioči vsi, ki smo te imeli radi M 'I, Kako je prazen dom, dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več nasmeha tvojega, ne deta tvojih pridnih rok. Odšel st nemo, tiho, brez slovesa, kot zvečer ugasne zarja tiha. A v naših srcih ti naprej živiš, čeprav že v grobu spiš. ZAHVALA V 64. letuje tragično preminil naš dragi mož, oče, tast, dedi, brat, svak, bratranec, stric in boter Anton Pajžlar s Petanjec 50 " iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, ** znancem, ki ste nam v težkih trenutkih p, ' izrekli sožalje, darovali toliko cvetja, svetih hvala a Ir 1 ^^dravcu za^ “P'anu Marjanu Feslu in g, profesorju Jožetu p j , Eovornji/’‘’^''®E’ni obred, pevcem za odpete žalostinke, .-' S; Bogomirju Mlinariču in GD Petanjci, y Mur v p Radenske - Tri srca in TPO Sz Steinle, avenj. Tončkovim prijateljem. Turistični ^tikrat vsem k' ™ ' podružnica Tišina. 5e ae^Tk njegovi ga v tako velikem številu pospremili na prerani zadnji poti, iskrena hvala! žalujoči vsi njegovi 24, februarja 1995 smo se tiho poslovili od moža, očeta, dedka in pradedka Viljema Cora iz Murske Sobote .1 Zahvaljujemo se vsem, ki so se poklonili njegovemu spominu. žal lijoči vsi njegovi Skromno in pošteno sta živeta, srečo in ljubezen sta med nas delila. Vrt vajin pisan in cvetoč ne dehti več tako lepo, kot je nekoč. Vse, kar storita sta za nas nekdaj, v spomin nam bo in hvala vekomaj. - ' V SPOMIN i-"'"" Letos mineva 16 let, odkar nas je L zapustila draga mama A na Bedič roj. Podlesek iz M. Črnec in februarja je minilo 13 let, odkar je zatisnil trudne oči dragi oče Štefan Bedič iz M. Črnec Leta so pretekla, a spomin je večen. Za vsako lepo misel ob njunem zadnjem domu iskrena hvala! Vsi lijuni Lani ta čas smo še zrli v tvoj obraz, a letos nikjer te več ni, Zaman te iščejo naše oči, zaman te kliče naše srce, srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa solzijo se oči. V SPOMIN 13. marca bo jninilo žalostno leto, odkar nas je v 23. letu starosti tragično zapustil naš dragi sin in brat a :l (j c % i® [ .1 Mario Sapač roj. v Linzu Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prižgete sveče in darujete cvetje. Žalujoči vsi njegovi V SPOMIN Kje si ljuba hčerka, kje je tvoja mladost? Kje je tvoja roka, ki skrbela bi za nas? Nesrečna usoda te je za vedno vzela od nas. I Suzani Bedek iz Kovačeve c 5 16. marca 199! zjutraj ob pol osmih je bil trenutek nesreče zate in za nas. Nesrečna usoda je pretrgala nit tvojega mladega življenja. Minevajo leta, a v naših srcih živiš kot takrat, ko si bila vsa vesela, nasmejana in srečna. In takšna boš ostala do konca naših dni, Hvala vsem, ki se je še spominjate in prinašate cvetje ali sveče na i^en poslednji dom. Tvoja žalostna in osamljena mama Emilija Cigut roj, Žilavec iz Puconec Smrt se izlila je v bledo obličje, pogled Je zaplaval v neznani pokoj, rti več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. ZAHVALA V 82. letu nas je zavedno zapustila draga mama, tašča, babica in prababica Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in gnancem, ki sojo skupaj z nami pospremili k zadnjemu počitku, ji darovali vence, šopke, sveče in v dobrodelne namene. Posebej hvala g. duhovniku Balažiču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in kolektivu Pomurke - Mesne industrije. Vsem skupaj še enkrat prisrčna hvala! Vsi njeni F Uh ...j r # kk;- Tam, kjer si ti, ni sonca, ne luči, le tvoj nasmeh v srcih še živi. Kako zelo, zelo boli, ko se zavemo, da te več ni! 66 let star nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek ZAHVALA Dezider Bohar iz MoŠčanec Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče, nam pa izrekli sožalje. Žali^oči: žena Aranka, sinova Deži in Drago ter hčerka Darinka z družinami ^1 KISI Ml Preridij Ptekmnrsko-Frie-Ške Repobltke se strogo drži pravil prezidijev centralnih komitejev herojskih komunističnih partij in ne sprejema rad novih članov, »Največja nevarnost je sprejem nepreverjenih kadrov.« Eden od kandidatov za člana nam je poslat svoje dnevniške zapisnike, ki jih tukaj priobčujemo, da bi bili na voljo za preveritev njegove partijske budnosti. Prezidij opozarja. da se samo zaradi tega tukaj znova pojavljajo imena, ki so po njegovih kremenitih pravilih že zapisana pozabi. Svoj dnevnik začenjam z dnem po tisti kruti noči, ko se je soboškmu županu A. G. - Brokeijn sanjalo, da se je njegova tajnica Cica prisedla k Ca-poneju v znameniti safran in sta se odpeljala. Naslednji dan se mu je zgodilo Še hujše. Popadla ga je vrtoglavica in bi pogrnil, če mu Cica ne bi pomolila pod nos dišeče soli, ko je Capone v njegovo pisarno pripeljal ministra za lokalo Kovačiča - Ob-ffaurja. Med omedlevico je zavzdihnil: »Tudi ta me vata s Caponejem.« * V pisarno v. d. državnega imperaiorja G. F. - Džugašvi-lija je zadnjič razkutjen vdrl Janez Štod - Modermodrejšinaj-modrejši in ga osorno nadrl, češ da so mn iz ljubljanske centrale sporočili, naj maki pazi nanj, ker je nesposoben m but-njen. Geza Džogasviti dela take neumnosti s prejšnjimi funkcionarji, da je B. B. - Nimfa generalnemu sekre- " ' tarju vUde Bandlju zagrozila s sodiščem, če ne odstavi v, d, gubernatorja. Bandelj je Dr-Dovškn - Kankanu menda ie svetoval, naj odpokliče Dznga-švitija. Bomo videli. ♦Vzhičena nad slokostjo doktorja RagUa - Aerobika je B. B. — Nimfa začeta gladovno stavko, ker seji kratijo pravice do dela. V dnevih stavke izme- notna ne bo jedla v pisarnah DingaŠTijqa Brokeija, Džngašvilija in Mame. Na desnici trdijo, da gre za pokoro, s katero hoče Nimfetlta pokazati, da ni »nevestna uradna oseba prejšnje občine«, ♦Javno ugibanje soboške LDS kamarile. ki sem ga danes ujel(a) na hodniku soboške ob-činsko-državnoupravne stavbe: »Od kod CapoBcjn in Mettemichu denar za najem luksuznih prostorov njunih novih obči n? v Moj odgovor: »Upravljala sta z dvema milijardama proračuna stare občine dve leti dolgo.« ♦Silv« Podlesek - Rožka je v cepljenem stanju na dan žena in v mokrih dnevih, ki so mu sledili, po soboški občinsko-dr-zavnoupravni stavbi nabijal na- bomiški boben in Rdeče Khmere pozival na delovno akcijo v gorice v. d. načelnika. V. d- načelnika mu je menda potožil, da ne utegne na dopust, »ker tukaj na upravni enoti Še ni vse rdeče zapečeno.« *Danes mi je prišlo na uho, da je Ivan Ot^ - Idil, slovenski kmetijski vicemituster in soboški občinski kadrovik. začel postopek za odstavitev v mojih dnevnikih že večkrat omenjenega Geze Džngašvi-Ujn. [džijev predsednik Peterle - S*niz*lovesd je od policijskega ministra Šteta menda že zahteval, naj odstopi, če novi gubernator ne bo beltinski Sraka, ki je zato zapustil Lendavo in čaka na vmesni postaji pri Kavašn - Balažn Kandidat za preži dij je ob koncu teh notic zapisal: »Moj dragi dnevnik, to bo zaenkrat dovolj, zdaj te s trepetajočim srcem nesem modrim starcem v prezidiju.« SESEMKl KOKJ Radgonski mehurčki če bi me kdo vprašal, kje bi najraje živel, bi ' rekel, da v ljubljanski skupščini. Zakaj? Ker jim tam nič ne smrdi, ne ropota in ne kriči. No Ja, ' kričijo nekateri poslanci, vendar ob nepravih zadevah. Ko takole gledam dogajanje po televiziji, se mi zdi, da se Slovenija konča nekje na Savi, včasih seže tudi do Drave, naprej pa nikakor. Nekateri sploh ne vedo, da obstaja neka Gornja Radgona. Mislijo si, da je to pač avstrijsko mesto, kjer nekaj ljudi govori tudi slovensko. Lepo. Veste, zdi se mi, da naši sosedje res bolj skrbijo za našo (in svojo) prihodnost kot naša država. Jemljejo nas kot del svoje Radgone - kot predmestje - kar smo v preteklosti tudi bili. Verjetno jih najbolj muči grad, ki bi ga radi izkoriščati. Pa i seveda vinogradi. Samo čakam, kdaj se bodo oglasili s svojimi zahtevami, drjetno čakajo, da si svoje najprej izborijo Italijani, potem pa bodo zagrizli še oni. HJa, vendar ne vedo, da tukaj ni takšnih dvojezičnežev kot na Primorskem in da mi od njihovih lastnikov nismo imeti drugih koristi kot to, da so nam dovolili delati v svojih vinogradih. imamo ob našem mestu še preveč, pa nobene koristi od nje. Poglejte, kako so se nizvodno od Ra-denec lepo organizirali. Tako so kol ena družina ob reki Muti. Kaj pa mi? Imamo Most prijateljstva, dve mesti, ki se imenujeta Radgona, a nobenega konkretnega sodelovanja ob reki Seveda, če pa bi morali MI najprej poskrbeti za očiščertje reke. Dokler bomo v Podgradu, nasproti njihovega termalnega kopališča, spuščali v teko gnojnico, se ne moremo pogovarjati o turizmu na reki Muri. Pa kaj bi se silili, ko pa Radgončanov na tej strani reke ne molita smrad in umazana reka in Jih ni sram, da je zaradi NJIHOVIH PRAŠIČEV voda tako umazana. Se pa Ja ne bodo ozirali na zahteve Avstrijcev, kaj.' Bo vsaj manj gostov v njihovih hotelih - le zakaj gradijo vsako leto nov hotel, ko pa vedo, da tudi mi gradimo vsako leto nove in nove hleve za prašiče. Tako bo čez čas pri nas ena sama vsvirparijan turi sti pa nasbodo z drugega brega reke Mure gledali kot turistično atrakcijo zgrešenega razvoja. Mene je sram, priznam! Lendavski pereči No, pa začnimo! Kaj Je za Slovenijo vredno več- Piranskih ali zaselek Mirišče pri Hotizi? Večina bralcev bo seveda odgaftr rila, da Je v tako imenovanem nacionalnem interesu, da govarjanjih s Hrvati zastran potrditve (določitve ) e av n tjsker dobimo čimveč morja, ko pa ga imamo tako malo, ^si radi hodimo na slovensko morje, četudi ni tako čisto kot Ar*^ j a nas vsaj ni strah, da bi nas raketirali kaki martičevci, I pravi sunili avto ali bi nam kot novim tujcem zaračunavali f 9 zahodnih cenikih. Pa smo tu! Slovenija torej hoče, da slovenskoJtrvaška po mejah slovensko-hrvaških katastrskih mej. Rad bi pa til, da Je, vsaj upam tako. Slovenija tudi Prekmurje, pajt ril, aa je, vaaj upam tanM, liioreapa luai rreumuije, ; najbrž tudi območje ffotize (za druga območja naj skrbijo ar^, gi!) slovensko, zato nam, prebivalcem nove občine LeBdana.^^ sme biti vseeno, kako bo z zaselkom Mirišče. Priznati je ; da je skupina tamkajšnjih hiš v katastrski občini Martin na l^-oziroma Brezovec, oba kraja pa sta na Hrvaškem Medžimurju. Da bo strah pred njuno izgubo Še večji, naj nim, da je imel zaselek svojčas hišne številke Hotize, menda številke Brezovca, torg naj bi se mu že zdavnaj Ne bom ptesenečem, če bodo dobili hrvaNco elektriko 7” - čeladi bi bilo treba žice speljati Čez Muro, saj Je zaselek na - I Ptrpusiimo sedaj mednarodne vode - takih vod Radgončan I En TOTI in TOTA iz Lotmerka Ondan sva morala svoji glavi nekoliko skloniti, kajti šef naju je nekoliko oštel, češ da je treba stvari preveriti, preden jih tu zapiševa, Konkretno pa jc šlo za to, da se mu je pritoževal J. G. in hotel zvedeti za najini identiteti, češ da sva ga po krivem označila, da.je domnevni oboževalec vzgojiteljice M. P. Midva s tem nisva mislila nič slabega in še manj pregrešnega, kot naj bi vse skupaj bilo brebrati in se je menda govorilo po Lotmerki. Večkrat pa sva videla kakšen njegov članek, v katerem je bila ona omenjena posebej in z velikimi Črkami. Domnevna sva torej, da on obožuje njeno sposobnost na delovnem mestu in v širšem okolju. Če je to kaj slabega? Sram naj bo tiste, ki so natolce- vali! Malo heamoherstva pa si menda lahko privoščiva v totih hudih cajtih, ker to Je dobro za naše zdravje. Zato ne sinete jemati vseh stvari dobesedno. Kaj bi recimo imel od tega nas župan, če bi si preveč jemal k srcu vse politične igrice, ki se vrtijo okoli njega? No, tudi to je le najina domneva, ne veva Čisto zares, ali je res tako. Ali vrt^o igrice drugi ali pa morebiti on sam? Zdi pa se nama, da zaenkrat spretno drži občinske vajeti v svojih rokah. Ihdi to ni nič slabega, zato upava, da ne boste v zvezi s lem spet naklepali kaj drugega, kot misliva midva. TOn je nekje slišal za neko drugo »igrivo« stvar. Namreč, da neka mlada (nedolžna in ločena, pa ne po svoji krivdi) išče iz- najdi ji vega moškega, ki naj bo tudi živahne narave. In zdaj spet premišljujete, katera bi lahko bila to. Nekateri boste najbrž vedeli za ime in priimek pa še celo za točen naslov. Ampak midva sva prepričana, da si je to izmislil kakšen hecmoher. Če pa je kaj resnice, bi TOTI z veseljem preizkusil svojo »živahno naravo«. In spet domneva, da bi vas bilo še precej takih. Za TOTO pa šoto seveda pegrešne misli. Oba pa v zadrtem času zelo preseneča, da skoraj nič več ne slišiva o g. B. Z. Ali to pomeni, da nič več ne diskutira na občini? Škoda, ko pa sva lahko večkrat kje prebrala, kako jc o vsem vse vedel in druge poučeval. Kdo neki jc zdaj prevzel njegovo vlogo? • « « « B « a « » • na ' ■ a a a I ■ ** « ■ v a »IB < 11 ■ I « • S * • » a ■ • ■ SVETA ANA - Kud Preži-hove-ga Vmanca od Sv. Ane v Slovenskih goricah je ob slovenskem kulturnem prazniku pripravil prireditev, na kateri so nastopili recitatorji, pevski zbor osnovne šole, ženski oktet, na citre pa je igrala (in tudi pela) Bernarda Vauhnik (slikal). 12. februarja pa je pri Sv. Ani gostoval kud MOL iz Lenarta. Nastopil so; mešani pevski zbor. Slovenskogoriški pihalni orkester in sb4l|iia rogi-stov pod taktirko Bojana Bezjaka. - ZKO Lenart je na prireditvi pri Sv. Trojici podelil priznanja trem ljubiteljskim kulturnim delavcem Sv. Ane: Ireni Polanec, Adolfu Ferku in Milanu Edru. (Aleš Lipko) Pe" Kdo ga Je videl? Cene rabljenih avtomobilov Na zadnjem sejmu rabljenib avtomobilev v Murski Soboti je bilo naprodaj 53 vozil, lastnike pa so zamenjala le štiri. Cene sa^a in zelenjave Tržnica Tržnica Muska Genija Sobota RiMlsona Ljutomer strani reke. ' Hudo mi bo, ko bom obiskal Hotizo in nameraval v ravni del Mirišče, pa tja ne bom mogel, ker je (bo) v Preldirijal bom rizdajalces, ki so se (se bodo) odpovedaS l^v^ Ib-ekmurja, kjer naj bi bil tudi pragozd, samo da bi dobili več morske vode. Saj Če nam gre toliko za tekočino, tudi v .Wl' Kil' Je je veliko: tam Je doma znani vinogradnik, vsenaokrog.^ (Mura in rjeni rokavi), v katerih fantje lovijo ribe s “kržaki, ■ sih tudi kar z rokami. Vsi dobro t^mo, kako Je z veliko | vek gre na morje in misli, da bo videl morskega psa, piiirm vidi niti ribice. Da bi si pa ribo privoščil za v želodec, to po skfi^ vtai mu noice. ua oi si pa rioo pnvoscn za v zeioaec, sploh ne gre, ko pa so na morju tako drage. Če pa pridete v riš^, ribe ne le, da lahko kjerkoli lovite, ampak če le imate sreče, Jih zastonj dobite pri katerem od hotiško-miriških ribičev. tičev. J Je hotiške ribe pokusil tudi poslanec Tone Anderilič, ki povabili na ogled «m ge»? Sem pa slišal, daje izjavil, da šanja ne bi smeli politizirali ali pristati na kakršno koli ij ..JI. Narobe! Vptašatjeje treba še in še epolitiziratir in * govatis, sicer bodo fantje iz Mirišča kmalu Tudžmanovi btpcf Sl to želimo zaradi koščka Jadrana? Turnišče: cene pujskovi i(?.n.arca)v^^ Ponudba pujskov na minulem sejmu k?, maivo/ - ' s4 i ni bila ravno velika, pa tudi kupcev jc bilo malo. TTod^^a :| 32 pujskov, starih od 1 do 10 tednov in težkih od 15 J logramov, za par pa je bilo potrebno odšteti od I 15.000 tolarjev. Tokrat prodajalci niso prodali vseh I Moja domača banka c ' . IVIO|o UUillaUd u«im« L I ' Pomurska banka L __J Murska McnjalHijki tefaj Pomarske banke i dne, 14. narea 1995,1e£nj« M. 3.1995 od M.«. Srednji teč^' Banke Slovenije veja od 14. marca 1995 od 00.00 dsIK’ Driava Avstrija Friutcija Neinfi|a • Italija Švica ZDA Enota BnUa Slovenije loe loe 11» 100 100 1.161,8057 1188,2788 8.178,8505 6,87893 9.809,7133 114,9865 Nakup 1.125,00 2.211,00 8.020,00 — 6,55 9.523,00 122,10 p ACTIVA-EUROCARD/ MASTERCARD ZAVRTITE SVET V SVOJO SMER TUDI ČE SE NE ODPRAVLJATE NA POT OKOLI [ Znamka avtomobila Golf JX Jugo 45 Renault 18 TLJ Zastava 128 Golf JXD Renault 5c Citroen BX Hyundai Pony LS Škoda Favorit LX Jugo 55 Mazda 323 l,6i Peugeot 305 XR Jugo 55 GV Opel Vectra l,6i Letnik 1989 1988 1986 1987 1986 1992 1990 1991 1993 1987 1990 1988 1989 1991 Prevož- km TuTrif' 69.000 81.000 79.700 100.000 41.700 88.000 24.000 25.000 90,000 83.000 83.300 64,000 65.000 ________Cena 'n^DEM 3.200 DEM 5.200 DEM 3.000 DEM 9.000 DEM 11.000 DEM 11.600 DEM 12.500 DEM 10.500 DEM 3.500 DEM 15.200 DEM 10.500 DEM 4.200 DEM 19.500 DEM Jabolka Pomaranč« Liinone Banane Kivi Paradižnik Paprika Endbija Mehkaaolata Radič Cvetača Korenje Čebula Četen Zelje Miadkrompir 110 150 100 100 240 320 430 100 350 220 220 100 140 300 120 100 150 1» 200 150 270 300 350 199 400 240 240 150 120 250 120 100 100 120 130 190 250 320 450 250 300 250 . 220 150 170 320 I 120 150 f ' JE PLAČILNA KARTICA ACTIVA-EUROCARP’.. MASTERCARD VAŠ NEPOGREŠLJIV) SOPOTI^ ACTIVA-EUROCARD/MASTERCARD je prvaslov^ ; plačilna kartica, ki omogoča poslovanje tudi v tuj’ > i| Nova plačilna karfica združuje prednosti dveh sistei -ACTIVAin EUROCARD: * sistem ACTIVA ima najbolj razširjeno mrežo mest v Sloveniji, ( * EUROCARD/MASTERCARD je tako v Slovemf'' povsod v tujini. Podrobnejše informacije boste dobili v vseh LB, Pomurske banke, d.d,, Murska Sobot®-